73. številka.
Ljubljana, v sredo 1. aprila 1903.
XXXVI. leto
izhaja vsak dan zvečer,; urimSi nedelje ;in [praznike, ter velja [po potil prejeman za avatro-ogrtka dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljeno s pošiljanjem na dom sa vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta B K BO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj bo izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlatvo je na Kongresnem trga it. 12. — Upravnifitva naj se blagovolijo  pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vbod v nredniStvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga &t. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
V smislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se
občni zbor
delniškega društva
Narodne Tiskarne
na dan 5. aprila 1903
ob 11. uri dopoludne
v prostorih Narodne Tiskarne.
IBnevnl središ
1   Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca Narodne Tiskarne za
leto 1902
3. Nasvet upravnega odbora o iz-
plačanju dividende.
4. Volitev pregledovalcev računov.
5. Posamezni nasveti.
Opomnja: Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dni pred občnim zborom v društveno blagajnico vložiti.
Upravni odbor Narodne Tiskarne.
Slovenska delegacija v državnem zbora.
vOJ odličnega rodoljuba.)
Pod gorenjim naslovom je priob-. u včerajšnja „Domovina" članek, ki zasluži zanimanje, ker priča, kak reobrat je nastal na Štajerskem. Ta ,'Ianek glasi:
Med Slovenci ne bode najti razumnika, koji bi ne priznal, da je slovenska delegacija v državnem zboru >>rez veljave, brez vpliva. Glede tega vprašanja mora soglašati liberalec s klerikalcem! PričakovaliJ in nadejali .o se, da pride naša delegacija po volitvi leta 1900 v boljši, ugodnejši položaj. Vse se je popolnoma izjalovilo ! V prejšnji delegaciji je nesloga, nesporazumi} enje zabranjevalo [skupno delovanje, dosledno in energično nastopanje, da ne govorimo o mlačnosti in nesposobnosti nekaterib delegatov. Ko smo leta 1900 na novo volili, imeli smo štajerski Slovenci kot cilj  pred očmi,
da se za nas toli Škodljive pa tudi sramotne razmere v državnem zboru korenito spremene. Mi Štajarski Slovenci smo obračali na to volitev vso pozornost, to tembolj, ker v Gradcu ne moremo ničesar doseči, ampak moramo iskati pomoči na Dunaju.
Naroden egoizem nam je narekoval, da smo na vsakem zaupnem, na vsakem volilnem sbodu — ne glede na to, če je bil kandidat navzoč ali ne — odločno tirjali, da mora kandidat, izvoljen poslancem, na Dunaju z vsemi silami delovati na to, da se ustanovi eden edini jugoslovanski ali hrvatsko -slovenski klub, da mora vsak slovenski poslanec v ta klub vstopiti, v tem klubu ostati.
Ker vidimo, da imata v poljskem klubu prostor katolik in Žid, plemič in kmet, da morejo ti zastopniki vedno sporazumno delati v prid poljskega naroda, poljske domovine; da bi mogla pri nas gola politična nasprotstva ali cele osebne mržnje posameznikov tako skupno delovanje preprečiti, zabraniti, nato še niti mislili nismo! Pa tudi kandidata ni bilo, kateri bi se bil njih želji uprl. Ki ga bilo človeka, kateri bi bil mislil, da se bo kranjski prepir zavlekel na Dunaj. Tega niti od dr. Šu-sterŠiča nismo pričakovali!
Bili smo hudo varani. Še predno so slovenski poslanci prišli na Dunaj, je dr. Šusteršič pokopal vse naše nade, razbil naše upe. Slovenski poslanci na Dunaju niso niti prišli do posvetovanja, če je ustanoviti, in kako je ustanoviti poseben klub za jugoslovansko delegacijo. Doktorju Šu-steršiču se je mudilo; on je hotel imeti svoj klub in izdal je interese š t a-jarskih in koroških pa tudi kranjskih Slovencev. To bi se ne bilo zgodilo, ako bi naša poslanca Berks in Žičkar upoštevala separatistične in egoistične namere dr. Š u s t e r Š i č a, ako bi se bila njegovim nakanam po želji volilcev moško uprla. Poleg dr. Šusteršiča zadene ta dva poslanca vsa krivda, da so jugoslovanski poslanci na Dunaju razcepljeni,
da klub klubu nagaja, da jugoslovanska delegacija nima ne ugleda ne veljave, da se slovenskemu narodu tako godi, kakor da bi bil brez zastopnikov v državnem zboru. In ko bi bil naš narod zrel, zavzet za svoje interese, bi bil že obračunil s temi. —
Oni vitez Berks pa, kateremu se je svoje dni tako mudilo, da je brez vsega skupnega posvetovanja poslancev kar zbežal pod krilo dr. Šusteršiča, je danes že med „parlamentarnimi divjaki." je obrnil hrbet dr. Susteršiču in njegovemu klubu. Niti tri leta še vitez Berks ni slovenski poslanec in danes si že sme privoščiti „luksus-divjaka" v parlamentu !
O, ironija! Isti vitez Berks, kateri prezira in zametuje potrebe skupnega postopanja in delovanja jugoslovanskih poslancev v državnem zboru, pa rešuje vprašanje glede celjske slovenske gimnazije. In tu je prezrl in izključil vse slovenske kolege; kolegi in narod pa to osodepolno postopanje mirno gleda in prenaša! Quousque tandem !
Državni zbor.
Seja dne 31. marca.
Gela seja 6b je porabila večinoma za rešitev raznih dopisov, ki so se nakupičili vsled petdnevnega odmora; nadalje so odgovarjali ministri na razne interpelacije. Končno sta se brez debate sprejela dva mala predloga justičnega odseka ter se razpravljalo o podporah vsled raznih ujm prizadetim prebivalcem.
Med raznimi interpelacijami je posebno omeniti ono posl. Grab-mayra, Kram&ta in tovarišev glede znane odredbe vojnega ministra napram ligi proti dvoboju. V interpela ciji se posebno povdarja, da je bram-bovski minister svoječasno v zbornici zjavil: »Apelujem na vse, sodelovati na pobijanju dvobija. Besede nič ne rioristijo, slediti morajo dejanja. N*j bi sodelovala pri tem država in družba. Krona gotovo ne bo zop^r to; še pozdraviti in podpirati mora tako prizadevanje.« In sedaj nastopa
vojni minister proti ligi zoper dvoboje ter 8 tem zagovarja dvoboj v armadi.
Potem, ko se je izigrala znana praska med češkimi radikaloi in Vse-nemci ter ata finančni in naučni mi* ni»ter odgovorila na nekatere interpelacije, odgova^al je tudi brambov-ski minister prav obširno na to interpelacijo. Odredbo vojnega ministra zagovarja \V e 1 s e r s h e i m b , češ, da ni naperjena proti omejitvi dvobojev. Tudi v armadi se je marsikaj storilo, da se kaznive in častne zadeve ne rešujejo vsikdar z dvobojem, temuč po kazenskem pravu in častnih razsodiščih. Da pa se prepoveduje Častnikom udeležba pri anlidvobojnih ligah, ima svoj vzrok v njegovanju duba in mišljenja, ki je potrebno za enoličnost v armadi.
Naučni minister odgovarja na interpelacije pasi. Eisenkolba glede razširjanja jezuitske literature po katebetih v šolah in glede nameravane spremembe državnega šolskega zakona. Minister oboje zanika.
Posl. dr. Ferjančič kot načelnik justičnega odseka predloži dva zakonska načrta o delnem odpisu niijeavstrijskega železniškega dolga in milijonskega posojila Goriške in Gradiške. Nujnost se Bprejme, ravno tako tudi oba zakona v drugem in tretjem branju brez debate.
Posl. Schreiner kot načelnik odseka za podpore predlaga več nujnih predlogov za podelitev podpor vsled ujm. O stvari govorijo Stei-ner, Stein, Reich stii i ter, Hy-beš, Stojan, Zavorka i.dr. Predlogi se sprejmejo.
Na predlog posl. C h oca in Tollin gorja se sklene otvoriti debato o odgovoru brambovskega ministra.
Posl. Seitz interpelira zaradi govora dr. Porzerja na shodu kat. »Schulvereina«, kjer se je ščuvalo zoper integriteto zvezne italijanske države v prid papeževi posvetni oblasti.   Interpelant zahteva, naj se
Italiji naznani, da protektorat pre stolonaslednika nad imenovanim društvom nima tistega pomena, ki ae mu pripisuje v italijanskem časopisju, posebno da nima nikakega vpliva na zunanjo politiko monarhije.
Prihodnja seja bo v petek, Dnevni red: debata o odgovoru brambovskega ministra.
Zagrebški izgredi
so bili že predmet v ogrskem državnem zboru. Posl. Bar t a je namreč interpeliral ministrskega predsednika, da so bili v Zagrebu zasra-movani ogrski grbi in napisi ter se je kompromitovala ogrska državna misel. Interpelant je trdil, da je vzrok izgredov zopet Dunaj, ki vselej izigrava Hrvate zoper Ogre, kadar postanejo madjarske zahteve neprijetne. Vprašal je Szella, ali pozna te tajne gonilne sile in če hoče obnoviti ugled ogrske države na hrvaških tleh. — Ministrski predsednik je odgovarjal, da še ne ve za prave vzroke nemirov, a mogoče je, da visi veselje za demonstriranje baš sedaj v zraku; v Italiji razgrajajo dijaki, v Budimpešti tudi, in sedaj so še začeli v Zagrebu. Ako pa so se sramotili znaki ogrske države, poskrbel bo on, ako niso tega storile zagrebške oblasti, da se krivci občutno kaznujejo. Svoj odgovor je zaključil SzelI: »Jaz sem za to, da mora biti ugled ogrske države in njena moč, bodisi v Zagrebu ali v Budimpešti, povsod ednaka; mislim, da ogrska država mora zdrževati s svojo močjo zakon v Budimpešti in v Zagrebu« Levica pa vkljub tej ministrovi samozavesti ni bila ž njegovim odgovorom zadovoljna.
Politične vesti.
— Papež in svetovaclavska posojilnica. Neki član propadle praške posojilnice je bil te dni po papeževem nunciju na Dunaju prosit pomoči. Nuncij mu je dal po svojem tajniku
Trn j
eva rožica.
(Konec.)
Jesene je stal dolgo čas^ nepremično na mestu. Ni vedel, kaj da se godi z njim ... V tem tre-notku je začutil ljubezen do tega nežnega bitja. N; se dosedaj dosti menil zanjo; zdela se mu je prena-ivna za vsak pogovor. Ni vedel kaj naj stori. Opazoval jo je dolgo časa, ko je slonela tako na lipi. V tem trenotku se mu je zdela še mnogo lepša ! Bleda mjesečina ji je obsevala lici, zdela se mu je res kraljičina . . . Sedaj je odprla oči in ga vprašujoča pogledala . . .
Tedaj pa se Jesene ni več dolgo obotavljal, kakor v sanjah je priskočil k Trnjevi rožici, pritisnil ji vroč poljub na čelo. Ona pa se je dvignila oklenila se njegovih ramen . . .
Teda) ji je pa Jesene dvignil glavo in ji pritisnil vnovič poljub na ustni ... Ni se branila.
Zopet jo je poljubil in nalahno zacepetal:
• Fani, kako te ljubim!«
Ona pa se  je  stresnila  in klik,
nila :
»Vitoj !«
OJslej sta vsak večer sedela na vrtu. Ntsta se več igrala. A vselej jo je Vitoj poljubil in ji zaŠepetal :
»Moja Trnjeva rožica !«
Bila sta srečna, obečala sta si vedno ljubezen!
Cas odhoda se je približal. Zadnji večer sta sedela skupaj.
»Ali se me boš vedno spominjala ?«
»Vedno !«
»Velikokrat mi moraš pisati! Kmalu se vrni!«
Težko je bilo slovo ! Jesene je zapustil kraj, kjer je užil sladkost prve ljubezni.
*   * *
Minulo je že več mesecev, kar je zapustil Jesene Dobje.
Začetkoma je pisal vsak teden svoji Fani pismo . . .
A, kmalu se mu je ohladila ljubezen, vedno bolj je odlašal in odlašal pisma, nazadnje je prenehal dopisovali . . .
Fani ga je rotila, prosila, kaj da mu je storila, a on se ni menil dosti
zato . . . Niti odgovoril ji ni več! S Časoma so tudi ponehala njena pisma — — —
Nekega dne dobi nenadno pismo; ko ga prečita, se zasmeje.
Fani mu piše, da se bo po očetovi volji poročila z nekim ne ved mladim uradnikom. Ona ga no ljubi, ljubila je le enega, a ta je ne mara. Odpušča mu in mu želi sreče.
Začetkoma se je Jesene smejal, a s Časoma je jel spoznavati, kaj da je zgubil v njej. Popustil je svoje dosedanje razuzdano življenje in se poprijel študij . . . Srečno je dovršil vse izpite.
Slučajno je bil ravno nastavljen za suplenta v onem metu kjer je bila poročena Fani.
Prve dni jo je obiskal, njen mož ga je veselo sprejel, ona pa je bila tiha in mirna.
Zvečer so Šli skupaj v gledališče ...
*
Svojo minolost je premišljeval mladi profesor Jesene, ko je sedel poleg Fani . . .
Drugo dejanje je bilo končano; tedaj vstane Fanin soprog in reče:
»Naveličal sem se! V restavraciji vaju pričakujem !
Fani se nemirno zgane in reče:
»Josip . . .«
Tedaj pa smehljaje dostavi Jesene:
»Milostna se menda boji« Fani pa reče odločno: »Ne.«
Soprog se zasmeje in odide . . .
Jesene se primakne sedaj bližje k mladi gospej . . .
Zopet mu stopijo živo v dušo oni trenotki, ko jo je tam pod lipo poljubil . . . Molče jo opazuje . . . Kako je krasna . . .
Naglo jo prime za roko in ji reče:
»Fani, moja Trnjeva rožica, daj da se zopet vrnejo oni trenotki!«
Fani ga pogleda:
»Vitoj, ne pozabi, da sem soproga!«
»Da, vem; soproga moža, ki ga ne ljubiš?«
»Da, ne ljubim ga, a prisegla sem mu večno zvestobo! In ta prisega mi je sveta. Bila sem tvoja, a zavrgel si me! Pozabi me! Svojemu možu sem povedala vse . . . Pojva! Caka naju!« V. J.
Gribory-jeva spoved.
Francoski spisal O. Mirbeau.
ŽupnišČe v vasi Lonne - sur- Cau in hišica starega Giborva stojita vštric; ta je nizka, začrnela in že malo nagnjena, ono za nadstropje višje, z lepo, rmeno barvano fasado in belimi polknicami pri oknih. Oba vrta sta ločena drug od drugega z ozkim, trnjevim plotom, in spodaj teče mal, plitek potoček; njegova voda polagoma žubori pod bičjem in trstjem. Vrta sta si čisto ednaka kot dvojčka; po sredi se vije v obeh drevored, in steze so s travo zaraščene. Ednaki so tudi nasadi in lehe, ki jih obkrožujejo jagodni grmi in prirezana drevesa. A na župnkovem vrtu se dviga ravno v sredi, pod olčnim drevesom, kip svete device iz mavca, mestoma od mahu prera-ščen in izpran od dežja. In stari Gi-borny ima tudi kip, ki ga imenuje »sv. Jožefa«, da bi s tem župnika dražil.
To je navihanec, a udrtim, zmeč-kanim, na rdeče ae spreminjajočim cilindrom na glavi. Maje se okrog ob dolgi palici, roke drži daleč narazen, oblečen je v rdeče cunje in
odgovoriti, đa je papež o aferi dobro poučen, a pomagati ne more, ker mora sam živeti o podporah. Moralične podpore pa ne bo manjkalo.
— Mladočeški klub je povabil voditelja fevdal. plemstva na skupni razgovor o skupnem postopanju po spremenjeni klubovi taktiki. Princ Schvvarzenberg je udeležbo odklonil.
— Novo bolgarsko ministrstvo. Danev je sestavil novo ministrstvo, v katerem so vsi dosedanji ministri, le vojno ministrstvo je prevzel mesto Paprikova polkovnik Savov.
— R* forme v Macedoniji. Alba-nezi baje groze napasti mesto Mitro-vico, kjer se nahaja ruski konzul. Albanski poglavarji, ki se nahajajo v raznih zaporih, se ne izpuste, temuč se izženejo v Malo Azijo.
— V Vatikanu je zavladala splošna nevolja zoper kardinala Ram-pollo, katerega dolže, da je zakrivil proticerkveno politiko na Francoskem. Le z ozirom na visoko 9taro9t in slabo zdravje papeževo ne zahtevajo kardinali spremembe v državnem tajništvu.
— Sprememba opravilnika. To zadevni odsek je dovršil delo. Predlog posl. Schalka, naj se določi nemški parlamentarni jezi k in predlog posl. Gro s s a, naj se dovoli v ne-nemškem jeziku govoriti le takim poslancem, o katerih je notorično znano, da niso vešči nemščine, sta bila odklonjena z veliko večino.
— Grški kralj in kraljica sta odpovedala obisk v Kodanju vsled politične situvacije na Balkanu.
Dopisi.
Iz Toplic. V Lažiljubu opisuje neki pseudo - Topličan, ki spada v vrsto brezdomovincev, trnjavo pot konsumnega društva do zmage. Ne bi odgovarjali na čenče tega kaplan-četa, ako se ne bi vedno zaganjalo v topliške liberalce. Da se vsi liberalci za konsum kaj malo brigajo, je najboljši dokaz to, da se ni o njem še nič pisalo, dasiravno bo skoraj 2 leti kar mu je Janez Ev. udihnil kal življenja. Radi verujemo, da vlada in sodnija nista hoteli pravil potrditi, pa ne iz ozira na topliške liberalce, ampak ker jih vsi konsumarji z Žli-drovičem vred niso znali sestaviti. Kdo pa naj jih sestavi, ko vsa družba s širokoustnim kaplančkom nič ne ve. Iskali so pravila v Dolenjivasi, Ribnici, na Robu in po teh skrpucali neki stvor, da so vendar dobili dovoljenje. Ali je bil konsum v Toplicah potreben ali ne, se prepričamo če si malo bližje ogledamo prvega I predsednika in zadnjega odbornika. Na vstanovnem shodu so si zbrali konsumarji predsednikom Franceta Finksa iz Toplic. Mož je po vnanji podobi sličen Ahilovemu vojaku, notranje je pa versko blazen. V svojih mladih letih je bival na Hrvaškem, če se ne motim nekaj časa v nekem
samostanu kot kozel. Prišedši domu se je seznanil s sedanjo svojo boljšo polovico, ki je malo pred njim prišla iz Zagreba in  prinesla s seboj sina, kojemu je oče, sedaj v Bogu speči neki višji cerkveni dostojanstvenik zagrebške   stolnice.    Kanonikus ni ugovarjal nameri svoje metrese, ampak ji je dal lepo doto in Finks se je poročil.   Po očetu je dobil lepo premoženje, a ta zgled kmeta je po časi   prodajal   njivo   za  njivo, hodil po božjih potih in katoliških shodih, dokler ni vsega zapravil.   Na bajti in njivi je več dolga, kakor je vredno. Pastork, kanonikov sin, je dorastei in se šel rokodelstva učit.   Na njegovo mesto je dobil  4 nezakonske otroke svoje svakinje, za koje je občina plačevala vzgojnino.   Glejte, ta vzor katolik je izredil 5 nezakonskih otrok   najbljižjega   sorodstva, sedaj pa hoče ta uboga pokveka liberalne Toplice  pripeljati   z  zgledom nazaj h Kristusu kralju.   In ta kmet! Ce bodo konsumarji posnemali svojega bivšega predsednika,  ki sedaj z njihovim denarjem trguje, ne bo začelo samo v konsum  pokati, ampak tudi stene njihovih   hiš   se   bodo začele nagibati in ubrga topliška fara kmalu ne bo imela nobenega domačina več. In vse to našega   kaplana   prav nič ne   moti.    Dan    za   dnevom pohaja Finksovo hišo, kjer  kujeta naklepe, kako bi topliške liberalce ob kruh spravila.   Finks ne   prime ves božji dan za delo, žena se pa hvali, da se ji sedaj, kar je na Toplicah konsum, tako dobro godi, kakor nekdaj v Zagrebu.   Kako tudi ne!   Ne dela nobeden nič, živila se dobe v konsumu, za dušno in telesno potrebo pa skrbi kaplan. Koliko gimnazijskih razredov je dovršil kaplan, nam ni znano. Po njegovih cerkvenih govorih  in spo-vednih prašanjih sodeč,  bi rekli, da se spednje  gimnazije  ni  dovršil z dobrim vspehom.   V  bogoslovju se je pa   veliko   naučil.   Liguorija bo kmalu prekosil. Pri spovedi sprašuje take svinjarije, da  se  njegove spo-vednice cgibljejo fantje  in dekleta, potem se pa na prižnici   norčuje in oznanja, da mora v faro priti tuj duhoven, da ne  bo  treba  hoditi drugam  k   spovedi.   Njegovi cerkveni govori se pečajo  največ  s prepovedanim   časopisjem,   z   volitvami in konsumoro.   Evangelij,   križ, verske resnice, življenje svetnikov je njemu španska vas.   Prav  dobro pa pozna meter, liter in kilogram. V konsumu je   bolj   spreten,   kakor poslovodja. Zadnji semenj je tukaj pod kaplano vim oknom jud postavil  svoj šotor. Upil in kričal je na vse grlo in imel je vedno  dovolj  poslušalcev. Popo-ludne je  pred   konsumom   p skusil kaplan svojo srečo. Lepo je bilo videti tega trgovca.   Veliko  br Ij mu pristoji v roki, ruta,  moderc, nogavice in meter, kakor pa  križ in ke-lih   Res trnjeva, rekel bi krvava je bila pot do zmage.   Žrtev te zmage je pokojni  gospod   župnik.    Kot od-
krit nasprotnik konsuma, je ugovarjal doma in v škofiji. Bil je klican na odgovor in udati se je moral. S kaplanom se je vedno prepiral zaradi konsuma in večkrat tožil, da bo moral umreti zaradi tega člo veka. Na dan otvoritve se je primerila konsumu majhna nezgoda. Župnik je očital kaplanu, da on dela nemir in sovraštvo. Ravno sta se spopadla in v tej razburjenosti je šel župnik na prižnico, kjer je podlegel kapi. Da konsum ni bil potreben, se razvidi iz tega, ker se mu je gospod župnik upiral. Potreben je bil le kaplanu, da mu pomaga do boljše fare. Naš konsum ni sad potrebe ampak sad maščevanja, ker je nekaj topltčanov volilo napredne poslance. Na pesku zidano poslopje ne more obstati. Skale, na katere ste zidal1, so se razdrobile, to priča sedanji odbor, v katerem sedi nekaj osobenikov in rokodelcev, posestniki so se že umaknili.   O tem prihodnjič.
Topličan.
Katoliški uzori.
(Dalje.)
Najznamenitejši vspeh, kar jih je cerkev kdaj dosegla, so bile križarske vojne. Ali krivo bi sodil, kdor bi hotel trditi, da je moč verske ideje, ki jo zastopa rimska cerkev, omegočila ta vspeh. Brez dvoma je verska ideja mnogo pripomogla, ali ravno toliko, če ne še več, so pri pomogli drugi interesi jako posvetnega značaja, da si je toliko tisoč ljudi dalo našiti križ. Sicer pa vidimo to isto tudi dandanes, ko liko je ljudij, ki visoko dvigajo križ v resnici pa jim je zanj toliko, kakor za lanski sneg, in jih vodijo zgol egoistični nagibi. Tudi pri križarskih vojnah jo gotovo, da bi se bila verska navdušenost gotovo kaj hitro razkadila, da ni bilo vmes zasebnih koristij, radi katerih so ljudje vzeli na se križ. In kako tudi ne, saj velikih trajnih vspehov te vojne niso rodile, dasi so zahtevale preegrom nih žrtev. Križ je bil končno povsem premagan in zmagal je polumesec. Največji poskus cerkve, si zagotoviti svetovno gospodstvo, je klavrno po nesrečil.
Že  pri  prvi  križarski  vojni je igrala  osebna   korist  veliko vlogo. Vse je računalo na dobiček. Vitez? so  trdno  upali,  da   dobe ogromna posestva in brez števila novih tla čanov.   Vsem   kmetom   in drugim ljudem, ki so bili tlačani, je cerkev obljubila popolno svobodo,  ako se udeleže križarske vojne in to je pre mnogo nesvobodnih  ljudij napotilo, da so vzeli meč  v  roke.    Upali so, da postanejo v Az ji neodvisni po sestniki.   Tisti, ki so bili zadolženi, so imeli upanje, da zadobe nezadol-ženo imetje. Končno je bilo na tisoča tacih,  ki  so  upali,  da  bodo toliko naropali,  da  se  vrnejo kot bogataši domov.   In  ker je  v tistih  časih v Evropi kar mrgolelo tolovajev, so se ti seveda v posebno velikem številu odzvali papeževemu pozivu,  saj jim je bila s tem odpuščena vsaka kazen za storjena hudodelstva in dana pri lika,   da   kot  cerkveni   vojščaki izvršujejo   svoja   tolovajstva. Pesem »Reinfried von Braunschwe'g« pravi, da izmed  vitezov,   ki  so  šli   s sak
je pravo strašilo za vrabce. Levo in desno leže mali sadovnjaki in nizke koče. Nasproti se vleče dolina, široka in zelena, z vrstami vitkih topolov in z gostimi šumami jelš; v bistrem zraku raste trava tu bohotno.
Nekega popoldneva je stari Gi-bory ravno presajal mlado čebulo v zrahljano zemljo, ko je stopil župnik, z brevirjem v roki iz svoje hiše in se pokazal na drugi strani plota. Hipoma se je vrgel stari na vse štiri na tla, skrivil hrbet in pritisnil nos skoraj k zemlji. Ostal je nepremičen kot pes, ki preži na poljsko miš. Župnik je stopal, latinske besede znrmraje, ob plotu gori in doli; le njegova tresoča se glava modrikastih lic in obkrožena od belih, stršečih las se je videla črez ograjo. Ko je duhovnik končal Bvoje pobožno be rilo, je obstal, položil svojo črno vezano knjižico na plot in prekrižal roki nad brevirjem.
»He, oče Giborv«, je zaklical.
Stari Giborv se je delal, kakor da ni slišal. Ostal je nepremičen, oči so se mu hudobno svetile, nosnici sta mu drhteli, kakor živali, ki voha plen. In ni ae ganil.
»Moj stari Giborv!« je ponovil duhovnik z malo močnejšim glasom. »He, oče Giborv, ali me ne slišite ?«
Počasi, tiho kot prežeča žival, je dvignil poklicani glavo in jo okre-nil napol proti njemu.
»Š Š-št!« je zategnil in vdaril z veliko, žuljavo pestjo po zraku, kot bi hotel odgnati nadležno muho.
In mahoma se je zopet postavil kot pes na preži, in naslonil telo na obedve roki kot na šapi.
Sledil je trenotek molčanja; kot da se vrši ravnokar težka, resna, da, strašna stvar. Med tem je izletela iz plota prestrašena taščica, dve sraki sta začeli brbljati v daljavi, in veter je zamajal ptičje strašilo na drogu. Duhovnik je slednjič izgubil potrpež Jjivost, ko je videl, da je ostal stari Giborv trdovratno nepremičen; zaklical je z nova:
»OČe Giborv, hola, oče Giborv, kaj pa je? Že zopet krt?«
Starec se je sklonil pokoncu, jezno zamahnil in vdaril s pestjo ob tla:
»Ah, sakrament, ah sakrament!« je klel. »Vi ste krivi, da mi je spet ušel, nesnaga!   Ničesar mi ne pusti
v miru; vse spodkoplje. Po past grem.«
Vstal je in šel proti hiši upognjenega telesa, z rokami nespretno zibaje. Župnik ga je poklical z za-ničljivim nasmehom.
»Povejte mi, ljubi prijatelj G -bory, kako je to, da vsakokrat, kadar pridem na vrt, lovite krta?«
»Kaj vem,« je odgovoril starec osorno. »Mogoče, da ste vi krivi. Hudič vedi! Krt in župnik, ali ni to. če vzamemo, kakor je, edno in isto? Po past grem!«
»Počakajte vendar malo, Giborv! Ali vam gre sicer dobro, da?«
»Ne ravno najboljše, gospod župnik, ne ravno najboljše. Nogi sta mi tako slabi in tudi glava; vedno se mi vrti tu notri. Prekleto vendar, prav tako se vrši kot v mlinu.«
»Torej«, nadaljuje župnik po kratkem odmoru, »vrti se vam tako-le v glavi? Oh, zato morate prav dobro paziti. Zlasti zdaj, ko se bliža Velika noč . . .«
Na te besede raztegne stari Giborv široko svoja kriva usta, kot z nožem prerezana.
»Kako  to   mislite?« je zamr ni'al. (Konec prili.)
tonskim vojvodo v sveto deželo, je šel eden iz veselja do izrednih do življajev, drugi, da bi razuzdano živel, tretji, da bi videl kaj sveta, četrti na čast svoji ljubici, peti, da služi Bogu, šesti, da bi za Boga trpel, sedmi, da uteče svoji revščini in nabere kaj blaga, osmi za kratek čas in deveti iz častilakomnosti. Po Reinfriedovem pričevanju sta torej izmed devetih vitezov šla le dva iz verskih nagibov v vojno. Razume se, da velja to še v večji meri za ostale sloje.
Posvetni interesi udeležnikov so papežem koristili, ker so jim dovajali mnogo ljudij, ali ti posvetni interesi so tudi mnogo škodovali. Že pri prvi križarski vojni so imeli za-povedniki različne koristolovske namene — postati so namreč hoteli kralji in knezi v novih deželah — in to je jako slabo vplivalo na vs** operacije križarske armade. Vsak iz med teh vojskovodij je pač želel, naj bi križarska armada najprej njemu priborila prihodnje njegovo kraljestvo. Med grofom Rajmundom de Toulouse in Bogom rom de Bouil-lonom je vsled tega, ker se nista mogla porazumeti, kako si razdelita medvedovo kožo, to je sveto deželo, prišlo do tacega prepira, da bi se bila križarska armada skoro med seboj poklala. Tem iz koristolovstva in sebičnosti izvirajočim nasprotjem ni bilo nikdar konec. Vladarji palestinskih držav, ki so jih ustanovile križarske armade, so si bili vedno v laseh in so se celo skrivaj združevali s Saraceni proti svojim kri stijanskim tovarišem ter Saracene vsaj pasivno podpirali. Zato so tudi palestinske države kaj hitro in ne po-ebno častno propadle; križ je bil odstranjen in v Jeruzalemu je zopet zavladal polumesec ter vlada še naše dni. (Dalje prih.)
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 31. marca.
Predseduje župan Iv. Hribar, ki naznani, da je someščanu in bivšemu obč. svetovalcu, g. Albertu S ara as i Čestital v imenu obč. sveta k njegovi TOletnici, ter hvali jubilarjevo dobro srce za reveže. Tudi pri tej priliki je poslal županu za mestne reveže 2000 K. Občinski svet izrazi nad to velikodušnostjo darovalcu toplo zahvalo ter naroČi županu, isto jubilarju odposlali.
Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri.
ObČ. svetnik Žužek prijavi dva nujna predloga v štabnih zadevah. Nujnost se prizna. Prvi predlog se tiče priziva g. Jos. Kosi e rja proti stavbnim načrtom „Narodne tiskarne". Poročevalec obč. svetnik dr. Požar. Gosp. Kosler ugovarja, da bi se imenovana stavba gradila za 1 m 23 cm nad višino po stavbnem redu (15 m). Magistrat in stavbni odsek sta za ugoditev prizivu, ker je zakonit. Hiša pa bo vkljub temu še lahko trinadstropna, le malo nižje bodo sobe, kakor so bile v načrtu projektovane. Sprejeto.
Drugi priziv je poštnega uradnika g. Antona Buča r j a glede nameravane zgradbe vile v Malih čolnarskih ulicah ozir. Opekarski cesti. Magistrat zahteva napravo trotoarja in ograje. Pritožnik ponuja se zavezati, da to stori, toda šele tedaj, kadar se bo izvršila regulacija tega mestnega dela. Prizivu se ugodi, le glede vsakojake odkupnine v regulaČne potrebe namenjenega sveta se določi le 5 K za m-. Poročevalec obč. svetnik Turk.
O županovem dopisu glede stavbe novega poslopja mestne hranilnice (po-roč. obč. svetnik Žužek) seje vnela dolga debata. V prvotnem načrtu je bilo določeno, da bi bili poslovni uradi hranilnice v pritličju, ozir. v posebnem traktu na dvorišče. Upravni odbor pa se je pozneje izrekel za prvo nadstropje, da se pritličje dobičkanosno porabi za prodajalne. Župan pa se zavzema zopet za pritličje ter obširno utemeljuje svoj nasvet, češ, da je pri vseh novejših, modernih denarnih zavodih tako urejeno.
Obč. svetnik dr. Tavčar polemi-zujc proti županovemu predlogu ter želi argumente, zakaj je upravni odbor spremenil prvotne načrte. Občinski svet se mu ne vidi poklicanim, v tej zadevi kaj prevreči, ker je v njem le en strokovnjak (inžener), ostali pa so takorekoč pri tem slepci. Graja zavlačevanje ter izraža bojazen, da bi vsled diktature obč. sveta nad upravo mestne hranilnice zamoglo nastati kako nesporazumljenje.
Obč. svetnik dr. T r i 11 e r zagovarja nasproti predgovorniku pravice obč. sveta napram upravi hranilnice ter se glede potrebe vsestranske informacije pridružuje predgovoruikn. Stavi predlog, naj se upravnemu odboru naroČi, da predloži mestnemu svetu stavbne načrte ter razloži, zakaj so se prvotni načrti spremenili.
Obč. svetnik pl. Trnkoczv ua-svetuje posredovalni razgovor med mestnim svetom in upravnim odborom hranilnice.
Obč. svetnik P ros ene pravi, da ima obč. svet po pravilih pravico o čem
sklepati le na predlog upravnega odbora hranilnice, v ostalem pa se pridružuje obema predlagateljema. — Obč. svetnik Turk zagovarja stavbni odsek. — Obč. svetnik dr. Tavčar poda stvarni po pravek, da ni za zavlačevanje, ker tudi ni stavil nikakšnega predloga. — Župan Iv. II ribar odgovarja po vrsti vsem govornikom, dokazuje, da se pri vseh modernih denarnih zavodih rabi za poslovanje pritličje, našteva več takih zavodov na Dunaju, v Pragi in po Nemčiji. — Obč. svetnik P ros ene m oglasi s stvarnim popravkom. — Pri glasovanju je bil dr. Tri 11 erj e v pred log sprejet ter se izreče tudi Trnkoczv jevi želji ugoditi.
Obč.  svetnik  Žužek poroča parcelaciji zemljišča g. Fr. Souvana v oelenburgovih ulicah. Parcelacija na tri stavbne oddelke se odobri pod pogojeni, da prepusti mestu potrebni svet za ee ozir. trg.
O  porabi   dotacije  II. mestne-a otroškega vrtca za 1. 1902 z dohodki 100 K in izdatki 97 K 72 h se odobri Poročevalec obč. svetnik Dimnik.
Istotako se odobri  poročilo oh svetnika Senekoviča o dotaciji cesar Franc Jožetbve mestne višje dekli šole. (Dohodki 17»JO K izdatki 164(.* K prebitek Hi K .
Obč. svetnik   Iv.  Subic utem. ljuje  svoj  samostalni   predlog glede uvedbe avtomobila na gorenjski proj drž. železnic  med  Ljubljano  in Jej nicami.  Predlagatelj  navaja praktk in  ceno stran avtomobilov za osebni promet in da ni menda na nobeni pi drž. železnic tolik osebni promet kak na  gorenjski  progi,   Pri avtomobilnih vožnjah  se ni treba  ozirati   na rožni red in na izogibanje.
Župan želi, da se tozadevni prošnji na   ministrstvo   pridružijo   tudi dri. odločilne   korporacije,   kakor dežeiui odbor in trgovska zbornica.
Obč. svetnik Žužek  želi, da istočasno prosi za uporabo avtomobil.v tudi na dolenjski železnici.
Obč. svetnik dr. Tavčar pojasni, da se je tak predlog sprejel že v zadnji seji upravnega odbora dolenjskih Id nic.   Vsi trije  predlogi se sprejmi nakar se javna seja zaključi.
Davek na užitnino
od vina! vinskega in sadnega mošta ter mesa.
(Dajje.)
Kazenska določila
za    prestopke užitninskih predpisov.
Za prestopke užitninskih predpis to je, za dejanja ali opuščeuja, s katerimi se kršijo užitninski predpisi, i/, dan jc s cesarskim patentom z dne 11. julija 183") poseben dohodarstveni kazenski zakon, ki je razglašen v zbirki političnih zakonov zvezek 63.
Ta zakonik obsega  934 para-fov, a mi navedli  bodemo v krat, le določila, ki se nanašajo na užitnin-ski davek od vina in mesa.
S 9. Dohodarstveni prestopki so
1)   tihotapstvo;
2    težki dohodarstveni prestopki; 3)   navadni dohodarstveni stopki.
£ 13. Izgovor prestopnika, da i devni kršen predpis ni poznal, ne opre šča kazni.
§ 14. Tudi  pomanjkanje slabega namena pri kaznjivem dejauju ne op šča kazni.
§ 19. Za vsak dohodarstveni prestopek se  ne kaznuje  le neposn storilec, temnč tudi prouzročitelj k iznji-vega dejanja.
§ 20. Kot prouzročitelja kazuji\•■ dejanja smatrati je onega, ki je dni zega   pripravil   do   kršenja predpN s tem,
1. da mu je zapovedal kršiti prodpi*
2. da ga je nagovoril h prestopku; >. da mu je  obljubil  plačilo, da
rilo ali kak drugi dobiček
4. da mu je žugal ali rabil silo.
£   24.   Sokrivci dohodarstveneg., prestopka so osebe, ki
1. so prestopek prouzročile na na čin, po katerem se jih  ne  more smatrati kot prouzroČitelje;
2. so dejanje pospešile, podpirale ali olajšale;
3. so se pred ali povodom storitve prestopka s  prouzročiteljem, storilcem ali drugim sokrivcem dogovorile glede pomoči po storjenem dejanju, ali dogo vorile glede deleža rfa dobičku, izvira jočem iz prestopka.
§ 85. Kot sodeležnike dohodarstw nega prestopka šteti je one, ki  so pO dovršenem prestopku, brez poprejšnega dogovora  s   prouzročiteljem, storilcem ali sokrivcem
1. imeli od prestopka kako ugod
nost,
2. pripomogli, da se ta ugodnost uresniči, povekša ali osigura,
3. ki so  prestopek  pospešile na način da so
§ 176 a prouzroČitelju, storilcu ali sokrivcu prestopka priložnost 4ale, se
Dalje v pr-ilogi.
Priloga „Siovensnemu Narodu" 61 73, dne 1. aprila 1903.
poizvedbam oblastnij ali prijetju odtegniti
b predmet prestopka prijetju ali vednosti oblastnij odtegniti s tem, da so s kako listino kaj bistveno neresničnega potrdili, kako listino ponaredili, ali kako, za drugo stvar namenjeno listino, drugemu prepustili z namenom oblastnijo v zmoto spraviti.
§ 36. Dohodarstveni prestopki se kaznujejo,
1. z denarnimi globami,
2. s konfiskacijo blaga,
3. zaporom.
g 238. Kdor uradno zaporo poškoduje, odstrani, prenese ali odpre z namenom, da iz zapečatene posode odvzame neobdavčeno vino za prodajo ali lastno rabo, ali da v zapečateno obdavčeno posodo dolije neobdavčeno vino, zakrivi hudoben težki dohodarstveni prestopek in se kaznuje z zaporom od 8 dui do treh mesecev.
§ 265. Težki dohodarstveni prestopki se kaznujejo v denarju s štiri do osemkratno pristojbino, katero se je s prestopkom prikrajšalo ali katera je bila s prestopkom v nevarnosti, da se prikrajša. Ob olajševalnih okoliščinah se ta kazen sme tudi na dvakratno pristojbino znižati. Proti prestopniku, ki je bil radi tihotapstva ali težkega do-hodarstvenega prestopka že kaznovan, se sme kazen odmeriti tudi z dvanajst-kratno pristojbino.
§ 324 in § 1 in 2 predpisa z dne L aprila 1836 št. 2284.
Težek dohodarstveni prestopek zakrivi :
1. Kdor vino, vinski in sadni mošt v obrtne prostore ali shrambe gostilničarja ali sploh užituiuskemu davku podvržene osebe, ki prodajo omenjenih pijač na drobno pod 56 1 izvršuje, pri-
nkleti   brez da bi prej ta prejem predpisno naznanil.
2. Ako užitninskemu davku podvržena oseba, pri kateri se kontrola iz-
ršuje po kouvencijonelnih predpisih, brez poprejšnjega naznanila, brez plačanega davka in predno ima plačilno boleto v rokah iz posode vzame katero navedenih tekočin za prodajo na drobno ali za lastno rabo.
3. Ako se žival, od katere je užit-ninski davek pred klanjem plačati, zakolje, predno se ima plačilno boleto v rokah.
4. Ako obrtna stranka sveže meso brez naznanila in plačila užitnine prejme ali ako kedo sveže meso brez poprejšnjega plačila užitninskega davka proda.
(Dalje prih)
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 1. aprila.
— Izdajstvo v Tržiču še
vedno straši po »Slovencu« in bode še nekaj časa strašilo. Posebno, ker jih je tudi v naših vrstah nekaj, ki z nebeško nedolžnostjo vidijo v stranki g. Gockena pristno in pravo slovensko stranko. Najbolje bi bilo, če nam »Slovenec« obelodani politični pro gram g. Gockena. Ce nam dokaže, da se je g. Gocken pred volit-vijo izrekel za slovensko ura« dovanje pri tržiški občini in za slovensko razpravljanje v občinskem svetu tržiškem — pa se hočemo tudi mi spokoriti ter priznati, da smo grešili. Če pa tržiški kaplan sprejme Go:kenova politična načela — češ, glede jezika ostane tudi po volitvah vse tako, kakor e bilo d o s d a j — in če nam nat;> meče ta mcžiček izdajstvo v obraz, se mu le smejamo. In smejarao vsem. ki brenkajo na citre tfga kapiančka. Da bi se z nemškim jezikom reševal Tržič, kaj t >kega si more predočevati ie »Slovenec«. Kdor ni za Gockenovo nemščino, je izdajalec! Ker je stvar smešna, ostala bode se dolgo, doigo časa v koritu škofovega lista. Ž njo pa bod6 krmil sebe in svoje bravce! Za nas pa je stvar dognana in le želimo, da bi Gockenova »slovenščina« še ne predrla tako kmalo v našem Tržiču!
— Celje contra Maribor.
»Domovina« je priobčila naslednjo za vladajoče razmere karakteristično notico: »Siovenski Gospodar« je zadnje čase zmiraj tako Čmeren, če govori o celjskih »prvakih«. Te ima strašno »v želodcu«. Kmalu se bo zgodilo, da v zabavljanju zoper celjske »prvake« prekosi celo celjsko »vahtarico«. »Slovenski Gospodar«! Zakaj vedno hiteti v daljavo, ko bi imel vendar blizu toliko hvaležnega gradiva? Zakaj se ne bi začel enkrat nasajati nad mariborske »prvake«? Ali ni pri mariborskih »prvakih« v narodnem oziru nič graje bolj potrebno nego
pri celjskih »prvakih«? Hio Rhodus, hic salta! Ker vemo, da je »Slovenski Gospodar« včasih nekoliko nad ležen in boleben, mu radi odpustimo, da se je zadnji četrtek celo ob naš list tako »preljubeznivo« obregnil. Da bo pa imel priliko še nadalje kakega prvaka pohrustati, opozorili ga bomo ob prvi priliki na veliko narodno lenobo mariborskih »prvakov« brez izjeme posvetnega induhovskega stanu. Tam, tam ni se dale steči zasluge v boju zoper »prvake«. Celjski »prvaki« pa znajo, kakor ve svet, postati več krat tudi hudo nadležni, ter se ne boje tudi groma iz Maribora.
— Kje naj stoji Valvasorjev spomenik? Piše se nam: Orne njeni spomenik je sedaj skoraj dogotovljen, in že se vrše razprave o tem, kam naj se postavi. Prvotno se je sklenilo, da naj se Valvazor postavi na tako imenovani muzejski trg. To bi pa bilo le tedaj mogoče, ako bi se trg z nakupom sosednjega Souvanovega sveta reguliral. Ker je pa občinski svet dotični nakup odklonil, prenesla se je ta regulacija v nedogiedne čase. Ako naj sedaj Val-vazorjev spomenik za dolgo vrsto let ne plesni pod kako streho, treba je poiskati drugi prostor, kjer naj bi služil novi monument Ljubljani v kras. Ta prostor pa je prav lahko dobiti! Spomenik naj se postavi neposredno pred deželnim dvorcem — bodi si v ograji, bodi si sredi malega predvrta. S tem bi se služilo lepi novi deželni palači, kakor tudi velikemu trgu pred njo. Menimo, da je zadeva premisleka vredna, zategadelj smo jo sprožili.
— Župnik Franc Hoenig-martn pri delu. Iz Krope se nam piše: Ni še dolgo temu, kar dohaja k nam več iztisov »Slovenskega Na rodaa, kakor ^Slovenca«, ali to boii in peče g. župnika, da skače kakor bi ga pikal gad. Ne mine nedelja, da ne bi opozarjal ljudstvo, naj ne za haja v hiše in gostilne, kjer se bere »Slov. Narod«, tudi osebno si predrzne ta napetnež nastopati v gostilnah ter zahtevati, da ako »Slovenski Naroda ne opuste, kateri je po njegovih mislih pohujšanje ljudstva, da bode on sam skušal rabiti najskrajnejša sredstva, ugonobiti tako hišo ali gostilno. Ker se pa nikdo ne zmeni za besede širokoplečega župnika, dovolil si je naš dušni pastir gostilne imenovati na prižnici, v ka tere naj zahaja cvet fantov in deklet presvetih družb. Ker nam pa ni ljubo, da se javno v svetem hramu bojkotirajo gostilne, šteli smo se dolžnega nekoliko javnosti razjasniti značaj našega, ne ravno presuhega g. župnika Frana Hoenigmanna. G. župnik, Vaša misel in trditev, da je Kropa, oziroma njeno ljudstvo klerikalno, kakor jo sodi tudi javnost, je jako napačna, resnici na ljubo se mora priznati, da je Kropa pri belem dnevu kierikalna in črna kakor farška suknja, pri neči pa Sodoma in Gomora. Vprašamo pa Vas g. župnik, kdo je temu vzrok? Li mogeče kdo drugi kakor Vi in Vaše hujskanje proti svobodi, napredku in omiki, Vaši shodi in Vaše družbe, v katerih se popiva in igra na katoiiško-krščanski podlagi ? Kdo je vzrok sovraštva med stariši in otroci v večjih družinah? Kdo je v korist lastnega in sorodnega žepa posekal tako gosto zaraščene cerkvene gozde, da kažejo Vašemu tovarišu in nasledniku suha rebra? In kje je še kako župnišče, v katerem vodi uradni posel tajnik v ženskem krilu? Označili bi Vam lahko še več, toda za danes Vam prizanašamo, ker je itak Vaša želja prej ko prej odkorakati iz Krope. Končno Vas opozarjamo, da opustite vedno hujskanje proti naprednosti faranov in da se obnašate ponižno in ne tako ošabno in prevzetno, kakor da bi Vi redili celo Kropo. Za slučaj, da ne prenehate z nasprotstvom, dogodi se Vam lahko, da izide v »Slovenskem Narodu« drugi podlistek »Žrtev razmer«, v katerem bodete pa Vi in še neka druga oseba igrala glavno uiogo. Vas pozdravljamo:    Več faranov.
— Premeten klerikalec. Menarčov Janez iz Dvorjan prišel je nedavno iz preiskovalnega zapora do-
mov, ter pričakuje doma osodepolne obravnave. Hoji se, in ni čuda, saj ima dosti na vesti. In ta „knnšten Janez" je res kunšten. Najpopred je natai hal kmete, sedaj pa bi ne bilo zanj napačno, če bi še gosposko. Začel je simulirati, dela se nekako neumnega. In zares narajmalo se mu je, da ga je pretečeno nedeljo pri Afrinu v Gradu po domače ta Dolgi, pahnil iz gostilne tako, da si je naš Janez polomil desno roko. In sedaj ga Janez še bolj „špilau in pri prihodnji sodni obravnavi igral bo seveda svojo ulogo izvrstno. Pa ne samo Janez, ampak tudi drugi se imajo te sodbe bati, in ne bi bilo napačno, Če bi se Janezu zmešalo, Janez namreč preveč ve — in marsikateri bi potem lažje dihal. Janez ga pa pije kar se da, in mogoče je, da res kaj s tem doseže — če ne drugo pa saj pijanost.
— Iz Slavine se nam piše: Ne dolgo temu Čitalo se je v »Slov. Narodu« o šolskih razmerah v Sia vini. To je tudi pomagalo. Dobili smo takoj neko gospodično učiteljico, a žalibog le za 24 ur. In kaj je bilo vzrok, da je po 24 urah srečnega bivanja v Slavini že isto zapustila. V Logatcu na štirirazrednici je slučajno eno mesto prazno postalo in šolske oblasti so uvidile večjo potrebo učne moči tam nego v Slavini. Slavinsko dvorazrednico obiskuje prilično 220 otrok, logaško etirirazred-nico pa prilično 200 otrok. Mi si torej ne moremo tega naglega pre-meščenja drugače misliti, nego da imajo slavne šolske oblasti naše otroke za tako talentirane, da se prav lahko 220 otrok isto nauči od ene učne moči, kar morajo 200 logaškim otrokom štiri učne moči v glavo vbijati, ali pa da cenijo fizično moč in zmožnost našega gospoda naduČitelja za toliko, kolikor vseh štirih logaških skupaj. To priznanje nas sicer veseli, ker če je prvo, smo ponosni na naše otroke, če je pa drugo smo zopet ponosni, da imamo edino mi na celem Kranjskem tako učno moč, a vkljub temu se drznemo slavni deželni šolski svet ponižno poprašati: Ali misli drugo učno moč v Slavino poslati in ali misli našo šolo v trirazrednico razširiti, do katere ima naših 220 otrok ravno tako pravico, kakor po drugih mnogih kraji  200   otrok   do štirirazredniee.
Prizadeti stariši.
— Dogodki v Ricmanjih. Dne 28. t. m. je gospod Krančič v Ricmanjih — a ne Ricmanjcev! — pobral z vseh oltarjev sveta razpela in jih prenašal v kaplanijo. Storil je radi tega, ker ni imel 8 čim zakriti sv. razpel, kakor je zahtevano v sedanjem postnem času. Po ves teden ne čujejo v Ricmanjih zvonov, pa tudi sv. m^se ni med tednom. V nedeljo je bila ob 11. uri. Ljudstva ;e bilo — kakor po navadi. Učitelj z osmimi otroci, g. Krančič in cerkovnik. Skupno torej 11 oseb. Na popoiudanski službi pa so Mi gosp. Krančič, cerkovnik in kuharica go spoda kaplana. Torej tri osebe. Gospod Krančič je začel hoditi prav pridno v obiske po hišahj ali uveriti se je moral že, da je ves trud zastonj.
— Ljubljana — Gradec. Iz
obrtnih krogov se nam piše: V nemškem Gradcu so te dni slovesno otvorili nov dom za štajerski »Gevverbe-forderungsdienst«. Prisoten je bil trgovski minister baron Call, graški cesarski namestnik in mnogo najod-ličnejših oseb iz vseh slojev. V svojih govorih bo povdarjali razni govorniki, med njimi trgovski minister, veliko važnost novega zavoda za štajerske obrtnike in si obetali mnogo sadu. In pri nas na Kranjskem? Deželna obrtna komisija, ki je bila že pred štirimi leti v deželnem zboru sklenjena, počiva še vedno na zeleni potrpežljivi mizi g. deželnega glavarja. Zadnje čase smo čitali v »Slovencu«, da g. deželni glavar zato še ni sklical komisije, ker nima primernih pravil pri rokah. Kolikor je nam znano, je to Čisto prazen izgovor, kajti obrtna komisija je tako projektirana, da si bode sama sestavila statut. Pa če jo tudi hoče gosp. deželni glavar že sam iznenaditi z novim statutom, bi bil v teku štirib
let — seveda malo dobre volje je treba — vendar lahko zasledil kak tak eksemplar. Nikar nas torej ne pitajte b takimi argumenti! — Seve, pri nas se nihče ne briga za obrtnika in tuja konkurenca nam raste vedno bolj čez glavo. Prav se nam godi!
— Kam pridemo ? Ljubljana je na poti, da postane najdražje mesto v Avstriji. V nekem oziru je Že sedaj najdražje, kajti če je blago na Dunaju Še nekoliko dražje, kakor v Ljubljani, je pa kvalitativno veliko boljše kakor pri nas. V Ljubljani pa se prodaja slabo blago, po nerazmerno visokih cenah in sicer vse blago od kraja. Da tako ne more iti dalje, leži na dlani, saj danes tudi najštedljivejši človek pri taki neznosni draginji ne more več izhajati. Sedaj so mesarji zvišali ceno mesu in sicer kar za 16 h pri kilogramu ter tako konsumente zopet obremenili. Kam pridemo, če poj de tako naprej.
— Predstava na korist dramskega osobja. Včeraj se je zaključila sezona, vendar se vrše še tri predstave izven sezone na korist dramskemu osobju. in sicer v petek dne 3 aprila z nagrado odlikovano veseloigro v 5 dejanjih »Satanova hči« Rudolfa Kneisla. Glavno naslovno ulogo igra gdč. Kreisova; večje uloge pa imajo: gg. Dobrovolny, Boleška, Dra-gu ti novic in Verovšek. Ta veseloigra se v nedeljo popoldne ponovi. — V nedeljo zvečer pa je zadnja predstava in sicer Scribijeva drama »Adriena Lecureur«. Naslovna ulogo igra gdč. Ruckova.
— Slovensko gledališče. Včeraj se je vršila tretja predstava Parmove operete .Amacunke*. Predstava je bila zopet animirana, pevke in pevci so z vidnim veseljem in navdušenjem vršili svojo dolžnost, občinstvo pa je bilo s priznanjem radodarno ter so imeli solisti koncem vsakega dejanja opetovano priliko, zahvaliti se za opetovani aplavz. Obžalovali smo, da se ni uprizorila opereta med sezono in ne šele koncem dolge vrste predstav. Ker pa je opereta vzlic neprilični dobi pokazala svojo privlačno silo, bomo čuli izvestno tudi v prihodnji sezoni Parmove graciozuovesele in melodij bogate „Amaconke**. Nadejamo se, da se poskrbi dotlej za III. dejanje primerno in pravilno dekorativno ozadje ter da se vprizori vbodoče vse delo natanjčnejše in skrbnejše kakor letos! Glede izvajalcev moremo danes govoriti še jasnejše. Ga. primadona Svobodo v a -11 a n u s o v a je pela glavno ulogo, Heleno Zuraudovo, s finim okusom, primerno čustveno in z eleganco. Njena decentna, nikdar pretirana in vselej živahna igra, s katero je v operah briljirala, jo je prav dobro kvaliii-eirala tudi za operetno stroko, za katero sicer ni bila angaževana. Občinstvo, ki ji je že opetovano odkrito izražalo svoje priznanje, ji je tudi sinoči živo ploskalo ter sta ji bila poklonjena dva lepa šopka. G. Hašler se je letos sploh najbolj kvalificira] v opernih in operetnih ulogah vzlic temu, da ni mu-zikalično zadostno izobražen. Ker pa ima prijeten, dovolj izdaten ^las, naravno nadarjenost za petje ter tudi precej okusa v predavanju, bi bil prav poraben opereten pevec, ki ima t u ti i dosti igralske rutine. Žal, da je pokazal pri drami opetovano svojo indo-lenco in nezanesljivost, s katero je v prvi vrsti škodil sebi kot igralcu, v drugi vrsti pa zavodu. Obžalovati je tudi, da je njegova govorica Še danes prav začetniška in njegov izgovor malone nerazumljiv. Ker pa ima dosti inteligence, premaga lahko ta nedostatek, ako bo hkratu vesten in marljiv, česar letos, žal, večkrat ni bilo opaziti. Gdč. Prochazkova je zunanje simpatična pevka, ki je predvsem dobra v igri ; glasovno pa se našemu občinstvu ni mogla prikupiti. V opereti je vstransko zadoščala in ugajala. Gdč. G liva r-Čeva je imela letos le malo prilike, pokazati lepoto svojega alta, a vselej je dokazala svojo veliko pevsko rutino, igralsko spretnost in muzikalno izobrazbo. V opereti je bila prav vrla. G. rež. Aschenbrenner je izvršil svojo neznatno vlogo zadovoljivo ter se odlikoval v igralskem oziru, kakor pri vseh operah, kjer je mogel  pokazati svojo
muzikalno točnost in zanesljivost. Njegov glas sicer ni velik, a simpatičen in dovolj izdaten. G. Kranjc se je poskusil prvič v nekoliko večji ulogi. Mladi pevec kaže mnogo odvažnosti in ambicije; a neizvežbanost precej trdega in neuglajenega glasu ter igralska nespretnost sta mu pokvarila uspeh. Ako se bo vežbal v solovem petju, doseže morda sčasoma boljše učinkovanje na odru, kjer je kot član zbora prav poraben. G. Lumbar pa ima lep glas simpatičnega timbra. Sinoči je žel poseben aplavz. Pevcu je treba vaje in vztrajnosti! G. Lier je že večkrat dokazal svojo porabnost za manjše operne uloge in se je tudi v opereti odlikoval z izvrstno igro in primernim petjem. Opereti je g. Lier bistveno pripomogel do uspeha ter vzbujal ves čas zanimanje in veselost! Z b o r je bil sinoči v petju živahnejši ter je vobČe prav dobro vršil svojo nalogo. V igralskem oziru pa potrebuje energičnejšega učitelja. Y.
— Častno občanstvo je občina Slavina po soglasnem sklepu občinskega odbora podelila veletržcu na Reki g Josipu Bolet u.
— Grozna jeza vlada med celjskimi nemškutarji. Že naznanilo, da pridejo letos zopet Sokoli v Celje in sicer kar nekaj tisoč, jim je raz-dražilo živce, sedaj pa je prišlo še na dan, kar je pristen Nemec pisal o spodnještajerskih nemškutar-jih. Ta zanimivi spis je izšel v nemškem listu »Ring«, ki izhaja v Hartbercu na Štajerskem. Njega pisatelj, I. Simler, je bil tri leta na Sp. Štajerskem in je torej spoznal vse ondotne razmere. Simler pravi, da so na celem Sp. Štajerskem samo trije nemški kmetovalci in izreka uničujočo obsodbo o spodrještajerskih nemšk utarjih, tako sodbo, da se »Deutsche Wčtcht« kar božjastno peni In kaj bi se ne, ko pravi Nemec 1. Simler, da naj se spodnje-Štajersko nemškutarstvo uniči kakor grosenična zalega.
— Zabavni večer. »Slovansko planinsko društvo« priredi v soboto dne 4 t. m. v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« poučno zabavni večer, na katerem bode pre daval društveni podnačelnik gospod dr. Kran Tominšek o svojem potovanju na Kočno in Grintovec. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnine ni. Po članih vpeljani goeti dobro došli.
— Ustanovni občni zbor Ljubljanske podružnice društva „Postbeamtenverein" se bode vrši] v soboto, dne 4. aprila ob 8. uri zvečer v poletnem salonu hotela ..pri Maliču*4. Dnevni red; 1. Nagovor lokalnega odbora. 2. Volitev predsednika. 3. Glavnega društvenega predsednika poročilo o delovanju. 4. Branje pravil. Volitev odbora in 2 pregledo-valeev računov. 6. Določitev članarine. T. Predlogi o premembi pravil. 8.Dragi slučajni predlogi.
— Južnoštajersko hmeljarsko društvo ima dne 5. aprila ob 3. uri popoludne v dvorani Hausen-bichlerjeve gostilne v Žalcu svojo glavno skupščino.
— Celjsfco pevsko društvo vprizori v nedeljo 5 aprila v dvorani »Narodnega doma« v Celju burko »Brez denarja«.
— Iz Maribora se nam piše: Tukajšnja narodna društva: obe podružnici sv. Cirila in Met::Ja, čitalnica, športno društvo, društvo o M« ribor«, braino draštvo v Studencih jn »Dravsko planinsko društvo« prirede skupno v prid sv\ Cirila in Me toda veliko ljudsko slavnost dne 7. junija t. 1. v vseh proaterih »Narodnega doma«. Odseki so začeli mar ljivo delovati, da bi se svečanost vršiia zar. s v velikem obsegu. — Narodna društva iz Sp. Štajerja se naprosijo, da ne prirede te^a dne sličnih veselic, da se tem lažje zberemo v Mariboru na prijeten sestanek.
— Razglednice P. Hart-mana. Povodom prireditve oratorija »Sv. Frančišek« v stolni cerkvi pod osebnim vodstvom skladateljevim, dal je napraviti tukajšnji trgovec s papirjem Jernej Bahovec razglednice s sliko istega, ter se bodo od pondei)ka naprej pri omenjeni tvrdki dobivale.
— Mednarodna panoramam Ta teden nas popelje naša panorama na otok Rujan (Riigen) ob baltiškem morju. Malo je tako slikovitih morskih nabrežij, kakor ob tem morju. Ves otok je takorekoč kopališče s prekrasnimi vilami med rajskimi, temnozelenimi gaji, polnimi ukročene divjačine. Tudi prelestnih jezer se ne manjka. — Pri-hodni teden potujemo zopet po veČno-lepi Tirolski.
— V Preserju je  cvetni pe tek letni semenj za živino in blago.
— Po hribih globoko navzdol }e zapadel aneg.
— Koliko Ljubljana potrebuje. Glasom uradnega izkaza vpeljalo se je 1. 1902 v ljubljansko mesto neslednje daeu podvrženo blago: 121 hI ruma, — IG 17 hI špirita, — 827 hI žganja, — 19.944 hI vina, — 4166 hI vinskega mošta, — 48 hI sadnega mosta, — 22.047 hI piva, — 1663 hI kisa,
— 4726 glav goveje živine, — 10.2"».'» telet, — 3023 ^ovae, — 3544 jagnet, 359 prašičkov od 5 do 191 o kg. — 8661 prašičev nad 19* , kg — 128.200 kg mesa, — 9741 komadov perutnine velike, — 67.986 komadov perutnine male,
— 4 jeleni, — 660 srn, — 2912 zajcev, — 496 kg razsekane divjačine, — 440 fazanov, — 1183 jerebic in prepelic, — 20 lisek, — 4 ducate malih ptičev, — 17.183 žlahtnih rib, — 13.924 kg navadnih rib, — 178,290 kg riža, — 5,235.500 kg moke, — 774.300 kg ovsa — 2,81000 kg sana, slame in otrobov, — 30.516 kg zelen-jadi,   — 763.190  kg  svežega sadja,
suhega
—    61.770 kj
sadja,
83.242  kg masla, — 13.671 kg loja,
— 67.769 kg svinjske masti in slanine, — 110.320 kg mila, 57.975 kg sira, — 1,555.150 jajc, — 4729 kg voska, — 177.488 kg olja, — 26.612 nr{ trdih drv, — 4886 m5 mehkih drv, — 231.597 kg oglja, — 40,565.160 kg premoga.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Od 19 do 26. marca je dela iskalo 10 moških in 45 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 4 moškim in 33 ženskim delavkam, w 31 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarja do 26 marca je došlo 715 prošenj za delo in 620 deloponudeb. V 420 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 sodar, 1 gostilniški sluga, 1 kočijaž, 1 voznik pive, 8 konjskih hlapcev, vajenci za trgovino, pe-fcarijo, brivca, kovača. Ženske: t izurjena kolektantinja, 1 prodajalka v slaščiČamieo, 1 šivilja, 3 kuharice k orožnikom, 3 deklice za vsako delo, 3 deklice k otrokom. Službe iščejo moški: 2 komija, 1 vrtnar, 2 mizarja, 3 pisarji, več trgovskih slug, 1 hišnik; ženske: več trgovskih prodajalk, 1 kavarniška blagajničarka, več natakaric, 2 gospodinji in drugi posli. Stanovanja; oddati je 1 prodajalna, 2 stanovanja s 3 sobami, več mesečnih sob. V najem se iščejo stanovanja z 2 sobama.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 183 oseb.
— Izgubljene in najdene reči. Na poti po cesti na Rožnik, Erjavčevi in BleJweisovi cesti do de želnega gledališča je izgubila gospodična M. T. srebrno verižico z naoč nikom. — Učenka trgovske sole I. K. je izgubila na poti oi Konjušnih ulic, po Trnovskem pristanu, Krakovskem nasipu in po Trubarjevih ulicah, do šentjakobskega trga srebrno žensko uro in srebrno verižico z dvema priveskoma. — V nedeljo zvečer je izgubila baronica S. na poti od Turjaškega trga, ČJrevljarskih ulicah, Jurčičevem trgu, Mestnem trgu, Pred škofijo in po Vodnikovem trg-u do Poljanske ceste st 10 zlato zapestnico   s   smaragdi, vredno
Potnik T. Flucher iz Maribora je izgubil včeraj na poti od   južnega ko lodvora do Dunajske ceste denarnico 8 3 petaki  in  okoli 6 kron drobiža.
— Na Trnovskem pristanu je našel v soboto delavec Ferd. Cerar, stanu joč na Poljanski cesti srebrno uro in verižico. — Na Sv. Jakoba trgu je bil najden bankovec za 10 K. — sestnik l7an Fister na Opekarski cesti je našel včeraj dopoludne v Knaflovih ulicah cekin za 20 K.
— Najdeno. Pred južnim kolodvorom na cesti je našel pekovski vajenec Milan Praznik, Zaloška cesta Št. 11, deset kilogramov žice.
— Drsalno društvo prosi, naj pridejo člani iskat v društvenem paviljonu po shranjene drsalice, ker društvo ne prevzame zanje nikake odgovornosti.
— Prodajo »Slovenskega Naroda11 prevzel je z današnjim dnem tudi trafika Ivane Kos (J. Schweiger) Kolodvorske ulice st. 26 v Ljubljani. _
*   Najnovejše  novice. —
Bivši  veliki   vezir Said paša
— zaprt. Policija je obkolila hišo Said paše, ki ima strog hišni zapor. Niti v mošejo ne sme iti. Vzroki za tako postopanje niso znani. — Napad na francosko stražo. V Figigu v Algiru so domačini napadli francosko stražo ter ubili podčastnika in štiri vojake. — Tri potresne sunke s podzemskim gromom so čutili  sinoči  ob 5. uri v Djakovaru.
— 11 letni samomorilec. V Do-berau na Meklenburškem se je obe sil llletni   šolar,  ker je zaigral dva vinarja očetovega denarja. — Umor
milijonarke. V Parizu so našli zadavljeno milijonarko L age se, ,ki se je bavila s špiritizmom ter ni imela nikogar v hiši. — Mafija. Italijanska vlada je dala zapreti nad sto oseb, ki so podpirale bandita Varsalonasa. Med zaprtimi je eden markiz, dva barona in duhovnik Galno. — Odlikovan žurnalist. Sultan je podelil uredniku »Informa t»on«, Jos. Grafu, Med|idje red, srbski kralj pa komturni križec reda sv. Save. — Vojni minister p 1. P i t-r e i c h postane meseca maja feldoajg mojster. — Slovanska razstava vFeterburgu se je preložila na leto 1905. — 200.000 kron potresnega denarja je baje ukradenega v Senju. Mnogim osebam je zabranjeno, zapustiti mesto. — Poljske m i s i so se pojavile na južnem Če sKem v takih množinah, da groze umč ti vse setve
* Posojilnica sv. Vaclava v Pragi, katero je katoliški prelat Drozd tako korenito okradel, da še danes, čez mesece saniranja ni obvarovana konkurza, je poslala posebno deputacijo na Dunaj k papeževemu nunciju Taliauiju prosit, naj vendar Rim kaj odrine, da ne bo treba napovedati baukerota in oškodovati ljudi za milijone in milijone. Kim ima pač neizmernega bogastva ali kdor misli, da bo Kim kdaj kaj dal, živi v krvavi zmoti. Nuncij Taliani je omenjeni deputaciji brez ovinkov povedal da od večtisočkratnega milijonarja Leona XIII in sploh od katoliške cerkve niti vinarja ne dobi za svetovaclavsko posojilnico. Kim ima samo grablje! A, ko bi bilo s kakim žegnom ali s kakim odpustkom pomagano, potem bi Rini rad storil vse, ali izpod palca mu ne gre nič, kadar je duhovščina kriva grozne nesreče, kakor v praškem slučaju. Za izgled, kake posledice ima že sedaj Drozdovauje čeških klerikalcev pri svetovaclavski posojilnici, naj navedemo nasleduji slučaj: Neki obrtnik v Pragi je naložil vse svoje prihranke v zneska 3500 K pri svetovaclavski posojilnici. Ker so mu duhovniki vedno peli, kako izvrsten zavod je ta sveto-vaclavska posojilnica in koliko nese dobička svojim članom, je mož tudi vzel nekaj deležev. Revež seveda ni vedel, da je s temi deleži prevzel tudi jamstvo za svetovaclavsko posojilnico. Ko pa je prišlo na dan, kako so prelat Drozd in njegovi pajdaši to posojilnico okradli, je bil mož ravno hudo bolan. Strah, da utegne kaj izgubiti, je tako vplival nanj, da je umrl. Njegova hči je sedaj vzela vložno knjižico in šla v svetovaclavsko posojiluico po denar. Tam pa soji rekli: Vaš oče je naložil 3500 K; ker smo bili okradeni bi Vam izplačali polovico tega denarja, da Vaš oče ni imel več deležev. Ker pa je imel te deleže in torej jamči za izgubo, ne dobite ničesar, marveč morate «e vi plačati posojilnici 50 0 K. Ubogo dekle je vsled tega žalostnega razodetja nevarno zbolelo. To je blagoslov klerikalne organizacije, tako bo tudi pri nas,  ko se začno podirati
klerikalne zadruere.
k«xtolidfci trik in luteranske krave( V Wurttembergu v okraju Monsingen lež'ta prav blizu druara poleg druge občini Barnloch jn Oberstetten. V Btrnlochu žive sami katoličani, v Oberstetten u pa s*mi protestantje, a vzlic razliki v veri so dobro izhajali in bili najboljši prijatelji tako, da so protest sotii iz Oberstettena vodili svoje krave k občinskemu biku v katoliški Iiern loeh. Sedaj pa je med tema občinama zaradi volitev nastalo veliko nasprotje in posledica tega je bila, da je župan v Bernlochu dal ura doma razglasiti, da se krave protestantskih kmetov iz Oberstettna ne smejo več voditi h biku katoliškega Bernlocha. Tako je izvršena konfe atjonalna ločitev tudi v hlevu in bo katoliški bik osrečeval v prihodnje samo katoliške krave.
* Časopis za berače imajo v Parizu. Izdajajo g^ berači »po poklicu« ter ga dobe le društveniki ali beraški strokovnjaki. V eni zad njih številk je čitati sledeče inserate: Išče se slepec, ki zna nekoliko svirati na p;š£al ter .Išče se hromi za dobro obiskano kopališče; prednost imajo osebe, katerim manjka d sna roka. Dobra izkazila in majhna kavcija je potrebna«. Nadalje prinaša list poroke, krste, sedmine itd. pri bogatih rodbinah, kjer je kaj »zaslužiti«.
* zanimiva pravda. V Parizu se je poročil veletržec Lavielle s hčerko svojega trgovskega prijatelja ter ji sporočil vse svoje velikansko premoženje po smrti. Kmalu nato pa je izvedel velike reči o svoji gospej. Izvedel je, da ima ljubavno razmerje z nekim drugim trgovcem in da se je celo neki dijak zaradi nje ustrelil. To ga je tako potrlo, da je zbolel in slednjič umrl, ne da bi bil mogel svojo oporoko predrugačiti. Njegovi sorodniki so takoj po njegovi smrti tožili soprogo na priznanje neveljavnosti oporoke, češ, da je bila nezvesta in ni vredna moževega pre
moženja. Sodišče je tožbi sorodnikov ugodilo in razveljavilo oporoko z motivacijo, da oporoka ne more veljavna biti, ker je soproga svojega moža pregloboko užalila in se nehvaležno s kazala.
*  ladaja največjih pariških časnikov. Ministrske »Petit Parisien«,   glasilo   prejšnjega poljedelskega ministra DupuyaY  izide v 1,150.000 izvodih, med tem ko se je ravno   tako   popularnege protivlad nega lista »Petit Journal«, ki je prej izšel v nad milijon izvodih in je bil na čelu vseh francoskih  listov, ste vilo zmanjšalo na 600000.    Za temi pride »Journal« s 550 000 in »Mitin« ■ 400000  izvodi.   Vendar je treba pomniti, da se veliko število izvodov ne razproda,  ker  se ti časniki navadno  ne  naročujejo, temuč jih le ponujajo po kioskih.
" Deset zapovedi za gospodarje. 1. Ne kupuj ničesar samo zato, da pokažeš, kako imaš nekaj, česar drugi nimajo. 2. Ne kupuj ničesar samo zato, ker se ti do-pade. 3 Tudi ne kupuj zato, ker drugi imajo, ti pa nimaš. 4 Ne ku puj tudi ne zato, ker je kaka stvar cena. 5 Ne kupuj zato, ker se ti ponuja. 6 Kupuj, kar moreš varovati. 7. Kupuj tedaj, ko potrebuješ in ko si ne moreš drugače pomagati. 8. Ne kupuj tudi, kar si za Čas moreš izposoditi. 9. Ne kupuj zato, ker ti ni treba takoj plačati. 10 Ne kupuj ničesar, kar ne moreš — nikoli plačati.
Sto odvetnikov v eni pravdi. Runaunski list v Jassy, »E ?emmentul«, je napadel nedavno ravnatelja mestnega kmetijskega zavoda, g. Takea Protopopescu, vodi telja liberalne stranke, da je on kriv, ker se je pri zavodu tolikrat pone-verjala. Protopopescu je list tožil. K porotni obravnavi je prišlo prostovoljno zagovarjat 40 liberalnih od vetnikov, toda za klerikalni list pa se je oglasilo celo 60 brezplačnih zagovornikov. Ker se sodišče vsled tega ni moglo zjediniti, se je obravnava preložila.
' Tat zadel glavno srečko. V Madi'idu živi neki E*. Dientes, katerega imajo vse oblasti v črni knjigi kot   nepoboljšljivega   žepnega tata. Nedavno pa je  zadel glavno srečko v državni  loteriji  v  znesku 60.000 peset.   Prvo je bilo, da je šel k gu vernerju ter ga zaprosil, naj ga črta iz črne knjige,  obljubivši,  da  bo v bodoče najpoštenejši človek. Guver ner mu je prošnjo uslišal, a ga opozoril,  naj  se   varuje v zanaprej po sebno pred svojimi bivšimi — tovariši.
Književnost.
— »Ljubljanski zvon". Vsebina aprilovega zvezka: 1. A. A s k e rc : \><>ka. Legenda. 2. Ivan Cankar: Tinica. Povest. 5. A. Gradnik: Lahko noč . . . Pesem. 4. Franc Deriranc: Fragmenti. 5. Selim: Na božji poti. Pesem. <). Jos. J era nov: ileautonti-morumenos. Povest. T. 15. Baeblcr: Tri dolge dni. Pesem. d\ Zofka Kve-d r o v a: Črtice. 9. V o j a n o v : Prijatelji. Pesem. 10. M. P. Nat aš a: Moja pesem. Pesem. 11. Dr. H. Dol en ec: O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh. 12. K. Gangl; Slovo. Pesem. 13, Dolinski: Na poti. Pesem. 14. Podlim-b a r s ki: Potresna povest. 15. K o m a n Romanov: Črez drugo, črez tretje pogorje. Pesem. 16. Niko Zupauič: Macedonija. 17. Književne novosti. A. Aškerc: Balade in romance. — „O zori." — „Mali vitez." — R. Peru šek: Iz Zakutka. — Jugoslovanska akademija v Zagrebu. — Dr. Fran Ilešič: Muka Frnst dr. — Wjela Jan Radyscrb. 1H. Glasba. Dr. Vladimir Foerster: Dva ruska koncerta v Ljubljani. — Dr. Vladimir Foerster : „Novi akordi." 19. Slovensko gledišče. Dr. Fran Zbašnik: A. Drama. — B. Opera. — L. Pahor: Azračl na slovenskem odru. 20. Upodabljajoča umetnost. Rihard Jakopič : „Slovenija se klanja Ljubljani." 21. Med revijami. Dr. Fran Ilešič: „Kolo" — „Berlinskij listok u 22. Splošni pregled. Dr. Frančišek Ladislav Rie-g-er t — Dinko Politeo y- — Matija lian y — —k: Dr. Karel Strekelj —k: AŠkerc v ruskem prevodu. — Splošno slovensko žensko društvo. v — Fr. : Rusko slovstvo. — —k: Seststoletni rojstni dan Petrarkov. — — š —: Iz poljske literature. — — i —: Društvo eeškili umetnikov „Manees".
— Mali vitez. Tega Sienkie-wiczevega romana je izšel v založbi 1* K!einmayra cc Fed B imberga VI. sešttek. Cena 40 h.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 1. aprila Danes ima osem odsekov seje Ustavni odsek se je bavil z odpravo § 1 4., s katerim je mogoče vladati absolutistično, kadar se ministrstvu zljubi,  oziroma kadar parlament
neče parirati. Odsek je sklenil, naj se odpravi ta paragraf, vsled katerega nima ustava nikakega dejanjskega pomena. Sklenil je pa to le s 1 3 proti 12 glasom. Proti odpravi § 14, torej proti pcmočku za ab solutistično vladanje so glasovali dunajski krščanski soci-alci, Poljaki, konservativni in liberalni veleposestniki in pa po slanci Berks,IvčevićinSkene. Zadnjič je „lepia klub obelodanil program, da stoji na demokratičnem stališču in torej želi, da imajo narodi po svojih zastopnikih kar največjo moč, danes pa je pooblaščenec tega kluba glaso val za ohranitev § 14., vsled katerega se je moč parlamenta, to je narodovih zastopnikov, reducirala na nič Kako se to postopanje vjema s slovesno proglašenim programom? Grof Dzieduszycki je naznanil, da poda svoj predlog na ohranitev § 14. kot minoritetni votum.
Dunaj 1. aprila. Predsednik pri najvišjem dvornem in in ka-sacijskem dvoru, Filip Abram, je danes umrl. Leta 1892. je bil poklican v ministrstvo Schonbor-novo, leta 1896. pa ga je grof Gleispach na pritisk Nemcev izrinil.
Budimpešta 1. aprila. Opozicija je sklenila, da obstruira tudi proračun Szell je izjavil, da bi v tem slučaju bil primoran vladati ex lege in da se dotič-nega boja ne boji.
Bel igra d 1. aprila Došla s d uradna sporočila, ki naznanjajo, daje v Stari Srbiji nastala revolucija in sicer revoltiraj o Albanci. Ustaši Albanci so odpeljali 12 vjetih turških orožnikov v Prištino in dne 30. marca naskočili Mitrovico. Albancev je bilo kakih 700 0, turškega voj aštva pa samo 12 00 mož. • Albanci so mesto bombardirali Turško vojaštvo je s 4 topovi zapustilo mesto in se zapletlo v boj z Albanci. Vnela se je prava bitka, ki je trajala skoro štiri ure. Albanci so bili primorani se umakniti. Na bojišču so zapustili 12 mrtvih in osem ranjenih; večino ranjenih so odpeljali seboj,
nekaj jih je bilo vjetih Samo energičnemu    nastopu ruskega
konzula se je zahvaliti, da se je turska posadka uprla Albancem. V začetku so vojaki hoteli masto prepustiti Albancem, ki bi bili gotovo vse prebivalstvo poklali. V mestu vlada velika panika.
Sofija 1. aprila. Železniški most pri postaji Mustafa, 6 kilometrov od bolgarska meje in 33 kilometrov od Drinopolja, je bil danes ponoči raz-streljen. Orientni ekspresni vlak je stal na postaji, kjer se vrši carinska revizija Tu stoji 10 minut. Med revizijo se je zgodila eksplozija. Vlak je le slučajno utekel strašni usodi.
Carigrad 1. aprila. Razstre-Ijenje železniškega mostu pri Mu-stafi je tukajšnje vladne kroge spravilo v silen strah. Vlada je mnenja, da so bolgarski revo-lucijski odbori to provzročili.
Pariz 1. aprila. Marcel Pre-vost ima danes dvoboj z bratom one dame, ki ga je napadla z revolverjem in ga poskusila ustreliti.
Gospodarstvo.
Govedoreja na Kranjskem.
I
Zadnja štetev nam podaja statistično snov, s kojo si moremo našli kati tudi našo živinorejo. Na ta način stvorjena slika skoro gotovo ne bode popolnoma dobra, torej: naravna res nična in to že radi tega ne, ker se sama statistika ne ozira prav nič na košnje in tudi ne na živinsko trgovino, se manj pa na to, da se ravno živinsko štetje vrši premalo natančno. Ne glede na male statistične razlike pa bodemo vendarle lahko spoznali stremljenje govedoreje. Spoznanje tega gibanja je najbolj važno; kajti
kaže nam značaj govedoreje in pove kje tiče napredek ovirajoče zapreke.
V celoti izvemo, da je govedo reja, dasi poglavitni dohodek našega kmetovalca in kmeta, še zelo slabotna že z ozirom na količino in ne glede na kakovost. Ne napreduje ka kor bi želeli, ne koraka s časom; saj se niti ni domača produkcija tolika, da ne bi bilo treba izdajati zanjo novce tujcem Sedaj pa izdamo nele za tuje govedo, marveč tudi za tuje mlekarske izdelke vsako leto velike svote denarja. Vse te razmere pa nas resno opominjajo na pomoč in po-vzdigo najboljše kmetijske panoge, osobito sedaj ko je živinska cena dokaj visoka, med tem ko pada bolj in bolj žitna cena.
Ne smemo reči, da ni govedoreja v zadnjpm desetletju prav nič napredovala. Ne! Z velikim veseljem moramo pripoznati, da se je ista baš sedaj jako novspela. Scer je Kranjska poleg Štajerske edina avstrijska krovina, napredujoča že skozi celih 40 let — dasi z jako različno hitrostjo. Od leta 1857.—1860 je n. pr. napredovala za 0 25%, od leta 1880—1890. kar za 18 7 8%. V naslednjem desetletju že samo zal 10» 0l v zadnjem pa zopet za 11 48°t Torej v napredku je vstraj na, le hitrost je jako različna! Ravno zadnja štetev kaže zopet hitrejši razvoj.
Številke nam pravijo, dajenaša govedoreja v primeri z dru-g i m i k r o n o v i n a m i s r e d n j e dobra z ozirom na to, da pride na 100 ha 25 99 glav. V prejšnjem desetletju jih je bilo na isti ploščini le 22 86, kar znači napredek za 313 pri 100 ha celotnega sveta. Leta 1890 je bila Kranjska 12 v zaporedni vrsti avstrijskih dežela. Sedaj je prekosila Bukovino in Koroško ter zavzema 10 mesto.
Govedoreja je — kakor rečeno
— sred. dobra; kajti povprečno pride v celi Avstriji na 100 ha 3148 glav, na Kranjskem pa 25 99 Vsled t raj nega napredka se bolj in bolj bližamo povprečnemu številu. Umevno je, da se Kranjska, ki niti povprečnega avstrijskega števila n** dosega, ne more meriti z Moravsko niti z Galicijo, Šlesko ali Češko in kaj še z Gorenjo Avstrijo — najbolj bogato deželo na govedi z ozirom n i to, da je tamkaj na celotni površin ski jednoti skoraj 20 goved več ka kor pa kaže poprečno število cele države (5135 napram 31 48). Istotako ni nič čudnega, ako Kranjska visoko nadkriljuje ubogo Dalmacijo, ki velja za najslabejšo avstrijsko deželo v govedoreji. Njej še manjka do povprečnega števila dobrih 23 komadov!
Razmotrivajmo še razmerje med govedo in ljudmi! V celi Avstriji je na stotih prebivalcih 39 3£ glav govedi, 3 21 glav vež kot leta 1890 (3617) in tudi se 062 glav več kot leta 1880. (38 76) Pred zadnje desetletje je bilo 2a avstrijsko živinorejo res kaj nesrečno, ker je ista splusn i padla, dasi je — kakor že omenjeno
— na Kranjskem izjemoma vendarle napredovala.
FUzun Goriške, Bukovine in Sal-nograške je v vseh kronovinah število govedi napram številu ljudij poskočilo. Kranjska je nad povprečnim številom z 46 73 komadi ali z napredkom 111 glav napram letu 1690 (45 62).
Najbolj se je povspela govedoreja v postojinskem okr, za absolutnih 3.815 glav ali 1 639 0 Leta 1890 je štelo postojinsko okr glavarstvo le 17.283 glav goved in je bilo tretje — pred njim sta bila še Črnomelj in Radoljica — ki je imelo absolutno najmanj živine. Danes je Postojina toliko napredovala, da je prekoračila Logatec (21098 napram 20 955) in se kosa tuli že s Kamniškim jedva 100 glav govedi več ima-jočim glavarstvom
V postojinaki sodniji je poskoč število govedi za 1674, dalje v bistriški za 1.140, med tem ko se je v Vipavi  povzdignilo  le za 851 in v Senožečah celo  za borih  150 glav
.Najslabši je bil napredek v kočevskem o k r a j u (za 887 glav ali 0 38* a.. Kočevska sodnija je naj mani napredovala (m 100 glav), najbolj Ribnica, in sicer za 439 Tudi t je vsekako zelo malo, čeprav ie v primeri z Postojino, ki je napredovala ravno štirikrat toliko.
Druga glavarstva so napredovala takole:
Krško za 3063 glav ali 1 32 ,
Litija »  3589    »      »   1 55
Novo mesto » 2658 » » 1 15 Črnomelj » 2520 » » 1 O.Logatec » 2259 n n 008 Ljublj. okol. » 2240 » » (MW Kranj » 2055 » o 089 Kamnik » 1756 » » 0*76 Radoljica » 1362 » » 0 5S Kočevje m    887    »     » 0*88
V Ljubljani sami je število govedi naraslo za 30 glav ali 0 01%.
Danes ima absolutno največ glav ljubljanska okolica (30 958 glav), najmanj Radoljica, ki ima le 14.649 glav govedi.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospića Favla Čop ova, učiteljica v Senožečah, 54 K vid., darovali vrli senožeški rodoljubi. — Gospod Anton Spende v Ribnici 13 K, nabrano v veseli družbi 28 marca v Arko-v m vagonu. — Čarodejec (g. Z. B) pri Štrukelju 4 K 42 vin , težko prisluženi denar, poklada družbi sv. Cirila in Metoda na altar!- — Skupaj 71 K 64 vin. Živeli nabiralci in darovalci!
Za osirotele otroke udove Koprive Gospa Roza Janda, soproga c. kr. žgal. nadzornika v St. Joataimsthalu na Češkem, 5 K. — Srčna hvala!
|",£e Griffon* najboljši cigaretni papir.
Dobiva se poiiod. 705-4
V
I
i -
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-cMnin tintmra
katera ol*. repeiije InM Mee, odutra-jiJ«Jc luike in prepreeuje Izpadanje lai.
1 steklenlea z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega
iubil. mostu (204—11^
Se dobiva povsod
neobhodno potrebna zobna Creme
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
CJradni kurzi dunaj. borze
Kaložbeni papirji.
4"2°/o majeva renta   .   . .
1  aprila 1903.
avstr. kronska renta . 4°/o zlata •
i    ogrska kronska „ 4°/o     „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske 41/„0/o posojilo mesta Spljeta 4Vi%      n u Zadra
41 / 0 bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/n češka dež. banka k. o.
Ali 0/ -   3 0
** /a /o
* /a /c
2- o.
zast. pis. gal. d. hip. b. ij pest.   kom. k. o. b II
10°/0 pr......!
zast. pis. Innerst. hr. ;
„     „   ogr. centr. deželne hranilnice   . j zast. pis. ogr. hip. b. i 4Va0/č 0Dl- °£r- lokalne že- ;
ieznice d. dr. . . . 41 j° 0 „ češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. 2ei. \ 4°/a „ dolenjskih železnic 3° o n juž. žel. kup. Vi V, £\'i0/o av. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od leta 1854 .   . . m      n    »     1860Vs • m      it   »»    1864 . .
tizske......
zemlj. kred. I. emisije
„    u u.
ogrske hip. banke . „     srbske a frs. 100 —
turske.....
srečke    . .
Denar
100 6( *
100 60;
101 20 121-90|
99 45, 121*90
9975 100*—
100*— 101-10
99*60! 99 60 10110
108 — 101*—I
101—j 100 45j
100*— 100-—
98— 99 50 305 — 100 75
180 -184 — 247 — 158 — 269 — 268 — 258 — 89 — 119 25 19-433 — 84 25 7550 70 — 55 — 26 90 67-75 — 442 —
Basilika
Kreditne ,
InomoSke „
Krakovske „
Ljubljanske „
Avstr. rud. križa „
Ogr.     tt     »» i
Rudolfove „
Salcburške ,
Dunajske kom. ,
Delnice.
Južne železnice    .... 47 50 48 50
Državne železnice .... 694 50 695 50
Avstro-ogrske bančne del. 1603 — 1613"
Avstr. kreditne banke .   . | 690 25 69150
Pgrske   I   9          „          . 747"— 748 —
Živnostenske         „      .   . 252 — 254-
Premogokop vMostu (Briix) I  711'— 713 —
Alpinske montan .... 39350 39450
Praske želez. ind. dr.   .   . 1667 — 1670 —
Rima-Muranyi..... 487*— 488 —
Trboveljske prem. družbe . || 402 — 408*—
Avstr. orožne tovr. družbe i   353'— 354'—
ČeSke sladkorne dražbe   . II 158 — 160 —
Tnliite.
C. kr. cekin......j   11*31 11*35
20 franki.......I    1906 1908
20 marke....... 2339 2347
Sovereigns...... 2392 24—
Marke........ 117— 117 20
Laški bankovci..... 9545i 95*62
zublji....... 252 751 25375
Žitne cene v Budimpešti.
dne 1. aprila 1903. TermlH. ?Semca zsk april .   .   .   za 50 kg K
>''Iago
100 80 100 80 10140 122-10 9965 122 10
10210
100- 40 100*35 10210
108 50 102 —
101*30 10145
ior—
101 — 99-_
100*50 307*-
101- 75
188 — 186-— 252 — 16050 274 — 272 — 260 50 91— 120 25 20 — 437 — 88 25 77*50 75 — 56 — 27*90 73'— 79-446 —
koruza /Oves
april ... 50 n
maj  ... . 50 .;
julij ... „ 50 „
april ... „ fiO m
Mirno, nespremenjeno.
7-35 6 53 613 618 585
Bratje Sokoli!
Ljubljanski „ SOKOL" prične to nedeljo zopet s svojimi pešizleti, katerib naj
f/^^ft bi  se vsi oni  člani redno ^    Jg} udeleževali, ki hočejo sode) lovati pri  „Sokolovi"  štiri -desetletnici. V nedeljo, dne 5. aprila bode izlet v Medvode.   Bratje Sokoli v društveni opravi se zbiramo ob 1. uri popoldne v „Narod. domu".   Na zdar!
Odbor.
Meteorologično poročilo.
Vidina nad morjem S062.   Srednji Bračni tlak 736-0 mm-
Marc |	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v PC.	Vetro vi	Nebo
31.	9. zv.	732 6	26	berzvetr.	oblačno
1.	7. zj.	7333	30	si. jzahod	jasno
»	2. pop.	7312	121	sr. vzhod	sk. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 49°, normale: 6 6°. Mokrina v 24 urah : 22 7 mm.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sinček
Avgust
danes ob pol 12. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal
Truplo predragega ranjcega preneslo se bode dne 3. t. m. ob pol 5. uri popoludne iz hiSe žalosti Sv. Petra cesta St. 80, na pokopališče sv. Krištofa k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1903 V imenu žalujoče rodbine
Avgust Adamič
(914) učitelj.
Za dokaze mnogoštevilnega sočutja ob smrti nepozabnega sina, oziroma brata, gospođa
Antona VVestra
izrekamo najsrčnejšo in najiskre-nejšo zahvalo za darovane vence in obilno udeležbo na njegovem zadnjem potu, prečastiti duhovščini za spremstvo, vsem onim, ki so nam ustmeno ali pismeno na tako ljubeznj i v način izražali svoje so-žalje, zlasti pa še gg. pevcem „Bral-nega društva" za ginljive žalostinke. Posebno se zahvaljujemo za zadnjo izkazano čast zastopniku zaveze gasilnih društev kranjskih, gasilnim društvom iz Boh. Bele, Breznice, Gori j, Ljubljane, Mošenj, Radovljice in Ribnega. Zahvaljujemo se vsem sožaljnikom, ki so pokojnega spremljali na zadnjem potu.
Bled, dne 31. marca 1903.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti nepozabnega mi soproga,
gospoda
Janeza Zupane
kakor tudi za nad vse častno in
tako obilno vdeležbo pri pogrebu dragega mi pokojnika in za darovane prekrasne vence izrekam vsem svojo najtoplejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujem še vsem sorodnikom, milost, gospodu opatu Ograd i ju, domači cč duhovščini, čč. oo. kapucinom in č g. župniku iz Št. Jurja n. j. ž., ravnateljstvu celjske posojilnice, slavnim narodnim društvom, vodstvu c. kr. slovenske gimnazije, vsem osebnim prijateljem in znancem ranjcega, ki so prihiteli od blizu in daleč ter vsem posameznikom za zadnje spremstvo. Prav posebno se zahvaljujem še slavnemu celjskemu pevskemu društvu za ganljivo petje ob krsti in ob grobu nepozabnega pokojnika. (902)
Vsem plačaj Bog stotero za njih blago sočutje, dragemu pokojniku pa bodi zemljica lahka in trajen spomin.
V Celju, dne 28. marca 1903.
Žalujoča vdova
Neža Zupane.
Od c. kr. iinančnega ministrstva imenovano {»riglasevališče za konverzijo 4*2%> obveznic skupnega državnega dolga
Zahvala.
Povodom prerane smrti našega preljubega sina, oziroma brata, gospoda
Štefana Balija
vojaka
izkazalo  se   nam je vsestranaki,
osobito pa od vojaške oblasti toliko sočutja, da si štejemo v dolžnost, izrekati tem potom našo srčno zahvalo Osobito pa se zahvaljujemo gosp. c. in kr. nadporočniku Edvardu Weidtu za preskrbo častnega vojaškega spremstva, c. in kr. vojaški godbi ter gg.: c in kr. nadporočniku Zdenku S t a t i n s k y -mu, c. in kr. poročniku Ivanu Stra-hamer-u in c. in kr. računskemu podčastniku I vrste Leopoldu Schmidt-u ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za časteče »premstvo ranjcega k večnemu počitku. Istotako zahvaljujemo se častiti rodbini Gimmoliini za poklonjeni krasni venec. Presrčna zahvala vsem! (901) Ljubljana, 31. marca 1903.
Žalujoči rodbini: Crunfeld — Balija.
1 lahek brek
za 8 in več oseb je na prodaj.
Vprega   se labko tudi   samo  1 konj.
Ogleda se v Gospodskih ulicah štev. 4. (903—1)
Mlad trgovski
špecerijski pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika, želi službo takej nastopiti.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (904—1)
Spretnega
z lepo pisavo sprejme takoj
dr. Fran Stor, odvetnik
v £jubljani. (912)
Radi selitve je na prodaj
v sredini Nežane tik glavne ceste. Ista ima pripraven prostor za prodajalno, klet, kuhinjo, eno sobo in sobico. (898—1) Yeč pove lastnik Jotnlp Honipare w Mezttiil št. 181.
Dobro ohranjena
(906-1)
okna in vrata
so po ceni na prodaj.
Več se izve pri hišniku v ,,Glasbeni Matici", Vegove ulice št 5.
Ifajboljši izdelek.
Gerson Boehm & Rosenthal
tovarna za svetilke in kovinske tvarine DUNAJ XX 2
iDonau-Eschingenstr. 20.
'Katalogi gratis in franko.
z nekoliko polja in gozda tik državne ceste Kranj Kokra, kjer je že nad 100 let gostilna s starimi pravicami, žganjetoč, i. d., pekarija in trgovina z mešanim blagom se da v najem ali a vsemi obrti, ali posamezno. Tudi na račun za več let.
Več pove lastnik (851—2)
Peter Alešovec
Tupaliče nad Kranjem, št. 26.
2a častni in mnogobrojni obisk moje gostilne se vsem cenj. bivšim gostom /j JLju-bljane in i^ven iste
tem potom najiskre-neje zahvaljujem ter jim kličem: „J$og jih
21V l!
Jvan Jfošenina.
(805)
Jiče se v najem dobro idoča
gostilna
v   LJubljani  (876 -2)
Kdo pove upravništvo »Si. N.«
Spretne, solidne
potovalne uradnike
(akviziter je)
za vse zavarovalne stroke vs prej me proti \ lwokl proviziji, sčasoma tudi m iitalno plaeo, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „»kvlzlter upravniStvu „Slov. Naroda-. (608—15)
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhoi iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3- uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi L in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Zočevjo. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. ko!. Proga it Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, isi, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 60 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1)
Št. 47/pr.
Razpis.
(846-2)
Pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljeni izpraznjena je
služba računskega oficijala
z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 300 K in s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 K.
Eventuvalno bo izpraznjeno tudi mesto računskega praktikanta
pri deželnem knjigovodstvu z adjutom 1000 K na leto.
Pri oddaji službe računskega oficijala oziralo se bode le na take prosilce, kateri so položili izpit iz državnega računoslovja in so izvežbani v računarski stroki.
Prosilci za mesto računskega praktikanta pa morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo šolo ali pa vsaj 4 nižje razrede kake srednje šole, vrhu tega pa še kako trgovsko šolo.
Prosilci za jedno teh mast predlože naj svoje s krstnim listom, s spričevali o dovršenih študijah, o popolnem znancu slovenskega in nemškega jezika ter o dozdanjem službovanju opremljene prošnje najkasneje do
A/V*-   15. aprila 1903 w
ali neposredno, ali pa, če so že v kaki javni službi, potom predpostavljene oblasti podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 18. marca 1903.
Zahvala in
Podpisana zahvaljujeva se tem potom vsem p. n. cenjenim gostom najiskreneje za večletni poset -rostilue „Novi svet" na Marije Terezije cesti št. 14, kjer sva dosedaj izvrševala g-ostilni-Čarski obrt. — Obenem pa se najtopleje
i
vsem p. n. cenjenim gostom, da naju i sedaj blagovolijo posetiti, ko sva prevzela
„Puntigamsko restavracijo"
nahajajočo se
na JVfarije herezije cesti št. 10
***g> (gostilna „Pei*fjenše", katero je dosedaj vodil g. J. Košenina). **?B> Točila bodeva puntiaams
puntigamsko  marčno pivo ter pristna ljutomerska, dolenjska, goriška in istrska vina.
~*51$i> Za kuhinjo bode kakor dosedaj tudi v bodoče najbolje skrbljeno.
Na kosilo ali večerjo mogoče se je abonirati.
Z odličnim spoštovanjem
.^vr (911-D Antonija in Valentin ]ttrak.
V*' mjpt
i*   "f   T   T   T ^e^<
i:3£ebeb9b!
BLJANSKA KREDITNA BANKA
,297551)
preskrbuje
konverzijo
skupne rente
"V brez kacih troškov.
658^7066
6578
AVGUST REPIC
sodar Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(•v   Trnov em)
izdeluje,   prodaja  in popravlja vsakovrstne
psg* »ocie -«2Q
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. |
M
+4
-h
Pri nakupovanju
suknenega
in manufakturnega
blaga
se opozarja na tvrdko ■MfirinrTT----rir^m
UGO IHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
L.___________i
s
K
1
ti
tr
i i
00
co
SpreduJ ravna oblika,
priporoča v največji izberi
Alojzij persche
v Ljubljani Pred škofijo št. 21.
i
I
asi- Jfr*
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—j-2   Električni obrat. £-e-
I
Brata Ebsi
ieia
1842.
i
1
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. juž. želez.
Slikar j & uapisov*
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeid-ovih
barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga čopičev za  pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo  za likanje  so"hmh tal pod
imenom ,.Bapido!a. Priporočava &e tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in oa deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. mw mtf        w nam    mv mm m^^* qg
l
i
i i I
I
I
\
Frid. Hoffmann
* Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo
¥seh trst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete l»o
nizkih cenah.
iti
v žepnih in stenskih urah so vedno 14 v zalogi.
Popravila se izvršujejo najtočneje.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjfiujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
X* ATIJA
vzajemna zaparo valna "teanlca tt Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vfieakozl  ilowan«bo - narodno  upraio. (26—85)
Vu pojuinilA daje:
Generalni tastop v Ljubljani, 6eg:*r pisarne so v lastnej bančnej hiši v   4f vi■»«j*«1   1* i In   ull^ali či+lmv*^-
Zavaruje poslopja in premičnine proti I požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši m naj-trpežnejši izdelek. Največja prihranitev goliva. Specijaliteta : Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Cenikt m proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 852 — 2
Tovarna za stedilna ognjišča „Triumplr
OoltleioltiMkit i i «V
■Wels    IS,    O-osenJe -A-^strl^sico.
is-«—
Dolarje
kupuje po najvišjih ceneh menjalnica
^rnold Steif
Dunaj, IV. Alleegasse 69.
«6^7—8^
Kovaška delavnica
s popolnoma, dobrim orodjem in v jćiko dobrem kraju se daje v najem.
Natančneje se poizve pri Gregorju Lisac v Petrini, Brod na Kupi. (896—1;
^iaaMDanHHBMBU
Proda se cele vagone
sena
Sprejmem takoj ali v 6 tednih
dobro prodajalko
za manufakturno trgovino.
(8^5-2 Anton Bole g Postoji ri
sladkega in kisleg-a, v balah stisnjenega, franko na vsako postajo.
Kupuje se
orehov, javorjev in hrušev les.
Ponudbe: Poštni predal št. 63 Celje. (867-3)
Najboljše domače zdravilo za želodec   (po izreku župnika Kneipa
Magentranklein
je splošno
Ta
naravni
produkt naj x m | ,
vnobeni družini \ in na nobenem po- N^^r to vanj u ne manjka zalogi ga ima J. Vodmai, l>Juti
Pariška svetovna razstava 1900.
D prospeh
„Ustfedni
_ = _| Matici' Skliske".
Humpolško iodensko blago.
Moderno sukno za obleke
iz čiste ovčje volne razpošilja nizkih cenah
po zelo
(76^—4)
Earol Koci«.n
tovarna za sukneno blago
Hurnpolcih   na Češkem.
Vzorci na zahtevanje franko.
Naprodaj
je eno najlepših kmetskih velepo-! sestev na Dolenjskem Posestvo meri okoli 80 oralov in je mogoče rediti 20 — 25 glav goveje živine in 10—40 svinj. Stelje je obilo. Tudi se lahko še do 10 oralov pašnikov prenaredi v travnik. 866-2) Cena t osestvu je 14 000 gld. ali 28.000 gld. kron Plačilni pogoji so ugodni.
Naslov pove\ uprav. »Slov. Nar.«
Froti nedostaja&ju apetita
zc*loflc*iieiiiu bo bi. plahemu in pokvarjenemu £elot2eti imajo jgutov  *»«§»4*li splošno preizkušene
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.     (231—19)
Več dobrih
krojaških pomočnikov
za uniforme in civilne obleke
v sprejme takoj 841-3;
Jos. Rojina v Ljubljani
Šelenburg-ove ulice.
"Poskusite T-:—!,,..« JJOauerjev, | ||gl3V
pristni rastlinski liker.
JJj   Oživlja želodec. >tfQF~ Bu<li tok. iit prebavo, Daje dobro ^pan j.
Edino pristen od založnika:
Edmund Kavčič
v Ljubljani. (11—73)
karameleižpoprove mete.
V zavojih po *0 in -SO vin.
Zaloge imajo v Ljubljani: Orlova le-karnapoleg železnega mostu, deželna lekarna priMarijI Pomagaj Milana Leustek-a in Ubald pl. Trnkoczv. — V Novem mestu: lekarnar S. pl. Sla-dovič.       b ;2560—10)
! Lepota! ! Mladostna svežost!
imrt si hoče odpraviti pike na obrazu, ogrce, sojedce, rudeč noa, raskavo, razpokano in nečisto kožo, pleše na glavi, luske in izpadanje las naj posije svoj naslov
M. FEITH-u» Dunaj, VE.
]9tai*laliilfVR*MtrsiMi«e 4.*.
Zastonj dobi vsakdo „Navodilo za gojitev lepote'1 tako tudi poskus izvrstnega kosmetikuma ako vpošlje 30 h. v znamkah za porto in stro&ke. (611—5
11 .u »i IJA.---
i-
IIIII-
rnmiri
ifi'ITfi i
i::v
mirnim
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER MAJDIĆ
*W 0«1Jtx,  Grraška oesta štev. 12 priporoča svojo veliko zalogo
najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žloo za ograje, lite ieleznine, vsakovrstnega orodja za rokodeloe, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključaIničarskih izdelkov ter okov za a1"-^ vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske pt . tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebsck \ 1 \c vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd.
Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štoi lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
fS^» Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ~~V!K ^ Bogata izber vsakovrstuili nag-robnib križev. *
MM*
Veliko iznenađenje!
V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča pr j zijska anker ura s sekundnim kazalcem, nataDČno idoča, za kar se 3 leta jamčii 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 j komadi ff žepnih robcev, 1 gosposki prsta-j s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec i (ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna i damska broža (novostj, 1 prekrasno žepno ; toaletno zrcalce. 1 usnjat rncšnjiček za de-j nar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par man-I šetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz j double zlata s patentiranim zaklepom, 1 ( mični album s slikami, obsegajoč 36 naj-| kra8nej§ih  slik,  5  šaljivih predmetov k vzbujajo tako pri mladih kakor pri starin veliko veselost,  1 jako koristno navod za sestavljanje pisem,  'iO predmetov, | trebnih za dopisovanje, in Se 4uu raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni.  Vse skupaj z uro vred, ki je sai tega denarja vredna, velja samo gld. 1 80. Razpošilja preti postnemu povzetju, ali C (.bbo)        se denar naprej pošlje
dunajska razpošiljalna tvrd<a
Ch. Junpirth, Krakov A|I5.
NB.   Za neuga-ajoče  se vrne denar.
<?enc nizke.
•i
■
Prednj drugod
kupite oIJ<», |»owl4ui«lf«» prt*J sve- [ tovnoznano tvrdko:
1'
It
TlieBnssiaii-Aioerici 0!l-C(ipy Lil'
Ta družba razpošilja:
Olje za parae cilindre
za prevroč  sopar,  kukor tudi
olje za stroje iu vretena
NaSa        »t S3  čudovito  cena  tor se z njimi mnogo več prihrani, kakor pi drugimi fabrikati te vrste, in so priznat, najboljša olja sedanjosti.
B"o|M»Iii4i |>ri/iiaiijt iz ISC
so na razpolago.       1008—4.
Mihael Kastner v Ljubljani.
t*.
m m
Jiayj<zc.\a zalega
oblek
gc5pc in deklice, gc5pcdc in dcčl^c.
Solidno blago.
m
j«
s«
Cricar
__ejac
£jubljanaf Prešernove ulice 9
5i>cjim p. n. cenjenim edjemolcem uljcidne naznanjata,
da 5C mične
spomladanske novosli
u zelo uclilo izberi v zalegi. t6i6-7>
?9t
m
m
J<ajpezerncj5a postrežba.
Jfajnižje cene.
Naročila z dežele
izvršijo se točno.
Solidno blago.
i i
m m m
s-
-
Razpis učiteljske službe.
Na M. mestni deški ljudski šoli, ki se z začetkom šolskt ga. leta 1903/4 razširi ▼ 7razrednico je stalno zasesti
mesto učitelja.
Prosilci, v prvi vrsti  iz 3  skupine za meščanske Sole  izprašani udi tgljT, naj vlagajo svoje, pravilno opremljene prošnje predpisanim potom
najkasneje  do  27. aprila 1903
pri podpisanem o. kr. mestnem šolskem svetu.
Zakasnele aH pomanjkljive prošnje se ne bodo upoštevale
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne 24. marca 1903
(892.)
2E3:ncLaJlira,rxI in. porcelanasti
higijenični pljuvalniki
natančno po predpisu tr največji iz"beii
se dobivajo najcenejše pri tvrdkt
trgovec       stckleniiio i 11 porcelanom
v Ljubljani, Mestni trg.
(592—10)
Najlepše likano perilo
se doseže, ako se vporablja
svetovno znani američanski
briljantni škrob na lesk
Fritz Schulz jun., Act.-Ges., Eger und Leipz g
lahko in gotovo z vsakim likali im železom.
Zlati svetinji: Pariz Le pristen z varstveno znamko „CJloliiia". * (660—Sr) 1900, Dunaj 1902.  V rudečkastih zavojih a 100 gramov vsebine se dobiva povsod.
Razglas.
Razpisuje se narok za oddajo
zgradbe nove dvorazredne šole
v Vrhpolji pri Vipavi
potom javne dražbe na dan 5. aprila 1903, ob 3. uri popoiudne. Po
nudnik se podvrže 5°/0 kavciji in 2n*nim stavbenim prgojem. Dražbeni pogoji, načrti in proračuni so na upogled pri podpisanemu.
Krajni šolski svet na Vrhpolji pri Vipavi
dne 27. marca 1903. (877—3) Matej Kobalj, predsednik.
Priporočilo!
Podpisani priporočam svojo bogato zalogo
semen
ki je edina na Kranjskem strokovno urejena trgovina s semeni ter imam vsa krmska, ze-
lenjadna in cvetlična semena, prava in dobro kalilna, za katerib ka kovost jamčim.
Nadalje imam mnogovrstne cvetlice v lonc-h ter sveže in suhe palme. Tudi izdelujem sveže in suhe vence in fopke T trakovi in napisi in sploh vse v mojo stroko spadajoče pred mete po najnižjih cenah.
Jluslrovani ceniki za 1.1903 se dobivajo brezplačno.
Za obilno narcčbo se priporoča z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika
(3134 -29;
umetni in trg-u-jcči vrtnar v T-ij-o-Tolja-ni.
r
Naznanilo.
L hoče poceni in dobro blago, I naj naroči moj novi cenik, ki t ga pošljem zastonj.
Posebno priporoCam
novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Šivalni stroji Singer in vse drage vrste
pripravne za domaČo rabo, po zelo nizkih fenali. Vsa popravila točno in cen6. Umetna delavnica v I. nadstropju.
Za obilen obisk bo najtoplejše priporočam
urar, trgovec in posestnik v Ljubljani« Mestni trg
eksportna tvrdka na debelo in na drobno, CIan švicarskih tovarn „Union" i y^ založnik c. kr. dolenjskih železnic. (42—23)^J
Josip Reich
barvanja in kemična spiralnica
ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežbo točno. 14 One nizke.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
za zaznamovanje perila.
grammophonov
ki igrajo izrecno močno in natančno.
m
m
m m m al
m m
Stari trg 21. Glavni trg 6. Vegove ulice 12.
Pekarija
in slaščičarna
m
J. ZALAZNIK
Prodaja moke
in raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
m
m is
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše facone. Prodaja na drobno in debelo.
<3?^    Ceniki, breitplat-no. =S^fD
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Velika
zaloga
steklenine,
porcelana 9
svetilk,
zrcal,
šip itd. itd.
po najnižjih cenah.
Opr. it. 154/95/6.
Oklic
'862—2)
s katerim se sklice dedič, čigar bivališče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče ▼ Višnji gori naznanja, da je umrla dne 16. septembra 1895 v Dulah pri Gradišču št. 7 Marija Kek roj. Bivec brez naredbe poslednje volje.
Ker je sodišču bivališče zapustničnih sinov Jožefi* in Franceta Kek. neznano, poživljata se taista, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javita in zglasita za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnala le s zglasivŠimi se dediči in z njima postavljenim skrbnikom, gosp. Karolom Pleiweise, e. kr. notarjem v Višnjigori.
C. kr. okrajno sodišče Uišnjagora.
oddelek I, dne 20. marca 1903.
Opazilo se je, da v naših lovih v mestni občini ljubljanski ter v občinah Vič in Dobrova lastniki psov, oddaljenih od potov, puste svoje pse deloma brez nadzorstva okrog slediti, deloma vadijo (dresirajo) svoje pse na nahajajočo se divjačino.
Prosimo torej vljudno, da lastniki psov v prihodnje tako postopanje opuste, ne samo, ker s tem kršijo lovsko-policijske predpise, marveč je tako ravnanje tudi hudo motenje posesti. — Dotični lastniki psov bi posledice takega protipostavnega ravnanja morali t peti sami.
V Ljubljani, 1. aprila 1903.
(909—1)
Ljubljansko lovsko društvo.
Jeden
goldinar
gospode
klobuk ali dežnik ali srajca
Dva
goldinarja
suknene hlače ali mohairsakko ali potna torbica
Tri
goldinarje
dobri čevlji na vlak j ali potni kovček 1 ali bobrov klobuk c
Štiri
goldinarje
sakko s telovnikom L ali hlače iz kamgarna i ali čevlji za vezavo |
Pet
goldinarjev
spalna suknja ali cilinder ali lakasti čevlji
s
Sest
goldinarjev
havelok * ali popolna obleka | ali 6 srajc s 6 ovratniki j
Sedem
goldinarjev
površnik tennis-obleka bicikliška obleka
Osem
goldinarjev
potni ulster ali žaket
Devet
»
i«
mt
3
i.
goldinarjev
derby
ali obleka iz kamgarna \
Deset
goldinarjev
Siva
modna obleka
ali ilv
modni površnik
e
"m O
Petnajst
goldinarjev
.\aJiiuvfjHl
modni raglan
.11  HIIH
modna obleka
Dvajset
flodrrna siva
sprehodna obleka
goldinarjev
ji
salonska obleka
Vse garderobe za gospode, dečke in otroke do najfinejše vrste so vedno v zalogi.
I/*r"i iiaroi*ilih j>o meri se ceno ne zvijajo.
^B*W* Strogo stalne cene. ^
IzToraoae pošiljatve tuLđ.1 r^a deželo.
Konfekcijska trgovina
Sigmund Stransky
Praga, Hibernerjeva ulica št. 1003-11.
Ceniki in vzorci se ne razpošiljajo. (872-2)
Ltažno za ujal^e Ijij©!
velikonočnih gnjati (šunke)
kakor tudi vsake vrste suhega mesa najboljše kakovosti priporoča (885—2j P° najnižji Geni tvrdka
J. Bergmann
prodajalna: Prešernove ulice št. 5,
______tovarna: Spodnja Šiška S. 150.
Jako zabavni      ^   *parat ^%^?/odoba
koncertni aparati ;ećji;parati' kaJ.°.r .*udl.
"ploščami.     ^fljHnm automati za gostilničarje
dO 240 K. (732—7)
Prodaja tudi na obroke.
gOVOn, Velika izbfra
se smeje, gramofonskih plošč.
poje m
Zamenjava starih plošč.
zvizga.        mto •  Oe3=-2Jc3. zastoj. •
urar v Hjj\xT=lja.ni, Stari trg: šte-v. IS.
Prva tržaška destilerija za konjak
CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu
priporoča domači
0C* p »•
po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre-iskovalnice za živila  in jestvine,  Dunaj IX,
Spitalgasse 31
ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjih  zadev.    1 steklenica S S*. */'2 steklenice K i'GO.
V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah:  J«  Jebacln,   Joni p Jtlurnlk,  S. Mordln,  A. HJlIe«?,  A. Šarabon, Viktor Schlflrer, W. IVrillna. (48-24)
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalngo pask najnovejših sistemov in najno-▼«*J»e  vrit«)  revelirrjrv  i. t. d.,  vseh  pripadajočih   rekvizitov in
inunlvlje, posebno pa opozarjam na
j*ar trocevne puške tss
katere izđelajem v sToji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naroČila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe ire točno, solidno in najceneje.
Z velespostovanjem
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Ilustrovan c*fnik se pošilja nu zahtevo zastonj.
(543-12)
Dragolia Pno
tapeta r
zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu
b=3 pri Xi3%a.-bl3ataal =
Ljubljana
Gradišče *t. 5.
Wi 11 ii i»i u i t;   , i u 11 ji'ni'i tiJiiii'i ui ] it
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v Cjubljani Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta iiev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zalogo različnega papirja, lr»o%-Hklh in poslovnih knjls;, HolMklh zvezkov, blljei-■lir, ernlla itd.
Katekizme in šolske knjige za ljudske sole.
viollcveniW«* v raznih vezeh.
Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje.
Fotograflfn« aparate ter k temu potrebne predmete.
Hipe slovenskih llteratov.
Kazno ^alnnter. blago itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba.
Lepoto
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
,Aida'
•ti*   a SO vin. es* Dobiva se samo:
v lekarni „pri orlu"
mag. ptiarm. Mardetschlager
nasled. Svobode v Ljubljani.
Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in poki, z malim koledarjem zastonj in po pošti.
S
*     cd  a   k— ei
l
.   *■ m*
2 "9
o
SEJ
"2 ©
1
s X
2- — 0
P Je s
T3 S 0
o ** pi
O 0
o "S. p.
p    e« (J
S
ri I (D
i
3v. Settnig
trgovee z usnjem na drobno in debelo 15
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoCa
olje
zoper
dosedaj najboljše, prosto bencina , smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega iuba
po nafnl^|lb cenah: 1 k«. HO h, M kc. a «• h, pri
nakupu večje mnolme So ceneje.
JfOVO! Patentirano Jtovo!
nepremočIjiYO mazilo
za počrnenje rarjavih čevljev, usnja itd.
i
I pomladna in letna $czija!
% <c/rrm n ilrm j 2a dame s deklice I
v bogati zalogi po smernih cenah priporoča
modistinja.
^ (826 - 2)
S
Jfaročila ^§
na donavske krape |     sprejemajo se do
!?fla.š±i! ponedeljka, B. aprila
lil     SDlllC 6   CT.^3LK5LS^Sm5^LS^L>3LT» j -
Po kapucinskem načinu namočena .oio-i,
_ 5lez3-OT7-!k:a.
dobiva se celi veliki teden vedno sveža kakor tudi
graške fn mm       fj^ ^  » priznano dobri
si.    C 01 n K O  kakovosti in po praške dllllll^     najnižji ceni.
Sunke se na zahtevanje brezplačno kuhajo!!
JOS. MURNIK, Ljubljana
špecerijska in delikatesna trgovina z vinarno.
nad 1000 klobukov za gospode najmodernejšega kroja v vseh barvah, kakor tudi klobuki Za dečke po SO kr.
so ravnokar dospeli.
Ravnotako največja izbera najnovejših Oblek za
gospode in dečke, kakor tudi najnovejše v konfekciji
Za dame po čuda nizkih cenah. (874-3)
v »Angleškem skladišču oblek"
q Oroslav Bernatović
velikonočne gnjati
goriško pinco
in na veliki petek veliko izbero svežih
lTTOi'ssliiili irilb
priporoča (108—1)
J. C. Praunseiss
eksportna trgovina z delikatesami in kranjskimi klobasami
J. Pserhofer-i™ odvajalne krogljice
pristne samo z rudečim nadpisom „J. Pser-hofer" na pokrovu vsake škatljice.
Te že mnoga leta razširjena krogljice so staro Klavno, lahko odvajalno in
po mnogih zdravnikih občinstvu priporočeno sredstvo. Te krogljice činijo tako lahno, da ne provzročajo niti najmanjih bolečin in jih jemljejo celo otroci brez
vsakega pomisleka.
JT* Pserhofrrjeve odvajalne ltrojgljlee so občinstvu znane tudi pod imenom Psernoferjeve Urogljlce m so že več ko 100 let eflino in le pristno
izdelujejo t
J. Pserhof eri°vi lekarni
SSG 15.
Dunaj I ■
Eden zvitek m tt skatljleaml velja 14 «»to. fmMjr  manj U o en svlteli se ne ras nos 11Ja.
Pri pređpoSiljatvi denarja stane a poštnino prosto poailjatvijo: i avltelt krofU*«*  •  ■   14 •* ki Ulit kros;IJle.
« zvitka „ . • • 99 •»•■»© O ZVltkOV h 8 zvitki .....~ UHO     IO      « m
Posebno priporočljive Bpecijalitote so 8s:
J. Pserhoferjev balzam zoper ozeblino J topn0S^7rouprpr8^poS^viJ0. J. Psernoferleva grenka želodčna tinktura ^5uSL;e^kapon9f,j.ž^đIca
steklenic proti predpoSiljatvi
J. Pserhoferjev balzam zoper rane .p!stnin8 pro8t0.proti
(762-3)
11
m *8'
al v-li
H i— 11 S»4*
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodna tiskarne*.