mm *c----/t-H/tERIC/tlll— HOME 7 » AMIRICAN lli SPIRIT IN LANGUAM ONLY SLOVCNIAN MORNING HCWSPAPSR CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING. DECEMBER 29, 1949 LETO LI.— VOL LI. VE 5TI JL SLOVEWUE UlftRLI SO: Marija Mekinec hozih titovsko komunistično ■V Ljubljani, Viktor Musar v'časopisje popisuje takole: Manj Ljubljani, Alojzij Narat v Bo- mejnikov, več kruha, to spozna- hinski Bistrici, Nežika Hinter-'lechner v Ljubljani, Martin Šetinc v Ljubljani, Rupert Dobrovnik v Bukovici pri Vipavi, Jože Mravlje v Dravljah, Mihael Podbevšek v Dobu, Lojze Appe v Št. Rupertu, Alojzij Lipovšek v Teharjih pri Celju, Franc Benčič v Ljubljani, Anton Lu glio v Borovnici, Luka šetina, v Spodnjih Gameljnih, Dr. Alek- sander Gorup na Reki, Primož ie in sosedove. ... -___ . .j________j ir__: \r iiBMirr 8I:: Prešeren na Homcu pri Kamniku, Jože Kopač v Ljubljani, Martin Macun v Ptuju, Josip Bežan v Ljubljani, Rudi Eckhert v Ljubljani, Theodor Pezdir v Ljubljani. V RIBNICI se je vse spremenilo. Rdeči diktator Ribnice je bivši mežnar in organist Mirko Mohorič, ki je strupen sovražnik Cerkve in duhovnikov. Je tako zloben, da se ga tudi njegovi “tovariši” boje. Je moralno propadel človek. Svojih dveh otrok ni dal krstiti. Bil je organist pri svetem Gregorju, potem pa že 15 let v Ribnici. Sedaj se I I i— *i kvijo, ki mu je dajala kruh njegovega pol življenja. Poturica je pač hujši od Turka. LJUDJE SO ZAKOPALI to pri boljševizaciji vsega javnega in gospodarskega življenja doma zadeva komunistična uprava pri kmetih na deželi. Njegove tesne priklenjenosti na nje je prevladalo v obdelovalni zadrugi na Viču pri Ljubljani, katere zadružrtiki so med jesen-skm oranjem izruvali mejnike med svojimi njivami. V TOMAČEVEM in št. Vidu pa so zadružniki sklenili, da morajo meje in mejniki starih parcel ostati in tudi niso pustili mej preorati. Vsakdo gleda še vedno na posamezne njive kot na svo- V ŽABNICI v zadrugi sicer ni videti več mejnikov, niso jih ampak le zakopali 1 m globoko. Dr. Momčilo Ninčič je umrl v Švici Lausanne, Švica. — Tu je umrl Dr. Momčilo Ninčič bivši jugoslovanski zunanji minister. Bil je 73 let star, Ninčič je bil zelo izobražen človek, star radikalni prvak v Belgradu in političen učenec Nikole Pašiča. V prvih letih Jugoslavije po prvi vojni je bil zunanji minister in menda hoče maščevati nad Cer- to s Pašičem podpisal pogodbe z Italijo radi katerih je bil med Slovenci nepopularen. Bil je velik oseben prijatelj grofa Storže. Po Pašičevi smrti ge je le malo pojavljal v ja’ Občni zbor Društva Slovencev v Buenos Airesu Kakor že vemo so Slovenci v Argentini hitro po svojem prihodu v to deželo ustanovili svoje društvo. Imeli 30 pred vsem namen dobiti ustanovo, ki bi pomagala novim naseljencem. Ko so prihajali novi transporti naših ljudi, je društvo storilo kar je moglo, da je poskrbelo za prva stanovanja in zaposlitve. Sedaj, ko se je prihajanje novih ustavilo, je društvo skrbelo za prosvetno delo med novimi naseljenci. Na inicijativo društva se je tudi ustanovilo več gospodarskih podjetij za nove naseljence in več krožkov in klubov, ki skrbe za petje, dramatiko, športne panoge in podobno udejstvovanje članov. Društvo je postalo nekako središče vse dru- pa zadružniki čisto odstranili, j^bnosti in vzajemnosti med Slovenci v Argentinski prestolnici. Letošnji občni zbor je pokazal bogato sliko uspehov društvenega dela. Občni zbor je ob navzočnosti zastopnikov oblasti začel in vodil častni predsednik društva č. g. Janez Hladnik v kasteljanšči-ni in se je tudi v nadaljnjem poteku občnega zbora in v debati uporabljala le kasteljanščina. Častni predsednik g. Hladnik je podal kratko poročilo, v katerem je povedal zlasti, da >9 mota radi predstavnikov ohfes-i- in po obstoječih predpisih govoriti le v državnem jeziku. Zaradi tega tudi enem življenju vse . prevrata v drugi svetovni vojni Revičina v Jugoslaviji Za duhovno obnovo * božičnega praznovanja Milwaukee, Wis. — Iznajdlji- je nepopisna Soproga ameriškega senatorja popisuje svoje vtise s potovanja po Jugoslaviji Revščina in draginja-Za-piranje in preganjanje kmetov — Cene Hedoseglji vo visoke. Marie Brown popisuje kako so potovali senatorji letošnje počitnice po Evropi. Senator in gospa Ferguson iz Michigan-a sta odšla v Evropo 26. avgusta k medparlamentarni konferenci v Stockholm. Senator je bil vodja ameriške delegacije. Po seji unije se je senator takoj vrnil v Washington radi seji v kongresu, pa se po par tednih) zopet vrnil v Evropo. S soprogo sta potovala v Jugoslavijo. Senator je imel konferenco s Titom, gospa pa je šla okoli po Jugoslaviji in si ogledovala življenj« ljudi. Videla je močne, neustrašene ljudi, ki 30 bili prijazni. Strašen vtis je napravilo nanjo veliko siromaštvo, ki ga je videla. “Uboštvo in revščina je tam nepopisna” pravi gospa. Cene so neizrečeno visoke. Stare ženske je videla kako so pometale ceste, pa so bile “obute” samo v nekaj cunj zavitih okoli. Takrat je bil hud mraz. Gospa je obiskala številne starinarske trgovine v Belgrade, in videla kako ljudje prodajajo gospodinjske in gos- vi naši meščani so letos napolnili mesto z opomini, da se moramo o Božiču spominjati Kristusovega rojstva. Povsod, v busih, na vozovih cestne železnice, na gledališčnih deskah in drugod, povsod vidite napise: “Povsod mora biti Jezus v božič- Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Silvestrovanje— V šolski dvorani pri Sv. Vidu, tbo silvestrovanje ki se pripravlja za staro in novonase-ljence, prav prijetno. Novonas-ljence prosimo, naj povabijo vse svoje dobrotnike in prijatelje beguncev. Imeli se bomo nem praznovanju" Te napise prav lepo. Začetek ob pol os nosijo tudi taksiji po mestu. Ga-solinske postaje in druge trgovine imajo z izložbah slike in podobe Kristusovega rojstva in jaslice. Napisi zahtevajo, da naj učitelji razlože Kristusovo rojstvo otrokom v šoli. To akcijo mih, zaključili bomo pa tako, da se pravočasno moremo udeležiti ponočhe pobožnosti v cerkvi Sv. Vida ob 11 uri kateri sledi nato izredna polnočnica. K molitvi— Članice društva Srca Marije za pokristjanjenje božičevanja naj pridejo nocoj ob osmi uri so začele pred dvemi meseci ka-|v Grdinov pogrebni zavod, da toliške matere v Milwaukee, bodo skupno molile za pokojno Podjetja, trgovine, prometnijčlanico Mary Meno. Odbor uradniki in reklamna podjetja prosi vse, da gotovo pridejo, so se vsi radi odzvali in p orna-' Abrahama bo videl— gali. Ljudske množice so to Na 31. decembra bo star 50 kampanjo z veseljem sprejele in let poznani gostilničar Joseph jo podprle. Akcija se je razširi-' Košak, ki ima gostilno na 10213 la po celi milwauški nadškofiji. Aetna Rd. v Newburghu. Ker Namen je, da božično praznova- je J0že zaveden Slovenec in je nje povdairja duhovno stran in naročnik Ameriške Domovine vrednost in ne svetnega prazno-)ge dolgo let in ki jo tudi vedno vanja in veselja med božičnimi rad čita, mu čestitamo ter že-prazniki. jlimo še 50 let življenja, da bi o-------- (dosegel 100 let starosti. Razu- Rita Khan rodila hčerko me se, da mu isto želijo vsi šte-Lausanne, Švica. — Vse čašo-pilili prijatelji v Newburghu. pis je po svetu prinaša vest, da Masa-zaduiniea— je znana filmska igralka in dru-j V nedeljo ab 10 bo darovana ga žena arabskega princa Aly v cerkvi Marije Vnebovzete ma-Khhn-a rodila hčerko. Rojstvo ša za pok. Steve Malavašič ob je bilo prezgodnje, zdravniki so priliki druge obletnice njegove P da bo potrebna operaci- smrti M » *~*^«** h bolnišnice— Mary Unetič, 16412 Arcade Ave. se je povrnila iz bolnišnice ravno pred Božičem. Zeli se zahvaliti vsem prijateljem za obiske, karte in cvetlice ter vsakovrstne darove. Nove odbornice— Društvo sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ je izvolilo za prihodnje leto ves dosedanji odbor in sicer: Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, predsednica Helen Mally, podpredsednica Marjanca Kuhar, tajr.ica Maria Hochevar, bla-gjničarka Louise Mlakar, zapisnikarica Julia Brezovar, nadzornice: Frances Novak, Mary Skuly in Dorothy Strniša, roditeljica Julia Slogar, zastopnici za skupna društva Ivanka Krall in Marjanca Kuhar, zastopnici za ženske in mladinske aktivnosti Marie Gornik in Anna Slapnik, zastopnici za Norwood Council Marjanca Kuhar in Mary Milavec, zdravniki: vsi slovenski zdravniki v clevelandski okoltcL Seje so vsak prvi pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida, soba št. 2. Iz blagajne se je darovalo $10 za tikete za Kat. ligo in med članstvom se je nabralo $16. Prememba seje— Tajnica dr. sv. Marije Magd. 162 KSKJ bo v petek 30. dec. pobirala asesment v šoli sv. j f Občni zbor je nato sprejel sle- spomladi leta 1941, ko je vstopil deiie sklepe starega odbora v vlado generala Simoviča kot zunanji minister. Bil je potem zunanji minister v begunskih 1. glede članarine je bilo sklenjeno, da se ukine emigracijski Mii hrane. Videla je cene v velikih trgovinah in smaltra, da so za povprečnega prebivalca v Jugoslaviji nedosegljive. Pokrovke ta. Dete in mati se zemljo, tudi sedanji komunisti- via(jah Jugoslavije med letom prispevek in da ostane članari- 2a piskre so prodajali po 2 dona do nadaljnega 5 pesov, odno- iarja> piskrov pa seveda sploh meri, ko ljudje nočejo stopati v kolhoze, v slučaju pa, da klju-bo- protijugoslovansko, samosrbsko stališče in ga odkrito branil. vati več ne morejo, zakopavajo Mnogo je trpei, ker sta mu sin mejnike pod zemljo, da še vedno in bči postaia komunista in pri- vedo za meje svojih njiv. Razpoloženje kmetov v kol- stopila na stran komunističnih partizanov v Jugoslaviji. o------ Jugoslavija rešuje svoj proračun uU4 »e na ve >>re» d**0**) Danes lepo in mrzlo; prav tako tudi jutri. Toplomer bo padel drevi na 26 stopinj. AFL bo zahtevala novo povišanje plač Washington. — American Federation of Labor je izjavila, da bo prihodnje leto zopet zahtevala povišanje plač. Ni povedala koliko naj bi se plače povišale ali omenjeno je naj bi se .zvišale za vsaj 10 centov^ na uro. ‘roči rodbini (mož, žena, oče, ma- bi si vsaj to malo blaga kar ga Federacija misli da bi fes večin* ti, otroci, bratje in sestre) umr- je bii0, mogli kupiti. Gospa je delodajalcev lahko pov šaa P lega člana. Ako pa teh nima, se siučajno videla tudi prizor, ko je če od 7 do to centov, ločen zavarovalni prispevek po-10 eentov, so tam valjali 16 do-leg članarine. larjev. V neki trgovini je vide- 2. Vsi člani Društva Sloven- ja na prodaj 7 moških klobukov, cev se zavežejo, da plačajo ob prav giabe kvalitete po 17 dolar-smrti člana Društva Slovencev”, jev. Drugod sploh ni bilo moški ima članarino urejeno, po 1 kih klobukov na prodaj. Lju-pe3. Tako nabrana vsota se iz- dje so stali v dolgih vrstah, da Belgrad, Jugoslavija. —• Titova vlada je za božične praznike sklicala parlament k proračunski debati. Proračun je seveda bil sprejet kakor je bil predložen. Parlament itak nima nobe- prispevek za tri primere v na- iz te vsote prispeva h kritju po- Trinadan Unija uslužbencev pri ulični železnici v Clevelandu se s 3vojo zadnjo stavko gotovo ni prikupila ljudem. Znosila se je nad revnim ljudstvom, ki si ne more kupiti avta. Mnogi niso motfli za praznike v trgovine, ne v cerkev, ne na obisk k sorodnikom. ne besede. Zanimive • so 3amo nekatere izjave minictrov. Tako e Kardelj priznal, da je Jugoslavija dobila preteklo leto veliko pomoč od zapadnih držav. Rankovič je zanikal, da bi bile državi kake gerilske akcije, namestnik vojnega ministra Goš-njak pa je utemeljeval, da mora imeti Jugoslavija večjo vojsko za čuvanje svoje neodvisnosti. Vlada trdi, da je v letu 1949 do- ________ segla 97% produkcijskega pro- i2V0ijen sledeči odbor: predsed grama. bro. Soprog matere je izjavil, da bo 'kmalu šla zopet v Hollywood, da bo sodelovala v novem filmu. o- »in 1 počutita do-] pr m obletnica— V nedeljo db 10 ibo darovana v eerkvi sv. Vida maša za pok. Avgusto R. Velič v spomin 2. Obletnice njene smrti. Lepo darilo— Družba Slovenski narodni dom na 80. cesti v Newburghu je darovala $100.00 za Katoliško ligo. Morda se bo še pri katerem drugem narodnem domu dobil kdo, ki bo kaj podobnega priporočal. Saj Liga more deliti podporo le tedaj, če prispevamo v blagajno. Naj bi vsako podjetje prispevalo po svojih močeh. Zadušnica— vadnem času in navadnem prostoru. Sprememba je radi tega, ker je v ipondeljek prazni vanje novega leta. Ne bo lista— V pondeljek 2. januarja bomo praznovali v Ameriki novo leto, zato Ameriška Domovina ne bo izšla. Visoki gost— Slovensko prestolico v Ameriki je obiskal provincial frančiškanskega reda v Sloveniji Very Rev. Gracijan Heric, OFM. Prišel je na obisk k prevzvišene-mu škofu Dr. Gregoriju Rožmanu. P. Gracijan je šele prejšnji teden prišel v Ameriko in sicer v Lemont, 111. v samostan slo- grebnih stroškov. skupino kmetov srednje staro- Zaradi lažjega poslovanja bo ^i Straža je bila oborožena z prvim januarjem “Društvo nasajenimi bajoneti. Na vpra-Slovencev” pobralo pri članih ta janje je gospa dobila odgovor. Titova policija gnala po cesti jim bilo treba zvišati cene produciranih predmetov. Poleg tega hoče federacija sodelovati, da se izognemo vsaki depresiji. da so to kulaki, to je imoviti prej. kmetje, ki se upirajo nasilni raz- 3. Ustanavlja se pri odboru ]astitvi. Takrat so jih vlekli na “Društva Slovencev” referat za prisilnij delo v solne rudnike. ‘Vzajemno pomoč in upravni (pripomba uredništva: Ta popis svet 4 članov za “Vzajemno po- Bmeriške žene naj si ogledajo moč,” ki ima med drugim nalo- tisti, ki trdijo, da Ameriška Dogo pripraviti vse, kar je potreb- pjovina že pet let laže in 3lika no za odobritev in pravilno no- razmere v Jugoslaviji nameno-tranje poslovanje “Vzajemne ma v črni luči.) pomoči.” Pri volitvah je bila predlaga- na samo ena lista in je bil tako Ameriški državljan iz- gnan iz Madžarske V soboto ob 8 bo darovana v venskih frančiškanov. Z njim je TSSBBP cerkvi sv. Lovrenca maša za pok. Alojzijo Vrček. Pismo ima pri nas— V našem uradu je pismo .za Mir. in Mrs. Frances Rigler. Pismo je iz Timmins, Ontario. prišlo tudi 7 njegovih mlajših sobratov, frančiškanskih duhovnikov in bogoslovcev, ki bodo v Lemontu nadaljevali svoje študije. Doslej so slovenski frančiškani v begunstvu imeli svoje bogoslovje v južni Tirolski. Potovali so preko Rima in Neaplja v New York in Lemont. P. Gracijan nam je prinesel prisrčne Razne.najnovejše svetovne vešb mestile kardinala Mindszentija iz Budimpešte nekam v Sovjetsko) H nareAnieeR ^ m v svobodni Ameriki. Torej se unija pač ne more posebno postavljati s svojo stavko, ki jo je pet dni vzdržala za _ prazen nič. .« • * Pardon! Nekaj dobrega je pa , unija le storila. S svojo stavko je povzročila, da so ljudje zbezali iz garaž vae avte, kar jih je v Clevelandu in tako je milijonar Rockefeller prodal za nekaj Velika amnestija v Špa- nik: Miloš Stare, podpredsedni-k„ Dr. Bolan Itak« i. Sta- mji Madrid, Španija. — španska vlada je v proslavo začetka Svetega Leta popolnoma oprostila ne Bitenc, tajnik: Franc Perni-šek, blagajnik: Valentin Mar-kež, gospodar: I. Kralj; kulturni referent: Dr. Tine Debeljak, organizacijski referent: Pavle kazni 5000 kaznjencem in zniža- Rant, referent za Vzajemno la kazni 8000 zapornikom. Opro- tisočev dolarjev več gazolina, ki ščeni so vsi, ki so obsojeni na zaporne kazni nižje kot dve leti. Vlada je tudi odložila izvršitev vseh kazni, ki so bile izrečene radi nezakonitega prestopa me- hi ga brez stavke ne. Vsaka ne- je. Begunci iz Špance, ki so pre- sreča je nekomu v srečo. Zmo-drilo pa to delavcev ne bo, dok- stopili mejo brez d woljenuja, se morejo vrniti in ne bodo ka» ler bodo poslušali take voditelje, znovani. ska policija je izpustila in istočasno izgnala Jacob3ona, ki je v Budimpešti zastopal judovsko Rusijo" najbrže v Moskvo. Mati kardinalova že več kot dva mese- |^"0^v^mu™ Bof daj na: ca ne more dobiti dovoljenja, da bi sina1 v ječi 0 “ J ym dobrim frančiškaskim bra- slffiS.. * sreč« - ^ iečina, ki jo prenaša. Kljub vsemu temu, pravijo tisti, ki so kardinala videli pred dvemi meseci, da si v ječi nalaga še posebno prostovoljno trpljenje, da se tedensko dvakrat posti in leži na trdih tleh. • » -v, VATIKAN._Papež je sprejel vse diplomate, ki so akredi- ameriško podporno organized- tiranj prj Sveti Stolici, da mu izrečejo običajne novoletne čestitke. jo in je bil zadnje tedne zaprt kot vohun. Ko je Jacobson do- je diplomate prosil naj delajo za mir med narodi. segel avstrijsko mejo, so ga pa nikif jSed°Albreh”^Herman zaprle ruske policijske oblasti. Kralj, Jože Lesar, ing. Albin Mozetič in Maks Osojnik. Upravni svet za “Vzajemno pomoč”: Alojz Erjavec, Franc Dolenc, Janko Hafner, dr. Anton Ko-motar, Nadzorna komisija: Franc Kogovšek, Anton Skubic, razsodišča Dr. Marjan Marolt. Častni predsednik g. Hladnik je nato obvestil, da bo novi odbor skrbel, da bodo člani infor-podrobneje o poročilih odbora, kakor tudi o Vladimir Gorazd in predsednik pravilniku “Vzajemne pomoči.’ NOVI GROBOVI Mary Toplak Chicago, 111. — Včeraj (28. dec.) je umrla Mrs. Mary To- ohraniti samo s skupnimi, združenimi napori vseh narodov in vseh njihovih vlad. ^ DUNAJ, AVSTRIJA. - Sovjetska policija je izpustila ame-riškega državljana Israela Jacobsona, ki je bil izgnan iz Madžar- Srednje Bistrice v Prekmurju. Tu v Cikagi zapušča moža, sina in sestro. Naj v miru počiva. Vsem sorodnikom. iskreno sožalje! ske in se je pripeljal v svojem avtomobilu na avstrijsko mejo, Truman V Washington!! ‘ v nlkako vohunstvo in sploh ne ve zakaj zaprle. 1 Washington. - Predsednik Truman se je vrnil v prestolico in takoj začel delo v uradu Bele Hiše. S MM 1 . -V7v ______ , T !v 5 -V? T® ▼* -ram? ^lpp««ffWW alfi Ameriška Domovina ni-* 11 I ■!!<-/% HM-— IIP /\11 ■ (JAUK DEBEVEC). editor) ,m 9t c^ ^ mjsttssA^ ^ jssr ^ohto NAROČNIN/ Z« Zed. države $8160 na leto; ta pol leta $5.00; ta četrt leta $3.00. Za Kanado in aplob ta dežele Izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leto $6.00, aa 8 meaece $8.50. SUBSCRIPTION RATB8 United Stotee $8.50 p«r year; $5.00 for 6 month*; $8.00 for 8 month*. Canada and all other coon trie* ontoide United State* $10 per year. $6 for < months, $880 for 8 months. DECEMBER SUN MON TVt WED THU FKI SAT i * 3 456789» 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 262728293031 Entered u eeoond.nlm matter January 6th 1906, at the Fuat Office at Cleveland, Ohio, under the Act ot March trd 1*7».___________ No. 254 Thurs., Dec. 29, 1949 Božične besede državnega in cerkvenega poglavarja Predsednik USSA Harry Truman je poslal Svetemu Očetu naslednjo božično pozdravno pismo: Vaša Svetost, guf4t‘’ £' ie pa,11 ej Klic k miru na zemlji, k dobri volji napotujejo in vodijo sko-zi vekove misli in dela ljudi, ki žive v soglasju z božjimi na meni. Pomembnost božjega klica ki je poosebljen v rojstvu in poslanstvu Odrešenikovem, je vedno bolj jasna v zgodovini, čeprav je morala prestati mnoga maličenja in mučenja preko stoletij. Ta klic vidimo v napredku človeštva v boljše življenje in boljši svet. Ta klic odmeva v prizadevanjih dobrih ljudi, da bi olajšali breme tistih, ki trpe, pa naj so prizadeti možje, žene ali otroci. Posledice božjega klica vidimo v stalnih prijateljskih odnošajih med večino riarodov na svetu, ki si med seboj pomagajo in žive kot dobri sosedje. Uspehe božjega klica vidimo v naporih teh narodov, ki si prizadevajo, da bi prepričali in pridobili tudi voditelje nekaterih narodov, ki nočejo slediti na tej skupni poti k prosvetljenemu in vedno napredujočemu svetovnemu redu, zgrajenem na moralnosti, pravičnosti, resnici in svobodi, da bi dovolili svojim narodom, da bi tudi ti živeli kot dobri sosedje v skupnosti, da bi z vso dobro množico ljudi združili svoje moči v oblikovanju novega sveta, ki naj bi živel res' nično v pravem miru. V tem božičnem razpoloženju se znova posvečujemo za razen Vsem našir. vrlim dopisnikom, vsem našim dragim naročnikom, vsem tistim, šteri naše Novine čtejo, vsem rojakom iz Slovenske Krajine i njihovim družinam ŽELEJO "NOVINE” BLAGOSLOVLJENO, ZDRAVO, SREČNO NOVO LETO 1960! Od Miklina Gda so šče Miklin mali bili, mi, ka bi njim pokazali, kak se ka je celi odvečarek imeo pano ljudi v svojem stanovanji. Znaš, ka on ima do*ta prija-telov, skregani pa ne b nikom, te je’ pa “dobre utre”, ka se zvrstiti nemrejo. Jaz sam bio kakpa pri obedi, zato ka sam jaz “friend number one". Go-dovanje si je Steve podugfiao: drugo zajtro je sporočo svoji kompaniji, ka ga nede na delo, zato ka je imeo prejšnji den god. Pred obedom je imeo malo nesrečo: malo je pogledno “Trem voglom”, te se je P» vlejao dež. Da je pa zato pravočasno prižeo k obedi. — Pa Ti pišem pismo ne zavolo vsega toga, liki zato, ka je Novo leto tu. Te Ti pa želem vso srečo, puno blagoslova božega pa ka bi se zdrav včakoa nasled njega novoga leta. To želem Tebi pa tudi vsem drugim pri vašoj hiži. o....... V javnem življenju se pokoj- iepj ,n ljubljeni slovenski zem- so dugo nej mogli povedati “r” pa “s”. Na mesto stari stric, so pravli “štali štlič.” Vsefele form so delali, ka bi se navčili prav .šlo nej šlo. Ednoga poletnoga večera so se pa šli za “motore” i so dr-kali po cesti, kak majo deca navado, gda se večer doma fest najejo. Za “motore" so se pa mogli samo taksi iti, šteri so znali praviti “r”, zato, ka šteri je šteo biti “motor”, je morao brnjariti “rrrr. . .”, drugi je pa prvoga za rame rivao pa vijao, kak da bi se pelao. Miklin so tudi šteli “motor” biti, da jij pa nieden nej šteo rivati, ar so nej znali brnjaviti. Da pa to njim nej vzelo kuraže. Probali pa napinjali so se tak, kak bikec i si trli jezik. Nazadnje se njim je resan posrečilo povedati “r”. Od velkoga veselja so bejžali domo, kak da bi jih s puške pusto. Pojdočki so se veselili, kak do oča radi, kda domou z tepešije hodi. Bežala sta na drugi konec škegnja, kak je šteri mogeo. Miklin so poglejuvali včasi napa je zaj( če so že oča bluzi, te pa šče bole harili. Oča so pa dobro žgali za Mi-klinom i kričali: “Pekleti maga-rec, včasi boš v rokaj 1” i že so Miklina lovili za kokotekove Mačice. “Jas te že navčim, kak se domou pride! Celi den po tepe-siji, večer pa te pse dražiti pa druge gor buditi, namesto ka bi spat odišeo tak, ka ga nanč niš-če ne bi čuo.” Gnali so jij za vuho nazaj proti gumli i zdaj pa zdaj štur-noli pod rebra, ka so šče Miklin bole zjorjali. Gda sta prišla v gumlo, so oča Miklina brez smilenja pri steni dol pritežili, ka so mogli klečati. Te so pa vzeli vajačko s klina, pa so zdi-gnoli Miklina za hlačice i so njim tak nametali na r. . ka je vse pisana bila. ~ :o nikaj Moji botri v spomin MRS. MARY GASNICK ...Ktivejja- veuiic 'zrni. a-cocuivir. .• ki je resnični vir dobrega življenja. Da bi dosegli resničen in stalen mir med narodi to je velika naloga, ki je še vedno pred nami in nas sili, da se ji zopet posvetimo. Združene Države se zavedajo in skrbno čuvajo svojo krščansko dediščino in moralna načela, ki edina vodijo k dobremu. To velja v enaki meri za življenje posameznikov kakor za sožitje narodov. Združene Države se z veseljem zopet posvečajo delu za vstvaritev reda v miru in napredku za celi svet. Naj bo to moja beseda Vam na ta najbolj blagoslovljeni dan v letu. — Harry S. Truman. Sveti Oče je odgovoril s temle pismom. Vaša Excelenca. Ravnokar smo prejeli Vaše vljudno in ljubeznivo pismo, ki nam ga je izročil osebno Vaš zastopnik gospod Myron Taylor. Ko najprisrčneje pozdravljamo Vašega vzvišenega zastopnika, hitimo, da bi izrazili našo zahvalo za odlične misli, ki jih izražate v svojem božičnem pismu. Vaša Excelenca! Primerno in pravilno omenjate v svojem pismu velike dobrote, ki jih je prineslo Odrešenikovo rojstvo in njegova misija vsemu človeštvu. Res, odrešenje ne bo prišlo na svet dokler človeštvo ne bo po navdihnjenju in zgledu Kristusovem priznalo, da so vsi ljudje otroci enega očeta, ki je v nebesih, da so vsi določeni naj bodo kot resnični bratje povezani z njegovim božjim sinom, ki ga je poslal v odrešenje vsem. Samo to bratstvo daje človeku z najpopolnejšim smislom za osebno dostojanstvo tudi zagotovilo resnične enakosti in potrebno osnovo za pravico. Samo to bratstvo daje in jamči darove resnične svobode in uživanje naših pravic. Samo to bratstvo posvečuje človekovo življenje, če izpolnjujemo naše dolžnosti in ubogamo zakone, ki jih je dal vsemogočni Bog in njegov božji Sin za moralno ravnanje. Samo to bratstvo navdihuje, hrani in oživlja v človeških srcih tisto resnično dobrotljivost, ki z grozo zavrača vsako zatiranje in nasilje ki se dviga nad vsako sebičnost, pa naj bo sebičnost med posamezniki ali posameznikov nad narodi ali med narodi. Samo ta resnična dobrotljivost je sposobna za osebne žrtve, za splošno dobro. Samo taka dobrotljivost more širokogrudno dajati in žrtvovati za zapuščene in za vse tiste ki trpe. To so obenem tudi temelji, na katerih moramo graditi mir, ki je prav tako dar božjega Zveličarja, mir,\ki je resničen in trden, pravi, pravičen in trajen. Vse svoje moči smo vedno posvečali za dosego takega miru. Vedno smo hoteli in delali, da bi odpravili vojsko, da bi se izognili strašnemu razdejanju in žalostnim posledicam voiske. Sedaj se posebno prizadevamo, da bi zmanjšali obžalovanja vredne posledice, ki še vedno stiskajo tako hudo in tako na široko velik del človeške družine Srečni smo, da se zopet spominjamp pri tem dobrodelnem delu krščanskega usmiljenja velikega razumevanja in dragocenega sodelovanja naroda Združenih držav. Z veseljem to priznavamo in kažemo vsem. Vse ljudi opozarjamo na ta zgled dobre vole. dobrotljive širokogrudnosti in voljne Indianapolis, Ind. — V naši slovenski naselbini se je zopet oglasil angel smrti — nebeški vrtnar, ki je utrgal nit življenja dobri in spoštovani slovenski pi-jonirki Mrs. Mary Gasnick in jo na božje povelje presadil v večni raj. Jesensko-zmiski dan je bil, slana je morila njene številne prelepe cvetlice, katere je tako rada gojila okrog njene hiše, ki sta si jo z možem pred letom kupila, kjer 3ta hotela svoja stara leta preživeti v bližini cerkve sv. Trojice. Hišo in vrt sta okusno preuredila in lepa bela vrtna ograja krasi cel vokal St. »lice. A na niča ni veliko udejstvovala, ali gmotno je pa podpirala skoro vse slovenske ustanov«, pa najsi bo za slovensko cerkev, za Slovenska društva ali pa slovenski narodni dom. Delegatinje 18, K. S. K. J. konvencije se je bodo še gotovo spominjale, ko jih je pokojnica vse pogostila na zabavnem večeru v svoji gostilni na 10 cesti. Ravnotako delegatinje Slovenske ženske zveze. Nikdar ni nobenega odslovila, da ne bi kaj prispevala za kako dobro stvar. Otroci ali odarstli z raznimi vstopnicami niso nikdar odšli praznih rok. In ko smo leta 1941 postavii novi Slovenski Narodni Dom, je istemu pokojnica z možem botrovala. In smelo rečem, da zadnjih deset let ni bilo enega slovenskega pogreba, da se ne bi pokojna z možem in njihovim automobi-lom udeležila. Draga botra, obljubil sem Vam, da bom napisal par vrstic v Vaš spomin in svojo obljubo sem po svoji skromni zmožnosti le delno izvršil. Vaša želja je bila, ležati na mrtvaškem odru v svojem lastnem domu in od vseh strani so prihiteli številni sorodniki, prijatelji in znanci. Vašo krsto so obložili z številnimi venci, darovali so za sv. maše za blagor Vaše duše, člani in članice slov. društev so Vas pokropili, molili in čuli; maše zadušnice in pogreba se udeležili v obilnem številu in na grob so Vam pa položili vence belih in rudečih rož v znak nesebičnosti in ljubezni Tele smo izročili materi zemlji — a ime Vaše smo si pa za pisali v zlato knjigo naših src, Vam hvaležnih botrancev. . . Na svidenje nad zvezdami! Vaš krščenec Frank. lji- Vsem Slovencem žirom sveta želim iprav veselo in srečno ter blagoslova polno novo leto. Mrs. Apolonia Kic. Za Slov. moško zvezo Barberton, O. — Leto 1949 se nagiblje k zatonu, še par dni in zatonilo bo za vedno. Prav tako se tudi mi starejši člani Slovenske moške zveze pomikamo k zatonu našega življenja. Vsak dobromisleč človek si želi, da ga čim več prijateljev, znancev in prijateljev ter društvenih bratov spremi na njegovi zadnji zemeljski poti in v veliko tolažbo je tudi ostalim sorodnikom umrlega člana, ko vidijo, kako lepo se društveni bratje poslovijo od umrlega člana pri odprtem grobu. Zato pa bratje — člani SMZ, če ima kateri kakega svojega prijatelja ali sorodnika, da še ni član SMZ, pridobite ga v to našo moško organizacijo. Hvaležen vam bo, ko enkrat postane član naše zveze. K zaključku teh skromnih vrstic želim prav srečno in uspeha polno novo leto vsem glavnim odbornikom kakor tudi vsemu članstvu Slovenske moške zveze. Joseph Shega, gl. blagajnik. Božične misli Clevela Miklin pa hajdi k oči na Stale! Te pa, kda so do lestvice prišli, so se zmislili: “Ka pa, če sam pojdočki pozabo, ka sam tak bejžao. Dobro de, če se šče malo navčim.” Začnoli so po podstinji dr-kati pa hruliti, kak bi pse dražili. Nazadnje so pa skočili na prvi klin lestvice, pa fejst zjorjali “rrr...”, na drugom drgoč, na tretjem pali, dokeč so nej ni-kak do sredine prišli. Oča so pa že na štalaj fr-kali. Gda so čuli, ka nikak pse draži, so pa gor skočili pa glavov tak v lemez pejnoii, ka se je streha zahujekala, oči pa tresti vlasi z glave spadnolo, tak so sledkar pravili. Z velikim rožecom na glavi bežijo oča proti lestvici gledat, ka za nevole je na gumli. Na sredi lestvice ovarajo Miklina, šteri rgulijo, kak da bi terheš šo. “Ja, Miklin, to si ti?” Ti, šmrklavec, ka pa rguliš te, gda je čas spati!” “Jezuneki, oča, kak šte me pa zošagali!” “Pekleti zaškrnjač, všasi ae jes “zašagam,” tak ka do ti hlačice drgetale!” so brečali oča i že grmadili dol po lestvici za Miklinoni. Liki lestvica je nej držala terše zmečave. Naednok je 3amo spraščalo, pa sta se Miklin i oča kotala po gumli kak ritovine. Mali Miklin so bili bole brzni, kak oča i so tudi vpamet vzeli, ka de zdaj oči žmetno dopovedati, ka veseloga se je zgodilo. Tak da bi smekno, so že Miklin spagnoli z gumla v škegenj, pa zjorjali, kak so grlo meli. Oča so se pa tudi ne dugo obi- mo; “Nun j več, oča, nun več! Jaj! jaj!” Oča pa so se obregnoli: “Tak, zdaj boš šče bole jorjao? Tu nazaj poklekni! Či noš tuo, te tak šujsnem, ka ti cole z nosa spadnejo!” Na zadnje so šče mati prišli gledat, ka za nevole je. Gda so pa zaglednoli Miklina, šteri je nanč večerje ne meo, kak cmun-cka pri steni, so pa nazaj v hišo odbejžali. Liki v hiži so pa tak kavulili, ka bi šče očo skoro v joč spravili, či se nebi za čelo prijali, ka so se zošagali či je nej rogeo. Prijali so Miklina za koler i pošiknoli v hižo k materi rekši: “Naj cmunckata v hiži, jes ščem zdaj meti mer.” Te so se pa po-tegnoli nazaj na stale. Tak so Miklinovi obslužavali tisti den, gda so se Miklin navčili praviti “r.” Dragi Vanek! Ve kakšij posebnij novic nemara, ka se je nikaj takšega ne zgodilo. Za božič je navada tu v Ameriki, ka dečko pa dekla, šteriva se namenita vzeti v zakon, stopita na sveti večer zaročke, ka se zaročita. Ce boš hodo kaj okolik našij mladij, pogledni, če zdaj pdbožiči nosijo zaročne prstane, te boš vido, što se je zaročo. Samo moreš dobro poglednoti, ka edni ešče malo skrivlejo. Go-stuvanja pa fe tijeden nede. Tak mislim, ka de v Cleveland: prvo komaj v drugom tijedni po novom leti, kak sam četo v Novinaj i to od Sabinine An-čike. Kak so Števani godovali, sam tudi ešče ne dosta zvedo, rali na gumli, liki skočili za nji- Samo za Steve Markolijo znam, držav prav s tem izpolnjuje božični nasvet, in oznanilo angelov, ter s tem daje s!avo Bogu in pospešuje prihod pravega miru na zemljo. Kličemo in prosimo razsvetljenja, pomoči, podpore in blagoslova malega Jezusa za Vas osebno za Vaše delo in prl-zdevanje, za vse Vaše državljane, ki tako junaško gredo na-darežljhosti. Z veseljem podčrtujemo, da narod Združenih prej po poti, ki vodi k miru vsega človeštva. — Pij XII. la in dne 28. novembra je morala zapustiti vse. Pokojnica se je rodila pred petinšestdesetimi leti v idilični Savinski dolini na štajerskem in v Ameriko se je podala za starši kot mlado slovensko dekle pred petdesetimi leti in se nastanila tu v Indianapolisu. Ko takole pišem te vrstice in premišljujem povelja božje Previdnosti, da sem v teku enega leta zgubil dobrega strica in obenem krstnega botra, potem oč-ma in sedaj nadvse ljubo dobrotljivo botro ... mi postane kar nekam tesno pri srcu. Deset dni pred smrtjo je bila v naši hiši še vsa polna upanja, da se ji bo zdravje povrnilo in bila vsa na-udušena za bližajoči se božični čas, konkurenčno govorila o jaslicah, prijazno se razgovarjala 7 mojo ženo in otroci, kot bi menda hotela reči: “Po * slovo 3em prišla. . .” Pokojna botra je bila iskrena prijateljica moje rajne matere, kar sem posnel delno po ustnem izročilu in tudi iz pisem, ki sta si jih pisale medsebojno in katere mi je botra izročila, da jih hranim kot lep spomin na njuna mlada leta. Iz njih spoznam njuno veliko priateljstvo in zaupnost, ko sem bil v mojem šestem letu, ko je moja mati tik pred svojo smrtjo v svoji veliki materinski ljubezni mene zaupala botri, katera se je pa tudi zavedala, kaj pomeni biti prava krstna botra in me hotela prevzeti za svojega in je s tem dejanjem oljašala skrb moje matere; ali — očim je pač hotel drugače. . iur; nas je potisnila v topla stanovanja in krog vogalov naših hiš brije ostra bur-ja, narava pa je delno pokrita z belo odejo in se je pogreznila v zimsko spanje. Leto 1949 se nagiblje h koncu in kmalu bo odšlo v večnost. Božični prazniki so tu. To so .prazniki, ki človeka dvignejo v višave, da naiše misli poletevajo k našemu Stvarniku — novorojenemu Detetu. Smehljajočih se 0-braszov voščimo drug drugemu vesele praznike in kličemo blagoslova za novo leto. V tem času pa naše misli kaj rade polete nazaj v staro domovino, v brezskrbno mladost, ko smo s svojimi starši, bratci in setricami pripravljali jali-ce tam v domači hjši v kotu za mizo. Takrat še nismo razumeli žalosti tega sveta in sladki so nam danes ti spomini; ali grenko razočaranje ipa je prišlo sedaj v hišice naših očetov, tujec zdaj tam gospodari in razkropile so se nekdaj tako srečne in zadovoljne družine. Premnogi so padli kot žrtve sovražnika-in tisoči v bratomorni domači vojni. Številne bele cerkvice po naših lepih slovenskih hribih in gričih so nam priča, da je bil naš slovenski narod bogolju-ben, le molil je in delal pa tudi pel vmes. Vse drugačni ,pa so danes naši občutki, ko pomislimo, kaj vse se dogaja v naš: nekdaj mirni domovini. Bog ve, ali bodo tudi letos šli naši fantje pojoč in vriskajoč s košom na rami v gozdove, da si naberejo vsakovrstnega zelenja in mahu, da si čimlepše napravijo jaslice. V srcu mi nekaj Pri zobozdravniku Seljak je prišel k zobozdravniku in prosil, naj mu izruje škrbino. “Sedite!” mu je 'odkazal stol. “Odprite usta!” Možak je sedel in zinil, da mu je v ustih kar zaškripalo. “No, tako strašno vam pa tudi ni treba zijati,” se je zobar porogljivo namuznil. “Oprostite, mislil sem, da pojdejo klešče v usta . . .” “Seveda pojdejo,” je odvrnil, zunaj. . --Santos v Bražiliji je svetovno največja izvozna luka za kavo. . lij foVEBJA^Ep AL PA NE jih lastnih otrok, je pa vseeno materinsko ljubila vse svoje kr-ščence in birmance, katerim sta bila z možem krstna ali birman- Dasi pokojnica ni imela svo- prav;. goZ(jovi so uničeni, fan- tov ni več in tudi vesela pesem naših deklet je utihnila. Tudi božični zvonovi so letos molčali in niso vabili vernikov k pol- eka botra več kot sto otrokom. nognjci. Premnoge cerkvice so Darežljiva je bila vsem in rM“ - ---------- je imela vse in jih je ved sprejemala v svojo hišo. V Kalifornijo vabijo turiste z raznimi vabečimi oglasi in va-dami. V nekem tujskopromet-nem listu je bila priobčena sledeča prigodbica: Trije Amerikanci so umrli in, seveda napotili so se naravnost pred nebeška vrata. Saj poznate Amerikance, da hočejo vedno samo najboljše zase. Kot bi prišli v kakšno letovišče odložijo prtljago pri vratih in hočejo notri. Sv. Peter jim zastavi vhod in jih začme spraševati. “Odkod prihajaš?” vpraša prvega. “Iz države Ohio, iz Clevelanda, če vese, kje je. Mesto leži ob jezeru in je. . .” “že dobro, že dobro, kar vstopite,” ga potreplja sv. Peter po hrbta in se obrne do drugega: “Odkod si pa ti?” “Iz Minnesote, če veste, kje je to. Ravno pravi čas sem se umaknil zdajle na zimo. Mraz bo tam, ko sam hudnik, bi rekel “Le kar notri,” ga prijazno povabi nebeški vratar in se obrne še do tretjega: “No, odkod si pa ti? Nekam ogorel se mi zdiš.” “Jaz sem pa iz Kalifornije, iz naše edine Kalifornije,” se vprašani ponosno odreže. “O, tako, iz Kalifornije, glejte, glejte!” Nebeški vratar se malo zamisli, potem pa reče Kalifornijčanu: “Lahko vstopite k nam, to že, ampak prav bo-v razvaiman m zvonov jim se, da vam pri nas ne bo ., „.r jih je pobrala vojna, ki všeč in po volji, ki imate tako le, ■ zadala strašno rano naši pre- P° Mm doli v Kaliforniji. j AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 29, 1949 ZBEGANO GNEZDO POVEST CVETA STOJANOVA 20. 2e nekaj dni je deževalo in Matej je prihajal h kosilu ves potrt, molčeč in je le kratko odgovarjal. Pozdravil je Agato in ona je čutila, da ji hoče nekaj reči. Za večerjo so ga čakali, potem pa so večerjali sami. Pa je prižel prav kmalu, ko so Ali otroci spat in je Agata sedla h knjigi. Stag je nekaj časa in jo gledal, njegov pogled je bil dober in trpeč. Agata je čakala. “Mati je v bolnišnici,” je dejal in počakal. “In France je brez službe in ni že končal študijev. 'Slabo je oblečen in nima niti za cigarete.”—Umolknil je. “Mati v bolnišnici ? Zakaj ?" je počasi rekla Agata in ni razumela, zakaj ji je to skrival. “Vse je tako Obupno,” je iztisnil iz sebe in obraz mu je je skremžil; šlo mu je na jok. “Kaj je obupno — bolezen?" “Ne . . vse . '. ” “Kaj je to: ‘Vse’? Na katerem oddelku leži mati? Ali si bil že pri njej?” “Prav vsak dan in,.prosim, lepo prosim, da jo obiščeš tudi ti in kaj urediš! Leži v tretjem razredu in France nima niti za cigarete.” Govoril ji je očitajoče, kakor da je ona kriva nečesa, kar ga grize in boli. V Agatfje vzkipelo. “Tako!” je zavpila. “Toliko vas je otrok in mati, vaša mati leži V tretjem razredu, kakor da je sama na svetu! In zdaj skrivaš in ne poveš!” ** Matej je plani] iz sobe, pograbil klobuk in zbežal v noč. Agata ga je čakala že preko polnoči, a ga ni dočakala, tudi zjutraj ga ni bilo. Pomenila se je z Maro in je šla k Duša--nn, dn žwoi liaj je ■ mator.jn. Dobila je le njegovo taščo, ki ji je razložila po svoje. Tedaj je prišel še Dušan. “Kako je z materjo?" ga je Agata ogovorila. “Nič hudega, operacijo je prestala in ostane v bolnišnici še teden dni,” in je šel mimo Agate v sobo. Agata je šla za njim. “Matej je prišel domov tako čuden in obupan in ni dosti povedal. Povej, kaj je vendar. Pa bi prišla mati, ko se nekoliko pozdravi, k nam?” “Materi ni r.ič hudega,” je odgovoril 'malomarno Dušan in se ni zmenil za Agato. Imel je opravka z risbami. Vtem je stopila še tašča za njima in Agata je slišala za seboj smeh in besede: “Mama? Mama bi ne šla k tebi. Pravi, da je kar zadovoljena s tretjim razredom, zdravniki so tako isti kakor v drugih razredih!” “In vendar ni prav, da leži tretjem. Saj ima pokojni-je še rekla Agata, čeprav se ji je zdelo, da je vsiljiva in odveč. “Pokojnina je še za Franceta premajhna, njej ne ostane v no, nikoli nič,” je dejal Dušan. In njegova tašča je dodala ji bilo težko.” Agata je čutila, da je preži rana in da ne spada v družino, temveč jim je le v napoto. Pa je še rekla: "Potem bi ji lahko pomagal še Matej; saj ima zdaj več dohodkov.” “Zate,” jo je presekal Dušan. “Zame?” se je začudila užaljeno Agata. “Vse njegovo mora biti zate in zdaj si ga omrežila še pri zadnjih volitvah, da je volil klerikalce in nas je tega sram,” je grenko dejal Dušan, šel k oknu in gledal na cesto. S tem je Agati pokazal hrbet. “Če tako mislite, je odveč, da sem prišla," mu je še rekla, segla njegovi tašči v roko in odšla potrta in osramočena. ltaaad Ever* AddrtM Thursday far the Jugoslav« niji to in Wisconsia In kipite ■H|UH|W hv MESI 9||pi OBZOR PUBLISHING • UHK UK COMPANY Tedenska priloga ^ ^ USKm . ta Slovenca v ^mm MC&tSto l Wisconsinu — ♦" THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH THE -AMERICAN HOME" DAILY 1 ' TeL Mitchell 5-4373 I LOKALNE VESTI Srečno novo leto! Vsem našim čitateljem, a posebno še vsem našinh “novim A-merikancem,” ki so prišli iz raznih evropskih taborišč ter zdaj prtič stopajo v novo leto v resnični svobodi kot LJUDJE MED LJUDMI s polno enakopravnostjo do vseh prilik in napredka v tej veliki deželi edino prave demokracije, želimo uresničenja vseh njihovih u-pov in nad v Novm letu 1950! Ko je doma pravila Mari vse to, nista razumeli, kaj naj pomeni tako Matejevo in Duša-/0 ravnanje. Opoldne po kosilu se je odpravila v bolnišnico. Ko je zvedela za oddelek, kjer leži mati, je šla preko dvorane z bolniškimi posteljami in jo iskala. Zrak je bil nasičen, gost, čeprav so bilo okna odprta. Na zadnji postelji je zapazila mater, ki se ji je smejala. Agata jo je poljubila in pozdravila še dve starejši gospe, ki so bili pri njej. “Kako vam je? In kako,'da ste tukaj?” je dejala Agata. “Matej želi, da pridete vsaj za nekaj časa k nam!” “Samo da sem dobro prestala. Tu mi je kar dobro. Prišlo je nenadoma in ni bilo časa premišljati; kar peljali so me,” je govorila živahno in veselo, lielme ki —.p« hitel WT ve 1 v«v • • Nasi božični in novoletni praznki Božične praznike smo v Milwaukee in v Wisconsinu preživeli kar lepo po domače kakor vsako leto. Vlaki, busi in aero-plani so nam pripeljali iz zunanjih mest in držav cele trume božičnih obiskovalcev, veliko domačinov pa so v zameno tudi odpeljali v drugj mesta, da prežive te praznike med svojimi. Cerkve so bile ob polnočnicah natrpano polne in iz radijskih postaj so se razlegale po domeh lepe božične melodi- tos izredno lep in bogat božični radijski program preko postaje WEXT. Zastopanih je bile šest zborov. Trije iz Milwaukee in West Allisa (odrasli in mladinski zbor cerkve Sv. Janeza Ev., v Milwaukee, in zbor Marije Pomoč Kristjanov iz West AUisa), sheboyganski zbor Sv. Cirila in Metoda, wau-keganški zbor cerkve Matere Božje in willardski zbor cerkve Sv. Družine, ki je zdaj prvič nastopil na milwauskem radiju in žel od poslušalcev splo-šno pohvalo. Razume se, da so enake navdušene pohvale bili deležni tudi vsi ostali zbori, saj so kar tekmovali med seboj, da prednesejo ameriški javnosti naše lepe‘božične pesmi čim veličastneje in v čast slovenskemu narodu vredno. Poseben užitek pa so od tega programa imeli še posebno naši številni novi priseljenci po Wisconsinu, ki so zdaj prvič po dolgih letih trpljenja po raznih begunskih taboriščih čuli spet enkrat slovensko božično ni, oddajano javno po zraku, slaviji. Pa tudi Rooseveltu jaz — Zdaj pa se pripravljamo še na praznovanje noveg leta. Kako se bomo obnašali pri tem, vam bomo pa povedali kadar se spet vidimo. Le pridni bodite tudi v Clevelandu in po drugod, če vas imajo kaj skušnjave, da bi se ga za' Silvestrov večer “nacehali.’ Na svobodnih tleh je. Tudi Slovenci smo imeli le- pesem in to celo v daljni tuji- M Detroit, Mich. — Najprej se uredništvu lepo zahvalim za poslano knjigo “Črna maša,' katere sem že takoj prvi večer precej prebral in si s tem oživel spomine na hudobijo okupatorjev in komunistov. Saj sem bil sam domobranec, bil deležen Vetrinjske tragedije in njenih posledic, kakor ,po čudežu ostal živ v Št. Vidu v zavodu Sv. Stanislava, kjer so ljudje umirali lakote. Bil sem obsojen v Ljubljani na 7 let zapora s prisilnim delom in se mi je potem posrečilo po dveh letih dbežati v Avstrijo in letos avgusta pa sem se izkrcal v New Yorku. Da pa po pravici povem, če bi ne bilo vojske, bi mi imeli doma Ameriko ljubkejšo čeprav brez avtomobilov. Nismo prišli sem obogatet in tudi ne bomo, bač pa si želimo nekoliko duševnega oddiha, saj smo v Evropi živeli v stalni negotovo, sti. Saj je bilo zelo enostavno priti na vislice ali pa v zapor. Par lumipov-državnikov je podpisalo pogodbo, pa so nalovili ljAi. da pride skozi številne pruske vrsto od Garennskega gozda do Remilly-a, s tega konca doline do drugega. Tako je bij na- Heavy date tonight? Add the finishing touch •^r CENTA slovenska cvetličarna -----n iz gozda; prisluškujoč z ušesi in tipaje z rokami, so hodili dalje. Na ovinku steze so se splazili do izgubljene sjtraže, skočili ji na rame, ter ji z nožem raziparili grlo. Zdaj so bila pota prosta, in s smehom in žižganjem so šli naprej. Okoli treh zjutraj so dospeli v majhno belgijsko vas k vrlemu kmetu, ki se je !z,budil in nemudoma odprl svoj skedenj, kjer so sladko zaspali na zve-žnjih sena. Solnce je bilo že visoko, ko se je Prosper prebudil. Odprl je oči, ko so tovariši še smrčali, ter zapazil gospodarja, kako zaprega konja v velik voz, naložen s kruhom, rižem, kavo, sladkorjem in raznovrstnimi živili, skritimi pod vrečami oglja; nato je izvedel, da ima vrli možak v Franciji, v Rau-eourt-u, dvoje množenih hčera, k; jima hoče pripeljati ta ži- klop ter se vrnii v tisti kotiček Toda, kar se tiče plačila, se po- zemlje, kamor ga kliče domotožje že sedaj. Dejal je, da ni ničesar enostavnejšega; v Re-milly-u, koder se je bil kmet prisiljen voziti, bi stopil z voza. V treh minutah je bilo dogovorjeno, zaželjene hlače in bluzo je dobi! na posodo, in kmet ga je povsod izdajal za svojega hlapca, tako da je do šeste ure dospel do cerkve, le dvakrat ali trikrat ustavljen od nemških straž. “Ne, dovolj mi je bilo!” je ponoil Prosper po kratkem premolku. “Ne pravim, če bi nas bili rabili za kaj poštenega, kakor doli v Afriki! Toda hoditi na levo, da se vrneš po desni spet nazaj, čutiti, da nisi prav za ničesar več na svetu, to naposled ni bilo nikako življenje; in potem — ubogi moj Zefir je zdaj mrtev, bil bi čisto sam, in tudi meni ne bi ipreostajalo drugega, kakor da ležem . . Vi imate konje, oče Fouchard; videli boste, ali j ih imam rad in ali jim dobro strežem ali ne!” Staremu so se zasvetile oži, še nokrat je trčil, in zaključil brez prenagljeni a: “Moj Bog! Ker ti storim s tem uslugo, ti jo hočem vendarle storiti; sprejmem te . . . t m**; > BIG ► acts« OltKI HO" iHf lAMOui New York PALACE, S-__THt.il, "4—-d 1551 Hayden Ave. Phone: GL 6876 Res.: GL 1539 .. IrQit srcih 'ircmSC... Ze zjutraj ši je bil preskrbel dovoljenje. Prosperu se je takoj lotila nova želja, da bi sedel poleg voznika na vozno Joan DAVIS In “The TRAVELING SALESWOMAN” j Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem g rečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo. “Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire. Trdo vezan, 274 strani. Cena $3.00; po pošti $3.25 (Kanada $3.50.) Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri: AMERIŠKA DOMOVINA ali IVAN JONTEZ 6117 St. Clair Ave. 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O. Cleveland 3, O. Na prodaj pri AMERIŠKA DOMOVINA STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio meniva šele takrat, ko ibo voj ska pri kraju, kajti treba mi v resnici ni nikogar, in časi so težki.” Silvina, ki je sedela s Char-lotom, na kolenih, ni bila obrnila oči od Prospera. Ko je videla, kako je Vstal in krenil takoj proti hlevu, da sklene znanje z živalimi, ga je vprašala vnovič: “Torej niste videli Honore-ja?” To vprašanje, ki ga je ponovila tako nenadoma, ga je pretreslo, kakor da bi z nepričakovano lučjo razsvetlilo temen kotiček njegovega sipomi-na. Obotavljal se je še, a vendar se je odločil. “Poslušajte, prej vas nisem hotel razžalostiti, ali zdi se mi vendar, da je Honore ostal tam.” “Kako ostal?” “Da, zdi se mi, da so ga Prusi ubili . . Videl sem ga topu, napol ležečega, glavo po-koncu in z luknjo pod srcem.” Nastopil je molk. Silvina je strašno prebledela, oče Fouchard pa se je izdrznil in postavil kozarec, kamor je bil zlil ostanek iz steklenke, zopet na mizo. “Ali veste to zanesljivo?” je vprašala ona z izdavljenim glasom. “Tako zanesljivo vem, kakor vsako reč, ki sem jo videl z lastnimi očmi . . Bilo je na majhnem gričku, poleg treh dreves, in rekel bi, da najdem tisti kraj z zaprtimi očmi.” V njej se je nekaj podrlo. Ta fant, ki ji je bil odpustil, ki si jo je bil zavezal z obljubo, on, ki bi jo imel poročiti, kakor hitro bi po končani vojni stopil iz službe —• ta ji je bil zdaj ubit, osta] je tamkaj z rano pod srcem! Nikoli prej ni čutila, da ga tako silno ljubi. Mogočna želja, da bi ga zopet pim im Zv,Tl . . _ _ . . , bila ter jo. vrgla iz.njene običajne mirnosti: Burno je postavila Charlota na tia ter vzkliknila: “Dobro. A ne verjamem vam, dokler ga sama ne vidim, če veste, kje je bilo, me spremite tja. In če je res, da ga' najdeva, ga pripeljeva sem nazaj.” Solze so ji zadušile glas, zgrudila se je-na mizo, drhteča v dolgih sunkih ihtenja, dočim se je mali, ves osupel, da ga je mati pahnila od sebe, tudi pričel jokati. Dvignila ga je zopet v naročje ter ga stisnila k sebi, jecljaj e razburjene besede: ‘Ubogi otrok!” Ubogi moj otrok!” Oče Fouchard je bij ves oka-menel in razburjen. Vzlic vsemu, kar se je bilo zgodilo, je po svoje ljubil sina. Stari spomini izza davnih, davnih časov so se mu bili morali vrniti — Izza časov, ko mu je še živela žena in ko je hodil Honore še v šolo. In dvoje debelih solz se je hkrati pokazali v njegovih rdečih očeh ter mu steklo čez ustrojeno kožo lic. Že več ko deset let ni bi] plakal. Iztrgala se mu je cela tropa kletvic, in nazadnje se je res razjezil zaradi tega sina, ki je bil njegov, in ki mu ga zdaj do groba ni več usojeno videti. “Strela božja, to je bridko, če ima človek samo enega sina in mu ga Bog vzame!” Toda, ko se mu je mir nekoliko vrnil, je bil Fouchard zelo nejevoljen, videč, da govori Silvina še vedno o tem, kako pojde iskat Honorejevo truplo. Trmoglavo je vztrajala pri svoji volji, brez krika, zdaj v obupnem, n e p remagljivem molčanju; nič več je ni spoznal, ki je bila sicer tako pokorna ter je opravlja vsako delo, ne da bi se pritoževala; ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si Izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6U7StClair At«. HEndaraon 0621 No, kje so pa ovce? — Ti štirje S in pol meseca stari Shetland ovčarski pri, ki so edini te vrste na Novi Zelandiji, kar nekam s zaupanjem gledajo v svet. To so najboljše vrste delovni psi. Popolnoma dorastli merijo H palcev višine pri plečih. Fraok (Lindy) Merhar ki je ia vedno zatisnil svoje dobre oči 29. decembra 1928 Zapustil solzno si dolino, se preselil v boljšo domovino, kjer ni žalosti in ne skrbi, kjer vse se večno veseli. Žalujoči ostali: BRATJE in SESTRE. Cleveland, O. 29. dec. 1949. Ljubezen na prvi pogled. — Bil je krasen jesenski dan in na farmi v Miami, kjer gojijo redke vrste ptičev, sta se ta dva odločila od ostale ptičje družine, da se sarm brez ‘