Naročnina Dnevna izdajo za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din Cdlolelno 240 Din za inozemstvo meseCno M Din nedeifsKa Izdala enlole.no vjugo-Ma viti SO Din, za Inozemstvo 100 D SCOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t »tolp. pelli-vrsta mali oglasi po 150 ln 2 D.veCII oglasi nad 45 mm vlllne po Din 2-SO, veUJtl po 5 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pr: većtem n narev-llu popust Izide ob 4 zlulrej razen pondeliKa In dneva po preznIKu Uredništvo le v Kopttartevt ulici ši. 6 111 Kokoplst se ne vraćafo. nelranklrana pisma se ne spre/ema/o Uredništva tele)on št. 2030, upravnlštva šl. 2328 Uprava le vKopltarlevt ul.ši.G Čekovni račun: Clubl/ana šlev. 10.630 In 10.S4S xa Inserate. Sarafevošl.7503, Zagreb št. 39.011. Praga ln Dunal šl. 24.797 Tu delo • tam besede Hloskoa očita, Berlin ozirala V narodni skupščini in v ministrskem evetu so v razpravi dopolnila k finančnemu zakonu. Amandementi so bili doslej vsako leto predmet najhujših bojev za proračun. Okoli teh dopolnil se je skoncentrirala vselej borba opozicije, pa tudi vsaka vlada je sem vrgla vso silo. Vladi so dopolnila vselej veliko pomagala pri omiljenju posameznih trdot proračuna in pripomogla k elastičnejši izrabi dohodkov. V žalostni naši državni in politični zgodovini pa je tudi ta ustanova postala predmet hudih zlorab. V teh dopolnilih se je od leta do leta nagrontadilo več želja in potreb, vedno nove izpremembe so dodajali, lako, da so se v tem delu izpreminjali skoro vsi državni zakoni brez ozira na kako zvezo s finančnim zakonom samim. Neenakost zakonov v državi je sicer deloma silila v to prakso in jo opravičevala, toda to mejo so vlade skoro vselej prekoračile. Zgodilo se je to opetovano tudi iz političnih razlogov. Vsled nestalnosti vsakokratnega političnega položaja se je namreč ponovno dogajalo, da vlada, ki je proračun izdelala, ni bila v stanu predložiti ga skupščini, ker je med tem splahnela njena večina. Prišla je nova vlada z novim programom in novimi zahtevami, ki so bile bistveno odvisne od proračuna. Te izpremembe so se večkrat izvršile tako pozno, da ni bilo več ne možnosti ne časa izdelati nov proračun Vselej si je v takem slučaju vlada pomagala z dopolnili v finančnem zakonu. Tak položaj je našla tudi SLS, ki je v začetku lanskega leta vstopila v vlado. Vsled neverjetne nemarnosti radičevcev je ležal na mizi izdelan nemogoč proračun, ki je vseboval brez števila krivic in nesreč za slovenski in hrvatski narod. SLS je stavila za pogoj svojega sodelovanja v vladi, da se v dopolnilih finančnega zakona te radičevske nerodnosti popravijo in je poleg tega zahtevala, da pridejo v finančni zakon določila, ki so prinesla državi prve velike olajšave predvsem v davčnem oziru. Tako smo tedaj prišli v dobo največjih uspehov SLS, ko smo brali v belsrajskih poročilih stvari, ki so se nam dotlej zdele nemogoče, neustvarljive lepe sanje. Naši ministri so tedaj delali čuda. Spomnimo se le na nekatere teh uspehov: Zn vodotehnična dela ob Donavi, Savi, Dravi, Savinji je dobil kmetijski minister dr. Kulovec 26 milijonov dinarjev, za ceste in mostove v Sloveniji 2.9 milijonov Din; za pospeševanje kmetijstva 3.3 milijone Din; za vseučilišče v Ljubljani nad en milijon Din. Da so ljudje mogli plačati zaostale davke, so naši poslanci izposlovali plačevanje v obrokih in dosegli, da se je 100 milijonov Din zaostalih davkov kratkomalo odpisalo. Eksistenčni minimum se je zvišal na 6000 Din, tako da je bilo 7500 davkoplačevalcev v Sloveniji oproščenih dohodnine. Poleg tega se je ukinila 70 odstot. doklada na dohodnino in je e lem Slovenija pridobila 12 milj Din. Tedanja vlada je znižala in odpravila celo vrsto taks, odpravila kazni za neplačane takse, ukinila je trošarino na nekatera najvažnejša živila, na sveče, karbid in žarnice. Cena soli se je znižala za pol dinarja pri kg. Pod tedanjo vlado smo dobili popolno ljubljansko borzo, naši ministri so izposlovali, da se v Sloveniji grade železnice Rogatec-r-Krapina, Št. Janž—Sevnica in zveza z morjem. Za ceste v Sloveniji je minister Sernec tedaj dobil še posebej 3 milj. Din. Dr. Gosar je rešil 7 milijonov Din delavskega slovenskega denarja iz fonda za brezposelne. Samo to kratko in površno naštevanje pokaže veliko sliko koristnega dela SLS v lanskem finančnem zakonu. Tudi letos je SLS v položaju, da sodeluje pri sestavi proračuna hi finančnega zakona. Med tem, ko radičevci In žerjavovci vganjajo svoje burke v parlamentu in po državi, so naši poslanci vestno pri delu, da dobi država tak proračun, ki bo pomenil nov korak iz gospodarske krize, novo stopnjo k olajšanju davčnih bremen in novo utrditev notranjega miru in reda. Pred vsem je sedanja vlada postavila načelo, da se v finančni zakon ne vnašajo nobena dopolnila, ki niso neobhodno potrebna. To je storila zato, ker se zaveda svoje trdnosti in moči, ki ji daje jamstvo, da bo svoje načrte lahko uveljavila s posebnimi zakoni, ki so že pripravljeni in samo še čakajo, da jih odobri parlament. Kar pa je neodložljivo, to se reši s finančnim zakonom. Prvi in največji uspeh te vrste je zopetno zvišanje eksistenčnega minima na 12.000 Din. S tem je Stresemann poroča. v Berlin, 17. marca. (Tel. »Slov.«) Danes oldne je zunanji minister dr. Stresemann al v zunanjem odboru sliko sedanjega zu-jepolitičnega položaja s posebnim ozirom nemško-rusko napetost. Dosedanji ukrepi Je so bili soglasno odobreni. Čičerin vali odgovornost na Nemčijo. v Moskva, 17. marca. (Tel. »Slov.«) Glede kinjenja nemško-ruskih gospodarskih pogajanj je izjavil Čičerin, da nosi odgovornost za to Nemčija. Aretacija inženjerjev je bila za nemške zastopnike samo pretveza, ker jim radi parlamentarne krize ni bilo mogoče, dovesti pogajanja do pozitivnega rezultata. Vsak poskus, pritiskati na Rusijo z nemško taktiko, bi bil zastonj. Gonja proti strokovnjakom. v Moskva, 17. marca. (Tel. »Slov.«) Čas aretacije inženjerjev v rudnikih na Donecu se sklada z nezadovoljnostjo z mezdami in življenjskimi pogoji, ki se pojavlja v aktih sabotaže in v stavkarskih gibanjih med gotovimi delavskimi skupinami. Nova tendenca proti specijalistom, ki se izraža v sabotaži in proti njej odrejenih konkretnih odredbah, pa bi utegnila slabo vplivati na delavoljnost ne samo inozemskih strokovnjakov, temveč tudi domačih delavcev in specijalistov. Zaupanje v Rusijo je skrajno omajano. v Berlin, 17. marca. (Tel. »Slov.«) Državna zveza nemških industrijcev je danes na skupni seji z nemško-ruskim gospodarskim odborom zavzela svoje stališče glede aretacije nemških inženjerjev v Rusiji. Sprejet je bil sklep, ki pravi, da je zaupanje v poslovni promet z Rusijo vsled postopanja sovjetske vlade skrajno omajano. Prekinjenje gospodarskih pogajanj sc izrecno odobrava. Dokler se od- Zadnli nrofster Mussolini smeši v Rim. 17. marca. (Tel. »Slov.«) K Giolit-tijevi izjavi proli fašistovski volivni reformi je izšla danes v fašistovskem uradnem listu nedvomno od Mussolinija samega oficijelna notica, ki pravi: Fašistična zbornica je ua seji 16. marca še enkrat dala odličen primer svojega stila. Brez diskusije in z brezpogojno disciplino je sprejela novi zakon o zbornici, ali bolje novi sistem narodnega zastopstva. Resnično revolucijonarni zbori govorijo samo, kar je neobhodno potrebno. Mi delamo in včerajšnje glasovanje je odločilnega pomena za močno utrditev režima. Po poročilu vlade o zakonskem načrtu in po poročilu parlamentarne komisije bi bli govori resnično odveč. Popolnoma fašistovskega stila je bilo tudi železno molčanje, ki je sprejelo izjavo zadnjega mojstra italijanskega liberalizma. Njegov glas je prišel iz oddaljene preteklosti. S preživelimi pa se ne diskutiia. Zastopnik starega ii- Franeoski parlament se je razšel v Pariz. 17. marca, (Tel. ^Slov.c) Danes je bila zadnja seja sedanje francoske poslanske zbornice. Udeležilo se je te seje komaj še tucat poslancev. Delo zadnje seje pa je bilo vendarle precejšnje. Sprejet je bil brez debate zakon o kadrih in staležih vojske, o izvedbi javni lidel na račun stvarnih dobav in o reviziji razsodb vojnega sodišča. Zaključek zasedanja je bil zelo slovesen. V zaključnem go- prav vsak revnejši davkoplačevalec v Sloveniji rešen plačevanja dohodnine. To je toliko bolj gotovo, ker je finančni 11111118161' dal izjavo in navodilo svojim uradnikom, dn morajo davčne predpise razlagati in uporabljati kar najbolj v korist davkoplačevalcem. Drugi velik uspeli je, da se je črtal člen, ki je ogrožal slovensko univerzo v Ljubliani. Tu se je zopet pokazalo, da je SLS edina, ki neprestano čuva in skrbi, da se bo moglo naše vseučilišče mirno razvijati in dvigati slovensko kulturo. Poleg tega vemo, da jc Jugoslovanski klub izposloval doslej nedoseženo vsoto 150,000 Din podpore za revne kraje samo v Uabijaneki ob- nošaji ne razčistijo popolnoma, ne bo nihče pripravljen za delovanje v Rusiji. Nekaj inženjerjev izpuščenih, v Moskva, 17. marca. (Tel. »Slov.«) Inže-njer Goldstein od nemške električne družbe, ki je šele pred kratkim prišel v Rusijo, je bil izpuščen in so ruske oblasti proti njemu ustavile postopanje. Dalje je bil izpuščen tudi in-ženjer Otto, toda s pogojem, da Rusije ne sme zaprstiti in da se stavi na razpolago za sodno razpravo. Ostali štirje inženjerji ostanejo še nadalje v zaporih. Politika je ozadje, v Moskva, 17. marca. (Tel. »Slov.«) Ruski listi objavljajo gori omenjene izjave Čičerina o prekinjenju berlinskih pogajanj in naglašajo, da se je s strani Nemčije porabil dogodek glede inženjerjev za to, da se da prekinjenju pogajanj poseben političen pomen. Odpotovanjc sovjetskih delegatov iz Berlina je bilo itak določeno za 17. marec, ker so pogajanja napredovala zadostno, da se more čakati na novo nemško vlado po novih volitvah. Oficijozna »Izvestija« naglašajo, da je sovjetska vlada neizpremenljivo interesirana na prijateljskih odnošajih z Nemčijo in da noče ustvarjati nobenih težkoč. Navzlic temu pa je morala odkloniti poskus nemških gospodarskih krogov, vmešavati se v notranje zadeve Rusije. Zato pa je pričakovati, da bo sodišče postopalo objektivno in stvarno. Ni pričakovati, da se bodo štirje še zaprti inženjerji izpustili, ker smatrajo ruske oblasti, da je materijal, ki je zbran proti njim, zelo obtežilen. 117 inženjerjev odpuščenih. Kovno, 17. ntarca. (Tel. »Slov.«) V okraju Doneča je bilo odpuščenih 117 inženjerjev in tehnikov, ker so bili obdolženi nezanesljivosti. Ljudska komisarja Bubno in Schmidt sta odpotovala v Moskvo, da podasta sovjetski vladi poročilo. Nemški aretiranci še niso bili zaslišani. Itai. liberalizma Giolittišev nastop lasti. Če se spomnimo, kako hude stiske in vremenske nesreče so prihajale nad našo deželo, ko sta bili v vladi SKS in SDS, in kako je narod tedaj zastop prosil pomoči, bomo ob lej primeri sami vedeli dobro oceniti razliko med našo in njihovo politiko. Tu je delo za ljudstvo, lam lažnjivo vpitje. Tisti maloštevilni zaslepljenci, ki bodo danes poslušali Radiča, Puclja, Pribičeviča in Žerjava v Ljubljani, ko bodo vpili o demokraciji in enakopravnosti, naj bodo vsaj toliko brihlni in naj vprašajo to gospodo, kje pa je bila dosedaj? Zakaj vseh deset let, ko so bili ti Undje v vladi/niso naredili za Slovenijo ni* Poslanec Malipetr, predsednik praškega parlamenta, ki igra v sedanji vladni krizi važno vlogo. niča še enkrat sestala, da se je prečital dekret o zaključitvi. v Pariz, 17. marca. (Tel. >SIov.<) Poincare bo imel 25. marca svoj prvi veliki volivni govor v Bordeauxu. Govoril bo tam v lastnosti kot član trgovske zbornice v Bordeauxu ter bo govoril predvsem o gospodarskih in finančnih problemih. Trgovska zbornica bo priredila svečan banket, katerega se bo udeležilo 2000 oseb. BaSkanska razorožitvena konferenca v Pariz, 17. marca. (Tel. »Slov.«) »Petil Parisien« poroča iz Carigrada, da se bo balkanska razorožitvena konferenca, ki jo pripravlja turška vlada s Francijo, vršila na otoku Principe v Marmarskem morju ter bo tvorila predpogoje za balkanski Loenrno. Tevfik Rudži beg bo vodil o tem v Ženevi odločilna pogajanja. v Carigrad, 17. marca. (Tel. 2 Slov.«) Turška delegacija za razorožitveno konferenco je pod vodstvom zunanjega ministra Tevfik Rudži bega včeraj odpotovala v Ženevo. kakor samo škodo? Zakaj so lani glasovali proti velikim koristim, za katere se je bojevala SLS in zakaj letos sedaj, ko je čas dela v parlamentu, romajo po Jugoslaviji in prodajajo svojo neslano demagogijo? Tega jih seveda tisti pomilovanja vredni pristaši na Taboru ne bodo vprašali, vprašuje jih pa ogromna večina slovenskega ljudstva, ki lažnjivo in sleparsko politiko КПК slejkoprej odločno odklanja. Le zname .je največje politične in državljanske svobode ter velikodušnosti slovenskega ljudstva je, če take vrste »koalicija« sme med nami sploh javno naatonali beralizma, katerega so vedno prekinjale periodične usmrtitve in ponovna obsedna stanja, je s svojim govorom podčrtal dalekosežnost tega zakona, ki ustvarja poseben sistem zastopstva, kateri je zgrajen živ in o katerem politična zgodovina nima nobenega precedenč-nega slučaja. Sklicevanje na čl. 39. ustave je enostavno otročje. Ustava je bila razglašena 1. 1848. Danes pa smo v 1. 1928. Natančno osemdeset let je preteklo, ko je bila izdana ustava, katero so pa liberaliie vlade vedno gazile, če se njihova svoboda ni klanjala proseče pred nasprotniki države. Ko je bila ustava izdana, je bil zastopnik še preostale liberalne patrole že rojen. Italija Vittoria Venetta, Italija črnih srajc, korporacijske države in fasi-stovske revolucije še sploh ni obstojala. V zgodovini naroda osemdeset let ni preteklo zastonj. Mi ne bomo obstali, temveč bomo šli naprej. voru je izjavil predsednik zbornice, da trinajsta legislaturna perijoda, ki je danes končana, morda ni prinesla vsega, kar se je ob njenem začetku upalo v ponosni častihlepnosti. Zbornica lahko gre domov z zadovoljnimi čustvi, ker je izvršila veliko dela. Ono delo pa, ki ga ta zbornica ni mogla dokončati, bo nadaljevala njena naslednica. V bilanci uspehov te legislaturne perijode je poudariti pred vsem tri točke: Bazirnnje zunanje politiko na spravo med narodi in na mir, socialna reforma in vojaška reforma. Ob sedmih zvečer se je zbor- | Jugoslovansko - avstrijskih pogajam še ne bo v Dunaj, 17. marca. (Tel. »Slov. ) Avstrijska trgovinska pogajanja г Jugoslavijo se bodo predvidoma začela potem, ko se sklene madjarsko-avstrijska pogodba, za katero se sedaj vrše pogajanja v Ženevi. Bolgarija le odobrila posojilo v Sofija, 17. marca. (Tel. »Slov.«) Radi interpelacije od strani opozicije je bila danes v nočni seji sobranja debata o inozemskem posojilu. Opozicija trdi, da so pogoji za posojilo pretežki. Finančni minister Molov je podal podrobna pojasnila, opozicija pa je njegov govor motila z neprestanim hrupom. Neki član agrarne stranke je bil celo izključen od seje. Vladi se je končno posrečilo, dobiti zaupnico i veliko večino, s čimer je bilo obenem odobreno tudi posojilo. Stališče stranke Can-kova je bilo do zadnjega trenotka negotovo, tako da pomeni njihovo glasovanje za vlado bistveno ojačenje njene situacije. Portugalci ne dobe posojila. v Lisbona. 17. marca. (Tel. »Slov.«) Por« Itigalska finančna komisija se je sedaj po brezuspešnem potovanju v Ženevo vrnila domov. Prebivalstvo je voditelju delegacije, generalu Horrasu priredilo velike manifestacije. Najboljše nabavite nogavice, moške in ženske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce, gumbe, vezenino, čipke, edino >e pri Jos. Pelelincu Ljubljana blizu Prešernovega spomenika MALI OGLASI !Vsaka drobna vrstica t 30 Din ali vsaka beseda SO par. ;Najmaujši oglas 3 »li S Din. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Avto-mehanikar in strojni ključavničar I večletno samosttoj. prakso v inozemstvu, ože-nien. popolnoma izurjen v vseh v lo stroko spada-jočih poslih, iščo primerne službe. Nastop s 15. aprilom ali pozneje. Naslov v upravi pod "Samostojen« št. 2194. j DVE SOBI Potrebujem večfe množine oddam. - Naslov v upravi i apna .Slovenca« rod št 2258. ponudbe z navedbo cene pod: »Apno It 2235« na upravo »Slovenca«. Prodam večjo količino terovena olja Kupujemo staro železo in staro medenino kupuje vsako množino tvorniea AR KO, Zagreb. V laška ulica 116. Srebrne hrone zlatnike in različno zlato kupi F. Čuden, РгеЈегпота 1, Lfublf. Hlode bukove la in hrastove od 20 cm naprci kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. Mostno tehtnico kupimo — novo ali že rabljeno. — Ponudbe poslati na naslov: Skrbeč & Bartol, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. 2231 Stare obleke in pohištvo kupujem. M. Prekuh, Gallusovo n. 23. Vogalna parcela suh« materija! v zemlji, naprodaj. - Naslov pove upr»"a »Slov.« It 1892. Л'asa očrt Volna - bombaž ca stroino pleten|e 'n ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 za iinpregniranie lesa po 3 Djn kg - M. Kavčič, Zvonarna in livarna Manilfakturist iZg S,Ska 12S| Lh,b"ana7- St.Vidnad Ljubljano. Trg. pomočnik v službi v 50 hektolitrov veletrgovini si želi spre- rt:srtostrokeožePoio: iim tudi kavcijo. Ponud- VINA Rabim več vagonov suhega smrekovega rezanena lesa Haložana, j proda po 9 Din franko i bc pod šifro Pošten 2265. ^ ^'^kovfž^NaraVl^pH i v različnih dimenzijah. - Ptujski gori. [Ponudbe z navedbo cene Prodam enonadstropno HIŠO z olektriko, 5 sobami in 3 kuhinjami v mestnem delu Rožne doline. 1 soba in kuhinja takoj na razpolago. — Ponudbe na upravo pod »14«. Stavb, parcele Lanene tropine in druga krmila nudi najceneje A. VOLH. LJUBLJANA Resljeva cesta 24 veletrgovina žita in mlev-skili Izdelkov Motvoz ndt rektno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palma, Cel|e, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška St. 8. NAJBOLJŠI PREMOG Cebln tVolfov« 1/2 MODfcOCE vrhne in spodnje, olomnne, razne divene, žimo, afrili, rvilih in vse poIrcMfine — kupite najceneje pri tvrdki RUDOLF SEVER, lopelnlk -Ljubljuna, Marijin (tr 2. 1474 Fina šivilja" Iščem potnice MOŠKO KOLO izdeluje najmodernejše damske obleke po 50 do v Ljubljani in okolici, ku- 100 Din kakor ludi kopirno. - Ponudbe s ceno, sturae in plašče najceneje pod: »Mizarsko blago« tt. obsegom in krajem upravi in najhitreje. Kje, pove 2236 na upravo »Slov.< lista pod: Parcele it. 2272. 1 uprava lista št. 2229. dobro ohranjeno, radi ho- j • t:__|„1со„т lezni malo rabljeno, proza prodajo finega luksui- Na ^ „ega predmeta. - Ponud- ^ delavnica tivf^lotu l Gosposvetska cest, Dobra kuharica p^dam večjo i različnega pridna, poštena in snažna, i v dobi stalno službo v kr- kovasketfa zeleza ^'^SbiPn^š^ Šiška, 2188 na upravo Slovenca. Liuhlian* Inserirajte v .Slovencu'! li AJDOVA MOKA po 5 Din kilogram Činkvantin - zdrob po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki pošilja od 25 kfi naprei PAVEL SEDEJ. umetni mlin Ja-vornik. Gorenjsko. 1526 Vabilo na XXVII. redni občni zbor Okrajne hranilnice in posojilnice v škofji Loki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v torek, dne 27. marca 1928 ob 16 v hranilnični posvetovalnici. Dnevni red: 1. Potrjenje letnega računa za leto 1927. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 4. Privoljenje renumeracije načelstvu in nadzorstvu, 5. Slučajnosti in predlogi po § '36 pravil. § 35. pravil: V slučaju, ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepali ne glede na število navzočih zadružnikov. Školja Loka, dne 14. marca 1928. Načelstvo. Ljudje, ki delajo, nosijo PALMA K A U Č U K PETE Prednosti: Ceneje in trpežneie kot usnie, prijetna hoja. Varuje Vam živce. Zahvala Povodom bridke izgube naše ljubljene mame, stare mame in tašče Frančiške Deu smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja, kar olajšuje našo neizmerno bol. Za tolažbo izrekamo zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem. Zlasti smo dolžni posebno zahvalo čč. duhovščini, okr. zdravniku g. Leonu Me-jaču za izredno požrtvovalnost, pevcem za v srce segajoče žalostinke in vsem ostalim, ki so v tako častnem številu spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Mokronog, dne 16. marca 1928. Žalujoči ostali. пвввввввввввввве Radio Nanh o radioieftnil \ Spisal Leopold Andreć Broširan Din 60 —, vezan Din 76'- 0 jugoslovansha hnllgarna v Uubliani. ЕЗВ2ШВВ1 Ni zdravia brez dobre prebave! Čutite li pritisk in napetost v ieloilou po jedi nI i kiBi' "ku* v iisUhtTrpile li na trdo vnitneni zaprtju. otnotiii ali pomanjkanju »punjat Ali Van mufi clavobol, boleeine v želodcu "li «labo«t! Morda irnate izpuifaje nn koži. nastale vsled -lahe prelive ' Ire p-i^nite «e i ti d t Vi, da preizkušena zdra v 11 nn speeiniteln FIGOL elikftir urejuje preliHVO in Vam vraf-n zdrav-e KTOOl. proizvaja in ifH pn povzofu razpošilja z navodilom o vporab, L E K Д R H fl tir. Z. SEMEUĆ DUBROVNIK 2 Izvirni znliotfek s .1 steklenicami z ovojnlno in pošlnino Din 1H5'-,4 Htekl. Din 24.V- Istekl. Din 40'—. Movcnsho-srbohrvatshi slovai Sestavil dr Albin Vilhar. V platno vezan Din 70'—. Srbohrvatsho- slovenski slovar Sestavil dr Albin Vilhar. V platno vezan Din 60"—. fugoslov Knjigarne v U ubit« nt um p/iBiTf ranovror SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTUOPJE IBRSVBDIBI i- Tužnlm srcem javljamo, da je danes ob pol 2 zjutraj, po dolgi, zelo mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo naš dobri oče, oziroma stari oče in tast, gospod Franc Vala bivši tesarski mofster »Stavb, družbe Pogreb blagega rajnika bo jutri, dne 17. t. m. ob 4 popoldne z Vidovdanske ccstc it. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 16. marca 1928. Žalujoče rodbine Vala, Magister, Kovač. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljanii Karel Ceč. izdajatelj: di, Ft, Kulovec. Urednik: Franc Tataedtari Kako rešiti krizo našega kmetijstva Komisar Ivo Pokom • Za zvišanje kmetijske produkcije Klic po zvišanju kmetijske produkcijo je postal v zadnjih letih splošen; osvojili so si ga celo krogi, ki poprej niso kazali posebnega unievanja za to produkcijsko panogo narodnega gospodarstva. Uprava Narodne banke v Belgradu apelira v svojem zadnjem poročilu na občnem zboru na državno tn privatno iniciativo, da naj v Čim izdatnejši meri podpira kmetijstvo, katero edino more zbolj sati splošno gospodarsko stanje v posamez' nih pokrajinah naše države Uprava se zaveda, da zavzema v vprašanju izkoriščanja vseh naših produktivnih možnosti kmetijstvo prvo mesto. Le znaten napredek v kmetijstvu bo mogel ustaviti proces splošnega obu-božavanja in bo obenem tudi podlaga za napredek naše industrije. Slednja je predvsem odvisna od lastnih produkcijskih stroškov, ti se pa ravnajo večinoma po delavskih mezdah, katere zopet zavise od cen življenskih potrebščin. Pa tudi meščanskim krogom postaja v očigled splošni gospodarski krizi vedno bolj jasno, da so njih življenski pogoji odvisni v prvi vrsti od tega, kaj in koliko donaša naša domača zemlja. Odpraviti moramo tehnično zaostalost Vzrok slabega gospodarskega stanja nagega kmetijstva je iskati v veliki meri v tehnični zaostalosti večine naših kmetijskih obratov in iz tega izhajajoče nerentabilnosti. Agrarna kriza je le deloma prodajna predvsem pa produkcijska kriza, to pa radi predragega proizvajanja in pa preslabe kakovosti domačih proizvodov. Domači trg je premajhen in vslod splošne obubožanosti prešibek, zunanji trg je pa dovolj velik in zahteva vsled tega le velike množine kvalitetnega blaga, kakršno pa žal naše domače blago (mleko in mlečni izdelki, meso in deželni pridelki) v pretežni večini ni. Tega se zavedajo vedno bolj tudi širši sloji in uvidevajo vzpričo nerentabilnosti našega poljedelstva velik pomen obsežnih melioracij in komasacij, vrednost skrbnega gospodarstva z gnojem, boljšega pridelovanja krme in smotrene živinoreje itd. Povečanje naše kmetijske produkcije je važno za vso našo gospodarsko eksistenco. Za naš obstoj je neobhodno potrebno, da stremimo z vsemi sredstvi za tem, da z intenzivnimi tehničnimi in komercialnimi ukrepi izdatno zvišamo nago poljedelsko in sploSno kmetijsko produkcijo, da zboljšamo kakovost produktov in zni-Eamo njih proizvajalno ceno. A-grarni program oblast, odbora Z veseljem in pravim umevanjem so vsled tega pozdravili vsi uvidevni krogi agrarni program našega oblastnega odbora. Le-ta ima za sedanje naše težke gospodarske razmere edino možno temeljno misel: ue se poprijemati sredstev, katerih učinki leže v daljni prihodnosti, ampak problem zgrabiti tam, kjer je možno doseči hitro in neposredne izdaten dvig naše kmetijske produkcije. Ta vsled tega ne preširok krog predmetnih okrepov obsega v glavnem različno melioracije, urodbe in zlozhe poljedelskih zemljišč, planšarstvo, zboljšanje hlevov in gnojišč, se-menogojstvo, vodopreskrbo itd. Zakaj smo zaostali? Če primerjamo našo kmetijsko produkcijo z ono v modernih evropskih državah, vidimo znatno zaostalost na vseh poljih. Ta moment je bil že često poudarjen in s statističnimi podatki dokazan. Nehote se vsiljuje vprašanje, zakaj smo v intenzivaciji naših kmetijskih obratov zaostali? Vzrok je iskati v tem, da se je v naših krajih btvšo Avstrije veliko prepozno pričelo z agrarnopolitičnimi in gospodarskimi reformami. Po končni odpravi kmetskega robstva in tlake koncem 18. stoletja je leta 184S. prineslo kmetu z ukinjenjem patrimonialnega podložništva politično in gospodarsko svobodo. Po v letu 1853 izdanem cesarskem pateulu o uredbi in odvezi zemljiških bremen, ki jo pa vsled na-stopivše reakcije ostalo samo polovičarsko delo, je nastal zastoj v reševanju teh za kmeta najvažnejših zadevah. Nastale so docela neurejene agrarnopravne skupnosti (zemljiške in servitutne zajednice) iu izvršene uredbe služnostnih pravic paše itd. so kaj pogosto nepopolne. Poleg tega je kmetijsko gospodarstvo začelo bolehati tudi vsled silne raz-kosanosti zemlje. Kmetiški stan je obubožal in kot edina rešitev iz tega stanja so se znova pojavile zahteve kmetov po zemlji. To so sicer zelo važni vzroki propadanja kmetskega stanu, jedro pa leži globlje: kmetska gospodarstva so postajala vsled zaostalosti produkcijskih metod nerentabilna. Zgoraj navedeno uredbe so sicer kmetu dale zemljo ter politično in gospodarsko svobodo, toda problem rentabilnosti kmetijstva pa ni ostal samo nerešen, ampak se jc še celo poostril. Te uredbe samo brez istočasne spremembe produkcijskih metod v poljedelstvu so privedle v 80. letih do težko krize bivšega avstrijskega narodnega gospodarstva. Isti pojavi v sodobni Rusiji Enak pojav lahko opazujemo v sodobni sovjetski Rusiji, katera znova preživlja težko agrarno krizo. Globlji vzrok ruske revolucije tiči v zahtevi kmetov po zemlji. Te zahteve po zemlji gotovo ni v najmanjši meri povzročilo zaostalo in nerentabilno kmeteko gospodarstvo. Zastarele delovne metode so bile zo-pot posledica predolgo ohranjenega tlačan-stva in predolgo trajajočega naturalnega go- spodarstva. Revolucija je dala kmetom zemljo, a problem rentabilnosti kmetijstva ni rešila. Sama razlastitev veleposestev brez modernih produkcijskih metod je preveč obte-žila rusko narodno gospodarstvo. V najnovejšem času so statistični podatki odkrili povsem jasno, da lina sedaj kmetsko prebivalstvo v svoji celoti daleko manjšo dohodke kakor pred vojno. — Nehote se nam pri tem razmotrivanju vsiljuje paralela z našimi po vojni nastalimi zakoni o agrarni reformi. Povrnimo so nazaj k razvoju našega domačega kmetijskega gospodarstva. Zgoraj popisane nevzdržne razmere so v 8. desetletju pretečenega stoletja privedle do tako zvanih agrarnih zakon«v, t. j. vrste zakonov, ki eo medsebdj v tesni zvezi in se stvarno izpopolnjujejo, imenoma so tu zakoni o zložbi poljedelskih zemljišč (komasaciji), o delitvi skupnih zemljišč in uredbi pravic do njih skupnega premoženja, uživanja in upravljanja, o odpravi gozdnih enklav in arondaciji gozdnih mej, kasneje še zakoni o novi uredbi in odkupu servitutnih pravic paše itd., varstvu planin in pospeševanju planinskega gospodarstva ter zboljšanju pašnikov. Vsi ti zakoni zasledujejo isti cilj: dvismiti kmetijsko produkcijo, isto poceniti in olajšati ter pritegniti poljedelski produkciji nova. dosedaj neracionalno gospodarjena ozemlja Posebnost teh modernih agrarnih zakonov tiči v tem, da istočasno z racionalno prrazdelit-vljo zemlje in uredbe kmetskih pravic rešujejo tudi vsa tehnična in gospodarska vprašanja. Izvrševanje teh zakonov je poverjeno posebnim oblastvom tako zvanim uradom za agrarne operacije. Le taka strokovno specializirana oblastva so v stanu Izvršiti različne melioracije istočasno z gospodarskimi in upravnimi uredbami in le na ta način je osigurana enotna rešitev gospodarskotehničnih in gospodarsko političnih vprašanj. Ta srečna spojitev reševanja gospodarskih, pravnih in tehničnih vprašanj bo jasna vsakomur, če si predoči n. pr. slučaj zložbe (komasacije). Melioracijo in zložbe so navadno medseboj v tako tesni zvezi, da je neobhodno potrebno izvršiti oboje obenem. Najlepša priložnost za zgradbo melioracijskih naprav (namakanje, osuševanje, preložitev potov i. dr.) je ravno ob priliki izvedbe zložbe, ker so takrat vso zapreke odstranjene ter se morejo vse melioracijske naprave projektirati in graditi le po terenskih prilikah in odpadejo vsi odkupi zemljišč i. dr. Saj tvori celotno zložbeno ozemlje enoten zemljiški kompleks, ki se na novo razdeli. Zložba ne prinaša samo povišanja donosa, lažjega iu racionelnejšega obratovanja, povečanja vrednosti posameznih zemljišč, ampak pomeni za dotično občino tudi preobrat in začetek novega gospodarskega razdobja. Izvršena zložba izvaja na posameznega kmetovalca velik mo-raličen vpliv in vzbuditi v njem željo posluževati se bolj modernih pridobitev poljedelskega gospodarstva. Gospodarjenje je intenzivnejše, uporaba umetnih gnojil se poveča, obratovanje s stroji postane vsled povečanja posameznih zemljiških kompleksov možno, zanimanje za moderno hleve i. dr. naraste. Uspehi agrarnih operacij. Planine Pa tudi pri izvršitvi drugih agrarnih operacij se doseže podoben uspeh. Menda ni treba še posebej poudarjati velikega pomena uredbe užitkov in uprave na skupnih zemljiščih združene z melioracijo ter dalje izvedbe novo uredbe pašnih servitutnih pravic za po-vzdigo živinoreje, posebno še, če pomeni ista obenem nekak začetek k planinskim ali pa sploh pašniškim melioracijam. Celo izvedba nadrobne delitve skupnih zemljišč jo vsled spremembe tal v boljšo kulturno vrsio važno sredstvo k intenzivaciji našega poljedelstva. Naj omenimo še ua kratko pomen planinskega zakona za naše narodno gospodarstvo. Površina planin v Sloveniji znaša okroglo 54.000 ha, na katerih se povprečno v, poletnem času prerodi okroglo 10.000 glav normalne živine. To število živine bi potrebovalo skozi pašno dobo za svojo prehrano okroglo 114.000 mq sena. Pri toni je vpoštevali, da so naše planine še precej zanemarjene iu da bi se dala njih vrednost in letni donos z melioracijami znatno povečati. Kako ogromno delo so izvršili uradi za agrarne operacije v Sloveniji, najbolje pokažejo sledeče številke: Do konca leta 1927. je bilo izvršenih okroglo 1100 agrarnih operacij (nadrobnih delitev in uredb užitkov in uprave, novih uredb in odkupov služnostnih pravic paše, komasacij in melioracij dolinskih pašnikov) na j ozemlju s približno površino 100.000 ha. Zgrajeni so bili tudi 8 vodovodi ter 6 cest, slednjo v dolžini 44 km. Poleg tega jc bilo meliori-ranih do 30 planin s skupno površino ca 8000 ha in na njih postavljenih 20 hlevov za ca 1100 glav normalne živine, 18 pastirskih koč, 5 planinskih siraren, 25 vodovodov in približno 25 km potov. Po vojni je delo zaostalo Pred vojno so agrarno operacije Izvrstno delovale v Sloveniji in dobivalo znatne podporo tako od strani dunajsko vlade kakor tudi deželnih odborov. Med vojno so dela počivala, po preobratu pa so bili pri agrarnih operaci- j jah službujoči uradniki tujih narodnosti od- ; puščeni (osobito na Štajerskem) in so njih mesta ostala skoraj vsa nezasedona. Ministr- i sfvo za kmetijstvo in vode v Belgradu je si- i cer spoznali pomen agrarnih operacij vendar jih je, kor ta institucija kot taka obstoji dejansko samo v Sloveniji in v nobenem drugem delu uaše državo, premalo vpostevalo. Uradništvo se je od leta do leta reduciralo, in tudi materialni krediti stalno zmanjševali. V letu 1014 je bilo pri agrarnih operacijah za sedanje ozemlje Slovenije zaposlenih šest pravnikov, 21 tehnikov ter 9 arhivskih in pisarniških moči. Danes pa je zaposlenih za obe oblasti le še 2 pravnika, 6 tehnikov in 4 arhivske in pisarniške moči. Pri vsem tem pa ni misliti, da je naše kmetsko ljudstvo opustilo prošnje in zahteve Eo izvrševanju delitev in uredb skupnih zem- išč, komasacij ter različnih melioracij. Ravno nasprotno, ljudstvo prav dobro pozna pomen agrarnih zakonov ter prihaja stalno z novimi prošnjami in zahtevami za njih točno tn smotreno izvrševanje. Tudi so si uradi za agrarne operacije vsled svojega dolgoletnega in plodonosnega delovanja pridobili zaupanje kmetskenra ljudstva, katero se izraža v tem, da isto hoče imeti tudi dni«, javna dela, ki ne spadajo neposredno v njih delokrog, izvršena od teh oblastev. Oblastni odbor je stvar znova zagrabil - Enotna uprava Polno priznanje ljubljanskemu oblastnemu, ki je uvidel važnost agrarnih operacij, podvzel iniciativo in dosegel, da se je ta institucija izročila oblastni samoupravi. Ljubljanska oblastna skupščina je te dni sklepala in sprejela posebno uredbo o agrarnih operacijah v ljubljanski in mariborski oblasti. Na podstavi člena 242 drž. fin. zakona za leto 1027-1928 so se prenesli posli agrarnih operacij v Ljubljani in Mariboru na ljubljanski oblastni odbor. To očividno iz razloga, ker je obstojala dosedaj Pokrajinska komisija za agrarne operacije in katere predsednik je bil ljubljanski veliki župan, za obe oblasti. Mariborska oblastna skupščina bo o taki uredbi sklepala na njenem prihodnjem zasedanju. Agrarno operacije naj bodo torej skupna institucija za obe oblasti v smislu člena 88 zakona o oblastni okrajni samoupravi. Sprejeta uredba vsebuje predvsem novo organizacijo agrarnih oblastev osobito komisije za agrarne operacije, v kolikor je bilo to neobhodno potrebno radi prenosa teh poslov na oblastno samoupravo, ter dopustno z ozirom na predpise tozadevnih bivših avstrijskih llllllllllllllllllll le zdrava koža je lepa. Nihče se ne ozira na venečo roio Krasota svetih roi se primorja lepoti polti in zdravi koii. Negujte jo z Nivea-cremo, ki je sneinobela in ima prijetno dišeči vonj. Nivea-crema ШШШПШШШ okvirnih zakonov. Po tej uredbi bo n pr. nameščal vse osobje pri agrarnih operacijah oblastni odbor, predsednik komisije za agrarne operacije bo predsednik oblastnega odbora, veliki župan pa bo delegiral v komisijo svojega zastopnika (doslej je bil predsednik komisije veliki župan, oblastni [deželnij odbor pa je bil v njej zastopan po svojem odposlancu). Kmetijski in šumarski strokovnjak bo Imel pri reševanju gozdnih odnosno drugih kinetijskogospodarskih vprašanjih glasovalno pravico. S to uredbo se nadalje razširja delokrog agrarnih oblastev v toliko, da bodo le-ta pristojna tudi za izvrševanje uredb in odkupov servitutnih pravic paše in gozdnih pridelkov, katere niso bile urejene na podlagi cesarskega patenta z dne 5. julija 1853, avstr. drž. zak. št. 130. Sicer pa la uredba agrarnih zakonov ne spreminja, dasi bi bile nekatere njih določbe polrebne modernizacije (v Avstriji so te zakone po zaključku svetovne vojne že ponovno bistveno spremenili odnosno spopolnili), lo pa iz razloga, ker z ozirom na važnost teh zakonov ne gre istih spreminjati na brzo roko in brez temeljitih študijev razmer, katere so nastale po svetovni vojni v Sloveniji, in nadalje tudi za to, ker bo morda obenem potrebna tudi sprememba bivših avstrijskih državnih okvirnih zakonov, za katerih spremembo oblastna skupščina seveda ni pristojna. Razumna uporaba. Če ielite „RADION" popolnoma izkoristili, pazite, kako ga uporablja o. — Ne pozabite na prvo pravilo: „RADIONa treba raztopiti v mrzli vodi. Le tako razvija „RADION" vso svojo moi in pere zares „sam". To pravilo je sicer enostavno, toda ravno zato ne smete pozabiti „RADION" v mrzii vodi raztopi! Alice \Vriht: AnseHka na izletu Angelika ima včasih prav čudne doml-sleke in ti domisleki so navadno take narave, da sežejo celo v notranjost moje denarnice. Krasno vreme je bilo zadnje dni, res prav pomladansko, četudi je pratika še kazala na sneg. Marsikoga je gorko pomladansko solnce dvignilo, da si je zaželel ven na polje iz mestnega obzidja, na sveži čisti zrak. In tudi Angeliko jo dvignilo. r^Kani gremo jutri ?s-, me je vprašala, ko sem se vrnil iz urada. Ker sem vedel, da je itak že sklenjeno, kam greva, nisem nič odgovoril. In res je takoj nadaljevala: s Jutri napraviva dolgo peš-turo, zinm jo bila dolga in treba se no razgibati.z •-2e dobro,« sem pričel s slabotnim protestom Moda, jaz no zmorem ... • No zmoreš?1', je vzplamtela. Kdo pa pravi, da ti bo treba kaj trositi ? Denarja ne bova rabila tako rekoč nobenega. Hodila bo-vw po livadah, skozi gozdove, po travnikih in poljih.«: 'Toda... , sem zopet hotel ugovarjali. ' Nič toda. kar je sklenjeno, to drži. pa konec besedi«? ,in toliko da ni ob mizo udarila. Taka je moja Angelika. V nedeljo zjutraj sva «o podala na pot. Angelika je čv rsto stepala naprej, jaz pa som jo ubiral par korakov za njo. V roki sem držal dvoje okovanih palic, a na oni izmed obeh ,je bil pritrjen stolček, za Angeliko seveda, da bi se vsedla, kadar bi bila utTu-jena, potem nahrbtnik, v katerem so bile shranjene razno jestvine, preko ramo mi je bila obešena precejšna steklenica, a v roki sem sukul kažipot in zemljevid pokrajine Sussex. Ta zemljevid in opis je bil sicer brezpredmeten, kajti midva sla hodila po grofiji Kent, ne pa Sussex, toda Angelika je rekla, da človek nikoli ne ve, kam ga pot zanese. Že sva imela štiri miljo za seboj, štiri dolge miljo, rečem vam, a Angelika je še vedno hodila svoj enakomeren tempo ter glavo dvigala kvišku kot v začetku najinega potovanja. Avtomobili so švigali mimo naju ter naju zagrinjali v oblake prahu. r-Jaz le tega ne morem razumeti, kaj imajo ljudje od tega, da se vozijo z avtom-*, je pripomnila, s Kako svobodnejši, neodvisen in zdrav se počuti človek, ako hodi peš! Okoli poldneva sva bila že tako zaprašena, da sva se komaj razločila od cesto, popolnoma sva bila bela. Zdelo se mi je, da imam že par kilogramov fe nadležnosti v želodcu, bil sem do skrajnosti upehan. Tudi Angelika je korake nekoliko skrčila. Po kratkem počitku pa sva pol zopet nadaljevala. Da postaja Angelika vodno bolj čmerna, sem iz-previdel tudi iz tega, ker je pričela mene obdelovati radi tega, ker je njen levi podplat pokazal veliko udrtino. Kakor da bi bila to moja krivda. sNe, kaj takega 1 Ako bi se z avtom vozila, bi se mi kaj takega ne moglo pripetili. Toda, vendar je hoja še vedno lepša kot pa vožnja z avtom. Saj iz avta ne moreš in nimaš časa občudovati lepote narave,« je vonomer gostolela Angelika ter si s tem dajala poguma za nadaljnjo vztrajnost. Popoldne okoli tretje ure sva ugotovila, da sva prehodila kakih devetnajst milj in pa da sva do skrajnosti utrujena. Težko sem so-pel in ves sem bil premočen od potu, a nič bolje se ni godilo Angeliki, čeravno tega ni hotela priznati. v Ta neznosen duh po bencinu,« je dejala Angelika ter pričeia kašljati. >Dandanes Nova dopolnila finančnega zakona Kredit za upravno sod šče v Cel u r ltel«rrad, 17. marca. (Tel. »Slov.«) Naknadno so se predložili številni amandementi k finančnemu zakonu. O njih bo finančni odbor razpravljal na svoji seji v ponedeljek. Amandementi so zelo važni in je vladna večina o njih razpravljala že danes dopoldne in popoldne do 9. zvečer. Razprava se bo jutri še nadaljevala. Med drugimi so predloženi sledeči al andementi: 1. Vsi posli, ki so jih radi najetja posojila v inozemstvu ali tuzemstvu izvršile občine. okraji in oblasti, so prosti davkov in taks. — 2 Državna gledališča v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani dobivajo samo podporo osebnih izdatkov, ostale izdatke morajo kriti z lastnimi dohodki. — 3. Minister za verstvo se pooblašča, da sme viške dohodkov od vplačil za vzdrževanje dijakov v bogoslovjih, porabiti za vzdrževanje bogoslovij in mu jih ni treba izročiti državni blagajni. — 4. Vojni minister se pooblašča, da spremeni stopnjo vojnice in da jo spravi v soglasje z davčnim zakonom. V kolikor odmerjena vojniea še ni vplačana, se plača samo 25 odstot. — 5. Prometni minister se pooblašča, da nastavi za graditev novili železnic 139 uradnikov in inženerjev. — 6. Izvršitev kazni radi gozdarskih pregreekov se odloži za 'eto dni. — 7. Gozdarski minister ee pooblašča, da izda naredho o zavarovanju gozdarskih delavcev in osobja pri bratovskih skladnicah. — 8. Določa se kredit za upravna sodišča v Dubrovniku, Celju in Skoplju. ki so bila ukinjena. — 9. Določi se polmilijonski kredit kot dotacija za časnikarski pokojninski nklad. Redni prispevki za rudarske pokolnlne 7a<*otov!em r Belgrad, 17. marca. (Tel. >Slov.«) Člani finančnega odbora vladno več ne so na današnji seji razpravljali o finančnem zakonu in o naknadno predloženih amandementih. Napravili so se važni sklepi. Med drugimi je najvažnejši sklep ta, da je vladna večina sklenila, kakor je to storila že prej vlada na predlog notranjega ministra dr. Korošca, da se čl. 44., ki odreja ukinitev fakultet, končnoveljavno črta iz finančnega zakona. S tem je to vprašanje urejeno in se prepusti zakonodajni ureditvi, to .ie ureditvi s posebnim vseučiliškim zakonom. Nadalje je vladna večina sklenila, da črta iz fi'v ,'nega zakona na intervencijo s* mostojno demokratskih kapitalistov v fiminčni zakon vneseni člen, s katerim bi se črtala uredba, da se no bi več pobiralo 5 Din od tone premega za pokojninski sklad rudarjev. Ta rlon se črfa in se bo 5 Din 5e vnaprej pobiralo. S tem so zas;otovoljeni redni prispevki za rudarsko pokojnine. Končno se je sprejel poseben člen, s katerim se urejajo orožniške pokojnine. Vladna večina bo jutri razpravljala cel dan o ostalih členih finančnega zakona in o naknadno predloženih amandementih. &adsč ?šce norih zve* г radikali r Belgrad, 17. marca. (Tel. >Slov «) Stjepan Radič, Pribičevič in drugi njihovi poslanci so danes odpotovali na svoji turneji, ki jo prirejajo po celi dr/.avi, tudi v Ljubljano, da tamkaj povedo svoje mišljenje. Dasiravno časopisje seljaško-demokratske koalicije pripisuje temu shodu poseben značaj, vendar so politični krogi mnenja, da jc vsa ta reklama brezplodna. Nasproti tej reklami, posebno s strani samostojnih demokratov, pa se naglaša dejstvo, da je Stjepan Radič v zadnjem času zelo spremenil svoje mišljenje in nastopanje. Vidi se, da njegovi ljudje iščejo stika z NRS. Radi te akcije nekaterih radičevcev Je v samostojno demokratskih krogih zavladalo precejšnje razburjenje, ker so mnenja, da hi IISS, ki je znana kot nesolidna zaveznica, mogla v danem trenutku zapustiti Pribičeviča in njegovo družbo ter prositi za vstop v vlado. Dosedaj so poskusi Stjepana Radiča in njegovih ožjih tovarišev, ki so prišli v stik z mero-dajnimi krogi vladne koalicije, ostali brez uspeha z ozirom na- dosedanje Radičeve nastope v narodni skupščini. gCratka šefa narodne skupščine r Belgrad, 17. marca. (Tel. »Slov.«) Tudi današnja seja narodne skupščine je potekla v glavnem precej mirno in brez incidentov. Sejo je vodil novi podpredsednik Radoslav Agato-novic. Najprej se je sprejela nujnost predloga ministra za socialno politiko Cede Radoviča za zakonodajno tolmačenje čl. 108. invalidskega zakona od 17. novembra 1925. ' Nato se je razpravljalo o nujnem predlogu poslanca Tupanjanina (zemlj.) o reviziji begluške uredbe, s katero se ureja vprašanje agrarne reforme v Bosni in Hercegovini. Govorila sta zemljoradnika Tupanjanin in Koka-nović. Njima je odgovarjal minister za agrarno reformo Vlada Andrić. Izjavlja, da ne sprejme nujnosti. Ugotavlja, da je to vprašanje najbolj zapleteno in da ga je treba urediti na zado- voljstvo vseh. Stjepan Radič: ^Zadovoljni so samo sulejmani. Vas so zasužnjili sulejmani.« Andrič: »Ne vem, čegav suženj ste vi.« Stjepan Radič: »Vi rušite temelje te države. Vi rušite tisto, kar je v regentovem proglasu. Kdor ni za agrarno reformo, ruši dinastijo.« Agatonović opominja Radiča k redu. Stjepan Radič: »Mi ne bomo dopustili, da vi ^ušite center, to je Bosno. Brez Bosne ni države. Avstrija si ni upala tako delati.« Andrič: »Ravno vi, ki ste v centru, bi morali biti -na levici.« Stjepan Radič: »Zakaj ne. Mi smo center. Kakšne neumnosti so to. Vi nas boste gnali na levico? Mi smo center v državi. Vi nam boste dajali mesto v parlamentu?« Andrič: »Po tem, kar delate, spadate na levico.« Stjepan Radič: »To je demagogija.« Andrič: »Od vas bi se morali učiti demagogije!« — Končno po dolgem prerekanju s Stjepanom Radičem nadaljuje minister svoj govor. Vladna večina je odklonila nujnost. Nato se je prešlo na razpravo o predlogu o prehrani siromašnih slojev s tem, da se zaposlijo pri javnih delih. Predlog vsebuje dve točki, da se v oblasti splitski, mostarski, zet-ski, vrbaski, bihaški, primorskokrajiški in du-brovniški ljudstvu pomaga na ta način, da se ostanek kredita 50 mil. dinarjev porabi za javna dela in se tam ljudstvo zaposli in prehrani. Oblasti so dolžne s tem delati vsa občinska in oblastna pota. Oblastni odbori naj delajo samostojno in na svojo odgovornost. Dnevnice bodo znašale 20 Din. K predlogu je govoril Stjepan Radič. Njegov govor je bil zelo kuriozen, ker je nastopil proti psovanju, kletvinam in grdim izrazom. Po njegovem govoru je minister za socialno politiko izjavil, da vlada sprejema nujnost teh predlogov. Nato se je seja končala in sklicala prihodnja za ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Se;a slavnega odbora NRS r Belgrad, 17. marca. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je vršila seja ožjega glavnega odbora NRS. Za to sejo je vladalo veliko zanimanje, ker so se pričakovali važni sklepi. To pričakovanje pa je bilo brez podlage, ker jO seja potekla v najlepšem redu in miru in so se vsi sklepi napravili soglasno. Seji so prisostvovali Aca Stanojcvič, Marko Trifkovič, Nikola Uzunovič, Momčilo Ninfcič, Ljuba Stojadi-novie, Vladimir Kario, dr. Katič, Vojislav njif, Velizar Jankorič, Ranko Trifunovič, Mf-kajlo Stojadiuovič, Mihajlo Lukarevič, Boža Maksimovič, Krsta Milctič, Slavko Miletič, Momčilo Ivkovič. Seji ni prisostvoval niti predsednik vlade niti noben minister. Odsoten je bil ludi Laza Markovič, ki je v Ženevi. Član glavnega odbora Andra Stanič se je opravičil. Sejo je otvoril in vodil Aca Stanojevič. V svojem govoru je naglasi! potrebo sodelovanja v vrstah NRS, posebno z ozirom no bližnji kongres. V debati o političnem delu sta sodelovala posebno Nikola Uzunovič in Boža Maksimovič. 0 seji se je izdal sledeč komunike: >Na današnji seji glavnega odbora se je sprejelo poročilo posebnega odbora za radikalni dom. Po razpravi se je sklenilo, da se prične z organizacijo dela glavnega odbora. Za organizacijo in tehniško delo so določeni Ivkovič, Janjič in Maksimovič. V vseh vpraša, njih se je doseglo popolno soglasje. Pisarna bo začasno v zgradbi Zemaljske banke. Po seji nam je ugleden član glavnega odbora izjavil sledeče: »S seje smo se razšli popolnoma zadovoljni. Važno je, da so se vsa vprašanja uredila soglasno. Posebna vprašanja sploh niso prišla v razpravo. Vse je šlo spontano. Videla se je jasna želja, spraviti struje, ki so dosedaj obstojale v stranki. Razprava je končala s tem, tla je treba iti preko vseh momentov, da prifie do sporazuma. Akcija za sporazum z Vukičevičem se bo nadaljevala. Prevladuje mišljenje, da ho imela popoln uspeh. < Dr Akšamovič pri dr. Korošcu. r Belgrad, 17. marca. (Tel. »Slov.«-) Kakor smo že poročali, se nahaja v Belgradu djakovski škof Akšamovič. Danes ga je sprejel notranji minister dr- Anton Korošec. PREMESTITEV r Belgrad. 17. marca. (Tel. '»Slov.«) Kon-ceptni pripravnik g. Miloš Grabr jan je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Kočevje. ' STERMEC&I, CELJE. Madjarsko-ita'Ijanska vojaška vzajemnost v Praga, 17. marca. (Tel. »Slovrt) Socija-Ustičnl poslanec dr. Dehrer je interpeliral zunanjega ministra radi govora grofa Bethlena v Debrecinu in radi onega odstavka tega govora, ki govori o italijansko-madjarski pogodbi in ki dopušča domuevo, da vsebuje pogodba poleg finančnih in gospodarskih dogovorov tudi klavzulo vzajemne vojaške pomoči. Vprašal jo zunanjega ministra, ali more sporočili' vsebino pogodbe in ali pogodba nima tajne vojaške klavzule. Egiptska vlada sestavljena v London, 17. marca- (tel. »Slov.*) Nahas paša je zopet sestavil koalicijsko ministrstvo iz 8 pristašev stranke \Vaft in 2 liberalcev. Zunanji minister Ghaly paša je bil že leta 1924. zunanji minister Zaglu.l paše. Kako izgleda Ks-ka depolitizacij uorave To se naša najnovejša pobratima na tihem muzata, če se njuni kratkopametni oprič-niki zgražajo nad stvarmi, ki bi jih danes KDK hotela podtakniti drugim, ko pa vsakdo, ki nima svoje politične pameti šele od včeraj, predobro ve, kako so pod Pribičevičem sredi noči telegrafično odstavljali velike župane, premeščali, upokojevali in odpuščali uradnike, podili učiteljstvo iz kraja v kraj, da jc le kar frčalo. O Stipici in Svetozaru pa se tudi res i more reči, da spadata popolnoma skupaj. Ta-! ko lepo unitaristično - solidarno sta namreč skušala - »depolitizirati« prosvetno upravo. Državni svet je že opetovano imel priliko primerno »priznati« ta njun trud. Tudi prav zadnji čas jc ta najvišja sodna instanca v državi morala razsojali o slučaju, ki sta v njem lider-ja KDK bratsko-vzajemno kar hkrati prizadela. V plemeniti tekmi, da depolitizirata upravo, sta namreč v tem slučaju oba postopala.tako, da je državni svet moral njuna odloka razveljaviti. Eden, ker mu žilica ni dala miru, da bi pustil uradnika na mestu, ki je bil zanj popolnoma praktično in teoretsko kvalificiran, drugi pa, ker je na to mesto pa-stavil svojega partizana, ki je zdaj. po razsodbi državnega sveta prevaran le sam. Čudna so pota maščevalne in izenačevalne pravice. Na Taboru pa bodo verni pristaši Ka-Ka demokracije občudovali »depolitizacijsko« in nor>ar»i7,ip«;ko oolitiko svoiih generalov. 1928, • r......"-'Д'.' Л Kulturni bol v Romuniji Budimpešta, 17. marca. Spričo romunske ga kulturnega boja gre za sledeče: ČL 4 osnutka novega kulturnega' zakona prepoveduje politične organizacije na verski podlagi, kakor tudi obravnavanje političnih stvari v okviru verskih ustanov in organizacij. Katoliškim organizacijam bi po tem osnutku ne bilo dovoljeno'ukvarjtitl se s šolskim zakonom! Čl. 9. zahteva, da mora vsaka verska družba, Če hoče dobiti novo premoženje, dobili dovoljenje od ministrstva, če presega svoto 100.000 lejev in je podarjeno, ker more država čuvati, da se premoženje ne kopiči in ne dobe verske združbe sredstev, potom katerih bi mogle vplivati na državo.« S tem je dana državi možnost, da se vtika v premoženjske pravice cerkve. Cerkvena oblastva naj bi vse odredbe in pastirska pisma predložila prosvetnemu ministru, ki ima pravico jih prepovedati. Imenovanja duhovnikov naj bi bila istolako odvis. na od privoljenja ministra: Katoliški škofje so predložili ministrstvu spomenico s protesti proti zakonskemu osnutku. Njim so sledili tudi grko-katoliki. Njim na strani stoji kmetska stranka, ki bo z vsemi sredstvi pobijala v Romuniji do sedaj nepoznani kulturni boj. 40.000 zborova'cev Bukarešta, 17. marca. (Tel. >Slov.«) Na* rodno-kmečka stranka pripravlja za jutri, v nedeljo, ogromno demonstracijo v Bukareštu. „Vodstvo stranke računa z udeležbo 40 000 kmetov iz vse dežele. V Bukareštu naj se izvršijo istočasno zborovanja v petih največjih dvoranah. Po zborovanju naj bi se vršila manifestacija po ulicah, zukar je vlada že dala svoje dovoljenje. Zborovalcem je samo prepovedano iti mimo kraljeve palače. Vlada je ukrenila vse potrebno, da ne bi prišlo do Javnih nemirov. K bul areškim vojaškim Četam je pritegnila še vojaštvo iz province. v Bukarešt, 17. marca (Tel. »Slov.«) Voditelj narodno-kmečke stranke Maniu je bil danes sprejet v regentskem svetu. To je prva njegova avdienca, odkar obstoji regentski svet. — List »Adeverul« pripisuje tej avdienci poseben pomen in ga spravlja v zvezo z jutrišnjo veliko demonstracijo narodno-kmečke stranke v Bukareštu. Maniu je danes informiral regentski svet o zunanje- in notranje-političnih nazorih svoje stranke. Tanser mora biti vsem odprt • * Pari«, 17. marca. (Tel. »Slov.«) »New-cork Herald« poroča, da je državni tajnik Kellog poslal včeraj francoski, Italijanski, španski in angleški vladi enake nole, v katerih si Združene države spričo otvoritve mednarodne tangerske konference v Parizu pridržujejo vse pravice do Tangerja in Maroka. Načelo odprtih vrat v Tangerju se mora ohraniti in tudi Združene države imajo pravico, da se i njimi postopa v Tangerju enako kakor z drugimi državami. v Parli, 17. marca. (Tel. »Slov.«) K protestni noti Združenih držav, poslani Franciji, Angliji, Španiji in Italiji v tangerskem vprašanju, izjavlja danes Quni d' 0rsay, da udeleženci pariške konference nikakor ne namo ravajo kršiti pravice Združenih držav. Jazzband že na bojni ladji v London, 17. marca. (Tel. »Slov.«) V dobro Informiranih mornariških krogih se govori, da eo imeli spori med višjimi častniki vojne ladje »Royal Oak« prvotno svoj vzrok izven službe. Admiral je imel konflikt z obema prvima častnikoma ladje, ko sta proti njegovemu ugovoru dala izučiti člane ludijske godbe za jazzband. To nerazpoloženje pa j« kmalu prešlo tudi v službeno razmerje. Oba prva častnika ladje sta že dospela v London ter sta bila v razgovoru z mornariškim ministrom ln ministrskim predsednikom. Admiral pa je odklonil, da bi v svojo opravičbo prišel v London. Doznava se, da je bil admiral že kot poročnik pred 20 leti radi brutalnega postopanja s podrejenimi pred vojnim sodiščem Takrat je uporne mornarje prisilil, da so morali v znak, da se mu podvržejo, pred njim poklekniti. Takrat je bil oproščen, ker sme častnik napram premoči upornih mornarjev porabiti vsako sredstvo za vzpostavitev svoje avtoritete. Govori se, da je slična sredstva poskušal porabiti tudi napram obema prvima častnikoma ladje. (Včerajšnje poročilo o uporu na angleški bojni ladji radi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti. Op. ur.) ...... . ,-lt •'■>>'. '„Vii'fcV Želim, da je vsakdo v Jugoslaviji deležeu ugodnega nakupa v moji veletrgovini, radi tega razpošiljam naroČila čez 500 Din poštnine prosto pri osebnem nakupu pa povrnem vožnjo v primeru nakupa. Ne sledim konkurenci ter ne vodim cenega in slabega blagu, katero še le nizke cene ni vredno. Prodfttftin Zrtjf ftlCCHO ltt0» t/ nnPOl Stil SVelOVIIlll OV0III Ker imam samo direktne zveze s tovarnarji iz vseh induntriisk h držav л Eviopi Več milijonsko zaTrao. kaiera se nahaja v prilivu jirvi-m nadstropju >n v podstrešnih skladiščiti cele ogelne ti še. si vsakdo Inhko ogleda in vpraša zn cene. ne da hI bil prlmoran kaj kupiti. Nn razpolago je vedno -10 do 50 strokovno naobra enih in pri lažnih uslužbencev. kateri dajejo riidevo'je vsakemu obiskovalcu lofna poiasnilu in sledme cene od vseli predmetov. Zal02H sesloii iz sledečih od-ielkov in prpdmi-tnv Honilftfh tirni 0(<(№lctf: sukno. volna platno, tisknnine in riizne tkanine iz bombaža in lanii. Modni OCMlCl? I< iierllo nlcletnne tnrbnrski. nožarsUi ekle.ni in kosmetični izdelki, trnki, č-pke. vezen• ne in imifcl-kalije. Kortehctlsfti OdđCCH: uotove Obt«" o 7.a dnme gonpode in otroke in klobuki. CcvdlSkl ©»tđelCh: 'galantanterijnki, lukeuzui in štrapacni čevlji za dame, gospode in olroke. k»OŠiOr<.t/i)OSU)nlni OtldClCh lil eilgrOt OddClCh. STERMECKI, CELJE. / / a//e novega KOLEDAR. Nedelja, 18. marca: Sredpostna. Ciril Jeruzalemski, Salvator, Edvard. Ponedeljek, 19. marca: Jožef, ženin Marije, Pankarij. Torek, 20. marca: Aleksandra. Feliks, Joahim, oče bi. Dev. Marije. Solnce vzide ob G.06 zj. in zaide ob 6.09 pop. — Sreda: Benedikt. Novosadska vremenska nnpoved za 18. marca: Prevladovalo bo oblačno vreme. Ponekod bo vedro, ponekod pa bo snežilo. V notranjosti mirni vetrovi južnovzhodne smeri. Na vzhodu kosava. Na Pri morju burja. Temperatura bo padla, posebno na severovzhodu. Najnižja bo —6. I Dunajska vremenska napoved zu 18. marža: Jasno, nočni mraz, podnevi samo nekoliko nad ničlo, v par dnevih topleje. Vreme v Belgradu 17. marca: Hladen veter. Proti večeru je temperatura zelo padla. ZGODOVINSKI DNEVI. 18. marca: 1814 je avstrijska vlada vpo-kojila Valentina Vodnika. — 1913 je bil umorjen grški kralj Jurij. — 1414 je bilo poslednje ustoličenje koroških vojvod na Gospo-svetskem polju. — 1768 je umrl angleški humorist Lavvrence Steme. — 1907 je umrl francoski kemik Berthelot. — 1916 so bili hudi boji pri Tolminu. 19. marca: 1911 se je ustanovila bolgarska akademija znanosti. — 1818 se je rodil raziskovalec Afrike David Livingstone. — 1908 je umrl filozof Edvard Zeller. — 1888 je vladika Stroflmayer bral zlato mašo. 20. marca: 1894 je umrl v Turinu ogrski diktator Ludovik Kossuth. — 1828 se ie rodil uorveški pisatelj Henrik Ibsen. — 1835 se je rodil najditelj bacila difterije Max Ortel. — 1894 je pričel Anton Mažgon predavati o državljanskem pravu v Ljubljani. k Nedeljska izdaja »Slovenca<- z ilustrirano prilogo vred velja počenši s 1. aprilom Din 120 na leto ali Din 30 za eno četrtletje. P. n. naročniki, ki so plačali celo ali polletno naročnino po dosedanji ceni, prejnio v prihodnjih dneh položnice za doplačilo priinanj-kujočega zneska. ; * Vljudno prosimo vse p. t. odjemalce stadionskih srečk naj izvolijo ■čimprej poslati znesek za srečke, da bomo mogli tehnično delo loterije do žrebanja 25. t. m. v redu zaključiti. — Akcijski odbor stad. loterije. •k Komisija za redakcijo vsouFiliškega zakona je včeraj dopoldne nadaljevala s svojim delom na končni redakciji tega zakona in ga v celoti sprejela. Po tej redakciji je zagotovljen obstoj vseh fakultet. Zakon se bo v najkrajšem času predložil narodni skupščini. ■k Smrtna kosa. V Središču ob Dravi je preminul na pljučnici v petek tamošnji g. kaplan Karol O u č e k. Pred dnevi smo objavili v našem listu, da je dobil župnijo Device Marije v Puščavi in bi jo naj nastopil 1. aprila. G. Guček je bil rojen 7. novembra 1889 v Dob-jem pri Planini, posvečen v mašnika 22. julija 1915. Kaplanoval je v raznih župnijah, kjer je povsod bil delaven pri Orlu in sploh pri vseh krščanskih organizacijah. Bil je živahne narave, dober pevec, iskan govornik in organizator, ki je znal društva klicati v življenje in jih tudi obdržati na višku. Zelo veliko je storil za razmah središkega Orla, ki je slavil pod njegovim duševnim vodstvom pred leti sijajno uspelo 15 letnico obstoja. Kot mlad dušni pastir je bil priljubljen pri vernikih iu predstojnikih. Duhovni sotovariši in vsi, ki so poznali tega dobrega in veliko prezgodaj umrlega duhovnika, ga bodo ohranili v najboljšem, trajnem in hvaležnem spominu. Pogreb blago-pokojnega se bo vršil v ponedeljek na Jo/.efovo ob 2 popoldne. ★ Upokojen je pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani uradnik Valentin Jan-figaj. • ★ Imenovan je г naredi*) ministrstva vojske in mornarice za poveljnika žandarmerij-ske čete 2. žand. polka v Vršcu žandamerijski kapetan I. razreda Vinko Rom. -A- Plačilo in vrnitev sladionskih srečk. Naprošamo vse, katerim smo poslali srečke v razprodajo ali nakup, da izkupiček oz. neprodane srečke dopošljejo tako, da jih akcijski odbor sprejme najkasneje do petka dne 23. t. m. Nevrnjene in neplačane srečke pri žrebanju ne pridejo vpoštev. •— Akcijski odbor. ★ Pedagoški kongres in konferenca mednarodnega učiteljskega združenja se vrši 12. do 17. aprila 1928 v Berlinu v znamenju novodobne osnovne šole. Predavali bodo znameniti šolski reformatorji iz Nemčija (Berlin. Hamburg, Bremen, Leipzig, Dresden in Mttnchen), ki bodo podali pregled stanja novodobne pe-dagogike-s posebnim ozirom na osnovnošolsko vzgojo. Ob tej priliki se bodo lahko ogledale najrazličnejše osnovne šole, razstave šolskega dela in noVih učil. Kongres je prvi te vrste v povojni dobi in je nanj povabljeno učiteljstvo vseh držav. V interesu našega šolstva bi bilo, da bi se kongresa udeležili tudi nekateri naši učitelji in se na lastne oči prepričali o raznih г-reformah -. Kakor slišimo, je zanimanje za kongres posebno veliko v mariborski oblasti, kjer se več učiteljev namerava podati v Berlin. •k Zveza jugoslovanskih inženerjev in arhitektov, sekcija Belgrad, je o priliki razprave o ukinitvi fakultet sklenila resolucijo, v kateri najodločnejše protestira proti vsakršni nameri, da bi se katerakoli tehnična fakulteta ukinila, in zahteva, da ostanejo vse fakultete popolne in da se čl. 44. črta. •k Belgrajski kinematografi zopet odprti. Belgrajski lastniki kinematografov so včeraj prenehali s stavko. Vsi kinematografi so se zopet odprli in normalno delujejo. Štrajk se je že v samem začetku popolnoma izjalovil. ~k Rudarsko glavarstvo. V torek, sredo iu četrtek, to je 20.—22. t. m., se pri Rudarskem glavarstvu zaradi selitve ne bo s strankami uradovalo. Od 23. t. m. nadalje bodo uradni prostori Rudarskega glavarstva in Okrožnega rudarskega urada v Ljubljani na Turjaškem trgu štev. 1, I. nadstropje. ■k Gostovanje ljubljanske opere. Z ozirom na razne vesti, ki so bile priobčene zadnje dni o gostovanju ljubljanske opere, smo dobili od gledališke uprave sledeče pojasnilo. Ljubljan-, ska opera gostuje od 27. do 29. v Subotici in Belgradu. V Subotici se pojeta operi Marta« in »FidelkK v Belgradu pa »Zaljubljen v tri oranže. Nameravano petdnevno gostovanje v Osijeku je moralo odpasti vsled preslabe predprodaje gledaliških vstopnic. Naša opera je dobila tudi oficijelno povabilo, da gostuje od 20. do 24. marca v Splitu, a se temu vabilu ni mogla odzvati vsled zgoraj omenjene turneje. Uprava pa je sporočila v Split, da je pripravljena gostovali začetkom maja tega leta. Takrat bi se izvršilo gostovanje v Splitu in Dubrovniku, kakor do sedaj že dve zaporedni sezoni. Gledališka uprava pa je dobila uopis od ljubljanskega češkega konzulata gle-ce izmenjajočih se predstav med bratislavsko in ljubljansko opero. Naša uprava je sprejela ta predlog z velikim veseljem ter ga skušala ludi udejstviti. Le v zvezi z Bratislavo je mišljeno eno ali dvoje opernih gostovanj na Dunaju, v prvi vrsti s Prokofjevo opero Zaljubljen v tri oranže«, ki se na Dunaju še ni vpri-zorila. Toliko v blagohotno pojasnilo. V veliki dvorani ђо!е!а Hntom danes ieden ob 3 uri popoldne: štadionske loterije к Po trinajstih letih se je iz Rusije oglasil Jožef Cvar iz Brega pri Ribnici. Služil je pri 27. domobranskem pešpolku in je bil leta 1915. ujet v Rusiji. Sedaj stanuje na Stonici Eglinsko v Kubanski oblasti. Piše. da je zdrav. Kot vjelnik je bil v bolnici, pozneje pa je delal, na kmelih, kjer se je oženil in ima dva otroka, Nežko in Antonijo. Pismo je prišlo v dvanajstih dneh. Domači so ga bili že popolnoma izbrisali in jih je pismo zelo presenečilo. к■ Umrl je v Mojstrani 15. marca Janez M rak, mizarski mojster in posestnik, v starostmi 74 let. Bil je oče pokojnega župnega upravitelja Janeza Mraka v Sp. Idriji ter je nad 40 let poveličeval službo božjo kot cerkveni pevec. Pogreb se vrši v nedeljo, 18. t. m., popoldne ob poldveh na pokopališče na Dovje. * M u f e n i š k a Mehika, trpljenje in boj inehikanskih katoličanov za versko svobodo. Ljubljana 1928. — Pravkar jc izšla vele-aktiialna knjižica pod gornjim naslovom. Vsebuje opis in zgodovino Mehike, veliko kulturno delovanje Cerkve v tej deželi, Callesa in njegovo kruto preganjanje katoličanov, pretresljive zglede mučeništva in sramoten molk svetovnega časopisja. Knjiga je pisana na podlagi samo zanesljivih podatkov, kajti resnica nad vse! Izvrstno bo služila za prohujo versko zavesti. za domače čtivo in za predavanja, * Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu. Na seslanku, dne 12. t. m., je bilo osnovano v Zagrebu ^Slovensko prosv. društvo« za napredek slov. kulture in pospeševanje kulturnih zvez med Hrvati in ostalimi Slovani. Sestanka se je udeležilo veliko odličnih slovenskih intelektualcev iz Zagreba, bila pa so zastopana tudi sledeča društva: Jugosl. akad. društvo »Triglav«, Jugoslov. akad. društvo Danirnc, Klub slov. slušateljev višje pedag. šole, Združenje jugoslov. omladine W Italije in Prosvetno društvo »Istra«. Dne 15. t. m. se je sešel Izvoljeni začasni odbor, ki je sestavil društvena pravila iu prevzel vse priprave za glavno ustanovno skupščino, ki se bo vrfiln dne 15. aprila v prostorih Zveze slovanskih fcupm© vprašanje Sigurno je. da t'oie s-те м bosle dali v opravilo bovaCu. Cep.-av p« lem mogote r.ekfV prihranile Da Kbij ne1 enojlavno u reilo;<., ler jioie ure ►oveiu ne norele toupanl Hoko morele polem dopusti« da se pere TaJe Sno perilo u svile, volne. Crepo (n Ttora • novadmm milom ali marg »rednimi pravdnimi iredsM' Vsled lega se posluiu.le pr; pre- ^ rv - Inega perila Ic dobro ir.anega —' ^- Premega sredstvo „Eu»- ToiruMmo Vam. do v,e. taar prenes- tilsto ■■•odo. prenese ludi .бшг inckoic,-i-panje *od „Cui" »3'Jijii u pranje dnlinjbega perlta prluiono prolno rredslvo flnso * "-ДјИИДг' Sever o-oihers PM društev. V začasni (pripravljalni) odbor so bili izvoljeni sledeči: za preds. g. dr. Ivan Okretič, podpreds. stola sedmorice; za podpredsednika g. Srečko Kumar, prof. ua dr/, glasb, akademiji; za tajnika iu blagajnika: g. Makso Pitamic, uradnik I. hrv. Štedionice; za odbornike: gospa Vera Šenoa-Vencajs, soproga vseuč. prof., g. dr. A. Arselin. načebiik Sred. ureda za zavar. delavcev, g. dr. Ivan Černe, zdravnik klin., g. dr. Nikola Doineniko, nam. vis. drž. pravdni ka stola sedmorice, g. Zlatko Grgoševič, prof. glasb, akademije, g. profesor Ivan Klemene, kustos arh. muz., g. dr. Miroslav Muha, sod. svetnik, g. Hinko Nu-čič. režiser Nar. gledališča, g. Štefan Tomič, abs. jur. in kand. phil., g. dr. Zalokar, refer. pri dir. drž. žel., g. dr. Boris Zamik, vseuč. prof., g. Jerneje, delegat ak. dr. »Danica«, g. Fr. Srhneider, delegat ak. dr. »Triglav«, g. Franjo Vajd, del. -Slov. viš. ped. šole«, g. Adolf Reja, del. jugosl. oml. iz Italije. к Romanje k sv. Emi na Koroškem se vrši letos v dneh od 2. do 5. maja. Vrši se v istem redu, kakor doslej. Zberemo se na Jesenicah in se odpeljemo z brzovlakom ob 10.40. Romarji iz kranjskega okraja se pripeljejo na Jesenice z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.55. Ker mnogi vprašujejo, koliko stane vožnja, zato sporočamo, da stane vožnja od Jesenic v Celovec in potem s Krke na Jesenice 95 Din. K temu pride še vožnja do Jesenic od domače postaje in po tem od Jesenic zopet nazaj. Vsi, ki se žele romanja udeležiti, naj se priglase najkasneje do Velike noči. Pri priglasitvi naj naznanijo: Ime, očetovo ime, priimek, bivališče (kraj, občino) in rojstno leto, obenem naj pa pošljejo 10 Din za potni list. Romarji iz kranjskega okraja naj se priglase na naslov: Z u p n i urad Javorje, p. Poljane nad Š k o t' j o 1 o k o, romarji iz radovljiškega okraja pa na naslov: Z u p n i urad Jesenice na Gorenjske m. Priglase se pa lahko tudi od drugod na enega izmed gorenjih naslovov. •k Prevodi iz svetovne književnosti, ki jih je založila Nova založba, se priporočajo radi del samih in tudi radi njih prevajavcev: Iz starogrške književnosti sta mojstrsko prevedena Sophoklejev Kralj O i d i p u s in Euripi-dov Bratski spor (oboje prevedel prof. A Sovre) iz Shakespearea pa Julij Cezar in Beneški trgovec (prevedel O. Župančič). Vsaka knjiga stane 15 Din. k 25 letnico svojega obstoja obhaja danes in jutri Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. •k Pepcam in Pepčkom želimo za god vse uajboljše, zlasti še, da bj jim prijatelji in znanci poklonili za god mnogo stadionskih srečk iu z njimi dobitek, ki jim ga srce poželi. •k Osebna vest. Trajno je upokojen gosp. Franc Kos, služitelj pri okrajnem glavarstvu . Novem mestu. Na njegovo mesto je premeščen v Novo mesto gosp. Josip Klančar, dosedaj v službi pri velikem županu ljubljanske oblasti. Dalje sta upokojena gg. Josip Krall vlakovodja in Jakob Vošpernik osebni sprevodnik, oba v Novem mestu. 3 » o e e z Ugodni nakup priporoča se Vam za spomlad Jos. Snoj, manufaktura Ljubljana, Prešernova al. 3 vellfta Irbira! a e a k Velikonočne razglednice. Jugoslovanska Matica izda tekom prihodnjih dni tri nove Gasparijeve velikonočne razglednice in sicer »Cvetna nedelja , »Velikonočna« in ? Idila s Krasa;:. Te tri razglednice tvorijo s tremi prejšnjimi Gasparijevimi razglednicami »Ale-luin:, >Pirhk in »Zeleni Jurij« serijo, ki se bo prodajala po 8 Din po vseh knjigarnah in trafikah. Posamezne razglednice stanejo 1.50 itinarja. Naročila sprejema že sedaj tudi Jugoslovanska Matica v Ljubljani. Šelenbureova ulica 7-1L •k Dve preselitvi. Slovensko krajino sta zapustila dr. Ferdo Černe, odvetnik v M. Soboti in dr. Ciril Komotar, okr. zdravnik v Kri-zevcih. Pni se je preselil v Slovenjgradec, drugi pa v Lokvico. •k Regulacija Črnca. Vodna zadruga v Dolnji Lendavi je vzela v načrt regulacijo Črnega potoka (Črnca), ki izvira pri Beltincih m se nad D. Lendavo zliva v Ledavo. Ker sta bregova zelo nizka, se voda že v slučajih le nekoliko večjega dežja razlije in poplavi veliko kose travnikov in njiv. Z nasipi se vodi zabrani prost izstop in ua ta način bo nevarnost poplav odpravljena. •k Obsojen akademik. Včeraj je bil pred belgrajskim sodiščem obsojen akademik Ivan Milutinovič, ki je bil blagajnik dijaškega akademskega kluba marksistov, na šest mesecev radi komunistično propagando, ker je razširjal nedovoljene komunistične liste, »Kladivo« ter »Klastm borba«. Ko je bila razglašena sodba, je vzkliknil: »Zivio komunizem!« •k Železniška nesreča. V noči ua soboto se je pripetila na postaji Plaška na progi Zagreb—Sušak velika železniška nesreča. Brzo-vlak, ki je odpeljal iz Zagreba ob 7.05 zvečer, je na postaji Plaška zadel v lokomotivo. Ka-rambol je bil zelo močan, ter sta obe lokomotivi znatno poškodovani, istotako tudi službeni in poštni voz. Od potnikov ui ranjen nihče. Težko pa so ranjeni oba strojevodja, sprevodnik in kurjač. Materialna škoda je ogromna. Preiskava je ugotovila, da ni bila zavora lokomotive brz.ega vlaka v pravilnem stanju, vsled česar je nastala nesreča. Promet je bil dalje časa ustavljen. Vlaki so imeli velike zamude. k Neznan slaboumen inuter. Dne 2. marca 1928 je bil oddan ljubljanskemu mestnemu magistratu slaboumen mutec, star približno 17 do 20 let. Ker ne daje neznanec niti z j znaki nobenih pojasnil, ni mogoče dognati, kdc I in odkod je. Oblečen je v sive hlače in zelen-i kast suknjič ter ima vojaške čevlje. Osebni popis: oči rjave, lasje kostanjevi (ostriženi), obraz ovalen. — Kdor bi lahko dal kakšna pojasnila o gori imenovanem, naj jih blagovoli sporočiti ustno ali pismeno mestnemu magistratu v Ljubljani, soba št. 42. ■k Vsem interesentom! Ker se je vršfl pregled obrtniškega in trgovskega indeksa že pred več leti, smo prisiljeni izvršiti v dosego res popolnega naslovnika, večkrat kontrolo vseh podatkov. Vsled tega naj nam blagovolijo oprostiti vsi naročniki in ostali intpresenti zamudo izdaje. »Adresar mesta Ljubljane in okolice« pa se sedaj nahaja že v tisku i. s. prvi del t. j. seznani naslovov privatnikov. Celotni Adresar bo vseboval čez 50.000 naslovov ter bo v vsakem oziru popolnoma zanesljiv in točen informator. Vse one interesente pri katerih se do sedaj še niso oglasili naši zastopniki in žele kakršnekoli informacije, prosimo, da se obrnejo na našo pisarno. Pripominjamo, da vrše korekture naslovov in sprejemanje naročil tik do zaključka stavljenja. Na pismeni oz. telefonični poziv se zglasi pri stranki naš zastopnik osebno. Adresar mesta Ljubljane in okolice« Kongresni trg 3-1. Telefon: 29-70. (Prej: Učiteljska tiskarna.) KLOBUKE v najmodernejših barvah ter najelc^antnejših obli. kali гаг! čne kakovosti Vim nudi v zulo bogati zalogi edino sncclfalitii ireovintt NnhuKov 10$. POK n«sl. M »ogainj, LiuDifana, Stori Crg !4 Sprejemajo sc klobuki v pripravilo. Cene zinern« k Ustanove vdovam in sirolani drž. nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1928 iz sklada Ivana R o s t a n - a 20 ustanov po 300 Din za najbed-nejše vdove in sirote po državnih nameščencih, pa tudi za preostale po onih narodnih bor cih, ki so padii v boju za naše osvobojen je. Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konzorcija do 30. aprila 1928. Prosilke naj prošnjam prilože od občinskega ali župnijskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne. ali pa radi bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje. k Opozorilo stavbnim in zidarskim mojstrom in stavbnim gospodarjem. Kako moramo kolekovati prošnjo za stavbna in uporabna dovoljenja? a) Prošnje za podelitev stavbnega dovoljenja bodisi za i;ove stavbe, za prezidave, prizidke ali dozidke je treba kolekovati v zmislu tarifne postavke 262 taksnega zakona s takso 50 Din. ki se zahteva za vsak tehnični pregled vobče. Razen tega je treba priložiti kolek za 20 Din, po tarifni postavki 5 taksnega zakona, ne glede na to, ali gre za stavbne preureditve ali nove zgradbe. Na ta način je treba torej kolekovati vsako prošnjo za stavbno dovoljenje, katera je zvezana s potrebo tehničnega pregleda ali, ki zahteva po svoji naravi stavbno komisijo na licu mesta, s skupnimi taksami v znesku 70 Diu v kolekih. b) Ako stranka zaprosi za uporabno dovoljenje novega poslopja, je treba prošnjo kolekovati po tarifni postavki 264 taksnega zakona, t. j. s 300 Dir v kolekih. Ako se prosi za uporabno dovoljenje izvršenih adaptacij, prezidav, prizidka aH nazidka manjšega obsega, je treba prošnje kolekovati po tarifni postavki 262 taksnega zakona t. j. s kolekom 50 Din. V vsakem slučaju pa je treba priložiti še kolek za 20 Din, s katerim mora biti kolpkovano izdano uporabno dovoljenje, c) Stavbni gospodar pa mora pred začetkom zidanja lepoelevati si tudi naznanilo stavbne črte in nivela. Prošnjo je Ljubljanska oblastna skupščina. Poročilu odsekov — Razprava o rudarskem zavarovanju in našem kmetijstvu Včeraj dopoldne se jc vršila VIII. in po-tlednja seja tega zasedanja. Poslanci SLS so vložili sledeče predloge: Posl Josip Sternad in tov. 1. radi regulacije hudournika Zclimljice v vasi Ščurki; 2. radi naprave rezervoarja pri studencu v Ilovi gori; 3 radi poprave in izboljšanja ceste Rob— Rašica; 4. radi regulacije Studenca in naprave napajališča v Mali Slivnici; 5. radi sprejetja občinske poti Bibovc—Struge med deželne ceste II. vrste. Posl. Josip Gostinčar in tov. v zadevi ceste na Rašico, občina Rašica nad Ga-meljni. Posl. Uršič in tov. v zadevi podpore za cenena živila po poplavi prizadetih v žirovski in poljanski dolini. Posl. N e ш a n i č in tov. za podelitev večje denarne podpore občini Radovica, okraj Črnomelj, za zidavo novega šolskega poslopja. Interpelacija o trošarini na alkoholne pijače Posl. Janko Bukovec in tov. so vložili interpolacijo v zadevi oblastne trošarine na alkoholne pijače. V interpelaciji se pravi: Ker oblastni odbor ni nikjer uradno objavil, od katerega dne namerava pobirati oblastno doklado k državni trošarini, so trgovci in obrtniki po veliki večini prodajah >sobito žgane pijače po stari ceni vse dotlei, :loklcr finančni organi niso pop sali zaloge in jim izročili plačilne naloge Vsled tega jc večina trgovcev in obrtnikov utrpela škodo, ki gre v visoke tisočake. Dolžnost oblastnega odbora jc bila, skrbeti za to, da sc naredbo pravočasno obn.iro-dujejo in da občinstvo za ukrepe oblastnega odbora, ki ga materiialno ali kako drugače zadenejo, pravočasno izve. Državne oblasti skrbe za to, rla se vse naredbe v vsaki občini krajevno običaino z razglasitvijo pred cerkvijo razglase, predne stopijo v veljavo, tembolj je bilo pričakovati, da bo to storil oblastni odbor. Na to interpelacijo je predsednik odgovoril sledeče: Meni kot preds-dniku oblastnega odbora je znano, da je oblastni odbor odredil, da se ima trošarina oziroma doklada na trošarino pobirati od 1. februarja 1928 ualje. Ni mi pa ničesar znanega o tem. da bi bili kaki obrtniki ali trgovci utrpeli kako škodo. Dejstvo je, da so trgovci s špirituozami kakor tudi gostilničarji bili dobro pou.cni o sklepih te oblastne skupščine, ki jih je napravila >b proračunski razpravi decembra 1927. Vsaj sc je o tem po vsem časopisju na dolgo in široko pisalo v tem in drugem zmislu. Dejstvo je tudi, da je vse naše časopisje že konccm meseca januarja objavilo rešitev fin ministrstva, da jc namreč proračun odobren in kako )e odobren. Oblastni odbor jc dne 1. februarja v vseh slovenskih dnevnikih objavil uraden komunike, v katerem je bilo razglašeno, da sc bo trošarina od alkoholnih pijač pobirala od ;'ne 1. februarja dalje. Mislim, da je ta razglas vsaj toliko učinkoval, kakor čc bi se bila naredba klicala po deželi okrog, kajti vsaj glede naših trgovcev in gostilničarjev bi si upal trditi, da je malo takih, ki ne bi čitali vsaj enega lista bodisi te ali druge stranke in jaz mislim, da g. poslanec Bukovec pač dela krivico obrtnikom in trgovcem vsaj v Sloveniji, ako jih ima za tako neinteligentne in brezbrižne (živahno odobravanje in ploskanje na desnici], brezbrižne za tako važna javna vprašanja, ki sc povrhu šc specialno tičejo ravno njih. (Ponovno odobravanje na desnici.) Vsled tega tudi morem odgovoriti, da nimam nobenega povoda, da bi izdal oblastnemu uradu strog ukaz, kako ima za naprej postopali (klici na levi: »Se je šlo samo za šikane!«), o kakem šikaniranju pa sploh ne more biti no- ceste res niso več zaio tu, da bi jih uporabljali pešci. Ako hočeš, da si varen, se moraš voziti v avtu Zal da je temu res tako, ko vendar tako rada hodim. Ali ti ne, Jones?« En sam pogled na Ati'jeliko je zadostoval, dn sem ugotovil njeno popolno onemoglost in da ni niti besedice resnice na vsem tem, kar je sedaj govorila. >Zelo prijetna pot, ali ne?« sem ji rekel. »Krasna«, je odvrnila stokajoč. V tem hipu se je velik, štirisedežni avto ustavil tik poleg naju in skozi oblak prahu sva zaslišala znane glasove, ki so bili namenjeni nama. V avtu sta sedela naša soseda Mr. in Mrs. Juniper. >0 ubožČka, kako 6la z,delana,< je dejala Mrs. Juniper, »strašno morata biti utrujena. Prisedita vendar, saj imamo dosti prostora, le prisedita.« >Jaz. sicer raje hodim peš,« je predrzno lagala An^elika, >toda, ker je moj mož John tako izmučen, da nikamor več ne more, bova pa priscdla«. Bil sem preveč utrujen, da bi bil skušal pobiti tn natolcevanja moje žene, zato sem se pa raje spustil v mehke blazine komodnega avtomobila. Angelika je med celo vožnjo, ki je trajala nad eno uro. trdno spala in ko se je avto pred hišo ustavil, se je prebudila ter bila naenkrat zopet vsa sveža in zdrava. »Le škoda, da se moj mož John tako hitro ulrudi,« jc dejala napram Mrs. Juniper, ko se ji je zahvaljevala z.a prijaznost. . Dandanašnji moški so pač slabiči, brez vsake energije.« benega govora. Nasprotno postopa oblastni odbor glede vseh svojih davkov in posebno še glede pobiranja trošarine na alkoholne pijače z vso mogočo kulanco. (Klici na levici: »Torej morajo biti trgovci tn gostilničarji naročeni na »Slovenca«!) Na »Slovenca«, na »Jutro« ali na »Slovenski Narod«. (Odobravanje na desnici.) Poslanec Bukovec je predlagal, da se o tem odgovoru na interpelacijo otvori debata. Nasprotno je posl. Kobal (SLS) predlagal, da se debata o tem predlogu odkloni, nakar je večina Bukovčev predlog zavrnila. Med poslanci SLS in SKS je prišlo radi Bukovčevih medkliccv do prepira. posl. Križnik (SLS) o rudarskem zavarovanju Sledila so poročila odsekov za prošnje in pritožbe, za zdravstvo, socialne In humanitarne zadeve, za finance, ter za kmetijstvo. Vsa poročila so bila sprejeta. Poročali so posl. Toma-zin, Peterim, Jarc in Umnik. V razpravi o poročilu odseka za zdravstvo, socialne in humanitarne zadeve je govoril posl. Filip Križnik, ki je izvajal: Rudarji dobivajo danes po največ 150 Din. Iz. te doklade pa jim je do danes prišlo po 250 Din na mesec. Dclavci, ki so delali po 20, 25, nekateri celo po 30 let, imajo danes pokojnino največ 80 ali 100 K. A če se ukine še ta doklada, ki je tako malenkostna, je jasno, da bodo morali umreti radi pomanjkanja življenjskih potrebščin. Delavec, ki dobiva po 200 ali 300 Din na mesec, ne more pogrešati ona dva odstotka, ki mu jih hočejo zopet odgatl, ni mogoče, da bi prenesel prispevek Kakor je razvidno iz uredbe, bo dobil šele po dveh letih doklade, iz česa bo v teh dveh letih živel, pa nikakor ne vem. Ko se je pc prevratu vsa Slovenija izrekla za ustanovitev te noše države, je bila TPD naravnost na tleh, ali že leta 1921. ali 1922., ko je videla da sc odpomore težkočam na ta način, da se prikupi raznim oblastem v državni upravi, je skušala prikupiti sc na en ali drug način glavnim osebam v Belgradu. Res je njen vpliv pri raznih korporacijah in pri centralni vladi vedno bolj naraščal Ta vpliv pa je bil v velikansko škouo delavcem, pri katerih ima sedaj prav lahko stališče. Kadar sc jc začela v Belgradu razgovarjati z vplivnimi osebami, vedno jc bila gluha za najrevnejše delavstvo v Sloveniji, za rudarje. Jasno je, tovariši, da bo morala obl. skupščina, da bo morala vsa Slovenija storiti prav kmalu korake, da prisili TPD, naj pomaga delavcem iz dannšnjega neznosnega položaja. Saj imamo v Sloveniji dosti takih podjetij, ki so manj premožna kakor 'ir'D, ki so pa verdar napravila marsikaj dobrega za socijalni položaj svojega delavstva. — Slišali smo v teh dneh, da se misli TPD rargovarjati s centralno vlado, obenem čujemo, da reducira zopet rudarske delavce; zopet jc uelavec tisti, na katerega pade jeza TPD. TPD bo zopet doka-ala, da ie pasivna, da ne more zaposlovati več toliko delavcev, da nima toliko odjcmalcev, 4a bi megla prodati premog po nižji ceni. posl. Peier Arnež Za Križnikom je dobil besedo posl. Peter Arnež (SLS), ki je izvajal: Ta predlog ni velikanskega značaja samo za rudarje v Trbovljah, ampak tudi za onih 1000 ali 2000 staroupoko-jencev, ki so svojčas delali pri Kranjski industrijski družbi, in ki so dosedaj dobivali posojila iz tega sklada. Zato bi sc obrnil na obl. skupščino in obl. odbor, naj zastavi ves svoj vpliv pri gozdarskem ministrstvu, naj napravi na'votrcbnejše korake, da se tem res najrevnejšim izmed revnih ne ukinejo doklade iz p<4<-- jinskega pokojninskega podpornega sklada, da zfgotovi nadaljnje življenje, na podlagi onih dobrot, katere -o dosedaj imeli od tega podjetja. — Znano Vam je, da vsako podjetje vedno ob zaključku svojih računov sporoča, da je pasivno, da nima nobenega profita, da n nore •'aposljevati več toliko delavcev. Da odpomoremo težkemu položaju teh ubogih, predlagam, naj oblastni odbor intervenira pri gozdarskem ministrstvu, da se ne ukinejo doklade staroupokojencev pri pokrajinskem pokojninskem podpornem skladu za Slovenijo v Ljubljani. Skupščina je dovolila ljubljanski občini najetje posojila 15.000.000 Din. Kmetijski odsek je poleg ukrepov o posameznih predlogih sklenil, da se oblastnemu odboru naroča: 1. Da podpira zidanje hlevov in gnojničnih jam z denarnimi sredstvi, ker je to eno izmed najbolj perečih vprašanj našega kmeta. 2. Da se upoštevajo povsod lokalni faktorji, ki to akcijo podpirajo. 3. Da preskrbi navodila, kako naj sc praktično in individualno te naprave izvrše, n pr. z vežbanjem in izobrazbo zidarjev, ki bodo reflcklante' o zidavi podučili. 4. Nabavo plemenskih bikov naj oblastni odbor podpira tako, da daje prispevke okrajnim živinorejskim odborom, ki to delo dobro vrše. Živinorejci iz drugih okrajev pa dobe od oblastnega odbora polovico ali pa vsaj tretjino prispevka za nabavo dobrih plemenjakov, zlasti pa v revnejših občinah. Isto velja tudi glede preskrbe merjasccv in ovnov. — Glede izrcjc dobrega plemenskega materijala (bikov, mer- jasccv in ovnov) naj se določi boljše živinorejce, od katerih se bodo plemenjaki kupovali, in sicer po taki ceni, da bodo imeli interes iz-rejati dobre in lepe plemenjake. — Z akcijo naj sc takoj prične in sicer vsaj v toliko, da se da vsaj polovični ali tretjinski prispevek za nabavo plemenjakov v revnejših občinah. V rapravi o kmetijstvu je govoril poslanec Novak o žiivnoreji, posl. Lebinger o prašiče* reji in predlagal brezplačno cepljenje prašičev, posl Brenčič o potrebi živlnozdravnika na Vrhniki, posl. Lovrač o povzdigi kmetijstva sploh, posl. Eppich pa o potrebah kočevskega okraja. Predsednik je sejo zaključil s prisrčnimi voščili vsem Jožefom, ki jih je v skupščini kar četrtina. Dodatek k petkovi seji oblastnega odbora. Našemu včerajšnjemu poročilu o seji obl. skupščine v petek dodajamo še sledeče: Skupščina je obravnavala tudi o agrarnih operacijah v ljubljanski in mariborski oblasti. Poročevalec odseka posl. dr. Č e s n i k je podal k tej uredbi naslednje poročilo: Prenos poslov agrarnih operacij na ljublj. obl. odbor se je izvršil 1. jan. 1928. Radi tega je postala nujno potrebna sprememba nekaterih določb tkzv. agrarnih zakonov. To hoče obl. odbor s predloženo uredbo izvesti. Kmetijski minister je agrarne peracije v Ljubljani in Mariboru 'irenesel na ljubljanski oblastni odbor in sicer uto, ker je sedanja pokrajinska komisija za agrar. operacije v Ljubljani poslovala za obe oblasti in ker je za ta prenos dal iniciativo ljublj. obl. odbor, ki je poslal predloženi načrt uredbe marib. obl. odboru, ki je ta načrt sprejel. Načrt se je izdelal sporazumno z vel. županom v Ljubljani. S predloženo uredbo se spreminjajo dež. agrar. zakoni le v toliko, v kolikor je to neobhodno potrebno za nemoteno poslovanje. Na novo se organizirajo agrarna oblastva posebno komisija za agr. operacije, katere predsednik je predsednik obl. odbora. Člani komisije 60: delegat vel. župana, referent komisije za obl. agr. operacije, dva odu. trije člani-sodniki in pri reševanju gozdno- oz. kmetijsko-gospodarskih vprašanj še gozdarski referent velikega župana in kmetijski referent obl. odbora. Ta komisija bo reševala zadeve agr. operacij v ljublj. in marib. oblasti. Nekateri člani se menjavajo, kadar gre za slučaj ene oz. druge oblasti. V zadevah, ki spadajo v njeno pristojnost, odloča končnoveljavno. Uredba razširja delokrog uradov za agr. operacije, da bodo odslej izvrševali tudi uredbe in odkupe služnostnih pravic paše in dr. Uredba je bila sprejeta soglasno brez debate. Javnogradbeni program oblastnega odbora. Kot zadnje je prišlo v razpravo poročilo odseka za javna dela. Odsek je izdelal program dela obl. odbora, ki se bo izvajal, kakor bodo dopuščala sredstva. Predlagal ga je prol. Jarc. Ta program je odsek soglasno sprejel. Nato je predsednik prečital ta program. Poročevalec odseka Novak je prečital .13 predlogov obl. odbora (o katerih smo v »Slovencu« poročali včeraj). Ti predlogi so zreli za rešitev. Ni še gotovo, kdaj so bo začelo z graditvijo. Gradilo se bo, v kolikor bodo sredstva na razpolago. V debati so se oglasili k besedi Širola, Brnac, Pipan (SKS) in Erjavec. Posl. Erjavec (SLS) je izvajal: Vlaga se toliko predlogov, da jih v desetih letih ne bi mogli uresničiti Zato je mnenja, naj bi se predvsem gradile občinske ceste s podporo okrajev in oblastnega odbora. Tudi se vlaga mnogo predlogov, da se prevzamejo občinske ceste med deželne ceste II. vrste. Po njegovem mnenju naj se ti predlogi zavrnejo, ker bi se s tem okraji preveč obremenili in stroški podvojili. Obl. odbor in cestni odbori naj občinam samo pomagajo. Odsekovni poročevalec Novak je na kratko odgovarjal poslancem. Nato se je vršilo glasovanje in je bilo poročilo soglasno sprejeto. Nadalje je predlagal odsek, da naj skupščina sklene, da se naj 37 predlogov posameznih poslancev odstopi oblastnemu odboru v proučevanje in vpoštevanje pri nakazilu podpor ter resolucijo, da naj skupščina oblastne- III. MATERINSKI DAN priredi Slovenska krščanska ženska zveza v opernem gledališču 24. marca 1.1, ob 20 SPORED: t. Moji mamici. Deklamacija. 2. Moteni počitek. Otroški prizorček. 3. Slavnostni govor pisat. g. F. S. Finžgarja. 4. M. L.: Mati. Deklamacija. 5. Sopran, solospev s spremljevanjeni klavirja. 6. Dr. I. Pregelj: Naše Najvišje. Deklamacija. 7. Spevoigra mati. Po Andersenovi pravljici priredil Ksaver Meško. - Režija: g. Osip Šcšt. - Pevske ločke uglasbil g, dr. Anton Dolinar. - Konec pred 22. uro. CENE: lože po 100, 80, 60 Din; sedeži v parter|u po 20, 15 in 10 Din; balkonski sedeži po 15, 12 in 10 Din; galerijski sedeži po 5 Din; stojišča po 2 Din, galerijska stojišča po t Din. PREDPRODAJA vstopnic od torka dalje v Prosvetni zvezi. V soboto v operni dnevni blagajni in zvečer pri blagajni. mu odboru naroči, da pripravi do prihodnjega zasedanja osnutek uredbe, s katerim ве cestni zakon kranjski razširi na okraje Brežice, Sevnica, Laško, ki pripadajo ljubljanski oblasti. Pri glasovanju so bili predlogi so. glasno sprejeti. Socialni vestnilc Delavska samopomoč Najhujša je za delavca negotovost eksistence in strah, da more vsak dan nastopiti položaj, da bo ob kruh in streho, on in njegova družina. Za tak slučaj mora biti na ta ali oni način zavarovan. Kdo je dolžan nuditi pomoč? Brez dvoma v prvi vrsti država. Toda tukaj ni upati kmalu na odpomoč. Zakon o Zavarovanju predvideva, da mora biti, izvedeno zavarovanje za slučaj onemoglosti in starosti do 1. julija 1925 Razven tega predvideva, da se bo izvedlo zavarovanje za slučaj brezposelnosti kasneje. Toda z zakonom v proračunskih dvanajstinah z dne 81. julija 1925 se pooblašča minister za socialno politiko, da sme odrediti za izvajanje splošnega staroetneg?. zavarovanja poznejši rok, t. j. starostno zavarovanje se je odrinilo za nedoločen čas. Zavarovanja za brezposelnost tudi ni. Podjetja. V drugi vrsti bi morala nuditi орото delavcu podjetja, ker rabijo njegovo silo. Stališče, da mora skrbeti za takega delavca občina ali pa privatna dobrodelnost, mora izginiti. Zdravo naziranje Je to, da mora delavec v normalnih razmerah služiti 1 dneb, ko dela, tudi za tisti čas, ko ne bo mogel delati. Sicer ne bo našlo to stališče v družbi prijaznega sprejema, toda delavstvo se more opirati t boju za to idejo na take razloge, da bodo prodrli. Vzajemna pomoč najsigurnejša. Upanje je, da bo večina podjetij v Sloveniji tako uvidevnih, da se bi udeleževale skupne akcije vsega delavstva — namreč izvedbe podpornih fondov v posameznih obratih. Taki fondi bi se ustanovili na podlagi kolektivnih pogodb, na podlagi katerih bi se delavstvo in podjetniki zavezali za gotovo dobo, da bodo prispevali v delavski podporni fond gotov del svoje mezde, ki ee odtrga takoj pri izplačevanju zaslužka. Kakšen bi bil notranji ustroj teh fondov? Taki delavski podporni fondi bi bili bolj usta« nova za hranjenje — vsaj v začetku —■ kakor pa zavarovalnica, vsled tega bi se nalagali prispevki kot prihranki od posameznega delavca iu da bi se li prihranki tudi individuelno uporabljali. Le manjši del nabranega denarja naj bi sc stekal v splošni podporni fond, s katerim bi se priskočilo na pomoj najbednejšim. V svrho enotnejše in čim uspešnejše izvedbe te akcije, bi se moralo misliti, da se ustvari pozneje nekaka vez med posameznimi obratnimi podpornimi fondi. Te fonde bi upravljalo po voljenih funkcionarjih delavstvo, toda podjetju bi bila zajamčena strogu kontrola. Nabrani denar bi bil deloma na razpolago podjetju, deloma bi se pa naložil v pupi-larno varnih denarnih zavodih. Ali bi zmoglo delavstvo prispevke? Mnogi so mnenja, da je delavstvo v tako sla* bem položaju, da ne bi zmoglo prispevkov v pod-pdrne obratne fonde. No tajimo lega dejstva. Toda so pa tukaj gotovi viri, iz katerih se bi mogli črpali ti prispevki. V Sloveniji gre prav gotovo 10% delavskih plač za pijačo in 3% za tobak. Vsled tega je gotovo, da more delavec tudi pri nizki plači pogrešati od 3—5% za čas ekonomskih in socialnih kriz. Nc smemo pa prezreti še enega važnega momenta, namreč, da bodo po novem davčnem zakonu, ki stopi v veljavo 1. aprila 192N davki za delavstvo nižji od 1.5—2%. Tudi taksa na izplačevanje mezd 0.5% odpade. Ce vpoštevamo, da predvideva zakon v splošnem zavarovanju prispevkov od delodajalcev in 1 %% od delojemalcev zavarovane mezde, potem je jasno, koliko se da doseči samo 8 prispevki od manj plačanih davkov. Zavedali so moramo, da ne bi taki fondi še rešili starostnega zavnrovanja. Treba je imeti pred očmi, da znaša prispevek pri Bratovskih skladnicah 5%, po novi uredbi bo znašal 7%, prispevek za zavarovanje zasebnih nameščencev celo 12% zavarovane mezde. Vsled tega bi bilo želeti, da bi ne ostalo delavstvo Ic pri 3%, ampak naj bi skušalo zvišati prispevek vsaj na 5%, pri čemur naj bi prevzela podjetja У3 prispevka. Ideja samopomoči zdrava. Vodja nove krščansko socialne struje na Dunaju dr. Karel Lugmayer poudarja v neitom članku >0 posledicah pravice na donos dela« visoko moralno vrednost sistema, da bi delavstvo hranilo denar v lastnih fondih, ceni lak sistem višje kakor socialno zavarovanje samo. V resnici bi taki fondi nudili v sili pomoč, na drugi strani bi dvigali delavsko zavest, pa tudi na razmerje med delodajalcem in delavstvom bi ugodno vplivali, ker bi nazorno videli, do kakšnih uspehov more voditi skupno sodelovanje na podlag: obojestranskega vpoštevanja obeh faktorjev. Za to idejo mornjo iti na delo predvsem strokovno organizacije, da zbudijo smisel za njo med delavstvom in v vsej naši javnosti. Pri tej priliki opozarjamo, da bo v kratkem izdala Delavska zbornica knjižico izpod peresa tajnika Filipa Uratnika, v kateri razglablja in nazorno obrazloži ves v tem sestavku opisani problem. Želimo, da bi našla knjižica umevanje vsepovsod, pri podjetnikih in delavcih kakor v ostali naši javnosti in da bi se čimprej realizirala ideja ustanavljanja delavskih podpornih fondov. ženska matematika, »Slavka je imela 8 let, ko sem bila etara jaz štiri; torej dvakrat toliko. Sodaj jih imam 28, Slavka potemtakem pa 56.« * njim je govori! posestnik iz Braslovč g. M. Bošnak i njemu lastno originalnostjo in prepričanjem. Pevski zbor se je poslovil od svojega prijatelja z lepimi žalostinkami. Ko sta orlovska iu gasilska zastava zasenčili grob in se jc turobno oglasil gasilski rog, je p'akala cela občina. V veliki boli za rajnim nas tolaži zavesi, da jc njegova /rtev in njegova ljubezen podedovana po občinah, ki bodo njegovo delo nadaljevali. & Drobne vesti iz Celja. Danes popoldne ob pol 4 igrajo Krekovci v Narodnem donm igro »Revček Andrejčekc. — Prihodnjo nedeljo ob 4 popoldne se vrši v Narodnem domu popularna proslava materinskega dne v obliki akademije, na kateri se vprizori nova Meškova pravljična igra s petjem v 6 slikah »Mati«, — Mestno gledališče pripravlja vprizoritev »Pasijona« in bo premijera predvidoma že prihodnjo soboto. — Po odredbi cebskega trgovskega gremija imajo celjski trgovci lahko na Jože-fovo dopoldne trgovine odprte, a obvezno to nI. -V .Ma-enbergu je umrla <;a. Antonija Lukas, soproga ugledrega celjskega meščana g. Ivana Lukasa. & Samo še ta teden te čaka sreča. Kuni si brž srečko II. stadionske loterije. V Celju dobiš srečke v podružnici »Slovenca« na Cankarjevi cesti. & Prenovitev Marijine cerkve. Prošlo leto je bila v celoti popravljena iu pretiovliena zunanjost Mariiine cerkve in danes ie resničen kras mestu. Zlasti cerkveni stolu nudi sedai očem vse lepšo sliko. Da ie bila cerkev rcnoviranja resnično nujno potrebna, kaželo številke, ki jih objavl-'a odbor za renoviram'e cerkve in ki kažejo vsote, ki so bile za renoviranie i7dane. Celokupna popravila so stala 178.152 Din. Prvotni proračun ic znašal samo 130 tisoč Din, a med delom so se pokarale nove potrebe, ki iih je bilo nujno treba k-iti. Renoviranjc se ie izvršilo zgolj na račun dobrote prijatebev cerkve, ki so doslej zbrali za kritie izdatkov skupno v^r-'o 10О.Ч64 Din. Ker ima odbor še vedno 70.503 Din priman'kU.iia. apelira na dobra srca. da ga velikodušno prdn-o s pro=fovoI!nimi prispevki. & Prš'cn na'diMi. G. Pavel Sfarovašnik, tr-go,rec iz Vilattja Pri Celiti, ie našel na oe«ii pri kolodvoru zavoj, v kafe'-em ie bi'o ?.c0.000Din v po-tovini. tast drž. rudokona iz Srbiie. O. Pta^ovašnik je izročil fakoi no najdbi denar g. Milanu Popoviču, drž. uradniku, ki ie bil seveda v skrbeh radi izgubljenega denarja in je povpraševal po njem. OOSPOnif: Lepo SWATCO zri VEČER dobro oblikovan OVmTiIK lepo OVRATNICO ^ STRITARJEVA (LICA ,„J ,'A ( LICA Ш cah. Ko jo prej leti prišla v rojstni kraj, jo v spomin ua bivanjo v Benetkah dobila priimek :Sisk. — Iflego duše naj uživajo večno plačilo! Metlika Smrtna kota. Dolgo so sc branili ludi starčki božji dekli, a slednjič so ji le podlegli. V zadnjem najkrajšem času so umrli sledeči stari ljudje: Ana Psvlovif. polsestra stiškega gosp opata, iz Drašič. Marko 2ngelj iz Metliko,' starosta metliških gasilcev. Ana Barbič iz Čuril in Janez Barbič iz Metlike, od katerih so skoro vsi imeli po 80 let. Eni so bili starejši, drugi mlajši. Vinski sejem, ki so je vršil, kakor je bilo napovednno, lo. t. m, je prav dobro izpadel v moralnem kakor tudi materijalnem oziru. Kljub slabemu zimskemu vremenu, je bila udeležba precej številna. Z vini so bili kupci kakor strokovnjaki prav zadovoljni, le ceno so jih prvi hip malo osupnile. Ko so pa videli, da se dajo naši vinogradniki tudi pogovoriti, se je pa sklenilo kupčij za okrog 200 hI, kar ni prav malo za en tak vinski sejem Zastopanih je bilo okrog 80 razstavljavcev s 100 vrstami Vsa čast pa gre našim fuukcijonarjem. z A Bajukom na čelu. ki io pokazal, kaj to požrtvovalnost, v takem slučaju Kličemo jim naj se v bodoče šo bolj izkažejo. Pomisliti jc treba, da je Vinarsko društvo, podružnica Maribora, komaj loto dni staro dete, a kljub temu moramo društvu tamo čestitati in mu želeti obilnega uspeha tudi v bodoče, kakor so to poudarjali tudi govorniki in predavatelji. Dekliška Marijina draiba priredi v društveni dvorani igro -Skrivnostna zaroka:, dno 18. t ni. Tetaj za gospodarje, se bo pričel 18. t. m. Trajal bo dva dnt. Pridite v obilnem številu in se tnalo predramite Belokranjci! Trbovlje Prosvetna prlredilen v spomin zaščitnika delavca sv. Jožefa na praznik sv Jošefa ob pol 4 popoldne v Društvenem domu: 1. Pesem :-Na ri pogledal, pa ji jo bilo v Zagorju bolj všeč in čez. nar tednov jo bila nastavljena v Zagorju — Konjšca je pa brez šole. Ptuj Ф Akademija. Na orlovski dan. 10. marca ob treh pcpoldne priredi ptujski Orel akademijo s krasnim sporedom. Opozarjamo zato vse naše prijatelje in somišljenike, da se udeleže te lepe prireditve. Predprodaja vstopnic v prodajalni Kat. tisk. društva. — Bog živil (3 Krajevna skupim nižjih poginih in brz. uslužbencev priredi dne 6 maja javilo dobrodelno tombolo v Ptuju na Florljanskem trgu z mnogimi lepimi dobitki. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo bolnim članom se vsa dru^a druš va prosijo. da nn ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Cenjeno občinstvo se pa prosi za blagohotno naklonjenost. * * * Naklo. V nedeljo 25. marca priredi naklnnski Orel akademijo ob 3 popoMne v slari šoli z zelo pestrim sporedom Nastopile bodo tudi Orlico, ki so bile še le letos ustanovljeno Ugodna zveza vlakov pcsUrbljena. Zato ste vabljeni od blizu in od daleč — Srečke II. stari i jorrske loterije ima orlovski odsek na razpolago. Seziio po njih, saj sedaj vas išče sreča, kakor še nikdar prej. Rteroteite ,S!ov»itca*! Dopisi Moste pri Liublian? Praznik paše orlovske družine bomo imeli ua praznik sv. Jožefa zvečer v Ljudskem domu. Takrat nam priredi tukajšnje orlovstvo akademijo. Spored: 1. Fanfara. 2. O. Župančič; Kovaška, deklamacija. 3. Proste vaje za 1. 1928. Člani. 4. Proste vaje za I. 1928. Članice. 5. Proste vaje za 1. 1928. Mladci. 8. Vaje s kiji. Članice. 7. Deklamacija. 8. Slovesen sprejem. 9. M- k-bejski bratie. Zbori)" deklamacija. 10. Bradlja. Člani. 11. Simbolične vaje. Članice. 12. Vadileljske vaje. Člani. 13. O. Zupančič: Strelci. Deklamacija. igra akademski orkester. Vstopnina 5 Din. Dolžnost nas vseh je, da se udeležimo prireditve naše neumorne orlovske družine. Jesenice V Kat. del. prosr. domu na Sari sc te dni od-rjja grandijoznl fi>m Sveti Frančišek Asiški Umetniška in tehniškf: višina tega filma je zadovoljila stotisočere ljubile'- rilma širom Evro.ie. Nihče naj toraj ne zamudi ter si v lastnem interesu ogleda to dosedaj nedosegljivo delo. Več je razvidno iz lepakov. Predstavo se vrše danes v nedeljo, jutri nn prazni!; sv. Jožefa in So v torek. V petek in soboto zvečer je bil vsakokrat tolik naval, da šo nikoli tacega. Praznik sr. Jo£*ta se malokje tako slovesno praznuje kot na Jesenicah Tako bo tudi letos ob osmih zjutraj o.!hod vseli odsekov društva v cerkev, kjer bo skupno sv. obhajilo. Po opravilu pa bo v društvenih prostorih slavnostno zborovanje. — Na praznik zvečer pa bodo imeti Jeseničanje priliko slišati nekaj, kar do sedaj še nikdar ni bilo. Odkar namreč stoje Jesenice, se tu še ni uprizorila opera. V ponedeljek bo društveni pevski zbor pel Vilhar-jevo opero Smiljana. Časi se tudi na društvenih Hcn spreminjajo. Nekdaj :. Kmet Herod«, danes pa Sba-kespearjevo drame in opera in vendar je od tedaj preteklo razmeroma le malo časa Jeseničani Imajo posebno srečo pri raznih loterijah. Če je le kje kak dobitek, ki kaj obeta, gotovo pade na Jesenice. Zato je tudi mogočo, da bo vsaj eden izmed večjih dobitkov stadijonsko loterije zadet na Jesenicah, ker je bilo med tukajšnjim prebivalstvom razmeroma zelo veliko srečk prodanih. Kdor pa bi srečlie se ne imel. naj pa so še te dni potrudi v 1. del. kons. društvo na Savo ali pa k društvenemu poti predsedniku, kjer jih jo šc nekaj na razpolago. Smrtna kosa- V četrtek je v tovarniški bolnici umrla g Neumeierjeva. soproga mizarskega mojstra Kranjske ind. družbe. Pokopali so jo v soboto. — Umrl je oče nadknjigovodje Kranjsko iud. družbo gospoda Emila Kleina. Tržič Praznik katoliških organizacij je dan sv Jo-lefn. Udeležba pri obhajilni mizi zjutraj, na gričku sv. Jožefa ob desetih dopoldne in prt izredno bogati orlovski akademiji zvečer ob osmih, naj_ izraža oašo katoliško zavest in organizalorično moči Iz edno zanimanje ie vzbudila te dui velika atadionska loterija. Naenkrat so bilo razprodano vse srečke ki so so nahajale v Tržiču Ker ima pa do 25. marca šo vsak ki kupi srečko kadarkoli, enako pravico do vile ali drugih bogatih dobitkov, so tudi zadnjim kupovatcem srečke nove pošiljatve še na razpolago. I Smrt je v preteklem tednu pobrala tri blage osebe. Komaj v dvajsetem letu je po dolgem, vdanem trpljenju umrla dobra članica naših katoliških organizacij gdč Francka P e r k o. Rože, polje, Marijina družba tn orlovska mladina, vwo to je bilo njeno veselje in zanimanje v dneh zdravja in bolezni; vse to jo jo spremljalo tudi v oboljoi na zadnji poti. — Revežem je umrla velika dobrotnica ga. Marija Kavčičeva. -Meni ie umrla velika dobrotnica in — juha, meni dobrotnica in — kruh... -, tako in podobno bo govorih reveži, ki so po nenadni smrti — zadela jo je kap — odkrivali njena tiha dobra dela. Članici našega prosvelnega društva je izkazalo zadnjo čast Slevilno članstva pevski zbor društva in številni prijatelji. — Isti dan kot ga. Kavčičeva je umrla, zadeta od kapi. tudi ga. Jožefa P a I m e r i n ki je bila znana po svoji vnemi za župno cerkev in razno cerkvene ustanove. Ko je nekoč zvedela, da so paglavci na nedeljo opoldne kradli denar iz cerkvenih nabiralnikov, je dogovorno z drugo dobro osebo od tedaj vsako nedeljo v opoldanskih urah hodila v cerkev molil in čuvat. Veliko je vedela povedati o Benetkah, kjer je bil nion pokojni mož voznik na vodenih uli- Spori NOGOMETNE TEKME. Danes iu intri: v Ljubljani '2. in 3. kolo prvenstva LNP. v Mariboru prvenstvene tekme in semlfinalc za pokal LNP. Razvrstitev prvenstvenih tekom v Ljubljani je sledeča: Danes na igrišču Primorja ob 10. Pri-morje rez.: Jadran rez., sodnik g. Deriai, ob 14. I Urila : Slovan, sodnik g. Schneller, ob 15.10 Pri-morje : Jadran, sodnik g. Cimperman. — Jntri na igrišču Ilirije ob 10. Ilirija rez. : Slavija rez., sodnik g. Schneller, ob 14. Ilirija : Slavija, sodnik g. Setina, ob 15.40 Primorje : Hermes, sodnik g. Der-žaj, na igrišču Primerja ob 10. Primorje rez. : Ilermes rez., sodnik g. Cimperman. V Mariboru bo osredotočeno zanimanje ua sc-mifinale za prehodni pokal LNP-a, v katerem so srečata v ponedeljek stara rlvala Rapid in Maribor. Mnogo zanimanja bo vladalo tudi za današnjo prvenstveno tekmo med Železničarji in Kapidom. SSK Maribor abs Ivira današnjo prvenstveno tekmo s SK Ptujem v Ptuju. • <» a SK. i.Tadran<. Danes popoldne ob 15.40 uri prvenstvena tekma z ASK. *Prlmorjem■' na igrišču ASK. r-Primorjaf-. — Dopoldne ob 10 odigra rezerva tekmo z rezervo ASK. Primorja na istem igrišču. Zbirališče ob 9 uri v Zvezdi. Starini teden Poglejte, kako so se Torki zdramili: v .Amsterdam bodo poslali 21 nogometašev ,14 zastopnikov lahke atletike, 11 zastopnikov težke atletike ter 5 kolesarjev. V šestdnevni kole-arski dirki v Nevvyorku sta zmagala Giorgetti in Debaets. Giorgelti je Italijan. Njegov rojak Bonaglia je pred velikansko množico v Buenos Aires na novo dokazal, da je dober boksor; premagal je rutiniran"^ Kida Charola v 10 rundaii po točkah. Prav tako v 10 rundah je premagal Scluneling izbornega Angleža Teda Moare. tudi po točkah. In spet po točkah je zmagal vsled svoje napadalne taktike Risko nad S h a r -k e y e m , v 15 rundah. Sedaj se borita Неепеу in Risko in zmagovalec nato s Tunneyeui, če uo bo prišel spet Dempsey na vrsto. Squires je položil v Johannesburgu (južna Afrika) Giuseppojn Spallo že v 2. rundi z k. o. na Ita. na Nemškem pa Rosenmann Angleža Brighta v 3 rundi. Svari Pers-sen išče nasprotnikov in jih težko dobi. Delane? zahteva za boj s Paolirfom jamstvo 2,500.000 dinarjev. borila so bosta v mestu Tia Juann v Mehiki. Blizu tam se jo pričel 4. t. m. tek povprek po Ameriki; 1000 jih je bilo priglašenih, slartalo jih je 275. tekmuje jih še 125. N' skupni klasifikaciji je po osmih dneh vodil s 44 urami Artur New-too iz Južne Afrike, na drugem mestu je bil Amerikanec Раупе z 49 urami, na tretjem črnec Gard-ner s 50 urami. Ncvvton je lani v Afriki pretekel 100 milj ali 1B09.38 km v 14 tirah in 45 minutah. Pripomnimo, da je skoz Ameriko tekel lani dr. Seiler v 5K dneh. pot je bila dolga 4883.2 km. torej dobrih 87 km na dan. — Amerikanci se bodo odpeljali v Evropo 11. 7.; kdo vse bo Sel, glej v posebnem člaukn. Da so že »edaj izborno pripravljeni, smo že večkrat zapisali. Juznokaltfornijska vrsta je pretekla 4X110 y v 11.H in je Izenačila s tem svet. rekord atletskega kluba Nevvark iz leta !926. Lloy Hahn je tekel zadnjič 1000 v v 12.8, vrsta Lo? Angeles 1X220 y 1 : 28, Copeland je vrgla diskos 35.05 m daleč, nov amer. rekord. V Amsterdamu bo tekel Hahn 800 m iu Ш'0 m. VVide bo tekel v Amsterdamu saiitu na Г>000 ni, Steeuros bo tekmoval v maratonskem teku. Ritola na 5000 metrov, 10.000 m in 8000 m zapreke. Ritola bo prišel na olimpiado iz. Amerike, kjer je že par let. Od lam jc prišel nazaj dr. Peltzer; pravi, da bo šel spet nazaj in da bo morda tudi tam ostal; ?v Ameriki se je naučil tudi ameriškega reklamnega bolv-nanja'. Vendar je on veliko upanje Nemcev. Italijani so pa najbolj upali na Oarqiul», ICO m 48.6; to dni jim ga je ugrabila smrt, šele 22 let etaregn. Njegov rojak Lippi je zmagal v italijanskem cross-cotmtrv na 10 km v 34 :21.8; v belgijskem c. c. na isto razdaljo ie zmagal Dfigrande v 86 :30.6, v angleškem na 10 milj ali 16.0933 km pa \Vebsfer v 59.33. Francoski cross-country pri Parizu, 10.6 km, Je pokazal, da Nemci nimajo nobenih za lo pripravnih tekačev; prvi cd njih je doseftel šele BO. j mesto; v tekmi je zmagal Granier v 36 min. 2fMiO tekače, ki :.o se. lt-«a teka udeležili, in frrnic. lahki.■ } atletska zveza suspendirala, ker je tek priredil list i-Petit ParisieiH iu Je zveza tideiežbo prepovedala. — fee par drobnih vesti: Lammers je tekel 50 m v 5.9, tii) m v 7 in 70 ril v 8 ter je bil v vseh treh tekih prvi; Anglež Rinkel je tekel 100 v v 9 a 140 y v 49.K, Green 880 y v 1 : 57.2, Nemec Hirschfeld je snnil kroglo 14.87 ni daleč. Zelo daleč je od Siljana do Mora na Sved-fkem, nad UO km. Tam s-j vrši v spomin na G n stava V/asa. prvega kralja i/, rodovine lega imena, v zadnjih letih smučarska tekma. Navadno porabijo 6 ur, rekord je imel do let's Hedlund s 5 : 36.07. Letos jih je startalo 143, sneg je bil izvrsten, Redluud in UtlcrstrBm sta prišla skupaj na cilj v novem rekordnem času 5 : 38 : 23. peljaje se zadnjih 200 m jK>d pazduho; tako sta se dogovorila, ko sta videla, da sin si pcpolnoma enaka. Se dvajseti v vrsti je porabil samo o . 50 : 34. V norveškem Narviku jo presmučal OIo Hegge 30 km v 1 : 51 : 30, kralj jo bi! poleg; 17 km je pa presmučal Hoggev ! : 19 : 23. Zaključek turneje kanadskih itmireev v коскеу na ledu v Evropi je bi! 93 :8! Še drsanje: ,То1ујста si je že osinli priborila francosko prvenstvo v umetelnem drsanju; Lan-en Г00 m 44.8, Strtim 1500 ni 2 : 29.6, 50C0 m 8 : 53.8. Slnsrud 10.000 m 17 : 52.4. Gor v Skandinavijo bedo šli gostovat nekateri angleški nogometni klnhi. Doma v Angliji je Hud-dersfield že prekosil Evertona in ima 39 točit, Ev. 3S. Cardiff 36 ild. Na Dunaju ima pa Admira 29 točk, AVackcr 23, Rapid 22 itd.; lako spredaj je Admira! V Italiji je Torino premagal Internazlo-nale 3 :1, Milano Juventus 1 :0, Rologna je igrala z Alessandrio 1:1. Praška Slavija bo šla v Egipet In bo za 5 ijer dobila 1500 angl. funtov; izračunaj! Švicarji so premagali Francoze 4 : 3, Angleži Škote G : 2, Belgijci in Holandci pa so se neodločeno borili 1 :1, v Amsterdamu. Za nogometni poraz proti Švicarjem so se revanširali Francozi v hallskem tenisu proti Angležem 16 : 5. Francozi imajo sedaj sledeča prvenstva v tenisu: francosko, angleško, ameriško in avstralsko. In Davisov pikal jf: tudi v njih rokah. Ameriško moštvo v boj za tn poka! bo vodil letos Til-den; avstralski tekmeci za pokal so se pa že vkrcali in jih pričakujejo 4. aprila v Neapolu. Prav izbo-ren je Avstralec Crawford, šele 19 let star; Ro-rotra mu prorokuje zelo veliko bodočnost. Tudi Helena bo prifla v Evropo, 12 aprila. Njeni 'ameriški rojaki zboljlujejo še kar napi ej plavalne rekorde, Japonci pa prav tako; ne bomo pisali, je preveč. 1'ač pa bomo zapisali, d,i sc je Glellzejevi ponesrečil četrti poskus pri Gibraltarju, da ie Holandka Braun plavala na hrbtu 100 m v 1 : 24, Nemec Neltzel pa 500 m prosto v 6 : 44.1. Povsod vidimo ženske v športu. Neka športnica se vozi v a\toniobllu tvrdke Ste.ver sedaj po svetu okoli, sama; prišla bo tudi v Ljubljana Tvrdka Steyer je poslala sedaj v Rusijo veliko število avtobusov, tovornih in osebnih avtomobilov. Nikdar nesreča no počiva. Veliki aviatik Kiukbruil je hotel napraviti v SouthampLuiu na Angleškem nov letalski rekord; s hitrostjo 500 km je vozil, pa jo naenkrat padel v vodo; v pol sekunde je bilo vse pri kraju: slišali so še molerjo pod vodo, ki so peli Kinkheadu smrtno pesem. 21.10 Vojaška Filharmonično PROGRAMI: Nedelja, 18. marca. Zagreb: 2(1.30 komorni koncert zn godalni kvartet. — Praga: 20 koncert narodnih pesmi in plesov. Himne — Nagovori — Smetana: Baletna glasba iz opere: dve vdovi — češki narodni plesi — Nedbal: Polka in poloneza iz sLeni Hanec — Novak: Dva češka plesa — Slovaške narodne pesmi — VVeinberger: Odzenck — Januček: Va-laški plrsi — Dvofnk: Moravski dvoskevi — Dvorak: Štirje tnoravski plesi: As-dur, H-dur, E-inol in C-dur — Loipzis: 10 30 Operetni večer. — SrIionectady: 21.25 in 24 Koncert simfoničnega orkestra. — Stntteart: 20.30 Zabavni večer; 2130 Koncert poljudne lahke glasbe. — Hamburg: 20 •-•Trgovec s pličL-. opereta v 3 dej. (K. Zeller). — Katovice: 20 30 Koncert, prenos U Varšave. — Brno: 19—10.35 Koncert tomburaškega zbora. — Oslo: 20.30 Orkestralni koucerl. — 'Langenberg: 20.10 >Obr rsleiger.', opereta v 3 dej. (Zeller). — Berlin: 20.80 Proslava lOO.letnlce Ibsenovega rojstva. Predigra k L. II. in III dej. ^Praznovanja na SoP nugu/ (Pfitzner). — Glasbeni odlomki iz :-Peer Gynt« (Grieg). — Poletna noč na F'ordu (Schjelde-rup). — Norveška rapsodija (Sveudsen). — Daventrv: 22 Koncert voj ške godbe. — Dunaj: 19 Komorni koncert kvarteta 20 iBerkeley Square-, mistična igra v 3 dej. (B ldrrston). - MUnchcn: 1R.10 Koncert. Chopinove muzikalne balade. — MIlan: 20.45 Prenos iz opere ».Puritanci«, (Bellini). — Builapest: 20.30 Koncert komornega orkestra iu madrigalnega zbora. Ponedeljek. 19. marr«. Zagreb: 20.30 Komor. konc. (vijolina, vijaloth čelo in klavir) — Breslau: 20.10 Koncert. — Pragai 19.30 :Mriiizelle Nitouche , opereta (Hervč). — Leipzig: 20.15 Koncert francoskih narodnih pesmi. — Sihepeetaily: 20.30 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 20.15 Veseloigr; ■ Ne ia-, 3 dej. (Vischer); nato lahka orkestralna glasba. -— Hamburg: M Cerkven koncert .■- Katovice: 20.80 Prenos cerla iz Varšave. — Fronkfurt: 20.15 za Ibsenovo proslavo: Če se mrtvi vzbudimo;, drama (Ibsen). — Brno: 20—21.15 Koncert lahke glssbe. — Rim: 20.45 Lahka gksbu. — fangeberg: 20.15 Koncert Schubertovih drl. - Berlin: 19.30 Moliere: Zdravnik proti svoji volji-', komična op°r» (Go>rio4). ni to lahka glasba. — Dunaj: 19 30 Prenos iz koncertne dvorane: »Trittico Franceseano . (L. Refice). — Milnchen: 20.50 Znbrvni program; godba. — Builapest: 19.40 Koncert družbe. Torek, 26. marca. Zagreli: 20.85 Proslava Ibsena. Prizori ie •Peer Gynta- ribsen). — Praga: 20.15—21.15 Zabavni spored: 21.15 Koncert. Orkester in solisti. — Barcelona: 2805 Koncert — Leipzig: 20.15 »Divja ricar. igra v 5 dejanjih (Ibsen). — SchenOgeni-. — Daventrv: 22 Koncert. — Dn-naj: 20.05 Odlomki iz Mozartovih oper. — Milnchen: 20.15 -Peer Oypt \ drama tlbseii); 23—24 Koneerl holandske kapelo. Milan: 21 Koncert. — Oiidapcstc 19 Prenos iz opere. Sreda. 21. marca. Bicslan: 20 Donizotti: »L'tibavni napoj -, komična opera v 2 dei. — Praga: 18.30 Smetana: Bmndenburžani ua Češkem . prenos Iz gledališča. — Barrelona: 23.20 Koncert. -- Leipzig: 20.15 Orkestralni koncert; 21.15 Koncirl poljudne orkestralne glasbe. — Stuttgart: 20 - John Gabrtel Bork-mannc, igra v 4 dejanjih od Ibsena. — Hamburg: 19.25 :>Allrsandro Blradellakomična opera v 3 dej. F. v.Flotovv). — Kntovice: 20.30 koncert star« italijanske gl-sbe. — Rim: 21 Prenos iz gledališča. — Oslo: 20 Simfonični orkestralni koncert. — Lan-genherg: 20.80 Predavanje: Potni vtisi iz Afrike. Berlin: 20.80 Ruski plesi; 21.30 Nemški zunanji minister dr. Strrsemann govori na pozdravnem večeru Inozemskih novinarjev. — Daventry: 21 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 20.30 Zarota:, komedija iz Napoleonovih časov (Merimee). — Milnchen: 22.85—28.80 Lahka glasba. — Milan: 21 Prenos operete, iz gledališča. Četrtek. 22. marca. Zagreli: 19.30 Prenos slmfmič. koncerta !г Prage, — Breslau: 19.35 Humor iz Goethejovih del. — Praga: 19.Г10 Simfonični koncert. — Barrelona: 22.05 Simfonični koncert. — Leipzig: 21.15 Blan-bart", burleskna opereta (Offenbach). — Rim 20.45 :>Grof Luksemburški« operet.a v 3 dej. (Lehar). — Oslo: 20 Baritonski solospevi. — Langenberg: 20 •Cnsi fan tuHe--, komična opera (Mozart). — Berlin: 20.10 Gasparone.:, opereta v 3 dej. (МТбскег). — Daventrv: 20.80 Orkestralni koncert. — Dunaj: 19.80 Koncert pevskega zbora avstrijskih železničarjev. Sodelujejo solisti, vijolina, orgle, deški zbor in orkester. — Milnchen: 20.50 Koncert Schubertovih skladb. — Milan: 20.50 »Puritanci , oporeta (Bellini). — Petek, 23. marca. Zagreb: 20.35 Arije in pesmi (alt, bas iu klavir). — Breslau: 20.10 Orkestralni koncert v proslavo skladatelja Fr. Schrekerja. — Pra#a: 20.50 Smetana: Wallenslfinov tabor, simfonična pesnitev; 21 Schilller: Wallensteinov tabor, !gra. ■— Barcelona: 23.05 Koncert. — Leipzig: 20.15 simfonični koncert. — Srlicnectadj-: 20 Orkestralni koncert. — Stutttgart: 20 Koncert s sodelovanjem solistov; Nemška pesem in proza v zadnjih livi letih. Dela švabskth pesnikov. — Hamburg: 20 Koncert Beethovnovih skladb. — Katovice: 20.15 Koncert varšavske filharmonije. — FranMurt: 20 Simfonični koncert s sodelovanjem solistov, — Brno: 20.20 do 21 Ciganske melodije ;2) 22 Starobrnskn godba na pihala. — Rim: 20.45 Vokalni in instrumentalni koneerl — Berlin: 21 koncert sodobne glasbe: 22.30 Muzika iz -Wlldwesla<:. — Daventrj: 21 Muzikalne komedije. — Dunaj: 20.30 Zabavni večer. Lahka glasba. — Mila nt 20.50 Simfoničen koncert. 1AĐIO potrebščine ««b т.лљл^ лв, v nafve£|l izbiri stalnovzaiog pri FRAI^C BAJJ, Ljubljana, Cankartevo nabr.3 Telet. 407 Kino „UNION" telefon št. 2444 Liubliana VII - Šiška (zraven gorenjskega kolodvora) se otvori danes z veledramo „Za bodečim! ž cami" v kateri igra glavno vlogo POLA NEGRI. Priporoča se ravnateljstvo kina »Union«. vložiti pri mestnem magistratu ter mora biti kolekovana po tarifni postavki 259 taksnega zakona z 200 Din v kolekih. Razen tega je priložiti še kolek 20 Din za rešitev in potrdilo predloženega situacijskega načrta. Predmetna pojasnila je dala Generalna direkcija davkov v svoji rešitvi z dne 23. decembra 1927 pod št. 139016. * Razpis državne službe. Pri oblastnem poveljstvu drž. varnostne straže v Ljubljani je razpisano mesto revirnega nadzornika II. razreda. Prošnje je vložiti do 10. aprila t. 1. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa v Uradnem listu. k Lovske zaupnike opoznrjamo, naj lovske kavcije, ki jih imajo položene v obliki knjižic, zamenjajo za državne papirje. (7% investicijsko posojilo ali obveznice ratne štete.) - Odbor SLD. ■^Sadjarji! Zadnji čas je, da si nabavite A r b o r i n , ki ga izdeluje edinole tvrdka Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Ska-berne.) k Arborin, sredstvo zoper sadue škodljivce, nadalje desinfekcijska sredstva Sa n i t o 1, Sanoform in Saneolin ima v Mariboru stalno v zalogi: Drogerija M. Wolfram nasl. M. Kane. Gosposka ulica 33. k Za razkuževanje pri nalezljivih boleznih uporabl jajte S a n i t o 1, ki se dobi v vseh lekarnah in d""gerijah. Zaloga za Maribor: Drogerija M. VVolfram naslednik M. Kane, Goriposka ulica 33. k Sadno drevje: pritlikave marelice, črešnje, jabolka, Prunus triloba. lepotično grmičje, divjo trto, vrtnice plezalke, nizke in visokodebelne, nudim za spomladansko saditev. Naprava in negovanje privatnih vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar in drevesničar, Ljubliana. Ambrožev trg 3. k Male Voith turbine. Znana tovarna I. M. Voith izdeluje v najnovejšem času vodne turbine za male vodne množine od 1 do 150 litrov sekundno in primeroma visoke padce od 4 do 50 metrov. Cena turbine je nizka, postavitev priporočljiva tudi v najmanjšem kraju. Ako je n. pr. vodna množina 30 sekundnih litrov in padec 20 m, opravlja turbina delo za 6 konjskih sil, zadostno za 150 Varujte se influence! Bolnikova okolica se zvtruje pred nevarnostjo оЧп en »n / vpn<- l-o »k i« h АМЛСОТ PAST žarnic ali pogon žage, mlatilnice, slamorez-nice, cirkularke itd. Glej današnji oglasi k Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavoliolu, razdraženoeti, tesnobnosti, splošnem slabo-po-čulju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josek-grenčica brez napora in bolečin lahko izpraznjenje črev. NajodličnejSi zdravniki sto letja so vporaliljali »Franz-Josef«-votlo z naj-l>oljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. k Kupim koledarje Mohorjevih knjig in sicer samo koledarje od leta 1880. do 1804., skupno 15 letnikov. Kdor ima take koledarje in isle proda, naj pošlje ponudbo na Korošec Dragotin, trgovina z rudokopnim lesom, Šmartno ob Paki (Gorenje št. 7). k Gramofonisti! Pravkar so dogotovljene plošče naših slovenskih umetnikov ge. Lovše-tove, ge. Thierry-Kavčnikove, gdč. Zikove, gg. Beletta in Šimenca, plošče s kupleji g. Ro-goza. V zalogi so tudi plošče zagrebških in belgrajskih pevcev. Samoprodaja za Slovenijo le Iv. Bonač, Ljubljana, Šelenburgova ul. 5. NOCOJ VSI NA AKADEMIJO KREKOVIH DRUŽIN -»c LJUDSKI DOM - OB 8 ZVEČER CfMfolfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevno in nočno službo imata danes: Sušnik na Marijinem trgu in Kurall na Gospo-svetski cesti. — Julri imata uočno službo: Ra-iror na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. — V noči od torka na sredo imata nočno službo: Bohinc ua Rimski cesti in Lev- j stek na Resljevi ceeti. * * * © Petindvajsetletnico umetnižko-drama-tičnega delovanja g. Rudolfa Vrančiča proslavi jutri ob pol osmih zvečer kat. društvo rokodelskih pomočnikov v dvorani Rokodelskega doma. Na sporedu je poleg čestitk g. jubilantu ljudska igra »Številke gospe Rožma-rinke«. 0 Za današnjo akademijo v Ljudskem domu se dobe ves čas do akademije vstopnice na Starem trgu 2/1. O Slov. kršč. ženska zveza priredi svoj letošnji materinski dan v opernem gledališču, in sicer v soboto dne 24. marca t. 1. ob 20. Uprizorila se bo spevoigra »Mati«, katero je po Andersenovi pravljici priredil pisatelj Meško. Režijo je iz prijaznosti prevzel g. Osip Sest Pevske točke je uglasbil g. dr. Dolmar. Vso prireditev bo oživljalo par izbranih jaških. in glasbenih komadov. Slavnostni govor govori pisatelj g. Finžčar. Natančnejši spored priobčimo v nedeljo Da bo mogoč dostop v gledališče najširšim slojem, so cene skrajno znižane, namreč: lože po 100, 80 in 60 Din,; sedeži v parterju po 20, 15 in 10 Din; balkonski sedeži po 15, 10 in 8 Din; galerijski sedeži po 5 Din; stojišča po 2 Din; galerijska stojišča po 1 Din. Vstopnice sc dobe" v predprodaji v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5 (Akademski dom). 0 Umrla jc včeraj ob pol sedmih zjutraj soproga višjega policijskega stražnika gospa Pavla Zoreč. Pogreb blagopokojniee bo v ponedeljek, dne 19. t. m., ob 14. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani. 0 Zanimanje za stadionsko loterijo jc velikansko, naročila srečk se vsak dan mno-že — dan žrebanja trka na vrata. 0 Jožeti v nedeljo — Pepeti v ponedeljek k Penetu v Vodmat (prej Podobnik) Jožice in Pc[ ce pa oba dneva! — Pepe Lončar. 0 Razpelo, starinska umetnost, dobro ohranjeno, <~eno naprodaj. Na ogled v trgovini Ničman. Istotam tudi zelo lepa starinska slika. O P. R. Križa na 1. drž. deški npeščaneki šoli v Ljubljani, Prule, ponovi na splošno željo svojo akademijo pod vodstvom strok, učitelja glasbe Ivana Repovša na praznik sv. Jožefa 19. marca ob pol dopoldne , v šolski telovadnici nn Prulah. O Dobro došli. Vse cenjene odjemalce srečk II. stadionske loterije uljudno vabimo, da se udeleže javnega žrebanja stadionske loterije, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 25. marca, ob treh popoldne v veliki dvorani hotela Union. O Nov kino. V Spodnji Šiški poleg gorenjskega kolodvora se otvori danes kino »Union« •/, dramo >Za bodečimi žicami«. 0 Umrli so v Ljubljani v času od 15. do 17. t. m.: Franc Hlebš, posestnik, 71 let, Hra-deckcga vas 37; v bolnišnici so umrli: Angela Podobnik, zasebnica, 21 let, Sv. Pangrac; Matija Kordiš, občinski ubog, 72 let, Vidov -danska 9; Uršula Ogolin, posestnikova žena, 45 let, Hrib 1; Marija Hočev ar, mlinarjeva žena, 28 let, Višnja gora 14; Miha Pavli, mizarski vajenec, 18 let, Sp. Domžale 7; Franc Vala, tesarski polir, 75 let. Tržaška cesta 24; Marija Petelc, hiralka, 28 let, Vidovdanska 9; Marko Lavrič, občinski ubog, 69 let, Vidovdanska 9; Marijan Sever, sin šoferja, 7 mesecev, Vič 72. 0 Epileptičen napad. Dne 16. t. m. se je ^•na Sv. Petra cesti pred hotelom »Sočo« zgrudil na tla delavec J. F. Dobil je epileptičen napa'd Okoli bolnika se je zbrala velika množica ljudi, ki mu je tudi pomagala v prvi sili, dokler ga ni odpeljal rešilni avto. O Surovost. K gostilničarju P. je prišla neka revna ženska in je na upanje spila če-trtinko vina. Ker ni imela denarja, jo je gostilničar poklical na dvorišče, kjer jo je krepko obrcal z okovanim čevljem. Surovega gostilničarja bo policija poučila, da mora biti tudi napram revnim ljudem uljuden. 0 Otroška posteljica, košara na stojalu, se proda. Naslov pove upravništvo »Slov.« O Berndorf pribor pri F. Čuden, Prešernova ul. t. O Knstofič-Bučar: Bluze, otroške oblekel Akadem ja Orlovske Podiveze v Mariboru Vsakoletna orlovska akademija na Jožefovo, 19. marca, je živ spomenik energičnega orlovskega pohoda naprej k višjim ciljem in uspehom. Na letošnji akademiji pa predstavljajo proste vaje članov in članic s svojo divno j harmonijo med telesnimi gibi in.zvoki muzike ' naravnost epohalen napredek iz preproste sistematične telovadbe v ritmiko. Zato bodo prišli tudi razvajeni poznavalci telovadbe pri akademiji na svoj račun. Sezite po vstopnicah, ki se dobe v nedeljo in ponedeljek od 10. do 12. ure pri blagajni v Unionu, zvečer pa od 6. ure naprej ravnotam. Spored: Fanfara. — 1. Člani: Proste vaje za 1. 1928. — 2. Mladenke: Trojice. — 3. Člani: Konj. — 4. Članice: Proste vaje za 1. 1928. — 5. Nastop Orličev. — 6. Članice: Slovensko dekle poie. — 7. Govor. — Odmor. — 8. Člani: Bradlja. — 9. Gojenke: O kresu. — 10. Člani: Vaje s kiji. — 11. Članice: Uspavanka. — 12. Mladci: Gimnastične vaje. — 13. Člani: Drog. — 14. Člani: Oj Doberdob. — Orlovska himna. Nrut^etrSi mfcup oblačil lastnega izdelka nudi fuT кз ЈОЗ. КО.ЈШИ, LTana МагЉс<г П Praznik ev. Jožefa. Kakor vsako leto, praznuje tudi letos kat. dijaštvo praznik sv. Jožela s posebno cerkvcno slovesnostjo. Na praznik zjutraj ob pol 6 bo v cerkvi sv. Alojzija slovesna sv. maša, pridiga in skupno sv. obhajilo, ki se ga udeleži ludi ostalo mariborsko orlovstvo s starešinami. P Globoko zamiš jena tečka bo na jutrišnji akademiji v Unionu simboličen nastop: »Slovensko dekle poje«. Plastično bo predstavljal hrepenenje in življenje slovenske mladenke od prvega spomladue-ga prebujenja v dekliški dobi do preudarne zrelosti doraščajoče mladenke. Vzhičenost, bolest in veselo upanje mladenke bodo predstavljali čudovito lepi £ibi, ki o njih takoj čutiš, da niso mehanične kretnje, temveč izraz močnega duha. □ Vojaška gedba in pevsko društvo Maribor bosta povzdignila orlovsko akademijo v Unionu s svojim sodelovanjem. Godba, petje in telesna rit-mita, tri svetle zvezde na nebesnem svodu umetnosti, bodo ustvarile harmonično razpoloženje podu-ševljenega veselja v vseh udeležencih. □ Liubki nastop naših malčkov. Na vsaki orlovski akademiji si naši malčki na mah osvojijo s svojim otroško nežnim nastopom vsa srca. To pol bo najlepši orlovski naraščaj predstavljal divno lepoto kresne noči in nam ob hladnih dnevih borbe med zimo in spomladjo pričaral na oder zmagoslavni čar noletia, ki nas od daleč pozdravlja. □ 200 letnica Jolefovanja v Studencih pri Mariboru. Mariborčanom najbolj priljubljena iti vsako leto od njih najbolj obiskana božja pot je cerkev sv. Jožefa v Studencih. Na tisoče in tisoče meščanov in okoličanov se zbere na Jožefovo v cerkvi, a največ pa oko i cerkve in r>o celih Studenrih. Letos praznuje cerkev sv. Jožefa 200 letnico, odkar je pozidana v sedanji obliki in velikosti. □ Zadeva, o kateri govori ves Maribor. Dne 16. t. m. je bil izročen od policije v preiskovalni zapor okrožnega sodišča krojač Jakob Kelc iz Gregorčičeve ulice. Dejanski stan. radi katerega je bil Kelc aretiran, je ta-Ie: 1. maja 1027 je nenadoma umrla Kelčeva žena in to na mučnih krčih. Kelc se je novembra meseca poročil s svojo kroiaško učenko Ivanko Š. Skoro po enem letu po ženini smrti je doznala policija, da ie dobavil drogerijski učenec Kelcu svojčas, ko je bila njerova žena še živa, 10 gramov strihnina. Kro;ačeva hčerka ie 0 dni pred materino smrtjo nesla psu luščine ohrovta. Ko je nes zavžil jed, se je zvil ter poginil. Po preteku 0 dni za tem ie umrla nenadoma v Krčih v starosti 32 let Kelčeva žena. Telo zadelo ima v rokah državno pravdnišfvo, ki bo odredilo ek^humacijo Kečeve in bo potek tveiskave dognal, na čem je umrla ta mlada žena, ki je zapttrlila dvoje otrok in je bila zavarovana za slučaj smrti. NoSim rodbinam pri f?or operno к0ишо сек0шј0 izboreis prldateh za fcavo! Ceffe Л" Koncert učiteljstva UJU se bo vršil danes ob štirih popoldne v Celjskem domu Opozarjamo vse one, ki se bodo pripeljali z vlakom, da bedo vstopnice na razpolago pri vhodu v koncertno dvorano že od treh dalje. Prosimo, naj si preskrbi vstopnico vsakdo čim prej, da se^gnemo navalu pred koncertom, ki se bo začel točno ob napovedani uri. & Okrajni zbor zaupnikov SLS za celjsko-vranski okrai se vrši jutri na Jožeiovo ob 0 dopoldne v vrtni dvorani hotela »Peli vol« v Celju. Opozarjamo ponovno gg. zaupnike, da se tega zborovanja na vsak način udeležijo. & Sv. Jurij ob Taborit. Kai je Sv. Jurij izgubil s smrtio svojega dolgoletnega župana g. Alojzija Lesjaka, je zaslutil šele ob njegovem veličastnem pogrebu v četrtek dne 15. marca. Več sto budi se je zgrnilo k flovcsu ob grobu vzor-moža. ki je delal prav do zadn:cgi le za liudstvo. Med pogreba so bili pred sem šentiur?ki Orli z zastavo, polno-številno društvo dveh domačih gasilnih društev, domači moški pevski zbor, vsi občanski odl orniki, ge-rent okrajnega zastona za Vranr-ko s cefckupniiti sosvetom, zastopnik okrajnega sodišča na Vranskem, domača Šo'ska mladina in vse učitelistvo. Svoje priznanje delu ranikega ie potrdil ludi celjski okrajni glavar fr. dr. Hubad. ki se ie osebno udeležil pogreba, kar ie napravilo na ljudstvo izredno globok in simpatičen vtis. Ob grobu ie spregovoril duhovni svetnik g. Zdolšek pretresljivo be=edo zahvale možu, ki je ves gorel za blagor korporacij, v katerih mu je božja Previdnost odredi'a delokrog. Za Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Nedelja, 18. marca ob 15. uri: PEPELKA. Zadnjikrat v sezoni pri izredno zniž. cenah. Izven. Ob 20. uri: SESTKICNA IZ VARŠAVE. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Ponedeljek, 19. marca: CVRANO DE BERGERAC. Izven. Torek, 20. marca: Zaprto. Sreda, 21. marca: DANES BODO TIČI. Red D. Četrtek, 22. marca: MLADOST. Premiera. Premier- ski abonma. Petek, 23. marca: NEDELJSKI ODDIH. Red B. OPERA. Začetek oh pni 8 »те?ег. Nedelja, 18. marca ob 15. uri: MARTA. Ljudska pridelava pri zniž. cenah. — Ob pol 20. uri: POLJSKA KRI. Opereta. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Ponedeljek, 19. marca ob 15. url: GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri anii- cenah. Izv. Torek, 20. murca: Zaprto. Sreda, 21. marca: PLES V MASKAH. Red A. Četrtek, 22. marcn: Zaprto. (Generalka.) FeKk, 23. marca: LAI)Y X. Opereta, Premiera. Pretniereki abonma. Po*ijon v ljubljanskem Narodnf.m gledališču. Nn tiho nedeljo dne 25. marca se vprizori prvnkrat na ljubljanskem gledališču Pasijou Izvirno besedilo jeruzalemskih dogodkov o velikonočnih dneh leta 83 po Kristusu sta priredila za oder po spisih fetirih eviingelistov gg. Edvard Grcgorin, clfiti drame, ln dr. Konten Tominec iz reda oe. frančiškanov. Pasi jonska igra imii tri dele in štirinajst slik. Prvi del ima sledeče slike: 1. Vhod v Joruznlem, 2. Posvetovanj« Sinedrijn (zbora velikih duhovnov), 8. Jezus v Botauiji, 4. Sklep Sinedrija, 6. Zadnja večerja, 6. Getzeninnl. Drugi del: 7. Peter zataji Učenika, 8. Obsodba Sinedrijn, 9. Pred Pilatom, 10. V soditi palači, 11. Glejte, človek! 111. del: 12. Pol na Gelgoto, 13. Golgota, 14. Gospodov pogreb — Kristusa predstavlja g. Edvard Gregorin, v ostalih vlogah (64) pa je zaposlen ves dramski ansambel, večerni zbor in drugi, ki prostovoljno sodelujejo pri tem znamenitem d liške cerkve, ue bosta nikoli mogla najti ne prti« vilnega razumevanja, ue prave znanstvene razlag* za dogodke v Konnerereuthu. ž^sduha Izredni dogodki v Konnersreuthu Terezija Neumann iz Konnersreutha in izredni dogodki, ki se vrše na njej, so znane stvari. Različni časopisi so poročali, da so ti pojavi popolnoma izostali. To ni resnično. Pač pa se je razpravljanje o njih nekoliko pomirilo. BambarSki škofijski ordinariat je v zmislu konference bavarskih škofov v septembru lanskega letu izrazil nujno željo, nuj bi obiski in romanja v Konnersreuth popolnoma izostala. Družina Neumann in župnik Naber so nato izjavili, da sploh nobenega obiska nočejo več sprejeti. Tereziji sami obiski niso bili prijetni. Razlogi, ki so nagnili škofe, da so izdali ta poziv, so bili: Dejstva so sicer dognana, a cerkvena komisija še ni izrekla sodbe, ali so nadnaravne vrste ali ne. Tudi znanstveniki niso edini. Zato ta škofijska odredba postavlja meje lahkovernosti, želji po čudežih. Tudi ne more Cerkev pripustiti, da bi se razvilo neko pretirano češčenje človeka, ki vkljub raznim izrednim, morebiti tudi čudežnim pojavom še vedno more zgrešiti svoj večni cilj. Obenem pa je ta škofovska prepoved tudi protest proti kinematografski radovednosti, s katero so drveli najrazličnejši izletniki v Konnersreuth samo zato, da napaseio svoje plitvo hrepenenje po senzacijah (iz-rednosti). Ti so hodili kakor v kino, bili pripravljeni nekateri žrtvovati stotisoče, če bi se Terezija dala »filmatk. Za mirno in nepristransko proučevanje teb pojavov bo le dobro, če bodo vsi obiski v masah izostali, le mirno ozračje omogočuje znanosti in Cerkvi nemoteno raziskovanje talcih čudovitih dogodkov. Navadno obrekovanje je torej, če so nekateri listi (tudi : Jutro ) namigavali, da so škofje imeli pri tem posebne, sebične namene. Strah pred morebitnimi čudeži in pa mržnja proti katoliški cerkvi se le preživo čuti iz takega sum-ničenja. Za presojo konuersreuthskih in sličnih pojavov pa je dal jasno in zanesljive smernice mo-nakovski nadškof kardinal Faulhaber v pridigi, ki jo je imel v monakovski stolnici 6. nov. 1927. Kristus je delal čudeže, dal je tudi svoji cerkvi zagotovilo, da jo bodo spremljali čudeži. Ti so se tudi vršili vedno v cerkvi, vendar nismo obvezni verovati vsega, kar se pripoveduje v življenjepisih svetnikov. Kristus je napovedal, da bodo vstajali lažnjivi preroki in delali navidezne -čudeže , svaril je tako pred lahkovernostjo in dal pravico cerkvi, da natančno preiskuje vse izredne dogodke ali so od Boga ali ne. Cerkev noče samo učiti vere v čudeže, onu hoče ludi braniti pred lahkovernostjo v navidezne čudeže, To preiskovanje čudovitih dogodkov pa mora vršiti posameznik v spoštovanju do svetega, do resnice, ne iz hle-pon.ie po čudežih, pa tudi ne iz strahu prod čudeži. Ne iz želje po senzaciji kina, 110 iz gole radovednosti! Dogodki v Konnersreuthu so verskega značaja. Čudovita dejanja ali stanja so dokaz za vero le, če imajo tudi zmisel in smotrnost in je tudi notranje mišljenje dolične osebe iz Bogn. Zdi se, da je pri Tereziji Neumann osebno mišljenje, življenje in teženje preprosto, nesebično, usmerjeno edino v to, da v obiskovalcih zbudi ljubezen do Kristusovega trpljenja in ji je tuja samoljubna misel. Blagor onim, ki ne vidijo in vendar verujejo! Čudeži Kristusovi in posebno njegovo vstajenje zadostujejo za našo vero. Konnersreuth ni in ue more postali nobena dogma. Cerkev ostane božja ustanova z ali brez Konnersreutha. Preiskuje, besede čudež ne izgovori hitro in nepremišljeno. Vendar pa je že danes, preden je končna sodba izrečena, izšlo iz Konnersreutha oznanilo milosti: Moderni človek, vrni se iz moderno stiske k po-božnosti, k trpljenju Kristusovem, skrij se v rane Kristusove! Za znanstveno presojo in razlago pojavov na Tereziji Neumorni pa poudarimo še eno stvar. Treba je razmotrivati dogodke, kakor se vršijo, torej v medseboini zvezi in ne posamezno ločeno med seboj. Tudi ic za celotno presojo treba gledati na duševno in duhovno mišljenje in življenje Terezije Neumann, ne samo posameznih dogodkov iztrgati in jih zase razlagati. Izredni dogodki pa so: hipno ozdravljenje od raznih ludi organskih bolezni, čisto določene rane na rokah, nogah, desni prsni strani, mi glavi v obliki venca, ki krvavijo predvsem v petkih, istočasna zamaknjenja in vedenja prizorov iz Kristusovega trpljenja in nekaterih drugih iz sv. pisma, zaznavanje aramejskih besedi, življenje brez vsake hrane, jedi in pijače uradno ugotovljeno skozi 14 dni, po verodostojnih pričah skozi več mesecev, ne da bi pri tem izgubila Terezija na telesni teži. Katoliški in nekatoliški učenjaki, zdravniki in profesorji bogoslovja študirajo te pojave in jih skušajo razlagati. Sodijo pa ludi katoliški znanstveniki o njih različno. Eni pravijo, da so ti pojavi sicer izredni, pa vendar morebiti možni tudi naravno, iz neznanih duševnih sil se razvijajoči. Drugim se zdi. da je. tn razlaga nezadostna in so ti dogodki možni le po vplivu globokega verskega življenja iz milosti ob gotovih telesnih pogojih. 'Io versko življenje vpliva tudi na telo in povzroča spremembe. Tretji smatrajo, da v celoti vseh dogodkov ni mogoče razložiti drugače kakor s Čudežem Zdravniki si pomagajo z besedami histerija, sugestija, nadomestna menstruacija in drugimi, ki povzročajo lahko nekatere nekoliko slične pojave. Vendar pa se zdi, da s Inkimi, Cisto naravnimi razlagami nikakor ni mogoče, vsaj danes še ne, pojasniti teli dogodkov. Nekaj nepojesnje-rega ostane vedno. Gotovo je tudi, dn vse to, kar se godi v Tereziji Neumann, kaže moč duha ali dušo nad telesom iu notranjega verskega življenja nad zgolj čutnim, zunanjim življenjem. To doživetje se ludi ne more staviti v eno vrsto z raznimi resničnimi ali lažnimi uspehi indijskih ali samo z indijskimi imeni nastopajočih fakirjev, ki z umetnim treniranjem ali drugimi sredstvi pridejo do izredne stopnje neobčutljivosti (anestezije) ali drugačnih stanj. Vsi resni in neprislranski ljudje, ki nimajo strahu pred čudežem, pa vsaj govorijo s spoštovanjem о teh dogodkih, ki so verskega značaju. Ni potrebno, da bi morali priznati te dogodke za čudeže — katoliška vera ue potrebuje konners-reutskih čudežev —, znamenje popolne neznnn-stvenosti pa je, če kdo misli, dn bo razložil te dogodke s primeri iz Življenja živali, kakor si je to predstavljal samostojno - demokratski »znanstveni list • Življenje ln svet', prav tako laki poizkusi kažejo popolno pomanjkanje spoštovanja do Kakšen bodi katoliški dnevnik To važno vprašanje je načela z anketo znana dr. Eberlova revija »Sehonere ZukunlU (18. marca 1928). Šef-urednik katoliškega »Budischer Beob-achterc, duh. svetnik H. Меуег, je koncem 1. 1. na pritožbe zoper današnji katoliški tisk v svojem »Beobachteru« odgovoril, da ima katoliški list premagati veliko večje težave nego svobodomiselni. Odločno katoliško orientacijo prenesejo samo odločni katoliki, katerih je veliko menj od indife-rentnih; pa ludi dobri katoličani večkrat odklanjajo katoliški list, ker je enim premalo stanovski, drugi ne marajo politične polemike in podobno. Ako nočemo, da moderni svobodomiselni in nevtralni tisk s svojimi »general-anzeigerskimk in amerikanskimi metodami katoliškega ne uduši, mora katoliški dnevnik kolikorlemogoče nuditi vse, kar nudi modern nevtralni dnevnik, zraven tega j>a izpolniti posebne naloge, ki jih ima kot strankarski in katoliški tisk. Seveda pa ne sme iskati naročnikov tako, da bi katoliška načela zvodenela. To priliko porablja dr. Eberle, da v svoji reviji to vprašanje zagrabi načelno. On pravi, da se njemu prilagoditev katoliškega lista na generalan-zeigerski in ameriški tipus zdi načeloma nemogoča, oz. nedopustna, ker bi tako svoj katoliški značaj popolnoma žrtvoval. Kaj pa označuje moderni tipus lista? Senzaenost, rokordnost, ogromna preobilica materiula, površnost in usmerjenost na golo čutnost. Pripovedujejo se diklomatične reprezenta-cijske povesti, ki nič ne pomenijo, politični govori, ki resnico le zakrivajo, družabni klač in podobno. To so sicer nevtralne stvari, toda kažejo, da se je izgubil čut za vrstili red vrednot, za to, kaj je v resnici in več, kaj pa manj ali nič vredno. Amerikanski list dalje prinaša tvarino celega loksika v telegrafski naglici, seveda popolnoma površno, tako da čitatelj ničesar prav ne prebavi, da se ne more koncentrirati; prav je imel Nietzsche, ko je to naglico, površnost in preobilico tvarine v moderni žurnalistiki proklel kot poueumnevanje in višek nekulture. Da ne govorimo o draženju nižjih goli o v, vlačeuju najintimnejšega življenja v luč dneva, poveličevanju privatnega luksuznega življenja plutokratov ia žensk ^velikega« sveta. Dnevniki romanskih narodov izhajajo še danes s 4—6 stranmi velikega formata, ameriški in nemški pa so že cele knjige. Ce bi hoteli katoličani konkurirati s tem tipom lista, bi morali dobiti tudi toliko inseratov, jiajti ti plačajo 50—75 odstot. celega lista. S tem pa bi se podali v odvisnost od plutokracije in ban-jiarstva. ki zalaga nevtralni tisk z inserati zato, da le-ta več ali manj prikrito s svojim vsebinskim delom pospešuje velekapitalizem. Eberle meni, da se to sodobnemu katoliškemu tisku v Nemčiji deloma že pozna, ker da ima le-ta v nasprotju s katoliškim tisketu prejšnjih desetletij veliko preveč obzira do voleindustrializma in se gotove teme boji sploh načenjali nli preveč naglašati. Konča z mislijo, da se mora katoliški tisk obrazovati po zakonih katoliškega kulturnega nazora, da mora imoti svoj lastni stil v očitnem nasprotju do demoralizujočega nevtralnega »ainerikanskegav- tiska in da bo imel tako več vspeha kakor če bi hotel posnemali nasprotni časnikarski stil in barvo. Anketa se bo nadaljevala. Principijelno je dr. Eberle zadel popolnoma pravo. In concreto pa mogoče dr. Мауегја ni čisto razumel; kajti le-ta je, čeprav se je morda nekoliko nerodno izrazil, hotel gotovo le reči, da mora katoliški tisk konkurirati 7. nasprotnim le, kar ta prinaša- res dobrega, in si osvojiti tudi njegovo tehniko poročanja itd., v kolikor se s tem zadovoljujejo dejanske kulturno 1 redno potrebe časa. Seveda ludi dr. Eberle razume obrazovanje lastnega katoliškega stila tako, da ustreza upravičenim zahtevam naše dobe in ne odklanja njenih pozitivnih vrednot — kakor je tudi jasno, dn dr. Maver ne smatra naloge katoliškega tiska, da podaja katoliški kulturni nazor in skuša po njem preobraževati svet, kot postransko, ampak kot glavno. Saj mi smo odločno tega mnenju, ker katoliški list ne sme biti samo registrntor dogodkov, duho-vičarski kozer in posnemalec vsakokratnih struj in mod, ainpak odločni obrazovaler življenj« po večnih resnicah in etičnih načelih. Dr. Fr. S.: Anton Lesko v ec: Dva bregova (Premijera v Maribcru, 53 marca.) Drama iz življenja berače«: čuden, nov, neznan svet; menda zadnja etapa v naturalistični licitaciji navzdol, mimo ^tretjega« in ^četrtega stanu. Toda umetnik na tej poslednji etapi ni več iskal naturalističnega nmterijala, temveč le nov kolorit za problem, ki ni le socialen v konven-cionaluem pomenu, ki je občečloveški, ki je - Sturm und Drang« umetnikov, v novi formi, z novo dekoracijo, pa tudi z neusmiljenimi izkušnjami in z grenkim spoznanjem socialne mnSinerije, tako dn zadavi Leskovčev silni intelekt umetnikov »Drangc. >Dva bregova: nistn več literatura; sta umetnina polna dinamike: s to pestro, polno R0110, ki je Lepa Vida in Mignon, ki je »vražja ženska • in ji drhti iz vsake krvice strastna sla za življenjem, tako da je se ljubčkova smrt ne ustavi, da zbeži prod njenim mrazom — v življenje. Morda ,je Leskovčeva Ro-nn nnjplastičnejša ženska naše drame. ln kar je mignouskega v njej, in kar je Lepe Vide v njej, se ji je podalo ob stran in je ob nji kakor senca in je neskončno hrepenenje: Flore. In kar je sle v nji in strasti za življenjem, jo je zgrabila z drugega brega in je Krištof: Krištof Bogataj, mestic, uhejač, Id so g« poslali na drugi breg... Zakaj? Skrivnost je v Maeaftirju, grandioznem beraču, ki kakor kralj brani svoj »breg:; ki kakor bog sodi iu razsoja red in Iиi i nad koemosom .,. Poslal je Krištofu nu drugi breg. ker je imel lo pravico do sina in lo dolžnost do matere njegove. Toda kam se naj drevo v viharjih upogiblje, če ne h korenikam svojim? Tako se je Krištof nagnil k mladostnemu, bernškemu bregu, da premosti jarek in reko, ki deli svet na dvoje. Punt zoper kosmos in - Krištofa sire. l'o je tragedija Krištofa Bogataja, šc bolj pa Iragedija Macafurja, poglavarja beračev. Toda Mu- cafurjevo dramo je Leskovec za kril za filozofiranjem in za bujni kolorit; Macafur, tragični krivec, bdi nad dramo kot kamenen kip in šele v zadnjem hipu spoznamo, da je kosmični račun poravnal on, da je spokoril krivdo, ko si je sam raztrgal srco in ubil sina; morda nas le suverena, mučeniška poza Macafurjeva moti v tem spoznanju. Leskovec je ustvaril dramo z močnim intelektom iu spretnim poznanjem odrskih efektov. Najsirumnejše in najbolj dovršeno je prvo dejanje. Te klasične dovršenosti nima v toliki meri epi7.odni mozaik drugega dejanja; tudi efekta ne more imeti, ker je retardirajoč intennezzo, ki vglablja in pripravlja katastrofo. Sijajni so prizori množic, karakteristični v posameznikih in celoti. Prizori beračev so umetnine zase, ki se dvigajo visoko nad dekorativni kor. Leskovčeva drama je bila za nas izreden dogodek. Leskovec nas je slednjič izkopal iz naturalističnega blata in iz simbolističnih rož iu iz de« kadentskega problematiziranja. Maribor je sprejel »Dva bregova- kot niti »Veronike? ne. Ali smo dobili vendar že mojstra svoji drami? O igri kot laki, oziroma igralcih, spregovorim prihodnjič. Jubilej na Rokodelskem odru (25 letnica Rudolfa Vraučiča.) Oder Kat. društva rokorlelskilj pomočnikov je onu najstarejših prosvetnih institucij, ki se more ponašati s častno zgodovino dela in uspehov, o čemer pričajo dovolj imena Verovšek, Danilo, Nučič, Razbergar, Bukšek, Povhe, Ha. bič, Molek in še druga. Solidnost v odrskih predstavah Rokodelskega doma je prešla v tra« dicijo, ki so jo gojili in vzdrževali od naraščaja do naraščaja posamezni člani, kateri bi se bili lahko povzpeli tudi kot omenjeni do priznanih poklicnih igralcev. Eden teh ie Rudolf Vrnnčič, ki slavj 11a Jožefovo 25 letnico svojega nastopanja na odru rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu. Rudolf Vrnnčič sc je rodil dne "5. nprila 1884 v Ljubljani in izhaja iz družine, v kateri je tekla igralsko kri. Oče je n. pr. v lnomostu nastopal na rokodelskem odru, stric Herman pa je bii ravnatelj starega rudarskega gledališča v Idriji. Ko je prihajal v Ljubljano na obisk, so pri Vrančičevih otroci v njegovo veliko veselje vedno vprizorili to ali 0110 igrico, Rudolf je že kot ljudskošolski učenec četrtega razreda prišel zares nu oder, in sicer kot statist v operi Cnvnleria rusticana. Garderober Sturm ga je iz-taknil in uvedel v Talijin hram, kar je imelo za posledico šolski zapor, ker učitelj Belle ga je s kukulom prepoznul /, galerije, čeprav je bil šolnrček maskiran. Tak je bii prvi Vrančičev nastop! Po končani ljudski šoli je postal ključavničarski vajenec in član Kat. mladeniškega društva, ki ga je na prigovarjanje dr. j. Kreka I. 18%. ustanovil sedanji predsednik Rokodelskega društva kanonik Alojzij Stroj. Ker je Društvo vajencev prav tako kot Društvo pomočnikov prirejalo razne igre že v starem Katoliškem domu, je prišel Vraneič v svoj element in kma« lu nastopal. Prvič je igral v štrukljevih »Sa« n.juh« (Zb. lj. iger) \ vlogi sodniku in sicer 1 popolnim uspehom. Iz Mladeniškega društvo je prešel v Knt, društvo rokodelskih pomočnikov, obiskoval kot pomočnik dramatično šolo, ki stu jo vodila A, Dobrovolnv in J. Verovšek. Tu čas (I89S--1900) je nastopal i v drami i v operi kol statist in dobil tuintam tudi kako epizodho vlogo. V igralsko-umetniškem oziru so vplivali nanj poleg omenjenih voditeljev šole junemann, DejL jinsehno pa komika Lier in Housn. Ko je postal delovodja pri tvrdki Tonuies, ie gledališče opustil, a tem bolj se je oklenil Društva rokodelskih pomočnikov, zlasti pa njegovega odra, kateremu je bil duša. Vsako leto so igrali do tO iger in potem ž njimi še gos i o. vali tu in tam nn deželi. Vrnnčič je nastopal r najtežjih vlogah in jih vedno izrazito kreiral po svoje. L. 1910., ko so ustanovili Ljudski oder, j« obiskoval Vraneič nekaj easn II. teč. njegov« dramatične šole. ki ga je vodil dr. Ivan Robida, Ko so dali 24. aprila 1910 kot prvo predstavo florštnikovega »Starega llijac, je Vrnnčič igral vlogo loven. Po vojni jo v obnovljenem ^ljudskem odru« stalni člnn. obenem pa še vedno tudi pri Rokodelskem odru. Čuditi se moramo Vrančičev i vnemi in požrtvovalnosti. Dasi je bil preko dnevu stalno zaposlen — od 1912 do 1917 v deležni bolnici, nato v deželnem dvorcu, jo vendar neutrujeno delal v prostih večernih urah 1111 obeh odrih pa »1tdu primerjati svetlobnost obločnic na : glavnem kolodvoru in v šiiki, ki črpajo luč iz vod-j nih sil na Fužinah odnosno Tacnu. S plinovo lučjo so oskrbovani prejšnji notranji deli mesta; tu je razsvetljava po ({lavnih cestah in ulicah pojr.čena tudi z električnimi obletnicami. Zunanji deli mesla so razsvetlieni izključno z ' električnimi žarnicami. Ta razsvetljava ie napram plinovi medlejša in vsled prosto stoiečih elektro-vodov izpostavljena vremenskim ueorilikam (snegu, viharju) ali pa celo hudobnim poškodbam. Že iz fetr? iz"ira, da ie dati *a običajno cestno razsvetljavo pr-diiost plinski luči. Pliiska razs"»tljava v ljublj««! obstoji danes še v istem obsegu kakor pred vojno. Ponekod se jo sicer kakovost plinskih žarnic zboljšala. vendar se i p1in«ka razsvetljava ni razvijale s)M>red«<» / *ara-i strm mesta iu predmestij. Tako so še danes brez I plinske razsvetljave ceste in ulice, ki danes že spa-: dajo v ok ir noirapiega mesta, pa tudi one važne I zvezne proge, ki vežejo predmestja s sredino. Plinska razsvetljava bi se morala razširiti i« namestiti po določenem sporedu čim preje po naslednjih cestah, ulicah in trpih: 1. Na Gregorčičevi cesti od Blei\veisove ceste do Gradišča. 2. V Ipn'ški ulici. 3. Na Eriavčevi cesti od Levstikove ulice do železniškega prelaza. ' Glej Narodni Dnevnik« stev. 17 / dne 21. jpnuaria iu štev. 23 z dne 28. januarja 1928, 4. Na Cesti na Rožnik do mestne meje. 5. V stranskem drevoredu, ki se cepi od Glavnega drevoreda v smeri proti Cesti na Rožnik. 6. Koslerjevem drevoredu začenši od Glavnega drevoreda do Celovške ceste pri pivovarni Union. 7. Na Celovški cesti od železniškega prelaza do pivovarne Union. 8. V Pražakovi ulici. 9. Na Vidovdanski cesti iu na Taboru. 10. Na Zaloški cesti do prelaza dolenjske železnice. U. Po celem št. Peterskem nasipu. 12. Po Poljanskem nasipu do mesarskega mostu. 13. Po Streliški ulici. 14. Po podaljšani Dunajski cesti do artilerijske vojašnice. 15. Po Tržaški cesti do mestne mitnice. 16. Po Groharjevi cesti. 17. Po Cankarjevem in Gallusovem nabrežju. 18. Na poteh na Grad in sicer iz študentovske in Florijanske ulice do Grajske planote. Izpeljati plinsko razsvetljavo jionekod ne bo težavno niti predrago, kjer so, kakor n. pr. na Cesti na Rožnik, že napeljane cevi za hišno uporabo plina. Električna razsvetljava v Ljubljani je izvedena sicer ne prebogato. a vpndar za silo vsaj tudi v najbolj oddaljena predmestja. Lep najn-edek jc napravila Ljubljana glede raz-svet'jave z obločnicami, ki se ie pričela dosledno izvajati leta 1024 z uravnavo Aleksandrove ceste. Razkošni razsvetliavi ie ceste, v poznejših letih pa delna preosnova obločnic na Marijinem trgu. na Dunajski cesti, na Mestnem treru, v Tavčarjevi ulici in Dalmatinovi u'ici. Namestile so se obločnice ob važnejših križiščih in to n. pr. med St. Petersko cesto, med Reslievo cesto in Komenskejra ulico, med Komen-skega ulico in Vidovdansko cesto, na St. Jakobskcin trgu, na križiščih Bleivveisove in Gospojvetske ce-sia itd. Vendar ni prodrlo povsod, posebno v starejših delih mesta naj visi obločnica kolikor mogoče visoko torej najmanj v višini drugega nadstropji tako n. pr. visijo še danes obločnice v Prešernovi ulici poselmo med po.5to in Mestno hranilnico mnogo prenizko, kar napravlia vaški vtis. To velja tudi o vseh obločnicah v šelenburgovi u'ici, na Peslievi cesti, začetnem delu Dunaiske ceste, v VColfovi ulici, posebno pa na Št. Jakobikem trgu. Na važnejših križiščih kakor n. pr. na križišču Dunajske ceste in Oosposvetske ceste. Gosposvetske in Bleivveisove ceste, Bleiivesove in Rimske ceste, po celi Masarrkovi cesti, kadar bo uravnana, na križišču Ahacljeve in Zaloške ceste, na križišču Tabora in Vojaške ulice (Masarvkove), pred Dolenjskim kolodvorom itd. naj se namestijo najmanj 10 m visoki kandelabri jx> vzorcu onega, ki stoji ob vhodu v Glavni drevored na križišču Bleiweisove in Aleksandrove ceste. Kar je siarih kandelabrov. naj se premestijo v predniestia. V tej zvezi bi predlagali, naj se odpravita trožarna kandelabra nred opernim gledališčem ter se namenita pred vhodo-n na pokopališče pri Sv. Križu. Med opernim pledališčem in nasprotno hišo naj se pa razobesi obločnica, kakor vise nad Aleksandrovo ce^to. Električna raz3vefliava z električnimi žarnicami naj se uvede po vseh aleiah, ki vodijo iz mesta proti gradu Tivoli. Evako naj sc razsvetli pot, ki drži od cerkve sv. Jenr ja v SiJki za Cekinovim era-dom v Tivolski park. Pot je sedaj v po'ni temi ter zavaia enako temne elemen'° do napadov na številne pasante. Iti pohaialo tod h SiSke v mesto in narobe v zgodniih jutraniih in poznih večernih urah. Z obločnicami pa se mora vsekakor še letos in sicer do otvorih'e veleseima razsvetliti cela Oosoo-sveHka ee«ta. euaVo del Bleivveisove ceste do Rimske ce;te do Eriavčeve cce*e. nadalje Knaflieva ulica do opernega gledališča .V Selenburgovi ulici med poslopjem glavne pošte in Bonačevo hišo je treba namestiti še eno obločnico, ker je ta del v primeru z drugimi preveč v temi. Slovenci v Itallfl Za kolonizacijo Primorske. Tržaški odsek Društva vojnih pohabljencev in invalidov je na zborovanju sprejel resolucijo, ki izraža željo, naj bi društvo six>razumno z Društvom bivših bojevnikov stavilo predloge »za izkoriščanje poljskih in gozdnih pasov na meji med Tržičem iu Reko — po zgledu tega, kar je bilo storjeno na Južnem Tirolskem — in za pričetek akcije, ki naj ustvari kmečke naselbine, zveste in narodno čiste, ki bodo s pomočjo racijoneinega izkoriščanja zemlje pripomogli k demogralični porasti tik za Trstom.« V pojasnilo moramo dostaviti, da je bik) italijanskim bojevnikom izročeno obširno zemljišče v okolici Merana, ki je bilo nedavno izsušeno. Resolucijo je tržaško časopisje sprejelo z odobravanjem. Predsednik Društva pohabljencev in invalidov kapitan Slataper (sin slovenske matere Zlatoper!) je v razgovoru z uretl-........ ali - - ' - nikom nekega lista resolucijo še bolj preciziral in izjavil: Dasi ni problem narodne raznaroditve na Primorskem tako oster kakor na Južnem Tirolskem, je državna korist dobrih furlanskih kmečkih naselbin med Postojno in št. Petrom, med Idrijo in Tolminom izven razprave. Posebno koristuo bi bilo zlomiti enotnost slovenskega ozemlja s temi naselbinami, ki bi jamčile za dobro proizvodnjo in obilen naraščaj.« »Piccokn dostavlja: »Problem je gledan v pravi luči. Demografskega plemenskega zboljšanja ne moremo želeti drugje kakor tam, kjer je pleme etično popolnoma čisto.« Potom notranje etike bi bilo treba poskrbeti za kolonizacijo Primorske. »Naravno je, da močno in plodovito italijansko pleme hitro nasiti obmejno ozemlje. Mussolini je to povedal v svojem odgovoru Seiplu. Ker pojav obstoji in je edini demografski pojav, ki v resnici zanima Italijo v obmejnem ozemlju, bi bilo dobro, da se disciplinira.« Resolucija pohabljencev je jasna, jasna so ludi izvajanja fašistovskega tiska: Manjšinsko vprašanje naj se reši z iztrebljenjem slovanskega življa. Umetno je treba narediti Italijane na Primorskem, Slovenci naj se stopijo z njimi v enotno maso ali pa naj se izselijo. Treba je še izpodriniti kmeta in zasesti zemljo. Prav zato je fašizem uničil osrednje zadružne organizacije. Poskus Kolonizacije slovanske zemlje se je že Cepiškega jezera. Istrski kmet pač ne bo zlepa obdeloval te zemlje. Vsi v Bali'Io. V št. Mihelu pri Hrenovkah je Slo slabo z vpisovanjem ctrok v Balillo. Radi tega |e podestat sklica' neko nedeljo vse hišne gospodarje na županstvo. Le trije so se odzvali vabilu. Podestat je pričel vpiti nad njimi naj gredo iskat še druge. Zagrozil je, da bo vsakemu, ki se ni odzval, naložil kazen 50 lir. Od prisotnih je podestat zahteval, da vpišejo otroke v Balillo. Iz Pcdgrada. Obnašanje podgrajekega ueitelj-siva vzbuja med ljudstvom pravo ogorčenje. Ni zadosti, da morajo otroci žc v šoli samo italijanski govoriti, ampak učitelji zahtevajo od otrok, da ludi izven šole ne govorijo v materinščini; učitelji hodijo za otroci in jih poslušajo. Organizirali so tudi pravo špijoiia/o med otroci v ta namen. — Neki otrok je pomotoma crinesel v »olo tudi slovensko »berilo« iz katerega se uči doma. Učiteljica je strastno zgra bila knjigo in jo pred vsem razredom raztrgala na vse kose. Na vsak način vzgojno in kulturno delo! Fašisti so zahtevali, da morajo kmetje na »komuni« (posvetovanje jusarjev) govoriti italijanski. Zdravstvo Dr. J. Jakša, specialist za kožne in spolne bolezni. Nekai o kožS Koža, ki pokriva naše lelo in ga varuje pred raznimi škodljivimi zunanjimi vplivi, nima samo ta očividne naloge, ampak še nešteto drugih, tako da je za vsakega dobro, če upozna točnejše nje sestave in delovanje. Noben drug organ ne opravlja toliko različnih nalog kot koža. Predvsem varuje ves organizem pred vnanjimi vplivi n. pr. mehaničnimi, toplotnimi, električnimi in svetlobnimi. Upravlja s svojimi napravami telesno toploto, izločuje iz krvi gotove snovi in je radi tega važna pri presnovi. Predvsem pa je jk) svojem ustroju varovalni organ. Sestavljena je iz treh plasti: ,,1. Povrhnica ali kožni epitel, ki je zložen v več skladih. Spodnji se trajno obnavljajo, ua zgornjih, bolj površnih pa celice odmirajo, zaroženijo in sčasoma odpadajo. 2. Usnjica je gosto vezivo, v kateri se nahajajo kožne žleze in sicer znojnice in lojuice. Ta plast je prepletena z gosto mrežo krvnih žilic in živčnih vlaken. Pri živalskih kožah se stroji iz nje usnje. 3. Podkožno vezivo, ki ga navadno sestavlja maščevje in ki ima nalogo, da varuje vsaj deloma naše telo pred mrazom. Prva plast, povrhnica, težko propušča tekočine in pline, varuje nas pred izsušenjem in je zelo odporna proti okužitvi z bolezenskimi kalmi. Povrhnica je slab prevodnik toplote in elektrike, ščiti nas pa tudi pred kemičnimi poškodbami. V svoji sestavi je koža zelo Irdna, raztezna in elastična. Njene glavne naloge so: vsrkavanje, dihanje. izločanje znoja, maščobe, uravnavanje telesne toplote. Obenem pa je važno čutilo. Zdrava koža vsrkava razmeroma zelo malo, če jo pa drgnemo ali pritiskamo, pa mnogo več. To nam služi mnogokrat pri zdravljenju kožnih bolezni, ali pri obolenju vsega organizma. Včasih pa povrhnico na različne načine omehčamo, da dosežemo hitrejši in močnejši učinek zdravil n. pr. raznih solnih raztopin in snovi, ki so pomešane v maščobah. Pri mnogih kožnih boleznih je itak povrhnica več ali manj raztrgana in je zato koža bolj sprejemljiva za zdravila, pa tudi za škodljive snovi. Če je pa koža v velikem obsegu obolela, obstoja nevarnost zastrupljenja za ves organizem. Naša koža stalno diha. Iz zraka vsrkava kisik in ga dovaja organizmu; vendar se to vrši v zelo majhni meri. Radi tega dihanja moramo paziti na enažnest. Pu ne samo radi tega, ampak tudi za to, ker oddajamo v zdravem stanju dnevno skozi kožo precejšnje množine vode potoni izhlapevanja. Razven tega so pa še zleze znojnice, ki izločujejo znoj. Potenje ni stalno, odvisno je od mnogih vplivov n. pr. od vročine, težkega dela, pa tudi od živcev, strahu in bolečine, zato se pojavlja le tu in tam. Posebno važno je pa to potenje za našo telesno toploto. Pri izhlapevanju potu se namreč telo ohlaja. Žleze lojnice izločajo na površino svojevrstno maščobo, ki napravlja kožo mehko in voljno. Če pe lojnice odpovejo, postane pusta, trda in na površini razpokana. Taka koža oboli lažje, oziroma je pol raznim bolezenskim kalem odprta. Lojnice niso enakomerno razdeljene po telesu; največje in najbolj gosto posejane se uahnjajo v sredini obraza, na lasišču, na gornjem delu hrbta in prs. Na ostalih delih telesa so redkejše in manjše, dočim jih na dlani in stopalu sploh ni. V' gotovih slučajih izločajo lojnice snovi, ki se nahajajo v preveliki meri v krvi, kar koristi našemu telesu. Zdrav človek ima stalno temperaturo. Pri uravnavi telesne tojilote je udeležena tudi koža ln sicer kot slab prevodnik toplote. Ne varuje nas samo mraza, temveč ludi prehude vročine. Pa še na drug način drži telesno toploto na isti višini. V mrazu se namreč skrči gladko mišičevje in krvne žilice, koža se skrči in /.gosti, kar opazimo kot kurjo polt. Vsled zoženih krvnih žilic kroži manj krvi na površini telesa, zato je koža bleda in oddaja manj toplote. V vročini pa gladko mišičevje popusti, krvne žile se razširijo, napolnijo s krvjo, ki eo radi tega bolj ohlaja. Pri hudi vročini vso to ne zadošča. Takrat pa začnejo delovati žleze znojnice. Koža je po svojem anatomskem sestavu pravo čutilo. V njej se prepleta mnogo živčnih vlaken, ki se razprostirajo prosto v povrhnici, nekatera pa vo dijo iz posebnih telesc. Poloni teh telesc sprejemamo razne občutke; dotik, pritisk, toploto, mraz in bolečine. Vsak tak občutek ima posebno telesce. Tako so n. pr. za dotik in pritisk tipalna telesa, ki so najbolj razvita na koncu jirstov. Koža ni povsod enako občutljiva. Kjer jo več živčevja, tam je občutljivejša. Na dlani in stopalu je najbolj, na hrbtu najmanj. Iz tega kratkega popisa spoznamo kako različne naprave in naloge ima koža. Če oboli, se ne spremeni samo na zunaj, temveč trpi vse telo, ker je ogroženo v svojem rednem delovanju. ввввввввггвтвквшоввв! Požar to ni in ne tovarna lima; slrašan zasmfij čez ulico smrdi pa kuharica dremlje ne, ne kima ko sred sopare ino sredi dima iz loncev mleko ino mast kipi — Ne briga se za torto ne za presto; »SLOVENCA« le prebira: bere, bere zvcitoJ gospodarstvo Zadružna zveza v letu 1927 Iz poročila Zadružne zveze, te naše največje sadružne orgmiizacije, posneuunio naslednje zaui-mive podatke: ŠUvilo članic koncem leta 1926. je znašalo 518, tekom leta 1927. jih je pristopilo 19 in eieer 6 kre-d liniji, 1 nabavna, 3 mlekarske, 3 živinorejske, 2 zadružni elektrarni, 2 stavbinski, 1 lesna in 1 osrednja^ Odpadlo jih Je pa 13, od teh jih je 7 stopilo v likvidacijo (2 nabavni, 8 živinorejske, t .stavbna in 1 'zadr užna elektrarna), 1 je prišla v konkurz« 5 jih je jia bilo izključenih, od teh 2 kreditni, 2 mlekarski iti 1 obrtna.. Skupno je znašalo koncem leta 1927 število članic 52-1. Po deželah Zvezinega okoliša ee dele včlanjene zadruge skdeče: Kreditne 300 (Kranjsko 145, Štajersko 143 in Hrvatsko 10), nabavne in konzuin-ne 87 (Kr. 40, St. 18, Hrv. 9), mlekarske 33 (Kr. 28, Št; 6), kinetijsko-alrojne 25 (Kr. 20, St. 5), živinorejske 26 (Kr. 18, SI. 8), eleklrostrojne 20 (Kr. 8, St. 12), stavbinske 12 (Kr. 11, St. 1), obrtne 23 (Kr. 17, Št. 6), razne IG (Kr. 6, St. 9, Hrv. 1), osrednje 2 (Kr. 2), skupaj 524 (Kranjsko 295, Štajersko 209 in Hrvats'-.o 20). * * * Celokupni promet v letu 1927 je znašal 531,470.954.52 Din napram (102,578.553.80 Din v letu 1926. Gilaiua z dne 31. dec. 1927 izkazuje naslednje postavke (v tisoč Din; v oklepajih bilančne postavke z dne 31. dec. 1926): aktiva: blagajna 215 (78), naložbe Dri poštni hranilnici 624 (518), terjatve v tek. računu 49.31« (46.643), naložbe v bankah 57.998 (43.498), efekti 10.907 (10.542), tuji deleži 114 (61), premičnine 23 (SO), nepremičnine 71 (75), zaloga knjig'in tiskovin 62 ( 75); pasiva: deleži 1347 (1261), vloge v tekočem račuuu 117.795 (102.068), rezerve 177 (136), prel odni račun - (12.5), čisti dobiček 11.5 (12.5), bilančna vsota 119.331 (103.541). Račun zetibe in dobička. Zguba: račun uradni 878 ( 884), zadružna šola 38 (52), zadružni tečaji 19 (13), tiskovine 153 (199л Narodni gospodar 48 (47), obresti 7oni 584 (709), obresti 7733 (6917), donos nepremičnin 111 (103), skupaj 9122 '3270). Deleži so znašali 81. dec. 1927 1,346.589 Din (1926 1,261.323 Din), rezerve 177.2(4 Din (1926 156.344 Din), čisti dobiček pa tl.486 Din (1926 12.508 Din). Iz bilance je razvidno, da so vloge v tek. računu pri Zvezi narrsle od 102 na 108 milj. Din, kar je znak živahnejšega prometa članic za Zvezo. Na drugi strani so so dvignili tudi krediti: od 47 na 49 milj. Din. Tudi so narasle naložbe Zveze v bankah od 45.5 na 38 milj. Din. Vrednost efektov, ee je zvišala od 10.5 na 10.9 milj. Din. Ti podalki kažejo ugoden razvoj poslovanja Zvene in na poglobitev stikov s Članicami. Naslednja tabela nam kaže glavne številke, ki označujejo promet Zveze od 1919 dalje: tlele!' j Reze,veli Pr met v tisočih Din Vege | Kredit v milijonih Din 1919 492 91 66 173-7 30-4 9-4 1920 537 91 76 365-7 40-5 14-9 Г921 480 94 87 436-2 67-5 28-6 1922 505 93 100 477-7 63-0 37 5 1923 508 87 115 3140 61-1 41-2 1-24 502 704 123 424-3 76-8 38-8 1925 497 1184 137 638-3 <•5-3 409 1926 518 1261 156 602-6 102-9 46 6 1927 524 1347 177 531-5 117-8 49-3 Poštna hranilni v letu 1927 Poštna hranilnica je izdala za leto 1927. obširno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo najvažnejše podatke: PoStnočckovni promet. štev. rač. vloge promet v, milj. Din 1923. 9.985 242.4 26.899.6 1924. 11.306 296.2 31.621.6 1925. 12.439 348.2 86.97, .9 1926- 13.627 308.2 40.575.1 1927. 15.178 622.5 46.341.7 Iz teh številk je razvidno, da se nahaja P. h. v neprestanem razvoju. Lani je začela P. h. izplačevali invalide, kakor že izjilnčuje pokojnine drž. uradnikov, v mnogih oblasteh tudi plače drž. uradnikov. Odstotek vinarskega prometa je znašal lani 45.7 %. Iz inozemstva je prišlo lani nakaznic za 35.5 mflj. Din, odšlo pa za 2.2 milj. Din. Letos bo P. h. pristopila splošnemu mednarodnemu črkovnemu in virmanskemu prometu; v kratkem se začne promet t Madjarsko, Avstrijo ,Češkoslovaško. Švico iu Italijo. 1. julija 1926 je začela izdajati tudi vložne knjižice, katere obrestuje po 4%, največja vsota jo povišana na 50.000 l)in. Stanje hranilnih vlog Je znašalo koncem 1927 23 inilj. Din. Г. h. je nad ;lie važen vir za kredit- denarnim zavodom je lani dali 433.6 milj. Din kreditov, lom-bardiilh posojil pa 47.2 milj. Din. večinoma za 6 .io 7% obresti Cisti dobiček stalno narašča: 1928. leta 7.4 milj. Din, 1924. leta 18.4. 1929. leta 83.7, 1926. leta 22, 1927. leta 28.9 milj. Din. Bilanca izkazuje za 1927 slede«e postavke (vse v milijonih Din; v oklepajih postavke za lelo 1926.): Aktiva: blagajna 47.4 (31.4), Narodna banka 139.3 (85 3), dolžniki: tok. rač. 433.6 (310.8), lombard 47.2 (38.9), razno 1.4 (2.9), ccntrala 14\8 (127.2), vredn. pap. 28.7 (23.5), nepremičnine Pfc.O (8(1.7). invonl.ar 5.7 (5.2), depoji 737.8 (601), prehodne posl vke 26.6 (27.2); pasiva: vloge: hrn-nilne 23 (8.1), čekovne 191.9 (308.2), likvld. no-dvignjene 130.8 (98.7). tek. rač. 26.4 (28.9), filiale 141.8 (127.2), rez. fond 20 ( 20), fond za razliko na klimi vredn pap. 4.1 (2.3), depoziti 737.8 (fl<>1), rnz.na pasiva 1.1 ( —), pre'odni 39.7 (15.3), dobiiek 28.9 '22); račun d n b i č k s in izgube: izdatki: pas. obresti 5.3 (28). plače 8.4 (8.1), upr. strogi 3.3 (2.7). odpisi 2.7 (1.3), dobiček 28.9 (25); dohodki: akt. obresti 26.1 (281), provizijo 55 (3.9). pristojbine 8 (1.2), od nepremičnin 1.1 (1.1), od *!4in). Pesa rdeča stane 12 do 13 Din, rumena pa 10—11; koroni? primanjkuje in stane 32—34 Din. Semena za različne trave stanejo približno istotako kot lani. Cebulček se v Slo-veniio uvaža iz Bosne po razmeroma visokih cenah: 13.50—14 Din; semenski oves stane 3.50 Din. Semenskega krompirja se precej naklada za Vojvodino, Bosno in Hercegovino. Srem in Dalmacijo. Ker se je izvoz ugodno razvijal, so producenti na gorenjskem zvišali zahteve na 1.25 Din; ta cena pa se ni mogla držati, ker n. pr. na Dolenjskem niso zvišali cen. Sedaj je začel delati konkurenco našemu krompirju madjarski. ki stane Iko meja 8 peng6 (za kg 80 par) in se uvaža v Vojvodino v velikih količinah ter izpodriva naše blago. V naslednjem podajamo sedaj veljavne cene. Sever & Ko., največje tvrdke te stroke fko. skladišče Ljubljana 1 kg); rdeča triletna detelja 24.50 Din, francoska lucerna plombirana 3-1.50, lucerna brez predenice 2Ć.75--29, ba-stardna (švedska) detelja 34, esparzefa 13.50, nokota rožičkasla 23, rumena ali hmeljska lucerna 19, bela detelja 30. belkasta šopulja 58, lisičji rep 56. frauc. pahovka 17. gola stoklasa 17, pasji rep 43. oasja trava 23. ovčia bilr.ica 34, travniška bilnica 24, medena trava 22, Paceveva ljulka 14.18, angl. ljulka 13.50 do 14.50, italij. ljulka 12, mačji rep 9.50, nav. latovka 35, senožetna latovka 32. mešanica trav za stalne travnike za suha in mokra tla 16.50, za stalne travnike sredia tla in za govejo živino 15.50, za ovčje pašnike 12.50, za vrlove vsako zemljišče 20, krmilna pesa Goliat rum. valj. 14.50. Mamut rdeča dolga 11.50, Eckendorfer, rum. vali. 10.50, Lauker bela, dolga 15, sladk. pesa bela Klein-Wanzlel ner 14, korenje deb., rum., vel. 42, iesenska (strniščna) repa kranjska bela okrogla, ali rdečeglava 17.50. proso belo 3.75, rumeno 3.50, ajda ima ali siva 3.75, gra-horka poletna 3.90, kumna holandska 14.50, mak rnridri 12.50. dom. 9, konoplja vis. madi. 8, deb. za ptičjo hrano 5.75, oves izbran češki 3.75, oves lu-ščeni-7.75, svetlikasto seme 6,-pfičia hrana mešana 5.75, fižol vis. cipro 7, grah /a lu?čenje majski 14, čebulček 6—20 mm v premeru 13.50. Micko. Radi jx>sta in bližajoče se Velike noči je množina mleka pri kmetovalcih padla, konzum v mestih in industrijskih centrih j>a je narastel, zato gre mleko dobro v promet, vendar pa so ostale cene stare in se prodaja mleko v Ljubljani po prodajalnah na drobno po 2.50 Din za I, dostavljeno strankam na dom je 0.25 Din pri 1 dražje. — Maslo. Tudi za maslo je iz istih razlogov večje povpraševanje, vendar krijejo domači trg še vedno kmetovalci s kmečkim maslom, ki ga prodajajo trgovcem po 30 Din za kg ter stane na to na drobno 35—40 Din za 1 kg. — Maslo iz mlekarn se prodaia v en gros trgovini po 45 Din, detajlno po 52—56 Din za kg. — Iz Slo- eni.ie pa se mnogo masla točasno pošilja na Hrvatsko "in v Srbijo, kjer plačujejo trgovci boljše cene, ki se celo približujejo tukajšnjim detajlnim cenam, vendar pa le za prvorazredno nami/no blarro. Sir. Cene siru pa imajo nasprotno še vedno padajočo tendenco to pa iz vzroka, ker so slare zaloge v sirarnah zelo velike. — Nov moment v trgovini s sirom ie ta, da so Osrednje mlekarne r. z. z o. z. v Ljubljani pred nedavnim časom izvozile v Nemčijo tri vagone sira emcntalskega tipa ter tako delno razbremenile domači Irg. — Je to dosedaj prvi izvoz sira iz Sloveniie, če ne upoštevamo da so Bohinjci 1. 1023 poslali nekaj sira v Avstrijo, ki pa jc radi s'abe kvalitete bil zavrnjen in poslan zopet nazaj v Slovenijo. — Cene v en gros trgovini pri odjemu celih hlebov za prvovrstno blago 22 Din. — Orne se regulirajo tako po kvaliteti, kakor tudi velikosti hlebov. Detajlna cena pa je 35—40 Din. Laneno seme, olje in tropine. Cene za laneno seme so precej stalne in se gibljejo v Londonu na višini od Lstg. 15— za 1000 kg ali 4.10 Din za kg netto cif Trst. Dpledi za žetev so tako v Argentini kot v Indiji dobri. Tudi ?ev. Amerika ima lepe po-seve. Zato je treba pričakovati, da se bodo cene na svetovnem trgu tekom tega leta gibale na višini od 4—4.25 Din za kg. netto. — Na domačem trgu ni nobenega blaga. Posamezne zaloge so v šneknla-tivnih rokah, vendar ne velikega obcega. Konsu-mentje plačujejo zadnje do 5 Din za kg, tendar to samo takrat, ko so v zadregi, drugače posegaio rajši po inozemskem blagu. — Cene lanen"mu olju so ravnolako zelo stalne in ne smemo pričakovati to leto velikih izprememb. — Povpraševanje za la-nene tropine je p« ze'o veliko, kaiti druga manj vredna krmila so precej poskoči'« v ceni in zato segajo kmetovalci rajše po lanenih tropinah, ki iih je pa danes že zelo težko dobiti p» 3.25 Din za kg. ttor&a Dne 17 marca 1928. Deviini promet je bil tn leden izredno živahen; zlasti je bil znaten v petek. Skupno je znašal v tem tednu 24.2 milj. Din nnprain 12.5. 14.0, 12.9 in 17. 8 milj. Din v prejšnjih 4 tednih. Poleg Curihn jc bilo'mnogo povpraševanja ludi la devize: Praga, London, Dunaj In Newyork. Med deviznimi kurzi »e je v leku ledna učvrstil Berlin, variiral je v teku ledun znatneje Dunaj, tudi Praga, Trst pa Je nadalje nazadoval. Na tržišču vrednostnih papirjev je bila slaba tendenca za državne papirje. S 15. marcem se je začel izplačevati kupon invest posoj. 7% invest. posoj. in agrari so teudirali st; beje cel teden. Vojn« ftkoda je do petka padala. Že v četrtek pa je nastopil delen preokret, ki se je v potek celo stopnjeval: vojna škoda se je začela dvigali, toda kupcev ni bilo dosti. V bančnih in industrijskih papirjih ni znatnih izprememb. Objave bil ne in dividend za 1927 niso vplivale na kurze, ki niso nič reagirali. Enotne slike bilance in cenitve dividend ne nudijo, opažn pa se tendenca k stalnosti dividende, podjetja pn, ki so doslej iz prestižnih razlogov dajala višje dividende, so pa bila nnrnvno primorana znižati dividendo. Nn Dunaju je nazadovala v teku tedna Trboveljska od 61 na 63. Kranj, industr. pa se je okrepila od 39 na 41 šilingov. Za blagu glej »Tržna poroiilac. DENAR. t-J LJubljana. (Prosti promet.) Berlin 13"0, Curih 1093, Dunaj 801.40, London 277.55, Nevvvork 56.875, Pariš 223.85, Praga 168.60. Trst 300.40. Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 1860, Curih 1095, Dunaj 801.25, London 277.50. Newyorl< 56.87 bi., Pariz 223.83 bi., Praga 168.55, Trsi 300 50 bi. Turih Belgrad 9.133, Berlin 124.20, Budimpešta 90.H5, Bukarešt 3.21, Dunai 73.13, London 25.845, Newyork 519.385, Pariz 20.435, Praga 15.393, Trst 27.43, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 87.10. Trst. Belgrad 33.30—33.32, Curih 36П.50— 365.50, Dunaj 263.75—269.75, London 92.-10—92.42, Ne\vyork 18.91-18.92, Pariz 74.30-74.40. Dunaj. Devize: Belgrad 12.49375, KodnnJ 190.35, London 84.6625, Milan 37.5175, Newyork 710.40, Pariz 27.955, Varšava 79.66. Valute: dolarji 707.30, francoski frank 27.88, lira 37.56, dinar 12.41. češkoslovaška kron« 21.02. Praga. Devize: Lira 178.25. Belgrad 59.35, Pariz 132 75. London 164 60, Newyork 33.7-15. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.86, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. (Prosti promet.) 7% invest. posoj. 87 bi., agrari 57 bi., vojna odškodnina 439 bi. Dunaj. Podon.-eavska-jsdrnn. 80.50, Hipo 7.90, Alpine 41, Leykarn 10.10, Tbovlje 62.90, Kranjska industr. 41, Ruše 34 25. Gutniann 28, Slavonija 1.62 Trst. Adria 207, Assicurazioni Generali 641.1, Cosulich 198, Riunione adriatica 2655, Tripeovich S26, Split-cement 250, 1rž. Lloyd 678. Dalmatin 124, Ocean i a 90.5(1. BLAGO. Nevi Sad. Pšenica bnč. 337.50—842. gor. bna 385—336, ječmen bač. 295- 305, inne. 240— 245, oves bač., ban., srem.. slav. 2-0— 260, koruza bad 255—260, ban, 251—258. bela 257 50--262.50, srem. 250—235, april-maj 252 50 -257.50, moka 0 g in ga 465—475, št. 2 445—455. št. 5 425—435. št. 6 370-380, št. 7 305-315, št. 8 220—230, otrobi bnč., sr. 207.50—217.50, Promet 4 vag. moke, 8 vag. pšenica, 158 vag. koruze, 1 vag. otrobov. Budimpešta (lerminskn borz.a), 17. marca. Tendenca oslabljena. Pšenica marc 33, zaklj. 32.98 -33. maj 33.74, 33.62, zaklj. 33 62 - 33 64, okt. 30.83, 30.76, zaklj. 30.76-30.78, rž marc 32.04, 31.96, zaklj. 31.96—31.98, maj 31.72. 31.76. zaklj 31.76- 31.78, koruza maj 28.10, 27.86, zaklj. 27.86—27.90, julij 28.82. 28.86, zaklj. 28.64—28.68. МШИИВИИИММИ— Vaše lelo '^fe zahteva nego, da ostane zdravo. 7a pravo nego telesa se uspešno rabi že od dedovsiib časov pravi Fellerjev milodišeči Llsalluid Oslabljenemu telesu doprinaša moči in svežosti oživ-buie živce, iači mišice in tetive ter delu,e dobro na vse ostale dele telesa. Masirsn e in drgnenje i Elsalluidom pospešil e obtok krvi ter vzdržu e (ako telo vedno odporno in čvrsto za delo Dmivanie z t Isa-lluidom iači trudne oči, deluje i tnineno na živce ler ublažuje boli. V zunanji tn notranp uporab, je najbolia zaščita rroti nahodu, mllu-enci, gripi in drugim na le/11 i v i in boleznim in prehladu Raztopljen e izvrsten za t/piranie ust. grla in goltanca Elsalluid ie že 30 let tako priljubi en le zato, ker je vsestransko uporabljiv, zunan'f in notran e. kol na zaneslji-veiše domače sredstvo in kozmetikum. Močnejši ie kot Irancosko žpan.e. i; Zahtevajte v lekarnah in tozadevnih trgovinah tuili v najmanjših krajih izrecno „FH ler lev" pravi KUafluidv poizkusih steklenicah poli' , dvojne po'.»* ali Apecijalen po i(>' Min. Drujraee naročite direktno po po>ti, potem jo cenejo, čim voe.lo količino naročite naenkrat, kur stane i. omotom in po»mino vrud , 9 poizkus, ali 6 dvojnih ali 2 6puuijalnt stekl. Din 18 « c 12 c «4 « • 102 Din 54 « « .46 « « 12 « « 26(1 Din UR Nnulov označite lasno: Lekarnar E U G f N V, F Eli STJSKA DON.IA ELSATitO 134, K VATSKA шшцитшмввакд MED (strd) trčan, zajamčeno pristen 1 kg 20 Din. 5 kg po i 19 Din, večje množine, veliko cenejie. Na razpolago je ie ajdov, smrekov, kostanjev in me&an. Velcčebelarslvo F. KIRAR, Sv. Peter p. Mariboru. Srednii devlzn' teW l ubl«. horri rrf12. HI. r*o16 III. 1928. Dne Berlin ('up h Diiiihi t.iii.iini \e» »or« Pari/ 1 rnun Trsi 12. 9. 0 1()И.\— 8IJI.f0 277 64 66.87 —,— l6-<.61 300.64 13. '359 75 l(N5.— i4)l >4 277 ti J68T —.— 168.55 —.— 14. 1360.— I<)9\— 801.10 277Л5 56*7 —.— I6>.55 3<Ч15' 15. 1360,- 1095.— 801.84 L'77.5*i 5ti.s75 168 65 3(0.45 1& IJ60,- 8U J5 277.54 50*875 —.— 168.60 Tukajšnje zastopstvo sledečih tvrdk: Hessler mlin Senta, Novi parni mlin Bjelovar, Trgopromct Zagreb — i i i e za takoj Ponudbe nasloviti na Makso Kovač, Ljubil« Dauiilu om in Svet, marec, št. П, 192*, prinaša med drugim: Dramo Kraljifna Ilaris od Л. Leskovca, pesmi Aniona Vodnika, prozo Soha gv. Boštjana od Franceta Bevka, Mačka ua hruški od Vladimira Barlola. V prosvetnem delu je veleaktuaten članek arhitekta I. Vurnika o enodružinskih hišicah in drugi. Bogat jo informativni del. Ilustracije prinašajo tipe enodružinskih hiš. — Podrobno oceno prinesemo. Kako je umrl Razputin V r-La Revne de ParisK temu ali onemu ministm pošljem svoje pismo ali pa vplivne osebnosti.o — -/Kaj storijo ministri vse. kar zahtevate od njih?-: — >Da,< je zaklical, -prav vsak. Zakaj pa ne? Svoje položaje imajo itak meni zahvaliti. Dobro vedo, da, če hočejo križati moje načrte, jo zanje usodno. Niti ministrski predsednik si mi ne upa nagajnti. Pred kratkim mi je ponudil 50.000 rubljev, če odstranim Protopopova iz urada. Carica sama mi je zelo udana. Kaj naj store torej drugega, kot da me ubogajo? Vsak se me boji.: Moja zarota je zavzemala vedno širši obseg. Zadela me je vloga, da hodim k Raspu-tinu, da ne izgubim njegovega zaupanja, in izvem od njega kolikor največ mogoče. Določili smo. da pride Rasputin 16. decembra 1017 v mojo hišo. Zvečer naj bi ga bil pripeljal v avtomobilu na dom, kjer je čakalo nanj zastrupljeno vino in pecivo. Ko sem prišel k njemu, mi j« pokazal veliko zbirko denarja, zbranega za - izkazane usluge od strani pravoslavne cerkve, upihnil ie svečo, prižgal drugo luč in se potisnil v kot. Naenkrat sem čutil sočutje; pred menoj je stala žrtev in nisem se mogel odločiti izpeljati svoj načrt. Zaupal mi je. Pred menoj so se vrstili odlomki njegovega življenja in tedaj nisem več odlašal. s-Popeljem te sam,«* mi je dejal, ko me je vodil navzdol. Hotel sem odstraniti njegovo roko, a bil sem kakor trd. Ničesar drugega ne vem. kot da sem hotel le na prosto in ko sem bil zunaj, sem bil zopet hladnokrven in zbran. Medtem so se zbrali v moji hiši ostali zarotniki. Domov sem prišel okrog polnoči in peljal svojo žrtev v jedilnico. Rasputin je spil prvi kozarec, spil drugega, toda brez učinka. Smejal s« mi je, kakor da bi hotel reči: -Poglej, kaj vse poskušaš, a storiti mi ne moreš ničesar.-' Navidezno se je upiralo močno truplo Rasputinovo. Oprostil sem se mu pod pretvezo. da moram h gostu in sem v hitrici izmenjal s prijatelji nekaj besed. Končno sem vzel revolver velikega kneza in šel navzdol, da dejanje sam Izvršim. Rasputin me je povabil, da greva k cigankam. Niti nnjmanjc ni slutil svoje tragedije, ne dajal znakov zastrup-Ijenja. Obrnil sem se in zapazil nad mojo glavo razpelo. -»Kaj ga tako opazuješ?^ je vprašal Raspulin. >Uguja mi, lep je.« Raspu- tin me je vprašal, koliko slane. 'Nato sva se gledala, opazovala, premišljevala... Trenutek je bil ugoden. Počasi sem prijemal za revolver. Kam naj pomerim, sem si mislil, ali v sence ali na s rtv, ? Pretreslo me je po vsem životu, strel je padel. V sobi je zagrmelo kot da je zadeta divja zver in Rasputin je padel na medvedovo kožo. Bil jo mrtev. Toda, ko sem ga potipal, je bilo njegovo truplo še gor-ko. No vem, kaj me je prijelo; naenkrat ga zgrabim za roke, ga streeeiu, in v istem hipu skoči Rasputin na noge. Bil sem, kakor da me je zadel mrtvoud. V sobi je odmevalo divje rjovenje, pred menoj so se dvigale roke. Rasputin je planil name in iskal grlo, da me zadavi. Iz njegovih ust se je vsipalo le moje ime. Le z največjim naporom sem se ga slednjič otresol. Končno se je zgrudil. Toda zopet me je presenetilo. Po vseh štirih je plezal do stopnic, divial in se penil kot ranjena zver. Že je zgrabil za kljuko in hotel ubežati ua dvor. Sicer so bila vrata zaprta, toda udala so se navalu Rasputina, ki jo izginil v temi. Planili smo za njim, zadoneli so streli in po četrti krogli je padel na kup snega. Streli so mu končno upihnili luč življenja. Vest o njegovi smrti se je bliskoma razširila po Petrogradu. Mene in velikega kneza Dimitrija so na carjevo povelje zaprli. Carica je zahtevala najstrožje kaznovanje. Toda Petrograd je bil vesel in javno mnenje je bilo tako absolutno na naši strani, da bi bilo usodno, če bi nas hotel kdo kaznovati. Izgnali so nas le iz države. Osebnosti v Društvu narodov Mrzla, neokraSena dvorana v Ženevi je postala govorniška tribuna sveta. Preje so hodili v Ženevo v glavnem politiki. Sedaj se je razvilo že družabno življenje in leto za letom je j več ženskih obiskovalk. Aristide Briand je poseben ljubljcnec dam. Njegovo priljubljenost karakterizira najbolj anekdota, da je prileina dama — seveda plemenitega pokolenja — Bri-andu, ko je stopil v hotel sVictoria«, padla okrog vratu in inu zagotavljala: Oh, gospod Briand, ljubim vas, rada vas imam.«: Ženevsko ozračje nasprotno ni posebno ugodno za angleške govornike. Kadar govorijo, jih razumejo kvečjemu zastopniki angleških dominionov. Skandinavci in Nizozemci. Francoski kolegi pa so obratno v Ženevi kot doma in zato ni čudno, da vse čaka, kdaj bo govoril Briand. Stari skeptik je mojster l>ese-cle, ki zna krasno igr«.ti na violino človeške notranjosti. Ni ravno učen, prej bi rekli nc-učen. Mali, slisnjeni mož, ki kakor zaprt lev. hodi sem in tja po tribuni, združuje s čudovitimi slikami mistike moč revolucionarnega govornika. Kdor je poslušal Brianda, ne sme brati njegovih govorov. Briand namreč ne rabi logike. Druga latinska osebnost v Ženevi jo Italijan Vittorio Scialoia. Je juridični kram-liač, ki govori tiho. komaj najbližjim razumljivo, a ima kmalu mnogo poslušavcev. Nekateri ga smatrajo za najbistrejšo glavo v Društvu narodov, ki no poje rada mirovnih himen. Beneš je slab govornik. Toda njegovi red-1U govori imajo politično vsebino. Grk Nicolas Politis ima lepo obliko tn vsebino prav kakor starogrški govornik. Stresemannov hreščeč in suh glas, ki ne pozna ne nnizike ne mehkobe, , pridobi na moči šele z energijo državnika. Ka- i sporazumno z razdivjano maso. dar govori, verjame na človeško moč, na vrod-post sedanjosti in srečo priliodnjosti. Najhujše učinkuje kot mož dejanstva ui brutalne logike. Ima moč v sebi, manjka mu pa vera in simpatija do listih, katerim govori. Angleški zunanji minister, visoki, vitki in elegantni Austen Chamberlain, ki nikdar ne pride brez zgodovinskega monoklja v levem cčesu, vpliva na poslušavstvo skrajno mrzlo. Ima pa neko lastnost, da ima namreč poslušavstvo ob njegovih govorih vtis, rla vsaj misli, kar pravi. Toda iz vsake besede izzveni, cla govori le za angleški imperij. Angleška zveza je najstarejša mirovna zveza sveta. Chamberlain je za Društvo narodov, (oda nikdar ne gre tako daleč, dn bi dopustil razbitje angleške države. Torla besede so besede in glavnih nalog ne rešuje govorniška tribuna, ampak hotel. Zasebni razgovori državnikov, ki se kaj radi snidejo, stavljajo javnost v skupščinski dvorani pred dovršeno dejstvo. Koga linčajo v Ameriki? James We!don Johnson opisuje v s-The Centnry Magazins linčanje črncev takole: Ze drugič stoje tri jo črnci, med njimi ena žena pred svojim krajevnim sodiščem. Gre za njihovo življenje. Najvišje sodišče je njihovo prvo izvršitev obsodbe odložilo. Sedanji predsednik sodnega dvora razglasi sodbo, na podlagi katero je eden od obtožencev oproščen. Na večer se je zbralo lepo število avtomobilov, ki so se, kakor zgovorjeno, sestali pri ječi. Nekdo od njih ima ključ do ječe. Prikazni zginejo v ječo, se razvrstijo k celicam in zaprejo duri za seboj. Črnka ve, da je prišla njena zadnja ura. Njeno ledeno vpitje, odmeva po kamenitib stopniščih in kmalu nato so zasliši vpitje, prošnja in jokanje dveh črncev, ki enako dobro vesta, da bosta usmrčena, čeprav je sodnik popoldne enega izmed njih označil za nedolžnega. Še se sliši šum odhajajočih avtomobilov. Črna moža in črna žena s steklenimi očmi in skoro ohromelimi udi zginejo v temi dreves. Slišijo so streli in dvoje teles pade trdo na tla. Žena se vlači po tleh, za njo pa se kažejo sledovi krvi: v smrtni bolečini prosi za življenje in stoka. Padejo nadaljnji streli, nato pa vso tiho jo bilo. Naslednjega jutra je šla po deželi govorica, da je nekdo bil linčan. Javno mnenje pa pravi, da ne bo nihče kaznovan. To je kratek opis slučaja, ki se je zgodil S. oktobra 192t> v Aiken v Južni Karolini, iu ki se da uporabiti pri stotinah drugih slučajev. Dobro premišljeno delovanje teh napadalcev v južnih državah Ameriko dobro ilustrira številne epizode zadnjih let. N. pr. 29. junija 1910 je prinesel časopis v New Orleansu na pni strani debelo natiskan naslov 'Črnci bodo sežgali 3000 ljudi;:. Drugi list z imenom ■ Nevvs v deželi Mississippi je napovedal vnaprej: 'John Hartfield bo danes ob petih popoldne linčan. Tisočglava množica se pomika proti mestu, da prisostvuje dogodku; oblasti so brez moči -. 26. januarja 1921 je bil neki Ileu-ry Lowery v Nodena sežgan; list : Press;: je že to vnaprej napovedal z napisom "/Morda bodo danes linčalj tri črnce;:. Listi opisujejo z vso potankostjo postopanje teh grozodejstev, ki dajejo drug drugemu zgled. 20. septembra 1925 je bil neki črnec v Rockyford (Mississippi) živ sežgan. Zopet je pisalo časopisje: :Množica je ! gledala do konca, kako je bil sežgan ta črnec, j Stal sem med 6000 ljudmi, ko so zublji rdeče-i ga plamena objemali črnca, ki si ni mogel pomagati. Slišal sem vzdihe smrtnega strahu, po so plameni strgali raz njega obleko. Scena so opisuje prav po amerikansko do podrobnosti. Odkod linčanje? Nekateri trdijo, da je vzrok večine slučajev hudodelstvo nasilstva nad belimi ženami. Toda linčajo se tudi črne žene, kar kaže, da ni glavni vzrok v omenjenem zločinu. V zadnjih desetih letih so v Združenih državah Severne Amerike linčali 02 žena. Med 4000 slučaji Iinčanja je bilo približno 18 odstotkov obtoženih posilstva. Pripomnili je, da je bilo mnogo obtožb potem, ko je že žrtev padla, preklicanih in je izseljeniška komisija sama ugotovila, da je manj slučajev posilstva pri črncih, kot pri belih Amerikau-rih in belokožcih sploh. Znano je, da je število tovrstnih zločinov nr.d belimi ženami v angleški Vzhodni Indiji, kjer so črnci in mu-lati v veliki večini, skoro neznano. Linčanje, kjer je v južnih državah poznano, ne zadeva v bistvu kriminalnega razpoloženja črnca, marveč je ostanek suženjstva. Bela druhal linča črnce iz razlogov, ki so tako nizkotni, da ue more razumeti umora, če ue poznamo socialnega ozadja. V južnih državah n. pr. ne vidijo radi, če kak črnec poseduje drug avto kot navadni Fordov voz. To bi bilo greh proti družabnemu zakoniku, če kak črnec vozi belokožca. Dejansko so radi kršitve tega zakonika večkrat žc linčali črnce. Tudi so bili linčani radi tega, ker se niso ognili belo-kožcu, ki je pripeljal nasproti z avtom. Nek črnec je bil linčan, ker je prosil pred durmi neke hiše za kozarec vode in ga je histerična gospodinja obtožila., da jo je hotel napasti. Justica Iinčanja jo kot amerikanska ustanova znana po vsem svetu. Ta justica je velik madež na civilizaciji Združenih držav Severne Amerike; kajti le-tain se možje, žene in otroci živi sežigajo in to v nasprotju z razsodbami sodišč, bodisi da uradniki, ki so prisegli, da bodo spoštovali zakone, molče, ali pa de- Locitve zakonov Menda ni boljšega znaka za razrvanost in opešanost našo dobe kot so bolezni vobče, bolezni dražbe še posebej. V tem pogledu je zelo zanesljiv barometer število zakonskih ločitev. V letu 1923 je bilo v Berlinu 8500 ločitev, leta 1924 že 9500. Najbolj klasična dežela ločitve zakonov je vsekakor Rusija. Hitro, kakor se zakon sklene, se prav lako lahko razdruži. Zadostuje le preprosta izjava. Obstoja sicer omejitev, da se ne sme skleniti letno več kot Ireh zakonov, toda tudi lo se večinoma ne prakticira. V drugih državah pride v Ameriki ena zakonska ločitev na 5.7 zakonov, v Švici na 16, v Franciji na 21, v Nemčiji na 24, v Norveški na 30, v švedski na 33, v Angliji na 96 in v Kanadi na 161! V Nemčiji se je 1913 ločilo 17.835 zakonov. Po mirovni pogodbi je Nemčija izgubila 6,500.000 prebivavcev. Na tem zmanjšanem ozemlju pa je bilo leta 1925 35.431 ločitev. V berlinskem zoološkem vrtu zelo dobro prospevajo divje zveri - Slika nanl predstavlja novo pridobitev — 4 mlade leoparde. Koliko narodov je v Rusiji? Ruska akademija znanosti je izdala prevažno statistiko. Ugotovila je namreč na podlagi ljudskega štetja iz lela 1937 in pa podlagi znanstvene ekspedicije, da biva na teritoriju ruske države 156 narodov. Ti narodi so zastopani v sledeči številčni moči: Husi 70 milijonov, Ukrajinci 25 milijonov, Belorusi 4 milijone, Kirgijski kozakl 4 milijone; Uzbeki 3,764.868, Volški tatarji 2,265.000. Judje 1,897.72«, Azerbcjdžanci 1,506.504, Moldavci I.300.000, Armenci 1,126.594', Oeorgijci 1,(»4.734, Ouvaši 1,062.005, Nemci 1,041.371, Tadšiki 871.532, Turkineni (Kara-Kirgizi) o83.'07; Kirgiiz 643.099, Votjaki 466.182, Čeremisi 309.761, Poljaki 369.078, Baškiri 820.734, Teptjari 289.571, Migrelijci 239.611. Avari 234.000, 0-»:ti 227.630. Burjati 220.442, J* kuti 220.040, Zarelijci 207 728. Zirjani 186.108, Mi-šari 185.568, čečenci 184.257, Dargini 180.000, La-HM 177.616, Grki 171.061. Kumiki 160.000, Esli 153.564, Kal mik i 140.000, Lezgijci 131.600, PermjaM 128.132, Tati 125.000, Finci 120.388, Kabardini 128.223, Parakalpaki 06.976, Laki 90.000, Gagavzl 76.000, T-ališi 75.824, Litovd 75.000, Korejci 73.310, Abhazi 72.000, Cerkcsl 684.00, Rogajci 00.000, Turki (unatolski) 60.000, Taranča 62.303, Jugusi 58.000, Kitajci 57.167. Arabci 54.318, Tungezi 53.1.94 Bolgari 52.758, Kurama 50.000, Kurdi 49.000, Ka-ratšaji 46.820, Češi 43.054, Kašgari 39.528, Tobol-ski tatari 37.637, Perzijci 35.000, Cigani 28.000, Ta-basavani 27.782, Altajci 26.0&I, Izalkari 23.695, Svani 23.000, Kajtaki 21.609, Ostjaki 18.091, Duu-gani 18.318, Šaniojedi 18.021, Vepsi 15.708, Sugnani 15.140, Jesidi (Armenija) 15.000. Sorti 14.809, Ka-rajiti 13.000, Iranci 12.272, Cukti 12.000, Kačinri II.794, Sibirski Buhnri 11.659, Oulimci 11.123, Is-hora 10.595, Besermjani 10.000, Udinci 9668, Telen-geti 9200, Lamuti 9049, Tomsk-kuznecki tatarji 8161 Kar.tpagahi 8000, Oguli 7976, Andijci 7780, Kisik! 7959, Teleoti 7000, Voguli 6814, Korjaki 6702, Cer-nijski tatarji 6342, Bagulali 6167, Dido.ici 6115, Kura ta jci 5593, Kamčadali 5700, Goidi 5441, Zahurl 4949, Čimalali 4923. Ajznvl 1701, Iznrabinci (Turki) 4433, G lijaki 4298. P.uduhi 3410, Ahvahi 332, Albanci (arnavti) 3000, Kapuc in i 2803, Armenski cigani 2500, Sivdnjeazijski cigani 2500, Sojoli 2600, Sartski Kaluiiki 2405, Oroši 2407, Lizi 2400, Vabami 2224, Otči 2200, Kinalugi 2196, Srbi 2210, Bozbijci 1945, Lapi 1620, beloruski tatari 2614, Jagnobi 1197, Dšemšidi 1608, Kvaršini 1561. Bot-lihi 1363, Godoberini 1339, azijski Eskimi 1134, Koibali 1015, Jugakiri 1003, Jazgulaml 1000, Vodi 1000. Dolgani 967. Beludži 936, Lebdini 007, Ku-mandini 873, Kunzali (Dagestan) 799, Artšini 797, .Taponci 588, Alouti 50!, Čuvani 452, Kezari 445, Nedigali 423. Karagazi 389, Francozi 370, Afganci 3G5, Norvežani 300, Rerbijci 219, Kam-zini 137, I?-kašimi 100; število krimskih tatarov ui navedena Potovanje v zraku — sredstvo proti kašlju ' Kol pri hudih katarih, jc sprememba zraka tudi pri kašlju in hripavosti dobro zdravilne sredstvo. V nekem zdravniškem časopisu popisuje zdravnik skušnje, ki jih je pridobil pr zdravljenju hrpavih in kašljajočih otrok z zrakoplovom. Oče treh otrok, ki so že več časa bolehali na kašlju, se je obrnil nanj z vprašanjem, če sme vzeti otroke s seboj, ko bo potoval z letalom, ne da bi obstojala nevarnost, da bi se zdravje otrok poslabšalo. Zdravnik je v to privolil in oče je vzel dva otroka s seboj. Polet je trajal 2 f ri, leteli so pa v višini 3000 m- Podobne izlete so napravili še večkrat. Zdravstvene stanje otrok se jc vidno boljšalo in otroka sta brez zdravil tudi ozdravila. Tretji pa, ki je ostajal doma, je bolehal dalje. Po tem receptu bi bile proti kašlju in hripavosti najboljše sredstvo — letanje po zraku. Prepridigal se je Presbiterijanski župnik v kalifornijskem mestu Gelendale, John Matthevvs, se je obrnil na sodišče v San Francisco s tožbo. Zahteval je, da mu sodišče potrdi v razsodbi, cla mu pristoja odškodnina, ker se je prepridigal. Pri pridigah je prešel temperamentni župnik v tako strast iu gestikulacijo, da si je izpahnil roko in se moral dati operirati. Stroške operacije naj mu sedaj povrne mesto, ker se je nezgoda pripetila pri Izvrševanju poklica. Kdo najhitrejše grize? V londonskem zoološkem vrtu iniajo špansko krastačo. Vselej, kadar ji dajo jesti, jo opazuje nek znanstvenik, če pride v njeno bližino običajen črv, je bliskoma po njem. Hitrost grižljajev so hoteli ugotoviti s pomočjo filma, ki je sprejemal s hitrostjo 1/500 sekunde. Toda hitrost grižljajev je bila prevelika in s filmskim poskusom ničesar dognanega. V Lo..donu trdijo, da napravi ta žival 1000 grižljajev v eni minuli * Masa obrt Md.BAHOVlC ШШ9Л Elegantne ZZZn spalnice PMVjpp] prvovrstne izdelave, je- L Д J f Mk ditnicc in kuhinjske opra- ve nudi najceneje in ЈГ^РУ^^л vabim na ogled Matija Andlovic мВ8шшДИВ strojno mizarstvo 'JTlIlllKffl Ljubljana, Vidovdanska 1. Uradi, šole. bolnice, last-niki dvoran, delavnic ii zasebniki uaročajo Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarlje, odjemalne knjižice, bloke, zvezke 1.1, d. ORIGINAL Tipa 220 PATENT riLUl LCPE-DODBE SOL8DNE 8rrva.jlrvi oklep Jeci-ro ka.rn.rvi MALO GORIVA.DOLGA PRIjeTNA GOHKOTA Zaloga; 8MŽ,.GUZEIJ Ljubljana-Šiška Jernejeva S. (dvo.iiCt pod CelovšUo cesto 581 PROSPEKTI DOMAČA PRIZNANJA Žimnice zdravilni £o| prenavlja. Cisti in osvo-injo kri. izboljša slabo prebavo. sli hotno 'lelo vanje čreves, nanlhova-njo. obolenja mokrafine kislino, Jetor, iotca In J.olčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno ufiln kule pri arteriosklerozi »Plantnta« čaj je pristen v plombiranih paketih po Oin '0* — v. napisom proizvajalca: lekarna Bahoreo Ljubljana Kongresni trg (Dobi so v vseh lekarnah) modrece, posteljne mreže želez. postilie (zložljive), otomane. divane in drug« tapetniške Izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniko. Krekov trfi It 7 (poletf Mestnega doma). Semenski oves debelozrnat - zajamčeno očiščen - oddaja po ugod. cenah tvrd A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24. 4'5 IIP. - Cilind. vseb: 223 cm. Cena Din 11000 — Olajševalni plačilni pogoji Že pri naplačilu 2600 Din — vsak lahko kolo takoj dobi. Molor je na ogled in pojasnila pri:' Viftctor Bohinec, Ljubljana Dunajslta cest« 21 nudim po skrajno ugodnih cenah 1 Na debelo 1 Na drobno! Anton Janežič, Ljubljana, Florjenska ul. 14. knjigoveznica in Crtalnica trgovskih knjig. Ravno tam zastopstvo za male Voithove turbine in (omove elektromotorje. Telefon 3252. najstarejša kleparska deiaunica za dame in goepode sprejema in najceneje izvrši Modni salon STUCHLY-MAŠKE Ljubljana, Židovska ul. 3. oblastveno koncesionirani vodovodni instalater se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za vsa stavbena in kleparska dela, kakor tudi vodovodnih naprav v zgradbah in privatno. Naprava moder, kopalnic, umivalnikov, bidetov, stranišč, pomivalnih miz za kuhinje s toplo in mrzlo vodo ter vseh drugih sanitarnih naprav. — Proračuni se izstavljajo brezplačno. TV0..NICA GLINASTIH STREŠNIKOV IN OPEKE Takoj zamenjam žito za moko. Dam tri vrste pše-nične moke, ajdove pa dve. - VALJAVEC, mlinar pri ge. Ribnikar, pd. Krišelnu — valjčni mlin, Retje pri Tržič«. 1970 Eiektroinstalacije za luč in pogon, prodaja in previjanje elektromotorjev, mehanična delavnica. — Elektropodjetje Ljubljana VII., Jernejeva cesta 5, telefon 3252. Dnevna produkciia ГОО.ООО komadov strešnikov in opeke. — Proizvajanje vseb vrst opeke in slrcinikov ter vseh glinastih predmetov. Posebno se priporočajo FALCANI IN DVAKRAT FALCAN1 STREŠNIKI v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. - Dobavijo se franko na vsako postajo. — Glavno zastopstvo za Slovenijo: vrtna oemena 1869 ustanovljeno 1869 351 telefon 351 Popolnoma varno naložite svoj c*enar v železnafovino lekarnarja dr. (i. Pleeoli-Јв v Ljubljani kiepča osla bele. maiokrvne odrasle in otroke. Sp. Duplje št. 29 — izdelujem kožuhovino, strojem jerhovino, vse vrste divjačino in razne vrste kože. - Naročila sprejema tudi Peter Kristan, čevljar — Savsko predmestje, Kranj. Umetna gnojila, semenski oves, polfska in vrtna semena, moko, koruzo in špece-rijo dobite pri Gospodarskem društvu na Vrhniki. Ljubljano, Gosposvctska c. 13. Itolizej Telefon štev. 2867. v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cest: poleg hoteia »Union Hranilne vloge se obrestujejo Tovornisha zaloga: vsega elektroinšt. V. D. E. materijala, svetilnih teles in sploh vseh v to stroko spadajoeih predmetov. RadlO: sestavni deli, aparati, detektorji, žice, baterije, zvočniki itd. ElehlTOZOn: in drugi medicinski aparati. Prvovrstno blago! Najnižje cene! IVajiepša drva Cebin, Ufolfova ul. 1/2 Vrvarske izdelke naiboliše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje Komisijska zalogo Palma, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. 1503 Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu.^ Po so ji 1 a proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. mestni tesarski molstei Tel. 2379. Ivan Zekotnlk Ljubljana, Dunajska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene stavbe, ostrešja hiš, vile. tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledeuice. paviljon, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov je/.ov in mlinov. PARNA ŽAGA TOVARNA FURNIRJA Danes v gostilni Amerika na Glincah VELIKI KONCERT! Foto-atelje D. RovSefe Ljubljana Kolodvorska ulica St. 31 sc vljudno priporočaslav noinn občinstvu v mestu innadcžcli posebno za slikanje skupin, ter zn vsa druga v fotogr. strokn spadajoča dela. IzvrSuJom prvovrstne povečane slike na papir iu platno — Na zautovo pridem fotografirat tudi nadom.Ceno 7clozmerne. I', n. g. kolenom priporočam preizkusen« prvo vrstno foto-plošče. papirje in druge potrebSčl-ue, francoskih in drugih tovarn. VolespoStovanjem D. Rovsek. Gospodična Županstvo trga Središče ob Dravi prodaja ca 300 m® stoječega borovega lesa. Sprejem ofertnih ponudb do 29, t. m. 11. ure v podpisanem občinskem uradu, kjer se dobijo natančneji pogoji. Gozd leži ob okrajni cesti, oddaljen od postaje Središče 30 minut. Županstvo trga Središče ob Dravi. Zupan: ЈЛаЗкасЗС. Inizane cene pri »mittliNA-. лга Mamice, ue zamudite ugodno prilike, -mailjiva« St. 2212. Krojaški vajenec se sprejme. Hrana in stanovanje pri mojstru. — Konjar F., Smlednik. Stanovanje v novi hiši, suho, zračno — 3 sobe, predsoba, ku-hmia. Udobno kot v lastni hiši. Flektrika in vodovod. V novem delu mesta; zraven cerkve in blizu šole. Odda s c v maju ali juniju. Solidni in mirni, za pol ali letno stanarino plačila naprej zmožni refle.ktanti imajo prednost. - Vprašania in ponudbe pod šifro i. Mirni dom« na upravo »Slov.« Iščem stanovanje z 1 ali 2 sobama za Bežigradom, Dunajska c. ali Šiška. Ponudbe pod šifro »Bežigrad« na ojlas. oddelek »Slovenca«. 2261 Dekle enVE staro, sprejme uradniška družina blizu Ljubljane k malemu otroku in kot pomoč gospodinji. - Ponudbe pod »Dekle it. 10« na upravo »Slovenca«. VAJENCA sprejmem proti takoišnji plači. — GUSTAV PUC, splošno kleparstvo. Tržaška cesta 9 - LJubljana. Čevljarski pomočnik in vajenec, se sprejmeta takoj ali po Veliki noči na stalno mesto. Pomočnik naj bi bil dobro iz-vežban finega dela. Hrana in stanovanje v hiši. Vajenec se sprejme, če se je že delj časa učil. — Travnik Franc, Trebnje. Stanovanja Selitve v mestu in na deželo, strokovno in naicenejše potom Slovenla transport Ljubljana Miklošičeva cesta St. 3t Telelou St 271* Hiša - Maribor (tudi okolica) • primerna za trgovino, na prometni cesti, išče resen kupcc. -Ponudbe na: »Marstan«, Maribor, Koroška c. 10. Proda se gozd zaraščen, 3 orale in njiva, 1969 mJ, pripravna za stavbišče, 30 minut od Ljubljane. Natančneje se poizve v Podutiku it. 19 pri Ljubljani. Cnho prazna, se odda ЗШЈО starejši dami, ki Hišica z vrtom in vinotočem na najpro-ima lastno pohištvo. — metnejši cesti, par minut Ponudbe na upravo »Slo- : 0CJ Novega mesta, se pro-venca« pod St. 3233. da za 28.000 Din. Več se л «« j j j izve v manufakturni tr- SOBO r aT dovlni L. K. St 63, Novo uuuw ah gospodični^ , s svojo posteljo. Naslov •__ v upravi pod štev. 2312. Prodam novo, leseno I otroško posteljico | - Naslov in cena se izve • v upr. lista pod it. 2346. j Povest KANARČKI prvovrstne samice, har-carice. po 20 Din, naprodaj. »Stan in dom«, prva vila, desno. Zdravnikom ln dijakom prodam ceno velik mikroskop in razne medicin instrumente. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mt kroskop« it. 3208. SOBICO kletno, prazno, eventuel-no s štedilnikom, oddam takoj. - Naslov v upravi Slovenca pod štev, 2328. Išče stanovanje 2 sob ln kuhinje v mestu ali na periferiji, mirna družina državnega pod-tiradnika. Ako se želi, vplača tudi v naprej I Ponudbe pod J. M. »Stanovanje« na upravo lista. Mlad, krepak ter priden ta pošten ^gvaiKi pomočnik kovaški pomočnik k dobremu kovaškemu in pod-kovskeinu mojstru. Po-audbe za sprejem naj se pošlicio na naslov: Alojzij Vovko, Brusnice. PRIMERNO mesto išče abs. Zadružne šole vešč slov. stenografije in strojepisja ler srbohrvaščine, vojaščine prost: deloma vešč v les. trgovini tn dela na žagi. _ Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2227. Dekle z dežele išče službe nntakarce-začelnice v boliHi fostilnt ozir. restavraciji. Razpolaga s primerno kavcijo. - Dooisi rod: »Stara 20 let« št. 2204 upravi lista. STROJNIKA za električno centralo rabi Občina Krnl:evica (Hrvatsko Prlmorje), za pogon Diesel.motorja; isti mora biti obenem usposobljen za električno instalacijo. Pogoji namestitve se morejo dobiti na željo z obratno pošto pri j občinskem poglavarstvu, Kraljeviča. 'TRGOVSKEGA POMOČNIKA (CO) za mešano trgovino, dobro izučeno mlajšo moč z nekaj gotovine, sprejmemo kot vodltelia (co) za otvoritev trgovine v maniši vasi v prometnem kraju na deželi. Ponudbe 1 z navedbo starosti in ! I zmožnosti ie poslati na i ' upravo lista pod značko »Eksistenca«. Iščem nčenca J^F- za v pekarno. "^K. Edvard Jonke Oplotnica (Slov. Konjice). Pek nri ja ee odda takoi v na|em v bližini treh tovarn, v prometnem mestu na Gor., po ugodnih pogojih. - Pojasnila se dobe v konzu-mu v Kranju ali v L|ib-tjani. Kongresni trg St. 2, "gostilna na račun se odda na prometni ulici takoj. Naslov v upravi lista pod 23-12. ■вчччввчавив*швв Vinaria del. družba vinogradnikov v Ptuju, daje v naj:m gostilno Ponudbe na njen naslov do t. aprila 1928. - 2294 «(кшвваавввввввав NJIVO vramern v najem do treh oral za več Iti. Žabjck, Poliarska cesta štev. 55. Mlin dam ▼ najem v pot-olnoma dobrem sta-niu. Refl klani mora imeli 10_ 15.000 Din kapitala ta prevzem zaloge. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 2200. ženska moč, prima, ki se razume na knjigovodstvo, se sprejme. - Pismene natnnčne ponudbe ie poslati na upravo »Slovenca« pod »Veletrgovina- št. 2335. TRGOVKA se sprejme v trgovino z. mešanim blagom na Gorenjsko. Prevzela bi blago in sama vodila trgovino ter položila nekai kavcije. — Ponudbe na ; upravo lista »Trgovka«. Strojnik in ključavničar, vešč vseh montaž in popravil večje parne žage, se sprejme takoj po dogovoru, toda le z dobrimi spričevali. Stanovanje in drva prosta Fran Martinec, Ljubljana, Prule It. 8. Sprejme sc čevliarski vajenec Alolzij Turk, Donalska cesta, poleg vile Stadion. Sprejmem KOVAŠKEGA UČENCA Anton PuS, kovaški mojster, Vel. C-aber, Št Vid, Stična._ »čas ]e ztoto!« Izkoristite prosti čas za postranski zaslužek Majhen trud, velik dobiček, j - Za pojasnila 3.50 Din v znamkah na upravo pod »Čas je ilato« štor. 2243. Olepievalno in tujsko oro-metno društvo v Celju išče za nastop s L aprilom 1928 starejšega, vsestransko izvežbanega vrtnarskega POMOČNIKA ki je žc delj časa deloval v večjem trgovsko - vrtnarskem podjetju. Sprejemni pogoil se zvedo pri društv. predsedniku ma-gistratnemu svetniku g. Ivo Šubicu v Celju, kjer se nai reflektanti osebno zglasljo do 26. marca t. 1. Dve ptetllii izurjeni, dobista službo. . Vprašajte popoldne v Rožni ulici 19. Mnogo denarja lahko zaslužite v prostih urah. Pišite še danes na upravo »Slovenca« pod šifio »Sl*!ur«!n« št. 2345 ter priložite 2 dinarja v znamkah za pojasnila. Lepo, zračno in čisto STANOVANJE z dvema parketiranlma ; sobama in vsemi pritikli-nami, se takoj odda mirni stranki brez otrok. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Snažno«. Prazna solnčna soba se odda s 1. aprilom. Istotam sc sprejmeta dve ^ ___________ solidni sostanovalki Na- ugodnimi pogoji Po- Hiša z gostilno »LovačUi rog« ▼ Vlrju« v središču največjega kraja Podravine, naprodaj. Obratuje se dobro in slovi na daleč radi svoje snažnosti in dobre kuhinjo. Sestoji iz 6 sob, kuhinje, jedilne shrambe, verande, vinske kleti, dalje sadonosnlk z mnogimi sadaimi in ielovimi dre-I vesi. Stranski prostori, ! pod, velika šupa, drvarnica, dva hleva, skladišče, pralnica, klet za zelenjavo. svinjaki, staie, vse zidano z opeko, zelo prikladno tudi za skladišče gradbenega materijala, ki iih tu zelo primanjkuje. Prodajam radi rodbinskih razlogov. Resni reflektantje naj se obrnejo na lastnika Stjepana Kucela t Vlrju. Izletniška gostilna z velikim vrtom, priljubljena vsem Mariborčanom, 40 minut od središča Maribora, se proda Tamburaši ! Pevsko društvo »Slovan« Brdo pri Ljubljani ima razen mnogo drugih tam-buraških not sledeče nanovo izišlc naprodaj: »Herkules« valček po 10 Din, Sokolska koračnica po 10 Din, Orlovska koračnica po 8 Din, Bože Pravde po 6 Din. Zahtevajte cenike! 2269 Prodam na prijaznem gričku 4 ha zemlje: gozd, travnik in njiva ter sadonosnik; cc-na 38.000 Din. Za nameček dam še poleg stoječo HIŠO. - Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 2281. slov pove uprava pod št. 2280. lista Stanovanj, hišo ali VILO kupim v bližini cerkve sv. Jožefa nli v centru mesta blizu cerkve, z električ. razsvetljavo, vodovodom in parketnimi sobami. Ponudbe pod šifro »19« na upravo. Stanovanje,, suho, čisto, 3—4 sobe in kuhinjo, išče boljša samostojna gospa. Ponudbe upravi lista pod: »Suho«. Stanovanje dveh sob in kuhinje išče stranka brez otrok za maj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št 2347. Hotel nudbe na oglasni zavod Vodoplvec, Maribor. 25 tujskih sob z restavracijo, prekajevalnico in trgovino, nadalje hiše, kmetile, gostilno, žago, proda Zagorski, Maribor, Taten-bahova nllca štev. 19. Organisti! Pevsko društvo »Slovan« Brdo pri Ljubljani proda zvezek 20 velikonočnih pesmi z Regino Coeli po 30 Din zvezek. 2259 Salonsko obleko za srednje močnega gospoda, dobro ohranjeno, prodam ceno. Primemo za gg. bogoslovce. Naslov v upravi lista pod 2286. Dobro ohranjen voz prodam za enega konja, ln opremo. Anton Oven, Dravlje št. 76. 2263 Proda se kompletno prostovoljno pohištvo komadov, skupaj 32 komadov, za ceno 12.500 Din v Rajhenbnrgu Stev. 36. Proda se več hrastovih, orehovih in mehkih spalnih in kuhinj, oprav , po nizki ceni. - Josip enonadstropno hišo v , Knrnik. mizar, Zg. Slika. VILO Kupim proti gotovemu plačilu ali Ljubljani. Ponudbe z navedbo cene ra upravo pod št. 242. hiša Velika prazna SOBA se odda. - Maribor, Krekova 6, vrata 1. na Gorenjskem se ugodno proda. Pripravna za obrtnika. V hiši je električna napeljava. Naslov v upravi pod štev. 2291. Vogalna parcela suha, materija! v zemlji, naprodaj. - Naslov pove uprava »Slov.« št 1852. Kmetsko posestvo prodam v industrijskem trgu blizu Ljubljane, pripravno za kmetijstvo, kako industrijo, obrt, oso-bito za vinske trgovce ali mesarje s pritlično hišo, gospodarskim poslopjem ln ca. 6000 m* zemljišča, po želji večje ali manjše zemljišče. —• Cena zelo ugodna. - Pojasnila daje uprava Slovenca št. 2032. I Poučujem gospodično v damskem krojaštvu, ki bi šivala zase. Sprej- KUPIffl Ш0 mem tudi gospodično bolj-|ših staršev z dežele. Hrana, stanov, preskrbljeno. Naslov v upravi pod 2343. Vrl, 25 letni uradnik (v Mariboru) - visokega stasa, vsestransko poštenega in mirnega značaja, želi poznanstva plemenite duše zaradi ženi'b', kateri je premoženje postransko. Verziran v trgovini, nekoliko ekonomiji. - Dontse prosi pod: »Odkritosrčnost St. 2248«. GOSPOD, 50 let star sam, zdrav in krepak, z večjim kapitalom, zmožen v večjem gospodar, kakor tudi v gortiln. in trg. obrti, želi znanja z da-no od 35 do 50 let staro katera poseduje £orl označeno obrt, večji kapital ali temu kaj primernega. Le resne ponudbe s pravim imenom poslati na upravo »Slovenca« pod: -Dober goipodar«. v mestu Mariboru s 3-4 sobami in kletjo, tudi pol hiše ni izključno. Stanovanje mora biti na razpolago do aprila ali najkasneje do septembra t. I. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod št. 55.779. "Kupim hišo s pekarno ali brez nje na prometnem kraju za ureditev pekarije v mestu ali na deželi. Ponudbe na1 upravo pod »Pekarna« it. 2323. GOSTILNO ob glavni cesti, tik malega mesta v Sloveniji, prodam z vsem gostilniškim in sobnim inventarjem. Zraven 12 oralov zemlje, t. i. njiv. travnikov in gozda. - Nas'ov v upr. lista pod It. 2255. Posestvo iščem v najem, na katerem bi mogel rediti 2 govedi ali tudi večje z mlinom ob stalni vodi. • Ponudbe na po?tno ležeče 24, Planina p. Sevnici. Posestvo, Maribor bližna okolica. 12 oralov, gozd, vinograd, hiša zidana z vin'čarijo, naprodaj za 80.000 Din. - Naslov: »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10. Prašno apno apno za gnojenje na vagone, v vsaki množini, brez konkur., Ie pri F. Lebitseh, Celje Ljubljanska cesta. Še par tisoč kil lepega krompirja znamke »Jubel«, naprodaj. • Graščina Bokale«, p. Vič pri Ljubljani. ЦПС - ZLATNINA Unt in SREBRN1NA lepa krstna darila, nudi najceneje A. FUCHS -zlatar, Šelenburgova ul. št 6, Ljubljana. Godbeni avtomat se proda, z dvema valjema, z 12 spremembami, proži z dinarjem, pripra-»Restavra- i ven zn gostilno na deželi, cija 1000« na oglasni za-,Cena 1600 Din. - A. T., vod Vodooivec, Maribor. I Ljubljana, Linhartova 12. Prodam več stavbenih parcel tri minute od kolodvora Vižmarie, Henrik Bitenc, Vižmnrje 77._ "rIestavracijaT dolgo obstoječa, z živahnim prometom, v sredini Maribora, z veliko dvorano in sobami za tujce, se pod ugodnimi pogoji, kakor stoji In leži, proda. Ponudbe pod Tri ventilatorje prodam, 150 Volt. Sprejemam elektro motorje v nopravilo vsake vrste. -F. Perčintlč, elcktrome-hanlk, Gosposvetska 16. ORODJE za mizarja, kiparja in po- zl a farja ie naprodaj v Zagrebu. Odda sc tudi delavnica. Naslov v upravi »Slovcnca« pod it. 2225. Dva šival, stroja »Singer« - za čevljarja -proda Ivan Bucej, Te-harje, pošta štore. Plinov motor dobro ohranjen, izdelek tv. J. Polke, Wicn, proizvajajoč do 6 PS, ie naprodaj. — Pojasnila daje »Jugoslovanska tiskarna, v Ljubljani._2234 Prodam večjo količino terovena olja V goliških plazovih kolikor jo izide do konca 1. 1928 velja za vse nove „Domoljubove" naročnike samo 38 Din ker dobe polog celega letošnjega letnika „Domoljuba" tudi vse pred novim letom izišle številke s to povestjo za nameček. Nekaj div. petelinov se odda ▼ odstrel. - Naslov v upravi 1. it 2209. Lepe spalnice po 2200 Din, kuhinjske oprave (6 kosov) 1100 Din, tudi posamezne dele proda Vidmar, Zg. šiika 2. Vsakovrstno ZltatP feapnle po najvišjih cenah. ČERNE, hivelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Kupujemo staro železo in žrebec naprodaj staro medenino iZt, at:ntv^!kl6t iZ-narna in ^rna visok, 4 leta star, brez ist- v»d nad Ljubljano. napake. Rodovnik na vpo- gled. Cena 15.000 Din. Uprava vlnstelinstva Nuštar pri Vinkovcih. Prodam nekaj novih kranjičev praznih in 3 panje na 9 okvirjev na A-Ž sistem, format okviriev 21 X 41 po zelo nizki ceni. — Valentin Noč, čebelar, Škofja Loka. AJDOVA MOKA po 5 Din kilogram Činkvantin - z d r o b po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin. Ja-vornik. Gorenjsko. 1526 Prostovoljna lavna dražba mlina in 50 zemljiških parcel v Beričerem pri Ljubljani št. 45, se vrši v torek 20. marca 1928 ob 9 na licu mesta. - 2310 Kompletna spalnica za 2 osebi iz mehkega lesa, izvrstno ohranjena, se radi preselitve ugodno proda. Linhartova ul. 28, Setlna. Mostno tehtnico kupimo — novo ali žc rabljeno. — Ponudbe poslati na naslov: Škrbec & Bartol, Ljubljana, Mi-klošičeva cesta 6. 2231 spalne oprave češnjeve, hrastove in orehove, kupite najceneje pri Ivanu Mrharju, Stane-žiče, St. Vid n. Ljubljano. VRTNICE! Imam nekaj vrtnic v najnovejših različnih barvah po nizki ceni naprodaj. Ivan Brecelnik, Velika čolnarska ulica štev. 21. Kupim traverze P. N. 18, 8 m dolge, žc rabljene in tudi manjše. Ponudbe z navedbo cenc na upravo pod traverze. Jabolka in hruške, '»ritlikavce, enoletne cep-jence, samo sortirane, nudi poljubno množino 1. Hcstume in ptt za dame in otrobe Izdeluje po zmerni ceni modni atelje v LJUBLJANI, Mestni trg It. 25, I. nad POZOR! Krojno risanje in prikrojevanje damskifc vrste 12 Din, II. vrste 10 oblek poučuje edino strokovno izprašana učiteljica Roza Medved, Llubljana, Mestni trg il. 24 nasproti rotovža. Uspeh zajamčen! Kroji po meril Din za komad franko drevesnica Marctič, Gerbl-čeva ulica 7 pri Kolcziji, Ljubljana. flutomat.brus.stroi za brušenje cirkularnih in jarmen. žag, nove tipe, naprodaj po zelo ugodni ceni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2217. Nagrobni spomenik rabljen, najraje črn, kupi trgovina v Stare obleke 50 hektolitrov za impregnlranie lesa po in pohištvo kupujem, M. 3 Din kg — M. Kavčič, Prekuh, Gallusovo n. 23. Zg. SiSka 123, L|ubl|ana 7.----- Ovčje in kozje kože kupujem ter strojim vseh vrst kože na boks za plačilo. - ANTON MALI, usnjar, Višnja gora. 1963 VINA prvovrstnega Haložana, roda po 9 Din franko olodvor posestnik Janko župkov'č, Naraplje pri Ptujski goH. Salonska oprava 12 kosov, se proda za 1400 Din. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2313. "moško kolo dobro ohranjeno, radi bolezni malo rabljeno, prodam poceni. Na vpogled pri L Goreč, delavnica • Gosposvetska cesta. Prodam večjo množino različnega kovaškega železa Mihael Kavčič, Zg. Šiška. Ljubljana 7. Radi nabave večjega stroja produm stroj /.a čiščenje pšeničnega in koruznega zdroba znamka »Relorm« v najboljšem stanju po telo ugodni ceni. — Anton Polanc valjčni mlin, Radeče nri Zidanem moft« Dobroidoča manjša čevljarska obrt v okolici Maribora, se ugodno proda z vsem inventarjem. - Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru. Strojno pletenje Lujza Haring, Turjaški trg 5, Ljubljana. Prečni ulici 8. Specialna trgovina doma-čih, pletenih, najfinejših damskih, moških in otroških D. M. C. nogavic v vseh modernih barvah. -Stare nogavice sc lepo podpletejo. - Istotam sc tudi kufrira trpežno, lepo ln poceni. 2246 Smoliinij Nostumr in svilene plašče izdeluje po zmernih cenah modni atelje v LJUBLJANI -Mestni trg 25, I. nadstr. Otomane 580 Din, v raznih barvah, goblen žimnice, spednje 250 Din, vrhnje 225 Din predelava 37.50 Din. SLA VIČ FRANC tapetništvo - Žabjak 14 (stroji) kompl. za 60 met. kapaciteto kupim, a biti mora v dobrem stanju. -Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Adam Fa^ken-stein, Indjija, Srcm. 2125 ObleKO Л snkns nin 1«, 3M. 640, Iz kamirarna IHn 72П. 840. 99П. hl»fe Iz HikiiR 01« 0П. 14». ISO, tz homlia- tkanine l)ln 62, 73, 00. pnvrfSnll »In 040, TR0. 060. fantovske perllne obleke Din 62. 72, 12, vsaka па-daljnn v^ lkost 5 Din vef. I/ кпкпл ns ni« 100 12«. I«, nail.Vfl. S Шп vee. Štajerske h'aee Din 42 In 64. vsuka veli« kost 4 Din vee, Sta Vr. suknji* I* platna Oln ss. II sukn* lltn IIS, kakor tu I' v»u-kovrstno perilo izdeluje v lastnih 'le lavnieah in mziioSilla samo v ilutiri In solidni kvalitet) inilnstrija perila In konfekeije R. Stermccki. lerjo St. 18 PUlte ta ko I t»o veliki c»nlk ?. »еЛ tiso* slikami. Naročila fez .10« Din pottnine prosto, kar ne ugaja se zamenja »It vrne >lonnr isto. Ш J •111=111 Stavbeniki dosežejo z našim izolačnim preparatom »I s o l< ^ri osufevaniu vlažnega zidovja, izolacijah in konzerviranju zidovja fenomena ne usoehe Zahtevajte prospekti — Trgovcem e stavbnim materijalom, barvami itd., služimo s posebno ugodno preprodajno -ponudbo. LJUBLJANSKA KOMERC1JALNA DRUŽBA, Ljubljana, Bleivveisove ccsta 18. Ljudsko posojilnico p. z. z n. z. v Ljubljani vabi na XXXI!. redni občni zbor ki se bo vršil 26. marca 1928 ob ! 16 v posvetovalnici lastnega doma | DNEVNI RED : 1. Čitanje zapisnika o zad. obč. zboru, j 2. Poročilo načelslva. n 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o potrditvi bilance. 5. Sklepanje o porabi dobička. 6. Dopolnilna volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. S. Slučajnosti. Liubljana, dne 15. marca 1928. Načelstvo. ms in stične reumatićno-ueuralrnčne bolesti leči te' — Iilečertle„v Л rtneh taiamčeuo. Zdravilišče dr. BONClNA-EINfcTTI Trieste. VI Fabio Filzi 23. ilEIIIE .l^^Ž^fffe - ž Drž. hipotekama b kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Glavna filiiaia v Liubliam. Vpravlta vse drž. In lavne Sonde, pupflne. đepo-ziute. sameupratne in ссгћшш-$ш»<ш<ш&&е hapifale. Sprejema privatne ftranilne v!©ge na ftnjmce in obrestuje po čistih na leto. Obresti se računajo od prvega delavnika, ki sledi dnevu vloge, do dneva dviga. _ Obresti se kapitalizirajo polletno. Dvigi do V Din 25.000'— so brez odpovedi. Bafe amfirtecl&Ka posofila na slavne v mesnih in irgiii Se r no polgedelšha šinejo proti obrestim na leto in 1 " za amortizacijo, tako da se plačuje polletno 5', anuiteto, s čemer se po-O sojilo amortizira v 25 letih. Me KrofhoroCno poso!i?a рг«Ш ?a?favi rrift in po državi zolamčeniK vr* dnostoii pfi- pllleV (delnic Narodne banke) (9% obresti) Ш državnih bonov (8% obresti). Vsa pojasnila daje GlftVnO »rl. №pOf€ftćirne baiihe v ОДШјап!. ti?" Za vse obveze Drž. hipotekam« banke јаКШ flffŽOVa. • V:: " "' " w V-.- ^ JCfalA* . , . '• > i i,e - i iv .«-■■ Rane v 2&£odcu zdravi edino Preobi'no kislino v želodcu slaho in težko prebavo ne-urt-jpno odvaiaoje. rak-rano v želodcu. bolečine v želodcu in črev.b ut'ujenost po ledi. I ole> ine v križu in splavi, s'nb tek češti- pelinu e in bi uv. n;e, te/ko in nemirno span e. pogosio utrujenost m omotico1 izločevanje neprebavljene hrane, pogosto kolcanje in dvi anje, nezdiavo in nečisto Uri. lekarnarja Hr. Hllana Don. Kovaie i(a, ki je prirejen iz-kliučno it najbolj z 75'—• V notrunie d^ie drŽ4ve pošiiamo po povzetju s p ačano poštnino. Naročila naj se pošiljajo na naslov : laboratorii .SflLVATGR' lekarnarja Hr. Milan., Bog. Kovatev'ća Bea rčid, taudanoue ulica 52 A, V л -V« 0 % £te ! Gradi za spodnie hlače Platno za nuhe 150 cm . Platno za kapuc 180 cm . Damast za postelinino . . Namizni prti (komad) . . Gradi za madrace . , . Cefirji in okstorti .... Tiskovine (druki) .... Delain etamin..... Volneni delain ..... Ševijot v vseh barvah . . Volneni poplin . . . . Modno blago za ženske Blago za plašče, kostume . Razne svile za obleke . . Creppe de Chin .... Težka taft svila .... Surova svila ..... Svilene rute ..... Naglavne rute .... » Jugoslovansko sukno . . Češki kamgarni .... Angleško sukno .... Modne hlače . . . . . I.ister za suknie .... Struks........ Baržun in fustian .... Hlačevina ...... Tirolski loden..... zavese, preproge, posteljna pregrinjala, koče, odeje, konjske plahte, voščeno platno. slamnjače, srajce nogavice, dežnike in drugo dobite dobro in najcenejše samo pri I TDDlU - manmakturna-pnocinn • !. 1Пг1(| MflHIBOR. eiaMitpn it. 17. Vzorcev se ne razpošilja ! "»C f! n H 8, 9, to, 12 12, 14, 16, 20 22 26. 28. 32 28. 32, 40. 45 28, 32, 46. 50 40 48. 50, 60 30, 36, 44, 52 10. 12. 14. 20 10. 12 15. 16 10. 12. 14, 16 18. 28. 38. 48 35. 45, 60. 68 45. 50. 58 60 20 24, 28. 35 80 95. И0. 120 36, 45. 60, 68 68, 98 120 88 120 26. 28. 32. 40 40. 50. 120. 145 5. 10, 12. 18 24 36, 50. 72 63, 120 140. 160 2C0 220. 280, 300 100. 130 180 230 40. 60. 98. 160 60, 70 95 170 30. 36, 40, 60 12, 28, 36, 48 120 Saiiem paoir (karbon papir) intifgo паздг, &»гвпв Ira&nne Slamo za dobite vodno m najceneje pri Šelenburgova ul 6/1. Telefon štev 2980 Sir H. Rider Haggard: 88 Kieopatra, egiptovska кгаПм >Odpri, Atual" sem rekel. Vstala je in storila, kakor seni ji velel; v sobo je stopila ženska, oblečena v grška oblačila. Bila je Karmion; bila je še vedno lepa kakor nekdanje čase, ampak žalostnega obraza, ki ji je jako pristojni, in v povesenih očeh ji je tlel polrpežljiv ogenj. Vstopila jo brez spremstva; starka ji je brez vsake besede pokazala, kje sedim, in odšla. Starec, jo rekla in me nagovorila, popelji nie do lič nega Olimpa. Prihajam po naročilu kraljice. : Vstal sem, vzdigni lglavo in jo pogledal Ona pa je ostrmela in iz ust ji je prišel kratek vzklik. Га vendar,« je šepnila in se ozrla na okoli/' pa vendar nisi ti tisli---« in umolknila je. »Tisti Harmakis, ki ga je nekoč ljubilo tvoje nespametno srce, Karmion? Du, jaz sem tisli in kar vidiš, prelepa ženska. Vendar јцtisti Harmakis mrtev, ki si ga ti ljubila; samo Olimp, učeni Egipčan, čaka, >la mu poveš, kaj bi rada..?: ' »Nekaj vendar!' je rekla. vO preteklosti mi dovoli samo ono besedo in potem — bori i pozabl jena, mrlva. Pri vsej svoji modrosti; Harmakis, iie poznaš dobro ženskega srca, ako misliš, da se lahko izpre-minja z izpremembaini zunanje postave, kajti potem ne bi nobena ljubezen mogla sledili ljubljenemu do onega poslednjega kraja izpremembe do groba. Vedi, učeni zdravnik, jaz sem ženska one vrste, ki ljubi vedno, poleni ko sem enkrat ljubila, ln grem, ko nisem bila ljubljena, kot devica v smrt.'- Umolknila je; jaz nbem imel kaj reči na njene besede in sem v odgovor povesil glavo. Dasi pn nisem rekel ničefcar in dasi je bila abo^na strast te ženske vzrok pogube nas vseli, sem ji bil v srcu hvaležen, ker " je ona, ki je vžlla trpljenje od vseh in živela na lom brezsraumem dvoru, vseeno vsa ia dolua leta izlivala svojo neodgovarjano ljubezen na zavrženca, ki je bil še vedno drag njenemu srcu, ko se je tisti bedni padli suženj sreče v tako neprijetni obliki zopet vrnil. Kateri človek ne ceni te tako redke in lepe vrline, listo eno popolnost, ki je nobeno zlato kupiti ne more — resnične, globoke ženske ljubezni? >11 vala ti, ker ne odgovoriš,« je rekla, >zakaj pikre besede, s katerimi si ine obsipal v onih dnevih, ki so že zdavnaj mrtvi, in v daljnem Tarzu, še niso izgubile strupenega žela in v mojem srcu ni prostora za nove puščice tvojega zaničevanja, katero so tvoja samotna leta na novo otrovala. Glej, otresla som se one divje strasli svoje duše,« in pogledala je kvišku in iztegnila roke, kakor da bi hotela nekaj nevidnega potlačiti, ^otresla sem se je — ampak pozabiti mi je ni mogoče! Tako stvar ,je končana., Harmakis; nič več te ne bom nadlegovala in mučila s 9vojo ljubeznijo. Meni je dovolj, da te moje oči še enkrat gledajo, preden te spanje vzame njihovemu vidu. Ali se spominjaš, kako me nisi hotel umoriti, ko bi iz srca rada umrla, če bi mi tvoja draga roka zadala smrt, ampak si mi velel, da naj utrgam grenki sad zločina in da naj prokleta zrem privide zla, ki sem ga zagrešila, in spomini na tebe, ki sem te pogubila in uničila?« >l>a, Karmion, dobro se spominjam.« »Kujia kazni je bila gotovo napolnjena. 0j. da bi mi mogel videti v srce in v njem vse gorje, ki sem :;a prenašala — prenašala s smehljajočim obrazom — tvoja pravičnost bi gotovo bila zadoščena!« >A vendar si prva med vsemi na dvoru Karmion. ako je poročilo resnično, in najbolj mogočna ln priljubljena. Ali Oklaviian še ni izjavil, da se nc vojskuje zoper Antonija in njegovo Kleopatro, ampnk zoper Karmion in Iras?« >Г>а. Harmakis, in pomisli, kako mi jo bilo ker sem bila vsled svoje tebi dane prisege prisiljena jesti kruli in vršili ukazu nje, ki io lako silno sovražim! EIIIEUI C Bs IX 2 rr s» tz s r- N B CO tc 77 C C — СЛ -1 a CT 15 i rt _ s v. ^ I ^ « СД % л 33 > a f 2 I c_ B N k z -c C < — a (T tO M " — SsB TO on .— o £ S - - та 2. cr и 3 o. < B t e Hsr t5 F ? w M S c J- 2 < — г- а 3. и i i p % ' s K _ - t! ГЏ < O n f » " T p - " , < n I N K N _ * I Б' I l = ^ £ K C 4 s U KS < .r ^ (t ca 3..S s. v? • • 2. '*• ® t e ž S' t s S •-1 w i iS^ili= Ako rabite akumulatorje, zahtevajte samo ,VARTA'! Zid med Vami in med boleznimi dihalnih organov naj bodo vedno pastilje „VALDV Le te so pravi talisman, s katenm se lahko obvarujete zlih učinkov mraza, me le in mokrote, kakor tudi opasnih bacilov in drugih Kužnih kali, ki jih prenaša prah; one Vas čuvajo preh a-da, grlobola. vneta krhlia. bronhiialnih katarjev, hripe Itd., ali pa Vam pomagajo, da jih brž odpravite. Dobe se v vseh lekarnah in drogerijah. ! Liiidshe posojilnica registrovana zadruga z ueomejeuo zavezo Canharievfl ulice šl. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni nieri iu jo denar pri njei najvarneje naložen, ker jamčijo pole;: rezerv in lastnih hiš vsi čiani z vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod na i ugodne jšimi pogoji. Rentni in invalidni davek Diacu.e posojilnica. Hranilne yiogs nad Din 52,000.000'- Gospodarska zveza v Ljublfani priporoča vsem kmetovalcem nakup vseh vrst umetnih gnojil kot: tomaževe žlindre, kostnega in rudninskega superfosfata, kalijeve soli, kostne moke, i z svojega skladišča v Ljubljani. Pri dobavah od najmanj pol vagona franko vsaka postaja po znižani ceni. Nadalje zajamčeno čista in kaljiva g ц-| £ J| £ vseh vrst kot: domače detelle, lueerne, travniških semen, korenja, pese Itd. VINOGRADNIKE opozarja na najfinejšo znamke „Montecalinl" ter „Floristella" galico žveplo Na:popoinelsl STOEWER šivalni stroji t, Jiitle. vrdk> L. BARAGA u ubi iina »eltrtburgov; ulici it. 6/1. irupiatcn pouk 131, ami. ToletOD uev 060 ž.......i! Odol je ustna voda, ki si je priborila T pot po vsem svetu in zavzela v vseh deželah sveta prvo mesto. ODOL, samo ODOL vsebuje izredno lastnost, da impregnira sluznice v ustih s tanko antiseptično površino, ki ima moč usta obdržati še nekaj ur po uporabi pred novarnim upllvom bolezni. To je trajajoči učinek, ki se nudi le tistim, ki Odol dnevno uporabljajo. Odol nudi trajno popolno varnost pred nevarnimi bacili, škodljivimi zobovju in zdravju. Samo ena kapljica v malo vode povzroči čaroono prijeten okus, osveži in očisti zotfbvje. KUPON Д ZA U6ANKE V ILUSTRIRANEM SLOVENCU OPEKARNA MENGEŠ, MILAN JENČIČ IN DRUGI, Mengeš, priporoča svojo strešno opeko i. s. zarezno opeko in bobrovca. itli rlh rit dfc Domači vrt Spisal M. Humek. Bros. 33 Din, vez. 40 Din. — Knjiga se dobi » Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. m m ^ m m m m m Usodna prilika za Veliko noč! Zaradi popolne opustitve finih modernih in navadnih štofnv se razprodaja po najnižjih cenahl Cena po dogovoru. Manufakturna trgovina Marija Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26. Nobeden naj ne zamudi ugodne prilike! мв^шиавшншбвившв mm o ratiiofciiiiiki Spisal Leopold Andree Broširan Din 60'—, vezan Din 76'— Jugoslovansh«* knjigarno ¥ Liubltani. IZlOiill in imeli boste obleko in perilo iz najboljšega, novomodnega blaga po zelo nizki ceni, ako si isto nabavite pri tvrdki L. N. Šoštar č - Maribor, Aleksandrova cesta 13. Ceneno boi nn RAZPRODAJAH ee aob vsalutvrsino manuiakiurno biogo samo ori TRPIN. MARIBOR. a«,Dm trg iiev. 17. IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIHIIIEIMEIIIEII Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtvlnica In Ivornlca poslovnih knllg V LJUBLJANI, Kopitv r evn uVc* 6/Ц BSlI^^r^^ Fr. Š€>vcilc, Lfublfana Židovska ulica S ШЈ/ЈФ*' Orožje — municiia — za lov, šport in obrambo i Ribi M 1 Mauser. Sauer, F N. Walther. R. W. S. - Ut ndoprffer, Bajard in drugi svo- tovni i/.'lelki. — Dimni in brezdimni smodnik, kapice in vžgalna vrvica za Razprodaja ribarsklh potrebščini industrijo. — Kupujem s'aro orožje. 7j lite vaj e ilnstrovani eenik. illEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIlElilEIIIEIII IH д zasagg m a ав ga f gg Ц Ц Svarilo in posebno opozorilo! Različne konkurenčne firme izdelovalcev harmonik izdelujejo iu prodajaio harmonike na našo ime Opozarjamo nnše cenj odjemalce, da že nad dve leti ne prouaiamo harmonik m tudi ne materijala našim konkure tom. Vsaka prodaja Lubas harmonik od drugih iziioiovateijev in drugih tvornie pod našo firmo je po zakonu kazniva Nadalje tudi ne sme nihče Lubas harmonik z značko Griffstock in pa specijalno mehaniko izdelovati. 1'onaro evatci, kateri so v zadnjeto času zelo množijo, niso v staniu ustvarili kaj dobreua Naše rokodelstvo se jc treba ilobro izučiti. Največ jih kvari dotna in potem pravi o, da izdelujejo Luhasove harmonike. Lubasovc harmonike so kvalitetno delo, precizijski instrumenti, katere .amo mi v naš h največjih moderno opremljenih tsornicab harmonik v Avstriji izdelujemo in prodajamo v njenih nasledslveniu državah. Ne dajte se premotiti in kupite naše harmonike le pri našem zastopniku Ivanu Savniku v Kranju in Antonu Savniku v škof ji loki. Avstrijska izdelovalnlca harmonik Fran Lubas & sin. Klagenfurt, Avstrija Vljudno naprošamo naše cenj. odjemalce, da opremijo pisma г znamko Din S—, dopisnice pa Din I'50. Ostalo, kar sc tiče vaebine, osiane kakor sedaj v slovenščini. A. & E Skaberne Ljubljana Največja izbira češkega in angleškega sukna. Obrcstovanla vlog, nahup in nnodaja vsaho-vrstnih vrednostnih oap:riev deviz n volut. borzne naroČila, oreduiem In hredit vsake vrste, esvomot n inhaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo sate-denoslti itd. itd. Brzoinvhe: Kredit Llubllano Ttl. Z0«D. ZW ZS48 interurban Z706 Z806