^ ¿gjn rtí" wtiet, •m pr»«»'*©*. W exMpt SaturdafS. , aod Holidays PROS ' GLASILO SLOVENSKE NARO&NE PODPORNE JEDNOTE Ur*) nt Akt ta oprsvallkt erottoH: 8667 South LawndaU Aw. Ofttc« of Publications 1667 South UwndaU Ar«. • I«Icphon«, Rockwell 4V04 * Om^^ iSTTuBr CHICAGO. !LL„ TOREK. 19. WTKMBRA (SEPT. IS). IW sab-rtpUoa |a00 Yearly jfiTBV.—NUMBER 182 for rnalHpf H t>«ctol roU of poeta«« piwifed 1106. Act of Oct 6. 1617, oothortMd on June 16. ISM. ¡ka armada zasedla Ijskih mest in vasi vec iji komisar Molotov naznanil, "da je . tka vlada vzela pod svojo zaščito enajst ijonov Ukrajincev in Belorusov v vzhod , in južnem delu Poljake." Naciji napo-ili uničenje poljske republike po novih ph. Predsednik Moacicki in zunanji mi iBeck pobegnila v Rumunijo. Nemške odhajajo na zapadno fronto 18. sept.—Ruska ar-•odrla že 50 milj daleč ko osemlje ob petsto fronti od Latvije do i in »sedla več mest in Jni itab v Moskvi je ^ komunike, v katerem "da je ruska armada in-poljsko ozemlje, da ti Ukrajince in Beloruee, ite." i Rovvno, Kolomija in ukrajinska mesta so v i rokah. Ruske čete so pri-lirati od reke Dvine na eji Latvije in ob re-er na jugu, ob meji Nemški vojaški leti napadi na te kraje od-ruski armadi. ij 17. septembra so na-(prekoračile zapadno me-i reki Dvini in reki Dnies-ifiMi komunike. "Okupi-Globokejo, tamkajšnjo postajo in križišče tinu ter mesto Volo-etski letalci so sestre-poljskih letal in prisi-druge bombnike na pri-Clani letalskih poeadk ¡pridržani. Prebivalci so je tudi pobegnilo čez mejo v Rumunijo, kjer so jih takoj razorožili. Varšava se še vedno drži po pogajanjih z naci j i, ki so se izjalovila. Poljski brambovci so se odločili za nadaljevanje boja, vse kaže, da ee bodo morali podati. Ako ne bo kmalu doseženo premirje, bodo nemški topovi obnovili bombardiranje in u-ničili mesto. Nemške čete so obkrožile Varšavo z vseh strani. Prvi oddelki nemške armade, ki prodirajo z zapada, so vkorakali v vzhodni del Poljske, kjer se bodo strnili z ruskimi četami. Nemci so naananiii okupacijo treh poljskih strategičnih trdnjav. Te so Kutno, mesto, ki leži 76 milj zapadno od Varšave in kjer se je poljska armada 100,000 mož borila več drti, da zlomi nemški železni obroč. Deb-Hn, 70 milj južnovzhodnood Vai* ftave ob reki Viali. Nemci so tu zasegli okrog sto poljskih vojaških letal. Trdnjava Brest-Li-tovdk, 110 milj vzhodno od Varšave, kjer so Nemci ujeN 600 poljskih vojakov. Okolico mesta zunaj trdnjav so nemške čete ie —....... obkrožen od vseh ki vladni krogi še ved-ijo, "da je Rusija nev- i v evropski vojni. Ona je i pod svojo zaščito enajst Ukrajincev in Beloru-inhodnem in južnem delu | in zunanji komisar »v Molotov je v svojem ruskemu ljudstvu pojae-*ko akcijo proti Poljeki. govor je objavila uradna agentura Tass in ki. možje, ženske in dr-naie velrke države: ki, izvirajoči iz polj-Ike vojne, so razkrili nesolventnost in očitno ° poljske države. Polj-ni krogi so bankrotirali. * * je zgodilo v zelo krat-■ Po dvehjfcdnih vojne izgubila vsa industrij-pa. Varšava kot glav-(> Njske države več ne Nihče ne ve, kje se na-i«ka vlada. Voditelji so Mi«ko ljudstvo. 2 ozi-«Unje pogodbe, skle-N Njsko in Sovjetsko ^ drie več. Na Poljskem ■^tuacija, ki zahteva pencijo. Poljska je po-pvtno polje nepričako-PMkov, ki bi lahko o-^vjetsko unijo. Do zad-*°n>enta je bila sovjetska ^""tranuka. toda zdaj l^* več. Od nje ne more P^evati, da se ne bi f* u»odo svojih krvnih tknijincev in Belorueov, P * Poljaka vlada odra-6** Jih brutalno la-r »ta razloga smatrali0 ,vpto dolžnost, da |>ratom na ¡^k«tero je Molotov tero-nTnUntom 24 držav, ki ^matične odnošaje a Ru»'jo. je rečeno: "Po EE i?v,,lde VM •JU bo »ovjetaka Rusi-^ml državami.** ¡tilrp; poij- CT £ """»najetih h Z * pravijo v predsednik Moe- r^lkcnrpojj .kt armade k Varšave, je strani in bo kmalu okupiran. Akcija sovjetske Rusije, ki je uradno naznanila invazijo poljskega ozemlja, obenem pa izjavila, da s tem ni kršila svoje nevtralnosti, je bila navdušeno pozdravljena v Berlinu. Naciji trdijo, "da besede lahko pomenijo vse in ničesar, kadar govori oborožena pest." Sovjetska Rusija je spravila v zagato Veliko Britanijo in alednja ji bo morala napovedati vojno na podlagi garancije, katero je dala Poljski. Pariz, 18. sept. — Tu poročajo o velikem .gibanju nemškega vojaštva ob francoski meji. Za-padna fronta bo postala torišče bitk zdaj, ko je več ko polovica poljskega ozemlja v nemških rokah. Nemške čete so uprizorile včeraj dva napada na francoske pozicije, a so bile vržene nazaj. Francoske čete Se vedno držijo nemško ozemlje med reko Mosel-lo in Luksemburgom. Vrhovno poveljstvo francoske armade je bilo informirano, da nemAke divizije, ki so se boriU-na Poljskem, odhajajo na za-padno fronto. Tu se bodo kmalu pričele srdite bitke. Cementi. Rumunija, 18. aept. — Poljski predsednik Ignac Mos-cicki, zunanji minister Joseph Beck in drugi visoki vladni uradniki ao doapeli sem. Nekateri trdijo, da bodo odpotovali v Bukarešto. V Rumunijo je pobegnilo tudi veliko število poljskih vojakov. Nekateri so izjavili, da ae bodo pridružili tujski legiji in se še nadalje borili proti Nem-cem. Budimpešta, Ofnfta. 18. sept — Poljska radioposUja v Varšavi je sinoči naananila, da bodo konzuli zunanjih držav zapustili Varšavo danes na podlagi poljsko-nemškega dogovora. Med temi je John K. Davia. ameriški tf<-n«-ralni konzul. Nemška delavska fronta odprla urade ña Poljskem Berlin, 18. sept — Nemška delavska froaU je odprla 80 u radov na zasedenem poljskem o zemljo, as glasi uradno naznanilo. Tf bodo mobilizirali poljske delavce ta pospravljanje pridelkov na nemških kmetijah. Turčija in Rusija podpišeta pakt TurUci zunanji miniater povabljen v Moskvo Aakara, Turčija, 18. sept. — Govorice, da se vrše pogajanja med Turčijo in sovjetsko Rusijo glede sklenitve prijateljskega pakta, ae vadržujejo. Turški zunanji minister Sukru Saracoglu bo odpotoval v Moskvo na povabilo diktatorja Stalina, ki želi razpravljati z njim o sklenitvi prijateljake pogodbe. Čeprav je Turčija podpiaala pakt vzajemne vojaške pomoči z Veliko Britanijo in Franeijo, je vseeno namignila, da želi utrditi prijateljatvo s sovjetsko Rusijo. Ruske čete so v bližini turške meje In turški tisk naglaša, odkar sta Nemčija in Rusija podpl-saJi nenapadalni pakt, da se ne mara prepirati s Hitlerjem. Prijateljstvo s sovjetsko vlado je \j^ vredno kot vse druge zveze. Nekateri krogi dvomijo, da bi mogla Turčija ostati netralna, če se bo Rusija aktivno udeležila vojne. Če bi se to zgodilo, bi mo-1 ki evropski sili, ki hipadejo neameriških drŽav. To z drugimi besedami pomeni, da morajo a-meriške države držali roke proč od drugih kontinentov. Buenoa Alrea, Argentina, 18. sept. — Predstavniki vlad Argentine, Brazilije In Uragvaja so odločno povedali, da bodo pod-vzeli potrebne koraUe proti vsa- škkn In francoskim bojnim ladjam, kakor ga je v zadnji svetovni vojni. Ladje ne bi mogle pluti skoči Dardanele, ker bi s tem kršile turško nevtralnost. Jugoslavija omeji izvoz živil Pogajanja z Italijo Belgrad, 18. sept. — Jugoslavija bo kmalu omejila izvoz*ži-vil. med temi žitnih izdelkov, se glasi uradno naznanilo. Vlada se je odločila za povečanje živeža v skladiščih in se pričela pogajati z Italijo glede dobavljanja riža. Doslej še ni bilo omejeno kupovanje živil. Predlagane re- ze ob obrežju ameriškega kontinenta. Deklaracija je bila podana potem, ko je prišlo poročilo iz Londona, da bo NedEija skušala poetaviti take bsmi Ameriške države hočejo «tati nevtralne v konfliktu, ki je zajel Evropo. Nemci zanikajo potop angleikeia parnika Berlin, 18. sept. — Admiral E-rich Raeder je v imenu nemške vlade v razgovoru z ameriškim poslanikom ponovno zanikal ob-dolžltev, da je nemška podmornica potopila angleški parni k A-thenia. Ta je bil potopljen pred desetimi dnevi v bližini škotskega obrežja. strikcije glede rabe gaeolina so bile odložene na poziv tujih oljnih kompanlj' ITALUA POZDRAVLJA RUSKO IN VAZIJ0 POLJSKE Fašistični tisk hvali ru-ske uspehe JAPONSKI DIPLO-MAT ODPOTOVAL V BERLIN Rim, 18. sept. — Italija je na-vdušeno pozdravila vstop sovjetske Rusije v vojno in Invaiijo poljskega ozemlja. Iz tega akle-pajo, da več ne sovraži boljisvl-kov in režima v Moskvi. Fašistični tisk je tudi ponovno poudaril, da bo Italija podpMa Nemčijo, avojo zaveznico. Fašistični tisk poveličuje skle-nitev premirja med sovjetško Rusijo in Japonsko. Komentarji o tem so bili objavljeni pred rusko invazijo Poljske. Zdaj, ko je Rusija pričela igrati novo vlogo, fašistični tisk hvali sovjetske uspehe. Neki list v Milanu je včeraj prineael sliko Klementa I. Vorošilova, ruskega vojnefa komisarja, na prvi strani. Tiak sicer ne napada Velike Britanije in Francije, alavl pa junaške čine in apoeobnost nemške armade na Poljskem. Znamenja kažejo, da bo sporazum med Japonsko in Rusijo potegnil prvo spet v tesno kooperacijo s oajo Rim-Berlin. General Jujčl Terauči, načelnik japonske miaije, je včeraj odpotoval is Rima v Berlin. Spremljali so ga neki italijanski general, neki admiral In neki ntmSkl general. Japonska misija je prišla v Rim. da se poevetuje s italijanskimi in nemškimi uradniki. Sklenitev nemško-ruskega prijateljskega pakta Je reiultlrala v reviziji prvotnih načrtov. Zunanji opazovalci napovedujejo, da1 bodo razgovori v Berlinu prlne sli nova presenečenja. Ameriške čete odhajajo na Portoriko San Juan, Portoriko, 18. aept. — Ameriške Čete še vedno prihajajo na Portoriko po nasnani-lu, ki ga Je objavil general B. L. Daley, poveljnik ameriške oborožen« sile. Čete so bile dodeljene vojaškim oddelkom, ki atrsAijo nove pomorske in letalske base. Domače vesti i ClkaAke veetl Chicago. — Dne 16. septembra zjutraj je raaatrelba dina-rnita v mestnem predoru za vodovod na južni strani mesta u-smrtila 42-letnega delovodjo Antona Troharja hrvaške narodnosti in težko ranila slovenskega delavca Johna Bnglioha (Ingolič). Poleg tega je bil težko ranjen tudi neki Črnec. Englich. ki je atar 62 let, se bori s smrtjo v bolnišnici. Veetl Is Puebla Pueblo, Golo. <— Po dvanajstletnem bivanju v Corwinovi bolnišnici je umrl Frank 9iak. Dalje je umrla Alojsija Koholič, ki je bila doma is Cerja pri Ve-likih Laščah. — Tukajšnji župnik Ciril Zupan (menda zadnji med slovenskimi duhovniki v A-merlki. Iti noai brado) je srečno odšel v pokoj v Canon City. Minnasotake novice Duluth, Mlnn. — Dne 18. t. m. je v Aurori umrl Frank Barnlk, atar 68 let. Bil je star naseljenec in zapušča ženo In «edem odraslih otrok, ismed katerih so štiri ftčere in sin v Chicagu, drugi ain je v Milwaukeeju In tretji doma. Cievelandeke veatl Cleveland. — Te dni Je umrla 14-letna deklica Frances Stopar, rojena tu. fcapušča starše, atrica in teto. — Dalje Je umrl Jože BrbežnMc, star 62 let, Zapušča ženo, tri ainove In štiri hčere. Konvencija HBZ zaključens Pittsburgh, Pa. — Pets rSdna konvencija HBZ, ki Je trajala enajst dni, Je bila končana 16. aaptembra. Zadnja dva dneva Je konvencija reševala rasne prošnje in sporne zadeve. Odobrenih J<« bilo skoro za 610.000 rasnih izrednih podpor članom in društvom. SuspenzIJa gl. odbornika Petra Musellna Je bila odobrena s 119 glasovi proti 81. 8 120 glaaovi proti 77 je bilo odobreno delo in postopanje gl. odbora In še poeebcj urednika ZajedrH-čarja. Predsedniku Je bila plača zvišana na $800 mesečno, gl. tajniku na |27A mesečno in ostalim gl. odbornikom v lati pro- porčnosti__John D. Butkovlč Je bil ponovno isvoljen za gl. predsednika zajednice. Amerika naj očuva svojo demokracijo Dies ožigosal prevratno propagando , Washington, I). C„ 18. aept,— Martin Dlas, načelnik kongresnega odseka, ki preiskuje neameriške . aktivnosti, Je v svojem govoru po radiu dejal, da ameriško ljudstvo pričakuje od llooseveltove administracije, da očuva demokracijo doma in drži Ameriko proč od evropske vojne. "Demokracija Je ogražena doma zaradi prevratnih aktivnosti nacijev in komunistov," Je rekel Dies. "Ameriki ne preti nevarnost invazije po zunanjih arma-a poatavil mrežo in lice, katero Je pokril t lego vi no, v tanke Je pa postavil posodo s kemičnimi gnojili in napeljal skozi nje električni vod. Po žagovini na mreži Je nasadil krompirjevih %lic. paradižnikov in rasnih «t, vaak tank s drug«» «tvsrjo. Poskus Je NI imeniten. Rastline so takoj pognale in rastle kar vidoma na goli vodi a kemikalijami. rasgrevani s električnim tokom in Hrer vsake prsti. Nad tanki ao pa aijale močne svetilke, ki so dajale rastlinam vso potrebno umetno svetlobo t ultravloličnimi žarki vred. Takoj so bili vsi tanki napolnjeni a koreninami, ki ao srkale bogato hršno brez vsakega truda in prestani», njihovi mogočni listi, ki so s deblom vred trsstli ekoro do strppa, ao pe srkali ogljikove hidrate iz umetnih larkov. Rezultat ? V kratkem čaau je v enem tanku dosorelo SOS funtov paradižnikov, V drugem tanku pa 2S bulljev krompirja! če bi bilo več prostora v tafiku, bi bilo Se več krompirja. Ako M zemlja na prostem teko obrodila, bi bilo ft,-#00 bulljev krompirja na vaak aker! Lani ao (Dalja t aadaji kalsaL) Ja organizacija, ko pa pride nesreča, bolezen ali smrt, tedaj pa kompanija najde take izgovore in vzrpke, tako da ne izplača ne odškodnine in ne smrtnine. Mnogo ljudi ne razume razlike med podpornimi organizacijami in privatnimi inšurenci, Predno sem dobil neko ameriško deklico v naše društvo, sem moral nagovarjati staro mater tri mesece, da je privolila. Izgovarjala se je, da v inšurenc ne verjame, pa sem rekel, da jaz tudi ne. Pojasnil pa sem ji, da organiza-, cija kot je naša SNPJ posluje na pošteni podlagi. Povedal sem ji o njenem premoženju, koliko je že izplačala v raznih podpora^ in smrtninah. Tako moraš danes razkladati ljudem. Tukajšnje delavske razmere so še vedno slabe. Premogovniki obratujejo po dva in tri dni v tednu. Sedaj ko rovi slabo obratujejo, se ne pripeti toliko nesreč kot se jih pripeti kadar obratujejo s polno paro. Kljub temu še Vedno katerega polomi ali ubije. Lansko zimo ni bilo tedna, da ne bi ubilo dva ali tri rudarje v rovu. Bil je tudi slučaj, da je v enem tednu ubilo dva in tudi tri rudarje. To se je zgodilo zato, ker rudarji nimajo nobene protekcije od svojih voditeljev. Uradniki UMWA so sami koritarji; vsi se držijo pri globokih koritih, nobeden pa se ne briga kaj se godi z rudarji. V okraju Franklin so družbe leta 1028 v rovih instalirale stroje in istočasno se je v njih uveljavilo priganjaštvo. Ze enajst i let je od takrat, pa še sedaj niso odpravili priganjastva, pa tudi ga ne bodo, dokler bodo rudarji , pod Lewiaovo pestjo. Od leta , 1928 pa do sedaj je bilo več rudarjev ubitih pri delu kot jih je umrlo naravne smrti. Da ne bo kdo spet z vračal krivde na Progresivno rudarsko unijo, da je PMU kriva slabih rudarskih razmer, je dokaz to, da leta 1028 i še ni bilo PMU. Mislim in upam, , da bo prišel čas, ko bodo rudarji obračpnali s svojimi neprijatelji in bodo isvolill svoje poštene vodite^. Progresivni rudarji so tudi pripravljeni združiti se, ampak pod pogojem, da dobijo splolno glasovanje ali < ansMfci dum, drugače pa ne. j Br. Snoy se tudi pritoftuje v dopisih, da rudarjem kosti lomi in mseo trga pri strojih v rovih. PrUttelj Snoy. to je šele začetek. Kadar bo ubilo dva ali tri V eni in isti maj ni v enem tednu, tedaj se taste tako privadili, da ne boste tega Smatrala Sa noben izreden dogodek _ Mi petrebujemo socialnih reform. Kdo nam jih bo dal, de- j moktat Sli republikanec? Ne! Kadar bomo izvolili socialistične voditelje, takrat Jih bomo dobili! Jerry Zorts, 818. septembra ia sprava! Dvsjsettltnt nesporazum je mnogo škodoval razvoju In napredku. Zato mora biti sporazum tak, da bodo s njim vendar zopet nekaj moče. pa vedno zapiha močan veter, ki jje g) kmalu VODOVOD »m g>. avgusta.—Ena iz»1 E|j perečih zadev Rib-Kpeje zgraditev moder-! Povoda. 2e pred desst- B napravljeni načrt», II dejanja je prišlo šele ¡¿ftim. k«» so bile P° ne* intervencijah premagane {ovire. I dolina je kraški te-no namakajo trije po-^ ki teče skozi Rib-(Ribnica, ki izvira pod ¿o in teče preko dole-ubiine, in naposled Ra-v južnem delu doline. , potoki po kratkem te-p^njejo na polju. Ze ne-I gem trpi vsa doJina ob-do ob suši, ko studenci ko so potoki podobni j in se rastlinska rast ^ budi pripeki. Tudi le-, poletje nedostaja vode, J io bile pomladi katastrofe, posebno v južnem ki so napravile mi-»škodo, saj so skoro vsi i oa polju uničeni. Zdaj t dolina sušo. te kar ne-je izkoriščanje potoč-„ posebno ob potoku Rib-itudi v gornjem delu dobilo nič boljše. Večji del i v poletnih mesecih pte-d x vodo le za skrajno le to z umazano vodo. i vasice svoje vodnja-so se ob pripeki, kakr-I bila julija in avgusta, vsi | Zato morajo ljudje iti vodo iz potokov i porabo v gospodinjstvu, oje je, ali je to zdravo. Iti se poleti segrejejo do služijo za kopanje šte-i domačinom in izletnikom. I tna umazanost iz hiš, ! in iz gospodarskih poelo-v vodo. Se bolj Jo one-na, ki se tod napaja ia «luži v dolnjih kra-\ porabo v kuhinji in v go-' 'n dobršnemu delu pre-va ob potokih, kjer ni kov. Skrajno nehigienič-ere kričijo po graditvi ia vodovoda po vsej do-tnesamo v njenem gornjem cerkve. Občina Dolenja vas (vasi )olenja vas in Prigorica) in pa NemAka vas v ribniški občini so še bolj potrebne dobre pitne vode, ker eo prav v teh vaseh skrajno nehigiertične razmere v pogledu oskrbe s pitno vodo. (akšne so razmere na severnem kočevskem, to je v Ložini in občini Stari cerkvi, do koder določajo načrti gradnjo velikega vodovoda, smo svojčas že poročali. 2e ob majhni suči usahnejo vodnjaki, a mlakuž ni. Večno naporno dovažanje vode v sodih cele kilometre daleč tira ljudi v hudi s uši v obup. Projekt novega modernega vodovoda določa okrog 13 milijonov dinarjev stroškov. Tako bi bile vse vasi Ribniške doline preskrbljene z užitno in zdravo pitno vodo. Dolžnost odločujočih činiteljev je, da se dobe potrebni krediti n se čimprej izvede gradnja prepotrebnega celotnega vodovoda .po vsej dolini. Ribniški dolina, ki je soseda Suhe krajine, je kraški teren, kjer obstaja nevarnost, da se ob hudi suši pojavijo razne nalezljive bolezni. Higiena naših vasi temelji na zdravi pitni vodi. To je temeljni problem, ki ga je treba čim prej spraviti z dnevnega reda. Ponovno amo že nagilašali, da je dobra pitna voda osnovna zahteva krajev, ki s svojimi lepotami obetajo razvoj tujskega prometa, in Ribniška dolina je polna naravnih lepot. ijoči Činitelji so že pred » potem stalno delali na d» dobi Ribniška dolina do-i vodovod, ki bi bil števil-prebivalstvu res pravi bla-[ Me pred nekaj leti ao ' načrti aktualni in a pri-vojaAtva v Ribnico ae je premaknil* z mrtve toČ-Nosled »o začeli delo na Baraka uprava, ki grad P «e je zavzela za to, da ■ Prej reši to vprašanje, ujetje vode se je dobilo Upov*odporo vojaštva ' ,tr° napreduje in bo v «• gotovo. Tu dela že ne-***** "vodnosnabdevačka « Karlovca. 8 podporo vo-JJ»j*»tev, banovine, dria-°w«ne Ribnice ae je usU-iond okrog treh milijonov » pomočjo katerega Je * u vaelej rešen pereč pro-^nj* dovoda v Rlb-™ blrtnji okolici ter v ks- J* Breg jn druge vaaice ■»ibnice je določeno novo PJ ^vnem dolu, tudi v f Nov* StifU. Spi" re*n vodni problem del« doline. Velikopo-ki je menda tudi že I t* določa zgraditev mo- ■ vodovoda po vaej Rib-lasin, Zajetje pod Boncar- do*ti odlične pitne vo-HfJ» «v bi držala preko I » kjer bi bila mreža za ^ « vodo, dalje v rebrno Ribnice in preko ^»J« vaei do Stare Borba rudarjev z «pravo v Trepči Beograd, 25. avgusta.—-Minilo je že 39 dni, odkar so rudarji v Trepči stopili v stavko. Pretekli četrtek je uprava rudnika spet povabila rudarje na delo. Rudarji pa so to odklonili, dokler ne bo podpisana kolektivna pogodba. Na zahtevo rudniške uprave je bilo zadnje dni odstranjenih is Trefeče več ko sto stav-kujočih rudarjev, katerih rodbine pa so še ostale v Trepči. Kakor pove "Politika," jim ni bil zaalužek izplačan in jim tudi niso bile vrnjene delavske knjižice. Odstranjenih je bilo od rudnika tudi več rudarskih invalidov, do katerih ima uprava rudnika zakonite obveznosti. Uprava rudnika je tudi prepovedala dona-šanje potrebnih živil za prehrano stavkujočih rudarjev in njihovih druiin. Zaradi vsega tega sta glavna delavaka zveza in zveza rudarjev vložili pritožbo pri notranjem mlniatratvu kakor tudi pri mini-stratvu za gozdove in rudnike in pri rudarakem glavarstvu. Tajnik glavne delavske zveze Milo-rad Belič je v četrtek izčrpno poročal o stanju v Trepči ministrstvu za Šume in rudnike. Obtožil Je rudniško upravO zarad nezakonitega nastopanja nasproti rudarjem in Je zahteval, da miniatratvo nujno posreduje v prid delavskim zahtevam. Načelnik ministrstva za gozdove in rudnike Ivan Veljkovič je vze vso zadevo y svoje roke. Te dn se bodo morda rfadaljevala pogajanja, saj Je že skrajni čas, da ae pralvično rešijo odnošaji med angleškimi laatniki bogatega rudnika in našimi rudarji. 37 okostnjakov pod novo cesto pri Bregani Breguiia, 25. avgusta.—Kakor je "Jutro" že nekajkrat poročalo, se gradi od Zagreba proti Brega-ni in dalje v Slovehijto moderna avtomobilska cesta. Pri teh pomembnih cestnih delih je zapo-sljeno večje število delavcev. In ti delavci so v vasi Klokočevcu ne daleč od Bregane pravkar naleteli na najdbo, ki jih je močno presenetila. Pri kopanju temelja za novo cesto so pašli nič manj kakor 37 okostnjakov, ležali SO na jprostoru dolgem kakih 50 do metrov in širokem kakih 25 m, kolikor je pač projektiran lotlerno avtomobilsko cesto. Čeprav jje že število na tem prostoru najdenih okostnjakov prav Veliko, vendar ni izključeno, da je v mm skrrtil kaj mrličev. Tod, kjer kopljejo novo cesto, so polja in travniki domačinov. Trupla so bila zakopana največ meter globoko, nekatera celo le pol metra in sicer v različnih legah, večinoma seveda na hrbtu. Ponekod ao bili kar po dva ali trije okoatnjaki skupaj, drugod pa je spet razdalja od enega do drugega okostnjaka merila nekaj metrov. Pri nekem okostnjaku so bila usta zelo odprta in na polnjena s zemljo, da se je moral vzbuditi vtis, kakor da je bil ta človek živ pokopan, odnosno da e bil le navidezno mrtev, za-grebljen kot ranjenec ali podobno. Vee lobanje imajo brez iz-eme zelo zdrave zobje, kar kaže, da so bili to možje v najboljših etih. To ao okostnjaki velikih :in močnih ljudi.| Seveda ae danes v vsem okoli-šču nihče ne spominja in nikdo ne ve pojasniti, kdaj so bili t mrliči pokopani. Povprašali amo udi najstarejše prebivalce, k štejejo 90 let in več, a nobeden se ne ve spominjati, da bi bilo kdaj tu kako pokopališče ali da bi se bil izvršil kak velik zločin. Sodimo torej da so ti okostnjak ežali v zemlji že nekaj stoletij. Po različni legi okostnjakov sklepamo, da pokopališče to ni moglo >iti. Najbolj verjetno je, da ao ti okostnjaki iz časa kmečke zarote. Prav Čez te kraje je vodil Matija Gubec svojo1 vojsko in je Dobovl, nekaj kilometrov od tod, imel avoj tabor. f. ane v uradu parobrodne družbe v Londonu. kl bl radi doblllH>ro*t na parni kih, ki odhajajo v Ameriko. enakimi pravica-1 izredno slabo letino. Koj v spomladi, ko je polje potrebovalo sonca, je nepreatano lil cjež, da se posevki, nišo mogli normalno enakimi, vsi mi. Tak sporazum in tyko spravo Želimo in zahtevamo mi. 0 . ,, i, . * —— Iraivlti, nato pa je nastopila su- S£J8ti * P* Is, ki traja z malimi izjemam' že ,V0 i^JOT Ef ArČZ 5» mesecev. Prekinjajo jo od " IS to rž luTiS k«a do časa tako močni viharji, avojih publikacija^ Naš lis . naj L gledajo ponekod s krompir- postone glasnik nsše ^ J jeinpoaejane njive kot požete. «ke svobode in nsft flaa na po- £ ^ ^ u. v m Ife^ činlS tudi skoro vse žito, ki Je vsako rodbino. Ta g mnik svo- iiow 0betalJ lfttAU ^ um1o dft'\)0 pani, ker jih letoa tepejo vae mo-roče nesreče. Ce bo Šlo tako na »rej, bo nujno potrebno, da ne srečnim kmetom priakoči na pomoč oblast, sicer se Je bati nsj-frujšega. Nova japonska ofenziva na Kitajskem Obnovitev bitk v provinci Kitnfti . ui , ul I nitLkaplJa dežja. Veter povzroča zadovoljni vai državi an, ki dvokr|*no k6r ^ spoštujejo človeks in, Iste. ds.za- da ^ Jr m §u4j u IuU wluH» nri »as nrava demokra-l*§() ^ ^ rwpok|in0 Kmu0, ■■■■rti zale- vlada pri nas prava demokra cija in svoboda. Zato ae tudi mi veselimo sporazuma, ker nam pyfinese novo Po njivah ni več nobene njave. Kmetje nabirajo napol uvelo liatje češnjevlh dravea, da lojalnih in realnih temeljih. Is Primor ja HRVAdKI SPORAZUM JE SKLENJEN Delavska Politika od 26. avg. piše: V razvoju Jugoalavije je podpis hrvaškega aporazuma važen dogodek. Skoraj dvajaet let ne-soglaaja med državljani je dovolj trpka realnoat. Zaradi te trpke realnosti je prišel 6. januar 1929, ki Je imel morda zaradi napačnih vidikov poznejših politikov posledice, kl so končno privedle do tega, da so pričeli odgovorni politiki hrvaško vprašanje reano ventill-rati. Razpuščene ao bile stranke, med njimi tudi socialistična. Delavstvo ni imelo kot "sokrivec" na 6. januarju 1929 prav nobenega deleža. In vendar no-ai posledice tudi delavstvo Uko z ozirom na svojo politično organizacijo kakor tudi na nepo-"itične organizacije. Sporazum pomeni spravo režima s Hrvati. Pravi sporazum pa mora iti še dalje. Sporazum mora tvoriti apravo med državljani, to je, da dobe val državljani državljanske pravice, ki se naj zrcali v demokraciji in političnih svobodfcčinah. Enaki med f li I' dobo razvoja, če bo alonsl B* |t n'1im krmijo prašiče. Bdini pri delek, kl je kmetom nekaj prinesel, so bile češnje, poletne žele-njave, s katero so vedno dost' zaslužili, pa letos ne bo nič. Ta ko je znani in cenjeni gorltkl radič tako telo prizadet po aušl, da ga skoro ne bo kaj za prodajo. Radi tega ao tudi cene pridelkom Dva požara Gorica, avgusta, 1939. — Za radi neznanega vzroka je pričelo goreti v seniku 63-letnega Mati-.---- -:v - - - je Hobena v fltandrežu. Ogenj »elo poskočile.^NaJbolIjM dokaz je kmalu objel vso streho In še U skoro katastrofalno slsbl teti bližnje poslopje, kje Je bAoUUa *** *sm dhranj eno gospod a r s ko orodje, poljaklm pride kom na goriškem Ker ni kazalo drugega in je bila triu. ■ki raate Iz ^Insvs v ■dan. v velika nevarnost tudi za ostala Gorici so n. pr prodsjsll tsdr J tU3 - v '»litini. .0 Uro Itd. Ce bo suša še dalje Uko pritiskala, ne bodo imeli kmetje skoraj kaj poapravltl v Jsaenl « njiv Ur bodo občutno oškodovani *udl pri avojem najvažnejšem pridelku — vinu. Zato nI ¿tidno, če ljudje obupujejo In ss pre-*t raAenl Ur i>olnl skrbi aprsšuj«- ponlopj klicali gaailce t bližnjega vojaškega leUUŠČa. Med Um časom je požar že vničil nekaj sena in koruze Ur gospodarsko orodje ki ni bilo njegova lest. Ogenj Je bil po Užkem delu pogašen. Zdi Se, ds se js seno samo vnelo, ftkode Je preko 18,000 lir, ki ps Je pokriU s zavsrovalnino. «nik kmetovalcu AI«J«u Be.ed- 0^obHh „(lri((h >t v «MM »rl mm kadi, Je izvlekel voz sena seveda Idrijs, »vgu»U IW9,, - \ z največjimi napori iz lope na Krnici pri Ledinah so našli mr-prosto, kjer Je požar popolnoma tvega na avojem »Snovanju uničil voz in 16 stotov sena, kl kmetovalca Franca DMo. Ta-Je bilo na njen. fckode Je okoli koj so ugotovili, da Je Dsisls ih 1000 lir. Zdi se, ds se je tudi pri mrl nasilne smrti zaradi poškodb Um požaru seno vnelo aamo od po Ulesu, kl so bile nekatere ^ ^ amrtne.. Uvedena je bila UkoJ preiskava, kl nI dala v prvem čs-Zelo slaba letina na (»ortikes» ^ nobenfch rtmlUUv. Kmalu p» Gorica, avgusts, 19W. — Kot L# bj| pojasnjen ta umor. Kara-Je naš list že poročal, bo letos Wnjtrj| „ aretirali njegovo «a-zlasti vsa Goriška prlzadeU *|n0 j^jpino Mlinar, staro 32 let, ftanghaj, 18. aept. — Poročilo iz ssnealjivih virov se glasi, ds ao Japonci pričeli novo ofenzivo v provinci Kiangsi, centralna Kitajska. Obnova mlliUriatičnih operacij na Uroki podlagi je sledila sklenitvi premirja msd Japonsko in Rusijo. Bitke med Js- Smel in Ruai ns ozemlju med andžurijo In Zunanjo Mongoli Jo ao bile usUvlJsne. Japonci nlao pojasnili, koliko vojakov je zavojevanlh v novih bitkah v centralni'Kitajski. Poročilo ia drugega vira pravi, da ae nahaja 80 kitajskih vojaikih divizij na Uj fronti. Ta ae tiMl (it NnnČanga ha »apadu do Kao-na in Fengisna na severovzhodu. Stavka zadržala odhod parnikov Mornarji zahtevajo zvišanje plaže Insw York. IK. nept. -Stavka mornarjev, člsnov Splošne mornarske unije (CIO), Je zadrtsls odhod šestih psrnlkov proti Ev-ropi. Pričela se Je zadnji petek na parnlku American Trader in se kmalu razširila na drdgs. Uradniki parobrodnlh družb so pričeli pogajati z vodlUlji Tedenski pogovor < (NsdalJevsnJ« a t. »Irant.) uživanje njih surovega materiala vsem drUvam. ki ta material potrebujejo. Z drugo besedo: Amcrlkn je dovolj velika aila In se nahaja v tako ugodnem geografičnem položaju, da lahko že zdaj. predno I m> Al Je eno samo ladjo vojnega materiala komurkoli, diktiia pravičen mir kot pogoj za njeno muterialno pomoč temu ali onemu v evropski vojni. Ako toga ne bo storila, marveč lo zasledo-\.tla ?>voje komercialne Interese, ki jo bodo prej ali alej gotovo |K)Ugnill v krvavi vrtinec kakor so jo leU 1917, ne bo storila u-sluge Ui koristi nikomur drugemu kot trgovcem s smrtjo in drugim vojnim prof i Ur jem. Pomagala bo pripraviti le tla za novo še atrašnejše klanje 15, 20 ali 2ft let po sedanji vojni. In Amerika sna igrati prav to vlogo, vlogo vellksffs "au-ckerja", ki bo šel v ogenj po koaUnj za angle*ke in frsneo-ake kapitaliste In impertaliste in za profit domačih "ekonom-akih rojsliatov", vvalletreetaklh profitarjev, ki ao že zaalutill, da Jim obeU bogaU žeUv. To vlogo bo Igrala, ako ns porabi svoje sile in vpllvs u akleniUv pravičnega miru v Evropi, to js za reorgsniiirsnjs Evrope v go-spodsrako in politično federacijo, ki mora »lonetl na demokratični oanovi, ako naj ubežl bo-dočim vojnam in ds širokim ljudakim maaam priliko do naj-širšegs kulturnsgs in intelaktu-a l nega rasvojs Ur do ekonom-akegs in aoeislnegs blagoatanja. Eno Js gotovo: Ako Amerike ns bo eeUla nevtrslna. ps naj pride ksr hoče, bo ns eni atrani sama dobila toUHUml režim, kaUrsgs s« po vojni ns bo *Ieps Izneblls, na irugi atrani bodo pa "zmagovalci" oaedlall Evro- B| Is s bolj infamnim "mirom" kor Js bils versajaka pogodba. poalsdies tega bo, da se bo nova generselja zopet klals, vsa avst ps bo le v alulbi vojnega boga Maraa. se . _ m stavkarjev gU d< poravnave konflikta, V spor Je posegel tudi iii orge Frled, Inšpektor newyor-ške divizije federalnega biroje plovbe. SUvksrJI zshUvsJo bonus $260 ns mesec poleg zvMsnjs plače. NJIh argument Js, da rls-klrajo svoja življenja v službi ns parnlklh, kadar ti plujejo v vojnih consh. ___ ispove-orlla to O Bernardu Hhsws Iraki pesnik lil pisatelj B*-nard Shaw je U dni praznoval svojo S8 Istnico. Ob UJ priložnosti so časopisi objavili o nJem zanimive anekdote. NeksUrs i-med njih prlnsšsmo. Pred nskftj liti ao v nekem newy<»Hk ..............IMS Izpolnit« «podaji kupon, prfloilte potrata« r^tm dsesvjs 1 Ordor v pisan te al naročit« Prosveto, Ust, M |e t»» ""'"L Pojasnil«:—VmI«j kakor hitro kateri teh «anev SKN, «11 te m proMli proč od drniln. te bo sakteval ■«■ Udnlk, bode moral dati lan te dotičn« druttee, ki f naročena as dnevnik Prosv«to, te takoj nasnaniU te otema doplačati dettteo rsote lista Prosto. Aketen tedaj mera oerevalštvo satžati «teto» as te vs«te «a**» "No, Bili, alt nI recT" "Da." je prijazno odgovoril Bili In al obrisal t lica debelo j solza "Da, Eva, veter se ifra a za-atorom." "Ah, kako lepo Je, Biti t To mora biti lepo. Pripoveduje mi. Bili, kako veter pihlja v zaveso!... Bili. vem. da sem ti v nadlego ... Slepa lene l T Bili je po-J ubil svojo mlado ženo na čelo: "Ne govori tako, Eva! Lepa al, lepa kakor zmerom 1 Nekaj ml je prišlo na misel. Napiši vendar kako lepo Je, kadar veter pihlja v zaveso, s sreem vidiš vee veliko lepše, kakor mi s svojimi očmi 1" Bvs je prikimala. "Da. Bili. poskusite bom .. . Toda Bili, zakaj večerni k ne priobči mojih zgodb? Oh. saj vem, da nisem pesnica, nikar me ne tolaži!" Bili se je glasno zasmejal. "Kaj pa misliš. Eva? Ne govori tako t Ali niei pred svojo nesrečo, ki U je vzela vid. brala, da pisatelji niso nikoli želi priznanja. dokler ao ti veli? Tvoje ■godbe ao za čaeopte veliko pre-neine , , , Ah, ljudje ne vedo. kaj naj natisnejo, da bodo zadovoljili bralce. Da. detektivi, divje preri, vojne, gangstri. to Jih zanima nežne, tepe zgodb k» Eve Hefyua>rve pa niso sa Časopis. Vendar bo urednik enkrat po- Beli zastor N spina I J. R. Harrer Uhen vetrič je pihljal preko vrta in vel skozi odprto okno v sobo. Tedaj je vprašala Eva: "Bili. kaj ne. beli tllaatl zastor se narahlo premika? Kako lepa slika je to. sončni žarki ae lesketajo na belem tilu. ki se s nJim poigrava teter ... Ali ni tako. BiH?" Bili llegyuay je žalostno skomignil z rameni. Na oknu sploh ni bilo zaatora. Eva je sedela v naslanjaču. S široko razprtimi ckmi je zrla proti oknu.