Po&tnina pfačsiia t gotovini. Leto LXV., ŠL 98 Cena Din 1.— lznaja vb&K dao popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Lasera« do 80 petit 6 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od IOO do 300 vrst a Din S.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratm davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ftt. 6 Telefon ftt. 3122. 3123. 3124, 3125 ln 3126 MARIBOR, Grajski trg št, 8__— — CELJE, Kocenova unca 12. — eL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska C Tel fit- 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun prt postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani 8t» 10.351. KONFERENCA MALE ANTANTE Sredi maja se bodo sestali v Beogradu zunanji ministri Male antante, napovedan pa je tudi prihod poljskega in grškega zunanjega ministra Beograd, 30. aprila. Xa nedavni kon== /erenci zunanjih ministrov Male antan* te v Ženevi jc bilo sklenjeno, da se le* tošnja glavna konferenca treh zavezni« ških ministrov vrši v naši državi. Ta konferenca bi morala biti šele ob koti* cu junija, ker so važna vprašanja, ki so v sedanjih težavnih gospodarskih in mednirodnopolitičnih časih zahtevala popolno soglasje Male antante, našla v merodajnih vodilnih kmaih držav Male antante nepolno razumevanje in eno* dušnost. nredvsem dlede na ra/me^e v srednji Evrotri. Mednarodni položaj pa jc zlasti alede na odnošaje Male an = tinte kot celote in niernh posameznih delov nnpram državam srednje Hvrope. Nemčije in drugim sprožil nova vpra? šania. napram katerim ima Mala an* tanta eimpre.i zavzeti svoje stališče. V teh vprašanjih je stališče Male anra *» te že dovolj znano, toda vsa ta vpraša nja ne zahtevajo samo solidarnosti, temveč tudi ponovnih sklepov o SKup* nem sodelovanju v nadaljnjem razvoju mednarodnega položaja. Po zanesljivih informacijah je biil med vladami držav Male antante dosežen te dni sporazum, da se letošnji se* stanck zunanjih ministrov Male antau* te vrši 13., 14. in 15. maja v Beogradu. Diplomatski krogi treh zavezniških držav so že izmenjali svoje misli o t?h» nični organizaciji tega važnega medna« rodnega sestanka More se kategorično trditi, da se bo Mala antanta tudi ob tej priliki predstavila kot najbolj solid« na mednarodna organizacija m čvrsta zveza držav, ki jim ni samo namen ču* vanja položaja, ustvarjenega 1 mi 1*0^-» nimi pogodbami v srednji Evropi tem* več. da tudi kot skupina držav, ki se zaveda svoie naloge in pravice do ob* stoja, pristopi v popolni solidarnosti k reševanju glavnega vprašanja vzaj^ni* ne pomoči in sodelovanje zaradi čim prejšnjega omiljenia sedanje hude g*x spodarske krize. Mala antanta, ki se je doslei izkazala kot najbolj solidna mednarodna organizacija, je pokazala z zadostnimi dokazi svojo solidarnost napram vsem mednarodnim vpraša? njem tako, da postaja merodijna tudi za nekatere druge sosedne države Po raznih informacijah ima priti v zvezi s konferenco Male antante v Beograd tudi noljski zunanji minister Zaleski, nekoliko dni kasneje pa grški zunanji minister Mihalokoou? Echo de Parisc v Ženevi je mnenja, da more podati naslednji re-sume o stališču ameriške delegacije glede na razorožitveno vprašanje. Po njegovem poročilu je ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Stimson mnenja, da se razorožitvena konferenca ne more zavlačevati v večnost. Zato misli in z njim se menda strinja tudi predsednik angleške vlade Macdonald, da se more razorožitvena konferenca razi ti pod pogojem, da pristanejo soudeležene države na naslednje tri točke: 1. Italija in Francija pristopita k londonskemu pomorskemu dogovoru iz meseca aprila L 1930. 2. Prepove se gotovo napadalno orožje. 3. Zniža se število vojaštva vseh držav z upoštevanjem položaja nemške vojske, ki predstavlja neobhodno potrebno število za vzdrže- vanje notranjega miru in obmejne policije države s 65 milijoni prebivalcev. Dopisnik francoskega lista javlja nadalje, da je ameriška delegacija izročila gotovim delegacijam drugih držav pregled, v katerem je navedeno za vsako državo posebej, v koliko naj bi znižala po gornjih načelih število svojega vojaštva. Po tem pregledu bi efektivno stanje angleške in ameriške vojske bilo mnogo manjše, kakor bi odgovarjalo moči Anglije in Amerike, dočim bi morala Francija zmanjšati število svojega vojaštva za približno 100.000 mož. »Echo de Pariš« označuje ta ameriški načrt za nezdružljiv s francoskimi interesi. Na drugi strani bi vrhovni vojni svet zahteval v primeru znižanja efektivnega stanja francoske vojske nova jamstva za varnost, o katerih pa se Macdonald in Stimson slej ko prej še nista izjavila. Italija za revizijo mirovnih pogodb Revizija mirovnih pogodb spada med osnovne smernice italijanske zunanje politike Rim, 30. aprila. V poročilu o proračunu ministrstva zunanjih zadev, ki ga je redigiral narodni poslanec Pove-relli, šef presbiroja ministrskega predsednika Mussolinija, se podrobno obraz-lagajo osnovne smernice italijanske zunanje politike. Poročilo pravi med drugim: Posamezne države, ki nimajo take socialne stmkture, kakor jo ima Italija, bodo težko vzdržale gospodarske in moralne pretresljaje, ki jih povzroča zadnja doba. Cela vrsta je držav, ki se nahajajo pred popolnim gospodarskim polomom. Napetost, ki so jo izzvale mirovne pogodbe, traja dalje in še vedno se dele dežave na zmagovalce in premagance. Na eni strani grozi mrzlično oboroževanje, na drugi strani pa vstaja strašilo moralnega, finančnega in političnega prevrata. Konference prinašajo samo razočaranje, carinske meje ovirajo zamenjavo blaga in na vsem evropskem horizontu se zbirajo črni oblaki. Splošna nevarnost in nesigurnost daje temu položaju strahovito aktualnost. Italija želi. da se vojni računi enkrat za vselej poravnajo ter da se porušijo visoki carinski zidovi. Za podunavske in balkanske države ter med njimi tudi Madžarsko, ki je pretrpela po vojni še vse strahote rdečega terorja in invazije, je treba končno napraviti čiste račune in jasen položaj. Revizija mirovnih pogodb je neizbežna zgodovinska potreba, ker bo samo na ta način mogoče preprečiti novo, še strašnejšo vojno. Italija bo zaradi tega zastavila ves svoj vpliv, da se tej pravični zahtevi čim prej ugodi. Karambol dveh japonskih parnikov Pariz, 30. aeprila. Po poroCiru iz Tokti-ja, ©ta v Tišini HLrošlne zadela skuhaj dva japonska parnima. En pareik, ki je •imel nad 100 potnikov, se je po top U v par minutah. Pogrešajo 37 ljudi. Doslej.so potegnili iz morja 13 mrtvecev. Bolezen Tardieuja Pariz, 30. aprila Zoravstveno stanje predsednika Tardieuja se je davi ztoolj-šalo, vendar pa bolnik še vedno ne more govoriti. Zato bo moral Tardju na nasvet zdravnikov opustiti svoje potovanje v Boifort m se Jutri ne bo mogel udeležiti volitev v parlament. Iz irskega parlamenta £>iibi in, 30 aprila. Zakon o odpovedi zvestobe je bil v irskem parlamentu sprejet po drugem čitanju s 74 glasovi proti 71. Zakonski predlog se bo sedaj obravnaval se nadalje t odbora. prej je poslednjih par let Mala antanta nastopala v mnogih mednarodnih vpra* šanjih skupne s poljsko republiko, ki so jo njene posebne politične in gospo* darske pogodbe z vsemi državami Male antante dovedle v položaj neoiicijelne Četrte članice Male antante. ?-:hod grr škega zunanjega ministra M'halokopu* losa bo imel značaj vrnitve poseta predsedniku vlade in zunanjem-i mini* stru dr. Marinkoviču. ker pa bo prispel v prvih dneh neposredno po sestanku Male antante. naglašajo v diplomatskih krogih, ki pripisujejo veliko važnost tej konferenci, že sedaj velik pomen tega poseta. Pri tem poudarjajo. J a se ima ob priliki bivanja Mihalokopulosa v Beogradu ponovno ugotovti 2r$ko* iugoslovensko prijateljstvo. V zvezi z bližnjim sestankom ztma« njih ministrov Male antante v Beogra* du je včeraj posetil rumunski poslanik na našem dvoru Guranescu prvega po* močnika zunanjega ministra Konstanti* na Fotiča. V času konference zunanjih mini? strov se bo vršila rudi redna vsakolet* na konferenca zastopnikov tiska Male antante. Roparji odnesli 820.000 Kč Moravska Octrova, Z0. aprila, h. Včeraj so na tovornem kolodvora v Cešfkem Tesimn našM nervamo ranjenega blagajnika na d inšpektorja Karola ii^amieha. Imel je več hudih ran na glavi iz blagajne j« bilo TEkradentih prCbliino &20.O0O čeških kron, ki ©o bHe pri^pravljene za fajoJacHo delavcev. Blagajniik je prifeel k rarvesti ter Je izjavil, da eo buM drva aH trije napadalci. Napadalci »o pobegnili v atomo bUu, najbrž na Slovaško. Podaljšanje Kreugerjevega moratorija Stockholm, 30. aprila, g. Sved&ka vlad*, je podaljšala Kreugerjev moratorij do 31. maja Naglasa pa se. da ponovno podaljšanje ne prid« več vpoštev. Bratom pravoslavne vere želimo: Sretan uskrs Hristos voskrese! Za izvirno gledališko slovstvo in naraščaj Občni zbor Dramatičnega društva in Gledališkega kon-sorcija — Nove nagrade za izvirna dela — Narašča jniki LJubljana, 3ft aprila. Sinoči je bil občni zbor Dramatičnega društva in Gledališkega konsorcija v Ljubljani. Svojo odsotnost so opravičili odborniki gg. minister dT. A. Kramer. senator dr. Fran Novak in predsednik Al. Lilleg. Zborovanje je vodil podpredsednik g. Avgr Praprotnik, ki je proglasil sklepčnost in poročal, da po pravilih izstopajo iz odbora vsako leto trije odborniki. Ker se vrši obč. zbor za 1. 1930 in 1931, e Skoda truda, zlasti pa denarja, ki se trati brci upa nm resničen uspeh. Za nagrado se ni i izvirnim dramskim delom poganjal noben pisatelj, pač pa dva skladatelja in en libretist. Vsem trem je občni rbor na predlog ekaekurrve priznal primerne nagrade. Obenem je obč. zbor sk'enil: Ekselcutivi ae naroča, da daje vbo-doee podpore za šolanje m Izpopolnjevanje v prvi vrsti že priznanim talentom in Članom igralskih ansambljev. Za 1. 1*>32. in 1933. pa določa obč, »bor vsoto 30.000 Din (tride*et tiso«) za nagrade novim najboljšim fzvi rrrim dramam, operam, operetam in libretom. Nagrade določi razdeli odbor po svobodni oceni začetkom !. 1934. m jih izplača do konca februarja 1934. Po poroči ki h^^ahrffca g. dr. Oj. Adle-šiča je za preglednike poročal %. d-rektoT H. Krofta m predlagal afceoJutorij. Vwen šest istopivSfh odbornikov Je bfto nato ponovno izvoljenih v odbor; todi preglednika ostaneta Za preglednfka j« bdi zopet soglasno h»-voljen g. Al. Lffleg. V odbora delujejo le nadalje gg. Avg. Praprotnik kot podpredsednik, dr. G]. AdJeSfč kot blagajnik m g. Fran Govekar kot tajnik tn poročevalec. Poleg teh so v odbora gig dr. Iv. Grarfe-nauer. Fr. S. Pm£gar. dr. Alb. Kramer. dr. Fr. Novak, Pavel GoTmi m namestnfka Janko Blerweis fn dr. Iv. RdMda. Z zadovoljstvom ugotavljamo da dajejo nagrade, ki jih dovoljuje odbor giedaKškim avtorjem, poguma novim akladarel jem m libretistom za opere in opereta, Komponi, rajo se namreč, kolikor vemo, zopet dve iz-, virni operi in dve opereti. Nadejati pa se je rudi večje produktivnosti in tekme na izvirnem dramskem polju. Dramatično društvo v Ljubljani dekije že od L 1868, Gledališki konsoncij pa od L 1918. doslej; obe društvi imata skupni odbor in skupne oba. zbore. Po S 14. društvenih pravil se sklicuje redni občni zbor delniške družbe „Narodne tiskarne44 v Ljubljani na dan 13. maja 1932 ob 10. mi dopoldne v uredniške prostore v Ljubljani Knaf-1 jeva ulica št. 5. DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1931. in predložitev bilance s dne 31. decembra 1931. 2. Poročilo pregrledovamega odseka, 3. Predlogi upravnega odbora o porabi čistega dobička 1. 1931. 4. Volitev upravnega odbora. 5. Volitev pregledovalnega odseka. 6. Slučajnosti. Opomba: § 16. družbenih. pravO: Kdor hoće na obenem zboru glasovati, mora položiti svojo delnico s kuponi in, če se glasi na imetnika, tudi a tal onom vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeno blagajno. Upravni odbor „Narodne tiskarne" Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA danes ni poslovala. V prostem prometa so notirah*: Deviie: Amsterdam 2291.32 — 2302,68, Berlin 1344.42—1956.22, Bruselj 792^0 do 796.24, Curih 1097.35 — 1102.86, New York ček 5633-51—5661.77, Pariz 222.65—223.77, Praga 167.42—168.36, Trst 290.60—293. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd a95, Pari« 20.29, London 18.85, New York 515,«/«, Bruselj 72.15, Milan 261525. Madrid 40.50, Amsterdam 208.70, Berbn 122.575, Sofija 3.73, Praga 15.225, Varšava 5U^ Tlaka«eS L O V E N S K 1 NAROD Slovenect najbrž namenom.! piše Josip Turk) za Din 107.—, dočim *e mestna p.rii>rega aterirala Din 110.—. Po-rtranskP^a nem.-na je, zakaj je oferiral.i po tej, torej viajii ceni kot jaz. Gotovo =<■ todne preračunala in prišla do zaključka, da. 00 nižje oferra. ma s prevozom i* fnibo. Res je sicer. sem jaz na njeno vprašanje, po kateri ceni bom oferira'. odgovoril, da do ceni Din 110.—. ker ni-žje ne morem Njena stvar je. če je ona potem na ta odeovor odnosno na to ceno bazirala svojo ponudbo. Ker sem računal na veliko Število ponudb, sem zadnji hip pred zaključkom roka za vlaeranje ofert napisal novo nižjo ofej-to. In kot seda; vidim, sem imel tudi po-av, kajti iz prve«;! (>:;mka v *Slovaiieuc je razvidno, da me je hotela mestna prinrega lz.igra:. ker je upala, da bo spričo enako visokih ponudb imela prednost. Sicer pa nise.u nikomur dolžan napovedovati svojih končnih definitivnih ofertaLnib cen in tudi ne mestni -pripresl, ki je bila za te vožnje moj konkurent. Mestna priprema me je hotela izigrati, pa sem jo jaz nad modr'1. Ponovna Licitacija se za te vožnje sploh ni vršila. Gospod mestn.i načelnik je to Eadevo v svojem uradnem popravku, poslanem vSlovenctUi, že vec kot zadostno obrarloail. Kar prvotna ponudba mestne r^riprege v vseh ostalih točkah razpisa, razen prevoza premoga., ni bila, kot se je zahtevalo po danem irazpiau, pravilno podana, je gospod župan zahteval, naj mestna prinrega naiknadno tudi za te točke prevoza pred loža ponudbo. _ Mestna pri- prega je potem to storila in ker je v nekaterih točkab dotičnih prevozov bula od mene cenejša, je tondi dotični prevoz dobila, će je kalkulirala, da ima z nj'imi tako veliko -Izgubo, kot trdi to sedaj >8Jo-venčev,; dopisnik, je s tem gospod pisarniški uradnik mestne pniatave dokaaai samo svojo veliko neznio&nost prave kalkulacije. Da mestno občino obvarujem nadaljnje škode, pa izjavljam >Sk>venčevamu< dopisniku, da sem prijpravljen prevzeti tudi te vožaije, kii jih je dobila mestna priprema in ki ji donašajo toli'ko izgube, In to še za 10 % nižjo ceno, kot jih ima mestna priprava. Mestna pristava naj se plinarn-i za te vožnje zahvali ki s tem rx> ona obvarovana vse iagvbe, naaprotno bo pa mestna plinarna zopet precej profitirala. >Slovenec< tr&, da sem ga napačno razumel in da mani osebno ni nič zlega hotel. V včerajšnjem čJanku pa ponovno odkrito prizna, da ga boli*, to, kor ml daje mestna občina malo kruha, do katerega imam še iz razlogov, ki sem jib v mojem prvem odgovoru navedel, kot pošteni obrtnik pravico. Nadalje trdi >Siovenec< v današnjem dopisni da je mestna priprega »možna vsake privatne konkurence, docim je zadnjic sam priznati, da je to pač težko, ker uma uveden osenmrai delavtnik in pa mnogo socijalnih dajatev, v katerih mestna priporoga razne vomnje po pretirali in cenah zaračunava aa inm kljub temu deficit. Navedel sem tudi. kako se petem ti doflksftl krijejo. Nočne vožaie za čiščenja in poaataajl bi aaaa privatni n.ik prevzel za polovico tiste cene, katero mestna priproga cestnemu nadzorstvu zaračunava. Provo« premoga zaračunava po Din 1*00__od vagona, prevoz z osebnim avtomobilom zaračunava po D.n 7— od 1 k ni in še vse čakanje posebej, dočim bi to vsak a v to pod jetnik rad prevzel za Din 4 od 1 km. Navadne koc.ij.ske vožnje za komisije in slično se zaračunavajo po Din 00._ od vsake črtrt ure, dočim bi privatni .podjetnik to rad prevzel za Din 20— od 1 ure. če že Slovenec: hoče ščititi davkoplačevalce, naj raje zahteva, da se te vožnje razpišejo, pa bo videl, kako je mostna priprega konkurenčna. Mestni travniki so prod ustanovitvijo mestne priprege donašali mestni blagajn: lep dohodek. Sedaj jih uživa mestna priprega vse brezplačno in lahko zato vpiše stroške za seno v proračun z zneskom D'n 50__za 100 kg. Vsaikega nrivatJiega po 1 jet-nika pa stane seno Din 100— za 100 kg, tore i dvakrat toliiko. Naj gredo mestni travniki zopet na dražbo, naj se gnoj, ki se ga za gnojenje teh travnikov p<>-rabi, vpiše v proračun z zneskom Din 1-30 za vsak voz. kot se privatnikom prodaja potom mestne pristave, pa bo mestno pri stavo seno tudi stalo toliko kot prlvat ne voznike. Kako bi pa aktivnost in konkurenčna zmožnost mestne pristave izgledala potem, če b' iz svojih proračunskih postavi nabavljala tUKli vsa prevozna sredstva, kot si jih mora vsak privatni podjetnik, in 6e bi se ta inventar v vsakoletnem proračunu t ud: odpisoval, kot bi se moraj, o tem pa raje ne govorim. Rajko Turk. Predavanje PSMD Na sedmem rednem sestanku Prirodoznanstvene sekcije, ki se je vršil snoČi in ki je bil posvečen proslavi 50-1 etniče smrti velikega naravoslovca Charlesa Dar\vina, je predaval g. univ. docent dr. Pavel Grošelj o Dar\vl-novem nauku v luči sodobnosti. G. predava telj je podal najprej zsrodovinski pregled naziranj. ki so bila v veljavi pred Darwi-nom, predvsem kar se tiče konstantnosti vrst Glavna zastopnika tedanje dobe sta bila Linne in Cuvier. Ko je leta 1800, tedaj istega leta kot je bil rojen Ch. Danvin. Izdal Lamarck svoje znano dela ">Philo8ophie zoolojTique«. v katerem je kot eden prvih objavil idejo o razvoju vrst, je ostal vkl.jub svoji originalnosti docela neopazen, dele ko je v lotih 1890—1832 izdal angleški ce-oloe Lyell svojo knjigo >Principles of Geo-logy«, ki je z vso odločnostjo zavrnila takrat prevladujoče naziranje o zemeljskih kata-strofah, je bila s tem dana ugodna prilika, ki je v prvi vrsti pripomogla, da se je res tedanji svet naenkrat navdušil in oprijel no-vil idej, ki jih je objavil Dar\\ in v svojem znamenitem glavnem delu o izvoru vrst (On the origin of species by means of natural seleeHon. 1850). V tem dolu razlaga, da nastajajo nove vrste po pri rod nem izboru tn to tako v boju za obstanek kot v spolnem izboru. Pri tem izhaja od umetnega izbora, po katerega se je človeku posrečilo vzgojiti ie ene prvotne vrste številne različne pasme, ki se večkrat od prvotne vrste tako močno ločijo, da bi jih bilo amatratj za povsem nove vrste. Sli Pen prirodni Izbor se vrši tudi v naravi sami na ta način, da morajo idividuji boriti za svoj obstanek, pri čemer se najboljši in najmočnejši v prvi vrati ohranijo. Z zanimivimi primeri je g. predavatelj razbistril posamezne pojme, ki ao pniffihni sa umetanje in nadaljnje raz- V torek bo gostovala v Ljubljani slovit« aubreta ta Budimpešte MARTA EGGERT »Ena noč v Grand Hotelu" Članom in prijateljem Vodnikove družbe Ljubljana. 30. aprila. Odbor Vodnikove družbe je definitivno določil naslednji književni program za leto 1932. 1. Vodnikova pratika za leto 1933; bogato ilustrirana a članki pestre vsebine: vsakemu nekai in nekaj za vse. 2. D. Ravljen: »Tulipan«, povest iz življenja naših izseljencev v Nemčiji. Blizu 50.000 naših rojakov tone na nemškem zapadu v morje tujstva, dandanes tudi njim ne prizanaša bridka usoda. Avtor, ki je sam prepotoval te kraje in podrobno spoznal način življenja slovenskih družin v VVeatfaliji in Porenju, nam plastično podaja sliko vseg-a nebanja naših rojakov ki si v sajastem črnem revirju služijo vsakdanji kruh. Knjigo prepleta pretresljiva ljubavna zgodba mladega slovenskega rudarja. Krepko je orisana podoba velike industrije. S. France Bevk: žerjavic Knjiga bo vzbudila med člani Vodnikove družbe veliko senzacijo, ker obravnava prvič v slovenski literaturi problem naših Alekaand-nnk. To so ona nesrečna dekleta in žene. ki odhajajo iz naše solnčne Primorske v Aleksandri jo kot dojilje, a jih zadene večinoma >sreča« zelo dvomljive vrednosti. Lepa Francka, ki jo pregovori teta, tudi bivša Aleksandrinka, zapusti po porodu svojega otroka in moža. nesrečnega vojnega pohabljenca ter gre v Egipt iskat sreče. Tam se ji vzbudi hrepenenje po otroku in ljubečem možu Hoče se vrnili: nedovoljena ljubezen in dejstvo, da si ni ničesar prihranila, jo zadržujeta. Otrok ji umie. mož se vrže pod vlak, a ona potuje s svojim ljubdkom v Južno Afriko. Pisatelj nam je podal v tej knjigi že tolikokrat opisani motiv Lepe Vide v novi obliki. 4. Pupin: »Od pastirja do izumitelja^, II. del. Pisatelj nam popisuje konec svojega studijskega življenja v Angliji, svoje doživljaje meni počitnicami v slikoviti Škotski, svoje dijaško življenje v Berlinu, kjer se je seznanil z lepo mlado Američanko, sestro enega svojih visokošolskih tovarišev, s katero se poroči v ruski cerkvi v Londonu. Pupin se vrne s svojo mlado ženo v New York, kjer dobi mesto pomožnega profesorja na novem oddelku za elektrotehniko na univerzi Coiumbija. Nadalje nam pripoveduje jako živo in pestro o svojih znanstvenih raziskavanjih tn o svojih izumih, o svojih veselih in žalostnih dneh iz svojega pestrega življenja. O smrti svoje žene, o svojih prijateljih in znancih ter o svojem glavnem izumu takozvani Pupinovi tuljavi«, ki nam omogoča telefoniranje na velike razdalje. Pisatelj nara pripoveduje vse to tako zanimivo in napeto, da čitatelj ne odloži knjige prej, dokler je ni prečital. Knjigo bo krasilo mnogo izvirnih siik, ki jih je poslal profesor Pupin Vodnikovi družbi za slovensko izdajo svoje knjige. Ta lep književni dar Vodnikove družbe bo gotovo vzbudil veliko zanimanje meJ jugoslovenskim narodom. Huda je gospodarska kriza, ki polagoma zajema vse sloje našega naroda. Dobra in lepa knjiga nas bo gotovo osvobodila za nekaj časa vsakdanjih skrbi in pozabili bomo vse svoje križe in težave. Za Din 20. dobiš 4 lepe knjige na jesen od Vodnikove družbe. Priglasi se takoj pri poverjeniku tvojega kraja za člana Vodnikove družbe, ali pa sporoči po dopisnici centralni pisarni v Ljubljani, da želiš pristopiti k Vodnikovi družbi. Umrli so v Ljubljani od 23. do 29. t. m. 3r, M. Puc Bonavita, usmiljen-ka, 46 let, Japljeva ul. 2: A man Josip, mestni revež. 89 let, Japljeva ul. 2: Verbič Valentina, trgov, pomočnica. 23 let, Nazpotnn ul. 10; Plehan Marija, žena žel. uradnika v p., 74 let, Lepodvorska ul. 28; Krasna MiTia-el. mestni r*»vež. 73 let. Japlieva ul. 8; Ogaben Ludovik. elektrotehn. vaienec. 18 let. Zalokarjova ul. 8; Jurva Branko, sin tiskar delavke, 9 mesecev. Ižanska c. bO; Lanrar^ Silvo, sin sprevodnika dri. zel.. 2 leti. Ve* dovodna c. 80; Bobek Jera, občinska re\a. 76 let. Vidovdanska r. 9; Eervar Albina, žena uradnika drž. žel. v p. in posestnika, 5o let. Vodovodna e. 28; Kuralt Jošiip, viiil kontrolor Mestne hranilnice v p., 73 let, Cankarjevo nabr. 1; Marinko Franc, uradnik dri. žel. v p.. G6 let. Knezova ul. 34. Valant Anton, dninar, 30 let, Vidovdanska 9; Likar Marija, žena delavca. 67 let. Dunaj ska cesta 35; Ambrožie Marija, mestna ubr» ga, 73 let; Ros Anton, sodni uradnik v p., 71 let. Za gradom 1. I mrli v lj*bljan*ki bolnici: Čeme Ivan. vpokojeni sodni uslužbenec. 64 let; Orel Ivan, skladiščnik. r>i let; Racman Anton, vpokojeni kurjač drž. - žel.. 70 let; Turna Viljem, mestni revež. 65 let Ka&trin Jernej, obč. revež. 71 let; Jerman Josip, posestnik, 71 let; Rezek Marija, žen« delavca, 54 let; Kranje Ana. žena posestnika, 25 let; PoboljSaj Terezija, žena užitkar ja, 74 let; Babnik Frančiška, dninarica. 45 let: DolinSek Zdravko. delavec, 20 let; Grom Ela, učiteljica, 35 let,- Molk Franja, žeua »oferja. 46 let; Mi belci? Ivan. trgovec in posestnik. 56 let; Bobek Jera. občinska reva, 76 let; Janeiic Janko. *u» miiar po moč.. 2 meseca; Ilaš Branko, ain upravnika pošte, 4 dni, Grandovsc Franc, dninar, 26 let; Verderber Aloizij, po$n*tnik In i»oiM nicar. 46 let, Mato£ Ana. hči delavca. 7 lel vis-a- Trajno ondulacijo z aparatom najnovejše konstrukcije izvajam v svojem salonu prvovrstno in po znižani ceni Fr. VVildnvann frizer za dame in gospode Ljubljana Napoleonov trg vis Napoleonovega spomenika Akademija PRK klasične gimnazije Včeraj, v petek, /veoer je Podmladek Rdečega križa klasične gimnazije priredil v L'nionu prav lepo uspelo lkudemijo. L*deleži!o se je prireditve tudi zelo častno število poslušalstva, ki je s tem dokazalo, da /na ceniti ;n da rado podpira i iealna umetnostna ^tremljen-ja na£ih srednješolcev. Ako b' občinstvo vedelo, s kakšno vnemo. * kako veliko ambicijo in požrtvovalnostjo ti mladi, topli liudje poleg ob-seinagfl in teike>q«i soUkeca dela vrSiio še drurjo nepredpisano in /ato te*n simpariČ-rtejše delo svoje srčne samoi/obrazbe pa bi bHa dvoran« do vrha polna. Pri akademiji so sodelovali v prijateljski skupnosti dijaki in dijakinje od najnižjega do najvišjega ra/reda Zaninvvo je to. da «5© bili ogelni razredi zastopani najmočnejše. Sredino je težje razgibati. Kriva 90 temu nnibrž kritična starostna doh*. v kateri ne mutira samo i»las Ampak tudi duša Kriv: pa .smo temu deloma tudi učitelji sami, ker ne najdemo pravega sredstva, s katerim bi te. morda !e navidezno hladnejše mlade ljudi dvignili i-z komodnib tet<\-jev. Prireditev je poka'rtla da so na klasični gimnaziji veseli, živahni pevci, tako v me-šaem ziboru kot oktetu, izvrstni rec»tat»*rji. pogumni dr«imski igralci i»i da je tu tudi zelo nadebuden violinist, ki svoje lepo /nanje prejema pri svojem odličnem nč.telm Janu Šlajdu na konservatori >u. nadarjeni Uroš Prevoršek. Spremljal jja je g. M. Lt-povšek. Ker oem bil «im v precejšnji meri udeležen kot vodja zbora pri prireditvi, naj se omejim le na u«»otov;tev. da je mogoče z voljo, z ljube'tiijo in znan em dosezati tudi v najkrajšem času spoštovanja vredne uspehe in to / lastnimi ljudmi, brca tuje pomoči. Vsi gojenci klasične gimnazije, k: so včeraj lastopili bodisi v tej ali drugi vlogi, so svojo stvar prav lepo izvršili. Zasluzili so podarjeno cvetje in zaslužili tudi pri a zna odobravanja razigrane publike. Nailepša nagrada pa jim bodi ra-vei^r pošteno in lepo izvršenega dela. Spori Iz teniškega sporta Po prvotni službeni objavi jugosl. teniškega saveza v Zagrebu bi se rmel odigrati nacionalni turnir v Mariboru v dneh 15. in 16. maja. Maribor je doslej vsakiO leto prirejal nac~ turnir, vendar se je radi opetovano Ilirija potegovala icanj kar ji pa nikdar ni uspelo. Na letošnji glavni skupščini Saveza, ki je potekla zelo hurno m ki bo najbrž imela za posledice sklicanje izredne skupščine, ker se opozicija, ki obstoja iz 3 zagrebških k'uhov IJAšJva. Gonoordije in ZKD tor toofivajekih klubov — še d« danes ni pomirila, ie bilo sicer »s k len ienO", da *.e kluba 1SSK Maribor in Il;rija medsebojno do-govorit* O izvedbi nae. turnirja. Na skupščini sami so se na precej neobičajen način »sprejemali« in odklanjali ra/ni predlog i, tako. d<\ se prav nič ni bilo čuditi, ko smo prejeli službeni razpored turnirjev in videli, da dobi letos nae. turnir zopet Maribor. Intervencije po članu T. O. Saveza in Ilirije so dovedle lo posredovanja Savofča med I. SSK Mariborom in 1'irijo, ki je pepele in je Maribor odstopil Uiri.M i/.vedbo nac. turnirja, kar se je vzelo z odobravanjem na znanje. Tako bomo imeli v dneh 2(y 2° junija nriliko videti elite slovenskih teniških igrtičev v boju za torke na krasnih prostorih S, K Ilirije. I SSk MaHbor pa priredi v dneh 15. in 16. maja 'za binkošti; internacionalni medmestni turnir: Maribor Ai-jreh -Ljub tia—Klagenfurt—Gra/ Ilirija se ie povabilu odzvala in ker rvorijju igralci Iliri le reprezentanco Ljubljane (drugi ljubljanski khihi nimajo tekmovalnih vrst) stavljamo na naše belo-zelene mnogo nad. ia nas bodo častno zastopali na tem turnirju. 22. maja prično tudi že turnirji moatev. ki tekmujejo leto*, po novem pravilniku, ki je nekoliko unaia pri?ne 5. maja s treniranjem elan*tva. Danes, v »oboto in jutri v nedeljo *e bodo sprcjcnijle rut igniou prija\t novih •Jenov in igralcev ter ra/delj ila] onurice. Opo/ana «e, da je števjlo omaru onajcuo m je cena ia vs<» se/<»no pin 40 V»i oni igralci teniške kakor tudi dr«a!m «ck-cije, ki imajo še klJučfcc omaric *m po^i\a da jih vrnejo v soboto ia nedeljo o*krhni-ku. — Redne »eje teniške sekcije *o nd^laj vsak četrtek ob 7. uri *vetcr v klubov garderobi na ierUču! — Sport na d«*iHi \ ,„. je gostoval v l>oniialal» >v>Io\«n< II 11 Ljubljane tt*r odigral pri|atelisko no^imoi- no tekmo s SK >Diskoin< 1 /ma-ah -o !•> mačini s 4:0 Domačini so bili pra\ iaviflni tako. da jim goaHf niso afO^ti Io UvfajEa Zanirnivejii športni dojodok je bil pa v M.-pali vani. kjer je tamkajšnji S K Mi ram otvoril avpje novo nogometno tgrišfv. >o !»to v IminaiiHaam nkraju tako. da rt w ij /.<■ lahko rečemo, da bo v tem okrapi >« ranka fM imela ivnj> igriiče. k ajtvorltej |e povabil Miramr SK »vlrfnta , kei -c !<• hotel revaniirati /n avoj llaoal pom \ daanrd 4. t. aa. In n>s se je SK >Mirimu« posrečilo lagla liti pvo |»oraz. \' predtekml 9ta nastopili rezervi obeh moštev in ziim gala je r«terva >Mii*aiua< na.i rezervo »Vir tuaai z 2:1 (1:0) }*otem sta pa Bnatopill obe moštvi in zmagali so zopet domačini z 2:1 (0:1). T>kma je bila zanimiva, ioma čini so igrali mimo, joMje so bili pa nedisciplinirani in «io igrali dokaj surovo. Soli je g Ambrož 1 č prav dobro. & ravnica KOI K PAR le—eei Sobota 30. aprila, katobeani: Katarina. Samorad, pravoslavni 17. aprila. Jntri: Nedelja. 1. maja. katoličani: KiMp in Jakob. Zija. pravoslavni 1H. aprila: Va-likanoč. DANAŠNJE PRIREDITVE kino Matira: >X—^7c. Kiao Ideal: Ve*eli manevri ZKD: I>voje are v s 4 taktu v kinu *4atWa ob u.:to. l)ram»ka družina Vir«*|n*» -it ok o\n* iveia »Tuji kruh< ob 20. v Delavski 75hon-niči. sientjakol^ki gledališki oder >Ljob«Ke« aedeninaJHtletnegac ob J0.15. PRIRliPltVE \ \ET>KIJ0 Kino Matica: >X_27«. Kino Ideal: Veseli manevri. ZKD: l>voje tre v •/* takta v kinu Matici ob 11. dop. šentjakobski gle«Ialiski oder >l4irt»v*« sedemna j MttUBlfR KKKAR.VR Danes ia jutri: Sninik, M»nji»i trj; 5 ta Kuralt, Ciospoffvetska r**rta Hi. — ^ Običajno Jarjevaaje aa lpi)>IjAnskoni grada »e vrsi t ftetrtek. dne f>. ma a. >a sporedu ja godbe, areoolov in j*osti z^bfv- va. 2Hii a Janez Krstnik za trnovski most Ljuhljana. 30. aprila. P cen je Peen, pa vodar ni tako zloben kot ga liudje socrijo po nje«(V*vih /bad*1 j-ivih epigramih in duhovitih kramljanjih ter karikaturah. Peen je namreč tud prav dober človek in kipar, ki se piše HW9 Pimat Celo S", etnite zna delati in prav m-daj je napravil av. Janeza za novi most, ki pred trnovsko cerkvijo ve/e Trnovo is K'a-kovem. Sedaj je kip modeliral n. Hofri e, da ga odlijejo v mavec, nato pa pa pukter-ji U&lcšCJO W temnega podpeiikega k^mrta., ki je iz njeca tirdi spomenik kralja Petra, samo da sc sv^ Janez ne bo sweti\ ker ne bo poliran. Seveda c stara navada, da na mostovih varujejo molčečnost Jane/i vi Ncpomu-ka, a Trnov^an! postavijo na &voj n>oet svojega župnega patrona av. Jane/n Krst nika, ki je v Jordanu krstil Krista. Pod svetnikom bo sicer tekla Gradflšč-.c^. ampak Krakovvi in Tmovčar.: so ic od nekdaj edini, da je voda le voda. Kobafcce in sladke korcivn ce ic W. Jane/ jedel v pu^avn. pa mora hiti kosten in si»h kot vsi puiščavn.ki, zavit ie pa *>evcda v haljo i/ veliblodje dlake, a v eni roki dr-/; ikol jko, ki -e 1 njo /ajel vodo 1 Jordanu v drugi pa drii znamenje svojega pro-rofikaga posla«iKt\*a. telek knž. ki Ko iz tol-čene bakrene pločevii.% llaja ni hrbtu pada v težkih § ti 1)2 ran h ^ubah skoraj l^akor steber do tal, da bo kip /ve/«m s konstrukcijo m/nanie-valec nosilca cuiru! \Ta vmc žrtve pripravljen a*kct in borec, vsem boiem ko*. ITmetnik Viko Pimat ie srečno adfiaDl i/ra/itost v.^ebnc kipa /. arhitektonsko monumenta'i.o^r a *e bo sv l:iuc/. |j . no skleni1 I mostom in mogočno Mjmkoval na okolico To/ka je bMa e|eajQva naloga, ustvaril je pa delo ki ie vredo. da izpopolni in kras' nv>sT mojstra Plfjenika 7\to bo kip ponos mesta. Pimatovoe;me pa ponos n.^ie umetnosti Ante Gaber. Ali si Vodnikove družbe? »SLOVENSKI NAROD«, dne 30. aprila 1932. SLi afl 3. Naša dolarska princesa Ga. Frančiška Tavčarjeva s fHavčje njive v Poljanski dolini podedovala okrog I50 milijonov Ljubljana, 30. aprila. Le nekaj dni je bila t Ljubljani In že ee je povsod govorilo o njenih silnih milijonih. Da ne bo već razburjala javnosti tn vzbujala upanj, pa moramo takoj povedati, da se je elegantna, lepa, pikantna in temperamentna plavolaska davi s prvim vlakom spet odpeljala proti solnčni Flo-renci. Danes se ustavi v Trstu, da uredi nekatere stvari radi svoje dedščine, ki so o njej pisali tudi slovenski listi. Seveda po veČini pogTesno, ker so vesti posneli iz ameriškan ta italijanekln Mstov, ki ao objavili o senzacionalni sreči naše rojakinje polno člankov m nešteto njenib fotografij. Pred 89. leti se ja v Leskovem, tem prekrasnem pozoriSčm Tavčarjevega >Cve-tja v jeseni <, rotffl Anton EnemenGC, dola! se je tn učfl ter tuđi podedoval znatno premoženje, ki sra je znal s pridom pomno-, žiti. V Trstu je imel dve tovarni za testenine in eno na Refet, ki sta rrru zflasti v vojni pomagali do bogastva, bfl je pa seveda tudi lastnik debelega Šopa vrednostnih papirjev, obsežnih zemljišč in većih *hiš. a najraje je bival na svojem pose-J stvu pri Sent Petra na Krasa, kjer Je lani [1. oktobra umrl kot star fant. Premoze-f nje je zapustil svojemu 86 let staremu bra-Itranni Francetu, ki je tudi Se . Tavčarjevo zasledili rtewyor£ki žurnallsti, ko je bfla že na ladji, ki se je z njo peljala po milijone v Trst in obiskat domovino, predvsem pa Ljubljano, je na njih vprašanje zaradi ženitve v šali odgovorfla, da se gotovo še poroči, vsnme pa le milijonarja, ki mu ne bo mogla očitati, da ga je kupila. Dolarskega milijonarja seveda Tto- tn z žalostjo moramo konstatirati, da je v tej robi pri nas le mala izbira Fredno se je ga. FVancIka odpeljala v Evropo, ji je italijanski konzul v Cikagu rudi še nasvetovsđ. naj si za pravnega svetovalca vzame advokata dr. Danteja Gambinossija Iz Florence, ki ga je pripeljala tudi s seboj v Ljubljano. Tip pravega, italijanskega kavallrja, ki pozna Ameriko in govori seveda tudi angleščino. ;Čudno naključje: advokat je rojen isti • dan istega leta kot njen oče! Zanimivo je, jda je konzulat gospej poskrbefl tudi stano-| van je in družbo v Florend ter jo sezna-fnfl z neko staro florentineko grofovsko 'družino, ki tona krasno staro vfJo s čude-i vitimi vrtovi in nasadi ttmon m oranž. 'Tako zlato ptičico bi pač marsikdo rad j spravil v svojo knjbico, S svojim pravnim zastopnikom je dedV (nja odšla k sodišču v Trst, da se je infor-|mi rala o dedšcini, ki bo priznana, ker jproti oporoki ni ugovorov niti drugih, spo-»rov zaradi zapuščina V Ljubljani je dama Ikonferirala z odvetnikom dr. Krlvicem, ker jje nekaj malih zemljišč tudi v naši državi, 'vendar ji je pa dr. Krivic svetoval se svojega kolego onstran meje. Odkod in kdo pa je ta naša dolarska ^princesa? GRAPARJETVA FRA^CCTKA S HLAVCJIH NJTV. Gori v Poljanski dolini je bogata Gorenja vas, onstran Sore pa Trata, ki jI po cer-kvenem patronu pravijo tudi pri Sv. Antonu, a nad vasjo so Hlavčje njive z Grapar-jevo domačijo, ki ji gtjspodartjo Justini Tja se je primožila nečaMnja Toneta Kle-menčiča in je imela našo Franeiko. Ko je Frandka Justinova hodila še v Šolo v Gor en j o vas in je bila stara šeJe 9 let, ji je pa mati umrla Težko je bflo doma in oče je Pranciko poslal stricu v Ročk Spring v Ameriko. Trinajst let je bila tedaj stara, aH tako lepa in razvita, da jo je stric že čez pol leta omožil. Rad bi se je bil znebil, pa je prevaril oblasti in jim jo je izdal za več let starejšo, da se je lahko poročila s Francetom Tavčarjem, ki je iz Selške doline, v Ameriki je pa znan prosvetni delavec med našimi rojaki, ki sodeluje pri najrazličnejših listih ter je izdal tudi že nekaj iger in je sjneb med naj- zaslužnejšimi slovenskimi organizatorji. Rodila mu je sedaj 171etno hčerko Klaro in sedaj 15 let starega Viljema, ki ju je sodišče ob ločitvi zakona prisodilo njej. Fran cika Tavčarjeva roj. Justin se je pred 12 leti preselila v čikago, kjer je takoj stopila v slovenski socijalistični klub. Živahna inteligentna gospa je pričela tudi prav agilno delovati za >Proletarca« in je organizirala več novih klubov, posebno aktivna je bila pa pri Narodni Jednoti, kjer so jo rojaki izvolili celo za predsednico glavnega porotnega odbora te bogate in ogromne naše organizacije. Porotni odbor je odsek upravnega odbora Narodne Jednote ter je nekako razsodišče za pomirjen je sporov v organizaciji. Mnogo je pisala za >Proletarca< in >Prosveto<, igrala v dramatskem odseku in si v javnem življenju s svojimi talenti, samostojnostjo in požrtvovalnostjo pridobila splošen ugled. Kaj bo pa z milijoni? Morda se res še cmoži, pomagala bo pa predvsem svojim domaćim na Hlavčjih njivah. Napredek Ljubljane jo je očaral, kot navdušena prijateljica slovenske kulture in glasbe pa najbrže pride iz Florence o binkoštih na festival Glasbene Matice, upa pa tudi, da si pri nas zgradi svoj dom Koga si izbere? Morda bo vendarle kdo tako srečen, da zapleše z njim ta strastna plesalka in mu s svojimi žarečimi modrimi očmi vname srce. Za koga se bo pa vnela ona. je pa še tajnost usode in prav tistih zagonetnih sil. ki so ji naklonile milijone. Razvoj glasbe v našem narodu Kaj bomo videli na veliki razstavi Glasbene Matice, ki bo otvor] ena na binkoStno soboto Ljubljana, 30. aprila. Med najvažnejšimi prireditvami festivala Glasbene Matice bo velika razstava v Narodnem domu, ki bo pokazala razvoj glasbe v našem naroda od najstarejših časov pa do najmodernejše dobe. Med najsanimivejštmi predmeti iz naj-s-fcarejš« dob« bo rva. razstavi gotovo slavna »rbuia iz Vač, ki je posvečena glasbi tn so t»a njej upodobljena tudi piskači. Ljubezen našega naroda do glasbe bodo pokazala tudi razna poročila iz starega veka, saj Pri-akos že leta 848 po Kr. piše o poslanstvu na AtHov dvor, češ, da so dekleta prišla v tarifah belih oblekah naproti, pojoča akit-sko (siovcoefae) pesmi, a o slovanskem plesa v V. stoletja piše S:donfc» Apolrnarrs EDša Glasbene Matice v Gosposki ulici po potresu takole: Odmevala je barbarska svatovska pesem m med skitsJcimi (slovenskimi) plesi ae jo vdala plavolasa nevesta slianemu ji modo. Pozneje menah Ermenricus okrog leta 800 piše svojemu sob ratu: Posezi po psal-teriju (brenkalu) — a kakšno pa hočeš? Mislim, da ne od kakega glumca, stoječega pred durmi, in tudi ne od plešočega Slovc-na V X. stoletju j« znan že slovenski- vrtuljak, ki ga navaja neka latfnska basen o petelirrrj in lisici, iz XIII. stoletja je pa predvsem znan Urh Lichtensteinski in iz konca istega stoletja navaja Mali lucidarij ples na duda Znane so pesmi vagantov, t. j. popotnih študentov m neka taka vagant-ska pesem pravi: Družba naša sprejme vse. Cehe io Tevtonike, .Slovane m Romane. Iz novega veka nam bo razstava pokazala ves razvoj naše glasbe v protestantski dobi, ki nam je dala ogromno tud« na tem podju. V reprodukciji bomo videti Trubarjeve Tri duhovske pesmi, ki so oiiranjeoe samo v dVeh eksemplarih, razstavljen bo pa rudi anginami njegov katekizem s prvimi našimi notami. Na sliki bomo videli našega slavnega rojaka Jurija Sladkoujo, ki je bil rojen leta 1436. v Ljubljani ter bil slaven komponist, mecen ki prvi dvomi kapelnik in organizator dvorne kapele cesarja Maksimiljan* 1-na Dunaju, kjer je leta 1522 umrl kot škof. Na razstavi bo rudi slika Arnolda a Brucka, dekana in prosta ljubljanskega, ki je bil rojen okrug leta 1480 ter umrl 1.54S. Postal je dvorni kapelnik na Dunaju in slaven komponist, ki nam je od njega obranjenih 47 krasnih m sila umetmfh fa—poni-cij, razen tega pa rudi njegov portret aa kolajni iz leta 1536. Na posebnem koncertu bomo slišan kompozicije, na razstavi bo pa slika slavnega skladatelja Jakoba Gallusa-PeteKna, ki je bil leta 1550 rojen najbrž v Ribnici, a gotovo je, da se je učil pri cistercijanem v Stični. Bil je dvorni pevec na Dunaju, kapelnik Škofa Paviovskega v Oloroucu, naposled pa tudi zborovodia prri Sv. Janu na Brebn v Pragi, kjer je 16. julija 1591 tmdl urorL Razstavljen bo orignal njegove skladbe »Opus musicuan«, ki se ga je posrečilo odkriti dS^ornenru svetnflai g. dr. Montuaniju. Iz protireformacijske dobe bodo razstavljene kome knjige škofa Tomaža Hrena, kd je zbiral slovenske pesmi ki napere, & na žalost na priSlo do njih izdaje. Z njegovo smrtjo je zaspalo zbiranje slovenskih na rodnih pesmi za sto in še več Vet. Iz poznejših Časov bodo razstavi jene vse knjige in pesmarice, i lasti pa dela Mafije Kastelca, Stržkvarja Ahaca, Repeža iz Loza ter Redeskinija, ki je izdal prvi tisk z raa-lozljivšmi okroglimi notami. V posebnem oddelku bodo zbrani razni instrumenti is XVTL stoletja, namreč citre na lok i dr., nadalje pa rudi male kmečke harfe; Riharjevi insrrrurrventi ter rudi gosli izdelovalca Mušiča ter ravnatelja Sancvta iz Celja in viola prof. Jirvainčiča. Na žalost nam ni ohranjena prva naša opera *Beknc, ki jo je uglasbil Zupan iz Kamnika, zato bomo pa videH več stvari tz Zoisovega kroga, zlasti bodo pa vzbujali pozornost naperi Žige Zoisa k slovenskim tekstom za italijanske opere. Tudi Valentin Vodnik je delal take tekste, a razstavljena bodo dela Antona Linharta. Skladatelja Blaža Potočnika, Gregorja Riharja tn Leopolda Cveka ter Flajšmana bomo spoznali na stikah, a prvič bomo videK našega slavnega rojaka Jurija Mihevca, ki je bil leta 1806 rojen v Ljubljani ter je leta 1882. v bedi umrl v Mennecvju pri Parizu. Se kot dijak je že 1. 1821. ob kongresu komponral v Ljubljani, razstavljene bodo pa njegove najznamenitejše kompozicije, namreč kan ta ta iz overture opere »Das Kmd der Feec, ki jo je z lastnoročnim napisom posvetil naši Fil-harmonični družbi. Njegove kompozicije so silno redke, a takemu arasržerju, kot je dvomi svetnik g. dr. Mantuani, ki zlasti slovi njegova zgodovina dunajske gLasbe, se je posrečilo najti več Mihevčevih del. Poseben oddelek bodo pa na razstavi imele naše narodne pesmi in videli bomo njih najstarejše zapise in prepise.. Zbrane bodo seveda tudi vse priredbe narodnih pesmi za različne instrumente ter sploh vse od Abaclja. do Žirovnika. Tudi v narodni ■umetnosti so večkrat vporabljeni glasbeni motivi, kar nam pričajo različne končnice panjev. Ohranjenih je v naroda tudi še več različnih instrumentov, kakor »piskuhce*. »frule«, velike pastirske troblje, »v prekolje, kakor naš narod imenuje cimbal, razen njh bodo pa razstavljene različne orglice, harmonike ter fotografije naših najstarejših orgel. Tudi umetniki bodo dali svoja dela, vendar pa pripominjamo, so le redki slika rji slikali godbenike in instrumente. Razstava bo z največjo svečanostjo otvorjena na binkoštno soboto 14. majnika dopoldne. Za nervozne, živčno bolne, počitka potrebne: Dobrna 20-dnevno zdravljenje v pomladanski seziji Din 1200.—. (Soba, hrana, kopeli, zdravnik in prevoz z avtomobilom.) Prospekti zastonj. Plesni večer Katje Debelakove Iz plesalkine preteklosti — V Ljubljani nastopi v ponedeljek prvič na samostojnem večeru vi S prof. Bodenwieserjevo je nastopi.* samostojno v dunajski. >Uraniji< kol >Faun< in >Oigamka< pri dunajskih sve-c;tnih tednih pred rotovžem in na unve-i- Ljubljana, 30. aprila, V ponedeljek 2. maja ob 20. priredi Katja Del a kova v ljubljanski operi plesni večer. Katda Delakova je po rodu Dunaj-čanka iz ugledne dunajske novinarske rodbine. Njen oče, profesor klasičnih jezii-kor .n pozneje glavni urednik >Volkszei-teage je bil velik prijatelj glasbe; v hiši so se zbirali glasbeniki in mala Katja je kaj kmaln zaplesala. Na neki taki domačii prireditvi je postal nanjo pozoren tedanji baletni mojster dunajske državne opere, ki je prosil starše male Katje, naj dajo hčerko na stroSke opere izšolat za baJetno plesalko. Oče ae J jamtaz^a predstavna do-najstei jarvnostJi kot čudežnega otroka na baletnem večera v ceremonH^ekii dvomi dvorani Odmev prt kritiH je bil tako močan, da ee je dal oče prerjrcellrt in dovo-ni Katji, da vaaporedno z gtumaailjo poaeCa ritmično p*esno Solo pri pax*f. Bodenw3e-aerjevl, 3at po smrti OecAHje n n-^-JvJraje tmlertm-e Stođrje pri T>rcrf- HetTl N*-ođnanno- Greta Garbo — Marlene Na čelu ameriških filmskih igrark stojv ta danes švedraja Greta Garbo in Nemka Marlene Dietrieh, ki ne očarata zgolj moških, temveč eelo ženske. Kaj je v teh ženskah, da sta tako zasenčili ameriške lepotice? Kako to, da očarata dve evropski lepotici vso Ameriko in ves svet. dočim so ameriške filmske zvezdnice ostale daleč za njima? Ali je vzrok čar inozemstva? Dvomimo! Niti Marlene Dietrieh s svojo pikantno demonsko lepoto niti Greta Garbo s svojo tragično zagon etnostjo si nista priborili doma onega položaja, ki ga zavzemata danes. Marlene Ehetrich je iz odlične nemške rodbine. Imela je dobro vzgojo, učila se je jezikovT glasbe :» gospodinjstva z namenom, da bi postala dobra gospodinja, žena in mati. Cisto slučajno je prišla k Reinhar-dtu, postala igralka in si s tem poklicem kratila čas do svoje poroke. Saj ste gotovo že videli njeno sliko s hčerkico v naročju. Lepo oblečena krasna žena s ponosnim materinskim nasmeškom na licu. Danes so te slike zelo redke. Zato jo pa vidimo tem pogosteje v vlogi Lobe iz filma >Modri angele, v vlogah drugih njenih slavnih filmov >Marokoc, >Onečascena« ali >X—27c Golih nog sedi na stolu, hladna demonska žena, ki pa ima kljub temu v sebi neka] angelskega__Prvotno so vsi mislili, da postane Marlene Dietrieh druga Greta Garbo, ko je stali v dežnem plašču, roke v žepu ki merita svojega ljubavnika z zagonetnim, fascinira joči m pogledom. Vse kritike so takrat govorile o novi Greti Garbo. Toda varale so te napovedi kritikov. Marlene Dietrieh je postala povsem svoj tip! Greta Garbo polaga večjo važnost na notranje doživetje svojih vlog, dočim gleda Marlene Dte-trieh na zunanji učinek. Razlika med obema je velika kot noč in dan. In vendar je med njima neka podobnost, ki se nikakor ne da oporekati. Greta Garbo je žena, ki ljubi samoto, v kateri išče svoje notranje življenje, ki je lepše od zunanjega sveta. Tak človek z bogatim notranjim življenjem je običajno v družbi dolgočasen in redke naveže prijateljske ah rodbinske -Aih tekmah v dunajski veleaejjnski palači. Bolezen in ffimnazija sta ji za eno leto prekinila plesno izobraabo, katero Je pozneje nadaljevala pri Gertrudi Kraueo-vj. danes eni največjih pJeamih umetnic. Tu n1 studirala aamo umetniškega plesa in ritmične gimnastike, ampak teorijo in ritmiko sumov ter gimnaatLčno pedagogiko, med tem ko je pri prof. Rosenfeitra poseč&la tečaje umetn«fcske zgodovin« aa plesalca. L. 1931. je dlpdomirala in vodila nato &ok> za ritmično gimnastiko in umetniški ples. V dobi studija pri Gertrudi Krauaovi j« nantopada na veeh priredtt-vah samostojno in v vseh afcjfch gropan Kraoaova uneuilAke akrspine. Mjead najbolj —nnl p4«sl so Beetnorvnov-Jt >2aln& koračnica^ Blattov >Vlhar<. WoWsoh*iovi odlomki is Ghetta >TJqpaTanka< m >Ohtl-seodec njena skupinska dela Rlattovo >SproSćearje< ni groteska >Kvartet<. Nar stopala )e v vetfkl koncertni dvorant, v Sopi£eBeaUa» v s^ecamartnl droml ni, t dmajekrfh f$UŠtM »fiemlm Mtv, r >SoaU< ttd. ptpeBevien, ki s« je odeftedtn ca. K«tV© IViakm«, ko je pl na«d IriMNmmi mMmtji. nam podaja atedečo kza vo: jfeina kora6»fcca< je kakor ena sama silna, tiha to*ba iti ontnAba obenem, ki kriči do neba; človek ae ob nJS apomhrja ttottn boJeeti. «grbJjenfi\ v protest mrlWW obnnov na alBcan Katne Kolrvtczeve. Katja Dedafcov* je taka, kakršna je podoba elovefeova od aaceCJca do konca. ŽaVoet fin sadnji obop J» v oje j. viher in neurje ttvtjecđa (Vihar ^, smeh 4n nagaliva radoet te veselje nad tem. kar Hovefc je (Groteaka). HJenl pJeal na rtbve rennačneea ametnika.« - Oponao^amo Jamont na ta ▼ adubTjknrt prvi večer Kstje Drtafloova Prt Marija (tjvrdke R» W«rtxtnek) Marfjan L*pOv*«4c. Za ta. t4 v©6er l «J[Vvjo ■ Vstopnice ae Ae dotofrvejo ml daltSU blagajni v up mi. stika. Marlene Dietrieh )e povsem ga značaja. Ona ae % lah kolo prilagodi ji okolici, ljubi bsprememtoo, ffnbi potovanje, delo. Te vrele ženske ao mnogo temperamentnejse, so šarmantne goepod*-nje, dobre matere in dobre žene. Marlene Dietrieh je žena brez razpoionenja, žena, ki se ima popolnoma v oblasti. Ni komplicirana, se zna prilagoditi okofiei in je drugačna pri poslu kot v družbi, igralka s svojo lastno noto. In še nekaj! V svojih vlogah fascinira, ia njenih kretenj ichaja seksualni fluid, kateremu ne *bexj nihče. Obe igralki tta osvojili Ameriko in ves svet. Potisnili sta ameriške zvezde v ozadje in izpremenih' okna milijonov. Trezen ameriški narod pa je naenkrat spoznal, da je poleg osladne lepote ie nekaj dragega — slajšega, lepšega, vai vrednega. In to je zek> mnogo! Elitni kino Matica Telefon 2124 Najlepša žena sveta — očarljiva Marlene Dietrieh v filmu ljabeani in Spijonaže kot avstrijska, vohunka Najnovejši FOXOV zvočni tednik! Predstave danes ob 4., ^8. in 9^4 uri zvečer — jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. Značaj je nad največji vodnik in sodnik; kakor vrMi. £afeo *6**i. Stran 4 >S L O V E N S K I NAHOD "ne 30. april* 1932. Sidol daje brez truda VSem kOVinaitl najlepši sijaj! * brt in štedljiv v uporabi. Dnevne vesti — Povišanje ▼oasik ©en v avtobusnem prometa ni ve* dopustno. Kr. baneka uprava dravske banovine razglaša * Ker so se po prestanku zime z zboljšanjem prometnih prilik zmanjšali obratni stroški in je pričakovati tudi porasta frekvence, je odpadel pogoj za nadaljnjo dopustnost povišanja voznih cen avtobusnih podjetij iz naslova Iz rednega cestnega prispevka, ki je bilo dovoljeno s tuk. razglasom z dne 28. decembra 1931. VIII. br. 6567/1, objavljenim v prilogi k 4. kosu >Službenega lista« z dne 16 januarju 1932. Zato se omenjeni razglas s tem razveljavlja in je kakršenkoli pribitek k vozni ceni iz oblastveno ugotovljenega cenika nedopusten. — Odkritje spominske ploske. Na praznik, dne 5. maja bo odkrila kranjska podružnica SPD na Valvasorjevi koči na Stolu spominsko ploščo svojemu dolgoletnemu načelniku Mr. Ph. Fran Savniku. Ob 11. url maša nakar slovesno odkritje spominske plošče. Vabljeni vsiJ ;a%Mia1fl — V naših kopališčih doslej največ Madžarov in Nemcev. Maj pomeni na vsem naše-m Primorju začetek poletne sezone. In res so začinje dni oživela kopališča zlast". na Hrvatskem Primorju, kjer prevladujejo zaenkrat Madžari, dočim je v Dalmaciji adaj največ Nemcev in Avstrijcev. _ Za mrtvo proglašena. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, Ivana Jožeta, rojena 8. aprila 1886. v Mariboru kc-t nezakonska hči Jožefe Bovha. pozneje poročene Kopta, in solastnice kavarne Hobauer v Badgasteinu, ki se ;e 7. avgusta 11*1 u odjavila pri mariborski policiji in se od takrat pogreša. — Prepoved zahajanja v krčme. Okr. aod-išče " Celju je prepovedalo Ivanu Sku-šku, stanujočemu v Teharjih, zahaja nje v kreme za eno leto. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini 2b. t. m. je bila steklina v dravski logojev za pravni obstoj. _ Visoke takse za potovanje v inozemstvo? Odsek za turizem pt: banski uprav: v Zagrebu je imel te dni konferenco z vsemi, za tujski promet v pošte v prihaja;.r<-invT činitelji. Razpravljalo se ie v prvi vrsti o deviznih teikočah in vse ikažo. da se bo nasla soluoija. ki bo olajšala tujski promet v naših primorskh krajih. Sklenjeno je bilo posredovati pri oblastih, da se določi za vsako potovanje v inozemstvo na tečenje ali na počitnice v.soka taksa, da bi naSj ljudje ne hodili v tolikem številu v inozemska letovišča — 250 Parižanov na našem Jadranu. >Jeko francosko tujsko prometno društvo priredi letos poleti velik izlet na naš Jadran. -Izleta se udeleii 250 Parižank, ki se pripeljejo s posebnim parni kom v Split. — Angleži v Splitu. Včeraj popoldne je prispet iz Benetk v Split nas paraFk >Kraljiea Marija« s ve** jo »kupino angleških letoviščarjev. Parnitk >Kraljica Marija, je že tretjič pripeljal Angleie na nas Jadran — Jesenska ametnastna razstava. V okvirju lesenskih razstavnih prireditev priredi uprava velesejma umetnostno razstavo VŽena v slovenski umeinostu. V poštev pride zlasti ženski pokret. Razstave se zamo-rejo udeležiti vsi slovenski likovni umetot-Ici. Sprejme se prodane in neprodane umetnine. Prevozne stroške plača razstavlialec, Vendar je odvoz po železnici brezplačen. Razstava se vrši od 3.—12. septembra. Zadnji prijavni rok je 30. junij. Udeležba je brezplačna do števila 10 umetnin. S prijavo naj se po možnosti pošljejo fotografije umetnin, namenjene ta razstavo v delno uporabo za reprodukcije. Predvidene ao tri denarne I. nagrade, in sicer: a) za najboljše slikarsko delo, b) /a najoriginalnejši ženski portrel. c) za obiskovalce najboljši portret (vsak obiskovalec dobi listek, s katerim voli najboljše delo). Poleg tega se bodo nekatera odlična dela diplomirala in nagradila po možnosti tudi denarno. Osebna vabila na udeležbo se ne razpošiljajo. Aranžma bo v veščih rokah umetnika. — Razstava pse* v Zagrebu. Danes je bila otvorjena v Zagrebu razstava psov, za katero vlada veliko zanimanje. Zagrebčani pričakujejo, da po poset velesejma danes in jutri največji. — Erjavčeva kača na Vršiču ni oskrbovana. Turisti, ki jo hočejo posetiti dobe ključ pri oskrbnici Julki Pečarjevi v Kranjski gori. Krekova Koča na Ratitovcu bo odprta in oskrbovana za Binkoštne praznike — Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. maja ponudbe glede dobave 440 kg jekla in 10.000 kg karbida. — Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 10. maja ponudbe iilede dobave 30 kg stenja. 1000 m vrvic za aavese in 40 kg motvoza. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. Vidiš ga: veliki dan majnik stopil je na plan. Oora je ozelenela, njiva žitje je spočela, drevje v svatovski opravi trosi cvetje po naravi. Vsepovsod je mladoletje. vsepovsod ie vonj in cvetje, K.do bo dneve tc prespal, ne da bi se ves jim dal! Srca svoja odlenimo mlaje z venci okrasimo! Zdaj nam sije zlati čas. zdaj nam poje velik glas! L>a popolno bo veselje, izpolnjene slednje želje, m zo s prtom pogrnimo, nanj »Jajntnc« postavimo. Ko bo v skledah jed duhtela, vsa družina bo vesela. * Proslave 1. maja zabranjene. Uprava polio!je v ^jubfcjani odreja v smislu Čl. 66. in 67 zakona o notranji upra/vi, da so v interesu javnesra miru in reda dne 1 maja prepovedane vse javne manifestacije, budnice, sprevodi, obhodi, shodi, zabave in koncerti, kh bi se nameravali prirediti » proslavo 1. maja. Proti onim. ki bi to prepoved prekršili, se bo postopalo po čl. 69, zakona o notranji upravi. — Popravek. Prosim, da blagovolijo cenj čitatelji popraviti v včerajšnjem našem listu (št. 97) sledeče tiskovne napake: V kritiki "^Leda na koncu prvega odstavka namesto... >a dosti manj dramatske umetnosti« v .. . dramatske udarnosti (ali učinkovitosti). V 10. odstavku nam zaničuje]© vsa ta družba:., v... zaničuje. V odgovor Zakaj tako radi pozabljamo?« je popraviti v 4. odstavku sniti ne rajne ... publike« v .. niti rajne ljubljenke ljubljanske in zagrebške publike l*. Irme Polakove In končni slavek v.. ali pa ?a (namreč postaj m treba — Fr. G. Z lepo Marto EGGERT ?.Eno noč v Grand hotelu" — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo bolj oblačno in nestanovitno vrinit-. Včeraj je bilo po večini krajev naše države jasno Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu in Skoplju 2*2. v Beogradu in Sarajevu 21, v Ljubljani 18.2. v Mariboru 16 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7t50.4. temperatura je znašala 10.2. _ Smrt deteta v greznici. V Zagrebu je padel triletni. Zeljko Konstantinović v greznico ki se v nji zadušil. _ S palico ubil svojo ljubico. Na cesti med Noro Raco in Oriovcem blizju Bjelovara so naali mrtvo JeMco Papič. ki je imela zadnje čase ljubavno razmerje z Ivanom Pavlešdčem Fanta so aretira*" in priznal je, da se je vračal s svojo ljubico s sejma močno okajen tia spotoma jo je 8 palico pobU na tla, da je obležala mrtva. — Stara simpatija spremlja posamič io povsod že od nekdaj za odlično priznano sredstvo >Sidole, ker je idealno čist ki varčen v porabi ter brez truda daje vsem kovinam najlepši sijaj. Iz Linblfane —lj Kandidatne liste aa volitve cerkv©-no-obrinskepa sveta srH*ke pravo-davne kvene občine Začasna komisija v srbski prav. cerkveni občini ljubljanski razglaša, da je seznam voHlcev za volitve cerkveno-občinskeea sveta pravilno zaključen in c*a je isti z današnjim dnem postal pravomoeen. tako da se na njegovi podlagi lahko vrse volitve cerkveno-občinskega sveta, ki se vo-li za dobo 6 let. Zbor volilcev voli samo cer. kveno-občinske svetovalce, predsednika tn druge funkcijonarje sveta, kakor hidi upravni odbor pa volijo cerkveno-obrinski svetovalci sami iz svoje srede. Volitve se vrše na podlagi kandidatnih list. Število list nI omejeno. Kan d i damo listo pa lahko predloži vsak volilec. ki ima volilno pravico. Na kandidatno listo lahko pridejo le člani, ki so v pravomoćne m seznamu volilcev, in sicer le oni, ki so dovršili 30. leto starosti, ki so državljani kraljevine Jugoslavije in ki stanujejo najmanj eno leto v področju ljub Ijanske pravoslavne parohije. V cerkveno-občinski avet se voli 30 članov in 15 namestnikov, ter mora imeti vsaka kandidatna lista toliko kandidatov, kolikor je število članov in namestnikov sveta. Listo mora podpisati 15 volilcev, ki so v pravomoenem s? znamu volilcev z volilno pravico, ter »o ie predložiti začasni komisiji v treh original nih izvodih, in sicer počensd od 1. do vključno S. maja. Komisija posluje \ pisanu Narod nych Li*tov< v Pragi Jana Strakatega, tn sicer v priznanje njunega velikega de.a in uapehov na poglobitvi prijateljstva me u obema narodoma. J. C. lice dravske banovine so »klenCle prirediti na čast slav-ijencema častni večer, aa katerem jima bosta izročeni častni diplomi. Večer se bo vršU 7. maja ob 20. uri v restavraciji Zvezda, kjer boeta slavljenca jsebno navzoča Večer se bo vršil s sodeiovanjm nekaterih najših priznanih umetnikov Vse lige »Iz dravske banovine bodo zastopane po svojih delegacijah in tudi od dru gib pomembnih društev se pričakuje Isto Pričakujemo tudi od naše javnosti, da se udeleži te slavnostf. v čim večjem številu, tako da bo večer spontan izraz spoštovanja obeh sia vijence v in prijateljstva med obema narodoma. Točnejšl program priobčimo pozneje. SLADOLED izbranih arom strokovnjaka svetovnega slovesa, češkega rojaka Františka štepanek, ki se je kot tak udejstvoval v Parizu, Pragi, Dunaju, Rimu, Gardskem jezeru, Benetkah, Opatiji itd., dobite v AUTOMAT BUF-FETU >DAJ-DAMi; ko bodo predpriprave končane, servirali poleg običajnega sladoleda tudi coupes, bombe, sousflee, sor-bete,navadne in amerikanske pi;#ače, ter izvrševali po naročilu razne Parfaits m druge sladoledne specijalitete za domače m slavnostne prilike. 5042 _|j Z naši cest in ulic. Zadnji čas so poaui: in popravili Gradaško, Rečno, Kla-dezno, Kolezij&ko, Gerbičevo, Krakovsko, Trnovsko m Vogelno ulico. V teh uHcab mi večrjega vozovnega prometa, zato »o lo malega posute z drobnejšim peskom. S'kofja ulica in pa Jegličeva cesta pa več trpi-ta, zato so ju posuli z debelejšim gramozom, ki ga je naposled stlačil 'in stri paraj valjar, da je cestišče ravuo in gladko. _lj Hiše dvigajo. Ga Roza Robi man bo napravila pri svoji hiai t>t. 2S) na Sv. Petra cest: še eno nadstropje. Zidarska liela izvršuje mestni stavbnik Miroslav Zupan. — Na Karlovški cesCi stoj.; zidar ski oder ob Jenkovi visokopritlični hiši. da jo vzdignejo v eno ali ceJo v dvonadstropno poslopje Obenem je v d^hi ob Voža-rskj poti prizidek za obrtni lokal. Zi-dajije vodi mestni stavbni k £m1l Toma-žič. Na Karlovški oesti je še veliko Kčnih hišic. _lj Adaptacija. Franc Novak. Jastnlik manufakturne trgovine na Kongresnem trgu (hiš. št. loi, adaptira wložbejia okna, da bodo trgovski lokali povsem moderno ure-je^n: kakor zahteva duh se>dajij. ga časa. Z le-pi-mi izložbenim*; okni pridobi hiša sama na srvoU zunanjoat-'i. _rj Manjše zidave. Gostilničar in posestnik Albn Vrhoven- na Borštn'k<>\en trgu d^ia prizidek k s-voji hiš: (š-t. i), t? tem bodo povečani gostinski lo&ali. v prvem nadstropju bo pa imel na pri-zidku udobno teraso. Zidarska dela Izvršuje Zadruga zidarsfkiih mojstrov. _lj Pomlajevanje io urejanje meatnih parkov. Te dni so mestni delava: :« vrtnarji popravili ter z lepotičnimi srrmičk in cvetlicami posadili park pri Napoleonovem trgu. Idila ličnih arkad tik cvetličnega parka na^ravlja najugodnejši vtis. Tako se Ljubljana vsestransko lepša. _lj V okras trnovskega mostu. Ta Te den so izkopali pri vseh štirih piraniM^h globoke jame ter vanje vsadilj mlada, po več metrov visoka drevesa, ki bodo v okras mostu m lepega trga pred cerkv: jo. Kadar bo cestišče urejeno in bos^a napravljena ob njem moderna asfaltna hodnika, postavajo na dosno betonsko ograj«; sv. Janeza Krstnika. patrona trnovske f;i re. Spomenik, delo mladega umetnika Pirnata, bo visok čez dva metra ter bo ta umotvor v.se kako v čast in ponos umetniku in faranom. __Ij Kakor gobe po dežju rastejo iz tal na Vrtadi vil« in hiše. V Levstiikovi ulici v blisvn.i Pirkmajerjeve bodoče vile sta v dehti 2 vili. Prvo si zida ga. KeršiOcvM Napravljeno je betonsko remeljno zidov je, ki ga oblagajo z oklesanim kamnom Gospa bo imela vilo v prvi vrsti v svojo porabo Zraven te vile je napravljen opai za temeljino betonsko zidovje viaokopr: tlične enonadstropne vile dr. Fr Pavtina Tudi to poslopje bo ianelo z okleaanim kamnom obložen temelj. Zidanje obeh v;i vodi Stavbna družba. Kamuoseš-ka dela izvršujejo naši ljudje & Julijske Benečije. Težko so že čakali, da so jih stavbi*."k: pozvali. — Enonadstropna vila gg. G. in S. je v visokem pritličju sezidana. Zdaj j« v delu prvo nadstropje. Zidanje Ima v rokah stavbno podjetje A. Mavric. — Tik te vile kopljejo delavei teren za temeljno aidovje Piccolijeve vile. Zidanje je prevzel meatai: stavbnik Hugon Schell. — V visokoprjtlični Salerjevi hiši, ki so jo za čeli aaraddti pod vodstvom stavbnika An tona Mavrica v jhmt*'. jeseni, so v notranjosti zaposleni monterji. Stanovanja bodo v visokem pritličju, prvem ter ▼ dru g em nadstropju oairoma pod streho. — Pri navedenih eradnjah je zaposlenih ic po Steviio delavcev. Vsak dan pa prihaja tu sem po 300 moških, ki b* radi dobPi tu kruh m zaslužek. Med njimi so tu-!-odpuščeni tovarniški delavci. Pač znanu nje čaaa. —lj Današnji živ Maki trg. Položaj n ■ trgu je v splošnem neizpremenjen. Blaga vsake vrste je v izobilju, cene ao pa ob! čajne. Pocenila ae je saJata. zlasti domača, kajti na tr« so pripeljali veKke množine motovilea. berivke. radića In regrata. Merica domače salate velja 1 Din kg traaške glavnate 7 Din, kg karfijole I kg graha v stročju 8_12 Don iid. Jabolk je na trgu vedno manj. dav\ jih :e bilo samo nekaj košar ia jerhasov Cena po kakovosti od 5—y Din. Orehe v jedrcih »o prodajan po 15 Llin Maslarj: so se tuo rau zopet preseliti v Stmen.ško alicu Cent surovemu m kuhaoemu maslu s< običajns, po 2& l>ai i g Jajcit prodajajo na trgu zek> razr.čno: po 0.76 Din komao ali pa par 1.25, nekateri tuda 9 jajc za 5 Din. Cene mesu so iste kot pretekli te den. Kupčija na trgu je bila dosti Živahna, čeprav je danes zadnjega. —lj Petnajst tisoč dopisnic se je te da: razletelo Do Ljubljani Vse so enake J» imajo prav sopebnnaoloma ruga uigam imajo prav posebno nalogo. Pre;zkusij< naj namreč, koliko je resnice na govorici o zlatem srcu Ljubljane. Oe se dopisnici vruejo. odkoder so prišle. bo dobro :n častno za sioves našega mesta, a Če jih ne bo več nazaj, potem je pa konec \ < n v naša dobra srca. _ Petnajst tisoč dopisnic je namreč razposlal krajev n; odbor Rdečega križa, ker se hoče preverit:, koliko je dobrosrčnosti v Ljubljani Odbor pripravlja veliko pomožno akcijo za pr-hodnjo z mo. da obleče reveže in j'.h ob varuje pred mrazom. Poiščite doma vso obleko, obutev, perilo in odeje, sploh vse. kar ste zavrgli, in napišite na dobljeno dopisnico svoj naslov ter uro, kdaj *x-douia, da pride sama ritan Rdečega križa v ponedeljek 9. maja po te stvar! in jih odnese v skladišče Rdečega križa. kjer bodo poleti šivali, obračali, krpali ia popravljali, dt^sinficirali in prali ter m zavrženih stvari deiali nove obleke, obutev in perilo, pced zimo pa Rdeči križ vse to daruje najrevnejćm tn najbolj potrebnim v našem mestu, da bodo vsaj za silo oblečeni in varni pred mrazom. Takorekoč iz nič naj se rodi velika Ln uapešna pomožna akcija, ki bo prav znatno omilila bedo, če se ljudje odzovejo prošuji Rde čega križa. Kdor pa po naključju dopisnice ni dobil, naj pa ;av: krajevnem;: oi-boni Rdečega kr;ža v \Volfovi ulici 12, da ima pripravljen zavitek. Torej preeitajte dopisnice, izpolnite jih in ke grobov* so prekopali na Dunaiski cesli ob starem pokopališču, kjer kopljejo jarek za zbiralni kanal. Grobovi so bili približno l.~>0 m {>ol cestiščem ln siabo ohranjeni. Muzejski strokovnjak jc izjavil, da so bili ti grobovi že prekopani. Žare so bile prvotno obdane s 3.5 cm debelimi opernimi, ploščami, približno 80 cm dolgimi in 4o širokimi; le plošče so bile izdelane najbrž nalašč v ta namen, ker so imele zareze, da so bile lahko vložene druga v drugo in so tvorile na ta način zložene nekakšno krsto. Takšnih plošč so našb" več, nekaj novcev. Bveifljko, vazo (menda je bila žara) in še neko lončeno posodo, po obliki podobno steklenici. Našli so tudi kos človečke lobanje, ki pa najbrž izvira iz pozn^i ših časov. —lj Da bodo lahko dvignili krilatega leva, emblem grafi ene umetnosti, na pročelje doma grafikov, postavljajo na voeralu Miklošičeve in M.i-ar.vkove ceste oder. ki bo moral segati skozi vsa nadstropja, ker ]p podstavek za kip povsem pol vrhom palače. — !j Novo krilo hotela Miklic pred glavnim kolodvorom je že ometano na grobo ob cesti. Pri gradbenih delih je zaposlenih v.m delavcev. 1'oslopje bo uporabljiv«) že leto-.. Oradi Ljubljanska gradbena družba. —lj šentjakobski gledališki oder ponovi drevi in jutri ob 29.15 prekrasno Dreverje-vo dramo -Ljubezen >»*deninaj-tletnrga., ki je doživela že sedem popolnoma ra/.|>:<> danita hiš. Drama je izvrstno aaStttdJrana in nastopijo v nji prve moči odra. Kra^rui vsebina, izvrstna igra igralcev in krasna seenerija 8 starinskim mobiliarjem >o odlik«-te predstave. Ker so bile vse dosedanje cenjeno občinstvo, da 11. !!e/.»*rviraue vstopnice -e an» rajo dvigniti iiajka.-nc e de 20, ure. ker >e bodo sJcei brezpogojno prodale naprej, ^>o botna in uede!i-ka predstava *>ta nepreklk nt» zadnji predstavi Ia krasne drame, nn kar opozarjame cenjeno anfinstvn, Za prf-hodnjo soboto 7 na]* se pripravlja <. igra v treh dajanji b *Mudentje >mo...« —lj Danes in jutri opereta »Dvoje *rr > ■V« takta«. Vse prijatelje tega lept, ostale vlo<_'e >o pa v rokah Oskar«;* Ccilarelaa Paul Mnrgaaa. ^»oke 9sakat1« in Paula Horhigerj« Ženski vlogi hjtnta in pojeta lren»» Ki^inger lei fireM Theimer Cene vstopnicam najnižje Priporočamo vsem prijateljem lepih rilmo\ ogled te opeieic Ker je kopija filmov nova, te ton bre/.h1 bon in ruvnotako petje in dialog Muziko >n 'Higurja m koni|X>nira sloviti kompoin-T Kuheri St«|» režijo vmli <*e»a Bol var v Filni se predvaja nepreklicno /.adnjikrat v Ljubliain —li Kourert tugo*lo\en^ke ilionM-i. Sfla^be Pnd 'rin Ma.-*lovon> U»>neertira I ;«» n^deljek. dna 2 maja « Ljubljani mu^k zbor zai»rebskeya nčltelistvj* *lvan KiUp* vict. In * "»mislil tetja na«lova e sestavljm. tudi koncerln- "5f>ored /a^toparr -o skladi« teljj vseh treh namdnnati c na5i kraljovia od Vatro©kv» Li*tuakeya daljt^ do »udobnih modernih hrvatskih skhnialeljev. Isuied Slovencev so zastopani Josip Havčič. nauil Auamič in Vasilij Mirk 1'oic-. Uoyp tm razua znana luiena priznaniti našlo glasbenike*/ Zaje. liobrumc. Vrbo^k.. Vnjja Pajpando pulo »n MannkoviČ Kosta Manojlovič, i» tar Krstić, vsak • svojo karakteristično ^kla«i bo Zbor Filipoviča vodi skladatelj Bon* Papamlopulo Obisk oajtopleje priporočamo, vstopnice v daPčni knjigarni —lj MauUolinistični «bor dcla«i»kega pr« cvetnega io podpornega . i»-11 -; v;» »lahor« v Ljubljani nastop, d revi od -G. du -\ \ .nt dtu pod vodstvom tov Samanti;i .Yi ha ! »p opozarjamo vse ofgaaisacije, vsa ntfaks u» pri atelje. — lj Francoski in>titut v Ljubljani opo zarja, da bo predaval v pvtek maja ob 21. g. prof Marc Ve>' Naslov .»re«la\au;a ♦< >La TchechosJovaquie artistiOue el |>!lto resQue\. Pretiavante, ki ga im«Io aprninljjala krasne ?kioptične slike, ie bo vrailo v društvenih prostorih v Narodmin 'Ionu. Vabimo. — lj Akademiki in akademn-arke. ki vam je pri srcu treznostmi Maja, udeležite *e treznostnega občnega zbora, ki se bo vrsi! v soboto 30. aprila ob 7. zvečer na univer/.i (v sobi št 77 v L nadstropju)! Pripravljalni odbor. —lj Najemnikom dr*, upokojencem »-v.-tujemo, da plačajo v maj ni ko vem terminu le enomesečne najemnine ozir.. da plača [u s hišnimi posestniki nove predpisane zaki.v ne (najemne) pogodbe, v katerih naj bo določeno mesečno in ne četrtletno plačevanj najemnine. Društvo drž. upokojencev* nk} v Ljubljani. —lj Društvo ra razi*ka>anje jam vabi člane na redni občni zbor v pe^ek. dne o. maja ob 17. uri v mineraloški predava 'n in univerze. Po občnem zboru ob 18. un bo predaval g. univ. docent dr. Albin Seliškar O Vjetrenici, najveeji jami Jugoslavije. Pr* davanje bo pojasnevalo 80 akioptičnih »ililc. \ stop pro>>L — >Dru>tvo MMinikov krmijoJupo-slavije — sekcija Ljnbljana< ima leto- |*aj redni občni zbor, dne 5. junija I9fg ob pol 11. uri v pro.-torih okrožnega aodjsea v Novem me*»tu — z običajnim dnevnim r*dom. K obilni udeležbi vabi - odbo- | — Pripravlpilm odbor >Z«uinic«« *L,j Dsaa< re<;. z. z o. z. v Ljubljani ohvešča asa one, ki si žele lasten dom in one. ki z»*I« razbremeniti svoja posestva, da se bo vršil ustanovni občni zbor zadrugo s. maja ob pol 9. uri dopoldne v dvorani restavra.ii« pri >I>evu< na (aOSpoSVOMd r,sti. Vab'jeni vsi. — rj i^U>fani< udeležite se polnoitevilna pisanega večera v ljubljanski op*-ri. ki |{a priredi v ponedeTjek t. m. pri znižanih opernih cenah ga Katja Delakova. soproga uašeija člana in režiserja mladinskega odlNS ka >Soče<. Spored je zelo zanimiv, nakar nase zavedne >So^«ne< opozarjamo. - ki • č€mbo: v ponedeljek v«i v opero! _>7^*-n —ij Sokolsko drostvo v Stepartji v Ml nriredti na prazniik i. maja <*lanaki tftiei v lšfcK V.otarar. Oabod ob 71 glavnera kok>Wora do p*jataje Preseri^, nato na Tlak i* no čez TSki Vlntw v I«iWr> ix>ko. n#t tu poil aHSfc ob IS. s •▼toboe: v l^utoij*-oa. Pr--J»teyi draKv« mMJssflL lJw __rj V«#Oco tomtooio nfi K^>n^r*w*nem t nem ;>rrr«'-a* ^ is. ari ^sTl^n _U Naia delegatka AUnacković Mtle na bo poročala o koinferen«c, Mr-tnapndne-ga nrarta dela. Iti se pawrtaw vr*l v ?.<*n**-vh", v torertc ob S., na kar jxrav posebne opozarjamo nase zene. — Taini.-^tvo J I veza. —J} Matoriooki dan. V proaJavo mat« -I roškega dne bo na-ie najbolj popnlaifsS žensko (irefitvo >Koio jU^o*>io*v enakih sester t Ldui>£aji:< organiziralo kak<<; vsako eto nabir*lno akcijo ▼ nrld potrebnim materam in počitniškem kolonijam. Prireii pa tudi slavnostno akadem:jo v veiki dvoran: hotela >U™ioai<. Glede na .lobrodeln: namen in proslave BatsrtestVS so obljubili soiielovanje rade volje in br»/.-plač-no sle.'leće umetnice in uno-tn i-k«i: nas največji pesnik Oton tonanflf bo ^ »-voril slavnostni govor, gospa Sar « ova bo recitirala, glasbene točke Ik>'o / ;i a It; Brandlov trio (gg. Brand! "n uaSfS* Foiž?er, a:, dr. Bvara), u-^ Parvla n Kajsa Tx)vše. g. Marčec, g. Ža^ar. moAk' oktet -Ljubljanskega Zvonar pod vodstvom i Matula in Prosvetno .lm^t\ o >Tabur t>od vodstvom g. Venturlnlja. Akademija »e mora zarad«' nepredviđenih leinrčnih ovr vršit: namesto na ;»r»-dvei 1 r maT.^rin^'.esra dne, kakor doslej, že v nete-k k. m ! .1 <>!> 20. Opoznrjamo na to občinstvo in prosim') ostala druatva, da ne nastavi|q ivo-i;h prireditev na i-f; ve«Vr _lj Občm zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote. :\ maja ob 1«. bo r lM»r/.ii;h prostorih, Qfte-\ • io zborovalcev, — Birmanska darila ure in zlatnino kupite tud.i pri fenatejik ftasik aajnoaajs pri Fr. P. Zajec, Ljubljana Stnri t.rg !• —i j Dunajsko pranje, »vetlol ikanje Šimenc. Kolodvorska ulica 8. — lj Za apomladno sezono kupit« trpežne m lepe 6ev4je po najnižjih cenah pr: A. Gorše. Stari trg 15. I T 11 ali i 141 Otvorili smo danes stalno mrstSTS umet-nejra In navadnega p-b,J"tva v LJubljani, \ego\a ulica 10 — ter se priporočamo za vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih »n arhitektonskih načrtih po najnižjih cenah. Gospodarska zadruga f9*i7.arslcllf moi*trov v Ljubljani ©tov. (Jg SLOVENSKI NAROD dne 30. april« 1932. Stran S Nova stanovanjska kolonija 5 velikih stanovanjskih hiš, ki pa bodo samo za carutaraiiko osobje — Moderno ca finsko skladišče Ljubljana, 30. aprila. Eno največjih gradbenih del v Ljubljani je gotovo gradnja carinarnice ob Vilharjevi cesti. Graditi jo je začela pred letorn dni Stavbna družba, pozimi jc delo počivata, intenzivno so pa začeli delati zopet 15. t. m. Zdaj jc zaposlenih okrog 90 delavcev, ki bodo imeli dovolj dela vse leto. Grade 5 vetakih stanovanjskih hiš, 4 enonadstropne. objekt III. je pa dvonadstropen. To je cela stanovanjska kolonija, skoraj okraj zase, zlasti še. ker je okolica še nezazidan«. Hiše imajo lepo. fiolnčno lego in stoje na suhem, trdnem terenu Toda meščani se ne smejo veseliti, da bodo stanovali v teh zdravih, modernih stanovanjih, ker so namenjena car narni-škemu osobju. Gotovo pa bodo prej ali s!ei začeli graditi v bližini tudi zasebniki, saj so izpolnjeni vsi pogoji za gradbeni razmah. Široke, ravne in tlakovane ceste drže tja, nova Vilharjeva cesta leži tudi v smeri no-voga glavnega kanala in ta del mesta ni tudi tako daleč od mestnega središča, samo kolodvor ga loči od strnjenega mesta kot neprod-irna barijera. Pri h;šah ometavajo pročclia. pri objektu L so že ometane tri zunanje strani. Ko Kodo izvršena v notranjosti nekatera elek- tro-instalacijska dela. bodo ometali notranje stene in opravili še druga zidarska dela, kar bo trajalo do jeseni Grade pa še dve manjši poslopji, doho-darstveni urad. pritlično hišico, in eoonad-stropno hišo za finančno kontrolo. Ti poslopji bosta kmalu dograjeni. Največja gradnja je pa 115 m dolgo in 21.80 m široko carinsko skladišče, ki stoji tik ob železnici, vzporedno z njo. na prejšnji Vilharjevi cesti Ne: vzhodni estruni tega velikega skladišča je prizidano dvonadstropno upravno poslopje, v katerem zdaj opravljajo zidarska dela. vzidavajo umetno kamenite stopnice itd. Skladišče je zdaj en sam velik prostor, dvorana, ki močno učinkuje ? razsežnostjo in konstruktivnimi elementi. Po sredi se vrste vzdolž vitki stebri. k' podpirajo stropno in stresno železobetonsko konstrukcijo in ki na njih leže železobetonski nosilci. Sredi dolžine skladišča Kodo delili pisarniški prostor' skladišče v dva enako velika nrostora. V skladišču bodo lesena tla. položena na betonski podlagi Skladišče bo popolnoma stiho da se blago ne bo kvarilo. Na vzhodni »strani sto H pred skladiščem železniška vo/ovna delavnica lesena stavba, kjer irostor za tovarjenje blaga, klančina ; rampa). Zato bomo morab" to delavnico podreti. Ves železniški prostor ob glavnem kolodvoru je tako gosto obzidan, da ni več prostora za prestavitev vo-zovne delavnice. Zato jo bodo zgradili v Šiški ob razcepu kamniške in gorenjske proge, poleg Hermesovega športnega igrišča. Pred tednom je Stavbna družba začela gradbena dela. izkop temeljev. Stranski železniški tir k novi delavnici so narediM že pozimi. Tudi tlakovalna dela ob carinarnici nadaljujejo. Te dni p!an:rajo obcestni hodnik ob kocu Vilharjeve ceste, pri križišču s Smartinsko cesto. Pred carinarnico carin-| sko dvorišče še ni dotlakovano. sicer so pa končana žc skoraj vsa cestna dela Lc takšna, večia gradbena dcl-i lahko znatno omilijo brezposelnost, žal pa letos ni drugega, razen carinarnice in. Če bodo res začeli z regulacijo Ljubljanice Začetek tega dela tako dolgo zavlačujejo neke »v;š-je sile«. Tudi glavna kontrola v Beogradu je že dovolila delo. sn pa se baje neki postranski zadržki. Kaj bo z že to'ikokrat obljubljenim tlakovanjem nekaterih glavnih ce*st -v mestu, tudi nihče ne ve povedati nič zanesl iivega. Tudi Zborovanje naših planincev Občni zbor SPD — Društvo šteje zdaj 8473 članov — Agilno in uspešno delovanje odbora Lj ubij ama, 30. aprila. .Snoći ob 20. se je zbralo v Mestmem domu lepo število planincev, da prisostvujejo občnemu zboru SPD. Navzoče je pozdravil predsednik SPD dr. Pretnar, zlasti toplo pa. zastopnika banske uprave načelnika dr. Marna, polkovnika N ovakovića, komandanta pograničnih čet podpolkovnika Jestroviča. zastopnika šumske d rekcije, SK Ilirije. JZSS. predsednika mariborske p*>družnice SPD dr. Senior j a, načelnika bohinjske podružnice g. Hud ni k a, predsednika Skale prof. Ravnika in predstavnike na-zmih drugih organizacij in društev. ZaKvalil se j« tudi tr*»k~» za njegovo wno r aln t dporo. Predsednik SPD dr. Pretnar Pred prehodom na dnevni red je prečita 1 tudi pozdravni pisani dtr. Toramška iz Maribora im Hrvatskega planinskega društva iz Zagreba- V uvodnem govoru je poudarja L da polaga danes SPD račun o svojem delu. obenem pa seveda tudi splošno sliko o položaju našega planinstva. Lansko jesen se je vršil na Poljskem kongres Asocijacije slo vanjskih turističnih društev, ki se ga je udeležil tudi jugosJovenski savez po svojih zastopnikih, med katerimi «k> bili tud Slovenci. Daljo se je SPD udeležilo tudi kongresa Zvetze planinskih društev Jt>- V. M. Poroševič: goslavije novembna meseca v Zagrebu. Na tem kongresu je bilo po trdem boju doseženo, da ostane sede/ Zveze še nadiilje v Ljubljani. Odnošaji napram podružnicam in TK Skali so postali v zadnjem času zelo prisrčni. V organizatornem pogledu je bilo društvo v znamenju reorganizacije. Redakcijski odbor osrednjega društva je priprav ljama dela na temeljih novih pravil zaključil in vse kaže. da bo SPD doseglo svoj namen, da bo namreč ohranilo krepko strnjeno celoto in enotnost slovenskega planinstva. V okviru tega pa bodo na drugi strani dobile podrjžinice in tudi osrednje društvo zaželjeno samostojnost. V nadaljnem govoru je predsednik podčrtal, da je v uredbi ministra za telesno vz>gojo. v delokrog katerega spadata sokolstvo in razna športna društva, tudi določilo, da je ministrstvo pristojno za organizacijo in nadzorstvo strelsk h in gasilskih društev in skavtov, na koncu pa omenja še planinska društva. O tem pa bo SPD še razpravljalo. SPD je bilo v živahnih stikih z raznimi korporacija mi. z zvezo za tujski promet, z bansko, vojaško m železniško upravo v notranjem društvenem življenju je pa dosledno svojemu programu izvedlo važno reorganizacijo. Konstituiranih je bilo več odsekov, tako gradbeni, finančno gospodarski. H* i-arno znanstveni, zimsko alpinski. mar-kacijald, reševalni in fotoamaterski. V finančnem pogledu je stalo društvo pred težko nalogo. Ogromen dolg 800.000 Din na eni strani, usihanje virov dohodkov na drugi in neodložljiva potreba izvršitve nujnih popravil in dozidave društvenih zgradb je delalo težke skrbi. Pri sanaciji je SPD vodilo načelo: sredstva se morajo dobiti v izboljšanju gospodarstva in s štednjo na pravem mestu, ne pa z večjimi obremenitvami članstva. Uspeh se je pokazal žc čez nekaj mesecev, oskrba je vrgla 60.000 Din več kot prejšnje leto, dolgove pa je društvo znižalo za 160.000 Din. Trdna je volja društva, da. stopi prihodnje leto še z lepšimi uspehi pred članstvo. Obširno m temeljito tajniško poročilo je podal dr. V o v k. Iz njegovega poročna posnemamo, da je bilo delovanje odbora lam v glavnem usmerjeno na saniranje finančnega položaja društva Osrednje društvo je ;melo lani 4315. letos pa 3723 članov. Števi- :-'u. JJ.-. iT r-iru i . - i---nj_l«._ ■_ i _ lo podružnic se je povečalo za eno z ustanovitvijo SPD v Bohinju. Podružnice so štele lani 6717, leto« 4750 članov, število članov je pa padlo za l°o7. Po današnjem stanju je vseh članov SPD 8473. Padec Števila članstva gre seveda na račun gospodarske krize, poleg tega pa vpliva neugodno na članstvo tudi dejstvo, da člani nimajo polovične vožnje na železnicah. Obisk koč je bil boljši kot preteklo leto. Odbor jc zastav! vse sile, da dvigne zanimanje za turistiko. V liatih je bila stalna rubrika SPD. stalno je bilo poročanje o snežnih razmerah: da se dvigne poset koč in hotelov tudi pozimi, je društvo priredilo več smuških tečajev. L'spehi *o bili povoljni, obisk razmeroma velik. Tudi za tujska promet je odbor SPD v polni meri stonl svojo dolžnost, pošiljal je slike m diap )Z>-tive, brošure in albume na razne razs'?v»\ oaganiziral skupne izlete v naše planine ter šel tudi vsestransko rva roko 35 angleškim turistom, ki so lansko poletje posetili naše planine. Posebno pažnjo je poaeSal odbor tudi kočam stalno nadziral oskrbnike, gospodarstvo v kočah kontroliral cene. kvaliteto itd, V načrtu je tečaj za kuhanje in serviranje, ki se ga bodo morale obvezno udeležiti vse oskrbn ce. Ker oskrbniki niso dos*i pazili na članske legitimacije, bodo leto« uvedene nove izkaznice, na katerih bo vidno, če je članarina za tekoče leto plačana ali ne. Glede gradenj v preteklem letu ie omeniti adaptacijo Erjavčeve koče na Vršiču in gradnjo nove depandanec pri M>či na Veliki planini, kar so zlasti pozdravil; smučarji. Pri hotelu Zlatorog v Bohinju je btla napravljena nova veranda. Naročnikov »Planinskega Vestnika« je 1411, za 17 več kot lani. Lani jc bilo ma.ki-ranih mnogo novih potov in stez, napravljenih 25 novih kažipotnih tablic td. Taj nik se je dotaknil še vprašanja pasiranja mej, povdarjajoč, da so se turistom še večno delale neprilike in da je SPD zastavilo ves svoj vpliv, da to izostane. Društvo je bilo v tesnih stikih z avstrijsko Bergste ger Vereinigung. Kljub velikemu razmahu '.uri stike sta se lani pripetili samo dve nesieči Nadalje je tajnik omenil, da je mnogo >d-pora povzročila nova uredba, po kateri se bodo morali planinci za prenočevanje v kc čah ravnotako policijsko zglaševati, se tujci po hotelih. Odbor je v tej stvari interveniral in je upati, da bo odpravljeno še vedno se bije trd boj za 50popisna železnicah. Ob koncu svojega poročila se je tajnik zahvalil vsem. ki so šli drusivu za moško roko, ki krepko zagrabi ki se ne brani nobenega ^ d^Albusmilo za umivanje pravo sredsvo za pranje m snaženje. Njegova obilna.mehka polna pena napravi v par trenotkih tudi to roko čisto in fina na roko, zlasti pa banski uprav za velikodušno podporo. Tajnik je tudi poročal o stanju knj^niče, ki šteje 1300 knjig, o delovanju gradbenega odseka, o reševalnem odseku, ki je b;l reorganiziran, o fotoamaterskem odseku .u zimsko alpinskem odseku. Ta je prirj-i 1 pod vodstvom ing. Koudelke dva tečaja, markiral pozimi pota v Triglavskem pogorju in tudi na Pohorju. Gospodarsko poročilo je podal g. Cesar; on je poročal tudi o stanju bla-ga-ne in o proračunu za letg 1932, ki predvideva 516-500 Din izdatkov m toliko dohodkov. Na predlog revizorja ravnatelja Ferlinca je bil odboru soglasno podeljen absolotorij. nakar se je dr. Pretnar zahvali članstvu za zaupanje, poudarjajoč veliko delo, ki čaka društvo v prihodnjem letu. Nato je bila soglasno sprejeta lista delegatov za glavno zborovanje SPD. V imenu 28 podružnic je zborovanje pozdravil dr. Senior iz Maribora, nato so pa sledile volitve in so izvoljeni v odbor namesto odstopivšth 4 novi odborniki m sicer dr. Bogdan Brecclj, Bt. Anton Mrak, Angelo Battelino in Lco Dolinšek ter za revizorja Stanko Lazar. Pri slučajnostih se je razpravljalo o izenačenju cen v podružničnih kočah, sprejet je bil pa tudi predlog, da nečlani poleti pred 8. uro ne morejo dobiti zasiguranega prenočišča, pozimi pa pred 6, zvečer, ker ana.o prednost člani. Končno sta govorila še v imenu Skale prof. Ravnik m K.ham. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. So bola. 30. aprila: Kvadratura kroga. Red B. Nedelja, 1. maja ob 20.: Leda. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 2. maja: Kar hočete. Red E. Torek, 3. maja: zaprto. Opozarjamo na nocojšnjo reprizo ruske komedije »Kvadratura kroga«, v kateri igrajo glavne vloge gospe Gabrije-lčičeva in Vida Juvanova ter gg. Sancin in Gregorin, nadaljnje vloge imajo gg. Lipah. Pkrt. Jerman, Potokar, Slavčeva, KukČeva in Mur-gelj. Režija prof. Šestova. Predstava *e vrši za red B. Prva repriza drame »Leda«, ki jo je napisal hrvatski avtor Miroslav Krleža, avtor drame »Gospoda Glerrtbajevi«. bo v nedeljo dne 1. maja zvečer ob 20 uri v naši drami. V tej ljubavni i£ri so zaposleni gospe Nablocka. Mira Danilova. Slavčeva. Rakarjev« in Boltarjeva ter «g. Levar. SVt-binŠek Železnik in Danes. Režija dr Ga-vellova. Veljajo znižane dramske cene. OPESRA Začetek ob 20 Sobota, 30. aprila: Vijolica z Montmartra. Gostuje g, J. Dubajič. Red D. Nedelja, 1. maja: Turandot. Izven. Ponedeljek, 2. maja: Zaprto. Torek. 3. maja: Rusalka. Red C. Sreda. 4. mata: Cavaleria rusticana. Glu-mači. Red B. • »Vijolica z Montmartra«. D revi ob 20. gostuje v operi v opereti »Vijolica % Montmartra« v vlogi Piscalinija i/vrstni karakterni komik zagrebškega gledališči g. D. DubajiČ. Ostala zasedba kakor običajno, režija je Povhetovi, Dirigira kapelnik Neffat Predstava se vrši /a red D. »Turandot«, prekrasna PtKCinijevn opera, nekak labodji spev nesmrtnega mojstra lepih, globopo občutenih melodij in prekrasne instrumentacije, se ponovi prv<<* v naši operi v nedeljo dne L muja ob JO uri. Zasedba ie iata kakor pr< premieri. Naslovno vlogo igra g. Viifan-KunČeva. r»-redno simpatično mlado atuižnjo Lru pa gospa Zlata Gjungjenac. Režija prof. Seatova. Muzikalno vodstvo ima kape^mk Neffat Opozarjamo, da je to edna nedeljska preoV s-tava opere Turandot Antoirfn Dvorak: »Rusalka«. Dvora-kova opera »Rusalka« je *tVno na repertoarju rseh opernih gledališč in ie ;*me«l vseh de1 slavnega čeSkeoa moisrra t:ajbo>) priljubiiena. Naslovno vlogo Rtusalke pr>'» gosr*i Gjungjenac-Gflvefl«, prnc* g 0<*. stič, povodnega moža g. Rumpel Tu i« knežnja je go^pa Thlerrv-Kavčn kova. čarovnica ga španova, gozdar je g. Janko, Jm» harček ie ga Ramšakova. tri -rile »o gg Ribičeva, španova in GolWbova. Lovec g Ma-goliČ> Muzikalno vodstvo ima kapelnik $tr4-tof, režija je R. Kreftova. Letošnja premijera bo v torek, dne 3. maja, za red G NOGAVICE i ŽJ60M V šoli. Katehet konča ganljivo zgodbo iz svetega pisma in vpraša: — .No. otroci, je vam kaj nejasno? Kdor ni dobro razumei, naj kar vpraša, da mu pojasnim. — Gospod katehet, kako si pa r*n-pnete ovratnik? — vpraša Mihec. Prvi bogdihanov izprehod (Kitajska pravljica.) Bogrdihan San - Jan - Ki — bodi nam vsem zgled! — je bil vse svoje blagoslovljeno življenje posebno navdušen za znanost in potovanje. Kljub temu je pa srečno vlad?.! 20 let in 2 meseca, a nikoli se mu ni posrečilo videti vsaj Peking. Seveda vzrok ni tičal v pomanjkanju resne volje. Vsak dan je napovedal svojemu prvemu in posebno pooblaščenemu ministru Džar-Fu-Cjanu: — Danes pojdem na izprehod, da si ogledam Peking. Prvi minister se je do tal priklonil in hitel odrejat vse potrebno za vladarjev izprehod. Prišla je straža, za njo muzika, prinesli so pozlačeno nosilnico in zastave, a mandarini so se gugali na konjih. Prvi minister se je do tal priklonil, rekoč: — Vse je pripravljeno, da se izpolni tvoja volja, sin neba. In bogdihan je že hotel sesti v nosilnico. Toda tedaj se je vedno kaj pripe- | tilo. Bodisi da je stopil iz množice vr- i hovni dvorni zvezdoslovec, ki je legel pred vladarjem na tla in izpregovoril: — Vladar vsemirja, še ena minuta in nad Pekingom se razbesni nevihta z nalivom in točo. debelo kakor lastovieja jajca, ki jih ješ. Strašna vihra ti zastre oči in ničesar ne boš videl. Gorje riosil-nici, ki jo zaloti neurje zunaj! Vihar jo bo dvignil v zrak in skrivil, dvigne jo pod oblake, potem pa trešči v nji sedečega na zemljo tako, da bo obležal mrtev. Tako strašen vihar zapleše danes nad vsem Pekingom, izvzemši tvoj dvorec in vrt okrog njega. Samo njega se nebo ne sme dotakniti. Tako je zapisano v zvezdah in prepisano v naših knjigah, radost vesoljstva. Ali je pa stopil iz množice dvorni zgodovinar in se do tal priklonil, rekoč; — Vladar zemlje! Dovoli, da te opozorim, da je baš danes dan smrti tvojega velikega pradeda in narodni običaj ti veleva: tega dne moraš ostati v svojem dvorcu in vsaj na zunaj žalovati. Ali je pa priletel glavni evnuh in se zavalil na tla, rekoč: — Vladar rek, morja in gora! Prav kar so prignali novo sužnjo. Tako lene ženske svoj živ dan nisem videl. Roža, coi * oritrcmna roža. Skoda, če bi oko izgubilo trenutek, da bi je ne videlo. Pojdi in prepričaj se sam, da govorim resnico. In izprehod so preložili. Ko se je pa izpolnilo 21. leto srečnega vladanja in je nastopilo 22., je bogdihan San-Jan—Ki dejal: — Ne, zdaj mi je pa že dovolj! Dobro vem, kaj pnrrpniio te zvijače. Vse to si je izmislil Džar-Fu-Cjan. Toda zdaj hočem videti Peking, pa naj se podere ves svet. Udarite na veliki gong, ki naznanja bogdihanovo smrt. Kričite: Bogdihan je umrl! Raztrgajte svoja oblačila in raz-praskajte si obraze — vse vam bo bogato'poplačano. In legel je na visoko posteljo, narejeno tako, kakor je bil zapovedal. Služabnici ao lutaviM "a veliki »ong in naznanili prihiteviim mrtvaško bledim dvorjanom: — Luč solnca je ugasnila. Radost vsemirja se je izpremenila v žalost. Naš prem odri bogdihan je sedel k obedu, jedel je in padeL naenkrat je pa umrl. Dvorec se je napolnil z jokom in ti'ig»«nl *fyv| in posebno pooblaSČer; minister Džar-Fu-Cjan se je plazil po trebuhu okrog bogdihanovega naslednika in t«u prl*»ovar.1al! — Vse tajne upravljanja države ii odkrijenL Zaupaj mL Po starih običajih je bila prva dolžnost izprazniti »košarico želja«, stoječo pri cesarskem prestolu. V nji je bil samo en listek in na njem je bila napisana samo ena želja pokojnega bogdihana: — Želim, da me pokopljejo z isto posteljo, ki sem na nji ležal v dvorcu, in nihče naj se mi ne približa, kaj šele da bi se me dotaknil. * bila je izpolnjena. Zelja umrlega bogdihana je sveta in Odnesli so ga v cesarsko grobnico na isti postelji, ki je na nji ležal v dvorcu. Pogreb je bil veličasten in sijajen. Vsi so bili belo oblečeni. Pekinške ulice so bile polne ljudstva, ki se je bilo zbralo, da vidi bogdihana vsaj mrtvega. Svečeniki so prepevali, dvorjani plakali, ljudstvo si je mislilo svoje, bogdihan je pa ležal na visoko dvignjeni postelji, tu pa tam je malo odprl eno oko in se oziral po Pekingu —. No, ti Kitajci so pa res svinje! — je dejal sam pri sebi, — kako neki morejo živeti pod tako razritirni strehami. Da bi bili toplo oblečeni, da bi jim dež ne mogel do živega, tako r° hodijo razcapani in zamazani. Zdaj bi pa rad še slišal, zakaj zabavHnic rodrr.Jrijo. In ko se je bil že nagledal, je začel poslušati. A ljudstvo je zabavljalo in godrnjalo: — Ah, ti dvorna lisica Džar-Fu-Cjan, zdaj je konec tvojega ropanja in razboj-ništva. Ko novi bogdihan za pove odsekati ti glavo, odideš na oni svet brez oči. A mi bomo pljuvali v tvoje oči, ko bo tvoja glava razstavljena vsem v za-sramovanje. Ne boš nas več slačil do nagega — Oho, zdaj šele vem, zakaj so tako razcapani! — je pomislil bogdihan. — No, le čakajte! Ta čas se je približal mrtvaški sprevod cesarski grobnici. Ljudstvo so potisnili lazaj, okrog groba so ostali samo dvorjani. — Ha, ha, ha! — se je zakrohotai bogdihan in dvignil glavo. — Spretno sem se ponorčeval iz vas. a? E Cjan, ali je divjala nevihta med mojim izprehodom po Pekingu" Vsi so ostrunoii - " . ru_ Cjan. Vsi so trepetali, najbolj pa Džar-Fu-Cjan. — Kaj hočeš storiti zdaj? — je vpra-,»? ^esar^a. — Dolžnost me kliče nazaj v dvorec, da znova zasedem prestol, potem bomo na že videli, kako in kaj, — je o bogdihan. Džar-Fu-Cjan se je plaho ozrl po dvorjanih. 9tnm e. »SLOVENSKI N A R 3 D«, dne 30. aprila 1932. 8tev. Q8 Parysatis — tigrica na prestolu Žalostno poglavje iz zgodovine vladarjev stare Perzije Zgodovina je zasigurala popularnost in nepozabno ime ženam, ki najbrž v tako nesmrtnost nikoli niso verovale in mnoge med njimi niti slutile niso, da postanejo kdaj slavne. Alfonsina Plessi-sova, nazvana »Dama s kamelijami«, spada v to zadnjo kategorijo. V prvo bi pa lahko uvrstili vladarice tipa carice Katarine, Marijo Terezijo in izmed nekronanih glav Jeane Pompadour, Mada-mes Sans-Gene, Charlotte Corday (Ma-ratovo morilko) itd. Toda ista zgodovina, ki je znala ohraniti za vse čase tudi tmena iz antičnih in svetopisemskih dob, je dopustila, da je zapadlo pozabi ime vladarice, ki po krutosti in krvoločnosti menda nima primere v zgodovini. Tu se je pokazala zgodovina oči vidno zelo usmiljeno. Gre za Parvsatis, najkrutejšo žensko, madež perzijske zgodovine, madež haremov vsega Orijenta, Rojena je bila v Babilonu leta 450 pred Kristusom kot hči kralja Xerxa L in sestra Artaxer-xa L Dolgorokega. Ko je bil brat še živ, se je omožila z enim njegovih sinov, Ceh ose po imenu, bodočim kraljem Darij em H. Bila ni torej samo njegova žena, temveč tudi teta. Na kraljevskem dvoru ni bilo tako temperamentne, strastne, slavohlepne in oblastiželje ženske, kakor Parvsatis. Menda sploh ni imela srca v prsih, kajti v zločinu je videla največji užitek. Po Artaxerxovi smrti je zasedel prestol njegov edini zakonski sin Xer-xes LL, ki ga je imel s svojo edino zakonsko ženo Damaspio, ki je zapustila še 17 nezakonskih otrok. Damaspia je umrla istega dne, kakor njen mož in ne ve se, ah je bilo to golo naključje, ali pa delo zločinske roke. Njenih zemskih ostankov še niso bili prepeljali v Pasargad, kjer so jih hoteli položiti k večnemu počitku, ko je kraljev polbrat, Sogdianus po imenu, umoril Xerxa. Po umoru je zasedel prestol in poklical k sebi Parvsatinega moža Ochosa. In tu se začenja vloga krvoločne Pa-rysatine. Na svojega moža je imela velik vpliv in kmalu ga je pripravila do revolte proti novemu kralju. Pridružilo se mu je mnogo satrapov in vojaških poveljnikov. Videč, da je zapuščen, se je Sogdianus uklonil in satrapi so nataknili kraljevsko tiaro na Ochosovo glavo. Kot vladar je sprejel Ochos ime Darius. Pravi vladar države pa ni bil on, temveč Parvsatis. Prva njena skrb je bila odstraniti Sogdiana. Bala se je, da bi ji nepričakovano ne prekrižal računov, in posrečilo se ji je izvabiti ga v Sns, Čim je stopil v palačo, so ga zgrabili in vrgli v kup s pepelom zakrite žerjavice, Prvi, ki je nastopil proti Dariu in Parvsatis, je bil kraljev brat Arsites, Glava Gerharta Hauptmanna Največji še živeči nemški pesnik Haopt-mann dobi baje letošnjo Goethejevo nagrado mesta Frankfurta, kl bo podeljena, v avgustu. ki mu je pomagal Artvphios. Bila sta pa poražena in ker je bilo obema zajamčeno kraljevsko odpuščanje, sta se vrnila v Sus. Na kraljičino povelje so ju pa aretirali in vrgli v žerjavico, kjer sta našla strašno smrt. Tudi lidij-ski satrap Pisuthmes se je hotel upreti, pa ga je zadela enaka usoda. Posebno vesela je pa bila Parvsatis, ko je mogla obsoditi na smrt poglavarja evnuhov Artoxana, ki je hotel umoriti kralja, pa ga je izdala kraljici njegova lastna žena. Ta grozodejstva pa še niso bila nič v primeri z onimi, ki so sledila. Idern je bil mogočen satrap in o njegovi moči je Parvsatis mnogo razmišljala. Posledica njenega razmišljanja je bila možitev njene hčerke princese Ame-stris z Idernovim sinom Teritušmesom in ženitev njenega sina prestolonaslednika z Idernovo hčerko, lepo Stateiro, čije sestra Roxana je bila enako dra-žestna. Cim je Idern umrl, je postal satrap Teritušmes in tu se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Mladi satrap se je izneveril svoji ženi Amestris in se zaljubil v njeno sestro Roxano. Hotel se je iznebiti svoje žene, toda za njegovo namero so zvedeli s pomočjo satrapove-ga zaupnika Udiasta na dvoru. Na kraljevski migljaj, podprt s sijajnimi obljubami, je umoril Udiast v spanju satrapa in se polastil satrapije. Parvsatis se pa v strahu pred nevarnostjo, grozečo njeni hčerki, ni zadovoljila samo s satrapov o smrtjo, temveč je dala zapreti njegove sorodnike, staro Erituš-mesovo mater, njegova dva brata in dve sestri. Vse je dala žive pokopati. Lepi Roxani je pa pripravila še strašne j šo smrt, dala jo je živo razsekatL Darius je umrl v Babilonu po 351et-nem vladanju in prestol je zasedel njegov sin Arsakis, ki se je imenoval kot vladar Antaxerxes H. Mnemon. Parvsatis se je morala sicer umakniti na drugo mesto, toda njeni kremplji s tem niso otopeli. Vso svojo ljubezen je prenesla na svojega sina Kyra in svetovala mu je, naj za bode svojega brata v trenutku, ko bo svečano zasedel prestol. Zarota je bila pa odkrita in Parvsatis je morala solznih oči dolgo prositi, da je rešila svojega sina smrtne kazni. Mladeniča so poslali v primorsko krajino, kjer je zbral armado in odkorakal proti svojemu bratu. Bil je pa premagan in usmrČen. Poslej je posvetila Parvsatis vse svoje življenje osveti ljubljenega sina. Kmalu je prišel prvi izmed sinovih morilcev na čuden način v njene roke. Dobila ga je namreč v igri z Antaxerxom. Imenoval se je Bagapart in on je bil tisti, ki je prinesel kralju Kvrovo glavo. Drugi morilec Mitra dat, ki je prinesel istočasno njegovo tiaro, je sledil prvemu kmalu. Smrt obeh je bila pripravljena po Parysatmem načrtu, zasnovanem z najstrahovitejšo krutostjo in bestijalnost jo. Prvega so deset dni strahovito mučili, potem so mu pa skalptrafi lase in nalili razbeljenega tekočega svinca v ušesa. Drugega so zaprli v krsto, tako da je molela iz nje na enem koncu glava, na drugem pa stopala. Obraz so mu namazali z medom, v želodec so mu pa nalili medu in mleka toliko, kolikor ga je sploh šlo vanj. Ta zmes je učinkovala kot močno odvajalno sredstvo. Nesrečnež je bil izpostavljen strahovitim mukam. Na obrazu in nogah so se mu zbirale čebele in muhe, krsta je bfla kmalu polna blata, črvi so začeli razjedati nesrečneža živega in te strahotne muke so trajale celih 20 dni. Zadnja Parvsatina žrtev je bila njena snaha Stateira. Zastrupila jo je na poseben način. Med gostijo je razrezala neko jed z nožem, namočenim v strup, in sicer tako spretno, da je bila zastrupljena samo ena polovica, ne da bi kdo kaj opazil. Nezastrupljeno polovico je pojedla sama, zastrupljeno je pa ponudila smeje svoji snain, hi je kmalu v strašnih bolečinah umrla. Parvsatis sama je umrla v visoki starosti naravne smrti. Ne ve se, aH se je spomnila svojih 16 žrtev, ko je zapuščala svet ta se napotila k svojim prednikom. — To je izključeno! — je vzkliknil dvorni zgodovinar in stopil naprej. — Držati se moramo običajev naših prade-dov. A takega primera v zgodovini še ni bilo, da bi bogdihan umrl in vstal od mrtvih. To je nezaslišano. To nam obeta veliko gorje, nemire in punte našega ljudstva. To nam obeta žalosten konec Kitajske. — To ni mogoče! — je vzkliknil dvorni maršal, — vsa stvar je v etiketi. A to je kršitev vsake etikete. Vse je postavljeno r*> srlavo. Pogreb se je vršil. In kar je glavno — košarica želja je odprta, a po etiketi se sme odpreti samo po bogdihanovi smrti Torej ti si umrl, čim je bila košarica odprta. Sicer pa ni nikjer etikete, ki bi določala, kako se vrača bogdihan iz groba na prestol. Kdo v državi bo pa izpolnjeval naše svete zakone, če jih sami ne izpolnjujejo, če sami ne spoštujemo etikete? To nam res obeta žalo«fr- !-^pc Kitajske. — Seveda žalosten konec in nič drugega! — jevzkhknil veliki svečenik. — To nasprotuje vsem svetim postavam še nebeške vere. Rečeno je: čim bogdihan umre, postane bog. A bog ne more biti bogdihan. Bogdihan mora biti umr-joč, on mora upravljati državo, boječ se nebeške jeze. Ce je pa bog — se mu ni treba bati nikogar. Da, to pomeni konec Kitajske. Bogdihan se je otožno ozrl okrog sebe. — Eh, če je tako, je dejal, — če se državi obetajo taki udarci, pa ni treba ničesar storiti. Ubijte me. Jaz ne želim razpada Kitajske. — Nikar tega ne stori, radost vsemir-ja! Odkrito ti povem, da ti bo prinašal ta sklep samo nesrečo! — je dejal Džar-Fu-Cjan in vrgel prvo lopato prsti v grob. Za to jasnovidnost je pustil bogdiha-nov naslednik Džar-Pu-Cjana na dvoru kot prvega ministra in dal mu je Še večja pooblastila. A Džar-Fu-Cjan je dal najprej odsekati glavo dvornemu zgodovinarju, dvornemu maršalu in vrhovnemu svečeniku: >Ker so bfla že preveč prebrisani« Obeseitci in praznoverje Smrt na vešalih je bila že od nekdaj za zločince najsramotnejša kazen. Prvotno so bila vešala narejena tako, da je stal obsojenec na lestvici in ga je krvnik pahnil z nje. V nekaterih državah so obešali zločince tudi z glavo navzdol, kar je bila seveda še bolj barbarska kazen. Včasih so ostali obešenci na vešalih po več let in pogled na viseče okostnjake je bil strahoten. One obsojenci, ki so morali viseti zelo dolgo, so po smrtni kazni obesili še na verige, ker bi se bili z vrvi sneli, ko bi začelo odpadati z njih meso. Pustiti obešenca na vešalih do razkroja trupla, je bdk> v Evropi povsod v navadi. V starih listinah imamo Š2 polno dokazov, da so praznoverni ljudje ob sence ponoči odnašali, ker so bili prepričani, da se da z njihovo obleko, z vrvjo m rjoedmimi deli telesa čarati. Tudi les vešaJ samih je imel baje čarobno moč. Obleko z obes en cev so kradli celo krvniki in njihovi pomočniki, ki so jo drago prodajali praznoverndm ljudem. Leta 1584. so z mučenjem prisilili krvnika v Taboru na Češkem, da je priznal, da ja po rez al blizu Brna mnogim obe sencem na kol nataknjene prste. Okrog ve-šal m morišč vobče so se pletle že v pradavnih časih strahotne vesti, ki so zašle često tuda v tisk in narodne popevke. Zrakoplov »Los Angeles" pritrjen na ameriški pomožni bojni ladji »Patoka*. Amerika je vnela zrakoplov ta prometa, ker mora stedtU. Rumunski kraljevski gradovi Ce se peljemo pereko karpatskega prelaza Ardeal proti Bukarešti, opazimo na južnem pobočju Karpatov idilično poletno rezidenco mmintskih kraljev Sšnao, ki je v poletnih mesecih, ko pritiska v Bukarešti neznosna vročina, kraj, kjer se stekajo niti rumunske politike. Tu prebiva Čez poletje ne samo kraljevski dvor, temveč tudi člani vlade in večina tujih poslanikov. Tu vidimo tudi vile bogatih petrolejskih kraljev iz PToeste. To mirno in romanteno gorsko zatišje je zadel te dni katastro-' talen požar, ki je skoraj do tal uničil grad sedanjega ruimmskega kralja Karla Foišor, kamor se je krab" baš pripravljal čez poletje. Zgorelo je mnogo irmetnin iz renesančne dobe ki požar je tmača tudi 12 tm®onov tej vredno Rem-brandtovo sifloo. Ker je bifl gradič lesen, je brk) seveda nemogoče rešiti ga. Požar je nastal po neprevidnosti nekega delavca, k. je vrgel proč tlečo cigareto. Gradič Foišor je podarila Karra prva rumuBska kraljica Elizabeta, znana bolj pod Mterartrkn imenom Garmen Svrva. ?aul de Brayn Foišor je kraljev rojstni kraj. Kra'jeva mati Marija je opremila gradič s krasnim angleškim pohištvom. V tem gradiču sta bila rojena poleg Karla še bivša grška kraljica Elizabeta in princ Nikolaj, ki je bil med bratovim izgnanstvom član vladarskega sveta. Rurmm-ska kraljevska rodbina ima v Sinai še dva gradova, ki sta pa mnogo večga. čeprav je moral kralj za gradič Foišor šteti težke tisočake. Plačal ga h zelo drago, ker so ga vezali nanj spomini iz mladosti. Grad Peleš je zgradil kralj Karel L, ki je spravil tja umetniške zaklade ogromni vrednosti, slike star h mojstrov, starinsko pohištvo, dragocen porcelan, orijentalske preproge in starinsko orožje. S tem bi lahko opremil tri enako velike gradove. Delavnica Karla L je še zdaj taka, kakršno je zapustil zvečer pred svojo smrtjo 27. avgusta 1914„ ko je igral do 11 v stranski dvorani biljardi, potem je pa legel in ni več vstal. Tu je tudi koncertna dvorana Carmen Sylve in zgodovinska dvorana, kjer se je vršil pod kraljem Ferdinandom kroniki svet ko se je Rum unija odločila za vojno proti Nemčiji in Avstro-0grški. Tudi v tem gradu je še vse tako, kakor je bik> takrat. Grad Peleš je preteklost, grad Pe-lišor, sedež kralja Ferdinanda, je manj razkošno opremljen in spada rudi v preteklost, dočim je gradič Foišor vezai preteklost s sedanjostjo. Najmarljivejši minister Sedanji francoski ministrski predsednik Tardieu slovi kot najmarljivejši minister. In res ne pozna počitka. Med zadnjimi posvetovanji v Ženevi se je moral vrniti v Pariz, da bi mu parlament izrekel zaupnico. Cim je bilo v poznih nočnih urah končano glasovanje v parlamentu, je odhitel Tardieu v svoj avtomobil in se odpeljal takoj na kolodvor, da bi še ujel brzo vlak, ki se je z njim peljal angleški zunanji minister Simon v Ženevo. Ponoči se je v vlaku pripravljal in zjutraj je že imel v Ženevi važna politična posvetovanja. maratonski zmagovalec iz L 1931., Id je zmagal zdaj tudi v maratonskem teku v Bostonu na 4Z2 km v 2 orah, 85 minutah ta S6.4 ae*nn»tali. Nedavno je ml Tardieu v Londonu. Tudi tam je pokazal svojo marljivost. Ob 6. zjutraj je vstal, ob pol 7. je imel že sejo z ministrom Flandinom in izvedenci, da je pripravil referat o podunav-skem vprašanju. Ob pol 10. je bil pri zunanjem ministru Simonu, kjer so se pričela ob 10. angleško-francoska pogajanja, ki so trajala tri ure. Od 1 do pol 3. je bil oficijelni obed, potem so se pa pogajanja do 5. nadaljevala. Ob pol 6. je hitel Tardieu na francosko poslaništvo, kjer je imel posvetovanja s francoskimi izvedenci. Zvečer so bili pri njem poslaniki, potem se je pa dolgo posvetoval z Macdonaldom. Iz Londona se je odpeljal proti polnoči, pa je že na par-niku po kratkem počitku narekoval svoj veliki volilni govor, ki ga je imel drugi dan ob otvoritvi volilne kampanje. Ko je prispel v Pariz, so ga čakali vsi člani vlade in angleški poslanik. Takoj na kolodvoru je imel z njimi informativno posvetovanje. Romantičen zakon »Romantičen« zakon sta sklenila te dni v Budimpešti italijanski markiz Im-periali in Angležinja lady Baker, ki spada med najbogatejše žene Anglije. Im-periali, čigar oče je bil poslanik v Londonu, stric je pa guverner v Florenci, se je seznanil z Bakerjevo pred let! na rivijeri in tam se je začel njun roman. Imperiaii ie bil oženjen, pa se je ločil in moral je sprejeti madžarsko državljanstvo, drugačt bi se ni bil mogel drugič poročiti. V ta nan:en ga je adoptiral vpokojeni železniški uradnik Horvath v Budimpešti, za kar mu je plačal markiz 700 pengS. Posebno kavalirski ImperiaM ni. Svoji prvi ženi je izplačal markiz* 10 rrniKjonov lir, ki so jih pa prepisali na njegovega sinčka iz prvega zakona. Tmperiali je star 31 let, Baker? eva pa 55. __ Najvišji stolp Nemški inženjer Hermann Honnef. projektant nemške radiopostaje na Ko-nigs-Wusterhausnu. namerava zgraditi do konca tekočega leta najvišji stolp sveta, prvo veterno stanico za proizvajanje električnega toka. ki bo dajala na leto 50 milijonov kw. Storp bo visok 400 metrov in v njej bo pet vetemic s premerom 280 m. Take elektrarne svet se ni videl, a njen izumitelj je prepričali da se bo ta način pridobivanja električne energije kmalu razširil po vsej Nemčiji. Flektrarne na veter bodo proizvajale električni tok za četrtino sedanje cene tako, da bodo gradbeni stroški za stolp v znesku 150.000 dolarjev kma'u amortizirani. Izumitelj upa, da bodo mogli kmetje s cenenim električnim tokom nadomestiti drage poljske delavce in konje in da jim bo lahko elektrika segrevala tudi zemljo, ki daje potem petkrat večji pridelek, kakor pri normalni toploti. Nemški inženjer je pridobil za svoj načrt samega Hindenburga, ki je odredil, naj pristojno ministrstvo prouči načrt in poskrbi, da bo stolp čimpreje zgrajen. Oberammergauski „Judež" umrl Jonami Zwtrur, ki jo nastopal v pasi jonskih Igrali v Oberammsrgaa kot Jude*, je v starosti 81 let Čudni primeri spanja Na drnžabnem vecsru pri znanem arrrgleškern zdravniku dr. Normanu Iiai-m so govori*! strokovnjaki m fcijfki o spanju. Kdaj nad bodimo spal, zgodaj ali pozno, redno ah neredno, tn kako dolgo je treba ležarJL S*ro1oovnjdki se v tem pogiedu ne strkrjaflo. Zarrmnvo je bfk> pripovedovanje o neka term odTič-nft ljudeh, feoflko časa so žrtvovali spanju. Ofcver Gronrwe* je hodfl spat redno ob 9„ zjutraj h pa vstajaj ah 4, da je snoval za pasatoo mizo pohtične načrte. Slavni minister Suthv Je bodH ob 7 zvečer, ob 3 zjutraj je pa že delal. Ne pravil o angleški kra-rjfci Elizabeti, da ji je zadostovalo za. počitek le nekaj ar, čeprav je bila Često teiesno utrujena. Napoleon nakoti rti spaJ več kot 4^6 ur, pa Se to kratko spanje je defil na noč ta dan. Cesto je dejaL da je spanec samo razvada. Mnoge noči je presedel pa te bi zjutraj čfl ki miren. FVvasn+ti se ne da piirnec, ki je o njem pravfl neki južnoafriški zdravnfk. Meki mladenki je urari L 191 a tik (md poroko ženin. Vest o njegovi smrti jo je tako pretresla, da se je onesvestila in ostala Ofsesve^čena, čeprav je njeno srce delovalo normalno. POgTeznfta se je v spanje, podobno spanju zdravrh iiudi, ki je trajalo celih IS let. Ves ta čas so jo morali umetno hraniti. Sele leta 1928. se je zbudila, zbujala se >e pa dolgo. Bila je je sama kos* m koža, toda telesno je bfla popomoma zdrava. Zanimiv je rudi primer madžarskega častnika Keraa, ki je bđ v vojni ranjen in potem sploh ni mogel več spati. Grotesken >e mM primer Škotskega bankirja Mac Gowna. Brzovlak, ki se je z njim peljal ponoči v London, je za vozil v tovorni vlak ki vagon, kjer je bankir sedel, se je razbil, Mac Oowna so na potegnili izpod razvalin spečega. Trajalo je dolgo, preden se je prebudil. Spal je tako trdno, da se ni zbudil, ko je zavozfl brzovlak v tovorni vlak m ko se je vagon, kjer je spal, ves raashd. rac zavidanja vredno spanje. Kreuger jeva delavnica Iz Stockholma poročajo, da so našli v Kreugerjevem stanovanju veHko zalogo ponarejenih pečatov ki faksimilov odličnih predstavnikov narodnega gospodarstva. Zelo verjetno jc, da je Kreuger rab?l te pečate in podpise pri raznih potrdilih in strokovnih izjavah. Kreuger je zbiral avtografe in čim je katerega dobil, si je dal takoj napraviti kovinski pečat. Ponarejene podpise je rabil tudi pri podpisovanju delnic. Za kazensko postopanje pa vse to nima pomena, kajti Kreuger je že mrtev, a oni, ki so jih njegove sleparije oškodovale, ne morejo odgovarjati za to. Uudno je bilo tudi Kreugerjevo razmerje do žensk. Vse kaže. da je bil mož sploh nekoliko abnormalen in zato ni j:uda, da vzbuja splošno zanimanje obširna korespondenca z ženskami, ki so Kreugerja neusmiljeno izkoriščale in iztisnile iz njega težke tisočake. Nekatere policija že pozna in upa, da se bo dal z izsiljenim denarjem, ki ga bodo morale vrniti, kriti vsaj del Kreugerje-vih dolgov. Ujel se Je. Bogataš: Povejte mi odkrito, gospod, ali bi vzeli mojo hčerko, tudi če ne bi imela nobene dote? — Seveda bi jo vzel, gospod tovarnar. — Potem takem pa niste noben tr govec, 5» taken« se morem dati hčerke. štev Vb >S L O V E N S K 1 NAROD wMI Okrožni urad Banjaluka Osijek Sarajevo Karlovac Skopi Je Veiad Bečkerek MU Ljubljana . Sambor Subotica Tuzla Zagreb Susak Beograd Novi Sad r>u*rovnik Skupaj Padec >—< oziroma prirast >-r« članstva Cas, na katerega se diferenca članstva nanaša v % —48% —33Co —33% —27% —26% —36% —21% —18% —18% —13% — 9% — 6% — 4% — 9% — 1% :+ i* + 3% absolutno —13.296 —19.849 —10.691 — 4 J 53 — 8.496 — 6.531 — 4.606 —17.561 — 4.780 — 2.096 — 1.804 — 696 — 3.934 — 313 — 1.095 '+ 155 + 492 (1. 4. 1932 — 3. 1930) (1. 4. 1932 — 3. 1930» (1. 3. 1932 — 3. 1930) (1. 4. 1932 — 3. 1930» (1- 2. 1932 — S. 1930) ri. 3. 1932 — o o. 1930) fi. 3, 1932 — 3. 1930 | fi. 3. 1932 — 3. 1930i d. 3. 1932 — 3. 1930» d. 3. 1932 — 9 o. 1930» (l- 4. 1932 — 3. 1930» (i. 4. 1932 — 3. 1930» (i. 3. 1932 — 3. 1930» a. 3. 1932 — 3. 1930« (i. 4. 1932 — 3. 1930^ fi. 3. 1932 — 3. 1930) d. 4. 1932 — 3. 1930) —16% —99.254 Vsi okrožni uradi in vse privatne društvene blagajne (>Merkur< v Zagrebu, Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani in >Trg?ovacka Omladina« v Beogradu) so ia^gubili skupaj radi gospodarske krize okroglo 100.000 članov-delavcev. V tem številu niso zapopadeni: 1. ) Sejrijeki delavci, katerih število se cen tudi blisu 100.000. 2. ) Rudarji (ca 60.000 po Številu), pri katerih je brezposelnost relativno celo večja kot pa pri drugih industrijskih delavcih (n. pr. Kranjska industrijska družba na Jesenicah itd.). 3. ) Poljedelski delavci, katerih število 1> večje od števila industrijskih delavcev, ker je Jugoslavija v prvi vrsti agrarna in ne industrijska drtava. 4. ) Prirodni prirast delavstva radi napredovanja števila prebivalstva. 5. ) Cela vrsta drugih delavcev n. pr. izseljenci, ki se vračajo iz inozemstva radi svetovno gospodarske krize, absolventi raznih šol, ki po končanih študijah ne morejo dobiti službe, svobodni poklici (mali obrtnik-), ki so morali zapreti svoje delavnice itd. 6. ) Pardefno brezposelni delavci, to so oni delavci, katerim so podjetja skrajšala delavni čas (prisilno praznovanje!) ta s tem v zvest rudi njihov zaslužek. Po mi-ftJiertiu ekspertov je parcielna brezposel- V torek bo gostovala v Ljubljani slovita subreta lz Budimpešte MARTA EGGERT „Ena noč v Grand Hotelu" nost mucgo večja nego totalna brezposelnost, t. j. odpušč-anje delavcev iz služb. Iz podrobnejših podatkov je razvidno, da je brezposelnost relativno največja ca teritoriju onih OUZD-ov ki imajo mnogo lesne industrije, n. pr. Banialuka, Osijek. Sarajevo itd. V velikih mestih je brezposelnost reJatKmo majhna, n. pr. v Zagrebu 4%. v Beogradu 1%. v Novem Sadu 1%. Splošno je znano dejstvo, da zaposlenost v velikih mestih tudi v najhujših krizah malo popušča, ker Se mesta stalno in hitro razvijajo in ker mestne občine izvršujejo razna javna dela, ki brezposelnost zmanjšujejo. Pripomniti moramo še, da članstvo privatnih društvenih blagajn med gospodarsko krizo m nazadovalo. Znano je dejstvo, da se med gospoaarskimi krizami zmanjša vedno število delavcev, ne pa število uradnikov. Tudi pokojninski zavod sa nameščence v Ljubljani ni občutil med krizo nobenega nazadovanja svojih članov. Že iz teh najenostavnejših vsakdanjin rezultatov je razvidna eminentna važnost statističnega proučevanja gospodarskih in socialnih probltanov. Upamo, da bo »Zemljevid brezposelnosti v Jugoslavijic mnogo pripomogel k temu, da se naša statistika dvigne na ono višino, ki ji pripada glede na njeno važnost v narodnem gospodarstvu. Poseben dogodek v bolnici Ljubljana, 30 aprila. V bolnici ni nikdar posebnih dogodkov, ki hi amumali /drav* ljudi. Tega mnenja *o gotovo tudi gospodje ki so zaščitili bol-nične skrivnosti s pečatom molčečnosti. Novinarji bi se prav za prav «arad- te^a ne smeli r&zfourjati: prihranjene »o jim vse žalostne ter strasne dogodi v št" ne ki itak ne gredo nikdar rade od srca in št težje od peresa Nesrečne Ijubeam. zastrupi jenja, avtomobilske nesreče, polomljeni udi itd, te «>o ree» dogodki k; lahko /animajo le strokovnjake — dandano.. ko se itak v^e specijalizira — novinari- marajo samo frizirati takšne strokovne fine. pristavljati vejice, k nera/unn\.\im strokovnim izrazom pa vprašaje ali sic! — Novinar' M postali pravi strah in trepet v>>ega 6 ve ta in bodo pač morali /aC-eti pisati o ra/merah na runi, kjer menda se ni oficijelnih tiskovnih referentov. To pa seveda ni primeren uvod /a poseben dogodek v bolnici, čeprav ni o njem nihee izdal strokovceua. od vseh »trani pre-tipanega in po desetkrat pretipkaneda po ročila. Gre samo /a nedo'/eti napredek in se interesi pri tem gotovo ne križajo, čeprav je »tvar v zve/i / bolniki Kdor je le mi>£el. ie zapustil posteljo te* ozdravel, kot da ie zavžil cel kilogram aspirina. Kdo hi pa tudi mogel v/drzati v postelji, ko je Kil vendar /unaj na dvorišču nekakšen promenedni koncert. Na pro-čcMu internega oddelka se je oglasil zvodnik. Okrogle in ganljive pesmi so se vsipalc iz njeca. takoj ie zavladalo v vsem okolju vesele ter prijetno raspoloženje, kot da je prišla rudi v Holn co pomlad in zdravje, kjer vlada le večno stokanje in klenkanje nei^ogihno potrehnetia zvona. Dvorišče je i»>iveio. Y*e sc je 'bralo, mali in veliki, stari in mladi, ženske in mo- j ški uniformirani, v sivih Kaljah. Neko ma- | mico je tako prevzelo, da se ie razjokala. — Ali vaui je všeč? — Boljše je tako. .. Zdaj vsaj lahko zaspim, ko zaigra. Neki možak je pritrkaval z zlomljeno nogo v takru- — Kar plesal bi. zdaj bom pa kmalu ozdravel. Dekle, ki je hotelo zapustiti sol/no dolino zarad' nesrećne .juhe*«!, jc postalu zopet veselo ter je v/dihnilo: — Oh, samo. da nisem umrla kako jo lepo živeti! Sploh se je prerodi!« vr»a bolnica fTOjfc ntk e postal cudodeln zdravnik. Samu tez sem pobesnel — »dravioi so namreč na oddelku a živčno h.mu' ka'inn »o me SpasviM /vočmk Mvcr sem d I *drav m svoboden h!*i»ru icin holr.iLt. M umivajo sladke koncerte pred * 1 delkom. Ker ra /vooivk ne hfC*R niciuia nf bo >nra\il nikogar med ž«vCno rnihu sama to »em hotel pripomniti Nedefjn. |. maja. 9: Esperantska ura: Gorska lctQv1#& (VI. Herkovi: 9.30: PUMMI OtTfcVtM pa -be; 10: Versko predavanje: Nedeljske misli (ravn Jagodic): 10.30: Dr. Vottto: O carinski politiki; 11: Salonski k\inte» 12: čas. porodila, plošće: 15.15: Deviški vonec, veseloigra | ^entjaKub-tki glednhski mler >; 16.SO: Fantje na vasi (pevski kvarteti, po-jo narodne pesmi; 17. Magistrov sramei ter-cet: 20: Operetni dueti. Pojeta fdc Poldka Zupan in g. Mirko Jelačin s spt-emljev.-tnjem salonskega kvinteta: 21.30: Harmonika solo, g. Stanko: 22: čas, poročila: 22,15; Citre in kitara, gg. AheeiC; 23: Napoved programa za naslednji dan. PnnedeJjek. maja. 12.15: Plošće; 1245: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18; Salonski kvintt; 10: Dr. I. Bi;rian: Cešćina; LvJO; Dr, Kr. Štele: Gla\me razvojne fazo v umetnoplni zgodovini (gotski slogi; 20: Prenos z Dunaja; 22: ćas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Torek, 3. niajn. 11.30: Šolska ura: Nas mladinski tisk (Marjan Tratari; 12.15: Plolče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Otročki kotiček, gdč. Vencajz; 18 30: Salonski kvintet; 19.30: Dr. Iv. Oratenauer: Nemščina; 20: Plošče; 20 IT: Havdnova proslava mariborsko Glasbene Matice i prenos iz Maribora): 22: Cas. poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa, za naslednji dan. Marsikoga spoznamo šele po prarnih besedah; zato prazne besede niso vedno prazne. #fyp^E?51a*k Za nremnosr^ dokaze iskrenega »očutja, ki smo jih prejeli povodom prernne ,7gube našega srčuo ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda Danes ob 4., 7. in 9. zvečer v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Veseli manevri Najsijajnejsa vojaška komedija in opereta. — Humor, petje, smeh in zabava! PAUL. HtiKBiGER — FRITZ w VMPERS — LUCIE ENGLISCH Ob najnižjih ljtuNkih eesnah! Zvočni kino Ideal a, elcGtrctehn. poci|«£r»si2o, pose&fnt^o, clrc. uvetnffia * dva, in da hi nekaznovano resnico, namreč da je bila moj* hn"! \ toda jaz hočem storiti vse. da p'1 "m to bridko resnico svetu in rad' k mi. Prizanesli hočem nienen»» na tudi svojemu samoljubju vas torej, da mi odkrito m h poveste, koliko morete mcv spevati k rnarkizinemu gosnn Ostanem nri Klari, ker nočem napravili iz dobro vz^nienera potepinko. Nikar se v tem nogi prepirajte z menoi. Vem. da vel strastnega kvartopirca in da s kartah enako spretni kakor srečn ra potrebuje na mesec pet tisoč tankov. Vse drugo preskrbiva medve. onn in jaz. Ce hočete torej odpotovati kam na letovišče, kjer najdete ljudi, ki bodo hoteli z vami igrat;, vas pusr K'.arr samega na pot. To so moi* pogoji in rmsHm. da bo najpametneje sprejet7 jih. Sicer bom pa prisiljena prosit? svojega pravnega zastopnika, naj napex* sa-nem vim "az -r|- *' U. '< hi ie /a uri la- proti vam prujes. kj seai v\i:u ga i omenila. Markiz je upoštevat d« ahko žena« kakršna ie njegova n ta$Ča. kakršna jc gospa de Manila.-, p vso;! sam«) dvigneta njeffov ui*tod Zato ie odgovoril ponosno: — Žetim, da najame ti hSo Spre.e-mati hočem mnogo COSt^TS ko sem M še fant. je bilo ro mogoče nniO ¥ rt * omejen: meri. Zdaj. ko Imam dve ta ■ dražestni dami. ki hi iMco sn-ejemai goste, mi ie mno£fl ležeče n? tem. da poleno razorim svoie 've/e. — Bistroumen mn/ sre t« /p; ; j se prilagoditi razmeram 1'aiT mark ic dejala gospa de Marillac: podaia je svojemu zetu roko. k: 0 ie ta spnšthi-vo poljubil. - Sicer pa n sem p vala od vas nič drecefK — To ie re^ nrav figer. — je de-iala gospa de Manilac snnti. pri sebi, - spreten ie tako. di nu POtegnifi kremplje nazaj kadrr se mu zd' n.v irebno: bilo h pa neva nc če bi se •up pustili razoroži -er \<- mu Prepustili na milost in nemilost Bogme, prepričana sem. da bi jživu. če h; me mogel požreti Gospa de Maril'ic ni sluihv da govori čisto resnico. Cez neka i časa }i e markiz povedal, da trna zvečer pr;j kakor običajno va/CK sejo. 9tm * >8COVENSKI NAROD- đneSO. aprfl?. Stev O* > mM al i og1asi< Faofco beseda SO p&x>~ Plača me lahke tudi r cnomJcolL Ca odgovor znamko 1 - Na vprašanja brc* mamic« n* ■ eul&HMirtame. - Najmanj** atfZa* Dtn 5-— —• ZIVAO PES ŠPANJOLEO & mesecev star, se je pred tednom dni izgubil. Sliši na Ime >Bill<. — Kdor ga ima, naj proti nagradi sporoči na naslov: Kušar, št. Vid nad Ljubljano. 1778 KUPIM GUMIJASTE CEVI % coL, za škropljenje vrta, ' m (tudi v 5 kosih) — kupi Frane Jenko, Medvode Št. 3. 1781 KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih srnam k od Din ll.OuO naprej. — »MUZIKA <. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 18/T IIPOSOJBMO plošče in gramofone PPODAM ŠOTORI, ČOLNI! Ilustriran katalog je izšel; pišite ponj. B. Kolb, Vizmarje-St. Vid. 1780 VINSKE SODE 13, 15 in 18 hI, dobro ohranjene, ugodno proda restavracija >Stara pošta< v Kamniku. ±782 AUTO »PEUGEOT« mali, pol tovorni, poceni naprodaj. — Poizve se: FlorjančiČ, Nunska ulica 3. 1786 MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T YOUGURT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja .Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne >EvropaSlov. Naroda«. 1770 VTNO ČEZ ULICO Haložan beli lit. Din Rizling > > Dolenjska črnina > > Dolenjski cviček > > Dalmatinsko črno > > Burgundec rdeč > > Muškat sil van ec > > Sadjevec Ia > * Prepričajte se, da se nizkim cenam dobe prvovrstna in sortirana vina le pri S. J. JE RAJ, Sv. Petra e. 88. 47/T 7.— 9.— 9.— 9.— 9.— 12.— 12.— 4.— kljub Najcenejši nakup! konfekcija — moda ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14. 22/r ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 1 (nasproti opere) 19/T NtPMMllNINI MALO POSESTVO hiša, vrt, dve njivi, sadni vrt, ugDdno naprodaj. — Poizve se: Ljubljana, Glince, Tržaška cesta l/I. 1768 ZIDANO HIŠO s 8 stanovanji, gospodarskim poslopjem in velikim vrtom prodam. — Maribor - Pobrežje, Stanko Vrazova št. 23. 1779 SLUŽBE MLAJŠA NATAKARICA z 2000 Din kavcije, želi službo. Prevzela bi tudi kako drugo službo. Naslov: M. Drofenik, Orobelno. 1783 DOBRA ŠIVILJA sprejme takoj učenko. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1690 MLAD SLAŠČIČAR (konditorj, išče stalno nameščen je v finem obratu — bodisi slaščičarni ali restavraciji. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe prosi na naslov: Kari Koren, Zagreb, Hica 39 (Sa listovima L. Vorauer Rabus). 1784 Obupane ženske NE BOJTE SE, čE IZOSTANE MENSTRUACIJA! w% v Vam prinaša pri poškodbah in izostanka me flAMtflfl sečnega perila perijode dolgoletno preizkuse «| "; ' nTo, tisočkrat pnporoče-no zanesljivo u-činkujo- M j." I te sredstvo, ki ni od{M>vedalo tudi ne v naj 1 i "JUL težjih tn trdovratnejših slučajih v nasprotju * i drugimi sredstvi, ki niso učinkovala. Prof. dr. Rettiha »EROSEA«, ki ugodno učinkuje, ne da bi morali svoje poslovanje prekiniti, že po nekaj urab Din 70, xa staro po Ikodbo Din 100, za odporne ženske Din 150, dvojno za staro poškodbo i n odporne ženske Oin 200. U s p e t zajamčen, sicer vrnemo denar! Tisoči £e»n potrjujejo nagal in zanesljiv uepeb t/ejra sredstva kakor tudi povraCnjoče zadovoljstvo. Diskretna poštljatev do pošti. Havelkova ordinačni laborator Praba-Nusie Božetechova ul. 10.-S- N. 1 15 Pošt. sebraoka č- 17. rSR. NAGRADNI BAZPF ki ga prireja ZABAVNI LIST Rešitev matematičnega problema! Letnim naročnikom našega tednika »ZABAVNI LIST< (dva romana, novele, humor, tedenska kronika, praktični nasveti, slikarska galerija v formatu razglednic itd.) plačamo brez izjeme Din 300.— če pošljejo pravilno rešitev sle-aeče matematičn«- naloge ter so naši letni naročniki. Kako rešimo to nalogo? Teh devet polj je izpolniti s številkami od 1 do 9, da dajo pri seštevanju navpično, vodoravno ter poševno vsoto 15. Vsota 15 mora biti zapopadena ćim večkrat ko mogoče, številke se ne smejo ponavljati. Vrstni red številk je poljuben. Rešitev naj bo napisana na čistem papirju. Novi naročniki morajo priložiti celoletno naročnino v znesku Din 50 ali pa jo nakazati po nakaznici. Nagrade se ne bodo izplačevale na podlagi žrebanja, nego dobi vsak letni naročnik izplačan gornji znesek, ki pošlje pravilno rešitev. Rešitve sprejemamo samo do 8. maja 1932. Razdelitev nagrad se izvrši dne 18. junija 1932. Pravilna rešitev ter imena reSilcev bodo objavljena v 20. številki »zabavnega lista« dne 15* junija t. l Prosimo, da pišete naslove natančno in razločno. Rešitev in riaročnino je poslati na: »ZABAVNI LIST«, Uprava, Stra-žiflče pri Kranju odd. D. 7 7 GOSPODIČNA stara 24 let, solidna, vešča slovenščine, nemščine in srbohrvaščine ter strojepisja, išče primerno mesto pri boljši rodbini k otrokom ali v pisarni. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Dobra moč 1757«. SLUŽBO SLUGE za trgovino ali kaj podobnega iščem. Ponudbe na upravo >S1. Naroda« pod i Nekadilec 1776«. VAJENCA s primerno šolsko izobrazbo, zdravega in močnega, iz boljše hiše sprejme takoj Aleksander Obal, trgovina z mešanim blagom in železnino, Laško. 1785 TRGOVEC z večjim kapitalom, želi znanja z naobraženo boljšo trgovko do 32. let. — Dopise s sliko na upravo »Slov. Naroda« j. od »Št. 200/1763«. PESNEGA poznanSTVa z v-'"im, neodvisnim, nad 35-letntm gospodom išče ločenka, ne napačne zunanjosti. Dopise pod :> Harmonija« v maju 1774« na upravo s Slov. Naroda«. STANOVANJE DVEH SOB, kuhinje in pritiklin (po možnosti tudi kupalnico) išče mirna in snažna uradniška stranka. Najemnino plača lahko za tri mesece vnaprej. Ponudbe z navedbo cene najemnine na upravo »Slov. Naroda« pod * Stalen in točen plačnik 1699« KOMFORTNO STANOVANJE parterno, v cetru mesta, obstoječe iz kuhinje, 4 sob in priti-k,;- se odda s 1. avgustom. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Zračno 1752«. DOSMRTNO OSKRBO nudi drž. uradnik, posestnik, mirni, starejši osebi s srednjim premoženjem, varno naloženim. Ponudbe pod »Mirni dom Maribor« na »Marstan«, Maribor, Slovenska ulica 22, 1742 POUK STROJEPISNI POUK 1-, 2- in 3 mesečni večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Začetek 3. maja. Vpisovanje ob torkib m sobotab od 6. do 8. ure zvečer. Šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7 1. 1663 OBČINSTVU NA ZNANJE! Sedlarska in jermenarska obrt Alojzija Breceljnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta I Pri L 3-vu«) se še nadali cene solidne, dobi Hitro in po* preseli „LEVANTE" Kolodvorska ulica 3U Telefon 21-17 GOSPOD SO LE 1 ; uradnik, želi znanje s samostojno inteligentno gospodično do 25 let staro. Resne ponudbe s potnim naslovom poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobrosrčna 1762«. ODPOMOČ! NASVETE! Tudi v težkih življenjskih vprašanjih daje: Posvetovalnica »MARSTAN«, Maribor, Slovenska ulica 22. — Preskrbi tudi naročila. Vpisnina DLn 10. 1766 Moški. POZOR! Spolno slabost KkstrttrHe 1 spor&bo neSkodlji vogm •TAdstv« u oiref>i ter »L* Eros«. Deluje v vsaki tlo redki dobi b prM&rtetajrrini aspebom. Vedrio}« seksoaln-o moč do globoke starosti. N« tdao*e pnsaanj. Cea& 60 Din. □vočnejSt 100 Din. Hav va ordinačni laborator PoŠt. »c bran k a i. 17, csr. Praha Na s te, Boielechova al. 1(V57 & N. 11*. Vallet EXfireSS, Smartinska 24, kavarna »Viadukt«. Sprejema se rudi v trafikah: Florijanska 12, Marijin trg 6 in v shrambi gostilne Figovec (na dvorišču) Zavod za hitro in brezhibno kemično čiščenje, pošivanje, renoviranje, moderniziranje moške ln damske garderobe. Cena kemičnemu čiščenju za moške obleke Din 55.—. za damske plašče Din 50.—, obračanju z moderniziranjem Din 280.—. Garderoba se čisti z najnovejšim sredstvom, ki blagu ne škoduje in se notranja podloga ne pokvari. Likanje in čiščenje klobukov. Pišite, pošljemo iskat! oteli stl^Keš* VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« 2EPNI ROBCI, RAZNA PREDTTSKANA ŽENSKA ROČNA DELA NAZNANILO OTVORITVE! Cenjeno občinstvo vljudno obveščam, da sem otvorila v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 25 v hiši hotela „Tratnik" trgovino z elektroteh. predmeti Imela bom stalno bogato zalogo lestencev, likalnikov, kuhalnih plošč, svetil vseh vrst, raznih aparatov in strojev, inštalacijskega materijala ln žarnic najboljših tovarn. Cene konkurenčne! Postrežba solidna In točna! Za obilen obisk in cenjena naročila se priporoča SLAVKA PETAN prepričajte se, da si v Ljubljani najceneje nabavite dobro in trpežno blago za obleke in perilo, odeje itd. v trgovini M. H. škoSič na Sv. Petra cesti št. 17 Kontenina, kuhinjske brisače itd. od Din 5,- naprej sifon, tisk, oxfort za srajce > » 6.- » deleni, pralne svile za obleke » > 10.- > platno za rjuhe itd. » » 16.- > volneni štofi » > SO.- » Chrep de Chine » » 57.- » Žene! Ne vznemirlaite te zaradi motenj in pri izostanku mesečnega perila, ker vam že po eni uri pomaga tudi pn zastarelih, težkih in celo brezupnih primerib M zajamčeno vselej »PeridoU, zakonom zaščiteno sredstvo. Samo to sredstvo učinkuje mM res zanesljivo in blago ter ga strokovnjaKi edino priporočajo. Sredstvo, kj je absolutno H □ eSkodljivo zdravju in delovni sposobnosti žen. Samo to dobro preizkušeno sredstvo, |B ki ga priporočajo najstarejši in solidni strokovnjaki, vam lahko jamči za zanesljiv B9 uspeh. Zaupajte nam in zopet boste pomirjeni, na tisoče zahvalnih pisem, ki smo jih B| prejeli, je naše jamstvo. — Cena Dtn 70.—, močnejše Din 130.—, specijalno sredstvo j za zastarele primere po 200.— in 250.— Din. Uspeh zajamčen, sicer vrnemo denar. Diskretno za vnaprej poslani znesek pošilja zdravilo Strokovni laboratorij AIDE - IIAVELAA, PRAGA, Vinohradv, Slezska 116, odd. poštni predal 28. — Strokovni nasveti brezplačno. SO BO S LIKAR ŠKA pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in konkurenčno izvršuje JOSIP MAJUV, d. t o. z., Ljubljana, Dunajska cesta st. 9. — TeL 30-68 51/T Tednik »ZABAVNI LIST« z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic, Stražišče. — Posamezna številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T ZA KROVSKA DELA se priporoča krovec franc javormr, Moste, Zaloška cesta 68. — Delo solidno in poceni 1655 RESTAVRACIJA-KA VARNA »LJUBLJANA« KKK, OTOK KRK Izmed najlepših kopališč na ">toku Krku in s peščenim kopališčem brez blata ter romantiko nadkriljuje marsikatero svetovno kopališče. — Restavracija »Ljubljana« je edino slovensko podjetje na tem otoku. Slovenska kuhinja, strogo solidna postrežba. Penzion z vsemi taksami od Din 55.— do 62.— za osebo na dan. — Sezona s. prične s 25. marcem in traja do 31. septembra. Za številen obisk se priporo a Uprava »Ljubljane« Brzojavi: »Ljubljana«, Krk, Jtok Krk. 38/1 TRPEŽNI AFRIK MODROC1 samo Din 200.— spalne fotelje, fino Izdelane, Din 1300.— prodaja RUD. SEVER, ,LJUBLJANA, Marijin trg; 2 Telefon 2622 Nov poklic za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoii Din 1500 mesečno, ker oapieteno ola.go prevzamemo; pia-iamo trud za pletenje ud lo bavimo prejo za prede-anje. Pišite po brezplačne prospekte še danes ia: Domača pletarska ln-lustnja Nr, 11 Josip &a~ lis, Maribor, Trubarjeva Ll OGLASI" V,SLO V. NARODU1 Zakaj? naraščajo dan za dnem, množi se pa tudi število naročnikov. Zakaj ? Ker so oglasi v našem listu najcenejši, ker jih ob popoldnevih čita vsa Dravska banovina, saj je »SLOVENSKI NAROD« edini popoldanski dnevnik v Sloveniji. Oglašujte tudi vi v tem najstarejšem uglednem slovenskem dnevniku, ki izhaja že 65 let UPRAVA »SLOVENSKEGA NARODA« V LJUBLJANI, KNAFLJEV A ULICA ST. 5 Izdelujejo se najnovejši modeli o-trosMh vozičkov, razna najnovejša tvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko, »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokotes m otroSkih vozičkov, Ljubljana, Kar lovska cesta 4L OTOMANE modroce, zimnice, modroce na vzmeti (federmodroce)* zložljive postelje, mreže in vsa tapetniška defa vam nudi najsolidneje F. S A JO VIC, LJUBLJANA, STARI TRO S Birmanska darila NAJCENEJE PM St. JAPELJ, zlatar Ljubljana, Dunajska cesta 9 Naznanilo Cenj. občinstva vljudno naznanjam, da sem prevzel s 1. majem staroznano gostilno v HOTELU »TRATNIK" v Ljubljani, Sv. Petra cesta St« 25 kjer bom točil najboljša, garantirano pristna dalmatinska in domača vina. Primorska in domača kuhinja. Mor«rke rfbe, bakala ter mrzla jedila vedno na razpolago. Za obilen obisk se priporoča M. Radilović IT AR KAROIn Wol£ova št. 12 Najmodernejše Couch-zoSe po ravno prispelih načrtih Prometni zavod za premor d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrbe KOVAŠKI PREMOG ™ livarniski, plav-lvv^8 zarskj in plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUB! J\m. Miklošičeva cesta št 151. Urejuje Joatp Zupančič, —. Za »Narodno Qa Karao« Fran JezerSek. — Za upravo ia inaeratzu del usta; D ton