78. številka. Ljubljana, v četrtek 4. aprila. XXII. leto, 1889. SLfflSKl MRI Izhaja vsak dan svečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če Be dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvn naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zdravstvena organizacija za Kranjsko. Deželni zakonik za vojvodino kranjsko razglaša v III. kosu dne 3. aprila t. 1. ukaze, izdane na podstavi zdravstvenega zakona z dne 24. aprila 1888 in sicer pod A razdelitev dežele Kranjske v zdravstvena okrožja, istih imena in stanovišča okrožnih zdravnikov, pod B službeno navodilo okrožnim zdravnikom in pod C pristojbinsko tarifo za njih dnevniške opravke in pote v javni službi. Po zakonu se meje zdravstvenih okrožij navadno ujemajo z mejami p; samičnih sodnih okrajev. Tega pravila sta se držala vlada in deželni odbor ter za večino sodnih okrajev postavili samo po jed-nega okrožnega zdravnika, kateri ima stanovišče v Bedeži okrajnega sodišča z jedno samo izjemo. Za Krški okraj bode okrožni zdravnik bivai na Kaki, kjer je itak v Krškem mestu že c. kr. okrajni zdravnik. Po več zdravstveuih okrožij imajo sodni okraji: Škofja Loka dva, v Skofji Loki in Železnikih; Kranj dva, v Kranj i in Cerkljah; Ljubljanska okoliea dva, v Ljubljani in v Šmariji ; Logatec dva, v Planini in v Cerknici; Radovljica tri, v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici (za okrožnega zdravnika na Bledu pripo-magata k plači občini Bled in Gorje); Kočevje dva, v Kočevji in Kočevski reki. Torej je Kranjsko razdeljeno v 37 zdravstveuih okrožij z ravno toliko okrožnimi zdravniki. Okrožja so pač razne; velikosti. Največje je Ljubljansko z 28.053 prebivalci, potem Rudolfovo s 26.040, Litija z 22.428, Kamnik z 22.759, Brdo s 16 320. Temu nasproti šteje Bohinjska Bistrica le 4477, Cerknica 4999, Bled 5062, Kočevska Reka 5141, Tržič 5911, Senožeče 6674, Radeče 8999, ostala okrožja po 10.000 do 14.000 prebivalcev. Službeno navodilo okrožnim zdravnikom navaja dolžnosti okrožnih zdravnikov kot strokovnjaških organov v zdravstvenih stvareh, glede kužnih (nalezljivih) boleznij, pri epidemijah, glede cepitve koz (zakaj se namesto te nesrečno skovane besede ne piše rajši: osepnice?), pri ogledovanji mrličev itd. V 21 paragrafih so navedene dolžnosti okrožnih zdravnikov in naložena so jim mnoga opravila, katera vestno izpolnjevati jih bode stalo dosti truda LISTEK Troje srečanj. (Ruski spisal J. S. Turgonev, preložil Ivan Gornik.) I. (Dalje.) Naj si mislijo čitatelji začujenje, kutero se me je nepričakovano polotilo , ko sem v stepi, v jedni iz popolnoma ostavljenih stranij Rusije, slišal isti glas, isto pesem . .. Kakor takrat, bila je tudi zdaj noč, kakor takrat, začul se je glas najeden-krat iz rasvetljene neznane sobe, kakor takrat, bil sem sam. Srce mi je silno bilo. »Ali neso Ranje mislil sem. In glej, znova začulo se je zadnje — Vieni .... Ali se ne bode odprlo okno? ali se ne bo v njem prikazala ženska? Okno se je odprlo. Na oknu pokazala se je ženska. Spoznal sem jo takoj, dasi je bilo mej nama petdeset korakov oddaljenosti, dasi je lahak oblaček pokrival luno. To je bila ona, moja sorentska neznanka. A stegnila ni kakor takrat svoje gole roke: tiho ju je prekrižala in oprši se ž njima na okno jela je molče in mirno gledati nekam na vrt Da, to je bila ona, to so bile nepozabljene poteze, njene oči, katerih po- in dela. S početka bode njih delovanje tem težav-neje, čim menj je še prodrlo v ljudstvo spoznanje o potrebi dobrih zdravstvenih naredeb. Zato naroča navodilo okrožnim zdravnikom, da morajo sicer z vso odločnostjo siliti na izpolnjevanje zakonitih od-redeb, toda vzdržavati se predaleč sezajočih in nepotrebnih zahtev in obračati svojo pažnjo posebno na to, da se s ponovljenimi primernimi pouki vzbudi in utrdi pri ljudeh razum za dobrote urejenega zdravstva in da se s tem, kolikor je možno, pospeši njih prostovoljno sodelovanje pri zdravstvenih odredbah." Pridejana pristojbinska tarifa določuje pristojbine za zdravniške opravke in pote zdravnikov v javni službi. Pristojbine, to se mora priznati, so jako skromne. Za ogled mrliča dobiva zdravnik 30 do 50 kraje. Ubožce mora zdraviti brezplačno do daljave 4 kilometrov od stanovališča svojega. Pri daljavah nad 4 kilometre gre okrožnemu zdravniku, ako je za obisk porabil pol dneva, 1 gld., za celi dan 2 gld. in za voz po 15 kraje, za kilometer. Kadar posluje v zdravstveno-policijakih ali v sodno-zdravniških stvareh dobiva pristojbine po dotičnih tarifah iz državnega zaklada, za cepitev koz iz deželnega /aklada, kakor dozdaj. Ker so zdaj določeni' meje zdravstvenim okrožjem, bode se za vsako okrožje volil zastop. Kjer ni več kot šest občin združenih, zastopa okrožje zbor dotičnih županstvenih članov; kjer pa je združenih več nego šest občin, zastopa te občine zbor njihovih županov in ako so mej temi občinami take, ki imajo nad 1O0O duš, pošljejo taiste v zastop svoje županstvene člane Prvo delo teh zastopov bode ustanoviti proračun dohodkov in stroškov za zdravstvene namene ter skrbeti za pokritje nedostatka; drugo da bodo deželnemu odboru stavili predloge, kako je namestiti službe zdravnikov, ker je deželni odbor pri imenovanji zdravnika vezan na terno-predlog zdravstvenega zastopa. Službe okrožnih zdravnikov pa razpisuje deželni odbor. Z novo zdravstveno organizacijo stopi Kranjsko v vrsto onih dežel, ki imajo urejeno zdravstveno službo in se Bme ponašati, da ne zaostaja v tej važni stroki kulturnega razvoja za nobeno drugo deželo. dobnih nesem videl. Široka bela obleka pokrivala je tudi zdaj njene ude. Videti je bila nekoliko polnejša nego v Sorentu. Vse na njej dihalo je uda-nost in ljubezen, velikolepno krasoto umirjeno zbok sreče. Dolgo se ni ganila, potem ozrla se je v sobo in hitro uzravnavši se uskliknila trikrat z gromkim in zvenečim glasom: „Addio!" Daleč, daleč raznesli so se krasni glasovi in dolgo in dolgo drhteli so slabeč in zamirajoč nad lipami na vrtu in na polji za manoj in povsod. Vse okrog mene napolnilo se je nekaj trenotkov z glasom te ženske, vse zvenelo ji je v odgovor — zvenelo radi nje. Zaprla je okno, in za nekoliko hipov ugasnila luč v domu. Ko sem se zavedel — in to, priznavam, ni se zgodilo kmalu — odpravil sem se po vrtu k naselbini, stopil k zaprtim vratom in pogledal čez plot. Na dvorišči ni bilo viditi nič nenavadnega, v kotu pod streho stal je koleselj. Sprednja polovica njegova vsa obrizgana s suhim blatom belela je rezko na luni. Oknice v hiši bile so zaprte kakor poprej. Pozabil sem povedati, da teden pred tem dnevom nesem bil v Glinnovem. Nad polu ure pohajal sem začujen pred plotom, tako da sem ko-nečno opozoril na-se starega hišnega psa, ki sicer ni začel na-me lajati, temveč me je samo nenavadno Iz državnega zbora. Na Dnnaji 2. aprila. 1889. V denašnji seji pričela se je razprava o finančnem budgetu. Viharni časi, katere smo preživeli v razpravi naučnega budgeta se ne ponavljajo. Svote, potrebne finančnemu ministerstvu, dovoljujejo bo pridno in očitanja raznih poslancev ministru Du-najevskemu so nedolžna, o napadih ni duha ni sluha. Poslanec Tiirk, ki je govoril prvi v tej razpravi, naglaševal je zlasti, da je zistem sedanjega finančnega ministra tak, da se jemlje bednemu vse, a bogatinom olajšuje se kupičenje milijonov. Povedal je potem več, sicer že znanih istin, kako si grabi Rotbschild zaklade svoje. Govornik navaja, kako monopoluje ta bogatin zlasti petrolej. Ljudstvo plačuje drago to svetilo, a ves ogromen dobiček leti le Rothschildu v žep. Isto tako ravna se s premogom, stvarjo prepotrebno ljudstvu I tu vlada tako rekoč monopol, revež plačuj premog drago, ako hočeš kuriti, a z dobičkom množe «8i Židi svoje milijone. Tu je zlasti potreba, da zapreči država to sesanje revnega ljudstva. Potem kritikuje žga-njino, saharino in tudi zdraženje tobaka in smodk. Govornik naravnost želi, da uredi minister zistem, da preneha pri bogatinih vedno in izključno množenje bogastva, a ubogemu ljudstvu življenje olajša. Poslanec Gasser, naslednik Greutlierjev, naglasa najprve, da je naša pridobnina, dohodnina iu pristojbina potrebna važnih popravkov. Potem se loti govornik hišnine. On zahteva, da se uredi hi?,-nina. Poslanec znhteva, da se o hišah, stanovanjih, prodajalnicah itd., katere so prazne, za ta čas ne plaču jo davki. Vse to razlaga in dokazuje v daljšem govoru. Ni potem čuda, pravi govornik, če se zgodi vsled prevelikih davkov, da ne bodo mirni raeščanje in kmetje za časa prekucij, živeli mirno. Preveliko obdačenje je slabše, kakor konfiskacija imetja. Potem pojasnuje govornik prav pridno tirolske razmere. Da se tu ljudstvu, zlasti kmetu godi tako slabo, uzrok so zlasti nenavadno visoke cene posestev. Na Tirolskem, dokazuje govornik, je per-centuvalno tudi največ eksekucij. Govornik zahteva zlasti znižanje, olajšanje hišnine glede Tirolske. ironiški pogledal iz podpražja s svojimi priščurje-nimi in poluslepimi očesci. Razumel sem njegov migljaj in se oddaljil. A nesem šel še polu pota, ko sem slišal za saboj konjski topot... za nekoliko hipov jezdil je v hitrem diru jezdec na črnem konji mimo in hitro ozrši se na-me, pri čemer sem mogel samo opaziti orlji nos in krasne brke pod privihano Čepico, zavil je s ceste na desno in takoj izginil za gozdom. „To je on" — mislil sem in srce je nekako čudno zatrepetalo v meni. Zdelo se mi je, da sem ga spoznal: njegova podoba spominjala je v istini moža, ki je ustopil skozi vrtna vratica v Sorentu. Za polu ure bil sem že v Glinnovem pri svojem gospodarji, zbudil sem ga in takoj začel izpraševati kdo je prišel v sosedno naselbino. Odgovoril mi je prisiljeno, da sta prišli pomeščici. — In kaki pomeščici ? vprašal sem nestrpno. — Saj veste kaki — gospe, odgovoril je jako leno. — In kaki gospe? — Saj veste, kake so gospe. — Ruski? — Kaki pa? saj veste, ruski. — Ne inostranski? Poslanec" JKronawetter govoril je dolgo, do-vtipno in v veselje samemu sebi, kakor svojim sosedom. Rekel je pak prav po pravici, da toži sedaj v Avstriji vse o slabih časih. Kmet, kakor obrtnik in večji podvzetnik. Potem polemizuje z Gasserjem. Za Tirolce, pravi govornik, se ne more dovoliti posebno olajšanje hišnine, davki morajo biti vsem krajem jednaki. Olajša naj se vsem deželam. Za stanovnino, katero hišni posestnik ne dobi, naj bi tudi ne plačeval davka. Vlada naj bi priredila postavo o tej stvari Potem se loti pridobnine. Tu pravi govornik, plačujo mnogi premalo, a premnogi več, kakor se more in sme zahtevati. Užitnina, meni Kronawetter, je v državi tako različna; v nekaterih krajih plača se preveč, a v drugih primeroma jako malo. Zakaj ne priredi finančni minister za celo državo jednake užitnine? Poslanec Wrabetz naglasa tudi, kaka beda vlada povsodi in kako neznosno breme so že davki. Število davčnih eksekucij, rubežnij in sekvestracij je vedno večje, zlasti je bilo veliko leta 1887. Poročevalec dr. vitez Bilinski popravlja seveda jako pridno opazke posamičnih predgovornikov in olepšuje kolikor je moč poročilo. Potem govori Se poslanec Tausche in opozarja, da je v Avstriji realni davek, zemljiški in hišnina absolutno in relativno previsok. On predlaga resolucijo : „C. kr. vladi se naroča, da predloži kar najhitreje davčno reformo v olajšanje posestva zemljiškeara iu hišnega; potem tudi postavo, vsled katere naj se deželne potrebščino okrajne in in občinske ne plačujo le iz dodatkov, kakor do sedaj, temveč tudi z drugimi davki." V današnji seji nadaljevala se je razprava finančnega budgeta. PoBlanee dr. Fuss meni, da naj se vsaj olajša najhujše glede davka v Avstriji, ker se že ne more upati, da premeni vlada sedanje davke v obče in predlaga v tem zmislu daljšo resolucijo. Poslanec Proskovvetz predlaga zlasti povišanje plače finančni straži. Ti ljudje plačujo se tako slabo, da ni čuda, če se zgodi tu i tam kak nered, kako zlorabljenje oblasti. Tudi poslanec Lienbacher se stem strinja in naglasa to potrebo. Isto poudarja poslanec dr. Menger in pravi, da naj se uradniki carinski v Avstriji plačujo vsaj tako, da bodo mogli pošteno živeti. O odstavku „davčni uradi" govori poslanec FUrnkranz in želi, da se zboljšajo plače konceptnim uradnikom. O »upravi carinski" govorili poslanci Neuber, dr. Fuss, Bareuther in dr. Plener. (Daljo prih.) Ponemčevanje v šolah. Govor dr. Gregorca v drž. zboru 22. sušca 1889. (Po stonografncin zapisniku.) Visoka zbornica! Šolska nadzorništva na Koroškem in Štajerskem zlorabijo mnogovrstno svoje službe v ponemčevanje Slovencev. To zopet pojasniti, oglasil sem se k besedi. Nedavno je tukaj g. vitez pl. Carneri rabil nekoliko zmedene besede : „Nemee ni nikoli po-nemčeval, on še niti zmožnosti nema za to. Jedini Nemci, kat tri ponemčevati u mej o, to so Prus i." Poslednjim besedam ne — Kaj še. — Ali ste že davno prišli? — Saj veste, ne davno. — In sta za dolgo prišli? — A to mi je ueizvestno. — Ali sta bogati? — To nam je neizvestno. Morda sta tudi bogati. — Ni li noben gospod prišel ž njima? — Gospod? — Da, gospod. Starosta je vzdihnil. — O, oh Gospod ! rekel je zevaje. — I. . . ne, gospoda ... ni . . . gospoda, kaže se ni. Ni znano! pristavil je najedenkrat. — In kaki sosedi žive še tu ? — Kaki, saj veste kaki — različni. — Različni! A kako jih zovejo? — Koga, pomeščici ali sosede? — Pomeščici. Starosta je zopet vzdihnil. — Kako ju zovejo ? mrmral je. — Bog vedi, kako ju zovejo! Starejšo menda Ano Fedorovno, drugo pa . . . Ne, za to ne vem, kako jo zovejo. (Dulje prih.) bodem ugovarjal, ker z ozirom na surovost v po-nemčevanji Prusi res daleč nadkriljujejo vse druge Nemce. S tisto turško silo (furor teutonicus), s katero Prusi uboge Poljake na Poznanskem ponem-čujejo, more meriti se le še turška sila, g katero Madjari (furor magvaricus) že več let mučijo svoje slovanske, rumunske in nemške sodržavljane I Vender iz povedanega ne sledi, da bi po'eg Prusov drugi Nemci ne imeli niti poželjenja uiti sposobnosti za ponemčevanje. Nasprotno dokazuje več nego tisočletna in žalostna zgodovina Čehov in Slovencev. Sleherni »'tnografski zemljovid avstrijski označuje kot neresnično, kar je g. vitez pl. Carneri izustil. Imena mest : Lipa, Litomerice, Toplice, Zatež na Češkem, Brezje na Koroškem, Ljubno, Gradec na Štajerskem kažejo na slovanski pričetek, dandanašnji so ona mesta — uemška. Tudi drugi Nemci poleg Prusov umejo dobro, kako se ponemčuje, zlasti izvrstni strokovnjaki v ponemčevanji so noveji čas takozvani nemški liberalci. Zadnjih 150 let rabi v ponemčevalne svrhe poleg birokracije ljudska šola in šolsko nadzorstvo. Kjer so šolska nadzorstva v rokah nemških liberalcev, kakor naŠlezkem, Koroškem in Štajerskem, ondi ponemčujejo. Zlasti poslednji dve deželi prizadevajo si hitreje ko mogoče ponemčiti, da bi je čisto nemškim deželam prištevati mogli. Toda Slovenci v teh deželah neso voljni popustiti svoje slovanske narodnosti , svojega slovanskega jezika in značaja. Odločili bo se trdno držati svoje narodnosti, da se v Avstriji ohranijo kot Slovani. Zatorej se pa tudi krepko branijo zoper vse ponemčevalne naredbe šolskih nadzorstev. Ta borba je težavna, ker Slovenci smo v manjšini, Nemci v večini ter se nje tudi brezozirno poslužujejo. Zadnjih 20 let imajo v teh deželah šolsko nadzorstvo nemški liberalci v svojej oblasti. Naudušuje jih naukončljivi fanatizem ali strast Slovence ponemčiti. Tukaj ne velja ne državni ne deželni zakon, zlorabijo pravo učitelje naraeščevati, premeščevati, starostue doklade odmerjati. Reči moram, vse slovensko šolstvo v teh dveh deželah prepuščeno je na milo in nemilo nemškim liberalcem. Njihova šolska nadzorstva silijo Slovence naravnost, v ljudskih šolah učiti se drugega deželskega jezika. Slovenci se pa branijo poživljajoč se na člen 19. državnega osnovnega zakona, ki takšno nasilBtvo prepoveduje. O tej šolskej borbi na Koroškem in Štajerskem razgovarjalo se je v tej visokoj zbornici že večkrat in bode gotovo še zopet treba govoriti. Hočem danes pojasniti samo najnovejše dogodke na tem šolskem bojišči ter zopet opozarjati na rogo-vilstvo nemškega šulvereina. (Čujte! na desnici.) Zastran Koroškega navajam le nekoliko podatkov iz pisma, katero mi ju doposlal izvrsten učitelj. Prvi ponemčevalni ukaz na Koroškem izšel je 1. 1872. Ta zaukazuje toliko nemščine v slovenskih šolah, da so te prenehale biti slovenske šole Leta 1877. izidu drugi ponemčevalni ukaz, ki je hujši od prvega. Učiteljem na slovenskih ljudskih šolah se je namreč zabičilo, da morajo upati starostnih doklad le, ako na vso silo z največjo marljivostjo in uspešno otrokom nemščino v glavo ubijajo. Tako so učitelji prisiljeni vso svojo pozornost obračati na učenje nemščine, druge predmete pa zanemarjati. Tako so slovenske šole na Koroškem izprcmenili v same ponemčevalnice. V tem proti-naravnem stanji nahajajo se slovenske šole na Koroškem še danušnji dan, kakor so moji tovarši slovenski poslanci kranjski tukaj že dovolj razjasnili in dokazali. Najnovejši čas pretijo nemški liberalci s tretjim, še hujšim ukazom. Nameravajo namreč še podučevanje krščanskega nauka ponemčiti. (Čujte, čujte!) Častiti gospodje kateheti ustavljajo se temu odločno. Nastali prepir je sedaj v dogovorih deželnega šolskega sveta koroškega s knezoškofovskim ordinarijatom. Sedaj bi naj knezoškof, ko so ga po svojih listih nemški liberalci skozi dve leti preganjali, grdili in psovali, tem pomagal ter tudi nemški katekizem za slovensko deco v ljudskih šolah zaukazal. Tako pa posnemajo koroški liberalci Pruse in Madjare, kateri v raznarodenji Slovanov katoliško cerkev zlorabijo. Koroški deželni šolski svet drzne se od knezoškofovstva zahtevati, naj poznbivši svoj sveti poklic uspešno poučevanje krščanskega nauka žrtvuje najneutnnejšemu ponemčevanju. Preverjen sem, da tega ne bode storilo, ker ne more v lastnej najsvetejšej reči kot izdajalec postopati. Tudi mis- lim, da bi kaj takšnega koroški Slovenci mirno ne trpeli. Sedaj obrnem se k štajerskim deželnim šolskim nadzorstvom, zlasti k deželnemu šolskemu svetu. Opomnim pa, da temu ne manjka tiste turške sile, katerej pravijo: furor teutonicus, pač pa izvirnosti. Pohajka namreč po tistej šhokej cesti, katero sta koroškim liberalcem pokazala dva slovenska izdajalcu Efijalta. Dne 22. februvarja 1887 izide slaboglaBni nem-čevalni ukaz štajerskega dež. šolskega sveta. Sedaj mu dela mnogo sitnob ta ukaz, ki v predrznem nasprotji s členom 19. državnega osnovnega zakona v vse slovenske šole uvaja nemški jezik kot obligatni predmet, v višjih razredih celo kot poučni jezik. Po znanem „ Abraham je rodil Izaka, Izak je rodil Jakoba, Jakob je rodil Judo in njegove brate, izide še več podobnih ukazov ed deželnega šolskega sveta pa tudi od liberalnih okrajnih šolskih svetov. Vsi merijo na to, nemščino na škodo slovenščine in kvar uspešnega pouka v ljudskih šolah čezmerno zazširiti. Slovansko svojo materinščino v ljudskej šoli uspešno gojiti, to Slovencem na Štajerskem mogoče ni. (Dalje prih.) Politični razgled. Yolr.iii.j4' dežele. V Ljubljani, 4. aprila. Budgetna debuta bliža se v državnem zboru svojemu koncu. Vsprejeti so že vsi oni odstavki, pri katerih je navadno razprava najživah-nejša. Sedaj treba le še rešiti budget ministerstev trgovine in poljedelstva ter poslednja poglavja bud-geta. pri katerih se pa navadno mnogo ne govori. Letos je bila posebno živahna debuta pri posvetovanji o budgetu naučnega miuisterstva, Čemur so dale povod zahteve konservativcev, da se uvede verska šola. Budgetua debata nas je poučila, kako burnih debat je pričakovati v zbornici, ko pridejo razui predlogi o reformi ljudske šole na vrsto. — Predvčeraj sta bila ministerski predsednik in naučni minister vsprejeta v avdijenciji. O teui se je mnogo govorilo včeraj mej državnimi poslanci. Posebno je pomenljivo, da je Gauč po avdijenciji v zbornici poslancev se dolgo razgovarjal s knezom Liechtenstei-nom. Mej poslanci se je bila razširila vest, da se je vlada definitivno odločila, da bode državni zbor zboroval še 14 dni j po Veliki noči in bode vlada predložila takoj po Veliki noči načrt novega Šolskega zakona ter bode prvo branje te predloge še predno državni zbor odloži zborovanje. Mej čeAkimi in nemškimi veleposestniki vrše se pogajanja o kompromisu glede bodočih volitev za češki deželni zbor. Če se ta kompromis sklene, bod'* veleposestvo 15 nemškoliberalnih poslancev volilo v deželni zbor. Ti se bodo zavezali, da se udeleže zborovanja. Tako bode v češkem deželnem zboru zopet 15 nemških zastopuikov. Najbrž bodo sedaj v kratkem še tudi drugi nemški poslanci popustili abstinenco politiko. Še predvčeraj je bila v ogerukej zbornici huda debata o vojnem zakonu. Poslanec Nagy je predlagal, da bi oni prostovoljci, ki prvo leto neso napravili častniškega izpita in morajo služiti še drugo leto, vsaj drugo leto Bimdi nadaljevati študije na velicih šolah ali pa še obiskavati častniško šolo, da postanejo častniki. Minister deželne brambe se je odločno izrekel, da se jim ne more dovoliti, da bi to leto nadaljevali študije na civilnih velikih šolah, če pa bodo smeli pohajati častniško šolo, bode v vsakem posamičnem slučaji odločila izpraševalna komisija, če je dotičnik, ki koncem prvega šolskega leta ni mogel napraviti častniškega izpita, vreden, da se drugo leto še udeležuje pouka. V u a nje države. ltolgai'Mka vlada bi rada kako odstranila škofe, kateri nočejo priznati Koburžana. Začela je mej nižjim duhovenstvom in prebivalstvom po svojih privržencih delati proti njim. Kujejo se peticije, da naj se ta ali oni biskup odstavi in iščejo podpisi za peticije. V več krajih so ž-1 na razne načine presleparili prebivalstvo, da je podpisalo te peticije. Ko bodo nabrali dosti podpisov bodo pa biskupe odstavili in porinili v samostane, češ, da to zahteva narod. Na stroške ruske vlade osnovalo se bode v Carigradu rusko izobraževališče, na katerem se bodo izobraževali mladeniči iz balkanskih pokrajin pod nadzorstvom ruskega veleposlanika. Na ta način hočii Rusija izgojiti si na Balkanu jej udano inteligencijo, da se potem taki dogodki ne bodo več dogajali, kakor se sedaj v Bolgariji. Zaradi imenovanja nekaterih novih sodcev so nastala nasprotja v ruiuiiimkcsii ministerstvu in utegne priti zaradi tega do m nisterske krize, če odstopi sedanja vlada, pridejo najbrž Rusiji prijazni konservativci na krmilo, ker bi nobena druga stranka v zbornici ne dobila večine. -- Neko novejše poročilo pa že zatrjuje, da je vlada že dala ostavko. To je prav lahko mogoče, ker neodločnost sedanje vlade ni nikomur prav ugajala. Dolgo bi se ne bila mogla držati, ker ni bila ne krop ne voda. Danes je instalacija novega generalnega pro kuratorja pri višjem sodišči v Parizu in potem bi bili Boulangerja deli pod ključ. Generalu'se je pa pametneje zdelo, da se je odpeljal v Bruselj nego bi pa čakal na Francoskem, da začno soJnijsko preiskavo. Dvomiti ni mogel, da ga obsodi senat, kateri ima po zakonu nedavno sklenjenem soditi o zločinih proti varnosti države ter se v tacih slučajih konstitujira kot sodišče. To je pa tudi slutil, da se narod ne bode potegnil zanj iu začel ustaje. Res je dobil pri volitvah v Parizu večino, a vender se Parižani neso dosti zmenili, ko je vlada razpustila ligo patrijotov in se je širila vest, da tudi Boulangerja zapro. Mnogi so se zanj sicer zanimali in radi čitali dolga poročila o njegovem delovanji po listih, a vender neso pripravljeni zanj napraviti kake prekucije. Vladi je jako po volji, da je general pobegnil iz Francije in se nadeja, da bode sedaj gibanje zanj povsod jelo pojemati. Domače stvari. — (K volitvam isterskib mest) piše „Edinost", da so glasovali vsi mestni in državui uradniki in celo c. kr mornarica za liberalnega kandidata, ki je načelno proti sedanjej vlad'. Tako glasovanje je pomenljivo'. V naših očeh je to nova — petarda! — (O priliki Levstikove slavnosti,) ki jo je priredilo akademično društvo „Slovenija" na Dunaji, pristopili so podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji sledeči gospodje kot podporniki: Simon Pogačar, vojaški oskrbnik na Dunaji, s 25 gld.; Alojzij Kremžar, tajnik Dunajskega magistrata, s 5 gld., in dr. Fran Cele-stin, kr. gimnaz'jalni profesor, useučiliški docent itd. v Zagrebu, s 5 gld. PreBična bodi hvala po Žrtovalnim prijateljem revnih a marljivih Dunajskih slovenskih vseučiliščnikov ! — (Slovenskega kluba na Dunaji) Bedmi večer bode v soboto 6. aprila t. 1. v dvorani restavracije „zur goldenen Kugel" I Am Hof, št. 10, mezzaniu. Berilo ima g. dr. K a r ol Št reke 1 j „0 čeških narodnih pesmih" (nadaljevanje). Začetek ob 8 uri. K prezanimljivemu berilu prišlo bode gotovo mnogo slovenskih m6ž Dunajskih! — (Odbor za Levstikov spomenik v Velikih Lašičah) poslal nam je dopis, iz katerega posnamemo, da je dopis iz II e t j a bil neosnovan. Odbor glede prostora sploh še sploh ničesar definitivno sklenil ni, a kolikor čujemo in kraj poznamo, kazalo bi najbolje, spomenik postaviti v Vel. Lašičah samih. Lašiče so odličen in lep kraj, Retje pa le mala, 5 hiš broječa vasica, jedva četrt ure oddaljena. — (Važno za vse, ki imajo srečke.) Z dnem 29. marca 1889 stopila je v veljavo nova postava glede srečk v deželah v državnem zboru zastopanih. Po tem zakonu morajo se vse dosedaj izdane, oziroma v prometu nahajajoče se inozemske in ogerske srečke do dne 28. aprila 1889 dati ko-lekovati pri c. kr. davčnem uradu. Kolkarina odmeri se po lestvici III. na podlagi nominalne vrednosti. Te pristojbine so oproščene le 4% Tišine srečke iz leta 1880., potem srečke Keglevičevega loterijskega posojila, loterijsko posojilo mesta Budima, ogerske srečke rudečega križa , 4% premijske obligacije ogerske hipotečne banke, ogerske srečke zgradbe stolne cerkve in ogerske društvene srečke „Dobrega srca" (Jo' sziv-srečke). Ta postava tudi določuje, da se odslej smejo izdajati srečke le v korist države. Vsak, kdor ima inozemske ali ogerske srečke, se v lastnem interesu opozarja, da da v določenem obroku je kolekovati pri kolekovnem uli davčnem uradu, ker bi sicer moral plačati kami od 50 do 500 gld. — (Vabilo na Gerbićev koncert,) ki bode v nedeljo dne 7. aprila 1889. v čitalniški dvorani. Koncert se vrši s prijaznim sodelovanjem gospic Lujize Daneševe in Ter. Bučarjeve, gg. A. R a z i n g e r j a, I. P i a n e c k e g a , Avg. P u-ciharja, Ohma viteza Janušovskega in Vit. Moserja ter mešanega zbora čitalniškega. Vspo-red: 1. Gerbić: „Mirno plavaj, čolnič moj!" (barka-rola), poje mešani zbor, baritou-solo g. Pucihar. 2. Jan Gall: »Spomlad* ; trospev, pojo gospiei Da-neševa, Bučarjeva in gospa M. Gerbičeva. 3. Ru binstein: „Asia" ; poje g. Gerbič. 4. Grieg: „Sonata" (G-dur) za gosli in glasovir; igrata gg. Moser in vitez Janušovski. 5. Dvofak: .Zapuščena", dvo-spev; poje ženski zbor. 6. Kreutzer: Trospev iz opere: „Prenočišče v Granadi" ; sopran gospica Da-neševa, tenor g. Razinger, bariton g. Pianeckt. 7. a) Iv. Zaje: Kaoconeta iz opere: „Šubić Zrinjski"; b) Warlamov: „Krasnij sarafau"; poje gospa M. Gerbičeva. 8. Križkovski: „Utonula"; poje moški zbor Opomba: Točko 2., 3., 5., 6. in 7. spremlja na glasoviru g vitez Janušovski. Sedeži prve vrste 80 kr., druge vrste 70 kr., tretje vrste 60 kr. Ustopnina 40 kr. Dijaški biljet 30 kr. Sedeži se dobivajo pri čitalničnem kustoBu (trafika) in na dan koncerta zvečer pri kasi. Kasa se odpre zvečer ob sedmi, začetek ob polu osmi uri. Pristop h koncertu je vsakemu dovoljen. — (V Novem Sadu) ustanovile so narodne dame društvo, kateremu je glavni in jedini smoter, učiti in širiti srbski jezik in srbsko književnost Jtdnako društvo bilo bi tudi naši beli Ljubljani in po vseb slovenskih mestih m trgih silno potrebno. Do prave narodne zavesti, do potrebnega narodnega ponosa ne bodemo se dvignili, dokler naše narodno ženstvo ne odpravi korenito vsega tujčevanja, vsega' nemčevanja, dokler nam bode na javnih prostorih in pri veselicah na ušesa udarjal nemški zvok, dokler bodo naše sicer vse časti vredne dame le Slovenke v srci, a Nemke na jeziku. Francoska in Nemčija bi ne bili Da tolikej kulturnej višini, da nesta imeli narodnega in neumorno delujočega ženstva. Cehom, Poljakom in Madjarom pripomogle so narodne dame k marsikaki pridobitvi, zntorej se nidejamo, da bodo tudi naše vrle Slovenke posnemale Novosadskih Srbkinj vzgled in tudi od svoje strani pripomogle, da bode značaj mesta Ljubljan skega vedno bolj slovensk. — (Vabilo k dramatični predstavi,) katero napravi narodna čitalnica v Kamniku v nedeljo v 7. dan aprila 1889. „Materin blagoslov ali nova Cbonchon". Igrokaz s petjem v petih dejanjih. Preložil Jos. Cimpermau. Po igri prosta zabava. Ustopnina navadna. Začetek ob pol 8. uri zvečer. K tej predstavi vabi častite ude in goste najuljudneje odbor. — („Savinjski Sokol") ima na velikonočni ponedeljek svoj redni občni zbor. Ker bode to zborovanje važno za društveni razvoj, vabijo se „Sokoli", da se zbora mnogobrojno udeleže. Pri večerni Sokolski veselici sodelovali bodo tudi gg. pevci Šaleške čitalnice. — (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji) ima v petek, 5. aprila t. 1. IX. svojo redno zborovo sejo v Schmidtleiners Restauratiou VIL, Lerchenfelderstrasse 45 s slrdečim dnevnim redom : 1 Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo odseka za koncert. 4. Slučajnosti. — Gostje dobro došli. K obilni udeležbi vabi odbor. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je pretekli mesec 2086 strank 539.862 gold., 1899 strankam izplačalo se je 398.078 gld. 4 kr. V preteklem četrtletji dovolilo se je 91.365 gld. posojil na 134 prošenj Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 3. aprila. (Pravda proti ligi patrijotov.) Občinstva je bilo danes manj, kakor včeraj. Državni pravdnik dokazoval, da se je liga odstranila od svojega pravega namena, da je hotela biti vojska novi stranki in da je v zadevi Ašinovljevi skrajno brezpametno ravnala. Laguerre protestuje proti temu izrazu. Naq.net zakliče Laguerreu: „Pustite državnega pravdnika čenčati!" Tožitelj zahteva, da se proti Naquetu postopa po kazenskem zakonu, kar je vzbudilo velikansko razburjenost. Na predsednikov poziv preklical je Naquet napo-minane besede in s tem je bila ta zadeva končana. Bruselj 3. aprila. Boulangera, v čegar spremstvu je tudi gospodična Roehefortova, pričakovala je na kolodvoru ogromna množica. Ćuli se se klici: „Živio Boulanger!" pa tudi nekoliko klici: „Doli z Boulangerjem I" Na vprašanje odgovoril Bnulanger, da se je le za malo časa umaknil v Bruselj, da pa dolgo ne ostane. Bruselj 3. aprila. Boulanger rekel je nekemu časnikarju, da ostane morebiti do oktobra, do splošnih volitev, v Bruslji. Ostavil je Pariz, ko so ga osobe, ki bi ga imele drugo jutro odpeljati v zapor, o tem obvestile. Prijatelji so mu svetovali, naj odpotuje. Njegova stranka hoče po potu zakonitosti in potrpežljivosti naprej, danes pa izziva nemire baš ona stranka, ki je sedaj na Francoskem na krmilu. Naposled rekel je Boulanger: Mi bodemo dosegli svoj smoter, naj se zgodi kar koli. Bukurešt 3. aprila. V zbornici naznanil ministerski predsednik, da je ministerstvo dalo svojo ostavko. Seja se je zaključila. Masava 3. aprila. „Agenzia Štefani" javlja: Poraz Abisincev pri Metemehu in smrt Neguševa potrjuje se od več stranij. Abisinci umaknili so se iz Asmare. Krško 4. aprila. Pedagogiško društvo na Krškem pri današnjem zborovanji jednoglasno in naudušeno imenovalo svojim prvim častnim članom, slovenskega mecena v pro-speh narodnega šolstva preblagorodnega gosp. Josipa Gorupa, veletržca na Reki. Dunaj 4. aprila. Odhod cesarjev v Budimpešto za jeden dan odložen. Cesar odpelje se jutri ob 9 V* zvečer. Pariz 4. aprila. Boulangističncga odbora nota pravi, da je odbor skoro soglasno zahteval , da mora Boulanger odpotovati, po čegar svobodi in življenji so stregli parlamentarci, pripravljeni na vse, da le obdrže oblast. Današnji ministerski svet bode odločil, ali naj se pooblastilo za preganjanj*! Boulangera zbornici takoj predloži. Atene 4. aprila. Včeraj zvečer močeu potres Močna razburjenost. Razne vesti. * (Suess in p roti se mi ti ) Povedali Bino že, da JH Suess odložil rektorst.vo Dunajskega vseučilišča. Uzrok temu je to, da so ga nemški proti-semitski vseučiliščniki jako prezirali. Od kar je bil rektor, ya neso več pozdravljali in povsod so kazali, da ga zaničujejo Prizadeval se je jako, da, bi se sprijaznil z (lijaki. Ko je videl, da je vse zaman, odložil je rektorstvo. * (Kralj Milan) misli jedno leto prebiti na potovanjih po Evropi zlasti Španiji iu Portugalskem. V sredi letošnjega leta snide se s sinom svojim kraljem Aleksandrom v Parizu na razstavi. * (Nemčija) ima na morji malo sreče, zaporedoma mora dajati novih žrtev. L. 1860., koše ni itnfla kolonij, potisnil je grozen „tajfun" vojno ladijo „Frauenlob" z vsem moštvom (50 glav) na dno morja. L. 1861 potopila se je „Amazone" v Nemškem morji, ž ujo pa 140 mož. L 18(>8 potopil Be je „Der grosse Kurfurst* ž njim 269 osob. L. 1885. ugonobil je grozen vrtinec korveto križar sko „Avgusto" blizu Adana. Ž njo poginilo je 223 mož. Pred nekoliko dnevi pa je strašansk vihar na Samoi zahteval zopet žrtev. Uničeni sta dve vojni ladiji in nad 100 mož, tretja ladija „Olga" pa je tako poškodovana, da bodu jedva več za rabo. * (Bralni stroj za slepce) izumila sta dva tovarnarja v Steckbornu v Švici. S tem stro jem piše slepec vsako pismo h kratu v dveh izvodih. Jedno je pisano s črkami za slepce, ki se lahko ošlatajo, drugo pa z navadu i 011 črkami za neslepce. Ker s tem strojem tudi drugi ljudje lahko pišejo, bode sedaj mogoče h slepci pismeno občevati ne da bi se morali nč:ti pismeuk za slepce. * (Samoumor okrajnega glavarja.) Iz Levova se poroča, da se ie novoimenovani okrajni glavar Leon Skorupka, ki je dosedaj služboval pri miniaterstvu notranjih zadev, v Trembovli zaradi nesrečne ljubezni 1. t. m. usttelil. * (Z blagajno pobegnil.) Iz Buziasa na Ogerskem pobegnil je te dni tamošnji 26letni poštni uradnik Ivan T6rok ter odnesel s sabo celo blagajno, v kateri je bilo več tisoč goldinarjev in vsi prištedeni novci uradnega načelnika Sodišče išče sedaj prav skrbno nezvestega in ubežnega urad nika, kateri je vrhu tega tudi zakrivil obilo pone-verjenj in sleparij Hazpis podpore starim kranjskim čebelarjem. Podpisani odbor ukrenil je v seji svoji dne 31. marca t. 1. z namenom, da vzbuja veselje d> čebelarstva iu da ob jedneni pospešuje to stroko kmetijstva, podpirati stare kranjske čebelarje, ki so prišii brez lastne krivde ob vse svoje čebele. Na podlagi tega ukrepa ja\lja podpisani odbor, da bode dal tistim kranjskim čebelarjem v prvi polovici meseca maja po 2 do 3 panje (korita) čebel, ki v svoji prošnji na podpisani odbor dokažejo: a) da čebelarijo neprestano že naj men j 20 (dvajset) let, b) da so brez lastne krivde prišli ob vse svoje čebele in C) da neso v stanu si iz svojega premoženja drugih čebel kupiti. Vsebina teh prošenj, katere ni treba kolekovati, mora biti potrjena od gospoda župnika prosilce ve fare in od dotičuega županstva Ob veliki množici prosilcev si pridrži glavni odbor pravico, izbrati najpotrebnejše. Prošnje uložit« je najkasneje do 27. aprilu t. J. pri podpisanem odboru v Ljubljani. klavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. VABILO DRUZBINSKI VEČER kateri priredi „SOKOL" čine ©- aprila 18S9. lota, v dvorani Ljubljanske Čitalnice s sodelovanjem vojaške godbe, gospice Zvonar-jeve in čveterospeva čitalnišicih pavcev. V S P O R E L) : i. A. Konti: ,,Fiora", koračnien. 2. />//: ,,Slovanske melodije", ouvertura. 3. Petje. 4. IvtMoviii: ,,Meteor", valček. 5. IVagnrr: „Pilgerchor" iz opere „TannhMuser". 6. Petje. 7. Strauss: „Burschenwanderung" polka frimc. 8. ,,Rešpehtarjeva kuharca", soloprizor, igra gospodična Zvonar jeva. 9. Intrsthitsck : ,.Slovanske varijacije", za krilni rog. 10. JCrdli ,,Vom Herzen zum Herzen", polka mazurka, 11. Petje. 12. Suppe: Reminiscence iz operete: ,,Die Afrikareise". lj. Cdbttlka: Ouvertura h komični opereti: ,,Der Dorfschnei-der", 14. Petje. 15. Ziehrer: „Die Tanzgelehrten", valček. 16. Petje. 17. Teters: ,,Potpouri o slovanskih melodijah". 18. OdbulkaJ „Komična koračnica". Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem- ! Ve-peratara 1 trovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 722 9 um. 7222 mm. 7236 mm. 2 6° C 72° C 3 8° C al. b6v. z. j z. si. szh obl. o bi. jas. 0 001 Srednja temperatura 4-5°, za 3 6" pod noruialotu. 55i»^otolc toeno ob uri. Na to zabavo vabita častite ude Ljubljanske čitalnice in brate Sokole najuljudneje reditelja: Dr. Hudnik. V. Zupanec. "•K 1 jjnuiKB nor M tO jI za vse leto gld. 4.60 ; za pol leta g(d. 2.30; r.a ćetrt leta gld. 1.15. i ii j o i i .'}. aprila. Pri MttllM: Liuke, Iteingruher, Graf in Jankovift z Dunaja. — Haas z Dunaja. Pri Klonu : Harrer iz Trsta. — Bcrgor z Dunaja, — Menzel iz Toplic. — Altman iz Berolina. — Legat iz Lipice. Umrli so v S J u Pijani: 2. aprihi: Kuro] Krameršić, postreščok, 55 let, Dunajska crsta št. 2. za mrtvoudnin. 3. aprila: Marjana I.'upnik, izdelovalka umetnih cvetlic, 4.'3 let, sv. Petra cesta št. 18, za mrtvoudom. V deželnej bolnici: 1. aprila t Jakob Dolinšek, delavec, 71 let, za oslabljen) em. 2, aprilu: Fran Ferkol, delavec, 70 let, za plućno tuberkulozo. — Ro>,alija Mibič, poae&tuikova žena, 51 let, za jetikOi H)"ULXi3.jslsa, borza dne 4 aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..... Srebrna renta..... '.Lit.-v renta...... 5" marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije ..... London ........ Srebro ........ Napol. ....... C kr. cekini .... , . Nemfike marke..... 4°/„ državne BreSke iz L 1861 Državne srečke iz 1. 1H64 Ogerska zlata renta 4°/0 . . . . " . rfgerska papirna renta 5°/, . . . Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V,0/0 zlnti zast. listi . Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr bunke . 120 ,, 1 ranam way-društ. velj. 170 gld. a v. včeraj — danes gld. 83-95 — gld. 8405 84 95 — n 84 95 111 35 — n 111-45 9990 — 99*90 «93-— — n 893'— ■ 298-75 — rt 29850 n 12090 — n 120-90 9-5« •/. _ n 9-56 r 5-70 — 5-71 1 5910 — n 59 10 260 gld. 100 . 139 gld 183 102 94 104 126 121 188 23 131 25 8fi 80 75 50 95 90 80 Hiša na prodaj pod prav ugodnimi pogoji v lepem kraji, pripravna za go-8-ilno in prodajalnico, kjer se nahaja c. kr. pošta. — Već pove Fran OrcKorkt* v Borovnici. 243—3) Brnsko sukno I za elegantne H pomladanske in poletne obleke I V o«l rezkih po 3-10 m, to je po 4 Dunajske I vatle vsak odrezek, kateri stane " uiti. I.ho iz fine "W H gl«l. ♦>.— iz finejše mm 7.7S i/, jako fine m ___F* lO.SO iz najfinejše ~&Q pristne ovčje volne. S Nadalje blago za ogrtaču, b Bvilo pretkano grebe- I naBto sukno, 1 i:tiu lodeu, blago za livrejo, blago \/, sukanca, ki si: Bine prati, lino in najfinejše eruo ^fl sukno za salonsko obleko i. t. d. i. t. d. razpošilja I proti povzetju zneska kot reelna in solidna I dobro znana (106—15) I zaleg-a svLlszist H SIEGEL-IMHOF v BRNU. I lajava s Vsak odrezek je 310 m dolg in 131) cm I širok, torej zadostuje za cel>> moško obleko. Tudi se pošlje vsacega blaga toliko mutrov, ko- I Ukor kdo zeli. Jamči se, da se pošlje ravno tako H blago, kakor se izbere uzorec. Uiorci zantouj in frank«. ZZZH^ H| CIRKUS RICHTER. Vsak dan velika gala-predstava. Začetek toeno ob 8. uri zvečer. — Kasa se odpre ob »/„7. uri. 1258-1) Popolna razprodaja velike zaloge čevljev za gospode, gospe in otroke CZC I><»<1 lastno ceno "W pri HI. PERME-TU v Ljubljani, Židovske ulice. (249—2) BLAGAJNE rabljene in nove po oeui samo pri S. BEKClER-ji, Dunaj* 4.i-:iIm-ii. BrttunerNtraime IO. (58 — 19) ratentevano Strakosch-Eoner-jove stroje za pranje in munge priporoča (57-9) ALEXANDER HERZOG Iimaj, Graben, BrintritriM G. Katalogi v as t OD J in franko,, •j J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori Btonioe, bolh.«, Sourke, mole, mahe, mravljince, presl6ke, ptične črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gOtOVO tako, da od žuželkino zalege no ostane nobenega sledu. Pravi prašek sc dobiva v prodajalnici pri •i. AMIMEIi-u, „I>»*i