KULTURNO POLITIČNO GLASILO ■ V , ' ■' v: -V 1 Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenturt LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 15 CELOVEC, DNE 9. APRILA 1970 GENA 2.50 ŠILINGA Govorke o spremembah v Moskvi V Moskvi ugibajo o premikih na vrhu V krogih zahodnih opazovalcev v Moskvi se že nekaj časa širijo govorice o morebitnih premikih v sovjetskem vrhu. Opirajo se na dejstvo, da sta zadnji teden zbolela kar dva najvišja člana sovjetske vlade, tako da sta morala v nedeljo odpovedati svoje obiske. Iz krogov japonske diplomacije v Moskvi so v soboto objavili, da se je moral ministrski predsednik Kosigin podati v bolniško oskrbo, medtem ko sta sovjetska tiskovna ageneja TASS in moskovski radio javila še isti dan, da je državni predsednik Podgorni odpovedal obisk na Japonskem, kjer naj bi bil navzoč pri slavnosti ob sovjetskem dnevu na svetovni razstavi v Osaki. Premier Ko-sigin pa bi se moral srečati s posebnim odposlancem japonskega ministrskega predsednika Sata; odposlanca so odpravili s pojasnilom, češ da ima Kosigin težave s poslabšanjem po nahodu. Avstrija čaka že devet let za vstop v EGS Prvič, odkar je bil za novega zveznega kanclerja začasno imenovan voditelj avstrijske socialistične stranke dr. Bruno Kreisky, je le-ta v sredo, 25. marca, zvečer, v televiziji z vso jasnostjo zavzel stališče do prihodnje avstrijske integracijske politike: »Ne preostane nam nič drugega, kakor da gremo po poti, katero so nam začrtali naši prejšnji politiki.« Tudi najnovejšim očitkom in napadom s sovjetske strani je dal dr. Bruno Kreisky pravi odgovor: »Avstrijska vlada in parlament določata svojo nev-tralistično politiko čisto sama. Vesta in poznata dolžnosti, ki jima jih nalaga ta politika, zato ne potrebujeta nobenih opominov.« Podobno je izjavil bodoči načelnik Avstrijske ljudske stranke dr. Hermann Wit-halm. Tako lahko računamo, da bodo novi možje ohranili integracijska prizadevanja, katere je gojila zadnja leta enobarvna vlada Ljudske stranke. Avstrija se je končno približala cilju, za katerim je stremela devet let. Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti bo, kot predvidevajo na Dunaju, morda le v kratkem proučil tako imenovano avstrijsko poročilo ter odprl pof k pogajanjem, katerih zaključek naj naši deželi omogoči vstop na področje šestorice. Za enkrat je Avstrija zaprosila EGS splošno zmanjšanje carin za 30 odstotkov, ter olajšave za izvoz poljedelskih in industrijskih proizvodov. Prvotna želja naše države je bila, da bi se carina zmanjšala za 40 odstotkov v dveh stopnjah: v prvi na 25 in v drugi za 15 odstotkov. Končno je bilo dogovorjeno, da se komisiji EGS predloži znižanje carine za 30 odstotkov, in sicer 15 letos, 15 odstotkov naslednje leto. Na prvi pogled se zdi, da sta zmanjšanje carine in pristanek na olajšave v prid Avstriji v zvezi z izvozom njenih poljedelskih proizvodov samo vprašanje kratke dobe. Avstrijski gospodarski izvedenci pa menijo, da bodo dosego tega »cilja« spremljale še številne in velike težkoče. Največji problem je v tem, da je naša država članica Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA: sem spadajo še Švica, Portugalska, Danska, Švedska, Velika Britanija in Finska). Povsem mogoče je, da bi katera od članic EFTA »pretihotapila« svoje proizvode na trg EGS po znatno nižji carini od one, ki bi jo morala plačati pri neposrednem izvozu v dežele efta. Druge težave so v poljedelstvu. Tu gre zlasti za izvoz teletine in nekaterih mlečnih izdelkov iz Avstrije na področje EGS. Od Evropske gospodarske skupnosti naša država zahteva, da njen izvoz agrarnih produktov obravnavajo tako, kot je bilo tedaj, ko skupno tržišče še ni postavilo svojih pregraj. Vobče smatrajo, da je izključeno od EGS pričakovati veliko popuščanja. Če omenimo na tem mestu stališča iz različnih krogov šestorice, potem so možnosti Avstrije, da bi dosegla s tem gospodarskim tržiščem »pogodbo največjih ugodnosti«, v razmerju 5:1. Sam francoski zunanji minister Maurice Nehuman je z diplomatsko spretnostjo izjavil: »Treba se je z novo avstrijsko vlado pogajati, pogovori pa se nikakor ne smejo prejudicirati.« To zadržanje ponovno jasno Potrjuje dejstvo, da Francija še zmerom ni 1‘ogvc kako naklonjena avstrijskim željam. Razlog je lahko dognati: zaradi Avstrije si Vendar Francija noče pokvariti odnosov do Sovjetske zveze. Poleg poljedelstva pa je tudi avstrijska Poleg Podgornega in Kosigina naj bi zbolela še dva najvišja člana politbiroja sovjetske partije, in sicer ideolog komunistične partije Suslov ima tuberkulozo, medtem ko predsednik sindikata Šeljepin boleha na jetrih in leži v bolnišnici. Istočasno obolenje kar štirih najpomembnejših članov politbiroja, pa po mnenju opazovalcev ni slučajno. Nekateri zahodni opazovalci menijo, da se v vodstvu zares nekaj, dogaja; ob vsem zgoraj navedenem namreč ugotavljajo, da je tudi ,pred padcem Hruščova prišlo do ostrih kritik na račun njegove gospodarske politike in da so njegov padec spremljale spremembe v vrhu. Suslov, Šeljepin in član politbiroja Ma-zurov, naj bi po poročilih iz moskovskih Svetovna javnost je z zaprepaščenjem /vedela, da so v nedeljo ponoči v Gvatemali gverilci na barbarski način umorili zahodnonemiškega veleposlanika grofa Karla von Spretija. Diplomatovo truplo so našli pozneje v neki zapuščeni koči. Zdi se, da je bil umorjen z dvema streloma v sence. Tajna organizacija (FAR) gverilcev, ki je pred desetimi dnevi ugrabila nemškega diplomata, je svoje pretnje, če vlada ne bo izpustila na svobodo 25 -političnih jetnikov, in plačala odkupnino, v našem industrija izrazila željo prodreti na trg šestorice. Naša industrija, ki je lansko leto doživela največji razcvet v svoji zgodovini, se zmerom bolj usmerja proti EGS, kar je tudi jasno, če pomislimo na velikanski vpliv zahodnonemškega kapitala pri nas. Kljub prizadevanju, da bi povečali trgovinsko izmenjavo z EFTA, smo skoraj polovico svojega izvoza usmerili v dežele Evropske gospodarske skupnosti. Avstrija je vse dotlej pokazala zelo veliko potrpljenja, saj je od tedaj, ko je predložila prošnjo za asociiranje z Evropsko gospodarsko skupnostjo, preteklo že devet let. Razvoj avstrijskega gospodarstva in beograjskih krogov ostro kritizirali gospodarsko politiko premiera Kosigina in vodjo partije Brežnjeva. Te vesti je kasneje predstavnik sovjetske vlade zanikal, vendar v taki obliki, da se da iz tega sklepati, da vlada v Kremlju zares »neka negotovost in nemir«. Moskovski politični opazovalci vedo tudi povedati o reorganizaciji propagandnega aparata partije im vlade. Medtem ko -se vesti o obolenju sovjetskega državnega poglavarja in ministrskega predsednika še nadalje širijo, je vodja sovjetske partije Leonid Brežnjev v -nedeljo zaključil uradni obisk v Budimpešti. Brežnjev se je skupaj z ostalimi zahodnoevropskimi komunističnimi voditelji udeležil proslav ob 25-letnici osvoboditve Madžarske. denarju okrog 17 milijonov šilingov, uresničila. Umor grafa von Spretija je hudo poslabšal odnose mied Bonnom im Gvatemalo. Nemška vlada je sklenila, da odpokliče svojega odpravnika -poslov in osebje poslaništva. Zunanji minister Scheel je izj.avil, da pomeni odpoklic »zamrzn-jenje« odnosov z Gvatemalo. Po umoru v-on Spretija hočejo vsi v Gvatemali pooblaščeni tuji diplomati demonstrativno zapustiti deželo, kajti boje se, da je pokazal, da lahko, pa čeprav je tu in tam še precej šibkih mest, v svojem dinamičnem razvoju doseže mnogo koristnega za se. Prav gotovo je avstrijsko gospodarstvo v preteklih letih, tudi brez skupnega tržišča, močno napredovalo in porastlo. Toda tej porasti so začrtane gotove meje, saj se pri razširjenem skupnem tržišču vedno manjša. Ta dejstva pričajo, da je za Avstrijo zagotovitev pogojev v trgovinski izmenjavi z EGS prvorazrednega, če ne življenjskega pomena. Za začetek pa bi bili že zadovoljni, če bi dosegli vsaj mali sporazum s skupnim tržiščem. B. L. tudi cini ne bi postali žrtve ugrabiteljev. Svet j-e vse bolj zaskrbljen zaradi nove vrste nasilja. Po mednarodnih določilih so diplomati nedotakljivi in jih ne smejo preganjati zaradi incidentov, do katerih pride v državi, kjer službujejo; očitno pa -niso Grof Karl von Spreti zaščiteni pred ugrabitvami, tako kot niso zavarovani običajni potniki pred ugrabitvijo letal ali podtikanjem bom!b. Letos ugrabljajo v latinsko-ameriških državah, kjer je to postala taktika bojevanja gverilcev, diplomate iz ZDA, Japonske, Švice, Paragvaja in Zahodne Nemčije. Združene države sprostile trgovino s Kitajsko Kot poročajo iz Washingtona, je ameriška vlada v določeni meri ustalila trgovinske odnose z rdečo Kitajsko, ker je sprejela načelo, da bodo veljali isti osnovni pogoji, kot obstajajo že s Sovjetsko -zvezo. Za Združene države Amerike j-e doslej veljala popolna zapora izvoza blaga. Uradno so ZDA razdelile blago na 2.829 vrst raznega blaga, od katerih so doslej: lahko izvažali samo deset: tisk, plošče, -knjige, koledarj-e, glasbeni papir in ilustrirane knjige. V Sovjetsko zvezo pa lahko izvažajo preko tisoč raznih vrst blaga z izjemo izdelkov, ki bi lahko krepili sovjetsko vojaško moč. Združene države Amerike so naredile prvi korak k izboljšanju gospodarskih odnosov s Kitajsko lani julija, ko so dovolili svojim turistom, da prinesejo blaga v vrednosti po deset dolarjev na osebo z obiska na Kitajskem in decembra, ko je ta količina postala neomejena, seveda če gre za osebno uporabo in ne za trgovino. Brandt ne zavrača osnutka ZRN in NDR Zahodnonemški zvezni kancler Willy Brandt je v intervjuju listu »Štern« v Bonnu izjavil, da je pripravljen, se ra-zgo-varjati z vzhodnimi Nemci tudi o osnutku pogodbe, ki jo je -pripravil vodja vzhodnonemške partije Ulbricht, čeprav, je mnenja, da ni to najboljša osnova za ureditev odnosov med Zvezno republiko Nemčijo in Vzhodno Nemčijo. Po drugi plati je Brandt obžaloval, da se mora pri uresničevanju svoje -politike boriti na -dveh frontah: na vzhodu im v sami deželi proti -krščanskim demokratom. Prvo oporišče Iz Was-hiinigtona je sporočil tajnik vojnega letalstva Robert Seamans, da bodo Združene države Amerike že junija, ,in ne konec leta, kot je bilo objavljeno, zgradile prvo oporišče za medcelinske rakete z več-jedrskimi naboji (MIRY). Koncert Tržačanov v Št. Jakobu v Rožu Naše rojake vabimo na zelo zanimiv KONCERT TRŽAČANOV, ki bo v nedeljo, 12. aprila, ob 14.30 (pol treh) Dopoldne v Farnem domu v Št. Jakobu v Rožu. Sodelujejo: 1. Miramar Junior (skupina harmonikarjev pod 15. letom); 2. Mladinski zbor Slomš ek ob spremljavi orgel, kitar (20 mladincev); 3. Ansambel Slomšek (saksofon,'4 kitare, orgle); 3. Cerkveni pevski zbor Slomšek iz Bazovice; 5. Gervasio Marco-s i g n o r i, znani italijanski harmonikarski solist; 6. Miramar Senior (skupina 15 do 20 harmonikarjev, orgel, bas kitare). Ljubitelji petja in harmonike ste prisrčno vabljeni, da pridete in napolnite Farni dom, kajti deležni boste umetniškega užitka, ki vam bo ostal dolgo v naj lepšem spominu! Bonnski veleposlanik barbarsko umorjen SIS OD TEDNA DO TEDNA DR. DRAGO ŠTOKA PREDLOŽIL V TRŽAŠKEM DEŽELNEM SVETU DVA ZAKONSKA OSNUTKA Tržaški deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je izredno aktivna osebnost. Pred kratkim je predložil deželnemu svetu v Trstu dva zakonska osnutka. Prvi se tiče spremembe deželnega zakona, ki se nanaša na deželne posege za razvoj kulturnih dejavnosti in na prispevke za ohranitev, ustalitev in okrepitev bibliografskega, zgodovinskega in umetniškega bogastva ter na razvoj univerzitetnega pouka in znanstvenih raziskav v Furlani jii-Julijski krajini. Drugi zakonski osnutek pa se nanaša na deželni zakon o ustanovitvi deželnega gospodairsto-socialnega odbora. Prvi zakonski osnutek vsebuje samo en člen, ki se naj spremeni takole: »Dejavnosti in pobude, ki se tičejo kulturnega bogastva slovenske jezikovne manjšine in drugih narodnostnih ter jezikovnih skupin v deželi«. V obrazložitvi tega zakonskega predloga pravi dr. Štoka, da se v deželi priznajo enake pravice in ravnanje vsem državljanom katerekoli jezikovne skupine. Tudi drogi zakonski predlog vsebuje samo en člen in naj se spremeni takole: »Štirje izvedenci v gospodarskih in socialnih zadevah, kii jih določi deželni odbor, in izmed katerih je eden izvedenec za gospodarska in socialna vprašanja slovenske jezikovne manjšine.« V obrazložitvi tega zakonskega osnutka pravi svetovalec dir. Drago Štoka, da je gospodarsko-socialni položaj državljanov -slovenskega jezika -nujna sestavina v -volbčem gospod a-rsko-social-inam Okviru -dežele, zato je jasno, da je itreiha vključiti v ta odbor strokovnjaka, Iki la-liko tolmači -ta položaj, KONCERT IN DRŽAVNI UDAR Predsednik revolucionarnega sveta in libijske vlade, -polkovnik Gal-ij trdi, da je bil državni udar, 'ki so ga v Libiji izvedli I. septembra, lani dvakrat preložen. Po prvotni zamisli naj bi udar izvedli 12. marca. Toda tistega večera je bil v Tripoliju koncert slovite arabske pevke O m e Kolsume. Koncert je trajal pozno v noč, med poslušalci pa je bilo tudi nekaj ljudi, ki naj bi jih aretirali. Tako so datum udara premaknili na 20. marec, potem pa so ga preložili še za pet mesecev. Te podatke je Gadafi povedal v vrsti člankov, ki jih objavlja časopis »Al Saur-a« o zgodovini državnega udara 1. septembra 1969, ko so odstranili monarhijo. RUMORJEVA KOALICIJA VLADA LEVE SREDINE Že v prejšnji številki -našega lista smo -poročali, da se je Italijanom -le posrečilo sestaviti novo vlado, po skoraj dva meseca trajajoči krizi. Ne Moro ne Fanfani nista uspela sestaviti koalicijske vlade leve sredine, pač ipa se je to posrečilo Ru,morju; ni -dv-om-a, -da je pri tem odigral važno vlogo pritisk javnega mnenja na stranke, ki so se končno zavedle velike odgovornosti ter popustile v svojih zahtevah. Vsekakor je sedanja vlada, ki jo sestavljajo pristaši štirih strank, močnejša, kakor je bila prejšnja iz samih krščanskih demokratov. V novi vladi je 17 pristašev krščanske demokracije, 6 socialistične stranke, trije socialnih demokratov in en republikanec. Glavni tajnik socialistične stranke De Martino je zasedel mes-to podpredsednika vlade, ni pa v njej izkušenega političnega voditelja P. Nen-nija, ki je bil v prejšnji koalicijski vladi minister za zunanje zadeve ter je na tem mestu nastopil s pobudami, ki -so- zbudile veliko pozornost po vsem svetu. Tu-rinski list »Stampa«, je pisal, da se je Nen-ni moral odpovedati mestu zunanjega ministra, na katero je -prišel Aldo Moro, ker se bo nova vlada pogajala iz Vatikanom glede razlage konkordata v zvezi z zakonskim osnutkom o razporoki ter bi Ne-nni kot so-cialist in popoln laik ne bil ustrezal tej nalogi. Krščanska demokracija j,e izrecno postavila Rumorju ta pogoj. Pariški »Le Monde« obžaluje, da je do tega prišlo in da ni bilo Nenniju prihranjeno to razočaranje. V novi vladi je tudi Doinat-Catti-n pristaš levega kri-la krščanskih demokratov in vnet branilec koristi sindikalnih organizacij, ki je hotgl imeti celo dva resorja. Moro je tudi precej blizu levice v svoji stranki. VAŽEN SKLEP JUGOSLOVANSKE VLADE O ENAKOPRAVNOSTI JEZIKOV IN NARODNOSTI Iiz Beograda- javljajo, da je zvezna jugoslovanska Vlada n-a seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča proučila poročilo o izvajanju resolucije o uresničenju ustavnih -načel o enakopravnosti jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije v zveznih predpisih in delu zveznih organov in sprejela ukrepe, ki na-j, pospešijo uresničenje teh -načel. Zvezna vlada je naložila vsem zveznim organom -in organizacijam ter samoupravnim organizacijam, katerih delovanje zajema celo Jugoslavijo, da bo 1. julija letos s svojimi normativnih samoupravnimi akti uredijo način izvajanja osnovnih načel o enakopravnosti jezika in pisave v svojem območju. Ti predpisi -morajo zagotoviti enako-pravno uporabo jezikov narodov in narodnosti pri izdelavi gradiva in da se dopisovanje med zveznimi organi ter organi in organizacijami opravljajo izključno v ustreznih jezikih in pisavi. Zveznim organom je naloženo-, da ustrezne organizacije sprejmejo tudi kadrovske, materialne, finančne in tehnične ukrepe, ki naj zagotovijo enakopravno uporabo jezika narodov in -narodnosti Jugoslavije. ARAFAT: »IZRAEL NE BO SLAVIL ZMAGE« Vodja osvobodilne organizacije »Al Fa-tah« Arafat je izjavil, da n-a Srednjem vzhodu ne more biti m-iru, ki bi preslišal zahteve palestinske revolucije. Če bi sprejeli kakršnokoli rešitev brez soglasja Palestincev, bi -izbruhnila državljanska vojna. To je Araf-at izjavil v intervjuju za britanski list »Sunday Telegrap-h« v Amanu. Kot piše britanski list, je glavn-a zahteva palestinske revolucije, odpraviti sionizem in ustvariti palestinsko državo v njenih zgodovinskih -mejah, kjer bi Arabci, Židje in kristjani živeli v polni enakopravnosti. Arafat je v intervjuju sicer dopustil možnost, da arabske vojske ne bi vzdržale -izraelske bliskovite vojne, poudaril pa je, da Izrael ne bo nikoli slavil zmage. »Lahko izgubimo dvakrat, trikrat ali štirikrat. Izraelci lahko izgube samo enkrat.« Po mmenj-u gverilskih voditeljev boj ne bo trajal samo nekaj let, ampak desetletja. ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA V BERLINU Velik političen dogodek zadnjega časa je bil prvi sestanek veleposlanikov Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Francije in Sovjetske zveze v ameriškem delu Zahodnega Berlina, ki je bil -nekoč sedež »Poveljstva« medzavez-niškega sveta za Nemčijo. To je prvič, da so se -po enajstih letih sestali predstavniki štirih velesil, da bi razpravljali o položaju v bivši nemški prestolnici. Sestanek je trajal tri ure. Predsedoval mu je ameriški veleposlanik v Bonnu Rus-h, ki je prvi v imenu svoje vlade prebral načelno izjavo o problemih Berlina. Isto so nato storili še britanski predstavnik, francoski in sovjetski veleposlanik V NDR. Predstavnik ameriške delegacije je po sestanku povedal, da so bili razgovori strogo zaupnega značaja in da zato ne bo poročal o -poteku srečanja. Pač pa so objavili kratko uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da so štirje veleposlaniki sklenili, da se ponovno sestanejo 28. aprila. Kraj sestanka ni bil napovedan, po vsej, verjetnosti pa bo ostal isti. Vsekakor pa je bil dosežen prvi rezultat: uradni predstavnik je sporočil, da so ukinili »Alii-ed trave! board«, urad zahodnih zaveznikov, ki -je izdajal 'pooblastila državljanom Vzhodne Nemčije za njihova -potovanja v -države, ki so članice NATO. ......................................................................................................umu..............................................................im................................................................................... TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO ... ........................................................................HIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIllllllllll.IIIIIIIIIIIMH Illlllllllllllllllltllllllllllllllllll lili lllllllllllltlllllllllllllllllllllHIIIIIII.Illllllllllllllllllllllllll lili.IIIIIIIIIIIII1IIM Dežela pod bajoneti -če se pelješ skozi Grčijo, ti buljijo vsepovsod v doi lepaki, napisi, slike z besedami »Naj živi Grčija«., »Naj živi vstaja«, »Naj živi Grčija -krščanskih Grkov«, »Naj živi švolboda«, -»-Na|j, ži-vi 21. april«. Celo na škatlah za -vžigalice vidiš vojaka v bojni opremi, pod njim rdeč ogenj (kaj -n-eki le pomeni?), nad njim pa razprostira zmagoslavno in Odrešilno svoj-e široke peruti orel iz na stežaj odprtim kljunom. Napis: »-Naj živi 21. april!« IKer ni -svdbode, -se mora o -svobodi govoriti tem več; ker se večina prebivalstva ne strinja -s sedanjo vladavino, ji je treba trenutno- stanje -tem krepkeje vcepiti in zasidrati v zavest. -Na zunaj lepaki, napisi o svobodi, -narodni vstaji proti -grozečemu propadu, na znotraj pritisk, trpinčenje, izpiranje možganov, -na zunaj prijazna lepota prekrasne, s krvjo prepojene gršike zemlj-e, -z neminljivim in neprecenljivim zgodovinskim in duhovnim bogastvom, toplo južno sonce, jiužnjaška gostoljubnost, živahnost, ki te v marsičem -že spominja na levantince, na juitrovo ali, moderno rečeno, orient (Grčijo je Obseval okoli 400 let turški polmesec), na znotraj mračni zapori, miselno omejeni uniformiranci, na zunaj, napredek, n-a znotraj rakova pot v napačno pojmovanje o narodu in narodni slavi. Narodni manjšini Makedoncev in Šip tar jev nimata nikakršnih pravic, le Turki -jih -imajo (iker je pač v Turčiji še nekaj Grkov). Vojaški udar — korak nazaj v zgodovino Dne 21. aprila 1967 je prevzela v Grčiji oblast vojaščina pod vodstvom polkovnikov Papa-dopulosa, Patakosa, Ladasa in drugih, ki so se zbali, da bi Georgios Pa-pandreu ponovno -zmagal pri demokratičnih volitvah. Oče Papandreu, izmagov-alec zadnjih demokratičnih volitev leta 1963, je moral odstopiti zaradi raznih spletkarijo ki so se razpletle leta 1964. Bile so razne častniške zarote, zlasti tajno društvo »Aspida« (»ščit«), ki je baje hotela uvesti v Grčiji levičarsko vladavino; v prvi vrsti pa -so privedle do -tega neprijetnega in usodnega razvoja spletkari j e na kraljevskem dvoru samem. Pravijo, da je kraljica Friderika, -vdova po kralju Pavlu in mati Konstantinova, med ljudstvom precej nepriljubljena,, hlastala preveč -po oblasti. Imela je že -pod svojo oblastjo moža Pavla, hotela je tudi »uspešno« vplivati na mladega Konstantina. Sledile so zmešnjave, stanje je drvelo proti državljanski vojni, vlada se je takorekoč rokovala z vlado. Ko se je stanje nekoliko ustavilo, je prevzela oblast vojaščina. Polkovniki so takoj -uvedli različne ukrepe za »državno varnost«. Odstranili so tiskovno svobodo, razpustili politične stranke, prepovedali zborovanja, uvedli politične procese proti -vsem, ki so »zakrivili korupcijo in narodni -ter državni propad«, zapori so -se polnili, za -zaprtimi vrati zaporov so mučili -pripornike, časnikarje, politike, umetnike, -nqposlušne vojake, v prvi vrsti ljudi., ki so se zdrznili samostojno misliti in svoje misli tudi povedati v javnosti. Svet se je nekoliko razburjal, us-tanovile so -se v tujini posebne organizacije za ponovno vzpostavitev demokracije v deželi najistarej&e demokracije, v Grčiji so padale bombe, a policija, poslušni -suženj vsake vladavine, je zadušila vsako ta-ko gibanje v dom-ovini z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Zelo se bojijo sedanji vladarji »sovražnega« vpliva organizacij na grške se--zonce, ki so -zaposleni v zahodni Evropi. Zaradi -tega j-ih jje -začela politična policija, odeta v obleko civilističnih pravičnikov, tam mnogo straže nadzirati, čeprav -se je vlada -nekoliko zasidrala, je vendar značilen izrek -nekega polkovnika: »Če bi spali samo en -dan, izgubimo oblast.« Zunanjepolitična izolacija Nekatere članice Evropskega sveta v Strasbourgu, -zlasti -skandinavske, so zahtevale izključitev Grčije, ker so ugotovile, da je osnovni predpogj za čla-nstvo v Ev- ropskem svetu demokratična -družbena uiredite-v. Polkovniki, so izstopili -raje kar sami-. Ta izolacija -se je začela kar po »narodni« vstaji 21. aprila 1967. Ugledalo je, da bo to- dejstvo zlomilo polkovnikom hrbtenico, v prvi vrsti gospodarsko. Polkovniki :so -se -skušali nasloniti -na sile tretjega sveta. V izraels-ko-araibski vojski -so podpirali Arabce, -dali -so na -razpolago letala za urjenje libij-sklh pilotov. Demokratični -krogi -so -upravičeno navalili pr-ecej- krivde na m-ladega Konstantina izaradi njegovega zadržanja, ker je ta-ko-j, sledil novim oblastnikom. Decembra 1967 je -skušal kralj obrniti položaj, umor je sipoidletel, kralj je zbežal -z -družino in spremstvom iz Tesali j e v Italijo. Postal je s svojo- -družino vsebina -ra-znih časopisov, ki živijo isamo- še od odstavljenih kraljev m -zadolženih plemičev. Diktatura se je -poostrila, polkovniki -so čistili in še čistijo vojaščino vseh 'kralju vdanih in demokratičnih častnikov. N akloinjemois ti, hlapčevstvu arabskemu svetu -je odklenkalo po napadu arabskih prenapetežev na izraelsko letalo -v Atenah. Bili so mrtvi. Po dolgem oklevanj-u -so obsodili zločince pred .kratkim v Atenah ina -večletni zapor. V zaporih pa tudi ječi cela vojska grških izobražencev iin častnikov. Procesi n-iso -redki, in ravno- v -zadnjem, ki -se je začel na veliki -petek, -grozijo obtožencem hude kazni. Polkovniki sicer hočejo -pokazati na zunaj vso svojo velikodušnost, celo nekaj demokratičnega obeležja so vrinili v proces. Vladavini nasprotni list »Ethnois« (»Narod«), ki je -začel izhajati leta 1913, je prenehal izhajati zaradi -nevzdržnega vladnega pritiska; list je obmolknil tudi za -časa nacistične zasedbe. Že prej sem omenil, da je šlo polkovnikom v prvi vrsti za gospodarsko po-diporo. Zdaj se gradijo lepe ceste, stanovanja, celo-industrija se ustanavlja, za letos pričakujejo skoraj še enkrat toliko turistov kot lani. Oko tujca vidi samo zunanjo sliko, pokrajinske lepote, zunanji napredek, za spoznanje revščine mu je že škoda oči in možganov. Kaj bi se ubadal s problemi tuje države. Bi ne bili tako besno zlorab- ljali demokratičnih svoboščin, pa jim ne bi bilo treba zdaj ječati pod senco bajonetov. Ta igra se je pri Grkih ponavljala že skozi vso zgodovino; ni pa omejena samo na Helene. Pomanjkanje gospodarske podlage Prebivalstvo trpi zaradi ogromnih socialnih razlik. Tu peščica bogatašev, tam množica bede. Podobno- kot dežela; tu nekaj -rodovitnih pdkrajiin (solunska ravnina, T-esali-ja, Argolida in Eii-da), tam skalnata pobočja, prekrasna v svoji kraševski divjosti; a to je premalo za preživljanje vsega prebivalstva. Pomagala bi industrija. Nekaj se dela, a v preteklosti je nezgodni zunanji pritisk, imenovan vpliv, -uničil -preneha t ero ugodno priložnost za zgraditev tovarn in drugih podjetij. Veliko- se govori o milijonskih načrtih bogatih ladijskih kraljev Onasiisa, Niarhosa iin podobnih ter o mastnih ameriških virih, ki so pač le zavohali važni vo-jaški položaj Grčije. Nekdanji ministrski predsednik Ka-ra-manlis, po mnenju številnih Grkov e-clini spo-sobini politik, sedaj v izgnanstvu v Parizu, je v svoji policijski -državi dal deželi vendar neko zdravo 'gospodarsko podlago, ki pa se je skrhala za časa zmešnjav, ki so potem strmoglavile starega Papandreuja in pozneje pognale državo v diktaturo. Precej, krivd-e pri tem razvoju nalagajo Grki tudi Andr-aesu Papand-reuju, sinu nekdanjega ministrskega predsednika; a kljub temu se sin Papandreu Skuša zdaj uveljaviti kot vodja demokratične proti-režim-ske organizacije. Nasprotniki režima pa so- -sami razcepljeni, večinom-a nimajo nobenih jasnih predstav, kaiko vrniti in nato ohraniti deželi demokracijo. Po udaru in begu kralja je Grčija po ustavi še vselej kraljestvo. Names-to Konstantina sedi zdaj na prestolu -regent general Zoitakis, enako kot Patakos s Krete (»zvit in prekanjen«). V javnosti se vidijo skoraj povsod -slike Konstantina in Anamarije. Mn-ogo večja od teh -pa je slika Papa-clopulosova, ki jo vidiš vsepovsod, z napisom »predsednik narodne vlade«. To prikaže tudi resnico. Jože Wakounig Vzpon in propad mesta Mahagonnyja Prva avstrijska izvedba na celovškem odru Tačas uprizarja celovško Mestno gledališče svojevrstno delo, in sicer qpero Kurta Weilla »Vzpon din propad mesta Mahagonija«. K temu moramo takoj pristaviti, sikusno kopljete. Na razstavi »GOST 70« razstavlja Klafs v hali ti, stojnica 111. Interes kupcev je več ko zadovoljiv. Na razstavi „Gost 70“, hala 6, stojnica 111 se lahko v savni kopate NI GASTRONOMSKE RAZSTAVE BREZ KOVA RAZSTAVNI PROSTOR, VZHODNA STRAN, STOJNICE ŠT. 101, 102 IN 103 Kvalitetno pohištvo, izredne cene, nadpovprečni program — ti trije pojmi karakterizirajo v enem stavku razstavo znane beljaške tvrdke. Lanski številni obisk ie dal tej domači tvrdki povod, da je svoj delež pri razstavi razširila. Na 160 ms razstavnem prostoru ima obiskovavcc nadpovprečni pregled najrazličnejše opreme. Tujske sobe od KOVA-pohištva so daleč naokrog znane. Približno 300.000 do 500.000 tujcev je je prenočilo na KOVA-posteljah. Za vsakoletno razstavo je mnogo razvojnega dela. Predvsem se poskuša ugoditi vsem popravnim predlogom od strani gostilničarjev. Razstavo „GOST 70” pa ne obiskujejo samo gostilničarji, temveč vse več prihaja interesentov iz privatne sfere, že zdaj moremo reči, da ie razstava obroč stalnih obiskovavcev že davno prebila. S tem je tvrdka KOVA tudi računala pri sestavljanju svojega razstavnega programa.. Novice iz leta 1970 so za obiskovavca velikega pomena in ravno koje od tvrdke KOVA imajo pečat bodočnosti in moderne oblike, šolani strokovnjaki dajejo svoje izkušnje v službo in korist odjemavcem in se veselijo, da vas morejo tako rešiti vaših opremnih skrbi. Prospekt v barvah posreduje obiskovavcu majhen pregled delovne zmožnosti te domače tvrdke. Razumljivo vas more tudi trgovina v Beljaku o vsem obvestiti. Toda premislite vašo prednost: Med razstavo so posebne razstavne cene! lllilš Sima in Ausserw in k ler v pogovoru s podjetnikom Hanzijem Kovačičem F E Ll X AUSTRIA - NA NOVI POTI Kuhinja bodočnosti ne more biti brez globoko ohlajenih jedil FELIX-AUSTRIA kaže na razstavni stojnici firme DORNEGGER v 'lestni hali racionalne uporabe svojih eksponatov, ki jih ima danes na trgu. FELIX-AUSTRIA, največji proizvajalec konzerv v Avstriji, se že dolga |eta bavi z globoko ohlajenimi jedili. S prvim aprilom 1970 so se uveljavili hdelki te tvdrke pod označbo „FELIX-FROST” tudi na Koroškem. Kot Partner za Koroško je bilo izvoljeno znano in na področju gastronomije ‘iobro vpeljano podjetje DORNEGGER iz Beljaka. Prav iz tega vzroka Je podjetje DORNEGGER v novejšem času mnogo investiralo v gradnjo nove hladilnice in v nakup avtomobilov, ki morejo prevažati globoko ohlajena jedila. Kot zadnje leto, tako ta firma tudi letos razstavlja na „GOST 70” svoj )°rtiment v reprezentativni stojnici. Prvo mesto v tej stojnici imajo izdelki ‘trme FELIX-AUSTRIA. Ravno iz tega vzroka je firma FELIX-AUSTRJA v tej stojnici postavila kuhinjo, kjer ima vsak obiskovalec možnost, da se Prepriča o kvaliteti izdelkov firme FELIX-AUSTRIA s tem, da zaužije nekaj pokušenj — tako imenovane mini-menu —, ki jih je pripravil šef kuhinje Husar. Mnogovrstna in bogata je izbira na področju zelenjave in na področju napol pripravljenih jedil, kakor na primer čevapčiči itd. Fa novi način pripravljanja menujev, pri katerem profilirajo predvsem gostilniška podjetja zaradi racionalizacije in ugodnosti cen — ima na vsak način veliko bodočnost. Točno in ugodno dostavo vam garantira firma DORNEGGER iz Beljaka, ki bo obiskovala z modernimi, zato sposobnimi avtomobili, po posebej zato narejenem načrtu vse vasi in mesta od Wolfs-beiga do Beljaka. Felix-priprava menujev si išče čisto novo pot FFLIX-priprava menujev ie čisto nov način preskrbe, ki vsebuje kompleten program pripravljenih jedil tako globoko ohlajenih kakor tudi v dozah za velekuhinje in gastronomska podjetja. Globoko ohlajena jedila so zavita v kartone, ki so prevlečeni z umetnimi snovmi in prideja, preden se dajo na uporabo, v takozvani „Hei!31uft Regencration-gerat”, ki te bil razvit od firme Tvrolia v sodelavi i firmo FELIX-AUSTRIA. En primer tega načina pripravljanja menujev se predvaja tudi v sejmskent hotelu ..GOSTA 70". FFI,IX-AUSTRIA ie do sedaj sestavila 20 različnih menujev. Cena enega rnenuja brez nadalj-irega more konkurirati s cenami kuhinj, ki jih imamo v raznih tovarnah, brez da vračunamo sutivencije od strani tovarne. IM \ V ŠpoU dana ° M E T , ^ ^ A^^strijsiki nacionalni nogometni ligi i? sta bili v soboto na sporedu dve tekmi, ki %ta se obe končali z neodločenim rezulta-v,. ^ t^m. Celovška Avstrija je doma igrala pro-f>0<. tii moštvu "VVattensa samo 0:0 in tako iz-guibila dragoceno točko. Tudi v zadnjem » na lestvici FC Dornbirnu se ni godilo bolj- še: proti VoEST iz Linza je samo remiziral, tako da je ta klub izgubljen za nacionalno ligo. Drugo leto bo moral igrati v nižjem razredu, to je v regionalni ligi. Celovška Avstrija je trenutno na 13. mestu. JUGOSLOVANSKI NOGOMET V nadaljevanju jugoslovanskega nogometnega državnega prvenstva sta igrala slovenska zastopnika Olimpija im Maribor takole: Ljubljanska Olimpija je imela doma v gosteh moštvo Vardarja iz S kopija in ga porazila z rezultatom 2:0 (1:0). Moštvo Maribora pa je prav tako igralo na domačem igrišču v Mariboru, in sicer proti klubu Beogradu, ki je letos skoraj pri vrhu, in ga premagalo s 3:2 (2 : 2). Olimpija ima 12, Maribor pa 21 točk, torej razveseljiva zmaga obeh slovenskih zastopnikov. SLOVENSKI KLUB OLIMPIJA V FINALU Medtem iko se slovenski nogometni klub Olimpija v državnem prvenstvu bori za obstanek v družbi najboljših, ji gre bolje od nog tekmovanje za jugoslovanski pokal. V semifinalu je v Ljubljani premagala zagrebškega Dinama 3:1 (1 : 0). Tako ji je ■uspelo priti v finale nogometnega pokala Jugoslavije. Olimpija bo igrala z beograjsko Crveno zvezdo, ki je v semifinalu premagala niškega Radmčkega 2:0 (2 : 0). Finalni tekmi bosta 20. maja v Ljubljani in 27. maja v Beogradu. Olimpija je igrala z Dinamom izvrstno, bolje kot v vseh dosedanjih prvenstvenih tekmah. Po .prikazani igri itn priložnosti za gol bi bila zmaga Ljubljančanov lahko še bolj prepričljiva. in ftb sueiu ŠAH Sovjetska zveza — ostali svet »Dvoboj stoletja« V veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu se je ob navzočnosti okrog 2000 ljubiteljev šaha pričel šahovski dvoboj Sovjetska zveza — ostali svet. Za sovjetsko zvezo igrajo: Spasski (svetovni prvak), Petrosjan, Kolčno j., Potliga-jevski, Geller, Smislov, Taijmanov, Botvi-nik, Talj, Keres. Za ostali svet pa: Larsen, Fischer, Por-tisch, Hort, Gligorič, Res.hevsky, Uhlmann, Matulovic, Najdorf, Ivkov. Do edinstvenega »'dvoboja stoletja« je prišlo na pobudo Jugoslovanov. V Beogradu so zbrani vsi, ki v šahovskem svetu kaj pomenijo, nastopa pa med drugimi kar pet šahistov, ki so že bili svetovni prvaki. V središču zanimanja je seveda Boris Spasski, ki je tačas svetovni prvak, vendar bo on kot tudi vsa ekipa Sovjetske zveze, tokrat moraila pokazati vse svoje znanje, da se bo ohranila juriša »Izzivalcev« z vsega sveta. V Beogradu vodi Sovjetska zveza Prvo kolo tega dvoboja se je končalo s 5,5 : 4,5 za Sovjetsko zvezo. Za najlepšo partijo v prvem kolu je 'poskrbel Američan Fischer, ki je dobil zato tudi nagrado 1500 dinarjev. Fischer je na deski prepričljivo premagal sovjetskega velemojstra Petrosjan a. Po Fischerjevem mnenju bo sicer Sovjetska zveza verjetni .zmagovalec, vendar bi bil rezultat povsem drugačen, če bi odigrali dvoboj na 20 deskah, ker bi bili lahko poitem izraven Benko, Unicker, Gheorgiu, Kavalek in še nekateri drugi. Rezultat po drugem kolu je 11,5 : 8,5 v korist Sovjetske zveze. Nazvečje presenečenje 2. kola je bila zmaga svetovnega prvaka Sipasskega nad danskim velemojstrom Larsenom., ki je grozili, da vobče ne bo nastopil na dvoboju, če ne bo imel za nasprotnika Spasslkega. Larsen s,e je moral vdati že po 18 potezah. Fischer s je s svojo športno. potezo, ko je odstopil svoje mesto n a prvi, deski Laraenu, pridobil simpatije ljubiteljev šaha,. Pomembna je bila tudi zmaga Najdorf a nad nekdanjim svetovnim prvakom Tal jem. Trenutni rezultat je 19:18 v korist Solvjetske zveze. OWENS JE RAZJEZIL HITLERJA Sluh in voh morskih psov Raziskave v Avstraliji Avstralski proučevalci rib so ugotovili, da morski psi ne marajo pesmic popevkarjev Beatles. Pred novogvinejsko obalo SO' potopili v morje zvočnik, iz katerega se je širila skladba s plošče britanskih dolgolascev. Morski psi so odplavali v divjem begu, nasprotno pa se zdi, da jih Brahmsova glasba nekako privablja. Te in podobne poskuse so delali avstralski znanstveniki z namenom, da bi izoblikovali učinkovito metodo za odganjanje morskih psov iz okolice morskih kopališč. Znanih je nad 250 vrst teh roparic v morju, sicer pa so življenjske navade morskih psov razmeroma slabo raziskane. Raziskovalci so ugotovili, da pse privabljajo k plenu sluh, voh in šele nazadnje vid. Te roparice se zanašajo predvsem na voh. Če zaznajo šume, plavajo- tako rekoč za nosom proti plenu, ki ga šele potem opazijo. Avstralski raziskovalci so skrili med skalnatimi čermi otoka Rangiroa v francoski Polineziji .zvočnike, -iz katerih so odmevali glasovi ranjenih rib ali utapljajočih se ljudi. Kmalu je taim oikoli mrgolelo morskih psov vseh velikosti, ki so mrzlično iskali -plen oziroma hrano, katere kraj jim je nakazoval sluh. Hitrost je bila njihova strast. Hitrost je odločala v dramatični tekmi za olimpijske kolajne in ugonabljala njihovo moč. Jesse Owens, Paavo Nurmi, Fanny Blan-kers-Koen in Emil Zatopek. Johny Wei8-miiller, Dawn Fraser, Murray Rose in Don Schollander. Osem športnih fenomenov je združevalo neprimerljivo hitrost in tehnično dovršenost, sijajno kondicijo in taktično zrelost. In med njimi je brezdvoma največji Jesse Owens. Svet ne bo nikoli več videl atleta, kakršen je bil Jesse Owens, atleta, ki je zmagoval v sprintu na 100 m in v skoku v daljino, toda zmagoval je takrat, ko se je že začela specializacija v modernem športu. Štirje svetovni rekordi Jesse Owens je ostal s svojim svetovnim rekordom 8,13 metrov v skoku v daljino atletski kralj točno 25 let, .saj je Ralph Boston izboljšal njegovo fantastično znamko v olimpijskem letu 1960, medtem ko je 23-letini študent univerze Ohio zablestel s svojo izredno- serijo 25. maja 1935 v Ann Arborju. Njegovo atletsko poletje Njegovo atletsko poletje je bilo leta 1936 senzacionalno. Osemnajst zaporednih zmag! Njegovo slavje v Berlinu je seveda poglavje zaise, kajti Hitler je zapustil olimpijski stadion, ko je Jesse Otvens v dramatičnem finalu s skokom 8,06 metrov premagal nemškega športnega idola Walterja Leich-uima. Tri zlate kolajne je osvojil v sprintu. Tekel je 10,2 na 100 m in 21,1 na 200 ni, toda njegovo zmagoslavje je bilo rezultat pravilnega taktiziranja, saj je dosegel vrhunsko formo prav med olimpijskimi igrami v Berlinu. Četrto zlato kolajno je osvojil v štafeti 4 x 100 m, ki je prebila zvočni zid 40,0! Evropa ni nikoli pozabila atletske serijie Jessa Owcnsa. Ostal je črnopolta strela iz Škripanje z zobmi je nevarno Kronično škripanje z zobmi v spanju lahko pomeni ne le okvaro, marveč tudi ■izgubo zobovja, je rečeno- med drugim v publikaciji ko Inskih zobnih zdravnikov. Pre.isk.aiva je pokazala, da si je 90 odstotkov opazovanih ljudi »zgrizlo zobe«. Pri skupini ljudi s paraden tozo (kronično obolenje dlesni in zobne jamice) so ugotovili 81 odstotkov škripalcev z zobmi. Pisec trdi, da ljudje škriplje jo z zobmi v praktično vseh življenjskih dobah, ko.t vzroke pa omenja živčnost, strah, sovraštvo, napadalnost, prebavne' m-o-tnje in pomanjkanje vitaminov. Vzroki nehotnega škriplj enja z zobmi še -n,is-0' povsem raziskani. Alabame. Marmornato ploščo na olimpijskem stadionu v Berlinu je -medtem že prekrila barvna tančica časa, toda 34 let po svojem štirikratnem triumfu je Jesse Otvens še zmerom nedosegljiv. Walter Scott — Vladimir Levstik: Ivanhoe 5 mm Ko je prior končal svoj spravljivi govor, se je njegov tovariš kratko in pomenljivo oglasil: »Jaz govorim vedno francoščino, jezik kralja Riharda in njegovih dvorjanov; angleško pa razumem dovolj, da, morem občevati z domačini.« Cedric je ošinil viteza z nestrpnim, togotnim pogledom, kakršne je malone redno povzročalo primerjanje obeh tekmujočih narodov; toda spomnil se je dolžnosti gostoljubja in zatajil vsak nadaljnji izraz zamere. Pokazal je gostoma dva nekoliko nižja stola tik zraven svojega in dal nato znamenje, naj prineso večerjo na mizo. Dočim so služabniki hiteli izpolnjevat njegov ukaz, je Cedricovo oko uzrlo svinj ar j a Gurtha, ki je s svojim spremljevalcem Wambom pravkar stopil v dvorano. »Pošljite mi ju semkaj, lopova po tepe n a,« je nestrpno rekel Sas. »Kako to, nepridiprava,« je povzel, ko sta krivca stopila pred dais, »kod sta se klatila toliko časa? Ali je čreda v svinjakih, Gurth, ali si jo pustil razbojnikom in plenilcem?« »Čreda je doma, če vam je prav tako,« je rekel Gurth. »A ni mi -prav, ti lopov,« ga je zavrnil 'Cedric, »da si cele dve uri domišljam bog-vekaj drugega in prisegam svojim sosedom maščevanje za krivico, katere mi niso storili. Vedi, da se 'boš drugič pokoril za take grehe v zaporu, ,z verigami na rokah.« Gurth. ki je poznal gospodarjevo razdražljivost, se ni upal opravičevati; norec pa, zanašajo se na Cedricovo prizanesljivost in svojo burkaško predpravico, je odgovoril za oba: »Bogme, ujec Cedric, nocoj se mi ne zdiš ne moder ne pravičen.« »Ti!« je zažugal gospodar; »pazi, da te ne pošljem k vratarju in ti j,ih ne dam našteti, z bičem, če boš tako malo brzdal svojo norost.« »Najprej naj mi tvoja modrost pove, ali je pametno in pravično kaznovati človeka za tujo krivdo?« je rekel VVamba. »Gotovo ne, bedak,« je odgovoril Cedric. Nu vidiš, ujec, čemu hočeš potem ukle-niti Gurtha, ko je grešnik le Fangs, njegov pes? Prisežem ti lahko, da nisva zamudila niti minute, kakor hitro sva spravila čredo vkup; a Fangs je ni zbral, dokler ni zazvonilo k večernicam.« »Ako je Fangs kriv, obesi ga,« je rekel Cedric, okrenivši se na-glo k svinj ar ju, »in oskrbi si drugega psa.« »Ne zameri, ujec,« je dejal burkač, »tudi to je še daleč od pravične sodbe, zakaj Fangs ni sam kriv, da šepa in ne -more zbrati črede; krivi so tisti, ki so mu odsekali dva paznohta na sprednjh nogah. Uboga žival gotovo ne .bi pristala na to operacijo, da so jo vprašali.« »Kdo se je drznil pohabiti žival, ki je last mojega podložnika?« je vprašal Sas, žareč od gneva. »I bogme, kdo drugi kakor stari Hubert, lovski paznik sira Filipa de Malvosina,« je rekel Wa-mha. »Ujeli so Fangsa, ko se je klatil po gozdu; pravi, da je gonil divjačino, s čimer je kršil pravico njegovega gospodarja, ki je upravitelj tukajšnjih lovišč.« »Pekel naj pogoltne Malvoisina in njegovega logarja!« je odvrnil Sas. »Naučim ju, da ta gozd po »Velikem gozdnem redu« sploh ni več lovišče. A dovolj o tem. Spravi se, lopov, na svoje mesto — i-n ti, Gurth, dohodi drugega psa. Ako se ga drzne paznik dotakniti, storim z njim takisto. Zajec naj bom, če mu ne odbijem desnega kazalca, da ne bo nikoli več napenjal loika. — Oprostita mi, plemenita gosta. Obdan sem s sosedi, gospod vitez, ki so hujši od vaših ne j e vernikov v Sveti deželi. A vaša skromna večerja je na mizi; postrezite si i.n naj vam dobrodošlica sladi preprosto jed!« Toda večerja, ki je stala na mizi, ni bila potrebna gospodarjeve opravičbe. Ponujala se je raznoliko pripravljena svinjina, pečena kuretina, jelenina, kozletina in zajci, več vrst rib ter obilica medenih in sadnih slašči-c. Manjše divje perutnine niso oda-jali na pladnjih, ampak sluge in pažeti so jo nosili na tenkih lesenih ražnjih od gosta do gosta, da si je mogel sleherni odrezati po svoji volji. Pred vsakim uglednikom je stala srebrna čaša, dočim je pilo nižje o-mizje iz velikih rogov. Baš ko naj bi se začel obed, je dvorni k mahoma vzdignil belo palico in' zaklical: »Stojte! — Prostor za lady Rotveno!« Stranska vrata na zgornjem koncu dvorane, tik za gosposko mizo, so se odprla in vstopila je Rowena s četvo-rico spremljevalk. V z lic .svojemu presenečenju in morda celo nejevolji, ker se je varovanka pokazala očem teh tujih ljudi, je Cedric vstal, ji hitel naproti ter jo spoštljivo in svečano spremil k vzvišenemu sedežu na svoji desnici, ki je hi.l pripravljen za gospodinjo. Vse se je vzdignilo v pozdrav; ona pa je vrnila to vljudnost z molčečim poklonom in ljubko stopila k mizi, da bi sedla na svoje mesto. Še preden je to- storila, se je nagnil templjar k opatu in šepnil: »Zlate ovratnice ne boim nosili na turnirju. Ivijsko vino je vaše.« »Ali. nisem rekel?« je odgovoril prior. »Toda .krdtite svojo vzhičenost, franklin vas opazuje.« Brian de Bais-Guillber.t, vajen poslušati samo svoje trenutne želje in nagibe, je vzlic temu opozorilu nepremično upiral oči v 'saško krasotico, ki je nemara tem 'boij. živo vplivala .nia njegovo domišljijo, čim bolj -se je razlikavaila od sultank vzhodnih dež dl. Rovvena je bila vzor ženske skladnosti. Njena postava je bila visoka, vendar pa ne tako, da bi vzlbujala zaradi tega pozor- nost. Vsa n j ena vna.njost se je odlikovala s. prečudno nežnostjo, toda v plemenitih oblikah njene glave in obraza ni bilo ni-kakega sledu o- tisti plehkobi, ki jo pogosto opažamo pri dovršenih lepoticah. Jasne sinje oči, počivajoče pod ljubkimi obrvmi, baš dovolj rjavimi, da so podčrtavale izrazitost čela, ;so se zdele vešče i žarkega i krotkega sijaja, zmožne zapovedovati, a tudi prositi. Daši je -bila takim -črtam milina prirodnejši izraz, se je vendar poznalo, da je dajala v tem primeru vsakdanja zavest svoje vzvišenosti in splošnega češčenja sa-škii gospodični ponosnejši značaj, ki se je družil s prirojenim ter ga oblikovali. Njeni razkošni lasje so bili skoraj lanenosvetle barve in narava jih je zvijala brez velike pomoči v nešteto 'ljubkih, svojeglavih kodrov. Nosila jih j-e prepletene z dragulji; razpuščeni in nepristriženi so pričevali o njenem plemenitem rodu in svobodnem poko len j u. Zlata verižica z majhno relikvijo v zlati puščici je visela mladenki okrog vratu. Lahti je imela gole in okrašene z naročnicami. Oblečena je bila v spodnjo-obleko in životec iz blede morskozelene svile, po vrhu pa je nosila ohlapno i.n dolgo haljo, ki je padala prav do 'tal, s širokimi rokavi pa je segala samo do komolcev. Ko je Rowena opazila, da se upirajo vanjo templjarjeve oči, ki so žarele iz svojih temnih jam nali.k dvojici tlečih ognjev, si je dostojanstveno1 zagrnila obličje s pajčolanom, v znak, da ji očitna isvobod-n-ost njegovega pogleda ni prijetna. Cedric je videl to kretnjo in njen povod. »Gospod templjar,« je dejal, »lica naših saških deklet so- premalo- vajena sonca, da bi prenesla stirme križarske poglede.« »Ako sem storil kaj žaljivega,« je odvrnil sir Brian, »tedaj vas .prosim oproščen, ja — se pravi, oproščen j a prosim lady Rovveno, zakaj globlje se moja ponižnost ne spusti.« »Lady Rovvena,« je rekel prior, »nas je vse kaznovala, ko je zavrnila drznost mo- Veseli dogodki »Kakor vidim, imate vsi že plinske maske.« »In vi?« »Nimam je še. Vem, kje jih dajejo, pa se mi ne zdi vredno čakati tri ure; potreboval je itak ne bom.« »Ne 'bova čakala, ker pojdem jaz z vami.« »Dobro, pa pojdiva!« »Peš ne bova šla. Vprašajte gospoda konzula, saj vam bo rad posodil avto.« Tak pogovor je potekel med vratarjem in menoj, preden sva sedla v eleganten Ford in se odpeljala komaj tristo' metrov daleč, kjer so delili maske. Ne meneč se za kakih dvesto ljudi, ki so nestrpno čakali v vrsti, sva zdrvela naravnost k šefu-deliv-cu. »Dober dan, gospod doktor!« je vljudno a precej samozavestno pozdravil vratar, medtem ko sem si jaz ravnodušno prižigal cigate.ro, kakor bi me vse to prav nič ne zanimalo. Na prijazen pozdrav je vratar povedal, da bi rad še štiri maske, ker jih je včeraj premalo vzel. »Dobro, v redu, gospod, toda prav nič ■se ne spomnim, oprostite!« »Prosim, prosim, gospod doktor, to pri toliki zaposlitvi ni prav nič čudnega. Za konzulat je to, gospod doktor, za konzulat,« je pripomnil vratar in pri tem s spretno kretnjo 'pokazal prati krasnemu ameiri-kanskemu avtomobilu. Kot bi trendi, so bile štiri maske v našem avtu. »Kdo je ta gospod, ki deli maske?« sem vprašal vratarja, ko sva se vračala. »Ko bi ja;z vedel!« mi je z nasihehom odvrnil vratar. »Prvič v življenju sem ga videl. V devetdesetih slučajih mi ta .trik’ uspe. S častjo je dosti laže kupiti ljudi kakor z denarjem. Ako bi šla midva peš in še slabo napravljena, bi naju gospod .doktor’ nagnal na konec dolge vrste, da bi bilo veselje im kakšen val ogorčenj a bi se sprožil pri čakajočih! Tako pa je bil ponosen, da nama je smel izkazati prednost in množici se je zdelo to čisto razumljivo. Tako je, vidite! Osebe na svetu se menjajo, ta, stari, a vedno novi sistem pa ostane neiz-.premenjen.« čudil sem se modrosti preprostega vratarja. Mnogo je na svetu načitamih učenjakov, celo psihologov, ki ne poznajo ne sebe ,ne drugih, 'ta preprosti človek s par razredi Ijudskošolske izobrazbe pa je imel tako širok vpogled v zakone človeškega življenja. To prirojeno znanje je mnogokrat koristilo njemu samemu in drugim, saj je včasih dosegel neverjetne reči, o čemer ,vam bom še pripovedoval, 'ko bo prilika za to. * Kadar doživimo' kaj posebnega, se tega radii spominjamo;. Tako tudi v Košani ,na Primorskem niso mogli pozabiti, 'kako» so začeli sveti postni čas nekega leta, ko vas in mene še ni bilo na svetu. Nisem maral z opisovanjem tega dogodka motiti resnosti posta in spravljati v skušnjavo ljudi, ki gredo k pepeljenju. Danes, ko simo že v veselem poletju, mi vest ine brani pisati o tem. N a pepelnično sredo so se zbrali pobožni župljani v cerkvi in čakali gospoda župnika, da bi jih pepelil, toda gospod je ravno to jutro zbolel. »Daj, mežnar, stopi pogledat v župnišče, kaj je z našim duhovnikom!« pravi sosedova Franca. Cerkovnik Jaka jc šel in našel župnika bolnega v postelji. »Kako je prav, da si prišel. Ves teden se že otepam influence, a prav danes me je zgrabila zares. Tam na mizi imaš bla- goslovljen pepel, vrni se ž njim v cerkev. Vsak naij si sam naredi križ na čelu, ti pa izgovarjaj pri tem besede: .Pulvis es et in pulverem reverteris',« tako je ukazal gospod župnik. Dolgih deset minut je bilo treba, da se je Jaka naučil teh latinskih besed. Vse bi bilo dobro, ako ne bi srečal na potu iz župnišča v cerkev soseda Tonca, ki je peljal kravo k biku. V teku kratkega pogovora z njim (s sosedom namreč) je pa naš Jaka poiabii, kako bo pepelil. Bil je toliko vesten, da ni hotel kaj narobe povedati. Stekel je zopet k bolnemu gospodu, rekoč: »Naj oprostijo, tako in tako se je zgodilo, pozabil sem.« Nervoznega župnika je to nekoliko pogrelo in je pozabljivca ozmerjal: »Bedak si bil in bedak ostaneš.« Cerkovnik pa: »Zakaj mi vendar niso takoj povedali, kako se to po slovensko reče?« Obrnil se je in kot iskra letel v cerkev, kjer so ljudje še vedno potrpežljivo čakali. Ponudil je vsakemu pepel in, ko so se ljudje križali, je on vsakokrat resno in pobožno izgovarjal: »Bedak si bil j n bedak boš ostal.« Ne vem, kaj so verniki mislili, ko so culi tak čuden pozdrav, vem pa, da od takrat dalje ne smejo cerkovniki več pepe-liti. Zdi se mi, da je novica o tem pridrla tudi v Francijo, kjer pravijo cerkovniku »bedeau« kar je vendar tako podobno naši besedi »bedak«. j j- C/OSPOD VINCENCIJ -v j velikemu človekoljubu sv. Vincenci-• V ju Pavelskemu je prišel nekoč možakar, ki je bil znan kot Bogu odtujen grešnik. Sveti Vincencij je skušal tudi za rešitev njegove duše kaj storiti, pa ni bilo uspeha. Ko odhaja, mu Vincencij ponudi sličico z Zveličarjem, ležečim pod križem. »Naredite mi neko uslugo!« pravi možu. »Vsak večer, ko greste k počitku, za hip poglejte to sliko!« »Ali mič drugega?« ga vpraša mož. »Ne, nič drugega,« odvrne Vincencij. »Polčasi boste že spoznali, da so' tudi vaši grehi potisnili Kristusa na tla in ga ne boste ipuistii, da bi ostal še naiprej pod križem.« Molž doma prvi večer res »pogleda to podobico;. »Nič posebnega,« pravi. Ko drugi večer ogleduj-e sličico, misli že z nekoliko večjo; resnostjo. Slika se mu ne zdi brez •vsebine. Tretji večer ga slika že zresni. Neka ne-občutena ginjenost do trpečega Zveličarja ga vrže na kolena in začne moliti. Potoči se mu solza kesanja. Naslednji dan poišče Vincencija. »Ne zdržim več!« pravi. »Rad bi se -spovedal, da postanem drug človek.« Po- dolgi spovedi .se m,u je srce umirilo. Sreča ga je vsega prevzela. (Zbral A. Čadež) j ega prijatelja. Tolaži me up, da bo nasproti sijajni družbi, ki se zbere pri turnirju, nemara manj neusmiljena.« »Ni še gotovo, ali poj deva tja,« se je ‘oglasil Cedric. »Te ničemuimoisti se mi upirajo; tudi moji očetje jih niso poznali, ko je bila. Anglija še svobodna.« »Vziiic temu mi dajte uipati, da vais vsaj 'najina družba zvabi z doma,« je vztrajal prior; »spremstvo gospoda Briana de Bois-Cu liber la ni karsibodi v teh časih, ko je Potovanje tako nevarno.« »Sir prior,« je odgovoril Sas, ».koderkoli sem še hodil po tej deželi s svojim dobrim mečem in zvestim spremstvom, nikoli nisem pogrešal tujega varstva. Ako pojdeva v Ashbv de la Zouche, bova potovala z 'mojim plemenitim sosedbm in rojakom Athelstamom Conningsburškim in s tako družino, da naju ne bo strah ne hajduhov ne fevdnih sovražnikov. — Na vaše zdravje sir prior, to čašo vina, ki upam, da bo prijalo vašemu okusu; hvala vam za vašo 'Prijaznost. Ako se pa tako strogo držite 'meniškega pravila, da vam je kislo mleko ljubše,« je dodal, »tedaj se nikar ne silite, da bi mi odpili iz gole vljudnosti.« »O ne,« je smeje se odgovoril prelat; dac dulce in lac acidum* se zadovoljujemo samo v opatiji. Kadar občujemo- z vnanjim svetom, se ravnamo po svetnih navadah; zato vam odzdravim s tem rujinim vinom, n-edolžnejšo pijačo pa pustimo bratu-laiku.« »Jaz pa pijem na zdravje krasne Rojene,« je rekeil templjar in napolnili svojo 'čašo, »zakaj- nobena še ni bila vrednejša počaščenja, -odkar j,e njena soimenica prinesla v Anglijo ta običaj. Tako mi vere: ako je imel nesrečni Vortigern* le polovico toliko vzroka, kolikor ga vidijo zdajle naše 0,či, hi mu skoraj odpustil, cl.a je zapravil kraljestvo in čast.« »Prevelika je vaša vljudnost, .gospod vi-toz,« je ponosno dejala Rovvena, ne da bi * Sladko in kislo mleko. * Vortigern: kralj starih Britancev. odgrnila obraz; »sprejmem jo le v toliko, da vas prosim naj,novejših vesti iz Palestine; tak razgovor je angleškim ušesom dosti prijetnejši od poklonov, ki vam jih narekuje vaša francoska omika.« «»Mafc> važnega imam povedati, lady,« je odgovorili sir Brian de Bois-Guiilbert, »razen da so potrdili vest o premirju s Sala dinom.« Prekinil ga je Wamba, ki je zavzel svoj običajni sedež na stolu, ozaljšanem z dvojico1 oslovskih uhljev, diva koraka za gospodarjem, ki mu je včasih dajal jedi s svojega pladnja; to milost pa je moral burkež deliti is psi-ljubljenci, katerih je vedno nekaj čakalo v bližini. Wa.mba je sedel za majhno- mizico, z nogami skrčenimi pod stol in z lici tako napihnjenimi, da so bile čeljusti podobne kleščam za orehe; njegove jrriprte oči so živo j>režale na priliko, da bi se mogel poslužiti -svojih burkaških predpravic. »Kar starega me delajo ta premirja z nejeverniki,« je vzkliknil, ne meneč se za to, da je vzel mogočnemu templjarju besedo. »Hejo, nepridiprav!« je rekel Cedric in pripravil obraz, dia bi ugodno sprejel pričakovano šalo. »Kako to?« »Tako,« je odgovoril Wamba; »za svojih dni pomnim že tri in visako naj bi trajalo petdeset let, ako to seštejemo, vidimo, da jih je meni najmanj sto petdeset.« »Vzlic temu bo moja skrb, dia ne umreš prestar,« se je oglasil templjar, .ki je zdaj spoznal jrrijatelja iz goščave, »in ne počasne, ampak nagle smrti, če misliš dajati jvotn.ikoim take nasvete, kakor si ga dal nocoj gospodu priorju i meni.« »Kaj, lopov?« je dejal Cediric, »krivo jwt kažeš potnikom? Za to te čaka bič; vidim, da je v tebi vsaj toliko zlobnosti kakor norosti.« »Rotom te, ujec,« je odvrnil burkež, »vsaj še nocoj naj bo norčavost hudobiji v zaščito. Moja krivda je zgolj v tem, da sem se zmotil, katera roka je desna in ka- tera leva; kdor jemlje norca za svetovalca in vodnika, bi mu smel odpustiti, še kak huijši greh.« Tedaj je zmotil razgovor vratarjev hla.p-čič; prišel je povedat, da stoji zunaj tujec, ki prosi gostoljubnega sprejema. »Odpri mu,« je rekel Cedric, »kdorkoli je! Taka viharna -noč sili še divjo zver, da se druži s krotko živino in išče zavetja pri človeku, svojem smrtnem -sovragu, a;ko noče poginiti v boju pri rodni h sil. Stopi, Oswald, in glej, dia mu jjostrežejo z vsem.« Dvornik je odšel iz obedine sobane, da bi »izvršil gospodarjevo povelje. PETO POGLAVJE Za »nekaj minut se je Oswal»d vrnil iin šepnil goispodarj»u na uho: Žid je, Izak* iz Yorka. mu je ime; ali »se spodobi, da ga privedem »v dvorano?« »Poišlji Gurtha, Oswald,« je rekel Wam-ba s .svoj o običaj no predrznoiSitj»o; » svinj ar bo za Žida 'baš .pravi glasnik.« »Mati božja,« je vzkliknil opat i»n se naglo pokrižal, »nejeveren Žid, pa v najini družbi!« »Židovski pes da naj bi se približal brani,tel j»u 'Sv. groba!« je povzel templjar. »»Pomirita ,se, dična gosta,« je rekel Cedric, »vajina mržnja ne sme motiti mojega gostoljubja. Ako je nebo trpelo ves narod teh zakrknjenih nejevercev več let, nego jih laik prešlteje, lahko tudi mi »nekaj ur 'prenašamo navzočnost tega Žida. Nikogar pa ne silim, »da bi z njim govoril ali jedel. Dolbli bo posebno mizo im -pose-ben kos — razen,« jie dioda! z nasmeškom, »če bi nemara vaša oturbanjena tujca sprejela njegovo družbo.« »Sir Franklin,« je odvrnil templjar, »moja saracemsika sužnja sta prava moislema in ne prezirata občevanja z Židi manj od kateregakoli kristjana.« »Tako mi vere,« je dejal Wamba, »ne * Žid Izak: Židje so bili v srednjem veku naseljeni po vseh evropskih državah. Izpoved mladine Krog nas vse je svetlo, jasno, luč, toplota vsepovsod. Sonce sije nam prijazno, sveti na življenjsko pot. V nas kipi življenje novo, v naši duši je pomlad. Moč neznanih sil nas dviga, polni ciljev smo in nad. V zmago upamo ljubezni, sloge, bratstva med ljudmi, upamo v edinost, spravo, zbližanje med narodi. Cilje dela izpovemo, naj zvedd se naokrog! Naši cilji so visoki: NAROD, DOMOVINA, BOG. L. C. Zrele in vesele Ribniška. — Svoj čas je prišel Ribničan s sinom v Ljubljano. Sin je zagledal avtomobil iin brž vprašal očeta, kaj j»e to. »Smrkavec, kaj ne veš? To je avto»mobil.« Tedaj, pride mimo konjska vprega in konji se splašijo. Sin vpraša očeta: »Oče, zakaj so se pa konji splašil, ko so zagledali avto?« — Oče: »Saj »bi se tudi ti ustrašil, če bi. videl iti po cesti prazne hlače in nobenega notri.« Slabo primero je izbral. — Učitelj zastavi v šoli učencem vprašanje: »če je na katedru sedem muih ,i»n eno ubijem, koliko jih ostane?« — »En»a,« se možato odreže najslabši učenec. Povsod je tudi nekaj dobrega. — Prijateljici se {Dogovarjata o svojih izvoljencih. »Moj ima tudi napako, »kaj hočeš: igra,« pravi ena. »Ampak ima »tudi »dobro lastnost: pri igri dobi!« doda takoj, »nato. Posebna rdečica. — Lojzek: »Kajne, mamica, če je koga sram, zardi po vsem obrazu.« — Mati: »Da, dragec moj?« — Lojzek: »Zakaj pa je -strica Janeza sram »samo z no-so»m?« gre -mi v »glavo, čemu naj bi imeli Mohamedovi 'in Termagantovi* častilci tolikšno prednost pred ljudstvom, ki ga je nekdaj Bog izvolil.« »K tebi »ga posadimo, Wamba,« je rekel Cedric; »norec in lopov sta vredna drug dragega.« »Norec si zgradi utrdbo, da mu lopov ne 'bo mogel do živega,« je odvrnil Wamba, zaslanjaje se z ostankom svinjske gnjati. »Tiho,« je rekel Cedric, »evo ga.« Brez posebnih ceremonij so spustili v oibednico viso»ke»ga, maršavega starca, ki jia je izgubil oib večnem klanj»anju že mnogo ■svoje prvotne velikosti. Obotavljaje se, straboima, neprestano se kriveč v globokih poklonih, je pristopical k spodnjemu koncu mize. Njegove ostre in pravilne črte, orlovski nos, črne in presunljive oči, visoko, zgrbančeno čelo, dolgi sivi lasje in prav takšna brada — vse to se je moglo zdeti lepo, da ni bilo vmes značilnih črt pleme»na, ki ga je v tistih mračnih dneh praznoverno in vseh jDredsodkov jx)lno» ljudstvo tako sovražilo in lakomni, grabežljivi plemiči tako zatirali, da je dobilo morda baš zaradi tega sovraštva in preganjanja svoj »posebni, v marsikaterem pogledu »nizkotni in odurni »narodni značaj. Židovo obleko je oči vi d-no hudo prizadelo slabo vreme; sestajala je iz prvovrstnega rdečkastorjavega raševimastega plašča, ki je jDada-1 v mnogoterih gubah preko temnoškrlatne tunike. Nosil je velike, s krznom obšite škornje in okrog života pas, za katerim je imel majhen nožič in puščico za pisala, toda nikakega oro»žja. Na glavi m»u je štrlela visoka) štirioglata žolta kučma jiosebne oblike, ki je bila predpisana njegovemu ljudstvu, da ga je razlikovala od kristjanov; ko je stopil v obedniico, se je prav ponižno odkril. * Termagant: namišljeno divje mohamedansko božanstvo, ki pogosto nastopa v srednjeveških moralnih igrah. (Dalje prihodnjič) Flughafen Klagenfurt - iirther See Flugabfertigungsgebaude fertiggestellt - Eroffnung des Flughafenrestaurants D as Bestreben Karntcns, de n Fremdenverkehr in noch starkerem MaBe aus-zubauen, ist eng vcrbunden mit dem Bemuhen der Karntner Flughafenbetriebs-gesellschaft m. b. H., den Flugverkehr zu intensivieren und dazu die neuzeit-lichen Notwendigkeiten durch einen groGzugigen Ausbau zu schatfen, um den Anschluli an die grofic Welt zu finden. Mit der Fertigstellung des neuen Ab-frtigungsgebaudes wird in Zukunft eine rasche und reibungslose Abfertigung garantiert, was sich ebenfalls in der Zunahme des Flugverkehrs aussvirken wird. Ein modernes Restaurant sowie ein gediegen eingerichtetes Dachcafe werden die Wartezeiten zu einem angenehmen Aufenthalt im gastlichen Kam ten ma-chen. Planung: ARCH. DIPL.-ING. DR. BERGMANN ARCH. DIPL.-ING. E. KAPLANER Statik: DR. ERTL . lanung der Elektroanlagen: A. GREGORITSCH T c n. Biiro ttir Elektroanlagen KLAGENFURT, Radetzkystr. 8, Tel. 85 0 57 Wohnung: Tel. 72 7 90 WOLFSBERG, Sparkassenhaus, Tel. 23 03 Dachdeckerarbeiten: Dachdecker- und Spenglermeister FLEISCHMANN & PETSCHNIG OHG Eternlt-Vertrieb KLAGENFURT, Rosentaler StraBe 87, Telefon 82-3-41 Tischlerarbeiten (Halle): GROSSTISCHLEREI ALFRED AMANN & SoHNE NOTSCH im Gailtal, Tel. 04256 / 240 Fassadenverkleidung: ING. A. ČERNE Kunststein- und Betonwerk Kunststelnarbeiten - Terrazzoboden -Stiegen FELDKIRCHEN, Tel. 23 55 Die Karntner Flughafenbetriebsgesell-schaft m. b. H. wurde im Jahre 1953 unter der Beteiligung voli Bund (60 Prozent), Lamd und Stadt (je 20 Prozent) gegrundet und erfuhr in den letzten Jahren eine standige Aufwartsentwick-lung. So wurde im Jahre 1958 eine neue Betonlandebahn, die 1966 um 1800 m iverlangert wurde, erbaut. 1960 folgte die Errichtung des fiir die Abwicklung eines intematkmalen Flugverkehrs un-erlaBIichen Kontrollturms, der 1961 in Betrieb genommen wurde. 1962 wurde der Bau der Zu- und Abrollwege be-gonnen, der eine Steigerung der Abflug-£requenz bewirkte. In der weiteren Folge wurde rak der Schaffung von Abstell-platzen begonnen. Wiederum erfuhr der Flughafen eine Steigerung der Anfluge im Passagier- und Frachtaufkommen. Tischlerarbeiten (Abruf- und Ankunlts-raume): MErLEER & WALCHER Bau- und Mobeltischlerei KLAGENFURT-WELZENEGG, MitterhoferstraBe 32, Tel. 80 1 92 Fassadengestaltung: vorgehangte Stahl- betonfertigteile In Waschbeton: Auch in diesem Neubau die bewahrten PURATOR - KLARANLAGEN . O* lV, ijEFV FERTIGTEIL- UND BETONWERK VoLKERMARKT ERBESCHNIG-ROHRS Betonsteine - Baustoffe Terazzo - Fertigteilgaragen VOLKERMARKT, Telefon 455 vom osterreichischen Ab-wasserfachmann konstruiert ausgefuhrt vom BETONWERK DIPL.-ING. WILHELM WOLSCHNER Handel mit Passavant- Artikeln KLAGENFURT, Bahnstr. 87, Tel. 82 5 43 Diskotihekanlage: RADIOHAUS KERN KLAGENFURT Burggasse 4 Die gesamte Bestuhlung und die Tische fiir die Restaura-tionsraume, das Sitzungszim-mer und die Vorraume sowie die Barhocker lieferte: SITZMOBELf TISCHE#SCHULMDBEL KLAGENFURT, BahnhofstraBe 22, Telefon 0 4222/22-64 Einrichtung der Fremdenzimmer und des Sitzungszimmers: Adolf Mirnig Bau- und Mobeltischlerei KLAGENFURT, SiebenhiigelstraBe 70, Tel. 22 6 32 Kunststoff bodenverlegung: JAKOB LORBERT Bodenbelage - Stiegenverkleidungen -Jalousien - Teppiche VIKTRING, Perkoniggasse 3, Tel. 22 7 39 Textile Ausstattung der Fremdenzimmer: BETTENHAUS KLAGENFURT Ausfuhrung der Starkstrominstallationen: Beratung u. Projektierung KLAGENFURT, 8.-Mai-StraBe 33, Tel. 86 7 76 Werkstatte: Pischeldorfer Str. 4, Tel. 85 8 22 Zentralheizung: PFRIMER & M0SSLACHER Wasserversorgung — Sanitare Anlagen — Zentralheizungen — Kuhlanlagen KLAGENFURT, AusstellungsstraBe 1-3, Telefon 82-2-45, 84-5-25 Zentralschlusselanlage: SCHLOSSELZENTRALE ENGELBERT SCHATOR Schliissel aller Art - Schlosserei-Aufsperrdienst KLAGENFURT, SponheimerstraBe 11, Tel. 71 5 77 (neben Funkhaus) Glaserarbeiten: Glasbau Spranger & Co. KLAGENFURT, Geyerschutt 3, Tel. 85 5 47, und Feldm.-Conrad-Platz Tischlerarbeiten (Restaurant): FRANZ LUBAS & S0HN Herstellung von Einrichtungen nach Ent-vviirfen - Samtliche Bautischlerarbeiten mit Holzinnenausbau KLAGENFURT, St. Veiter StraBe 56-58, Tel. 72 4 71 Tischlerarbeiten (Halle): DAS TOR ZUR WELT Klagenfurt kann mit einem Abferti-gungsgebaude aufwarten, das nach den neuesten Erkenntnissen erbaut wurde und einen reibungslosen Ablauf der Flugformahtaten garantiert. Im neuen Flugabfertigungsgebaude wurde auch der Gastronomie breiter Raum gewid-met, was sich im GroBrestaurant und im Dachcafč sichtbar ausdriickt. Die Flughafen-Gaststattebetriebe Das Flughafcnrestaurant und das da-zugehorige Dachcafe sind in jeder Hin-sicht ein Gaststattenbetrieb von hohem Standard. Man muS die erstklassig aus-gestatteten Raumlichkeiten gesehen ha-ben, um zu ermessen, mit welcher GroB-ziigigkeit man hier ans Werk ging. In vortrefflicher Weise tvurden hier Be-haglichkeit und Komfort ideal verbun-den. Alle Raume, ob Restaurant, Gesell-schaftsraume, Dachcafe, Diskothek, Kii-che usw. erfuhren sowohl in Schonheit wie im Harmonie der Raumgestaltung eine individuellc Note. Der gesamte Gastronomicbetrieb steht unter der Lei-tung eines jungen, uberaus versierten Fachmannes: Edi Katschnig. Ver- HERZLiCHEN GIUCKWUNSCH zur Eroffnung FRANK RAUM AUSSTATTUNG Klagenfurt,' Alter Platz 6 und Herrengasje 10 Telefon 72-5-28 langt doch die Fiihrung eines Gaststiit-tenbetriebes dieser GroBenordnung, der gleichsam eine gastronomische Visiten-'karte unseres Landes sein soli, ein iiber-aus groBes Feingefiihl. Ein markanter Punkt ist hier einmal die intemationale . . auch hier trinken Sie wieder den allseits beiiebten E i | [Ta F F E bis 2 Uhr friih geoffnet ist, kann man immer gute Unterhaltung finden. Eine Diskothek sorgt taglich fiir Tanz und Stimmung. Von der Dachterrasse aus wird sich dem Besucher ein einmalig schbnes Panorama bieten. tlber den Flughafen hinaus geht der Blick auf die Stadt und bis zu den Karawanken. Es ist ein ganz groBes Erlebnis, das emsige Treiben auf dem Flughafen zu bewun- Schlosserarbeiten: PETER LAGLER - Schlossermeister Eisenkonstruktionen aller Art (Pbrtalbau, Kipp- und Falltore) KLAGENFURT KLAGENFURT, Reiterhofg. 3, Tel. 84 8 90 -------------------- Baumeister: Arge Hiftz & Co. - Schmidt Auch hier vvieder eine DIPLOMATIC'- ESPRESSO- MASCHIN1 mu KLAGENFURT, BahnhofstroBe ZZ, Tel. 82-9-48 Imporleur •• Selbslverstandlich auch hier die guten pano Auch fiir diese moderne Gaststatte liefer ten wir PIRKER KUHLUNG Kuhlpulte: Lichtreklame: KUHLANLAGEN- und LADENBAU ing. rudolf pirker Neon-Walter WIEN 23, Parttartgasse 36 (Ecke Breiten- Erzeugung von Lichtreklamen furterstr. 219), Tel. 0222 / 83 72 51 - 83 72 52 t^t agFNFURT OBERAICH 74 bei Villach, Tel. 04257 / 317 RECHNITZ, Hauptplatz 9, Tel. 03363 / 351 MieBtaler StraBe 24, Tel. 86 3 91 x JOSEF TOPLITSCH Tischlerei KLAGENFURT, RampenstraBe 15, Tel. 71 5 04 Tischlerarbeiten (Verkleidungen, Holztrennwande usw.): Josef Pasterk Bau- und Mobeltischlerei KLAGENFURT, Ehrentaler StraBe 37, Tel. 84 9 92 GROSSKDCHENANLAGEN M!KLA U-FERCH KLAGENFURT, Domgasse — Ecke 8.-Mai-StraBe Auch hier die erlesenen Weine der WIN ZERGEN OSSEN SCHAFT KREMS SANDGRUBE 13 % Kremser Schmidt ® Kremser Rose ® Kremser VVeinzierl 0 Steiner burgherr • Muškat - Rose 0 Winzerbrau t Vertretung: KARL MALISCHEK KLAGENFURT, Tel. 72-6-29 Kuhlmobel anlagen: und Ktihl- KUHLflNLflGEN-GESELLSCHAFT m.b.H. BREGENZ-LAUTERACH Technisches Buro KLAGENFURT Villacher StraBe 25, Tel. 86 2 62 dem und immer dabei zu sein, wenn Flugzeuge starten oder landen. Klagenfurt bat mit dem Flughafengaststatten-betrieb einen der groBten C astronom ic-betriebe unseres Landes erhalten. Die reprasentativen Raumlichikeiten ergeben ideale Mdglichkeiten fiir Tagungen, Ge-schaftfbcsprechungen, gesellschaftliche Veranstaltungen jeder Art usw. Alles in allem eine Gaststatte der Superlative, die sich tviirdig in das Tor zur groBen VVelt — dem Flughafen Klagenfurt-VVorther See — einfiigt. SPIRITUOSEN-FACHGROSSHANDEL LINDNER KLAGENFURT Dr.PalSa-Gasse \ Tel. 0 42 22/85 8,89 Ktiche, die das Hans zu einer Statte kul inarischer Gastlichkeit besonderer Pragung machcn will, um den Gast mit erlesenen, ausgevviihlten Speisen- und Getrankefolgen zu vervvohnen. Im Dachcafe, das taglich von 9 Uhr vormittag ORIGINAL SUDTIROLER WEINE in allen guten Gaststatten WEINKELLEREI JOHANN SCHV/ARZER LIENZ I Ernst Schulz as.NžSg"11" 50 Jahre Hotelmaschinen Unteregger und Co. Das bekannte Fachuntemehmen Unteregger & Co., Villach, feiert heuer sein 50. Betriebsjubilaum. Fiinfzig Jahre im Dienste der Kunden, dieses wohl seltene Jubilaum bewoist eine solide Geschaftsfiib-rung und eine Erfahrung auf dem Gebiet von Hotelmaschinen — Espressomaschincn und Barma-schinen. Huete wie einst stellt diese Firma ihre Erfah-rungswerte uneingeschrankt und selbstlos den Kunden zur Verfiigung. \Veltweite Firmen, wie Etnera-Kaffeemaschinen, Fiorencato-Kaffeemuhlen und Barmaschinen schenkten dieser Firma ihr Ver-trauen und vergaben ihnen die Vertretung fiir Gesamtosterreich. Ein bestens sortiertes Programm ati Hotelmaschinen und aller GroGkiichengerate unterstreicht dic Vormachtstellung die.ses Unternehmens auf dem gehannten Sektor. Ein gut organisierter Scr-vicedienst garantiert den Kunden eine optimale Lebensdauer ihrer bei dieser Firma gekauften Gerate. Auch wahrend der „Gast 70” stehen den Inter-essenten dic Ausstellungsraume in Villach am Burgplatz zur Verfiigung. Tel. 45-10. in Villach - GAST 70 - Messehalle, Stand 11 •L ... f GOST 70 GOST 70 GOST 70 GOST 70 GOST 70 GOST 70 GOST 70 GOST 70 ERW0 - NAPRAVE ZA VARJENJE (Schweil$gerate) že za 1440." S pri Rutarju v Dobrli vesi. Telefonska številka 04236-281 Sadna drevesca in jagodic j e vseh plemen oddaja domača drevesca in najboljše jabolčno sadje, MARKO POLZER, p d. Vazar,, St. Vid/Podjuna SAMTLICHE BAUSTOFFE, wie Klaranlagen, Sickergruben, Betonvvarenartikel und Leca-Produkte — Auch au£ Teilzahlungen FERLACHER BETONWERK J. PAGITZ, Ferlach - Tel. 0 42 27/375 (Lieferung auch samstags) Nagrada za požrtvovalnost Nočni čuvaj neke tovarne v New Delhiju je v večernih urah zavohal dim in kmalu odkril tudi požar v glavni dvoiraini. Ves iz sebe je planil k telefonu in poklical gasilce. Odgovor, ki ga je dobil, pa ga je osupnil. Odrezav glas mu je dejal po teie-ionu: »Prišli bomo, toda pripravite 350 rupij (880 šil.), da nam jih boste izročili takoj po prihodu našega gasilskega avtomobila!« Čuvaja je oblil znoj: kje naj v tako kratkem času in ponoči zbere takšno vsoto denarja? To je gasilcem tudi povedal, jih prosil in moledoval, naj kljub temu pridejo, saj bodo denair dobili drugo jutro, toda gasilci so vztrajali. Čuvaju pa so prihiteli na Pomoč mimoidoči, ki so zavihali rokave ‘n sami, brez pomoči gasilcev, pogasili požar. Skoda, ki jo je povzročil požar v to-varni, je ocenjena le približno — 900.000 šilingov. Drugo jutro je direktor tovarne izročil Požrtvovalnemu nočnemu čuvaju majhno Vlagajmo, v kateri je bilo prav toliko denarja, kot so ga gasilci zahtevali za svoj honorar. »Senzacionalna cena" BBC - HLADILNIK, 135 It. že od S 1.690.- od vaše KAUFHOF - VELETRGOVINE VALENTIN fT?/ X • In ANGELA ^ZjL(lZ.£jfi PLIBERK—BLEIBURG Tel. 04235 - 394 (Dauerruf 302) nudi na razstavi „Gost 70“ v hali 12, k oj a 11, pregled pohištva in opreme Dragocena obogatitev te razstave je program znane belja-ške trgovine. Kot v bel jaški trgovini, tako je tudi razstavna dvorana št. 12 razdeljena v različne ko je, ki so vsaka zase doživetje. Zaradi tega sta obiskovalcu nakup im -izbira mnogo lažja. Obširni program nudi prav vse od gostinjske sobe, stanovanjskih spalnic, vzidanih kuhinj do kuhinjskega — in električnega orodja, razsvetljave, porcelanastih in kemičnih izdelkov, posteljnine -tja do preprog, tapet in drugo. Firma TVarmuth stremi za tem, da bi postala trgovina, kjer se zares vse dobi. Na razstavi se lahko prepričate tudi o možnosti barvnih vzajemnosti med opremo preprogami in zavesami. Firma VVarmuth bi hotela s to razstavo nagovoriti ne samo gostinjska podjetja, ampak tudi posameznika. Velika izbira je tudi servis tega podjetja. Dobro izučeni strokovnjaki so vam neobvezno na razpolago za vsakršen nasvet. Ti šolani strokovnjaki so vam na razpolago tudi izven razstave na vašo željo za snovanje vašega stanovanja in doma. Odjemalcem so pri načrtovanju prostorov na razpolago mizarji, strokovnjaki za polaganje tal in tapetniki. Opozorili bi vas na ugodnosti pri nakupu, na dostavo na dom in na olajšave pri plačevanju do 36 mesečnih obrokov. Ob priliki razstave „GOST 70” ie tvrdka VVarmuth izdala katalog, ki na,j bi si ga vsak oskrbel. Glockner - sedežno pohištvo in pohištvo za šole se uveljavlja že nad dvajset let povsod Tu se izdeluje znano Glockner-pohištvo tvrdke Patsdhnig Bil je to pogumen začetek, ko je pred zdaj že 20. leti v Fragantu v Mblltalu Vinzenz Patschnig začel s produkcijo hišnega pohištva iz lesa. Podjetnik si je že tedaj zelo prav mislil, da je stanovanje z lesnim pohištvom in tudi oprema šole z lesnim pohištvom prijetno .in zdravo. Upošteval je tudi drugi faktura: domači les se lahko za to uporablja. Tudi dejstvo, da v okolici skoraj 80 kilometrov daleč ne obstoja nobena industrija in je zato dosti delovnih moči na razpolago, je prav goloto vplivala na odločitev podjetnika pred dvajsetimi leti. Firma Patschnig je pravočasno spoznala, da je treba pri tej stvari, posebno pri konstrukciji pohištva za šole, stopiti v stik z pedagogi in zdravniki iin da bi nezgode v tej zvezi reducirali na minimum. Uspeh, ki ga je podjetje imelo, je zadosten dokaz, da je bila pot pravilna. Osnovo podviga podjetja pa tvorijo v glavnem zadovoljni odjemalci tako v šolah kakor tudi v turističnih podjetjih in ne nazadnje seveda tudi privatni odjemalci in potrošniki. WITT E - Heiztechnik PO VSEJ EVROPI Delež na trgu 60 % — znaten prirastek v Avstriji Firma VVITTE HEIZTECHNIK, Iserlohn, spada k nemškemu koncernu BABCOCK, ki zaposluje približno 16.000 ljudi. Poleg kotlov in drugih toplotnih naprav proizvaja podjetje že 16 let kurjave z napravo za akumulacijo toplotne energije, ki se danes prodajajo po vsej Evropi. V vsaki važni evropski državi imamo za prodajo naprav generalnega zastopnika. Samo v Nemčiji je več kot 250 postaj za potrošniško službo. V Avstriji ima firma VVITTE HEIZTECHNIK JOSEF BERGER poslovalnice na Dunaju, v Linzu, Gradcu, Innsbrucku, Železnem in Celovcu. VVITTE je dosegla na evropskem tržišču delež okoli 60 %. V Avstriji smo dosegli zadnja leta znaten prirastek. Samo v letošnjem poslovnem letu smo prodali dvakrat toliko naprav VVITTE kot poprej. Med najpomembnejše projekte v Avstriji, ki so opremljeni z električnimi kurjavami (Vollraumheizung), spadajo M u žično-pedagoška akademija v Železnem, stanovanjska stolpnica v Mattersb-urgu, stanovanjsko naselje v Koflachu, Višja šola za ženske poklice ob VVoIfgangsee, Puškarska šola v Borovljah, žičniška postaja Schareck, kopalnice na Dunaju in pri Sveti krvi, okoli 60 osnovnih in meščanskih šol, kot tudi otroški vrtci, kreditni instituti, biroji in številna stanovanja. V Avstriji smo instalirali v preteklih letih 17.000 kurjav z napravo za akumulacijo toplotne energije, poleg tega letno okoli 12.000 kurjav. Po ocenah bomo prodali do leta 1980 letno 20.000 enot. Kol kažejo te številke, je kurjava s toplotno akumulacijo v Avstriji bolj pomembna kot bi mislili. To ima vzroke tudi v tem, da se je zadržalo gospodarstvo z električno energijo v Avstriji še pred leti do električne kurjave s toplotno akumu-mulacijo zelo previdno. Ko so izginile težave s proizvodnjo energije, so posamezna podjetja za preskrbo z električno energijo tudi spremenila svoje gledanje. Danes ne primanjkuje več električnega toka. Že leta 1975 naj bi začela delovati prva atomska elektrarna v Avstriji, tako da bodo nastale nove, ugodne možnosti za električno kurjavo. Ker želijo elektrarne enakomerno oddajanje toka, se bo moralo v prihodnosti vse storiti, da bodo dobili potrošniki več nočnega toka. Z VVitte-kurjavo si prihranite mnogo prostora in je v okras stanovanju GOST 70 GOST 70 GOST 70 GOST 70 GOST 70 GOST 70 GOST 70 GOST 70 ms POMLADNA RAZSTAVA POHIŠTVA Največja izbira pohištva pri »GOST 70” in naj novejši vzorci stanovanjskih sob, spalnic, mladinskih sob in jedilnic, Regina-kiuhinj in oblazinjenega pohištva ter ugodna ponudba po senzacionalnih cenah. Na največjem razstavnem prostoru „GOST 70” more obiskovalec oddaljen od razstavnega hrušča mimo občudovati, primerjati in zbirati. Šolani svetovavci stojijo odjemalcem z nasvetom in zelo ugodnimi ponudbami ob strani. Saj je postrežba pri FRC postala njenim odjemavcem kar vzorna. Izbrana razstava in kar največja izbira tvrdke FRC na pomladni razstavi pohištva je tako obširna in urejena, da jo naj obišče vsak, tudi privatnik in ne samo gastronom. Dobrodošel vsak, ki je zaskrbljen glede urejanja pohištva v dvorani št. 11, blizu požarne hrambe — tu bo zadovoljivo postrežen! Domača tvrdka FERCHER & Cie. je danes ena najznamenitejših industrijskih podjetij za opremo v naši deželi. Vsak Korošec, ki ima priložnost obiskati razstavo „GOST 70", more zadovoljiti svoje želje seveda v naših trgovinah v Celovcu in Beljaku, z istim programom ter istimi prodajnimi ugodnostmi kot na razstavi. Tekstilna oprema f>a je seveda kot vedno iz znane trgovine „TEKSTIL-JANESCH”, s posteljnino, zavesami i. dr. v Celovcu, Feldmarschall-Convad-Platz 1. TUDI VI IZKORISTITE POSEBNE RAZSTAVNE CENE! RADIO CELOVEC NEDELJA, 12. 4.: 07.00-07.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo - PONEDELJEK, 13. 4.: 13.45-14.30 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo — (M. Kumer in J. Figo) - TOREK, 14. 4.: 13.45-14.30 Informacije — „Za krmilom” — Športni mozaik — SREDA, 15. 4.: 13.45—14.30 Informacije — Pomladi se vse veseli — „Za knjižno polico” — ČETRTEK, ’16. 4.: 13.45—14.45 Informacije — Žena, družina, dom — PETEK, 17. 4.: 13.45—14.30 Informacije — Umetne pesmi — Cerkev in svet — SOBOTA, 18. 4.: 09.00— 10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 14.00—14.20 Narava — barometer. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA PETEK, 10. 4.: 10.00 TV; kaj lahko postanem? — 10.30 Gost pri Alfredu Rubinu — 11.00 „Ana Karenina” — 18.20 »Cirkus punčk”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Pustolovščine ob Rdečem morju: „Kako se je začelo” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari sodnik „Dražba” — 22.15 Čas v sliki. SOBOTA, 11. 4.: 15.00 Za otroke od 5. leta da- lje: »Hišica” - 15.25 Za otroke od G. leta dalje: „Maček Mikesch” — 16.00 Glasba in humor pri Appelvvoiu — 17.15 Za družino: Za prijatelje znamk — 17.35 Seržant Preston: „Zadnja pošta” — 18.20 „Cirkus punčk”, lahko noč za najmlajše — 18.50 Dober večer... reče Heinz Conrads — 19.10 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 „Kot strela”, kriminalna igra v dveh delih Francisa Dubrid-geja — 22.10 Plesno tekmovanje za prvenstvo Evrope — 22.50 „Montparnas”; 19. umetniška drama. NEDELJA, 12. 4.: 14.35 Pagode in osem tisoč metrov visoke gore — 15.20 Koncert dunajskih filharmonikov. Johannes Brahms: Simfonija št. 4 v e-molu, op. 98 — 16.05 Za mladino od 11. leta naprej: Flipper — 16.30 Za mladino od 14. leta naprej: Stik — 16.40 Angleščina — 17.30 Otto Schenk bere »Zgodbe navihancev" Ludvviga Thomaja — 17.55 »Trije dobri prijatelji”, lahko noč za najmlajše — 18.00 Mednarodna nogometna tekma Avstrija : Češkoslovaška — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 »Kot strela” (3. del), kriminalna igra — 22.25 Čas v sliki. PONEDELJEK, 13. 4.: 18.00 Znanje - aktualno — 18.20 »Trije dobri prijatelji”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Zaljub- ljen v čarovnico — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Boks — 22.15 Čas v sliki. TOREK, 14. 4.: 18.00 Walter in Connie: Angleščina — 18.30 »Trije prijatelji”, lahko noč za naj-mlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Pustolovščine Chevaliera de Reccija — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Sestanek z živalmi — 21.00 »Noč morilcev” v dveh dejanjih, Jose Triana - 2330 Čas v sliki. SREDA, 15. 4.: 10.00 TV: Viri zgodovine; Teur nia — 10.30 Gost pri VVernerju Bergu — 11.00 Program za delavce: »Hiša treh dečel” — 12.40 Boks — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: »Jazbečar Purzel” — 17.15 Za otroke od 11. leta naprej: »Lassie”, zgodba o psu — 17.40 Za družino: Pri cvetličnem doktorju — 18.00 Francoščina — 18.20 »Trije dobri prijatelji”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Obzorja — 21.15 Za nogometni evropski pokal — 22.45 čas v sliki. ČETRTEK, 16. 4.: 10.00 TV: Kaj lahko postanem? — 10.30 Emil Nolde in ekspresionizem — 11.00 Francoščina — 11.45 SALT, otvoritev konference — 18.00 Italijanščina — 18.20 »Trije dobri prijatelji”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Šport — 18.50 Inšpektor Leclcrc dožene: »Maščevanje”, kriminalna serija — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 »Leopard”, igra — 22.50 Čas v sliki. PETEK, 17. 4.: 10.00 TV - radiotelevizijski sprejemniki — 10.30 Prednja Avstrija — 11.00 »Leopard” — 18.00 Zeleni svet: števila, dejstva, perspek- tive — 18.20 »Trije dobri prijatelji”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Očarljiva Ivanka »Davčni rop brez vojniške izkaznice” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Uradni spisi XY — nerešeni. Kriminalna policija prosi za sodelovanje — 22.30 Aktualno iz filmskega sveta — 23.30 Uradni spisi XV — nerešeni. TELEVIZIJA LJUBLJANA PETEK, 10. 4.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.50 David Copperfield — nadaljevanje — 18.15 Obzornik — 18.30 Mladinski klub — 19.00 Mozaik — 19.05 Program dela iz Slovenije v letu 1970 — Razgovor s predsednikom IS Slovenije Kavčičem. — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Smešni obraz — ameriški film — 22.15 Malo jaz, malo ti — quiz TV Beograd — 22.30 Poročila. SOBOTA, 11. 4.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Oddaja za prosvetne delavce — 14.30 Nogometni finale za angleški pokal — prenos v barvah — 17.40 Obzornik — 17.45 Po domače z ansamblom Franca Flereta in šentjernej-skirn oktetom — 18.15 Ante Kovačič: Pravdač — nadaljevanje in konec — 19.15 Mozaik — 20.00 TV dnevnik in start Apolla 13 — posnetek v barvah — 20.30 3-2-1 - 20.35 TV magazin - 21.40 Rezervirano za risanke — 22.00 Geminus — serijski film — 22.40 TV kažipot — 23.00 Poročila. NEDELJA, 12. 4.: 9.28 Napoved sporeda — 9.30 Narodna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.45 Otroška matineja — 12.15 TV kažipot (do 12.35) — 16.30 Gora — ameriški film — 18.15 Nogomet Jugoslavija: Madžarska — prenos — 19.15 Nadaljevanje nogometnega prenosa — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Deset zapovedi — humoristična oddaja — 21.25 Videofon — 21.45 športni pregled — 22.20 Pravica do upanja — 22.40 TV dnevnik. PONEDELJEK, 13. 4.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Francoščina — 17.50 Pravljica o polomljeni lutki — 18.05 Risanka — 18.15 Obzornik — 19.00 Mozaik — 19.05 Narodna In zabavna glasba — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Mirko Kovačič: Posvečeno Antonu — drama TV — 22.15 Srečanje z VVitoldom Gier-szom — 23.05 Poročila. TOREK, 14. 4.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Angleščina (do 16.40) — 17.15 Veselje v glasbi — 18.15 Obzornik — 18.30 Srečanje v studiu 14 — 19.00 mozaik — 19.05 Otrok nam kljubuje — 19.25 Vizualne komunikacije — ciklus Estetska vzgoja — 19.41 Iskanje razlag za neznane, premalo znane besede (Kako bomo uporabljali novi slovar) — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Upor -japonski celovečerni film — 22.35 Veselje v glasbi — 23.25 Poročila. SREDA, 15. 4.: TV v šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.48 Napoved sporeda — 17.50 Ra-stimo — oddaja za otroke — 18.30 Obzornik — 19.00 Mozaik — 19.05 Variete — zabavna oddaja — 19.20 Svetloba onkraj sence — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Kruno Cipci: Doktor Petelin — opera — 22.05 Nogomet Celtic: Leeds United — 23.00 Poročila. ČETRTEK, 16. 4.: 8.00 Apollo 13 — prvi spehed po Luni — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Nemščina — ponovitev — 15.55 Angleščina — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.15 Vesoljska ladja Apollo 13 — prta sprehod po Luni — 18.15 Obzornik — 18.30 Zgodbe s potovanj — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Zabava vas Jerry Letvis — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 H. James: Portret neke gospe — nadaljevanje — 21.20 Kulturne diagonale: Večer z Majakovskim — 21.50 Zgodbe za vas — serijski film — 22.15 Poročila. Besuchen Sie unsere Fremdenbetriebsausstellung „AI!es Ilir den Gast" vom 4. bis 12. April, wie im mer, Sfadthalle, I. Stock S 20 verschiedene Fremdenzimmertypen und Holzarten (kompleti auigebettet) # Joka-Allraumbetten, Gartenmobel, Liegestuhle, Sessel fur Gast- und Fruhstucksraume 8 Unverbindliche Beratung durch geschultes Personal # SONDERRABATTE EUR FREMDENBETR1EBE — LIEFERUNG FREI HAUS ACHTUNG! Standig auf 6000 m2 Aussfellungsflache in St. Veit/Glan - 1000fache Einrichtungsmoglichkeifen unter einem Dach 1/laš tednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringcr Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.