Štev. 59.
V Trstu« v soboto« dn« 3, aprila 115,
Letnik II.
Izhaja vsak dan, Izvzemšt nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne.
Lr«!rišKo: l ik« Sv. Fra.viSka Asižkeg« 51. 20. I. nadstr. — Vri ccfiii raj se pošiljajo nrt«Jni#tv*i !j«4a. Nefrankirana pisma sc m
sprejcir.ajo in rokopisi se re vračajo. zć*]:U\) in edgc\orni i rednik Štefan Codina. Lastnik konsorcU I sta .tdincsti". — lisk tiskar* .rdinosti', vpisane zadruge * ct-ejenioi rcrcitvom v Trstu. » lica Sv. ! ranćifka Asiškega št 20-Telefon credcifitvi in uprave Stev. 11-57.
rarrfrfra znati: Za cek) leto.......K 2V—
za pri leta.................
ur tri » esecr............. • • •
7. rtceljsko iidajo za cdo ............
za f < I .................. • • 2-60
VEČERNA
r		#1
h		i
		1
1	j	I
Posamezne številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarel; številke po 10 vinarjev.
Ogla:! se računajo na milimetre v širokostl ene kolonu Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin
Cgiasi v teksiu lista do pet vrst.........K S'—
vsaka nadaljua vrsta.............2'- -
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema in ser a t ni oddelek .Edinosti*. Naročnin* ln reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu. 1'prava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. frar.čiska AsiSkega it 20. — PoŠtnohranilnični račun št 341 GoZ
Položaj u Karpatih In Bukovini.
GR4DEC, 3. (Cenz.) Vojaški poročevalec »Tagesposte« poroča:
Pozicijska bitka med Lupkovskim sedlom in UžošMm prelazom traja v nezmanjšani srditosti, dočim je v i/uklanskem odseku po dogodkih zadnjega tedna končno nastopil premor. Rusi napadajo v prvoimenovanem odseku z zastavitvijo močnih sil. Pripomniti je treba, da je bila ena štirih divizij oblegovalne srmade, ki so stale pred Przemyslom, že pred dnevi ugotovljena pri Duerniku. severozapadr.o od (Jžoškega prelaza. Kakor se zdi. so bile zastavljene, ali pa se zastavijo tudi ostale tri divizije v tem okrožju. V sever-no-vzhodni Bukovini so priborile naše čete po večdnevnem boju lokalno zmago. Ru*i so se vkljub novim ojačenjem morali umekniti in to umikanje se je mestoma izpremenilo v paniko. Tu priborjeni uspehi se morajo, dasiravno gre samo za del operacijskega ozemlja, ceniti zelo visoko.
V	najnovejšem času se zdi, da se Rusi tudi na srednjem Poljskem zopet gibljejo zelo živahno. Vzrok in namen sta še nejasna.
BUDIMPEŠTA, 2. (Cenz.) »Az Est« poroča s karpatskega bojišča: V saroški županiji je vladal prošlo noč strahovit snežni metež, ki je onemogočal vojne operacije. Dan je potekel mirno. Rusi so uporabili premor, da so pokopali mrtvece. Od voditeljev sanitetnega oddelka se čuje, da smo ijneli zadnje dni majhne izgube. Rusi se trudijo z vsemi inočmi, da bi zasedli gorski greben od Lupkowega do Užoka in nas porinili na ogrsko po-jočje Karpatov. Ta poizkus se je doslej vedno izjalovljal.
V	nasprotju s temi boji vlada popoln mir v ozemlju duklanske kotline in On-dawske doline.
BUDIMPEŠTA, 2. (Cenz.) »Pester Llovd« poroča iz Cernovic: Močno zadali novi sneg poslabšuje pota v severovzhodnem delu Bukovine. Avstro - ogrske čete pa mojstrski premagujejo vremenske nezgode. Razpoloženje v naših četah je izborno. Boji severovzhodno od Cernovic so se izpremenili v pozicijske boje. ko so naše čete po petdnevnem vro-iem boju znatno pridobile na prostoru.
BUDIMPEŠTA, 2. (Cenz.) »Pester Lloydu* se poroča: V srednjem odseku karpatske fronte ined Lupkowim in Užo-škim prelazom se že dva dni z vsako človeško domišljijo presegajočo srditostjo in junaško vztrajnostjo bije neodločeni boj. Kakor se zdi, so Rusi v tem ozemlju koncentrirali ogromno zalogo človeškega materijala in postavljajo neprestano sveže rezerve v boj. Jasno je razvidno, da rusko armadno vodstvo napenja vse moči, da bi naše čete porinilo s severnega karpatskega pobočja na galiških tleh na karpatskih grebenskih višinah in potem zavzelo postojanke na gorskem grebenu, ki so jih naše čete težko priborile pred osmimi tedni. Naše čete delujejo samo-zatajevalno, požrtvovalno in vztrajno ob težkih talnih in vremenskih razmerah naravnost občudovalno. Zapadno od du-nlanske kotline in vzhodno od Užoškega prelaza vlada relativno mir.
ČERNOV1CE. 2. (Cenz.) Deset dni sem so v teku boji okrog višin pri Zaleszczy-kih, ki postajajo čim dalje, tem srditejši. Naši vojaki delajo čudesa junaštva. Rusi se le s težavo upirajo našim naskokom, zato so pritegnili nova ojačenja iz Bes-arabije v severovzhodno Galicijo. Dose-daj so bile pri teh bojih soudeležene večinoma ruske opolčenjske formacije. Sedaj pa so pritegnili regularne ruske čete. Naše čete pridobivajo tal korak za korakom. Zapadel je nov debel sneg. ki otežuje i*>tne razmere. Avstrijske čete prenašajo izborno vremenske težave. Razpoloženje ie izvrstno. Severovzhodno od Cernovic so se boji izpremenili v pozicijsko vojno. V petih dnevih vroče borbe so naše čete priborile lene uspehe.
Jlpro^ručllfl no Ruskem.
PETROGRAi \ 2. (Kor.) Kakor poroča • Rječ« je minister notranjih stvari pozval gubernatorje, naj ukrenejo energičre odredbe, da prebivalstvo proda skrite zaloge žita. Da se izvede redna oskrba ar-rna'?e. re morajo popisati vse zaloge Živil. V slučaju sile se bodo morale izvrševati rekvizicije.
Csrnnice na Rnrkein.
PET ROG RAD, 2. (Kor.) »Rječ« poroča iz Hartkovega: Tu vlada osepniška epidemija. Izvedlo se je prisilno cepljenje ysc&s prebivalstva.
Boj nemilije proti trosporazumu no morju.
TOULON, 2. (Poročilo Agence Havas). V zadnjih osmih dneh so ladje - stražarke zaveznikov na krovu različnih ladij zaplenile nad 250 poštnih pošiljatev nemškega izvoza. Pet parnikov so odveli v pristanišče, da razloče njih blago, došlo iz Nemčije, ali namenjeno tjakaj.
Oojr.ii Turčija proti trosporazumu
CARIGRAD, 2. (Kor.) Glavni stan objavlja nastopni komunike:
V Dardanelah in na drugib bojiščih ni nobene bistvene izpremembe.
Dne 21. marca je obstreljevala neka angleška križar k a trg Muleih na obrežju Hedžas ter je skušala izkrcati tam čete. Ko se je preprečila ta nje namera, je prišla križarka naslednjega dne zopet in je obstreljevala rečeni kraj pet ur, pri čemer je bila mošeja, proti kateri je bilo streljanje posebno naperjeno, razrušena in je bilo nekaj hiš poškodovanih. Sovražnik je skušal vnovič izkrcati čete na šalupah, a ga je odpor naših čet in oboroženega prebivalstva pregnal, pri čemer je imel velike izgube. Na to se je križarka umaknila. Mi nismo imeli nikakih izgub.
ATENE, 2. (Cenz.) Poveljnik brodovja pred Dardanelami je prejel povelje, naj nadaljuje akcije proti morskim ožinam brez ozira na neugodno vreme, ob primerni previdnosti, takoj, ko dospete avi-zirani bojni ladji.
Vihar na portugalskem obrežju.
LYON, 1. (Kor.) »Le Nouvelliste« poroča iz Lizbone: Na obrežju Portugalske divja silen vihar. Več ladij se je potopilo
s posadkami vred.
Iz predzgodovine sedanje volne.
LONDON, 2. (Kor.) »Daily Chronicle« priobčuje razgovor nekega zastopnika lista »Chicago News« z lordom Haldane. Žurnalist je vprašal, ali bi bila Angliaj ostala nevtralna, če bi bila Nemčija respektirala nevtraliteto Belgije. Haldan je odgovoril : »Nikakor nisem gotov, ali bi bili mi mogli to storiti. Belgija se je tikala naše časti, Francija naših čutstev in naših interesov. Ce opazujem teorijo osvajanja sveta, ki je bila v ozadju vele-vspešnega nemškega gibanja v prilog napadalni vojni, se mi dozdeva, da bi bila na naši strani blaznost, ako bi mirno sedeli prekrižanih rok mej tem, ko Nemci odstranjajo na kontinentu ovire za napad na britsko državo. Ob sedanjih okolnostih smo zelo blizu nemški udarni sili. Ne verujem, da bi bili smeli mi dopustiti, da bi nemška udarna sila prišla že bližje in da bi smela nas in bližnje države absorbirati, ne da bi mi ukrenili obupnega poizkusa, da to preprečimo. Ali napad na Belgijo nam ni puščal nič časa za premišljanje in izbiranje. Upreti smo se imeli prelomljenju pogodbe in krivici, storjeni šibkeji državi, ali pa bi bili onečaščeni.
Železni križec ni za ženske.
BEROLIN, 2. (Cenz.) Iz glavnega stana je nadomestni vojaški nadzornik prostovoljnega bolniškega strežništva zaradi poprave pomotnih sporočil sprejel obvestilo, da je po tamkaj se nabajajočih zapiskih bil železni križec podeljen edinole sledečim bolniškim strežnicam: Fridi Gessertovi, Elfridi Scheer-hausovi, grofici TSrring-Jettenbachovi in Herti pl. VeisenovL Ta podelitev se je izvršila pomotoma in proti Najvišji določbi. Tem štirim bolniškim strežnicam pa je bilo dovoljeno potem., da smejo nositi križec v spomin kot broško, ne pa kot dekoracijo. Nadaljnje podelitve železnega križca ženskam, izvzemši imenovane, se niso ugotovile.
Odlikovanja. - General Schemua upokojen.
DUNAJ, 3. (Kor.) Vojni naredbeni list objavlja najvišje povelje, s katerim cesar svojo pravico podeljevanja lirabrostne medalje iz bronca razširja na zapovedujoče generale v Bosni in Hercegovini.
Cesar je podelil nadvojvodi Evgenu dovoljenje za sprejem in nošenje po cesarju Viljemu podeljenega mu železnega križa I. in II. razreda.
Cesar ie izdal nastopno najvišje ročno pismo: »Ljubi general pehote Schcmua! [Poznavajoč z odkritim obžalovanjem, da se ne čutite več sposobnega za službo, ustrezam Vaši želji za premeščenje v stanje miru.
Za Vaše na važnih mestih v miru in v vojni najvdaneje službovanje Vam izrekam vnovič Svoje hvaležno priznanje. Fran Josip l. r.«
Predhodniki današnjih vojaških zdravnikov.
Zdravnik igra v sedanji svetovni vojni tako važno in tako blagoslovljeno ulogo, da si vojne brez zdravnikov sploh ni mogoče zamisliti. Vendar pa je trajalo jako dolgo in prelilo se je silno mnogo krvi, predno je bil uveden zdravnik v vojsko in predno se je organiziralo negovanje bolnikov in ranjencev v vojni. Res je, da se pri trojanski vojni govori o nekih ranocelnikih, a od tega je prešlo zopet 500 let, da se nikjer ne govori o ranocelnikih aJi zdravnikih v vojni. Ko je šel grški vojskovodja Alkibijad s svojo vojsko na Sicilijo, se je pridružil njegovi armadi zdravnik Thessalos, sin Hipokratov. Ksenofon govori že češče o vojnih zdravnikih. Pri rimski vojski zvemo šele kasneje kako besedo o vojaških zdravnikih in ranocelnikih. Za časa republike so bili prezirani Grki ranocelniki v rimski vojski in vojni ponos Rimljanov je bil proti temu, da bi šli taki ljudje ž njimi na vojno. Šele z uvedenjem stalne vojske je prišlo tudi v tem vprašanju do preobrata in že v prvem stoletju pred Kristovim rojstvom govori Onesandros v svoji knjigi »Vojna umetnost« o neobhodni potrebi ranocelnikov in zdravnikov, ki jih mora imeti s seboj* vsaka vojaška uprava. Hy-ginus govori prvi o »valetudinariumu«, to je približno nekaj takega, kakor današnji lazaret, ki so ga imeli s seboj Rimljani.
V	dobi rimskega cesarstva se že govori o legijskih, kohortnih in lazaretnih zdravnikih in iz tega se zamore sklepati, da je bila takrat že mnogo bolje urejena vojna sanitetna služba kakor poprej. To uredbo je vpeljal cesar Avgust. Toda od takrat se v izvestjih govori, da se brigajo zdravniki samo za ranjene Rimljane. Prave človečanske ljubavi, ki nudi pomoč tudi sovražnim ranjencem, so se naučili Rimljani šele od starih Grkov, pri katerih so žene v vojni negovale in povijale vse ranjence brez razlike, svoje in neprijateljske. Neki star grški pisatelj piše: »Haldora, žena Glumova, je pozvala k sebi ostale žene in je povila ž njimi rane onim, ki so hoteli ostati pri življenju, ne oziraje se nato, ali je bil domačin ali sovražnik.«
Tudi Tacit pripoveduje, da zahajajo Germani z ranami k svojim materam in ženam, ki jih pregledajo in lečijo.
Dočim se v sedanjem času tako izborno postopa z ranjenci, so bile v srednjem veku sanitarne razmere tekom vojne naravnost strašne. Ranjenci so se zatekali samo k pobožnim menihom, ki so hodili za vojsko in ti so jim povijali rane in jih zdravili, kakor so to pač znali in umeli. Zdravnikov je bilo takrat zelo malo in tudi oni, ki so bili na razpolago, niso imeli niti poima o kirurgiji. Le redkokdaj se je čulo. da so spremljali armado pravi zdravniki. Leta 1200 so Florentinci vzeli s seboj samo enega zdravnika za zdravljenje mrzlice in dva kirurga za ranjence, s čimer je bilo seveda pomagano silno malo ali pa tudi nič.
Kako strašne smrti je umrl na primer Rikard Levosrčni, ki je bil samo lahko ranjen na eni rami, a je moral podleči rani, ker ni bilo na razpolago zdravnika. Šele v križarskih vojnah se prične bolj človečansko postopanje z ranjenci. K temu so pripomogla^zlasti mnogo razna pobožna vitežka društva. Tako se je imenovalo eno izmed takih društev »Vitežko društvo svetega Lazarja« in odtod izhaja tudi današnje ime lazaret za vojne bolnišnice in druge slične zavode.
Ko se je medicinska znanost pričela dvigati, se je pričelo vse bolje in tudi skrbneje skrbeti za vojne ranjence. Velik napredek je zaznamovati tozadevno zlasti v dobi renesanse.
Ivan Hersdorf je izdal prvi leta 1517 knjigo z naslovom »Vojna knjiga za le-čenje ran« in francoski zdravjiik Ambro-ise Pare je pričel prvi ustavljati kri s stiskanjem žil. Pare je predlagal, da naj dobi vsak polk po enega majorja kirurga in istočasno je bila uvedena enaka institucija tudi pri Nemcih. Zdravnik Feliks Wiirz je prvi uvedel modernejše zavoje in cesar Rudolf II. se obrača leta 1594 na »poljske bolnišnice, delo krščansko, slavno, nad katerim ima sam Bog dopadaje-nje.«
V	grozni tridesetletni vojni so vsi ti uspehi propadli in šele v drugi polovici 17. stoletja so bile sanitarne razmere v vojni zopet nekoliko izboljšane, a to sanjo v toliko kolikor se ie tikalo lastnih
ranjencev. Za tuje ranjence ni skrbel nihče; bili so prepuščeni svoji žalostni u-sodi, da umro pod jasnim nebom, ako jih ne najdejo njihovi vojaki tovariši.
Sele leta 1689 je bilo v pogodbi med Špansko in Francosko sklenjeno, da se mora skrbeti obojestransko tudi za neprijateljske ranjence in bolnike. Principi te splošne zdravniške oskrbe so se potem vedno bolj razširjali, predelavah in izpopolnjevali. Leta 1743 jih je sprejel frankfurtski kartel. Tu je bilo sklenjeno, da se mora tudi z neprijateljskimi ranjenci in bolniki postopati človečansko. Odredbe te pogodbe se v marsičem prilago-djajo sedanjosti. Leibnitz je že pričel zahtevati, da naj se zdravstveni službi v vojni posveti največja briga in njega imenujejo tudi očeta lazaretnih barak, ker je zahteval, »da naj se inficirani odločajo od drugih, da se ne okuži zrak.«
Francoski vojskovodja Trenne je napravil silno mnogo za negovanje ranjencev in bolnikov v vojni in Friderik Veliki pravi v svojem vojnem testamentu leta 1768:
»Treba je imeti lazarete in mora se pokazati človekoljubnost in hvaležnost napram onim, ki žrtvujejo tako pogosto svoje življenje za domovino. Zanje je treba skrbeti, kakor skrbi oče za svoje otroke.« Pod Friderikom Velikim in pozneje pod slavnim Napoleonom je bila saniteta urejena tako, da je popolnoma odgovarjala, v kolikor je bilo to pač takrat mogoče, tudi zahtevam moderne medicine.
Problem notranje kolonizacije.
Zagrebške »Novine« so v sredo, 31. marca priobčile pod naslovom »Problem notranje kolonizacije« članek, ki naj ga podamo našim čitateljem, da vidijo, kako se na Hrvatskem bavijo že sedaj z vprašanji bodočnosti.
Kakor je znano, je zlasti Slavonija, Bosna in sploh ozemlje ob srbski meji precej trpelo zaradi vojnih dogodkov. Veliko prebivalstva, posebno srbske narodnosti, se je ali prostovoljno, ali pa po oblastvenem nalogu izselilo in preselilo drugam, tako, da so nekateri predeli Slavonije skoraj brez prebivalstva. Ko mine vojna, bo treba gledati, da dobi to ozemlje zopet prebivalstvo, ki bo obdelovalo zemljo in uvedlo na njej novo kulturno življenje. Toda odkod?
Na to vprašanje odgovarjajo »Novine«:
»Će preudarirno, katerih elementov kot naseljencev bi se najbolj razveselili, tedaj moramo konstatirati, da bi se najbolj razveselili in bi se nam zdeli tudi najprimernejši Hrvatje in Slovenci. »Hercegovina vse zemlje naseli, a sebe ne raz-seli« — je star pregovor, samo Hercegovce je treba kolonizirati v skupinah a ne posamezno, kajti če so osamljeni, prodajo vse in se zopet vrnejo v svojo do-uovino. Nadalje bi bilo na isti način treba poizkušati s kolonizacijo Primorcev in sicer iz hrvatskega Primorja in Zagor-cev v Fruški gori in krajih, kjer raste trta. Posebno pozornost pa bi morali posvečati kolonizaciji Slovencev. Kranjska je čisto agrarna dežela in je glede na to že preobljudena. Kranjci so se začeli na-nagloma seliti v Ameriko in tako izgubljamo mi enega najpridnejših in najsolid-nejših elementov hrvatskega naroda. To so spoznali tudi Slovenci in so skušali usmeriti izseljevanje Kranjcev proti Bosni, toda nihče jih ni podpiral v tem in so morali opustiti svoj načrt. Sedaj pa je zopet treba najresneje računati s tem, da se hrvatskemu narodu ohrani tako prebivalstvo. Inicijativo bi za to kolonizacijo morali prevzeti Hrvatje sami, a pri Slovencih bi ta ideja našla gotovo dovolj simpatij in sprejemljivosti. Izvajati pa bi se morala začeti, kakor hitro se pokažejo jasni obrisi politične konstelacije, ki nastane po vojni.
Tretji kolonizacijski materijal in to najštevilnejši so Rusini, ali kakor se oni sami imenujejo najrajši, Rusi, dočim imenujejo Velikoruse Moskalje. Odkar je prava domena Ukrajincev, ki so v uniji z Rimom, Galicija, uničena in opustošena, je pobegnil velik del tamošnjega maloruske-ga naroda na Češko, Moravsko, Štajersko, Kranjsko in Hrvatsko. Ali ne bi mogli tega zdravega življa, ki sedaj na Štajerskem in po drugih deželah živi v veliki bedi, naseliti v naših krajih. I o je izredno priden kmetski živelj, ki se ze v drugem kolenu oprijema hrvatskega jezika in hrvatske kulture, ne zahteva niti svojih šol niti svojih društev, temveč se smatra edin s hrvatskim narodom. Naseljevanje Ukrajincev v naših deželah ne bi samo ojačilo naše hrvatske kulture in povečalo naše narodne moči, temveč bi tudi — kar ie izredno velike važnosti —
povzdignilo pomen unije v našem narodu i u na vsem Balkanu. Na Balkan bi prišel nov slovanski živelj, ki ima slovanski obred v okrilju zapadne cerkve. Misel unije bi se na Balkanu popularizirala, slovanski problem bi tudi s kulturne strani dobil nov kolorit in vedno boli bi se kazalo, da je unija oni činitelj, ki bi spravil vzhod in zapad Evrope, ki bi edini rešil hrvatsko-srbski spor, ki bi kulturno zedinil Slovane.
Mi Hrvatje smo naravni most za prodiranje zapadne kulture proti vzhodu. Bili smo »antemurale christianitatis« proti Turkom in ostali smo branik krščanstva proti nezdravemu zapadu. Zgodovina in zemljepisni položaj naših dežela sta nas določila za cedilnik, skozi katerega naj se precejajo zapadne ideje, preden prihajajo k drugim balkanskim Slovanom. Ako pridejo v našo domovino kolonisti, ki so nasprotni tej tradicijonalni misiji Hrvatov, pojdejo mimo nas in preko nas z njihovo pomočjo tudi nezdrave zapadne ideje na slovanski Balkan. Tok zgodovine nas pusti na strani, ker nismo znali pojmiti svojega poslanstva, in naš narod ne bo prednja četa zdravega zapada, ki v ljubezni nosi svojo kulturo slovanskemu vzhodu, ne bo združeval v sebi življen-skih elementov zapada s slovansko posebnostjo, temveč bo torišče, na katerem se bo bil boj med zapadno in vzhodno kulturo.«
Tako zagrebške »Novine«. 2al, da nam razmere ne dopuščajo, da bi se natančneje pobavili z idejami, ki jih je list razvil v tem članku. l^riporočamo pa jih v temeljito razmišljanje vsem onim, ki razmišljajo o bodočnosti našega naroda in sploh Jugoslovanov.
Biušl bolgarski minister o bolgarski politiki.
Bivši cankovistični minister Abrašev, se obrača v rusofilski dr. Danevovi »Bl-gariji« s člankom »Sodite nas strogo, toda pravično«, na velike luske liste z zahtevo, naj bi se pišoč o Bolgarih, ne oddaljevali od resnice. Tako je »Novoje Vre-mja« napisala, da more Bolgarska dvigniti orožje proti Rusiji, dasiravno je morala vedeti, da Bolgarska ne poteza svojega meča proti svoji Osvoboditeljici. »Novoje Vremja« bi tudi ne smela pisati, da se more v »možganih tatarsko-bolgar-skih glav« poroditi volja za vsako pustolovstvo. Rus, čigar pero je moglo napisati tako razžalitev Bolgarov, je ali sumljiv Rus, in sumljiv Slovan, ali pa je lahkomiseln človek, ki slabo umeva slovanske razmere.
»Bolgarji se psujejo, Grška pa se hvali. Bila je vedno ljubljenka Rusije, Francoske in Angleške. Pod varstvom teh držav je uresničila svoje predrzne sanje in danes že hrepeni po zavzetju Carigrada. A ker nima moči, da bi se mogla ustanoviti ob Bosporu, rajši pušča Carigrad in zemlje, v katerih bivajo kristjani, še nadalje pod turško upravo. Zavedena po svoji megalomaniji, ne vidi danes nič drugega, nego nevarnost panslavizma in je pripravljena pomagati danes Turkom proti Slovanstvu, kakor je pomagala mo-hamedancem v štirinajstem stoletju. In tudi na Romunskem ni drugače. Tamkaj prvi činitelji, bivši ministri, profesorji prelivajo solze za ustjem Donave in za morske ožine ter vidijo največjo nevarnost za »latinsko pleme* na Balkanu v Slovanstvu in skriti za nevtralnostjo puščajo preko Kjustendže v Carigrad nemške podmorske čolne in gotovo ne delajo tega zato, da bi pokazali svojo hvaležnost napram trosporazumu in posebno napram Francoski, ki jim je dovolila, da so v Bukareštu želi plodove svojega slavnega »ropa« leta 1913.
V ostalem pa so na Bolgarskem s tujim denarjem radodarno plačani agenti, ki raznašajo vesti, da hoče Rusija uničiti samostojnost balkanskih narodov, so to glasniki tajne tuje agitacije, ki trdijo, da bi Carigrad in morske ožine morale pripasti kaki balkanski državi, izvzemši Srbijo, ako bi usoda pognala Turke v Azijo, in da bi Bospor in Dardanele ne smele'pripasti »barbarski« Rusiji. Taka agitacija ne pomaga nič, kajti bolgarski narod gleda z zaupanjem bodočnost, ki jo ogrožajo ti agentje«.
Bolgar vidi in spoštuje resnico. Bolgarska je vstala. V njej vlada poštenje in pravica. Naj najde »Nov. Vremja« tako poštenje in pravico tudi v onih balkanskih zemljah, napram katerim so simpatije nekaterih ruskih publicistov tako velike, da se v njihovih dušah zadušuje najdragocenejša stran žurnalistike — nepristranost.
To je pač res oster odgovor na ruske obdolžitve.
Stran IL
„VEČERNA EDINOST" št. 59.
V Trstu, dne 3. aprila 1915
Uclsfte \A:M»tfnnci&effi scz^u.
»Fremdenblatt* objavlja: Občinstvo, osobito obiskovalci dunajskega gozda (Wienerwald), se ponovno v lastno korist nujno opozarjajo, da je brez vsake izjeme prepovedano stopiti na vojaško zaprte prostore, osobito na utrdbene priprave, ker je po okoliščinah to lahko smrtno nevarno. Odredbam vojaških straž, orožniških patrulj in policije se mora vsak pokoriti. Brezpogojno in takoj se m »ra na klic vojaških straž obstati, ker se sicer nastopi z orožjem. Nevarnost se še poveCa v temi. Vsi zaprti kraji so o-značeni s svarilnimi deskami. Opozarja se, da namerava vojaška oblast zapreti ce!o izlctno ozemlje v dunajskem gozdu, če bi se izletniki ne pokorili. Starši in mojstri se še posebno opozarjajo, naj v tem smislu |K>uče otroke m vajence, ker se odklanja vsaka odgovornost za posledice nepravočasne radovednosti.
Sličice iz uojne,
Vesti iz Poljske. »Dziennik Poznanskic poroča, da je nedavno dospelo v Varšavo nadaljnih 25.000 Zidov, ki so brez strehe, tako, da je sedaj v Varšavi 80.000 židovskih beguncev. Na tisoče Židov je pribežalo tudi v Vilno. Bialostok in Ko-uel. >Kurjer Warszawskic poroča, da se je železniški promet na progi Varšava-Dunaj do Zyrardo\\a (severno od Skier-nie\vic) zelo zmanjšal, ker so iz (irodzis-ka. Zvrardoua Mszczonowa in drugih krajev izgnali Žide in nemške koloniste. — Sienkiev icz se je brzojavno obrnil na nekega varšavskega umetnega slikarja s prošnjo, da mu preskrbi svetlopise v vojni porušenih poljskih krajev: slike naj pre-dočijo svetu bedo na Poljskem in ganejo k polaganju darov. Navedeni list priob-čuje pisateljev pogovor z nekim sotrud-nikom londonskega »Dailv Maila«, v katerem se omenja med drugim, da ie Sien-kieuicza presei etila vojna na njegovem posestvu Oblegorek pri Kielcu. kjer je pisal svoj novi roman »Legije*, katerega predmet tvorijo dogodki italijanske kampanje Napoleona I. kot konzula. Prekinil je delo in se odpeljal na Dunaj. Vesti, da bi bil ondi aretiran, so neresnične; dovolili so mu namreč odpotovati v Vevcv, kjer ves čas in vse svoje sile uporablja v to, da svojemu, težko izkušanemu narodu pridobi uspešno pomoč.
Oče in sin se sešla na boiišču. 49-Ietni posestnik Franc Kožuh iz St. Lenarta v Slov. goricah se je prostovoljno javil k vojakom. Njegov sin se je nahajal na severnem bojišču od začetka vojne. Na I .-tno prošnjo so uvrstili očeta meseca decembra v vojno stotniio mariborskega polka. Pred 14 dnevi je pisal oče. da ie
prišel s svojim sinom pri D___med nekim
spopadom skupaj. Veselje ni bilo dolgo, ker je kos šrapnela zadel sina na prsi. CKe ^am ie obvezal za silo sina, ki so ga prenesli na obvezovališče, oče se je pa \ rnil v boino črto.
Revolucionarno gibanje na Portugalskem. »Lyon Replucain« poroča iz Madrida: Vesti, došle semkaj iz Portugalske, opisujejo tamošnji politični položaj kot zelo resen. Proti predsedniku republike, ki se je zagreši! proti pravicam parlamenta, je uvedena državna disciplinarna preiskava. Monarhistično časopisje, ki dan za dnem višje povzdiga svojo glavo, javlja, da so se ustanovila razna tajna društva, ki so se zarotila proti sedanji vladi in na teh sestankih da sodelujejo ' številni člani vojske.
Nezadovoljstvo v prebivalstvu se pre- j paša tudi na najširše sloje zaradi tega, ker se vedno boli občuti pomanjkanje ži-j veža in drugih življenjskih potrebščin. Dajj vsaj na kak način prepreči nevarnost j splošne revolucije in da se utolaži glad med prebivalstvom, se pogaja vlada z državno portugalsko banko glede večjega posojila. Listi javljajo, da so člani nekega tajnega društva, ki nosi ime »Termite«, sklenili, da naskočijo več redakcij. V raznih mestih, posebno v Oportu, so našli bombe. Mnogo oseb so zaprli. Izlasti v Oportu narašča revolucijonarno gibanje. Veliko število rojalističnih manifestan-tov je vskiikalo'po ulicah »Živio kraij Ma-nuel!« V mestu Pasgueri je množica naskočila železniško postajo, zabranivši, da vlak z živili ni mogel oditi.
ževala 60 ljudskih šol na Češkem, 13 na Moravske min 11 v Šleziji, gimnazijo v Orlovi in žensko obrtno šolo v Prachati-cah. Podpirala 45 šol na Češkem, 21 na Moravskem in 11 v Šleziji. Te šole je obiskovala 15.000 otrok. Češki listi so nabrali za Matico v celem 23.925 K.
Mm politične uestl.
Madjarski glasovi. Zopet smo čuli ma-
diarski g!a* iz ust uglednega moža in uva-Mega politika. Bivši ogrski naučni minister V Berzcviczv je imel te dni v Budimpešti predavanje o vplivanju vojne na notranje ra/mere. Rekel je. da se bodo po končani vojni izvajale konsekvence. Potem da pride čas. da se bo zvestoba na-grai: t. a da se pogazi jo vse težnje, ki se v času teh težkih izkušenj niso povsem identificirale z — domovino. Dalje ie j menil bivši minister, da se more po vojni doječi trajen mir le tedai. ako se posreči, da se dva največja nemirneža na svetu, Anglija in Rudija, popolnoma osamita ter da se vse druge države združijo v o-brambno zvezo.
Berzcviczv je zaključil: »Zavest o ma-djarskem narodnem poslanstvu more iz te velikanske borbe iziti le izčiščena in ojačena. Ali tudi na tem ne more biti dvoma. da mi (Madjari) ne moremo nimalo od- topiti cd zahtev naše narodne samostalnosti in edinst\ a!« Povdarjamo in pod-črtuiemo dvoino: Oa so to predavanje poslušali in je živahno odobravali razni ugledni člari madjarske družbe — in da predavatelj ni kak političen vrto-glavec in švadroner, ki mu je le do hipnega oratoriškega efekta, ampak umerjen i>olitik. ki je zavzemal že razna odlična mesta, bivši minister, svetovalec krone, vedno v ospredju vodilnih faktorjev ogrske politike, iz kratka: mož. ki se že po svoiem visokem družabnem položaju in po svoji odlični politični poziciji mora zavedati odgovornosti za vsako besedo. ki jo govori v javnosti, oziroma, ki si inora biti svest, kako si bo mogla javnost tolmačiti njegove izjave.
Kralj Konstantin o Venizelosu. »Neue Zuricher Zeitung« objavlja izjavo grškega kralja Konstantina o bivšem ministru v avdijenci, ko se je ta poslovil od kralja. Izjava glasi: Spoštujem Venizelosa izredno in sem vkljub razliki v mišljenju vedno najprijazneji napram njemu. Najine namere o vnanjih odnošajih so bile vendar bistveno različne in zato je bil Venizelos po ustavi primoran odstopiti od vlade. Popolnoma nesmiselna je vest, da bi bil jaz kedaj mislil postaviti narod pred iz-bero, da se odloči ali za-me ali za Venizelosa. Narod ima enostavno izbirati med vlado in opozicijo. Tudi razpust zbornice je ustavna potreba. Politična smer Grške se razjasni do novih volitev. No, nikakor ne želim, da bi kdo misli!, da obstoji med krono in bivšo vlado tudi najmanja neprijaznost.
Ivan Krie
Trsi, Piazza S. Giovannl 1
kuhinj iiih in kletar d tih pot eb-Milega dčin od lesa in plMiin, škafov vre.it, čebrov in kad, sodćekov, lopaA, rešet, sit in be^koTrstaih košev, jerbas-'v in metel ter mnogo
apacLjodih predmetov.
svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake v rate bodi od porcelana, zemlje emaila, kositarja ali cinka nadalje pasamantorj?, Lletke itd. Za gostilničarje t ipe, kroglje, sesalje in stekleno posed > za viao.
L J	IL3

Dr. PETSCfimGG
TRST, M 1 CATEB1M ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist tlsl kožne ic vodne (spolne) bolezni: n1^—1 in 7—7Va
Domača cesti.
Dobrotnik »Družbe sv. Cirila in Metoda c. Na Prošeku so v petek 26. marca pokopali vrlega narodnjaka Frana Šemica. Pokojnik je bil tihega značaja, v narodnem oziru pa je bil trd kako skala. Živel jc skromno in varčno, za narodne namene pa je imel vsikdar odprto srce in odprte roke. Bil je član raznih narodnih društvev. ki jih je podpiral z modrimi nasveti in z izdatnimi prispevki. Živo njegovo narodno mišljenje kaže tudi njegova oporoka. Sporočil je namreč podružnici »Družbe sv. Cirila in Metoda« 5000 kron, zavarovalnici goveje živine 2000 kron in pevskemu društvu »Hajdrih« na Prošeku 400 kroži. Pokojnik je doživel 52 let. Njegovega pogreba se je udeležilo številno ljudstva od blizu in daleč. Ob svežem grobu je pelo povsko društvo »Hajdrih «. Bodi vrlemu narodnjaku ohranjen v slovenskem narodu trajen spomin!
Dostavljanje poštnih zavitkov s poštnimi vožnjami se je moralo začenši z 2. t. m. radi hipnega pomanjkanja krme začasno opustiti, in sicer, kakor je pričakovati, samo za nekaj dni.
Do zopetnega uvedenja te službe se bodo obveščali naslovijenci zavitkov potom pismonoš, ki bodo vročevali poštne spremnice v svrho dviganja pošiljk pri glavnem poštnem uradu.
Kovinarski nabiralni teden v vojne namene se izvede v celi držav i. Rdeče, bele in rmene kovine, izvzemši železa, jekla in kositra. Vsaka gospodinja ima gotovo takih starih posod preveč, bo nabirala šolska mladina od hiše do hiše. Kovinarski nabiralni teden se določi najbrže v drugi polovici meseca aprila. Gospodarji in gospodinje naj že zdaj razmišljujejo, kaj da dado otrokom, ko pridejo nabirat. V kur hinji in v kleti, v sobi in v podstrešju, v delavnici in v hlevu se najde gotovo kaj med staro šaro, kar bi lahko porabili pri zbirki kovin. Pazite zato na ponve in piskre. na kuhinjsko posodo in sita, na jedilno orodje in na tehnice, na kovinaste zamaške steklenic, na kovinske gumbe, pepelnike, vratica peči, obešala in na vse predmete iz medi in iz bakra, ki jih lahko pogrešate.
Przeniyslski bankovci. Iz glavnega stana smo izvedeli, da je dal przemvslski poveljnik pred predajo trdnjave uničiti za več milijonov bankovcev. Izrecno se nam je povedalo, da gre le za bankovce, ki so bili last vojaške, ozir. državne uprave, ne p a za papirnati denar posameznih privatnih oseb. To razliko poudarjati je važno, kadar odgovarjamo na vprašanje: Kaka škoda je nastala vsled uničenja pr-zemys!skih milijonov? Odgovor je popolnoma ednostaven: nobena. Država si da v Przemyslu uničene bankovce kratkim potom od avstro - ogrske banke nadomestiti z drugimi. Cl. 88. našega bančnega statuta določa namreč, da zapade vrednost ozir. vsota vpoklicanih pa ne prezentiranih bankovcev v prospeh državni blagajni. Ker so bili uničeni bankovci itak državna posest in ker na sebi papirnati denar ne reprezentira nikake vrednosti, je jasno, da ne bodeta imela niti banka, niti država nikake škode. Uničeni papirji se ednostavno nadomeste z novo natiskanimi. Drugače je seveda z bankovci v privatni posesti. Uničenje teh bankovcev bi pomenjalo za lastnike efektivno izgubo na njih naznačene vsote, ki bi pri poznejšem vpoklicanju sedaj veljavne emisije propadla v prospeh državne blagajne. A-mortizirati pa se bankovci ne dajo.
Kolesarji. Prejeli smo: Posebno ob deževnem vremenu je opozovati kolesarje na šetališčih, določenih pešcem. V mestnem gozdiču in posebno ob barkovljanski cesti se gospoda kolesarji kar vrste po šetališčih. Ker je redarjev premalo, na-letajo ti brezobzirni gospodje le redko na osebe, ki bi jim pokazale cesto, po kateri smejo voziti. Ako si upa kak meščan, ogorčen nad predrznostjo kolesarjevo izreči kako besedo, si ti večinoma zelo mladi ljudje upajo celo zasramovati! Želeti je, da se to odpravi.	Setalec.
Češka »Matica školska«, ki ima v Cehih iste cilje kakor Družba sv. Cirila in Metoda v Slovencih, je imela leta 1914 dohodkov 832.892 kron, stroškov pa 1,146.099 K, torej primanjkljaja 313.117 kron. Za šole je izdala 726.000 K, za šolske podpore pa 53.000 K. Matica je vzdr-
JUKOil
zcslGia clna na Prošeku šle«. 131
priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo naj i zborne jso istrsko vino domačega pridelka iz Vrsara (Orsera).
Cena po dogovoru izven vsake kon-kureuce.
Prodaje se od V« hektolitra uaprej.
E3R
e
ul. sv. Frančiška As. 20				
			t ^^S	□
Telet, 11-57 XBST m 11H
m?
i; h n
r——^
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p. Iprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
____.J
Specijalist za sifiitelićne in kožne bolezni
♦	Ima svoj ambuSaiorU \
♦	v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J
♦	— i Palazzo Diana) ------------------♦
X Z« cerkvijo Sv. Antona novega. + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop.
ženske od 6 do 6 popoldne.
HAL8 OGLUŠI
ma
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskaue besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna$a 40 stotink. ;
□□ □□
fiirihn v^ova za par ur ia
MU&mU pove Ins odd. Edinosti.
400
Pno tržaška tovarna
brusnih kamnov, smlrka
I in „coruniiuin"
G. Pilotti-Trsf
a Pisanu: liva Pescatari H. Tel. 15-25

nalrliflf ki rada sprejela katerosiboili službo. U bili I lil Naslov pove Ins. odd. Edinosti.
401
Dnevnih „Edinost" v Trste
ie izdal in založil naslednjo knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal J. F. Cooper. -Cena K 1.60.
2.	»iKI POVhSTI GROFA LEVA TOL-SI EGA«. — Cena SO vin.
3.	»KAZaivI«. Spiral L. N. i oistoj. Pošlo-venil Josip knatlič. — Cena K i.00.
4.	»iPKV A LjLiiitZLN«. Spibai 1. Sjcrgje-vic Tui&jenjev. Poslovenil dr. Ciustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P.— Cena £S0 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz i8. stoletja. Napisal I. E. Toinić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50._
Ces. ter. priv.
SlURlcns fidriatlcadl Sicurta o Trstu
ustanovljena leta 1833.
Zavarovanja proti Škodi, povtročeni po opnja streli in eksplozijah.
Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja.
Zavarovanja proti tatvini z vlomom.
Zavarovanja pošiljatev na morju in na suhem.
Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi« nacijah.
Delniška klavnica in rezerve dno $1. deevmbra 1912 K 175.540.187*98
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12 -1912) K 534.593.4*29 80.
Odkar obstoja družba, ;,e bilo v vseh branSah It-plačano na škodah K 758.4€0.3-5fi S«.
Zts.tpstva v vseh dežr'nih g'tveih mestih in važnsjilh krailh • 0 - ar.c »r-?'*.
G i
i'
S :
Š 1 d 1 i S
riBBisuaa^ae a t aaczaz. s ■ a ■ mm—mm a m ■■■■■
Teine ure prodaja I
:Emillo Miillerj
as asi
naiuglednejSa in najstarejša prodajalnica ur v Trstu, ulica S. Antonio (vogal ulice S. Nicolo)
Velika izbera
verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsake vrste i. t d.
Ustanovljena I. aanail IIHM
■ I
n ti n
n *
8 n u
n u n i
Odlikovao! čevljarski mojster
Viktor Schenk jj
nUfateU • taval* «. k*. M. P s »roltlikeft h »sljtUa ts	ftg
priporoča stojo salogo rasno- ga vrstnega obuvala sa gospe, go- || spode kakor tadl za otroka.
Ma, cavaHer fla Clr. Metodovo
Trst Itltotoe 32
DHBERTO COHICI
zoloM st8vNnske$fl iMterUoln.
TOVOM tBIBBltlffll m In C60I. TRST, Cnm L SUM 11 ii V. tMMBM 1
V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne.	Postrežbe točna.
Emllia Ceregato
Trst Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgovino pisnnlfltm h ioiskn potrebSOB
Prodaja razglednic In Igrat vseh vrst,
tn*M M M mMM i sM ittki. III
Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so:
Ji
n
ki priobčtijejo vsak teden mnogo zanimivih »lih z bojišč in o drugih važnih hktualmh domačih in tujih dogodkih, ter ( bilo zanimivega čtiva : pesmi, povesti, Jako zanimiv, lep detektivski'roman, pončne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
.TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
TEDENSKE SLIKE- bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka ^o-tilna, kavarna, briv-nica," vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE' povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDNNSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 250. pni leta K 5 — in celo leti K 10 —. Naročniki dobe kot nagrade velik iluatrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lep« zanimive knjige. Naroči'e si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.	__
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto na ogled.	Upravnlštvo lista „TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, Frančiškanska ulica 101.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica
Denarnega prometa koncem leta 1914 Vlog •••>•••• Rezervnega zaklada ....
C • *
• • • • «
• • • • •
K 740,000.000 „ 44,500.000 „ 1,330.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4
II O 2

brez odbitka. Hranilnica je pupilarao varna in stoji pod kontrolo
o, k r. deželne vlade.
Za TarčeTanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.