286. številka. Ljubljana, v petek 12. decembra. XVII. leto, 1884. hhaja vaak dan mve«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., z* pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. IO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. zh mesec, po 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeden k rat tiska, po 6 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi, »Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Pogled v Italijo. Dva tedna že je otvorjen purlament italijanski a Se le pred nekoliko dnevi je pričel svoje pravilno delo, kar ima po svojih članovih to stanovitno lastnost, da v začetku zborbe ni rad sklepčen. Zaradi tega je opozicija preložila tudi svoje napade, katere je bila namenila ministerstvu. Že za določitev dnevnega reda se je namreč nekflj vročega kuhalo; mi nistersivo hotelo je, da se biti z /eleznično predlogo, a opozicija hotela je le-to Se „proučiti", predno bi prišla v obravnavo. Zgodila pa se je volja vladina In opozicija morala je biti zadovoljna, da je izrecno vso odgovornost zvalila na ministre za to, da se v tej stvari „vse prehitro" dela. Debata o železnicah teče sedaj pred praznimi klopmi. Če pogledamo, kakšen obraz je v parlament-nih počitnicah dobilo politično stanje sosednje nam kraljevine, pred vBem opazujemo, da se je veljava kraljeva znatno utrdila. Humbert I. hodil je po Neapolji od bolnice do bolnice in obiskoval ljudi, ki so za kolero zboleli; brez dvojbe pokazal je s tem laški kralj, da je čut visokodušnosti in vladarske dolžnosti v njem močno razvit, a koraki njegovi imeli bo za naravno posledico svojo tudi velik političen pomen in Humbert bi se kot državnik ne mogel boljšega iznrsliti za zgodovinski vužno utrje-nje savojske monarhije. Pomen kraljevega popotovanja je rut/lu vsa dežela, u čutili bo t;a tudi laški radikalci in republikanci. Antimonarkijska agitacija se je izza tega časa poskrila in hladni radikalci so radi pritegnili ta pot občemu entuzijazmu lojalnosti. Za bodočnost laškega kraljevstva so to stvari jako ugodne in politiku j h ne sme prezreti. Ti.da vlada, vlada laška je še zmirom na zi-beži ostala. Stari mmisterski prvosednik Depretis ima velike križe z diHparatnimi elementi svoje vladajoče veČine. Vlada z levice bila je izza marca meBeca 1878. leta, ko je bila vzela državno krmilo v roke, silno nerodovita, to pa zavoljo osobnih prepirov, iz ljubosumnosti in Častilepnosti izvirajočih. Depretis je prevzel težavno nalogo, konec storiti takemu parlamentarizmu. Podpirala ga je pri tem nezadovoljnost volilcev, ki so bili siti večnega ravsa in kavsa, a tudi to ga je podpiralo, da je desuica sama počasi obletela se. Posrečilo se mu je tudi, da je na podlagi volitvene reforme ter novih volitev sklopil vladno večino proti dosedanji historijski levici, katere voditelji Crispi, Nicotera, (Jai- roli, Zanardelli in Becearini so na to prišli v opozicijo. Toda ta veČina je prav tako trhljiva, kakor je bila večina z levice: ne na to ne na ono se ne more zidati. Zato pa mora predsednik gledati, zdaj da potolaži nekoliko levice rjev, zdaj da si prikupi nekoliko desnice. Tako je v pariamentnih počitnicah imenoval generala Riccotija z desnice vojinskim ministrom in poslanca Pessino z levice pravosodnjim ministrom. Ali bode zavoljo tega napadov kaj manj s te in one strani, to se ne ve, a to je gotovo, da zibnnje to načel in odnošajev Depretisa ne povzdiguje Bog ve kaj. Tudi gospodarstvo ni veselo. Ekspoze fiuanč-nega ministra sicer kaže že sedaj navzlic ogromnim razho Ikom zavoljo kolere za leto 1884 lep prebitek; za izvenredne potrebe in za amortizacijo državnega dolga je neki 90 milijonov na izvolji in bodoči bud-get je zavarovan za vsako eveutuvalnost. A tako ugodni builget je navadno samo na j> sinu, saj je celo oficijozni „Diritto" pred kratkim Se naračunal efektivnega primanjkljaji 34 milijonov! Ako pa tudi država bogati, revščina je še zmirom doma j>ri kmetu, pri delavci in zavoljo nje se še vedno domovina zapušča. Proti tej revščini so se sicer tudi na Laškem začeli boriti. Zlasti o kmetijstvu posvetovala se je nedavno posebna agrarna ecketa, enketa, ki po svoji Bestavi nadkriljuj« vse svoje vrstnice. Dvanajstero od senata, od kamore in od poljedelskega ministra imenovanih članov komisije je proučavalo kmetijske razmere Italije po dvanajsterih okrajih; sestavila se je potem vrsta vpraSanj, a pojedina interesantna vpra-Sanja so se mogh tudi po svoje razkladati; razpisala so se tudi darila za monografije, ki jih je tudi res 170 došlo iz raznih krajev. Dosedaj je prišlo na svetlo 11 zvezkov s poročili o Emiliji, Toskani, Pijemontu itd. Tudi koneČno poročilo je že izdal grof Jačini, nekak komentar k drugim poročilom. Grof Jačini le-tu govori o dandanašnjih pogojih po-ljed»lske produkcije, primerja jib, kakšne so bile pred sjedinjeno Italijo in sklepa, da so stvari danes v primeri pred tridesetimi leti po absolutni strani u ;odniše, relativno pa slabše. Slabe sodbe o kmetijstvu laškem so nekoliko pregnane, so |>a nekoliko tudi opravičene. Praktični namen enkete je ta, da se vkupni vlt-di in ministrom pove, kaj imajo storiti za kmetijstvo. Sedaj namreč čakajo v laškem parlamentu mnogi načrti zakonov svojega rešili, obsežno socijalno reformo kanejo ti načrti in ker je kmetijstvo v laškem držsvuein gospodarstvu najpo- glavitniSe vrelo, zato je k socijalno-reformatorni delavnosti pred vsem treba, da se temelji^ uznajo stroški in potrebe kmetskega prebivalstva. Le bati se je, da bodo ti dobri nakiepi le počasi zorili sad socijalne reforme, ker znano je, da laški parlamentarizem v vseh resnih reformah jako okorno in prisiljeno napreduje. Tudi letos bode vnanja politika laška vzročila velike debate, ker gospoda Mancinija vroča kri rada pregane zdaj na to stran zdaj na ono. Opozicija stola mu bode grehe in deklamovala mu o patrijo-tizmu. Vender se more trditi, da bi bilo ministerstvo Depretisovo dobro, ako bi se vse poslovanje njegovo relativno tako dobro vršilo, kakor njegova vnanja politika. Q. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. decembra. Poljski klub dr/iivnesjii zbora volil je v eksekut vni komitet desnice poslance: Groholskega, Javorskega, Czartorvskega in Cierkavskega. — Bud-getui odsek se je v prvem branji posvetoval o vladnih predlogah, da bodo vse pogodbe, ki se tičejo pogozdovanja Krasa, proste vseh pristojbiu, da se dovolijo iz državnega zaklada podpore po povodnji poškodovanim krajem v Galiciji, iu da se dovoli dostavni Ure lit za 1884 I. za novoustanovljeno grako-katoliško škofijo v Stanislavu Poročevanje o jirvej teh predlog se je izročilo vitezu Gnievoszu, o drugej grofu Henriku Clamu in o tretjej dr. Czerkavskemu. — Obrtni odsek je končal generalno debato o zavarovanji delavcev proti nezgod .m. — Kakor se sliši, ne bode viada predložila državnemu zboru samo upeljave direktnih volitev za Dunajska predmestja, temveč tudi nekatere spremene v mestnih volilnih sLupmah na Češkem. Ako je to resnica, bi tudi gotovo se ne branila uvrstiti nekaterih slovenskih trgov, ki sedaj volijo 8 kmetskimi občinnmi, v mestne volilne skupine, ako bodo prosili za to. Predsednik „Elbe-Vereina1* vrnil je PraSkemu mestnemu zboru in> ga izjavo o plovbi po Labi, ker je pisauu v čeftliem jeziku, češ, Elbe-Verein ja nemški. Predsednik dr. Iluss je izjavil, da te izjave no more drugače v sprejeti, kakor če se mu v štirinajstih dneh pošlje nemška. Mestni zbor je potem to izjavo naravnost izročil namestniStvu. Zopet nov dokaz, kako spravljivi so Nemci. IlrvatNlii budget je že sestavljen. Stroški co tako-Ie proračun j ni: sabor 75.000, ban 35.800, politična uprava 3,105 982, bogočastje in jiouk 1,989.027, skupaj 6,320.970. Dohodki znašajo iz politične uprave 36 012, bogočastja 180.751, pravosodji 02 623, in iz postavnega hrvatskega deleža ne- LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. III. (Dalje.) Bila sem tedaj stara jeden iu dvajset let, naše premoženjske razmere, bile so cvetoče, kakor sem mislila, od rodbinskega življenja nesem zahtevala ničesar več, kakor mi je dajalo; zdravje moje je bilo dobro, toilete moje najlepše v toplicah, vedela sem, da sem lepa, vreme je bilo lepo, nekak vzduli krasote in veličja me je obdajal, in bila sem vesela. A nesem bila tako vesela, kakor v Nikolskem, ko sem čutila, da sem srečna, srečna sama v sebi, srečna zato, ker sem zaslužila to srečo, da je sreča moja velika, pa mora biti Se večja in sem želela le še sreče. Tedaj je bilo drugače ; pa tudi to poletje sem bile. srečna Ničesa iif-sem želela, ničesa se nesem bala, in življenje moje bilo je polno, kakor se mi je zdelo, in moja vest je b la, kukor Be mi je zdelo mirna izmej vseh mladih ljudij te s&zone ni bilo nobenega, katerega bi bila kaj bolj odlikovala kakor druge, ali kakor starega kneza K., nas g i poslanika, ki mi je tudi dvorjanih Jodeu je bil mlad, drugi star, jeien belolas Anglež, drugi Francoz kozjebradec, a vsi so mi bili jednaki, vsi neobhodno potrebni. S svojimi neznatnimi obrazi sestavljali so vsi prijetno vzdušje, ki me je obduja'o. Jeden sam, italijanski marki/: je obrnil nase mojo pozornost s posebno predrznim in navdušenim govorjenjem. Popustil ni nobene prilike, kjer je mogel biti * menoj, plesati, jezditi, biti v kazini, itd. in pravil mi je, da sem lepa. Nekajkrat sem ga iz oken videla laziti okrog naše hiše in pogostem sem zarudeia in obrnite se proč, kedur je uprl v me svoje bistre in svitle oči. Bil je mlad. lep, eleganten, in kar je glavna stvar, njegovo smehljanje iu njegovo čelo je sporni« njalo na mojega moža, četudi je bil mnogo lepši od njega. Čudila sem ne tej podobnosti, če tudi je bilo v obče, v njegovih ustnih, pogle Iu, dolgej bradi, mesto izraza dobrote in idealnega miru mojega moža uekaj surovega, živalskega. Mislila sem tedaj, da me Btrastno ljubi in s ponosnim pomilovanjem mislila som o njem. Včasih sem ga botela potolažiti, zaneti z njim prijateljsko iu zaupljivo pogovarjati se, pa on je odločno zavrnil te poskuse in še vedno me neprijetno nadlegoval s svojo strastjo, katere sicer še ni izjavil, a bi jo utegnil odkriti vsaki trenutek. Četudi nesem priznavala, vender sem se bala tega človeka in nehote: mislila nanj. Moj mož bi! je znan ž njim in sicer še bolj kakor z drugimi znanci, za katere je on bil samo mož svojej ženi, sicer se pa proti njim kaj hladno iu ravnodušno obnašal. H koncu sezone sem jaz zbolela in štiiinajst dni nesem šla h hiše, Ko hem i.rvi pot po bolezni prišla zvečer k godbi, zvedela sem, d •. ;e ta čas, ko sem bila bolnu, prišla že dolgu jničakovana in s svojo lepoto znana ludy S. Okrog mene se je sestavil krog, po-zlravili so me z veseljem, p? 5e večji krog je bil posrednih davkov 6,011.408, tedi'.j vkupe 6,290.794. Primanjkljaja je 38.176 gld. V «»!c«»r*k«'J zbornici poslancev se Še vedno nadaljnje budgetna debata. Pri v.akej priliki se oglase oovi povorniki. Ker agmrci zlasti pri posve-tovauji o budgetu za poljedelsko miuisterstvo nameravajo zadeti obširno debato, ne bode moč budgeta rešit* pred Božičem, in vlada bode morala zahtevati indemniteto — Mestno glavarstvo v Temešvaru |e prepovedalo razpoš-ijatev neke hnj ge, katero so v jednej tamušnjej tiskarni dali natisniti v 2000 izvodih privrženci K^raujorgjevici iu katera »Čuva proti srbskemu ki.»I u Mil..no. Nekaj izvodov je glavarstvo poslalo ministerskemu pred&e.iniku Ti*zi, katerega nadaljna odločba o tej zadevi se pričakuje. % liailjf dr/ii>e. B vši srn«ki minister Radivoj je predlagal pri občnem zboru „Društva za pospeševanje srbske slovesnosti4*, da se društvu raziruži radi sedanjih neugodnih političnih razmer. To društvo je namreč liberalno. Zbor je pa sklenil, da se opusti smio izdavani" pol tičuih dstov, ter bode društvo za naprej izdajalo satno poučne knj ge za prosto ljudstvo. Vsled tega sklt-jm se je raziel oddelek za politično Blovstvo, kateremu je predsedoval bivši minister R stič. Orgi n liberalne stanke „UtUvnost" z novim letom jiren^ha. M nuli teden je ruska polic ja zaprla več n^hilistov, mej njimi jiet častn kov. S tem je baje zaprečila nov atentat. Fr.nico.Hka zbornici j«; zavrgla predloga ikofa Fieppela, da se zojiet stavijo v budget krediti za korarje in semeniške štipendje, katere je bil zavrgel dotični od^ek. Navada je, da vlaredlagajo razne knjige, rudere, rumene, rujave, mddru o vnanjei |iolit;ki narodnem zasto|>.stvoiii Sedaj tudi nemška vlada misli pred lož ti podobno knjitjo državnemu zboru, in BlCer o neitiškej kolonijalne) politiki. Imenovala se bode siva knjga. Danilti ministrski predse inik je izjavil na nekem shodu vladnih jinvrženc'v d\ vlada mora do konc i/.vojevati boj z folk thiogom, ki truje že dvanajst let. Vlada se poteguje za ustavno razdelitev oblasti, svobode in napredka. Ti govor dovolj jasno kaže, da vlada še ne misli odstopiti. Posredovanju Anglije v francosko-kltaj-»k<»ui sporu se stavi nova zavira. Kitajski poslanik v Londonu maiquise Tsen« je zbolel. Sodi se, da se s tem ho-e samo izogniti temu posredovanju. „Times" sklepajo iz tega, da Kitaj hoče pretrgati diplomut'fna pogajanja iu začeti vojno. Obsodba egiptovske vlado ne bode ostala brez posledic, lestupil bode zaradi tega prigodka Nubar-puša iz egiptovskega ministerstva. Ta obsodba je velika nezaupnica angleškemu nadkounsarju Northbrooku. kajti »mortizac ja egiptovskega državnega dolt/a se je ustavila pred ujegovimi očmi in najbrž tudi z njegovim privoljenjem. Zdo bode naj brž tudi ta izstopil iz angleškega ministerstva, to tembolj gotovo, ker njegovi predlogi zastran zboljšanja egiptovskih financ nikakor ne zadovoljujejo vseh drugih članov Londonskega kabineta. Nemčija se vedno bob utiče v egiptovsko vprašanie. Bis-marek hoče tudi v tej zadevi imeti odločilno besedo. Znani afriški potnik bivši generalni guverner •Uflaiistii, Sir Sumue' 11 tck.-r. se izreka v časniku „Times" iako odločno, da je treba obdržati Kartum. Kdor ima Kartum, gospoduje v Egi|itu, naglasa Backer. rSt»ndart" poroča, angleška ekspedicija pred koncem marca ne pride v Kartum. Šest ur od Kartuma na zapadnem bregu Belega Nda je neki 15.000 ustajnikov. Gordon ne more s svojimi ladjumi vspešuo manevrovati zaradi premaihne vode. Schendy in Metemmeh sta se neki pokorila Gordonu. Dopisi. Z Dunaja 10. decembra. [Izv. dop ] (Pre-Širnova slavnost.) .Kakor mornarji smo na valovih vebkomestnega življenja, kakor potniki v tuji okrog prišedšo levinje. Vsi okrog mene govorili so samo o njej in o ujenej lepoti. Pokazali so mi jo, in v istiui je bila prekrasna, pa mene je neprijetno dimna prevzetuost, k: se je brala na njenem obrazu, in povedala sem to. Ta dan se mi je vse zdelo dolgočasno, kar je poprej bilo tako zabavuo. Drugi dun je i.i'lv napravila v grad izlet, katerega sem se jaz odrekla. Skoro nikdo ni ostal z menoj, in vse Be je popolnem premeuilo v mojih očeh. Vse in vsi so se mi zdeli neumni in dolgočasni, silil se mi je jok, želela sem kmalu končati r.voje zdravljenje in vrniti se v Rusijo. V mojem srci je bilo neko dobro čuvstvo, pa jaz tega sama sebi nesem hotela priznati. Kazala sem se blabo in nehala sem zahajati v veiiko društvo, samo zjutraj sem včasih šla pit vodo ali pa z L. M., rusko znanko, sprehajat se po okolici. Mojega moža ni bilo ta čas, odšel je bil na nekaj dni v Hddelberg, pričakujoč konca mojega zdravljenja, da potem odpotujeva v Rusijo, in le vi ■- ib je prišel k meni. (Dalje prih.) puščavi! Toda zvesti in točni kompas našega domo-rodoega srca privede nas vsako leto k prekrasni oazi slovenskega nam slovstva, na mirni otok P rešim o veg a večera!11 Tako nekako je g. uvajal svoj slavnostni govor na s-nočnji slavnosti Pre-širnovi, prirejeni od akademičnega društva „Slovenije". Slavnostna dvorana je bila živa ilustracija h govornikovim besedam. Vsako leto obnavlja tukajšnja slovenska mladež, preuiili spomin Franceta Preširna, a lepa ta navada se ni še sestarala: stalno na Dunaji bivajoči Slovenci so tudi stalni gostje Preširnovih večerov, dijaštvo pa slovensko in slovansko nam tudi iz nemških učilnic prihaja tako, da z navdušenjem pričakuje časa, ko se slavi in časti prvi slovenski pesnik. Da, celo trditi bi se skoro smelo, da Preširnovi večeri ua Dunaji posta-jejo čedalje bolj goreči in lep", da bodo tudi naprej cveli in rasli, ako bodo člani naše „Slovenije-tuli v bodoče v oficijalnih in izvenoficijalmh prilikah skušali pridobivati simpatij za se in za našo slovensko stvar. V obilnem občinstvu videli smo sinoft: državne naše poslance gg.: grofa Margberija, Nabergoja, Obrezo, Pfeiferja, dra. Poklukarja, Raiča in dra. Vošnjaka; m nisterijalna tajnika gg. Vebera in Le-vičoika ; prof. Stritarja, prof. Šuma na, prof. Kandr-nala ; župnika Jančarja in Lileka; odvetnika dra. Babnika, dra. Firbasa in več druzib poznanih Slovencev ; mnogo je bilo tudi rodbin, tako rodbina Šumauova, rodbina Patkenv-Adametz, rodbina Ka-laudrova itd , iu kur je bilo jako prijetno za i ogled, v občinstvo je bilo ta pot mnogo ženstva vpletenega. Slovani bdi so niuogušteviluo zastopani iz „Slovanske Besede", rSiovauskega pevskega društva", iz hrvatskega „Zvonimira", iz „českega akademičuega spolka", iz srbske „Zore", iz slovaškega „Tatranu", iz maloruske „Bukovine" in iz mnloruskega „Sičuu. Bili so tudi Bolgari, Poljakov pa nobenega. Program, po katerem je ua tej sla<-nosti „Slovenija" nastopila, je znan. Zvrševauju njegovemu je ves čas živa, obča čast donela Zlasti pa je omenjati, da je prvosednik g. Franko pričel večer s prav krepkim pozdravilom, da je bil slavnostni govor burno pohvaljen, kakor je tudi zasluženo pohvalo dobil g. Uostnik za svojo igro na citrah, da je bilo petje pod veščim vodstvom g. Jana .J lika lepo in sovršeno, da pa je na to stran največjo slavo zaslužila in tudi imela M^šekova „Nezakonska mali" iu Majerjevu „Tičica gozdna". V oni je bariton solo pel g. Jifik, ta čveterospev pa so na željo občin-Btva dvakrat peli gg. Bučar, Bdeč, Jaik iu Borovniški. Katera točka pa da se je najbolj obnesla v vsem programu, to je gotovo že uganila na svoj spol ponosnu, prijazna čitattljica. Kakor samo po sebi umevno, najljubeznjivejša, a tudi najčtstniša prikazen bila je gospica Bogomila Šumauova, kateja je tudi sinoćnji Preširnov večer počastila z lastno si klaviruo igro. Pohvala obilna, ki si jo je bila steklu že pred tremi leti, prvič iz posebne prijaznosti nastop'vša ua slavnosti Jurčičevi, pohvala ta jej je siuoč prikipela do vrha. Žal, da v odhod-nico! Uda ni in lepi spomini Slovencev na Dunaji pa bodo gospico Bogomilo, kakor tudi vso donio-rodno častite rodbino Šuma no v o spremili tudi — v belo Ljubljano! Brzojavnih pozdravil došlo je letos manj, nego druga leta. Tembolj razveselile so občinstvo pročitane brrovesti: prof. Rutarja iz Spljeta; „Tržaškega Sokola"; Primožiča; dra. 11..-Jauku, Dolenca in šni-li-u iz Ljubljane; rokodelskega bralnega društva iz Tolmina. Prav viharno pa je bil potrjen iu pohvaljen telegram dra. Ivana Tavčarja iz Ljubljune. Drugi, zabavni del vodila je spretnost g. Rad. Pukle. Državuim poslancem napil je g. Murko in na to obradostil nas je državni poslanec g. Božidar Raič s plaintečim govorom. Kdor si more tega gorečega rodoljuba predočiti govorečega mej vročo mladino, temu tudi na uho doni učiuek, utis, ki ga je napravila sinoćnja njegova beseda. G. Pukl nazdravil je navzočuim zastopnikom slovanstva in na to je večeru primerno govoril v ime Slovakov gosp. Kuchta, v ime Hrvatov g. Zmajić, v ime Malorusov K. Kurilovič, v ime Srbov g. Jeftič, v ime Čehov g. Kučera. Vmes napil je g. Franko ptvovodju g. Janu Jifiku, a dala se je tudi zdravica krasnemu spolu. Pevci slovenski pridodali so vsacemu govoru krepak epilog. A trebalo je hiteti, kajti raziti se je bilo že ob jedui po polunoči; ob tej uri namreč postanejo shodi in govori nevarni, če se živi — v zapeljivem izimnem stanji. Tako smo torej ostavili zapeljivo dvorano in odišli drugam, kjer da- jali smo si duška s prekrasnimi naš mi narodnimi pesnimi, da skoro ni hotelo konec biti. Tega dopisa bi ne mogel lepše zaključiti, nego li z izrazom posebne hvaležnosti, kakersna biva v vsakem srci našega „Slovenijana", hvaležnosti gospodu Janu Jifiku, ki je tudi za sinoćnji večer pripravljal naše pevske moči in sam popolnjeval jih s svojim presimpatičnim glasom. Skoro na vseh dosedanjih Preširnovih večerih odlikovalo se je slovensko petje po zaslugi g. Jifika, po njega velikej požrtvovalnosti. Brat Čeh dokazuje nam tako, da vzajemnost slovanska ni prazna beseda. Zato je tudi mladine tukajšaje ljubljenec, prečislau prijatelj. Da bode prihodnja slavnost Preširnova prav tako sijajna, kakor sinočnja, zato je pol poroštva že g. Jan Jifik sam, ki so si ga Dunajski Slovenci skoro že „in perpetuum" osvojili. Bog poživi torej našega presrčnega prijatelja ! Iz Trsta 11. decembra. [Izv. dop.J Že dva dni prej so lahooski lokalni listi opozarjali svojo drubal, da bode v torek prišla ua dnevni red tudi prošnja za slovenske šole. Prinašali so listi ob jed-nem program, kako se mora liberalno ljudstvo na galeriji pokazati demostrativno, ter se bode prešlo na duevni red o prošnji itd. Vsled tega je vse hotelo v mestno dvorano, galerija je bila natlačena, po stopnicah in na ulici bilo je obilo ljudstva. Seja se prične — vse je bilo napeto — kdaj pride na vrsto prošnja. Obrezani io neobrezani židje valili so so, podpirani po polaščenih fakinih, na galerijo. Točka za točko je bila obravnana. Zdaj je na vrsti prošnja „Edinosti" za slovenske šole. Prvi se oglasi za besedo neki dr. Veuezian. Ošabno in strastno je govoril, ter hotel dokazati koliko magistrat za slovenske šole v okolici izda v primeri z mestnimi šolami, da je neopravičena prošnja itd. Konečno predlaga: naj mestni zbor preide preko prošnje na dnevni red. Zdaj se je sprožilo ua galeriji — laboni kriće: bravo! Slovenci: Ven iredenta! — ven lenegat Baškovič ! Bd je peklensk ropot. Župan je zvonil in zvonil, a ni se čulo. Ko se poleže prvi uriš, govorita Živic in Nadlišek, ter priporočata, naj se prošnja odda šolskemu odseku. Tudi vladni komisarje očital zboru, da ni takten, da b> moral to ulogo jednako drugim obravnati, kar je ua galeriji z gro-movitem odobruvanjem vsprejeto bilo. Z laj se oglasi Mojca s Luzatto, znani Žid, ter ne, da odobrava peticij iu jednacih stvarij jedino le mestnemu zboru pripada, Raskovič pa celo trdi, da je umešavanje vladnega komisarja proti mestutmu statutu. Na galeriji navstal je ropot, kateri se ni polegel, župan je moral zaukazati, da se galerija izprazni, kriki: Ven renegat Raskovič! fuora irredenta ! — abasso! — preglaševali so drugo vpitje. Kakor roj čebel drvilo se je vse vprek z galerije, ua ulici pa so se ponavljali klici, in bilo bi celo do tepeža prišlo, da ni bilo toliko straž, katere so ljudstvo raztirale. Tržaški mestni zbor je postal torišče, na katerem bode navstal jedenkrat tak škandal — da bode iz njega izviral splošni pretep in „kravalu, za katerega bode jedino odgovornost imelo mestno starešinstvo. Motijo se laboni, ako mislijo, da b takim postopanjem podirajo slovenski živelj v Trstu, ravno nasprotno je vsaka taka seja prebudi novih moči, ki so spale. Bog daj še mnogo takih sej! dejal je mož okoličan, le taka seja uam v roko orožje potisne in nas spodbuja, le na ta način bomo ostali navdušeni, iu bode poteptana iredeuta. Prošnja za šolo propala je potem pri glasovanji s 23 glasovi od 42, torej za samo 4 glase. Iz Kočevja 7. dec. [Izv. dop.] Slučajno mi je došla v roke 21. štev. „Laib. Schulzeitung"-e, v kateri se mej drugo pedagogiško in nepedago-giško, a nemčurskega in pruskega duha polno tva-rino uahaja tudi dopis z naslovom: „Maierle, im Oktober. (Geehrte Collegen an den deutschen Schu-Itn im Bezirke Gottscbee!), a stvaritelj tej nepeda-gogiško-didaktiški tvarini je menda ondi podpisan A. Touuitbch, Lehrer. V imenovanem dopisu Kočevski pisatelj navdušuje svoje Kočevske tovariše in jih prosi, da po-bero vse ostanke Kočevskega narečja v podobi pravljic, pesenc in druge take Kočevsko literarne snovi, da „konca ue vzamejo". Jadikuje, žalujoč za potap-Ijajočim se Kočevskim narečjem in veseleč se zopet, da bode to nadomestoval že sedaj tako marljivo poučevan „neuhochdeutsch". Baš prav bi bilo vsaj to, da bi Be z novo šolo tudi nov jezik mej ljudstvom razširil, in da bi se ne pozgubilo in prelevilo samo Kočevsko, temveč tudi vsako drugo narečje. A „nemo propheta in patria sua", ta pregovor baš se bode protivil, da se ne bode še dlje časa urivtd „neuhoehdeutsch" v Kočevske Šole in v Kočevsko deželico? Kočevski okraj ima po največ kočevsko-nem-ških kraiih učitelje Kočevske rojake, in le-ti se baš boje, da bi se njih preljuba „inžre kočeberiše muter-šproeb" ne pozabila, kakor tudi vsi drugi pravi Ko-čevci in tudr pokočevljeni Slovenci in Hrvatje. Zaradi tega tudi dostojno skrbe za nadaljuo živottr-jenje njih narečja, in imajo zato tudi najlepšo priliko pri njim v pouk izročene) mladini. Vsi Kočevski učitelji predavajo v šoli po največ v kočevščiui, občujejo z ljudstvom v njih narečji in še celo mej saboj se ne morejo zdržati prelepega „žugljunja".*) Neki gospod mi je pravil, da je nekje v Dragi pfeo dvem i h tonu, dneva se 7eČ ne spominii;, »tat slučajno pod šolskim oknom m razgovarjal se z nekom. Tako sta bila oba prisiljena, da sta uehototna poslušala g. učitelja, ki j«? bil rodom Kočevec, ko je predaval. C«le pol ure sta, rekel mi je, stala in jio-slušala, kaj da učitelj pvojim pokoee'Ijenim Druškim otrokom pripoveduje, a zaman, razumela ga nesva besedice, kajti po! ure trajajoča razprava, menda slovnična V, predavala so je v najčisteiši kočevščiui! Nek drug, učitelj Kočevec, mi je zopet prilično rekel sledeče nejasne mi be.-ede: „Ieh kanu das gar nicht begrtifen, wie die kraineristhen Lehrer unsern Kmderu was beibriugen kounen, da sie un-sere Sprache nicht verstehen uad uoch weniger m t unsern Kiudern redeu kounen. D>e Pedagogik (af kali?) sagt doch: In der Mutterspivche soli der Grund gelegt vverden". Te beseue Kočevske modrosti naj si vsaki sam komentira, a se posebno dotične šolske oblastnije. Nemci spioh in posebno KoČevc1 vedno vpijejo in se jeze, da jih bodu Slovenci veu poslovenili, a čudom se bodeš, dragi . bralec, čudil, ako prideš v dolino mej Čabrom in Loškim potokom. Dobil boš tu najtršo Guren|ko, ki te ne bode več slovenski ogovorila, ampak rajši najslabše Kočevski, in se bode še protivila, da ni Sloveuka, dasiravno ji boš dokazal, da je njeni materinski jezik sloveiiščiuu. Da njeni otroci v prs vej materinščini nič ne vedo, si lehko sam misliš. Sp.ob pa ju vse prebivalstvo se v to dolino vselilo, nekoliko po ženitvi, nekoliko po nakupu zemljišč, iz sosednih slovenskih in hrvatskih krajev in, kakor sem od verodostojne strani, od nekega veličastnega gospoda, cul, sedaj ni ruzuu dveh po uaključji tja došlih duš mjeduega Človeka Koćev-Bkega rodu v tej dolini, ako pa v njo zaideš, našel ne bodeš skoraj mjednega kmeta več Slovenca uli Hi vata. Imajo pa tuli dve šoli, jedno nemško-slovensko a jedno popoluem nemško od nemškega Šulferajna. Ako bodeš tam kakega človeka vprašal, zakaj da ne govori slovenski, dejal ti bode, da mora biti sedaj Kočevec, ker je došel v ta (Kočevski ?) kraj. A ti mu odgovori: Idi ubogo uuševuo revšo v telečji hlev, in postalo bodeš uudu — tele. Iz Slov. Bistriškega okraja. (Redka slovesnost.) 26. novembra t. 1. bo gotovo celi fari Bistriški globoko v spominu ostal, ker vršila Be je ta dan redka slovesnost, trije zakonski pari obhajali so svojo zlato poroko. Simon in Barbara Žnidar, stariši č. g. M- Žntdarja, kaplana Slov. Bistriškega; Jože in Marija Bukošek, stariši cerkovnika Slov. Bistriškega in Matevž in Marija Plaujkar, vini-čarja cerkvenega vinograda Slov Bistriškega. Od vseh strani je ljudstvo privrelo, da je bila farna cerkev natlačena. Kako ganljivo je bilo videti sivolase ženine iu ostarele neveste, opirajoče se na ovenčane palice stopati v hišo Božjo, da tam ponovijo ,sveto zavezo, katero so storili pred 50 leti. Domači gosp. kaplan M. Žnidar so imeli redko srečo poročati svoje Ijnbeznjive stariše in Brce jim je veselja igralo; da so doživeli priložnost svojim 8tarišem pokazati iz nova otroško udauost in ljubezen. V resniji celi prizor je bil takogauljiv, da se popisati ne da. Po poroki je bil skupni obed v kaplaniji, kjer so obče priljubljeni preč. dekan A. Hajšek govorili napitnico tako ganljivo, da je morala vsakemu v srce segati. Na tej napitnici zahvalil se je starosta zlatoporočencev S. Žnidar, potem pa so se začele popevati slovenske pesni in ta redka slavnost ostala bode vsaceinu nepozabna. — Sicer smo pa tukaj letos že imeli zlato poroko. O Mali maši praznovala sta namreč 50 letnico svojega *) , Žugljanje" je ime kočevščini od fžugenw = aageu Slovenec pravi KoČevcu „Žugelj'. zakona g. Josip F'zolic, oskrbnik grofa Attemsa graščine in njegova soproga Ana. Domače stvrari. — (Knezoškof dr. Misija) bode prihodnjo nedeljo slovesno umeščen. Slavnosti udel°že se vsa društva Ljubljanska, izimši jodino nemške turnarje, ki so odrekli svoje sodelovanje, in več polarnih bramb iz okolice. Spored je naslednji: 1. Jutri v 13. dan t. m. popoludne od 4 — 4 Va ure zvontnje po vseh mestnih cerkvah. 2. V nedeljo 14. t. m. zopet zvonenje od 7—7 Va ure zjutraj. 3. Ob 9 Va ori dopoludne ide stolni ka-pitelj z duhovščino v škofijski dvor, od koder ga spremijo v cerkev. Sj>revod se bode pomikal iz škofijo o Glavnem trgu okolo vodnjaka in potem v stolno cerkev. Ob tem potu bodo v&a društva nastavljena v špalir. Vrsta Bprevoda je naslednja: a) Miinjaniški ustav, b) Razne družbe in skupščine, c) Alojzijevišče. d) Oo. kapucini, e) Oo. frančiškani. 1) Kapiteljski križ mej dvema akolitoma. g) Duho-vensko semenišče, h) Misijonski duhovni sv. Vin-ceucija Puvijanskega. i) Duhovni pomočniki z dežele in iz mest. j) Župniki z dežele in iz mest. k) Dekani z dežele iu duhovni svetovalci. I) Kouzistori-jalni svetovalci, m) Kolegijatni kapitelj Novomeški, n) Stolni kapitelj. o) Milostljivi gospod knezoškof. p) Dubovua dostojanstva in mašuiki druzih škofij. 4. Pri vstopu v stolno cerkev poda g. prost g. kuezo-škofu kropilo in ga iuceuzira, potem zapoje zahvalno pesen. Potem se obhod pomika pred veliki attar, kjer škof poklekne. 5. Ko stolni pevci odpojo zahvalno pesen, poje gosp. prost določene molitve. 6. Knezoškof zavzame za ttm škofovski sedež, kancelar č ta cesarsko volitveno pismo in pisma papeževa. 7. Kapiteljski vikar pozdravi novega škofa lat uski. Govor škofov. 8. Poklanjanje (homagium) duhovnikov 9. Stolni pevci pojo ant luno v čast sv. Nikolaja, knezoškof pa odpoje pred velikim n 11 ai j t ni molitev cerkvenega patrona. 10. Knezoškof se vrne na škofov sedež in se napravi za veliko sv. mašo, ki se obhaja z asistenco stolnega kapi-teljna. 11. Po miši podeli knezoškof vsled posebnega pooblastila papežev blagoslov. 12. Molitev pred a barjem sv. Rešnjega telesa, potem pa spremi vsa duhovščina škofa v Škofijski dvorec. — Potem banket za 50 osob. — (Naš cesarjevič, 'prestolonaslednik Rudolf) potoval je 8. t. m. ob 11. uri po noči po držuvnej železnici v Pešto, da je predsedoval 9. t. ni. seji uredniškega zbora za delo „Avstro-ogerska monarhija v besedi in podobi*4. Cesarjevič vrnil se je 10. t. m. z;utiaj ob 6. uri 20 m. s ku-riruim vlakom zopet domov na Dunaj. — (Imenovanje.) Gosp. dr. Jubj Kotz-m n tli, sekuudanj v deželnej bolutci v Ljubljani, uneoovuu je zdravstvenim asistentom pri c. kr. deželni vladi. — (Umrl) je v 5. dau t. m. g. Josip Rak, tržan iu posestnik v Vrleuji. Pokojnik bil je nekdaj naš poslanec za Slovenjograški okraj, mnogo let načelnik okrajnemu zastopu in župan v svojem domačem trgu. Naj v miru počiva! — (Dr. Ludovik Filipič) oiprl je v 12 dan t. m. svojo odvetniško pisarno v Celji v Gosposkih ulicah. Imamo torej zopet novega narod uega odvetnika v pragermauskem Celji. — (Zakonik pravosodnega minister-stva.) S prihodnjim letom bo tudi pravosodno mi-nisterstvo po vzgledu drugih ministerstev izdajalo zakonik, ki bo namestu dosedanjih ukazov in okrožnic olajševal občevanje s podrejenimi oblastvi. Ruzun pravih zakonov, določil, naredeb in zakonskih pojasnil donašal bo ta list v posebnih predalih tudi drug? prav zanimiva poročila, kakor: osobne vesti, statistične podatke, mejnarodno pravno občevanjo itd. Zakonik imel bode tudi prilogo, v katero se bodo vsprejemala najvažneja določila najvišjega sodnij-skega in kasacijskega dvora. Novi zakonik bo izhajal vsakih 14 dni v zalogi dvorne »n državne t'skarne na Duuaji. Prav z veseljem kličemo novemu listu, kateri bo gotovo ugajal ne le sodnijam, marveč tudi drugemu razumništvu, dobro došel! — — (Premsmba posestva.) Obilčnikovo hišo v Študeutovskih ulicah kupil je poštni uradnik g. Aureiter za 14.000 gld. — (Tatvina.) PredvČeraj šla je kmetska ženska Barbara Kosec iz Zaboršta v kranjsko hranilnico po denar. Na stojmjicah jo sreča mlad dvajsetleten l;int, jej izroči knjižico kranjske hranilnice in jo naprosi, naj na knjižico vzame 200 gld. de- narja iz hranilnice ter jej obljubi, da ji plača za to 50 kr. Ženska potegne 200 gld. na knjižico, na katero je bilo vloženih še 500 gld. Ko pride iz po-Blopja kranjske hranilnice, stal je fant v Beethonenih ulicah. Ko se mu ženska približa, iztrga jej bukvice, v katerih je bilo 200 gld. in zbeži, ne da, bi ji bil pogojenih 50 kr. izplačal. Kakor je policija izvedela, bile so hraniiniene bukvice ukradene nek- j branjevki v Gosposkih ulicah, katera je imela poleg Ukradenih še druge bukvice za 1000 gld. spravljene pod posteljo. Tatu policija zasleduje. — (Vabilo) k občnemu zboru narodne Čitalnice v Rudolfovem*, kateri se ima vršiti v nedeljo 21. decembra 1884 ob 2. uri popoludne v prostorih »Narodnega doma". Program: 1. Poročilo taj -nikovo. 2. Poročilo blagajnikovo o dohodkih in stroških Čitalnice in odbora za gradnjo „Nurodnega doma". 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev preglednikov računa. 5 Pieuiembe pravil, posebno v to s vi ho, da se občni zbor Čitalnice izreče za to, da sme Čitalnica akcijskemu društvu za dozidanje »Narodnega doma" kot soakcijonar pristopiti. 6. Razni nasveti članov, kateri se morajo po pravilih odboru osem dnij pred zborom naznaniti — (Čitalnica Novomeška) išče društvenega slogo. Njegov? dolžnost je onskrbljevanje društvenega poslopja in društvenih prostorij, raznašanje časopisov in društvenih naznanil iu podvorba pri društvenih zborih in veselicah. Zato uživa v društvenem poslopji prosto stanovauje dveh več h in jedne manje sobe in kuhinje, primerne plače v gotovini in postranske dohodke. Služba je primerna oženjenim rokodelcem, kateri naj se ustno ali pismeno obrnejo do 1. januvarja 1885 pri društvenem predsedtrku gospodu dru. Albinu Pozniku, c. kr. notarji v Rudolfovem. Odbor Novomeške Čitalnice. — (Duhovenske spremembe) v L a-vantinski škofiji: G. Fideršek gre kot kaplan v Vojnik, g. L. Ledni k v Žavec, g. F. Bau-mann v Slivnico pri Mariboru. Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Celovec 11. decembra. Obsodba v pravdi Ljubljanskih anarhistov oznanjena ob devetih zvečer. Zeleznikar obsojen zaradi veleizdaje in motenja javnega miru na 8 let težke ječe, poostrene s postom vsaki mesec in na povrnitev stroškov, drugi zatoženci oproščeni. Državni pravdnik javi vzklic zaradi Železnikarja, zaradi oproščenih pritočbo ničnosti. Sternberg 11. decembra. Danes so prijeli socijalista Miicka in ga uklenjenega odpeljali v Olomuc. Ko so zaprtega Kargerja preiskavali, našli so pri n;em štiri pusice z dinamitom. Mej zaprto petorico utegne biti pro-uzročitelj atentata na sodnijo. Sternberški socijalisti, ki so skrivši zborovali, dobivali so denarje iz Švice in s Francoskega. Line 11. decembra. Bivši Krapinski poštar Glaser, ki je izneveril 23.000 gld. pred porotno sodnijo obsojen na 2*/a leta teške ječe. Razne vesti. * (Zidanje nove katoliške stolne cerkve v Serajevuj napreduje prav po časi radi slabega vremena; vender so že dozidali temelj uo-vej cerkvi. Do prihodnje jeseni upajo spraviti po-slopje pod streho. Nadalje zidajo katoliške cerkve tudi v Fojniei in v Ivanjski. * (Silen vihar) razsajal je v noči proti jutru 10. t. m. na Dunaji in po okolici. V cesarskej stolici preobračat je izvošfiekom konje, drobil vozove in metal kočijaže ob tla, trgal hišam strehe, rušil dimnike, drvi' opeke in druge težke reči po zraku, kakor lahka peresca, si igral z ljudmi kot i lahko žogo, jih metal sem ter tja, jim lomil noge, jih ranil iu več ali manj poškodoval, drobil šipe po oknih in metal drobno koščeke na ulice, drobil mestue sve-tilnice, valjal prazne in polne zaboje po ulicah, državno brzojavno žico na več krajih pretrgal in sploh napravil veliko škode na blagu iu ljudem. Pa tudi po Dunajskej okolici je grozno divjal orkan in prouzročil mnoge nesreč, sosebno po železnicah. Tako se je, kakor smo Že v vČer«jšojej brzojavki poročali, močen orkan zjutraj ob 7. uri pri jaostaji Bieder-mansdorf na aspanškej železuici v z Dunaj" došli vlak s tako silo zagnal, da mu je vzdignil zadnje tri vagone in jih vrgel s tira čez žele/nični nasip. Vsled tega pretrgala se je zvezna veriga. V vagonih bil je samo jeden potnik, kupčijski potovalec Bdhm, ki je s sprevodnikom vred teško ranjen. Strokovnjaki so izjaviti, da so bili vagoni prelahko obloženi, da jih je zato ložje preobrnil vihar. Ranjenu je tudi mlada gospa s svojim dojencem. Otroka vrglo je mej nesrečo skozi okno daleč proč na mehko zemljo. Mater s otrokom pripeljali so opoludne na Dunaj v njeno stanovanje. Železnični tir je le malo poškodovan, tako da ie pr.bodnji vUk že brez ovir lahko vozil preko nesrečnega kraja. Vagoni, ki so se, skočivši iz tira, dvakrat prekucnili, so se na drobne koščke razdrobili. Tudi zveznemu osobnemu vlaku št. 1 aspanške železnice, ki vozi mej Šnpronjem \a Dunajem, vrgel je silen vihar pri postaji Neufeld a tira več voz. * ((Z ruskega dvora.) V visokih Petro-gradskih družbinskib krogih se govori da so n iv-stali v zakonskem življenji Velikega kneza Serge;a resni spori, tako da Velika kneginja Eiisabeta (hči Velikega vojvoda Helenskoga) sili v ločitev zakona in da je radi tega že potovala v Gačino k carju Aleksandru III. Velika kn«-gnja se baje ustavlja povrniti k svojemu soprogu in jako dvomijo, da bi se uplivu carjevemu posrečilo poravnati nevaren spor mej visokima zakonskima. * (Bavarsko pivo v Avstriji.) Vtdno več iD već se dovnža bavarskega piva v Avstrijo, rekše na Dunaj. Od 1. januvarija do konca tktobra 1883 se je iz Nemčije in sicer največ i/, Btvarskeg^ 8874 metr. stotov piva poslalo v Avstrijo, v ravno tem času letos pa 24 411 m< tr. stotov, t. j. za 15.537 metr. stotov ali za 175% v 10 mesecih več. To je našim pivovarom očividen migljej, da bo treba boljše pivo variti. * (Trgovina z avstrijskimi deklicami.) Avstrijski podkonzul v MarsiJji (Marstille) velel je 7. t. m. prijeti in zapreti nekega agenta, kateri je nameraval mlade deklice, ne še prav 16 let stare, v Buenos-Ayiv.s [prepeljati in prodati. To brdke mltide devojke so Avsrrijanke in bi se imele v ladijo pSavoieu vkrcati. Vsled posredovanja in truda avstrijskega konzula poslali so vseh osem ne-srečnic v domovino nazaj. * (Svila 1 884 leta.) Kakor poročajo japonski listi, pridelalo se je letos v Japonu le 36 816.965 kgr. kokonov Bvile, katere množina je vebko manjša, nego zadnja štiri leta. Ve.side|ša po ročilu o letočujej svili nam dohajajo pa iz Laške, kjer so pridne sviloprejke napredle letos 17,454.000 kgr. kokonov, kakeršne bogato letine luški poluotok še ni nikdar doslej doživel. * (Boj z levom v menažeriji ) 6. t. m. došlo je prav veliko občinstva k predstavi v Bide-lovo menažerijo v Milanu. Najt d< nkrat vrže se lev Luksor, katerega je Biiel hotel ugnati v osrednjo kletko, na levinjo Sultanu in jej zadere svojo taco v grlo. Nesrečna levin|a se zgrudi gro/.uo tuleč vsa krvava na tla. Zaman se trudi se oprostiti iz strahovitega položaja, šaman prihite Bidel ni njegovi sluye z železnimi diogovi, da bi Luksoija ločili od žrtve. Kruti lev zgrabi vdrugo leviujo za grlo in jo vleče v hvojo kletko. Krotilec Bidel gre za njim in ga z b čem prisili, da ispasti ubogo Sultano Krotilec, kateri se je mej strašuim prizorom |uk > biaduo-krvno vedel, nadaljeval je potem svojo predstavo mej groznim tulenjem divjih zverij katere je strašno rujovenje Luksorjevo splašilo. Suitana bila j" 6 let Rtara in 6000 frankov vredna. * (Predilnica p o g o r e la. ) I« Novega Jorka se poroča: Predilnica bombažu Jobn-a Sina!l;iy-a in sin v Farnvvoith-u pri Boltonu j-' popolnem zgorela. Škoda se ceni na 50 000 funtov štei hngov (pol milijona gld.) T7"3b"foilO- Ker je vis. c. kr. ministerstvo veles!. deželno vlado pooblastilo potrditi pravila delniškega društva „Prvi Narodni dom v RudolfovcnV' s pogojem, da se nekatere točke glede ujilačila in amortizacija delnic dopolnijo, se vsi če. delničarji povabijo k občnemu zboru 16. decembra 1884 ob 5. uri popoludiie v rNarodiK'm domu" v Rini.ilfovem, pr« katerem se bode 1. spoioealo o dozdaujem delovanji osnovalnega odbora, 2. sklepalo o premembi pravil. D r. A1 b in Poznik m. p. Raj k o P e r u š e k m. j>. Ivan Kraje m. p. Adolf Pauser m. p. Karol R u d ež ni. p. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Srani-barometra v mni. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1-4 — 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 740-39 7;<7-48««. 735 98 b«. — 24* C -4- 3 6-C + 2 2aC Sl. V/Ji. Si. 8vz. Sl. bvz. jas. d. jas. jas. 0()0 m. Srednja temperatura -f 1-1°, za 1-7° nad normalom. JD'Ui.za.aJs^a- borza dnč 12. decembra t 1. (Izvirno tolegraiičtio porobilo.) Papirna renta..........81 gld. 7f> kr. Srebrna renta..........82 „ 90 „ Zlata renta...........104 „10 „ 5°/„ marčna renta.........96 „ 65 „ Akcije narodne banke....... 858 „ — „ Kreditne akcije......... 295 „ 50 „ London............123 „ 35 „ Napol............. 9 „ 76'/, • (!. kr cekini.......... 5„78 „ Nemške marke.........60 „ 25 „ 4% državne »rećke iz I. 1854 S50 gld. 125 .. 75 „ Državne meke iz I. 1894. 100 gld. 172 , 20 , 4°/0 avst.r. zlata renta, davka prosta. . 104 ,10 „ Ogrska zlafa renta 6°/0 ...... 123 95 „ - 1» . ... 95 „ 80 „ papirna renta 5"/,, ... 90 , 90 „ f)" , 'tajerske zemljišč, ud.ez. .»1>1 i 104 ,50 „ Dunava re#. nreoke 5% . . 100 gld. 116 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/,70 zlati znat. listi , 122 „ — „ Prior, oolig. Rlizahetiue z»pa f.n zimske ■ uUuje v vseli barvah in vsacega dela, po gld. S.&0, 3.P>0, 4, 4.50 do gld. 19 meter. Na;iiovi'JH» podkl /ii HUknjc po gld. 1, 1.50, 9 do gld. 6 meter. r.lr^iiiii.iii blago -;i liliici' po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 meter. 1'ritvt anglenki popotni plaitli, 8'/i metra d < > I ■ r i in 1 meter 60 cm. široki, prakt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilno in vojaške obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in dni'.ni društva. Uzorci zastonj in franko« Blago IS pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači. Polujatve nad 10 gld. vrednosti poštnine proste. Karte z mnogovrstniini uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krojaškim liioJNtroin. — Normalno blago za obleko, normalne poNteljske in potui-ske odeje, aialema 11, V Celji, dne 12. decembra 1884. (793—1) nt> ii Mri Na plućah in za sušico bolehajoćim se »»Ntonj pove neko prav izvrstno zdravilno^ sredstvo. — Na vprašanja odgovarja radovoljnog THEODOR ROS8NER, Leipzig, Reiohaatr. 3. Zobozdravnik Schvveiger biva v hotelu ,,pri Malici", II. nadstr., št. 23-24, posluje vsak dan od 9. do I. ure in od 2. do 5. ure popoludne. Cela zobovja in posamiii zobje izdeljnjcjo se po najboljšili do zdaj izkušenih navodili amerikanske in nemške sestave. Pri novih zobovjih brez peres dajo se nov amalgamiran kavćnk, ki vsled svojo lastne teže v spodnji čeljusti tako trdno tiči, kot bi bil s peresi pritrjen; gorenje zobe na zahtevanje z vzdusnim tlakom. Plombiranje zob z zlatom, zlatim in platina-amal-ganom ter cementom. Najnovejši od zobnega zdravnika dr. Ilerbsta iz Hre mena izumljeni način, votlo zobe polniti z zlatom, izvrševal bom jaz; način ta pripoznali so prve amerikanske avtoriteto kot najboljšo zlato plombo, koja so jako trdno prime in ob zobovnili straneh utrdi. Jednacega učinka je od istega uvedeni zlati amalgam, ki je skoro sličen dobršnosti zlata in se le v tuke zobe vdevlje, koji so preslabi za zlato plombo. Cementna plomba ugodna je zlasti za sprednje zobe, ker bo zobem jednaka barva prev arij ivo lehko ponareja; je jako močna in se hitro strdi (v petih ali desetih minntuli). Vsak zobobOI se takoj zatre, bolečo zobe plombira se še le po polnem odstrunjenji bolečine. Po mojem do zdaj ohranjenem in mnoga leta iskal nem navodu polnijo se i zobne korenine a isCo tako po polnem gojili zobje, če še tako bole, ne da bi je bilo treba izruvati, tako da je možno ž njimi jesti in jed prežvekati brez vsake bolečine. Vie operacije se brzo in zanesljivo izvršujejo; popravljanja in neprimerna zobovja se vaprejemljejo rado-voljno v pretvarjanje. Ker se nanu-ravam v Ljubljani nastaniti, skrbel in trudil ho bom tudi tu, pridobiti si z vestnim, dobrim in solidnim delom ter poslovanjem zaupanje p. n. občinstva. Konečno omenjam še, da sem z vsemi potrebnimi pripravami in opravo sedanje moderne zobne umeteljnosti in tehnike po polnem preskrbljen, torej mi je tudi možno, po polnem ugajati vsem zalitevam p. n. občinstva, ki v to stroko spadajo. (768—6) TnJ<*i: 11. decembra, Pri Slonu : Pollak t. Dunaja. — pl. Kragnljak iz Budimpešte — Loka z Dunaja. — Edelman, H rseh iz Trsta. I ri >l»iliel : Homak iz Gradca. — Boch z Dunaja. — Janison z Bleda. DeUob Lotler. Fiandrak z Dunaja. — Globočnik iz Železnikov. — Gsehihav, Miiller z Dunaja. Pri avNtriJNkem «•«.--Narji : Gostila iz Idrije. UXKX*XK*XKK**KX*X**KnnUU**U Naravno, zlatorumeno, najuspešnejše rilDJe Saino ob sebi in naravno iz ribjih jeter tekoče zlatnriniieno ribje olje je najuspešnejši lek, kakor to mnogostransko potrjuje izkušnja aaspretnejfih fcdrav-nikov in dobri i:las tega leka Širi se dan na dan po sijajnih uspehih, ki bo ž njim dognali. 1/.redno dobro deluje pri: škrofeljnilt. jedki, Njuišrnjili, bezgavkah itd. Jedna steklenica 60 kr.: idvojuo tolika le 1 gld. To ribje olje prodaja in razpošilja s pošto vsak dan lekarna Jul. pl. Trnkoczy-ja „pri samorogu", v I^jiiblfaiti, Jlestiii t rjj «1.4. (701— 5 X i X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx i u oslovski (708—6) Važno za trpeče na pri in Neogibno potreben za kašelj, hriprvost, zaslizenje, katar kašelj je sok kranjskih planinskih zelišč a 56 kr.^»* iz lekarne TRNK0CZY v Ljubljani. Ta sok hitro in gotovo upliva, raztaplja slez, deluje poniii ujoče in vla-žajoče, napravija mirno in okrepčajofic spanje in ne moti prebavljenja če tudi s.- dolgo uporablja. Sijajne lastnosti in srečno vspeho dovolj potrjujejo mnogo-brojna prlznalna in zahvalna p sina, ki s. jih vsak lahko ogleda. 1 velika steklenica 56 kr. Boljše upliva, kakor vsi v trgovini nahajoči se soki in siropi in se nioie rabiti pri odrašunih in otroolb. Ker je sok iz kranjskih planinskih selilo, kojega ja/. nunjam, jako priljubljen, zato se pogostem posnemlje, tedaj ponareja. Poskušajo -a mnog, delati,'ki pa neso posvečeni v to, kako se nareja. Ker so ti ponarejeni »jelai v svoji dobroti in uplivosti mnogo slabši od mojega iz kranjskih plauuiHkih ze lše napravljereg« soka, prosim p. n. občinstvo da naj se ne «la motit a po takib po ':arvi podobnih in cenejih neučinkovajooih šokih Ta sok, katerega samo jaz pristnega po m-kej skrbnej, popolnem posebnoj metodi iz svežih kranjskih planinskih '.elišč uarejain in na parnem aparatu kuham, se pogostem zahteva in se vsak dan razpošilja samo iz lekarne Trn -oczy, ZLv£est:CLl trg- št. X_;j-UL"blja.r^I_ Vsaka steklenica mora zaradi pristnosti imeti poleg stoječi moj lastnoročni podpis: Ltdateli in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina .u tisk „Naroune Tibkarne