12. številka. Ljubljana, v četrtek 16. januvarja. XXIII. leto, 1890. Izhaja vsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst/o-o ge r sk e dežele za vse leto 15 gld., zu pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., z* jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pihljali nakaznice, prosimo prav uljudno, da blagovoli poslati naročnino saj do ponedeljka 20. dne t. m., ker dingače jim bode list ustavljen. Upravništvo „SKovenskega Naroda". \ I..JuI>l j-« d i 16. januarju. Nemški 1 isti imajo navado, da kaj radi Rusijo sumničijo, da preti evropskemu miru. če se v Rusiji le malo pomnoži vojska ali tudi le finančna straža ob meji, že vidijo v tem namero, da Rusija hoče začeti veliko evropsko vojno in hitro je treba velikib protinaredb; Če se jeden polk pomakne na zapad ali kaka utrdba zgradi ob meji, že začno kričati ob oboroževanjih, kakor bi se vsa ruska vojna moč bližala zapadu, da uniči vse plodove mnogoletnega dela evropsko kulture. Ravno tako vidijo v novih železnicah le priprave za vojno, dasi so v Rusiji nove železnice ravno tako potrebne v gospodarskem, kakor v vojaškem oziru. Če tudi se je poslednja leta zgradilo mnogo železnic, vender jih Rusija v primeru k svojemu ve-licemu obsegu nema toliko, kakor druge države evropske, zlasti zapadne, kjer bodo v nekaterih krajih kmalu imeli železnico, rekli bi, skoro do vsake vasi. Ravno tako naravno je pa, da Rusija gradi železnice bolj na zapadu, nego na vzhodu, ker baš na zapadu se najbolj razvija ruska obrt in ruska trgovina. Sicer pa v Rusiji v kratkem mislijo osrečiti tudi Sibirijo z ogromno železnico, katere proga bode najdaljša na svetu. Mnogi listi kaj radi uaglašajo, da Rusija le hrepeni, da si prisvoji Bolgarijo. Kolikokrat so že tudi strašili, da se zbirajo ruske čete, da zasedejo Bolgarsko. Govorilo ne je celo, da bo ladije za prevoz čet v Bolgarijo že pripravljene. V Rusiji pa na to še nihče mislil ni. Odločujoči krogi so že večkrat naravnost izjavili, da Bolgarska vojne ni vredna in da Rusija nikakor ne misli kratiti svobode Bolgarom, saj jim jo je baš ona priborila s krvjo svojih junakov. Zadnja leta je že večkrat imela Rusija najlepšo priložnost, da začne vojno zaradi Bolgarije. Ne le, da je tudi Francija voljna jej pomagati, je tudi Nemčija že mnogokrot dala razumeti, da bi ne nasprotovala ruskej politiki v orijentu. Ruskej vladi bi tudi ne bilo baš težavno Nemčijo pregovoriti, da Bolgarijo prepusti svojej osodi in Avstrijo pusti na cedilu, če bi se hotela potegovati za Bolgare. V tem ko so drugod hiteli jz napravo novih pušk, se Rusija še dandanes ni odločila za noben sistem in tudi kaže, da so jej ne mudi z uvajanjem novega orožja. Tako ne postopa država, katera le išče priložnosti, da bi pokorila kako deželo. Bolgari se že dolgo Rusom postavljajo po robu in se nehvaležno bratijo z nasprotniki svojih osvoboditeljev, a Rusija ostaja mirna, če tudi je baš njeni prijatelj v Bolgariji in bolgarski emigranti priganjajo, da bi s silo pognala Koburžana, toda miro-Ijubje ruskega carja je tako veliko, da ga ne popusti hladnokrvnost, naj Stambulov in tovariši preobračajo še take kozolce. Z nenavadno mirnostjo je ruska vlada opozorila na nezakonito postopanje bolgarskih mogotcev, ki lahkomiseljno delajo dolgove in zastavljajo narodno imenje. Da so v Rusiji možje, ki bi radi, da se začne vojna, ne tajimo, posebno v vojaških krogih je nekaj mož, ki bi radi svojo hrabrost in zmožnost pokazali na bojišči Pa tudi iavno mnenje vselej ne odobrava prijenljivega postopanja vlade, a bojaželjne težnje vplivajo na od loč ujtfRF kroge. Zadnji cas je tudi Rusija precej storila za zboljšanje vojno sile, čemur se pa ni čuditi, ko se vsa Evropa oboro-žuje. Gledati mora, da je mogoči dogodki ne najdejo nepripravljene. Posebno je obračala pozornost na Črnoniorsko mornarico, da bode mogla uspešno braniti koriBti svoje, ko bi prišlo do rešenja ori-jentskega vprašanja. V orijentu ni nobene stalnosti. Berolinski do* govor je bil le polovičarsko delo, pa še to se ni zvršilo. Zato pa vlada velika nevolja v Makedoniji, na Kreti, Starej Srbiji, Albaniji in v Armeniji. Treba je le iskre, pa se razširi požar po vsem Balkanu in tudi v azijskih pokrajinah turških. Rusija seveda gleda, da bode pripravljena, ko bi se morda tudi proti njeni volji začele kake homatije, da ne bodo Angleži in drugi zapadni narodi si prisvojili vsega upliva v orijentu na škodo Rusiji, ki je na milijone že žrtvovala in prelila potoke krvi za ori-jentske kristijaue. Taka oboroževanja se pa ne sinejo tako tolmačiti, da Rusija le gleda, da napravi kak punt v orijentu, da se potem začne vojna v katerej se bode polastila najmastnejših kosov evropske Turčije. Dala je zadnje čase ta mogočna slovanska država preveč dokazov o svojem miroljubji. Da ves svet zve, kako vladar mogočne Rusije želi, da se ohrani mir, se baš miroljubnost naglasa posebno v ekspoze finančnega ministra. Opazke v tem ekspoze, da je car trdno sklenil varovati mir, neso slučajne, ampak so nekak carjev pro'gram. V tem ekspoze se odločno naglasa, da je car ostro prepovedal, vse izdatke, ki neso navedeni v bud-getu, in bode torej v bodoče vojni minister smel le v vojnem času zahtevati izrednega kredita, drugače se mu ne bode nikdar dovolil. Za novo oboroževanje postavilo se je v budget samo IO1/? milijona rubljev. Car želi miru, da se bodo mogle razvijati produktivne moči in blagostanje narodovo. Iz tega ekspoze veje tak mirovni duh, da le izredni dogodki morejo stvari premeniti. Ta izjava je jako povišala nade v evropski mir, ki se bode najbrž obranil, če se ne bode morda motil s strani kake druge države. Miru pa baš ne pospešujejo napadi na Rusijo v nemških listih. Blago voljo vladarja mogočne Rusije tako tolmačijo, da je Rusija le zaradi tega miroljubna, ker še za vojno pripravljena ui. Ko' bi bilo tako tolmačenje pravo, bi v Rusiji gotovo bolj hiteli z vojnimi pripravami. Mi mislimo, da diplomati evropskih držav stvari drugače sodijo, kar je želeti. Preveč zidati na slabost Rusije, bi morda bilo nevarno, ker bi utegnilo privesti do vojne. Če bi v Peterburgu videli, da se njih beseda prezira, ker se misli, da Rusija ni dovolj močna, da bi začela boj, bi začelo prevladavati vojevito mišljenje, ter bi se odločili za akcijo. Mi želimo, da se stvari tako ne zaaučejo, da bode mogel v tem letu kmet mirno hoditi za plugom, trgovec in obrtnik pa po druzih opravili!) svojih. „Srbstvo v 1889. letu." Glasilo radikalne srbske stranke, Beligrajski „Odjek" piše pod tem naslovom tako: „Koncem starega leta treba vsekakor, da vržemo četudi le leteč pogled po širnem, milem nam Srbstvu. To nam je tudi dolžnost proti plemenu svojemu. V splošnem oziru ne moremo reči, da je pre- LISTEK. Slike litevske. V palači in dvorci. (Češki napisal E. Je line k, posl. V. Nevin. (Konec.) Karte! Pan Henrik so je obotavljal v pri-četku, uehoteč slišati o igri ničesar, ali zmagan je bil nanagloma po splošnem zahtevanji vseh gostov. Zasukal je glavo, in v trenotku ležala je igra na mizi. Kar se mene tiče, zdelo se mi je, da sem tej Šlahti pri igri odveč. Na razne načine pošiljali so me k damam na vrt. No, odkritosrčno povem, ni mi zelo mrzelo, da so se me hoteli iznebiti, in šel sem brez dolgega pregovarjanja k damam na vrt. V resnici nisem imel kaj obžalovati. Pri igrah in popevkah bežal mi je na preprogi cvetja in trav čas še hitreje. Iz ust krasnih Litviuek izvedel sem pri tej priliki zopet mnogo, kar spada v obsežek slovanskega rastlinopisja. Na vsak cvet, na vsako travo vedele so kak verz ali kako prazno vero. Mračilo se je že, ko smo se vračali k poslopju. Dame so bile okrašene s svežim cvetjem in tudi nam pripadel je iz rok radodarnih lepih stvaric marsikateri popek. Igralci so bili baš v hudem ognji. Karte so letale kakor pleve v mlinu. Le to se je glasilo: kralj, as, faut, karo . . . vse skupaj brez reda. To urnem malo. Tako stoje tu za njimi in gledaje na „raz-uneto" družbo, izpustil sem nehote zvedavo vprašanje, kdo da dobiva? „E!a, reče čnaerno pao Vincencij, jeden teh, ki so včeraj največ šepetali, „pan Henrik ima iz pekla srečo . . . obigral nas je vse ... le poglejte . .. kakor pravim, iz pekla srečo!" In pomežknil je smehljaje na svoje soigralce. K temu pridružilo se je močno, trdo a veselo Boglasje panov, na katerih sem sicer tudi opazil, da so držali karte neobičajno — zanikerno. „Iz pekla srečo !" In starikavi pan Henrik zbirajo v tresočej se roki kupec kart, ves zatopljen v igro, smejal se je lokavo in bohotal z otročjim detinskim zadoščenjem, kakor bi hotel reči: „To imate od tega, ker igrate s panjm Henrikom ... ali vam nisem rekel, da pustite karte? To imate od tega ..." In zopet se je posmejal, in zalesketalo mu je v očesu nekoliko solzic. In v resnici, šlahta je izgubljala, kakor Nemci v Griinvvaldu Na pana Henrika dkledici lesketala se je množica penez. „Iz pekla srečo!" Da . . . škoda, da ga ni spremljala ta sreča od same zibelke in da mu je prišla stoprv ua pozno jesen življenja . . . Takoj na to storili so igri konec. Posmejali so se še jedenkrat, pan Henrik je stresel z glavo, in razšli so se k ostaloj družbi. Zdelo se mi je malo čudno, da je starec obigral tako številno, čvrsto družbo. Iu mučil se radi tega sploh ni nihče — na-opak, meli so si roke in na marsikaterem obličji sem opazil izraz, kateri je očitno govoril: „To smo mu, revčku, zadostili." In zadostili so mu goto\o. — Oddaljivši se s kopo prijateljev, ustavil sem se zamišljen moj dvermi. Mislil sem zopet na poljsko litovsko gostoljubnost. za est, ko jezuitska propaganda napenja vse sile, da hi nam narod spravila na drugo pot, a doslej ni niti za ped uspela. Dogaja se, da je moralni upliv močnejši, nego gmotna škoda. V vprašanji, o katerem govorimo, je zares tako. V moralnem oziru in v zavednosti je Srbstvo na tej strani le pridobivalo. Ono ima in vzdržuje svoje šole, akoravno se vse stori, da se mesto njih ustanove občinske in deca vabi v takšne šole. Kadar iz ponosne Bosne in junaške Hercegovine vržemo pogled na najbližjo pokrajino, v katere) žive Srbi, na Primorje, vidimo, da je srbski narod v tem kraji imel hudo volilno borbo, v ka-terej je jedno mesto izgubil, dve pa pridobil. V čisto srbskej Boki izvoljeu je v dalmatinski zbor človek, ki ni naš sorojak, dasi je naš soplemenik. A stari in slavni Dubrovnik so si Srbi čisto osvojili. Izvolili so dva Srba poslancema in oni so gospodarji v njem. Kolikor je to nepobiten dokaz za napredek in razvo) srbske zavesti v Primorji, v Dalmaciji, v toliko je znamenita okolnost, da se katoliški Srbi bore ravno ob rami vkupno s pravoslavnimi Srbi za narodnost srbsko in njene pravice na kršuein srbskem Primorji. Kolikor je boriteljev mej pravoslavnimi Srbi, toliko tudi mej Srbi katoliškega vero-izpovedanja. Poslednji neso nič slabeji od prvih in po vsem sodeč, zdi se, da baš ondu vsprejeto gaslo nesmrtnega vladike Rada: „Ne pita se ko se kako krsti, no čija mu krvca grijo prsi". Članek se potem obrača v Istro, kjer so slovanski soplemeniki toliko napredovali, da imajo da nes svojo stranko v Poreškem [zboru in kjer se je narod tako probudil, da se mora istrski kmet razumeti in razgovarjati s kmetom ob Timoku. Nadalje se članek bavi z razmerami v Liki, Krbavi in Baniji, v Hrvatski, Slavoniji, Sremu in Banatu in ponavlja stare srbske pritožbe, katerih pa tu iz lahko umljivih razlogov nočemo posneti. Naposled pa ima še nekoliko besed o Stari Srbiji in Makedoniji, rekoč: „0 prosvetnem in kulturnem stanji tega naroda more se le malo govoriti. Raz-ven bogoslovja v Prizrenu ni nobenega druzega prosvetnega središča, še menj pa kacega srbskega lista, kakor v ostaMh srbskih pokrajinah. No, ko je tamošnji narod vsled železnice prišel v neposredno zvezo s Srbijo, začela se je v teh zgodovinskih krajih buditi in jačiti narodna zavednost, akoravno se ondi srbskej knjigi in šoli delajo vsakeršne ovire". To so glavne misli v navedenem članku, katerega smo posneli samo zaradi tega, da se naši čitatelji priuče, kako mnenje prevladuje v odločujočih krogih Beligrajskih. Politični razgled. m o t ra nje tleželc. V Ljubljani, 16. januvarja. Držiivui /lun- snide se dne 29. t m., da bode nadaljeval svoje delovanje. Prve dni zborovanja se bode že videl uspeh češkonemških koufe-rencij, če bi tudi poprej nič zanesljivega ne prišlo v javnost Če se konference bodo neugodno končale za Nemce, bodo pri prvej priliki pokazali nevoljo svojo proti vladi. Nedavno je bila vlada razpustila Rovdniski okrajni zastop na £)e$kem, v katerem so imeli Mladočehi večino. Pri novi volitvi zmagali ao zopet Mladočehi in zaBtop je izvolil Mlado'eha Malvja načelnikom, katerega pa cesar ni potrdil- „Politička a bospodarska jednota" v Opavi sklenila je dne G. t. m. v svojem občnem zboru resolucijo, v katerej pmtestuje proti sklepu *lez-Nkejfa deželnega zOora, s katerim se je dovolilo 30000 gold. podpore nemškega šulferajnu šoli v Klimkovicah. Kakor je znano, so sprva mislili vojsko avstrijsko oborožiti z repetirkumi večjega kalibra, pozneje je pa vojno iiiiiiisterNtvo odredilo, da se kaliber pomanjša. Ker je bilo nekaj pušk večjega kalibra že narejenih, ima sedaj naša vojska dvojne vrste repetirke. To pa v vojaškem oziru ni baš ugodno in vojno ministerstvo bode v kratkem zahtevalo izredni kredit; da se puške večjega kalibra predelajo v puške manjšega kalibra. Torej nove zahteva za oboroževanje. Delavci v ogcrakej tovarni za orožje v Budimpešti prete, da bodo ustavili delo, če se jim plača ne povikša. Vsak delavec služi na dan le po 1 gld. 20 kr. Tovarna, ki pa ima sedaj le 200 delavcev, se je zavezala, da bode do konca leta 1890 izdelala 100.000 pušk; narede jih pa na dan le 250. Ze ob novem letu bi bila morala izročiti 1000 pušk za uzorce, pa svoje dolžnosti j ni spolnila in je zaradi tega plačala globe 10.000 gld. Delavci vedo, kako se je tovarna zavezala in zatorej mislijo, da je zdaj pravi čas, da je prosijo, da jim povekša mezdo na 2 gold. Višanje države. Vlada iMolgaraka je zadnji Čas nakupila več orožja in druzih za vojne namene potrebnih stvarij. Kupili so tudi 2000 konj. Tako se vsaj poroča iz Belegagrada, kjer jako vestno poizvedujejo za bolgarsko oboroževanje. FruucoMltej vladi bi bila interpelacija zaradi baje nameravanega potovanja Carnota v Bruselj, kjer se Biiide z nemškim cesarjem, jako nepovoljna. Prizadeva se, da bi odgovorila Gerville-Reache, da bi ne stavil interpelacije. Ali se jej posreči, ne vemo, kajti nekatera poročila zagotavljajo, da se bode interpelacija stavila, druga pa, da se ne bode. Tudi se ne ve, bi li kak drug poslanec ne stavil interpelacije, Če bi je Gerville-Reache ne hotel. Vlada se boji, da bi se pri razpravi o takej interpelaciji izustila morda kaka beseda, ki bi utegnila škodovati vnanji politiki republike, to se je tembolj bati, ker bi monarhisti in Boulangerjevi pristaši gotovo tudi to priliko si kolikor moč poskusili izkoristiti, da vržejo sedanjo vlado. — Zbornici sta se sešli zopet predvčeraj. Zbornica poslancev je izvolila Floqueta zopet predsednikom. Podpredsed nika bodeta voljena še le danes. Volitve za državni zbor nemški so se zato tako hitro razpisale, da bi opozicijske stranke ne imele časa dobro pripraviti se za volilni boj. Na ta način upa vlada doBeči zanjo ugoden volilni izid. Zastopnik kaucelarjev, Bdtticher, je hotel, da bi bile volitve še le v marci, pa je kancelar hotel, da so kolikor mogoče hitro, ker potem je pričakovati, da bode voljen državni zbor, ki bode hodil z vlado po drni in strni in se ne bode brauil vsprejeti zakon proti socijalistom v obliki, kakor ga je predložila vlada. — Sedanji državni zbor bode baje zboroval le še kacih 10 dnij, potem se bode pa zaključil. Pomladi bode baje vlada augleSka razpustila parlament. Čas za nove volitve se jej nekda zdi jako prij>raven. Budget, kateri predloži za bodoče leto, bode tako ugoden, da bode gotovo mnogo pripomogel za vlado ugodnemu izidu volitev. O. Shea je baš zdaj začel pravdo proti ženi zaradi ločitve zakona, v katerej bode baje Parnell tako kompromitovan, da bode zgubil vbo veljavo, kakor teklo leto bilo posebno povoljno za Srbstvo, zlasti na gospodarskem poli i. Črnogoro in Hercegovino obiskala je v letu preteklem huda lakota. Nastala je velika beda v obeh srbskih deželah, ali hujša bila je še v Hercegovini. V veliki sili dvignilo se je do 7000 glav naroda iz Črnegore in preselilo se zopet v srbsko deželo in državo, v Sibtjo s teškim trpljenjem in z mukami v zimskem vremenu. Da se je preseljevanje juičelo jeseni, bilo bi manje težav in muk. Zahvaljuje se najprej našim prednikom, ki so nam ustvarili to državo, potem pa novemu stanju v Srbiji in možem, ki vodijo usodo njeno, našli so siromaki srbski iz bratske nam države zavetišče v Srbiji in neso piimorani, da umirajo gladu ali bo pa razsele po svetu in poginejo v tujini. Pomoč srbske države in darežljivost velikega naroda ruskega olajšuje in bode olajševala bedo teh trpinov. Ako je pri tem Črnagora izgubila na prebivalstvu, vender to ui poginilo, no se je ž njim pomnožilo prebivalstvo Srbije, zopet srbske dežele in države. V Hercegovini, rekli smo, da je nekako hujša beda. A hujša radi tega, k«r se od ondot tako lahko ne dopušča izseljevati se in pa celo v Srbijo. Raz ven tega so veliki davki državi in begom, a tudi o velikih globah za tihotapstvo tabaka in druge stvarij piše se v raznih časnikih. V Bosni bila je letiua boljša, a tudi tu, kakor v Hercegovini, ponavljala se je neprestano neprijetna prikazen: izseljevanje, četudi v malej meri, našega naroda, posebno pa Srbov turškega vero-izpovedauja. Nagibi za izseljevanje so morda ozbiljni in glede osobnih nazorov izseljencev samih tudi umestni, no, mi mislimo, da nikakor neso v tolikej meri opravičeni, da bi bili neobhodni in da se morajo seliti. Bošnjaci in Hercegovci, ki so se preselili v Carigrad ali v Azijo, a ne znajo tur'-kega jezika, čutili so najtežje breme preseljevanja svojega, prišedši mej tuj narod, ki je po veri ies ž njimi jednak, ali tuja kri in tuja kost in jih ne priznaje niti za svoje sorojake, niti za svoje soplemenike. A ko se potroši ono malo denarja, kar se je dobilo za prodani imetek, tedaj še le vidijo izseljenci, v kako žalosten položaj so zašli in zaman vzdihajo po svojih domovih. Iz imovitih ljudi j nastali so siromaki. Zato je bolje, da vsak zaveden Srb in prijatelj našega naroda s svetom upliva na ljudstvo, da opusti misel na izseljevanje v tujino, marveč kolikor možno skrbi za to, da sedi na svojem ognjišči, na svojem domu in da se z izseljevanjem ne slabi srbski živelj. Izvestno ne bode vsako leto tako napačno in neplodno, kakor je bilo letos v nekaterih krajih, in upati je, da se bode obrnilo na bolje v teh krajih. No, dokler se mej tem ne reši agrarno vprašanje, našemu narodu ondu ne bode lahko. O rešitvi lega vprašanja pa Bkoro kakor da niti govora ni. Sicer pa, razven vsakeršnih nezgod, ki so zadele one kraje, vender moremo zabeležiti, da tamošnji srbski narod diha v srbskem duhu in živi v srbskem mišljenji. Koliko je pridobila srbska zavest, priča nam tudi to, da v Bosni in Hercegovini ni več nikakeršna redkost, da se muhamedovci priznavajo in nazivljejo Srbe turške vere. Naši omikani soro jaki in njih trgovinski red se vedno globeje uda-jajo srbskemu mišljenju. In to je priča za budno Tu me premoti naglo pan Gervazij. „Zakaj tako samotni?" „Mislim na pana Henrika . . ." „In na nas ne?" „Tudi!" Posmejal se je. Za nekaj časa prijel me je zaupljivo za ramo in me povedel v sosedujo sobo. Tam ni bilo nikoga. In povedal mi je šepetaje, kako so zadostili starčku. Sedli so h kartam in igrali tako, da bi pan Henrik dobival. Ko pa je banka pana Henrika že svedočila o tem, da mu ponuja dosti gmotnih pripomočkov, da bi mogel zopet kmalu vse pane sosede povabiti in pogostiti — nehali so igrati. „No . . . razumete?" rD.i. da, razumem ..." in stisnil sem roko pripovedovalčevo za vse. To vam je krasen, plemenit hazard, h kateremu sesti — bi se v resnici ne smel obotavljati nihče. In dozvedel sem še pozneje, da je bilo neredko, da so napravili tak hazard — vedno, ko so opazili, da se je negloboka zakladnica pana Henrika izpraznila do dna. Tu so prišli vedno, igrali in, ko so odšli — imel je pan Henrik toliko , kolikor je baš potreboval za bodoče pogostovanje. V hvalo tej previdnosti nikdar ni bil prisiljen, sneti s stene poslednjo sliko. Imel je srečo iz pekla — ta starikavi šlahčič stoječ že nad grobom . . . Mej tem klicali so nas zopet v skupno sobo. Vsi so se že napravljali na odhod, in vsak je tudi našel svoj klobuk. Le pan Henrik je še naudušeno letal okolu mize in dolival starega ogra v prazne ali poluprazne čaše. Povsod je moralo biti do vrha. Tu! Pripravljali so se h konečnej napitnici, k slavnemu klicu: „Kocbajmi sic!" Ta napitnica v starej Poljskej ni nikdar iz-oBtala in vsaka gostija se je ž njo častno »končevala. Donela je vedno naudušeno, kakor gaslo prijateljstva in bratstva, pri njej je prenehal spor, in ako je imel kdo kako progo na čelu, skrival jo je. „Oj, ljubimo se !" Pri panu Henriku šlo je vse po starem redu, torej tudi poslednja napitnica. Ustopil se je na samo čelo veli-o mize, napel prsa, dvignil ognjeno čašo in zaklical s pomlajenim, gorečim glasom: „Ljubimo se!" „Ljubimo se!" zadonelo je iz vseh ust in hitro na to zvenele so čaše. Pri tem padel je marsikateri poljub. — „Ljubimo se!" Hudičev spaček bi bil, kdor bi ne ljubil! . . . Za nekoliko trenotkov smo se ločili od prijaznega zatišja pana Henrika. Neizrečno razrado-ščeni starec je poljubil vsakega in želel vsem srečne poti. Da bi pač zopet prav kmalu prišli. Dolgo, dolgo stal je pred dvorom iu pošiljal za odhajajočimi vozovi „Z Bogom!" Na oddaljenem hribci ozrl sem se še jedenkrat. Slamnato Btreho šlahtskega dvorca bilo je le še malo zaznati. Le ta dva mogočna topola značila sta še vidno prijazno šlahtsko gnezdice. Vzdihnil sem iz dna srca: Ah, pan Henrik, kako želim še jedenkrat v življenji kreniti pod tvojo slamnato streho ! Igrali bi si . . . pač s to jedino pogojo, da bi vender smel mešati karte. Tega dovoljenja prosim že sedaj! — — — Vidite, tako se priljubi človeku Litva iu tako se zastopi v napitnici: »Ljubimo se!a ge nadeja vlada. Parnell je namreč nekda več let imel nedovoljeno znanje s Sheovo ženo. Domače stvari. — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani.) Po smislu društvenih pravil §§ 7. do 10. sklicuje odbor društva „Pravnika" redno glavno skupščino za letošnje leto na dan 25. januvarja t. 1. zvečer točno ob 7. uri v dvorani glavnega mestnega zastopa Ljubljanskega z naslednjim dnevni m redom: 1. Nagovor načelnikov. 2. Poročilo odborovo in sicer a) tajuikovo, b) knjižničarjevo, c) blagajnikovo d) odseka za društveni list. 3. Poročilo preglednikov računov. 4. Volitev a) društvenega načelnika, b) odbornikov, c) preglednikov računov za bodoče leto. 5. Posamezni nasveti. K obilni udeležbi vabita uljudno za odbor: dr. Fr. Papež s. r., načelnik, dr. D. Majaron s. r., tajnik. V Ljubljani, dne 11. januvarja 1890. — (Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani) izročilo je te dni velezaslu*.numu gospodu A. Nedvčdu, c. kr. učitelju glasbe na tukajšujem učiteljišči in slavnoznanemu skladatelju lepo izdelano častno diplomo. — (G o s p. dr. Fran vitez Močnik), umi rov)jeni deželni šolski nadzornik v Gradci, podaril je tudi letos, kakor vsako leto, „Narodui Šoli" 15 gld., „ Vrtcu" 10 gld. — (Umrl) je včeraj gosp. Blaž Len ček, župnik v Staivmtrgu pri Loži, odličen kot duhovnik in poznat kot izvrsten pevec. V miru počivaj! — (Na Dunaj i) bilje včeraj prvi shod tajnikov avstrijskih trgovinskih zbornic Prisotni so bili mej drugimi iz Ljubljane ces. svetnik M u r n i k , iz Gradca dr. Kuutzuer, iz Ljubnega Kupelwieser Predsedoval je dvomi svetnik Brache.'li. Sekcijski načelnik Haardt pozdravil je zborovalce v trgovinskega ministerstva imenu. Volilo se je najprej več odsekov. — (Lokalna železnica iz Celja v Velenje.) Včerajšnji državni zakonik objavlja dne 2. novembra 1889 dovoljeno koncesijo za zgradbo in obrat uormaluotirne lokalne železnice iz Celja čez Šoštanj v Velenje. Podjetnikoma gosp. Da-nielu pl. Lapp in Ed. Klemensievviezu podeljena je pravica, da smeta sestaviti delniško družbo, katera pa prioritet ne sme izdajati. Železnica bode 38 6 kilometrov dolga. Državna uprava pridržala si je pravico, da sme čez 15 let po otvoritvi železovo vzeti v svoj obrat, opravičena je pa tudi, odkupiti jo, kadar bi hotela. — (Hripa) je na Dunaji že ponehala. V Ljubljani in po deželi pa si išče še vedno novih žrtev, dasi se sme tudi v uas trditi, da je vrhunec že prekoračila. Zanimivo je opažati, kako se nadležna ta bolezen ravna po individuvalnosti. Nekatere osebe okrevale so v par dneh, druge pa ležale po 8 in še več dni j. Nekate mikom se prestana bolezen nič ne pozua, drugi so pa močno shujšali. — (Iz Zagreba:) Tukaj se močno zatrjuje, da pride Slavjaoskij s slavnim svojim zborom kon-certovat tudi v Zagreb. Brzojavilo se mu je v tem zmislu z več stramj ter se mu celo zajamčilo 3000 gld. Gotovo bi tein povodom tudi kak Ljubljančan obiskal kraljevi Zagreb. — (Fa 1 b o v i k r i t i č u i d n e v i) so že stalna rubrika v nemških listih in mnogo je lahkoverui-kov, ki jim pripisujejo resen pomen. Da je pa vse to prorokovauje le prazen „švindel", dokazal je profesor Jičinski v Pragi v svoji razpravi, v kateri silno smeši modrost nemškega astronoma Falba. Pred vsem konštautuje Jičinski, da Falb vselej trdi, da se je izpolnilo prorokovauje njegovo, ako se je dotični dogodek pripetil tudi šest dnij preje ali pozneje. Tako dobi za vsako prerokovanje 18 dnij. lW.ven Falba je še drug tak nemški modrijan, dr. Servmj. Ako seštejemo kritičue dneve obeh teh nemških učenjakov, dobimo jih 673 v letu dnij. Ker ima leto 365 dnij, bilo bi potem takem premnogo dnij dvakrat kritičnih. Jičinski priznava samo jeden kritičen dan, onega namreč, ko je Falb s svojo teorijo Btopil pred svet. (Popravek.) V včerajšnjem telegramu iz Londona uriuila Be je tiskovna pomota, da je umrl maršal lord Napier v Magdah. Pravilno je čitati, da je umrl marSal lord Napier of Magdala, to je Magdalaki. (Magdala jo namreč oni kraj v Abisiniji, kjer so Angleži pod Napierovira vodstvom sijajno zmagali.) — („Učiteljski Tovariš") ima v 2. Številki nastopno vsebino: Katerih napak naj se učitelj pri vzgoji šolske mladine izogiba, da doseže svoj nameu? — O strahovih. — Učiteljica tovari-šici ob nastopu službe. — Knjiga Slovenska v XIX. veku. — Dopisi. — Vestnik. — Uradni razpis učiteljskih 8lužeb. — (O se p niče) začele so, kakor se nam piše z Gorenjskega, razsajati po Kokri. — (Včerajšnj p ot res) čutil se je po vsem Koroškem, vsaj Celovški včerajšnji listi imajo izve-stja iz vseh krajev sosedne kronovine Najhujši čutil se je potres v gledališči, katero je bilo dobro obiskano. Vender se je pa občinstvo dobro držalo, jedva tretjina je iz parterja bežala na prosto, zato tudi ni bilo nobene nezgode. Potres trajal jo 3 sekunde, bil posebno jak v visokem zvouiku Celovškem, škode pa ni prouzročil. Čutil se je v Porečah, v Borovljah, Trbiži, Pliberku, v Železni Kapli, Veli-kovci itd. — (Iz Selc) se nam piše dne 15. t. m.: Naznanjam vam, da smo sinoči čutili potres ob ValO. uri. Sunek je bil precej močan, tako da so se majali predmeti, na steni viseči. Mer mu je bila od jugozahoda proti severovzhodu. Trajal je 1—2 sekundi. — (Posojilnica v Š iu i h e 1 u) na Koroškem dobro napreduje. Doslej je imela že 34 000 goldinarjev prometa. — (Na Reki) sta sedaj dva znamenita au gleška vojna parobroda, da imata v Kvarneru svoje torpedue vaje. Večji parobrod je „Hekla", ki ima namen, da vodi vaje torpedovk. Parobrod drži 6400 ton in ima 4 torpedovke. Drugi parobrod „Pe kacib 100 000 osob manj preselilo nego predlanskim. Od 1882. izseljevanje v Zjedinjene države vedno jmjemlje lz Nemčije se je lani v Zjedinjene države preselilo 100 000, iz Anglije 140 000, iz Skandinavije pa 44.000 l|udij. Poslednjih 70 let se je iz Evrope v Ameriko pre-selilo kacih 15 milijonov l)udij, mej njimi iz Nemčije 4 500.000, iz Aiiplije 6,000 000 in iz Skandinavije 100 000. iz Francije pa 350 000. Iz Irske same se je izselilo v tem času preko oevana S'/j milijona ljudij. * (Sloveča ljubezen.) Vsa Italija se pripravlja, da dostojno praznuje ljubezen Danteja do svoje Beatrice. V ta namen bodo v Florenci v maji in juniji priredili narodno razstavo izdelkov ženske umetnosti) in industrije. V*e slavnosti bodo prirejale lo dame. Slavnosti bolo začetkom maja in do 9. junija, kateri dan se je bil Dante seznanil z Beatrico svojo. Prve dni maja bode slavnost z mu-zikaličnimi produkcijami. Poleg tega se bodo razdeljevala darila za petje in instrumentalno godbo, seveda le damam. Najboljše pisateljice italijanske bodo predlagale o ženskem življenji v Italiji. * (Stoletnica.) Te dni umrla je v Loupiacu neka ženska, katerej je le še 3 dnij manjkalo, da ni spolnila 105 let Do svojega 100 leta je pridno delala in nikdar ni bila bolna v življenji svojem. * (Električna rastlina.) V Indiji so zadnji čaa zasledili čudno rastlino, ki je močno električna. V daljavi 6 metrov že upliva na magnetno iglo. Rastlina pa tudi ni ves dan jednako električna. Ob dveh popoludue je najbolj, o polunoči pa prav nič. Ob deževnem vremenu pa izgubi vso električno moč, tedaj jej lahko trgaš liste, ne da bi te kaj dregnilo Noben tič, noben mrčes se ne usede n» to rastlino, kakor bi slutili, da jih na njej čaka gotova smrt. * (Nenavadno vreme.) Iz Novega Jorka se poroča dne 28. decembra: Vreme je bilo pri nas za ta letni čas kaj nenavadno. V začetku tedna je bilo popolnoma poletje. Na božični dan je solnce tako pripekalo, da si se potil pri odprtem oknu sedeč, kakor bi bilo v maji. V sredi tedna se je vreme nakrat premenilo. V četrtek imeli smo v dvanajstih urah vse letne čase; zjutraj je bilo tako vroče, da ti je bil ogrtač preveč; proti poldnevu je bila nevihta z bliskom iu gromom, popoludne megla in hlad ; zvečer vihar in proti polunoči silen mraz. Posledica takej hitrej spremembi vremena je bila. da ljudje v Novem Jorku vsi kišejo in kašljajo, ker so se prehladili. * (Pa mi k se je potopil.) Nemški parnik Diiburg se je na potu iz Singapore v Amoy ob silnem viharji razbil in potopil. * (Osodepolen kovček.) Dne 1. janu-I varja so v Lillu na Francoskem pogrešili štirinajst-I letnega dečka Ludovika Herbauta. Vbo pozvedo- vanje je bilo zaman. Nokega dne lel je stri je, pri katerem je obedoval deček na Novega leta dan, pod streho in je ondu opazil, da bo klobuki, ki ho bili navadno v kovčeku upravljeni letali na tbdi. Odprl je kovček in v njem dobil telo mr'vega đeftka. Došli zdravnik je konstatoval, d i 86 je deček zadušil Zlezel je bil menda v kovček, a umetno pomagale. V Ninivah so ženske gladile kožo z gnbovcem, j>nt-m pa prevlekle z belo barvo kar ua debelo. Atenjanke s<> lica barvale s svinčenim belilom in cinobrom. Ovid pripoveduje, da so rimske dame si rudečo in belo barvale lica, da celo lest očlj znale so umetno napraviti. Ta pisatelj opisuje več barvil, ki ko se rabile za lepoticenje v starem Rimu. Od Rimljank so se naučile Galke in Nemko lepbtičenja. "V Nemčiji je v teku Stoletji število lepotil na-rastlo na stotine. Najbolj se je pa v Franciji ta moda udomačila. Prenesla se je pa tudi preko oceana v Ameriko, kjer tudi ženski svet ravno tako kakor v starej Evropi skuša umetno povekšati le poto kvojo. nrr xj u ST I prinaša v t. številki naslednjo vsebino: Sporazum-Ijenje. 1. Zadaća Avstro-Ogerske. II. Pogajanja s Cehi. III. Narodna avtonomija in državno-pravue akupine, IV. Program Slovencev. — O kritiki dr. Mahniča. II. K nasprotniškim razpravljanjem 0 nam očitanem razširjanju protestantskih načel. (Dalje.) — Slovenski župnik o ,.Slovanskem Svetu". — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. ^Slovanski Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej lO, in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „ slovanskega S vet a" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta J gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljubljansko naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno l gld. 80 kr., četrtletno 90 kr. r r=— murnu mr\\ pol lel u I Id. 1.1.1. .! H t«»j i /.a VMS Set o l.«»<> ; za 2.30; ku i'vi vi leta ^i«! asues l?itJoi ; 15. januvarja. Pri Slonu: Uoyer pl. Berghof. Maurirzio l Dunaja. — Leiss iz Gahlonca. — llladek iz Kočevja. — Albrecht iz Trsta. — Mally iz Čakovca. — Bettelheim, Lengel iz Velike Kaiiiž« Pri Hitih : Gtaster iz Trsta. — Kulpaclier, Fuchs, Engcl, Zimmerman, Frelbergei I Dunaja. — Sambo iz Trsta. — Maver I Dunajskega Novega Mesta. Pri ii\s,tH j-K< m cenarji: Štvukel iz Litije. — Cerar iz Gllofrovice. — Andolsuk iz Tržiča Pri južnem i.dIimImmm : Ortolani iz Isole. —Ge rite iz Trsta. Umrli so v LJubljani: 14. januvarja: Gabrijela Svetic, posestiukova hči, 9 mes., Poganska »'.esta št Gt>, za pluonico. V d e ž e 1 n e j bolnici: 14. januvarja: Anton (,'erne, gostac, 52 let, za kostno gnilobo. 15. januvarja: Fran Kadno delavec, 19 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. Gas o paze vanj si Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo- Nebo jkiina v mm. 7. zjutraj 9. popol. 9. zvečer 743-4 mm. 741 (j mm. 740 B nun. —6 0° C ,sl. svz. megla 0 0° C jal. svz [ obl. 0 001 —3 2° C si. svz. i obl. Srednja temperatura —31, za 0-7° pod nonnaloin. D"iaxi&J03c@t "borza, dno 16. januvarja t. I. (Izvirno telegrafi«'no poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. »H— _ gld. 88-10 Srebrna renta....., 8885 — , eH 30 Zlata renta......, 109 «0 — „ 109 75 6% marčna renta.....Id 80 — „ 101 '60 Akcije narodne banko . . „ 931-- — „ 937-— Kreditne akcije.....„ 8fc6'60 — „ 326- — London........„ 11785 — 11790 Srebro........„ —•-- — „ Napol......... , 8 32';, — „ V33>/, 0. kr. cekini......, 5*66 — „ 5-55 Nemške marke.....„ 57 85 — „ &7'60 4°/0 državne srečke i/, i. 1854 35 » gld. 133 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 175 „ — „ Ogerska zlata renta 4°/„....... 101 „ G5 „ Ogerska papirna renta 5°/0...... 99 „ 40 „ Dunava reg. srečke 5°/0 ... K'0 gld. 122 „ — „ Zcinlj. obč. avstr. 4*/t /0 zlati zast. listi . . 116 „ 75 „ Kreditne srečke......100 gld. 181 „ — „ Radolfove srečke..... 10 „ 19 „ 25 „ Akcije »nglo-avstr. banko . . 120 _ 158 „ 40 „ TraiDinwaydrušt. velj. 170 gld. a. v. . . . — „ — „ Britkosti polni javljamo jako tužno vest o ■mrt! volečastitega gospoda BLAŽA LENČKA ž-ujiniku v Starem trgu pri Loži kateri je dno 15. januvarja t. I., prejem&i svete zakramente za umirajoče, v Gospodu zaspal. Posvetni ostanki dražega pokojnika se bodo v petek dno 17. januvarja t. 1. ob 10. uri dopolu-dne položili k večnemu počitku. Svete maše zadužnico bralo so bodo v farni cerkvi v Starem trgu. V Lj u b 1 j a ni, dne 15. j.inuvarja 1890. (32) Žalujoči sorodniki. Posebni parte se ne bodo izdajali. Zahvala. Za mnoge dokaze presrčnega sočutja mej boleznijo in ob sin: ti mojega presečno ljubljenega soproga, gospoda MATIJE PERDANA za lepe darovane venoe in mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku izrekam najodkrito-srdnejlo lahvalo. V Ljubljani, dne Ui. januvarja 1880, (33) Marjeta Perdan roj. Čepon. Zahvala. Za mnoge vsestranski skazane dokaze sočutja mej belesoijo in ob smrti naš-i presrćuo ljubljene, v cvetu življenja umrle bčerke izreka vsem prijateljem in znancem, zlasti gospodom pevcem za nsilogan\}ivo petje, dalje za da-rovana prelepe vence in vsem drugim udeležite-ljem sprevoda, kakor /, Rakeka, iz i'lanirie, Cerknice, Hasberga in iz domače vasi svojo najiskre-nejSo zalivalo žalujoča rodbina Is/L e 11 i -w 81. Unec, dne 13. januvarja !890. (30) SlužIla občinskega tajnita v AjdoT^cini z letno plačo 250 gld. je razpisana. — Zmožni prosilci naj ulože prošnje do 31. t. m. pri županstvu v Ajdovščini. csi—i) Okrajna bolniška blagajnica v Ajdovščini j ■■■«' takoj zmožnega in zanesljivega v, letno plačo 250 gld. — Prošnje se pošiljajo načelniku A. Casagrandi v Ajdovščini. <3i—11 želi ustopiti kot stenograf v kako advokatur-sko ali notarsko pisarno v Ljubljani. Ponudbe upravništvu „Slovenskoga Naroda". (23-3) Zobozdravnik AVGUST SCMEIGER orriiimje isiili «lii<> iu oil '-t.