146. Številka.
Ljubljana, petek 28, junija.
XI. leto, 1878.
M   .<-. r o-ogerake dežele ih celo leto 1H gld., «h pol lati I gM., g-ldl,      oefcrt let* 8 gl(C 30 kr.,_«* en meseo 1 gld. 10 kr.  Za pofišijanjo na
liha j a ••••»»k da\., htVBoraH     . eve po p^snic^h, ter votj* *>c po« ;
vi četrt lota i #ld. — Za t.' ■ o,,1.       :m poM;*aj« n% dom mi celo levo
dom so ričuiiA 10 kr. %.<■ moaeo,       kr, v;* k<Mt Ista." — .^n i njo deiele uaiko več, kolikor poštnina'imaia. —Za goapode učitelje na Ijudakih lolalTta za dijake velja sniiana cena in sicer   Za L!nbljftno <u ftetrt leta 3 gld. 50 kr.. po ^oiti projeuian ih četrt leta 3 gld. — Za omnanil« ao plsičujc od • "•> "p; e petit-vrste 6 kr., če ae bHUSllo enkrat tiak.n, 5 kr., le ae dvakrat in 4 kr. če »e tri- ali večkrat tiaka. Dopisi -j,1.: se izvole frankirati.     Rokopisi se ne vračajo. — TJrcdni&tvo io v Mnblj.tni v Frand Koluoanovej hiai #*. 3 „glođališka ■tolbft*. Oprav 'Sii  vi,, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamac;je, oznanila, t. j. adroiniatrutivne reči, je v „Narodni tlakami" v Kolmanovej h'.ai.
Izprememba avstrijske notranje politike.
Razne novine naznanjajo, da bodemo zdaj po končanej nagodbi z Ogersko in po končanem mir prinaš ujočem kongresu, dočakali pre-membo vladne sisteme v Avstriji.
Nemška  „Seklesische   Zeitung"   na pr. gotovo nMn neprijazen organ,  piše o usta vovernej  stranki, kako se  bode zdaj po sklenenej nagodbi predelala, sledeče:  „Du je kijubu vedenju parlamentov obeh državnih po lovk ta in onkraj Litave globok razpor in hudo nezadovoljstvo s to nagodbo videti, je prav lehko umeti.   Saj so mogli novo nagodbo vendar le samo z upotrebljevanjem najskrajnejše „moralu'neu presije, ali vsled pritiskanja z odločilnega mesta doseči. Zdaj vidi ministerstvo Auerspergovo, ki se je opiralo na „ustavoverne", torej dozdaj za dualizem san jareće stranke, da je njegov poklic dovršen, in hoče odstopiti.   Uatavoverne stranke BO vsled doizih nagodbenih bojev ne le mej soboj, temin', tudi z dualistiino ustavo ▼ raz p oru, in tako ide Avstrija no vej dobi  svojega notranjega razvi j a u j a n a s p r o t i, iz katere Beustovo državno pravo ne bode lehko neizpremenjeno moglo proiti."
Dunajsk list „S. u. M, Ztg." pa piše: „Ako se posreči Avstriji svojo oblast v izhodu raztegniti, potem imamo popolnem izprerne-njeno premakneuo podlogo cele svoje notranje politike, ('o se to avstrijsko prizadevanje ne posreči, potem izgine zopet jeden del zdanje podloge, torej mora zopet izprememba v notranjej politiki priti."
„Pester Lloydtt piše z Dunaja o našem cislejtanskem ministerstvu: Kabinet Auersper-
gov smatra svojo misijo s končanjem nagodbe za dovršeno in hoče odstopiti. Otieijozni migljaji, kedaj misli ministerstvo odstopiti, pač nijso soglasni. Ministerstvo se čuti vezanega s svojo besedo, da odstopi, ali zdanji hip se mu ne zdi ugoden ali pripraven. Nekaj tednov bode torej že počakalo.
Še bolj jasno pa pove češka „Politika" misel čeških narodnih zastopnikov. Rečeni list zagovarja dozdaujo pasivno politiko iu jej pripisuje ta učinek, da je zdaj ustavoverna stranka mej soboj razst rojena in obrabljena. Ali zdaj, pravi Riegrov organ, prišel je in se uže vidi obrok, ko se bodo vse moči Češkega naroda zopet na vago vrgle. Ura odločitve za cel vzhod Evrope je vedno bližja. Kakor uže izpade, ona bode poklicala Avstrijo in Češko k novemu delovanju. Notranji razvoj Av strije je bil zmirom odvisen od odločitev njene politike na zunaj. Nemški centralizem Smer lingov in ogerski dualizem Beustov imata svoje korenine v krvavih bojiščih pri Solferinu in Kraljevem gradci. Nova doba za notranji razvoj Avstrije bode odvisna od -/mag, kuteie naši oficijozi pripisujejo Andrassvju, da jih zdaj v Berlinu dobiva.
Tako rečeni časniki.
Tudi mi sodimo, da imajo prav in se ve Belimo vsake izpremembo, ker nobena ne more priti, pod katero bi za nas avstrijske Slovane bilo — slabše, nego je denes, temuč le bolje za nas more priti. Zlasti se veselimo, da bodo bratje Čehi zopet v aktivnost sto pili, vodstvo avstrijskih Slovanov pre vzeli in ga bolj zjedinili pod jedno skupno zastavo.   O tem pa nam bode še prilika govoriti.
S kongresa.
Zadnji telegrami so tudi optimistični, to je,  sporazumljenje obetajoči in pripovedujoči.
Iz Berlina 2G. junija pravi telegram: V denašnjej seji so bila bitstvena vprašanja o posameznostih Bolgarije na vse strani ugodno rešena. Dozdanji vspehi se smatrajo kot gotovo poroštvo, za daljše pospeševanje del kongresovih. Prihodnja seja v petek.
Iz Berlina poroča »Pol. Corr." 2G. juu, telegram : Južna Bolgarija se bode imenovala vzhodna Humelija. Vprašanje zarad vojnega izpraznenja je rešeno. Turki so ostro oponirali zoper več kongresovih sklepov. V kongresu se h p 1 o h priznava (razen Turkov) da mora Avstrija intervenirati v sosednjih turških provincija h. Dotična akcija se zdi, da je prav bližnja.
Iz Berlina ima „Pol. Corr." telegram 25. t. m.: Kongres se bode končal v sredi julija, in bodo potem konference dr uzi h kongresnih pooblaščencev, potrditev sklepov le teh pa bode vršila se v septembru.
Oficijalen telegram iz Berlina 25. junija pa javlja: Grškemu zastopniku se je povedalo, da je na kongres pripuščen. — Turki se obnašajo v vseh večjih vprašanjih rezervirano, v malih pa oponirajo. V denašnjej kongresnoj seji so se bolgarska posamezna vprašanja zadovoljivo rešila. Prihodnja seja bode jutri. V včerajšnje) seji sta bila Sofija in Sandžak se v eni ej Bolgariji pri k lopi jena. Srbija in Črna gora sti dobili od Rusije nalog, naj se skušati z Avstrijo pogoditi.
Iz Londona telegram „ Ti meso v" pripoveduje, da je kongres sklenil, da Rusi v devetih mesecih zapuste vzhodujo Rumelijo in Bolgarijo.
Gotlie o Čehih in nas.
Naši nemškutarji in Nemci v deželi, ki imajo pač zmirom polna usta rodoljubja in skrbi za ljudstvo, pa mu pri tem ponujajo le tuj jezik, tujo šego, tujo literaturo — mahajo ludi od nekdaj uže iu še zdaj kaj radi po onih naših možeh, ki se s težavo trti dijo za povzdigo slovenstva, ki delajo za naš jezik in nase slovstvo, ki se ne sramujejo jezika rodne si matere.
Ali tako se obnašajo le ti duševni pri-t.likovci, ti narodni bastardi (nemškutarji), drugače pa sodi Nemec veleum o našem prizadevanji.
Leta 1827 je G o tke kritiziral „Mouat-Bchrift der Gesellschaft des vaterliindischeu Museums in Biihmen", ter pravi o začetkih in začetnikih češke literature tako le:
„Zraven češkega jezika se je zdaj na Češkem v resnici tudi nemški jezik udomačil, ter prevlada v znanstvenih in izobraženih krogih popolnem. V njem izhaja največ kujig in časopisov. A tudi češki jezik je v polnej moči, in čestokrat se tiskajo v tem jeziku knjige, časopisi in bro^urice za narod. Oba jezika zjedinjujoč in posredovajoč, nobed-uega ne zamarjajoč, vpljiva društvo na rodnega muzeja tudi osobito se svojima obema časopisoma, izmej katerih tukaj govorimo natančno o nemškem, o češkem pa moramo priznati, kateri radi stvarnih razmer v manjšem številu zvezkov izhaja, da je po izdanem letnem poročilu jako obšireu in do.;ti vreden.
„ Hvalevreden trud je gotovo ohranjevanje in oživljenje literature, katere jeziku so le ozke meje nacrtane, ki je bil dolgo časa le neolikanemu ljudu prepuščen, in kateri se mora z deloma naseljenim, a črez velike
dežele daleč razprostrenim državnim in olikanim jezikom skušati, kar zahteva ravno toliko zatajevanja, kolikor moči in spretnosti. (Die Erhaltung und Belebung einer Literatur, deren Sprache sich in engern Giiinzen ab-schliesst, geraume Zeit fast nur dem untern Velke Uberlassen \var, und mit einer theil-vveise eingebiirgerten, Uber grosse Litnder weithin verbreiteten Staats- und Bildungs-sprache zu vvetteifern hat, ist ein gewisa p r e i s w U r d i g e s B e m ii h e n , d a s e b e n soviel Selbstver lilugnung a ls K r u f t und Geschick fordert) Se ve da mora biti takim prizadevanjem temelj bogatstvo poročil iz starejše češke literature, katera se tudi lehko s klasično dobo imenuje. Ostanki starega jezika v prozi in verzih, zgodovinske pripovedke, zbirke pregovorov, pisma, potne knjige, junaške pesni in narodne popevke se z veliko marljivostjo tiskajo. A temu jedru pridruževa se uže muogo novejšega dela, pesni
Drug londonsk telegram poroča 24. t. m.: Vse novine se vesele triumfa Anglije v vprašanji omejen j a Bolgarije, in pravijo, da vse druge točke so menj nevarne. — No, triumf menda nij baš tako velik.
Preko Carigrada  pak  poroča telegraf: Poročila o zmanjšanji Bolgarije so v ruske j armadi veliko nezadovoljnost pro budile.   Kljubu ugodnim vest;m 8 kongresa, nadaljujejo se pripravljanja za vojsko.
Da ruski narod ne bode prav zadovoljen, <la vsega in celega režnja crijeutalnega vprašanja ne doseže za svoje velike krvne in denarne žrtve, to je naravno. Ali ravno ruski in slovanski narod je potrpežljiv in proračun ljiv, da ve, ka nij vseh dnij večer, nekaj ve-licega je pa vendar doseženo. Več pride z naravno gotovostjo v prihodnje), ne dalnjej dobi. Evropa je prisiljena, se Slovanstvom ra-čuniti.
Sicer so pa tudi nemške novine tega mnenja, katero smo glede delitve Bolgarije v dve provinciji mi uže zaporedom izrekli. Stara „Presse" piše v članku od 26. junija „Bolgarija je ruska stvaritev in bode ostala leta in leta. Avtonomna južna Bolgarija (vzhodna Kornelija) bode zmirom polje narodne agitacije, katera bode imela izvor v večjej severnej sorodnej (neodvisnej) Bolgariji, dokler se ne bode v kasnejšej dobi razvoja orijentalnega vprašanja zveza ali unija naredila. O tem si pač tudi na kongresu ne delajo iluzij in so zadovoljni, da le za bližnjo bodočnost zabranijo osnovo bolgarske države, ki bi gospodovala v ilirskem tri vogelniku."
Isto tako govori „Deutsche Ztg."
Politični razgled.
Not nanje dežele.
V Ljubljani 27. junija O §ninister*kej krizi v Avstriji in na Ogerskem se čuje, da precej po uvedenji nagodbe in po končanji kongresa odstopi cis lejtansko in ogersko ministerstvo, pa morda celo tudi grof Andrassv. Kdo bodo nasledniki, ali čisto novi možje, ali nekateri stari ostanejo?   Na to vprašanje se samo z ugibanjem odgovarja. L as ser pojde gotovo, ker je bolan Pa tudi druge bi radi dali, zlasti bomo srečni, če g. Stremajer tudi gre in nikdar več ne pride na krmilo.   (Glej članek.)
Vlomijo (lržuve. Iz Strhije. se piše, da je Rusija zopet 60.000 imperialov poslala Srbom za dopol-
General Fadejev potuje po
nenje oroženja.
Srbiji.
Na Mtreti se je zopet boj začel, kakor Pol. Corr." poroča.
K mnogim, ki so na kougreau intereso-vam se je oglasil še jeden, rimski papež, kateri je, kakor „Germanija" poroča, zastop nikoma avstrijskemu in francoskemu izročil spomenico govorečo o intereBih cerkvenih. Podobno je omenjal uže tudi „Osservatore Romano", kateri je dejal, da pri urejevanji ori-jenta je tudi cerkveno vprašanje v prvej vr sti in ki obžaluje, da papež, ki je bil uže to lik rat VB pele n posredovalec mini, nij bil vab ljen na kongres.
J»V<im<«f##r-«? novine se vesele napredka, ki se je baje pri zadnjih vojaških ogledih v francoske) armadi in njenem izvežbanji po kazal. ..Mi moremo denes brez bahanja trditi," pravi „Rep. frane, ." — „da imamo dobro izučeno, močno, disciplinirano vojsko, defenzivno moč, ki more delavnemu in pustolovnih podjetij  sitemu narodu popolno varnost dajati."
Gambetta je pri banketu v Versaillesu govoril oslavljevajoč govor o francoskej armadi, katera ne pripada k nobene] stranki, temuč le Francoskej; vsi Krancozje morajo pod njeno zastavo složni biti. Gambetta je potem napil složnOBti Francozov.
Najnovejši telegrami v Časnikih poročajo, da je maršal Mac Mahon poslal Gambetti zahvalo za njegov govor, ki je slavil armado.
ilvtn.it,i listi v rajhu nadaljujejo tožbe, da reakcija v Nemčiji čedalje bolj burno veje po deželi germanskoj. Tako nij dvombe, kako bodo volitve 30. julija izpale. Pokorni in po slušni hlapci iu kimovci Bismarkovi bodo večino imeli.
Na Nemškem sicer obsodbe zarad raz-žaljenja cesarja nečejo nehati. Vsi stanovi in ljudje razne starosti zapadajo tej nemškej inkviziciji. Tu je jeden krojač, tam jeden delavec, tam jeden trgovec, tam jeden posestnik ali kajžar obsojen, češ, da je cesarja žalil vam je „rajh" bojazni božje.
Kakor „Nordd. Allg." javlja, se zdravje obstreljenega cesarja vedno boljša, vendar bode še nekaj tednov preteči moralo, predno se bode mogel cesar na kmete preseliti.
i§4*tit> vv f t* tišina/it ravno umrlega kralja sin baje neče svojih „pravie" na hanove ran sk i prestol trditi, temuč se je b pruskim kraljem pogodil, da dobi naslov vojvoda Cum-berlandski in nasledniški princ Braunšvajgski, ter konfiscirano premoženje hanoveranske kraljeve hiše nazaj. S tem je konec hanoveranske vvelfovske agitacije.
Spanjsiati kraljica, komaj nekoliko mesecev omožena, Še le osemnajst let stara, je bila nevarno zbolela, da so jo 24. t. m. s sv. zakramenti za umirajočo prevideli, a 26. je umrl a.
raznega značaja, zgodovinski kritični in celo filozofi čni spisi. Palackv, ki tudi ta časopis izdaje, Dobrovskv, Hanka, Čelakovsky, Kollar, Sedlaček, Svvoboda in drugi so močna vrsta novočeških pisateljev, kateri so uže izobraženje narodnega jezika in literature dosta povzdig nili, da je oboje zdaj proti navalu Časa zava rovano.
„Ne brez začudenja vidimo mej češkimi prevodi zraven jednega spisa od Franklina in nekaterih elegij od Tibulla, navejeno tudi Pin darjevo prvo olimpsko himno zmagi, in ker je v meri prvotnemu spisu popolnem slična, sme se veliko soditi o bogatstvu in gibčnosti če skega jezika, kakor tudi o nadarjenosti pre voditelja Mahačeka."
Tako govori velikan Gothe o Čehih in čeških možeh se spoštovanjem in čestito. Pa kako govore o njih nemški in nemškutarski novinarji, ki se delajo, da so zastopniki Nem-štva? Kako govore o nas, ki smo v jednacem stanu ?
Dopisi.
Iz IMitovlJeit na Krasu 25. jun [Izv. dop.] Dne 11. t. m. je bila pri nas vo litev novega župana. Izvoljen je za župana enoglasno gospod Andrej Štok, veliki posest nik in poštar, ker je mož čislan in poštenja vreden ter naroden, in vsakej dobrej reči podpornik. Nadejamo se, da bo novi župan občini veliko koristil in kaj izboljškov napravil Ker ima tudi pomoč dobrega in umnega sta rešinstva, ki ga bode v njegovem težavnem poslu podpiralo, bode mu delo tem lažje. G Andrej Štok je do pred tremi leti županoval ka kih petnajst let, in je s svojim trudom in de lom in z njegovo veliko umetnostjo občini ve liko koristi napravil. Ker je naredil veliki ob činski vodnjak s pomočjo vlade leta 1872, za katerega mu bodemo vedno vaščani hvaležni kajti je ta vodnjak ravno na središči vasi pri glavnej cesti, katera vodi v Trst, je tudi tujemu ljudstvu velika korist ker se mnogi po potnik okrepča s kozarcem hladne vode. Tudi ima gospod Štok veselje do povzdige kmetij
stva, ker dal je napraviti veliko občinsko drevesnico za izrejo mladih sadonosnih dreves, iz katere drevesnice je vsak občinar veliko sadonosnega mladega drevja prejel, in ga ▼ svoje vrte in polja zasadil. — Iz teh požlah-njenih drevesc ima zdaj kmetovalec uže velika dohodka, ker sad prideljuje in ga v tuje kraje prav po dobrej ceni prodaje. Zarad njegove velike marljivosti in pridnosti mu je njegovo veličanstvo cesar podaril zlati križec leta 1872.
Upati je tedaj, da bode novi župan tudi za prihodnje Bkrbel za blagost občine, kakor je skrbel prejšnjih 15 let, da se odstranijo vse napake, katere so se vrinile v našo ob* čino v pretočenih treh letih, ko je velika krivica ubogemu kmetu pripetila se, da so namreč ponosni ptiči drevesca sadonosna porezavali, cele latnike požgali in potem trte porezali; zdaj v zaprtih kletkfth svoj dolg plačujejo, kar so zaslužili. Vse to premisliti bodi g. novemu županu prav gorko priporočeno, kakor tudi da našo občino v pravi mir in jedinost spravi, v ta cilj mu želimo dober začetek in srečen izid. —
Letina pri nas kaže od vsega, hvala Bog«, prav dobro; posebno grozdje je lepo ocvele in se prav hitro debeli, ter nam obeta bogato trgatev, katere ubogi kmetovalec prav zaže-ljeno pričakuje in potrebuje.
Iz TrfttA 25. junija. [Izviren dopis.] Naš slovenski časnik „Edinost" je šel v soboto v policijsko čitalnico. Zaplenjena je bila „ Edinost" zaradi prvega članka, pa pisar državnega pravdnika je na ukaz „Vabilo na na-ročbo", — ki je na prvem mestu Btalo, — ▼ T0 j dekret zapisal, in res je policija s tem — Ipomotnim in netočnim — ukazom konfiscirala. Glose o tem bi delal, pa menda ne smem, drugače bi še vaš list konfisciran bil, saj živimo v času „svobode". Škoda je za list; naročniki morajo potrpeti, drugače nij mogoče« Časi so napeti. Bodimo mi vstrajni.
Procesija sv. Telesa je bila prav velikanska, posebno je došlo iz daljnega Krasa obilo ljudi j, ker so čuli, da bode vsa Kuhnova godba igrala slovenske melodije. Is zvonika so od daleč zastave vabile h procesiji — toda slovenske nij bilo nobene, ena je bila pač — grška; ako bi namestu grške slovenska tro-bojnica vihrala, bil bi načelnik Lukša, ultra-talijanisimo in magistratovec, gotovo omedlel« Pri državnem poslanci Nabergoji pa je tro-bojnica vihrala, da je bilo veselje.
Veselica včeraj popoludne na Prošeku pri Trstu je bila sijajna, in reči se mora, da take Še pri nas nij bilo.   Na prostornem dvorišči državnega poslanca g.  Nabergoja je bil na prostem postavljen oder; na drugej strani je bila na okrog vsa godba domačega Kuhnovega polka, in kapelnik sam je vodil godbo, katera je slovanske melodije igrala,   ki so bile od ljudstva burno sprejete.   Ob 5. uri se je začela beseda. Domači pevci so zapeli „Pozdrav". Peli so jako dobro.   Deklamacijo „Mojemu narodu" deklamovala je gospica Urišarjeva, priljubljena, marljiva iu izvrstna deklamovalka ter igralka, tako divno, da je bilo veselje čuti in videti. „Slavjansko" zapele so domače, lepo narodno oblečene deklice skupaj z moškim zborom tako gin'jivo, da se je moralo petje ponavljati. Zadnje besede ženske pesni: „Da tujcu  nevesta   nikdar   ne bom", je ogromno zbrano  občinstvo z burno pohvalo sprejelo.   „Oresta" je deklamoval g. Urišar prav dobro. Igra „Bob iz Kranja" je bila
prav izvrstno igrana. Tombola se je hitro vršila, in potem se je še le začela prava zabava, ko se je na splošno zahtevanje še je-denkrat „Slavjanska" zapela, je godba zaigrala „ Naprej", „ Pridi Gorenj'c" in druge narodne. Mej odmorom se je govorilo in pelo. G. Doli n a r je razlagal kresni večer, ta staroslo-vanski običaj kresov po Blovanskih gorah, kako so potem naznanjevali taki ognji upad barbarskega Turka v slovensko domovino. Dandenes pa nam nij treba proti Turku žgati kresov, ampak ognji, kateri svetijo daleč po vrhovih slovenskih gora, svetijo naj svobodi Slovanov! Burni živio-klici bo se na to razlegali. Tesnik slovenski g. Cegnar je napil hišnemu gospodarju, poslancu g. Ivanu Naber-goju, ter mu Čestital k denašnjemu rojstnemu dnevi, kar je bilo zopet uplamtilo slovensko množico. G. Dolinar potem nazdravi presvit-Ijemu cesarju, kar je občinstvo s sočutjem, trikratnim živio klicem odgovorilo. Godba pa je zagodla cesarsko himno, in ko je bilo še ploskanje, zagodla je še„Radeckega marš". Mladina se je veselo pri raznih poskočnicah zasukala, drugi pa so si gasili žejo z dobrim teranom. Počastilo je veselico več slovanskih oficirjev in tudi ogromno število rodoljubov iz Trsta, Sežane in drugih krajev. Teško se je bilo ločiti od veselega kraja, in jutranja zarja je uže zlatila izhod, ko so se zadnji gostje vračali domov. Kresnega slovanskega večera nij Prosek še nikdar takega imel, in državnemu poslancu g. Nabergoju čestitamo iz srca vhod s tako slovesnostjo v novo lepo hišo, da bi še mnogo let praznoval svoj god, in stal vedno neustrašljivo na braniku za slovenski narod svoj in naš.
Is Mlovi-iiMKcgm fctfl.ferjA 25. junija. [Izv. dop.] Ko sem pred par tedni v „Slovenskem Narodu" čital članek, v katerem se trdi, da učitelji po slovenskem Štajerji otroke tako hudo in brezpotrebno z nemščino mučijo, nijsem mogel verjeti, in sem Še naše učitelje zagovarjal, a pri tej priliki sem izvedel, žalibože, Se več, nego je oni članek trdil. Kdo bi si bil mislil, da se v nekaterih šolah — hvala Bogu, da teh nij veliko! tako strogo vse le v nemščini uraduje; otroci se uče — in to uže v drugem šolskem letu, da še celo v prvem šolskem letu — dru-zega deželnega jezika. Ali je potem mogoče v slovnici kakega vspeha  pričakovati. — Na takošnih šolah je pač opravičena tožba, da otroci ne poznajo ne besednih plemen, ne znajo sestaviti stavka; da, še celo čitati ne ume jo, pravilno pisati jim nij moč, niti slo venski, niti nemški, črke mešajo nekaj nemških in nekaj slovenskih. — Posebno čudno pa se mi je zdelo to,  da se na slovenskih  šolah  otrokom popolnem slo venskih kmetskih Btaršev dajo nemška šolska naznanila, katerih niti otrok, niti starši ne umcjo. Ali se nemška naznanila dajo zato, da se ne umejo? in to komu na ljubo?  Da so na ondašnjih šolah tudi vse uradne knjige nemške, to se umeje  ob sebi Da pa se nemška šolska naznanila dajejo slovenskim kmetskim otrokom, to je pa vendar majheno pretirana vaša „pedagogika Pa takošne razmere se nahajajo na onih šolah, kjer se še učitelj — jeden ali drugi narodnjakom prišteva! — Tako se na primer
še na nekaterih drugih, katere vam bom pri priliki še naznanil, če boste Želeli. Po teh šolah se tudi, če se ne motim, nemščina uže v prvem razredu pridno mlati, da si še nobene postave nij, kedaj se ima nemščina začeti? Koliko se ima vzeti? Za nemščino pa tudi učni črteži nobenega časa, niti jedne ure ne prepisujejo. Tu je le samovolja!  Kdo je kriv?
Domače stvari.
— („Slovenski Narod") je bil vče-raj konfiscirali od tukajšnjega državnega pravdništva, in sicer zarad članka: „ Anton Slomšek in policija", (dop. iz Maribora) dulje tuli zarad dopisa „iz Celja", ki nekako stavlja prepovedano Slomšekovo slav-nost z nemških ,.turnertapom" v Trbovljah v paralelo. Poleg teh dveh je bil še en mali dopis iz Štajerskega zapečaten.
— (Izpiti zrelosti) so pismeno na zavodu za učiteljice v Ljubljani bile 17. 18. 19. in 21. t. m.; na učiteljišči bodo jutri končani. Ustni in praktični izpiti zrelosti bodo na prvem zavodu 8. julija, na poslednjem 13. julija. V soboto 13. julija se šolsko leto konča.
— (K a z n e n e c u b e c n i 1.) Na ljubljanskem gradu zaprti Matija Vidmar je 22. t. m. ob polu jednajstih dopoludne iz zapora ušel. Spustil se je črez zid, ki obdaje izprehodnji prostor na zapndnjej strani grada. Doma je iz Klečcta pri Žuženberku, 42 let star, ima obrunek na desnem lici, in je baje precej ne-vnren človek.
— (Iz Krškega) se nam 25. t. m. piše : Dne 24. t. m. je prišel deželni načelnik g. Kalina inspicirat tukajšnje urade; garda in požarna straža sti ga z godbo slovesno sprejeli. Z namestuikom stotnika požarne straže
Rupertom je občeval nekaj minut ter izrazil svoj interes nad mladim društvom podavši mu roko. G. Pfeifer kot župan je potem občeval ž njim. Denes odpeljal se je g. Kalina v Kostanjevico in Mokrice k Auers-pergu, zvečer pride baje nazaj.
— (Odbor ljudske kuhinje) v Ljubljani bode tudi letos na rojstveni dan cesarjev 18. avg. ubogim napravil kosilo zastonj.
— (Za pokoj nega cesarja Ferdinanda) bode denes gosp. škof v stolnici ob 10. uri imel slovesno črno sv. mašo, h katerej so povabljeni vsi uradi.
— (Posvečevanje novomašnikov) se je v Ljubljani vršilo 24., 2G. iu 27. junija meseca.
— (V Š m ar ji) je po odpovedi g. Rusa postal g. Andrej DrobniČ fajinošter in dekan.
— (Narodno bralno društvo) v Borovnici napravi dne 30. jun. veselico. Program je: 1. Pozdrav g. podpredsednika. 2. Petje: Bratje v kolo (Nedved.) Jadransko morje (Ueid-rich.) 3. Govor g. Dolinarja (ured. Edinosti.) 4. Tombola, 5. Ples. Vstopnina za osobo 20 kr. Začetek ob G. uri zvečer. K tej veselici uljudno vabi, katera bode pri ugodnem vremenu na prostem. Odbor.
— (Iz Krope) nam pišejo, da bode 20. t. m. občni zbor novtga „obrtnijskega bralnega društva" ki se imeuuje „Sloga'*. — Ker je v Kropi uže čitalnica ustanovljeua, ne razumemo zakaj je bilo še tega konkurenčnega
— (Učiteljske službe.) V ljubljanske} okolici so razpisane učiteljske službe: na Vrhniki dve (450 in 400 gld.), na Studencu (400), v Škocijanu (450), na Kopanji (400), v sv. Jakobu (400), v Črnovčah (450), v Hor« julu (500 gld.)
— (D iur ni s t,) ki je v zemljiščnej kniigi izveden, dobi službo pri okrajnej sodniji v Za-tičini.
— (Toča) jo pobila G. t. m. tudi v De-bencu pri Mokronosu.
— (Iz Vipave) se nam piše v pojasnilo da glede izseljevanja v Bolgarijo stvar dozdaj še nij dalje prišla, nego da nameravata dva mala posestnika doli iti. — Je tudi prav. Domovine se držati v zlih in dobrih časih — to je bilo geslo naših pradedov.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pred tržaškimi porotniki sta te dni stnla dva ključavničarja Joža AnŽlovar, doma iz St Vida na Dolenjskem in Jakob Svetina iz Rodika pri Sežani, — obdolžena, da sta v Stutgartu na Nemškem vlomila po noči v štaeuno bankirja Sonthei ma in ukradla 28,400 mark denarja. Ali porotniki nijso menda bili prepričani dokaza njiju krivde, ker sta okrivljenca dokazovala, da sta bila tačas v Monakovem, — zato so ju nekriva izpoznali in sta bila oba iz zapora izpuščena.
— (Samo umor.) V Celji se ie vodnik 8. lovskega bataljona ustrelil zarad tega ker bi bil imel nekaj časa zaprt biti.
— (Kravji tatovi.) Iz Ljutomera se nam piše: V nedeljo po noči so v Stročjej vasi tik Ljutomera Novaku, posestniku in občinskemu predstojniku, 2 kravi ukradli. Poskusili so tudi v Pošgradji, a se jim nij posrečilo, ker so psi ljudi prebudili. Bilo je 24. t. m. še precej sejmov v ljutomerskej okolici, zato so se bržkone nekateri potepuhi iz Oger-skega priklatili, ter tako predrzno ktadli.
društva treba. Bolje bi bilo, da bi se bila na dajejo na slovenskih šolah otrokom nemška'; mesti „Sloge" rodila navada, a prava sloga.
šolska naznanila v Ponikvi, na jednorazred-nici pri sv. Vidu, na dvarazreduej v Tehar-j i h , na dvarazrednej pri N o v e j cerkvi, in
— (Cesar) je daroval za občinske stavbe občini Sebrelji v Istri 500 gld. občini lire stovia v Istri 300 gld.
Razne vesti.
* (Velikanski kanoni.) V lijalnej fabriki Kruppovej se lijejo strašno veliki kanoni, 10 metrov dolgi. Stebla bode iz njih 550 kilogramov teška, in se bode poldrugi cent smodnika za en strel potrebovalo. En tak kanon ima Rusija, zdaj se dela jeden za Norvegijo.
* (80 let star samomorilec.) V Pe-čuhu se je ustrelil 80 let star Ludovik Spatič zato ker so mu zdravniki na Dunaji dejali, da se njegova ušesna bolezen ne more več ozdraviti.
* (N e b r e č a na železnici.) Na kolodvoru zapadne ž. v Lincu seje unesrečil delavec Miha KiŠ. Hotel je namreč črez tir iti, predno je prišel vlak, ki se je peljal v Veles, a zapazil nij nekega druzega vlaka, ki je ravno prišel od Velesa; mašina tega vlaka ga na tla podere, a obvisel je z jedno nogo na že-leznej pometalki pri mašini. Mašina ga vleče kakih 150 metrov soboj, tako, da mu je bila glava mej kolesi mašine. Ker vodja mašine nij videl nesreče, ustavil je še le na klice občinstva vlak; Kiš je hudo ranjen in se dvomi, da bode okreval.
* (Ogleduh.) V Berlinu so 25. t. m. imeli pred sodnijo in obsodili Angleža James Toauci \Vedesburn-Bishop, ker je hotel necega nemškega vojaškega uradnika podkupiti, da bi mu izdal važne vojaške papirje, zlasti določbe kako se mobilizira. Obsojen je bil na pol tretje leto ječe.
* (No bil ing), strelec na nemškega cesarja, ki je potem tudi sebi kroglo v glavo spustil, počuti se zdaj uže bolje, vstane v postelji in je z apetitom ter nekoliko odgovarja. I/, njegovih odgovorov pa zdravniki sodijo, da je zblaznel. Izgubil je preveč možgan.
* (Lakota na Kitajskem.) Kitajski časopisi pravijo, da je na Kitajskem uže nad
T> milijonov Ijudij od lakote umrlo, in ne more ge reaniea več dvomiti, da ljudje — mrliče jedo. I'radno poročilo ,državuc,;'a pekinškega časopisa" od Li-lloniena, Rovernerja v llonoi n. in Y:na, višjega komisaija podpornega uradu, pra\i: „Y prvem času te strašue lakote, jedli so ljudje mrliče, pozneje jedli so pa močnejši Kitajci one, l<i bo bih tlabfti. B da jo zdaj uže tolika, da ljudje svoje lustne sorodrdi..o jedo. Bolj strašnih razmer doslej zgodovina ne pripoveduje, in ako se ne pomaga hitro ljudstvu, poginilo bode vse od gladu v teh krajih." Soglasno s tem poročilom piše katoliški škof v Ban si, msgu. McMiagattu iz Tai-Vueu, glavnega mesta one pokrajine, kjer je beda največja: „Doslej jedli so le mrtvace, zdaj pa še zato žive pobijajo. Mož sne svojo ženo, starši jedo svoje otroke in nasprotno, kakor se vsak dan sliši." Vlada je doslej le malo ljudem pomagala, in cesar je izdal ukaz, v katerem si sam sebi pregrehe očita ter pravi: „Zemlja tisoč Li-jev je opustošena iu več je onih, ki so nmrli, kakor onih, ki še živijo! Kako moremo to strpe ti ? Mi, ki imamo dolžuost, skrbno paziti nad milijoni svojega prebivalstva, mi čutimo, da smo smrt vsacega podložnika se svojimi grehi zakrivili.'' Cesar kitajski misli, da bodo ljudje na Kitajskem vsled tncega praznega govoričenja siti.
* (Blazen ali goljufenV) 7 let ima uže pariška policijska sodnija z neko osobo opraviti, ki tudi sodnijskim zdravnikom mnogo preglavice dela, in se zove Charles Chesneau, o katerem se ne ve*, ali je blazen, ali pa je prav spreten goljuf. Kaznovan bil je uže če-stokrat, ker je ra/lične zlatarje in druge kupce s tem ovaral, da se je imenoval vojvoda Mouchy, ter je ped tem naslovom velike dragocenosti od njih izvabil. Sodnijski zdravniki 60 dejali, da je blazen, akopram je sam določno trdil, da nij; dejali so ga v norišnico, katera ga je pa kmalu kot duševno popolnem ozdravelega izpustila. Takoj je pričel zopet te svojo staro navado, ter je zdaj svoje goljufije celo pod imenom svojega preiskovalnega sodnika nadaljeval. V novejšem času prideval si je ali ime Gambettovega tajnika, ali kneza Orlovega, ter je pod imenom ruskega poslanika skušal zlatarja Sandoza za dragocenosti 30.000 frankov ogoljufati. Miiioli petek stal je Charles Chesneau zopet pred sodnijo, in zopet zdravniki nijso složni, ali je Charles pameten ali neumen. Sodnija pa je izrekla, da je pri polnej pameti, ter ga je na G mesecev ječe obsodila. Ko Charles to sliši, zmagovalno vsklikne: „Zdaj se vendar previdi in se prizna, da nij sem blazen. Bil je pa tudi uže skrajni čas, kajti 7 let pravijo zdravniki, da sem norec!"
* (Prezgodnje žalovanje.) Star kr-milar, ki je pa imel mlado ženo, odpotoval je minoli petek od Bremerhavna na svojej ladiji na Španjsko.   Dan po njegovem odpotovanji, razgrajal je pa na morji hud vihar, ki bo je čutil tudi na nemškem nabrežji.   Mlado samotno vdovo je pozno v noči istega dneva trikratno trkanje na vezne dveri iz spanja prestrašilo; tresoča se na vsem životu, vstane ter pogleda skozi rožljajoča okna, in zdi se jej, da vidi zunaj moža stati. V prvlje je mislila, da se je njen mož vrnil, a kmalu se je preverila, da je to nesrečo oznanujoči strah „klabavtermanu.   S krikom zleze zopet pod odejo, ter si obraz zakrije, kakor preplašeno dete.   Ko je črez nekoliko časa izpod odeje malo pogledala, bila je prikazen uže izginila. Dva dni pozneje, ko je šla mlada udova mimo krčme, kjer je navadno njen ljubi mož popival prej svoj „žganjček", pove; jej krčmar b ža-lofctno kislim obrazom, da se je ladija, s katero se je njen mož odpeljal z ljudmi in živalimi Vtopila.  Strmenje!  Tedaj je b la vendar oni večer prikazen nesrečo napovedala.   In njen ljubi mož!  Vse jo je moralo tolažiti, botri in botice, a mlada vdova se nij dala utolažiti. Slučajno se je pa onega viharnega večera na čolnu stari krmilar rešil,  in štiri dni pozneje vrnil se je v svojo hišo veselega srca. A žena in mož vsklikneta,  ko se zagledata; mož od jeze, žena od strahu,  kajti v njenem naročji
bilo je uže nekaj, s čim se je za izgubo svojega ljubega moža hotla tolažiti. Krmilar je preverit z debelo vrvjo v roci žalujočo vdovo in tolažilca njenega,  da še prav krepko živi.
Vabilo na naročbo.
S koncem te^ga meseca poteče naročnina na prvo polletje. Prosimo gg. naročnike, da jo o pravem času ponove.
„Nloir. NfirO«!" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta......<* gld. 50 kr.
Za četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec....."1   „   lO .,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta.....W gld. — „
Za četrt leta.....-4   „    — „
Za en mesec.....I   „   40 „
Za gospoele i:u-.telje na ljudskih šolah in za «HJuJke velja ziil-žUieii cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta £ gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „    „   3   „  — „ tliliHitiistštirijis „Stov. 2Va**0«lV**'«
Ker ao bo povsod izvanredno 2anim:ili za
„amerikansko briljantno gladko likanje"
(ti lauz-liiiK<'lci),
zato podučeval boduin tukaj ćl© S. j-u.13.jsu t. L. , iz to stroku; za malo plačo navadi so to likanje popolnem v jednoj lekciji od 2—3 ur:   križanski trg1, štev. 7, H. nadstropje.   Natančneje povedo oglasila. Šo spoštovanjem
(200—3) -^k_.   I ^Oll.
Dunajska borza 27 junija.
(Izvirno telagrafl^tio poručilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih   . 64 gld. 30 ki.
Enotni Uri. dolg v srebru    .  . 66   „   80 a
Zlata renta........ 74   „   70 „
1860 drž. posojilo..... 113   «75 „
Akcijo narodno banke .   ,  ,   . 847   s   — „
Kreditne akcije...... 247   „75 „
London    .   .   .   ,..... 116   „   55 ,
Napol.......... a    B   35 ,
0. kr. cokini......                         . 5   „ 54
3rebro ......... 101   . 70
Državno marke    ...... 57   .   65 „
Trinr cene
v Ljubljani 26. junija t. 1. Pienioa hektoliter 8 gld. 94 kr.; — rež 6 gld. 18 kr.; — ječmen 4 gld. '.«) kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gld. 85 kr.; — proso 6 gld. 34 kr.,
— koruza 6 gol d. 20 kr.; krompir 100 kilogramov 2 gld. 70 kr.; — fižol hektoliter 10 gl. — kr.; masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gid. 82 kr.; — speu hišen— gi. 70 kr.; — špeh povojen — gl. 75 kr.
— jajco po 2 kr.; — mleka liter 7 kr.; — govednine kilogram 54 kr.; — teietume 63 kr.; — svinjsko meso 70 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.,
— slame 1 gold. 42 kr.; — drva trda 4 itv. metrov S gold. — kr.; — mehka 4 gld. — kr.
Štev. 3164.
Natečaj.
(197—3)
Karel S. Till
trgov&tvo s knjigami in papirjem, pod Trančo it. 2, zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčijutvo; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vse potrebnosti za murjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilne knjigo. Izdoljujojo so tudi mouogrami na pisemski papir, visitno karte in pisemske zavitke. (158—iJti)
Pri kranjskem deželnem računovodstvu jc za oddati slu/ha ofieijala z letno plačo G00 gold., oziroma služIta ingrofti«ta z letno plačo 500 gold. — S tema službama je združena tudi pravica do petletnic po 50 gold. po vsakih v deželnej službi zadovoljivo dovršenih 5 letih, a vse petletnice vkup morejo priti le na 300 gold., ter se ne vštevajo v pokojnino. — Glede pokojnine veljajo za deželne uradnike, njihove vdove in sirote iste postavne določbe, kakor za državne uradnike, in všteva se v deželno službo tudi vštevna dižavna služba.
Prošnjiki za službo cficijala ali ingrosista imajo dokazati: da so avstrijski državljani in vsaj 20 let stari, neoskrunjenega značaja, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni, da so vsaj spodnjo gimnazijo ali spodnjo realko dovršili in izpit iz državnega računoslovja napravili; tudi imajo navesti, so li in b katerim deželnim uradnikom v rodu ali svaštvu.
Z dot.čnimi prilogami obložene prošnje naj se izroče, ako so prošnjiki v kakej javnej službi, po uradnem predstojniku z dodanim popisom dosedanje službe, sicer pa naravnost
najpozneje 4 tedne po tretjem razglasu tega natečaja v uradnem časniku
deželnemu uMorn Iranskem.
V Ljubljani, 17. junija 1878.
Wir .Miiptohlen gascliuUt;. i
al» Bestes und Preisvviirdinsteg
Die Regenmantel,
\Vagendecken (Plichen), Bcllejuligeo, ZtllsloBe
titT k. k. j>r. Falirik
von M. J. Elsinger & Sohne
in Wien. Ncubau, Zollerg.tsse 2,
I Licferanten I KrtegsMna
<lcs k. und h. KriefBminiHteriuma, Sr. Maj. arinc, vieler HumanitUtsan.talten etc. etc.
tl9a—10)
i-o I
^0 ~ B tr m. 3.3.    B N
N - I o D
I 3 g Ejz.
s 3 i aB is
§ c.
1 g e i .
B 3 S m"
g i 3
w ». — </>< t V- c v
s ■« s*
o
03 -U 2:. o p o p cr
I     2- - a*
K' o s? Cf3
C I
3 1=1
i—i fc
I S-1 j
Ti
T.
So
-S
?«j g-i.
Umrath & Comp. v Pragi,
fa/bri:k:a.:iatl polje^.eljsl^:Ilx a^cia-šia^.,
priporočajo svojo po strogo solidnoj izpeljavi, lahkoj boji in oiatoj mlatvi dobro znano posebnosti v
ročnih i vlečnih ni.atih.ih garniturah
k i—M lionJaltimi «ii voIovMklml motml, in Bloci i»r*"«iialtlji»»' in iit'prciiiaiUlJive« — Potem izdelujemo DUtO-govrstne velikosti iluliro izkušeno:
mašine sa žito snažiti, mašine za lickanje turšice, skoporesne mašine
itd. Itd. (114—12) Mlast i-ot 4UH' ctiiif.f ttft'zritltii'iti* in /V'»hA'o.
Zaloga in zastopništvo je pri J. Debevcu v Ljubljani.
Jzdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".