127. Številna.
I Ljibljan, i mk, L jaiji 1912
MV. telo.
V; t
.Slovenski Narod
v Ljubljani na dom dostavljen eek> leto pol leta
vel is
četrt leta aa mesec
k
. 12--•   6 —
v upravnistvu prejeman
celo leto.......k
Po* >«a........11 —
četrt leta....... 5"50
«esec......1-90
Dopisi nai se frankiraio.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica št 5       ntličju levov t+le*«« ŠL 34.
Uhaja vsak dan tvećer i*
Inserati veljajo   peierosiopna t>eti: vrsta 12 vin., za trikrat ali večkrat no 10 vin
vrsta 20 vin. Pri večjih in
Upravnistvu nai se pošiljah> naroč to e admintstrat
sta li eakra: ix i   F*aVte in zahv
t po 14 vin., za dvakrat po zahvala vrsta 16 vin. Poslano po doeovoru-
rekiamacne inserati itd.
stvan.
Posa
stavilka teli a lt vinarja*.
Na pismena naročila brez istodobne .Narodna tiskarna"
itve naročnine se ne ozira. St ti.
»Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25*—
poi leu  .......   . 13-—
četrt leta....... 6*50
na mesec...... 2*30
za Nemčijo;
celo leto
K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 35*—
Vprašanjem glede tnscratov se nai priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravniStvo: Knaflova ulica St 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85
Državni zbor.
Brambna reforma  in  parlament. — -ka obstrukcija. — Glasovanje
0 službeni   pragmatiki. — Nemško-
tmtkM koalicija. — Burni prizori. — Propast državne ideje. — Poslanec Vlaštalka za Ljubljano. — Sejno poročilo.
Dunaj. 4. junija.
Kakor strel, je udarila v avstrijskem parlamentu budimpeštanska vest o sprejetju brambne^a zakona.
državni zbor si je ic vleraj Komodno izračunaval prijetnosti in težkoče poletne sesije in skoraj ni niti sanjal, da se mu bo treba v najkrajšem času pečati z eno najvažnejših parlamentarnih in političnih nalog. — V hipu pa se je tudi pri nas položaj izpremenil in velika vprašanja, katere sta odlagala vlada in parlament, ker se niti eden. niti drugi ni upal se jih lotiti, so postala naenkrat visoko-aktualna in za državni zbor usodna. Z nasilnim činom je izvedel grof Tisza na Ogrskem brambno reformo, toda izvedel jo je. ter na ta način oJ-valil vso skrb in odgovornost za oja-čenje naše armade na pleča avstrijskega parlamenta. Ni je v našem državnem zboru meščanske stranke, ki bi negirala potrebo brambne reforme in ki bi ne bila pripravljena, jo pospeševati. Toda posebne ; azmere. v katerih se avstrijska politika vedno nahaja, izjemno stanje, v katerem se nahajajo slovanske stranke in slovanski narodi v državi, komplicira vsako, navidez tudi enostavnejšo zadevo in tudi taka državna nujnost, kakor je reforma brambne-za sistema, se ne da pri nas presojati zgolj s stvarnega in neodvisnega stališča, temveč trpi pod vplivom onih razmer, ki vladajo med strankami in vlado. Razmerje Stiirgkhovega kabineta napram Slovanom ie neugodno, še vedno se nahaja vlada pod vpli-
1 om nemškega Nationalverbanda, in slovanskm strankam je naravnost rrbranjeno. sodelovati pri upravi države. V konsekvenci t-ga dejstva bi ne bilo prav nič čudno, ako bi slovanske stranke baš v tem važnem trenutku brezpogojno zahtevale, da bodi predpogoj rešitve brambne predloge, pravična in primerna ureditev majoritetnega in vladinega vprašanja. Ako slovanske stranke te zahteve ne stavijo z vso ono ostro-
stjo, ki bi bila upravičena, dokumentirajo s tem svoje veh ko samozata-jevanie ter uprav patrijotično požrtvovalnost, ki noče. da bi trpela država, ker so njeni voditelji napram Slovanom nepravični.
To je splošni nazor, ki prevladuje v slovanskih krogih. Toda s tem niso odpravljene vse težkoče. Slovanske stranke nočejo brambno reformo onemogočiti, nikakor pa na drugi strani ne morejo biti pripravljene, da brezpogojno sluzjo vladi ter ji spravljajo vse ovire s poti.
NbCejo opr rstiti gr^fa Sturgkha sli, ki j jc . acno z vlado prevzel in katere izpolnitev je predpogoj zdravega in nemotenega funkcioniranja parlamentarnega stroga: smatrajo, da je zaeno z brambno predlogo, postalo tudi vprašanje velike parlamentarne večine veleaktu-alno.
Za parlament so napočili resni in težk: časi. V trenutku, ko je treba naglega in nemotenega dela, je izbruhnila obstrukcija Rusinov, kateri odklanjajo propozicije vlade glede svoje univerze ter so (po sklepih svojega kluba) odločeni, nasprotovati v odsekih in v plenumu vsem takozvanim državnim potrebam. /*e danes popoldne so pričeli rus;nski poslanci s svojo ostro taktiko v proračunskem odseku, ter bodo enako postopali tudi v vseh ostalih ker gre za viadne prediogc ir, zahteve. Službene pragmatike pa nočeio ob-struirati in tako je rusinska obstruk-cija v plenumu odložena do takrat, ko se prične razprava o proračunskem provizoriju.
Tudi sicer pa je bil dar#s v parlamentu precej razburljiv dan. Vršilo se je glasovanje o §-ih 1—26 službene pragmatike. Vse stranke, razven slovenskih klerikalcev, so odobrile predloge odseka za državne nastav-Ijence. ter tako dokumentirale, da jih vse grožnje vlade ne morejo ustrašiti, da se zavzamejo za pravično in liberalno ureditev uradniškega vprašanja. Najkonservativnrjši nemški klerikalci, nairadikalnci i zastopniki agrarnih, kmečkih im resov so bili tozadevno edini z nnpr dnimi in socijalno - demokratičnimi poslanci.
Vsaka stranka se je sramovala opravliati za vlado proti uradnikom biriško službo — le slove ki klerikalci ne.   Izvršili so vrhu   ga svojo
nalogo s tako izzivaJDČim cinizmom, da so vzbujali naravnost ogorčenje. Isti poslanec Korošec, ki je proti demokratični zahtevi, da bodi tudi uradnik svoboden državljan, je danes v svojem zak1jii'_natti govoru kot manjšinski poročevalec proglašal kot programatično zahtevo svoje stranke, da naj uraetoike voli ljudstvo: posmešno pa je pristavil, da je \vstrija za take demokratične zahteve še nezrela . . .
Jako zanimivo jc bilo glasovanje o manjšinjsk.m predlogu poslanca dr. Smerala, ki zahteva, da nameščenju uradnikov ne smejo biti merodajni niti polirčni, niti narodni, nrti konfesijonalni oziri.
Vse slovanske stranke so glasovale za ta predlog, proti pa so bili nemški nacijonalci. nemški krščanski socijalisti — in slovenski katoliški narodnjaki.
S. L. S. hoče i Nemci vred, da naj vlada tudi v bodoče nastavlja uradnike, ne po njihovi sposobnosti in po potrebi dejanskih razmer, zlasti narodnih, temveč po onih principih, ki jih pri nas čutimo vsak dan na lastnem telesu v neizmerno škodo objektivne državne uprave in narodnih interesov . . .
To postopanje je razumljivo le tedaj, ako pomislimo, da se je proti predlogu izrekla vlada . . .
Ker je bil Šmeralov predlog sprejet, )e izja .k. da odpada s tem Korošcev, ki zahteva konfesi-jonalnost uradnikov, pa tudi jezikovne zmožnosti. Predsednikov nazor, da predlog odpada, gotovo ni bil pravilen, toda dr. Korošec se zanj ni potegnil. Pač zato, ker ga sploh ni resno misliL
Po glasovanjih je pričela zbornica razpravljati o drugi skupini službene pragmatike (dolžnosti in pravice uradnikov). Govoril je med drugimi tudi posl. Oostinčar. katerega izvajanja so bila prikrojena po /e včeraj označeni metodi: zabavljaj, če sam ničesar ne veš.
Na koncu seje je zbornica razpravljala o nujnem predlogu glede poštnih uslužbencev. — Poslanec Licht je interpeliral vlado radi dozdevne srbsko - bolgarske carinske unije. Med krščanskimi socij ilisti in socijalnimi demokrati je prišlo do ostrih konfliktov. — Posl. Jerzabek je bil svoj čas prinesel obrekovanja in kletve zloglasne »Reichspost < o ponesrečenem    poslancu Silbererju
tudi v parlament, ter je moral danes preslikati take, da je bled in osramočen zapustil dvorano . . .
* * *
Iz odsekov je na tem mestu omeniti karakterističen prizor, ki se je danes dogodil v brambnem odseku. Kakor znano, je avstrijska vlada na madžarski pritisk izpremenila tekst $-a 3 brambne predloge v dua-lističnem smislu. Referent dr. Som-mer je (prepričan po gospodih ministrih), predlagal, da naj se tekst tega paragrafa glasi, da je naloga armade, braniti obe državi in ostale, ped že-slom cesarja se nahajajoče dežele. Krščanski socijalisti, ki so v javnosti najodiočnejši bojevniki enotne državne ideje (Reichsidee), so proti temu prediogu vložili protipredlog, da naj § 3. ne govori o obeh državah, temveč o enotni monarhiji. Ta predlog so danes sramotno umaknili! Na Avstrijskem je ni več velike stranke, ki bi si navzlic vsemu pritisku od zgoraj, upala se odločno zavzemati za idejo enotne države. Kos za kosom bodočnosti pada v brezdno dualizma, ki bo končno razklal mogočno monarhijo popolnoma . . .
V budgetnem odseku je pred poslancem Okuniewskim. ki obstruira, govoril poslanec M a s t a 1 k a. — Mladočeški klub mu je na predlog dr. Ravniharja naložil, da se zavzame tudi za važne gospodarske zadeve Ljubljane.
V smislu te naloge, je poslanec Mastalk a prav toplo priporočal, da ustanovi vlada vendar že enkrat nove delavnice državnih železnic v Ljubljani ter tako ustreže nujnim, praktičnim zahtevam, pa tudi uvaže-vanja vrednim gospodarskim interesom slovenske prestolnice.
Parlament bo po službeni prag-matiki proglasil socijalno zavarovalni odsek za permanentni ter se bo nato bavil s proračunskim provizorijem. Med tem bo, kakor se pričakuje, končal brambni odsek razpravo o brambni predlogi ter jo pripravil za plenum.
V naslednjem podajemo sejno poročilo.
Seja se je pričela ob 11. Predsednik dr. Svivester se je spominjal tragične smrti poslanca Franca Sil-bererja ter odredil prehod k dnevnemu redu.
Prvi je govoril slovenski klerikalec dr. Korošec, ki se je pritoževal proti temu, da se njemu in njegovim somišljenikom očita, da ob-struirajo službeno pragmatiku. Njegovim pritožbam se je seveda vse smejalo, ko je vendar vsemu svetu znano, da so slovenski klerikalci edina stranka v parlamentu, ki z vsemi sredstvi zavira razpravo o službeni pragmatiki.
Nato je prišel na glasovanje manjšinski predlog posl. Šmerala. da se vlada pri nastavljanju uradnikov ne sme ozirati na narodne in verske momente, marveč samo na sposobnost.
Ta predlog je bil sprejet s 123 proti 120 glasovom. Za žmeralov predlog so glasovali Čehi, napredni Jugoslovani, Malorusi. socijalni de-mokratje. del Poljakov in dunajski liberalci. Proti pa so glasovali z nemškim »Nationalverbandom« — slovenski klerikalci. Naši klerikalci so torej glasovali za to. naj vlada kakor doslej, na Slovenskem zapostavlja slovenske uradnike in daje prednost nemškim.
Nadaljne točke, tičoče se dolžnosti in pravic uradnikov, so bile sprejete z veliko večino.
Med razpravo o manjšinskem predlogu poslanca Glockla, da službeno razmerje ne sme uradnikov zavirati v izvrševanju njihovih državljanskih pravic, je prišlo do ostrega spopada med socijalnimi demokrati in krščanskimi socijalisti.
Med tistimi, ki so razširjali laž-njivo vest. da ie pokojni poslanec Sil-berer defravdiral denar pekovske organizacije ter pobegnil v Ameriko, je bil namreč tudi kršč. - socijal. posl. Jerzabek.
Ker se je le - ta vmešal v razpravo, so ga socijalisti nagnali s klici: »Skrunilec mriičev!« Ti klici niso preje ponehali, dokler ni Jerzabek osramočen zapustil zbornice.
Koncem razprave je stavil G o -s t i n č a r predlog, naj se uradnikom zabrani, da bi poleg svoje službe smeh sprejemati druge postranske zaslužke.
Utemeljevaje ta svoj predlog, je govoril o vsem, samo o tem ne, kar je predlagal; vezal je otrobe v pravem smislu te besede, ter govoril o socijalnem zavarovanju in o — slovenskem vseučilišču, o koristih kmetijstva in o škodljivosti kartelov in prišel končno do modrega zaključka.
tISTEK.
Lepi striček.
(Bel-Aml.)
Francoski spisal fiuy de  M a u -passant — Prevel Oton Zupančič.
Drugi deL
(Dalje.)
Uro pozneje sta odrinila, zakaj hotela sta obedovati pri starših, ki sta jih par dni preje obvestila. Peljala sta se v odprti, zarjaveli kočiji, ki je ropotala, kakor bi kotle tresel. Najprej je šlo po dolgem, precej grdem privozu, potem preko travnikov, koder je tekla reka, nato so zavili navkreber.
Madelena je bila trudna in je zaspala pod pronikujočimi solnčnimi poljubi, ki so jo prijazno greli v kotu stare kočije, kakor bi ležala v mlačni kopeli luči in poljskega zraka.
Njen mož jo je vzbudil:
»Poglej,« je dejal.
I stavili so bili na drugi tretjini višine, na glasovitem razgledišču, kamor so vodili vse popotnike.
Oko je objemalo brezmejno dolino, dolgo in široko, po kateri se je vila od tega do onega konca reka z velikimi okljuki. Prihajala je iz daljave, posejana s premnogimi otoki;
pred Roucnom se je mogočno u vila. \ar>rei se je kazalo mesto na desnem brega, nekoliko pogreznjeno v jutranjo meglo. s solnčnim bleskom na strehah, na tisoče vitkih zvonikov, špičastih ali čokatih, drobnih in rez-Ijanih, kakor velikanske dragotine. štirioglati ali okrogli stolpi, ovenčani s heraldičnimi nadzidki. stražnice in sloni, celo ljudstvo gotskih cerkvenih špic nad katerimi je kraljevala ostra puščica katedralina, presenetljiva bronasta ost, grda, čudna in nesorazmerno visoka, najvišja na svetu.
A nasproti, onkraj reke. so se dvigali, okrogli in na vrhu izbočeni, tenki tvorniški dimniki prostranega predmestja Saint - Severskega.
številnejši od svojih bratov zvonikov so razpostavliali tja do daljnih poljan svoje dolge opekaste stebre in puhali v sinje nebo svoj črni premogov hlap.
In nad vse se je vznenjala, tako
ka kot Cheopsova piramida, druga najvišja stavba človeških rok, malo da ne vrstnica svoji ponosni sestri, puščici katedralini — veliki dimnik La Foudre ; ta ie bil kralj zakajenemu delavskemu ljudstvu tovarniškemu, kakor je bila njegova soseda kraljica špičasti množici svetih poslopij.
Dalje, za delavskim okrajem, se se razprostiral smrekov gozd; in Sena, ko je pretekla obe mesti, je nadaljevala svojo pot, in se vila ob
valovitem bregu, ki je bil na vrhu obrastel in je kazal mestoma svoje okostje od belega kamenja, potem je začrtala še enkrat dolg zaokrožen lok in je izginila na obzorju. Videti je bilo ladje, plavajoče z vodo in proti vodi. ki so jih vlačili parniki veliki kakor muhe. bruhajoči gost dim. Otoki, razstavljeni po vodi. so se nizali drug za drugim ali pa z večjimi presledki, kakor neenake jagode na zelenem molku.
Kočijaž je čakal, da so se potniki nadivili. Vedel je iz izkušnje, koliko časa traja zamaknjenost vsake vrste izprehajačev.
Ko pa je pognal, je zapazil Durov nenadoma par sto metrov daleč dvofe starih ljudi, ki sta jim prihajala nasproti; skoči! je z voza s krikom: >Lej jih! Spoznal sem jih!«
Dvoje kmetov je bilo, mož in žena, ki sta mešala korake, se zibala in se zadevala z rameni. Možak je bil majhen, zastaven, rdeč in nekoliko trebušen, krepak vkljub svojim letom; žena velika, suha, sključena, žalostna, prava kmetica - trpinka, ki je delala od mladih nog in se ni nikoli smejala, dočim je mož s svojimi gosti moževal in popival.
Tudi Madelena je bila stopila z voza; srce se ji je stiskalo od bridkosti, kakršne doslej še ni poznala, ko je videla, kako sta hodili te ubogi pari. Niti spoznala nista svojega sina, tega ličnega gospoda,  in nikoli
ne bi bila slutila v tej lepi gospe v svetli obleki svoje sinahe.
£la sta, brez besed in hitro, svojemu pričakovanemu otroku nasproti, in niti pogledala nista teh gosposkih ljudi, ki je šel voz za njimi.
Mimo sta šla. Oeorges se je smejal in je vzkliknil:
»Bog daj, Durovev oČa!«
Takoj sta obstala oba, izprva osupla, nato kar otopela od presenečenja. Starka se je prva zbistrila in je zajecljala, ne da bi se premaknila z mesta: »Si ti, naš sin?«
Mladi mož je odgovoril: »Seveda, jaz sem, mati Duroyeva!« — Stopil je k nji in jo poljubil na obe-lici s krepkim poljubom, sin mater. Nato je pritisnil obraz na obraz očetu, ki je bil snel svojo kapo, kapo Rouenskega kroja, od Črne svile, prav visoko, podobno tistim, ki jih nosijo živinski trgovci.
Potem je Oeorges spregovoril: »In to mi je žena.« — In kmetica sta pogledala Madelčno. Gledala sta jo z nemirno bojaznijo, spojeno pri očetu z neke vrste zadovoljnim odobravanjem, pri materi z nekako ljubosumno neprijaznijo,
Možak, po naturi dobrovoljček, ves prepojen z veselostjo od sladkega jabolčnika in alkohola, se je osmelil in je prašal poredno pomeži-kuje:
»Ali te vseeno lahko poljubim?« Sin  je  odgovoril:   »Kako pa, očka!« — In Madelena, ki ji je bilo
nerodno, je ponudila svoja lica kmetu, da je dvakrat naglas po njih cmoknil; nato si je otrl ustnice z roko.
Starka zopet je poljubila svojo sinaho sovražno hladno. Ne, to že ni bila njena sinaha, kakršno si je ona mislila, brhka in sveža gospodinja, rdeča kakor jabolko in okrogla kakor žrebica. To mora biti že prava tica, ta gospa s svojim lišpom in svojim mošusom. Zakaj starki so bili vsi parfumi mošus.
In stopili so za vozom, ki }e peljal novi zakonski dvojici kovčeg.
Starec je prijel svojega sina za podpazduho, ga pristavil in ga je zvedavo prašal:
»No, ti gre od rok, tvoj posel?«
»O, da, prav dobro.«
»No, potem pa prav, potem pa že! Pa povej, tvoja žena, ima kaj pod palcem?«
Georges je odgovoril: »Štirideset tisoč frankov.«
Oče je od začudenja potihem zažvižgal, in je zamrmral samo: »Vraga!« — nič drugega, tako ga je ta vsota omamila. Potem je pristavil z resničnim uverjenjem: »Da te, da te, lepa ženska je!« — Zakaj bila je po njegovi všeči. In svoje dni je veljal za izvedenca.
Madelena in mati sta šli vštric, ne da bi spregovorili tudi besedo. Možaka sta ju dohitela.
(Dalje prihodnjič.)
ker povzročajo ravno stopnice največ nesreč. Ce smatra mestna občina za potrebno, da se napravijo take stopnice, jih mora napraviti na svoje stroške. Poročilo se odstopi stavbnemu odseku.
Vaščani v Tomačevem in v Stožcah prosijo, da bi se jim dala voda brezplačno.   Prošnji se ugodi.
Zupan odgovarja nato na razne interpelacije, tako na interpelacijo glede žarnic v Trnovskem predmestju ter naglasa, da se nikjer toliko žarnic ne pobije, kakor ravno tam. Ce pa dobi mestna elektrarna o tem kako obvestilo jih takoj nadomesti. Glede hodnika in žične ograje v Ravniharjevi ulici poroča župan, da so proračunjeni stroški za hodnik na 5500 kron in za ograjo na 2000 kron, česar letos ni mogoče izvršiti. Glede Zelene poti je interpelacija izročena stavbnemu odseku v celoti. Posipanje ceste na Južno železnico, kjer gre čez Friškovc, je glasom poročila stavbnega odseka izvršena. Svet, čez katerega vodi pot, je mesten. 2. aprila je stavil občinski svetnik Stefe zaradi zanemarjenih sprehajališč na ljubljanskem Gradu. Pota so posuta in se vrši posipanje vsako spomlad. Mogoče je, da se je kje kaj prezrlo, zato je treba take predloge in taka vprašanja vedno specificirati. Glede zveze električne železnice z Vičem omeni župan, da je po pogodbi iz leta 1899. ravnateljstvo električne železnice primorano razširiti svojo progo. Če se ji obstoječe proge rentirajo s 5% po odbitju 2%, ki jih plača mestnemu magistratu. Vrše se pa pogajanja glede razširjenja cestne železnice v ^ško in na Vič, ter se bo vršila tozadevna konferenca 22. t. m.
Odobri se nato zapisnik zadnje seje. nakar preide občinski svet na volitev
nadzorovalnega odbora
za zgradbo kanalov - zbiralnikov.
Podžupan dr. Karel T r i 11 e r naznani, da je sklep občinskega sveta, da se izvoli 6 občinskih svetnikov v ta odbor. Predseduje odboru župan ali njegov namestnik. Soglasno so bili nato izvoljeni sledeči občinski svetniki gg. Likozar, Smole, Kristan, Staudacher, K r e g a r in dr. Zajec.
Poročila personalnega in pravnega odseka.
Občinski svetnik Hudover-n i k poroča o razsodbi deželnega odbora glede sklepa občinskega sveta v zadevi prodajalcev zelja Marenka in Kačarja. Deželna vlada v tej zadevi ni razsodila, marveč je akt odstopila deželnemu odboru. Z ozirom na to, da se deželna vlada, pa tudi ni izjavila kot nekompetentno, predlaga, da se tira stvar do zadnje instance. Občinski^ svetnik dr. Zajec ugo-" varja.
Občinski svetnik dr. Novak poudarja prineipijalno važnost tega vprašanja glede kompetence, zato je treba vložiti pritožbo na upravno sodišče, da se dožene, ali je bil deželni odbor upravičen v tozadevni sklep.
Zupan soglaša z odsekovim predlogom iz principijalnega stališča in konstatira pri glasovanju, da je bil odsekov predlog sprejet, ne da bi on sam dirimiral za predlog.
Dr. Zajec: »Saj imate večino.«
Občinski svetnik V i š n i k a r poroča nato o prošnji Frančiške Novakove za izbris služnosti za kopanje gline na njeni posesti. Odsek je soglasno sklenil dati tako dovoljenje.
ker so te služnosti za mesto brez pomena in datirajo od leta 18o2. Zato predlaga obenem, da naj se obenem dovoli odseku izbrisati take služnosti, ki so za mesto brez pomena, ne da bi bilo treba obravnavati o izbrisu v seji občinskega sveta.
Poročila finančnega odseka.
V imenu finančnega odseka poroča občinski svetnik M i 1 o h n o -j a o predlogu za vpeljavo delavskega reda in zavarovanja mestnih delavcev. Za mestne delavce je vpeljan posebni delavni red in je uravnano bolniško nezgodno in starostno zavarovanje. Naroča se pa magistratu, da sestavi nov delavni red sporazumno z stavbnim odsekom. Glede bolniškega zavarovanja mestni delavci tudi nimajo povoda se pritoževati. Po 20. tednih dobe, če zbole 60% svoje mezde in če so bolni čez 20 tednov se jim bolniška podpora tudi še podaljša. Za nezgode so vsi delavci zavarovani. Glede starostnega zavarovanja pa je treba počakati, kaj bo vlada sama storila. Zato predlaga, da naj občinski svet sklene, da naj se delavni red za delavce predloži v kratkem stavbnemu odseku v pretres. — Občinski svetnik Tomaž Novak želi »lep penzion«. Odsekov predlog je bil sprejet.
Občinski svetnik Milohnoja poroča nato o pomaknjenju nižjih magistralnih uradnikov v višji plačilni razred, kar je istotako utemeljeno glede drugega uradništva. Vlada je pred zadnjim ljudskim štetjem pomaknila drž. uradništvo v višji plačilni razred aktivitetnih doklad, ter je takrat utemeljevala to na ta način, da se morajo pomakniti deželna glavna mesta v višji razred, kakor zahteva to število prebivalstva. Od tedaj je Ljubljana prekoračila število 40.000 prebivalcev ter bi morala že po številu prebivalcev priti v drugi razred aktivitetnih doklad. Po sklepu vlade bi morala biti tedaj Ljubljana od 1. januarja 1911. naprej v 1. razredu aktivitetnih doklad. Finančni odsek torej predlaga, da se z ozirom na to dejstvo in z ozirom na financijalno stanje ta pomaknitev ne izvrši s 1. januarjem 1911. marveč, da se uradniki pomaknejo v višji razred s 1. julijem 1912. Pokritja za zvišanje uradniških plač je treba na leto 6210 K, za sluge pa 898 K. Razen slug naj se izboljša plača tudi pomožnemu uradništvu, ki nima aktivitetnih doklad.
Zato predlaga:
Prošnja društva nižjih uslužbencev se vpošteva pri sestavi pragmatike. Aktivitetna doklada se zviša od 35% na 40^. Pomožnemu uradništvu se zviša draginjska doklada od 200 K na 250 K oziroma od 250 K na _300 K. Nižjim magistratnim usluž-"bencem se regulira plača pri sestavi pragmatike. Ta pomaknitev uradnikov se izvrši s 1. julijem 1912. Na tozadevno vprašanje obč. svetnika Marinka odgovori občinski svetnik Milohnoja, da zadeva ta pomaknitev* samo one uradnike in sluge, ki imajo aktivitetne doklade, ne pa onih. ki teh doklad nimajo, zato pa imajo naturalno stanovanje ali pa sicer višje prejemke.
Zupan razjasni, da je ta regulacija itak samo provizorična in da pride obširnejša regulacija s pragmati-ko, tako da se bodo, kolikor je to mogoče, izpolnile vse želje mestnih nastavi jencev.
O prošnji učnega osobja mestnih otroških vrtcev poroča obč. svetnik Milohnoja, da so dosegle do se-
da volilci ob koncu koncev ne bodo več računali s parlamentom.
Gostinčarieva konfuzna izvajanja so vzbudila v vseh krogih pomilovalen posmeh, samo slovenski klerikalci so jim — ploskali. Slika njihovega duševnega nivoja! —
Razprava o službeni pragmatiki. se je nato prekinila in se je nadaljevala debata o Pacherjevem predlogu giede poštnih oflcijantov.
Koncem seje so interp-lirali: Poslanec K n i r s c h radi zvišanja pristojbin za skušnje o učni usposobljenosti : posL L i c h t o baje snujoči se carinski zvezi med Srbijo in Bolgarsko; posl. M i c h e I pa radi pašnika samostana admontskega.
Prihodnja seja je v sredo dopoldne ob 11. _____
Strankarski boji med mariborskimi Nemci.
V Mariboru, 2. junija.
»Slov. Narod« je priobčil te dni kratek dopis o občinskih volitvah v Mariboru. V dopisu se je med drugim govorilo o nemških političnih strankah in frakcijah, ki bodo eventualno same ali v kaki koaliciji nastopile pri jesenskih občinskih volitvah v Mariboru. Ta kratek dopis je vzbudil v mariborskih nemških krogih silen vihar. Zlasti so bili razburjeni beati possidentes na magistratu — in v »Marb. Zeit.« je odgovoril znani tmtomaz na omenjeni dopis »Slov. Naroda« z divjimi napadi na mariborske Slovence, osobito na nekatere trgovce in obrtnike, proti katerim naravnost proč 12^a bojkot. Značimo je. da mariborsko državno pravdništvc m zaseglo dotičnega članka. Nočemo gospodom očitati, da so pristranski — kaj takega si ne moremo od vzvišenih spodn jesta je r-skih nemških sodnikov in državnih pravdnikov niti z daleka misliti — ali očividno je. da napram nemškim listom jako radi pozabijo na tozadevni Bienerthov cirkular. dočim ga proti Slovencem in njihovemu časopisju z občudovanja vredno vestnostjo izvajajo. Pa pustimo za sedaj to — upamo, da se bo o stvari govorilo v parlamentu. Vihar, ki ga je povzročil dopis -»Slov. Naroda v nemškem taboru, kaže. da je politično nasprotstvo že tako razjedlo tudi poprej edino mariborsko nemštvo. da bo prišlo morda pri jesenskih občinskih volitvah do cepljenja sil — in v takem slučaju bi utegnili tudi slovenski volilci igrati kako vlogo. Pravimo, samo v takem slučaju — ker drugače se skoraj ne kaže udeležiti občinskih volitev, osobito še z ozirom na znane dobre zveze med magistratom in priljubljenim našim slovenskim škofom dr. Napotnikom. Socijalisti se bodo gotovo udeležili z vsem naporom svojih sil občinskih volitev v 3. razredu. Osobito tej politični frakciji mora biti na tem. da si po neuspehu pri zadnjih državno-zborskih volitvah zopet nekoliko opomore in ustavi nadalnje razhajanje svojih bojnih vrst. Socijalisti bodo imeli toliko težji boj. ker na znotraj niso več tako edini in enotni kot so bili. Kriva je temu nepriljubljenost nekaterih voditeljev — in. če je človek lahko tudi malo optimist — nezadovoljnost s sedanjo ponemčujočo smerjo stranke. Zanimivo je. da se večkrat sliši o kooperaciji socijali-stov in vsenemcev pri občinskih volitvah. Gotovo je. da obstojajo med tema   opozicijonalnima strankama
Rienzi, zadnji tribunov.
Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer.
Deveti del.
(Dalje.)
Mladi poglavar hiše Colonna je sprejel svojega bratranca z neko pre-srčnostjo.
»Dobrodošel — dragi Adrian. Prišli ste o pravem času, da nam pomagate s svojo znano vojaško izvež-banostjo. Ali se Vam ne zdi, da bomo morali prestati dolgo obleganje, če se ga bo predrzni plebejec upal lotiti? Naša prijatelja, Orsinija in Savel-lija poznate? Hvala bodi sv. Petru, ali pa namestniku sv. Petra — za prerezanje imamo toliko navadnih grl, da se nam za naša ni bati.«
Stefanello se je po teh besedah zcpet brezskrbno vsedel na svoj stol. Zdaj se je zaslišal hreščeči ženski glas SavelHjev.
»Skoda, plemeniti gospod, da niste prišli nekaj ur poprej; spomin nas še zdaj razveseljuje — hihihi.«
»Ah, krasno je bilo,« je zaklical Stefanello in se smejal. »Moj bratranec je mnogo zamudil. Vedite, Adrian, ta podli človek, ki ga je papež v svoji nesramnosti imenoval za senatorja, se je včeraj predrznil, poslati semkaj svojega slugo, ki ga je — pri Materi božji da je res — imenoval za svojega poslanika^
neke prijateljske vezi — in skupna zavest, da sede pri polnih skledah drugi, namreč nemški nacijonalci. Ti so imeli do nedavna   svoje lastno
glasilo, »Untersteirische Volkszei-tung« — a list ravno tako ni prospe-val kakor njegovi predniki, »Marbur-ger Presse« in dr. »Marburger Zei-tung« je takrat udarjala bolj na vse-nemški boben in se nagibala k opoziciji proti magistratovcem: Ko so pa nemški nacijonalci srečno prodali Intersteirische Volkszeitung« po-strežljivim mariborskim klerikalcem nazaj, je napela tudi »Marb. Zei-tung« druge strune. Sedaj je list zopet vladen — in vsenemci so brez pravega glasila. Kljub temu rijejo naprt Nedavno tega so snodnesli v nemškem političnem društvu stolec dolgoletnemu predsedniku dr. Orosili, sedaj so si ustanovili lastno »obrambno« društvo, podružnico znane »Heimstatt« in napadajo na zborovanjih ostro »Sudmarko« m -tiana, očitajoč jima klerikali-zem. oziroma sumljivo obzirnost napram klerikalcem. \Vastian seveda razdraženo odgovarja — in razdor med temi junaškimi branitelji spod-uierskega nemštva se vedno bolj globi siri. Če pride pred volitvami vendar do kakega sporazuma — bo treba nemškim naeijonal-cem šteti lepe denarce in rovrh tega še prenašati marsikatero poniževanje in strahovanje. Kaj stnre nemški klerikalci, še ni erav jasno. Danes se delajo sicer sila ogorčene proti naci-jonalcem in vsenemcem — a peščica teh ljudi je zgubila s svojim prečud-nan cincanjem sem in tje ves ugled kot politična frakciia v mestu. Tolikem vam hotel. g. urednik, pofcnV niti politične razmere med našimi Nemci. I. B.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana. 4. junija.
Snočna seja občinskega sveta ljubljanskega, za katero so prorokovali nekateri že burne prizore, je potekla precej mirno. Govorili so sicer po Ljubljani, da bodo prišli zastopniki S. L. S. v občinskem svetu -olepšani z rožicami v občinski svet. toda o tem ni bilo ničesar opaziti. Tudi sicer dvorana ni imela drugačnega obličja, kakor vedno, zakaj tudi. saj se je vršila samo občinska seja. kakor jih je bilo že mnogo. Oni tedaj, ki so pričakovali od te seje kakih senzacij, niso prišli na svoj račun in poznalo se jim je, da so nezadovoljni s svojimi voditelji, ko so odhajali z galerije, da so voditelji S. L. S. hoteli vzbuditi nekako zanimanje za to sejo, da pa so bili oni, ki so verjeli tem vestem, zapeljani samo od radovednosti. V nastopnem poročilo o seji.
Zupan dr. Ivan Tavčar je otvoril ob 6. sejo in imenoval za zapisnikarja obč. svetnika M a 1 v j a in Marinka. Nato je podal župan naznanila predsedstva.
Od 16. do 24. m. m. se je vršilo v Ljubljani streljanje gorskih polkov. Pozdravljati je to slavnost iz mnogih ozirov in ob tej priliki se je tudi ^kazala harmonija, ki vlada med vojaštvom in prebivalstvom. V zadoščenje mora biti ta harmonija vsemu prebivalstvu. Ob tej priliki ie obiskal tudi prvikrat Ljubljano N -gova c. in kr. visokost
nadvojvoda Friderik,
ter se je posebno milostljivo izrazil o Ljubljani in njenih prebivalcih ter
Ko bi bili videli njegov plašč, gospod Adrian.« se je oglasil Savelli. Tako gotovo, kakor sem živ — plašč je bil iz škrlatastega baržuna, prevezen je bil z zlatom in vtkan je bi! rimski grb. Pa smo mu ta plašč kmalu pomazali.«
»Kako?« je vzkliknil Adrian. -Vendar niste prelomili vseh plem-skih in viteških postav in niste glasnika razžalili?«
»Glasnika ga imenuješ?« je zaklical Stefanello in je stisnil obrvi tako, da oči skoro ni bilo več videti. »Samo knezi in baroni imajo pravico, pošiljati glasnike. In če bi bila obveljala moja, bi bil poslal usurpatorju glavo tistega ničvredneža nazaj.«
»Kaj ste torej storili z njim?« je vprašal Adrian hladno.
»Naši prasji pastirji so ga namočili v gnojnici in da se posuši, smo mu dali prenočišče v ječi.«
»In danes zjutraj — hihihi,« se je oglasi! Savelli. »smo ga dali semkaj pripeljati in mu izdreti zobe. enega za drugim. Skoda, da ga niste slišali, kako je cvilil in prosil za milost.«
Adrian je planil pokonci in je s svojo železno rokavico udaril ob mizo.
»Stefanello Colonna,« je rekel ves rdeč ogorčenja, »odgovorite mi: Ali ste se res predrznih, omadeževati ime, ki je oba nosiva, na tak sramoten način? Recite mi vsaj, da ste se ustavljali temu grdemu izdaj-
poudarjal, da je dobil v LJubljani najboljši vtisk. Zato predlaga župan, da naj se imenuje odslej naprej Grubar-jeva cesta «1 rtiiMOfii nt i vofasai-
ce
»Nadvojvode Friderika cesta«,
s čimer nikakor ni oškodovan spomin Grobarja, ker živi njegov spomin še naprej v velikem delu prekopa in nabrežja. (Soglasno sprejeto.)
»O sklepu občinskega sveta«, nadaljuje župan »bom obvestil z dovoljenjem občinskega sveta Njegovo c. in kr. visokost nadvojvoda Friderika. Obenem naznanjam, da je nadvojvoda daroval povodom svojega bivanja v Ljubljani 400 K za mestne uboge, za kar sem mu izrekel v imenu mestne občine spoštljivo zahva lo.« (Odobravanje.)
Vojaštvo gorskih polkov in njih gosti je izročilo mestni občini prebitek koncerta dne 18. maja v znesku 400 K za mestne uboge, za kar jim izreka občinski svet svojo zahvalo. Zupan je dobil nadalje dopis domobranskega polka, v katerem se ta zahvaljuje za darila mestne občine ter se ta dopis vzame v vednost.
Istotako se zahvaljuje Milan Gorup za izraze sožalja občinskega sveta povodom smrti njegovega očeta.
Deželno predsedstvo je dopo-slalo županu dopis, s katerim se za-hvaljuje za darilo mestne občine ljubljanske za pogorelce v Tomačevem v znesku 500 K.
Zahvaljuje se domači pešpolk Milde št. 17 za prispevek 250 K za polhov no zgodovino.
Društvo zdravnikov je poslalo županu vabilo k svoji 501etnici. Zupan se je slavnosti udeležil in izpre-govori! par besed.
Strelsko društvo v Ljubljani ie poslalo vabilo k svoji slavnosti, vsled česar si izprosi župan, da primerno zastopa občinski svet in poskrbi za darila. (Sprejeto.)
Deželna vlada je naznanila, da se vrši avtomobilska tekma avstrijskih avtomobilskih društev, ter se udeleži te tekme tudi
nadvojvoda Leopold Salvator
ter
nadvojvodi Karel Fran Josip in Josip Ferdinand.
Ob tej priliki prispe v Ljubljano
tudi
princ Elija Parmski
s soprogo.
Zupanu je do$lo povabilo kranjskega in primorskega gozdarskega društva, ki ima d:ic 28., 29. in .~M3. t m. v Ljubljani svoj flTdni letni shod. Društvo je pozvalo mestno občino, da naj odpošlje na ta shod svojega zastopnika. Zupan bo poskrbel za primernega zastopnika.
Nadalje naznanja deželna vlada, da sc udeleži deželni predsednik sprevoda ob sv. Rešujem telesu v stolni cerkvi v četrtek zjutraj ob 8. — Trnovski župnik naznanja, da se vrši procesija 6. t. m. ob pol 5. zjutraj ter vabi obenem na patrocinij 23. rožnika ob 9. dopoldne.
Društvo inženirjev v Ljubljani je doposlalo dopis glede kanalov-zbiralnikov, ter izreka občinski svet zahvalo za zanimanje, dopis pa sc odstopi odboru za nadzorovanje kanalo. -zbiralnikov, ki se izvoli pozneje v seji občinskega sveta in se dirigira na druga pristojna mesta.
Vodstvo komisije za osuševanje barja poroča o stopnicah ob bregu Grubarjevega kanala, ki so nepotrebne in deloma   celo nedopustne.
stvu vseh postav civilizacije in Časti. Vi ne odgovorite? Hiša Colon-nov — ali more biti to tvoj zastopnik?«
»Meni take besede,« je vzkliknil Stefanello. trepetajoč besnosti. »Čuvaj se! Meni se zdi, da si ti izdajalec in da si morda združen s tisto lopovsko drhaljo. Spominjam se dobro, da se ti, zaročen z demagogovo sestro, insi pridružil mojemu stricu in mojemu očetu, marveč si brez častno prepustil mesto plebejskemu tiranu.'
»To je storil.« je dejal kruti Or-sini in se grozeče približeval Adri-anu. dasi ga je strahopetni Savelli poskušal zadržati. »To je storil, in če bi tebe, Stefanella ne bilo tu —«
»Strahopetec in bahač,« ga je prekinil Adrian besno in mu vrgel rokavico naravnost v obraz. »Ti hočeš groziti možu, ki je na vseh evropskih tekmovališčih proti najhrab-rejšim vitezom delal čast tistemu Rimu, ki mu delajo tvoja dejanja samo sramoto. Zaničujem te in pljunem ti v obraz. S sulico in z mečem, na konju ali peš sem pripravljen proti tebi in celemu tvojemu rodu trditi, da ti nisi vitez, ker si trpinčil mirnega in neoboroženega glasnika. Da, prav tu, na mestu tvojega sramotnega dejanja, te pozivljem na boj.«
»Na dvorišče! Pojdi z mano,« je hudobno rekel Orsini in je stopil čez prag. »Hola — dajte mi šljem in oklop.«
»Nikar, plemeniti Orsini.« se je oglasil Stefanello. »Tebi storjeno žaljenje je zadelo le mene, zakaj jaz sem storil tisto dejanje in mene je obsodil ta izprideni član našega rodu. Adrian di Castello — nekdaj imenovan Colonna — oddajte svoj meč — vi ste moj jetnik.«
»O,« je škripaje z zobmi dejal Adrian. »če bi ne tekla kri mojih pradedov v tvojih žilah — jaz bi ti — toda dovelj o tem. Mene, svojega stanovskega tovariša, odlikovanega viteza tistega cesarja, ki se zdaj na občno veselje bliža italijanski meji, mene se nikar ne upajte narediti za jetnika. Se predno poteče nekaj dni, bom dobil vaše prijatelje na mestu, kjer naših mečev ne bo nihče narazen spravil. Dotelj, Orsini, premisli, da svoje časti ne boš branil proti ne-izvežbani roki.«
Držeč goli meč v roki je šel Adrian mimo obotavljajočega se Orsinija proti vratom.
»Se predno poteče nekaj dni, je rekel —.« Tako je šušljal Savelli Stefanellu na uho. »Bodite prepričani, dragi gospod — on se hoče združiti z Rienzijem. Spominjajte se, da se je nekoč hotel s tribunovo sestro poročiti. Čuvajte se ga! Nikar ga ne pustite iz trdnjave. Ime Colonna v vrstah drhali bi polovico naših vojakov zbegalo in razgnalo.«
»Pomirite se,« je s hudobnim usmevom   rekel   Stefanello; »Se
predno ste se vi oglasili, sem se jaz že odločil.«
Mladi Colonna je odgrnil zaveso, odprl skrita vrata in stopil v nizko dvorano, kjer }e sedelo dvajset oborožencev.
»Hitro,« je velel. »Primite in razorožite onega tujca z zelenim plaščem — a ne ubijte ga. Recite stražam, naj pripravijo ječe za njegovo spremstvo. Hitro — predno pride do izhoda.«
Adrian je bil prišel na odprto stopnišče, od koder je že videl svoje spremljevalce in svojega konja na dvorišču. Naenkrat pa so iz drugega hodnika pridrveli Colonnovi vojaki in ga obkolili.
»Udaj se, Adrian di Castello,« je zaklical Stefanello z vrha stopnic. »Ali pa pridi nate tvoja lastna kri.«
Adrian je napravil tri korake skozi gnečo in trije sovražniki so padli pod njegovim mečem.
»Na pomoč!« je zaklical svoji četi in že so njegovi pogumni jezdeci dospeli do stopnišča. Tedaj je pa začelo biti plat zvona in dvorišče je bilo v trenotku napolnjeno z vojaki. Mala Adrianova četa je bila bolj potlačena, kakor premagana in spravljena v ječe, in cvet Colonnov, ranjen, brez sape, razorožen še se vedno glasno kljubujoč, je postal jetnik v trdnjavi svojega bratranca.
(Dalje prihodnjič.)
daj voditeljice maksimalno 1500 K in
vrtnarice 1260 K. dočim doseže v Pragi voditeljica 3280 K in vrtnarica I. razreda 2840 K, vrtnarica II. razreda pa 2320 K letno, v Trstu voditeljica 3200 K. vrtnarica pa 3000 K oziroma 2600 K, na Dunaju voditeljica 3000 K, vrtnarica pa 2680 K. Vrt-naricam naj se določi temeljna p'ača 1000 K in 5 šestletnic po 100 K ter stanarino 250 K tako da dosežejo maksimalno 1850 K. Pomožnim vrt-naricam naj se določi plača za prva 3 leta, ki se labko vštejejo v pokojni-■ M0 K, pozneje pa 960 K in naj to izboljšanje stopi v veljavo s 1. oktobrom. 1912. Občinski svetnik Jeglič želi krajevne doklade tudi za ljud-skošolske učitelje. Odsekov predlog je bil sprejet.
Obenem je bil tudi sprejet predlog, da se dovoli mestni policijski straži s 1. julijem 5°r doklade.
O prošnji učiteljskega osobja mestnega dekliškega liceja poroča prof. R e i s n e r. V uradnem poročilu o tej prošnji stoji, da je vladni svetnik Laschan presojal te učitelje popolnoma po poročilu, ki ga je dobil od magistrata. Ti računi so po knjigah popolnoma pravilni. Vpošte-vati pa je treba, da na liceju ni no-
c:a učitelja razen ravnatelja, ki bi imel kako petletnico. Ker ni lahko uvideti, zakaj bi bili učitelji na liceju drugače plačani, kakor na drugih zavodih, predlaga finančni odsek, da naj se učiteljem IX. razreda izravna razlika 40 K in da suplentom izredna doklada kakor na državnih zavodih. Spreieto.
Občinski svetnik M a 11 v poroča nato o županovem dopisu glede prispevka mestne občine za jubilejno streljanje ljubljanske strelske družbe, ki slavi letos svojo 350Tetnico. Finančni odsek priporoča .?on K za darila pri streljanju. Sprejeto.
Občinski svetnik M a 11 v poroča nadalje o nenadni skontraciji mestne blagajne 13. maja t. 1. ob navzočnosti župana, obč. svetnik Milohnoja. Lillega. Trdine, uradništva in obeh blagajnikov. Računi in blagajna so bili v najlepšem redu in skladu.
Občinski svetnik Smole poroča o oddaji mestnih senožeti v zakup v svrho obdelovanja. Licitirale naj bi se parcele po 300 do 9M m2. Predlog ne označuje dotičnih parcel, pridejo pa tu v poštev v prvi vrsti trnovski travniki, katerih pa v kose razdeliti ne kaže. ker v tem ckraju ni toliko interesentov. Mestne senožeti se oddajajo večinoma Posavcem v košnjo. Napačno je mnenje, da bi iskali okoličani pri Ljubljani sveta za poljedelstvo, če se pa kdo oglasi, mu gre mesto vedno rade volje na roko. Predlog se odkloni. Občinski svetnik Tomaž Novak naglasa, da ima ta predlog tudi dober namen.
Zunan pojasni, da je mestna občina vedno pripravljena iti prosilcem, če se oglase pravočasno, na roko. v splošnem pa skleniti parcela-c jo ne gre. če se kdo spomlad: oglasi gotovo ne bo našel gluhih ušes.
Obč. svetnik T. Novak: Ali jeseni?
Zupan: Tudi jeseni, če se cerla-
site.
Odsekov predlog  je  hi! nato
sprejet.
Občinski svetnik M a 11 v poroča nato o prošnji odbora za spomenik na bojišču pri Aspernu. ki se postavi meseca oktobra 1913 ob stoletnici. Dovoli se prispevek 50 K.
Občinski svetnik Milohnoja poroča o prošnji Ivana Liningerja za '"zdatie odpisnega dovoljenja in izbrisno izjavo glede potresnega
jila. Če pteča račun in zaostale obresti, se mu izplača 20oo K.
Občinski svetnik L i k o z a r poroča nato o ponudbi Marenčeta in ^viglja za odstop nekaj sveta v svr-hr regulacije Orlove ulice. Sprejme SC ponudba Sviglja ter se odkupi TJ m2 in mu ponudi za svet po 5 K štirjaški meter. Ta vsota naj se postavi nato v proračun za leto 1913. Sprejeto. 4
Občinski svetnik Milohnoja poroča nato o dopisu mestnega magistrata glede odkupa Orlove šupe in nekaj sveta za regulacijo ponižane Orubarjeve ceste. Če bi mestna občina tega sveta sedaj ne kupila, bi pozneje stal zelo veliko. Zato je umetno, da stopi magistrat v dogovor z Alojzijo Rusovo in Viktorjem Orlom zaradi odkupa, ki dasta potrebni svet za 4000 K in če se šupa podere jima ostane materijal, poleg tega mora mestna občina napraviti tudi lično ograjo s cementnim podstavkom in žično mrežo. Predlog je bil sprejet.
Občinski svetnik Bahovec: Kaj pa je z odškodnino najemniku šupe?
štefe: Na to so pa pozabili! Hi!
Hi!
Zupan: Gospod Stefe, nismo pozabili! Dotični najemnik bo zapustil ono ubogo šupo, odškodujemo ga s selitvijo in mož je s tem zadovoljen.
Obč. svetnik Bahovec: Kaj pa je z muldo v Florijanski ulici?
Zupan: To ni v nobeni zvezi s tem vprašanjem.
Poročila stavbnega odseka.
Občinski svetnik S t e m b o v poroča nato v prizivu dr. Josipa Sa-jovica proti sklepu obč. sveta izpre-membe stavbnega sistema za Streli-ško ulico. Dr. Sajovic ugovarja strnjenemu sistemu začetkom Strdiške ulice. Ugovor dr. Sajovica se le vpo-števa. ker stoji na dotičnem svetu že Turkova hiša in je mnogo sveta ob gradu odnesenega ter napravljen betonski zid. V estetičnem interesu je tedaj, da se še ta del zazida, od tam naprej pa naj se šele prične odprti sistem. Sprejeto.
Zupan konstatira, da se je zgodila glede nadaljnih treh točk dnevnega reda formalna napaka, ker je o prizivih proti magistralnim sklepom kompetentna deželna vlada. Skrbel bo, da pridejo prizivi pred kompetentno oblast.
S jo vodi nato nadalje podžupan dr. Karel T r i 11 e r.
Obč. svetnik S t e m b o v poroča o samostalnem predlogu obč. svetnika L i k o z a r j a glede ureditve Orlove ulice. Sprejeto.
Nadalje poroča o napravi raznih tlakovanih prehodov v šentpeter-skem predmestju in drugod. Potrebni stroški naj se postavijo v proračun za prihodnje leto. Glede hodnika od Nove ulice do ceste na Rudolfov o železnico je bil stavljen že leta 1910 predlog ter bi tak hodnik stal 6569 kron. Zadeva ni še tako nujna, zato naj se kredit dovoli za prihodnje lepi v docrovor z interesenti, nosijo polovico stroškov.
Cesta ob Lahovem grabnu je že posuta. Glede posipanja Ceste dveh cesarjev^ omeni poročevalec obč. svetnik S t e m b o v . da dobivajo ondotni posestniki gramoz za posipanje ceste brezplačno za Bežigradom, samo da morajo to prej naznaniti mestnemu magistratu. V tej smeri naj se tudi ta zadeva uredi. Sprejeto. Istotako se ugodi na enak način tudi dodatnemu predlogu obč. svetnika Smoleta glede posipanja ceste v Mestni log.
Napredno gospodarsko društvo za šentjakobski okraj je prosilo za napravo varnostnih ograj ob Ljubljanici in Grubarjevem kanalu. Fna-ka proš^ia se je vložila tudi na stavbno v ^»dstvo komisije za osuševanje Barja, to pa je prošnjo zavrnilo, češ. da zaradi poglobitve ni dana potreba varnostnih ograj, marveč so take igraje potrebne zaradi zazida ce. Ker pa je prišel stavbni odsek do t repričanja. da so varrostne ogr:,ie rebne tudi vsled poglobitve kanala in ne samo zaradi zazidave. predlaga obč. svetnik B t e m b o v . da se prošnja še enkrat predloži stavbnemu vodstvu. Sprejeto.
Poročilo šolskega odseka.
Občinski svetnik Dimnik poroča o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta glede ustanovitve meščanske š^le v Ljubljani.
Potrebo meščanske šole za Ljubljano je poudarjal tudi c. kr. dež. šoKki nadzornik, g. Fr. L c v e c že L 1898., ko je v imenu c. kr. mestnega šolskega sveta kot te !anji okr. šolski nadzornik za Ljubli no sestavil stavbni program za lil. meseno o šolo. V tem poročilu pravi g. nadzornik med drugim to-le:
»Sestavljaje ta stavbr program sem se ravno tako kakor pri šentja-ki šoli oziral na to. da bode vendar že enkrat treba misliti tudi na ustanovitev deške meščanske šole. ki bi dobila potrebne prostore lahko tudi v novem poslopju 111. mestne deške ljudske šole. Po mojih mislih se vpra'anje o ustanovitvi deške meščanske šole v Ljubljani ne da več spraviti z dnevnega reda, ker smo Kranjci v tem oziru zaostali celo za Dalmacijo in Bukovino in je Ljubljana zdaj edino deželno stolno mesto v Avstriji brez javne meščanske šole. Oziri na naše obrtne Šole in učiteljišča, na prenapolnjene srednje Šole in na splošni napredek ljudskega šolstva ljubljanskega nas silijo uvaževati tudi vprašanje zaradi , mestnih javnih meščanskih šol. Ako pa se zida že posebno poslopje za III. mestno deško ljudsko šolo, kaže to poslopje zidati tako razsežno, da se v njem prejalislej nastani tudi deška meščanska šola.«
Zato predlaga šolski odsek:
1. C. kr. deželna vlada se naprosi, da izposluje s posebno vladno predlogo pri deželnem zboru izpre-membo člena IX. zakona z dne 19. decembra 1874. drž. zak. št. J7* po katerem imajo vse stroške za meščanske šole nositi šolski okraji, v tem smislu, da bi se tudi meščanske šole prevzele na normalnošclski zaklad.
2. Poslopje za III. mestno deško šolo naj se sezida tako razsežno. da se v njem prej ali slej tudi nastani deška meščanska šola.
3. Učiteljem in onim, ki imajo izpit za meščanske šole na] se s 1. ok-
tobrom 1912 dovolijo personalne doklade a 200 K na leto in sicer za čas, dokler ne dobe službe na meščanski šoli. Ta doklada se ne vpošteva v pokojnino.
Podžupan dr. T r i 11 e r prosi, da ublaži poročevalec drugo točko predloga, ker je skrajno težavno najti primeren, vsem zahtevam odgovarjajoč prostor za šole. Poročevalec se strinja s tem, da se ustavita besedi »če mogoče«, da se predlog ne glasi več tako imperativno.
Obč. svetnik Jeglič pravi, da tretji predlog ni v popolnem skladu s sklepom šolskega odseka in hoče nadalje polemizirati.
Podžupan dr. T r i 11 e r: Ker vidim, da vlada nesoglasje in ne morem dopustiti, da bi se tu razpravljalo kaj je šolski odsek skleni! in česar ni sklenil, odstavljam to točko z dnevnega reda, verujem pa, da je sklep šolskega odseka tak, kaicor ga nam ie podal poročevalec.
Stefe nekaj kričL
Podžupan: G. Stefe vi nimate besede!
Stefe kriči nadalje.
Podžupan: Pokličem vas k redu!
Poročila odseka za olepšavo mesta.
Za odsek za olepšavo mesta poroča občinski svetnik M a 11 v o rro-šnji Slovenske Filharmonije za zgradbo koncertnega paviljona, ker godba tak paviljon hudo pogreša na naših šetališčih ter trpe pod tem godbeniki, instrumenti in muzikalije. Koncertni paviljon naj bi bil obsežen za 40 godcev. Za letos takeva paviljona ni več priporočati, ktr ni pokritja in bi paviljon po računu inženirja Kocha stal 2000 K. Predlog se zato za sedaj odkloni.
Obč. svetnik Mali v poroča nato o razpisu nagrad za najlepša s cvetlicami okrašena okna in pomole. Določijo se tri častne nagrade oo 50 kron. 40 K in 30 K ostalim se izdajo pismene priznanice. Sestavi naj se tudi posebno razsodišče. Občinski svetnik Stefe se posebno ogreva za okrašenje kandelabrov ?a plin in elektriko ter pravi, da govori za lene rožice, liberalcem pa želi trnje. Končno predlaga, da naj se izda primerna brošura in naj se določi na magistratu primeren referent, ki naj bi pisal tudi tozadevne notice za dnevnike, ker ne gre zahtevati vsega od uredništev.
Občinski svet. Franchetti opozori na nevarnost, da padejo cvetke vsled nezadostnih varnostnih naprav z oken. nakar je bil odsekov predlog in Stefetov dodatni predlog sprejet.
Ob 8. naznani nato podžupan dr. Triller da prekine sejo do 9. zvečer.
Ob   9. otvori   podžupan zopet
sejo.
Poročila direktorija mestnega vodovoda in elektrarne.
Za direktorij poroča občinski svetnik prof. R e i s n e r o dopisu deželnega odbora glede dobave vode iz mestnega vodovoda za vasi Tomačevo in Jarše z ozirom na to, da bi tak vodovod mestnega vodovoda ne obremenil prehudo, ker imata nbe vasi samo 500 prebivalcev. Direktorij je bil soglasno mnenja, da ni mogoče sklepati v današnji seji občinskega sveta o sprejetju ali odklonitvi tega predloga, ker mora direktorij najprej sporazumno z deželnim odborom razjasniti nekatere pomisleke s posebnim ozirom na obdačenje mestnega vodovoda. Če bodo ti pomisleki odpravljeni je prepričan, da se tej prošnji ugodi zlasti ker se je pri zadnjem požaru v To-mačevem pokazala nujna potreba vodov oda. Sprejeto.
Občinski svetnik prof. Reis-n e r poroča nadalje o prošnji Matije Proška v Savijah za napeljavo kon-denzacijske vode iz odvajalnih cevi mestnega vodovoda na njegovo dvorišče. Tamošnji prebivalci porabljajo to vodo kakor drugo porabno vodo. Prošnji se lahko ugodi. Konden-zacijska voda se namreč odvaja iz Kleč po posebni cevi v Savo. Ze večkrat se je zgodilo, da so nekateri sosedni posestniki sami navrtali to cev. da so mogli to vodo rabiti. Bati pa se je. da se cev pri tako splošni in svojevoljni uporabi enkrat zamaši, zato je treba izdati dovoljenja za porabo te vode posebna navodila. Prošnji se tedaj ugodi pod pogojem, da se prosilec ukloni pogojem vodovodnega urada. Obenem predlaga, da naj ima direktorij pravico izdajati taka dovoljenja brez seje občinskega sveta. Sprejeto.
Občinski svetnik P 1 a n i n š e k poroča o prošnji Magdalene Lehner za odpis večje porabe vode. Ker ta večja poraba ni nastala brez vsake krivde prosilke, se ji odpiše samo polovica, tedaj samo 40 K 64 v.
Zupan dr. Tavčar zopet prevzame vodstvo seje.
Občinski svetnik Serjak stavi nujni predlog, da naj se nemudoma
napravijo načrti za moderne pralnice, iz katerih naj bi se voda odtekala v kanale-zbiralnike. Predlog je bil tudi v meritornem oziru soglasno sprejet.
Občinski svetnik dr. P i p e n -b a c h e r vpraša o usodi ustanovitve realne gimnazije tipa A v Ljubljani, oziroma preustrojitve II. drž. gimnazije v tako realno gimnazijo, ker je zadeva nujna in se bliža novo šolsko leto.
Zupan pojasni, da je oddal zadevo ljubljanskemu poslancu, da pa od ministrstva še ni odgovora.
Stefe dela neslane opazke.
Zupan odgovarja nato na razna vprašanja, pojasni, da se vrši sedaj glede del za obrtno šolo kolavdacija, ki bo kmalu končana ter bodo podjetniki dobili primerno plačilo. Glede ceste Med hmeljniki poroča župan, da ima zadevo v pretresu stavbni urad in da bo ta obenem rešil tudi vprašanje kanalizacije te ceste. Občinski svetnik Pammer želi boljše razmere pri nastanjanju vojakov. Zupan vzame nadalje na znanje in se hoče podučiti o razmerah v Vrhov-čevi ulici.
Obč. svetnik Bahovec interpeli-ra zaradi »mulde« v Florijanski in Hrenovi ulici ki je baje celih 50 cm globoka ter sta se v tej »muldi« štrli nekemu posestniku dve kolesi. Zupan končno opozori na sklep občinskega sveta, da morajo odseki k obravnavam o predlogih povabiti tudi dotične predlagatelje.
Nato odkaže župan predloge glede zveze Fmonske ceste z Gorupovo ulico v smeri proti c. kr. obrtni šoli in glede prehoda med Gosposko ulico in Cojzovo cesto ter glede kanalizacije Martinove ceste stavbnemu odseku, predlog glede nadzorstva v mestnih ubožnicah pa ubožnemu odseku.
S tem je bil dnevni red javne seje izčrpan ter sledi nato
tajna seja.
V tajni se ji je bila oddana služba mestnega gozdarja g. Metlikovi-ču iz Komna.
Ustanovo za vojaške invalide so dobili prosilci: Matej Bitenc, Jan. Dolinar in Mat. Japelj iz Ljubljane, Fr. Drobnič iz Homa, Ant. Francelj iz Dol. Mračeva, Jan. Gliebe iz Smerka, Ant. Nemovec iz Grčave vasi, Jan. Kinkelj iz Knežjega polja, Jos. Korelc iz Kamnika, Jan. Mati-čič iz Kamnika in Jos. Vogrič iz Škofje Loke.
Vladimirju Breskvarju se dovoli šestmesečen dopust za prakso pri deželni vladi.
Magistratnim pisarniškim uradnikom XI. činovnega razreda se iz-premeni naslov iz kancelistov v ma-gistratne pisarniške asistente.
Za mag. pis. asistente v XI. Čin. razr. so bili imenovani oficijanti Viktor Ciuha, Ivan Tomažič in Ri-hard Svetlič.
Inženir Viktor Zupane se imenuje za stavbnega komisarja v IX. čin. razr. Nadinženir Matko Prelovšek se imenuje za stavbnega nadkomisarja. Mestni stavbni asistent Ivan Žemljic se imenuje za stavbnega nadoficiiala v IX. čin. razr. Magistratni oficijal Josip Hafner se imenuje za računskega nadoficiiala v IX. čin. razr. Mag. pis. kancelist Janko Kessler se imenuje za pisarniškega oficijala v X. čin. razr. ter se mu všteje dveletna vojaška služba.
Prošnja policijskega stražnika Vrhovca za priznanje petletnice se odkloni.
Odobri se poročilo direktorija mestnega užitninskega zakupa o letnem računu zakupa za 1. 1911. Obč. svetnika Pammer in dr. Zajec izjavljata, da ne bodo njih stranke glasovale.
Prošnji preglednikov mestnega užitninskega zakupa za izboljšanje službenih razmer se ugodi ter se zviša plača paznikom za 40 ', nad paznikom za 50 ' in preglednikom za 60^. Dr. Zajec nasvetuje, da se naj nadpaznike, preglednike in prejemnike zavaruje za starost. Se vzame v vednost. Regulacija plač stopi v veljavo L julija t. 1.
Antonu Kreku se dovoli prenos gostilniške koncesije v Florijansko ulico 9.   Namestnik začasno Kamel.
Josipu Zidarju se podeli koncesija za prenočevanje tujcev.
Uršuli KlanČarjevi se podeli iz-kuharska koncesija na Radeckega cesti.
Pivovarniški družbi »Union« se dovoli prenos gostilniške koncesije z Zelenega hriba na Dunajsko cesto štev. 52.
Hasilstva predsednika ogrske državne zbornice.
Budimpešta, 4. junija.
Grof Tisza je z nasilstvom rešil brambno predlogo v drugem in tretjem branju. S tem je izpolnil svojo besedo,  da bo pravočasno rešena
brambna predloga.   Med največjim hruščem, ko nihče ni razumel besede, je dal grof Tisza na glasovanje brambno predlogo, ki jo je večina tudi sprejela, ne da bi opozicija vedela, zakaj pravzaprav gre.   Da ni pravzaprav   nihče   razumel grofa Tisza, je pač najboljši dokaz ta, da je moral grof Tisza protokol seje šele pest festum diktirati stenografom. — Pridrla je pa v zbornico tudi policija, ki je izgnala iz zbornice uporne opo-zicijonalne poslance. In tako bo ogrsko vlada predložila kroni brambni zakon v sankcijo, če ne bo prišlo v zbornici, ali izven zbornice do upora. S tem bo pa tudi dokazano, da stoji ogrski parlamentarizem na jako slabih nogah in da   je   pravzaprav le igrača v rokah tega ali onega ogrskega absolutista. Grof Khuen je dokazal, da se na Ogrskem z denarjem in silo lahko ustvari parlamentarno večino. Grof Tisza je pa napravil še korak naprej. Dokazal je namreč, da se v pol ure lahko   zlomi najhujša opozicija in reši tako velevažno zakonsko predlogo, kakor je brambna predloga. Ta uspeh grofa Tisze je pa navzlic temu zelo slabo izpričevalo za ogrski parlament v sedanji obliki in sestavi. Večina in manjšina nimata prav nikake moči in ste le fiktivni količini, ki nimati politično nikakega pomena več.   In tak parlament pač nima pravice do življenja. Priti mora v ogrski parlament novo življenje, ki je more pa povzročiti samo moderna volilna reforma.
O poteku   včerajšnje   seje nam poročajo:
Vhodi v parlamentarno poslopje so bili ostro zastraženi. Po Parla-mentnem trgu je bilo 200 orožnikov, oddelek pionirjev in pa veliko število policistov in huzarjev. Vse stranke so prišle skoraj polnoštevilno. Povsod je bilo veliko razburjenje, vendar pa vlada še mir. Ko je pa prišel ob četrt na pet predsednik Tisza v zbornico, se je razpoloženje hipoma izpremenilo. Levica je začela z velikanskim ropotom in hruščem. Nekateri poslanci so teptali z nogami in razbijali po pultih. Slišalo se ie tudi žvižganje in piskanje. Neki poslanec je neprenehoma trobil. Kmalu potem, ko je bila seja otvorjena, je prišel v zbornico ministrski predsednik Lu-kacs. Desnica ga je viharno pozdrav^ ljala. dočim je opozicija piskala.
Ko so te scene trajale dobre četrt ure, je predsednik ob pol petih susnendiral sejo. Čez deset minut je prišel grof Tisza zopet v zbornico ter otvoril sejo. Pri njegovem vstopu so se kravali obnovili. Ko opozicija ni hotela prenehati, je predsednik zapustil zbornico ter zopet prekinil sejo. Ko se je grof Tisza zopet prikazal v zbornici, je opozicija zopet začela s kravali. Predsednik je nato vtretjič suspendiral sejo za pol ure.
Med odmori ob petih je prišlo v zbornico 120 policistov pod poveljni-Štvom policijskega višjega nadzornika in dveh policijskih nadzornikov, ki so obstopili levi del zbornice. Levica je policiste sprejela s kričanjem in ropotom. Zbornični komisar je označil policijskemu višjemu nadzorniku poslance, ki jih naj odstrani iz zbornice. Ta je pozval najprej posl. Justha. naj se odstrani iz zbornice, toda več poslancev je stopilo med nadzornika in posl. Justha ter prigovarjalo nadzorniku, naj ne izvede danega mu povelja. Policijski nadzornik pa ni odnehal. In tako je policija s silo odvedla enega poslanca za drugim iz zbornice na cesto. Prvega so odvedli grofa Karolvija, nato poslanca Justha in še več drugih opozicijo-nalnih poslancev. Grof Apponvi je izjavil policijskemu višjemu nadzorniku, da je njegovo postopanje nepo-stavno, ter ga pozval, naj ga odvede iz zbornice, česar pa ta ni storil. Ko je policija izgnala vse najhujše opozi-cijonalce, je odšla iz zbornice. Par minut potem je prišel grof Tisza zopet v zbornico ter otvoril sejo. Opo-ziciionalni poslanci, ki so ostali v zbornici, so ropotali in kričali. Grof Apponvi je zaklical predsedniku: »Pustite nas izvesti iz dvorane!« — Poslanci so trobili in piskali. Predsednik je nato zopet prekinil sejo. — Kmalu nato je zopet prišla v dvorano policija ter izgnala še par poslancev iz zbornice. Ob pol 7. je grof Tisza zopet otvoril sejo. Opozicijo-nalni poslanci, ki so ostali še v zbornici, so pod vodstvom grofa Appo-nyja zapustili zbornico. Apponvi je zaklical: »Zapuščam osramočeno zbornico!«
Predsednik je nato predlagal, naj se iz zbornice vrženi poslanci iz-roče imunitetnemu odseku, kar je bilo soglasno sprejeto. Posl. Tel6ky je podal predlog, v katerem se izjavlja, da se je vse. kar se je zgodilo v popoldanski seji, zgodilo v popolnem soglasju z večino, ki odobrava postopanje predsednikovo. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Nato je grof Tisza hotel opravičevati svoje postopanje. Zbornica je nato prešla v razpravo o honvednem zakonu, ki je bil v prvem in drugem branju sprejet.
Štajersko.
Štajerski deželni šolski svet je imel dne 1. junija sejo, v kateri je sklenil za stalno vpokojiti učiteljico ročnih del v Šoštanju in Topolšici. Gabrijelo Gabrovec, začasno vpokojiti def. učiteljico pri Sv. Janžu pod Sp. Dravogradom Marijo Domin-kuš. prestaviti def. učiteljico v Zibi-ki Marijo Valenčak k Sv. Jurju v Slov. gor. in nastaviti: def. učiteljico Ano Pirc-Gabrič, doslej v Zabukov-ju. v Artičah, provizori£no učiteljico pri Sv. Barbari v Halozah Marijo Lebar za definitivno istotam in pro-vizorično učiteljico Julijo Petrinčič v Đlanci za definitivno istotam.
Iz Celja. (Dvojna mera.) Menazna uprava tukajšnjega bata-'jona 87. pešpolka je razpisala edino-le v »Vahtarici« dobavo mesa za moštvo. Ta uprava je očividno mnenja. 1a žive v Celju in okolici le nemški mesarju ne pa tudi slovenski, kateri morajo s svojimi davčnimi kronami -avno tako plačevati za vzdrževanje irmade. kakor nemško. Upamo, da le menazna uprava le slučajno zakrivila to nerodnost in da razpiše dobavo mesa tudi v slovenskih listih.
Iz Maribora. (»Straža« in Ivan Krega r.) Naši prismojeni »Straži« je postal ljubljanski Kregar malone mučenik, ali za gotovo klerikalni svetnik, odkar je v Celju srečno ušel obsodbi. »Straža« sedaj o stvari veliko pisari, mnogo več ko tekom obravnave, ko ni kot ^največji« in ^najbolje informirani« štajerski list, upala priobčiti nobenega poročila — v strahn. da bi nt^ni backi dobili o ljubljanskih voditeljih klerikalne stranke prav čudno mnenje. Četudi je Kregar za sedaj ušel — eno je gotovo, ljuba »Straža*: vsa naša javnost je dobila vpogled v volilno delo* klerikalcev in sredstva, katerih se poslužujejo v »obrambo naših verskih svetinj« Susteršič - Koroščevi oprode. Ali je bil Kregar obsojen, ali ne. je slednjič irelevantno, glavno je. da je moralno obsojena njegova liudska stranka. In to je neizpodbitno dejstvo, katero ravno draži »Stražo, ^Slovenca- in druge -krščanske* liste k sedanjim divjim polemikam in grožnjam.
Iz Maribora. (Pozor pred klerikalno beračijo!) Kakor slišimo, bodeta neki dve ženski ta teden obirale mariborske Slovence za »Slovensko Stražo . Razume se. da ne bode dal noben zaveden Slovenec za to društvo, ki podpira umazano klerikalno časopisje, klerikalna društva, klerikalno dijaštvo itd., niti vinarja. Darujte raje C. M. D., ki ustanavlja in vzdržuje slovenske šole!
Lov občine Blanca sL bo na uradnem dnevu v Sevnici dne 15. junija ob 10. dopoldne potom javne dražbe oddal za šest let v najem. — Dražba se bo vršila v občinski pisarni v Sevnici. Lovski okoliš občine Blanca meri 4731 ha. ter ima mnogo divjačine, tudi divje peteline. Razprostira se 12 km ob Savi. t. j. od blizu Sevnice do Rajhenburga; dober lov na divje race. Prijatelji lova >e vabijo k dražbi. Natančneja poročila daje župan Hinko Likar.
Drobne novice. V S t. Vidu pri Grobelnem. Velika nesreča je zadela posestnika Andreja Sivka v Mlačah. Utrgalo se je melovje in mu uničilo vsa poslopja. Skoda znaša prilično 10 tisoč kron. — Nama-riborsk i gimnaziji se vrše zrelostni izpiti v naslednjih rokih: pismeni od 10.—14. junija. istmeni pa od 9. do IS. julija. — VGradcu so zaprli krojača Viktorja Pavliniča zaradi razžaljenja veličanstva, ki ga je po neki anonimni ovadbi zakrivil v nekem gostilniškem pogovoru. — V Slov. Bistrici so zaprli 30let-nega Franca Becka iz Dombolje na Ogrskem, katerega išče mariborsko okrožno sodišče zaradi več vlomov in ropov v mariborski okolici. — Umor. V Zimici pod Mariborom so našli osebenkarico Zelenko v njeni sobici ubito. Glavo je imela s sekiro razklano. Sekira je ležala še na klopi pri peči. Po omarah je ležalo vse narobe; kaj je odneseno, se še ni moglo dognati. Zaprli so dva zloglasna fan-talina. pri katerih so našli na obleki tudi sledove krvi. — I z P t u j a. V ponedeljek se je ustrelil četovodja 4. pijonirskega bataljona J. Moser. Zdravnik je mogel le smrt konstatirati. Služil je že zadnje leto. Samomori m razne nezgode se pri pijonir-ski posadki v Ptuju čudno množe, čudimo se. da se naš agilni drž. posl. Brenčič ni spomnil na kako interpelacijo. Ali morda dr. Korošec nima časa. da bi mu jo spisal? — Od Sv. Križa pri Slatini poročajo: V neki tukajšnji gostilni je nastal te dni pretep, v katerem je nekdo sunil kmečkega fanta Krum-paka z nožem v srčno stran in ga nevarno ranil. Nič čudnega: pri Sv. Križu je osobito mnogo dr. Krekovih častilcev. In ker nimajo tam »liberalcev« na razpolago, pa se koljejo sami med seboj.   Samo da teče kri!
Koroško.
Koroški deželni predsednik baron Hein je prestavljen ad personam
v tretji činovni razred. V očigled njegove bolezni, bo v kratkem rešena tudi prošnja za vpokojenje, katero je predsednik že pred delj časom vložil in bo njegov namestnik imenovan že tekom tega meseca.
Nepričakovana dedščina — bogato plačilo. Na binkoštno nedeljo je pripeljal bivši postrešček K. v celovško bolnišnico vdovo sprevodnikovo \\ inzerjevo zelo slabo in popoln* m.i zanemarjeno. VVinzerjeva je živela že več let jako revno z nizko pokojnino po svojem možu. Ko se je ženica od svojega spremljevalca poslovila, izročila mu je usnjato torbico in dodala, da je torbica in njena vsebina njegova last. Ko je mož torbico odprl, je našel v njej dve hranilni knjižici, vredni 27.000 K, poleg tega pa še bankovcev in zlatnikov za 3000 kron. Minuli petek je bogata ženica v bolnišnici umrla.
Primorsko.
Tržaška porota. \ čeraj se je vršila obravnava rroti laškemu podaniku 1. Sagretu iz Benetk zaradi ponarejanja denarja. Ponarejal je v Trstu iz kositarja. svinca in antimona petkronske tolarje in jih razpečaval pa mestu. Tolarji so bili precej dobro ponarejeni. sam<> napisi so bili napačni. Sagre je imel v neki podstr^ ^ izbici celo delavnico. Koliko je tolarjev ponaredil, ni znano, deistvo on je, da jc enj .asu krožilo precej po-idru«'n^j denarja po Trstu. Obtoženec prizna, da je ponarejal tolarje, toda on trdi. da jih je naredil samo 7 ali S I>o tega ga je privedla beda. Sagre je oženjen in ima ženo in bolne otroke. Služil je že dolgo v Trstu v raznih delavnicah kot mehanik. Porotniki so vprašanje s L'Je krivde ponarejanja denarja potrdili, nakar ga je sodišče obsodilo na 10 mesecev težke ječe in v izgon iz vseh dežel avstro - ogrske monarhije. Sagre je kazen brez ugovora sprejel. — Včeraj sc je pričela obravnava proti Ivanu Preslu. odgovornemu uredniku lista »Jugoslovanski železničar - zaradi razžaljenja časti. Prešla toži neki Kudernač. Takoj' po izžrebanju porotnikov, je zahteval zagovornik Predla, da naj se delegira drugo so-
e. ker so tu mešani porotniki. Na tozadevno predsednikovo vprašanje je odgovorilo 6 porotnikov, da ne znajo slovensko. Na predlog tožniko-vega zastopnika je bil imenovan za tolmača dr. Markovič. Zagovornik je zahteval kljub temu ponovno, da se obravnava preloži, nakar je senat sklenil, da obravnavo odgodi in izroči pravdne spise kasaciiskemu dvoru.
\ i^oka plima v Trstu.    Snoči je
nastopila v tržaškem zalivu nenadoma visoka plima, ki je pričela ob 11. ponoči in je trajala do 3. zjutraj. Morje je poplavilo Karlov pomol in je povzročila pri novih pristaniščnih delih in po več vrtnih nasadih veliko škodo. O eventuelnih nesrečah ladii na morju niso prišla nobena poročil.?.
Velika tatvina v Trstu. Bor/ senzal Jakob Hirsch v Trstu je š 1
-aj v podružnico kreditnega z: voda. kjer je imel opravek V roki j • nesel torbico, v kateri je imel 60 kron drobiža in ček za 91.000 lir. Ko
-topil prag notranjih vrat. sta skočila k njemu dva ruznanca. iztrgala sta mu torbico iz rok in sta po-begnila. Hirsch je ovadil ceh) zadevo policiji, ki je uvedla takoj strogo preiskavo. Toda brezupno je bilo iskanje tatov. Proti večeru so našli ček za 91.000 lir v nekem poštnem nabiralniku. Hirsch se spominja, da sta mu že pred nekaj dnevi med vožnjo po cestni železnici izmaknila tudi ta dva zločinca iz žepa 250 kron, toda takrat je mislil, da je denar izgubil.
Mlad žepni tat. Pred menežerijo Kludskvjevo v Trstu je ukradel v gneči 161etni grški Žid Elija Mustahi
vskemu potniku Jerkiču uro in verižico, vredno skupaj 18 kron. Mladi tat je takoj, ko je verižico z uro odtrgal od telovnika, izročil ukradeno blago dvema mladima fantoma, ki sta pobegnila. Mustahija so aretirali, toda njegovih sokrivcev še niso mogli najti. Policija sumi. da se ie vgnezdila v mestu organizirana družba tatov, ki izvršuje jako predrzne tatvine.
Zopet aretacija v Pulju. Na predlog preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Rovinju so aretirali ravnatelja Hlaccio. Ta aretacija je v zvezi z nerednostmi v mestnem pulj-skem gospodarstvu. To je že 19. aretacija v tej zadevi.
Obrtniški siet i trgoisken ministerstiu.
Dne 10. in 11. t. m. se vrši na Dunaju četrto generalno zborovanje obrtniškega sveta.    Zborovanju bo
predsedoval Rossler. Zborovanja se udeležita iz Kranjske gg. Leopold Fiirsager, trgovec v Radovljici, kot zastopnik trgovske in obrtniške zbornice kranjske, in Engelbert Franchetti, kot zastopnik deželne kranjske zveze obrtnih zadrug. Dnevni red zborovanja je sledeči: 1. Poročilo predsedstva. 2. Predlogi za načrt avstrijskega kazenskega zakonika in glede uvajalnega zakona. 3. Predlogi za načrt ministrske odredbe glede predpisov v dokazu posebne zmožnosti za posamezne kategorije gostilničarjev in podobnih obrtnih obrtnikov v posameznih mestih. 4. Predlogi za načrt ministeri-jalne odredbe glede naprave in uporabe acetilinske razsvetljave in glede prometa s karbidom. 5. Predlog k vprašanju glede razdelitve dneva v 24 ur, ki se štejejo od 1 do 24. b.Pred-logi glede vprašanja čekovnega prometa. 7. Predlogi k vprašalni poli glede eventuelne izpopolnitve trgovskega zakonika o jamčenju prevze-malea obrti ali trgovine napram upnikom. 8. Predlog k zakonskemu načrtu glede uredbe delavnih razmer v domači obrti za obleko, čevlje in perilo. 9. Predlog glede drugega dela uradnega zaznamka »Code\ alimen-tarius austriacus«. 10. Predlogi glede zakonskega načrta glede pravnega ra/merja trgovskih potnikov. 11. Predlog k načrtu ministeriialne naredbe, s katero se v detajlni trgovini prodaja žganih pijač dovoljuje samo proti koncesiji. 12. Predlogi o na:rtu ministerijane naredbe, glasom katere se v detajlni trgovini s pivom v steklenicah zahteva koncesija. 13. Reso-ucija, ki se tiče odkazanja morda nameravanega vladnega nredloga glede regulacije delavnega časa itd. v pekarijah, na obrtni svet. 14. Poročila pisarne: a) o mneniu vprašalne pole za enketo glede kartelov od strani prvega oddelka, b) o sklepu nujnega predloga glede davčnih olajšav za konsumna društva. 15. Sklep o odkazanju naslednih predmetov na stalne oddelke: a) načrt ministerijalne odredbe, s katero se izdajo varnostni predpisi za delavce v obrtnih podjetjih pri obratu z brusilnimi kamni, brusilnimi ploščami in ploščami za poliranje: b) vprašanje glede obsega obrtne upravičenosti ključavničarjev napram mizarjem in kovačem: c) zakonska predloga, ki se tiče obrta zobotehnikov: d) načrt mi-nisterijalne odredbe glede o poslovanju izseljevalnih pisarn v obliki obrta. 16. Sklep o odkazanju po § 11. opravilnika obrtnega sveta pravočasno vloženih predlogih članov.
Dnevne vesti.
-f- Novi častni občani mesta Ljubljane in sicer gospodje Pleter-šnik, Doberlet in Petričičso se zahvalili v snočni občinski seji za podeljeno častno občanstvo.
Kako upravičuje vlada sankcijo zopetne spremembe občinskega volilnega reda ljubljanskega? Kakor nam poročaio z Dunaja, utemeljuje vlada sankcijo zopetne spremembe občinskega volinega reda ljubljanskega tako-le: »§ 7. občinskega statuta v svoji sedanji obliki spravlja v sklad ljubljanski občinski red s splošnim občinskim redom na Kranjskem. Vsled tega se lahko /e sedaj smatrajo nedomačinci, ki bivajo izven Ljubljane, za občinske družnike. Na enak način je ta pojem definiran že v raznih drugih avtonomnih mestih, kakor na Dunaju, v Gradcu, Lincu, Krakovu in Lvovu. Predloga, da se ta zakonska novela odkloni, bi ne kazalo ugoditi že z ozirom na predležeče prejudice. Ugovori proti besedilu § 7., da bo ta določba morda vplivala na deželno-zborsko volilno pravico v Ljubljani, ne morejo utemeljiti pomislekov proti sankciji, ker imajo nedomačinci že sedaj v vseh drugih mestnih okrajih kranjskih volilno pravico za deželni zbor. Zato ni nobenega vzroka, da bi bili le-ti z ozirom na izvrševanje svojih pravic v neugodnejšem položaju v stolnem mestu, kakor pa v ostalih mestih.« — Kakor je iz navedenega razvidno, je vada naravnost površno preštudirala novelo o zopetni spremembi ljubljanskega občinskega volilnega reda. Če bi se vlada količkaj uglobila v svar, bi pač morala priti na to, da je med »nedomačinci,« ali kakor jih ona imenuje, »forenses-r, v Ljubljani, in onimi na Dunaju, v Gradcu itd. kolosalen razloček. Na Dunaju, v Gradcu in drugod imajo pač nedomačinci volilno pravico za deželni zbor. toda samo tisti, ki plačujejo po cenzu določeni davek. Po pravkar sankcijonirani noveli pa bodo v Ljubljani imeli volilno pravico za deželni zbor vsi tisti, ki volijo pri občinskih volitvah v I. in II. razredu. Volilno pravico za deželni zbor bodo torej imeli v Ljubljani celo taki nedomačinci, ki plačujejo samo en vinar davka. A v deželnem volilnem redu še vedno formalno stoji, da imajo volilno pravico za deželni zbor samo tisti, ki piačajejo najmanj 8 kron liialisissja cesarske-
ga davka. Seveda na takšna nasprotja vlada ni prišla, ker se ji ni zdelo vredno vprašanje vsaj površno preštudirati, marveč je kar slepo zaupala vsemu, kar so ji natvezili klerikalci in deželna vlada kranjska.
+ »Slovenec« in dr. Kramar. V časih, ko se je bila borba v parlamentu za novo državnozborsko volilno reformo, so bili naši klerikalci pclni hvale poslancu dr. Kramaru in »Slovenec« je takrat proslavljal mla-dočeškega voditelja kot enega naj-prosvetlenejših politikov v avstrijskem parlamentu. Takrat je dr. Susteršič z raznimi fintami in manevri dr. Kramara pridobil za to, da se je izrekel proti temu, da bi kranjska mesta in trgi tudi po novi volilni reformi imela svoje zastopnike-poslan-ce v parlamentu. Kakšno hosano je takrat pel »Slovenec« dr. Kramaru, kako je proslavljal njegovo pravičnost, dalekovidnost in modrost, da je on kot svobodomislec pustil na cedilu slovenske naprednjake! Isti »Slovenec« pa piše sedaj o dr. Kramaru tako-le: »Dr. K. Kramaf! Njegova slava je še večja. Na Dunaju je sicer slovensko delegacijo zmerom v stran potiskal, in kadar je le slutil, da utegne jugoslovanska delegacija priti do vpliva, je začel s svojimi spletkami, ampak on je bil prijatelj Ivana Hribarja in hodil na vseslovanske ko-merze v velika slovanska mesta in za to naj veliki zaščitnik slovenskega naroda živi!« — Tako pišejo klerikalci sedaj o tistem politiku, kateremu se imajo edino zahvaljevati, da imajo danes razen ljubljanskega vse dr/avnozborske mandate v svojih rokah!
+ Vnebovpijoči greh. Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Na strani 151. »Srednjega katekizma' beremo pod točko 674 »Kateri so vnebovpijoči grehi?« sledeče: Vnebovpijoči grehi so: 4. »Delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgo-vati.« — In tega vnebovpijočega greha je kriv ves deželni odbor kranjski, ker nikakor noče — bolje menda ne more — izplačati davno že dovoljeno 25r' draginjsko doklado samskemu učiteljstvu na Kranjskem. »Slovenski Učitelj -. glasilo katehet-sko-učiteljske »Slomškove Zveze« je pisal, da se nakaže ta doklada že dne 1. maja, a danes imamo 5. junija, doklad pa še nikjer. Ne vemo, s kako zavestjo pristopa svečenik dr. Lampe h Gospodovi mizi vsak dan, ko ga tišči tak greh. — Pa menda vendar ni deležen vsak dan božjega ropa?
-f- Tiskovna tožba proti »Slovencu«. Zupan dr. Ivan Tavčar je včeraj vložil tiskovno tožbo proti odgovornemu uredniku »Slovenca« radi znanih napadov na njegovo osebno čast.
+ Narodno-napredni občinski odborniki v Spodnji Šiški imajo danes zvečer ob 8. v prostorih Čitalnice važen sestanek. — Dolžnost vsakega odbornika je, da se tega sestanka udeleži. — V včerajšnji notici je pomotoma izostalo »Spodnja Šiška«.
— Velikansa ljudska veselica v prid Narodnem skladu dne 7. julija bo največja letošnja slovenska prireditev, kakor dokazujejo obširne priprave, ki so vse v najlepšem tiru. Zanimanje zanjo je zlasti po deželi splošno in dannadan prihajajo dopisi, polni navdušenja in odobravanja srečne misli. In kako je v Ljubljani vse živahno pri sejah! Ženski veselični odbor je neumorno na delu, da pripravi in uredi pravočasno vse potrebno, krepko mu pa pomaga pri-deljeni moški odbor, kjer se istotako vsak odbornik od prvega do zadnjega trudi, da izpolni svojo narodno in strankarsko dolžnost. Čast vsem! Njih vstrajnost in trudoljubnost bo bogato plačana z uspehom veselice, na kar mora delovati pač vsak narodnjak in naprednjak. Pohvalno moramo pri tem omeniti, da so se za sodelovanje oglasili nepoznani, ki tekmujejo v delavnosti. Vendar še pogrešamo med njimi marsikoga, ki bi prav lahko zastavil svoje, ne ravno skromne sile. v prospeh omenjene prireditve. Pozivamo jih tem potom, da se odzovejo Čim prej. ker pač ne moremo misliti, da bi v kom vladala mlačnost za stvar, o kateri vemo vsi, kako velikega pomena je za nas* vse. Vse prijave in priglasi naj se nastavljajo na: Odbor za prireditev veselice za Narodni sklad v Ljubljani.
— Hujskanje proti udeležbi pri trnovski procesiji. Starši gojenk na mestnem liceju so prišli v naše uredništvo s pritožbo, da hujska licejski katehet proti udeležbi pri trnovski procesiji, češ, da deklicam udeležbe pri tej procesiji ne more priporočati, pač pa odsvetovati. Čudno se nam zdi, da je doslej še dokaj pametni Janko Mlakar tudi že zašel med klerikalne hujskače. Ali mu ni po volji trnovski župnik, starina Vrhovnik? Povemo gorečemu katehetu, da ni med kranjsko duhovščino od Antona Bonaventure gori pa doli do Janka Mlakarja moža, ki bi bil vreden od-vezati jermena na čevljih plemenitemu župniku Vrhovniku. Mestni šolski svet bi pa opozoriti, naj bi kate-
hete poučil, da imajo v šolah učiti veronauk, vse drugo pa pustiti pri miru.
— Čehi o Slovencih. Praški »Slovanski turista« prinaša v svoji 3. letošnji številki 11 slik o nesreči na Stolu, kjer je našel smrt profesor dr. Cerk, v 4. številki pa beremo simpatično pisan uvodni članek »O Kranjski in njenih naravnih katastrofah«, ki ga krasi deset slik. Kakor se vidi, se bratje Čehi vedno intenzivnejše zanimajo za lepote naše domovine, zato jih pa tudi vsako leto več prihaja študirat jih.
— Klerikalci in mestna policija.
Prejeli smo in priobčujemo: Včerajšnji notici pod gornjim naslovom dostavljamo na podlagi uradnih informacij, da je mestna policija pri Kre-garjevem slavlju in prihodu nastopala pravilno ter da je uradno poslovanje zaradi kalenja nočnega miru, ne oziraje se na to, kateri stranki do-tičniki pripadajo, tem povodom že v tiru.
Kje  je  c. kr. okr. glavarstvo?
Pišejo nam: Preteklo nedeljo sem se napotil — kakor vsako leto — na Brezje in od tam peš čez Mošnje in Radovljico na Bled. — Na Brezjah je. bilo na stotine romarjev, ki so skoro vsi imeli enako pot. — Pot z Brezij na Mošnje je naravnost krasna, a naše začudenje je prešlo v jezo, ko smo prišli do takozvanega »Grabna- v Mošnjah. Preko tega Grabna vodi brv, ki jo je naliv pred dobrim mesecem popolnoma razdejal. Sedaj je brv za silo — na cigu-migu — popravljena, tako, da je prehod naravnost nevaren. — Odločno zahtevamo od c. kr. okr. glavarstva v Radovljici, da zaukaže Mošenj-skemu županu, da brv takoj temeljito popravi ali prepove prehod.
Romar.
Srnjak na škofovi mizi. Iz Begunj nam poročajo: Dne 2. junija t. 1. se je vršila pri nas birma. Naš župnik Jaka — kot velik lovec pred Bogom in ljudmi — je hotel svojega vrhovnega poglavarja na prav lovski način pogostiti. Poleg raznih sladkarij ie prišlo na mizo še sledeče: raki iz Sobčevega ribnika, postrvi iz domače vode, divji petelin in srnjak v omaki. — Ker je pa po Kranjskem v lovskem zakonu dovoljeno srnjake streljati šele s 1. junijem, smo radovedni, kdaj je bil ta srnjak ustreljen, ki je prišel pred škofa. Ker poznamo našega Jakata kot moža, ki se zasto-pi na dobro »papco- in »pupco«, ne verujemo, da bi napodil srnjaka iz gozda naravnost v ponev. — Kje je zakon?
Dvojna vera. Z Bleda nam pišejo: Kakor je >Slov. Naroda že poročal, je škof demonstrativno odklonil pet botrov naprednjakov, ker se niso mogli izkazati s spovednim listkom župniku Oblaku. — Par dni pred birmo je vprašala znana po-sestnica V. župnika Oblaka, če ji bo dovolil birmo vezati, ker tudi ona nima spovednega listka. Dobila je odgovor: Listke zahtevamo le od kmetov!!
Kinematograf »Ideal Veliki nemiri v Pešti«, najnovejši naraven posnetek predvaja se še danes, jutri in v petek. Razen te slike je posebno zanimiva krasna dijaška humoreska -Dijaški doživljaj« in »Moric hotelski gost«. Cel spored je jako priporočljiv.
V mestni klavnici so zaklali od 19. do 26. maja 70 volov. 8 bikov, 4 krave, 159 prašičev, 213 telet, 17 koštrunov in 132 kozličev. Upeljalo se je 289 kg mesa, 2 zaklana prašiča, 32 zaklanih telet in 49 zaklanih kozličev.
Aretirana vtihotapka. Včeraj dopoldne se je vtihotapila neka ženska v stanovanje železniškega sprevodnika Alojzija Božiča v Spodnji Šiški in ukradla na mizi ležečo denarnico, v kateri je bilo okoli 3 K denarja, potem pa pobegnila. Ko je Božič slišal, da so se vrata zaprla je pogledal pri oknu na cesto in zagledal bežečo žensko. Takoj je opazil tatvino, zasledoval neznano žensko ter jo v Lattejmannovem drevoredu dohitel in pokazal stražniku, da jo je aretiral. Aretiranka je postrežnica Marija Bizjan rodom iz Horjul in je bila zaradi tatvine predkaznovana. Bizjanovo, pri kateri so našli večjo vsoto denarja, so izročili sodišču.
Sirov hlapec Ko je včeraj popoldne stražnik na Dunajski cesti opozoril nekega hlapca, ki je tam vozil z dvovprežnim vozom, na neki nedostatek, se mu ta ni hotel pokoriti, marveč ga je začel zasmehovati, upiti nad njim in ga zmerjati z naj-gršimi psovkami, tako, da je moral varnostni organ najenergičneje nastopiti, da je napravil red. Mož dobi zato svoje plačilo pri pristojni oblasti.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 52 Slovencev, nazaj je prišlo pa 25 Makedoncev in Hrvatov.
Kolo ukradeno je bilo snoči izpred glavne pošte mizarskemu pomočniku Pavlu Igliču. Kojo je tvrdke
v C,
iT
.U lok
jat*, prostega teka. črno pleskano ima tovarniško št. 105.756. Pozor
nakupom.
Izgubljeno  in najdeno. Hlapec
ran Cajhen je izgubil črno vozno leja — O. Artur Aumann je izgubil •a zlata naprsna gumba. — Neka
jna je izgubila   zlat ščipalnik. — lavka   v tobačni   tovarni Marija kertova  je   našla srednjo vsoto rja. katerega dobi izgubitelj pri jditeljici na Dolenjski cesti št 24.
Narodna obramba.
I. ljubljanske moške podružnice ružbe sv. Cirila in Metoda redni bcni zbor se bo vršil v sredo, 12. ■nija t. 1. ob 61 \. uri pop. v družni pisarni v „Nar. domu" I. nadstr.
čajnim dnevnim redom. K mnogo-cvilni udeležbi vabi odbor.
Veselica    š>ntoeterskih Ciril-etodovih  podružnic  se  vrši jutri ečer v Iliriji. Pridite vsi! Več povejo paki.
Cosp. Makso Zaloker je izročil
ružbi sv. Cirila in Metoda zopet 66 on od prodanih drož. G. Zaloker je al Družbi v dobi štirih let lepo vsoto 90 K 50 v od prodanih  drož. To dko priporočamo kar najtopleje.
Društvena naznanila.
V  nedeljo,   dne 16. junija t. I.
esna veselica v Hribarjevem gaju. Gg. privatni  nastavljenci. Vpo-pole za nabiro podpisov blago-olite nemudoma vposlati izpolnjene,
i katerokoli podpisano društvo. Naj-c-je do petka zjutraj. — Združene >rc Ifg. m pnv. nastavijencev.
Odbor   ..Ljubljanskega šahov-;kega kluba" naznanja, da so razun -ondeljkih, sredah in sobotah zvečer >d sedaj naprej \ kavarni pri .Slonu* šah tudi ob torkih in petkih od :   5. ure popoldne. Jutri vsi v Šiško.  Kakor znano, >r redi šišenski Sokol jutri popoldne ::rih pri Štepicu javno telovadbo celico. Upamo, da bodo Ljubljan-in Ljubljančani v prav obilnem . u prihiteli v Šiško, da pokažejo, znajo ceniti vrle narodno-napredne c\ nike na predstraži bele Ljubljane, št. Vid nad Ljubljano!  Sokol v \t. Vidu  priredi  v nedeljo  9. junija -*no veselico z   bogatim sporedom i vrtu gostilne pri Slepem Janezu v 'apužah   s sodelovanjem domače ve-rranske godbe. Apelnjemo na občin-o, da se veselice v čim večjem šte-j udeleži   ter  tako   pripomore do rednega uspeha.  Sokol si je nadel ko nalogo, da stavi v Št. Vidu dom bo  prostora za napredna i-uštva Št. Viška, katerih je lepo šte-Kdor čuti napredno, pomagaj, da ?e ta ideja čim preje uresniči. Veselica :  se imeia v-iti pretečeno nedeljo, a je morala zaradi slabega vremena -.ložiti.
Telovadno društvo    Sokol" v
Stepanjivasi je moral vsled slabega preložiti  svojo  veselico na del j o, dne 9. t. m.  Ker je naš še mlad in ima izvojevati še težak boj v svoji občini proti sovraž-m, je pač dolžnost vsakega namaka   ki   ima  priložnost,   da se te veselice. Ljubljančanje, ki radi polete v ljubljansko okolico in podpirajo  napredne gostilničarje, tore svojo  dolžnost ter pri-v nedeljo popoldne ob 3. uri t bratu Ivanu Brice ljnu, kjer na->okol svojo veselico. Na sporedu so skupine 17. telovadcev, burka »Mu-muzikant-, šaljiva loterija, stre-:   na   dobitke   itd. Pričakujemo ne udeležbe. Na zdar! Razvitje   zastave   »Sokola« v BorovnicL   Ponovno si dovoljujemo opozarjati slavna bratska društva in r rijatelje Sokola, da se vrši v nede-dnc 9. junija razvitje prapora borov nekega Sokola   ob pol 3. popoldne   pred restavracijo br. Draš-i   v Borovnici.   Predpriprave k hj   redkemu  slavju so v polnem eku.  Ker ni Borovnica preveč od-'jena  od Ljubljane,  upamo da se leži   te   slavnosti   čim največ ubljančanov, saj imajo tudi najlep-izlet za nedeljo, da razvesele svo-i družinico, ter se naužijejo sveže-zraka in se razvedre. Torej v ne-o, dne 9. junija vsi v Borovnico!
Prosveta.
lavno   predavanje Akademije
v Novem mest«. »Akademija priredi v petek, dne 7. t. m. ob S. zvečer • veliki   dvorani Narodnega doma predavanje.    Predava g. M. L o t r i Ž   o temi   »Nekaj o češkem Pesniku   Macbarju«.   Z ozirom na inost teme se vabi slavno ob-vo   k   obilni udeležbi. Vstop
Izpred sodišča.
'r»rf>f) tukajšnjega porotnega sodišča.
Tatica iz navade.   Dne   15. ok-bra 1911 je prestala   Marija Fiss-eider, delavka iz Klausna na Tirol-
skem svojo kazen dve leti težke ječe v Begunjah in vzela sabo 113 K denarja, katerega je v kaznilnici od svojega zaslužka prištedila. Da je obdolženka tujemu imetju res nevarna oseba, kaže dejstvo, da je bila že 12krat radi tatvine predkaznovana. Takoj ko je bila prosta, vrnila se je k svojemu ljubčku Ivanu Susteršiču, s katerim je že popreje 14 let skupno živela. Stanovala sta pri svakinji obdolženke 4 tedne v Velčah. Meseca novembra m. I. ji je pa že pokradla razno obleko, srebrno zapestnico, rjuho in nekaj drugih reči. Nato sta se preselila na Selo, kjer je £u-steršiČ obolel in početkom marca v tukajšnji bolnici umrl. Fissneider je stopila dne 4. decembra 1911 v kemično tovarno v delo, kjer pa je le do 26. februarja t. 1. ostala. Ta dan si je pa izprosila dopust za nedoločen čas, a že čez dva dni je bila zasače-na pri tatvini. Ta dan je izmaknila Jenkovi natakarici v Bohorčičevi ulici, Ani Perfian 28 K gotovine, Ivani Jenkovi je pa izmaknila 20 K vredni jopič in kozarec. Natakarica, kateri se je vedenje obdolženke sumljiv o zdelo, je prišla takoj na sled tatvini, katero je Fissneider \ prvem nadstropju izvršila. Tekla je za njo in ji denar odvzela. Izmaknila je pa tatica neki Mariji Ješelnik 20 K vredno boo in jopič, vreden 10 K. Glede vzete boe pa oMotžcukai taji, da bi bila ona to storila. Kakor prema tatica le tisto obstane, kar se ji neovrgljivo dokaže, vse drugo pa trdovratno taji.
Porotniki so vprašame glede tatvine iz navade potrdili, nakar je sodišče obtoženko obsodilo v triletno težko ječo.
Trikratna razprava zaradi sle-parstva. Kari Ivan Schreiber, 35 let star iz Alberthama na Gor. Avstrijskem, tovarniški uradnik, že kaznovan, je zaradi enega in istega delikta sedel trikrat na zatožni klopi. Prvikrat je sedel dne 31. avgusta m. 1. Takrat je trdil, da poneverjena vsota ne presega 2000 K, nakar se je razprava odgodila. Po nadaljnih poizvedbah se je določilo, da porotno sodišče ni kompetentno razpravljati v tej kazenski zadevi. Nato je sledila druga razprava, pri kateri je trdil, da znaša poneverjena vsota čez 4000 K in ker se je istinitost te trditve izkazala, se je moral včeraj Schreiber zopet pred porotniki zagovarjati. Schreiber je bil zaposlen v papirnici Lekvkam-Josefstal v Vevčah kot opravitelj. Kot tak je sestalja! plačilne listine po imenih delavcev, katere je sestavil na pod-dnevnin (šihtov). V teh listinah so bili tudi vpisani oboleli delavci, ki so bili zaznamovani s črko „K", dalje delavci, ki so imeli dopust, kakor tudi čezurno delo. Obdolženec pa je falzi-ficiral plačilne listine na ta način, da je tudi bolnike in take delavce, ki so bili na dopustu vpisaval, kakor tudi čezurno plačila zvišal. Blagajničar mu je na podlagi plačilnih pol mezde izplačal, katere je delavcem vročil, prebitek pa je porabil Schreiber zase. To je delal obtoženec poldrugo leto, in je oškodoval papirnico za 2406 K 44 v ozorima 3 K 18 v. Da se ni uvedla z novo naredbo drugačna sestava plačilnih listin, gotovo bi ne prišli na sled temu sleparju, a ta naredba mu ni le poti zaprla, marveč dala p »vod do razkritja.
Obdolženec svoje dejanja priznva. Njegov bivši predstojnik ga je s išal rešiti s tem, da je izjavil, da j- bil obdolženec jako spreten uradnik, kar se kaže sedaj, da morejo njegov posel trije uradniki opra1 Ijati.
Porotniki so si oznali obdolženca za krivega hudodelstva goljufije, nakar eg je sodišče obsodilo na 18 mesecev tažke ječe.
Razne stvari.
* Vlom v vseučilišče. Iz Ino-mosta poročajo: Danes ponoči so neznani zlikovci vlomili v vseučiliščko poslopje ter oropali pisarno.
Lahkomišeljnost mesarja. Iz Opave poročajo: V vasi Hai je prodal mesar Bilowski meso krave, ki je dobila več injekcij. Ker so zavžili to me-o, je zbolelo 70 oseb. Kmetovalca Jožef in Anton Sležak kakor tudi dva otroka sta umrla vsled zastrupljenja. Mesarja so zaprli.
* Revolverski napad v sodni dvorani. Iz Pariza poročajo: V Oyon-naxu je vdrl neki delavec z imenom Conte med razpravo v sodno dvorano ter zahteval od mirovnega sodnika, naj mu takoj izroči neki akt. Ko mu tega niso hoteli dati, je potegnil revolver, ustrelil sodnega zapisnikarja ter ranil sodnika. Morilca so prijeli.
* Stavka. Iz Londona poročajo, da se je stavka pravzaprav ponesrečila. Pristaniščna oblast je nastavila 5000 novih delavcev. — Iz Newyorka poročajo: Stavka natakarjev se vedno bolj širi. Newyorški hoteli so angažirali dijake kot natakarje. Z vseučilišča Columbia so angažirali za Vanderbilt-hotel petdeset medicincev, z medicinske visoke Šole v Bellevue pa večje število dijakov za hotel .AstoriaV Petdeset stavkujočih natakarjev je hotelo
demolirati neki hotel. Policisti so streljali ni stavkujoče. Med gosti je nastala velika panika.
Ikb dn. idfftiikn i ijiUjiii
ima svoj
občni zbor
15. Jaall* lili •* zvečer
v mestni posvetovalnici v Ljubljani
z naslednjim dnevnim redom :
1. ) poročilo o društvenem delovanju v pre-
teklem letu,
2. ) poročilo blagajnika,
3) poročilo o justičnih  razmerah v posa meznih deželah,
4. ) volitev odbora: predsednika, 8 odborni-
kov in 12 preglednikov,
5. ) slučajnosti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Obč. volitve na Rakeku.
Rakek, 5. junija. Pri občinskih volitvah za občino Rakek, katere so se vršile dne 3. t. m. zmagala je napredna stranka združena s socijalisti, s sledečim vspehom: I. razred: napred.-soc. stranka 4, klerikalci 2 odbornika, II. razred: napr.soc. stranka 3, klerikalci 3 odbornike, III. razred: napred.-soc. stranka 5, klerikalci 1 odbornika. Podobčine. naprcd.soc. stranka 1. klerikalci 1 odbornika. Izmed namestnikov na-predna-soc. stranka 8, klerikalci 3 odbornike, torej napred.-soc. stranka 13, klerikalna 7 odbornikov, kar znači skoraj dvetretjinsko večino napredne stranke, kar je pri sedanjih razmerah in pri nečuvenem terorizmu, s katerim je delovala klerikalna stranka in agitaciji ki so jo uganjali noč in dan v družbi s cerkniškimi kaplani, z obč. tajnikom in županom vred. dosegla dosti povoljen vspeh. Boj je bil hud in živahen ter je trajala volitev od 9. zjutraj do 6. zvečer nepretrgoma. Skrutinij trajal je potem do polnoči in od zjutraj pa do popoldne naslednji dan. Župan sestavil je volilno komisijo izvzemši 1 zastopnika soc. dem. stranke samo iz lastnih pristašev. Izmed 562 volil-cev volilo je 526. Klerikalci so napeli vse mogoče strune, da bi vrgli združeno napredno stranko ter poskusili vse mogoče mahinacije. Veli ko legitimacij in glasovnic so razposlali prepozno nalašč naprednim vo-lilcem. da niso mogli voliti. Pripeljali so tudi par bolnih k volitvi, — a vse skupaj jim proti navdušenju in zavednim volilcem ni nič pomagalo.
Skopost finančnega ministra napram narodni pesmi.
Dunaj, 5. junija. Odposlanstvo pododseka ministerijalnega podjetja za gojitev narodne pesmi in sicer vladni svetnik Pommer in univerzitetna profesorja Much in dr. Reše-tar, se je včeraj zglasilo v spremstvu poslancev liofmanna, Wastiana m Okunievskega pri finančnem ministru, s prošnjo, da bi nakazal večjo vsoto za objavljenje narodnih pesmi. Odposlanci so poudarjali, da je prvi del, ki vsebuje Kočevje že natisnjen, v tisku je tudi že zvezek štajerskih narodnih pesmi z motivi za narodne plese in da je delo, ki vsebuje češke narodne pesmi na Moravskem tudi že veliko napredovalo. Akademija za glasbo je stavila v proračun za to 50.000 kron, toda dovoljenih je bilo samo 10.000 kron. Stroški za ta dela so narasla dosedaj na 150.000 kron, in se bode moralo delo ustaviti, če ne dobi podjetje takoj večje podpore.
Finančni minister Zaleski je na to odgovoril odposlancem, da je kot vnuk prvega nabiratelja slovanskih narodnih pesmi zelo dovzeten za to stvar, toda opozarjal je odposlance na velike finančne težkoče in pripomnil poslancu Okunicvvskemu. da je ta sam stavil predlog proti prekoračenju proračuna. Okunievvski je nato omenil, da ta predlog še ni sprejet. Finančni minister je na to opozoril odposlance na parlamentarne težkoče glede finančnih vprašanj in glede stališča Rusinov. Na to mu je Okunievvski odgovoril: Danes še ne poženemo parlamenta v zrak. Na to je finančni minister obljubil, da se bo potrudil, doseči kolikor bo mogel v prid temu vprašanju.
Pomorski odsek.
Dunaj. 5. junija. Pomorski odsek je sprejel vladno predlogo glede razširjenja zavarovanja pomorščakov proti nezgodam, in zaradi uvedbe bolniškega zavarovanja. Za referenta sta bila izvoljena poslanca Rybaf in Pittoni.
Lex Falkenhavn na Ogrskem.
Budimpešta, 5. junija. Poslanca Csuho, ki so ga z drugimi poslanci vred odpeljali stražniki iz zbornice so na cesti aretirali. Ko je namreč Csuho prišel s stražnikom na cesto je priložil Csuho stražnika zaušnico.
Budimpešta, 5. junija. Ko je policija odvedla 35 opozicijo.»alnih poslancev, so zapustili ostali poslanci zbornico ter izjavili, da se razprav več ne udeleže, ker je zbornica oskrunjena. Vladna veČina je nato sprejela v tretjem branju honvedsko predlogo in zakonsko predlogo o vojaškem kazenskem procesu. S tem je debata o brambni reformi v ogrski zbornici zaključena. Danes popoldne se začne debata o tretjem madžarskem vseučilišču.
Budimpešta, 5. junija. V vsej javnosti vlada velikansko začudenje nad taktiko opozicije, ker je vedno bolj jasno, da je bila opozicija premagana, ker je hotela biti premagana. Večina opozicijonalnih poslancev je bila namreč od Tisze in Lukacsa podkupljena.
Dunaj, 5. junija. Češki socijalni demokratični poslanci so vložili interpelacijo na vlado, da se izjavi o svojem mnenju glede včerajšnjili dogodkov v ogrskem državnem zboru. Vprašajo pri tem ali smatra avstrijska vlada brambno predlogo v ogrski zbornici za ustavno rešeno. In-terpelanti zahtevajo, da se avstrijska vlada ostro postavi proti zlorabi skupne armade v protiljudske svrhe.
Dunaj, 5. junija. Poslanca Brei-ter in Rusin sta izrekla brzojavno Justhu ogorčenje nad nasilstvi Tisze napram ogrskemu parlamentu in ljudstvu.
Velikansko   razburjenje   v Budimpešti.
Budimpešta, 5. junija. Noč je potekla mirno, vendar da vlada v celem mestu
mrzlično navdušenje.
V ranih urah je policija in orož-ništvo zasedlo vse ulice, katere vodijo k parlamentu.
Cela armada
vojaštva je na ulicah. V mestu je pripravljenih 47 stotnij infanterije. osem eskadronov in 900 orožnikov na konjih, tedaj okrog 6000 vojakov, redarjev in orožnikov. Pred parlamentom straži infanterija. kavalerija. pi--jonirji, orožniki in policija. Vse bližne kavarne in restavracije so vojaško zasedene. V zunanjih okrajih patruli-rajo močne orožniške patrulje. Parlament je popolnoma cerniran.
Ob 9. so se zbrali opozicfjonalni poslanci in korporativno odkorakali v parlament.
Pridružil se jim je tudi poslanec K o v a c s. ki je bil. kakor znano, izključen iz 30 sej. Dvorana je nabito polna.
Predsednik grof Tisza se je pripeljal s svojo ženo, eskortiran od detektivov in policije pred parlament.
Ko je vstopil v dvorano, ga je sprejel nepopisen tumult. Opozicijonalci drve proti predsedniški tribuni, mu žugajo in ga psujejo z najhujšimi psovkami. Ministrski predsednik si piše na list imena poslancev, ki ga napadajo. Ministrski predsednik je bled in včasih ga strese groza. Vrišč in razbijanje v parlamentu je nepopisen, slišati je kravale celo na cesto. Mnogo klopi poslancev je demoliranih. Med velikanskim krikom suspendira Tisza sejo. nato se prikaže na vratih policijski komisar Pavlik s 100 možmi policije, ki obkolijo opozicijonalne poslance ter izberejo izmed njih
39 poslancev in jih z brahijalno silo
iztiraio iz zbornice.
Razburjenje naraste še hujše. V zbornici se razvije skoro pretep med policijo in poslanci.
Budimpešta, 5. junija. Pred današnjo sejo je imunitetni odsek izključil Justha za 15 sej, tri druge poslance, med njim Pollonvja, za deset sej. Drugi poslanci morajo prositi parlament za odpuščanje.
/ena v deželnozborski ožji volitvi.
Mlada Boleslav, 5. junija. Pri včerajšnjih nadomestnih volitvah za deželni zbor je dobila kandidatka meščanskih Cehov, ga. Kuneticka S40 glasov, med tem ko je dobil neodvisni mladočeški kandidat Matau-šek samo 769 glasov. Kandidatka čeških socijalnih demokratov je dobila nad 400 glasov. Oa. Kuneticka pride tedaj v ožjo volitev z Matauškom.
Volilni nemiri v Belgiji.
Bruselj, 5. junija. Položaj v celi Belgiji, posebno pa v francoskih provincah je skrajno opasen. V francoskih provincah prevladuje revolucionarno gibanje in to ne samo med delavstvom, marveč tudi med naprednim meščanstvom. V Bruslju se je pripetilo včeraj in snoči po veČ krajih, da je napadla množica policijo in orožništvo. Prišlo je na več krajih do krvavih spopadov. Množica je napadla tudi več samostanov, ki jih mora stražiti vojaštvo. Turčija.
Solun, 5. junija. Said beg je bil izvoljen v Smirni za predsednika mladoturške stranke.
Frankobrod o. M„ 5. junija. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, je dovolila turška tobačna režija finančne-nra ministru predojm 200.000 funtov.
Požar v Carigradu.
Carigrad, 5. junija. Uradno še ni konstatirano, koliko hiš je pri zadnjem požaru zgorelo, baje jih je bilo čez 2300. Čez 15.000 ljudi je brez strehe. Policija je zaprla več roparjev, ki so ropali po okolici.
Carigrad, 5. junija. Uradno policijsko poročilo poroča, da je zgorelo 112 hiš, 119 trgovin, tri mošeje, 6 šol, ena teologična visoka šola, dvoje kopališč in en mohamedanski samostan. Škode je nad 12 milijonov kron.
Demisija portugalskega kabineta.
Lizbona, 5. junija. Celokupni portugalski kabinet je demisijoniral.
Stavke.
Madrid, 5. junija. V Almeriji je izbruhnila generalna stavka. V Ovi-jedu je prišlo do krvavih bojev. Ena oseba je bila usmrčena. Sedaj stavka 15.000 delavcev. Danes se jim pridružijo tudi delavci v rudokopih v Asturiji.
Maroko.
Pariz, 5. junija. Agence Havas poroča iz Feza: Glasom zadnjih poročil je sovražnik popolnoma razkropljen ter je imel najmanj 600 mrtvih.
Italijansko-turška vojna.
Dunaj, 5. junija. »Neue Wiener Tagblatt« poroča iz Carigrada, da je Turčija ukrenila velike vojne priprave zaradi postopanja laškega bro-dovja pred otokoma Samosom in Smvrno, in da bo Turčija na vsak način skušala obvarovati ti dve mesti. Diplomatski krogi so uverjeni, da nastop laškega brodovja nikakor ne opravičuje trditve, da nameravajo Italijani otok Samos napasti. Italijanska akcija je imela samo namen preprečiti uvoz čet in orožja na otok in preprečiti kontrbando. Želje grškega prebivalstva onih otokov, ki so jih zasedli Italijani, da bi postali ti otoki avtonomni, so neizvedljive, ker bi se s tem spremenil status quo turške posesti v Evropi, česar pa Italija tudi sama ne želi.
Atene, 5. junija. Na otoku Samo-su vlada popoln mir. Iz samostana na hribu Mavrana je pregnala četa turških vojakov, in sicer 600, tamošnje menihe in se naselila v samostanu. S sabo so pripeljali Turki tudi dva velika topova. V ponedeljek je imela zbornica poslancev samoških. ki šteje 97 članov, izredno sejo, v kateri so poslanci sklenili poslati velesilam,za-ščitnicam otoka, in sicer Rusiji, Franciji in Italiji, spomenico, v kateri zatrjuje, da turška vlada nima pravice nameščati na otoku svojih posadk in da tudi ne sme obešati svojih zastav. Zahtevajo torej, da turška posadka takoj odide z otoka. Knez Begeris je dobil z ozirom na to spomenico poročilo od turške vlade, da bo posadka v kratkem odšla, in da ostane na otoku samo 50 turških vojakov.
Carigrad, 5. junija. Vali iz Smir-ne poroča, da so izpustili Italijani vse
težke zločince iz ječ in jih izkrcali pri Marmarisu. Turkom se je posrečilo vse zločince vjeti.
6ospodarstvo.
— C. kr. priv. splošna prometna Banka, podružnica Ljubljana, preje I. C. Maver. Stanje denarnih vlog 31. maja 1912: K 74,144.050.
V soboto, dne 22. junija
velika Sokolova
kresni veselita
na dirkališču.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril - Metodovo družbo rodbina Zupančičeva iz Rateč na Gorenjskem 10 K, mesto venca na krsto gospici Ivanki Jalenovi; Ciril Vizjak, učitelj v Loškem potoku pri Rakeku 21 K, nabrano ob godovanju g. nad-učitelja Ferdo Wigela in g. Anton Kuhar, učitelj v Trbovljah 5 K, nabralo »Pevsko in tamburaško društvo Zvon« v Trbovljah za Osten-kom na izletu. Moto: Skatljo »Sudmark« užigalic razstrelili!
Zbrali 5 K  in jih naši C. M. družbi podarili!
Skupaj 36 kron. — Živeli nabiralci in darovalci!
Dausnji list obsega 10 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raato Pustoslemček.
Ti—tu t— te tUk »Naroda* tJAaaau ,.
Na želodcu botehajoctm ljudem priporočati jc porabo Pristnega JbOmfa SeiđHz-praska", ki j« pre-
skuieno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospeSilnona prebavijanie in sicer z rastočim vs pehom Škatljica t WL Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr dvomi zalaga tel j DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na dežen' zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 19
Nahod Je m? Urno zlo,
ako ga primerjamo s sitnostmi, ki jih občuti človek ob resni prehlaji, kar se pri avtomobilski vožnji vedno lahko pripeti. Zato bi vselej morali imeti seboj škatljico Faverih pristnih sodenski h mineralnih pasti I j, ako se napravljamo na vožnio z avtomobilom. Pastilje delajo sluznice voljne, varujejo pred prehlajo in zabranju-jejo proti silni nevarnosti, ki jo povzroča prah. Dobivaio se po vseh lekarnah, drogerijah itd. za K 1 25 skatl.
If.
25
maiiakii trgovino
%7 m    vi 1111 il
Stari trg št. 1
Tranco.
Kdor svoj ielofloc ljnbi, ne pije dragega, kakor
liker
Hal želeni liker!
Sladki in grenki.
Kfflij JUBJir R M R K nit
■nt daje eboč ia roeija do dela!
Naslov za naročila: ..FLOBIAV Ljubljana.
J
Postavno varovano.
Žitne cene v Budimpešti
Dne 4 junija 1912.
T e r* m in.
Pšenica za oktober 1912. .
Rž za oktober 1912      . .
Oves za oktober 1912   . .
Koruza za iulii 1912 .   . .
Koruza za avgust 1912   . .
za 50 kg 1150
za 50 kg 9^54
za .50 kg 9 15
za 50 kg 8*70
za 50 kg 8 79
t
Alojzi*a Jerse, nadučit. vdova, naznanja žalostnim srcem v imenu svojem, svoje vnukinje in svojih otrok, vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, o bridki izgubi naše priljubljene hčerke, oziroma matere, sestre, svakinje in tete, gospe 2043
Viktorijo Kmet m Jene
ki je danes ob 12. uri opoldne po dolgi in zelo mučni bolezni, prevedena s svetimi zakramenti v 29. letu svoje starosti blaženo v Gospodu zaspala
Pogreb predrage rajnice bo v petek 7. junija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Prisojna ulica št 5, na pokopališče k sv. Križu.
Pokojmco priporočamo v blag spomin!
LJUBLJANA, dne 5. junija 1912
PRVE VRSTE
ZflHESLMO ZORAM:
ZDRAVILIŠČE
Alkalično-muriaticni topili vreči. Radioaktivno 1
RewiwaHg«m> lachiaaj mottnje presna*« Ijanjat aHabetoa, konatitucijake bolezni, u otroške bolezni, fcoatne bolezni In i; H   |e   ii   m   n    eksudata.    n   ai   n   n |;
64° C.
Poletno in zimsko zdravljenje.
HV" ieJjo prospekt, zastonj. ~aa*
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili.
44
- .■•   vzajemno  zavarovalna  banka v  Pragi. -Beservui tonaU K 53,758.285-24. — izplačane odnkodnlue in kapitalife ii 115,390.603-61.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—————————     Vsa  pojasnila  daje* ————————
aw Generalno usma i DuMjaii vGosooski ulici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Heteorrio^fcno noroflkh
Sred«ji itAtat tlak 3*7t
čas St"je S «
«     ****    bara- i ».    *» *
- tSST * = IOVI
3    vanj* _ M„ %» m
—. t mm t_
Nebo
2 pop. 733 1 9. zv. 734-3
7. zj.   734 7
v 4    sr ni£»  pol oblač.
13*3  si. jzah. jasno
13-5  si. svzh.
Srednja včerajšnja temperatura 15tT, norm. 1649 Padavina v 24 urah 00 mm
Prnila (Silim
s hlevom, vrtom n poljubno velikim zemljiščem   Zaloga piva- 1 1/2 ure od
Ljubl;ane ob okrajni cesti. Več pove g.
Fr. Bizjan. posestnik v Sp. Šiški 252.
Zadruga mizarjev
IjofeliaE li Šiška, ifii ia Mesti,
naznanja svojim članom in nečlanom,
da se vrši
preizkušala
29 mi
v četrtek, 20. ioalja 1912 v c kr. državni obrtni soli v Ljubljani.
Vsi mizarski vaienci, kateri se hočejo preizkušnje udeležiti, naj se najkasneje
do 17. junija
zglasijo pri podpisanem načelniku. 2025        Pr. Bnrger, t. c. načelnik.
E
L
1
Siavn. občinstvu se vljudno naznanja, da se priredi danes
koncert
„Slovenske filharmonije"
v hotelu Lloyd.
Začetek ob 8. zvečer.— Vstopnina 40 vin.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Tanana Karel, hotelir.
r=i= n—=1
1998
nova, a razgledom na park, dva stanovanja, dvorišče, vrt, 10 minut do kolodvora, 2 min. do elefctr. železnice, ae zaradi prevzetja obrti
ceno proda.
Naslov „Prtjeten kraj*, na uprav. ..Slov Nar."
2036
Ište se i
brinje
Podatki, koliko se na leto lahko dobavi ter cene pod Šifro „Dc 2358 G" na Haasenstein & Vogler, St Gallea. Švica.
~ZZZZ Najboljša in najzdravejša —
barva za lase in brado
je dr. Drallea „NEBIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
v
Štefan Sirmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Poulične šminke   n puder najfineje po zmernih cenah.
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluje »Mjbf»lj*e prtxaaaa
TaDno-clinio tinktura
katera    okreofiuje    lasISce, odstranjuje
uske  n Dreprećule Izpadanja las.
I HirklenlfAK m vodana t krono.
Razpošilja se z obratno posto ne mani kot dve steklenici.
Zaloga  vaeh   preizkušenih zdravil,
medte, mil, madicinal. vin, spacliali-
tat, najfinejših parfumov, klrurgiskih
obvoz, svežih mineralnih vod itd.
Del lekarna MIlana Leusteka
? LJubljani Rtoljeva cesta st, L
poleg novozgrajenega Fran Joiefovega
ti bi v mostu 17
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi Člani bolniških blagajn jviae zelenice, c kr. tobačne tovarna in okr. bolniške blagajne v Lfubliani.
Zahvala.
Za neštete dokaze sočutja ob nenadomestni izgubi iskreno ljubljene nepozabne hčerke, sestre, gospice 2037
Me Jelenove
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskre-nejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo g. dr. Tičarju za izredno požrtvovalno ljubeznjivost, s katero je lajšal preblagi pokojnici muke poslednjih dni, nudeč ji vse utehe zdravniške vede. Zahvaljujemo se prečastitemu g. župniku Lavtižarju za vso tolažbo in spremstvo, kakor tudi sosednim gg. župnikom. Dalje se zahvaljujemo Častiti usmiljeni sestri Josipini Lavrič, za nje vdano postrežbo. Zahvaljujemo se darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem onim, ki so nam bili karkoli v teh težkih dneh v pomoč. Imenoma se zahvaljujemo za častito spremstvo prebl. gg. c. kr. sodnemu svetniku Peterlinu, notarju Klandru, vsem cenj. gospem in gospodičnam, vrlim kranjskogorskim pevcem pod vodstvom g. Bezeka za ganljive žalostinke, vodstvu tukajšnje ljudske šole kakor tudi požarni brambi in veterancem, rateškim dekletom v narodnih nošah kot nosite I jicam vencev in vsem drugim udeležiteljem, ki so sledili preblagi rajni na njeni poslednji poti.
V RATEČAH, 4. junija 1912.
zmožni nemščine se sprejemajo  ali pa na-I stavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski.   Ponudbe pod „Merkur11, Brno, Neugaaae 20. 1946
vajenca
ne izpod 14 let, ki mora obiskovati strokovno šolo se sprejme pni g. Josip Vigele, kovaški mojster v Perovi pri Beljaku. 1034
Dva spretna
►o
O
sprejme takoj
Zvan Triller na Bledu.
moško, prosti tek, novo, 14 dni rabljeno,
si 58 K pod nakupno cono uroda. L Petrif, Dfflrni nasip ll.Tonhalli.
Kolarski vajenec
oe pod 14 let, ki mora obiskovati strokovno UU
se sprejme
pri g. Antonu Tresnik Beljak, Tiroler« strasse štev. 26. 2033
se odda na račun.
Poizve se v posredovalnici No* votny, Ljubljana, Dunajska c. 14.
V
J/ande paroli::
supient na c. %r. nemški trg. akademiji
Greta Smu^kova
Zaročena
J$rno,  dne  26.   mejnika t9t2.
Žvepleno
zdravilno kopališče
UiRfiZDlHSKE TOPLICE
ielezs'.Čka. poitna, telefonska, ln bno;ania postaja,
Nov, zdraviliški hotel z električno razsvetljavo.
Staros.avnc  radioktivne Žveplene  toplice plus C pri-
poročljivo proti
(Hrvaikol
■ prsin,
protinn, revmi, ischiss i. t. d.
Dirnn   Tiiraviionio  Pri   trdovratnih boleznih v vratu, jabolka ninu  ZlBoTljeiMC M ledicah, t želodcu in črevesih.
Električ. masaža, lužne, oglikovokisliaske in solnčne kopeli.
Vse leto otTor]eno. Moderen komfort.
Novi hoteli. Prekrasna okolica. Vojaška godba.
TopiiikJ zdravnik dr. J. Loobert. Prospekti sastoirj. i
Št. 1216.
2015
V s vrh o
M\
je pričel izvrševati triangulacijska in poligonacijslca dela c. kr. višji evidenčni zemljemerec g. Fran Praxmeier.
To se javno naznanja s pozivom, da idrijsko prebivalstvo kar najbolj podpira imenovanega uradnika pri tem delu, ki bo v veliko korist zemljiŠčnih posestnikov samih. Postavljeni signali, količki in sicer markacijska znamenja se morajo brezpogojno obvarovati nedotaknjena. Kdor bi proti temu ravnal, bo strogo kaznovan.
Mestno županstvo v Idriji,
dne 30. maja 1912.
Župan : Ivan Strauss L r.
2040
Pri Mestni hranilnici ljubljanski se razpisuje mesto
• v
s temeljno plačo letnih 7200 K s pravico do petih Štiriletnic po 1000 K in s stanarino letnih 1200 K.
Prošnjiki za to mesto morajo biti absolvirani juristi in morajo izkazati večletno juridiČno prakso. Oni, ki bode imenovan, se bode moral na svoje troške vežbati devet mesecev v večji hranilnici, oziroma banki ; ako še ne bode izurjen v zemljeknjižnem poslovanju, se bode tudi na svoje troŠke moral tri mesece vežbati v kaki notarski ali odvetniški pisarni.
S potrebnimi dokazili o Študijah, praksi, starosti, domovinstvu, zdravju in znanju jezikov opremljene  prošnje je pri  podpisanem  ravnateljstvu vlagati
do 1. julija t. 1.
V Ljubljani, dne 4. junija 1912.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske.
QY
31230605
FB8X
20
19
TFW
58U
3329
1927
Tople in lažne kopeli
m Štita
na Hrvaškem.
:: Postaja Zabok in postajališče:: Zagorjanske žel. kopališče Stibica lezija os L smela eo 30 okL
TavS vrelci ST C aafitoea ki )u*m kopeli m> pripravne po^-hoo  m  sdTOTl)«aj« produ,
eaSe saaal himi, aasaua
kivfnih boietni, kotnih boleani, prnboieati Najknijaa porabe vT-etskege mahorji, enakega lin v vnrih Kopaltkki idrmik Zdre.ilieka rod k a enaclai park, aajlep-aa ofceiic* NajceMJaa breekonke-renčna. prav dabra prehrana in ataaoranja t:
fftadloaktivltsta.
Sobe od K l-— naaenj. — Pojaaaila in prospekte daje upori kopaltafca Stubica m Htnlhf Po*ta Zabok. Braofarna pootaja Stanica. — Poaenje ta interurbani aakaaan   Ailiinliiae ■ i     pri vlakih ob 8 ari 5» m
-i<rp.    IH  na 7 a bo k     1 2 uri 21   m.   in S   nri "».
mt—mt popokane no poeeajt Stubičke Toplice 177%
ll
"K
k
li
C
ll
r-
33
1
k».
i.
•K
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
•rasa si. i. l teteSn. n m aaai ■itaai
cvetlični salon
Pod Trančo. 48
Velika zalaza suhih mm.
zdelovasie šopkov mm. trakov Ml
Okusno delo in zmerne cene Zunanja naročila točno.
Vrtnarija na Tržaški cesti št. 31
orjo
rrtilo* kakor tu<ii
vodo, ročaa ka strojni obrat,
na veter, topli arak, plut, patrole) in bencin lsdeluje naj cene) e
LL zadeli
No debele in dreaao |
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato zaloieno   27 I
trgovino j
2 ialaittkin io vseh vnt kramarskim blagom in pleteninami.
354 Devoclonallfe
in vse vrste blago SO bOi|o pota.
Innlita Htm kraoiskik glndni.
ymton Škof
Eifieat Jevnikarjev naslednik
Dunajska cesta, v hiš: gostilne št. 6.
£: Vedno krasne novosti, dobro blago ^
la po to znano najalillh conah dobite m
v modni trgovini peter Sterk
LJubljana, Stari trg št 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I* kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
jOriglešlto sJzZadišče oblek, O. r^erncLtovrč
JLtjzLTjljaricL, Jdestrti trg štev. 3
priporoča svojo ogromno zalogo poletnih oblek za gospode, dame, dečke, deklice in otroke po
zelo reducirani cenL
FcLTi^cLirtcL IzLobaJcL oči 6 JSlrmjpr^aj.
Boljše dekle
se takof l*ce 2016
dvema 3  4 letnima dečkoma.
rravljati bi morala lažja domaća dela.
Mesto je trajno. — Naslov:
Milan Ivhovic, knjiiarnica, Novi Sad (Ujvidek), Ogrsko. :;
VGZ.
landatior,  samo 6 krat voženo 3jim ter kočija se prodasta, ker se opusti hlev. 1960
d. Suppanz, Pristova, Sp. Štajersko.
V nobeni skodelici ne sme manjkati
pravi : Franckov : kavini pridatek,
on daje kavi slast, moč in lepo barvo. —
708—IL Kakovost vsebuje: izdatnost, okusnost in nizko ceno.
n      Tovarna v Zagrebu. r.
vajena strojepisja, se sprejme.
sp ce. ki bi z veseljem v potrebi pri jospodinjstvu in v trgovini mešanega •     r le ovale,  ima;o  predrK-t. — :  nudbah naj se stavijo zahtevki, m tudi spričevala pnloie 1938
v pove opravništvo »SI. Naroda«.
ca tna. rn pttpotoča
fitoSunc
le tuifft tpcfoaja oAuoa
&oo Člva-nco.
^a/nt A/oSuAi večno ptt-ptav4fcm. SaAo ittčt venet o foafi*ytn in ta* ne cvei/tce .\   c oni a izajotovJfenc
MESTNA HRANILNICA ■ LJUBLJANSKA I
v Ljublfani  ::  v lastni hiši s Prešernova ulica št 3 Največja  slovenska hranilnica!
I«nr   Denarnega prometa koncem leta 1911,   614-5 milijonov kron ~N
Sprejema  vloge vtak   delavnik. Spp«iema tudi vložite  knjižice drugih  denarnih zavodov. Obrestuje pa
ovk
brez odbitka. Za vloge jamči rezevnl zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska a vso davčno močjo.  Poslovanje nakzortije
c. kr. deželna vlada.
Izključena jo vsaka spekulacija in izguba
vloženega denarja. Posoja na zemljišča In poslopja proti 5 p 0 o bresti m In najmanj Vf% amortizacije. Za varčevanje Ima vpeljana lične
domače hranilnike.
Posoja tudi na menico i« vrednostne n   n   ti   u   n   ii   papirja,   n   n   n   n   n n
se takoj sprejme
v kavarno proti kavciji 200 K. — Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 2022
Vino, jaboicnik
s mfow kil! * m m
3van jfialus na Jizeljskem.
Cene primeroma nizke, ker so vina izborna.
Priiliiii prostori
in stanovanje
V hiši ¥ Židovski stezi št 4 se s prvim avgustom oddalo
za izvrševanje kavarniške, gostilniške ali kake druge obrti pripravni pritlični prostori z obsežnimi kletmi in stanovanjem v prvem nadstropju s pritikli-nami vred. — Ta hiša se tudi pod ugodnimi pogoji proda.— Vprašanja na: gosp. Leon Levicki, Gornpova ulica ste v. 4, I. nadstropje. 1956
Varstvena znamka:
Sidro. 3329
limmeit. Capsici comp.
Nadomestilo za
s
priznano izborao, bolečine tolažeče ki odvajalno mazilo ob prehlajenjn itd. po 80 h, K 1*40 in 2 — se dobiva v vseh e kam ah. Pri nakupu tega splošno ril j ubij enega   domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko »sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Dr. ttehter] era lekarna
pri »Zlatem levu« t Prati Eliičn l 5 ion.
= '/ Jl . -1 L>
ING.UHLlR
* a '
LJUBLJANA
TEHNIČNI BIRO IN STAVBNO PODJETJU ::
HetUpevu cesta H. 26 (poleg plinarne)
Befon » železobetoH Strokovna izvršitev
* mostove * strope * vseh vrst načrtov *
dvorane * zazidke prevzetje zgradb *
.v;.v     turbin. : tehnična mnenja.
IZ DE L U J 12 :
Resljeva cesta št. 26 (poleg plinarne)
Vodovodi   * električne centrale * turbine * mlini * žage * opekarne in
• • • •
moderne apnenice. * * *
a
Obisk strokovnih inženirjev na željo.
.B
4
409
A84C
A/D
Priporočamo našim z   gospodinjam  g j
.^^nalBae^haeem.
KOLINSKO CIKORIJO
J
iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani
Kupi i takoj pes
sobni
Pogoji se izvedo pri g. Fl\ čudno |
v Prešernovi ulici. 2030
Tapetnik
ragotin Puc
Ljuljani Barij! Tmiije mia štei. 16
na dvorišča, levo 3856 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Velike izber zgotovljenih
5 divanov :
otomanov in modrocev.
Prva najvtiia eksportna tvrdka ur, zlatnine in sreHi
H. Suttner, Ljubljana«
lotii tu st. 25, usitni mna.
Nudim svojo veliko
izbiro draguljev, zlatnine, srebrnine in vseh v stroko spa-dajočih predmetov.
Mestni m št. 25, nasproti rotovza.
Cene brez konkurence. P. n. odjemalcem se priporočam za vsa zadevna :: naročila.
z gostilno in preno ć išče m (12 poste!] lepim vrtom itd. m prometnem mestu J Ljubljani se zarad odhoda
ceno proda
Takoj je plačati sami polovico. Ponudbe po; » Lepa bodočnost « n> uprav. »Slov. Nar.« l&c.
Spomladanska in poletna sezija 1912.
Eb kircoD 3*10 m dolg za
kompletno moiko obleko
(suknja, hlače, in telovnik)stane samo
1 kupon   7 kron
1 kupon 10 kron
1 kupon 15 kron
1 kupon 17 kron
1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko suknjo 20 hI,  dalj« blago
za površnike oiristovtki loden, svilnate kamgarne itd   razpošilja po tvorniških  cenah za solidno in reelno dobro znana tvorni&ka zaloga sukna
Siegel-Imhof v Brnu.
Vzorci gratis ln 'ranko 541
Prednosti, ki jih imajo privatni odjemalci, ako blago naročajo naravnost pri firmi Stogel-hohof
na kraju tvornice, so velike. Stalne najniži O cene. Velika Izbira. Tudi najmanjša naročila se izvrše s popolnoma svežim  blagom  natančno  po vzorcu
P A T E
TE
rseh dežela izposluje inženir 20
Jfins* oblastveno avtor, in zapriseženi oatentni odvetnik na Dunaju VI., MaHahllferstrasse št. 37.
-Bfai. kocine mejemiee
Karla planinca
pruo ljubljansko ueleprežarna za kana
dobivajo se v pražarni na vogale Dunaj s-e ceste — Sodne
ulice in t moji trgovini s špecerijskim blagom Sunajska c 5.
J. Zamljeii
čevljarski mojster
▼ LJubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelale tudi prave  gorske hi telovaćske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera iprroslan čevelj. 245
IVespodlnina resnica je. da so
DEERING
ti amerikanski kosilni stroji eno- in dvovprežni — najboljši in najvišje deiozmožnosti.
DeerinK IVcixx^=lcltial 1912
se odlikujejo od dni-
: gih sistemov slasti
vsled nadlega in lah-Vrtz* resanjs in neras-tataae try.'7-.OSO. Vsi
delujoči   ^eli pn »r><"Ting ' ' t - Ideal 1913«    ko«   iieah so jekleni ah   kovani in ne ti.
»I>eeriTtg *  -w - Ideal
1912« ko«i n»ce isssja ip li ti t—o  'namko z
mojo firm     Vsi dragi
»Deerint      o« Im stroji, ki 1 ponujajo rasne rrrdki*.  so sta->-     "J;'rg» modela sli — ponaredbe!
Kopite tare] »bio
»IM»Tin£ New - Ideal
1112« kosilnice,  ki se dobivajo j.«ristn»» edino !•   pri   založniku sa Kranjsko
Fr. Stupica v Ljubljani
-aht prlpersram toli stojo oaiiecio zalogo najMitii razna., poljedelskih strojev in mami
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KINTA" modeli 1912
ari! Čamernik & Ko.
]aa3 M-^XT Jb^e>
krila, kostume, plašče, pele* rine predpasnike,
otroške oblekice
plaščke. klobučke, havbice, Čepice,
oigiieničDe poMne ia novoroienflte
io vsako modno  blago pošilja na izbiro
M. Krištofič-Bučar
S MnbUana, Stari trg št. 9.
kakor tudi vse » to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
„Adrija"
oblastveno koncesiiontrana predaja stropov
2798 w LfnUjanl,
Selenburgova ulica št. 5.
Temnica na razpolago.
Zunanja    naročila    z    obratno pošto Zahtevajte cenike !
Ljubljana
Dunajska cesta 9—12.
Specialna trgovi« s kolesi, motorji, avto-motrili in posameznimi deli. =M
Mehanična delavnic* prvega rairaaa za
vsa v to stroko spadajoča dela in popravila.
tifcov za avtomobile, motorje in kolesa Popravila pnevmatik a v potom vulkan iz iranja. Bencin la al je za v»e vporabe. lapaeajevalalca ke> les. Sala za vožnje z vsemi vozili. Interesente m smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
i'
Modni salon
Siuchlv - Jtiaschke
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst
siaaiDikov in čepic zaradi nožne sezije po znatno znižanih mi
Žalni klobuki vedno v zalogi*
Popravila se točno iz.ršujejo.     2306      Cene brez konkurence!
Priporoča se domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3.
Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
mmm
Založniki c. kr. priv. juž. žel. Solidna postrežba. Najnižje cene.
c__j
Klobuki
najmodernejše oblike in z   barve vsake cene. z
Cilindri, čepice, kravate
vedno najnovejši vzorci z in barve. S
Rokavice
iz usnja in sukanca Ia u kakovosti. u
977
Srajce
bele in barv. vsake izvršbe.
Palice, dežniki, noga-:: vice, žepni robci, :: naramnice itd.
Modna in športna trgovina
P. Magdić
Ljubljana, Franca Jožefa c
nasproti glavne pošte. ^
D^Y
43
0270
21
70