13 Naši dopisi. Iz Slatine V Rumuniji 5. jan. (O različnih kmetijskih zadevah.) Naj se zopet oglasim iz daljne Rumunije in Čitateljem „Novic" objavim marsikaj iz naše jim večidel malo znane dežele. — Navadno imamo pri nas mrzlo pa kratko zimo, zato, ker je jesen večidel gorka, prijetna in lepa. Letos se je pa tudi pri nas vreme pre-Bukalo, kajti še danes nam nagajajo muhe po sobah, druge žuželke pa frčijo okoli, kakor sredi meseca maja. Dneve pa imamo tako tople, da gorkomer kaže 20—24° R. Po polji pridno orjemo z živino in z mašinami, in tako pripravljamo zemljo za pomladansko setev. Vkljub lepemu vremenu ozimina slabo stoji ter se še ni vkore ninila. Od začetka oktobra nismo imeli ne dežja, ne snega in zarad tega presuha zemlja ni dala žitu se vko-reniaiti. Preteklo leto smo pridelali pšenice in koruze prav obilo in zopet se je Rumunija po dveh slabih letinah jako oživila. Zemlja tukaj je tako dobra, da ena dobra žetev popravi to, kar je neugodno vreme več let pokvarilo. Ena r,Chila mare" (to je 900 funtov) lepe pšenice stane 70 frankov (28 gld.), — ena „Chila mare" koruze pa 28 frankov (11 gold. 20 kr.). Letos nismo toliko pridelkov spečali na Angleško in Francosko, ker ste ti dve deželi dobili mnogo žita iz Egipta in iz Amerike, — prodali smo ga več v Turčijo in na Ogersko, posebno velikim žganjarijam v Pesti. — Pitani prešiči izvrstnega plemena so tukaj zelo po ceni. Za 1 — 11/2 napoleona (to je 8—12 gld.) se dobi lep, odrasel prešič. Pred več tedni prišli ste dve družbi iz Francoskega, kateri sila veliko prešičev nakupujete in iz njih kar tukaj suho meso delate ter ga potem domu pošiljate. — Step s ki h goved, katerih je pred par letoma po kugi več ko 70°/0 poginilo, je sedaj zopet toliko ko prej j zakaj pa to? — zato, ker tukaj ne koljejo telet, kajti tele prodati mesarju je Rumuncu smrten greh, ki ve, da je vol ali krava, za katero imajo dosti krme, več vredna od teleta. Kedor tedaj rad je telečjo pečenko , naj ne pride v Rumunijo. — Sadje, posebno češ pije, so sedaj uže drugo leto slabo obrodile, — zato pa tudi morajo Cujko (slivovko) z drugim žganjem nadomestovati. Te škode so edino krive gosenice, katerih Rumuoec tudi ne pokončuje, češ, da je ta mrčes volja Božja (Dumne deu). — Sviloreja se je lani dobro obnesla, zanimivo je pri nas videti žene, ki s prehajaj e se na cesti motajo svilo, da si potem doma na zelo primitivnih statvah predejo najfinejše tančice. Schollmavr. V Gorici 9. jan. — Eksaktno znanstvo čez vse! Svet stoji na številkah. Torej nate spet nekaj številk! Rojenih je bilo v Gorici leta 1880.: V fari prvo-stolne *) cerkve 93 otrok moškega, 85 ženskega spola; v fari sv. Ignacija moškega 85, ženskega 73; sv. Vida (na Placuti) moškega 71, ženskega 70; v Podturnu (v fari sv. Roka) moškega 38, ženskega 42. — Poročenih: v prvostolni cerkvi 43 parov, pri sv. Ignaciji 48, na Placuti 22, v Podturnu 16. — Umrlo jih je pod prvostolno cerkvijo moških 188, ženskih 138 (v katerih številkah ste zapopadeni tudi obe bolnišnici); pod sv. Ignacijem moških 63, ženskih 63; na Placuti mošk. 46, žensk. 45; v Podturnu mošk. 27, žensk. 29. Skupaj: rojenih 29^ možk., 270 žensk. = 562; — poročenih 129 parov; — umrlo moških 324, ženskih 275 = 5i*9. (Odbiti pa bi bilo treba od te poslednje številke umrlih Ne-Goričanov v bolnišnicah, katero pa mi ni znano.) — Čitalnična podružnica v Gorici šteje uže 60 udov. — Postava zadevajoča priklado k davkom na Goriškem je potrjena. Za zemljišno-odvezni zalog se bo plačevalo 9°/0 od skupnih neposrednjih davkov; za deželni zalog 12°/0 5 k vžitninskemu davku od vina, mošta, mesa 20°/0; od vsacega hektolitra potočenega piva 1 gold. — Potrjena je tudi deželna postava, po^kateri boste skladavni cesti: cesta iz Gorice skoz Št. An-drež, Sovodnje, Rubije, Zagraj; in cesta iz Medane v Brdih čez Preval v Mušo. — Se le v petek smo imeli pravo burjo; neb6 je jasno in krasno. Iz Dolenjskega 5. jan. {Frančiškani, učitelji na ljudskih šolah.) V teku zadnjega leta pisali so dunajski židovski listi in organ nemčurskih učiteljev „Laibacher Schulzeitung" o šolah, katere oskrbljujejo očetje frančiškani. Očitali so jim, da nimajo učiteljske preskušnje, da nimajo niti pojma o pedagogiki, da vlečejo mastne plače itd. „Slov. Narod** je v teku zadnjega leta dobro dokazal, kako mastne plače vlečejo frančiškani kot učitelji na ljudskih šolah. Dovolite tudi meni nekoliko o tej stvari spregovoriti, ker so mi dovolj znane te razmere — V kamniški in novomeški ljudski šoli poduČevajo očetje frančiškanje. Koliko dobivajo odškodovanja za svoj trud, poročal je svoje dni ,,Slovenski Nar.", ko bi dobivali novomeški in kamniški frančiškani učitelji na ljudskih šolah ljudskim učiteljem določeno plačo , stala bi ljudska šola v Novomestu na leto 2000 gold. in v Kamniku 2000 gold. na leto, skupaj 4000 gold., tedaj v 10 letih 40.000 gold. Vsak učitelj frančiškan pa dobiva za svoj trud na leto okoli 33 gold., tedaj vsi učitelji frančiškanje na eni šoli 165 gold. leto *) Glede" izraza ,,p rvo stolna" cerkev naj podam košček poduka tistim, ki pišej'o ,p re stolna". Pr vostolna je = Me-tropolitaokirche, v kateri je prvi stol v cerkveni provinciji, to je, najimenitniši stol, stol nadškofa metropolita; druge škofovske cerkve se imenujejo le „8 to In e" = Kathedralkirchen"* Pis. 14 in dan. Hvaležni moramo pač biti tem gospodom , da nam toliko denarja prihranijo na leto. Očita se jim tudi, da nimajo učiteljske preskus nje ter ne pojma o pedagogiki. Duhovnik, ki študira celih 8 šol na gimnaziji in 4 leta v bogoslovji, ima vendar toliko sposobnosti in toliko omike v peti, kakor napihnjen neinčursk učitelj v možganih. Kar se pa pedagogike tiče, je vsak duhovnik, tedaj tudi fran čiškan, izprašan v bogoslo ji v pedagog ci generali, tedaj ve zmirom toliko pedagogike, kakor je dober učitelj potrebuje na ljudski šoli. Čuditi res se moramo neutrudljivemu delovanju očetov frančiškanov učiteljev, ki imajo uže v cerkvi mnogo dela, a se še ukvarjajo na občno zadovoijnost z izgojo mladine. Znano pa nam je dovolj , da so se šolski predstojniki še vselej pohvalno izrekli o šolah, katere vodijo o. frančiškanje. Da imajo pa šole, katerim učitelji so očetje frančiškani, toliko nasprotnikov, vzrok je to, da hočejo biti nekateri liberalni učitelji komandantje šolstva ter zato sovražijo frančiškane kot duhovnike. A taka smešoa srd nikakor ne moti za šolo vnetih frančiškanov ! —u—. Iz Št. Ruperta pri Krškem. — Pri zadnji volitvi županstva izvolili smo si: za župana Antona Zajca i/, Bistrice, — za svetovalce pa Ferdinanda Dolarja, dr. Janeza Skedia, Jožefa Bercerja, Janeza Denaria, Vincenca Majcena, Franca Majcena in Mihaela Zupančiča. Iz Gore pri Ribnici — Pri volitvi občinskega starešinstva 11. decembra u. 1. bili so izvoljeni: za župana Anton Campa , — za svetovalca pa Jurij Kraus in Dragotin Kraus; vsi trije iz Gore. Iz Begunj na Gorenjskem. - Pri volitvi župaostva 13. dne u. m. so bili Janez Gašparin, posestnik v Begunjah za župana, Valentin S t ur m iz Polič in Matej Z ni dar iz Zgoš pa za svetovalca izvoljeni. Iz Ljubljane. — Kmetijska družba kranjska je, kakor smo lani poročaii, Nj. ekscelenco grofa Julija Fal-kenhavna v zadnjem občnem zboru izvolila za častnega uda in mu zadnje dni dotično diplomo poslala. Gospod minister je blagovolil sprejem diplome potrditi s sledečim pismom: „Potrjevaje z najtoplejšo zahvalo častitemu centralnemu odboru sprejem diplome častnega uda c. k. kmetijske družbe kranjske in pravil njenih z zgodovinskimi črticami, prosim ob enim sprejeti zagotovilo, da mi je v veliko čast, biti častnemu članu društva, katero ima toliko zaslug za pospeh kmetijstva. Na Dunaji 5. januarija 1881. J. grof Falkenhavn." Tudi naš prečastiti gospod deželni predsednik v istem zboru za častnega uda izvoljen je sprejem do-tične diplome blagovolil centralnemu odboru potrditi s sledečim slovenskim dopisom: ,,Slavni centralni odbor! Po besedah cenjenega dopisa 26. decembra 1880» je občni zbor slavne c. kr. kmetijske družbe Kranjske mene imenoval častnim članom sv>jim. Ta dokaz zaupanja me je jako razve elil; naj izrečem toraj slavni družbi za čast, ki mi je došla, najtoplejšo zahvalo. Kmetijstvo je poglavitni vir blagostanja lepe dežele Kranjske, zarad tega veže vlado in veže mene kot deželnega predsednika posebna dolžnost, obračati vso skrb na to, da se kmetijstvo na Kranjskem čedalje bolj raz vija in napreduje. Kot častnega člana slavne družbe pa me bode po vzbujal od zdaj nov nagib, poganjati se, kolikor mi bo mogoče , v povzdigo našega kmetijstva, da opravičim, kakor želim, skazano mi zaupanje. Naj sklenem se srčnim vošilom, da bi bilo delovanje slavne družbe kmetijske vsigdar vspešno in bla-gooosno ! Z odličnim spoštovanjem Andrej Winkler, c. k. dež. predsednik. V Ljubljani dne 6. januarija 1881." — Gospod deželni predsednik se je danes podal na Dunaj. — (Močvirski odbor) je 30. decembra u. 1. imel sejo, v kateri je pričujočih bilo zraven gosp. deželnega glavarja 14 odbornikov. Ko se je prebral zapisnik zadnje odborove seje in odobril, je prvomestnik poročal o sledečih zadevah : 1) po c. k. deželni vladi se je predložila prošnja c. k. mi-nisterstvu poljedelstva, naj bi dovolilo izdelek črteza na stroške močvirskega zaklada in da bi prevzelo imenovanje dotičnega inženirja. — 2. a) Zastran odvruitve, da Maligraben in Gradašica ne zasipata Ljubljanice, Golovec pa ne Cesarskega grabna, kakor tudi zastran vprašanja: b) je li treba, da se nemudoma odstrani jez in zatvornica pri Udmatski suknarni fabriki, ali še le takrat, ko se bodo izvrševala ostala druga dela iztrebljenja Ljubljanice , katera so izvedenci v odgovoru XIii. spoznali za neobhodno potrebua. Vsled teb sklepov so bih gospodje inženirji naprošeni pismeno za njih poizvedenje in mnenje, c) Kar se tiče sklepa, da se ima iztrebiti Cornovec na Bevškem močvirji in pod Bre-zovško mero , so bila dotična dela prevzeta na javni dražbi po razni ceni od 4 do 50 kraje, za seženj. Ta dela stanejo od Gosarja do Bevškega mo»tu 97 gold. 58 kr., od Bevškega niostii do Zornice 274 gld. 1% kr., skupaj 372 g Id. 36 kr. — 3. Zastran napak v odteku Ljubljanice po jezovih predorih železnice na močvirji je uže prišla razsodba c. kr. ministerstva za trgovino, al jako neugodna, kajti ravnateljstvo železnice je oproščeno od vseh naredeb, ki so se zahtevale od njega, samo to ukazano je ravnateljstvu, da predloži c. k. mi-nisterstvu načrt za novi most železnice. — 4. Dopis mestnega magistrata, s katerim naznanja, da namerava premostiti cesarski graben z brvijo, ter zahteva mnenje odborovo zastran tacega projekta iz stališča obdelovanja močvirja.* Tehnični odsek, kateremu je bil izročen ta dopis, je izrekel svoje mnenje tako , da bi se ne smela privoliti taka brv na mostnih kobilah ^Bruekenjoch). — 5. Proti razsodbi c. k. deželne vlade, s katero je potrdila dovolj-nje c. kr. okrajnega glavarstva Matiju Ker-žiču v Pakem za napravo mlina z žago ob robu močvirja, se je vložil rekurs c. k. ministerstvu poljedelstva, ravno tako tudi proti oni razsodbi, s katero je zavrgla razsvojhio (Exprop?iation) parcel štev. 128. in 130. borovniške katastralne občine. — 6. JSasnanilo c. kr. deželne vlade, da spremembe postave za obdelovanje močvirja, sklenjene v zadnjem deželnem zboru, so sankcionirane od Nj. Veličanstva , se je vzelo na znanje. Te spremembe zadevajo tudi obseg močvirja, katero ima sedaj 600 hektarov več ko prej, v vsem skupaj toraj 15.136 hektarov, 46 arov in 18Q metrov al pa 26.306 Y2 oralov, — 7. Na prošojo odbora do predstoj« mštva c. k. deželne sodnije, naj bi zaukazalo , da se v prihodnjem letu imajo napraviti zemljišne knjige za tiste katastralne občine, katere obsegajo tudi močvirske parcele v okrožji ljubljanske mestne in tudi v okrožji vrhniške sodnije, in to pred vsem drugim občinam še odboru ni prišla rešitev. (Konec prih.) [V seji mestnega odbora 5. dne t. m.) je bilo po daljših obravnavah z gosp. knezoškofom dr. Pogačarjem sklenjeno, da se tisti hlev, ki ga je nekdaj general Marmont, ki je za časa Francozov na Kranjskem v škofiji stanoval, tej hiši dozidati dal, podere. Za odpravo 15 tega nečednega hleva se povrnejo gospodu knezoškofu stroški s 5000 gold. iz mestne blagajnice terrnu dovoli, da od vodnjaka, ki ga bode magistrat za škofijo skopal, položi na svoje stroške cevi v škofijo ; tako proti šolskemu drevoredu pridobljeni novi prostor se ne sme nikdar veČ 7azidati. — (Čitalnični odbor) je v seji 8. dne t. m. izvolil g. dr. Jan. Bleiweisa za predsednika, g. dr. Jerneja Zupanca za podpredsednika, g. Mateja Kreca za knjižničarja , g. Fraaja K a d i 1 n i k a za blagajnika, g. Jožefa Pfeiferja za Ujnika. Voljeni so bili dalje v gospodarski odsek: gospodje Franjo Kadi In i k, Mihael Pakič, Luka Robič in dr. Jernej Zupanec; — v odsek za , besede'': gospodje dr Karol Blei-weis, Franjo Dr eni k, Ivan Hribar, Franjo Ravni h a r, dr. Franjo Štor, dr. Ivan Tavčar in Vojteh Val en ta, — ter v odsek za plese gospodje Franjo Dre ni k, Anton JeloČnik, dr. Fr. Štor in dr. Ivan Tavčar. — Predpustnih veselic je odbor odloČil tri, in sicer: dne 16. januarija ples z ,,besedo*', 2. dne fe-bruarija veliki izborni ples, in 20. dne februarija tretji ples — namesto 13. dne februarija, ko je tudi čitalnica nameravala s posebno svečano veselico obhajati poroko svetlega cesarjeviča Rudolfa, katera pa je preložena na poznejši čas. — (ObČni zbor „Sokolali) si je izvolil gosp. Franjo Ravnina rja za starosta, gosp. Sn-č. N o 11 i-a za njega namestnika, gosp. Al. Legata za tajnika, gosp. J. Gebo za blagajnika, gospode Kreča, Armiča, M u-lačeka, Ginterja in Kališ ni ka pa za odbornike. Sklenjeno je bilo tudi v tem zboru, da na zvečer pustnega torka po mnogoletni navadi napravi maskarado v čitalnični dvorani, o priliki poroke svetlega cesarje-viča Rudolfa pa tudi izborno veselico. — (Božičnico) je imela na sv. treh kraljev večer tudi tukajšnja otroška bolnišnica, pri kateri bili so otroci s primernimi igračami in druzimi darovi obdarovani. Počastila je to božičnico tudi blaga gospa so-6roga gosp. deželnega predsednika s gospico hčerko. [aj iz zadnjega zbora gospodarskega odbora in društ-venikov te milodarne naprave, ki jo je dr. Kovač U9tanovii in kateri je uže 16 let brezplačni vodja in zdravnik, poročamo tudi to, da poleg gosp. dr. Kovača največi dobrotnik je tukajšnji lekar gospod Julij pl. Trn ko cz y, ki je tej bolnišnici lani daroval zdravil za nad 400 gold., in je tudi za letošnje leto obljubil zdravila brezplačno dajati. Taka darežljivost pač zasluži , če je plemeniti gospod tudi ne išče, javno zahvalo. Zato hvala, komur hvala gre! — Zima nam še zmirom prizanaša, le toliko mraza smo zadnje dni imeli, da smo 1 e d dobili, po katerem bo uže hrepeneli mesarji, pivovarji, gostilničarji, cukrarji, pa tudi - bolnišnice. Danes ponoči je le toliko snega padlo, da je pobelil zemljo. — Kakor se nam na veliko radost iz Zagreba poroča, namerava mnogo rodoljubov iz Hrvatskega v Ljubljano priti takrat, ko bodo naša tukajšnja narodna društva v gledališči akademijo priredila na korist po potresu nesrečnim Zagrebčanom. — (Deželne dobrodelne naprave v Ljubljani koncem leta 1880.) Oskrbovanih je bilo, in sicer: v norišnici s podružnico v Poljanskem predmestji 3611, v blaznišnici s podružnicama v delalnici in na Studencu pa 311 bolnikov, v porodišnici 163 mater in 137 otrok, tedaj vseh skupaj 4221 oseb. — Od teh je v bolnišnicah ozdravljenih bilo in jih pomrlo skupaj 3366, ozdravljenih in pa umrlih v blaznici (norišnici) 174 bolnikov, v porodiš ;ici pa 154 mater in 132 otrok , tedaj skupaj 3826 oseb. Koncem leta 1880. jih je tedaj ostalo 395, in sicer: v bolnišnicah 245, v blaznicah 136 (med katerimi 77 na Studencu) bolnikov, v porodišnici 9 mater, 5 otrok. — Skupno število vseh bolnikov leta 1880. bilo je 4221, po takem proti številu leta 1879. več 100 oseb. — Gosp. Vencel Peharc, bivši župnik v Sori nad Medvodami, je 9. dne t. m. po dolgem bolehanji v deželni bolnišnici umrl. — (Mesečni živinski sejmi v Ljubljani) čedalje bolj kažejo, da po naši goveji živini, prešičih in konjih se-segajo kupci iz Primorskega, Laškega in celo iz Bavarskega. — Število praktičnih zdravnikov v Ljubljani se je zopet pomnožilo. V današnjem ,,Oglasniku'* objavlja g. dr. Franc Zupane, sekundarij v deželni bolnišnici in osobito specijalist v očesnih boleznih, ordinacije v svojem stanovanji v Beethovnovih ulicah. — Šolske knjige ,,Pokorny-a živalstva" s podobami 14 iztiskov ima , Matica Slov." še v svoji zalogi. Kedor je želi, naj se oglasi v Matični pisarni na Bregu; cena zvezku je 1 gold. — (Vabilo k prvi predpustni veselici) v dvorani narodne čitalnice v nedeljo dne 16. januarija. 1. Program pevski: a) Eisenhut — ,,Ljubav", moški zbor (nov), b) Hajdrih — ,,Pod oknom", moški zbor. 3. Kam. M a še k —- „ Ukazi", samospev. 4. Tovačovsky — ,,Ruske narodne l, moški zbor s spremljevanjem glaso-vira (nov). 2. Koncert godbe c. k. polka velikega kneza Mihaela. 3. Ples. — Začetek koncertne zabave ob 8. uri, — začetek plesa ob 10. uri zvečer. Vstop je dovoljen le društvenikom čitalničnim. — K obilni udeležbi uljuduo vabi odbor. — „BrenceljCi v svoji zadnji številki za leto 1880. vabi na novo naročevanje zdaj, ko stopi uže v 13. leto. Ta številka je posebno obširna glede podob in raznega zabavnega blaga, med tem je tudi .,tajčkrajnar od par-tajtaga" , katerega je policija ljubljanska za čitalnični oder prepovedala g. Kajzelu. Ker pa je ,,Brencelj" po vsem Slovenskem uže vdomačen in tudi potreben šaljiv list, bodi vsem toplo priporočan. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. — (Pobirki iz Časnikov. Kako precartano skrb imajo nemški nemčurji za kranjske nemčurje, je kazal državni poslanec Fiirenkranz o svojem govoru v kmetski skupščini v Langenlois u 6 dne t. m. , v katerem je med drugim rekel: ,.Tudi nemški kmet čuti, da mu gre za glavo pod sedanjim slovanskim gospodstvom v Avstriji (M). On čuti, da tudi za^ njegovo kožo gre dandanes v boji zoper Nemce na Češkem in Kranjskem (!!!)" — Ce bi tako besedovanje ne bilo prenor-čavo, bilo bi res smešno.