'M*M**t tn .oUto in »•?* ' ■»"■
w» br" ,p^'iJ5!,j* V
„„„ne leto — »• , nnl leti ..*.. — .. J 'clrt let» . * .. 20 „
i'o pošli:
, ,„ kto 10 gi. - k. pol leta ■ s [J Mrt lrt» *
Lrr.lui^tvo in opr.tvni.tvo j, M it*U«a trgu (l>ora-plati) hi«"» *• '**■
O/n,in, 1,1 h navadno ,1 »c«lopo j
trstn se plai'njo li kr., le se natisnit I krat, .1 kr. ce ne tiska ifkrat, 4 kr. t« ne tiska 3krat-vefe plsraenke s« plaru-
jejo p« prostoru.
Za vsak Usek je plaoati kolek i -1 i    111 >a .10 k.
Kokopist  ge ne vrj.'ajo, •lupi-ti n.ij s* liUk,',>vuljn,t frankujeju.
Št. 32.
V Maribora 16. junija 1868.
Tečaj I.
Novi davki.
Znano je, da naša država že dolgo hira v denarnem obziru, da nimamo že mnogo let toliko dohodkov, kolikor potrošujerao, da smo se tedaj zadolžili do par tisoč milijonov gold., tako da sedaj moramo plačevati več obresti, nego smo potrebovali pred 30 leti za vse državne potrebe, a tudi te potrebe so se jako pomnožile.
Vsak nov oskrbnik jako zadolženega posestva mora sebe prvič vprašati, kako bo mogel gospodariti, da ne pride na kant. Tako tudi naše mi-nisterstvo. Nevarnost, v kteri tiči naša država zavolj velikih dolgov, je res tolika, da mora vsaka stranka željo imeti, država naj se izogne temu brezdnu, naj si zopet uravna denarne razmere, akoravno ni enakih političnih misli z vlado sedanjo, ker obstanek države nam mora zmirom bolj pri srcu biti, nego sprememba vladajočih načel.
Sedanje ministerstvo   in vladajoča stranka ste si nekoliko navkriž misli o pomočkih v denarnih zadevah.   Enakih misli ste le bile v tem, da se naloži štibra (20°/o) na obresti, ktere plačuje država od svojega dolga Ta predlog sicer še ni potrjen ne v gosposki zbornici ne od cesarja, pa zdi se, da bode obveljal.   Po naših mislih jo ta predlog velika nesreča za državo.   Ko so naše vlade zaporedoma dolgove delale, obljubili so pri nekte rih dolgih, da se vrne toliko ali toliko denarja v določenem času; ali da se bode plačevalo toliko, večidel B% obresti na leto; pri nekterih dolgih se je obljubilo, da se bodo obresti plačeval« v gotovem srebru.   Po namenjeni po stavi se pa bodo plačevale le 4% obresti od starega dolga, ino s tem prelomi se pogodba.   Ako se to imenuje štibra na dohodke upnikove, to ni pravo ime. Upniki naše države večidel niso Austrijanci, nego Francozi itd., sploh udje takih narodov, ki imajo več denarja, nego mi.   Od tistih nimamo nobene pravice štibro tirjati.   Pa tudi v drugem obziru taka štibra no bi bila pravična.   Ker se namreč pravična štibra pobirali more le v pravi raz meri k dohodkom, in ker mora za živež potrebni del dohodkov ostati brez vsake štibre, tedaj bi se tudi od Avstrijskih upnikov mogla tirjati štibra le iz onega dela obresti, ki presega potrebščine za živež.   To ravnalo se pa v nemar pušča, ako država sklepa, da odsihmal le plača vsakemu upniku po 40/° obresti.  Sicer dobro vemo, da tudi država ne more v žep gledati svo jim upnikom, in da ne moro lehko zvedeti, kedaj bi se pri njih začela pravična štibra na obresti.   Ali država tudi fabrikantu, trgovcu, advokatu itd. ne more gledati v žep, in zanašati se mora v razmeri k njim na druga sred stva.  Tedaj je pravično, na taka druga sredstva se tudi zanašati v razmeri k upniku državinemu.
Žalostni nasledki take štibre no bodo dolgo izostajali. Postavimo, da nas zopet kmalu zadene vojska, (in tega so je sedaj sila bati): Kdo ho zaupal takemu dolžniku, ki je žo enok prelomil svoj dolg V Iuo čo se že kdo najde, ki nam zaupa, koliko bo tirjal za svoje zaupanje? Gotovo več, nego dosihmal, ali v obrestih, ali tako, da nam manje da v kapitalu za dolžno pismo na 100 gl.
Kdor še vidi neko čast v imenu Austrijskom, temu se bode tudi ta čut razžalila, ako se mu sme po pravici oponašati, da država njegova ni
mož beseda. Kamor koli tedaj gledamo, povsod uajdemo, da ta štibra le za trenotek pomaga, za prihodnji čas in glede na zdrava načela gospodarstva se pa ne da opravičiti.
Pri tem se je tudi pokazala neka čudna prikazen. Ko so je naša vlada pogodila s Magjari zastran doplačevanja k občnim stroškom vsega cosarstva, sklenilo se je , da Magjari lo dajejo določen prinesek, vse drugo trpijo našo druge dežele. Takrat so rekli Magjari, da oni niso delali državinili dolgov, da tedaj tudi niso plačniki za nje. Nedavno se je nekaj podobnega izreklo tudi v naši zbornici poslancev.
V tem pa jo velika zmota, in taki sad dualizma zopet druzega nič ne premore, ko da jako slabi našo Avstrijo, in da še bolj straši naše upnike, ki po teb sklepih nebi več vedeli, kdo je njihov dolžnik.
Cela Avstrija je pravi dolžnik za vse svoje dolgove, naj so so delali od ktere koli vlade. Nobena vlada ne moro se zadolžiti, ako ne drži krmila, namreč ako ni po6estnica vladine moči. Takrat pa jo res bila vlada, namreč naša glava in roka, organ naše eelokupnosti; sami smo si morebiti krivi, da nismo imeli boljše vlade, ali tega ne moremo tajiti, da je bila naš gospodar. Kar je tedaj oni gospodar storil, kar je zapravil, to je žali Bože zapravil nam, nikoli pa našin upnikom. Tako na primer tudi kteri kupec ima prokurista, ki mu sme dolge delati. Ako je prokurist slab, naj se postavi drugi, ako pa hoče kupec znebiti se dolgov, od prokurista mu naloženih s tem, da reče: „Jaz nisem delal teh dolgov", kaj ho nasledek? Drugi kupci bodo rekli: Tvoja tirma naj se izbriše s prokuristovo vred!
G. dr. Bresti, kot minister naših denarnih zadev, je stavil še drugi predlog, ki pa je padel v zbornici naših poslancev, htel jo namreč naložiti štibro na premoženje 7au/0 na leto. Zoper ta predlog so so vzdignili časniki slovanski in nemški, okrajni zbori in občine, brali smo tudi V „Slov. Narodu" govor zoper njega. Pri tem so pa mora vonder nekaj premisliti. Ce se naloži 50 krajcarjev letne štibre na 100 gl. kapitala, očitno je, da bo le malokteremu treba, zavolj te štibre se lotiti kapitala, ker toliko so lehko plačuje iz dohodkov. Djansko tedaj taka štibra večidel le zasluži ime izvanredne štibre na dohodke, no pa štibre na premoženje, in lo takrat bode se dotcknila kapitala, kedar so dohodki že preveč obloženi s štibrami. Štibra, ki djansko zadene kapital, nikoli so ne da opravičiti, danes sutra pa bo gotovo tudi naša stranka morala segnoti do izvanredno štibre na dohodke, ako bode htela dobro gospodariti, le merila naj si vzame druga, naj rajse predloži l()°/0 štibre na dohodke, ko '/„% na kapital, tako so bode izogibala raaloslovcčemu imenu „štibre na premoženje".
Sploh se mora reči, da štibra na dohodke, uravnana po načelih znanosti , in krepko izvršena. vtegnila bi dosti pomoči imeti v sebi za našo državo.
Prvo teh načel je to: Človek, ki ima na loto 10.000 gl. dohodkov, lože pogreša 100/Oi in *e lože živi s 0000 gl., nego oni, ki ima le 1000 gl. dohodkov, pogreša 5°/0, tedaj 50 gl. od svojih dohodkov. Tedaj se sme tistim, ki imajo več dohodkov, tudi naložiti štibra v v oči razmeri.
Drugo načelo pa je to: ker ima človek v sebi nagon, skrivati svojo dohodke, kedar se tirja štibra iz njih, tedaj se država ne more ino no smeje
Iz Žabnioe, 12. junija.
Peklo me je preveč v Mariboru deloma solnce, deloma goreča sapa vohunov, kteri noč in dan sopihajo, da bi našli Epiharma. Zato som se podal na visoko Pohorje in pod košato bukvijo blizo Žabnioe pišem ta listek. Ža-bnica ima po „Personalstandu des Bisthums Lavant in Steiermark — 5G80duš, pa ne nobenega duha, dasiravno je „Vorort" — nemške kulture na Pohorji. Ljudje so tršati, imajo rudeče nose, da bi bili sposobni za državne poslance, nekteri žive po Koranu, in zelo slovi žabniška Pintia. Kdor pozna življenja Alaricha kralja gotinskega, pozna tudi Pintio. Žabničani so slednji čas dosti vegali in regetali, slišal se je njihov glas po vsej državi. So to progresisti in verbi latissimo sensu, učeni, modri, prebrisani, samo edno slabost imajo, da si za razglašenje svoje slave držijo historiografa iz Mrhovca. Ta mož je »universalgenie", umi dobro sveto pismo, in je prebral vse spise resnične in apokrifne Hypokratove. Poskusil se je že v rudoslovji, ali povsod je imel smolo, zato sedaj je postal žabniški Korrespondent za njihov „Lieblingsblatt" graško Tagespošto.
Žabničani tako živijo. Spat grejo ob polnoči, nekteri, ko petelin prvikrat zapoje; zato so pramium razpisali za umetnost: petelinov glas rezati. V Zabnici ljudje, to je inteligencija vstane ob 9. in se sede zopet na ono mesto, kjer je pred spanjem sedela. Ker so indistruelni kakor sinovi Albiona, imajo za zajuterk „rostboeuf". Starešino mesta so ob 11. podajo v poslopje svojega Lordmayora, in se tam posvetujejo o Fortschrittu, o pohorski nemščini, in slednjič ac piše v protokoli: Ilab man sich peschlossen, dass muss weg Konkordat, und Schul aus den Hiint der Geistlichen. Po dokončani „sitzingi" zopet se podajo na mesto, ktero so po vstajenji iz težkega spanja zapustili in imajo kosilo.
Brate to so ti „gourmani", kterih se bojijo vsi pohorski purmani.
Kosilo si solijo z „\vitzi", ki so tako debeli, kakor debla pohorskih jeliš. Po kosilu malo brcajo, to pa vsak ide po svojih „passionih", nekteri love krte, drugi vrtajo panje, zopet nekteri cusrajo dlako. Večer so zopet snidejo /svojem „kasinu", in začne se pri velikih bokalih — velika politika.
Žabničani slovijo zavoljo bogastva, ali zdi se mi, da dobro poznajo izrek glasovitoga Oxenstirna, ki reče: „la bonno tbi est lamere du credit"— meni se dozdeva, da ni vse zlato, kar se blišči. Veliki zvonec nosi v Žabnici mož, ki je prišel iz domovine Herbstove. On si je dobro zapomnil prislovico prekanjenega Italiana: ..Chi troppo aventura, rare volte ha ventura". Tudi drug žabniški veljak ni domač rojak, ta ima geslo: „Cbi non risica, non rosica".
Drugo pismo dobiš dragi čitatelj iz Mrhovca. 'Rm/r«Q(i»j.
Zakaj se ne smejo deliti učilniška darila.
Učiteljsko društvo v Beči je priobčilo svoje mnenje o darilskeni vprašanji naučnomu popeščiteljstvu. vsled kterega je to določilo za stalno, ka se imajo načelno in splošno odpraviti učilniška darila na vseh javnih in zasebnih ljudskih učilnicah. — Društvo spoznava, ka jc delitev učilniških daril neprimerna namenu in tedaj kvarna, ker se križa z načeli nemškega vzgajal stva. Razlogov več navaja, neke vrednosti jo ta: Človeka je treba navajati že v mladosti na to, da spolnuje svojo dolžnost brez ozira na umetno, vnanje poslavljenje. Čislanje in zaupnost bodite mu dovolje mezde." To načelo je lepo, čisto nravno, ne da mu se prigovarjati, toda človek ni samo z duše, nego tudi s telesa, zato pa ima tudi nekaj sebičnosti na sebi pri-keljene, ktera se ne more povse zbrisati ali zatajiti, vsaj celo potrebna je za vzdržavanje svoje osobnosti; nikdor ne najde pametnega človeka, kteri bi delal brez ikakega prilepka vnanjega nagiba, ne navedeš mi primera za to vzemši isto nasvetovalco na odpravek učiluiških daril. Država zmaga bogate velikaše, opravljajoče državne službo, koliko pa jih je, ki bi plačilo darovali državi, to jo, ki hi služili in delali brez mezde?  Priznavamo in dobro
ralo. Ali malo jim pomagajo taki manevri, kjer enkrat smešni ne morejo ■ već oprati, in blamaža jim ostane, kakor pribita. Vendar pa imajo danes )|H't prvi veseli dan! Ravnokar izvemo, da sta bila danes popoldne ob 4. tri
an!   Ravnokar izvemo, da sta bila danes vrednik g. Peter Grasselli in tiskar g. Blaznik poklicana k deželni sodil zarad poprej omenjenega članka v „Triglavu".   Ker pa g. vrednik pi-atelja ni imenoval, bilo je prvo zaslišanje kmalo končano in g. sodnik se uu je lepo priporočal, ker so tako kmalu menda zopet vidita; kakor tedaj kaže, diši vse po tiskarski pravdi.
Zarad zadnjih dogodeb pri Jezici zaprla jo tukajšna deželna sodnija tudi tri dijake te dni v preiskavni zapor, ker jih sumijo, da so kmečke fante luijskali.   Ali se jim bo to moglo skazati, ne vemo zdaj povedati, naznanim am pa, kar bodem zvedel o tej zadevi.   Kakor vidijo čestiti čitatelji, se imamo zdaj v Ljubljani prav „gemiithlich".
K sedemdesetemu rojstnemu dnevu očeta Palackega poslala so tukajšna društva „Matica" „čitalnica", „dramatično društvo" in „Sokol" vsako svoj telegrafični pozdrav.
Iz Iijubljano 11. junija. (Naša prav i ca.) Ko je cesar Jožef za našo narodnost tužnega spomina vladati jel, se je zapovedalo, naj se po vseh okrajinah tadanje Avstrijo namesto prejšujega, po uradih vladajočega latinskega jezika nemški upelje. Kar je bilo drugod zapovedano, veljalo je tudi na Slovenskem, germanizem je jel po cesarstvu v dušno in gmotno škodo vsem nememškim narodom širiti svoje veje, in minula preteklost nam pričuje žalostne nasledke omenjene sisteme.
Vsejani sad ponemčanja je sicer ozelenil, cvetel in zoril, a teknil ni nobenemu Nenemcu; ni nobenemu drugemu ugoden nego samemu Nemcu Prič in dokazev je vsak dan več I
Da, germanizacija se je zoper nravne postave, zoper ves prid človečnosti s posebno marljivostjo gojila in nam usilavala in tega posebno od dobe Jožefa II. ni mogla vlada do sedaj ne. in Bog zna kako dolgo še ne bo umela, da le s pravico, po upeljavi narodnega jezika v šole in urade v vsaki leželi si zamore vdanost ljudstva, tedaj narodno simpatijo pridobiti in ohraniti I Bodi Bogu potoženo, da vlada vkljub vsem tirjatvam in prošnjam slovenskega naroda ni po nobeni ceni volje našim željam vstreči, nas v eno telo zediniti, našemu narodnemu pravu zadostiti, in tako pospešiti naše blagostanje Morda bi utegnil kdo odgovoriti: Vsaj je že visoka vlada poprašala slavne, za vaš prid tako zelo preskrbno častite g. uradnike: „Je li mogoče am slovenski uredovati?   Odgovorili so: No!"
Vprašamo: Jo li mar treba uradnikov če ljudstva ni? Ako je pa uradnik zarad ljudstva po kteri pravici naj bi nek plesal narod ptujo
S takošnim delovanjem si niti uradniki niti vlada ne pridobi srca Slovencev — Slovanov!
Dokler se ne zgodi, kar ima Slovenec po pravici tirjati; dokler vlada nepogojno uradnikom ne zapove v narodnem našem jeziku vseskozi urado-vati; dokler vlada rečemo nepogojno ne zapove, zastonj je, da bi Slovenci zamogli udanost kazati ali simpatijo imeti za to, kar jim njih obstanek krati in duh mori!
Mi Slovenci tirjamo samo to, kar pravica, zdrava pamet iu človečan stvo pripoznava, kar duh napredka, duh časa tirja, ob kratkem dokler vlada nam, našim pravičnim tirjatvam ne zadosti, rečemo pred svetom: Tebi ni mar za nas I Kar jo rečeno o uradih, to velja tudi o šolah. Pravične tirjatve in želje vseh zvestih Slovencev so: Zedinjena Slovenija po narodnem pravu domač jezik v šoli iu uradu!
Naj naši deželni in državni poslanci nikdar ne prezirajo zahtevanja svoje zemlje, naj pomislijo, da je narod slovenski s krvavimi žuli jih zvolil za svoje besednike; naj vzdignejo glas svoj za srečo svojega naroda; naj se skažejo domoljube, naj spolnijo svojo dolžnost, naj se trudijo za to, km narod želi, od njih upa, in po pravici tirjati smel
lz Gorice, 8. maja. R. S. (Naša gimnazija; nekaj D o m o vini v spomin.) Že leta in leta smo se nadejali, da bo ravnatelj naše gimnazije nas zapustil, pa vse zastonj; to staro nađosmo zlasti zadnje mesce gojili, pa se blezo tudi ne bo vresničila. Vsaj med Italijani je zopet glas počil, da niti Slovencem niti Italijanom priljubljeni ravnatelj še ostane. Ta gospod je goreč Nemec, kakor ga je pred 14 dnevi Vaš dopisnik Slovencem v „Slov. Nar." opisal. Res, da ga nikakor ne privoščimo vrlim Štajerskim Slovencem, ki imajo že tako na kupe velikonemcev in nemškutarjev; še tega se bi jim manjkalo, da bi naš ravnatelj šel na slovenski Štajer slovenščin na slovenskih gimnazijah male djanske pridobitve krhat in krčit! On ni ne za našo in vašo službo, ker slovenščine no ume. Pa v tem svobodnem času svobodoljubnega meščanskega ministerstva jo blezo sedaj naš ravnatelj na pravem mestu, kajti po Primorskih pokrajinah piha Slovanom naravnost v lic; hujši vihar, kakor kterokoli izmed zadnjih let: nemškutarija in laškutarija se nekoliko v zvezi, nekoliko vsaka sama zase na vse kriplje napenjate, da bi Slovane pred zatrli, jih poneničili in poitalijančili, preden se prehudo iz na rodnega spanja.
Ljubeznjiva naša „Domovina" se v zadnjem listu (št. 23) 90. str v opombi huduje, da sem v mnogih dopisih šaljivo zabavljal njenim izrazom persifliti, discipliniti, klasificiti itd.   Njeni pristavek pa kaže, da je jnko kratkovidna in nerazsodna ali pa posebno samoljubna in zvijačna, ke me noče razumeti.   Nikoli in nikoder nisem trdil, da naj se piše persifli 1-ati, disciplini-rati itd. ali pa „oportunitćt" itd.   Jaz nisem nikak za griznen jezikotrebec, vendar mislim (in z menoj rekel bi vsi Slovenci razun 'edkih, redkih izjem, jaz se med našimi listi in dopisniki le jedne ne spo minjam) da nam ni treba v slovensko pisavo, v slovenski govor s silo štuliti tujih besedi, zlasti potem no, če imamo na kupe domačih dobrih izrazov „Domovina" hočobiti domač list, v lahko razumljivem jeziku pisan, al Hc jej spodobi, da pri vsaki priliki in ne pri liki vmes meša tujo he sede, besede, ktere še bližnji okolčani, ki so so vendar od Furlanov navzel nekoliko furlanskih bespdi, no razumejo.  Naši Oorjani in Ipavci bi moral »Domovino" braje, tolmača iskati I  Da nikdo ne misli, da govorim brez do
kazil le tje ven dan, pokažem le v „Domovinim" spi i pod naslovom „Gorica" ki ga je podpisani g. M. sam spisal in v zadnjih listih | 18 -—25) priobčil. V tem sestavku se na 137 (rečeni; na sto in sedem tridesetih: mestih nahajajo tujo besede, in vendar nisem zasledil ne jedne takošne, ki ne bi se dala s primerno slovensko izraziti. Jaz glavo zastavim, da razun duhovnikov še deseti del „Domovininih" bralcev dotičnih besedi ne razume. K seštetim mestom pa nisem štel takih besedi, kakor so sledeče: „naših guelfov in giliuliiiov1, „banda igra", „obeh strank kandidat", politika, konkordat, autonomija, centralizem, dualizem, velemogočen magnet i. t. d. ali „evviva-klici", vival'Italia, morte ai Tedeschi, a tout prix" in kar je drugih enakih izrekov in prislovic, g. M. posebno k srcu prirašenih n. pr. „hodie mihi, eras tihi" „haec fabula docet" itd. Pravim, da tacib, deloma tudi nepotrebnih besed in prislovic, ki so k večemu pismenem dvoboji na pravem mestu, če nimamo odličnih slovenskih, nisem vrstil rečenemu številu. Kteremu tone zadostuje, naj pregleda lanski „Do-movinini" program ali naznanilni spis, ki ga je tudi g. M. sam spisal. Naštol bo tam še nad 20 (če se no motim 24) mest, ki jih zaljšajo tujo besede. Ali morebiti vvodni članek v 21. listu: „16. maja v Pragu". Tudi pojem tega lanka je posebno zanimiv, zlasti njegovi drugi oddelek. Se „Danica" pre-uneta za nravstveno in cerkveno življenje in vsa goreča za katoliško vero, ni rbnilale jedne besedice, ki se bi z „Domovinino" modrostjo primerjati mogla. Morebiti je pa dotični sestavek imel le kak poseben skriven namen. Dobro, da Cehi ne bero naše ljubeznjive „Domovine"; drugače se bi sramovali pred slovansko ali za prav „Domovinino" vzajemnostjo.
Iz navedenega upam, bo slednji bralec lehko sodil, na kteri strani — ali na moji ali na „Domovinini"—se nahaja Jezik — oslovska modrost", ktero me je za čuda opiljeni g. M. v rečeni opombi na veke odvodkati hotel. Ali g. M. res misli, da bo še sedaj — leta 18C8, kdo se s filistersko osornostjo postavil na jezikoslovno stališče in z debelo krepeljo iz Domovine preganjal nepotrebne tuje besede?!
„Domovina" me 23. 1. in 92 str. pod naslovico: „Droht." imenuje „Krist. Kolumba in Vcspucci Amerigo", češ da nisem vedel, da na Kumskem ni đekanije. „Domovini" bi znal zagotoviti, da sem to že par let pred vedel, kakor njeni vrednik. Ker me, ali iz kratkovidnosti ali iz zlobnosti ni hotela razumeti, jej tu v zobe povem, kaj da sem nameraval z zastavljeno kumsko dekauijo. Kakor se sploh glede na naše slovenske razmero nahaja polno ne-ednosti, tako tudi pri Lučniški dekaniji, kteri pripadajo slovenska brda. Ta dekanija, ki šteje kacih 14.500 duš, ima središče v furlanskem Lučniku, če so prav razun treh furlanskih far na brdskom podnožji vsi njeni prebivalci slovenski brdei ali brici: kakih 10- do 11.000 na število. Ko je bil Lučnik še slovenski — sedaj slovenski govori ondi še kak redki 60- ali 70leten star-ek — se gotovo nikdo ni spodtikal nad dekanijskimi mejami. Sedaj je vse drugače. Zakaj bi našiuci hodili v stranski Lučnik? Naši brdski duhovniki imajo poleg cerkvenih opravil še druga v Gorici in som hi jih pot peljala mimo Kumskega. Kumsko je poleg sv. Frjana tudi največa fara na brdib. Ono stoji sredi slovenskih brd (ki jih zdaj prištevajo k lučinski dekaniji) na glavitni cesti, ki pelje iz Gorice proti zahodu do beneške meje; od te glavitno ceste drži stranska črez brda proti jugu poleg slovenskih krajev v Karmin in naravnost iz Kumskega drži stranska pot proti severju v Vrbovje. V omenjenjo glavitno cesto se stekajo tudi druga mala pota in ona pelje vse ondešnjo ljudji mimo Kumskega v Gorico. Po legi je Kumsko vsakakor jako pripravno za dekanijsko središče. Ali se stranski Lučenik le količkaj ž njimi primerjati more? Tudi bi ta jako potrebna dekanija imela dosti popolnoma slovenskih duš; še jako več, kott'rkniška, Devinska, Viška in Gradiška. Če bodo na j. Tirolskem in Slezijskem celo škofije prenaredili, zakaj bi v naši vladi-kovini no smeli in no mogli napraviti jedne novo dekanijcV Ali morebiti za to ne, ker bi le vbogim Slovencem stregla! Kako so furlansko Furlanoni primerne in priležne! Ali bi le našinci po stranskih in nepripravnih stezah morali podplate brusiti v odležni Lučnik! — Draga Domovina! glej na te razmere in potrebe sem mislil; ti jih pa s tvojim velikim uplivom uresničiti skusi. Na tvoj dostavek pa „iz tega se vidi, kako natančen je naš deželopisec" mi več ni treba odgovoriti, tem manj, ker nisi mojemu dopisu v „Slov. Nar." (naše male šole) ne jedne napake pokazala. Tudi ravnokar priobčoni Pav. sestavki (4) v „0s. Triestino" mi niso spodbili ne jedne besede; jaz bi pa njim vedel (z ozirom na našo škofijo) pokazati dosti napak.
Zakaj vendar „Domovina" ni s številkami dokazala, kako velike krivice se nam gode! Zakaj se še nad tein spodtika, da „Slov. Nar." dopisniki tožijo nad vladno pristranostjo! Mi nismo tako zaslepljeni in sebični, da bi „Domovini" sledili in uradnike od vlade ločili! In to še dauešnjega časa, ko vendar slednji dan nam kaže, kako povsod, no le po Primorskem, ampak celo v državnem zboru pred očmi slovenskih poslancev vlada na Slovence hujska! Pa še „Domovina" sama v taistem hipu kaže na nektero napake! Kaka na-vskrižnostl kako kratka pameti
Ona se ve da noče govoriti, še celo Sveteca zagovarjati noče, ker „se za svojo eksistencijo boji" (str. 91). Povem jej, da se naj nikar ne boji za svojo življenje in hrano, kajti sedaj so jej vsi krogi posebno priklonjeni. Le lansko leto sta g. K. in državni pravdnik so blezo pogovarjala, ali „Domovina" prinaša pričakovani sad ali ne. Letos nikdo v eč no tirja od nje debelih jabelk in sočnih hrušk, ampak zadovoljni so / lesniki in s pustimi drobnicaini.
Nikdo naj ne misli, da je moja pohlevna obramba „škandalartikel" sestavljen iz vmazanih „osobnosti". Gp. M—ovc nježne uglajenosti ne bom nikoli posnemal, čo so mi prav ni bati, da bi mi on z Beraugerovim „Vcntru" oponašal: „Oh! que j'ai iait de bons dines"; kajti iz jedne sklede nisva nikoli jedla!
Iz Trata, 12. junija, (i. B. (Obhajanje italijanske ustave.) Kakor lansko leto so naši Italijani tudi letos obhajali obletnico poroda italijanske ustave. Mnogobrojna množica se ve da ne utisne v spomin takih zanimivih praznikov, zato jo njihovi napravljavi nanje spominjajo z raznimi celo izmišljenimi sredstvi. Lansko leto so z italijanskim poročnikom (konsulom) na čelu pri norem sv. Antonu veliko cerkveno svečanost napravili in med drugim po
TI
zanašati na to, kar vsak sam izpove o svojih dohodkih; da se ne sadijo laži, naj se rajši o tem nobeden ne vpraša, naj se tudi ne sklene toliko po besedah znanih komisij v vsakem mestu, kterih členi dostikrat pomagajo drug druzeiuu. Ako jo država n. pr. pri zemljiščni štibri kataster naredila, ako pri štibri na najemnino hodijo uradniki pozvedavat najemnino, gotovo ravmi se po tem načelu, daje državina dolžnost, konstatirati predmet, od kterega se pobirajo davki. To načelo velja tudi pri štibri na dohodke. Država naj se trudi, da zve dohodke. Brez truda ne gre. Uradniki pa imajo dosti pripomočkov v rokah. Lehko se zve, koliko kteri potrosi, koliko ima slug, ali ima konje in voz za svoje veselje, ali si je kaj prihranil in zemljišča kupil, zeinljiščne knjige kažejo, ali je kaj z dobičkom prodal, pri kupcu mnogo kaže najemnina za prodajalnico, pri iabrikantu cena surovoga ino izdelanega blaga. Uradnija za štibre naj ima pravico, priče pod prisego zaslišati itd. Tretje načelo naj pa ho, da se nikoli ne pozabi, da so dohodki prvič namenjeni no le za potrebe posameznega človeka, temoč tudi za potrebe njegove rodovine. Ako se neki del dohodkov oprosti od štibre za potrebe samčeve , mora se še drugi in tretji del itd. oprostiti za potrebe žene njegove, prvega, drugega in . . . otroka.
Predlogi našega ministerstva, in predlogi naše zbornico poslancev le skušajo, nektere nove dohodke, ali znamenja dohodkov obložiti s štibro, vender ne sežejo do tega, da hi se zistema štibre na dohodke prenaredila popolnaina in pravično. Brez tega se pa bojimo, da se ne popravijo naše
Avstrijske finance.
Zlasti se bojimo nove doklade k zemljščini štibri, ktero je komaj nekoliko polajšal Belkredi. Da je ta štibra že sedaj tu in tam štibra na premoženje , ne pa na tiste dohodke, ki presegajo potrebe rodovin, to se jasno kaže iz števila javnih dražeb zemljišč zavolj zaostale štibre. Tista štibra bi se tedaj morala še ponižati, ne pa povekšati.
Različne misli.
Od desnega brega Save s/s
Tako — zdaj vendar bodete zadovoljni vrtoglavi Slovenci! Beust je pred vesolnim svetom rekel, da Vas ne sovraži, in neče k steni pritiskati; *) priča njegove ljubezni do Vas je , da Vam dovoli železnico iz Ljubljane v Trbiž, glejte! jeli ni to neskončno velik dar? Od Hasnera ste dobili ahece-dar, od Beusta železnico, kaj še bodo Vam Herbst vse dal? — 2 gl. 10 kr. za prestavo razsodeb. Dobro je opomenil časopis „Vaterland" govore o tej reči, da Slovani ne iščejo milosti, kar jim gre po pravici. Zraven tega bodo Gorenci težko komu hvaležni za železnico. Njeni priporoče-valci sami niso do živega prepričani, ka bi železnica skoz Gorensko vtegnila dosti koristiti. Gorensko je bilo od pamtiveka domačija rokodelstva in ko je še cesta držala iz nekdaj zarad trgovine imenitnega mesta Augs-hurga skoz Gorensko proti morju, je Gorensko bilo bogato, železnica iz Dunaja v Trst mu jo vsekala smrtno rano — tkalski stoli stojijo pri miru, Gorencev po zimi najdeš malo doma, ker ni dela, — s cepci, sekirami, sla-moreznimi kosami hodijo po Ogerskem, in za nektera leta ne bodemo na sejmih gorenskih mest, postavim: v Trtici, Loki, Kranji, Kamniku videli domačih rokodelskih tvarin, temoč v štacunih bodo se vse te stvari prodajalo za dober kup iz nemških in anglijskih fabrik. Prosti Gorenec je doslej bil vrvar, tkalec, voščar , sodar, nogovičar, sitar itd.; vse to bode hiralo in Gorenci bodo iskali — v Ameriki kruha. Ker ni dosti domačih kapitalistov, bode tujec moči gorenskih voda rahljal, in naseljaval svoje ljudi, in tako so-pet več tujega življa prinesel v dosedaj še precej nepokvarjeni kraj. Dr. Toman je slednji čas svojega političnega delovanja bil skoz in skoz nacijo-
*) .Polit* dalje trdi, daje Beuit te imenitne besede vendar le izrekel, in je pripravljena grofovskega avedoka imenovati.
je, ka so dušni darovi otročji toliko nravno navajajo, toda na ono višino, tla bi samo iz čistega čuta za dolžnost delali, jih ne dožene niti krilatec; taka in podobna načela so zlati gradovi v zraku in oblakih; Bog sam obeta darilo takim ljudem, kteri verno spolnujejo svoje dolžnosti. Učiteljev ugled, darovalna ljubezen in leščeči vzgled res spodbujajo učenca na svojo dolžnost, toda kaka koristna knjižica mu ni na kvar, kakor niti učitelju pohvalnica ali pa penezni dar za marljivost. Prigovor, ka nespnmetni roditelji preveč zatelebani v nemarne in prokšene otroke sponosice delajo učitelju za to, ker lagodni ljubljenček ni prinesel domu rdeče knjige, nima nikako veljavnosti; kdo bode se oziral na nespametnjake in neumne zatelebance, ter cenil jihove puhle prigovore? Star pregovor pravi: Bog ne posluša, kar pes laja. Če bi meni nemškutarski uradnik rekel, ka ne vem slovenski, smejal bi se, druga pa nič, vsaj imam trdno in jasno prepričanje, ka rečeni služebnik nima sposobnosti soditi o tem. — Mnogo koristnih knjig se jo z darili razširilo med ljudstvo, kar se gotovo sedaj opusti, čeravno je rečeno, ka se to stori popolnejše in obširnejše po knjižnicah za mladino, ker teh se pre lehko ude-ležujo vsi učenci, pa ne da bi izključeni bili ravno taki, ki jim je treba največ nravnega spodbuda in koristnega poduka. Take knjižnico ustanovljati ni prelehko, kajti potrebno je razve letnih doneskov primernega prostora in človeka, ki hi to imel na skrbi, in skušnja glasno pravi, ka je celo z do-rastšimi ljudmi po vesuicah križ zastran posojevanja knjig, spozamažejo, raztrgajo, zapravijo večkrat posojeno blago; koliko več pa to velja pri otrocih; potem jo treba vedeti, ka darovniki davajoči prineske za darila gotovo prej ali pozneje opuste plačevanje za knjižnico, kakor neko reč, ktera ne bije mnogo v oči.
V gimnazijah se delijo darila po vseh razredih, kjor bi vendar že čisti čut za dolžnost moral voditi mladino, vsaj imajo učitelje dušeslovno in vzgajalno omikane, darilo je določeno v mariborski gimnaziji za prvega odlikaša iz štirske zgodovino, potic za največo izurjenost v neki grški knjižici, vsako leto za najboljše pesniško delo v nemškem in pa v slovenskem jeziku;
nalni ojkonom, učil se suhih številk, imel govore, kakor nekdaj Cockerike, tako, da smo se čudili, kako nekdaj poetična in idealna natura je zdaj postala tako prozaična in realistična. Malo imamo upanja, da bode dolgo na tem polji ostal, njegov nemirni duh hoče zmirom kaj novega in pesniški na-cijonalni ojkonom vtegne skoro postati navdušeni kriminalist in pledirati za ostre tiskovne postave. Slovenskim poslancem je menda Beustovo pobožanje dobro djalo , nas je globoko v srcih speklo to ironiji podobno izkazovanje milosti. Pa, da bi mi so kje ne bi oponašalo: tudi dopisatelj od Save je kakošna češka opica, ki le nadlegoma opozicijo dela, dam našim poslancem premisliti, da ljudstvo, ktero praktično sodi, nič ni kaj veselo zarad te velikodušno koncesije, in nasledki bodo za nektera leta kazali, da ui zastonj v strahu bilo , ko je o teh koncesijah slišalo. Ako je to vse, kar nam misli vlada za nagrado dati, da so slovenski poslanci v državni zbor stopili, ne moremo za te darove hiti hvaležni. Mi sicer hočemo gmotni poboljšek — ali hočemo tudi naravno in narodno živeti, za naravno in narodno naše življenje pa so naši poslanci nam še malo kaj priskrbeli. Poduk reši vbogo deželo, kakor je kranjska, le edino od vbožanja — za poduk pa se še ni storilo nič — slovenski abecedar nas ne bode spravil do potrebne stopnje izobraženja.
Trebalo hi nam narodnih obrtniških in tehniških šol, a teh nam ne dajo; — Hasner se je posmehoval pohlovneniu opazovanju Svetčevemu, koje željo sprožil, ka bi se naj ozir jemalo na narodno izobraženje.
Kranjsko ljudstvo ima bistro glavo, da ni skoro koje drugo v tej meri; pričujejo to obilni gorenski samouki in umetniki; kamo še bi dognali, ko bi se učili v šolah to dobro in temeljito, kar sedaj samoučenje po dolgih potih mora nadomestovati.
Hic Rhodus, hic salta! Pri takošnih zavodih pa si uboga dežela, kakor jo kranjska, no more pomagati, vlada tudi neče, ker njena politika ima druge nameno in odriva narodno izobraženost. Mi smo le izvoljeni za materijal in „gselle"; — da bi sami bili mojstri — tega ne smemo pričakovati. In tega je kriv dualizem, za kterega jo dr. Toman glasoval iz edinega razloga, da se „aceord" ne bi motil v državni leseni hiši.
Reč je rešena, narod slovenski si je stvaril svojo sodbo, težko nam je izreči, da išče po drugih moževih, kteri bodo z večo doslednostjo branili njegove zadeve. (D. d.)
I) o p i s i.
Is Ljubljane 13. junija. A. (Srd naših nemških lihoralcev; tiskarna pravda „Triglava"; zaprti dijaki; čestitenje očetu P al a c k emu.) Grozovito se je vlegla zadnja blamaža našim nemškim patronom, ki so vzeli ves liberalizem v „štant" na srce. Takih britkih bolečin prenašati in zraven še zasmehovanim hiti od poredne slovenske žurnalistike, debele pa resnične požirati od nemške šibe: „Triglava" to jo preveč za take liberalne duše. Iskali so si tolažbe najpred med seboj, grozili in srdili so se neizmerno, posebno pa jim je hudo dela zadnja bomba v „Triglavu", ki jim prav živo pred oči stavlja jako neprijetno podobo njihovega počenjanja. Bil je ta članek deloma odgovor na nesramni članek stare „Presse", kterega je tudi „Slovenski Narod" prinesel svojim čitateljem v štovilki 30. Članek „Triglava" prepisan je „Unsere Deutschliberalen' v 25. številki tega lista. Celi teden ni se slišalo druzega, kakor: jetzt wird er aher wohl eingesperrt" I (zdaj ga bodo pa vendar zaprli) in takih več. Slišali smo, da so pri gospodu c. k. državnemu pravduiku skoraj kljuko odtrgali pri vratih, tako so neki hodili eden za drugim poprašavat, ali ho kaj ali ne. Edina misel na tiskarno pravdo tolažila jim je skeleče rane, če ne bi morebiti že danes eden ali drugi od samega Kida žalosten konec vzel. Tudi „Slovenski Narod" jih jako ženira in kakor jastrebi odnašajo ga iz kavarnic, češ, da hi se ga toliko ne
učitelji se nadaljnjo na spodbud, da toliko marljivejše delajo v svojem zvanji, čeravno je po nravnem načelu vsakteruik dolžan kolikor najzvestejše spolnjavati svoje stanske dolžnosti, vendar še nisem bral o nijenem, ka ne hi bil hotel sprejeti darila; društva, modrišča, časniki razpisujo darila za razne znanstvene izdelke, razstave davajo darila in pohvalnice na spodbud, vojščakom in za državo zaslužnim moževom se vesijo svetinje, križci, redovi na prsa, Grki in Rimljani so prečastno poslavljali vredne osebe, le drobna deca ne bi imela dobiti tvar nega spodbuda, kje si porabni razum? Da je čistega čuta za dolžnost*) v Avstriji, po srčiki na dvojo razklani, pri državnih služabnikih, zagotavljam peneznega popečitelja Brestla, ka v kratkem zgine manjek, a počasu poderemo ogromno številke državnega dolga, ako bi namreč vsaki samo toliko plačilo dobival, kolikor mu je potrebno , da mora dostojno in stanu primerno živeti, ostalo pa bi poklonil državi. Zakaj postavimo kak popečitelj vleče iz državnega zaklada 32 tisoč' goldinarjev, drug po 16, 12 tisoč, zakaj crkveni načelniki po mnogo tisoč, kako bi inači bečki viši vladika in stožernik bil mogel podpisati 200 tisoč gold. za nardono posojilo. Moje mnenje je: nikdor ne bi smel vleči iz državne blagajnice na leto več nego 3000 gld., mirovnine pa ne črez 2000, kdor pa s tem ne more živeti (o zasebnom premoženji tu ni govora), rekel je večkrat nek modri starec, naj krepne, ali naj se obesi.**) Zakaj pa mora tolika množina ljudi dovršivših vseučiliščne nauke, nosečih dnevno sparjavico in težo, živeti z ozko prikrojeno mezdo? komur osoda ni ponudila zlate zi-beli, ali ni podedoval bogatega strica, treba mu je varičnemu biti. Ako vi nemški vzgajalci niste umeli kaj pametnejšega izduhtati, pustite nas Slovence s tako modrostjo pri miru, a vedite, da za učilniška darila vlada ne daja ne prebite pare.
11 Kar imamo za nnho umiselnoit. Pjb. ')   Kdor hoče davati mastno obede, davaj jih, toda ne na račun državnega žepa, nego iz svojo zasebne moS.ijo.
taistem zastopniku laškemu kralju poslali sledeči telegram: „Našemu rojenemu in jedino pravemu gospodu, slavnemu kralju Vit. Eman. . . . \ Letos niso bili već tako zlo vneti za božjo ča9t; da bi se pa vendar tudi mestna množica spomnila sprelopc Italije in njenega kralja, so med njo glas zatrosili, da Me notti Garibaldmie doide v Trst ustavo praznovat pri italijanskem poročniku Garibaldi pride si šeptajo tu pa tam na ušesa; ne, ne (iaribaldi, ampak le njegov sin! Tu pa tam ga pričakujejo, zlasti na veliki zagraji Karlovi. Zah man, ljubljenčka vendar niso pričakali!
Na skrivnem je prišel v mesto iu se pred množico skril pri italijan skem poročniku. Velika italijanska zastava je vihrala na pomolu njegovega sta novanja, vsem vernim spričnje, da Italija je ustanovljena, pa še ne dovršena Kako so pred rečeno hišo „cvviva" — živio! klicali kralju, ustavi in Gari baldeviču, ne bom popisoval. Z vso silo so hoteli na pomolu videti Menottija, Pa bilo ga ni! Napravljavci vsega hrupa so pa popolnoma dosegli svoje namene, kajti očitno so hoteli pokazati, da Trst spada k italijanskemu kraljestvu. Zato je Milanska „Perseveranza" povdarjala posebno znamenitost omenjene svečanosti. To je ravno taista „Perseveranca" ki je G. maja v razprav neke drugo stvari rekla: „Benetke in Trst, če ravno sodaj še državno loženi mesti, ste si vendar sestri in bisera taistega šapelja; določena jima je prej ali slej ista osoda". Tudi Hor. „Riforma" pri vsakteri priliki kaže na ita lijanske (!) pokrajine, ki sedaj še žalujejo pod tujim — avstrijanskem — jar mom! Pa kako da bi tujci ne hlepeli po slovanski primorski zemlji, če mi' nister Hasner, v državnem zboru in o njegovi skrbi za nje govori!
Po noči pa so tukajšni bratje italijanski napravili dve ropotači na vrco (petardi). Jedno so zažgali na največem Tržaškem trgu, pred glavno c. kr. stražo, druga je počila v nekej stranski ulici pred hišo papeževega po ročnika. Obe ropotači ste jako pomenljivi. Ta pred papeževim zastopnikom je kazala, da zadnje dni niso samo konkordata pokopali, ampak da ima pro pasti tadi deželna oblast presvetoga očeta papeža Pija IX. Ona je pa še očitnišo kazala, kaj da naši italijanisimi želijo in zahtevajo. Ropotača poči priča cesarske straže, priča cesarskih topov! Ali je treba še druzega komentara?
Zato so tudi telovadci v ponedeljek zvečer (8. t. m.) bili kaj zidane volje in v Boschetu praznovali taisto svečanost; italijanska roža je zaljšala njihova persa!
Pa zakaj bi ne. Vlada sama pomaga po šolah in uradih italijanski strauki naše mesto in njegovo okolico italijančiti!
Tukajšncga popolnoma italijanskega lista „Cittadina" vredništvo bo prevzel neki potujčen Slovan An. Antonaz, nekdanji vrednik 1866. leta za trtoga „Tempo". Kaki duh bo zanaprej vol po tem dnevniku, si lahko slednji misli, ki je panitalijanski Tempo le količkaj poznal. Brata — \ Trstu in Benetkah — se naj pod roke segata in ni se bati, da bi se itali janski duh po Primorskem med zaspanimi Slovani, ki jih vlada pri vsaki pri liki zanemarja, no širil, in zoril jih bo za vsezzeličavno Italijo!
Politični razgled.
Preoski prostor lista nam ne dopušča važnim dnevnim dogodkom nego v naj glavnejših črtah slediti. Celo naravno je, da so moramo pri ta-dh okoliščinah v lastnih zadevah zatajevati, in odgovor nečemu c. k. slovenskemu listu odložiti na druge čase; puščamo mu za zdaj veselje pometati pred svojim pragom; pride še čas, ko mu bomo mogli posvetiti po njegovi hišici.
Finančni minister je  predložil zbornici poslancev 3 postavne osnovo in sicer 1. osnovo postave o necih spremembah neposrednega davka za leto 1868, 2. o necih spremembah glede vžitnine od žganja, piva in slad korja in 3. o nekterih sprembah glede že doplačanega državnega dolga.
Finančni minister zagovarja svoje predloge in prosi zbornico naj jih vzemc hitro v pretrfcs.
Wintersteim poroča v imenu proračunskega odbora o 33. poglavji letošnjega proračuna, ktero poglavje se je bilo za časa odložilo. Vsled novih finančnih postav se dovoli za obresti državnega dolga 114,858.902, od kterih pa plača Ogerska 29,188.000, toraj v ostanku z 84,070.000: za pla čanje drž. dolga 17,872.544 gl., od kterih pride na Ogerske dežele 1,050.000 toraj za cislajtanske dežele \ ostanku z 16,823.544.
Ministerstvu notrajnih zadev se dovoli še izvanredni potrošek s 100 000 gl. in redni potrošek s 13.500 gl.
Po vsem tem bodo toraj znašali letošnji državni stroški 320,230.526.
Na dalje se sprejme postava, vsled ktero sme ministerstvo pravila in redovnik narodne banke v nekterih obzirih začasno spremeniti.
Zbornica pritrdi pogodbo, po kteri tirolska srenja Juugholc pristopi k bavarskim eolnim in naredbam neposrednega davka; pritrdi nadalje spremembam gosposke zbornice glede postave o svobodnem odvetništvu; ministerstvo se pooblasti skleniti z ogerskini ministerstvom pogodbo o davščinah iu kolekih.
Zdaj se trdi da se bo državni zbor zanesljivo razpustil do 28. junija in da se imajo deželni zbori sklicati na 15 dan avgusta.
„Wicn. Zeitg." je razglasila postavo o organizaciji okrajnih
sodnij.
Ogerska brambovska postava so je v ministerskem zboru potrdila in se v kratkem poda ogerskemu državnemu zboru.
Francoski listi, posebno oni, ki svoje zaukaže od vlade dobivajo, še vedno zametujejo nove avstrijske finančno prenaredhe in trde, da francoska vlada ne bo prenehala svoje državljane proti nasledkom iz teh postav izvirajočih braniti.
Najvažniši politični dogodek je zdaj uboj srbskega knjeza Mihajla III. Naš dopisnik iz Belega grada nam piše o tej prežalostni katastrofi: Strašen slučaj se jo 10. junija dogodil v Topčideru. Knjez srbski Mihajl Obrenovič III. odšel jo včeraj popoldne s svojo familijo v svoj letnikovec y Topčideru,
in odtod je šel se sprehajat po košutnjaku. Ž njim je bil samo jeden adju-tant, njegova sestričiua g. Anka Konstantinovička, njena hči, gosp. Tomanija in jeden sluga. To je bilo okoli 5 ure popoldne. Oni so se šetali po košutnjaku in ko so se bili že do kraja približali, sreča jih trojica ljudi, pozdravi knjeza, in ko knjez dalje otide, opalijo na njega, on pade, adjutant priskoči, ali tudi njega na desno roko ranijo, potem pade še gosp. ^4nka mrtva, njena hči pa ranjena, tako tudi sluga. Potem so ti hudobneži šo raz-sekali knjeza, da bi ga ja do smrti ubili. Samo g. Tomanija nije ranjena Takega grozovitnega slučaja Srbija nije doživela. Knjez jo bil ljubljen od naroda, in obožavan, on jo Srbiji dal poredek, in je očistil zemljo od Turkov — in našla se je roka hudodelnika, da mu skonča plemenito življenje. Dali jo to osveta bila, dali so drugi vzroki no znamo, ali knjez Mihajlo bil je prvi rodoljub Srbstva, on je temeljno stopal naprej, on je pokazal ko dozdaj ni jeden vladar, da je bil dostojen prestola srbskega. Ne znajoči še kaj ho s deželo, neznajoči, kake neprilike se morejo dogoditi, ko je on ravno v najtežavnije vreme skončal, uverjeni smo, da se bo narod iz te nesreče povzdignil, in svojo lojalnost pokazal.
Na čelo vlade stopila je privremena vlada iz članov: predsedatelja državnega soveta Iovana Marinoviča, ministra pravde Rajka Lošjanina, predsedatelja kasacijonega sodništva: Djordja Petroviča
Ona je izdala proklamacijo, da ostane vse v poredku, in da se bo skupščina skupila za mesec dni.
Krivci so dobro vpisani, in več podozriljivih ljudi je uhvatjeuih. Ubija-knežev je neki advokat Djordje Radovanovič.
P. S. Gubitek je strašen za vso Jugoslovenstvo, ker knjez je bil oduševljen za to misel, in on je hotel pokorjene brate v Turčiji osvoboditi, a zdaj v naj presodnije vreme padel je nedolžna žrtva."
Po najnovejših telegramih je dežela mirna in jo bila vladina proklamacija tudi od vojaštva dobro sprejeta. Vladin list pravi: „Glava in duša uhojne zarote je Aleksander Karažorževič (poprejšnji vladar srbski) — njegova glava ne ho krone nosila. Obrenovič III. je mrtev, živio Milan Obrenovič IV. Milan Obrenovič je ranjkega knjeza sinovič, ki se je zadnja leta v Parizu šolal, zdaj je na potu v Belgrad, kamor se je iz Dunaja napotil tudi Aleksander Karažorževič.
Proklamacija začasne vlade trdi, da je Mihajlo v svoji oporoki Milana za svojega naslednika zaznamoval.
Skupščina, ki se snide 2. junija, volila si bo 21. junija prihodnjega vladarja. Naj bi jo vodila skrb za blagor srbskega naroda, da se narod obvaruje zadreg in nevarnosti, ki bi znali v svojih nasledkih neizmerni biti.
General Gablenc je potoval iz Dunaja k knjezovemu pokopu; diploma! ieni zastopniki so izrekli začasni vladi svoje sočutje.
Princ Napoleon je odpotoval v Prago; vsled najnovejših dogodkov ne pojde v Beligrad.
Iz Krete se poroča, da so bili Turki 28. p. m. pri Heraklijonu te-peni in v trdnjavo vrženi.
Ruski poslanoc v Parizu je izrekel svojo bojazen, da se hode Avstrija vtikala v srbske zadeve in svojo armado v Srbijo poslala.
Iz Atene se piše, da bodo Turčija odzvala svojega poslanca. B i s m a i k je dobil 3 mesec, odpusta.
Javno dražbe SO. juniju.
II. izv. dr. Kapel*ovo posestvo urb. št. 24, pri okr. ur. v Postojni;
Podmolniku 8t. 33, pri ckr. ur. v Ljublani; cena urb. št. 598, pop. št. 443, pri ukr. ur. v Ljubljani
Kraj n tko cena 190 gld.
II. izv. dr. Piševo posestvo \
545 gld.
II. izv. drž. Križman-ovo pos tr. 114 gld. 83 n.; cena 1686 gld.
II. izv. drž. Bukovcevo pos. urb. št. 3, pop. št. 3 Rutcing v Vašah pri okr. ur. v Ljubljani zar. 236 gld. 25 n.; cena 4374 gld.
II. izv. drž. Logarovo pos. urb, št. 1052 Adelsberg pri okr. ur. v Postojni zar 202 gld. 52 n.; cena 2340 gld.
III. izv. drž. tirjatve 300 gld. na pos. Jož. Kraljica urb. št. 70, rktf. št. 849 ad St. Kancian zavarovane.
I. izv. drž. pos. Ant. Uranica urb. št. 1, b. vi. št. 20 Moosthal pri okr. ur. v Ljubljani zar. 203 gld.; cena 230 gld.
Štajersko':  II. izv. drž. Štriberujeva pos. urb. št. 58 ir 96 ad M. St. Lorenzeu pri okr. ur. v Mariboru; cena 7515 gld.
II. izv. drž. pos. Jož. Verata urb. št. 8 ad Plarrgiilt St. Peter pri okr. ur. v St. Lenartu v Slov. Goricah zar. 720 gld.; cena 2628 gld. 93 n.
I. izv. drž. pos. Ivana in Ane Jiirger urb. št. 57 ad Friedau pri okr. ur. v Or-muži zar. 113 gld. in 21 gld. 25 n.; cena 2000 gld.
I. izv. drž. pos. Jožefe Marko gor. st. 891, 395, 396 ad Strass pri okr. ur. v Mariboru zar. 157 gld.; cena 461 gld.
Prest. III. izv. drž. pos. Jožeta Strleta h. št. 21, v Igovcu okr. ur. Lažče. I. izv. drž. posestva Ivana Sivca urb. št. 275/269 Nadlišek okr. ur. v Laščah zar. 10 gld.; cena 1145 gld.
I. izv. drž. pos. Franc. Sladica iz Srednika urb. št. 59/93 v. z. k. Hotemež pri okr. ur. v Radečah zar. 15G gld.; cena 196 gld.
I. izv. drž. pos. Neže Sternat zemlj. z mlinom v Kotiči okr. ur. v Mariboru zar. 63 gld. in 37 gld. 44 n.; cena 3580 gld.
Dunajska burza ud 15. Junija.
5% metalike  57 fl. 40 kr. 5% metalike z obresti v maji in nov. 5°/„ narod, posojilo   68 fl. 40 kr. 1860 drž. posojilo   84 h". 00 kr. Akcije narod, banke   71 fl. 20 kr.
Kreditne akcijo 191 fl. 10 kr. id fl.80 London   IU fl. 90 kr. Srebro   118 fl. 50 kr. Cekini   5 fl. D3 kr.
Mr„§lov. ]Iar4>da"~M
posamezni listi se dobivajo od 1. junija počemši tudi pri g. E. Ho h nu na starem trgu v Ljubljani.   Cena pos. listu 7 kr. ___
Izdatelj in odgovorni vrednik Anton Tomil*.
Lastniki: Dr. Jot« Voftnjftk In drugI.
Tiskar Eduard Janiić.