m^OVENSKASTRÄNl
23. oktobar 1978-Naše Novine - 9
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden

SLOVENSKI DOPRINOS AMERIKI IN SVETU
HABEMUS PAPAM!
Poljski kardinal Karol Wojtzla iz Krakowa je bil izvoljen za novega papeža. Po več kot 450 letih se je zgodilo, da je papeški prestol zasedel ne-Italjan, tokrat Slovan, Poljak in to izza takozvane železne zavese.
Izvolitev je presenetila ves svet, verjetno najbolj Italj-ane same. Verjetno ni samo slučaj, da je bil izbran za voditelja katoliške cerkve ravno on, znak, da je katoliška cerkev le prišla iz kalupa tradicij. Če že ne bi bil izvoljen Italjan, bi bilo pričakovati, da bi zasedel prestol bodisi Francoz ali Američan.
Papež Janez Pavel II, je bil do sedaj malo poznan v svetu, dobro pa je poznan v krogu kardinalov in doma na Poljskem. Doma je poznan po tem, da se je javno in energično zavzemal za
pravice katoličanov na Poljskem. -Javno je nastopil s kritiko iti zahtevo, da se uvede v šole krščanski nauk, češ da imajo poljski davkoplačevalci to pravico.
Poljski katoličano so sprejeli novico z velikim veseljem in navdušenjem, dočim domača media je sprejela novico kot nekaj nepomembnega, televizija je pokazala le njegovo sliko in novico, da je kardinal Wojtzla iz*-voljen za papeža. Dočim je Moskva pokazala veliko več navdušenja, češ, da je čast, da je papež izbran iz ene od socialističnih dežel.
Dobro ga je poznajo tudi Poljaki v Avstraliji. Obiskal je vse večje skupine, ko se je 1972. leta mudil v Avstraliji, ob priliki evharistične-ga kongresa. Novinarji vedo celo to, da se je v Avstraliji slikal s kenguruji.
L.K.
IN MEMORIAM
V ponedeljek 16. oktobra, je zadet od srčne kapi v svojem domu preminul Lojze Pukl. Res je že nekaj časa bolehal in bil na zdravljenju, vendar nihče ni pričakoval usodnega udarca, vsaj ne tako hitro, računajoč na njegovo močno in veselo naravo.
Vest, da nas je tako nenadoma zapustil je žalostno odjeknila, ne samo v njegovi družni, temveč po vsej slovenski srenji in med njegovimi številnimi prijatelji.
Bil je mož na mestu, ne samo dober soprog in vz-gleden oče, temveč mož, ki ve kaj hoče ter vzgled vsakemu. Vsi smo ga imeli radi in vsled trdnega in poštenega značaja tudi vsi visoko spoštovali. V njegovem srcu ni bilo hudobije, ampak njegovo srce je bilo odprto za vsakogar. Rad je pomagal vsakomur, za vsakega je imel veselo in dobro besedo, rad je pomagal skupnosti. Ni bil samo dober društv-«eni delavec, temveč tudi odličen kulturni delavec. Spominjali se ga bomo ne samo po njegovih odličnih kulinarskih dobrotah, ki nam jih je neštetokrat ser-viral, spominjali se ga bomo po njegovem zdravem humorju, spominjali se ga
KOPER-V Kopru se odprli nov oddelek pravne fakultete. V tem šolskem letu se bo na ta oddelek vpisalo nekaj čez 40 študentov. Na obali /kakor tudi v hrvaški Istri/ je veliko zanimanje za študij prava v Kopru. Potrebe za pravnimi kadri na obali so velike tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu.
bomo kot odličnega igralca in pevca, ki je čestokr-at nastopal po različnih odrih. Zal, da radi bolezni ni smel biti več aktiven in smo ga v društvih pogrešali.
V svoji najlepšimoški dobi si odšel od nas! Komaj si do dobra uredil svoj prijazen domek, da bi lepo živeli z družino, je že prišla bolezen nad te in nazadnje še najhujše. Da smo Te imeli vsi radi, je dokaz, ko smo Te spremljali na zadnji poti. Vsi ki smo vedeli, da odhajaš od nas in da nas zapuščaš za vedno, smo prišli, da Te spremimo na zadnji poti, da se zadnjič poslovimo od Tebe in da se poklonimo Tvojemu spominu! Vsi ki smo bili zbrani na Tvoji zadnji poti, v vseh naših srcih je bila žalost, ko smo se poslovili od odprtega groba, vsi smo se tiho razšli, kar je neobičajno za našo slovensko nrav.
Mašo zadušnico, kot ostale obrede je opravil v slovenski cerkvi p. Lovrenc, pri odprtem grobu pa je pevski zbor TRIGLAV zapel dva pesmi - žalosti-nki. Tamo smo se od le-be, dragi Lojze, poslovili s pesmijo, kot si slovensko pesem nad vse ljubil. Razšli smo se od' Tebe brez besed, vsak s svojo tiho žalostjo v srcu! Soprogi Elzi, hčerkama Sonji in Jasni izrekamo naše globoko in iskreno sožalje, vsi z Vami ne samo sočustvujemo, nego vsi z Vami delimo grenko-in tiho žalost, ki jo vsi nosimo v naših srcih.
Dragi Lojze, Tebi pa naj bo lahka avstralska zemlja, ki Te pokriva in počivaj v miru!
Lojze Košorok
V zadnji številki smo pod naslovom: Slovenska prisotnost v ZDA, v kratkih obrisih predstavili Slovenski Ameriški Inštitut. Rekli smo da na znanstveni način obdelajo in obelodanijo Zgodovino Slovencev v ZDA, njih vpliv in doprinos Ameriki in posredno vsemu človeštvu.
Leta 1976. je ob proslavah dvestoletnice ameriške revolucije bila tudi za Slovence edinstvena priložnost, da opozorijo na svojo prisotnost in svoj bogat doprinos Ameriki in svetu.
Venček programov za 200-letnico je institut začel z izčrpnim predavanjem o slovenskem doprinosu Ameriki na vseameriški slavistični konferenci v Atlanti. Predavatelj je zavrnil trditve krivih prerokov, ki so še leta 1972. na elevelandski televiziji trdili, da so bili Slovenci vse do druge svetovne vojne le "revni delavci". Prepričljivo je dokazal, kako so se skozi tri stoletja Slovenci uveljavljali v Ameriki, ne le kot pridni delavci in kmetje, ampak kot vodilni misijonarji, raziskovalci, vzgojitelji, umetniki izumitelji, na domala vseh področjih delovanja in snovanja za napredek Amerike. Tako so bila predavanja v več krajih Amerike, navodno vzporedno z razstavami ali z drugimi kulturnimi programi. Predavanja so bila tudi v Kanadi-Torontu, v Te-xasu na univerzi v Lubboc-ku. Dr. Gobec je predaval o slovenskem doprinosu ameriški književnosti. Tej nad vse uspeli vsenarodni proslavi v Texasu je 9. aprila 76 sledilo predavanje o slovenski vlogi v ameriškem mozaiku na zborovanju ameriških jezikoslovcev na vermontski državni univerzi v Burlingtonu. Dne 27. aprila je dr. Gobec predaval dijaški mladini na Notre Dame Academy v Chardo-nu, Ohio. Junija je prof. Gobec predaval na univerzi Milwavkee o slovenskem vplivu na ameriško glazbo. Nato je isti predavatelj v Enon Valley v Pelsinvaniji predaval mladim slovenskim delegatom iz vse Amerike o lepoti in bogastvu slovenske dediščine.
V sodelovanju z združenimi slov. društvi je dne 9. oktobra na proslavi v elevelandski javni knjižnici Slovenski inštitut pripravil dotlej najizčrpnejšo predavanje o treh stoletjih slovenskega doprinosa Ameriki. Skozi _ ves mesec pa je bila v knjižnici tudi razstava. Tu so si obiskovalci ogledali poleg inštitutove bogate zbirke zgodovinskih dokumentov in slovenske književnosti in umetnosti, tudi več sto fotografij slovenskih mož in žena in njihovih stvaritev na vseh kontinentih sveta. Izjemno izčrpno in .močno je bil prikazan slovenski doprinos vzgoji, veri, književnosti, umetnosti, znanosti, gla-zbi, arhitekturi, podjetništvu, politiki, športu, tehnologiji in industriji.
Med drugimi so obiskovalci razstave občudovali tudi Baragov indijanski slovar, fotografije najstarejših in najmodernejših kofes, motorjev, avtomobilov in letal, ki so jih ustvarili Slovenci. Med slednjimi avtomobil
bodočnosti, ki ga je s takim ponosom razkazovala Amerika na svetovni razstavi v New Yorku. Videli so fotografije najmodernejših ameriških letal, ki so jih načrtovali Slovenci: slike biserov arhitekture na vseh kontinentih sveta in model Robert Kennedyjevega stadiona v Wašingtonu, za katerega je napravil načrte Slovenec Al-.eksander Papež. Slike slovenskih škofov na Dunaju, v Rimu in širom Amerike, slike slovenskih lepotnih kraljic od Miss Cleveland in Miss Ohio do Miss San Francisko in Miss Evropa.
Dne 14. oktobra je prof. Gobec predaval na vseameriški konferenci za Evropske študije v Omahi. Tu je prikazal tudi slovenski doprinos Slovencev že od leta 1700, ko smo Slovenci dali Ameriki svojega prvega rektorja, pa vse do začetka 20. stoletja, ko je Slovenec postal oče masovne proizvodnje v ameriškem in svetovnem razstave in ameriški predsedniki s stvaritvami slovenskega genija kot najpo-nosnejšimi dokazi ameriške tehnologije.
Naštevali bi še lahko v nedogled, vendar naštevanje bi bilo preobširno, kajti o tem kar smo govorili je izšlo pri inštitutu že lepo število knjig in študij. Naš namen je, da osvetlimo in povdarimo kaj so Slovenci doprinesli kot izseljenci človeštvu. Verjetno bi bilo potrebno tudi na našem kontinentu - v Avstraliji pomisliti na to, kaj smo mi Slovenci doprinesli Avstraliji in človeštvu?
L.K.
kar ro polete
s»
m
ŽENEVA-Na moednarodn-em glasbenem tekmovanju v Ženevi je med 310 prijavljenimi glasbeniki, poustvarj-alci Irena Krstič-Grafenauer dosegla prvo mesto, kar prav gotovo pomeni enega največjih dosežkov kateregakoli jugoslovanskega solista. To modnarodno tekmovanje /letos je bilo že štiridesetič/ prireja Združenje mednarodnih glasbenih natečajev vsakih pet let v Ženevi. Pravico do nastopanja pa imajo samo solisti, in sicer do tridesetega leta starosti. V finale so se uvrstili le trije glasbeniki, med njimi tudi naša flavtistka Irena Grafe-nauerjeva. Nagrado so ji dodelili soglasno.
PORTOROZ-Tu so se začeli drugi slovenski stomatološki dnevi, kjer se je zbralo več kot 800 zobozdravnikov, zobozdravstvenih tehnikov, asistentov in medicinskih sester.
LJUBLJANA-Jugoslovans-ki predsednik Joisp Broz Tito je ob 70-letnici in za izredna literamp dela, ki so obogatila slovensko književnost in kulturo ter prispevala k dvigu nacionalne in socialne zavesti, kot tudi za pomemben prispevek k izgradnji socialistične samoupravne družbe, dodelil književniku Miško Kranjcu Red jugoslovenske zastave z len-to. Mišku Kranjcu je visoko odlikovanje izročil predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič.
/Nadaljevanje/
Upati je, da bo naša država v odnosu do svojih uslužbencev, predlog Komisije za etnične zadeve, ki smatra za pravilno, da se napredovanja državnih uslužbencev vrše ne po številu let službe ampak po sposobnostih, čimprej zakonsko uveljavila in s tem za vedno preprečila krivice, ki so se dolga leta dogajale sposobnim državnim uslužbencem. Gledano z emigrantskega stališča je ta predlog v poročilu "PART-ICIPATION" posebno razveseljiv, ker daje vsakemu izseljencu v državni službi možnost enakpravnosti z Avstralci in istočasno tudi voljo, da se usposobi v znanju angleškega jezika. Zadovoljen državni uslužbenec je tudi zadovoljen, torej dober državljan.
Na žalost pa je ugotovljeno, da so izseljenci v državni službi pokazali zelo malo zanimanja za angleški jezik, čeprav je ravno jezik ta s pomočjo katerega je izseljencu dana možnost napredovanja. Komisija za Javni Transport pri kateri je zaposleno približno 47.000 oseb, je priredila tečaj angleškega jezika, ki se ga je udeležilo od 10.000 izseljencev le 124 v letu 1977. To izvanredno nizko število je več ali manj dokaz, da je pretežna večina teh uslužbencev smatrala, da se jim ne izplača pridobiti znanje angleščine, češ, saj izseljencem tako in tako ni dana možnost za napredovanje.
Istočasno Komisija za etnične zadeve v temu svojemu poročilu predlaga državi, da priredi tečaje drugih jezikov za tiste javne uslužbence, ki obvladajo samo angleščino, da bi le ti mogli vršiti svojo službo na večje zadovoljstvo izseljencev, kjer tolmači niso na ražpolago. Ugotovljeno je namreč, da se 70,000 državnih uradnikov strinja s tem, da so izseljenci, ki ne znajo angleškegega jezika resno prikrajšani za usluge, ki jih N.S.W. nudi svojim državljanom.
Tretje poglavje Poročila predlaga v rešitev tega problema večje število tolmačev ne samo v mestnih in predmestnih centrih, ampak tudi za tiste kraje, kjer žive izseljenci v izolaciji.
K izredno velikemu pomanjkanju državnih tolmačev je pripomoglo tudi dejstvo, da so tolmači zelo slabo plačani. Niti plača v višini 11.000 dolarjev ni dovolj privlačna, kajti zadeve izse-
LJUBLJANA-V letošnjih sedmih mesecih je iz Slovenije šlo na začasno delo v tujino le 292 delavcev, od tam pa se jih je vrnilo 652. Hkrati se je v Sloveniji tudi zmanjšalo - v primerjavi z lani - število nezaposlenih delavcev.
LJUBLJANA-Družbenopol-itični zbor skupščine Slovenije je podprl protestno izjavo, ki jo je sprejel republiški odbor Zveze združenj borcev Slovenije in obsodil pronovno skrunitev bazoviškega spomenika in drugih obeležij narodnoosvobodilne vojne ter se s tem pridružil množičnim ogorčenim protestom vseh protifašističnih in demokratičnih sil na obeh straneh meje.
Ijencev zahtevajo precizno znanje ne samo angleščine in drugih jezikov ampak tudi poznavanje medicinskih in pravniških izrazov v raznih jezikih.
Tista vrsta tolmačev, ki so jih rodili povojni čas in DP taborišča, in ki jih je pred 3 desetletji bilo kakor gob po dežju, danes več ne pride v poštev. Poklicni tolmači so v tistih časih bili redki kakor beli sloni. In dragi ko žafran. Državni tolmači še danes niso dosegli zadovoljive višine. To je posebno razvidno iz prevodov poročil, ki jih Ministrstvo za etnične zadeve pošilja etničnim časopisom.
Iz samega pregleda, ki ga je Komisija za etnične zadeve izvršila je razvidno, da vprašanje tolmačev v Avstraliji še dolgo ne bo rešeno na zadovoljiv način. Vsekakor ne za emigrante iz tistih zemlja, kjer angleščina ni med obveznimi šolskimi predmeti.
Kaj predlaga "PARTICIPATION" za rešitev tega problema?
Predlogi so številni, dobri, izvedljivi, toda dokaj časa bo trajalo predno se bodo uresničili. V ta namen je v Poročilu navedenih 27 točk. Oglejmo si le glavne, najlažje izvedljive:
4.	Da vsi državni oddelki v N.S.W. in določene oblasti, ki se bavijo z Informativno službo za emigrante, to delo smatrajo za posebno nujno ter da je v ta namen potrebno posvetovanje . s Komisijo za etnične zadeve.
5.	Dà naj bi Komisija v sodelovanju z etničnim tiskom in etničnim radiom objavljala informacije vlade v N.S.W., ki se tičejo etničnih skupnosti.
6.	Da se razen po radiu, televizorju in tisku objavi tudi s pomočjo lepakov na poštah, sodnijah, javnih mestih, javnem transportu in nakupovalnih središčih, kje in v kakšne svrhe so na razpolago tolmači.
22. Da naj bi v državnih uradih, tistih krajev, kjer je visoko število emigrantov, bili na razpolago dvojni ročni telefoni v direktni zvezi z uradom za tolmaštvo.
26.	Da naj bi bili uradi za Državno socialno pomoč in Informacije v centrih za nakupovanje, industrijskih in zdravniških središčih in celo v premičnih pisarnah.
27.	Da naj bi se tozadevna služba v dobrobit emigrantov vršila celo ob četrtkih zvečer, in, ali ob sobotah zjutraj.
Res ni kaj oporekati tem predlogom. Emigranti, ki bodo nekoč imeli na razpolago vse te državne usluge se ne bodo imeli na kaj pritoževati.
Iz vseh teh le tukaj omenjenih predlogov je razvidno, da so poročilo "PARTICIPATION" sestavili dale-kovidni, izkušeni emigranti /državni uradniki/ človekoljubi, katerih vizija je idealno urejena država.
Mi pa se lahko tolažimo s tem, da smo služili Avstraliji v nauk, kako se ne sme postopati s priseljenci, če državna uprava želi, da bi le ti postali zadovoljni in lojalni državljani.
Nadaljevanje prihodnjič Pavla Gruden
10 - Naše Novine-23. oktobar 1978
KNIN: PRIPITOMLJENO RATNIČKO GNEZDO
Nijedna osvajačka vojska nije obišla Knin, ali ga turističke agencije uporno mimoilaze. - Predeo nenadmašne lepote i izuzetnih spomenika.
U Kninu, drevnom i, is-tovremeno novom gradiču /vekovima se podiže i ruši/, s ponosom kažu: "Svi put-evi vode u Knin!"
U njemu se ukrštaju sa-obračajnice Dalmacije, Like i Bosne. Nijedna ga osvajačka vojska nije zaobišla. Ali, turističke organizacije ga ostavljaju po strani svojih izletničkih ruta. Šteta: Knin i Rninska krajina ot-kriče su onima koji žele više saznanja o istoriji, spome-nicima i prirodnim lepotama.
JEDAN OD NAJVEČIH SREDNJOVEKOVNIH SPOMENIKA
Šetajuči blagim usponom,
začas se stiže do masivnih vrata kninske tvrdave, koja se nadnosi nad gradičem s ljubavlju uredenim. Nekada je to bila najmočnija utvrda i "ključ Dalmacije", čiji svaki kamen svedoči o minulim burama. Prostire se na čitavih 123.143 kvadratnih metara i danas je jedan od največih, najboljih čuvanih i uredenih srednjovekovnih spomenika naše zemlje. Pa-
mti ilirska vremena, Klaud-ijeve legije, stare Slovene, koji mu udariše temelje u šestom veku; pamti posled-njeg kralja Hrvatkse narodne dinastije, Petra Svačiča, koji učini Knin prestonicom Ovde su vladali banovi hrvatski Pavao i Mladen, koji
od gospodara postade zato-črnik kninske tvrdave, gde ga zatvori Karlo Robert an-žujski... Kninske bedeme zaposeli su Turci 1522. godine i iz tog uporišta pustošili Dalmaciju čitavih 150 godina. U mračnim lagu-mima kninskog grada čamio je i pop Petar Jagodic Ku-ridža, voda narodnog usta-nka u Bukovici, protiv ml-etačkog ugnjetavanja...
Na kulama i mostovima u lavirintima hodnika i tajnih prolaza u tesnim zatvorskim čelijama, u bolnici, barut-ani, pred «mnogobrojnim puškarnicama i postoljima za topove, smenjivali su se Mlečani, Austrijanci, Napoleonovi vojnici.
Oko ovih bedema i pro-šloga rata su vodeni žestoki bojevi. Sa njih se pruža pogled, na sve četiri strane: na puteve, polja, šume, naselja, zapenušane slapove Krke, na susednu piramidu brda Svetog Spasa, na kome se uzdiže kameni cvet spomenika oslobodiocima Knina.
Fra Lujo Marun, učeni

Joko Kneževic: »Oproštaj« (detalj)
MONTENEGRO
TAXI TRUCK
PREVOZIMO SVE VRSTE NAMEŠTAJA U SVIM PREDELIMA MELBURNA
7 DANA NEDEUNO
Tel. 391-8654 V SVAKO DOBA
Vlasnik SLAVKO BARAČ
čovek i arheolog, otkupio je kninsku tvrdavu za 7.000 kruna, pošto je prodao svoje imanje, osnovao Knin-sko starinarsko društvo 1887 godine i prvi muzej hrvatskih spomenika 1893. godine u Kninu.
U naše doba, njegova vizija počinje da se ostvaruje.
Vekovno poprište krvavih sukoba služi festivalu dramskih * amatera i drugim kulturnim priredbama. U nekadašnjoj mletačkoj stra.-žari sada je mali restoran, u vojničkoj kapeli - arheološka zbirka. Kninjani su po-
čeli da obnavljaju obrušenu kninsku tvrdavu 1962. godine, sa početnih milion di-nara. Profesor Paško Paič, jedan od pokretača te akcije pokazao nam je kako su radnici - viseči često na ko-nopcima iznad ambisa - postavljali kamen po kamen na mesto gde je nekad bio.
PLANINSKI PREDEO NADOMAK MORA
Turističko društvo posto-jalo je i pre rata u Kninu, a obnovljeno je pre dve godine. Planova i želja ima mnogo, samo treba da i veče hotelske kuče i agencije shvate turističku vrednost ovoga kraja. Tome če doprineti, besumnje, moderni putevi ka Benkovcu, Obrovcu i Zadru, a sada se u Knin stiže asfaltom od Šibenika, a vozom ličkom i unskom prugom. U mestu je hotel "Dinara" D. kategorije i savremeno ureden Starački dom sa 65 postelja.
Ali, Kninjani vide mogu-čnost razvoja, pre svega, u izletničkom turizmu. Nedal-eko je, na primer, staro-hrvatsko nalazište Biskupija gde je ubijen kralj Zvoni-mir, dok je pozivao, po pa-pinom nalogu, velikaše u borbu protiv Seldžuka. Zat-im, ostaci antičkih gradova Burmuna i Varvarije; pa nešto dalje manastiri Krka i Krupa, zadužbine Dušanove sestre Jelene i kralja Mil-utina, puni starina i uspo-mena; tu je i samostan Vi-sovac, koji je inspirisao Si-mu Matavulja za "Bakonju fra Brna". Samo Četiri ki-lometara od Knina ruši se 22 metra visok Krčiča slap, a pod njim. izvire Krka, najlepša evropska reka, koja vijuga 75 kilometara feroz čudesne lepe predele: čas podivlja - bacajuči se us-kovitlanim vodopadima, čas se smiri u tišini kraških jezera. A 14 kilometara od Knina put vodi u Surdup, planinski predeo šuma i livada, nadomak vreline mora.
Kninsko područje, ukratko ne treba prepustiti slučajn-om otkriču namernika, več mu planski dovoditi izletnike, koji hoče da vide više od pogleda kroz hotelski prozor, plaže i obilaska uv-ek istih mesta.
Velebiit — pogled na Krajačeve kukove.
Tel. A.H. 314-2773
PUTNICKA	A
VK/ AGfWC/JA
fOR
SA .
YARRAVILLE REAL ESTflTE I
REAL ESTATE AND INSURANCE AGENTS
50 ANDERSON STREET. YARRAVILLE, 3013
Za sva putovanja, kupo -prodaju i osiguranje pozov-ite VIDICA Tel. 689 5973
Yugoslovensko-Australsko društvo iz Newtowna, prikazat če u nedelj u 29.10.70. godine film OKUPACIJA U 26 SLIKA. U glavnim ulogama: Boris Dvornik, Stevo Žigon, Rade Markovič i drugi. Film če se prika-zivati na adresi 189 Church St. Newtown, u 7 sati uveče. Napomena: Jugoslovenski filmovi se prikazuju svake nedelje u isto vreme.
Svi dobro došli!
UPRAVA
JOŠ SAMO PET DANA .
Povodom 165-godišnjice rodenja Petra Petroviča Njegoša, Pisca, Filozofa, Vladike i Vladara Črne Gore, Črnogorsko kulturno umjetničko društvo
"NJEGOŠ" iz Sidneja organizuje u: SUBOTU, 28. OKTOBRA 1978. GODINE
SVEČANU DODJELU 'NJEGOŠEVE NAGRADE
Biče dodijeljeno 10. nagrada pisci-ma-amaterima doseljenicima iz Jugoslavije koji žive u Australiji. Izmedu ostalih biče dodijeljene i tri "Njegoševe medalje": Zlatna, Srebrna i Br-onzana.
Svečanoj dodjeli nagrade prisustvo-vače ugledne ličnosti australijskog ku-lturnog i politiČkog života.
140-146 DARLINGHURST RD.
DARLINGHURST /N.S.W. Jewish War Memorial/
je rezervisan za održavanje svečane dodjele nagrada i tradicionalne
ZABAVE
koja počinje u 7.30 p.m.
Proslavu če uveličati dva poznata orkestra i folklorna grupa KUD "Ili-nden" iz Rokdela.
Karte za ovu svečanu priredbu puš-tene su u prodaju i mogu se dobiti:
*	BALKAN TRAVEL AGENCY -Liverpool i Cabramatta;
*	BRANA TRAVEL AGENCY - Fairfield;
*	AVIO-PUTNIČKA AGENCIJA -Newtown;
*	ADRIATIC - Putnička agencija Newtown;
*	ŠUMADIJA RESTORAN - Newtown;
*	JOHN WUNDERLICH, APOTEKA - Cabramatta;
*	B.P. CARRINGTON SERVICE STATION - Horslez Drive, Fairfield.
Cijena ulaznica je 12,00 dolara. U cijenu je uračunata večera, aperitiv i piče.
Ostalo je do održavanja ove jedinstv-ene kulturne manifestacije u Australiji.
KUD "Njegoš" obavještava svoje prijatelje i simpatizere da preostale ula-znice rezervišu i otkupe na vrijeme.
JOŠ SAMO PET DANA ...