KADAR SE LETO BLIŽA koncu in že gledamo zarjo novega, se kot dobri stari prijatelji zbero okoli nas vse želje, vsa pričakovanja in vsa hotenja, kar jih je zaživelo med vsem dolgim in težkim letom. Nehote se spustimo t njimi v kramljanje, obnavljanje znanstev. Morda še nikoli nismo stopili v novo leto s tolikimi pričakovanji. Kakor da je za nami vsa dolga doba ne-pojmljivih naporov, krvi, odpovedovanj in žrtvovanja — pred nami pa čas žetve, čas sadov, čas izpolnitve vseh tistih upornih želja po lepšem življenju. Kar nenadoma se je prebudilo v nas: jutri, danes bomo želi, kar smo posejali v njivo, razbrazdano s strahotami, pognojeno s krvjo in potom. In bomo želi! V vsem najdemo potrdilo 2a to. V besedah, dejanjih, stvareh samih. Zato toliko pričakovanj. OB 2ELJAH IN PRICAKOVANJIH ge zavemo svo-jega življenja. Če prej ne, takrat razmislimo o svoji vrednosti. Morda tudi o svojih nalogah in dolžnostih. -In o tem, kaj drugi pričakujejo od nas, Novo leto je tako res novo leto — želimo, upamo in hočemo, da bi v njem dali družbi vse tisto, kar ji mora-mo dati, vse, kar je v nas velikega in človeškega, poseb-nega in samo našega, ustvarjalnega in zanosnega, komaj zasnovanega in še nerojenega. Želimo, upamo in hočemo, da "bi nam življenje bilo polno, da bi bilo življenje gra-diteljev in borcev. NA TEJ POTI NAS BODO spremljali vsi tovariši, katerih junaštva in veličino hranimo v spominih, legen-dah. Spomini na težke dni, ko se je delavski razred prvi-krat začel organizirano upirati nasilju in zatiranju, ko so človeško veliki ljudje zaklicali gesla svobode, neodvis-nosti, ko se je mladina pridružila borbi zatiranih za boljše življenje, nam bodo dajali ognja in moči. Ozrli se bomo — pred nami bo vstajala vsa težka in veličastna borba Komunistične partije in SKOJ — inses še silnej-§im zamahom pognali v borbo. MLADI, KAKOR SMO in rojeni sredi novega življe-nja, S€ večkrat niti ne zavedamo vse bogate dediščine, ki so nam jo zapustili vsi, ki so umirali po ječah, bili teptani na stavkah in demonstra-cijah, krvaveli v bojih, vsi, ki jim je bilo življenje zlito eno z življenjem ljudstva, vsi, ki jim je bil praznik tudi najmanjša zmaga delavstva. V tej dediščini moramp znati poiskati smisel svojim ho-tenjem, svojemu življenju in svoji borbi. Prepojeni z veličino in človeško plemenitostji!) naših očetov komuni-stov in študentov skojevcev si bomo našli pot v življenju ter zaživeli v njem kot ustvarjalne osebnosti. TAKO TO LETO — leto velikih pričakovanj — ne bo ie jubilej, ampak tudi manifestacija in uveljavitev naših mladih življenj ODBOR ZA PROSLAVO 40. OBLETNICE ZKJ IN SKOJ NA LJUBLJANSKI UNIVERZI SEKRETARIAT UK ZKS JE NA SVOJI SEJI DNE 12. JA-NUARJA 1959 IZVOLIL ODBOR ZA PROSLAVO 40-LETNICE ZKJ IN SKOJ. PREDSEDNIK ODBORA JE GORŠlC MILKO ZKS IN IS LRS. CLAN CK CLANI ODBORA SO: BRATKO IVAN — DIREKTOR DR-2AVNE ZALO2BE SLOVENIJE, BRAVNlCAR DUŠAN — SE-KRETAR REPUBLIŠKEGA ODBORA ZA PROSLAVO 40. OB-LETNICE ZKJ IN SKOJ, BRITOVSEK MARIJAN — CLAN UK, ASISTENT FILOZOFSKE FAKULTETE, BULC MARKO — STUDENT KEMIfE, BUNTA STEPAN — CLAN UK, STUDENT MEDICINE, CEHOVIN CIRIL — CLAN PREDSEDSTVA UO ZSJ, STUDENT EKONOMIJE, CEMAZAR JANEZ — CLAN UK IN PREDSEDNIK UO ZSJ, STUDENT EKONOMIJE, HARTNER ING. DRAGO — »METALNA« MARIBOR, JEJClC ING. DANI-LO — ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA, JOGAN SILVAN — STUDENT PRAVA, KOVAClC FEDOR — CLAN CK ZKS, POMOCNIK DR2AVNEGA SEKRETARIATA ZA TISK LRS, KOBE DR. PETER — CLAN UK, DOCENT PRAVNE FAKUL-TETE, KREMENSEK SLAVKO — STUDENT ETNOGRAFIJE, KRIVIC ADA — CLAN CK ZKS IN IS LRS, KRIVIC VLADO — CLAN IK CK ZKS, PREDSEDNIK VRHOVNEGA SODlSCA, KUKOVEC SONJA — LJUDSKI POSLANEC ,LRS, KUMBATO-VIC ING. FILIP — PROF. AIU, KYOVSKI DR. RUDI -PROF. PRAVNE FAKULTETE, LEVSTIK tNG. JOŽE — DEKAN FAKULTE.TE ZA AGV, LJTJBlC MIRKO — CLAN PREDSED-STVA UO ZSJ, STUDENT AIU, MARKlC STANE — SEKRE-TAR UK ZKS, MLAKAR CVETA — CLAN UK, PREDAVA-TELJ EKONOMSKE FAKULTETE, MIKU2 DR. METOD — DE-KAN FILOZOFSKE FAKULTETE, MIKELENClC ANDJELKO — STUDENT MEDICINE, MODIC ING. ROMAN — DEKAN TVS, PERNUS JOZE — CLAN US, PREDSEDNIK OKRO2NE-GA SODISCA LJUBLJANA, PlSKUR LOJZE — TAJNIK UNI-VERZE, RAKAR FRANC — CLAN UK. STUDENT VPS, STO-KIN MARKO — STUDENT TVS, SVETINA MIRA — CLAN CK ZKS, SENTJURC LIDIJA — CLAN ZKJ IN ZIS, SLAJMAR ING. MARKO — CLAN UK, ASISTENT ODDELKA ZA ARHI-TEKTURO, TUSEK MARKO - SEKRETAR SEKRETARIATA IS LRS ZA DELAVSKO UPRAVLJANJE, URBANClC BORIS — LEKTOR FILOZOFSKE FAKULTETE, VOGELNIK DR. DOL-FE — REKTOR UNIVERZE. VOGLAR DUSAN — CLAN UK. CLAN PREDSEDSTVA UO ZLJ, STUDENT FILOZOFIJE. VOJSK DANILO — PROFESOR EKONOMSKE FAKULTETE, ZIHERL BORIS — CLAN IK CK ZKS, PROFESOR FILOZOF-SKE FAKULTETE IN ZUPANClC DR. ANDREJ — PROFESOR MEDICINSKE FAKULTETE. 27.JANUAR 27. januarja 1932 je bilo kot vsako leio dotlej. V slavnostno dvorano univerze so bili ob priliki podelitve svetosavskih nagrad povabljeni zastop-niki prosvetne in cerkvene oblasti, diplomatski zastopniki, profesorski zbor, javnost in študentje. Ti zadnji so' napolnili galerijo. Tisto, kar pa je spremenilo običaj in tok stvari, se je dogodilo takoj po običajnem uradnem delu. Študentje so z galerije razvili prepovedano slovensko zastavo in zbranemu slavnostnemu občinstvu sporočili: »Uradni del je končan, zdaj zborujemo rai!« Ta nastop je presenetil diplomate, generale, škofa, župana. Poslušati se morali govor, v katerem je bilo poudarjeno, da vodi študetska tnladina vse!: treh jugoslovanskih univerz borbo proti diktator-skemu režimu. Zato zahteva ukinitev diktature, svobodno volitev skupščine, ki bo sposobna sesta-viti novo ustavo ter federativno urediti državo. Krivce obstoječega stanja pa naj se postavi pred narodno sodišče. Dvorana je bila preplavljena z letaki, kiso jih baje vsi, posebej še diplomaii pridno pobirali in spravljali v žepe. Po tem prvcjtn nastopu so šhidentje vdrli na balkon univerze. Tudi tam so razvili slovensko zastavo in črno zastavo z napisom, ki naj bi pomenila smrt reži-mu. Zbirajočenm se občinstvu pa so študentje z balkona in skozi okno govorili prevratne govore. Medtem je o dogodkih obveščena policija obko-lila aniverzo, vendar je na intervencijo nniver-ziteinih oblasti pustila šindente iz poslopja. Mameravane poulične demonstracije je policiji uspelo preprečiti. Konee policijskega poročila pravi, da so policijske oblasti uvedle poizvedbe za krivci, proti katerim se bo postopalo po za-konu. Vec desetin študetov je bilo priprtih, bili pa so izpuščeni in kaznovani z denarnimi globa-mi. Iniciatorje demonstracij je policija še naprej iskala. Iz varnostnih razlogov je bilo delo na univerzi za nekaj dni prekinjeno. Ta nastop študentov je bil člen v verigi doga-janja, ki so bila osredotočena na Ijubljansko uni-verzo, ko je biJ pritisk velesrbske buržoazije preko diktature kralja največji. Od akcij novem-bra in decembra 1931, preko zgoraj opisanega dogodka in večdnevnih stavk v maju 1932, de-monstracij zaradi nečloveškega ravnanja z za-porniki v Sremski Mitrovici novembra 1932 do znanih nastopov študentov 14. januarja 1933 in čež sega obdobje, ki je neposreden plod tedanje-ga množičnega delovanja partijske organizacije na univerzi. Te akcije so na široko zajele štu-dentsko mladino, povezale »o jo s splošnimi so-cialnimi in nacionalnimi problemi. Iz njib in ob njih se je razvijal okvirni politični program, ki je postajal last naprednih slovenskih političnih skupin in s tem njih večni člen. V tem je pomen študentskega gibanja tistih let. V sklopu proslav 40 let obstoja KPJ in SKOJ prirejata univerzitetni odbor ZSJ in univerzitetni komite ZKJ ob obletnici študentskih protirežim-skih demonstracij študentsko zborovanje v zbor-nični dvorani na univerzi dne 27. januarja ob 20. uri, na katerem bo govoril tov. Boris Ziherl. Velike naloge in dolžnosti 6. DECEMBRA 1958 JE BILA REDNA LETNA KONFEREN-CA KOMUNISTOV-STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE. POLEG OSTALIH GOSTOV SO SE JE UDELEZlLI TOV. JA-NEZ VIPOTNIK, SEKRETAR OK ZKS, TOV. TONE POLJSAK, CLAN PREDSEDSTVA CK LMS, DR. HELI MODIC, SEKRE- odgovorno TAR SKUPNEGA BIROJA UK PROFESORJEV IN UK ŠTU- skrajnost: DENTOV, TOV. BRITOVSEK, ŠEKRETAR UK PROFESORJEV IN TOV. FRANE BOKO, SEKRETAR UK IZ ZAGREBA. REFERAT JE NA KONFERENCI PODAL DOSEDANJI SE-KRETAR UK ZKS TOV. IVAN VIDMAR. IZ NJEGOVEGA RE-FERATA POVZEMAMO NEKAJ NAJVAZNEjSlH MISLI. V obravnavi Pisma IzvrŠnega komiteja CK ZKJ smo opozorili na vrsto slabosti v organizaciji Zveze komunistov na univerzi. Moram reči, da je večina osnov-nih organizacij vsebino pisma pravilno razumela in so se orientirale predvsem na reševa-nje določe.nih negativnih poja-vov v svojem članstvu. Nekate-re organizacije pa so pismo ne-pravilno razumele, češ, da se to njih ne tiče ln so razpravljale predvsem o napakah, k[ so dru-god, izven njihovih organizacij. Tako pojmovanje seveda nima ničesar skupnega s Pismom Iz-vršnega komiteja CK ZKJ, ker je bilo pismo namenjeno vsem komunistom zato, da bi odpra-vili razne negativne pojave v svojih organizacijah, oziroma v tistih, v katerih posamezni ko-munisti delujejo. Ni dvoma, da pismo opozarja na celo vrsto slabosti, ki se neposredno tičejo naših osnovnih organizacij Zve-ze komunistov na univerzi, saj je živo poseglo zaasti v neka-tere negativne pojave, ki so splošni ali pa epecifični za naše organizacije. Ko je Unlverzitetni kortiite analiziral obravnavo pisem po osnovnih organizacijah, je ugo-tovil, da obstajajo predvsem tile negativni pojavi: neresnost posameznih komunistov v izva-janju nalog, ki jih imajo kot komunisti, pojavi familiarnosti, ki se kažejo zlasti v odnosu do neaktivnih komunistov, forma-lizem, ki se kaže ponekod v sklicevanju sestankov zaradl sestankov, zelo slaba disciplina nekaterih članov- Zveze komu-nistov, ki večkrat ne prihajajo niti na sestanke osnovnih orga-nizacij, neodgovornost komuni-stov v organizacljj ZSJ, skrajno slabi študijski uspehi nekaterih komunistov in ob vsem tem to-leranca organizacij, ki dovolju-jejo, da se prj, ^posaipeznikih ti negativni pojavi kopičijo, ne da bi jih organizacije poklicale na odgovornost in š primerno kaz-nijo preprečile niadadjnjje nega-gativne pojave. Naše organiza-cije se vse premalo poslužujejo vzgojnega k^znp^aijja in, .yeL-krat zahajajo v skrajnosti, da brez predhodnih kazni izkljuČu-jejo komuniste iz članstva ZK. Kot komunisti se bomo po svojih močeh in možnostih bo-rili, da se uveljavi Zakon o uniiverzi v celctii, kaikor tudi posamezni fakultetni statuti. Kjer pa bomo videli, da ne gre in šlo ne bo predvsem tam, kjer bodo profesorji vozili po sta-rem, se bomo obračali na ftrga-ne družbenega- upraviljanja, ki bodo v gotovih primerih morali nujno uporabiti vso svojo avto-riteto, da se bo delaltt na nov načiin, v duhu novega Zakona o univerzi. Ni naša naloga, da se spuščamo v ocenjevanje po-sameznih učnih programov, ozi-roma njihove formulacije; to je stvar drugih. Naša naloga 5e predvsem v tem» da študiramo in da opozarjamo fakultetne uprave in organe družbenega upravljanja na vse probleme, ki se bodo pojavili v zvezi z uvelfavljanjem Zakona o uni- verzi, v zvezi, s fakultetnimi statuti, učnimi načrti in pro-grami. To moramo storiti pravo-časno, probleme prikazati jasno in pri svojdh stališčih moramo biti nepristranski v ocenjeva-nju nekaterih spornih vprašanj. Vse to bo zahtevalo tudi od študentskih predstavnikov v or-ganih družbenega upravljanja več neposrednih stjkov, zlasrtJ s študenti sedanjega prvega letnika. Tako bodo tudi pred-stavniki sami podrobneje se-znanjeni s posameznimi študij-skimi problemi. Danes postavljamo bolj kat do sedaj v ospredje našo glavno nalogo na univerzi, to je študij. Ceprav to marsikomu še ni jasno, lahko trdimo, da je to j&sno večini študentov, ki si prizadevajo, da bi študij ©im-prej končali in se vključili v aktivno delo na najrazličnejših mestih naše socialistične gra-ditve. Prizadevanja organizacije Zveze komunistov, organizacije Zveze študentov in ostalih orga. nov, brez dvoma niso bila za-man. Danes lahko trdimo, da Je naša organizacija Zveze komu-nistov in Zveze študentov v tem pogledu dosegla že znaten uspeh, čeprav s tem ni rečeno, da je že vse opravljeno. Stre-meti tnoramo za tem, da duh Zakona o univerzii uveljavimo že pri do sedaj vpisanih gene-racijah in s tem dosežemo, da večina študentov konča svoj Študij fiimprej ob sedanjih ob-jektivnih pogojih študija na fa-kultetah. V vseh prizadevanjih Pa moramo biti komunisti prvi, ker le tako bo organizacija v celoti dosegla uspeh, posamezni komunisti pa si bodo kot dobiii Študentje pridobili ugled in s tem tudi večJi vpliv pri izvaja-nju ostallh naJog, ki so postav-ljene pred komuniste. Zayedajoč se te glavne naloge študentov bi morale osnovne organizacije Zveze komunist^v stalno spremljaii delo posamez-nih komunistov, njihov študij ter skrbeti, da se posamezniki ne bi Jzgubljali v raznih drob-nih problemih, ki jim večkrat jemiljejo precej casa. Dolfiiost osnovnlh organizacij Zveze ko- ' munistov je razporediti delo tako, da bodo delali vsi komu-nisti in ne. le posamezniki, de-lali pa tako, da posamezniiki ne bodo preobremenjeni in ne bi zaradi tega trpel študij. Danes ne smemo več dopuščati, da posa-mezniki prav zaradj aktivnega političnega dela, ki je večkrat združeno še z opravljanjem raz-nih k«(nkretnih organizacij^kih naJog, izgubljajo semestre ali pa so v zaostanku z izpiti v primerjavl z ostalimi študenti. Ne smetno dopustiti, da bi se ponavljali primeri, ko posa-mezni komunisti po enem all dveh letih aktivnega dela v or^ ganizaciji ugotovijo, da so za-ostali s študijem in z izpiti. temvec moramo v naših osnov-nih organizacijah Zveze komu-nistov stalno spremljati študij komunistov, skrajno neodgovor-ne tovariše v odnosu do študija pa tudi kaznovati. Ko tako obravnavamo in po-stavljamo vprašanje študija kot našo glavno nalogo na univerzd, Pa bi bilo zelo škodljivo in ne- iti s tem v drugo Sedaj bomo samo študirali, drugo nas ne zanima. Odnos do študija moramo spre-meniti in ga v primerjavi z do-sedanjo prakso na univerz,i že spreminjamo. Studiramo hitreje in tnoramo tudi hitreje končati študij, predvsetn zaradi potreb družbe po visokokvailificiranih strokovnjakih na najrazličnejših podračjiih. Toda družba ne po-trebuje samo golega strokovnja-ka, temveč potrebuje inteligen-ta, ki bo v pogojih družbenega upravljanja in delavskega sa-moupravljanja v našj sociali-, stični demokraciji sposoben delati ne samo kot strokovnjak v ožjem smislu besede, temveč kot inteligent, ki je sposoben vključiti se po prihodu z uni-verze v podjetje, šolo, ustano-vo, na katero koli delovno mesto v aktivnem družbenem življe-nju in sprispevatl čimveč pri reševanju problemov, ki se pojavljajo v naši socialistični izgradnji. Danes nd treba nikogar več prepričevati, da je socializem nujen, treba pa je mnogo več storiti za to, da hitreje, z večjo elastičnostjo dn odgovornostjo rešujemo vse probleme in od-stranjujemo napake, kj se pojavljajo 'na poti naše socia-listične graditve. Ce pa kdo s svojo sposobnastjo k temu lahko kaj več prtipomore, potem mora k temu več doprinesti na vsak način inteligenca, seveda n^e kot postranski opazovalec s kriti-kastrstvom, temveč predvsem kot aktiven ustvarjalec in po-bornik pri odstranjevanju vseh zaprek na naši . potj graditve novega družbenega reda, novih družbenih odnosov. Ce gledamo na vlogo inteligence pri nas z vidika delavskega samouprav-Ijanja, družbenega upravljanja ali z vidika naše socialistične demokracije, potem je za for-miranje take fnteligenee prc-malo orientirati se zgolj na strokovni študij, samo na svojo stroko, temveč je za vsakogar potrebno širše poznavanje pfo-biematike našega družbenega razvoja in sistema v celoti, če se hočemo jutri, po odhodu z "univerze vključitl v aktivno družbeno ustvarjalnost. Danes niso redki poiavi pri študentih, da se zapirajo sami vase, pojavi individualizma, tež-nje po osebnem ugodju in ko-moditeti brez ozira na celotno družbeno problematiko. Se več, celo pri komunistih slišimo včasih: »Najbolj pametno je študirati in pustiti politiko pri miru, saj od tega tako nimamo nobenih koristi«. Nekaterim je glavni cilj življenjski standard, seveda ne družbenl, temveč pri-vatni, družbeno aktivnost pa zapostavljajo, češ da je potreb-no najprej ustvariti in zagoto-viti si materialno bazo, nato pa bodo šele družbeno aktivaii. Teh negativnih pojavov seveda ne smemo posploševatl, ne bi pa bilo pravilno, da jih prezremo in se zadovoljimo le s pozitiv-nimi ocenami stanjana univerzi. Storiti moramo vse, da sezna-nimo študente s problemi naše-ga družbenega razvoja i,n " to tako, da bodo probleihi osvet-Ijeni z vseh strani, ne pa samo površno kot gola dejstva^ ki so taka kot so in drugačna ne morejo biti. Treba je pokazati vzroke določenih pomanjkljivo-stl pri tem pa ne ostati samo pri negativnih pojavih, temveč isočasno prikazovati naše uspe-he, ki so v povojni graditvj Gostje na partijski konferenci študentov 1 jubljanske univerze nove Jugoslavije ogromni. Naši mladi inteligenci morajo biti problemi prikazani jasno, od-krito in kritično-ustvarjalno, ker le tako lahko pričakujemo, da bo ta intelig&nca v našenf družbenem življenju odigrada tisto vlogo, ki ji pripada kot socialistični inteligenci. V ta namen se moramo poslužiti vseh možnosti, ki jih imamo na uni-verzi in izven nje. Mi se kot komunisti na univerzi ne zave-damo dovolj važnosti in pome-na vloge, ki bi jo morali imeti pri formiranju mlade inteligen-ce. Ne poslužujemo se vseh možnosti, ki jih imamo »polno vrečo«, tako na univerzi, kakor tudi ob tem, da živimo med študijem v glavnem mestu re-publike. Cakamo eden na dru-gega ,ne da bi organzirali sami na fa.kultetah razna predavanja in diskusije o raznih problemih našega družbenega razvoja iz najrazličnejših področij, ki štu-dente zanimajo. Dosti govorimo o ideološkem in politionem de-lu, toda o politlCnem delu go-vorimo večkrat bolj abstraktho, ne da bi politično konkretno delali tam. kjer smo, kjer živimo in študiramo. Vrsta uspelih predavanj, diskusij, zborovanj je dokaz, da je inte-res pri študentih, komunisti pa smo včasih preveč okoreli in se na sestankih spuščamo v razne neplodne diskusije. Seveda je pri tem .razumljvo, da vsega tega ne moremo opraviti štu-dentje sami, temveč 'bj bila tudl na]oga profesorjev in asi-stentov, piredvsem pa komuni-stov, da tem vpraSan,1em posve-tijo več pozornosti. Delo s štu-denti ne bi smelo biti samo »ex catedra«, temveč mnogo širše in odgovornejše tako ci*. študentov, kakor tudi do celot-ne družbe. Naloga komunistov študentov pa je, da stvar orga-niziramo in zainte^resiramo za ta Vprašaja čim širši krog štu-dentov, čeprav ne smemo pri tem iti na masovnost za vsako ceno. Naloga ostalih subjektiv-rxih faktorjev na univerzi pa je, da nam pri našem delu in pri-zadevanjih pomagajo. Komuni-sti na uhiverzi, tako študentje kot profesorji, nosimo veliko odgovornost pred družbo, da storimo čimveč, vsak po svojih sposobnostih v smeri pravilne in vsestranske marksistične vzgoje naše mlade inteligence. To pričakuje od nas Zveza ko-munistov. to zahteva od nas Program 'ZKJ, to pričakuje ocl nas vsa naša družba. V pričakovanju še večfega napredka in uspehov v prihodnosti naše socialisfične domovine če-stitamo vsej šiudeeifski mladini z nafiepšimi željami za novo leto 1959. IVAN VIDMAR in MILKO FRANCE Jugoslovanska ekonomika v luči Leninovih razprav PREHOD NA DECENTRALIZIRANI SISTEM GOSPODARSTVA IN DELAV- SKO SAMOUPRAVLJANJE Z letom 1950 se prične pri nas čedalje Širši proces decentralizacije in deltatiza-cije, tako v politionem kot v gospodarskem »ivljenjii, ki bi ga lahko ©značili kot zače-tek odmiranja države. Ta proces je seveda dolgotrajcn in pomeni postopno prenaša-nje državnih funkcij na posamezne člane družbe in družbeno skupnost. Engels pra-vi v Anti Duhringu: »Prvo dejanje, ki z njim država v resnici nastopi kot predstav-nica vse družbe — je hkrati njeno zadnje samostojno dejanje kot države. Poseganje državne oblasti v družbene odnose postaja od področja do področja odveč in zaspi po-tem samo od sebe. Vladanje nad osebami prepusti svoje mesto upravljanju s stvar-mi in vodstvu proizvajalnih procesov. Dr-žava se ne odpravlja, država odmre.« Le-nin pa pmvi o tem procesu: »Če hoče nek-do iti v socializem po kakšni drugi poti in ne po poti političnega demokratizma, mo-ra nujno priti do absurdnih zaključkov in to absurdnih in reakcionarnih tako v cko-nomskem kakor tudi v političnem smislu« (citirano po: Miljwic-Blago.ievič-Nikolič: Razvoj privre«Jnt>g sistema FNRJ). V skla-du s tem je bila pri nas pravilno spoznana vloga administrativnega sistema upravlja-nja z gospodarstvom, ki se ,je od progresiv-nega čedalje bolj razvijal v resno oviro za nadaljnji razvoj socialističnega gospodar-stva in socialističnih družbenih odnosov. Zaradi tega je priš'o do vrste pomembnih ekonomsko političnih sprememb, da bi bi-lo mogoče nresničiti akcijsko geslo delav-¦kega raz^oda »tovame delavcem-«. V DržavJ in revoluciji pravi Lenin, da »proletariat nujno potrebuje državno ob-last, centralizirano organizacijo sile, orga-nizacijo nasilja zato, da zatre odpor izkori-ščevalcev, kakor tudi zato, da vocJJ veli-kansko množico prebivalstva, kmete, malo buržoazijo in polproletarce pri »urejeva-nju« socialističnega gospodarstva. Toda pri tem opozarja na Marksov nauk, da pro-letariat potrebuje samo odmirajočo drža-vo. To »odmirajočo državo« oziroma za-četek procesa njenega odmiranja predstav-lja pri nas decentralizacija državne uprave, posebno še gospodarstva, in uved-ba delavskeg% samoupravljanja. Tovariš Tito je v svojem govoru v Ljudski skup-ščini FLRJ v predlogu temeljnega Zakona o upravljanju državnih gospodarskib pod-jetij in višjjh gospodarskih združenj po de-Iovnih kolektivih dejal: *Že v decentra-lizaciji, ne samo gospodarstva, ampak tu-di političnega, kulturnega in drugega živ-ljenja, je ne le globoka tlemokracija, tem-več so tudj klice odmiranja, in sicer ne le cenitralizma, marveč države nasgloh kot sredstva nasilja.« (Komunist.) Dpmokrati7acvia v upravljanju z go-spodarstvom je osnovni pogoj za svoboden socialistični razvoj. Ker delavsko samo-upravljanje pamenj tudj »začetek zgodo-vinskega procesa spreminjanja družbene lastnine \% njene nižje. državne oblike, v višjo obliko socialističnega premoženja«, kot pravi tovariš Tito (Ko-munist), je jasno, da bi stara organizacija državne uprave. če bi jo'šc nanrcj obdržaii. nujno prišla v nasprot.ie z de^avsklrn samoupravljanjem. Zaradi tega je bjlo nujno najprej reorga-nizirati državno upravo do take mere, da bo le-ta in princip delavskega samouprav- Izrez iz konference ljanja v skladu z novonastajajočimi last-ninskimi pravicami in gospodarskim vod-stvom delovnih množic. Seveda je bila pr! tem upoštevana tudi razvojna stopnja ma-t^rialnih proizvajalnih sil in družbene za-vesti. Decentralizacija in reorganizacija državne uprave, zlasti pa gospodarstva, je bila v tesni zvezi z Zakonom o upravljanju gospodarskih podjetij in je bila pravza-prav priprava na ta zakon. V lctu 1950 je bila odpravljena vrsta gospodarskih ministrstev in namesto njih so bili ustanovljenj sveti na enj stranj, na drugi pa generalne direkcije kot posebna oblika gospodarskega združevanja. Sveti so obdržali samo gospodarsko-regulativno funkcijo, na direkcije pa so prešle vse ope-rativne funkcije. Vzporedno s tem je pre-šla večina podjetij zveznega značaja v republiško pristojnost, republlška pa v lo-kalno upravo. Osnovni smisel te decentra-lizacije je bil pribljžati upravo gospodar-stva delovnim množicam. Na drugi strani je bila s to decentralizacijo težnja po na-raščanju upravnega aparata m po vse več-jih kompetencah tcga aparata v vodstvu gospodlarstva in s tem tudi birokratizacija odločno prekinjena . V začetku 1951 so direkcije izgubile svoje administrativno-operativne funkcije in postale višja gospodarska združcnja za posamezne panoge. To so bila v določeni meri kol&ktivni organi vodstva, ker •• člani upravncga odbora združenja volili predstavnike delovnih kolektivov. V prak-si so tudi ta združenja postala kmalu ovi-ra za nadaljnji razvoj deraokratšzacije. ker so obdržala stare metode gospodarskegra vodenja in je zato njihova funkcija traja?a le kratek Cas. Važna faza v nadaljnjem razvoju tega procesa je nadal.inja demokratizacija orga-nov Ijudske oblasti in decentralizacija funkcij državnih upravnih organov. ki je bila izvedena z Ustavnim zakonom v za-četku leta 1953. S tem je bila ukinjena vla-da na čelu državne uprave, politične funk-cije vlade so pre«le na Ljudsko skupščino !n na Izvršni svet, upravne funkcije pa na državne sekretariate in druge upravne or-gane, ki so bili s tem omejeni samo na iz-vrševanje zakonov in uredb Ljudske skup- Rektorat in uprava univerze v Ljubijani želita vsem študentom univerze, visokih šol in akade-mij srečno in uspehov polno lefo 1959. Univerzitetni komite ZKS in univerzifetni odbor ZŠJ želita vsem študentom isi pedagoskim de-lavcem Ijubljanske onsverze srečno in uspe-hov polno novo lefo 1959. Urednišfvo Tribune vam želi srečnp m defov-nolefo1959. ščine in Izvršnega sveta. Demokratizacija in decentralizacija organov Ijudske obla-sti je privedla tudi do reorganizacije osnovnih organov ljudske oblasti, Ijud-skih odborov. Plansko-regulatjvne pro-računske in finančne samoupravne pravi-ce, ki so jih dobili ljudski odbori z novim Zakonom o Ijudskih odborjh leta 1952, so postale temelj izvrševanja oblasti ljudskih odborov. Bistvo decentralizacije državne uprave je v tem, da se državne funkcije čedalje bolj koncentrirajo v Ijudskih od-. borih, republiški in zvezni organj oblasti pa obdržijo samo tiste pravice, ki izvirajo iz ustave in na njej temelječih zakonov. S tem je bil tudi ukinjen sistem dvojne odgovornosti, ki je obstajal do takrat in po katerem je izvršni aparat vsakega držav-nega organa odgovarjal tako gredstavniške-mu telesu tega organa kot tudi višjemu predstavniškemu organu. Ta proces, ki se je začel z reorganiza-cijo državne uprave v letu 1950 in s spre-jetjem Zakona o upravljanju gospodar-stva po delovnih kolektivih, gre še danes nezadržno naprej ia povzema najrazlič-nejše oblike samoupravljanja, v katerih je vključeno čedalje večje število delovnih Ijudi. Razen tega je važno tudi to, da se ta proces širi tudi v globino. s tem da se če-dalje bolj povečuje tisti del ustvarjenega dohodka. s katerim samosta*no razpolaga-jo organi delavskega In družbenega uprav-Ijanja. Ko govorl tovariš Kardelj o teh spre-membah, pravi: »Politični temelj naše družbe, bi se lahko formuliral takole: sa-moupravljanje proizvajalcev v okviru nji-hovili demokratičnih organjzacij v proiz-vodnji in drugih družbenih organih kakor tudi v osnovnih predstavniških organihob-lasti, in to v imenu družbe kot celote. v okviru pravic in dolžnostf, ki jih formu-Hra družVna skupnost zaradi zaščite skupnih interesov in skupnih pravic za vse, na temelju dmžbene Iastnine produk-cijskih sredstev« (Kardelj: O osnovama društvenog i politiekog uredjenja FNRJ). Ko govori Lenin o veljavnvVodilna vloga de-lavskega razreda v vscb oodročjih družbe-nega življenja, doslcden kurz socjalistične-ga demokratizma iu princip deJavskega samoupravljanja in decentralizacija obla-sti.« (Kardelj: O osnovama društvenog I političkog uredjenja FNRJ.) Ves naš raz-voj v tej smeri pomeni postopno premago-vanje in odpravljanje državnih oblik in postopno spremjnjanje posameznih držav-nib funkcij v funkcije družbenega samo-upravljanja. Ves ta proces se vrši tako v horizontalni kot v vertikalni smeri, toda ne z dekretiranjem od zgoraj, temveč z organskim razvojem oblik. ki rastejo in se razvijajo iz potreb družbenega življe-nja, temelječega na družbenj lastnini pr<^ dukcijskih sredstev. Seveda pa se s tem Jonez Vipotnik: Zveza komunistov na univerzi se mora boriti za socia- listično fiziognomifo vseh *tud^nlov in bodo- če inteligence i» da je pravilno, če ocenimo' situacijo na univerzi. politične momente in gibala ,s katerimi politične organizacije razpolagajo. Nesporno je, da je osnovna masa študentov skon-centrirana okrog našega partij-skega vodstva na ijubijanski univerzi in da je osnovna masa študentov v svojem osnovnem hotenju za socializem. Kako se ta njena hotenja odražajo v bo-ju za socializem, je drugo vpra-šanje. Ce raeunamo s tem, da imamo med študenti čez 900 čla-nov ZK ob 7.500 vpisanih štu-dentih, je to velika sila. Mislim, da je aktivnost partijske organizacije tudi dejansko pri-šla do izraza in da je igrala svojo vlogo pri reševanju neka-terih vprašanj ob problemu Revije 57, da je partijska orga-nizacija dosegla dokajšnje re-zultate tudj na področju druž-benega upravljanja ,da je imela svoje uspehe tudi pri reelekciji, pri urejanju študija, v boju za statut in drugod. Vendar pa naši partijski organizaciji še vedno manjkajo določene kom-ponente da bj lahko bolje vršila svcje naloge. Mislim predvsem na vprašanja idejno polHične enotnosti, po drugi strani pa je nesporno tudi, da je partijska organizacija in vse delovanje naše univerze premalo poveza-no z vsem na&im javnim živ-ljenjem. Zdi se mi da včasih sprejmemo v organizacijo ZK prehitro in premalo pretehtano, saj smo v preteklem mesecu ugotovili, da je morala partij-ska organizacija izključitj lju-di, ki so bili prehitro sprejeti. Nepcsredno je okrog partijskega jedra zbrana večina študentov, ki so za socializem. Je tudi čclačeno število študentov, ki živijo dokaj indiferentno poli-tlčno življenje, računajoč pni tem samo na svoj študij in ure-janje svojih Iastnih materialnih problemov. Nesporno bo ureja-nje teh problemov odvisno od vioge ZK. Politična organizacija na naši univerzi se mora boriti za vseh 7500 študentov, za nji-hovo socialistično fiziognomijo, fiziognomijo bodoče socialistič-ns inteligence. Končno moram reci, da je pri ocenjevanju na-ših političnih sil tudj pojav ne-kaj česetun ljudi na našj uni-verzi, ki so idejno na tujih ide-jnih konceptih in pri katerih je treba ugotoviti, da povzroča-jo dclcčene probleme. Tudi idejni vp'>:vi gredo na račun vseiihie predavanj pcsameznih prcfesorjev na nekaterih fakul-tctah. Šele organizacije druž-benega upravljanja na univerzi so sknšale napraviti tako spre-merabo, da bomo imalj pedago-ški kader na viniverzj usmerjen v našo socialistično stvarnost. Ce računamo, da imamo v naši socialistični družbi vse ar-gumente v svojih rokah, lah-ko vodimo bitko v tem, da se predavanja vrše tako, kot jih naša družbena stvarnost danes zahteva. Način predavanja in vsebina predavanj pri posamez-nih profesorjih predstavlja do-ločen problem in partijske or-ganizacije bi se s tetn proble- mom moraJe temeJjito spoznati in nadaljevatj svoj polHični pritisk na pedagoškj kader v tej smeri, da bodo predavanja dobi-vala čimboljšo vsebino. Drugi problem je tuja literatura, ki je dostopna in po kateri študentje študirajo. Važen moment vpliva tujih idej je zlasti okrog Ke-vije 57: ljudje z našimi štipen-dijami odhajajo v inozemstvr« in se dostikrat vrnejo slabši. kot so šlj tja. Taje koncepcije potem razširjajo pri nas. Da danes ugotavljamo tuja idejna stališča na našj univerzi, je dostjkrat tudi krivda nepravil-ne vsebine predavanj. Vzrok za ta pojav je premajhna povezava univerze z našo družbeno stvar-nostjo. Idejno delo nesporno zahteva dokaj naporov. Ideološke enot-nostj ne bomo dosegli s tem, da bomo samn temeljito študirali material VII. kongresa. Teore-tino poglabljanje je zelo važno vprašanje. Mislim, da je tisto, kar je dejal Marko Bulc o naši univerzi, zadeva, o kateri je treba resno govoriti. Zaradi te-ga smo v naši organizaciji ZK dosegli razgibanost v vseh osnovnih organizacijah. Ce mo-ramo zahtevati tudi od skoraj polpismenih dclavcev, da pre-berejo Program ZKJ, potem je naša inteligenca še toliko bolj dolžna. da temeljito preštudira gradivo VII. kongresa. Vprašanje študija pa je samo del naše Jdeološke borbe. Zdi Se mi, da je ideološkj borbi naše politične sile potrebna cela vrsta momentov, ki jih moramo im«ti stalno pre* očmi. Prav gotovo igra p«"v tem izredno po-membno vlogo naaa kadrovska politika. Nali drnžbeni in poli-tični organi vodijo solid-nejšo kadrovsko politiko tistih ljudi, ki prihajajo na univerzo. Problem je predvsem pri asi-stentih. Ne gre sedaj za to, da na vsak način zadostimo številu asistentov, problem je predvsem v tem, da dobimo asistente, ki Jmajo tudfi politične kvalifika-cije asistenta. Zdi se mi» da bo-mo moral za asistente bolj pri-tegniti tisto vrsto ljudi, kj so nam po svojj osnovi provenien-ci garancija, da bodo pravilno oblikovali in vzgajali našega študenta. Take ljndi lahko do-bimo samo iz delavskih vrst. Mnogo bolj moramo stremeti za tem, da bodo prihajalj na uni-rerzo študirat ljudje iz tehnič-nih srednjih šol, iz prakse. S tem bomo lahko istočasno reše-vali tudi kadrovsko vprašanje. Naslednji problem je ta, da bi morali asistenti preden prevza-mejo asistentsko mesto na uni-verzi, fti na prakso in od tam priti za asiste»ta. Orientacija v to smer gre, rezultati pa se seveda ne bodo pokazalj žc letos. Naslednje vprašanje, ki je neposredno zvezano z borbo za ideološko enotnost politične sile na ljubljanski univerzi, je po-vezana z neposrednim življe-njem. Živo je povezano z fizio-gnomijo naše mlade inteligence to, da se živo zanima za vpra-šanja, ki se pojavljajo v našem življenju. Treba je voditi siste-matično bitko za to, da so štu-dentje informirani o vseh pro-blemih našega javnega življe-nja. Za reaJizacijo študija je goto-vo potrebno povečati sredstva, ki jih je univerza do sedaj do-bivala. V proračunu za prihod-nje leto se predvideva občutno povečanje proračuna za univer-zo, ki se že trj leta ni menjal Sprijazniti pa se bom<> morali z maRJJimi normativi, kot so bilj včasih. Ce se bomo usmerilj v to, da bomo občutno povečali našo proizvodnjo, potem bo tudi univerza dobila svoj delež. Strinjam se s tem, da je pro-blemat':čna višina štipendij in da problem materialnih stro-škov nerešen. Vprašanje Stipendij je nere-šeno zlasti v tem pogledu, da so štipendje med študenti ne-Pfiavilno razdeljene : N8 štu- dentske množice! Ideološk.o--polltično delo je v preteklem letu potekalo v glav-nem nesistematično zato, ker je bila centralna politi&na akcija v borbi za vskladitev problemov fa-kultet, učnih načrtov in progra-mov s predpd&l novega zakona. Zar&di tega je bilo naše delo na ideološko-političnem polju precej kampanjsko. Glavni problemi so se pojavili predvsem na humani-stičnih fakultetah v zvez.j z ldej-no problematiko, kl jo je porajala Reviia 57 in na drugd strani naš odnas do nje. Na tehndčni fakul-tetah je razumJjivo, da se ti pro-blenii niso pojavili v tako žgofri obliki, kot na humanističnih, ven-dar pa si nikar ne delajmo iluzij po animiranju ostalih fakultet, ki &o eksistirale v določenem krogu ljudd. V letošnjem letu je situa-ctja popolnoma drugačna. Pro-gram Zveze komunistov kot za-kladnica izkustev. ki so naša teo-retična posplošitev, daje možnost za sistematično delo v ZK in ZS in aktlvizacdjo komunistov. nosil-cev sistematičnega in smotrnega Studi,ia. ki ima že danes ddeolo-ški in politični pomen. Ze danes lahko spoznavamo poldtično in idejno situacijo do zadnjdh detaj-lov, ppoznavamo teren in stali-šča ljudi dn odtorivamo, kje tiče sodobna protislovja na univerzi. •Ta protislov.ia brez dvoma so, ker jih poraja naša doba in vsa ta protislovja se na poseben natin izraža.io na univerzi, v idejnem političnem bo.iu. To, da so družbena protislovja tudi razredna proti-slovja naše dobe, dostikrat pozab-ljamo. V dokaz navajam, da so se ti i'de.ino-politi6ni problemi, ki so se pojavili v Ietx3šnjem letu, v prav taki obliki, kot eksistirajo danes, pokazald že na lanslkoletni konferenci. Razlika ie le ta, da naže politično vodstvo ni blLo spo-sobno, da bi tej problematikd po-stavilo adekvatne koneepte. Za-radd tega je bilo logično. da si je predvsem idejni center v Reviji 57, ki ga lahko proglasimo za ne-marksističnega. ustvaril svojo pompozno predstavo o sebi dn da se je delo intelektualcev na fdlo-zofski faikulteti. predvsem tistih ljudi, • kd silijo v kultumo življe-nje, dalo andmira ce-sti Bratstva in enotnosti. Uni-ve^raiitetni komite /je sklical vse s©kretarj.e in preidsedniike združenj, da bi to aikcijo, ki jo je mladina sprejela na VI. t # kongresu, tudi na liubljanski Delegafi z zanimanjem spremljajo govor fov. Vipotnika, clana Izrvsnejfa konuteja CK ZK.S spreminjanjem državnih funkcij v funk-cije dnsžbencga upravljanja ne odrekamo države kot instrumenta oblasti delovnih množic, vse dokler ne l>odo izginili ostan-ki razrednih nasprotij v državi in nevar-nost mednarodnih nasprotij. Toda to ne sme ovirati nadaljnjega razvoja socia-lističnih odnosov. NosjJci državnih funkcij so organi okraja, še bolj pa organi re-publik in federacije. Te funkcije pa čeda-lje bolj prehajajo na organo družbenega upravljanja, deloma pa se samj državni spreminjajo v organe družbenega uprav-Ijanja. Ves dosedanji razvoj še nl odpravil dr-žavnih fnnkcij pri upravljanju gospodar-9%va,t toda te niso več popolne in eksklu-zivne. Državne funkcije se vedno bolj zmanjiujejo. ker pritegujemo v upravlja-nje delovne Ijudi, ki pdstopoma, ne naen-krat fn v celoti, prevzemajo svoje pravice, da kot proizvajalci tudi upravljajo s pro-izvodnjo. Ta proces zmanjševanja držav-nih funkcij je odvisen od različnfh faktor-jev, od katerih pa tovariš Tito navaja koi najvažnejša: hitrost razvoja proizvajalnib sil in hitrosi kulturnega razvoja. Brez kul-turnega dvisja ne Borfo mogli dclavci opravljati evidence in kontrole. popolno-ma obvladati tehniko upravljanja ali kot pravi Lenin: ->Ta nirka kulturna raven j? vzrok, da &o sovjeti, ki bi morali biti po svojem programu organi upravljanja po delovnih Ijudeh, v resnici upravljalni or-gani za delovne ljudi po najnapredne.i^i pla&ti prcletariata, ne pa po množicah de-lovnih Ijurti.* (Citirano po — Tito: Uprav-ljanje gospodarstva po delovnih ljudeh.) Kct ie rečeno. se je z decentralizacijo In demokratizacijo vloga države pnvsi™m spremenila. To st»rpmen.ieno vlo?o b» Imh-ko na kratko o^narili takole. S poiavom družbenega uoravl.ianja so se pojavjli ele-menti spremin.i^nja državne v družbeno lastnino, s katero uprav^jajo delovni ko-lektivi v imenu celotnp družbe. Država se tako na področfu gospodarsfcva vse bolj cpreminja iz lTs+nika produkcijskih sr««d-stev v sotvaKst^npga regulatorja dru/b«*-D«ga gospodarstva. Z druge strani se cela vrsta državnih funkcij vse bolj spreminja in izgublja značaj upravljanja nad Ijudmi in dobiva socialistični značaj upravljanja s stvarmi. Regulatorna funkcija države se kaže v njeni planski funkciji. Medtem ko so predstavljali načrti v prejšnjem plan-skem sistemu en sam sklenjen ekstremni krog proizvodnje in razdelitve, ki je ob-segal vse možnosti do strajnosti napetih nairtov, se sedanji družbeni načrti omeju-jejo samo na planiranje osnovnih propor-cev proizvodnje in razdelitve, ki določajo splošni razvoj proizvajalnih sil in splošno razdelitev narodnega dohodka, s čimer se tudi preprečuje kapitalizmu lastna anar-hija družbene proizvodnje in razdelitve. Podrobno planiranje, seveda v okviru druž-benih planskih proporcev, je prepuščeno iniciativi delovnih kolektivov. V starem planskem in finančnem sistemu se je sko-raj vse presežno delo stekalo v državno blagajno in iz nje zopet razdeljevalo, do-čim razpolagajo sedaj delovni kolektivi s čedalje večjim delom presežnega dela in s čedalje manjšim delom v imenu družbe socialjstične države. Toda tudi o tem delu se ne odloča več brez neposrednih proizva-jalcev, ker je ta predvjden z družbenimi načrti, ki jih sprejemajo ljudske skupščine in Ijudski odbori, potem ko so bilj obrav-navani v najširši javnosti. S tem se vpra-šanje, kot ,je dejal tov. Kidrič, kdo si prj-svaja presežno delo, odločno rešuje v ko-rist tistjh. ki ga ustvarjajo. (Kidrič: O osnutkih gospodarskih zakonov.) (Komu-nist.) Pri sedanji stopnji materialnih produk-tivnih sil moratno še vedno d»puščati pro-i^vodnjo blaga in tej lastne ekonomske za-kone. Prejšnji planski in finančni sistem je s svoiim gospodarskim centralizmom in monojjolizmom dušil delovanje teh zako-nov. kar pa je pričelo resno zavirati na-rlal.jnji razvoj produktivnih sil in življenj-skega standarda. V noveiri gspodarskem sistemu je odprta pot delovanja teh zako-nov, seveda omejena z osnovnimi proporci družbenegra načrta. To omejevanje pa še ni Izvedeno samo z državnimi i^ admini-strativnimi ukrepi, temveč je njihavo sti-hijno uveljavljanje preprečeno predvsem z nastajanjom novih odnosov, z razvojem raznifa oblik družbenega upravljanja« Na-dalje je važno tudi to, da se spreminja tu-di regulatorna funkcija države. To prihaja do izraza v pravici Ijudskih skupščin re-publjk,da menjajo osnovne proporce druž-benih načrtov za področje ljudske republi-ke, v kolikor to ne ruši proporcionalnosti družbenega načrta, in v elem.entih prenosa teh pravic na same ljudske odbore. Ko govori Leniu o zmanjševanju dr-žavnih funkcij, pravi: »Čim b«lj vseljud-sko postaja izpolnjevanje funkcij drža-vne oblasti, tem manj potrebna postaja ta ob-Iast.« (Lenin: Država in revolucija.) — V zvezi z državnim aparatom, ki opravf ja vse regulativne funkcije, pravi: »Vse to zah-teva sicer določeno ohliko države, nikakor pa ne posebnega vojaškega in birokratič-nega aparata s posebno priviligiranim po-ložajem uradnih oseb.-« (Lenin: Država in revolucija.) Ta smer v procesu odmiranja državnih funkcij v pospodarstvu je pri nas pripo-mogla in še prispeva k napredku sociali-stiine zavesti delovnih Ijud!, kakor tudi njihove iniciative in po Mjej k »adaljnje-tnu napredku naših materialnih proizva-jalnih sil. Leninovo stališče o vlogi projzvajalcev in njihovjh pravicah in dolžnostih je raz-vidno iz naslednjega njeg©vega citata: »¦Vsaka tovarna, vsaka vas je pr«izvajal-no-potrošniška komuna, ki ima pravico in dolžnost, po svoje prilagoditi splošne so-vjetske zakone (po ^svoje* ne w smislu, da jih kršijo, temveč v smislu, da jih razllfcno uveljavljajo), po svoje reševaii problem evidence nad proizvodnjo in razdeijeva-mjem proizvodov.« (Lenin: Neposredne na-ioge Sovjetske oblasti.) PROIZVAJALCI IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE Odnos delavskega razreda do države in celotne družbene ureditve se je s tem, da je prevzel obJast, bistveno spremenil. Ta odnos se je spremenil, ker se je spremenif znača.j oblasti in ker je večina produkcij-skih sredstev prešla v roke proletarske dr-žave io ker so izginili eksploatatorski odno- si. Proletariatu je v tem momentu potreb-na državna oblast kot centralizirana orga-nizacija sile, kot pravi Lenin »•... zato, da vodi velikansko množico prebivalstva, kmete, malo buržoazijo in polproletarce pri urejevanju socjalističnega gospodar-stva.« (Lenin: Država in revolucija.) Zara-di take vloge države v gospodarstvu je bi-la tudi vloga proizvajalcev reducirana zgolj na posredno sodelovanje, t. j. preko sindikatov. To sodelovanje, ki je bilo ome-jeno na pravice konsultiranja zaradi si-stema osebne odgovornosti in enotnosti vo-denja, ni temeljilo na pravicah, ki bi jih dajali zakonski predpisi, temveč na demo-kratizmu celotnega družbenega življenja. Glavna naloga sindikatov kot delavske or-ganizacije je, bila, v tem obdobju aktjviza-cija delovnih ljudi za izpolnjevanje plan-skih nalog. Njihov pomen se je izražal predvsem v protiuteži organom državne oblasti in v delu pri vsestranski vzgoji de-lavskega razreda. Ko govori Lenin o nalogah sindikatov, pravi: »Sindikati niso le zgodovinsko nuj-na, ampak tudi zgodovinsko neogibna or-ganiza«ija industrijskega proletariata, ki v pogojib ^iktature proletariata zajema sko-faj ves proletariat brez izjeme... Naša se-danja država je taka, da se mora organi-ziranj proletariat kot celota braniti, mi pa smo dolžni, da te delavske organizacije iz-. koristimo za obratnbo delavcev pred nji-hovo lastno državo in za to, da bi delavci branili našo državo.« (Citirano po — Pa-vičevič: Sindikati in upravljanje gospodar-stva, Komunist.) Z osvoboditvijo Je oblast prešla v roke delavskega razreda. toda s samim prevzemom oblasti še niso izginili razredi, razredna borba pa je dobila sa-mo drugačno obliko. Ta ne poteka več v razmerju proletariat — buržoazija oziro-ma država kot predstavnik kapitalistične-ga razreda. tpmveč v obliki podpore vsega delavskega razreda proletarski državi pri izvajanju njenih ukrepov za likvidacijo eksploatatorslcih elementov in ostankov pretekfttsti. Ko gavorf Lenin o tej razliki med razrednim bojem v proletarski in ka-pitalistični državi, pravi: »V proletarski državi prehodne^a tipa, kakršna je naja, pa je končni smoter vsakega nastopa.delav-skega ra.zreda labko samo utrditev prole-tarske države in proletarske razredne dr-žavne oblasti z borbo proti birokratičnim početjem te države, proti njenim napakam in slabostim, proti razrednim apetitom. kapitalistov, ki se odtegujejo njeni kon-troli itd.... Zato je pri trenjih in sporih posameznih skupin delavskega razreda s posameznimi ustanovami in organi delav-ske države naloga sindikatov, pripoinoči k kar najhitrejši in neboleči poravnavi sporov z maksimalnimi koristmi za delav-ske skupine, ki jih zastopajo.« (Lenin: O vlogi in nalogah sindikatov.) Ko govori o nalogah sindikatov pri upravljanju podje-tij, pravi Lenin, da je po osvojitvi oblasti najosnovnejši interes proletariata, da zvi-ša količino proizvodov. To pa zahteva, da se vsa oblast brezpogojno osredotoči v ro-kah tovarniških uprav. Vsakršno neposred-no vmešavanje sindikatov je nedopustno in škodljivo, s tem pa se ne odreka sindi-katom sodelovanje pri' socialistični organi-zaciji industrije in v upravi državne indu-strije. (Lenin: O viogi in nalogah gindj-katov.) Skrb za ekonomske in druge interese vseh življenjskjh problemov delavskega razreda je vsckakor pomemben uspeh, ki so ga naši sirrdikati dosegli v dobi admini-strativnega upravljanja z gospodarstvom, je pa sekundarnega pomena. Glavna naloga ki so jo uspešno opravljali in jo še izvršu-jejo, pa je vzgo.ia delovnih množic in utrje-vanje socialističnih ©dnosov v proizvodnji, odstranjevanje ozke cehovske rn!se?nosti in pojmovanja samo dnevnih interesov ter dviganje zavesti delovnih množic na nivo splošno družbenih interesov. Lenin pravi, da sindikat »ni državna organizacija... ni organizacija za prisiljevanje. ampak Je vzgojna organizacija, »rganizacija za vključevanje v delo-« in dalje: »Ne po eni strani šola, a po drugi strani neka.i dru-gega, ampak od vseh strani... so sindikati šola, šola zedinjevanja. šola solidarnosti, šola zasčite svojih koristi. šola gospodar-jenja, šola upravljanfa.« (Oboje citirano po Pavičevič: Sindikati in upravljanje go-spodarstva, Komunist.) pred komunisti na Univerzi IV! Studentski tisk po svetu Visoke šole v SZ D&nes izhaja na svetu po ne-gopolnih podatkih okrog 600 Ifeudentskih časopisov, ki si po Wdj! vsebini, obliki jn pomenu, kl ga imajo, lahko upravrčeno lastijo ta naziv. Seveda je se-znam teh časopisov bolj pisan, kot to izgleda na prvi pogled. Poleg časopisov na velikih ameriškdh, rusklh in nekaterih drugih univerzah, ki izhajajo kot dnevniki in se po obsegu in formatu ne ločijo od »navad-nih«, jih je še cela vrsta: ted-nikov, Štirinajstdnevnikov, (dvo) raesečnikov, časopisov, ki izha-jajo od enkrat, pa vse do tri-desetkrat na leto. In seveda ne smemo pozabiti na tiste> ki spadajo v rubriko »neredni«. Veliko število študentskih Sa-sopjsov in njihova raznovrst-nost pa nas seveda ne prese-neča, če upoštcvamo, vkoliko deželah izhajajo in v kakšnih vsemogočih jezikih so pisani. Vendar pa bi ne glede na ra-znovrstnost in razlike lahko pri vseh našli skupne poteze: fi- majo in mučijo. Rojstva so tež-ka in neštetim novorojenčkom ni usojeno dolgo življenje. Vzrok je vedno isti: DENAR. Vsote, L katefimi razpolagajo študentski časopisi, so skoraj vedno zelo majhne in omejene. Redakcije dobivajo denar iz vsemogočih virov. V deželah, kjer študentski časopis smatra-jo za organ lokalnih unij ali nacfirmaLne študeniske organi-zacije, j« normalno, da te or-ganizacije skrbijo za sroje ča-sopise. Zanimivo je, da v kra-jih, kjer odnos med študentski-mi organizacijami in časopisfi ni urejen, nastajajo velike težave ln nesporazumd v študentskem gibanju. Denarna podpora i,z dveh drugih virov, od vlade ali univerze, pa ima skoraj vedno določen pritisk na časopis: po-litična smer, cenzura itd. V zvezi s finančnimi vpraša-nji študentovskega tiska je tre-ba omeniti še tako imenovane »neodvisne« študentske časopise, ki se vzdržujejo iz privatnih virov in dajalcev oglasov, re-klam (ki gotovo nitnajo komer-cialnega uspeha), torej vpraša-nje neodvisnosti. Zaradi pomanjkanja denarja študentski Jisti v pretežni ve-čini nimajo svojih tiskarniških in drugih prostorov. Pred ne-davnim izvedena anketa je po-kazala, da je v Evropi veldko število študentskih časopisov, kj nimajo niti svoje lastne pisar-ne. V Evropi ima le 60 odstot-kov študentskih redakcij prosto. re, kjer lahko nemoteno delajo. V Severni Ameriki in Avstraliji znaša ta odstotek nad 80. Skoraj vsi tisti časopisi, kj izhajajo v tiskani obliki, gostu-jejo v kaki tiskarni. Prav za-radi težav s tiskarnamj izhaja v Evropi 8 odstotkov študent-skega ^iska v ciklostiranii obli-ki, jasno je, da je ta odstotek na drugih kontinentih še dosti večji. To ima za posledico, da izhajajo časopisi z zamudo, kar dostikrat odločilno vpliva na aktualnost objavljenih člankov. Studentsko naselje blizu glavnega mesta Peruja, kjer bo letps VIII. med. itud. konferenoa Kot v vsch drugih stvareh, so študentski časoplsi tudi po ob-segu zelo različni: od dnevni-kov z več kot 20 stranmi v nor-malnem formatu> pa do veliko-sti polovice pisarniškega papir-ja s 4 do 6 stranmi. Kot poseb-no zanimivost naj omenimo, da francoskii študentski časopisi niso razrezani. Cenzura ali kaka druga obli-ka kontrole je v študentskih časopisih lahko trojna; nadzo-rujejo ga lokalne študeotske unije ali nacionalne organizaci-je, univerza tn vlada. To nad-zorstvo se lahko izraža na veg načinov. Najbolj pogost je pri-mer, da študentske organizacije imenujejo nekoga, ki pregleda in odobri pred objavo ves ma-terial, ali pa sta urednik in uredniški odbor pred svojo or-ganizacijo odgovorna za objav-ljeni material. Vladna kontrola je bolj neposredna in ne tako očitna. V Evropi so okrog tri četrtine študentskih publikacij organi nadonalnih ali lokalnih študentskih unij. Večina štu-dentskih časopisov izven Evro-pe, posebno v Južni Ameriki, pa je odvisna od svoje študent-ske organizacije. S specifičnimi problemi se bori študentski tisk v deželah, kjer govore in je uradno pri-znanih veft jezikov. Pri nas izdaja vsak univerzitetni center svoje glasilo v narodnem jezi-ku. Drugače je n. pr. v Belgiji in Luxemburgu. Prav poseben pa je v tem oziru položaj v ko-tonialnih in polkolonialnih de-želah kot f Afriki, kjer izdaja-jo maroški itudentje svoja gla-sila v francoščini, drugje spet v angleščtni itd. Nekatere nacionalne unije iz-dajajo svoja giasila indi v an-gleškem oziroma v francoskem jezlku. Te publikacije služijo predvsem kot organ, ki posre-duje študentom po svetu novice in aktivnost tiste nacionalne organizacije. Med tremi naj-bolj znanimi publikacijami te vrste Je tijdi Yugoslav Student News, ki ga izdaja Zveza štu-dentov Jugoslavije. In na koncu naj omenimo še to, da se naklada študentskih časopisov giblje med 500 in 5.000. Naklado nad 5.000 do-sežejo le redkl. Zanimivo je tudi to, da je približno 35 od-stotkov študentskih časopisov brezplačno na valjo. DRAGO COP nančnj probHemi, teSave »tUka-njem, kvaliteta prispevkov, so-delavci, razširjenost m«d Sfcu-denti in podobno. In končno J« tu še vprašanje, ki je odločU-nega pomena: kakSni naj bodo pravzaprav študentskj časopfei in o čem naj pišejo. Na to sta dva odgovora. Prvi pravi, da naj bo študentski časopis po svoji vsebinl in obliki izkljuC-no študentski in s« ukvarja 8 stvarmi, ki se tičejo samo štu-dentov. in drugi: ti časopisi se morajo poleg tega ukvarjati še z mnogimi problemi, kj niso direktno povezanj s študentskim svetom. Študjj na univerzi je samo stopnja v človekovem živ. Ijenjskem razvoju in bodoče življenje je največkrat nekaj čisto drugega. Zato bi morall študentski Sasopisi pisati o vseti problcmih, s katerimj se bo študent sre<5al'v svojem bodo-čem življenju jn delu. Kompromis med tema dvema stališčema je najbolj pogost. Vendar lahko opazimo dajanje prednosti enemu alli dmgemu stališču z ozirom na kraj, kjer ti časopisi izhajajo. Na splošno lahko rečemo, da dajejo študentski časopisi v Evropi v večini primerov v glavnem poudarek na stvari, kl se tičejo samo študentov in se poleg tega ukvarjajo še s kul-turnimi problemi. >S političniml vprašanji se ukvarjajo samo te-daj, če so neposredno prizideti (vzgojna politika itd). DrugaCe pa je drugod po svetu. Zaradi drugačnih razmer in problemov, s kateritni se borijo študentje v Aziji, Afriki, Južni Ameriki ln drugod, imajo tudi njihovi časopisi drugačno, bolj politlfc-no vsebno. Skoraj vs;i veliki polHični problemi najdejo svoj odmev v teh publlkacijah. In wi redek primer, da so ravno uredniki teh študentskih časo-pisov priznani študentski poli-tični voditelji. ^ Seveda pa s tem ni rečeno, da 'se evropski študentje ne zanl-majo in ne ukvarjajo s politiko. Dosti je študentov, ki so poli-tično aktivni izven svojih štu-d««itskih organizacij v najraz-ličnejših političnih partijah in t« partije izdajajo za študente p->sebna glasila, ki se ukvarjajo skoraj izkijučno s političnimi vprašanji. Taki primeri so po-sebno pogosti v Nemčiji, Av-striji in Skandinavskih deželah. Zanimiva izjema pa je Anglija, kjer so številni študentskj časo-pisi živo zainteresirani za naj-različnejša politična vprašanja. Studentske publikacije se ro-Jevajo spontano, iz potreb in ielja študentov po svojem gla-lilu, kjer bi lahko razpravljali • vseh vprašanjih, ki jih zani- PROBLEMl NIZOZEMSKIH ŠTUDENTOV Stanovanja, stanovanja. Zagotoviti zadoetno Stevilo prim&rnili šudentovskih stano-vanj je eden najakutnejših proiblemov Nizozemske nacio-nalne študentske unije. To je vprašanje, ki ga skušajo rešiti že nekaj let in vendar še ni izgledov, da bi toilo v bližnji bodočnosti to mogoče. števido novih študentov na dveh glavaaih univerzah Niz,o-zemske, na amsterdamski in Svobodni univerzi, je iz dneva v dan večje in stalno narašča že od konca vojne naprej. Tre-nutno jih je okrog 32.000, toda po statlstičnih. napovedih priča-kuj&jo da jih bo leta 1973 že okrog 60.000 To je za malo Ni-zozemsiko, ki ie že iitalk čez in čez prenaseljena, zelo vlsoko število. Čeprav se prebivalstvo iz preobljudene dežele stailno izseljuje, letni prlrastek prese-ga to število lzseljencev. Sem je treba prišteti še okrog 60.000 bivših kolonistov iz Indonezije, ki tam niso več imeli kaj iskati in so se vrnili v domovino. Po drugi strani pa predstav-ljajo študentom, ki iščejo sta-novanje, veliko oviro že nepo-ročeni delavci. Ti imajo pred študenti dve veliki prednostl, namreč to, da so zmožni več plačevati i,n da so ves dan zdo-ma. Zato jih stanodajalci raje sprejemajo kot študente, Poročilo Nizozemske študent-ske unije zatrjuje, da je prav letos postal položaj akuten. Ugotavljajo, da več in več štu-dentov ostaja na stanovanju doma in prepotuje vsak dan ve-like. razdalje, da bi bili lahko na predavanjih. Na splošno smatrajo, naj bo študij priprava za vstop v življenje. Zato naj se študent za časa študija na-vaja na samostojnost in naj ne stanuje doma pri starših. Toda to je na Nizozemskem skoraj nemogoče. Tak način študija ima za študenta slabe posledice, od katerih ni zadnja ta, da študent nima stika z univerzi-tetnim življenjem, da se nemore udejstvovati v študentskih or-ganizacijah in je tako prikraj-šan za tisti del univerzitetnega študija, ki prav gotovo ni na poslednjem mestu. Nizozemska študentska unija si mnogo prizadeva, da bi ta problem vsaj delno ublažila. Prejšnje počitnice je sestavila razpls na vse prebivalce Am-sterdama s prošnjo, naj skušajo po svojih močeh pomagati štu-dentom kar se tiče stanovanj. S tem razpisom je v neki meri dosegla uspeh, čeprav so vsa stanovanja, ki so jiii študentje nata način dobili, z©lo oddadje-na od univerze, s čemer nastoPi spet nov problem. Vendar je to bolje kot nič. Zelo zanimivi &q rezultati ankete, ki jo je Nizozemska študentska unija razpisala med 10.000 študenti Več kot 30 od-stotkov študentov se je izrazilo, da so njihova stanovanja abso-lutno neprimerna. 57 odstotkov študentov ima do univerze več kot 14 km, 18 odstotkov pa več kot 8 km. 44 odstotkov študentov se pritožuje, da so nihove sobe popolnoma brez sonca, čeprav je pri tem treba upoštevati, da so vsi študemtjei, ki polagajo na to takšno važnost, izključno pripadnice nežnejšega spola. 30 odstotkov žtudentov pa živi v nezakurjenih sobah. Zanimiva je ugotovitev, daje polovica študentov, ki živi v univerzitetnem središču, uspela dobiti ta stanovanja s pomočjo in zvegami svojih staršev. Po-sebna komlsija za reševanje stanovanjskega problema v sklo-pu Amsterdamske univerze je uspela zagoto^i le 30 odstot-kov stanovanj, ona v sklopu Svobodne univerze pa 20 od-stotkov. Na splošno se študen-tom Svobodne univerze mnogo laže posreči dobiti stanovanje, kajti ta univerza leži precej iz-ven mesta. kjer preobljudenost se ni tako velika. Od' časa, ko je bila razpisana ta anketa, &o se zgodile razne spremembe, dobre in slabe. For-mirana sta bila dva nova orga-na jza reševanje stanovanjskih vprašanj: Casa Academica Bu-reau in Centralni odbor za štu-dentska stanovanja. Casa Aca-demica Bureau namerava zgra-diti študentski dom s hotelskim načinom ureditve prostorov. Od junija do septembra bodo štu-dentje na počitnicah in dom se bo uporabljal kot hotel, kar bo tudi pomagaio reševati prohlem pomanjkanja hotelskili sob v turistični sezoni. Cenitralni od-bor za študentska stanovanja, v ikaterem so s© zbrali k sodelo-vanju predstavniki študentov, industrlj© in univerzitetne upra-ve, si je za neposredni cilj po-stavil to, da zber« zadostno vsoto denarnih sredstev in omogoči zgraditev 1600 študent-skih stanovanj v nizozemskih univerzitetnih središčih. Temu odboru se je tudi posrečilo izsi-liti nizozemskemu prosvetnemu ministrstvu obljubo, da bo v primeru, če odboru ta naloga uspe, tudi samo storilo podoben ukrep. Nizozemske študentske orga-nizacije vlagajo vse sile v to, da bi brezbrižne pristojne ftini-telje opozorile na ta akutni problem. V primeru, da jim to ne uspe, lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih letih velikemu deLu nizozemskih študentov za-radi pomanjkanja stanovanj praktično onemogočen študij. L, K. Preden skušamo podati razvoj in sedanje stanje na visokih šolah v Sovjetski zvezi, se moramo na kratko za-ustaviti pri splošno veljajočem šolskem sistemu. Precej časa so razpravljali, koliko časa naj traja splošnoobvezna šolska vzgoja. Od deset do sedem let, so bili predlogi in se tako neenotno tudi izvajali vse do 13. kongresa Komsomola v maju 1958. leta. Tedaj je podpredsednik sovjetske aka-demije za vzgojo izrekel predlog o osemletnem obveznem šolanju, pri čemer bodo morali dijaki po zaključku tega obveznega šolanja, v kolikor se bodo želeli vpisati na vi-soke šole, izpopolnjevati svoje znanje še tri do štiri leta v industriji in kmetijstvu. Tu gre za tako imenovane teh-nikume, šole za rezervne delavske sile, višje vojaške šole ter šole za mehanizirano Ttmetijstvo. Tehnikumi vključujejo raz-lične panoge kot gozdarstvo, kmetijstvo, ekonomijo, umet-nost. fizkulturo in predstavljajo nekako predpripravo za študij podobnih panog na visokih šo-lah. Za vpis na tehnikum j# določena najnižja starost 14 let, učna dotoa traja štiri leta. Po zadnjih podatkih obisfcuje teh-nikume okoli 1,960.400 učencev. Le 5 odstotkov najboljših, ki končajo svoj študiij na teh šo-lah, lahko brez težav zaprosi ' za vpis na visoke šole. Vsi ostali pa morajo biti pred tem vsaj tri leta v atativnem delovnem razmerju, šele nato so jim odprta vrata viisokih šol, kajiti potreba po delovni sili je v sovjetskj industriji in kmetiijstvu ogromna. V šole rezervne delavske »Ue se vpisuje zlasti kmečko pre-bivalstvo, saj je bilo že leta 1940 z uradnim odlokom odlo-čeno, da mora vsaka kmefcij-ska zadruga vpisaU v to šolo po dva človeka (14 do 17 let) na vsakih sto članov v »tarosti od 14 do 55 let. Sedaj je v te šole vpisanih okoli 3,500.000 di-jakov. Vlšje vojaške šoie eo lmeno-vane po znandh ru&kih genera-lih Suvopovu in Nahimovu; sem se vpisujejo 11 in 12-letni dijaki, ki se izOibražujejo po načrtu, ki je ©kvivalenten ob-veznemu osemletnemu. Razen splošne vzgoje so deležnj še precejšnjega dela vojaških ved. Tudi glede šoi za mehaniati-rano kmetijstvo zahteva mini-strstvo za poljedelstvo osem let-obveznega šolanja; sem se lah-ko vpisujejo ženske in tnoški. stari ne več kot 17 let. O vseh teh šolah je treba povedati, da je njihov namen nuditi učen-cem obširno prakfcično (pol-t&hnično, fcot to imenujejo v ZSSR) znanje, ki so ga le v manjši meri deležni v nižjiJb. šolah. ZalČetke in g!lavue smernlce za izobraževanje na visoikih So-laih je treba iskati v detaetu iz leta 1918, kjj ga je v vla-dinem imen>u podpi&al Lendn. S tem dekretom se odpirajo vra-ta visokih šol vsem osebam, etarim aad 16 let, ki lahfco do-kažejo svoje proletarsiko ali kmečko poreklo, ne glede na prejšnjo izobrazibo. Odpravlje-tii &o Ibili akademgkl naslovi in tudi eistem predavanj se je spremenil. Studenitje so bili razdeljeni v oddelke In eden izmed njih je odgovarjai za ves kolektiv. Bili ista le dve oceni: zadovoljivo in nezadost-no. Leta 1921 je bil tak sistem odpravljen; nadotnestile so ga delavske univerze, fakultete s posebnim namenom, zadostiti naraščajočim potrebam po teh-niičnem kadru. Kljub individu«-alnemu študiju se je pokazalo. da manjka večinj osnovno zna-nje. Do radikalnih sprememb je prišlo šele leta 1932, ko je bil zopet vpeljan sistem pre-davanj, izpitni težim, diplome ipd. Medtem ko je bilo v tem času okoli 579 visokih šol, se je to število v zadnjem času dvignilo na o&olj 880. Sedaj 6o v veljavi trije glavni tipi VUZ (vissee učeb-noe zavedenie): univerze (leta 1957 jilh je bilo 40), politehnični in specialtii instituti (okoli 730). Na .univerzah so predavanja v glavnem le iz splošno določe-nega področja (fizika, keimija, matematika), medtem ko pose-gajo instituti na speclalna po-dročja. Tako diplomirajo na politehniiki inženirji vseh vrst in industrijskl strokovnjaki. M«d speciaLnimi instituti so najbolj znani agronomski, pe-dagoški, glasbeni in gledališki. Po podatkih iz leta 1956 je na vseh. teh visokih šolah. diplo-miralo tega leta 260.000 študen-tov, od teh 71.000 inženirjev, 65 odstotkov pa je branilo doktorske disartacije. Skupno študiira v ZSSR okoli 2,100.000 ljudi, od tega jih je 52 odstotkov ženskega spola. Ce primerjamo število onih, ki bo zaključili obvezno osemletno šalanje s številom vpdsaniih na visoke šole, vidimo, da so jih aprejeli v letih 1SSO—1955 le 46 odstotkov. Vse ostale je bilo treba usmeritj, naravnost v so-. vjetsko industrijo in kmetij-stvo, Na visoke šole iimajo torej pristop tisti dijaki, ki so uspeš-no zakljoičiJi 6plošnoobvezno šolanje, o čemer se izkažejo z maturitetnim spričevalom^ kjer so ocene iz ruskega dn enega tujega jezika, literature, mate-matike, fizike, kemioe in zgo-dovine. Oniinru ki so dobili za odli^čen tuSpeh zlaU ali srebrne medalje, ni treba polagati še posebnih spre]enanih izpitov iz enega, ozliroma lz txeh predme-tov, kar zavisi od posebnega kriterija. Strožji izbirni kri-terij je le za tehnične od-delke, kjer je treba polagati izpit iz ruskega iin enega tu-jega jezikai. Siterature, mate-matike, fiziike in kemije. Dolžina trajanja študija je različna: pet let na uaiverzah, šttri do pet in pol na institu-tih ter šest l«t na medicinskih Soilah. Zelo vfisok je procent diplomantov (okoli 84 odst.). Temu je v&ekakor najti vzrok in postaviti realno osnovo. S. W. R. D. Bandaranaike ob svečani otvoritvi setninarja Hruščev je leta 1956 na XX. kongresu KPSZ napovedal, da bo od junija dalje ukinjena šolnina, oziroma vsakovrstne takse in vpisnine na visokih šolah. Prej je znašala vpisnina tudi do 500 rubljev letno. Po-Ieg tega prejema okoli 90 od-stotkov vseh študentov štipen-dijo, ki znaša prvo leto "125 rubljev mesečno in naraste na 200 rubljev v petem letniku. Ker je treba upošteva^i da so še posebai štipendijski skladi za boljše študente (n. pr. Vo-rošUov itd.), znaša povprečna štipendija sovjetskega študenta 240 do 750 rubljev mesečno. Studentje prejemajo to štipen-dijo skozi vse leto; zadnj} let-nik dobiva še poseben dodatek 200 rubljev tiik pred zadnjimi izpiti. lKjub vsemu temu zado-ščajo vsi ti prejemki le za pre-cej skromno življenje. Zajtr-kujejo in večerjajo skoraj iz-ključno, doma, kajti le tako prihranijo denar za obleko, razne članarine (ki niso majh-ne), obvezno državno posojilo, in za »kulturno hrano«; treba je še odšteti 15 rubljev meseč-no za prostor v študentskem domu. Poglavie zase predstav-ljajo izdatiki za študijiske pri-poraočke, predvsem za knjige. Ne glede na to, da je z zako-nom določenih vsaj 36 ur pre-davanj tedensko za vse serae-stre (razen za deveti in deseti, ko ee zniža na 24 ur), ostaoie zaradi praktičnih vaj razmero-ma malo časa za indivMiialni študij. Studidiski pripomočki, učbenik in »učebnie posobija«, nekaka ' skripta so enciklope-dijsko obsežni in, temu pri-merno dragi. Nj čudno, da se mnogi znani akademiki prito-žujejo, da so študentje sicer nabasani z znanjem, da pa ni-majo dovolij časa za razmiš-Ijanje. Kat smo že prej omeniili, je kolektivno delo sovjetskih štu-dentov zelo obsežno in razno-liko. Sestoji se iz predavanj profesorjev in njihovih asisten-tov, praktičniih vaj v laborato-rijih in prakse v industriji, ki je predpisana zlasti za inženir-j.e Za vsa ta področja je do nedavnega izdelovalo podrobne študijske načrte ministrstvo za višjo vzgojo; v zvezi z decen-tralizacijo državne uprave so sedaj precej teh nalog prevzeli pokrajinski ekonomski sveti. Kar se tiče prakse, je pred-pisano 16 do 38 tednov za teh-nične iastitute v času trajanja celotnega študija; -,njea,:glavni namen je, že pred zafcjučkom študlja vpeljati študente v de-lovni proces. Na univerzi je ta doba nekoliko krajša (6 do 16 tednov). medtem ko je na po-litehničnih institutih razdelje-na na tri dele. Poleg svojega specialnega štu-dija so študentje dolžni udele-ževatL se fizkulture ,in sicer prvi dve leti obvezno. Poleg tega se morajo učiti tujih je-zikov, zlasti nemščine in an-gleščine, katerib. predavanja trajajo štiri ure tedensko in so prvi dve leti univerzitetne-ga študija obvezna, kot tudi :z-piti. Izraounali so, da obsegajo sedem procentov predvidenega časa predavania iiz marksizma-leninizma in politične ekono-tniie. Izpitov, ki jih mora polagati sovjetski študent ie cela vr-sta in med njimi so najbolj znani »začeti«, ki &o pismeni in ustmenL Vsak študent, kj, di-plomira aa tehničnem inštitu-tu, mora izdelati originalno di-plomsko delo, kd obsega na stotih straneh opis in delova-nje določenega stroja, pripra-ve ipd., združeno z obsežnimi risbami. Za izdelavo diplom-skega dela imajo časa 29 ted-nov, od tega tretjino za pred-diplomsko industrijsko prakso. Ostali čas potabijo za svoio raz.pravo, pri četner jim poma-gajo profesorji. Nekoliko lažje delo imajo študentje univerz, ki morajo prestati le poseben državni izpit iz svojega special-nega področja. Azijski študentski seminar *ZA STUDENTE JE DOBRO, DA SE ZANIMAJO ZA POLITIKO. GRADITEV NOVEGA SVETA POCl-VA NA MLADI GENERACIJI IN TA GENERACIJA BO MORALA SPREJETI VAZNE ODLOClTVE. PRE-PRlCAN SEM, DA JH SVOBODA CLOVEKOVEGA DUHA NAJVECJI ZAKLAD CLOVEgTVA . . . NAJ BO BARVA KO2E BELA, RUMENA, RJAVA ALI CRNA, VSI SMO DRZAVLJANI TEGA SVETA IN TO JE EDEN IZMED RAZLOGOV, ZAKAJ SEM VESEL, DA SODELOVANJE, KI JE PRlSLO DO IZ-RAZA NA TEM SEMINARJU OBSTAJA MED §TU-DENTI NE GLEDE NA BARVO, RASO ALI VERSKO PREPRICANJE.« S. W. R. D. BANDARANAIKE Pet tednov je 29 afriških štu-dentskih voditeljev sodedovalo na seminarju v mestu Aloka na Ceylonu. Prišli so študentje \z Ceylona, Hongkonga, Indonezi-je, Malaje, Singapura, Pakista-na, Filipinov in Vietnama, Av-stralija in Nova Zelandija pa sta poslale svoje opazovalce. Tema seminarja je bila Vloga študen-tov v neodvisni Aziji. Program seminarja bi lahko razdelli na tni dele: vzgoja v Aziji, vloga nacionalnih študen-tovskih unij in mednarodno študentovsko sodelovanje. Prva dva tedna sta bila določena za to, da se udeleženci ob preda-vanjih, diskusijah in proučeva-njiih raznih materialov podrob-neje seznanijo z omenjenimi te-mami. Razen tega so se posebne komisije ukvarjale s študentov. skim tiskom, potovanji, social- nimi in ekonomskimi problemi azijskih študentov. Ob koncu je po en udeleženec vsake dežele dal pregled zgodovine kolonia-lizma v svoji deželi. Iz teh za-ključkov lahko povzamemo, da je kolonialna oblast imela po-vsod isto obliko in se je v ra-znih deželah le malo razlikovala. Sadov kolonialne vzgoje in po-litike je bilo deležno le malo ljudi. To je privedlo do ustva-novitve privilegiranih slojev, ki naj bi bili opora kolonialnim oblastem. Vsiljevanje tujih jezikov in religij je imelo za posledico mnogojezične skupnosti, ki so jih poleg tega razdvajali še ver-ski spori. Rast nacionalne kul-ture in jezika je bila s tem one-mogočena v največji meri. Svo-bodna Azija mora zato spreme-niti svoj vzgojni sistem tako^ da bo zadovoljevala narodove potrebe in uveljavila nacional-no kulturo, oplojeno z napred- nimi idejami, ki so pri&le iz za-hoda. Po tem uvodnem delu je mo-ral vsak udeleženec seminarja napisati tri razprave, ki naj bl bile j-ezultat tega dvotedenske-ga dela. V njih naj bi udeležen ci tudi povedali svoja mnenja in nazore o gospodarstvu, vzgoji in demokraciji azijskih dežel, druga razprava je obsegala kri-tično analiizo gkupnih proble-mov, ki izhajajo iz koloniailiz-ma in zahodne dominacije; v tretji razpravi pa so se udele-ženci ukvarjali z dejavnostjo svojih študentskih unij in pro-blemov v mednarodnem štu-dentskem gibanju. Mednarodna študentska kon-ferenca, ki je dala pobudo za ta seminarupa, da bodo taki semi-narji povezali regioaalno sodelo-vanje azijskih fitudfntov in jin» pomagAli pri rešev&uju problemov. IMETI MORAMO EN NAROD. EN JEZIK IN ENO DOMOVINO — INDONEZIJO V CASU KOLONIALNEGA GOSPODSTVA SO IN-DONEZIJSKI STUDENTI PRIPADALI PRIVILEGI-RANEMU DELU DRUZBE, KI JE BIL NAD LJUD-SKIMI MNOZICAMI IN JE IMEL PREDVSEM ZA-RADI SVOJE VZGOJE MNOGO OSEBNIH KORISTI. VPIS NA UNIVERZO JE BIL;TAKRAT DOVOLJEN PREDVSEM/ ARISTOKRATSKIM OTROKOM IN OTROKOM DR2AVLJANOV, KI SO BILI LOJALNI DO VLADAJOCEGA REŽIMA. SEVEDA JE TUDI RASNA IN VERSKA PRIPADNOST IGRALA VELI-KO VLOGO. VZGOJNI SISTEM JE BIL DEL KOLO-NIALME POLITIKE IN NJEGOV CILJ JE BIL VZGO-JA LJUDI, KI BODO SLUŽILI KOLONIALNIM OB-LASTNIKOM IN NJIHOVIM INTERESOM. ŠTEVILO INDONEZIJSKIH ŠTUDENTOV NA UNI-VERZI JE BILO ZELO MAJHNO. KOLONIALNI OB-LASTNIKI SO DOBRO VEDELI, DA VZGOJA ODPI-RA LJUDEM NOVA OBZORJA, KAR PA POSREDNO ALI NEPOSREDNO PREDSTAVLJA NEVARNOST ZA KOLONIALNI SISTEM. Leta 1940, po treh in pol sto-letjiih kolonialnega gospodstva, je samo 637 indonezijskih štu-dentov obdskovalo najrazličnej-Se kolegije. Pri 65 milijonih prebivalcev ni prišel niti en itudent na 100.000 Indonezijcev. Pred neodvisnoftjo so imeli Indonezijci samo eno univerzo v Djakarti. Danes imajo nove v Surabaji in Jogji. Žad-nJa je bila ustanovljena leta 1945 in ima danes že 8.000 štu-dentov. Seveda pa se vsi, ki bi se radi posvetili visokošolskemu študiju, ne morejo vpisati na univerze zaradi pomanjkanja prostorov, učnah moči itd. Zgodovinski paradoks je, da Je ravno to majhno število pri-vilegiranih indonezijskih inte-lektualcev — med njimj mnogo študentov, ki so bili določenj v oporo kolonialnemu sistemu, spoznalo vso krivičnost tega si-stema. Pri svojem študiju so se spoznali z zahodnimi idejami in zahodnim načinom mišljenja. Niso bdli redki med njitni, ki so bili prežetj z zahodno civilizaci-jo. In vendar sta vodstvo in or-ganizacija nacionalnega gibanja za osvoboditev bili v veliki me-ri ravno v rokah teh ljudi. Ce hočemo pokazati vlogo in-donezijskih študentov v nacio-nalnem gibanju za osvoboditev, potem moramo takoj omeniti, da je bila za azijske razmere cdin-stvena po svojii obliki in pome-nu. Ne pretiravamo, če trdimo, da so v vseh azijskih osvobo-dilnih »ibanjih ravno indone-zijski študentje odigrali naj-večjo vlogo. V zadnjih desetih letih kolonialne oblasti v Indo-nezdjj študentsko gibanj« ni bilo samo privesek velikim gibanjem v deželi. Nasprotno. V številnih primerih so bilj ravno študent-je prvoborci za narodove in-terese. Nastanek indonezijskega na-donalnega gibanja moramo Sskati v ustanovitvi organiza-cije BUDI UTOMO leta 1908 v Djakarti. Ob ustanovitvi te or-ganizacije je bila njena glavna naloga »lajšati indonezijski mla-dini pot do izobrazbe. / Skoraj hkrati so indonezijski Stndentje na Nizozemskem usta-noviili Indonezijsko zvezo, k{ se je leta 1922 preimenovala v znano Indonezijsko združenje — Perhimpunan Indonesia. Ta or-ganizaeija je uspcSno propagi-rala težnje svojega naroda pod vodstvom Mohammeda Hatta, Soetana Sjahrira, Alija Sastra-midjoja in drugih, ki so pozne-je postali pomembni voditelji indonezijskega ljudstva. V In-doneziji pa je sedanji predsed-nik Sukarno vodil v Bandungu Generalni študijski klub. Ta klub je bil seveda politačno združenje. Leta 1927 sta se ge-neralni študijski klub in Per-bimpunan Indonesia združili v PNI (Perserikatan Nattanal In-donesia) pozneje znana pod lmenom Indtmezijska nacional-na pai-tija. V prvib letih študentovskega gibanja so bile samo regional-n« organteaoije. Prvi nacionalui mladinski kongres je bil sklican šele leta 1926 v Djakarti. Za drugj kongres leta 1928 je štu-dent Soe-pratman skomponiral Indonesia Raja, kj je pozneje postala nacionalna himna. Ude-ležencd kongresa so sprejeli za- ' htevo: BITI MORAMO EN NAROD ~ INDONEZIJCI, IMETI EN JEZIK — INDONE-ZIJSKI IN ENO DOMOVINO — INDONEZIJO! Prvič v indonezijski zgodovinj sta bila vsa mladina in narod združena. Združile so se sile, kj so se lahko upr*e osnovni po-stavki kolonialne polHike — delj in vladaj. Ko so v drugi svetovni vojni Japoncl zasedld Indonezijo, se je borba za nacionalno neodvi-gnost nadaljevala na dva nači-na. Sukarno in Hatta sta z Ja-ponci vodila odkrito borbo, pri čemer sta za dosego svojih ci-ljev uporabljala tudi japonski državni aparat. Razen tega pa 8O še štiri skupine vodile ile-galno borbo. Eno takih skupin go sestavljali študentje univer-se v Djakarti. Med revolucijo je študentska armada, imeno-vana Ten - tara Peladijar, odi-grala vidno vlogo. Tudi po ustanovitvi republike se je iz-kazala pri njenj obrambi in za-ttranju terorističnih gkupin na eeniralni Javi. 17. avgusta 1945 je indonezij-Ski narod proglasil svojo neod-Vfanost. Vendar zmaga še ni bila popolna. Sledila je štirilet-na vojna z nizozemskimi voja-škimi silami. Studentje so v tem času v velikem številu za-pustili predavalnice in se pri-družili narodni arcnadi. Novem-bra 1918 so se vse študentske skupine združiie v 17. brigado. Hkrati je bil tudi ustanovljen študentski odbor za mobilizaci-jo. Ta odbor je pomagal pri »splošni ljudski obrambi« jn je združii vse borbene študentov-ske skupine v enotno fronto proti štiriletmi nizozemski voja-ški intervenciji. Poleg tega je veliko število študentov in štu-dentk delovalo v Rdečem križu in drugih podobnih organiza-cijah. Kakšne so bil-e naloge indone-zijskih študentov po končani osvoboditvi v njihovi novi, ne-odvisni domovini? Indonezijski študentje so se dobro zavedali, da mora biti njihovo delo le de] uarodovih prizadevanj in nje-govih stremljenj in da mora bfti' njihovo življenje posveče-no plemenitemu oilju: uresni-čiti v svoji domovini večjo so-cialno pravičnosi ln pomagati ustvariti hnmane življenjske pogoje. Pravica do samoodločbe zahteva od vsakega naroda nove naloge in nove napore. Student-je v novo osvobojeni deželi so se tega v polni meri zavedali. Spremenjeno področje dela je zahtevalo od študentskib orga-nizacij, da tudi one spremene svoj značaj. Če so pred neodvi-snostjo te organizaclje vlagaile vse svoje napore v politično in oboroženo borbo, so se Po osvo-boditvi posvetilj bolj neposred-nim študentovskim interesom. Pa tudi družbeno delo študent-skfli organizacij v najširšem smislu predstavlja pomemben faktor pri delovanju teh orga-nizacij. Danes sta v Indoneziji dve nacionalni študentski organiza-ciji: PPMI in IPPI. Prva je znana tudi kot Indonezljska na-cionalna študentska unija, če-prav je njena struktura drugač. na kot jo imajo nacionalne unl-je drugih dežel. Ta organizacija je pravzaprav konfederacija posameznih unlverz in temelji na individualnem članstvu. Re-gionalne organizacije, fei tvorijo PPMI, so največkrat povezane z različnimi političnimi partija-mi izven nacionalne organiza-cije, tako da se političnih pro-blemov v PPMI izogibajo, ozi-roma se vsaj trudijo, da bi jlh ti pri njihovem praktifnem delu ne razdvajali. Druga nacionalna študentska organizacija IPPI ima okrog pol milijona članstva. Vendar pa veliko večino tega članstva (95 odstotkov) predt>tav!ljajo sred-nješolske organizacije in le 5 odstptkov je študentov, ki ima-jo običajno tudi vodilne polo-žaje v tej organizaciji. Sicer pa obe organizaciji v večini pri-merov nastopata skupno. PPMI je bila prvotno članica Medna-rodne študentske zveze, pozneje pa je prestopila k Mednarodni študentski konferenci. V ilustracijo za dejavnost teh organizacij naj navedemo dej-stvo, da je predsednik Sukarno pred leti med vladno krizo po-vabil tudi študentske organiza-cije, naj povedo svoje mnenje u bodoči vladi. Ravno tako se tudi parlament o vseh zadevah. kl se tičejo vzgoje jn pouka, po-svetuje s študentskimj organi-zacijami. Pomanjkanje strokovnjakov in kvalificiranih delavcev je v vseh novoosvobojenih deželah eden največjih problemov. In-donezijski študentje so se tega zavedali in se čutilj osebno od-govorne za rešitev teh proble-mov. Cutili so, da je njihova na-loga, lotiti se reševanja teh pro-blemov, saj Qahko oni, kot bo-doči strokovnjaki v največji meri prispevajo k socialnemu in ekonomskemu razvoju svoje de-žele. Zato ni v Indoneziji nič kaj izreden pojav, če slušatelji višjih letnikov ekonomskih fa-kultet sodelujejo pri sestav-ljanju državnih gospodarskih načrtov. Se bolj neposredna je pomoč študentov pri reševanju proble-mov na področju šoilstva. Stu-dentje sploh smatrajo, da lahko na tem področju s svojim seda-njim znanjem družbj še največ pomagajo. Zato je na stotine štu-dentov odšlo aa oddaljene in-donezijske otoke poučevat v osnovne in poklicne šole, kjer je učnih moči najbolj primanj-kovalo. Ti študentje prežive tam najmanj dve leti in se šele po tem času vrnejo, da bi na-daljevali študij. Za študentovsko organizacijo v Indoneziji je izredno po-membna tudi močna tlskovna dejavnost. Skoraj vsako univer-zitetno središe ima enega ali več študentskih časopisov, ki jih urejajo študentje sami.- Za-radi pojnanjkanja osnovnošol-skih učnih knjig redakcije teh časopisov dostikrait šame pri-pravljajo in izdajajo te knjige po zelo nizkih cenah. Studentje skušajo po svojih niočeh povsod pomagati vladi. Zavedajo se, da morajo univer-ze in študentske organizacije dati novega človeka, ki bo zna-nilec nove kulture v najširšem smishi. S svojim delom mora razširjati nove in ga indonezij-ski narod bolj sprejemljive vrednote, da bi tako s svojimi napori pomagal ijstvaritj nov narod. Hkrati pa mora biti bo-rec proti vsem starim ostan-kom, ki zavirajo napredek. Indonezijski študentje se za-vedajo težkega bremena, ki so si ga naložiji na ramena: iz-popolnjevatj se moralno in in-telektualno, da bi tako lahko korakali skupaj s svojimi kole-gi iz drugih dežel in hkrati iz-polnjevali svoje dolžnosti do drnžbe. DRAGO COP Ena izmed manifestacij, ki jih je organizirala Zengakuren proti atomskemu oboroževanju Kaj se dogaja v japonskem študentskem gibanju Predivojno študentovsko gi-banje na Japonsfcem ni bilo kdo ve kako razviito. Studeri-tovske arganizacije so v glav-nam skušale ohraniti akadem-«ko integriteto in samoupravo vzgojnih instiituitov, vendar pri tem niso imeli posebnilif uspe-hov. Militaristično - f ašistični režim je takoj zatrl vsako gi-panje, ki ni soglažalo z njego-vimd cilji. Povojino giibarnje pa se od predvojnega razlikuje po vse-bini in oblikah. Če bi Jioteli označiti povojno študentavsko giibanje na Ja-ponskem z nekai besedami, potem bi lahko dejali, da se je razvijalo prav do zadnjega časa v znamenju želia za mir. Verjetno ni v nobeni drugi deželi vojna vihra zahtevala toliiko mlade krvl kot na Ja-ponskem. Med drugo svetovno vojno je bilo okrog 70 odstot-kov dijakov in študentov, sta-rejših nad 13 let prisiljeno za-pustrti šole in stopitd v carsko armado ali v vojaške vzgajne zavode. Zato ni nii. čudnega, če sta bila strah in groza pred novo votjno prvi sunek nove-mu gibaniju med študenti. Ve-čina mladine je bila zbegana nad porazom v drugi svetovni vojni in zato lahek plen raz-nim nihilističnim pojmova-njem, ki ao se zažela šiniti med mladino po voijni in jih je še podpirala nastajaioča inflacija, ki je izbruhnila po koncu sve-tovne vojne na Japonskem. Mladiina se je posmehovala sa-mi sebi, ker se je med vojno borila za zlagane Interese, ki jim jih je vcepila nacionali-stična in militaristična vz.goja. Povojno japonsko mladino je le še malo zanimala družba ali narod. Ker je bila ta indi-ferentnost še parav posebno razvita med študenti, je po-stala ena izmed obiiik politič-ne aktivnosti, ki je dokončno izoblikovala šudentovsko gi-banje po vojni. Zivljenjski po-goji so iz dnevavdan posta-jali slabši in je življenje v res-nici pomenilo boj za obstanek. Študentovsko gibanje se je pri^elo z agitacdjo proti mili-taristiičniin ostankom na viso-kih šolah. Pričelo se je že ok-tobra 1945. Nismo daleč od resnioe, če trdimo, da je štu-demte pri tem navdihoval duh postdamske defclaracije, ki j€ zahtevala popolno uničenje militaristične Japonske. Ta-koj po vajni so tudi okupacij-ske oblasti dajade diirektno po-moč pri agitaciji proti milita-rističniin učiteljenn in profe-sorjem. Ta politika je imela za cilj vzpositaviti svobodo go-vora in tiska, religije in člo-vekovih osnovnih pravic, od-straniti tajno policijo itd. Ni čudino, da je taka poiitika oku-paciljskih oiblasti pospešila to-vrstna giibanja na univerzah in visokih šolah na vsej deželi. Na drugi strand pa so se ta čas že začela ustanavljati sa-moupravna študentovska te-lesa, »za katera so študenti za-htevali priznanje od univerzi-tetnih uprav. Ta telesa so ta-koj po ustanovitvi začela iska-ti medsebojne stike. Poleg ne-posredneiga cilja, kako v težki Vojaška suknja in težave z njo ZAHODNONEMSKI OBRAMBNI MINISTER FRANC JO2EF STRAUSS JE V ZADNJEM CASU ZOPET NALETEL NA MOCNO OPOZICIJO, SI-CER NE NA PARLAMENTARNO, KI SE VSE PREVEC UPIRA GORECEMU ZAVZEMANJU GO-SPODA MINISTRA ZA NEMSKEGA PTlCKA FE-NIKSA — BUNDESWEHR. TOKRAT SO BILI STUDENTJE IN Z NJIMI TUDI SKUPSCINA REKTORJEV ZAHODNONEMŠKIH UNIVERZ TI-STI, KI SO OSTRO ODGOVORILI NA STRAUS-SOVE ZAHTEVE. Za kaj pravzaprav gre? 15. avgusta 1958 je predsednik že zgoraj omenjene skupščlne, profesor Jahrreiss, prejel iz kabineta obrambnega miinistra sporočillo, ki je prizadelo vse študente bolj kot jih je karkoli kdaj poprej: v bodoče naj ima-jo zagotovljen nemoten študij le tisti študentje, kl se bodo še pred vpisom na uni- v e r z o prostovoljno prijavili na odsluženje vojaškega roka. Ni čudno, da je ta sklep po-vzročil vsesplošno razburjenje in se končno odrazil v ostrem pdsmu predsednika združenja študentskih drutitev, Klausa Meschkata, ki je bil sicer prej vedno prlpravljen popuščati in pristajati na vladine koncesije. Ze od Ieta 1954 sta si obe stranj (ministrstvo za prosveto ter univerza na eni in nsini-strstvo za obrambo na drugi) prdzadevalli zadovcdjivo rešiti ta problem. Prišli so do za-ključka, da je nemogoče dolo-čHj neko splošno pravilo, am-pak naj se rešitev tega vpra-šanja prepusti študentom indi-vidualno. Tako pdše Meschkat, da je pač vsakomur jasno, da ne more priti do daljšega pre-mora med študijem in prakso pri nekaterih poklicih kot so zdravniški, pravni ipd.; razen tega so starši, oziroma skrbni-ki vedno manj sposobni poma-gati svojim slnovom, ker bi se v slučajit predčasnega odsluže-nja vojaškega roka študij za-vlekel za nekaj let. O tem so sklepale številne študentske in profesorske konference, kj Predsednik Sukarno med študenti so blle vse istega mnenja. Kljub temu je minister Strauss postavil študente pred dejstvo, ne da bj na kakršenkoLi način stopil v stdk z njimi, vsaj pre-ko skupščine univerzitetnih rektorjev. V poslednjj faz^i pa ni vprašal niti tega foruma več za mnemje. Tako torej zavrača študent-ski predsednik v svojem pismu vsako ministrovo utemeljitev o potrebj te nove odredbe. Ko na primer Strauss navaja, da je dolžnost vsakega študenta od-služiti vojaški rok, saj mu v zameno nudi država vse mcvž* nosti za znanstveno izpopolnje-vanje, odgovarja Meschkat: To je pač dolžnost in po-t r e b a vvsake države. Zdi se mu, da obrambni mlnister me-ni, da omogoča vlada študij mladim ljudem le iz simpatije do njih; vsekakor (de že mora biti) bi mladim oficirjem nove nemške vojske mnogo koristilo, ko bi svoj študij Iahko dovr-4iliw Vse države gHedajo za tem (med njimi tudi članice NATO), da omogočijo študen-tom prosto izbiro in tako do-bijo 7a oficirje sposobne stro-kovnjake. V sedanjem paložaju pa se zdi, da gleda minister na znanost tako nekako kot kmet 15. stoletja, ki vidi v študentu le človeka, kj krade čas. N» drugi strani poudarja minister Strauss enakost vseh slojev pri odsluženju vojaškega roka, kot tudi samoodgovornost študen-tov za neprekinjeni študij, kar pa pomeni oboje po novi od-redhi nesmisel. Dejstvo je, da minister Strauss misli drugače kot ve-čina nemškega ljudstva in da gleda zelo kratkovidno na bo-dočnost ter poliitično usodo nemškega naroda. ekonomski situaciji izboljšati položaj študentov, so se ti or-gani borili za mir, demokraci-io in akademsko svobodo. Ide-ološka nesoglasja ta čas še ni-so prLšla do izraza. Vsa ta prizadevanja so po vmesnih stapnjah prLpeljala do ustanovitve . Vsejaponske federacije samoupravn.ih štu-dentskih teles ali krajše, do organizacije Zengakuren, ki je v osnovi nadaljevala proti-fašistično in protiimilitaristič-no palitiiko, katero so začela izvajati samoupravna študent-ska telesa. Zaradi številnih objektivnih vzrokov, vladne vzgojne politike, dviga šolskih taks ipd., pa je morala nova organizacija vedno bolj zavze-mati politična stališča. — Zengakuren se je začela po-javljati na politični pozornici najprej s štrajki, ki se jih je vedno uideležilo več kot 100 univerz in kolegijev. Ta čas je imela organizacija okrog 200 tisoč članov. (Danes jih je po uradnih podatkih okrog 70 ti-soč.) Po letu 1950 se je zvr-stila vrsta dogodkov, ki je Zengakuren še bolj potisnila v politično igro. Začelo se je z nastopom aimeriškega pred-stavnika za vzgajo pri okupa-cijskdh oblasiteh pred študenti tokijske univerze. Zaradi nje-govih izjav, da komuniiSti ne morejo biti vzgpj itelji in iih je treba zato odstraniti z uni-verz, so mu študenti prepre-čili nadaljnji govor. Bili so mnenija, da njegove ideje na-sprotujiejo svo^bodi govora in vodijo do novega fašizma. ozi-roma impenializma. Organiza-cija ie to šfcudentsko stališče uradno podprla. Julija istega leta so okrog 10.000 japonskih delavcev-ko-mnistov odpustil z dela. Avgu-sta je vlada poizkušala ome-jitd poliitično aktivnost držav-nih uradnikov, med njimi tudi pmfesonjev in učiteljev. Zve-za profesorjev je ta poizkus zavrnila. Zengakuren pa jih je pri tem podprla. Studentje številndih univerz so v znak protesta proiti vladni akciji bojkotirali jesenske izpitne termine. V tern času so se tudi začeli vedno pogostejši spopadi študentov s polacijo, ki je sku-šala preprečevati njihova zbo-rovanja. Vse te študentske ak-cije so bile v znamenju boja proti tako imenovani »rdeči čistki«. Januarjia 1950 je Zengaikuren pristopila k Mednarodni štu-dentski zvezi. Udeležila se je stookholmskega poziva, ki ga je organdizirala MSS in 1951 organizifala karnpanio proti podpisu mirovne pogod.be, ker ta ni obsegala ureditev odno-sov z Indijo, komunistično Kd-tajsko in Sovjetsko zvezo. Do letos se je zvrstila ^e vrsta akcij, ki jih je vodila Zengakuren: proti zakonu o ponovni vpeljavi tajne polici- je (neuspešno); proti zakonu, ki jemlje volilno pravico štu-dentom, če ne stanujajo pri svogi .družini (u&pešno); proti zakonu, ki je (po trditvah štu-dentov) aropal vzgojo njene nevtralnosti (neuspešno); proti cenam na železnicah in tram-vajih (neuspešno); od leta 1954 pa do danes se vodi stalna borba proti poizkusom z atoan-skiin orožjem. Te akoije, uspešne in ne-uspešne, so imele v javnosti vedno velik odmev, čeprav ni-so imele vedno podpore širo-ke japonsike jiavnostd, ki ie za-radi svoje vzgoje in načina življenja dostikrat smatrala študenitovske akcije za zače-tek »rdeče revolucije«. To se je posebno pokazalo, ko &9 študenti Kyotske univerze skušali izro>6i1;i cesarj.u ob abi-sku na tei univerzi pismo s svojimi želiami in zahtevami. Del javnosti je zahteval za >krivce« strogo kazen. Mini-ster za vzgojo pa je zahteval, naj univerzdtetne oblasti okre-pijo kontrolo nad študenti. Od tega časa dalje je med štu-denti in preablečenimi poli-cisti na univerzaih vedno več spopadov. V takih okoliščlmah se ie le-tos poleti pričel enatjsti kon-gres Zengakuren v Tokdu. Ne-kateri ga imtienujeio »največji dogodek v zgodoviini japon-skega študentsk©ga gibanja«. Ze takoj v začetku je prišlo do izraza nasprotie med radi-kalci (smatraijo, da ti pred-stavljajo v organiizaciji Zenga-kuren najbol.i levo usmerjene japonske komuniste) in manj-šlno, ki podpira uradno politi-ko japonske - komunistične partdjje. Ze v začetku kongre-sa je morala ta manjšiina za-pustiti kongresno dvorano. Vs©mu temu ie sledil še en pomemben dogodok. Dva meseca nato je bil v Pekingu peti kongres Medna-rodne študentovske zveze. ka-mor Zeingakuren ni bila po-vabljena, čeprav je poleg ru-ske UKA 58«, ki je trajal od 2. do 12. oktobra, je bil «a organizatorja ogromen finančni aspeh. Cisti dohiček je znaial okrog 20.000 ansleških funtov. Studenti so organizirali loterijo, zabavni park, študentsko procesijo, kulturne večere, karnevai, radijske oddaje in kar je predstavljalo posebno senzacijo — študentski nočni klub. Dobijlek je namenjen za graditev štndentskega kulturnega doma i« »• pomoč revnim študentom. PANORAMA MIŠLJENJ • ŠTUBENTJE MORAJO DELOVATI V KORIST CELOTMEGA BSŠUŽBE-NEGA NAPREOKA . Idejno-politično delo je pomembno pri obJLkovanju naprednega intelektualca, ki ima kritičen, odgovoren in ustvarjalen od-nos do družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ta dejavnost mu je v pomoč, da na osnovi pogojev naše družbene stvarnos^i in poznavanja marksizma-leninizma oblikuje svoja stremljenja in ideale. Študentska ©rganizacija bo le s siste-matičnim, kvalitetnim in poglobljenim idejno-polltičnim delom lahko prispevala svoj delež k obliik»vanju mlade inteligen-ce, ki bo po končanem študiju sposobna najti svoje mesto v družbi. Lahko rečemo, da je večina študentov aktivno vključena v katerokoli dejavnost v okviru študentske organizacije ali izven nje. Toda med njinii so tudi taki, ki se iz-mikajo temu delu in se izgovarjajo na re-formo študija, češ, da od njih zahteva le intenzivni študij. Mislimo, da si je trrba priti gledetega na jasno, da študentje ni-so na univerzj samo zato, da študirajo in trošijo družbena sredstva, temveč tudi za-to, da se vzgajajo, spoznavajo družbene probleme ter po svojih intelektualnib spo-sobnostih delujejo v korist celotnega druž-benega napredka. Iz vsega tega sledi, da mora biti idejno-politično delo vsebinsko dopolnilo študiju in ga je treba tako tudi jemati. Idejno-politično delo Je treba prilago-diti raznim negativnim tendencam, ki se pojavljajo med študenti. Tu mislimo pred-vsem na iskanje individualnih izboljšav osebnega življenja, ki niso vedno v skladu z družbenimi interesi, na odnos do napak v našem družbenem življenju, ki jih oce-njujejo iz lastne perspektive, nezainteresi-ranost do političnega dela in podobno. Vzrok za ts pojave je treba iskati v ir,THotn<» uprave revevale vprašanje programov hl-treje in odločneje in pri tem povsem upo-števale repnbli?ki zakcn o univerzi ter priporočila Zvezne Ijudske skupščine. Študentska organizacija mora še nadalic z vso odločnostjo zaht«vati, da študentje letošnjega prvega letnika res študirajo po novih in realnih učnih programih, ki se mcrajo upoštevati pri predavanjih, vajah in izpitih, kajti samo s strožjim študijskim režjmom in novimi učnimi načrti se ne more dose tako da bodo v prihodnje trajale največ dva do tri mesece. ' • ŠTUDIJ JE TfcEBA KONČATi V ZAKONSKO DOLOČE^E^ ROKO, MATERIALNI POGOJ! PA NE SMEJO BITI TEMU OVIRA Medtem ko je bilo lani težišče dela študentske organlzacije ob novem univer-zitetnem zakonu, »e je ob sprejemu le-tega marsikatero vprašanje še bolj zaostrilo. Med drugim gre predvsem ra pereč pro-blem socialnega stanja študentov. Z novim univerzitetnim zakonom so poostreni kriteriji študija, (# pa ga bo treba končati v predpisanem roku, je nuj-no, da se čimprej uredi predvserri politika štipendiranja, vprašanje podražene stana-rine, menze itd. V preteklem letu je prejemalo štipen-dije 32 odstoikov študentov Ljubljanske univerze (s povprečno višino 4700 dinar-jev), kar pa nikakor ne zadošča. Po podatkih komisije za honorarne za-poslitve je v raznih službah 20°/« vseJi študentov, od teh »honorarcev« pa jih je najmanj 3O°/o v stalnem delovnem razmer-ju. Ker bo treba ugoditi zahtevam novega univerzitetnega zakcna, ki predpisuje do-koneanje študija v štirih oziroma petih !e-tih, bodo morali dobiti študentje več šti-pendij, honorarna dela pa se bodo morala zmanjšati na minimum. Med povprečno štipendijo in polno oskrbo (5750 dinarjev) je razlika 1050 di-narjev, tako da štipendija ne krije osnov-nih živ!jenjskih potreb študentov. Nov zakon o štipendijah, ki ga upoštevajo le redki dajalci štipendij. predpisuje razpon do 6009 dinarjev (v izjemnih primerih 8000), pri tem pa se otroške doklade ne odštevajo od štipendije. V primeri z ostalimi jugoslovanskimi univerzitetnimi centri stno pri nas na slabšem tudi v razdeljevanjiu subvencij, saj odpade na abonenta v menzi in stano-valca doma skupno 243 din na enega štu-denta. Drugod pa: v Beogradu 590, v Sa-rajevu 505, v Zagrebu 630 in v Skopljhi 358 dinarjev mesečno. Subvencija za posameznega študenta na naši aniverzi je najnižja oi vseh ju-goslovanskih univerz, saj je za 217'/« niž-ja od ostaliii c«ntrov, pri tem pa je odsio-tek štipendistov povsod pribiuna enak Tudi povprečna štipendija je niž^a kot na druglb jugoslovanskih univerzah. Razen subvencij, ki so namenjine «ni-žanju cen prehrani, dabivajo vsi univer-zitetni centri — razen Ljubljane — posebne subveimje, namenj.n^ d movoin in menzam za vzdrževanje inveniarja, za placo osebja in drugo. Tako prejema Beo-grad 82, Sarajevo 16, Zagreb in Skcpje pa po 11 tnUijonov dinarjev letno. Najver plačujejo za hrano Ijubljanski študentje tako da je v Ljubljani (zaradi cen? branc in stanovanja) študij najdražji. Vendar kaže realna cena domov, da je me-sečno povprečje v Ljubl,^ni r<5>»i» dinar-jev, medtem po je v Zagrebu SS30. Skopju 6209 din itd. Vse kaže, da so sros"o^i"avzaprav tudi doga.ian.ia v n.iihovem duševnem svetu. N.iihova mišljenja in za-kliučki so zato večkrat površni in enostranski. S svoje strani podpi-raio te ugotovitve tudi odgovori na drugi del našega vprašanja: Odgovorov najdem preveč, vča-sih so zelo različni in se ne znaj-dem. (Abs. med.) Ne najdem nekega trdnega za-ključka, menda vse preveč kon-struiram. (rud. III. let.) Ne vem. zakaj se moje ugotovi-tve v praksi večkrat podrejo. To me povsem zbega ... (geod. II. let.) Odgovori študentov so tudi več-krat polni kritičnih pogledov na posamezne osebne in družbene probleme. Zavedajo se sicer, da so to »komplicirane stvari, odvisne tako od posameznika, kot od ce-lotne družbe«. »da jih je moč re-ševati le z zavestnimi napori vseh in vsakogar«, vendar so njihove kritike pagosto še površne in eno-stranske, porojene iz stvarnosti neodgovarjajočih pojmovanj, pred-vsem pa pasivne. Na primer; Da, velikokrat razmišljam o se-bi, pa tudi o družbeno-moralnih vprašanjih. V takib trenutkih sem običajno silno nerazpoložena in slabe volje. Mučijo me nizkotnost in človekova nagnenja, ki so po-gostokrat vse prej kot hvale vre-dna. Ne vem, morda je tako zara-di tega, ker se v glavnem omejim na slabe strani, saj velikokrat to, ker imamo dobrega v sebi, odmi-slim. (slav. I. let.) Ce hočeš imeti v družbi uspeh, te družbeaa morala — na žalost — prisili, da postaneš nemoralen pred samim seboj. (pravo) Ce hočete vedeti, — razočaran sem v sebi in nad družbo, ker ni-ma tistih moralnih lastnosti, ki bi jih lahko in morala imeti. (slav. III. let.) Zadnja dva odgovora pa precej točno ppo.iasn.iujejo, oziroma dopol-njujejo naslednji trije odgovorl: Nekateri so razočarani nad osle,| prav za; praV^ fe iiilsetn tazmišljal, kaj \A rad od. žlvlje-nja. Ne želim veliko, motda za-dovoljstvo v svojem delu in pa — ustvarlti si dom in srečno življe-nje. (slav. I. let.) Da mi da notranje zadovoljstvo in srečo. (germ. IV. let. žen.) Rada bi bila čedno oblečena in želim si, da bi imela vsaj toliko denarja, ~da bi se vsak mesec lah-ko peljala z vlaikom na izlet. (VPS) Lepo, mirno in udobno življenje. (pravo. III. let.) Da mi vrača to, kar mu dajem. (abs. slav.) Cim več odlik in dobrin, tako duševni kot etični. Cimprejš-nja zaiposlitev, da bi imel jaz in družba nekaj od mojega življenja. (Str. IV.) Menim, da lahko upam, da mi življenje za vložen trud vrne pri-merne sadove. tako za vztrajnost, pridnost, rednost — vsaj približno zasigurano eksistenco (abs. fil.) Na primer: Do politike sem rezerviran, kultura me zanima... (? fak.) Kultura in umetnost — le ta človeka plemeniti in mu daje obeležje pojma človek. (med.) Politika je zame najgrši posel. Ceprav ima v svetu velik vpliv, ni edino zveličavna. To pa bi utegnila biti. (stotnat.) Politika tne ne zanima mnogo, zato tudi le redko kdaj razglab-ljara o kakih političnih vpraša-njih. Vse drugače je s kulturo in umetnostjo. Lahko bi rekli, da v njej najdetn vse, kar je le-pega v življenju. (slav. I. let.) Politika naj bo stvar za to sposobnih. (stroj. IV. let.) Zanimiv je še odgovor nekega absolventa medicine: Politika mi pomeni objektivno stvarnost, katero sprejemam ali vsaj skušam sprejeti v celoti, če pa se kdaj ne strlnjam po-polnoma z njo, se ji izognem ali jo skušam obiti, ker setn obču-til, da sem prešibak kot subjekt v borbi z njo. Kultura in umet-nost mi potnenita skoraj vse življenje, razen poklica in tako bo to verjetno tudi v bodoče. . Posebno pri prvih odgovorih lahko takoj ugotovimo, da gre za precej enostranska, površna in kdo ve po kakšnih pobudah zgrajena mnenja o politiki in politični dejavnosti, ki močno ovirajo in preu&merjajo zanima-nja študentov za dogajanja v družbenem življenju doma in v svetu, popolnoma paralizirati pa teh zanimanj vendarle ne more-jo. To misel nam potrjuje na-slednjl odgovor: Dogajanja doma in v svetu me zanimajo !n to zelo. Sodelo-vati satn v politiki pa vendarle ne bi hotel. (gradb. Il.let.) Precej odgovorov pa nam spet priča, da študentje čutijo politi-ko kot nujnost in potrebo so-dobnega časa, kot »eno izmed sredstev, da človek doseže tudi nekaj najvaznejših osebnih ci-ljev«, kakor mlsli neki tehnik, Drugi pa pravijo: Politlka in kultura sta zame zelo važni področji, posebno še za izobraženega človeka. (agron. V. let.) Kdor hoče danes aktivno ži-veti, se mora zanimati tako za politiko kot za kulturo in umet-nost. Da se zanimamo za kultu-ro in umetnost nas sili naše no-tranje bistvo, fci ga je težko opr«deli«. ^U ^ Politika je nujn^st v današ-njem času. Brez nje sedaj ne gre. Apolitičnosti v sedanjih in bodočih dobah si ne raorem za-mišljati. (pravo III. let.) CILJIIN POT DO NJIH Vseh mogočih in nemogočih ra^-pravljanj o generaoijah in njiho-vih značilnostih smo lahko že do grla siti. Prav gotovo ne bi po-stivili v našo anketo tudi takega direktnega vprašanja, če ne bi ho-teli — potem ko smo o sodobni študentski mladini in mladih izo-bražencih slišall že toliko sodb — ugotoviti, ka.i sodijo o svoji gene-raciji študentje sami. To nam Je VPRAŠALI SMO: RAZMIŠLJAŠ KDAJ 0 SE6I<-IN 0 DRUŽBENIH MORALNIH VPRAŠA-NJIH? DO KAKŠNIH ZAKUUČKOV PRIDEŠ? KATERA VREDNOTA Tl V 2IVUENJU NAJVEČ POMENI? ZAKAJ? KAJ ZAHTEVAŠ OD 2IVUENJA? KAJ Tl POMENIJO POLITIKA, KULTURA IN UMETNOST? ČESA V NJIH IŠČEŠ? KAKŠNA JE TVOJA GENERACIJA, KAKO Bl JO OZNAČIL? KAJ HOČEŠ DATI SVOJEGA ŽIVLJENJU? KAJ SODIŠ 0 NASLEDNJIH 2IVUENJSKIH IN MORALNIH VREDNO-TAH: SVOBODA, SKUPNOSL BORBA? KAKO GLEDAŠ NA SVOJ BODOČI POKLIC IN DELO? KAKO POJMUJEŠ SVOJE MESTO IN POSLANSTVO V DRU2BI7 Ljubezen, delo — oboje enako. Ne bi hotela v življenju samo delati brez osebne sreče, še manj pa bi hotela živeti abso-lutno brez dela, brez vrednej-ših ciljev. (stom.) Ljubezen. Iz nje rastem v pol-nega človeka, da lahko uspešno dclujem v družbi in po tem tu-di čutim potebo. (ekon. III. let.) In še: Poštenost in doslednost! Obe sta osnovni pogoj trdnega zna-čaja, ki žal ve&ni manjka in se odraža tako v moralnem, kot po-litičnem pogledu. Včasih različno: užitke, uspehe, zmeraj pa mnogo sreče. SSelja vseh pa verjetno je, da bi bili prikrajšani za atomsko vojno. (ekon.) Od življenja zahtevam delo, da mi ne bo dolgčas. (med.) Poštenost — to najbolj cenim pri Ijudeh. Mislim, da je ta kva-liteta zame važnfejša, kot sve-tovni nazor ali prepričanje. (abs. fil.) V življenju mi največ pome-nijo poštenost, pravilen odnos PAČPAKULTURA W UMETNOST Pri odgovorih na šesto vpra-šanje nas je izredno presenetilo dokaj močno odklanjanje politi-ke, medtem ko kultura in umet-nost študentom očividno pome-nita mnogo več, saj v njih išče-jo »notranje zadovoljstvo«, »ob-likovanje lastne osebnosti« in ju proglašajo »za duševno potrebo«. menda tudi uspelo, saj kaž*jo od-govori mnogo žive prizadetosti, kritičnosti in objektivnosti. Sodobna študentsika mladina ni več doživela obdobja vojne ln re-volucije.v vsej neposredni straho-ti. to obdobje ji pom^ni že' več ali mani neko etično, morda tudi estetsko vrednoto. Pač pa je že doživela polet nove gradltv«, za-nos ustvarjanja. Na.ibol.ie priča.io o tem odgovori sami: Moja generaclja ima edinstveno vlogo porevolucionarnih let, zave-da se še revolucije, vojne in »rtev, naporov. pred seboj pa ima še ce-lo življenje, da dokonča to, kar so našj očetje začeli z or»iljem. (pravo). Srečna generaclja. SreCna, ker je bila v letih vojne še premlada, da bi jd doživela v vsej njenl strahoti, srečna, ker je doživela svoja zrelejša leta v novi stvarno-sti, srečna, ker se je niso oprijeli zda.1 tako moderni kompleksi dru-gih generacij. (abs. slav.) Ta mladina je menda še kar uspešno prebrod.Ua vse tiste mo-ralne prepade. ki jih navadno po- vzrooa vsaka vojna. O6itno je, da so vse značilnosti naše graditve nan.io odločilno vpllvaie. sa.i jih je doživljala in jih še d&življa z vso svo.io mladostjo. Ve6krat pa ne moremo pri njej opazlti tiste zanosne vključitve v ustvarjanje nove družbe, kot pri nekoliko sta-rejšem rbdu, ki je na primer do-živel nekdanie mladinske delovne akcije, čeprav se povsem iasno za-veda. da je rojena v novi stvar-nosti in za to novo stvarnost. V tem je morda tudi pojasnilo za vso, večkrat le navidezno »brezbrižnost«, »apolitičnost« so-dobne študentske mladine. Nova stvarnost, graditev in preobraža-n.ie. vse to ji ni neko veliko do-živetje, ki bi ji napolnjevalo in gibalo vso osebnost, ampak danost. v katerl si je treba najti mesto in ustvariti življen.isko pot. Morda se je nrtadmi težko znajti v vseh zapletenih pojavih sodobne družbe. raapoznatj v vsem vrvenju sodobnega razvoja njegov veliki smisel in ga tudi doživeti. — zato toliko omahovanja. neuravnoveše-nosti, neskladnosti. nedoživetosti, hladnosti in individualizma, kot ga ii Driso.ia.io nekateri odgovori: Ta generacija Je premalo resna — ne vsi! Mnogi se ne zaveda.jo svojega poslanstva. (strojn. IV. let.) Plehka, brezidejna generacija, ki so ji v mislih samo spolni užitki. (sJav. in. let. »Prehodna«. Prcmalo zanlmanja za resno literaturo in klasično glasbo. (narav. IV. let.) Menira, da danes nihCe ni v%č z ničemer zadovoljen, kar ustvarja nemir in včasih že nezdrava tek-mova^nja, zlasti če gre za biti ali ne biti. (medicina). Veliko znatneje prevladuje po-jem egoista nad pojmom soclali-sta — na žalost tudi pri meni. (VSTV) Moja generaclja se mi zdl ne-uravnovešena, zelo značilno zanjo je neko obupno hlastanje za živ-l.jenjem, ki ji takp naglo beži. (abs. fil.) Povojna generacija ima veS skupnih točk: hlastanje za »zamu-jenim življenjem«, strah za »golo eksistenco«, borba za dvig osebne-ga standarda. (ekon.) Morda nam pa lahko mnogo več povedo naslednji odgovori: Naša generacija ni revolucionar-na. Boriti se proti režimu, nekaj negirati in rušiti je lahko, toda boritl se za socializem, je težko, posebno za nas. (VPS) Obremenjenl smo z dediščlnaml očetov. Težko nam je najti neka notranja in obenem splošno ye-ljavna etična načela. (ekonomija IV. let.) . Stari so veliko naredill in mi mladi jih samo lahko občudujemo, doseči jih ne moremo, ker ni prl-ložnosti. (abs. arh.) Nismo toliko apolitičnl, kot nam ofitajo. Saj smo nujno politični že s tistim trenutkom, ko si hočemo pridobiti vsakdanjl kruh, da o dru-gih »posegih« v javno življenje ne govorlm. (pedago-gika II. let.) Nekaj vere vanjo moramo imeti. Saj j^ vendar vsak človek v bi-stvti aober in se kot tak, lzkaže tudi za skupnost, 6e le dobl ka-kršnokoli podporo. (vet. iii. let.) Mislim, da na splošno ima svoje celje in voljo, da bo do teh clljev prispela. (germ. IV. let.) Naša generaclja ima zelo po-membno vlogo, saj je na kritič-nem prehodu družbe iz enega v drugo kvalitetno stanje. Pri tem bi se morala razviti vloga mladi-ne, zlasti pa napredne inteligence na vseh področiih družbenega vod-stva tn udejstvovanja. Morala pa bi se seveda hitreje razvijati v socialistični smeri. To pa je napa-ka sedanjih družbenih organiza-ci.1. ki premaio dela.io na pndročiu politične izgraditve mladih ljudi, ki so včasih tako prepuščeni sa-mim sebi In tako le premnogokrat zaidejo celo na reakcionarna pota. (pravo III. let) Problemov ,1e torei davolj — re-šitve pa iim seveda ne moremo poiskati na tem mestu. ZflGONMLADOSTI Kaj hočeš dati svojega življe-nju? Morda je to vprašanje ko-ga zmedlo. Težko je pač vedeti, kaj naj bi človek življenju dal. Zivljenje ni berač, življenje ne čaka, marveč terja. Skušamo mu dati, kar hoče od nas. Če mu ne moremo, smo slabiči. In kdo ve, kaj bo življenje še vse hotelo od nas imeti. Priprav-ljeni smo mu dati vse, svoje živ-ljenje, svojo mladost, svojo silo, svoj humanizem, samega sebe! V svojem delu mu bomo to tudi dali. To nam zatrjujejo štu-denti v svojih odgovorih; Vse, kar se da, bi dal. (stroj. II. let.) Svoje sposobnosti po najbolj-ših močeh, drugega pač ne mo-rem dati. (abs. fil.) Da vestno (še enkrat vestno in ne birokratsko) vršitn svoj po-kHc (med.) Kvaliteto svojega poklica. (abs. prava) Ce bi mu mogel kaj dati, bi mu dal več miru, več tišine in več notranjega veselja. (abs. slav.) Vse — samo da bom lahko ob koncu z zadovoljstvom pogle-dala na uspehe in delo, ki sem ga opravljala, ter rekla: vem, zakaj sem živela. (I. let.) Kot ženska nekaj otrok, kot izobraženka pa približati umet-nost človeku, da jo spozna in uživa v njej, da mu ideje in razni filozofski sistemi omogo-čijo, da si sam izbere svoj si-stem in po njem živi in ga ures-ničuje. (abs. slav.) Cim več po zmožnostih, ki jih imam. (abs. gozd.) Takšni 90 njihovi odgovori. V silnem zagonu se je vzpela nji-hova mladost in njihova želja po delu, ustvarjanju. ZA TO SE JE VREDNO BORITI Svoboda, skupnost borba — o teh treh pojmih se vse preveč piše, govorl in razmišl,1a, tako da že iz-gublja.1o svoje elementarno in po-šteno bistvo in postajajo fraze,. ki iih človek sprejema, ne da bi pravzaprav vedel, za kaj gre. Go-voriti o njih neposredno, prepro-sto in človeško plemenito je sko-ra.i že težko. Kot je videti, so vse to v precejšnji meri občutili tudi študentje. ko so odgovarjali na naše sedmo vprašanje. Verjetno prav iz te zadrege odgovarjajo večinoma le precei splošno: Vsekakor so to najlepše vredno-te življenja in najbolj spoštovanja vredne. Zahtevajo zavestno udej-stvovanje ljudi, počutim pa se še premalo zrela za to. (germ. IV. let.) Mislim, da so to moralne vred-note, ki bi jih moral ceniti vsak človek, sa.1 pomcnijo človeku vse, po čemer pravzaprav stremi. (slav. I. let.) To so temelji za nastanek resniC-nega socializma. (pravo III- let.) To so najlapše vrednote. Naj bo-do enake za vse. Vsak naj bo svo-boden, vsak naj dela za skupnost, vsak naj se borl. (abs. gozd.) Svoboda, skupnost in borba so mi taflto vzvišeni pojmi. da me stresa mraz, ko se poglabljam va-nje, samo škoda, da Ijudje za res-nično pojmovanje tega še niso do-volj zreli. (tnetal.) Dragocene parolc, kl naj ne bo-do samo parole. (abs. slav.) Posebno svoboda in skupnost sta najvažnejši življenjski moralni vrednoti za srečo, blaglnjo, razvoj in rast človeške družbe. (agron. V. let.) Tako pa odigovarjajo tudi zaradl tega, ker čutijo. da so vse trl vrednote med sebo.1 neločljivo po-vezane. da se medsebojno dopol-njujejo ter kvalitativno dviga.io in more obstajati v najbolj razviti da »ena brez druge objektlvno ne obliki« (pravo III. let.). Tako Je paS npkoliko težko lzlu-Sčltl, kaj pomeni.1o študentom vsa-ka posebe.j. Namesto da bi ooizku- šali prikazatl neko podobo štu-dentskega mišl.ien3a o teh vredno-tah. bomo raje navedli nekaj naj-značilnejših odgovorov: Na kratko rečeno, svoboda je neobhodni pogoj za kakršnokoli ustvarjalno dejavnost, tako v druž-benem kot individualnem raerilu. (abs. prava) Svobodo si predstavljam res kot svobodo, v duhovnem kot materi-alnem oziru. (slav. III. let.) Svoboda ml pomeni eno največ-Jih vrednot. ki je vredna borbe. (abs. fil.) Menim. da bo moja osebna svo-boda vedno morala biti odvlsna od skupnosti, to pa me ne moti. (abs. med.) Odklanjatn skupnost, kot jo po-znano n. pr. v Rusiji, ker je po mojem izmaličenje pojma skup-nosti in ponižanje človeka. Priča-kujem, da bo ta beseda v bodoč-nosti še veliko pomenila. (met.) Skupnost mora biti več kot golo ali formalno sožitje ljudi. Daje naj posameznemu človeku globljj smi-sel in ga preustvarja. (? fak.) Borba: dokaz človekove uporno-sti za dosego ciljev, -izraz njego-vega ustvarjalnega hotenja. (ekon. IV. let.) Borba je nekaj vzvišeno člove-škega, toda le, če jo plemenitita in ji dajeta globlji pomen prvi dve vrednoti. (stroj. III. let.) Skoda, da se 61ovekova borba tolikokrat izmaliči v nekaj, kar je tuje ne le njemu samemu, am-pak vsej skupnosti. (kera. II. let.) Ce so se pri prejšnjih vpraša- njih odgovori študentov kdaj razhajali in si nasprotovali, pa o tem ni niti govora pri mišlje-njih 0 poklicu in bodočem delu. Vsi odgovori, kar jih imamo pred seboj, izražajo veliko lju-bezen do izbranega poklica, kar največ opimističnih pričaikovanj in. željo, čimprej seči po delu. Preberimo jih: Komaj čakam, da primem za delo. (abs. gozd.) Na svoj poklic gledam z re»« nostjo — to je faktor, od kate-rega marsikaj zavlsi. (stroj IV. let.) Zavedam se resnosti svojega bodočega poklica in ga hočem a resnostjo in prizadevnostjo opravljati. (germ. IV. let.) To' mi je največja želja, ki Jo hočem uresničiti. (elektr. I. let) Delo, kj ga bodo morala oprav« ljati, se mi nikakor ne zdi lah* ko. Ze sedaj se zavedam odgo-vornosti v službi. Z veseljein pa, ki ga čutim do poklica in z moč-no voljo bom, upam vsaj. dose-gla zaželjene uspche. (slav. I. let.) Kar najresneje: želim ga opravljati z vso ljubeznijo. (roed.) Z idealizmom, samo bojim se, da se bo ta idealizem ob prvem nastopu podrl — prosvetna &luž-ba je namreč najmanj hvaležna. (mat.) Nekoliko me je strah, da ne bom mogla izvršiti vsega, :ar družba od dobrega inženirja za-hteva. (metal.) Pomeni mi vse in ne vem, kaj bi delal, če ne bi uspel. (abs. med.) Imam ga rada, ker upam, da bo osrečeval (bolje: pomagal) druge in s tem tudi mene. (med.) Upam, da bo moje delo uspeš-no in družbi koristno. (abs. gradb.) !Z0BRA2ENEC NAJ IMA V DRUŽBI POMEMBNO MESTO Naše zadnje vprašan^e ie bilo v primeri s pTejšnjimdokaj-široko in ga je v marsičem tudi dopalnje-valo. Odgovori nanj namreč kaže-jo. da vsa tista enodušna Ijubezen do poklica in želja, priti čimprej k izbranemu delu, ne pomeni ve-dno eno in isto. Saj lahko najde-mo tudi nekaj takih odgovorov: Upam, da se bom lahko ves po-svetil samo svojemu stroikovnemu delu. Za kaj drugega nikoli nisem. imel smisla. (elektr. II. let.) Dovolj bom opravil, če bom v rlnu opravljal svoje delo na svo-jem delovnem mestu. Za drugo ne bom imel časa. (narav. III. let.) Se enkrat zatTjujem: poklic ml bo vse! (kem.) Vendar so kljub vsernu takl. sa-mo ozko v svo.io stroko usmerjeni študentie v manjšini. Tako vsaj kaže.io odgovori. Na vključevanje študentov v družbeno dogajanje in na njihovo pojmovanje mesta ter poslanstva v družbi, ppvsem razumljivo vpliva predvsem njihovo ocen.ievan.ie na-še družbene stvarnosti. Kolikor globlje pa pojmujejo, kolikor več svojih idealov vidijo v njem ures-ničevati se, toliko zavestneje in ustvar.ialnejše je tudi niihovo so-delovanje v splošnih naporih za izgradn.io nove družbe. Na primer: Naše družbeno dogajanje me za-nima, ker je v njera n&kaj svežega in obetajočega, zato hočem v njem tudi sodelovati. (agron. III. let.) V naši družbi je še mnogo na-pak, zato bi rad po svojih zmo?-nostih storil kaj v tej smeri. (fil. U. let.) Drnžba in njena preobražanja me privlačijo. To je tisto, kar bl tudi jaz hotela. Se vedno pa se kažejo vplivi doma in prejšnje vzgoje, zato se vedno držim neke določene meje in se jo bojim pre-koračiti. (germ. IV. let.) Cutijo se del celote, »člen, ki se pregiblje z verigo«. kakor nam je napisal nek absolvent gozdarstva. Cutijo, da more vse njihovo delo-vanje dobiti pravo vsebino in obli-ko le od družbene skupnosti. Ho-čejo pa v družbi delovati kot pol-ne. enkratne in samosvoje osebno-sti, da bi kar največ kocristili družbi in clUem njenega razvoja. Svoje mesto v družbi pojmujem kot del celote. ki se mora podre-diti skupnim ciljem, to pa le, v kolikor se po zdravi logiki strinja z njimi. Zato mora biti današnji inteligent neustrašen, odkrit in hraber borec za svoje ideje, ki pa morajo biti seveda po logičnem razvoju napredne. Reakcija bi po-menila defekt v razvoju posamez-nika. (pravo, III. let.) Kot duhovno trdno oblikovan človek. Le od tega bo družba ime-la korist. (fiz. IV. let.) Le osebnosti, ki so kolikor tollko močno izoblikovane in ki doživlja-jo cilje dritžbe za svoje, lahko za družbo nekaj naredijo. (glasb. akad.) NHhovo mesto ter poslanstvo v družbi bo mesto in poslanstvo izo-braženca, ki bo moral poleg svojih strokovnih nalog izpoliijevaiti še težlie družbeno polltične naloge. Tako po.imujej9 svoje mesto tudi «tudentje sami: Svojega mesta v družbi nikakor ne podcenjujem, kajtj menim, da bora tudi .iaz lahiio v bližnji bo-dočnosti veliko pripomogla k ures-ničevanju naših družbenih idealov. (slav. I. let.) Kot slovenski izobraženec, ki naj ljudstvom. (agron. V. let.) Moje glavno mesto naj bi bilo strokovno. Seveda pa ne morem zanemarjati družbeno političnih nalog. katere na.i akademsko izo-bražen človek izvršuje med svojim ljudstvom. (agrom. V. let.) Menim, da se mora vsak intelek-tualec aktivno vključiti v družbe-no dogajanje, s svojim delom mo-ra pomagati pri reševanju druž-benih problemov. Skratka, vračatd mora ljudstvu to, kar je od njega prejel. (abs. slav.) Anketo lzvedel: Dt^an Vttgfjt JOKN OSBORNE V UUBUANSKI DRAMf BREZUMJE JEZE, GNEVA IN NEMOČI Nad tolikšno in tako konden-tfeano jezo ter gnevom, kolikor •e ju je nabralo v povojnih de-¦etletjih v mladem Jimmyju Porterju in kakor sc zrcali ali bolje rečeno: kakcr le-ta siika (nalik pari iz Papinovega lon-ca) iz drame Johna Osborna, moraš post&ti pozoren, pa bodi še tako maiobrižen. Pozoren iz več razlogov. Prvi razlog vklju-čnje vprašanje, odkod in zakaj ta strašna, naravnost svetopi-•emska jeza? Drugi: kaj in kam naj bi s to tolikanj brezciljno jezo* ki umira sama v sebi? Tretji: ali obstajajo poleg dej-stva, da bodi gledaldšče »deske, tl pomenijo svet«, pogumna in-formativna tribuna za razkri-vanje sodobniih protislovij. so-dobnih bridkosti in radosti, še kaki posebmi razlogi, da smo delo videli tudi pri nas in v čem naj bi biJi ti razlogi. In četrtič: kaj bodo rekli pristaši ekskluzivnega modernizma ob dejstvu da nas je John Osborn držal ves večer v takii napeto-sti, ne glede na dejstvo, da se oklepa pov&em tradicionaSne dramske tehnike in po mnenju mnogih obrabljene ibsenovske dramaturgije Iz realistično -naturalističnega obdobja? Ne glede na to, da je a priori jasno, da je na vsa zastavljena vprašanja dokaj težko izčrpno, predvsem pa povsem zadovolji-vo odgovoriti, je prav, da sku-šamo najti odgovor na zastav-Ijena vprašanja! Jimmyja Porterja je v žlvlje-nju doletela nesreča posebne vrste. Rodil se je prekasno, da bi lahko uresničeval svoje za-misli, morda celo prezgodaj. Rad bi bil človek velifcih de-janj, pa ne more biti, ker ni zgodovinskih in družbenih pri-ložnosti za to. Obremenjen z neštetimi tegobami je na eni strani zvezan z očetom in nje-govo moralo, moralo delavskega revolucionarstva, na drugi pa z ženo, ki izhaja iz osovra-žencga razreda. In ker žena teh Jimmyjevih problemov ne ra-zume, sovraži tudi njo. Njegov jaz ni enoten, nasprotno, raz-klan do hipertrofije, ki pa ji skoz in skoz daje osnovni ton ta osnovna razpetost med dva razreda, med dve mentaliiteti In dve morali. Jimmy Porter sovraži meščanstvo in puritani-zem, pa ni socialist, kaj šele komunist in kako naj bi tudi v Ansliji bil? In tudi nd Jimmy vernik katerekoli že konfesije Toda nekje na dnu, v katakom-bah njegovega srca žavi pleme-nit stvairen humamizem, ki pa se ne more objektivizir&ti, ker je J'immy Porter preveč samo-odiujen in v to samoodtujenost ga peha bodisi neuspeh v družbi, bodisi njegova lastna karakter-na in duševna zamotanost. Ju-naka s lakimi atributi pozna evropska literatura že lep čas. Henrik Ibsen jih je predstavil Evropi v drugi polovici devet-najstega stoletja, za njim pa še mnogi drugi. Toda junaka, kakor je Jimmy Porter, opre-deljuje še nekaj drugega. Ab-snrd. Absurd, v katerem se je znašel človek spričo dejstev, ki odločno zapostavljajo naraen. Brezumje atomskega časa, strah pred atomsko katastrofo, ne-smiselnost bivanja in upor zo-per to nesmtselnost. Ta gnev in upor, najsi je še tako solipsi-stičen, pa je po objektivni funkciji vendar ustvarjalen, ker osvešča in skuša očiščevati! Zapisal sem: skuša. Jimmy Porter. ali bolje John Osbom nam je dal slutiti, da se mladi mož končno vendarle zave svoje krivde zaradj otroka. ki umre, in žene, ki se do skrajnosti po-nfžana in razbolela vrne nazaj v njegov borni podstrešnti dom. Plastično podobo tega zamota-nega rniadeniča je sijajno kre-iral Boris Kralj, k{ je pravkar opasani podobi dal še bogato niansirano spremiljavo v pod-tonih. Morda je bil Jimmy Porter preveč patetičeu. Ce je bil, je to režiiserjeva domena. Brez razloga pa tndi ta patos ni. Re-žija Franceta Jaratnika je iz-zvenela kot krik zoper člove-štvo brez oloveških ljudi, kot protest zoper meščanstvo brez pravih meščanov, kot protest zoper vero brez vcre. V natura-lističnem interjeru ing. arh. Nika Matula se je pred očmi gledalcev odvila v jasnem rem je rasla ter iz erotičnih nagibov prestopila v četr^i stan. Zdaj prenaša s kljubovalno? tjo do svojib in vdanostjo do moža breme, ki sj ga je naložala, in trpi. Pri tem sta ji nekolikanj v uteho Cliff Lewis (Jurij Souček) in prijateljica Helena Charles (Duša Počkajeva). Slednja dva predstavljata v drami nekako nevtrailno po-dročje, kjer se naša druščina povezuje kljub vsem razlikam v protisloven, pa vendar eno-vit »družinski« kolektiv. Steber, ki povezuje skupaj to tirhlo zgradbo, je vsekakor Cliff: pro-stodušno resigniran, nekako spoprijaznjen z vsem, kar ga je in kar ga bo še doletelo v življenju. Z eno besedo: simpa-tičen po sebi in v Součk&vi kreaciji za nas. Z nekim poseb-nm instinktom, zbranostjo in svojevrstnim smislom za »mo-ralni red stvari«, za ljudi, za krivdo in odgovornost. pa seve tudi svobodo, je obdarjena kre-acija Duše Počkajeve. Razum-nega, treznega in v imperiaJlne zarje zamaknjenega polkovnika Janez Knez: Lastna podoba z Dobovcem idejnem konceptu in homoge-nem igralskem slogu ta nena-vadna drama, ki zapušča spričo občečloveške aktualnosti glo-bok in nepozaberi vtis, katere-mu so pomagali do veljave šc: ing. arh. Milena Kumer - Ma-lulova kot kostumograf, Bojan Adamič z glasbenimi vložki, oziroma glasbo »atomskega veka« in Maila Golobova, ki je oskrbela zares kvaliteten, pla-stičen in sočen prevod, ter Ma-rijan Kralj kot koreograf. Jlmmyju Porterjn stoji na-sproti žena Alison (Majda Po-tokarjeva). Njena eksistenona problematika je pravzaprav Jimmyjevi adekvatna. Zapustila je svoje ljudi in okolje, v kate- Redferna — Alisoninega očeta in Jimmyjevega tasta je s pri-jetno spokojnostjo upodobil Edvard Gregorin. In za zaključek še odgovor na tretje in četrto vprašanje, ki smo si ga v uvodu zastavili. V celoti je Osbornova drama pomembna v naših razmerah totfko, kolikor nas informira o nekaterih skritih procesih in ekscesih v zahodni družbi. po-sebej pa zaradi objektivne posledice, ki jo logično sproži v gledalcu idejna plast dela; ta pa je spričo problemov, kj jih avtor zastavlja, več kot angle-ška in zahodnoevropska, je občečloveška. Pomcmbna je tudi zavoljo krika zoper tehno- kratizacijo človeka In življenja, zaradi krika po »družbenem človeku« ali »počlovečenem člo-veku«, zoper odtujenost in ali-enacijo, kamor je pahnil člove-ka kapitalizem z vsemj svojimi družbeno ekonomskiml in idej-nimi atributi. In naposled je uprizoritev pomembna zaradi spoznanja, da se nove resnice in nova vse-bina življenja v ddočeni družbi lahko uveljavi tudi v starih, preizkušenih formah, če je le resnično doživeta, dasiravno s tcm ni rečeno. da ne bi bila lahko še uspešnejša v adekvatni modernejši obliki. In še nekaj. Ko smo prizadeto spremljali avtorjevo prikazovanje, preob-loženo z vulkanskimi izbruhi jeze in srda zaradi njiju samih, nas je nehote prešinila misel, da smo na pravl poti. Velike ideje se ostvarjajo v milijardah majhnih stvari. RADO JAN NEBO jauez Kntv: v as pod gurami Pri sarajevskl zailožbj Narodna prosvjeta je iz-šei ob njenem natečaju s tretjo nagrado nagraje-ni roman I z 1 e t v ne-b o mlade Grozdane OLUJIC, ki ji je pri-nesel naziv »jugoslovan-ska Fran^oise Sagan,« a s pojasnilom, da so roma-ni Saganove v primeri z njenim »povsetn ne-dolžpo branje«. Ni naš namen' razpravljati. ko-liko ta trditev drži, teinveč nas bolj zanima vprašanje zakaj in kako je prišl-o do te knjige, ki naj bi bdla odraz živJjenja, mišljenja in čustvovanja seda-nje generacije. Ti miladi Ijudje, katerih zgodnje otroštvo nosi na sebi obeležje vojne vihre, po-manjkanja in groze, dob'a do-raščanja pa vznemiTljivost po-vojne dobe, velikega delovnega elana in obenem prav takšne negotovosti in bojaznl pred prihodnostjo. se že zdaj nekako ne morejo znajti. Vsa ta razrva-nost in abčutek nestailnostd je nujn6 poisti-1 sledove tudl v ob-čutljivi duševnosti teh miladih Ijudi, ki v prepričanju, da jih pretesno, nerazumevajoče okolje duši in ovira, iščejo po vsej sili izhod na najrazličrnejše načine. Ta mladina, pa bodisi da gre za teddy-boys ali huligane, pred-stavlja povsod tam, kjer se javlja kot množičen pojav, te-žak družben. problem. Pri nas do takih ekstremnih pojavov ni prišlo. našo mladino ne tarejo skrbi, kam z odvečni-mj močmi. Ona ve, ^da jo družba potrebuje in pričakuje od nje, da se bo čimprej vključila v sredo življenja. »Odvečnos.ti«, »brezizhodnosti« in podobnlih pojavov torej ni. Kako naj torej opraviči svoj nastanek knjiga, ki skozi življe-nje glavne junakinje Minje in ostalih bolj ali manj krepko očrtanih, povečini pa zgialj na-kazanih, skiciranih oseb in li-kov, prikazuje sliko žlvljenja. ki — Č8 ga že dopuščamo kot izjerae-n primer — je vse prej koit tipizirana podoba naše mla-dine in naišega časa. Razuinljivo nam je, da je po prvencu Frangoise Saganove na_ stopila po svetu prava poplava izpovedi čez noč rojenih mladih in prav mladih »talentov«, ki so kar tekmovali med sabo, kdo bo na bolj jasen, največkrat ci-ničen način ožigosal svoje okolje ter pahnll svoje junake čim globlje v apationost, brez-iluzionizem, ravnodušnost, ki prehaja v naveličanost do utru-jenosti. in erotiko brez vsebine, brez občutkov, želja in pričako-vanj. Razumljivo pravim, ker drži, da se vsak mlad človek v določenem razdobju svojega do-zorevanja, inteJigent pa še v večji in ekstremnejši meri, na-giba h kriti-čnemu analiziranju svoje psihe, kar povezuje z opazovanjem lastnega teleea in njegovih reakcij. Vse to vrta- nje, iskanje in včasih prisiljeno priinerjanje zna pri posebno senzbilnih ljudeh preiti v ek-stremni svet bolestnega ekspe-rimentiranja, predvsem na sek-sualnem področju. Študentka Minja je tak 51o-vek; ni slaba, toda nekje je izgubljena, kakor je izgubljen človek, ki nima volje, niti želje boiriti se za življenje. Je to po-manjkanje volie ali nesposob-nost najti možnosti za rast in preporod? Tu se vse vrti okoli statičnega; saj je vsee.no 1 V lestvici nakazanih občutij od brezosebhe apatije, pa vse do gnusa do lastnega telesa in ti-stih, ki ga tako brezobzirno, su-rovo jemljejo, se kažejo začetkj trpinčenja samega sebe, drobne. ga trpinčenja zaradi užitka, ki ga telo ne ntidi več in vzbuja Marjan Kunej: ' Pomlad na asfaltu Pomlafd prihaja kot preopito dekle vl kakšne predmestne gostilne.' Pomlad prihatja, zavita"v celofan in nylon in nek polpozaiblien, star časopis. Sonca prihajajo, sonca s pozlačenimi nasmehi nad pepelnatimi trotoarji. sonc, vsa sonca. Tratoarji niso pomoli žitrnih morij in asfalt je umrl brez žgočega vonja trav- Pomlad je pljuisnila v osivele ulice, miimo ljmdi. Pozlačena sonca bodo dogorela nad strehami z rdečirni očrni. Tisočero sonc, vsa sonca. BREZ JASNINE le varljlvo upanje ,da bo tako vsaj nekoliko pregnalo utruje-nost. ki neizagibno nastopa po dolgah, sivih dneh monotonosti in praznine. Saj je že tako davno, kar smo tudi odgovora niti ni mogoče^ na-ančno opredeliti, gotovo pa je, cia je ta izsek iz življenja beo-grajskih študentov res sarno iz-sek, morda primer, ob katerem bi se bilo treba zamisliti, zlasti če bj se pojavile tendence po posploševa-nju na vso sedanjo in prihodnjo generacijo. Naša današnja mladina v glavnem ni zahodnjaško intelektualistično zbegana. njena pot je jasna, z'ačrtan,a. Pisanje te vrste. kot j« Izlet v nebo, pa ne spada v lteraturo, vsaj n?.šo ne, drugje po svetu pa je take ln podo>bne literature itak na pretek. D. Robert Sabatier BOULEVARD (odlomek) Mladi jrancoski pisateij Ro-bert Sabatier daje v svojem romanu Boulevard sliko življe-nja in nsod v neki stari in mračni zgradbi na Montmart-ru leta 1956. Poleg samega bul-varja, ki je vedno prisoten, so glavni junaki romana paglavec Georges, Janny kraljica Strip-ieasa, propadli boksar Dicky, slikar Pittore — homosehsua-lec, neuspeli poslovni človek Rosenthal, bu&na italijanska družina itd. Roman je živa, origvnalna, in spontana slika življenja teh Ijudi. Objavljeni odlomek rutj bi našim bralcem vsaj deloma posredcmal atmosfero in oko-Ije, ki jo je v bulvarju opisal R. Sabatier. rvi se je prižgal naslov kinemato-grafa Le hynx. Sivo pročelje zgradbe je izginilo za mrežo raz-svetljenih, trepetajočih cevi. Zele-ne črte so namigovale mlmoidočim. Lj.ud-je in njihove seftce so si že začeli izme-njavati znake sporazumevanja. Nedaleč od tod, na trgu Pigalle, se čuden pojav po-novi. Vodomet in bazen, postavljena na vzvišeno mesto in opasana od vrste avto-mobilov, sta zbledela pred nastajajočimi novimi prizori. Ves trg se je okrasil z ime-ni. Pojavili so se: PigalVs, Eve, Sphin, Narcisse... Nastalo je carstvo, ki ga je ustvarila tloveška domiselnost. Svettoba se je širila neprestano. Prodirala je od vse-povsod. Plazila se je ob pročpljih hiš, pre-plavila strehe. terase, kakor nenasitna hi-dra vseh mogočih barv. Rdeča in zelena barva sta prevladovali. Hidra je požirala liker, meto, limonado, oranžado, tako, da bi ji moralo postati že slabo od kiselkastih bonbonov in sladkorja lepljivih likerjev. Hiše so sijale kakor prebarvane obleke. so zapovedovalno ftazaile na besede: Ploor, Shcno, Strip-tease. Velike kavarne so izzivalno poudarjale svoje naslove: Le Soleil, Levant, Les Pierrofs, poleg katerih je bilo z belim ičrkami izpisano Pierrotfs Hotel, Pigalle in ?e oguljeni Cafe des Om-nibus. Med nekim kabaretom in trgovino Hot-Dogs se je na lekarni zableščal zelen križ in napis v škrlatnih črkah. Prodajalec kostanja je s svojimi, od lesenega olja umdzanimi rokami, oprezno obračal marone z rumeno režečimi se zare-zami. Pri nekih vratih je prodajalec peče-nega krompirja metal v vrelo olje polne sklede na tanke liste zrezanega krompirja; prodajallca kruha se je ponosno šopirila za svojo prodajalno. Neki pritlikavec iz cir-kusa Medrano se je v kavarni pogovarjal z natakarjem. Kous-Kous, čistilec čevljei), je pospravljal škatle s kremo, celo skla-dišče cunj, polnih madežev in raznovrstne ščetke. Na strehi ogelne stavbe med Boulevard Clichy in ulico Hondon je sedel nek poba-lin, star približno petnajst let in čakal, da pade noč. Na nogah je imel čevlje z vrve-nimi podplati, oblečen je bil v modre kav-bojske hlače in črn pulover z zavihanim ovratnikom. Črna in kodrasta griva mu je valovila okrog vratu. Z našobljsnimi ust-nicami je skeptično opazoval metamorfozb bulvarja, ki se je spreminjal v reko vzpo-rednih uličic, spremenjenih v potočke, in trga, ki je postal svetlobno jezero, v kate-rem so se utapljali večerni sobotni spre-hajalci. Pobalin je vdihaval nebo, noč, Pariz. Gosta, poznooktobrska megla se je preli-vala v rožnatih in vijoličastih tonih. V daljavi, nad strehami je svetilnik z Eiff-lovega stolpa božal mesto po njegovi povr-šini. Na desni je bil Slavnlok zmage, kakor spremenjen v rmanov cvet, posut s slad-kornim prahom. Na levi je izstopala bela bluza nove medicinske fakultete in tu in tam cela čreda napetih kupol. Pred kabaretom Narcisse je vratar va-bil mimoidoče; preko ceste pri PigalVs je nekaj ameriških vojakov gledalo reliefne fotografije z enako kritičnim pogledom, kakor kak stalen obiskovalec Louvra. Ne-onska reklama je vsiljivo hvalila najdrz-nejšo moško goloto na svetu in nihče se ni vprašal, zakaj. Vlačuge v krznih so čakale, da jih kdo povabi. Neka mala starka je srepo opazovala zaprti prehod in se pri-pravljaln, da prekorači ulico; dva črncd sta poskakovala in se prerivala v plesnem ritmu. Pobalin je vse to zasledoval s einienim pogledom in iz vsega, kar je videl, delal surove zaključke. Tudi če mu je pogled zašel na Pariz, se je stalno vračal na bul-var. Ta radovedni obiskovalec je čutil, kako se mu zehanje poraja v želodcu, se zau-stavlja v grlu in ga sili, da odpre usta z olajšanjem mladega psa. »Zobje me srbe, moral bi nekaj prigrizniti,« pravi sam pri sebi. Utrga se mu kratka psovka: na tej strehi se prav do njegovih oči ptižge neon-ska cev in v močni svetlobi se pojavi ogro-men vrč piva, iz katerega se je cedila gosta pena in z angleškimi črkami izpisanim ko-mentarjem: crna kakor noč. »Nesnage*<, je sam pri sebi ponavljal paglavec, »če bi imel ne vem koliko pod palcem, patem že ne bi pil tega njihovega prokletega pi-va!« Vsak večer, ko se je skozi strešno okence svoje sobice povzpel na streho, je moral pobegniti pred to bleščečo svetlobo. Že šest mesecev, odkar so ga postavili, mu je bil ta reklamni napis s figuro vrča v napoto, dražil ga je in žalil, posebno še pa ga je oviral pri opazovanju. S stisnje-nimi pestmi se je nmaknil. Komaj se je zadržal, da ni z nogo udaril v stojalo teh prakletih ceiri, da bi ohladil ves svoj bes in se osvobodil, da med svetom in njim ne bi bilo več ne vrča, ne piva, ne idiotskega napisa in ne reklame. Zuželke so zapustile krošnjo na bulvar* ju, da bi si osmodile svoja krila na svet-labi, ki jih je mamila. SliOiati je bilo rahlo brenčanje in prasketanje drobnih telesc pri udarcih ob steklo. Past je blla dobro po-st&vljena: komarji in nočni metulji so po neki usodni ir&niji trdovratnn naletavali \n se prašili na lažnem pivskem vrčku, do-čim bi se v pravem opijanjeni dušili. Na strešnem žlebu je zamijavkala neka mačka in druga ji je odgovarjala. Spodaj na ulici je bilo videti nepotrpežljivo vrsto taksijev, njihove luči so mežikale. Po trgu so gomazela nešteta vozila. Pobalin, ki je sanjaril o nekem nedoumljivem toestern-filmu, si je pomel oči in še potem, ko je močno zamahnil z rokami, umiril s tem, da se je vrnil v svojo sobico. Stopal je oprezno, da mu ne bi spodrsnilo in da ne bi poškodoval kakega strešnika. * Jenny je preživela zoprno noč. Zaradi mraza je bilo v jazbini samo okrog deset gostov. In prav nobene atmosfere. Kazati svoje telo samo nekoliko tipom postane nespodobno. »Sedaj je mrtva sezona,« je govoril lastnik, »treba je vzdržati.« In tako so z velikim naporom vzdržali do jutra. Od enega plesa do drugega, od ene pesmi do naslednje, od kozarca šam-panjca do kozarčka alkohola. Končno so plesalke lahko stopile na drugo stran pre-^grOfje. Nad najmlajšimi, ki so komaj znale plesati in so dobile posel s pomočjo časo-pisnega oglasa: »Iščemo manekene, lahko delo,« je lastnik neprestano sitnaril: »Ce nisi zadovoljna, srečno pot, tukaj moraš biti veselah Jenny se ni čutila preveč da-leč od tega, da se tudi sama ne bi čutila prizadeto. Plesala je brez volje, čakajoč, da se zdani, ali da nastopi ugodna sezona. Nerazpoložena in utrujena je zagledala pobalina in ga vprašala: »Izgleda, da ste bolni, gospod? Hočete, da vam pomagam na stopnicah?« Do šestega nadstropja je gledal pred seboj ienske noge, kako se lahru? spušč&jo na vsako stopnico, kako nežne mišice po-drhtevajo pod jino kožo, ovito v sivi nylon. Jenny je nosila krznen tričetrtinski plaič in krilo iz grobe rdeče volne. Podrhtevanje nežnega mesa pod to težo plamenov in dln-ke je razburilo Georgesovo domišljijo. Sle-deč tem dvem nogam je čutil, kako se po-rajajo mravljinci na jagodicah njegovih prstov, kako mu dihanje postaja poželjivo in vroče. Jenny je imela na nogah čevlje iz črne-ga usnja z visokimi petami, katere so njeni vitki členki delali še višje. Pod krznenim plaščem je bilo lahko čutiti oblike njenega telesa. V četrtem nadstropju se obrne: »Ali gre?« Georges pokima, ne da bi prenehal gle-dati v noge. Zeja mu je osušila jezik in notranji del obraza. Ko je odpirala svojd vrata, je bil nepremično nasUmjen na pod-boj. Reče vm: »Sedaj boste lepo odšli irv legli. Je to vaš prvi korak? Morate se prespati in ko vstaneti, jesti telečjo glavo. Toda ...« Deeek je čutil, kako se spet začenja vse vrteti okrog njega. Ni se poizkušal niti upreti, pretiraval je svojo slabost, prepu-ščajoč se usodu Jenny ga je prijela pod ramo. »Stopite k meni, priti morate k sebi.« Sarrazin je utonil v vonju vijalic. Spu-stil se je na divan. Časopisi so se razsuli naokrog. Jenny ga prime za noge in mu pomaga, da se naravna. »Potrebovala bi kozarček slivovke, vmam pa samo gin.« Napolni majhen kozarček, mu dvigne glavo in ponudi, da ga izpije. Liker je zažgal ogenj v pobalinovem telesu. »Je to pravi gfin?« vpraša. »Pravi, oddahnite se,« pravi Jenny. »Ko se boste počutili bolje, boste šli spat.« Prižge dve pečici, eno za plin, drugo za tok. »Morda bi želeli svojo posteljo?-* vpra-ša pobalin. Ne da bi odgovorila, ga Jenny prekrije s svojim krznenim plaščem in izgine za špansko steno, na kateri je papagajew samica opazovala favna. — Kakor v f4&> mu — pomisli Georges —>v loži umetnice je vedrto tako: preoblači se! Dvigne se in opre na komolce. Voda je tekla. —* Umiva se. — Počasi se dvigne in pogleda čez špan-sko steno. Jenny, še vedno oblečena, si je umivala roke. Razočaran zopet sede na divan. »Počivajte, ne dajte se motitil*- pravi Jenny. »Da ... gospa!*< in potem popravi: »Pra-vim gospa, morda ste pa gospodična.* »Nič ne de, le v miru počivajte!*- Pri tem dečku je v svoji snbi hotela igrati nežno mater. Georges se je čudil: na drugi strani vrat, v prepovedanem pre-delu, se je prepustil lenarjenju. Hrepene-nje se mu je počasi spreminjalo v občutek razneženosti. Njegona domišljija ga ni mo-gla iztrgati iz tega razpoloženja. Kakor takrat v bolnišnici, ko so mu operirali sle-po črevo in so frfotale bele ptice, on pa ni ničesar slišal. »Res je rmenitno tukaj,*- je pomislil sam pri sebi. Ni bil več samo dva koraka oddaljen od svoje sobe, pač pa ne-kje daleč, blizu Champs Elysees ali Opere, v sobi neke slavne umetnice. ; Jenny je vrgla nedrček preko zaslona in za njim še steznih z nosilci za nogavice. ZGODOVINA GLASBENE UMETNOSTI NA SLOVENSKEM Pri Državni založbi Slovenije je končno izšel prvr del Zgodovine slovenske glasbe, ki jo je avtor, profesor Dia-gotin (3Yetko, zasnoval v treh zvezkih. S to knjigo smo Slovenci dobili prvo veliko, sistematično, znanstveno po-dobo naše glasbene zgodovine, izvrstno dokumentirano s Stevilnimi novimi dognanji, pa tudi korigiranji starih mnanj, ki so se izkazala pri vsestranski proučitvi virov zmotna. Delo se bo po svoji tehtnosti gotovo uvrstilo med temeljna dela naše kulture, za samo muzikologijo pa je trdna in temeljita podlaga za vsako nada.ljn.je znanstve-no delo. Bogato ilustrirana knjiga pri-kazuje podobo naše glasbene preteklosti od začetkov, od naj-•tarejših glasbenih spomenikov ob naselitvi Slovencev na no-vem ozemlju, pa do konca ba-roka. Tako obsega dobo pokri-•tjanjevanja, ki je prinesla prve etike z zahodmo glasbeno kul-turo ter prikazuje velik pomen kirieleisonov, ki so jih Slovenci po svoje sprejemali, presnav-ljali ter dodajali iz svojega glasbenega sveta. Vendar so viri za prva razdobja maložte-vilni. Bogatejša je doba ro-mantike in gotike, ko so posta-la važna žarišča naše gJasbene kulture samostani, pevske šole pri večjih farnih cerkvah, ter končno obdobje, ko se 1. 1461 ustanovi ljubljanska škofija, ki je prvič po dolgih stoletjih spet združila del čisto slovenskega ozemlja pod eno upravno enoto^ sicer cerkveno, toda dovolj pomembno, da je lahko začela razvijati svojo kulturo. Poleg cerkvene glasbe pa se je gojila na Slovenskem seveda tudi po-svetna. Tudi po naših krajih so hodilj vaganti in tudi med nji-mi so bili našj ljudje. Pa tudi minnesangerji so bilj pri nas. Da instrumentalna glasba ni bila zapostavljena, zgovomo dokazuje naša srednjeveška li-kovna umetnost, ki nam je na freskah ohranila celo vrsto srednjeveških glasbenih lnstru-mentov. Zgovoren dokaz o vi-sokem nivoju naše poustvarjal-ne glasbene umetnosti koncem 15. stoletja je tudi izredno za-nimivi dnevnik Pavla Santoni-na, ki je kot tajnik oglejskega # patriarha obiskovai naše ' samo-stane in župnije. Cvetko je tako lahko podal ugotovitev; da se glasbena podo-ba naših kra-jev ni v ničemer razlikovala od umetnosti drugod v zahodni in srednji Evropi, pač pa zaradi specifičnih razmer ni mog.la ta-ko široko delovati kot na Za-hodu. Našj najboljši glasbeniki so odhajali v tujino, ki jim je za razmahnitev njihovih sil lahko nudila veliko več kot pa domovina. Tako vemo za Balta-zarja iz Mozirja in Jurija Slad-konjo, Brikcija Preprostega pa po avtorjevih dognanjih ne moremo več štet; za glasbenika. Naslednje obdobje ,ki ga obravnava avtor v prvi knjigi, je prehod od gotike k renesan-si, kjer omenja delež mestnih piskačev, trobentačev in gosla-čev v glasbenem življenju naših mest. Najpomembnejši v tem času pa so seveda prote-stanti, ki so sicer zavrli % nor-malni glasben razvoj (v Ita-liji je že reoesansa), toda po drugi strani dali temelje naše-mu knjižneirm jeziku ter med drugimi knjigarni poskrbeli tudi za prve slovenske pesma-rice. Da je bila glasba važen predmet tudi v šoli, razberemo iz šolskih knjig. Bila je sred-stvo za širjenje novega nauka. seveda predvsem vokalna, zato so tudi izdajalj pesmarice. Glasbeno delo reformacije je zato ocenjeno z dveh vidikov: Z zgodovinskega je bilo go-tovo izredno pomembno, z raz-vojnega pa je reformacijsko gibanje predstavljalo za ~rene-sančno umetnost oviro, katero je odstranila šele protireforma-cija, ko se na široko odpro vrata katoliški Italiji, s tem pa tudi novim umetnostnim vpli-vom. S tega gledanja je delo škofa Tomaža Efrena na glas-benem polju izredrio pozitivno, saj je bil' ne le vnet ljubitelj glasbe, ampak tudi njen izredno uspešni pospeševatelj. Iz njego-vega oasa so naim ohranjeni dragocen vini, ki dokazujejo živahnost, razgibanost ln bo-gastvo tedanje glasbene Ljub-ljane. Važen dokum^nt je Inventarij skladb N na karu ljubljanske stolice. Važon je zato, ker nam odknva. da so naši ljudje poslušall telaj ista glasbena dela, kot jih jr.poshi-šala vsa tedanja Evropa. Zaslu-ga za nabavo teh skladb in zasluga za to, da je bil napisan Inventarij, gre brez dvoma Hr&nu. — Med Inventarijem je omenjena tudj opera Euridice, ki dovoljuje zanimiva ugibanja o tem, ali je bila v Ljubljani uprizorjena, ali ne. Važen je tudi prispevek Ijub-ljanskih jezuitov, čeprav so glasbo v teoriji drugače vred-notiti kot v praiksi, kar nam dokazujejo njihove šolske ko-medije, pa tudi pasijonske iigre ter velika mno?'ca poustvarjal-cev. Kakor j& bi'o poustvarjalno delo izredno žlvahno, lahko govorimo tudi že o ustvarjal-dh. kisose neposredno vključilj v glasbena prizadevanja rene-sančnega obdobja na Sloven-skem. Med njimi omenja avtor sicer le dva, Dolarja in Poša, od katerih je pomembnejži Poš^ vendar sta narn že ta dva. do-kaz, da so nove glasbene raz-mere spodbujale tudi k ustvar-jalnemu delu. Plodnemu obdobju renesanse je sledilo še plodnejše obdobje baroka, ki ga označuje velik delež in vloga glasbe v paslj-onskih procesijah in igrah, jezuitskih šolskih komedijah s komponisti Hočevarjem, Ča-dežem, Omerzo idr., gostovanje italijanskih opernih družb in zasluga grofa W. A. Auersper-ga za začetek opernih predstav v Ljubljani. Viri so za različna obdobja različno bogati, vendar lahko od 1. 1660, ko je bila prva operna predstava v Ljubljani, govorimo o skoraj stalnih go-stovanjih ,ki so predstavila ljubljanski publiki najpomemb-nejša prizadevanja, tedanjega časa na opernem področju ter nato v drugi polovici 18. sto-letja spodbudila učitelja Jako-ba Zupana h komponiranju na-še prve opere. Velik pomen je imel tudi baron Ziga Zois, saj je bil eden najvažnejših po-b,udnikov za gostovainja itali-janskih družb. Bogato glasbeno življenje dokazuje tudi 1. 1701. ustanov-ljema Acadentlia Philcharmo-nicorum ,ki je sicer po 50-let-nem delovanju zamrla, toda v svojem času brez dvoma opra-vila izredno bogato poslanstvo ter ustvarila plodna tla za poznejši glasbeni razvoj. Pose-ben delež je imel njen umetni-ški vodja B. Hoffer, ki je znan' tudi kot komponist treh orato-rijev. Cerkvena glasba je delno sprejela nova stilna naziranja.i saj so se komponisti istocasno posvečali tudi njej. Med njimi lahko omenimo skladatelja Ivančiča, katerega Missa Pa- storitia je le en primer njegove velike plodnosti. V 18. stoletju imamo spet nekaj primerov pesmaric (Starešinar, Paglovec, Lavrenčič, Repež, Redeshini in Ambrožič), ki pa so gotovo li-terarno značiinejše kot glasbe-no. Ciste umetniške vrednosti pa jim ne mor&mo pripisovati. Ko ugotavlja avtor dosežke slovenskega baroka, ugotavlja. da označuje barok glasbeno de-lo vsega slovenskega ozemlja tako kot kjerkoli drugje v za-hodni Evropi. V vseh pogledih razmahnje.no glasbeno življenje je zapustilo siedove tudi v Ijudski glasbi. Bilo je plod skupnih prizadevanj vseh umet-nostnih vej. V drugi polovici 16. stoletja pa se je barok pre-živel in izrodil, nastala so nova naziranja o umetniškem obliko-vanju in nastopil je nov stil. Knjigi so dodane številne apombe, povzetek v francoščini ter viri in literatura. Tako predstavlja zgodovina slovenske glasbe reprezentančno delo naše muzikološke znanosti, za kar gre seveda vsa zasluga avtorju in Državni zailožbi, ki je knjiigo izdala. Zelimo lahko le to, *da bi čimprej izšli še ostali dve knjigi. P. *• Janez Knez: Speči otrok RAZMISLJANJE 0 POSNETKIH NA FILMSKEM TRAIO) Letošnja celuloidna Čeprav predstavlja za naša filmska podjetja festival v Puli vsctikoletni m&jnik v njihovi proizvodnji in obemm obračun pred publiko, kritiko in skupnostjo, bi vendarle ne bile naptik ozreti se ob koncu leta na dosežke naših obeh slovenskih in hkra ti tudi ostalih jugOsbovanskih filmskih podjetij. To p& tem bolj, ker se je delo v film-skih ateljejih po razburljivih dogodkih v puljski areni nadaljevalo z nič manjšo naglico in prizcbdevnostjo, tako da pričakujemo v kratkem še celo vrsto premier do-mačih igranih, dokumentamih, risanih in lutkovnih filmov. Janez Knez: Kopalka Z letošnjim številom posne-tiK filmov smo lahko zado-voVjni, saj predstavlja deset do Pule dokončanih in še devet do konca leta obljubljenih igranih filmov kar lep (celo rekorden) uspeh naše, sicer ne več mlade, a ncujvečkrat iol še zmerom nebogljene filmske produkchje. To nebogljervost vidimo pred-vsem v umetniškem pogledu. Fiimi Poišči Vandc Kos, Vrnil se bom in tudi-Kala so dokai razočarali, presenetili pa so kratkometražni filmi, kljub temu da je pri njih še najbolj prišla do izraza nesmotrna re-pertoa/rna politvka podjetij ozi-roma njihovih umetniških sve-tiov, seuj so bile nekatere teme obdelane kar po večkrat, pri tem pa noben teh filmov ni po-kazcvl nič novega, isvirnega. Ob tpm bi se dotaknil «pomanjka-nja tem«, kar je ze dolgo časa »večen, nerešljiv« problem, če-prav bi po nekaste-rifo izjtmali lahko sadili, da ni povsemtako. Vsekakor pa je več kot nera-zumljiva mrzlvčnost, s katero pulijo nekatera podjetja drug drugemu razne »aktualjne«: te-me, k-i so jih začuda kar vsi prirpramljeni takoj posneti (kot je to s filmcmjem zgodbe o Dragi Mašin). Drugi (ali pa tudi prvi) problem pa so se-veda denama sredstva, s tem v zvezi pu slaba proizvodna kontinuiranost in iskanje za-svlnih izhodov v koprodukdjah, ki pa so celo^v gmotnem po-gledu nuvadno pripeljale do pcmsem nepričakovanih rezul-{atov. Ob teh zgrešenih kopro-dukcijah, ki so že standardno več ali manj popolne polomije, je z Veliko sinjo cesto znova nasedel Triglav-film, ki bupo vrsti takšnih in podobnih »po-membnih« ter za našo državo »častnih« dosežkov, lahko slu-žil že kot sv&riien zgled osta-lim našvm podjetjem. Odgo-vornih hjudi pri Triglav-filmu dotsedanje izkušnje še niso izučile, čeprav je Kombsija za oceno zunanje trgovinskih po-slov na področju filma pri Združe ral bi nekaj ukreniti,« pravi sam pri seoi, toda zaradi slabosti se ni mogel niti pre-makniti. »Ze dolgo stanujete tukaj?« vpraša Jenny. »Ze dve leti!- »Jaz pa že pet letl- »In prej?« »Oh, tu in tam, pogosto sem bila na turneji.« »Imenitno je biti umetnica.« »Kakor se vzame. Včasih je dobro, vča-sih slabo, toda jaz Ijubim svoj poklic« Nesposoben da poruši zid, za katerega je čutil, da se vedno bolj dviga med njim in to ženo, je začutil potrebo, da se pcmiža ali da pokaže nekaj izrednega. •*Da, vi imate srečo. Jaz pa ne bom nikoli postal kaj posebnega, jaz prodajam časopise. Poglejie jih, lahko vzamete ene-ga. Prodajam časopise in to je vse.« Konci Jennyjinih prstov so se spet do-taknili njegovega obraza. Potem vzdihne in pravi: »Otrok...« Ustnice je imela mokre in oči vlažne. Skloni se nad njim. On se umakne. »Ne počutim se še dobro,« reče in povesi oči. Poi, kožo se mu je širila nekaka raz-burljiva mvžika, nekcukšna toplota se je sprehajala od lic do ušes, sfce mu je ne-pravilno udarjalo. »Tu je prevroče,« pravi nervozno ple-salka in izključi električno pečico. »To je zares smešno,« pravi Georges, >*do malo prej vas sploh še nisem poznah sedaj pa se pogovarja.m z vdmi.^ Jenny je zazehala z naveličanim izra-zom. Ona, pred trenutkom še tako prisrč-no zaupljiva, je začela govoriti z nervozno vljudnostjo. »Jaz pa sem bila zelo srečna, da sem pam lahko pomagala in sedaj svu dobra prtjatelja... Ali ni tako najbolje?« In čez čas doda: »Tako je najbolje, mladi olovekl« »L,e zakaj mi pravi mladi človek,« pra-vi sam pri sebi pobalin. »Ne vem niti, kaj naj rečem, stojim tu in m odgovarjam. Jaz sploh nisem človek, moral bi reči, da jo Ijubim, vendar se bojim, da bi se zme-del. Ona pa morda samo to pričakuje!« Jenny ga prične spraševati o stvareh, ki so z njim v zvezi, on pa ji odgovarja z enozložnicami. Spodvil je noge in poizku-šal zbrati časopise. »Častna beseda, izkazuje mi socialno p&moč! Kaj jo briga, kaj jaz mislim, kaj delam in sploh vse ostalol« Zasliši se sirena avtobusa, budilnik pri Duriezu, oddaljeno zvonenje in potem šum, ki ga je povzročil vodni curek. Podstrešje se je napolnilo z zvoki. »Ura je sedem,« pravi Jenny, »čas, fcc se Ijudje prebujajo.« »Sedaj si manejo oči, zehajo, priti mo-mjo k sebi.*> »Takšno je življenje...« »Mi smo pa popolnoma drugačni!*1 »Da, vidite ...« »Namreč vi, jaz ne. Meni se je to zgo-dilo enkrat, slučajno. Navadno se pri meni ne dogaja nič posebnega.^Jaz sem ta čas v postelji. Danes pa sem tukaj in vam želim govoriti svinjarije.« »E... Potem je bolje, če jih ne govo-rite. Sedaj vam je bolje. Treba je iti spat« Odpre vrata in ga držeč pod pazduho porine na hodnik. Ded Parmantier je v šoli suval na ta način, kadar je hotel od-peljati kakega učenca k vzgojitelju. Z enim sunkom si je osvobodil roko. »Pustite me\*> reče srdito. ->Toda...« »Ah, pustite to, prosim vas, nekoliko sem nervozen.« Pogleda v notranjost sobe. »Nekaj sem pozabil« — pomisli — »toda kaj?« »Niče-sar niste pozabili,« pravi Jenny. »ste po-brali vse časopise?« Najraje bi jo sunil v toplo sobo, se opotekel in se napravil bolnega... Toda plesalkina roka se iztegne kakor bela riba. ko se potopi v vodo in ostane nepremiena. čakajoč, da ji on ponudi svojo. »Na svidenje,« pravi Jenny. Izgledalo je, da ni videl roke, rajši je gledal Jennyjin vrat, njena ušesa, svetle dlačice na sencih, sijaj zob za ustnicami. Domača halja se ji je nekoliko odkrila in vonj vijolic je postal močnejši. Jenny je spet postala dekle, ki se sprehaja v nje-govi domišljiji in dovoljuje, da se izpod domače halje pobliskuje belo stegno. On je sanjaril, ona pa bo čez nekaj trenut-kov izginila. »Mi ne želite reči na svidenje?-« vpraša Jenny. Georges je spustil pogled na to nepri-jetno iztegnjeno roko, ki mu je ukazovala, naj. odide. Prime jo, najprej čisto narahlo. Bila je dolga, nežna, polna Ijubkovanja. Potem jo stisne močneje, še močneje. Ču-til je patrebo, da jo drži v svoji, dk jo privije k svojemu telesu. Bil je je lačen. Sedaj je gledal samo to roko, ki se je poizkušala osvoboditi, on pa jo je močno mečkal, stiskal. »Pustite me!« pravi Jenny. Stisk po-malo odneha,. Pribtižal je roko svojim ustnicam, jo obrnil in divjaško kakor mlad pes, ugriznil do krvi. Jennyjin krik mu je sledil v njegovo sobo, kamor se ,je zaprl. ^Ko se je plesalka vrnila v svojo sobo, s« je naslonila na vrata in sti$kala ugriz-njeno roko. Zadrževala se je, d* ne bi spet zakričala. Na hodniku je nekdo polnil vrč z vodo, zaloputnila so se vrata, nekdo je glasno zehal. Radio je dal znak za točen čas. Hlad je prodrl v sobo. Jennyjina doma-ča halja je zdrsnila pod noge. T)rhte se je gola ogledovala v zrcalu. Na njeni dlani se ji je krog, ki so ga povzročili zobje, pobarval rdeče. Stresla je svoje rumeno-rdeče lase, se nagnila na stran in prenesla vso svojo težo na eno samo nogo. Skriv-nosten nasmeh ji je preletel ustnice, potem se ji je ostri vrh jezika iztegnil proti krva-vi kapljici, ki se je prikazala kakor zrno bisera. V dneh, ki so sledili doseženemu uspe-hu, je Dicky prihajal k plesalki v sobo. Skupaj sta večerjala in se predajala Iju-bezenski igri. Jenny je premišljevala o tem. da ima nekaj novega v svojem telesu. Neke vrste sreča ji je preplavljala t^f,o. Zivljenje je močneje vdihavala. Ko se je vračala v svoji kabinet, je njen Ijubimec zaspal na divanu, da bi se prebudil okrog polnoči in odšel v svojo sobo na Ayenue Jean Jaures. Tako je potekel en teden, topel, brezbrižen, čuten. Ze dva dneva je Georges nekaj vedel. Pittore mu je napolnil ušesa: »To dekle vodi k sebi svojega makroja, sedaj smo kompletiii!« Strahovito zadet se je pobalin vrnil v svojo sobo, se s trebuhom vrgel na posteljo in tulil od besa ob misli, da nekdo drug Ijubkuje Jennyjevo telo in da je ona zaradi tega nesrečna. To se mu je zdelo pošastno, nečloveško. Vsaka misel mu je povzročala strašne muke, žalila njegovo mlado »moško dostojanstvo«, ki je doživelo prvo razočaranje. Ponoči je prodajal časopise in skušal obvladati bes, ki ga je prenesel na vse človeštvo. S to rano v sebi }e preživel dva dneva, zvečer pa, ko se je vzpenjal po stopnicah, je srečal Jenny — vso rdečo od kdo ve kakšnega junaškega dejanja; Jenny še lepšo, še živahnejšo, ki ga je raztreseno pogledala. Izpod vrat plesalkine sobe se je razli-vala svetloba. Pokukal je skozi ključavnico in z grozo zagledal golega Dickyja, kako leži po strani, s prekrižanimi rokami na spolovilih, kakor da bi jih hotel zaščititi. Z živci, napetimi do skrajnosti, je poba-lin odvrgel časopise in pričel z nogami udarjati po vratih. Pogumno in precej oprezno je pričakoval boksarjeve udarce, pripravljen, da 'udari kamorkoli, pa, tudi pod trebuh. Ponavljal je: »Slepar, umazani sleparh Dicky mu je stopil nasproti s svojim jekleno sivim pogledom iz tistih slavnih dni. Pobalin je videl pred seboj rjave prsi pokrite z gosto črno dlako — kakor pri zveri. Mahaje s pestmi ga je napadel. Z nobenim udarcem ni uspel in Dicky ga je s sunkom ramen vrgel k vratom, ki so se zaprla. »Torej,« pravi Dicky, »še nimaš dovolj? Ročeš palico. Ubogi usrane .. .*• Georges ga udarjajoč z rokami in noga-mi v prazno in brez vsakega reda, ponovno napade. Še enkrat ga Dicky odrine. »Se ti je zmešalo? Razbesnel si se kakor kak otroče. Pripovedoval si mi nekake pravljice. Brez skrbi, nikoli ti nisem verjel. Dobro sem vedel, da prava ženska ne bo hodila s takim smrkavcem, kot si ti. Saj si še ves zelenl* •*Ne lajaj, ti makro, umazani makroh »Izgini, otročiček, tol še ni za tvoja leta. Izgubi se, dokler ti še nisem izprašil zad-njice.« Pobalin se obrne in pograbi z mizice steklenico gina. »S palcem na vratu, kakor v filmu, bom zravnal Dickyja. z zemljo!« Grozeče stopi naprej, »Ne delaj neumnosti, Georges,« pravi Di-cky, »ne pretiravaj.« Paglavec je stopal proti njemu. Vrat steklenice je bil kratek, toda on ga je držal krepko. »Dobro veš, da mi nič ne moreš, ne bodi prismoda. Stoj, fant, stoj.'« pravi Dicky. Potem prične skoraj rotiti: »Pazi, mali, da se ne razjezim, izkupil jo boš. Izgini od tod, ne bom se mogel za-držati.*' Nekoč v gozdu ga je nek tip na isti način spravil ob potrpljenje. Dicky ga je zgrabil za iista, in mu skoraj iztrgal meso, lice pa mu je tako zdelal, da ga ni bilo vec spoznati. Georges prvič udari s steklenico in ga zadene v zapestje. »Poslušaj, mali, midva sva bila prijate-Ija, ne delaj tega! Poglej, pri bogu, ne mo-rem se več obvladati. Ne morem se več obvladati!« S kratkim udarcem, ne da bi jo izpustil, je Georges razbil steklenico ob kaminu in s tem svojim steklenim orožjem, polnim ostrih in šiljastih zob stopil naprej. Dicky ie pobledel. Strah se je pridružil besu. »¦Sedaj se več ne bahaš, kaj?* Izprožil je oboroženo r&ko. Meril je v trebuh. Dicky mu jo je v zaletu prestregel in izvil. Njegova dvignjena pest je udarila v pobalinov obraz. Z eno roko ga je prijel za vrat, medtem ko je z drugo odprl vrata. Še nekajkrat ga je udaril. Obraz kakor da je popokal. Tz nosa se ulije kri. Oči se zapro. Udarjal je še kar naprej in ko je stopil iz sobe, je odvlekel pobalina, čigar telo je udarjalo sedaj ob eno, sedaj ob drugo steno hodnika, do njegove sobe. Pri-peljal mu je še nekaj zaušnic in ga pahnil proti vratom, kjer se je zgrudil. Dicky pograbi časopise, jih vrže nanj in odide v plesalkino sobo. Tu z nogo odrine črepinje, odpre. omarico, kjer je stal lUer vina in prične v velikih požirkih vlivati v usta rdečo tekočino, ki se mu je izlivala preko ustnic. Pred IV. kongresom ZSJ Med dvema mejnikoma MOREBITI NITI NI TAKO ZELO DRZNA PRIMERA, CE RECEMO, DA JE SLEHERNI NAS KONGRES NE-KAKSNA INVENTURA VSE NAŽE DEJAVNOSTI TA-KRAT SE SNIDEMO. SI SEZEMO V ROKE IN IZPOVE-MO TO, KAR SMO IN CBSAR NISMO STORILI. PRED SEBOJ RAZGRNEMO PRETEKLOST, RAZGRNEMO ZATO DA BI LAHKO DOLOClLI SLEHERNEMU NASEMU DE-JANJU NJEGOVO RESNlCNO CEJSTO, DA BI MU DOLO-CILI NJEGOVO KVALITETO IN DA BI NA TEH RESNIC-NIH VREDNOTAH LAHKO USTVARJALI PRIHODNOST. En* izmed takšnih prelomnic, kot bi lahko rekli, je bil tudl III. fcongres Zveze študentov, bil je prelomnica v delu orga-nizacije in še posebno v ideo-loško politični vzgoji študentov. Zaključki, ki jih je dal ta kon-gres, so predstavljali tisti iz-vor, v katerem je črpala svoje sile celotna po-litično vzgojna dejavnost Zveze študentov. In če poskušamo danes, tik pred prelomnico — IV. kangresom — anaiizirati to dejavnost, potem lahko vedno znova in že na prvi pogled ugotavljamo, da je naša organizacija dosegia v tem obdobju presenetljive uspehe tako na tematološkem jn obli-kovnem področju dela, kot v tem, da ji je uspelo pfitegnitl razmeroma zelo širok krog štu-dentskega sveta v ideološko po-Htično delo. Tako lahko danes mirno trdimo, da je organizaci-ja ZSJ doumela vso odgovor-nost in pomen, ki ji ga je nalo-žila družba in k] bi ga med drugim lahko označili tudj s tem, da iisposablja mlado gene-racijo naše inteligence, da bi postala zavesten nosilec izgrad-nje socializma in socialističnih odnosov med ljudmi in hkrati s tem tudi zavesten nosilec pro-gresa. Z vztrajnim in nenehnim prizadevanjem je uspelo Zvezj študentov doseči v preteklem obdobju številne in pomembne uspehe na področju ideološko-politične dejavnosti, Toda s tem še nočemo reči, da v tem pre-teklem obdobju ni bilo tudi ne-katerih pomanjkljivosti in na-pak, ki so se ofcitovale pred-vsem v politični neaktivnosti in vsebinski siromašnosti ideo-loško-političnega, dela po po-sameznih oddelkih ali pa celo fakultetah, ko se je zaradi ne-sposobnosti ali pa zaradj neod-govornosti posameznih vodstev razvijala celotna dejavnost po principfih stihije, brez kakrš-nih koli vnaprej določenih in do potankosti izdelanih nažrtov. Če bi si hoteli odgovoritj na vprašanje, kaj je pravzaprav vsebinsko determiniralo dejav-nost Zveze študentov na pod-ročju ideološko-politične vzgo-je študentov v preteklem ob-dobju, potem moramo prcdvsem poudariti, da je bila to izgrad-nja socializma in socialističnih odnosov v naši domovini in hkrati s tem tudi analiza naših ekonomskih, poUtičniih, kultur-nih in številnih drugih proble-mov. Tako je našlo naše celot-no družbeno politično dogajanje svoj odraz tudi v delu Zveze štmientov. Skoraj ,nemogoče je našteti vse teme, ki so jih obravnavale posamezne organi-zacije na svojih študljskih se-stankih, debatnih večerih, pre-davanjih, diskusijah itd., itd. Toda ne samo problematika na-iega notranjega razvoja temveč tudi zunanja politika, naše dr-žave in njeno prizadevanje za ohranitev mirne koeksistence med narDdi, sodobna polUična dogajanja v sveiu, delo organi-zacije Združenih narodov, pro-blemi posameznih držav in na-rodov — vse to je na&lo svoj verni odraz v ideološko-politič-nem delu Zveze študentov. Po-samezni zunanje politični do-godki, kakršni so bili na pri-mer agresija na Egipt, kritična situacija na Bližnjem, Sred-njem in Daljnjem vzhodu, osvo-bodilni boj v Alilru, dogodki na Poljskem, na Madžarskem ifd. so vzbudili v študent-skem svetu izredno pozornost, tako da lahko govorimo o pri-stopu celotnega članstva ZŠJ k ocenjevanju teh dogodkov. Ko tako poskušamo v grobih potezah zajetj področje ideo-loško-političnega dela ZŠJ, ne moremo mimo proučevanja pro-blematike mednarodnega delav-skega gibanja in zgodovine de-lavskega gibanja v Jugoslaviji, ki je zavzelo prav tako zelo vidno mesto v ideološko-poli-ticnem delu. Vse to je v marsi-čem prispevalo k razvijanju in poglabljanju internacionalistič-ne zavesti študentov, jim raz-krilo vlogo in pomen, ki ga ima dosledna izgradnja socializma in socialističnih odnosov med ljudmi v naši državi za krepi-tev mednarodnega delavskega gibanja in mednarodnega socia-lizma. V preteklih dveh letih je or-ganizaoija Zveze študentov sprožila me# študenti tudi šte-vilna razpravljanja o proble-mih, ki se tičejo pouka na uni-verzi, predavanj, učbenikov, de-la v seminarjih itd. Se vedno se namreo pojavljajo med znan-stvenim in pedagoškim kadrom na univerzi nekatera neznanst-vena in pogosto ideološko sum-ljiva vrednatenja problemov, pa tudi med študenti še vedno životarijo najrazličnejši drobno-buržoazni ostanki, različna ne-kritična sprejemanja tujih vpli-vov, tendence anarhičnosti, de-kadence itd. In boj Zveze štu-dentov proti vsem takim in podobnlm pojavom je v tnnogo- čem dopolnjeval vsebino idej-no-politične vzgoje študentov. ZŠJ je v znatni tneri poskrbela tudi za sistematično ideološko -politično vzgojo svojega član-stva. Števiini marksistični krož-ki predavanj iz družbenih ved nam o tem zgovorno pričajo. Ne smemo pa prezreti tučil so-delovanja študentov v mladin-skih delovnih brigadah, saj je sodelovalo na letošnjih delovnih akcijah preko 4800 študentov iz vseh jugoslovanskih univerzi-tetnih središč. Številni udarni-ki, pohvaljeni, uaarne in po-hvaljene brigade, vse to nam priča, da so bile študentske brigade prežete z visokim de-lovnim zanosom, da so jih Odli-kovali uspehi na posameznih gradbiščih, disciplina in živahna politična ter kulturna dejavnost Po naseljih. Lahko rečemo, da so študentje vzpostavili resnično prijateljske odnose z mladino vseh ostalih brigad. Ocenjevatl samo uspehe bl bilo napak, še prav posebno pa bi storilj napačno, če bi si sku-šali prikriti pomanjkl.^ivosti našega dela. Odkriti napako, se je v polni merl zavedati, pome-ni veliko, kajti prav na napa-kah se pogosto učimo. In m{ se teh slabosti v našem delu jasno zavedamo. Še vedno je bilo vse preveč primerov, ko so zdru-ženja pripravljala samo infor-mativna predavanja, brez po-sredovanj globljih ocen posa-tneznih dogodkov in pojavov. Včasih se je tudi razvijalo ide-ološko politično delo brez vna-prej določenega načrta in si-stema. Tako delo seveda ne obrodi sadov. Se prav posebno pa bo potrebno poskrbetj za pravilnejšo koordinacijo dela med pošameznimi združenjj in osnovnimi organizacijami Zve-ze komunistov, da bi tako na-čela Zveze komunistov osvojila kar najširšj krog študentov. Nekatere organizacije še ved- no vse premalo razmišljajo o intereslh študentov, kadar se-stavljajo naorte za delo ali pa se lotevajo akcij ideološko-po-litičnega značaja. Skoraj vedno se v takih prim«rlh pritožujejo nad nezanimanjem študentov. Sprašujejo se, kaj je temu vzrok, pri tem pa se ne zave-dajo, da so resnični vzrok za tako stanje prav one same. Vse te in seveca še nekatere druge napake pa bo treba v prihodnosti odstraniti. Najti bo treba nove perspektive za delo. Preteklost, naša praksa, nam jih mora dati. In prav v tem naj bo IV. korigres Zvezc štu-dentov Jugoslavije prelomnica v našem življenju, v našem delu. O materialnih problemih študentov Z naglim naraščanjem števi],? študentov v letth po revoluciji. se je vedno bolj resno postav-ljalo vprašanje miaterialne za-ščite študentov. Omogociti je bilo treba študij na univerzi in sorodnih šolah čim večjemu šte-vilu študentov iz delavskih vr^t in podeželja. Tako se je v druž>-beni s'krbi za študente in v raz-deljevamju maiterialnih sredstev v ta namen kazala perspektiv-na kadrovska politika, ki so jo narekovale družbene potrebe. Kot smo rekli, je dvoje bistve-nih elemenrtov, ki določata ob-seg in politiko materlalne in zdravstvene zaščite študentov, celotno število redno vpisanih študentov in njihova socialna struktura. Porast števila Stodentov v Ju-goslaviji: 1938-39 je bilo v Jugo-slaviji 16.978 študentov, leta 1955-56 91.152 ln v študijskem letu 1957-58 112.136 študentov, na vseh fakultetah, višjih šolah in akademijah. Vzporedno s povečanjem šte-vila študentov, se je spremi-njala tudi socialna struiktura. dente lzven univerzitetnega centra oziroima njdhove starše so stroški študija absolutho in relativno mnogo večji, kot za tiste iz univerzitetnega centra. Bistvo stroškov predstavljajo namreč izdaki za etamovanje in 1955-56 1957-58 uslužbenci 48.30 45.20 kmetje 23.80 27.30 delavcj 10.20 12.40 ostali in nepoznano 17.70 15.10 Ti podatlki kažejo na stalen porast števMa študentov, poseb-no pa še na porast števila tistih šudenitov, ki prihajajo na uni-verzo in druge. šole s province. Take spremembe v socialni struktiuri in provinjenci zante-vajo ustrezno politifco socialne in ma-terialne zaščite. Za štu- 0 NOVEM STATUTU ZSJ Na IV. kongresu Zveze štu-dentov Jugoslavije bodo pre-gledalj tudi predloge za neka-tere spremembe in dopolnitve statuta ZSJ, kar je za organi-zacije in vodstva študentske organizacije zelo važno, saj jih obvezuje, da svoja mišlje-nja in predloge o vprašanjih predlože še pred kongresoni, ali pa na samem kongresu ko-misiji, ki se bavi z revizijo statuta. Dosedanji statut Zveze štu-dentov je ohranil osnovne ka-rakteristike sitatuta, ki je bil sprejet na I. kongresu in do-polnjen na II. in III. kongre-su. Te spremembe so bile ne-dvomno potrebne za nadaljnji razvoj organizaoije. Statut je dovolj elastičen, da ne zavira razvoj tn življenje organizaci-je ter dovolj precizen, da pra-vilno usmerja delo organizacije glede na vsa važnejša vpra-šanja. Z ozirom na to, da Zveza študentov Jugoslavije v celoti sprejema program Zveze ko-munistov tudi v sedanjem sta-tutu, pa tudi v statutu Ljud-ske mladine Jugoslavije vse-buje obširen program (ZŠJ pa je del LMJ), se nam zdi, da ni potrebno vnašati ga posebej še v statut Zveze študentov. Ker pa glede na to verjetno ni enotnih mnenj, je treba to vpra- šanje razčisiiti 2e v pripravah za spremembo statuta. Naša organlzaoija je imela zadnji dve leti intenzivno živ-Ijenje in določene spremembe v svoji strukturi. To se mora odražati tudi t statutu Zveze študentov. Ker pa ima sedanji statut nekatere tehničnc in druge pomanjkljivosti, pa je treba tudi v tem smisln ¦»pre-meniti in dopolniti. Poleg teh sprememb v formulacijah, ki pravzaprav ne bodo spremenile nič bistvenega, pa tudi pri-nesle nič novega, se tu pojavlja še vrsta važnih vprašanj. Prva skupina teh vprašanj zahteva po našem mnenju zelo široko diskusijo, še preden se jih formulira. Tako mora n. pr. drugi člen statuta zajeti tudi višje šoJe, v dlenu 15 se mora predvideti pravico čla-nov, da lahko kritizirajo poe-dince in vodstva, členu 17 pa se mora določHi postopek vod-stev ob pritožbah na kazen. Do-slej je v statutu manjkala tudi določba o načinu dela skup-§čiii\, združenj ter ndredJba o pohvalah In nagradah. Tudi druga skupina ^prašanj zahteva širšo dllskv/f^o, saj bodo prinesla v statut več novosti, kot pa v prakso študentov. Z drugimi bese-dami, dosedanja pozitivna prak-sa in potrebe, ki jih lah- ko vidimo v delu Zveze štu-dentov, se morajo v statutu čim bolje odraziti. Sedanji sta-tut dosledno izraža idejo o de-mokratičnem karatoterju orga-nizacije in vsakodnevno živ-Ijenje Zveze študentov potrju-je to kot edino pravilno rešitev. Problemi, kj so se dosilej pojav-ljali, potrjujejo, da je treba v statutu bolj naglasiti odgo-vornost nižjih vodstev Ao viš-jih ob izpolnjevanju določenih nalog. Ce je to potrebno in kako naj se to doseže na to vpra-šanje mora odgovoriti diskusija na univerzj in na kongrenu. Po našem mišS^enju so te spre-membe potrebne. V zvezi s tem je tudi potrebno, jasneje posta-viti naloge vodstvom, pred-vsem univerzitetnim odborom. Morda je dovolj, da se jasneje definira njihova današnja vloga v življenju organizacije na univerzi, pa tudi vloga fakul-tetnih odborov, združenj in osnovnih organizacij Zveze štu-dentov. V zvezi z delom Članov Zveze študentov v združenjih in osnovnih organizacJjah, se po-javlja vprašanje, ali naj se s statutom obveže člane, da de-lajo v združenjih, pa tudi v društvih in klubih, ki so v okviru Zveze študentov, na drugi strani pa le v združenjih, ali pa le v enem izmed teh dru-štev in klubov. Po sedanjem statutu je član Zveze študen- tov dolžan, da dela v eni izmed študentskih organizacij in da se trudi, spraviti v življenje sta-tut in določbe vodilnih organov ZŠJ. Ta formulacija je po na-šem mnenju dovolj široka in v dovoljni meri odraža širše postavke o vzgojnem delu ln družbeni aktivnosti. Vsekakor pa je potrebno vedeti mnenja čim širšega kroga Študentov o tem vprr.šanju, še preden se vnesejo spremembe v statut. Delovna skupina, ki jo je for-miralo predsedstvo Centralne-ga odbora ZŠJ, je poslala vsem univerzltetnim odborom pred-loge sprememb in dopolnil sta-tuta, ki naj služijo k6t osno-va za diskusijo. Univerzitetni odbori naj ustanovijo komisi-je, ki bodo zbrale predložene pripombe. hrano. Tako stanje na tem podrbčju študentskega življenja poslavlja pred Zvezo študentov Jugosla-vije in njen IV. kongres na-slednje osnovne nadoge: 1. Pokreniti hitrejšo izgradnjo študentskih domov. 2. Urediti štipendijsiko politi-ko in povečanje skupnlh fondov za štip&ndije. 3. Ureddti zdravstv&no zava-rovanje študentov na enotni zakonski osnovi za vso Jugosla-vijo. Povečan pritok študentov iz podeželja in splošne stanovanj-Ske razmere ' p&stavljsj o ¦ iz- lei&^ v leto bolj ostro vprašanje hl-trejše Izgradnje študentskih domov. — Pomanjkanje prosto-ra (čeprav so domovi prenatr-pani in so normalne kapaoitete presežene za 19.30 odstotka) je vzrok, da sj je del štiudentov prisiljen — pod zelo neugodni-mi pogojj — najti stanovanje pri zasebnikih. Visoka cena teh stanovanj močno povečuje živ-ljenjske stroške študentov. V takih pogojih je potrebno doseči, da se za6ne pospešena gradnja študentsikih domov, ta-ko, da bo v dveh letih mogoče zagotoviti v njih stanovanje 33—35 odstotkom študentov v po-sameznem univerzitetnem cen-tru. Taka višina odstotka je določena na osnovl sedanjega vpisa. Ako hočemo doseči tako razmerje, je potrebno preskrbeti 14.000 do 14.500 novih mest v domovil>. OBŠIREN PROGRAM Po načrtu, ki ga je izdelal Centralni odbor Zveze študen-tov, bo proslava trajala vse štu-dijsko leto na vseh univerzah in visokih šolah v državi. Po-drobne programe za proslavo bodo izdelali univerzitetni ko» tniteji Zveze komunistov. t.e manifestacije se bodo prepleta-le z borbeno tradicijo mladin-skega in itudentskega gibanja, na čelu katerega je bil SKOJ. Proslava tega pomembuega bileja bo imela vsejugoslovan- Uj žnačaj. Študentje na posa- i eznih univerzab bodo sezna- eni z rcvolucionarnim ?.u-I ntskim gibanjem v vsej Ju-goslaviji. V programu je tudi predvideno, da bo nekaj tnani-festacij, katerih se bodo udele-žili predstavniki mladine in štu-dentov iz vseh ^epnblik. Cen-tralni program proslave, kate-rega je izdelalo predsedstvo CK LMJ in ki ga bi o pomaga-li realizirati centralni komiteji Ljudske mladine v posamez ih republikah in univerzitetni od-bori Zveze študentov, predvi-deva razširjeno slavnostno za-sedanje Centralnega komiteja LMJ, svečanosti v posamezni« itrajih, kjer so bili pomembnl dogodki, kot n. pr konferenca združitve in ustanovitve SKOJ leta 1919, kongresi SKOJ in fJSAOJ, smrt Ive Lole Ribarja, konferenca študentov Jugoslavi-je v aprilu 1940. leta, na katerl •;o sodelovali delegati iz Beogra-la, Zagreba, Subotice, Skoplja in Ljubljane, demonstracija v Ljubljani leta 1933, ko je bila na balkonu univerze izobešena rdeča zastava, protestno zboro- vanje študentov zagrebške uni-verze leta 1925 itd. Poleg tega se prevideva, da bo v Beogradu festival revolucionarnih pcsoii ter pohod po poteh partizanskih brigad v peti sovražnikovi ofenzivi. Programi proslave, ki jih bo-do izdelali univerzitetni odbori Zveze študentov Jugoslav^je, bodo potekali tudi v znamenju mnogih pomembnih dogodkov iz zgodovine študentskega gibanja. Proslave se bodo predvidoma pričele v januarju prihodnjega leta, ko bo v Sarajevu IV. k»n-gres ZŠJ. Ob tej prilož?osti bo tudi svečano zasedanje kongre-sa, na katerem bo govoril rdcn iztned uglednih partijskih vodi-teljev. Istočasno bo v Sarajevu skupni miting delavske, kmefi-ke, srednješolske in študentske tnladine. Po programu bo proslava teh pomembnih dogodkov trajaia do 27. decembra prihodnjega lc-ta, tedaj je bil namreč pred 16. leti v Bihaču I. kongres USAOI Centrahii odbor ZS.r je razpisal natečaj za opis katere-ga izmed dogodkov ali obdobtj v boju naprednih študentov ln študentskega ^ibanja pred voj-no. PFva nagrada bo 40.000, &ve drugi po 25.000 in pet tietjih pa po 10.000 din. PrihrMlnje leto bo-do univerzitetni odbori razpisali tudi natečaj za izdelavo knii ževnih in umetniških d"l Material iz zgodovine študent-skega gibanja, ki se ie dalj ča-sa zbira na univerzab in fakul tetah, bo prihodnje leto urej-_o in objavljen Drugo zelo važno vprašan^e je ureditev štipendijske politike in odprava nekaterih pomanj-»kljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju splošnega zakooa o štipendijah. Decentralizaclja štipendiranja je prinesla povečanje absalut-nega in relativnega števila šti-pendistov in približala politiko štipendiranja našim potrebam po visokokvalificiranem kadru. Vendar se je v dosedanjem izvajanju zakona pokazala vrsta slabosti, tako. objektivnih kot subjektivnih, kl ]ih je potreb-no odpraviti. Osnovna pomanj-kljivost se kaže v tem, da štl-pendijske komi&ije prj občin-skih in okrajnih Ijudskih od-barih še niso postale aktivni usmerjevalec štipendijske poli-tike na svojih področjih; niso uspele — glede na potrebe po kadru — koordinirati polirtiko štipendiranja gospodarskih in zadružnih podjetij. Isto veJja za republiške komisije in ko-misije na fakultetah in ositalih šolah. Izvajanje smotrne ka-drovske politike in racionalno razdaljevanje sredstev, ki se dajejo študentom v o-bliki šti-pendjj, zahteva, večjo aktivnost naštetih organov. Splošnemu " povečanju živ-ljenjskih str&škov študentov ni sledilo ustrezno povečanfe povprečne štipendije, ki danes znaša za študente fakultet in akademij 5.180 dinarjev (za po-samezne univerzitetne centre je povprečje še neugodn&jše). Ta-ka povprečna štipeadija je ne-zadostna in ne krije niti stro-škov stanovanja in prehrane štipendistov, ki stanujejrf v študentskih domovih, kaj šele tistih, ki stanujejo izven njih. Zaradi tega je nujno, da se povprečna štipendiia zviša. To bomo dosegli le, če se bo seda-nja uredba o višinl štipendije, ki določa oziroma daje možnost dajalcem štipendij, da študen-tom zadnjih letnikov posamez-nih strok povišajo štipendijo na 8.000 dinarjev, spremenila iz fakultativne v obvezno. Vzporedno s tem pa se bo mo-rala povnšati pjoporoionalno tudi štipendija za Studente niž-jih letnikov. Tretjl • problem, k[ zahteva skorajšnjo rešitev ln ki je bil predmet staloib obravnav, Je problem zdravstvenega zavaro-varuja študentov. Sedanji polo-žaj na tem področju se precej razlikuje na posameznih univer-zah (najbrž je najbolje rešen v Zagrebu). Neenotnost v pogle-du zdravstvene zaščite študen-tov postavlja niz odprtih vpra-šanj in ne nazadnje tudi one-mogoča racionalno izkoriščanje sredstev, ki so zanjo namenje-na. Zveza študentov bo mocala ponovno proučiti svoje stare zahteve po uvedbi encftnega na-čina zdravstvene zaščite za vse ^tudente v Jugoslaviji in doseči ajihovo uresničitev. Ako hočemo doseCi, da bo /.dravstveno stanje med študen-tl zadovoljivo in da se bo uvedla tudi prepotrebna zdrav-stvena preventiva, moramo uvesti SPLOSNO, ENOTNO, OBVEZNO In BREZPLACNO zdravstveno zavarovanje štu-dentov. Stroški takega zdrav-stvenega zavarovanja se ne bi bistveno povečali (danes imamo praktično že nekaj podobnega toda nelegalizirano v vseh uni-verzitetnih centrih). uspeh bi bi! pa mnogo večji. Take so nekatere izmed nalog Zveze študentov na področju materialne in zdravstvene za-ščite študentov, ki jih .bo mo-rala skupaj z vsemi odgovor-aimi organi reševati in rešiti. Uspeh vseh skupnih prizade-vanj bo toliko večji, če bodo šolski organi univerze, višjih in visokih §ol ter akademij prevzeli nase organizacijo ma-tertalne [n zdravstvene zaščite študentov, predvsem pa njeno tehnično Izvajanje. Blaž Vrečko KLUB ZA ZDRUŽENE NBRODE Vez prijateljstva Klub za Združone narode štu-flentov ljubijsnske univerze de-luje v neposradni povezavi z ZLJ. Mednarcdnim odborom in ostaiimi organizacijami na uni-verzi ter z Društvom za Zdru-žene narode LRS' v Ljubijani. Kljub temu, da klub živi že vrsto let, vemo o njem bore maio. Vendar pa prav v zad-njem času opažamo precejšnjo poživiitev tega mrtviia. Ob dveh pomembnih praznikih svetovne organizac:je smo lah-ko opazili prvič po dveh letih, da je na univerzi ta klub. Klub za Zdru?ene narode inia sledsie cilje (eitiram odstavek iž poroMla. o delu kluba na le-tešnji Univerzitetnj skupščtni): a) da študente na univerzi in visokih šolah seznanja z zgo-dovino. delom in naček orga-nizacije Združenih narodov in specializiranih agencij, b) da med študentj razvija zanimanje za znanstveno in si-stematično proučevanje proble-matike, s katero se ukvarja OZN, c) da spoznava študente z de-lovanjem FLRJ v Združenih narodih, z njenim mednarod-nim sodelovanjem ija njenim razvojem sploh. Vsekakor je to program, ki mu v glavnem nd kaj očitaii. Mnogo več bi lahko spregovo-rili o praktičnih metodah in oblikah dela, s katerim.ii je klub skušal realiziratd ta pro-gram. Vendar pa se moramo tudi tu omejiti zgolj na cno samo standardno predavanje, ki je bilo letos jeseni v Stu-dentskem naselju. Res je si>cer, da je klub sikušal pritegnitd kY> delu čim več žtudentov, poseb-no študente pravne in ekonom-ske fakultete. Res je, da je navezal stike s študenti iz In-dije. Gane in nekaterih drugifo držav. Toda kakšne so bile ob-like, s katerimi je skušal to doseči? Ali jih je bilo dovolj, če so sploh biile? Ali lahko ob vsem tem govorimo o klubu, kakršnega si želdmo, o klubu, ki je lahko kbs zastavljeni na-loigi: populamaciji te univer-zalne, mednarodne organiza-cije? Prav aato želimo zdaj, ko je delo prevzel novi odbor, načeti vprašanje, kaj vse bi bilo po-trebno storiti za poživitev in uspešno delo tega kluba. Usta-ljene oblike dela v obliki standardnih. predavanj ne pred-stavljajo rešitve tega vpraša-nja. Poiskati je treba nove ob-like. In prav tu pride do ve-ljave izhod, ki ga je novi od-bor. že našel — povezava s po-dobniimi klubi doma in na tu-jem. V nekaterih državah in oziroma Variiostnega sveta, za-stopa en član kluba. Ta je pred tem' dodobra preštudiral ekonomsko in politično struk-turo tlste države ter njeno sta-lišče v OZN. Sedaj se kratko-malo »vživi« v vlogo tiste dr-žave in zastopa staJišOa, ki jih njen resnični lni •poti. Razpratvhjamo lahko torej o OLGA JANČIČ ZLOM premaknjeni, iztirjeni psihi, ki še ne more doumeti utripa novega žmhjenja, kjer ni več sledov ubijanja, kjer ni več strebov in dobro znanih zele-nih uniform. Ali kot to for-mulira na nekevi mestu Minja sama: to pamem iiveti med dvema patotpoma, v spominih na HiroŠimo in v senci po-slednje po&kiisne atomske e/cs-plozije v Nevoadi. Od tod torej to očitno nevključevanje in ,nestrvnjanje mlade junakinje, od tod torej ta ležemast v iskanju nekega življenjskega smotra in prepričanja, da te »druge obale« (ki eksistira v njeni zavesti kot strahovito odločilen simbol) ni mogoče doseči, kajti pripadnikom te generacije si ni bilo treba iz-mišhjati vojnih iger, kot to de-lajo otroci današnjega časa. Prav po tem momentu — tem vedno živem spominjanju na vojno vn na nove nevarno-sti, ki lahko dolete tudi člo-veka naše dobe — se razlhku-je junakinja Izleta v nebo cd ženskih Ivkav Francozlnje Sa-' ganove. In prav zasfuga pisa-teljice Grozdane Olujič je, da je podana ta žvvljenjska po-v-est junakinje Minje z mno-go vec topline, senzibilnosti in da se vse skupaj ni spre~ vrglo v nekoliko eksotično sli-karuje mladostnih izživljanj v seksu ali pa v cinizem dvctj-setletnikov. Stevilni Ijubezenski »vzleti v nebo« tega mladega dekleta, ki pa io v glavnem drug druge-mu podobni pa čeprav se za-ključujejo na različnih stop-njah, so nekega dne premehali biti to, kar _so biU do tedaj. Pojavil se je neki Nenad, ki bi lahko postal tisti »pravi«, ki bi lahko s svajo prisatnostjo imesGl smisel v Minjino živ-Ijenje in jo ogvel za nekaj, kar ni vei samo 99lo nizanje vsak-danjih dni. Morebiti je bi)la v tistem trenutku nekoliko bliže ludi tis>ta »druga obala«. In res, ko't da je Minja poskušala to doumeti, se končno odioči, da vendarle prinese na svet svojega otroka. Ona, ki je ta-ko pogosto in tako preprosto iskala zadostitve sv-oje poti v potsteljah in po parkih ali na obrežju reke, ona, ki si je v svesti, še preveč v svesti iro-nije, s katero ,je izgovarjala to svoijo sintagmo — izlet v ne-bo — ;e bila tedaj morebvti blizu rešitvi svoje žvvljenjske enačbe. ln konec te intimne iz-povedi v prvi osebi — kot da bi nas hotel o tem prepričaU! Breiz dvoma bo ta knjiga izvaia nekatere ugovore. Ne-kp.tere izmed njih lahko pred-videvamo že sedaj. Na primer: to je nekoliko mračna in otož-na slika nekega kotička naše mladosti, ki sicer občnti glob-Ije, ki zna razmišljati, ki pa v resnici ni t&ka, kot se kaže, itd. itd. Nekajj bo tudi takih, ki bodo bolj upravičeni: v pi-sanju je preveč feljtonističnih potez, na površje pogosto pro-nica banalnost, v delu je ne-koliko preveč afektiranosti, a vse to zaradi tega, ker je ta roman v svojih skrajnih me-jah bolj karakterističen po svojih pretenziijah kot vo res-ničnem rezultatu. Toda če se bomo zaustav-Ijali ob vprašanju, če in ko-Uko ta knjiga (mzmeroma ve-šče in celo presenetljivo so-lidno napisana) odraža življe-nje sodobnih generacij, tega gotovo ne borao storili tedaj, ko bf ji morali priznati ne-dvomno avtentičnost in pred-vsem — redko iskrenost. Uspeh prvega romana Groz- dane Olujič je nedvomen tudi tedaj, če ga ne vrednotimo sa- mo skozi prizmo nagrade, ki pa jo js, mimogrede poveda- no, tudi zaslužil. Za pisateljico samo pa je uspeh že to, da je takšna knjiga sploh naptsana. Izlet v neko je všečen in prijeten izlet v literaturo. Ljubiša Radovanovič Ruska književnost daživlja z oktobrsko revolucijo svoje-vrsten prelom iin preobrazbo; preobrazbo posebne vrste. Ruska klasi&na književnost (pretežno prozna), poosebljena v Gogolju, Turgemjevu, Cehovu, Dostojevskemu ali Levu Tol-stoju, naj med mnogimi avtorji omenimo samo nekatere, se prične, kot j« znano, proti koncu 19. in v zacetku 20. stoletja drobiti, usihati, degradirati ih osipavati. To je najbolj očitno in opazno v razponih in dosežkih njenih najizbranejših in najboljših predstavnikov Kuprina, Bunjina, Leotnida Andre-jeva, Arcibaševa, Zinaida, Hipiusa ali Mereškovskega. Brez nekdanje svežine in neizprosnega iskanja resnice življenja pod geslom Cerniševskega Kaj storiti in večnim problemom Kako živeti, prevzeta od trenutnega malodušja in temne podobe časa, ta književnost ne vidi namena ali pa resignira.no in ^opelo sploh ne veruje v naben smoter. Tako se, izvzemši samo Gorkega, ki s svojim delotn namanja nas ou veHkih pretresov in vihafjev, zapre sama vase, v svoje drobne in ne kdo ve kako pomembne probleme, probleme os^niljenega človeka, z življenjem prenasičenega malomeščana in inteli-gejnta, ali pa UitKorniika-individualJsta, ki se le iz svofih namenov Na začetku velike in usodne epopeje stoji kot spomenik, kot neuničljivi obelisk revolu-cionarnih pretresov in odločilnih trenutkov, iz katerih si 61ovek pred njim ni znal najti pravilne poti. Majakavski je v resnici pesnik enega samega, velikega zanosa, velike strasti — revolucije. Ves se zlije z njo. Vse njegovo delo se zrcali v njenl podobi, v podobi boja za čistost revolucioča-kati, da ji odpre. Mnogokrat je stopal mimo teh vrat. Za njimi ni bilo slišati nobenega razgovora. Ljubita se, je pomislil in ko bi se od-daljil za nekaj korakov, bi zakašljal in počakal, da se vrata odpro in da ga štu-dent povabi v sobo. Njegova želja, da vsto-pi v to sobo in si jo ogleda, se ni uresni-čila. On pa si je tako zelo želel, da stopi v to sobo in vidi dekle, kako leži na poste-Iji z odpeto bluzo in študenta, ki se skla-nja nad njo in jo z roko Ijubkuje po to-plem in belem mesu. Ponovno je odšel iz sobe in polagoma ne-slišno zaprl vrata za seboj. Stopil je do študentovih vrat in prisluškoval. Za klju-čavnico pa je vladala tišina. »Kaj neki govorita,« si je dejal in ne da bi pomislil, tiho potrkal na vrata. Molk na drugi strdni vrat ga je prisilil, da je po-trkal še %nkrat in še enkrat. »Zaklenila sta se,« je pomislil. »Nekdo trka,« je reklo dekle na drugi strani. Student ni adgovoril. Potem j,e dijak zo-pet potrkal. »Naj vstopi,« je tiho reklo dekle. »Ne,« odvrne študent. Vstane in stopi k vratam. Prlprl jih je in se postavil tako, da dijak ni mogel videti dekleta, ki je ležalo v postelji. »DefcZe je danes spet prišlo,« pravi dijak. »Kako to veš?« vpraša štndent. »Po njenih koraklh na stopni&ču.« »Ti poznaš njene korake?« Student se hoče zasmejati. »Slišim jih vsako jutro.« Student se je polagoma umikal in zaprl vrata. Dijak se je vračal v svojo sobo in pre-mišljeval: če bi bil sam na njegovem me-»tu, bi gft povabil, naj vstopi. V troje bi *e lepše pogovarjali. Potem je poslušal glasove, ki so priha,-kUi iz njune sobe. Prepirala sta se. Poznal je to po zvišanem tonu. Nekaj časa je go-voril samo on, ona je molčala. Potem je govorila ona. Nato so se naglo odprla vrata in dijak je spoznal njene hitre korake na stopnišču. Študent je šel za njo do glavnih vrat, se vrnil in sedel na stopnišče. »Je odšla?« je vprašal dijak in sedel po-leg njega. »Odšla je,« je dejal študent in potem do-dal: »Se bo že še vrnila,.« »Gotovo se bo vrnila,« je potrdil dijak. Student se je umaknil v svojo sobo in je ni zapustil ves dan. Drugi dan se sončni žarki niso igrali z njenimi koraki. Dijak je sedel na stopnišču in štel stop-nice. Student je odšel do glavnlh vrat in gle-dal na ulico. Ko je šel mimo dijaka, je dejal: »Se bo že vrnila.** Dijak je čutil, da oni ne verjame več v te besede. Ta večer je študent s kovčkom stopal po stopnicah. »Odhajaš?-« je vprašal dijak. »Ne morem več.*- »Kaj če ona pride?+> »Reci, da sem odpotoval.*< »Kdaj se vrneŠ?« »Ko bo prišla..« »Toda nje ni že nekaj dni.« »Bo že prišla, gotovo bo prišla.« Dolgo je potem dijak gledal prazno stop-nišče. Vprašal se je, pred čim beži študent: pred njo, ali za to, ker je ni in ga to boli. Na to ni mogel odgovoriti, vendar je vedel, da je pred nečem pobegnil. Z"jutraj je slišal dekletove korake, kako se negotovo vzpenjajo po stopnišču. Kakor da bi vedela, da študenta ni tu in da ti koraki nikomur ničesar ne sporočajo. To pot je prvikrat tiho in plašno po-trkala. Ko je dijak stopil na hodnik, je stala pri zidu. Ni ga niti pogledala.. »Odpotoval je.*< Dekle je molčalo. »Ne bo se več vrnil,« pravi dijak. Dekle kakor da ga ni slišala, oči je upi-rala v vrata. »Rekel je, naj ne prihajate vei,« se je zlagol. To pot ga je dekle pogledalo. Dijak je šeZ mvmo nje in stopil v svofo sobo. Sedeč na postelji je čakal, da bo dekle vstopilo. Njeni koraki so se približevali njegovitn vratom. Ne da bi trkala, je vstopila v sobo. »VrnU se bo,« pravi in sede na posteljo poleg njega. Dijak je molčal Hotel jo )e vprašatl, za-kaj je stopila v njegovo sobo, vendar je molčal. »Ta soba je ravno taka kot njegova,*' pravi dekle. »Jaz nisem bil nikoli v njegovi sobi,« odvrne dijak.\ »Tišina je podobna,« yravi dekle, kakor sama sebi. Dijak je zopet molčal in mislil na nekaj povsem drugega. »Ali imaš dekle?« gledala ga je narav-nost v oči. »Imam; le da ona ne prihaja k meni.« Sedaj sta oba molčala. Dijak se je tru-dil, da bi začutil, kaj misli dekle. »Hočeš, da jaz prihajam k tebi?« To vprašanje kakor da ga je zmedlo. »Toda jaz in on sva prijatelja,-« pravi. »Čeprav.*> »On se bo vrnil.« »Vem,* pravi dekle. »Videl bo, da prihajaš k tneni.« »Ti ni bilo všeč, ko sem prihajala k njemu?« »Nekoliko že. Sta se skregala?« »fte. On hoče, da pridem vsako jutro.« »Vsako jutro,« pravi dijak. »O čem govo-rita? Včasih se prepirata.« »Prepirava se, ko v dnevniku piše: sinoči $em srečal Miro, ni me pozdravila. Gotovo jc odšla z drugim.« »Kdo je ta Mira?« »Meni je tako ime.<* Dijak se je zadrževal, da ji ne reče, da je ni razumel in čakal, da bo nadaljevala. Nekaj časa je premišljevala, kakor da ne želi dalje pripovedovati, ali kakor da bi iskala besede. s katerimi bi bolje povedala to, kar želi. »On sedaj gotovo piše dnevnik,-* pravi ona. »V njem je polno izmlšljenih stvari. Na nekem mestu je napisano: Mnogo ve-čer.ov sem bil z Miro, toda ta večer mi je bila najbolj všeč. Kako zelo sem jo Ijubil BRANKO ILEVSKI v v Dekle s stopnisca ta večer. V dnevniku )e mnogo izmišljenih stvari.-* »V resnici,« pravi dijak, »sicer ti ne bi prihajala k njemu.- »Ko bere to, kar je napisano, mi je v začetku všeč, potem sem ravnodusna, in na koncu mu rečem: ,Veš, tu bi moral kon-čati, ne morem te več poslušctii!'« Dekle je govorilo zelo zaupljivo. »Zakaj pa potem prihajaš k njemu?« vpraša dijak. »Ne vem. Prej me je nekaj privlačevalo. Ko me je nekoč poljubil, mi je dejal: ,Dol-go se boš jezila name, toda ko bo to mi-nilo, me boš ohranila med spomini svojega srca, ker spomini pomagajo človeku ži-veti.' To je gotovo prebral v kaki knjigi. Potem me je poljubil in ni nič več govo-ril. Všeč mu je bilo, ko sem ležala poleg njega na postelji. Sklanjal se je nad menoj in me dolgo gledal. Oči je imel otrple in to me je včasih plašilo. Včasih sem se upirala in navadno sva se takrat začela prepirati in jaz sem odšla. Ali pa mi je včasih go-voril: ,Rad Ijubkujem tvoje laseV Položila sem mu glavb na, prsi in on se je kakor otrok igral z mojimi lasmi, vendar jih ni nlkoli pogledal z očmi. Samo s prsti se je igral in gledal- nekam daleč. Ko sem ga prijela za roko in si jo položila na prsi, jo je hitro odmaknil in se spet pričel igrati z lasmi.-" Dijak je zasanjano poslušal njene bese-de. Potem je s pogledom nalahno drsel po njenih laseh in se ustavil na prsih. Ona je to čutila in se ni branila. »Te smem poliubiti?-* je vprašal. »On me ni nikoli vprašal.« Potem so ji ustnice začele postnjati ve-dno bolj tople. Zvečer se je vrnil študent ravno tako kot )e odšel. Bal se je, da njegovega prihoda ne bi kdo opazil. Spet sta skupaj sedela na stopnišču. Dijak spregovori: »Dekle je prihajalo.« »Vem,« pravi študent. »Jutri bo spet prišla,- »Se veseliš9« »Sedaj prihaja k meni.*1 Dijak' je vstal in pustil študenta samega na stopnicah. »Kaj neki počne sedaj, sam?« je drugi dan vprašalo dekle, ko je ležala v postelji prx dijaku. »Ne vem,*> odvrne dijak, »morda prislu-škuje pri naših vratih.-« Dekle spet vpraša: "¦Ko je včeraj prišel, je ka) vvrašal zame?« »Da, vprašal je.« <+Kaj si mu dejal?« »Da sedaj prihajaš k meni.~ »¦In kaj je odvrnil?« ^Molčal je.« »Ah,*1 vzdihne dekle, »gotovo mu je bilo težko.« Dijak je čutil, da mu ona to pot ne nudi vsega, kar bi mu lahko, vsega, ,kar je pri-čakoval. Njena roka je oslabelo Ijubkovala njegov vrat, potem je otrpnila. Polodprte oči so se zastrmele v vrata, kakor da bi slutile odhod. »Zakaj ne pišeš dnevnika?- vpraša dekle. *On ga piše,« odvrne dijak. »¦In sedaj nima nikogar, komur bi ga bral« Dekle vstane. Dijak je molčal. V ušesih so mu odzva-njali tako znani koraki s stopniščn. Samo da so tokrat bili ti koraki v njegov sobi, morda zadnjikrat v njegovi sobi. »Bolje bi biio, če sploh ne bi prišla.« »¦On me sedaj čaka,« pravi dekle, med-tem ko si je pred ocjlerialnm urejalo lase. •*Tudi pri tebi b' biln isto. Jutri, ko bi prišla, bi mi ti sam rekel, naj grem." »Prav imaš.*' odvrne dijnk »Mislil sem, da bo vse fi,rugače.~ »Se ne boš jezil, če sedaj odidem?« •Ne ,ne bom — ne br>m sp jszil.-" pravi, ne da bi jo pogledal. Slišal je samo, kako so se zaprla vrata, in njene korake, ki so se izgubljali na hod-t niku do študentove sobe. PREDSTAVUAMO VAM ŠTUDENTE PESNIKE, PISATELJE, PUBLICISTE IN LIKOVNE UMETNIKE Z BEOGRAJSKE, ZAGREBŠLE, SARAJEVSKE IN SKOPJANSKE UNIVERZE UMETNOST in POLITIKA Ob kongresu književnikov Jugosiavije ˇ {mo sploSnega zanimanja M estetska vprašanja kot za-vestnega ali nezavestnega odra-ianja splošnega odnosa med člo-vekom in družbo, med človekom tn tem, kar je ustvaril, se to za-nimanje, morebiti napak. more-biti tudl ne, še posebno očituje t problemu odnosa med umet-nostjo in politiko. Na eni strani zato, ker se je pojma politike sčasoma oprijel pomen vsega odtujenega, vsega, kar omejuje, dočim je umetnost že sama člo-vekova narava, njegovo zavest-no in podzavestno, njegove že-Ije in hotenja, njegova človeSka svoboda. Na drugi strani, za nstvarjalca samega pa pomeni ta antonimija razločevanje med umetnikom in družbenim bor-cem, med doslednim umetnikom in političnim konformistom. V tem problemu pa je hkrati za-obsežena tudi vsa kompleksnost nmetniškega ustvarjanja. Ne moremo se izogniti dejstvu, da se je človek prav v današ-njem časv odtujil psihičnemu v korist fizičnega, da je prav da-nes splošno veljavna Marxova kategorija odtujevanja. Toda prav tako tnoramo omeniti, da je uspelo socializmu že danes kompenzirati odtujitev, ki jo ustvarja progres tehnike s tem, da vrača Cloveku njegov druž-beni in individualni interes. Z ekonomskim osvobajanjem člo-veka, člgar srefcni očividci omo, je prav mnetnost tista, ki izpo-polnjuje njegovo osvobajanje v celoti. Optimizem človeka je v socializmu, ki mu bo dal svobo-do, ga rešil odtujenosti, ki bo postal stvaren z njim in zanj, ne da bi pri tem pušfcal nespreme-njen njegov odnos do ustvarje-nega. V povsem očitni zmagi progresa v svetu, so prav socia-listi tisti, ki se imajo najmanj Cesa bati, ki jim je resnica naj-bolj potrebna. Z resnico pa se sovražnik ne more okoristiti, odtujen In negotov v strahu in kompleksu samoprevare postane sam sebi laž. Socializem pa je zgodovinska nujnost, nihče in nič ga ne more zaustaviti, pa čeprav ga lahko ovira in zadr-žuje na njegovcm pohodu — ki jo moramo pospešiti z akcijo, svobodno akcijo ustvarjanja. Ne verovati v umetnost, bati se je, pomeni povsem isto, kot batl se stvarnosti, ki jo ustvar-jamo in ki jo želimo korigirati v interesu človeka, v čigar inte-resu umetnost tudt vselej govo-ri. Omejevati svobodo v imenu svobode je licemerstvo. Pouda-riti moratno bistveno značilnost umetnosti, to, da je le-ta pro-gresivna brez ozira na politično orientacijo ustvarjalca ka.iti le če se zavzema za človeka, za njegove interese, le tedaj je resnična umetnost. Umetnost je vselej pretkana s človeško etiko in če umre v umetniku huma-nist, potem umre v njem tudi nmetnik. Umetnost je progresiv-na že zato, ker je v njej lepota ln lepota je najizrazitejša last-nost človeškega življenja. Kol se sicer mora umetnik kot na-predni intelektualec postaviti na stran progresa, na stran tistih, ki vodijo to akcijo, pa kot umet-nik ne sme opravičevati ničesar, kar je v umetnosti lažnega. Ce se pesnik znajde na strani ti-stih, ki niso pesniki, na strani politikov v službi progresa, po-tem to šc ne pomeni, da bi on sam v interesu politike prene-hal biti pesnik. Pri tem pa mo-ra ostati veren poetični resnici, človeškemu idealu človeka, kaj-ti nameni tudi najbolj progre-eivne politike so nujno Ie bližji, pa žeprav plemeniti in iščejo to-lerantnost in konformizem. Ob-stojnost poezije pa zagotavlja Izključitev iz trenutne družbene koristnostl, ki bi ji bila zavest-no pridodana. Umetnosti je last-no ustvarjanje za večnost, zato tudi pronica kar najgloblje, da bi tako lahko prinesla na dan tudi najbolj skrito, tisto, kar bo x prihodnosti, Se že ne novo, pa Tsaj aktualno. Težave pa so naj-veSje takrat, kadar mora utnet-nost kritizirati negativno v po-litivnem, slabosti v družbenem redn, za katerega se je odločila, kadar tisti, ki so za to stanje, nasprotujejo izpovedovanjn teh slabosti v interesu akcije, kadar se, kar je Še najslabše, temu upira že sama umetnikova za-vest. To je razpotje, na katerem ptenehajo biti tnnogi umetniki nmetniki. Umetnost in politika nista le dva načina boja, sta šc več, sta dva načina življenja in 6e prinašata enako resnico, po-tem ta nima enakega življenja In nista enaka niti fcdaj, kadar se borita za isto življenje. Trd je zid umetnosti, ob kate-rem se razbijajo vse estetike in vsa vnaprej vsiljena hotenja. toda prav to je hkrati tudi ma gija umetnosti in razlog, da so jo povzdigovali v božanstvo in ji pripisovali samostojnost eksi-stence. Kdor vdre v umetnost s: hočem, tega odbije od sebe. Na ta način se je tudi obvarova-la buržoaznega in drobno buržo-aznega prostituiranja, reakcio narnosti, služabništva, okrutno •ti in je vedno bila in bo pro-fresivna. Takšne so tudi tiste mojstravint umetnosti, pojmo- vane kot skrajno reakcionarne in pesimistične, ki pa v resnici najjasneje odražajo človeka, po. polnost njegove »nepobožnosti« in nemoč, da bi ga spravili pod kokršnekoli dogme in formule, da bi mu vsilili tisto, kar bi ga oviralo. Tisto, kar v življenju moremo in moramo, poraja v umetnosti navideznost in neiz-delanost. Zato tudi poeziji niko-li ne moremo zastaviti vpraša-nja, kako izpovedati stvarnost, temvefc, zakaj jo je stvarnost tako odrazila. Politično-tenden-ciozni aut aut v umetnosti ne obstaja, kajti unaetnost je v prvj vrsti hutnanizem in prav v tej njeni vlogi nastopajo včasih tre-nutki, ko se nam zdi, da zavira čas, da je sovražnik progresa, ki bi si tudi s krvjo izsiljeval pot. Toda to je Ie privid, kajti umetnost čaka na tisti čas, ko jo bodo spet spoznali za progre-sivno. V težnji za smislom in lepoto je umetnost boj proti družbenim konvencijam, ki po-tuhnjeno oprezujejo. Poezija je drzen in nevaren posel, pa čeprav je biološko nn-jen in samozadovoljno lep za ustvarjalca in za tiste, ki ga do-življajo. Delo pesnika ni rekre-acija, temveC ustvarjanje, od-krivanje, večno gibanje naprej in na tej poti tudi ginevanje. Pesnik ni potreben samo sebi, potreben je tudi družbi, člove-ku, potreben je toliko časa, do-kler nismo vsi osvobojenl, do-kler nismo mi vsi pesniki, do-kler vsaj indirektno ne doživ-ljamo lepote. Zato tudi mora biti pesnik svoboden in nevezan. Poezija je moralno dejanje in to moralno ne navzven, napram konvencijam, temveč do same sebe, saj nosi v sebi moralno smotrnost, saj ne priznava ne laži ne ozirov, saj je človekova iskrenost, doslednost, je njegova resnica. Umetnost ne more ni-koli postati politika, saj nastaja i« obstaja kot njeno nasprotje, kot nasprotje vsega, kar človeka veže in omejuje, kar ga odvrača od človeške biti. In če bi se že lahko kdo skliceval na umetnost ali se je posluževal, potem po-litika to nikoli ne morc Vsak Las ima svojo besedo, vprašanje časa je vprašanje sti-la, kajti utnetnost je modifika-cija stvarnosti, zaradi česar je tudi ne more zapostavljati, še več, daje ji vitalnost z nekim novim svetom. V tem paradoksu stvarnosti in modifikacije, ki te-ži k resničnemu človeku in ki je modifikacija satno v odnosu na to stvarnost, v tem eksistira umetnost t najpomembnejših stvaritvah. Obsoditi umetnost na racionalni realizem, potneni pov-sem isto, kot uniciti jo. Ta naj-bolj privlačna koncesija napih-njencev, mediokritov in glorifi-katorjev pa je najbolj pogubna za umetnika. Še posebej tedaj, ko je to način, da se umetnost obdrži v svojih rokah, kadar bi stali za umetnikovim stolom in mu diktirali temo, pri tem pa poudarjali svobodo ustvarjanja o onem, kar je ustvarjenega, ko se vsako umetnosti svojsko lzra-žanje proglaša za reakcionarno in dekadentno. Ce poskuša nek-do kot umetnik v imenu svoje neodvisnosti, umetniško sprego-voriti (v tem primeru resnično slabo — mislim na Pasternaka) v nekem svetu, ki še vedno vse dojetna le politično, potem se tudi to sprejema Ie dogmatično in kot politično gesto. Iskati go-lo političnost v ustvarjan.iu umetnika, kar delajo enako tako levi kot desni, ki vidi progres v smotrnem razvoju narave kot celote, ki zaradi današnje odtu-jenosti išče pesnlštko intuicivno smotrnost, muzikalno povezanost z naravo, je pravzaprav prosti-tucija in trgovanje z obeh stra-ni. Vprašanje dosledne, humane, umetniške, brezkomisne svobode je vprašnje upravičenosti obsto-ja umetnosti. Toda to upraviče-nost izpričuje že njena zgodovi-na. Umetnik ne pričakuje in ne prenese odgovornosti, ki bi tnu bila vsiljena, saj nosi v sebi naj-večjo odgovornost, zaradi kate-re tndi ustvarja. Umetnik mora nujno biti tudi subjektiven, da bi lahko ustvarjal subjektivno, biti mora globok, da ne bi bil plitek za druge, sicer lahko te-mu nasprotno postane abstrak-ten, lažnivo splošen. Poezija ni regresivna, če je subjektivna, regresivna je le tedaj, kadar ni poezija, takrat pa postane tudi nemoralna. In prav to individu-alno, to zakopano, to, kar je družba pregnala človeškega, tndi to je treba izkopati in razkriti v interesu osvoboditve. Pesni-kovo področje boja je poezija in če se njej izneveri, potem se izneveri tudi bo.iu za progres. To je pesnikova dolžnost ne sa-mo napram svojemn imperativu, temveč tudi napram imperativa resnice. Pesnik se bori za in-tegralnost človeka, ki so ga od-tujile sheme družbe. Sen proti neSloveški stvarnosti je tudi sen za človeško stvarnost. Umetrtost ni samo iskanje smisla, temveS je samo najdeni «misel, je akci-ja, in Le jo sprejmejo tudi dru-gi, potem »pretrga satnoto, v ka-teri je nastala«. Njena tendenca je*izenačiti resničnost s*snom o stvarnosti na vseh področjih do popolne integralnosti, ne da bi se pri tem vračala, temveč si poskuša najti pot skozi že ustvarjeno, njena tendenca je življenje in ne težnja, biti več-no nova in večuo iskati. Poezija je osvoboditev emocije, brez-kompromisna, nujno svobodna osvoboditev dratne v človeku. Navajen na dosedanjega in skritega sebe je sodobnik neza-npljiv in pogosto tudi sovražen odkrivanju. Resnični pesnik pa nikoli ne sme zapasti v dvome in pesimizem zaradi obsodb io prezira malomeščanstva, katere-mu se zdi vse poetično nenor-malno in nemoralno, ker se v svojetn siromaštvu in bojazni skriva za konvencionalnost, za uvelost, za nečloveško in nepro-gresivno. Takšne obsodbe malo-meščanstva naj pesnika le vzpod-budijo. Laž ni potrebna tistemu, ki se bori za novo, in pesnik potrebuje novega. Kadar vodilne sile neke pro-gresivne družbe, zavedajoč se narave umetnosti in če imajo možnost - osvoboditi jo, jo tudi osvobajajo, potem dobi ta umet-nost tudi svoj pemen, pa čeprav bi naletela na nerazumevanje in odpor. In končno je to tudi do-sanjan stoletni sen, dobojevan je boj umetnika in umetnosti, da bi dobila državljansko pravico svobodnega izražanja in s tem tudi priznano družbeno npravl čenost. Zaradi tega tudi ne tno remo drugače, kot da povzdigu joče razpravljamo o Programu kajti s tem povzdigujemo tud) resnico in svobodo. EDUARD KALE Miloš Sarič: Ptica Še tri vprašanja Lanskoletnj dobitnik NIN-ove nagrade za lite-raturo je beograjski književnik Aleksander Vučo. Ob tej priliki ^iu je uredništvo sarajevskega štu-dentskega lista zastavilo naslednja tri vprašanja: Kaj mislite o sodobnl jugosiovanski literaturi? »Kvalitativen in kvantitativen vzpon, ki se čuti tudi v tem, da se je pričelo razvijati zanimanje za jugoslovansko književnost tudi v tujini. Prevedena iela odpirajo pot in lahko pričaku-jemo, da bo naša literatura za-vzela prvo mesto na svetu. Ko govorimo o kvaliteti, mislim na beletristiko (roman, povest) Precejšnje je zanimanje za naš esej, kar pa se tiče poezije, mi- slim, da ima pri nas veliko t*.«-dicijo in da njen razmah še ni prestal. Ocenjevanje pouianjk-ljivosti je precej težko, upam pa, da bo nekaj antologij, ki jih pripravljamo, vzbudilo večje zanimanje. Na prvi pogled izgleda, ua smo lahko najmanj zadovoljni / našo kritiko, ker po celi plejadi naših starih kritikov mi tako rekoč nismo imeli neke srednjc generacije, in je tako vsa teža na ramenib mladih. Razumljivo Panorama beograiskih pesnikov Sodobna poezija beograjskih študentov se je potopila v iskanje. je vzvalovand, trda, opojna, mladeniško mračna, polna, deltoidna,, iracionalna. iskrena, je poezvja — vsa pre-dana idealu iskanja, zanjo ni ne vrnitve ne miru. Nikomur ne pride na mhsel, da bi gle-dal na vse pesnike z enakimi umirjeni, vezani na nekaj in očmi, da bi se mv. zdeli vsi da bi, vzdevajoč posamezni-kom naziv obsedenci, tako po-imenoval tudi vso generacijo, TOMISLAV CVETKOVIC: Ono što sam ja Možda sam se okrenuo i postao. Uhvatio se. Tako sam nekud jako trčao dok se nisam sustigao. Posle je sve to ličilo na razgovore izmedu mene * nekog: daljine, rebra, koraci. Nikoga nije bila. Ja sam se posmatrao stoječi u blizini ko da me dozivaju. Onemeh. Vidall su me golog, razdrl}enog. Imao sam ogromnu moč i tajno značenje lika. Krio sam se u tamu, spoticao pored plotova, dolazio noču pred kuče i gledao šta rade. VLADIMIR STOJSIN: ki j{ matnjka samo nekakšen verižni most dejsten, pa, bi po-staia eden izmed vodilnih na-ukov našega sodobnega pesni-štva. RazUke so očitne in podob-nosti dokončno razjasnjene. Ti pesniki stopajo v življenje z raznih, večinoma jutranjih brd, so odkriti, nekoliko po-nosni, malce zviti in se, kot bi lahko rekli, razd(U]ajo na vsa-kem, koraku. Toda ta literatu-ra ima plemenite navade ne-kega nhkoli izsanjanega prija-telja, na primer Don Kihota, če že govorirao o literaturi, ki ji nisa one strane Vremena i mog plemena dojvm jedno deto oteto, I krijem ga u šupljine svoje senke, u svoje slane Ponore u kojim sam dugo veliku nadu okreto U zoru na moru tragom soli sa one strane. Posle ove sobe i ove seobe u klopko boje Najzad odmotanih koraka stačn lice u lice Pred pest sunca, pred biljku u kojoj se zvezde roje Pred okamenjenim lešom zmaja semenoubice Posle ove sobe i ove seobe u klopko boje. je, da morajo Ijudje, ki se Se formirajo, tavati ˇ svojih lite-rarnih pojmovanjih in to je po mojem mišljenju razlog za ne-gativne ocene. Vendar pa sem prepričan, da se bo iz teh ljudi izoblikovala skupina zelo dobrib kritikov, ki v ničemer ne r>odo zaostajali za našimi pisatelji in pesniki. To, kar je značilno za te mlade kritike, je zavidljiva kultura in pismenost, s katero začenjajo, to je nad kulturo in prsmenostjo, s katero so pričell starejši. Vendar je nevarnost za te mlade kritike. Zaradi pomaaj-kanja prikazov in kritik laši časopisi in revije sprejemajo kritike mladih in s tem pri njih ustvarjajo občutek, da je ta književna panoga zelo donosna in da se z njeno pomočjo lahko pride do materialnih sredstev. To je vzrok za pojave površuosti pri ljudeh, kl bi se tej površno-sti lahko izognili, če bi vlagali ve6 truda v svoje analize. Dosti je govora o morali, vendar ne bl smeli tn iskati razloge za ka-rierizem in lizunstvo. Bolj sem naklonjen misli, da so to njiho-va prepričanja.« Nam lahko poveste, kako vi delate in v tem smislu dati neko priporo* čilo mladim. »Verjamem, da receptov nt Jaz jih nisem nikoli imel. Glo-boko mj je samo žal, da v Liv-ljenju nisem imel dovolj časa, da bi se spoznal s svetovno li- teraturo v tisti meri, v katerl bi mi bilo potrebno. Razumem, da je na prvem mestu življenje, vendar inaa zelo važno vlog« tudi poznavanje svetovne litera-ture. Mislim, da je napaka veli-kega dela naših pisateljev, da niso profesionalci. Književnost zahteva celega človeka. Zelo iai je žal, da v življenju nisem mo-gel biti profesionalec v dovolj veliki meri. Poznavanje litera-ture je najboljša garancija, da se človek izogne vsem vplivom, da se dvigne nadnje. Jaz imam glavni plan. PiŠem definitivno. Pretipkavam samo dvakrat. Ne delam verzij, kakor Davičo, ki po šestkrat prepisuje svoje spise. Kar se časa tiče, najraje delam dopaldne. Mislim, da je, kar se romana tiče, potrebno napisati vsak dan vsaj eno tipkano stran.« Kaj delate sedaj? »Delam na tretjem delu svoje trilogije. Od vsega najbolj lju-bim poezijo, toda za sedaj ni-mam dovolj koncentracije. Ven-dar sanjam, da se botn nekoč vrnii k poeziji. Pripr^ljam celo zbirko Alge, za katero aem se nekako zarekel, da mora izili do konca leta 1958. Rad imam tudi film. Po mojih scenarijih so posneli celo dva filma, ven-dar nisem ;a-dovoljen ne s ^e-nariji, ne s filmi Mi imamo čudovite scenarije, slaba je sa-mo njihova realizacija. Pri nas nimamo krize idej, pač pa krizo realizacije teh idej.« ATOMIZIRANA DRAMATURGIJA la.m\. Skica za spomenik Ionescova dramaturgija st je dvignila na platformi strahovitih sokov, kl jih ]e iz-zvala druga svetovna vojna in senzib llnosti damašnjega 61ove-ka, na platformi atomskih od-kritij, ki človeka naše dobe sl-lijo, da gleda na bodočnost kot na kozmično katastrofo, na plat-formi Hirošime in vsega tistega kar v današnjem Sloveku «l;r.o potencira nesigurnost in tesao-bo. Negotovost, tesnoba, nelo-gičnost življenjskih pojavov, — to je rdeča nit, ki jo ?:asledimo v vseh Ionescovih d^lih ln gs povezuje s Samuelom Baoke-ttom in Arthurom Adamovom, s katerima dvema tvori avant* gardistični trio sodobnega fran-coskega in svetovnega gledah-šča. Ion.esco se Je pojavil nepri-čakovano in iznenada, ka Kor je tudi v njegovi dramatur-giji vse nepričakovano in pre-senetljivo. V času, ko smo bili pripravljenj verovati, da nima-mo več kam od novotarij, se Je pred n^imi nenadoma pojavl] nek popolnoma nov, nepričako-wan svet. Prvl vtis, ki ga v nas zapu-sti ta svet, je zmedenost. Vse pri Ionescu nas zmede. Nje-gova logika, besede, ki jih upo-rablja, praznost in ogolelos* njegove dramske kon^trukciie V njegovem svetu se vse prične prirodno ln običajno, konča pa se somnambulno in fantastično Prazn^ scena. Zvonec. Gospodi-nja odpre vrata ... »Je gospoa profesor doma?« »Da, pričakuje vas«. In učna ura se prične. -Ta vadna šolska ura. Profesor mu-t< učenko, učenka profesor-ja ... A* na koncu nož in haluci-nacije. Med lema dvema poloma. tem n.enavadnim začetkom n fantastičnim koncem ustvnrja Ionesco svoje drame, i doslej še neobčuteno dramsko intenzi-teto in doslej še aevideno kon-strukcijo. Ionesco nas s smelostjo sr.o« jih logičnih zaključkov po-hujšuje. Don Juan je pohujšal Sganarella s tem, da je vei val samo v to, da je dva in dva š*i ri. Ionesco pohujšuje današnje Sganarelle s tem, da gre še da-lje: on ne veruje niti v to, kar D.am Je bilo vsem še do včeraj tako logično in nepobitno pra-vilcf. On trdi, da je dva plus dv^ tri! all celo pet! Včasih, zelo redko, Je lahko tudi štiri. Pri tr t nas preseneča to, da — vo-denim z Ionescuvo roko — od-krivamo. da tudi mi prav za prav ne verjamemo v to abso-lutno logifcnost življenjskih po-javov ln ?utimo določeno tesno-b-, ko vidimo, na kako krbkih nogah stoje dejansko ti zakoni formalne logike, na katerih ob-stajamo. In <5e gledamo stvari s tega aspekta, nam n.obena io-gičnost nl toliko logična. kakor ie logična Ionfscova npiogičncst. ri Ionescu ne" rodi ideja ideje, pač pa beseda rodi besedo Njegove ttesede nvso sredstvo, s pomoAjo katerega nekaj pove, temveč so n,jegov material. Njegove nepremišlje-ne besedne igre delujejo na nas akustičn.o in nas nekam nosijo in mj se jim prepuščamo,/nje da bi razumeli, kaj se dogaja. De-loma iz radovednosti, deloma pod vtisom magije teh besed, se vzpenjamo vse »nše in više, besede nas nosijo . Ko pa se znajdemo na vrhuncu. nam Io-nesco spodbije tla izpod nog in spet se znajdemo na začetku. Tako neprestano, kakor da naiti nekdo odvija deset metrov film-skega traku in pričenja projek-cijo enkrat z enega in dirugič % drugega kraja in v različnih ritmih. In končno, če smo ze prl filmu: ali ne nadaljuje Io-nesco (v nekem gotovem ozlru) v gledališču to, kar ie za-Cel Louis Bunuel pri filmu? Nenad GOIi Štirje obmorski lesorezi Reka se vedno bolj razvija v fakultetno mesto, Okoli 1000 ' -študentovtrehvisokihšolinmedicinske fakultete imti svoje probieme in želje. Toda ob zahtevah in željah se večajo tudi obvezncsti teh mladih Ijudi — ki so prišli sem iz vse države — do skupnosti, v kaferi žive. Golovo vas bo zcmimalo, česa pogrešajo leški študentje v vsakdcmjem življenju y predaval-nicah in izven njih in kaj bodo morali napraviti sami fer njihova študent&ka organizacija, da bo njihovo življenje tak-šnor kot je v drugih univerzitetnih centrih z večjo tradicijo. To pot je obiskal reške študente naš sodelavec Marjan Kiinej, ki je... no, sicer pa so pred vcrmi njegovi zapiski. Reškl šfcudentje Imajo skromno pretek-lost. Pomanjkanje tradicije. specififrnl po-goji reških visokih šol in relatlvno kratek čas študija, vse to jim onemogoča, da bi se hitro uveljaviill, . kakor se llahko njihovl kolegi v drugih univerzitetnih centrih, kjer so že uhojene steze študentskega živ-ljenja. V pogledu vlsokih šol je Reka spe-clfičen konglomerat. Sole žive samostojno, vsaka za svoje cilje. jasnega cllja pa pred njiml. ni! Prav ?atone bi bilo napak, če bi ustanovili svet, a"ll kakšen drug organ. ki bi koordiniral delo visokih šol ln fa-kultet. obenem pa bl ustvar.ial ugodniejše pogoje za ustanavljanje novlh oddelkov ln čol. Polzimsko jutro na reških ulicah. Z od-padlim listjem po pločnikih in z mrtvimi, belimi ladjami v pristanu. S turlstično se-zono j,e umrla tudi prostitucija. tako da sreča čLovek dvomJjive ženske le že v kak-šni zakotni zajtrkovalnici- — Ulice ožive šeLe okrog šestih zjutraj. Prebujajo se kot dOijenček, ki m njem pa rešilni pas in ik/nnilo. Hodnikt so dolgi in svetJi, po stetiak pa vlse zemlje-vldi naše obale v naj,razli-6neiših dimenzl-jah. Povsod je polno znak-ov iz pomorstva. rlsb ln drugega, čemur neuk človek v teh reč»h nitl lmena ne ve- Tistih nekaj mlnut do odmora je kmalu razparal glas električnega zvonca ln to me je mimogrede spomnilo na dobre gimna-zijske ča&e. .— Iz predavalnlc so dostojan-stveno odkorakali pirofesorji, za njiml pa so ee vsuli študentje. Netoai trenutkov kasne-je so po hodnikih obviseli ournulusl ciga-r«tnega dima. Takle odrnor med pogrovorom kaj hitro mine. potlei pa je treba spet v predavalnico. da se človek nasrka novega zinanja. Na hodnl'kih ostaneio samo pocin-kanl pepelniki na visokih stojalih, Iz njih pa *e kadi kot s starih. dobrih žrtveni-kov•.. » PERA OREPlCA, pTddsednlka Z$ na re-škl VPŠ, sem mimogrede ujel v takšnem odmoru, da bi malo pokramljaLa o delčku življenja reških študentov — bodočih po- — Učilnice na Višjl pomorskl Soll so tako majhne, da je normalen pouk skoro onemogočen. Slavba ie zasidrana v promet-nem delu mesta. v predavalnicah pa je po 80 študentov. Nekoč so imeli boljše i>ro-store, kasneje pa so jih zamen.iali z neko drugo šolo. — Učnl načrt preobremeniuje žtudente prvih letnikov, za sLušatel.ie dru-gih letnikov je nekoliko lažjl. kljub temu pta obsega že vedno veliko Število predme-tov. Sola nima modernih sredstev ln !n-etirumentov. učiio se o mnoglh stvareh. ki jih ne morejo vldetl .. • Vlšjo pomorsko šolo oblakuje okoli 280 Studentov, med njimi je 80 slušateljev ^ lz LR Hrvatske. ostali pa so iz Črne gore. Stovenije in drugih republik. Med sluša-t«lji je tudi 8 deklet, ki so v ekonomskem oddelku. Brez štipendii ie samo 16 slušate-ljev, pa še ti upajo da jlh bodo v krat-kem doibili. Št.uderjtiie pomorske šole so zveč\na etarejš^ ker so orišl'. vanio lz elužb v .pomorstvu. zato Imajo štlpendije tudl po 10.000 dinariev. Povpročna starost žtudentov ie 30 let skoro polovica od vseh je poročenih. nekaterl Imaio celo po tri Otrofce ... Od 280 študentov Višie oomorske, šole Jlh stanuie v študientskem domu samo 8, ftw5ina pa privatno. Kot padnajemnikt pla- Neopmvičena ura Stavba VIŠJE SOLE ZA MEDICINSKE SESTRE je bila prenovljena pred letl. V njej je tudi Srednja medicinska žola. vse pa je stnpano v prema.ih,ne prostore. Premalo je .pro&torov, je takoj ob za-četku razgovora potožlla črnolasa predsednlca Zveze študentov VSMS. Pogovarjala sva se v udobnih, pletenih stolih na hodniku. Pned nekai minutami ie končala dopoldan-sko prakso. »Sploh pa,« je rekla, »smo s po-ukom preobremenjeni. Prvl letnikl lmaio po 6, drugi ln tretji pa po 10 ur predavanj In prakse na dan.« — Cez čas je nadalie-vala: »Naša šola se je razvlla iz S^ednje medicinske. mnogo kolegic ie prišlo iz sliužb. Sedai nas je 53 študervtk in le 4 „#0 brez štipendije. Slušateljice prvega letnika imajo po 6000 dinarjev, ostalih letnlkov Pa po 7 do 8 tls-oč dinarjev mese6no. Tlste, kl so že bile v službah. imaio štlpendijo v vi-šini plače- Oskrba v domu ie 6 »tlsočakov« In tako ne ostane bruckam niti dinar 7.a kaj drugega, to pa ni prijetno. Od vseh študentk jih stanuje v domu 38, ostale pa prlvatmo. kjerkoli v mestu, ker v domu nl prostora za vse. Kot podnajemnikl plač"j-jejo sobe po 3 do 3500 dinarjev.« Komaj sem vpr-aSal, kako ie z učbenikl, že me je prekinila: »Učbenikov ln skrtpt sploh nlmamol V tem ie t.udi težava. Na šoli predavajo »honorarcl«. kl so že tako preobremenjeni z delom na svojih delov-n'lh mestih, da ne utegnejo pisati za nas še skripta! Ob predavanjih in praksi nam sploh ne ostane kaj pirida časa za kultuTno-zabavno žlvljenje. Izhod lz doma ie dovo-ljen štirikrat tedensko do 11 ure zvečer trikrat pa do 21. ure. To je vse. Znano pa j«, da v v&ei Reki itudentie ntmaio nltl enega prostora. kier bl se lahko sestaiali To je žalostno.« Nezaupno me 1e pogledala ln s« pogrez-nlla še globlje v stol. So tudi te stvarl za mojo beležnico? Študentke Višje šole za medlclnske sestre ob delu rfške Zveze štu-dentov nekako odrivajo In zapostavljajo kar vsekakor n! prav! Režim v šoll ie na višku. predavania so stroao obvezna. Kdoi dobl eno neopravičeno uro, zgubl semester. To se bo v kratkem prlmerllo šestlm koli;-glcam •.. Trkamo na vsa vrata Neka/j sto metirov od Viš.ie šole za medl-cinske sestre je stavba Medicinske fakul-tete. ki je edina reška fakulteta. Bilo ,]e precei kasno. tako da ni bilo upanja, da bi našel na šoli koga od študentov. Naj-pametneje je bilo. da sem zajadral do štu-dentske menz>e. To je nekdanja gostllna Triglav, ki je zasilno preurejena v men-zo. Kljub temu pa ie nehigienična. V nočeh se spremeni v tretjerazredni kabanet z dvomljivipii ženskami. podnevj pa se spet pielevl v skromno študentsko menzo s sla-bo hrano. Tu sem srečal tudi trl kolege — medl-cinoe, ki so bili na mah pripravljeni, pri-povediovatl 0 življenjm reških študentov In posebej o svojt fakulteti. Govorili so vse-vprek ln mjoja beležnica de navdušeno po-žlrala bes^do za besedo. MEDICINSKA FAKULTETA na Reki se razvija nenavadno hltro, ea1 Ima že danes, brez III. letnika, 340 šfcudentov. Predvideva-jo, da se bo že prihodnje leto vplsalo 150 do 200 novih študentov; 1960. leta jlh bo že okoll 700. Ob tolitešnem številu študentov bo kmalu prišlo do novih problemov- Kapa-citete študentskih domov že danes ne od-govarjajo več. V Reki sta samo dva domo va, eden na Sušaku (s 45 posteljamt) ter novl blok na Podmuirvici (s 70 posteljami)-Sobe so prenatrpan« sai stanujejo v n.ilb namesto dva — kar štlnje šbudenti. Reškl študentl že nekai časa iakajo. da se bodo lzselili stanovalcl" lz dveh novlh blokov, namenjenth z,a študentski dom. to-da vs© do danes je ostalo prl starem. Edl-na »tpot rešltve« ie &radnja novih stavb. kot so predvidell v načrtu gradnje študent-skega mesta. Z Izgradnjo študentskega kluba, menK^ ln' primernih Sportnih tere-nov v bltžini mesta, bl bile rešene zahte-ve, s kateirimi tir^kajo študentje vsak dan na vrata družbenlh organov. Seveda so voljnl prl izgradnjl teh ob-jektov pomagatl tudi sami, z nestrokovniml gradbeniškimi deli in z izgradnjo športnih objektov. Reška fakulteta ie medrepubliš-kega znača.ia, zato nai bl vse naše republl-ke, v razmerju s številom svojih študen-tov, sodelovale prl Investlranju teh obsež-nih del. To bi bil v tej situaciji tudl edini izhod. O tem ml je prlpovedoval ZLATKO PERMAN, sa nj,im pa Je nadaljeval TOMO MAJKUS, žtudent mediclne: »Polltika razdeljevanja štipendlj. posebno z,a medl-clnce, |je nezadovoljiva. Praksa kaže. da so v najboli kritlčneim položajoi študentje prvih ln dirugih letnikov, kjer ie Stevilo štipendij minimalno, razpon je namreč od 3 dq 6 tisoč. Ostall letnikl so mnogo na boljšem. Vse kaže. da zdravstvene ustano-ve, razna podjetja ln občine nlso pokazale dovoli Tazumevanja za mlade l.iudi. Sicer pa je mnogo takih. ki lmajo štlpendije. pa jih ne pre.iemajo redno. Bilo ie več prlme-rov, da študenl nl dobil štlpendije že trl mesece. pa čeprav je brez staršev- Priporo-čena pisma ln lntervenclje po telefonu po-magajo le kdai Pa kdai. Vsl pa veimo. da 1e treba v menzi plačati vnaprej. — Take stvari gotovo demorallzlrajio človeka.« Poleg tega so pred reškiml študentl še drugl problemi. Eden od najv&čjih ie brez dvoma stanovanjskl. Kapacltete domov ie vedno nlso zadovoljlve. da bl mogle ugo-ditl vsem zahtevam. Samo 13°/n mediclncev i-e v donro kai n? o?tal1? Mlslim Ha ip Vrata v svei dovolj, če mimogrede omenim, da ie sta-narina privatnih sob celo višja od 3000 di-narjev na mesec. Ko pride letna s^ezona. proti koncu maja, se znajde študent spet v borbi za obstanek. Poiskati ei mora dru-go sobo, ker tniiristl lahko plačajo mnogo več. Tako so vsi vesele polet.ia, razen štu-dentov, ki postanejo proti svo.ii volji — turisti. Posebno pozoirnost zaslužl tudi piroiblem kulturno-zabavnega življenja. V tem pogle-du nl napravil odbor ZŠ še ničesar. Stvar bi lahko rešili. 6e bl Reka imela prostore za študentski klub. kot jih imajo ostali univerzitetni ¦ centri. V n.iem bl se lahko srečevali študentje. prlšlo bi do izmenia-ve mišljenj itd- Tretji kolega je mimogrede povedal še nekaj stvari, ki girenijo živLjenje žtuden-tom medicinske fakultete: »Fakulteta ni-ma svoje knjižnice, tako da porabimo 2 do 3 mes&ce, da pridemo do potrebnih knjig za izpite. Ski-ipt ln učbenikov ni- Dobivamo jih iz Zagreba, Beograda, SarajefVfr: — Prav tako je tudi premalo asistentskega ka-dra. Profesorji imajio že plačana delovna mesta drugje, zato se za delo na ^fakulteti tollko ne zanlmajo. ker so (verjetno) pre-malo stimaillraiil.« Sicer pa so odnosi med študenti in profesorjl dobrl. Pred kratklm so osnovne organizaclje ZK skupai z ZŠ začele s študijem gradiva VII. kongresa ZKJ. Na teh debatnih veče-rih se žlvahnl pogovori komajda zvr-ste ... — Končali smo. Iz hrupne menze smo se potopili v hrup ullce tn se poslovill. Odšli so, odšli s svojimi vellkiml ln mallmi skrb-mi, z upaniem da se ilh bodo enkrat ven-darl'e rešlH dobro, skripta imajo. Poleg tega imajo oo-sebne kabinete in delavnice za praktično delo. Za šolsko stavbo je zrasla moderna deiavnica, ki bo v kratkem zgotovljena. Prav te dni nameščaio vanjo zadnie stroje in naprave — in življenje bo steklo. .. Studentje te šole so zvečina Ijudje, kt Imajo za sabo odgovarsiajočo prakso, tako. da je njihova ipoviprečna starost mnogo več-]¦& kot ostalih študentov, pretežna večina slušateljev pa ie poTOČenih. Največ ie štu-dentov iz LR Srbije, manj od drugod. Slcr venstkih študentov je 11. Ko končajo šolo. dobe ntislov »stručrvog nastavnika«, preda-vajo pa lahko: stro.ime elemenit&. tehnologi.io in strojno enclklapedijo, seveda v strokov-nih šolah. V glavnem ie ogromno pomanj-kanje kadra iz VSPS. Raeunajo. da bi sa-mo v Sloveniji potrebovali okoli 500 teh strokovnih učiteljev. koliko pa šele v ?.vez-nem merilu! Doslej ie dlpLomiralo okoli 300 sluiate-ljev, kar pa j« še vedno mnogo premalo. To bi bii©'~v##v«'*l«>Faj~«vs©r<-i« srečanja. s šiu-denti. bodočimi strokovnimi učitelii smo scimt krivi Ogromna stavba VIŠJE STROKOVNE PEDAGOŠKE ŠOLE je obtičala na polovi-ci hriba, daleč nad mestom- Razgovor z MILANOM LUClCEM, pred- sednikom ZS VSPS, je bil prijeten. Pripo-vedoval je 0 tem. da je šola edina te vrite v Jugoslavlji In da pripravlja predavatelie za strokovne šole kovinske in elektro stro-ke, raz-deljena pa ie v dva oddelka. Prvi ]e namenjen teoretičnim učiteljem, drugi pa učlteljem praktičnega pouka. Na VSPS je vpisano 187 študentov, med noimi tudl 2 štu-dentki. Ustanovljena je bila pred 5 letl. novost pa ]e, da sprejemajo vanjo kvalifi-cirane in vlsokokvalificirane delavce in tehnike z odgovarjajočo prakso na.imani treh let. Čeprav je to edlna šola v državl, ie s-lu-šateljev pTemalo; pravijiO. da predvsem za-radl nizkih štipendij. Povprečne so 6000 di-narjev, največiie pa so 8 tisoč me'sečno. Veliko študentov — 35 do 40 — je brez štl-pendij, zato bi bllo prav. da bt na Reki ustanovill razne študentske servlse, kot so jih v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu. Ker je na šoli ve<5je števllo študentov, ki Imajo že strokovne kvalifikaclje, bl med druglm lahko ustanovili servts za mehanlčna po-pravila t. dr. Ce bi to uspelo, bl se mate-rialnl položai študentov precej Izbolišal. servisi pa bi lahko bill Rečanom v pomoč. V študentskem domu ie našlo kotiček ^e 32 shišateljev te šole, ostall so podnajem-nlkl. Tudi t> se prltožujeio. da jlm ie kul-turno udejstvovanje onemogočeno. ker nl-majo za to primernlh prostorov- Pravljo, ALI ŽE VESTE DA JE NA TREH RESKIH VISOKIH SOLAH IN MEDICINSKI FAKULTETl 945 STUDENTOV. t>A PLACUJEJO RESKJ STUDENTJE KOT PODNAJEMNIKI ZA SKROM-NE SOBICE OD 3 DO 4 TISOC DINARJEV. v DA JE POVPRECNA STAROST SLUSATELJEV VlSJE POMORSKE SOLE 30 LET IN DA JIH JE LE 8< BR^Z ŠTIPENDIJE DA ŠTUDENTKE VIŠJE SOLE ZA MEDICINSKE SESTRE NIMAJO PRI-^NANEGA SEMESTRA V PRIMERU. CE DOBE ENO NEOPRAVlCENO URO. DA JE V DVEH ŠTUDENTSKIH DOMOVIH NA REKI SAMO 70 POSTELJ IN DA BI JIH POTREBOVALI DVAKRAT VEC, CE BI HOTELI VSAJ ZA SILO REŠITI STANOVANJSKI PROBLEM ŠTUDENTOV. DA JE VIŠJA STROKOVNA PEDAGOŠKA ŠOLA EDINA TE VRSTE V JUGOSLAVIJI IN DA JE V N.TE.T 1R7 STUDENTOV Na drugo v-prašanje našega sodelavca — kaj bodo morali reški študentje in njihova organizacija Z§ napraviti sami, da bodo lahko stapili v korak z drugimi univerzitet-aimi centri/ je odgovOTilo neka.i študentov- RADOSLAV AREŽINA, član Odbora Zve-ze štiudentov na Reki: »Zagreb ima vse-učiliščni odbor, kl skrbi za reševanje P-ro-blemov in potreb fakultet in §ol. ki so v njihovem okviru. Med te sodimo tudi mi, vendar bo-Li formalno. Naše delo nam one-mogoča dejstvo. da smo odvisni od zasreb-škega vse-učilišča. zato mislim da bi bilo prav, ko bi se lahko osarmosvojili.« Tem.u je dodal. »Mnoge probleme. ki »žulij'O'< reške študente. bi se dalo uspešne-je ln učinkoviteje rešiti. Da temu ni tako. je kriv predvsem dosedanil odbor Zveze študentov Reke, sa.i ie Prav zaradi mrtvila v njegovem delu propadla vrsta drobnih. akcii v preteklem ln tem letti. Reški štu-dentje bi lahko mnogo prlspevall k razvo-ju družbenega In kulturnega žlvljenja ln v zbliževaniu med mladino. saj ie končno to tudi naša dolžnost. Vsekakor bo morala biti letna skupščina Zveze studentov pre-lomnica ln obenem začetek uspešnejšega dela. ki bo odstranllo vse te nepravilno-s-tl.« MILAN LUClC: »K temu &i dodal. da ie bila študentska organizacija vse premalo povezana z družbenimi ln polltlčnimi or-ganizacijaml. poleg tega ia Ima preceišen delež prl neuspešnem delu predvsem Zveza študentov Reke, saj prav zaradi nje nismo zmogli večjih akcij. kot n. pr. formiranje brigade za avtocesto Bratstva ln enotnostl itd. Upajmo. da bomo v prihodnje posvetill več pozornoisitl budl ideološko-političnemu delu In da bomo lahko popravill dosedanja napake.« MILORAD MIJOVIC, tajnik študentske športne organizacije: »Reka lm-a malo športnih Igrišč. na njih pa za študente spioh nl prostora. Tako smo se znašli v po-ložaju, kl nikakor nl zavidanja vrttden- Le-tos, na primer, nismo doblll za naše šport-no udejstvovanje nitl dlnaria. Na naše prošnje često odgovarjaio: TAKšNO JE PAC STUDENTSKO 2IVLJENJE!« Prl reških študentih. opažajo mnogl do-ločene negatlvne p(?gave, kl nastaiajo za~ radi 9p'ecifičnostl prlstanlškega m&sta. to-da verjetno bl jlh bllo mnogo mani, ko bl Imell študentie zadovoljlve.jše pogoje za druiabno ^n športno aktivnost. Menim da bl labko mnogo prlspevali k temu z orga-nlzlranjtem štpoirtnlh srečan.j, Izletov. za-•bavnih ln kulturnih prlreditev ltd. Le tako bi lahko Ziabrlsali raziliko, kt se čutl med ^tudentsko 'n ostalo mladino. — * Vsa sirečaaja z rešklml študentl, z nji-hovimJ skrbml ln problemi. so ugasnila. Ostal je le polzlmskl več&r na ulicah. Z odpadlim Hstjem po pločniklh tn z mrtvi-mi, bellm! ladjami v prlstanu. Tema ie skočlla Vz 835 nadstropja žlvljenja ln na-pravila neduhovlt samomor.- Vlak je odpe-Mal protl Ljubljani Za zadnjlm vagonom ie ostala komaijda vldna sled tračnlc. kl vo-4\]o do Reke. mesta z 945 študentl. Ostale so le m.rtve ladie. Salebl birez oeroti v prlstanU' Mrtve ladie na oljnatem morjti. O problemih naše filmske kulture Kakšna je vaša ocena iugoslovanskega filma po uspehih ozirovna po ne-uspehih v puljski Areni 1958 in kakšne perspek-tive je razkril za nadalj-nji razvoj filmske umet-nosti pri nas poslednji festival? Jugonlovanski film im* pri-hodnost, k4 je še vedno ne slutimo ali se je vsaj dovolj ne zavedamo. Morda smo nekoč pretiravali, ko smo trdili, da pomeni vključitev filmske ustvarjalnosti v življenje naše-ga malega naroda, kar je po-menilo 'nekoč za jijegovo pri-hodnost formiranje slovenskega jezika. Morda je pretfraval pri-jatelj dr. Vladimir Bartol. ki je pred kratkim dejal, da je dandanes v svetu film, kar je bilo v Shakespearovih časih in V njegovi domovini gledališče. — Kar se mene tiče, verjamem v oboje. O tem me je prepriča-lo spet minulo leto. ISTaš naj-večji literarni uspeh v tujini je bil menda Peter Klepec, ki je izšel v prevodu nemške pi-sateljice Else Byhanove v iz-redni nakladj 10.000 izvodov; denimo, da je naklada razpro-dana in da bo vsak izvod pre-bralo po pet bralcev... Sloven-sko glasbeno kulturo je v n>i-nulem letu posredoval tujini z največjim uspehom Učiteljsfci pevski zbor in pa naša Opera hoteli za vsako ceno prekositi same sebe ali pa, da bi zavoljo sle po dolarjih poskušalj svoje visoko umetniško delo kakor-koli standardizirati. In še, kar se perspektive tiče. Alj naj ponovno poudarjam po-men Tanhoferjeve mojstrovine H-8 in Jankovičevega »posku-sa jugoslovanske iilmske trage-dije«, pretresljivega dela o usodi partizanskih ranjencev v V. ofenzivi, Skozi vejevje nebo? Pa duhovito Babajevo persiflažo Nesporazum, presun-ljivo Štrbčevo vizijo Strašno bi bilo ali Djordjevičevo trpko poetično Dekle z naslovne stra-ni? In če hočete — tud} solidno jugoslovansko varianto na Pe-dagoško poemo in na Ekkovo Pot v življen.ie, naše Crne bi-sere? — Vsa ta dela, vsako v svojem žanru, razodevajo na-darjene in hkrati spretne ustvarjalne metode izobraženih avtorjev, ki utirajo jugoslovan-skemu filmu pot v svet in v prihodnost. Vsak izmed teh filmov postavlja v ivojem žanru nov nivo, je vnajboljšem pomenu besede nov standard, s katerim mora .poslej računati slehernj jugosloyanski filmski ustvarjalec. In ta standard, ta nivo j.e že »evropski«, je »inter-nacionalen«, ker je zrasel iz najglobljh korenim našega živ-ljenja> hkrati pa se je oplajal ofo najboljših tujih filmskih do- Vittorio de Sica: Tatovi koles (prizor preko plošč in z več odrov, našj upodabljajočj umelniki so razstavljali v Benetkah, v Svici, v Bruslju... Za koliko tisoč poslušalcev, za koliko tisoč gle-dalcev? Na milijone tujih gle-dalcev pa še je seznanilo. z na-mi že doslej preko Trenutkov odločitve (film je bil prodan v 9 držav), Doline miru (okolj 15 držav), pa ža] tudi preko Dal-matinske svatbe tn Greha, ki ga je odkupilo tudi 15 tujih dežel. — Da se razumemo; nimam namena za ali nadpostavljati posameznih umetnosti, ali ka-korko]j podcenjevati visokih dosežkov »starih« umetnosti na Slovenskem. Opozoril bi le rad, da je tudi razvoj umetno-stj v našean intenzivnem pre-hodnem obdobju, njihov karak-ter in hkrati objektivni druž-beni pomen spremenljiv. in da mora o tem misliti vsakdo, po-sebej pa mali narodi, ki jim je do nadaljnjega obstanka in do enakopravnega življenja v so-dobni in v prihodnji družlni narodov. In letošnji argum.enti? Po katastrofi prvega jugoslo-vanskega podjetja filmskih ri-sank Duga leta 1952, je njegovo jedro — najbolj nesebični in nadarjeni umetniki — doseglo v minulem letu s svojimi novi-mi sodelavci izneden uspeh: 120 specifično izobraženih mojstrov podjetja. ki se ta hip im&nuje Studio crtanih filmova Zagreb -filma, ki je izdalo poleg drugih sijajnih del tudi Samca. Z njim ni presenetilo le Pulja, temveč preko Benetk ves svet. Njegov avtor V. Mimica se je s to mo-derno, nesnobistično^ globoko humano zgodbo o človeku, ki v pretiranem dandanašnjem de-lovnem zagonu zaživi svoje naturno človeško življenje le še v medlih sanjah, uvrstil v eam vrh ustvarjalcev filmske risanke: med Disneya, McLsr-na in Trnko. AH naj poudar-jam tudi izredni »komercialni uspeh« te in drugih risank za-grebških mojstrov? z njirni se je seznanilo preko vrste televi-zijskih oddaj na milijone tujih gledalcev, Metro Goldwyn Ma^ yer je kupil »za svoj trg« vna-prej vse, kar bodo izdelali in hkrati likvidiral svoj studio flmakih risank .. V tej zavi-danja vredni perspektivi se se-reda skriva nevarnost. Tolikš-ni uspeh — zadolžuje. Kam in kako naprej? Torej nevarnost, La bi morda zagrebški niojstri sežkih. Tudi zate-gadelj je Kaila zaostala... zelodaleč, da Dobre-ga morja ne omenjam. Kar pa se neuspehov tiče, je bila puljska Arena tudi 1958 z njimi preobremenjena. Na vseh naših festivalih vztrajno pred-vajajq pretežno število slabih igranih in tako imenovanih kratkih filmov. Vztrajno istih vztrajnih avtorjev ali neizšola-nih adeptov. Tudi to dejstvo ima svojo perspektivo: ne-ogibno selekcijo med jugoslo-vanskimi filmskimi delavoi. Slovenci smo predvsem v poslednjem obdobju močno zaostali za film-skim ustvarjanjem v so-sednjih republikah. Kje so po vašem mnenju vzroki za tako stanje? Mar sta Ljubljani resnič-no potrebni dve filmski podjetji? Z vašo trditvijo se 'Strinjam. Vzroki za zaostajanje sloven-skega filma so v nadrobnostih precej komplicirani. V načelu pa preprosti: šibi nas naša majhnost, duši nas nezaupanje v naše najboljše umetnike in v največjo napoto nam je pre-nizka izotorazba večine naših fjJmskih delavcev. Zato smo najkasneje po gostovanju Geze von Bolvaryaja in Čapa v na-ših ateljejih zapustili edino mo-gočo pot sistematičnega usvar-janja nacionalnega filma. Kla-tili smo zvezde, pa nismo do-volj trdno stali in zato precej globoko padli. Torej tipični provineialni simptomi. Pri nas je treba ozdraviti najprej to, čemur pravimo »neustvarjalna atmosfera«. preiti moraino od improvizacij do trdno preudar-jenega, smotrnega filmskega ustvarjanja, in hkrati z vso od-govornostjo nemudoma poskr-beti, da bodo imeli tudj naši nadarjeni filmski ustvarjalci priložnost izoblikovati svoj ta-lent z visokošolskim študijem. Poeemu sta na Slovenskem dve filmski podjetji, mi še vedno nj jasno, prav tako kot mi ni jasno, počemu jih je v Beogradu devet. Nl dvoma, da je vzdrževanje dveh ali celo devetih administrativnih apa-ratov čis-ti nesmisel. Vsak naš narod porebuje eno samo pod-jetje. V njegovem okviru pa naj bi se pod razumnim re-pertoarnim vodstvom formirale takc ijr.sr.ovane ustvarialne (ne: proizvodne!) skupine. Se- stavljali naj bi jih najmočnejši avtorji, na primer dober pisa-telj, dober režiser, lahko tudi izreden igralec, ki naj bi zbrali nato okoli sebe glede na skupnj umetnostni koncept — torej »po srcu«, ne z dekretom — druge svoje sodelavce. Ustvar-jalne skupine naj bi tekmovale tned seboj za čim višjf nivo filmske ustvarjalnosti, ne pa podjetja. Misel tedaj, ki je sta-ra med nami vsaj deset let, ki je imela svoje zarodke v Sti-gličevi, v Galeiovi in vsaj še Pretnarjevi skupini, ki so jo medtem s tolikšnim uspehom uresničili Poljaki, pri nas pa je v kali zamrla Kakšne so perspektive za nada!.1nji razvoj jugo-slovanske filmske risan-ke, mladinskega in tako imenovanega kratkega filma? Na prvi del vprašanja sem že odgovoril. Naš »kratki« lilm, ki mu kar naprej očitamo, fla je v krizi, pa je odvisen predvsem od osnovnega spoznanja: da »krathe-ga filma kot takega« sploh ni. »Kratk'i« film se deli v strogo raz-mejene zvrsti, na primer v repor-tažo, propagandni, reklamni, doku-mentarni... film, in vsaka zvrst ima dokaj trdne ustvarjalne zako-nitosti, ki jih je tretoa poznati. Zategadelj pri nas ni in ne bo »kratkega« filma, dokler se ne bo-do filmski delavci specializirali za eno ali drugo njegovo zvrst. Dej-stvo, da se pri nas isti avtorji lotevajo zdaj ene, zdaj druge zvr-sti »kratkega« filma, spada seve-da v sfero čistega diletantizma. S takim odnosom do »kratkega« fil-ma je v zvezi ambicija prenekate-rega jugoslovanskega filmskega delavca, da bi ustvarjal nekakSne »nove« kratke filmske zvrsti, ne da bi poprej obvladal stare, nakar nam skuša prezentirati svoj pone-srečenl proizvod kot »eksperimen-talni film«. Na to področje je vne-sel poslednje leto precej zmede Boštjan Hladnik s svojima. uspe-lima filmoma Zivljenje ni. greh in Fantastlčna balada. Povsod po ,Iu-goslavi.1i so ga začeli na veliko po-snematl. Poznali so njegov uspeh, nlso se pa dovolj zavedali, da je Imel popre.i za seboj kakih 15 let teoretiCnega in praktičnega film-skega študija. Nekaj podobnega Je z »mladin-skim« filmom. Pri nas je že znan dovtip, po katerem poimenujejo avtorji »mladinske« vse tiste igra-ne filme, ki se jim ponesrečijo. Naše najboljše »mladinske« filme bodo lahko izdelali na višku ustvarjalnih moči le naši najbolj-ši režiserji igranih filmov, če se bodo seveda za to specifično in hvaležno natogo ogreli. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je morda najboljši »mladinski« film Oklep-nlca Potemkin ali Devica Orlean-ska, da so namreč najboljši »mla-dinski« vsi najboljši igrani filmi, kl po svoji tematiki ustrezajo tudi mladini. Vaše mnenje o filmski publiicistiki in kiltiki? Cesa pogrešate \^ njej? Ali mislite da je enako-vredna našemu filmske-mu ustvarjanju? Filmska kritika in publicistika sta v jugoslavijl že trdno zakore-ninjeni literarni veji, ki kažeta s svojimi teoretičnimi tezami jugo-slovanski filmski praksi pot v pri-hodnost. Ni pa vsaj dvoma, da sta enakovredni našemu filmskemu ustvarjanju, In sicer v najboljšem in najslabšem smislu. V najbolj-šem se srečujemo s kritiko in publicistiko v Filmski kulturi. v Filmu danas, po nekaterih spora-dičnih edicijah, n. pr. v filmskem almanahu Film danas, dalje še po nekaterih literarnih revijah, ted-nikih in nekaterih časopisih. V najslabšem pa po preostalem ma-gacinskem filmskem tisku in vča-sih tudi po naših dnevnikih in tednikih. Če pomislim samo za teden dni nazaj, me Je naravnost presunila ena izmed najbolj pro-vincialnih recenzij, kar sem jih kdaj bral, ocena filma Zerjavi lete v*L.jubljanskem dnevniku, pod ka-tero se avtor pogumno NI podpi-sal, in pa morda vsaj še odgovor v »filmski anketi« nekega našega mladinskega lista, kjer — tudi ne-podpisani — strokovnjak odgovar-ja mlademu bralcu, da je prvi slo-venskl igranl film V kraljestvu Zlatoroga posnel M. Badjura »oko-11 leta 1925«. — Dobre ali vsaj so-lidne filmske recenzije, kritike In publicistike ne more biti, če nista Izpolnjena dva pogoja: če avtorji nimajo ustrezne obče in spcclfične filmske izobrazbe, ki so jo po- vsod po tujini deleini po univer-zah in visokih šolah. In drugič: dokler »fllmski krftik« ne bo po-stal p o k 1 i c , od katerega bo avtor dostojno živel ter se tako lahko stalno posveCal svojemu ne-nehno novemu, izredno razsežne-mu in družbeno odgovornemu pro-blemu. Ker ,1e »filmski kritik« vsa,J pri velikib srbskih in hrva-ških listih 2E poklic, je nivo film-skih recenzij in kritik v obeh so-sednih republikah pogosto viSji od recenzij in kritik v slovenskih dnevnikih in tednikih, pri CemeT pa je lahko velikega pomena se-veda tudl »atmosfera«, ki vlada v uredništvifo. tako imenovanih kulturnih rubrik. Einstein: Ivan Grozni II. (prizor} RAZGOVOR UREDNIKA NAŠE KULTURNE RUBRIKE BOJANA SAMARINA S PREDAVATELJEM ZA ZG0D0VIN0 FILMA NA AlfePROF. FRANCET0M BRENK0M Vaše pripombe k vzgojj filmskega kadra, Kako urediti problem tovrstne-ga šolanja? Na vprašanje sem že večkrat odgovoril. Med drugim tudj v jubilejni, 11. števUki Gledali-škega lista Akademije za igral-sko umetnost, leta 1956. Ponav-ljam: smo edina dežela na svetu, ki u.«'tvarja svoj film, njegovi ustvarjalci pa nimajo možnosti, da bi se pripravili na svoj poklic z ustreznim visoko-šolskim študijem. Smo edina dežela na svetu, ki plača na primer za izdelavo filma 50 mi-lijonov, ob katerem se režiser začetnik »uči delati filme«, ni-matno pa 15 milijonov na leto, ki naj bi jih dodali proračunom akademij za igralsko umetnost in tako utemeljilj teoretični in praktlični vlsokošolski filmski študij bodočim ustvarjalcem ju-goalovanskih fiknov: scenari-stom, režiserjem, igralcem, filmskim publieistorn ter zna-stvenikom in filmskim organi-zatorjem-ekonomom. Na našem minulem festivalu je nekdo opozoril na groteskni primer: eden izmed jugoslovanskih re-v žiserjev je posnel doslej za več kot 300 milijonov dinarjev igra-nih filmov, ki so vsi slabi, da se je ob njh »učil filmske reži-je«. S tem zneskom bi na beo-grajski, zagrebški in ^ljubljan-ski akademiji za igralsko umet-nos Iahk6 teoretično in prak-tično izobrazlli dve, tri gene-ra^;je iilmskih usvarjalcev. — Problem seveda ni tako pre-prost, ker ni preprosto vpraša-nje ustreznih predavateljev. Toda njegova rešitev je v jas-nem konceptu in ustreznih gmotnih sredstvih. Kar se Slo-vencev tiče, predlagam že enaj-sto l&to: teoretižni filmski študij na AIU, ki mu je čas za zgodovino filma in teorijo fllm-ske umetnosti tako skopo od-merjen, bi bilo treba razširiti na šudij filmske režije, drama-turgije in igre, kar naj bi sluša-telji študirali "Vzporedno z gledališko režijo, igro in dra-maturgijo in kar naj bi morda bogatili še s študijem radijske slušne igre. Teoretičnj študij naj bi seveda takoj podkrepili s študijsko. filmsko prakso, ki je leta 1953 na AIU, ob prihodu Geze von Bolvaryja v naše ateljeje, morala v zarodkih za-mreti. Tedaj so slušatelji AIU v fakultatlvnem filmskem se-minarju, ki je trajal dva semestra, skrbno pripravili osem snemalnih knjig za osem-deset mlnutmh študijskih fil-mov. Podjetje Triglav je nam-reč obljubLlo, da bo s svojiini sredstvi omogočilo študijsko filmsko praikso na AIU. Ko pa so bili slušatelji pripravtltjeni ostaiti med seimestralnimi po-čitnicami v Ljubljani in študij-ske filme posneti, je podj«tje Triglav svojo gmotno in tehnič-no pomoč odpovedalo s histo-rično zanimivim dopisom, ki je v arhivu. — Ne glede na nepo-pravljivi incident pa je problem vleokošolskega študija naših filmskih ustvarjalcev treba rešiti čimprej. Hkrati z razši-ritvijo filmskega študija na AIU je treba omogočiti in tudi uradno priznati študijske sku-pine, sestavljene iz prednaetov na AlU, na univerzj in na dru-gih visokih šolah, Na primer: filmski publicisti in bodoči znanstveniki naj bj imeli mož-nost kombinirati filmske pred-mete na AIU s slovenskim je-zikom, s primerjalnim jeziko-slovjem, s psihologijo in peda-gogiko in morda.še z zgodovino likovne umetnosti na Akade-miji za upodabljajočo umet-nost. Filmski snemalci naj bi sestavili svojo študijsko skupi-no iz ustreznih filmskih pred-metov na AIU, ki naj bi jim dodali osnovne predmeite iz strojne iii elektrotehnike ,iz umetnostne zgodovine in arhi-tekture. Skladatelji filmske glasbe naj bi svoje ptedmete na Akademiji za gla&beno umetnost dopolnili z ustreznimi filmskimi predmeti na AIU. — Studijske skupine seveda ta hip improviziram. Cim pa bodo praktično mogoče, jih ne bo teiko spričo domačih izkuienj in ob tujih vzorih zanesljivo formulirati. — S tem v zvezi Ai dovolite opombo: vsako le-to, vsak mesec, ki ga zamudi-mo pri reševanju vprašanja visokošolskega študija naših filmskih ustvarjalcev, ne po-meni le neocenljivo r.iaerairM>i ¦ temveč tudi težko gmotno ško-do. Tem bolj utegne bitj aktu-alnost problema očitna, če po-mislimo na svojo televizijo, ki je že na pohodu in ki ji brez suverenega obvladovanja film-skih izraznih sredstev ne mo-remo biti kos. Vedno znova se kaže, da koprodukcije obrode več ali manj dvomljive umetniške sadove. Kakš-no je vaše mnenje o ko-produkcijah? O tej temi sem že toliko pisal in predaval, da se bojlm zamere, češ, da se ponavljam, da so stva-ri že znane. Zato naj omenim le letošnjo varianto. V Jugoslovan-skem tisku sem bral naslednjo no-vo koprodukcijsko formulo: »V principu nismo zoper kopro-dukcije, čeprav so vsi dosedanji jugoslovanski koprodukcijskl 111-mi, z izjemo Krvave potl, brez-upno slabi.« — Ker poznam vse jugoslovanske koprodukcijske fil-me in na desetine predvojnih in povojniti tujezemsikih koproduk-cijskih filmov, si "upam trditi: V principu sem zoper koproduk-cije, ker v svetovnem merilu ne poznam niti enega koprodukcij-skega filma, ki bi bil stilno čist in bi zategadelj zaslužil nazlv »umetnina«. To velja celo za tlste koprodukcijske fllmske primere, kl so umetniško utemeljenl: v Kr- vavl poti so mcd seboj preplete-ne usode Norvežanov in Jugoslo-vanov, zato igrajo Norvežani-Nor-vežane, in Jugoslovani-Jugoslova-ne, v Aleksi Dundiču agirajo v determiniranem historlčnem in pokrajinsKem ambientu Rusl in Srbl. Toda vsa ta dela razpadajo po svojem slogu v srbsko-norve-ški oziroma v srbsko-ruski polo-vici. Ustvarjanje filmov v inter-nacionalni sferi je v našem ob-dobju Iabko samo bolj ali manj uspešno idealistično prizadevanje, v glavnem pa finančno manevri-ranje in bolj all manj površno politično propagandno, na današnjl dan preračunano agiranje. Morda bo s koprodukcijskimi metodami izdelovanja filmov drugače v atomski dobl. Pa ne verjamem, kajti žlto raste iz zemlje, klasje živi od zemeljsklh sokov, sonce in zrak ga le opajata. Nati srednja Sola, niti unlverza ne nudita mla-dini filmske izobrazbe Jn vzgroje. Tako je sedma umetnost povsem zane-marjena v učnih progra-mih, pa čeprav zavzema v . našem kulturnem življe-nju iz dneva v dan vid-nejše mesto. Mladina je vezana le na lastno pre-sojo pri čemer pa pogosto zapada v zmote. Kako re-šiti ta problem? Z aspekta »problemov naše filmske kulture« je seveda važ-nih še dvoje vprašanj; kako obče filmsko izobraževati mla-¦•¦di.no in kako vključiti film v obče( posebej v šolsko predmet-no izobraževanje. Z drugim pro-blemom se ukvarjajo republiški Zavodi za šolski in prosvetni film in Savezni centar za na-stavni i kulturno - prosvetni film. Vpcrašanje obče filmske izobrazbe naše mladine pa je bilo doslej problem mladinske-ga tiska, občasnih filmskih te-čajev in hkrati komisij, ki se imenujejo Fiilm in otrok in ki agitirajo v okviru Društev pri-jateljev mladine Jugoslavije. Spričo prenekatere izkušnje pa so stvari prerasle — Če smem reči — platonieno družbeno po-litično dejavnost. Vprašanja vključitve »filmskega pouka« v naše srednje in strokovne šole je postala neogibna nujnost. 73 odstotkov obiskovalcev filmi-skih predstav je roladine v starasti od 7 do 18 let. Pedago-rtika, ki se tega ne zaveda, j& na šibkih nogah. Naši bodoči učitelji in profesorji, predvsem pedagogi, psihologi in slavisti, bi morali svojim univerznim predmetom dodati še ttste te-oretične filmske predmete, ki bi jim utegnili biti v prid pri film&k^m pouku po naših sred- njih šolah. Naj verjamejo, da jim bo naša mladina za njih napor in zanimanje za iilm iz srca hvaležna. Brez vključitve filmske izobrazbe in poseibej ustreznih filmov v naše obč&, in v naše šolsko predmetno izobraževanje, ne vidim mož-no&ti za modernizacijo našega šolstva. Spričo močnega na-tjredka znanosti v svetu, tik pred vrsto najdrznejših čdove-kovih podvigov v njegovi zgo-dovini, se mi zdj ta skromna zahteva neogibno nujna. Poa©-bej še pri malem narodu, &igar eksistenca bo odvisna od stop-nje zavesti vsakega njfegovega člana in od nivoja obče in spe-cifično poklicne izobrazfoe. VaS »post scriptum« z brusenljskega ffimskega festivala. Katere značil-nosti je razkrila ta veli-ka mednarodna filmska prireditev? N"aj mi prosim spet ne zame-rijo bralci, ki so na podobna vprašanja že brali odgovore. — Poslednja velika filmska .pred-stava na Mednarodni razstavi 1958 je bila kljub svoji atrak-tivnosti zanimiva ne le zavoljo »12 najboljših lilmov vseh ča-sov«, ki so bilj jedro festival-skega sporeda. temveč bolj za-voljo obrobnih dogodkov. Razen »12 najboljših« smo imeli pri-ložnost gledati še kakih 40 »manj znanih in nepriznanih« filmov, med njimj na primer novo filmsko interpretacijo Buchnerjevega Vojčka, nekaj prizorov, ki jih je italijanska cenzura izs\igla iz Fellinijeve Ce&te, videli smo Benoirja v ' solzah-prvič je lahko gledal Veliko iluzijo v celoti, videll smo De Sico, kako nerodno mu je bilo, ko je lahko na spreje-mu pil šampanjec samo pod reflektorji, in bili smo navzoči pri svetovni premieri posled-njega Eisensteinovega dela, monumentalnega Ivana Grozne-ga (II. del)... Bruseljski festi-val pa je bil pomemben še za-tegadelj, ker je izbralo z njim v zvezi 117 filmskih zgodovi-vinarjev \z 26 dežel — ne 12 — temveč 600 »najboljših filmov vseh časov«. Zdaj razpolagamo s seznamom najboljšega, kar je v šestih decenijih ustvaril filmski genij. Ta izbor narekuje hkrati bolj. enotne kriterije pri presoji zgodovinskih filmskih obdobij ter bo nedvomno vpli-val tudi na sodobno filmsko ustvarjalnost po svetu. Med posebne zanimivasti festivala je spadala tudi diskusija na temo Kritika mladih in filmska zgo-dovina, v kateri so »mladi« — razgledani, sproščenl fantje, po vedni iz romanskega sveta —-ostro zavrlj tezo, po kateri naj bi se delila kritika na »mlado« in »staro«, č&š, da umetnostnih kriterijev ne določa rojstna letnica, temveč svetovnonazorski in z njim v zvezj umetnostno-nazorski boncepti. Najbolj trp-ko doživetje festivaia pa je bilo v ugotovitvi, da so vsaj štirje ižtned izbranih »12 najboljših fllmov vseh časov« ob premie-rah v svojih deželah propadli — Potemkin, Tatovi koles, Po-'hlep in Nestrpnost. Da je tedaj tudi v svetu fiilmskega ustvar-janja izredno živ spopad med zahtevo po dnevno aktualnem in po poglobljenem, epohal-nem, klasičnem... In zaključek, ki sledi? Dve vrati filmov ne moreta uspeti v času svojega nastanka: epohalni in diletantski, snobov-ski proizvodi. Tolerirajmo epo-halne fllme, omogočajmo, po» spešujmo njihovo nastajanj«, kjerkoli se utegnejo roditi. In hkrati: zatirajmo diletantizeni in snobizem, ki se skušata, pretihotapiti z zagovarjanjem »artes minores« ali se skrivati za »filmski eksperiment«. M«i« med njimi je ostra in razlofin* in nj je mogoče zabrisati. (1) Recept iz 35. izdaje Kuharske knjige, stran 131313, drugi odstavek. Kako napraviš bruca? Mehko kuhan klopotec namočiš v dva decitlitra sirotke. Med nenehnim meš'm in sve-tim pism#4? Ni nobene. Obo, male povišujeta in vetike tlačita. (13) Kaj je dekan? (14) Zaka,, je bila žen-ska iz rebra narejen-o? Ker ima rebro od vseh kosti najmanj možgan. (15) Kcui je netopir? Miš, ki siuži rok v auia- ¦ ciji. (16) S kaierhni cignre-tami naj se letošnji bru-ci učijo kadbti? Z MO-RAVA, ki jih lahko ime-nujejo tvAi MORAMO. (17) Kateri glasbeni instrument je moralno najboli nečist? Kitara,, ker uživa . ob istočas-nem žgečtia/nju vmtu m Ivknje. (18) Zakaj ima bruc podplate? Da mu m tre-ba po komolcih dirjati (19) Zakcbj vma bruc hrbtenico? Da mu glava v rit ne pade. (20) Zakaj ima Ijub-Ijamski grad uro? Ker so ixse druge ure premzke za bruoov domišljavi nos. Stars in nove resni- ce o brucovskem stanu (21) Kcui narediš, če ti bruc na nogo st&pi? S prosto nogo ga suneš v zadnjico, potem pa daš čevlje demifecirat. (22) Kaiko bruc pleše? Kat amgleSka stoječa ura. (23) Zaikaij itm-a bruc zelene naramnice? Da mu hlače s pasu ne pa-dejjo. (24) Koliko bobnič&v ima bruculja? Na žalost saimo dva. (24) Kcuj je skvtpnega prl prvdobiva/nju bruculj germanistiike itn elemen-ta germanhju? Pridobi-vanpe prvega m drugega ne stcbne tobiko truda kot dencvrja. (25) »Frajeri« iz Ijuh-Ifanske drsnAce, ki se (kot je znaino) obnašaijo kot puram, se zadnje čaise z veli\ko vmmo po-dvjo za, gerTnanvstkcumi. Zaka)? Ker so pričele nositi rdeie nogcvvice. (28) -Zakaj nekatere stare bajte rade z^ato v bruculje? Ker dailjuo-vidnim očem baje dobro dene zelena barva. (29) Zakaj se mo&ki razmeroma radi ženi-}o z germanistkami? Za-ta, ker zncbjo izmed vseh tntelektualk še na>j-bolje kuhati, saj jih je bila večina na jezikovni praksi v Anglitji. (30) Kakšna je razlika med Dostojemkim in brucovim oiebom? Do stoiievski je napisal IDIOTA, oče ga je pa naredil. (31) Kakšna je razlika med madernim stcmova-%}em in brucovimi viož-. gami? Nobene, ker ima tjiboje minimalne povr- Novoletna zabavna panorama Student vpraša svojega ko~ — Je ta učbenik dober? — Odličen! V njem je vse, kar je profesor izpustil na predavarujih, na izpitih pa zahteva. So- ne Profesor: Kaj veste o kratu? Student: Vem, da nič vem. Profesor: Hvala in nasvide-nje. Študent: Toda tov. profesor. Student AUU vpraša kolega: — Kako se ti zdijo moja no-va platna? Da, veš, niso slaba, samo ne vem, zakaj si nh namazal z barvami. * Studentu prava se zdl ču-dno, kako lahko stoje Ijudje na zemlji, ko pa se nepresta-no vrti. — To je na osnovi zakona o gravitaciji, mu pojasni kolega-tehnik. — In kako je bilo pred izi- Sokrat zaradi teh besed ni pa- dom tega zakona? vpraša ju- dei pri izpitu, nasprotno, po- rist? stal je slaven človek. * študentke med seboj: — Rečem ti, da je maje po~ polno naptotje. — Da, da, slišala sem, da je zelo pameten, zelo čeden in da bo jtmija dvplomvral. — Kaj bo vaš sin potem ko konča šitMiij? —Star človekl — Oi Vera, zdravol Kaj po- Gospadinja: Če še enkrat pridete domov tako natreska-ni, vam pokažem vrata. Student: O zelo vam bom hvaležen, ker jih sam v temi ne najdem. * Mala Miša gre s svojim de-dom mimo hiše, na kateri je — Pomisli, Peter se je vmi\ iz inozemske prakse. Ne moreš si misliti, kaj mi )e ta bedak prinesel za spomin — anatom-ski atlas. Nek oče pripoveduje sosedu: — Vsi moji otroci študirajo, sln hoče postati ekonomist, hči pa študira violino. Kaj pa ti, ga vpraša sosed. Jaz, jaz sem pesimist. * Student geografije ima gri-po in leži v bolnišnici. Sestra mu izmeri tempera-turo in reče: — Štirideset stopinj. — Severne ali fužne širine, vpraSa študent. • — Peter, zakaj se vedno na-piješ, preden greš domov spat? — Zato, ker lahko sapim v svojo sobico šele takrat, ko io vidim dvojno! * Dva soseda se pogovarjata. Prvi se hvali, da ie njegov s?r> Profesor (podpisuje indeks): Da, da, verjetno je tako, * Profesor: Torej, srce v fran-coščini je coeur. In sedaj še tlen le coeur ali la coeur. Študent (cvviomatično): Li-ker. * — Pri nas želite delati v od-delku za pakircmje sardin? — In kaj ste bili prej? — Študentom sem izdajaia sobe. — Sprejetl. * — Torej. je rekel zdravnik študentu - pesniku, svetujem vam, da za nekaj časa prene-hate z intelektualnim delom. — Kaj pa bo z mo)o naj-novejšo pesmijo? — O, tu pa lahko brez skrbi nadaljujete. * — Kolikokrat si že zletel na izpiitu? — Jutri bom petid Na brucovanju naj bi se študentje neke fakul-tete seznanili z novinci in jim povedali, kako smeš-na je njihova nhaturantska domišljavost in jim sve-tovali, naj se čim prej zavejo, da je še nekaj let temeljitega dela pred njimi tja do diplome in da se ne obnese prehud ponos na lastne odkrite in še neodkrite talente. Ta^cilj naj bi brucovanje doseglo po čim prijetnejši in zabavnejši poti. Naj bi bile to prireditve, kjer bi se razživel stari in novo skovani študentovski humor. Pristen in svojski študentovski humor, ki znan in neznan lebdi in kroži v gomaze-nju po univerzitetnem tlaku. Ali dosegajo današnja brucovanja ta svoj cilj? Mirno lahko rečemo, da vedno bolj propadajo. Krivi so slabi programi, slaba organizacija, kriva je nediscipliniranost armade brucov, kriva je težnja za čim večjim dobičkom in krive so upra^ve Ijub-IjanskiH dvoran. Tako ne gre laj pa? Ne vem! Vpisala me /e s&tra. 0- Y-Pred nekira bifejem stoji si'Mudent in z očmi požvra send-v izlozbi. — Katj pa brskaš po žepih, ga vpraša prijatelj. — Gledam, če sem lačen. * Profesor ni zadovoljen s kandidatovimi odgovori: — Ce se človek ne zna tako izraziti, da ga vsakdo razume, potem je neumen. Ste razu-meli? — JVe, odvrne kandidat. * Na predavanju iz anatomije pripoveduje profespr o nekern zdravniku, ki s-t ;e sam operi-ral slepo črevo* Glas iz dvorane: Prosim, z ali brez narkoze. * — Svetuj mi, ka">ncni nepošteni! ATOMSKA DOBA — SINKO, TO JE HOMO SAPIENS napis »Dom za stare Ijudu. Dedek, ali to absolventski klub, vpraša Miša. * Profssor razlaga: Obseg kro-ga je 2 pi er. Prosim, tov. profesor, velja lo za velik ali majhen krog? * — Kaj veste o trgovini v srednjem veku? — Bila je zelo primitivna, vse se ie plačevalo v gotovini. * — Si opraviil kak izpvt v fe-bruarju? — Hotel sem, pa pomisli, nisem mogel najti fakultete. Po izpitu pride Janez domov na deželo. — Oče, ali si še vedno tako dober katolik kot prej? — Seveda, sinko! — No, hvala bogu, potem pa ne smeš čitati tega, kar je na indeksu! Na izpitu je dobil študent prava naslednje vprašanje: — Kako bi kvalificirali to, če bi vas sedaj udaril z glavo v trebuh? Po kratkem premisleku štu-dent odgovori: — Hm, kot udarec s topim predmetom. Dve študentke medicin.e se pogovarjata: nogometaš in da je hiša pol-na vsemogočega domačega in tujega blaga. Drugi, ki ima si-na, da bo kmalu diplomiral, mu odvrne: Je že tako sosed, če človek nima sreče: KDOR NIMA V NOGAH. IMA V GLAVI! Na izpitu se profesar zgodo-vine zgrozi: — Saj vi nimate niti pojma o starih Slovanih. — Prava reč, saj tudi stari Slovani niso irhel pajma o nas. * • Med pismenim i.zpitom je profesor za trenutek zapustil izpvtno sobo. Ko se je vrnil, je opagil pri kandidatih sum-Ijivo šumenje in pospravljanje papirjev. Samo Študent Zgaga je mimo prepisoval dalje z nekega majhnega lističa. Na profesorjev jezni vzklik odgo-vori: — Oprostite, toda jaz sem malo gluh. — V ¦ kaikšni zvezi pa je to z izpitom? — Seveda ie, če pa ne &li-Šim, fco vstopite. — Vi želite, da vam podpi-Šem indeks, vendar se ne spo-mimjam, da bi vas med seme-strom videl n-a predaovanjih. Študent: Toda tov. profesor, vi me gotovo zamenjvijete z nekim drugvm Študentom, k? mi je zelo podoben in kateri v resnici ni bil nikoli na vaših predam/njih. Goreč opomin Poseg belgiijskih študentov v spor, ki je tik pred crtvoritvijo svetovne razstave v Bruslju za-vzel vsenaroden obseg, je bll odločilen. ijlamski (nizozemsko govoreči) Inteligenti so s« pri-toževali, da kljub temu, da go-vari pettnšestdeset odstotkov KAKO POMAGAŠ SVOJI ORGANIZACIJI 1. Ne hodi na sestanke. 2. Če pa že hodiš, zamujaj. 3. Ko si na sestankih, se pre-piraj s funkcionarji. 4. Nikoli ne sprejemaj nobe-ne naloge. Dosti laže je sedeti v ozadju in kritizirati. 5. Ce bi moral biti izvoljen V odbor, ne pojdi na sestanek. In če nisi izvoljen, potem la-hko spet godrnjaš. ko drugi opravljajo levji delež, povej vsakemu, da organizaci-jo vodi klika. 9. In tako dalje. ANEKDOTE IZ MONTRELLIERA *>To }e najlepše mesto na svetu,« so enodušno izjavili študenti vseh nardonosti, ki so sodelovali na festivalu v tem 6. Če tivprašajo za mnenje, mestu. To pa niti vA čudno, če odgovori, da nimaš ničesar do- upoštevamo županovo izjavo: »Ne bom zadovoljen in ne bom mogel verjeti, da se je tu zbra-la mladost z vseh delov sveta, če ne bom ddbil vsak dan vsaj dati, toda po sestanku povej vsakemu, kako bi moralo biti po tvojem. 7. Ne skrbi za plačevanje članarine. Počakaj, da te bla-gajnik dvakrat ali trikrat opo-mni. Saj drugega dela tako nima. 8. Storl samo to, kar je ne-obhodno potrebno, in med tem, dve policijski prijavi proti Istočasno pa je predstavnik trgoomske zbornice izjavil, da namesto cvetjn predaja štu-dentom — kVm&e vinske kleti. belgijskega prebivalstva flam-sko in da bo zato iz Belgije obi-skalo razstavo več ljudi, ki bodo govorill flamsko kc*t pa franco-sko, pa ta j-ezik v materialu o razstavi sploh m upoštevan. Prav tako so povabili le malo števiilo flamsko govore^čih atro-kovnjakov k sodelovanju na razstavi. Ko so ta dejstva in številke postala spiošno znane, je med univerzdtetDiO mladino izbruhnil odločen odpor piroti »ijjnpenadiz-mu« francosko govorečih Vse študentske orgamizacije so po-slale svoje predstavnike v Mla-dinski komite za razstavo. Ker na poskuse, da bi na miren način in po diplomatski poti rešili spor, nLso dobil' no-benega odgovora, je dal komite napraviti dva velika modela »¦atomiuma«, znanega siartbola središča razstave, in ju javno zažgal. Oblapti so razumele na-mig in čeprav je bilo že pre-pozno, da bi svojo napako lah-ko v celoti popravile, so hitro storile vse, kar je bilo v njiho-wi moči. Javkanje Kaj naj storlmo, Stara bajta? Navalil je bruc kot kužen oblak dima sežganih polgnilih copat. Preplavil je predavalnice, Jamovo cesto, Aškerčevo cesto, vso Ljubljano in njegovo beda-sto govoričenje zavija okrog oglov. Ta štbvilni in razmnoženi bruc nam raste čez jetra, njegova domišljava nadutost povzro-ča, da Mi, Stara bajta, med neslišnim obračunanjem želodca leze-mo skupaj in pričakujemo usmiljenja. Od bruca, ki ga je dva-krat več kot Nas. Kam naj se pritožimo nad njegovim vede-njem? On ima maturo, prišel je od vsepovsod povedat v Ljub-ljano, da zna veliko več kot vsi, da je edinstvena pojava talen-tiranega genialneža, da bo v štirih letih sešil diplomo, da bo gledal, kako leži pred njfrn v prahu Suez, mestni župan in pre-butana Stara bajta. Kaj je storiti Stari bajti? Neužitna domišljavost, ki je potrebna brucovi prazni butici, da ne dobi kompleksa manjvrednosti, spravlja Staro bajto ob težko nabrano pamet. Včasih smo bruca zalili s sifonom, žve-planim malinovcem, ali ga spravili na kolena z milostnim dovo-ljenjem, da lahko povoha kranjsko klobaso! Dan«s pa pade bruc v delirij, če ga hočeš privleči pred mikrofon, da bi razkazal svoj visoko brezupni nos, opleta s kostmi okoli sebe kot črviv mlin na veter, pobije nekaj steklenic in nekaj dragocenih Starih bajt. Potem se moker, toda zma&oslaven vrne v hlače in se hvali, Stare bajte da je prvič v zgodovini nadkrlSal Btaro bajto, prvl« z e»erf|č-nim (morda orpaniziranim) brcanjem in kruljenjem prevpil bra-nje desetih zapovedi in Staro bajto skoraj spravil v narkozo. Kaj je storiti Stari bajti? Ne preostane ji drugega, kot na tihem oznanjati neodvisnost in bežati. Včasih je veljalo pravilo, da bruca pretopimo v drugo stanje, mu vzamemo brncko In jo naučimo življenja. Če danes pridemo po bruculjo, se postavi prednjo bruo, Nas s sprednjim delom železobetonske možganske embalaže rahlo sune v Naš nos, potem pa zine, kot da bi iztisni) iz napihnjene tube pasto za pasje bolhe: »No, izgini!« Dovolj je, da se Nam pobesijo hlače. Nič čudnega ni, če bruculji taka obramba godi. Samec se bori zanjo do smrti kot ponorela pod-gana. Stara bajta pa v visokem razvoju kulture hodimo z žensko nafrtfc teden dni. Mi ne razumemo valovne dolžine brucove puhle črepinje, ki ravno ustrezajo storilnosti ženskih las. Bru-culji je brucova obramba dovolj za življenje in Stara bajta se-dimo na cedilu. Ni več živeti Starl bajti. Casi se spreminjajo. Počasi bo pod univerzitetno streho predsedoval sam bruc, vsemogočen, kasar-niško pameten, večen bruc. Večen, kajti nikoli se mu ne bo po-srečilo skuhati prvega pogoja. Kam pa naj gremo mi, Stara bajta? I PREDSTAVLJAMO VAM ELEKTROGOSPODARSKO SKUPNOST SLOVENIJE Izza pisalnih miz NAŠ ČLJLNEK BI LJIHKO PRIČELI Z VESTJO, DA SO SLOVENSKE ELEK-TRARNE ŽE N& MN REPUBUKE DOSEGLE SVOJ LANSKOLETNI PROIZVODNI PRO-GRAM. TODJl KLJUB TEMU, DA SO GA 2E OB KONCU NOVEMBRA DOSEGLE M DA SO GA DO NOVEGA LETfl CELO PRESEGLE ZR tiZKAJ DESEHN ODSTOTKOV, Pfi NJiM ELEKTRIČNE ENERGIJE ŠE VEDNO PRIMANJKUJE M VSEH KONCIH IN KRfiJIH. OD TOD IZVIRJi TUDI SKRB IN VELIKE INVESTICIJE ZA GRADMO NO-VIH ElEKTRilRN, TEGA SORAZMERNO NflJCENEJŠEGA IN NEIZČRPNEGA EHER-GETSKEGA IZVORA. Jugoslavija je danes med zelo tedkimi državami v Evropi, ki imajo vedike in še neizkorišče-ne energetske rezerve. Doseda-nje študije in predračua} so po-kazali, da lahko znasa maksi-malna teoretična pronzvodnja elektrlčne energije vseh vodnih obtokov v Jugoslaviji celo 110 milijard kWh letno. Seveda pa moramo odštetii od tega števila izgube pri višinskih razlikah, tako da nam ostane na razpo-lago za izkoriščanje povprečno 66 miOijard kWh letno električ-ne energlje. Veondar tudi grad-nja vseh teh elektram ne bi bila ekcnomična. Ce upošteva-mo gradnjo samo najbolj eko-nomienih elektrarn, to se pravi takdh, ki imajo pribliižno epake ekonomske karakeristike kot clektrarne v industrijsko razvi-tejših evropskih državah, po-tem lahko brez pretiravanja ocenimo zmogljivost našega ce-lotnega vodnega obtoka na ka-kih 50 milijard kWh letno. To se pravi, da znaša ekonomski potencial vodnih sil Jugoslavije približno 43 odstotkov teoretič-nega potenciala. Največje območje razpolož-ljive vodne sdile je dinarskopri-morsko, saj razpolaga kar s 55 odsotki našega celotnega teh-ničnega poteneiala. Njegove re-ke se odlikujejo z veiikimi ko-ličimami pretočne vode, pred-vsem na pomlad In na jesen, medtem ko v poletju precej upadejo. Po velikosti sliedj te-mu območju teritorij gornjih tokov Save, Soče in Drave s 17 odstotki tehničnega poteneiala. Kcr pa so tu najugodnejše vod-ne razmere v poletnih mesecih, se tako lepo dopolnjuje s prej omenjenim področjem. Na podlagi zakona o elektro-. gospodarstvu, ki je začel veljati v začetku leta 1958, je elektro- gospodarstvo Slovenije sedaj takole organizlrano: posamezna proizvodna podjetja, to se pravi elektrarne in novoustanovljeno podjetje za prenos električne energije Elektroprenos, so vklju-čena v Elektrogospodarsko skup-nost Slovenije — ELES, distrf-bucijska podjetja, ki pa jih je ta zakon izključil iz skupjiosti, pa so ustanovila za boljšo ko-ordinacijo svojega delovanja lastno zdrnženje. To združenje pa je v tesnf' povezavi s skup-nostjo, kar narekuje več vzro-kov; predvsem enotnost procesa proazvod-nje, prenos in distribu-cija električne energije. Kot smo že prej omenili, se je preteklo leto razvijala prolz-vodnja električne energiije v Sloveniji izredno ugodno in to predvsem zaradi ugodnega vod-nega stanja in dobre pogonske pripravljenostd proizvajaJnih, prenosnih in distribucijskih na-prav. Lanskoiletn! protizvodni načrt, ki je znašal 2 tfiilijardi 85 milijonov kVVh, je bil dose-žen že na Dan republiike, ker pa se zelo ugodni proizvajalni pogoji niso spremenili tudi v decembru, je tako proizvodnja v letu 1958 znatno presegla Pla-nirano količino. Ta uspeh je še toliko večja, če upoštevamo, da je bil dosežen s skoraj enakimi zmogljivostmi kot v letu 1957. V prvih desetih mesecih pre-teklega leta se je zvtišala le pro-izvodnja hidroenergije, in sic8r od 1175,8 nal359 milijonov kWh, to je za pribHžno 16 odstotkov v primeri z letom 1957, med-tem, ko se je proizvodnja termofenergije celo nekoliko zmanjšala (od 538.9 milijonov kWh v letu 1957 na 531.2 milijo-na kWh lani), kar je za našo gospodarsko bilanco veliko ugodnejše. Sdcer se je ta pro- ^izvodnja termoenergije proti koncu leta nekolik^o povišala, predvsem zaradi ziMskega upa-danja alpskih rek, pa je rela-cija med hidro in termoelek-trično energijo še vedno veliko ugodnejša kot je bila ob koncu leta 1957. Brez dvoma 3e prolzvodnja električne energije odvisna tu-di od uporabe, ki je v pretek-lem letu tudi neprestano nara-ščala, posebno še pri malood-jemu in posebnih potrošnikih, kakršnj so industrija aluminija, karbida in visoke peči. V našetn maloodjemu je na prvem mestu gospodinjstvo, ki je, če prdmer-Jamo maloodjem iz leta 1955, kar podvojilo uporabo električ-ne energije. Za ilustracijo samo hekaj številk: odjem za gospo-dinjske potrebe je znašal v ja-nuarju leta 1955 12.1 miljona kWh, januarja leta 1958 pa že 23.8 milijona kWh; v septembru leta 1955 13.4 milijona kWh, v septembru 1958 pa že 24.6 mili-jona kWh. Enako narašča tudi veleodjem. Le-ta je znašal v ja-nuarju leta 1955 45.2 milijona, dočim se je v januarju leta 1958 povzpel že na 98.6 milijona kWh. Prav tako je razlika očitna tudi v septembru; leta 1955 znaša 59.7 milijona kWh, leta 1958 pa kar 96.1 milijona. Predvsem pa je narasla odda-ja električne energije v Hrvat-sko na jesen preteklega leta, čeprav bi po rezultatih iz leta 1957 lahko sklepali, da sosednja republika ne bo prevzemaila več toliko energije iz Slovenije-Tako je imela Slovenija v ja-nuarju leta 1958 cel^ mali pa-sivni saldo s Hrvatsko, ki je znašal 1.3 milijarde kWh in ga je lahko oddajala kot nočno energijo sosednji Avstrlji. To-da že meseca avgusta je znašal aktivni saldo 49.6, v septembru 53.1 in v oktobru celo 71.5 mi-Hjonov k\Vh, kar predstavlja eno tretjino vse proizvodnje električne energije v Sloveniji. Te številke so sicer v primer-javi s številkami iz leta 1957 za polovico večje, je pa to stanje povsem razumljivo, saj je Hr-vatska oddajala del te energije Bosni, ki jo je močno prizadelo lanskoletno sušno obdobje. Ven-dar ob vsem tem ne smemo prezreti, da je na vso srečo imela Drava v preteklem polet-ju in jeseni ugodno vodno sta-nje, sicer bi zašli v velike te-žave in znatne omejitve dobav električne energije ne samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih republikah. Redukcije so bile tako le malenkostne, vendar so nam kljub temu oponiin, da je treba čimprej nadaljevati z gradnjo elektrarn na Dravi, tej naši energetsko najbogateiši re-ki, ki se lahko lepo dopolnju-jejo z elektrarnami jadranskih rek. Slovenija je ena izmed tistih dežel, ki lahko izvaža električ-no energijo tudi drugam, V prvl polovici preteklega leta se je začel ta izvoz razmeroma ugod-no razvijati, je Pa od junija da-lje, prelvsem zaradi domačega energetskega stanja pričel!znat-no upadati. Izvoz je dosegel svoj višek v ma.iu, ko je znašal 36.8 milijona kWh, da je dose-gel svojo drugo kulminacijsko točko v oktobru, ko je. upadel na 3.0 miaijona kWh. Električno energijo izvažamo v Avstrijo na temelju dveh pogodb, ki se izvajata v obojestransko korist. V letošnjem letu pa lahko pri-čakujemo sklenitev nove pogod-be, saj bo pogodba iz leta 19^54 v tem letu potekla. Za izvoženo električno energijo pa smo v Avstriji nabavili potrebni ©lek-trotehnični material, ki ga na-ša industrija še ne izdeluje. Slovenija izvaža električno energijo posredno tudd v Ma-džarsko, in to od marca leta 1958. Izvoz v Italijo je bil pre-kinjen v letu 1954, lani pa je bila sklenjena nova pogodba za izvoz električne energije iz elektrarne Plave v Gorico. V ta namen so morali v Gorici tudi predelati transformator, kar omogoča dobavo električne energije po že postaviljenem daljnovodu iz Plav. Po predra-čunih bo znašal izvoz v letoš-njem letu iz Plav v Gorico 30 milijonov kWh. Nova zmogljivost, ki je bila v preteklem letu vključena v pro-izvodnjo, je le tretjj agregat elektrarne Vuhred na Dravi z močjo 20.000 kVV. Skupno se je torej zvišala stvarna moč jav-nih elektrarn v Sloveniji od 244.900 v letu 1954 na 304.900 kW v letu 1958. Na Dravj smo zgra-dili elektrarni Vuzenica in Vu-hred, zgradili smo moderno ter-moelektrično elektrarno Soštanj ter razširili termoelektrarno Trbovlje. V izgradnji, pa so še elektrarna Ožbalt na Dravi (60.000 kW) in druga faza elek-trarne Soštanj (75.000 kW). V bližnji bodočnosti bo zgrajena tudi hidroelektrarna Hajdoše (59.000 kW), razširjena pa ter-moelektrarna Brestanica (drugi agregat 12.500 kW), hidroelek-trarna Fala (osmi agregat s 16.700 kW) in Mariborskj otok (tretji agregat s 16.700 kW). Ra-zen tega je v gradnji tudi vrsta transformatorskih postaj in daljnovodov. Tudi delovna storilnost se je v preteklem letu lepo razvi-jala v javnih slovenskih el«k-trarnah, kar se zlastl lepo vidi iz naslednje tabelarične primer. jave števila zaposlenh, instali-rane mooi in proizvodnje elek-trarn> pri čemer so pri zaposlit-vah vštete tudi postranske de-javnosti (v oklepaju indeks, 1954 = 100) HE Medvoae, ena izmea po vojni zgrajemn Stevllo instalirana moč proizvodnje v zaposlenih v tiso&ih kWh milijonih kWb 1954 1171 (100) 349,0 (100) 1156,2 (100) 1955 1288 (110) 378,5 (108) 1395,1 (117) 1956 1287 110) 522,2 (149) 1703,6 (147) 1957 1328 (113) 544,2 (156) 2080,6 (179) 1958 1373 (117) 566,2 (160) 2300,0 (196) V tabeli lahko vidimo Se ne-ko zelo razveseljivo dejstvo. Medtem ko se je v zadnjih pe-tih letih dvignilo število zapo-slenih le za 17 odstotkov, je po-rasla instalirana moč za 60, proizvodnja pa skoraj za 100 odstotkov. V Sloveniji je sicer že znatno manjše število zapo-slenih v elektrarnah kot v drugih republikah, vendar še vedno nismo dosegli števila, ki ga imajo tehnično razvitejše dr-žave. Kot enega izmed znakov večje gospodarnosti v elek^-ogospo-darstvu Slovenije lahko na-vedemo tudi manjšo porabo premoga za proizvodnjo ka-lorične energije, šteto po kalorijah. Tako so leta 1957 porabile slovenske termoelek-trarne povprečno 4110 ka-lorij za proizvodnjo 1 kWh, lani pa se je to število zmanj-šalo na 3720. Naša naimodernej-ša tennoelektrarna Šoštanj pa porabi celo 2952 kalorij za pro-izvodnjo 1 kWh, dožim istovrst-ni elektrarni Kolubara 3270 o*l-roma Kakanj 3253 kalorij. Vendar moramo kljub temu razmeroma ugodnemu stanju le povečati skrb za dvig storilnosti in gospodarnosti. Poskrbeti mo-ramo za izgradnjo novih elek-trarn ter še razširiti in obno-viti prenosno in distribucijsko omrežje. Poraba električne energije se je v poslednjih letih več kot podvojila. Vse to nas sili da pohitimo z delom, pa čeprav v prihodnjem obdobju ne pričakujemo tako burnega razvoja, kakršnemu smo bili priča v prvih povojnih letih. Vendar bi kljub temu potrebo-vala Slovenija vsako leto vsaj eno novo elektrarno, ki Pa bl morala biti kar najbliže po-trošniku, kajti prenos na velike daljave električno energijo le podraži in so izgube in nevar-nosti prekinitve prevelike. SEZNANJAMO VAS Z DELOM INDUSTRIJE ZA ELEKTROZVEZE IEV- industrija za elektrozveze Sejemski razstavnl prostor !EV V februarju letošnjega leta je Industrija za elektrozveze in s tem tudi vse naše gospodarstvo elavila pomemben jubilej. Ta-krat je namreč preteklo deset let, odlkar se je ustan,ovil Inšti-tut za elektrozveze, predhodnik današnjega podjetja IEV. Tedaj j© tudi naša industrija zaorala svojo prvo brazdo na še neizo-ranem področju šibkega toka. Pravzaprav niti ne tedaj, to se je zgodilo že leto dni poprej — leta 1947, ko je skupinica ljudi, katere r?.aloga je bila osvojiti tehniko šibkega toka," pričela •L prvim delom na področju žičnih in brezžičnih zvez. Program Inštituta za elektro-zveze kot zvezne ustanove se je nanašal na tehniko telekomunj-kacij. Vendar je bilo že takrat povsem razumljivo, da ta $ro-gram ne bo lahko v kir?.ttce^ času realizirati, kajti prav t»h-nika šibkega toica zahteva v ve-ISfco večji m«iri fcot skora; vss oBtala področja Taotao in llri^o zaledje labka jxa, lcoHteor j« 5» eplch ttar» JtigasLiivU* t>6 uničil otaipator, nifca.Vor ni mogla zadostiti zahtevam so- dobn^ tehnike po izdelavi in proizvodnji najfraznovrstnejšega rnateriala. Se večjo praznano pa je bilo •čutiti na področju se-stavnih delov — elementov, ki smo jih morali uvažati v prvih povojnih letih za težke devize.. Tako je bi! Inštitut za elek-trozveze prisilj^n, da se postavi le na svoje lastne noge in se zanaša le na svoje sile. Ni bilo n.e industrije, na katero bi se lahko oprl, ne strokovnega a-dra, ne izkušenj. Zato so morali samj poskrbeti za vzgojo novih, mladih kadrov, če so hoteli za-gotoviti normalni razvoj tega, za našo državo. popolnoma ne-znanega področja tehnjke. Tako je pričel Inštitut za elektroz\-eze kmalu po ustano-vitvi s svojimi prvimi razi&ka-vami n-j» področju sestavnih č--lov — kf«nde'n?ratorjav' in upo-X'V, Pri tem pa Je bilo seveda potrčbno crg^srirtrati tudi pra-vilno jKV^e.vcrp.ra^« v reševanju to »10 T9*wHi\i t« proble- samostojno, brez kaikršnekoll tuje pomoči. Siceir pa je sploh zna^ilno za dejavnost Inštituta, da od vsega začetka pa do danes ni sprejel ali odikupil licence nitt enega samega proizvoda rri kateri izmed inozemskih tovarn. Predaleč bi nas zapeljalo, "e bi hoteli našteti vse, kar je sto-ril IEV za fazvoj elementov. Predvsem je biilo treba na novcT pričetl z izdelovanjem VF kera-mike, izpopolniti tehnolojrijo obdelave sljud, raziskati najraz-ličnejše vrste stnol, lakov in impregnacijskih sredstev, prou-<^iti sestavo magnetnih materia-lov, ugotoviti lastnosti alumini-ja v različn.ih eiektrolitskih "po-stopikih itd. Delo je napredovalo počasi, toda. vztrajno. Vedno znova so se vrstile nove zmage. Program Inštituta za elektro-zveze bi bil lahko s tem izpol-njen, saj proizvodnja posame-znih artiklov in aparatur ni bi-la zajeta v njem. Lahko bi torej le-to povsem mirno prepustili industriji. Toda kolektiv se ]e zavedal, da bi to lahiko opravi-la le dovolj močna in razvita indostrija. ki je sposobna sama obvjadati vse proizvodne ->o stopke. Prav zaradi tega je In-štitut za eleiktrozveze osnoval svojo lastno proizvodnjo. Tako je bilo v letu 1951 osnovanvO podjetje Telekomunikacije, ka-terega naloga je bila izdelova- , nje VF-aparatov za naše gospo-darstvo ia pošto, že prej ome-njenih sestavnih delov-uporni-kov, elekirolitnih in dfugih kon,-denzatorjev itd. Da bi Te-lekomuinjikacij e amiortizirale ve-lika finančna sredstva, ki so bila vanje vložena in da bi si zagotovile nemoten razvoj, ^e bilo treba misliti na osvojitev izdelave nekega novega /artikla, ki bi to omogočll. Ta artikel so bili radijski sprejemniki, s 6i-mer pa se je razšril program proizvodnje tudi na predmete široke potrošnje. Vzporedno z osvajanjem postopka pri izdela-vi radijskih aparatov je dobi-vala vedno foolj konkretno obli-ko tudi prava serijska proizvod-nja sestavuih delov. Od tega časa dalje lahko raz-delimo območje dela Inštituta za elektrozveze in Telekomu-nikacij na štiri glavE,a področ-ja: radijski sestavni deli, tele-komundkacijske naprave, elek-tronski dnstrumenti in. končno radijski sprejemniki. V smislu teb, štirih skupin se je razvijal tudi ves nadaljnjl razvoj Initi-tuta za elektrozveze in T«le-bomuniikaeij. Ceprav se 3e izločilo li AVTOPROM ET KAMNIK čestitajo ELEKTROSIGNAL PODJETJE ZA IZVOZ IN TJVOZ, PROJEKTIRANJE, MONTA2O TER PROIZVODNJO ELEKTRO-OPREME — NAPRAV JAKEGA IN SlBKEGA TOKA UUBUANA. PARMOVA 3 0B NOVEM LETU 1959 GOSPOSVETSKA CESTA 16 IZVRSUJE SOBOSLIKARSKA, PLESKAR- SKA IN CRKOSLIKARSKA DELA, KAKOR TUDI LAKIRAMO PARKETNE PODE S SPECIALNIMI LAKI ZA PODE. POKLADAMO PLASTlCNE MASE IN LI- NOLEJ TER OBKLADAMO STENE S SPE- CIALNIMI LESONITNIMI PLOSCAMI PO IZBIRI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN LJUBLJANSKIM STUDENTOM ZELIMO SRECNO IN USFESNO NOVO LETO 1959! Vaše imetf e in življenje Požar in druge nesreče - živino, vlom; steklo, avtokasko, jamstvo, transport, nezgode, doživetje lnsmrt zavaruje Državni zavarovalni zavod Direkcija za LR Slovenijo v Telefon: 39-121 Zastopstva v vseh večjih krajih Sloveniie želi vsem študentom srečno 1959 leto! Propaganda REKLAMNI IAVOD UUBLJANA DALMATINOVA 4 VSEM POSLOVNIM PRUATEllTEM IN LJUBLJANSKIM STUDENTOM OBILO USPEHA V NOVEM LETU OB NOVEM LETU 1 \J 0 \J čestHa Ijubljanskim študentom in svojim odjemalcem ŽITO-LJUBLJANA UPRAVA IN PROIZVODNE ENOTE LJUBLJANA— Zaloška 54 VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN LJUBLJANSKIM STUDENTOM ž e 1 i m o OBILO USPEHA IN SRECNO NOVO LETO 19 5 9 I = m ŽE 1 TBBlETfl VITERGINA Vas poživi in okrepi: % PRI DUSEVNIH NAPORIH 9 ZA VOLANOM # PRI SPORTU # PRI STUDIJU # PRI REKONVALESCENCl VITERGIN dobite v vsaki lekarnJ VITERGIN vsebuje v pravilnem rai-merju glukozo, C-vitamin in kofein lllllllllllllllllllll lllllllllllll lllllllllllllllllllllllllilllillllllllllOlllllll Modelit TOVARNA EMBALAŽE, GUMBOV IN GALANTERIJE IZ PIASTIČNIH MAS Kamnik Pri Vašem delu v NOVEM LETU 1959 Vam želimo obilo uspeha! iiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TERMOELEKTRARNA miiimiiiiiiiiimiiiiiM ELEKTRARNA TRBOVLJE Vsem odjemalcem in Ijubljanskim študentom srečno JE NAJBOUŠI IN NAJTRPEŽNEJŠ! PREMAZ ZA POD, PARKETE. ZIDNE OBLOGE ITD. ZA-HTEVAJTE NAVODILA IN VZORCE! LAK ART. ŠT. 8281 HELIOS Tovarna usnja Kamnik SPECIAUZIRANA TOVARNA ZA IZDELAVO SVINJSKEGA USNJA IZDELUJEMO SVINJSKO GALANTE-RIJSKO USNJE V SVETOVNO ZNA-NI KVALITETI. TAPETNISKO USNJE, USNJE ZA ROKAVICE, SVINJSKI CEPLJENEC, PODLOGO KRQM IN VEGETABIL — TER NAJRAZLICNEJŠE VRSTE 'SVINJSKEGA USNJA V MODNE SVRHE, KAKOR SO: SVINJSKI VE-LUR IN SLTCNO. SREČNO IN USPESNO LETO 1959! Zičnica Liublanajržaška zeli srečnonovoleto! Kljucavnicarstvo KRANJ, KOROŠKA17 IZVRSUJE VSA STAVBENO-KLJUCAVNI-CARSKA DELA, ROLOJE ŽA TRGOVSKE LOKALE V IZVEDBI POLNIH IN CLEN-SKIH ROLET, SEKALNE NO2E IN VSA STRUGARSKA DELA EleKirotehnitno ni\& Krani 2ELI VSEM DRŽAVUANCM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO t redje vprašanje. ki ga .ie na-čela prav tista antika, kateri bo posv&čeno pričujoče razniiil.ianje v zahtevi, da bodi človek merilo vsem stvarem na planetu. In še nekaj je dognala ta, samo na vi-dez mrtva antika: človek Je bil ti-stij ki si je ustvaril bogovf. po frloveški podobi in žive tako boli zavoljo njega samega, kot on za-radl njih. Tudi če odmislimo v3e drugo in vzamemo za vodilo sko-si stoletja ti dve sodbi antičnega fcloveka, če jih vzamemo za kri-terijj vrednotenja našega Casa, bomo zlahika pTitrdili Marxu, ki Je svojo sodbo o starih izrazil ta-kole: »Grki bodo ostali za vedno naši učitelji.« Bili in ostali so, pa n»j se tega zavedamo ali ne. Ka.i bi bil brez njih Rim. kaj evropska filozofija in gledališče, ka.i rene-sansa. Menda nj Cloveške dejav-nosti, ki ji ne bi bili ustvarili te-meljev. »Najnovejša filozofija je samo razvila delo, ki sta ga za-počela že Hearaklit in Aristotel«. (Marx) Ali naj se potem čudimo Petrarki. ki je bil ves vzhičen ob odkritjih na Monte Cassinu. Sha-kespearu, ki je s Plutarhom pod zglavjem zaspal in dobival v njem snovi in pobude za svoje veliko delo, Tolstoju, kj je dejal, da prej sploh človek ni bil, dokler ni *poznal vrednost klasične an-take, isto velja za Goetheja. Pu-Skina. Cankarja, ki se je s kla-siki spoznal preko nemških pre-vodov. pa Prešerna, v katerem tvori antični delež glavno opori-šče njegovega odnosa do sveta: prometejstvo, upornost, orfičnost; skladnost vsebine in forme. me-ro in eidainymizem ... Da eidaimonizem! Na svetu ne živi-mo zato, da trpimo, da se zveli-Samo. kakor so to vprašanje re-ševali in odgovarjali nan.i v sred-njem veku, temveč zato, da bi postali srečni. Vse, kar počnemo, počnemo zato, da bi blli srečni. Kakšne sreče je bilo delež-no človeštvo v dosedanji zgofiovini zadmjih treh ti-soSietij, o tem je bolje, da molčim, za vedno živi v »carstvu nujnosti«, tri tisočletja Se razmišlja. kako bi uredilo svet tn odnose na njem. Marx ima prav, ko pravt, da 1e vsa dose-danja človeSka zgodovina v res-nici samo predzgodovina resnične zgodovine. ko svet prestopi iz »kraljestva nujnostl« v »carstvo svobode«. Kako velik napor je vložil v ta vprašanja osvobo.ieni Krški mislec od Hezioda do Ari-stotela in kaj vse je evropska znanost sprejela dovršenega, ali vsaj zasUivljenega pri teh niisle-cih! Kakšno bogastvo šol, ide.1, in naukcv! In vendar se Grki zaradi tega niso klali med seboj. Dasi-ravno cirži. da so najrazličnejše §ole sarriD dokaz za bogato in raz-gibano politično življenje, ki ga je rzssibaval materialni interes tn potreba, je vendar moč trditi, da je biia edino Grčija taka de-žela, kjer je W13 kriterij stvarem skoa in skoz človek. Dandanaš-n.ii m bi se svet »zaradj ideoioškjh odiklonov in razlik« skoroda požrl med seboj. 6im dalje smisel življeniu da-našnji človek? Na Zapadu rar.mišlja predvsem o tem, koliko dolarjev, frankov. mark aU šilingov mu bo vrgel po-sel, s kakšnint vozilom se bo vo-zil in premagoval čas in prostor (beri: praznino v sebi!), na Vzho. du pa ie postal najvišji ideal to, da se kar najviše povzpneš po bi-rokratsiii lestvici, bržčas tudi za-rafli materialnih posledic. ki iz tega izvirajo. Tudi ta moderna Grčija, po kateri se sprehajam, je od sile podobna Zahadu, 5e-prav me kupole bazilik, ki »ne-kam prihuljeno zro na človeka z drujre polute. opozaria.fo, da sem vendarle na Vzhodu. Grki žr ti-sočletja trfjuje.io in kaže, da .ie t-o edina vrlina, kj so io podedovali po starih mimo radoživosti in pa mcrnar.H so. Dežela .ie strahovito zaostala in ob tej zaostalosti živi vrhnji sloj zares razkošno življe-nje. Tako je povsod, kjer si za-ostalost in gospoda segata v ro-ke. Trgujejo pa tu s tako inten-zito, da le kaj. Trgujejo vsi, od otrok do starih Ijudi Razlika ,1e samo v tertu ka.i proda.ia.io in kje In prodajajo tako, da pri tem pcslu na moč uživajo. Clo-vek ima občutek. da gre za star prvinski fetišistični odnos do bla-ga in denaVja. Pa je vendar neka.i posebne>?a v tem ljudstvu pod Akrcipolo. Ce se. denimo, znaideš v kaki nepriliki. se bo na mah znašlo krng tebe vsaj deset ljudi in vsak ti bo rad pomagal iz za-drege, če se le da. Tega v Parizu, Bernu. ali Hamburgu ne doživiš. Tam žive lju<3je vsaik zase, vsak s svojimi skrt»ml in vsakomur se zdi neumno, da bj jih razlagal bližnjemu. Zapad se je do skra.1-nosti zindividualiziral. na Vzho-du je staro kcnlektivistično občut-je še vedno živo. čeprav hodim po deželi, ki ima povsem kapita-llstične odnose. Vzhod je domo-vina mogo&nih kolcktivističnih Ideolodij. Tam je bilo spoSeto krščanstvo, budizem. islam, bi-Eantinstvo v obliki pravoslavja. Vzhod večno ne^kaj tuhta, v »tuh-tanje« sta ga vedno gnala beda In zaostalost in v protestn zoper »tvarno beclo. ki ga je obda.iala. ie to&il moR&Cne etične ideologi-je samoodpovedi, premagovan.ja. zatajevanja in asketizma. Grška antika je bila povsem drugačna, čeprav Se v njej najdemo kali vzhodn^aškega misticizma, ki pa v Girfeih ni nikdar zadobil prave vzhodn'aške podobe. Tudi Pavlo-Vo kršcansivo se od vzhodneiea močno razlikuje a grških tleh so se tisočletja srcCevali in med sebo.j opla-jali nc.jraz!ične.iši tokovi iz Egipta, Sirijc, Babilona, Male azš.ie in firugih sredozem-sklh dežela. Produkt vseh teh najrazličnejSih vplivov, ki so se zHili v liarmonično celoto, v nov, v sebi zaključen in jasen svet. je grška klasika... Se do nedavna .1e prevladovalo mišljenje, da je ta toultura nastala po neki nenavart-ni poti. Grška ljudstva tujih vpli-vpv niso mehanično spre.ie]a, v nilihovih rokah ali mošgaaih za-Aobe tuje prvine avtohton iziraz. Vendar grška kultura zato še zda-l«eč ni samonikla. Oblikovala. se ie počasi, skora.1 tri tisočletia. tja do druge polovice drugega stoletja pred našim štet.iem. ko tegube Atene politično neodvis-nost in ko se središče sodobnega »veta prenese v Rim. Kakšna 6a- razsežnost! Cloveka prevza-g,ro«e ob sipoznanju, kako na-jo ln prouadajo kulture in ci-Ije, frkrati pa tudi ponos dejstvam, da razvo.1 vodi kljub vsem katastrofam vedno više in više, na prag resnično možne osvoboditve ali popolnega propada y naših dneh. Na pragu pred resnično zgodovino človeka in človeštva rešuje moderni Oidi-pus poslednjo dilemo z eno sa-mo razliko; zdaj ima priložnost, da premaga n u j n o s t in .1o spremeni v svobodo ter ta-ko odpre novi najsijajnejši vek Cloveške zgodovine brez histortz-ma. Moderni lj^idje smo od histo-rizraa povsem pokvarjeni. Name-sto, da bi ustvarjali, se navdu-šujemo nad zigodovino. ki so .1o ustvarili drugi Osvobo.ieni člo-vek se bo lahko povsem predal ustvarjalnemu delu in bo zago-tovo podoben Grku, ki ijiu vsl očitamo nehistoričnost. Akropola ne potrebuie zgodovine, ker so Atenci v nji in ona v njih. Umet-nik se v teh časih nl podpisoval. ker ni ustvarjal kiipov, marveč uresničeval v n.iih sebe. Umet-nina — to je bil on sam, njegova resnica v njem. Zato je vse res-nično, čisto, mogočno, toplo. CJo- veško __ vse, kar človek dožlvi tam zgoraj pod čisto vedrino atenskega neba. Marmo-r ni mar-mor kot drugi: hladen in težak: kultiviral ga je človek zaradi hva. ležnostl bogovom, ki so po Schti-lerju zato tako Cloveški. ker so bili svobodni Atencl tako božan-ski. In ne glede na to, da .1e bila velika zamlsel o zgraditvi Akro-pole praktično delo sužnjev, sem prepričan, da tudi tlsti sužn.ii, ki so valili kamenite klade na Akro-polo. niso kamma obdelovall brez ljubezni, ker bi 1ih bil sicer ka-men izdal. Nastanek suženjstva pomeni največ.io revoluci.io v sta-renx svetu. Brez antiCnega su-«en.1stva ne bi bilo antičnt« zna-nosti. filozofije in umetnosti in torez nje tudi ne moderne kultrure >n civilizacije. Samo na ta na-Cin, da se je del svobodnih l.iu-di odtrgal od fizičnega dela. samo na račun onih drugih, ki so oprav-ljali za svobodnega Grka »nečast-nj posel«. je Iahko nastala taka kultura, katere dedič je vse mo-derno Cloveštvo in brez katere tudi modernega Cloveštva ne bl bilo, kakor ugotavlja Eingels. Tako kot modemi kolonialist n o 8 e priznati, da ima delo Crn-cev iz Uigande. ki si jo on nri-svaia. prav tako starl modri Arj-stotcl n i m o g e 1 spoznati za-'vona vrednostl, ker se mu je zde-lo su2enjsko delo nekaj samo po sebi umevnega, neka.1. kar bo ostalo tako, kakor Je. za vse vcč-ne čase. Pa ni. Prav nizka storil-nost za delo nezalntereslTanih sužnjev ,je povzročlla v kasneJSih f stoletjih rlmske antike paslvno zunanje trgovlnsko bilanco. kar ie hkrati povzroCilo ob ge neka-terih drugih faktorjih moralno-kulturni r^.z-kroi staresra sveta in s tem tudl razfcroj antiCne kui-ture n o tako hodim po Akropoll, gledam in občudujem stva-riteljski zanos in veTo, kl .1e rodlla te mogogine stva-ritvp. v katerih se razodeva he-Ienski duh, zmagoslavje svobod-nega ljuflstva, ki je potem, ko se jp osvobodilo v vo.fni zoper Per-ziice. gradilo te mogofine sp&me-nike v prepričanju. da ni bila to zgolj zmaga boljših vo.iakov naa siabšimi, temveč zmaga duhovno više stoječega Ijudstva, kl 1e bra-nilo svo.to demokracijo. (ta je bl-la seve hkrati tudi diktatura za sužnie). mi misli nehote uha.1a.1o v domovlnio, k! prav tako erradi stotine Akropol. Akrop©l danaS-n.iega časa. Tudi našemu liudstvu 1e k vojaSki zmagi nad osvajalcl pripombgla predvsem zavest, da se bore za nov s-vet, za svet pra-vičneiSih odnosov med Mudml, 7.a. svet neslutenih ustvarjalnih možnosti In vsestranskega napred-ka vseh in vsake CloveSke oseb-ncstj posebej. To 1e Akropola v nas. Zato ,1o znamo občudovati brez pa,pagajstva In pozerstva, kakor to delajo mnogoteri turisti, ki jih tod srečuješ na vsakem ko-raku. Akropola je priCa pTav takšnega zanosa, priča omamne prlvrženosti lde.ii svobode, neod-visnosti, miru in dela. Akropola je bila last vseh. V misli se ml vpletajo Cankarjeve misli o tem. kdo vse je ustvarjal slovensko kulturo v stoletJih. Na5i kulturni delavci. pravi Cankar. so bili tu-di tlaCani, ki so se uprli nasil.in. zaka.1 v tem pirntarstvu .1e bilo izpripano hotenje po bol.išem. plemeniteišem in poštenejšem zivl.1en.1u. Vsak korak na poti k svobodi človeka" ,1e v bistvu ko-rak k njegovi kulturni emanci-paciii. Kako niene so potemtakem ob Cankarju in ob tej Akropoli. ki se konl.1e v soncu' pred mojiml očml, aristokratske ideje o ustvar-,jan.ju in svobodij kakor jih ta Cas razglaša na Slovensikem intelek-tualno aristokratstvo! N.iegova traglčna zmota je v tem, da ne spozna — ali pa no'Ce spozraati. da je resnieen kulturen boi lahko tudi napreden političeii boj, boi za nove družbene odnose. prek katerih bo nova družba zagoto-vila svoboden razmah vsake pp-samezne čudi, vseh posameznih osebnosti! Ne na račun sužnjev! Na račun nas vseh! In Ce ima naša družba veliko idejo, (duhov-ni siromaki tarnaio, da je nima!) potem mora uresniCiti podobo atensike demokracj,1e za vse. Ta-samo z odpravo mnogih notranjih nasproti.1 ,ki .1i stoje na poti Pot je pravilno izbrana In zastavljem ie clli Tudi mi lahko zapišemo, kakor je nekoč de.ial Periklej: »Naša ustava ne posnema držav-nih oblik drugiih sosedov. narobe, pre.j bi de.ial. da dajemo mi zgled drugim. kot pa da se sami rav-namo po njih. Pri nas ne vlada neznatna manjšina, temveč vejilka vedna. zato pa tudi nosi ime de-mckratije. Kar se tiče postav, uživamo v zasebnih stvareh ysi enake pravice, kar pa uveljavlia-nja v politiki, se da,1e prednost znanju. s katerim se odliku.ie do-samezni... Mi edini imamo člo-veka, ki se ne meni za polltiCno npravo, ne za miroljubne-ga meščana, ampak za jalovega trota. v politiC-nih vprašanjih odloču.iemo sami, prav. kakor jih sami primerno presoja-m o. Zakaj po našem prepričanju beseda ni škodljiva dejanju. na-robe: škoda nastane tedaj, če se lotimo kakega dela prej, preden smo stvar natanko pretresli v raz-pravi. Kajti naSa odlika je tudi to, da pri slehernem pod.ietju združujemo odlačnost s preudar-kom, med tem ko zava.ja druge nepou&enost v lahikomdselnost. pre-udarjanje v neodločnost. NajveC-ja dušna moč pa se po pravici prisoja tistim. ki jasno vidi.io, kl imajo upati. česa se bati, in ravno zato ne hodi.io nevarno-stim s poti. Da na kratko po-vem.. sleherni na5 meščan ,1e po mojem zmožen, da se izobrazi za vse živl,ienjske oblike v samo-stojno osebnost, obdarjeno z ve-liko spretnostjo in prikupl.iivost-jo.« (Sovre: Predsokratiki 1946: tekst podčrtal R. J.) Tem besedam ni potreben no-ben komentar. z Akropole sem se *e enkrat zazrl v Kariatide. ki za kazen skozi stolet.ia no-sijo težko breme. Kdar se ae bori za svobodo, naj bo su-ženj! Edino tako suženjstvo lahko obstaja. drugega ni! Porl nami ie Agora. Stara tržnlca, kamor 1e hodil sejat dušni nemir božanski Sokrates. Tovariš modruje, da Je bila bojda ena izmed votlin. mi-mo katerih gremo, Sokratova 1e-ča. Sokrat ni poznal ječe. Poznal je samo resnico, zato ,1e umrl. kakoT umira.io heroji. Brez mefa. Heroji duha! Prav bi bilo. fte bi prišel še kda.1 med nas. Da bi nas pobaral po pojmu. Zdi se. da vča-sih veliko govorimo z istimi be-sedami, pa nimamo istih poimov in se zato prepiramo. Dobro ie zategadelj, če imaš Ciste po.jme. ali ne Sokrates? III. |oderne Atene so se razrasle okrog starih. Tam spoda.1 pod Akropolo še vedno di-haš in obCutiš tisto domaC-no stvarnost. vino, ki ga toči.io v teh skromnih krčmah potl Akropolo, te spominja simpo-zijone grških modrakov. Beseda se razveže. duh postane lahak. da se misli iskrijo. Pod večer zavi-iemo v eno takih krčm, govori-tno pozno v noč. Domačini so nam ljubezmivo naklonieni. po-čutiš se ko doma. Krčme so im-provizirano poslikane, da .1e do-mačnost še večja. Ko sosed.ie zve-do, da smo Jugoslovaini, nas va-bi.1o v kolo. ritem nara ni tuj. Ce mu Qdmisli§ žalost, sl?rito v pod. tonih makedonskih ritmov, bo malone popolnoma enak. In ker tisti, ki zahajaio v te krčme. ne znajo tujih jezikov. mi pa ne n.1i-hovega, se zgovariamo z gesli: Tito, Jugoslavija, Ciper. In potem spet plešemo, se ubiramo. po.iemo čudne otožne pesmi, ki jih še nt-smo nikdar slišali, pa so prav ta-ke kot naše Melodija je druga, misel pa lsta. In ko tako sedimo tam z resničnimi predstavniki ljudstva, govorimo drug drugemu v oči: tni smo prijatelji. L.iudie nam stiskajo roke, nas pol.iub-liajo vabijo v kolo, nazdravl.ia-io in govorijc: Tito — Kiper! In na mah nam ,ie vse jasno, kai nas druži, Druži nas ideja svobode! Lepo je zatore.1 preživeti ne-ka.i dni tam spodai. pod si-njim helenskim nebom, k.ier se daljna pretekiost tako pestro prepleta s sedanjostjo in kjer ti vsak korak vzbuia tiso-čero asociacij na diskrepanco raed nekdanio veličino in moderno bornostjo. Kje»koll hodiš križem Aten, vsžpovsod dominira Akro-pola. Danes ie grški na-cionalni praznik, Obletni-ca zmage nad fašisti. Akropola ,1e vsa razsvetljena in v svo.ii devi-ški čistosti lepa do presunljivo-sti. Tam spodaj pa srečujem sre-di noči mladoletno deco, ki pro-daja vžigalice in lešnike in spom-nil sem se na tiste loridonske tr-govce, ki prodajajo zato, da bi ne izgledalo. da so brez posla. Ze prvi dan sem zjutrai ob prihodu v Pirei, na električni železnici doživel nekai, Cesar sprva nisem natanko razumel, pa me .1e ven-dar globoko pretreslo. Dekletce asmih, desetih let je vstopilo na eni izmed postaj in začelo s nri-pavim glasom peti. kakor vse ka-že, neko borbeno pesem. Po vseJ priHki je bila to vo.ina sirota. morda celo otrok kakega grskega partizana . . . Ko .Je deklica odpe-la (na sam državni praznik!), je z lepenlkastim pokrovom drobila od potnika do potnika in prosila vbogajme. Segel sem v žep in se domislil Periklejevih besed ob po-kopu padlih v Atenah .,. »Drza-va bo posle.1 njih otroke ob svo-lem redila, dokler ne doraste.io, ter tako umrlim inrnjih preosta-lim odmerila koristno plačilo za niihov iunaški boj.« Ta otrok me fe spomnil na mnoge otroke mo-iiK dni. ko smo z vso gorečnost-io vsako leto na Vidov dan pre-pevali: »Lepa naša domovlna ...«, opoldan pa ni bilo doma koščka kruha Pa naj živi taka domovi-na, Ce more! Atene so nekakšen balkanskl Pariz. Zunanje , pojavne ob-like so res take, kot kjer. koli na zapadu. KveCjemu bazarstvo fn feničanska pisava te neprestano opozarjata, da si ne-kje na jugu }n na vzhodu hkrati. S pisavo ,1e tes križ. Pa kaj bi naj počeli pop.ie. Ce bi se .iezik in pisanje moderniziralo? Vsi bi razumeli vse. Priviligirana vloga popovščine pa bi izgubila vso svo-1o namišljeno pomembnost. Boj-da .1e z jezlkom tako. da niti eim- nazijski maturant ne obvlada obett govorov: knjižnega In iivejja. Oče, odpusti jim, sa.i ne vedo kaj de-la.io! Nenadoma mi ,1e postalo .ias-no, zakai držijo vsi Kristusi v grško-bizantinskih bazilikah v ro-ka.h pismo in tako Cudno zanič-Sjivo povešene ustnice Nauk v zakupu! Kdor na.1 bo odrešen, naj se potrudi do nas. ki mu Iahko tolmačinio. Od Konstantina naprej smo državna religi.ia Xe l.iubimo. ampak. vladamo! IV. rakultura sredo7fmskea;a sve-ta skriva v nedrih zeraMe celo vrsto ugank. Cela vr-sta znanstvenikov na.iraz- strok razvozljava to uganko z na.iraztlčnejših vidikov. Eno je gotovo Ii Egipta preko Krete vodi razvojna pot v Mike-ne. Mikene tako porazno delu.fe.1o na Cloveka. da ni moii izrazitl. Skozi »levja« vrata se ob kiklop-skih zidovih dvigamo proti me-garonu, preko zametka tistih Pro-nilej. ki človeka v Atenah navda-io 7, občutkom takega zmagoslav-ia in ponosa. ki ea težko izvabi vsaka druga arhitektura. Mračen, pust jesenski dan. Nad mikenskimi razvalinami pa po-zabijeno od vnukov veter vi.ie . . Strahotna zgodba Tantalovega ro-6u pred notran.iim oi5esom na mah zaživl v vsem neizmernem zločinstvu. Zato 1e tod tak mir. nikjer hi^e, nikjer floveka. ka-kor da bi še dandanašnii hodill strašit Agamemnon. Klitalmne-stra, Orestes, Atre.1 1n vsi, koll-kor fih je pa6 bilo zapletpnih v te incestuozne zaplete. Zidovl, zgrajeni iz mogoCnih kamnitih klad giovme o težj zločinov. ki Iih ni do danes nihgp nadkrilil. razen tistih rasistov. kl so hotell po sili uresničiti helenski ideal v hitler.ievski Nemgi.ii. Tu 1e bii spočet problem krivde, ki ga vzhod nikdar ni mogel doumeti. Doumell pa so ga grški tragičnl pesniki. Prek njih ga doumeva-mo mi, ki smo se v stoletjih 1p z muko in težavo prikopali dn spo-znan.ia, da 1e človek svoboden in yato odgovoren. da stno vsi odco-vorni In vsi krivi! Iz tega doži-vetia MLken se hii Je nenadoma razjasnilo vse, kar sem videl v arheološkem muzeju v Atenah. Vsi kipi tam daleč odneojitika tia do petega stoletja. Tam sem doumel veličino neprestanega osvobojevanja človeka, ali Se bo-lje: osveščanje Cloveka o tem. da 1e Clovek. Skulpture so .lele rovo-riti skozl sij oči ln držo teles o moffoCnem naporu človeka. da bl se dvignll z barbarsfrva do stop-nje, kjer se porodi znamenita za-hteva po spoOTanju samega sebc. OCi se vse boJJ in boli svetiio. Telesa sp vse boli in bol.1 zravna. na Cela se lasnijo. I>rže postaia-1o bolj sproščene. Pot pred n.MmJ 1e jasne.1Sa. dokler nenadoma ne radobim obCutka, da .1e .lasen celo clii pred njjmi... Dolga vrsta ii»i 1e. Da flolgi poti skozi tlsočletja sem to spoznanje zmeraj znova odkrival in potrje-val. Oidipns rex nenresta-ker vam s tem ničesar ne povem Za Cloveka gre. Z njlm sem se srečaval povsad: v starih grobnl-cah na mikenskih kiklopskih z!-dovih. v Epidavmsn, na AgoH jn v Tyr!nsu. nredvsem pa na Akro-poli, pa tuči v bizantiskfb baziil-kah s podržavljenimi Kristiasl. kl s cinizmom zro na smrtnike tjod seboj, Birantin^ kultura je nai-holi tipieen Tffimer degeneraclje, k! jo povzroCi zaprtost In samo-zaverovanost. Vse fe dognano do skrainosti, vendar notl lz te za-kljuCenosti ni videti, v e sem doživel neka.1 resnlC-n no pomembnega, potem ,1e I to Akropola v meni in te-KJ bi, v nas samih. Ta je v spoznanju, da_ velike stvaritve na-sta.ja.jo v kritičnem sprejemanju in samoniklem presnavljanju, v porajan.iu novih kvalitet iz sebe, v samonikiosti Prepričan sem, da bo nastopil čas. ko bomo s tem spoznanjem ustvarili našo lastno Akropolo, Akropoio nasih družbe. nih odnosov. na katerih bo zra-sla mogočna stavba slovenske kul-ture. V to zgradbo že danes vzi-dava slovensko delovno Ijudstvo prve sklade kamna, na katerem bo stala nekoč naša Akropola. Na bi spoznali gozd. moramo spoznati dTevesa. Zato ne bom našteval v neskonč-nost vsega. kar sem videl, no premaguje sfinge, na pot pa se mu postavljajo nove. še boli zagonetne. Zdai stoji pred največjo ugan-ko — ali jo ,1e še zroožen RADO JAN opotnl spomlnl so kakor vlno. Clm sta-rejši, tem prijetnejši so. V njlh lz leta v leto bolj zorl sladkor domišljije; gradi Iz njih skoraj epsko navdahnjene zgodbe. cele zakladnice doživljajev, ki se sproščajo all sprožijo včasih ob vabllu. včasih Pa na ču-dovite, skorai neverjetne. povsem samoglb-ne načine. Popotni spomini so res kakor dobro staro vino; opijajo nas ln ko srao spet trezni, komaj še verjamemo v vse kar smo počeli In dožlvell. Sedim v prepolni provlncljski kavarnt. Mnogo je ogledal ln veliko svetlih lučl. prozorne buteljke stoje na mlzah; in glas-ba: trušč najrazličnejših instrumentov lm-provizira tisto najnovejšo, rltma polno šla-gersko zgodblco o bananah. Zelo balkansko. Kaj res znamo pihatl samo v zurle ln tolčl po tapanih? Nekdo se sredl tega mučl nad kitaro, sunkovite in kovlnske zvoke trga 9 prstl. — Ob tei kltarl se ml sprožl plaz spominov... Pred menoi sedl moi starl dobH znanec Pedro. vedno vesel ln vedno nasmejan- V rokah drži svo.io majhno ln oglodano kltarlco, nežno. kakor da b1 ue-stoval otroka. Bele zobe lma ln temno polt ln -os, -ois, -os ln muchacha soledad. trka tiho in prodorno njegov glas ln njegova ki-tara v — hamburško noč- V t,ežkem lončenem vrču so prlnesJl predme dobro staro vino. Pa pljmo! Vsena-okrog se razgrinja zgodnjejesenska aoč. Hamburg. Ozadje ie polno potopljenega gl-banja neštetih žerjavov ln hripavega vplt-ja mogočnih prekooceanskih velikanov. Majhnl vlačilcl ]ih potiskajo v doke In r>re-kate. — Trlje smo bili Pedro, jaz ln GiovannJ — pravl napolitanskl Janezek. Hamburg je bll čisto slučajno kra1 naših sre<5anj: čakal sem na daasko vizo, Pedro je prlčakova! tovariša, kl se je še niudll na Svedskem (sprva ie menil. da bo ta prosti čas oosve-til Parizu, a vrag ve. kaj ga je zadržalo v Nemčiji?), Giovannl — bruc gozdarstva — pa je menll. da še ni tako mrzlo. da bl moral pobrati šila ln koplta ter se napotltl pod svoj Vezuv. Stanovall smo v majhnl kletnl sobicl med središčem mesta ln Altono. Po-s-telja ln dve gumijastl blazlnl, trije stoll. miza ln popolnoma nova omara. kl sploh nl dobro prlstajala tlstemu brlogu. Toda vse to je kai malo pomembno. sai smo tja, pro-tl Altonl, hodtll le spat in to precei pozno. Našll smo se ob kozarčku ln govorlll o hudf dlsciplini v mladinskem domu. Ze ob desetih moraš bltl ^od odejo, ko se hambur-ško življenje šele prav ra^mahne, Potem je In kaj smo počell p-odnevi? Morain r©61, da nismo poležavali in smo.kljub solzavemu vremenu že ob devetih hiteli v mesto. Na-vadno smo ves dopoldan pireblli v muzejUi, pretakniii in pregledali smo vse zblrke, kar jih je premogei seznam v prospektu; pozna^ li smo jih bolje kot marsikateri hambtir-ški meščan Največ ča&a smo hodill po fol-klornem muzeju. kjer ie Pedro vtestno rl-sal v beležnico tatarske ln eskimsk© okna-ske. Zelo prijetno pa ie bilo tudi v toplo za-kurjenl Mestni galerijl, kjer je bllo na pire-tek Barlactia ln nemških impr&sloni&tov. Tako =o kapljali dopoldnevi ln ^o kosilu v mladinskem domu smo skorai redno, vsak '; dan, odhajali v mestno čitalnico, kjer smo z združenimi močml brall nemške in angle-ške časopise ter razpravljali. Te irazprave so bile vsekakor najboli topli in najljubil del našega programa. Glovannl zanje najox«ii ni bil kdovekaj navdušen. a se je čez čas ogrel in prl govorjenju lzdatno mabal z rokaml in vse svoje dokazovanje navadniO bogato akceintural z n©ra2umljlviinl (morda mapoll-tanskimi?) vzkliki. O čem smo govorili? -Vsekakor o španskl državljanskl vojni ln o Francu, o Rusljl in Jugoslavijl, o pogozdo-vanju krasa ln gospodarstvu medlteranskih dežel, o nemški vojaškl mentalitetl. o skan-dinavsklh dekletih in Italijanskem neorea-llz-mu. o špaAskl emigrantskl llteraturi ln jugoslovanskeifl turlzmu. — Te diskiuslje, nezabeležene ln spontane. nestrokovne In predvsem temperamentne, s-o postale jedro In smlsel našega hambiirškega pohajkova-nja. Nesporazumi nas niso oddaljill in sno-razumi ne zaslepill. Da Ima reportaža tudi svo1 teo, nai na korkču povem še dva dožlvljaja. NekoS. že zadnje dnl našega hambuirškega blva-n.ta, smo sl spet Iskali delo. Denar je p&šel ln z več&mim muzlclirainjeim nisnno zaslužlll kdovekaj. Morda smo premalo skrbell za ekonomsko plat naših nočnih Ižletov. mor-da Pa kratkomalo nlsmo hotell sipreiematl napitnin- In delo svdo kmalu najlt: »Fantje, delali boste samo tri ali štirl dnl ln zaslu-žlli več. kot kjerkoll drugje!« Začell smo ob šestlh Zijiutraj ln končali oa je lmel glavmo besedo prl petju. Ko so ob nas na vodi rjovele lad-je, |8 še on povzdignll glas ln bll ie podoben Gigliju, kl poje v operl- In takl večerl »o se ponavljall. Kitara, »Gigll« ln kastanjete; te sem dobll jaz; moral sem z njimi neprlza-deto in brez vslljlvih telesnih °lbov dajatl malo takta ln ritma celt zadevi- Sčasoma smo postall več ali manj lnventar pristanl-Sča ln okrog nas so se zblrali mornarji z daljnih ladli ter pomagall prl glasbenem »ustvarjanijii«. Tudl v gostilne smo hodlll. sai ie z vsakirn dnem postajalo boli ln bolj mrzlo. Kisle iesenske nočl. Strupene megle so se pretakale med trupli parnlkov ln sko-zl okostja žerjavov. Nočl, ko je blla megla prav posebno gosta, so blle naravnost straš-ne: pristaniška obala je blla podobna robu sve^ta, tam nekie v temoi slvinl so trepe-tale razpršene lučl !n nevidne ladje so tu-llle zateglo in brezupno, kot da bl se zave-dale. da plovejo v propad. V taklh nočeh 6mio prav gotovo sedell pri Večnl lučkl. prl Mornarjevi sramoti all pri BelJ morskl de-kllcl. Dogodlvščin na teh obhodih pravza-prav nl bllo veliko. vsaj pomembnlh ne. — Mirno so tekll dnevt, svoievrstna brezskrb-nost In svoboda nas ie opljala ln v nas so vsak večer zažlvele daljne itižne obale Sre-dozemlja. kjer ni megle. Zivljenie je tam v«e boli drugačno kot ob tei mrki, zama-§čeni rekl. Ko so zvokl Pedrove kltare pe-11 najbolj mehko ln najbolj otožno (to 1e bilo skorai vedno!), smo neznansko, lz dna duše soviražill vse, kar nas ie tlst! trenutek obdajalo: ta red. ta strogost ln vse. kaT ie vleklo življenje Hamburžanov na mrzle ie-klene tlrnice vsakdanjega žlvljenja. Vse ie bllo mrzlo: reklamnl naplsl na vlsoklh upravnlh palačah, slnie očl garderoberke prl Večnl lučki, stlski rok zal.iubliencev pri B-ell morskl dekllcl. čela tramvajskih spre-vodnlkov, oprsja trgovsklh pomočnlc v Kaiuf-hausu ln raskav!, skorai feldbebelski glas naše gospodlnie. Sprva smo tnlsllH. da , ]e vse skupai le predsodek, a smo se preprl-čall, da nl. — V tem prostoru, kl je na eni stranl mejll na tople južne pesml, na drugi pa na ledenomrzlo Labo. so potekall našl ve^čerl, polnl veselja, brez smlsia. a so mor-da prav zaradl fega blll na nek noseben na. $\n prtjetnl ln že danes vabljlvl- bila jasna ia dlskuslje je bllo konec. Jutrl ae pridemo, smo dejall ia oni so stavek ^o-novili. Povabiil so nas na pivo, a nismo šll-Pedro se j& pestil z nekorn in šele. ko so se možje med seboj sporli, ga je tistl izpu-stll. »Prbk^eti franktst!« ie vrgel nekdo za njim- Sli smo tiho in mlrno v naš brlog in vzell kitaro. Šele pozno ponoči. ko smo se vrnill domov, smo spet prlčeli govorlti. Ne 0 dogodku, temveč o druglh. člsto navadnih stvareh. To je bli ves dogodek. Pedro Jo je skupil za vse, za r-ašo lahkomiseinost. Nič nJ po-kvarilo našega prljatelislva, Dirugi auzivijaj nai Oi prizadel meae, i\a-lco jutro scin sc prebudil in takoj opazil. da je iežiiče pcueg mene pxazno. Giovaani i© nekam izginii. Takoj sem se pomirii, &o aem se spomnii, da ga je verjetno spet paije-ia njegova miečna mrzllca, ki se ga j& lote-vaia vsakih štiriaajst dni in ga aržala na-/adno ie dva dni Takrat '© navuaao na ve-iiko iokai pasterlzirano mleko- 2e riavse-zgodai ie noaii poni v precej oddaljeno mie-karno. Toda, ko se je Giovanni v-rnil. ic qo-sll s &eboi vino: trebušast steklen bokal p»ra-ve čraine. Naill ie kozafec najprej menl. potem s-ebl in nato še ravnokar prebujene-mu Pedru- Dejal je: »Fantje. spijmo ga eks! Na zdravjel — Ku spijete vam povem!« — Spili smo. Potem ie Giovanni privlekei h ž&pa iutranjo števliko haimburškega dnevnika in ml pokaza'l nasiov. Bral sem: »,Trst ie lta> lijanskil Sporazum med Jugoslavijo ln Ita- 1 ijo ...« Ne vem, ka.i feem čutil tiitl trenu-tek. Vsekakor precejšnie presencc^^.e; po-gledai sem Glovannija in morda .,;=¦ -.:rat preskočila med našimi očmi Iskrica neza-upanja. morda ceio nekai »starega sovra-štva?« Giovannt pa ie naslednii trenurek ža umakni; ^og'^ in dejal: »Veš, mene prav malo brlga tale Trst. Podelarn se edinc - Italljansko mesto!« Pedro se ie glasno zasmajal tn pričel neprlaanesljivo zmerjatl Giovannlja: »Fuj! Na kako prlmi-tiven naje biila edina pot v močni arganizacijski • enoti, v enotoem vodiatou, ki ga do pred kraitikim ni biilo. Ko je bilo izforano to, so tudi naši teniški igralci stopili na pot naipredfca in uspahov. Na kosn-cu ie poti s zaradi ve-like blazine, ki je ne morejo prenašati, brez nie pa tudi ne treniiirati. Prvi pogoj za uspeš-no delo je torej teiLovadnica, v katerii bi lahko naši tetkmoval-oi trenirall vsak dan in tako zaidostiili željam številne mla-ddne, ki se je naivdušila za ta šport. Se-veda tudi judtaiiStom njikuife siredstev, da bi iiapoilniti vsa priičakova- nia. Preipričani pa smo, da bo-do mairlijivii šfcuidentge §e v na-prej delali s taddm elaoom in takimi uspehi. Mnogo iidealizima ao v svo-jem delu pokazali igraloi bad-miiinjtona. Ceprav brez tradd-cije in izkušenj, sose spoprijeli s trdim orehom orgamiizjacije, ki zahteva deijansiko ceilega člo-veika. Če pa pomisliimo, da so v klubu v glavnem samo štu-dentje dn ditfafci, ki so hkrati aktivni 'igralcd s precejšnjimi perspektivami, poitean raziume-mo, odkad napaike. Tako mam je povedal v svojem paročilu predsedimk tov. Pahar. Najhuije tarejo klub finančne težave, katere so reševala . v veliici merli tudii iz svojega že-pa, saj so potovalii v Kočevje vsi tekmovailci na svo^je stro-ške. Pri tem pa moramo upo-števati, da mladi tekmPvaU-i taiklh dzdatikov ne zmoreijo. Tudi o uspehih so ss pogovo-rili. Ne mislim jih za-niikati, vendar pa zaradi začetikov tega športa pri nas n« moremo pi-sati o visoiko donečih uspe-• hih. Povsem neraaumljiva pa se mi zdi trditev, da matično društvo zanemiarja badminton-ski klub. Med klubom icn dru-štvom naj bo stalen kontakt, ki ga pa žal ne morienno dosečd z raznimi sestainiki, na kateriih se igralci badmintona doilgo-časijo. Menim, da so prav ti sestanki mesto, kiier bi se lahko poštenio pDgioiVo-rili o^te-žavah prd svojem delu. Z,al ima tudi cenitralno društvo premalo funkciananiev, ki bi lahiko ho-dili od kluba do Muba in ugo-tavliali, kaj kdo potrebuje. Ne-koliko več volje dn delo bo lahko uspešno teiklo. Judo je med dekleti močno priljubljen šport Ali res državno prvenstvo? B nas iz- Dve drugi mesti Pred kratikim se je mudila študentska reprezentanca na tur-nirju v Bruxellesu. Turnir je bil izveden pod pokroviteljstvam čas&pisa »LE SOIR« in So se ga udeležile štiri ekipe: Pantterit Helsinki, Racing C. B., Ljubljana in Royal IV. Naži košarkarji so pomesli slavo naše toošarke preko naših meja in kljub temu, da niso nastopali v najmočnejši postavi, osvojili nadvse častno drugo mesto. Kakor smo mogli zasle-dovati komentairje k tekmam lahko vidimo, da so naši igralci zaipustili izredno dober vtis. Prikazali so moderno košarko, hitro, duhovito komibinacijsko igro, kar je še bolj pritegnilo gledalce. Posebno se je kot dober strelec odlikoval Zupančič. Naže moštvo je doseglo proti svojim nasprotnikom te-le re-rezultate: Ljubljana : Racing C. B. 71:60, Ljubljana : Royal IV 62:81 Težji tumir je čakal naše reprezentante v Italiji, kjer &o nastopiili v borbi za pokal mesta Bologne. Naši študentje so igrali proti dunajskemu Eissportu le povprečno in so Avstrijoi, okrapljeni z Mc Neilom ves čas tesno sledili našim, ki so na konou uspeli uiti za borih 6 točk. O tekmi pišfejo listi v Italiji, da ni bila kaj posebnega in dokaj ležerna. Hvalijo pa predvsem Daneva in Vnhovca, ki je bil najmlajši udeleženec turnirja, za kar je prejel posebno darilo. Seveda je veljala vsa pozornost finalni tekmi proti Virtusu, enemu najboljših moštev v Italiji. Zal vse skupaj ni rodilo že-ljenega uspeha. Virtus je eden najboljših moštev v Italiji in, Ce k temu dodamo še dokaj neobjektivne sodnike, nam je jasno da bi bila zmaga pravi čudež. Kljub vsemu je drugo mesto uspeh. v&deJio drj&avno prvenstvo pre-cej začvdilo. Kdo ne pozna te prijetne igre? Svojo domovino ima v Anffliji, kjer ima ta šport lepo tradichio in je zelo popularen-Igra je močno podobna tenisu, pravila pa so skoraj vsta kot pri odbojki. Tudi oprema ni draga, zato je to poceni m lep šport. Pri nas se je badminton v zadnjem času zelo razmahnil, saj ga igrajo za zabavo skoraij povsod. Ni tudno torej, da je nastala pri tako velikem šte-vilu igralcev težnja za tekmo-vanji in potreba po neki orga-niziranosti. Tako ie nastal leta 1954 prvi kiub Paipvmičar v Vevčah. Dve leti kasneje, leta 1957 pa je bu pri TZS formi-ran odbor za badmmton. Nje-govo delo je vsekakor vredno pohoale, scuj je v dveh letih svoj&ga obstaja organiziral več propagandnvh nastapov, letos maja slovensko prvenstvo in zdaj še državno prvenstvo. To-da čeprav smo na državnem prvenstvu videli lep vn kvali-teten badmintcm in opazili, da ga igraj'0 predmem mladi igralci, kar je zelo razve-selHivo, ostane vendar vprašanje, ali se \e turnir upran:i\četno imenoval drža/vno prvenstvo. Jatsno je, da Idhlco državno prvenstvo razpiše le zvezni forum, ne pa r&publiški odbor. Tudi to, da je nasfcopilo le pet slavenskih klubov, ka&e na ne-upravičenost in zgrešenast te-ga noslova, saj Slovenija ruika-kor ne predstavtja celotne dr-$poredu univerziada — letne in. zimske športne igre. Iz giovoric je razvidno, da naj bi se letnih iger udeležili, zim-skih pa ne. To A^sekakor ni pravilno, saj vemo, da smo prav na zimskih študentskih igrah vsa leta do-segali izredno lepe uspehe in prinašali domov vrsto zlatih in srebrnih kolajn. Zato nam je ta misel tembolj rerazumljiva. Plenum nam je odkril še eno zanimivost. To je zanimivost, ki nam pove, kje dobijo prepotreb- na sredstva o&tale univerze. V tem so brez dvoma na najbolj šem kolegi iz Zagreba, kl so imeli v letošnjem letu kar okoli 11 milijonov za športne na»ene Ta vsota je precej izdatnejša kot naša. Poleg zagrebške uni-verze so dobili sredstva še od Sveta za socialno zaščito. To je Izredna gesta tega foruma. Mi-slim, da je to pravilno gledanje na študente. Ali ni Svet za so-cialno zaščito neposredno zain-teresiran na tem, da ima ztlra vo mladino. Koliko več sred stev bi odpadlo v poznejših le tih, 5e bi ob pravem času po-skrbeli zanjo. Dokončno je bllo ugotovljenc da mora tudi naša univerza pri-spevati potreben delež za teles no kulturo in ne kot do sedaj gledati, kako se bo naj^bolj cno-stavno rešila tega lidatka. smučarjih stagnacijo na obeh frontah. Zaskrbljeno smo se spraševali, kaj bo z našim na-cionalniim športom. Pred letoš-njo sezono pa &o nas ponovno razveselili in upamo, da bodo na ta način uspeli. Delo se bo v bistvu ločilo od dosedanjega. Uviideli so, da se x)& umetni način ne da doseči kvalitete, še manj pa mnoiičnosti. Z ne-deljskimi avtobusnimi izleti (po znižani ceni) v naša zmska središča bodo vzbudili med smučarji D,ajširših krogov za-nimanje in veselje do smutra, se bo treba povt-zati s srednješolsfco mladino, da ve bomo zabredli v težave. Kljub temu pa ostanejo +udi kvalitetne prireditve za naše najboljše tekmovalce. Ti n>aj bi se pomerili na prvenstvu Ijubljanske univerze, ki bo za najšLrši krog smučariev. Tek-movanje bo po možr.osti nekje v blSižini Ljubli'ane, tako da bo lahko resnično množično. Drugo tekmavanje pa je kot vedno predvideno v Kranjski gorj kot med:narodr?.o akadem-sko prvenstvo univerze od 13.—15. miarca. To tekmovanje Pa naj bi bilo pomembno tudi kot srečanje vseh sedanjih in »bivših« žtudentov smučarjev z domačiih in tujih univerz. Tekmovarje je že tradiciiom-al-no in upamo, da bo tudi letos, tako kot vedno do sedaj, dobro uspelo. Spoimladanski veleslalom v Krnici bo kot tretj-a velika rri-reditev prišla v poštev le, če bodo na razpolago sredstva. Poleg vsega pa bo društvo izkoristilo morebitne ugodne snežne razmere v Liubljani iin *n Gradu pripravilo smučarsko šolo za začetnike in ostale. Uspeh dela pa ne leži samo na ramah naših športnih de-lavcev ampak tudi, in to v ve-liki meri, na vodstvih zdru-ženj. Le-ta bi morala p-osvetiti telesni kulturi več pozornosti in z ustar.ovitvijo športnih od-borov postaviti močno oTgani-zacifjsko telo, ki bo v pomoč komisijj za šport, nam vsem pa Srečno v novo leto v našem planinskem domu v Tamarju ZMAGA ŠTUDENTSKE ODBOJKARSKE REPREZENTANCE 8. JANUARJA JE BILA V LJUBLJANI TEKMA MED OD- BOJKARSKIMI REPREZEN- TANCAMI UNIVERZE V GLI- WICZ IN LJTJBLJANE, KI SE JE KONCALA Z VISOKO ZMAGO NAŠEGA MOSTVA 3:0 (15:13, 15:7, 15:7) Srečno in uspehov polno novo leto vsem športnikom Kot bi bil tudi koledar v zvezi z atomsko dobo, s tako hitrostjo so se zvrstili dnevi letošnjega leta. In ko tako pridemo h kraju, običajno pogledamo nazaj, da še enkrat obudimo spomine na vsa prijetna in ne-prijetna doživetja, predno gredo v pozabo. Na srečo smo Ijudje taki, da neprijetne stvari pozabljamo in ohranjujemo samo prijetne. Vsak človek marsikaj doživi in če je to športnik — tekmovalec, so njegovi doživljaji mnogo bol) pestri kot od ostalih, njegom spomini pa zelo zanimivi. Da bi lahko številni bralci vsaj v duhu spremljali naše najbaljše športnike ob njihovih uspehih in neuspehih, smo naprosili nekaj tekm&valcev, da nam odgovorijo na naša vprašanja. Miro Cerar: Kako si zadovo-r Ijen z uspehi v letošnjem letu? »Letošnji rezultati pomenijo zame velik uspeh in sem z nji-mi zelo zadovoljen. Ne smete pa misliti, da so prišli kar $a-mi od sebe. Dolga in naporna pot je za menoj. Po njej sem začel hoditi nekako z osmim ali,devetim letom pri telovad-nem društvu Narodni dom. Po-goji so bili za vse enaki, saj sem bil takrat še pionir. Seve-da kdor dela in želi nekaj pch-stati,- temu je uspeh zagotov-Ijen, potrebna pa je močna vo-Ija in to na srečo vmam. Od pionirjev sem prišel k mladin-cera in tu je bilo treba že kar precej vaditi. Spominjam se, da sem bil tedensko tri do šti-rikrat v tel&vadnici, še pose-bej pa sem izkoristil poletne počitnice. Poleg časa je treba žrtvovati še marsikaj, a vse to se st&ri, če človek ve, zakaj. Tako je prišlo letošnje leto, polno tekmovanj doma in v tujini in za krono vsemu Še svetovno prvenstvo v Moskvi. Doma je bilo glavno tekmova-nje zame matura. Lahko mi verjamete, da ni lahko biti vr-hunski športnik in istočasno dijak. Profesor je nad tabo kot Damoklejev meč, na srečo je to za menoj in mirno trdim, da je to moj največji letošnji uspeh. Nastopi so se vrstili letos kar na tekočem traku in če bi se hotel na vse spomniti, bi moral dobro pomisliti. Če re-čem na kratko, da sem z le-tošnjimi uspehi zadovoljen, s tem še ni rečeno, da z vsemi. Predvsem mislim, da bi moral biti na državnem prvenstvu precej boljši. Pa kaj hočem. Vzrok je bil objektiven, karmi je edina tolažba. Operacija na roki in noga v mavcu je kar dovolj. Najbolj me je razve-selilo svetovno prvenstvo v Moskvi, ki mi je prineslo bro-nasto koZajno v vaji na konju. Pa tudi kot celota smo se do-bro odrezali in zasedli po dol-gem času eno boljših mest, do katerih po vojni nismo imeli dostopa. Upam in želim, da bomo tudi v bodoče vsaj ob-držali, če že ne popravili svo* je mesto v lestvici najboljših.« »In Tvoje želje za novo le-to?« »Vsakdo jih ima in seveda tudi jaz. Najbalj želim, da bi naredil prvi diplomski izpit+. ki je pogoj za nadaljni vpis, kar pa zadeva šport, bi želel, da bi imel dovalj časa za priprave in učenje novih prvin, za ka-tere bomo izvedeli že v febru-arju, pod vodstvom trenerja tov. Gregorke.« Stane Juraa in Vid Mesaria: Kakšne so želje alpinisfov za pri- hodnje lefo? »Ker šmo ravno pred zimo, bi začela z zimskim delom, ka-teremu do sedaj nismo posve-čali dovolj pozornosti. Je pač tako, oprema je izredno draga in še ni taka kot bi morala biti, pa smo zato plezali v glavnem samo poleti. Nujno je, da zna vsak alpinist smučati, zato smo se odločili, da se bo-7no v snežnih dneh zbirali kar v Ljubljani in smučali, seveda organizirano. To je sicer bolj v zraku in zato se. bomo zbrali en teden v Tamarju, kjer bomo predelali šolo smučanja in kmalu še en-krat na zimskem alpinističnem teiaju. Da pa se ne bi počutili olani iiašega društva zapostav-Ijeni, naj kar sedaj poveva, da bodo tradicionalni smučarski teiaji tudi letos v Tamarju in že sedaj vabimo študente, da se jih udeležijo.« V mislih smo se preselili v pomlad in ves v ognju je Vid nadaljeval, da bodo tudi drugo leto pripravili plezalno šolo na Turncu, ker vidijo, da je za-nimanje med študenti veliko. »Kar nam ni uspelo letos, upajmo, da nam bo prihodnje leto. Ze letas smo nameravali preplezati kako steno v ino-zemstvu, pa nam ni uspelo. Radi bi postavili nekje v'hri-bih tabor, kjer bi se priprav-tyaii za inozemstvo in nato pazdravili sosednje Dolomite. Predtem pa bi morali vsi al- pinlsti opmviti tudi izpit iz prve pomoči. Bolje je nekaj veČ vedeti kol zaradi nezno-nja koneati v planlnah. In naše glavno delo v pri-¦hodnjem letu? Bilo je in osta-ne popularizacija planinstva in alpinistike med študenti. čim več novih čla/nov bomo dobili v svoje vrste, tem bolj uspeš-¦tto bo naše delo.- Skromna kolega alpinista o svojih podvigih in uspehih ni-sta hotela odgovarjati. »Naše privatno plezanje v gorah ni toliko važno, važno je delo na-šega odseka in če bo to uspelo, bova tudi mldva zadovoljna.«, sta dejala Stane in Vid. Tine Rozman: česa si se v pre-teklemletunajbolj razveselil in kaj si želiš v novem letu? »Med obilico športnih dogod-kov se je težko odločiti za ene-ga, ki me je najbolj razveselil. Vsak uspeh te razveseli po svoje. Vesel sem novega re-korda, vesel zmage svojega vioštva, po drugi strani sem spet zelo vesel, da sem postal trener za dviganje uteži. Pa vendar je prav v letoš-šnjem letu dogodek, ki se ga bom vedno spominjal in sem se ga najbolj razveselil. Po-vsem drugače bodo verjetno mislili o tem bralci. V mislih imam udeležbo na svetovnem prvenstvu v dviga/nju uteži v Stockholmu na Švedskem. Če-prav sem nastopil na tako po-membnem tekmovanju brez vidnega uspeha, sem bil ven-dar zelo zadovoljen. Zadovo-Ijen sem predvsem zato, ker sem imel priložnost videti vse najboljše dvigalce sveta in se pri tem marsičesa naučiti. Vse to mi bo koristno pomagalo v mojem bodočem poklicu in upam, da bom lahko prenašal svoje znanje na mlajše. . Samo nekaj besed o neuspe-hu na Svedskem. V enem stav-ku lahko povem. Sprememba pravil mi je pokvarila vse upe ¦ na baljše mesto in tako je bil ves trud zaman. Seveda ne tni-sKm vreči puške v koruzo. Na-črti in želje za novo leto so veliki. Govoriti o njih bi bilo še prezgodaj. Okoli njih je taka megla kot v zadnjih dneh v Ljubliani in le trdo delo čez vse leto bo rodilo zaželjene uspehe. Upajmo torej na naj-boljšel« Janez Bajc: Kaj meniš o štu-jeniskem športu? Za šport med študenti smo v preteklost vse premalo storili. Skromna sredstva so študen-tom omogočila le malo športa in telesnega razvedrila. Pri-manjkovalo je predvsem šport-nih objektov, tako telovadnic, kot tudi letnih igrišč. Zato je skrajni čas, da pohitimo z gradnjo študentskega športne-ga parka pod muzejem NO. Tudi košarkarji Olympie nu;« no potrebuj&jo novo igrišče, ker jim bo staro na razpolago le do 15. julija prihodnjega leta, Vsekakor upam, da se bo to stanje sčasoma bistveno izbolj-Šalo. Pri dosedanjem delu smo se zaradi omejenih možnosti omejili le na dosedanje kvali-tete, kar je šlo na račun mno-žičnosti. Ž novim načinom de-la pa bo mogoče zajeti vedno večje število za šport vnetih Študentov. Vendar se tudi tti V&javlja nova težava, to je no-vi zakon o univerzi, tako da se študentje nižjih letnikov za-radi novih študijskih pogojev ne bodo mogli toliko posvetiti športu kot mi, ki študiramo Še po starih pogojih. Od sklepov kongresa telesne kulture s% obetamo občutno izboljšanje materialnih pogo-jev, da bi tako prišlo do aktiv-nega športnega udejstvovanja čimveč študentov. Zanimanje 20 šport, predvsem za košarko, je bilo v Ltjubljani vsa leta zelo velika, posebno odkar za-vzema Olympia pomembno mesto v zvezni ligi. Zdi se mi, da naša širša javnost premalo spremlja delo Študentske šport-ne organizacije. Mnogi mislijo, do bi lahko košarkarji sami s svojimi sredstvi pomagali osta-lim sekcijam pri 0lympii. Dej-stvo pa je, da dohodki od do-mačih tekem služijo le za kritje stroškov gostovanj, opreme in igrišč. Sportnim komisbjam Prt posameznih združenjih štu-dentov pa so Jcošarkarji pri-pravljeni pomagati s sirokov-nim vodstvom treningov in pri pripravljanju medfakultetnih tekmovanj. Vsekakor se bomo trudili, da bomo prispevali svoj delež pri razvoju športa vied študenti, posebno v pogledii množičnosti, kot to predvide-vajo sklepi kongresa telesne kulture. Miša Androtič: Kakšne so želje judoistov in še posebno tvoje? Mhsihbm, da je velika želja vsakega športnika, doseči v svoji športni panogi čim boljši uspeh. Zato se mi zdi, da sem uganila prmt če rečem, da je to tudi želja vsakega judolsta. Vsi skup&j kot celota pa ima-mo tudi še kup želja. Te želje pa so v glavnem zvezane s te-žavami, s katerimi se moramo vsak dan pri našem delu spo-prijemati. Tako težavo je v začetku letošnje sezone pred-stavljial prostor, kjer naj bi člani kluba redno trenirali. Le bvvšemu predsedniku kluba tovarišu Hojanu se lahko za-hvalimo, da so se tečaji lahko v redu začeli v telovadnici osnovne šole na Ledini. Želi-mo si tudi tečaj za trenerje, katerega bi vodil kak priznani inozemski mojister. Predvsem pa so naše želje povezane s fi-nančnimi sredstvi, saj je znu~ kot je običaj, da ob koncu leta ocenimo svoje delo, je tudi v našem uredništvu že tradicija, pretehtati delo študentskih športnih klubov v okviru Sportnega društva Olympia. Na pod-lagi doseženih uspehov in neuspehov hočemo analizirati njihovo delo in ugotoviti, kdo od naših klubov si zasluži prehodni pokal uredništva Tribune. V ta namen smo se poslužili ankete, v ka-teri smo prosili za sodelovanje naše športne delavce, zlasti tiste, ki ne delajo po teh klubih, da bi se tako izognili neobjektivnosti. Prof. dr. STOJAN PRETNAR, predsednik ASD Olympie: 1. planinci, 2. košarka, 3. judo, 4. tenis, 5.—6. smučanje in badmin-ton. Utemeljitev: Planinci so vzorna enota v vsakem pogledu. Delajo vztrajno in tiho ter v izredno veliki meri skrbijo za množično.st, kar kaže število članstva. Lahko rečem, da so dvig-nili zanemarjeni dom v Tamarju na zividljivo višino. Svoje člane vzgajajo k Ijubezni do narave, k tovarištvu in požrtvo-valnosti. EVGEN -BERGANT, športni novinar: 1. košarka, 2. planincl, 3. judo, 4. tenis, 5. badminton, 6. streljanje. Utemeljltev: Košar-karski klub je kvalitetno zelo močan, poleg tega pa lahko služi za zgled vsem klubom, kako je treba delati z mladino. Za na-raščaj skrbijo že dalj časa v košarkarski šoli, ki je odlična obll-ka dela z mladino. • Kdo zasluži prehodni pokal • uredništva Tribune? JANEZ GASPERIN, študent Višje šole za telesno vzgojo % Ljubljani: 1. košarka, 2. planinci, 3. tenis, 4. judo, 5. smučanj«, 6. strelci. Utemeljitev: Menim, da zaradi kvailtete košarka za-služi prvo mesto. Clani so drugi v državi, mladinci državni pr-vaki, članice igrajo v zvezni ligi, ob strani pa imajo številno tnladino, zlasti pionirje in pionirke. JANKO POPOVIC, podpredsednik ASD Olympie: 1. planin-ci, 2. košarka, 3. judo, 4. tenis, 5. rokomet, 6. strelci. Utemeljitev: To j6 skupina skromnih in požrtvovalnih športnikov. Imajo močno plezalno sekcijo in so priredili vrsto odličnih tečajev. Najbolj skrbijo za športno življenje naših študentov, za mn*-žičnost in vzgojo mladih, kar je gotovo najpomembnejše. FRANCEK MIRTIC, član Izvršnega odbora SZS: 1. košarka, 2. planinci, 3. judo, 4. strelci, 5. smučarji, 6. nogomet Itd. Ute-meljitev: Košarka Olympie je pojem za jugoslovansko in slo-vensko košarko. Ima dokaj množično podlago, hkrati pa tudi v državnem in mednarodnem raerilu dobro predstavlja kvaliteto študentskega športa. JANEZ LUZNIK, podpredsednik ASD 01ympie: 1. planind, 2. košarka, 3. judo, 4. tenis, 5. kotalkanje, 6. streljanje. Uteme-ljitev: Planinci A) za nas ena glavnih in najmočnejših enot. Delajo tako, kot si zamišljamo delo študentskega kluba, zato to mesto brez dvoma zaslužijo. Poleg svojega specifičnega dela kot planinsko društvo, skrbijo za množičnost in razvedrilo Štu-dentov. LAVRIC MARJAN, sekretar ASD Olympie: 1. planinci. 2. ko-šarka, 3. judo, 4. tenis, 5. streljanje, 6. smučarji. Utemeljitev: Delo planincev je precej drugačno od dela ostalih klubov. Ven-dar mislim, da bi tudi ostali lahko posvetili več pozornosti na-šim študentom v širšem smislu, ne samo kvaliteti in tekmova-njem. S svojim domom v Tamarju so dokazali, da so sposobni voditi veliko postojanko sami in da bo ta s časom postala odskočna deska za razne planinske podvige, kar do sedaj ni bila. Qrganizacijsko so Izredno močni. MIRO DVORSAK, šaortni urednik Tribune: 1. planinci, 2. košarka, 3. judo, 4. tenis, 5. badminton, 6. smučanje. Utemeljitev: Planinci so izredno močna organizacijska enota. Skrbijo za mno-žičnost in so dvignil v Tamarju "eno najlepših planinskih po-stojank v naših gorah. Njihovo delo je v vsakem oziru vzorno, kljub temu pa so ostall skromni in tihi. Tako so v letošnjem tekmovanju za prehodnl pokal zasedli prvo mesto PLANINCI pred KOSARKO, JUDOM in TENISOM. O ostalih klubih lahko povemo le toliko, da so precej izenačent in jih dejansko ne moremo realno razvrstiti, ker bi iz tega all onega vzroka kriteriji ne bili enaki. Anketo lzvedel: MIRO DVORSAK no, kako drage so blazine, brez katerih si našega športa sploh ne da zamisliti. Tudi s kirrumi nisino najlbolje zaloieni. Mi-slim, da bi izdatna denarna pomoč naše želje v glasvnem uresničila, vendar je tudi to navsezadnje le skromna želja. Moja iskrena osebna želja pa ;e, da bi se ASK Olympia čim-bolje uveljavil in dosegel kar najlepše uspehe. Stanko Lorger: Kaj je po tvojem mnenju glavna ovira, da med študenti ni dovolj žanimanja za telesno kulturo? Stvari, ki vplknifo na naš telesno-kulturni raziaj, so med seboj fcaj tesno povezane. Predvsem velja to za nas štu-dente. Kdor živi dcdeč od do-ma ob štipendiji ali kaki po-dobni podpori, težko zmore po svojem delu še trenvng. Z dru-go besedo: imamo preslabe matenalne pogoje, da bi lahko v prosiem času trcšili energi-.jo po športnih igriščih. Vsak bo raje delal, da bi zaslužil /caj več za vsakodnevne potre-be. Sa