Poštnina frlnftina T gotovini Leto LXin., št. 95 V Ljubljani, sobota 26. aprila 1930 Cena Din 1.— fehaji vsak dac popoldne, iivzemši oedelfe m upnike. — hunti &> 30 te* k Din Uredništvo hi itpravnlštvo j podružnice: *o loo vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, vefiH faserati petit vrsta Din A.—. Popast MARIBOR. Grajski trg 8.-- CBLJE. Klenova u-n 2. — Tel 100. »o dogovora- Lns«ratni davek po sebe K — »Slov enaki* Narod« ve^)a mesečno v Jugoslaviji Dja 12, Ljubljana, Knaflova ul. 5 NOVOMESTO, Ljobljanska cesta. JESFNICE. Oh kolodvoru 101.___ za inozemstvo Din 2S.—. Rokopisa se oc vrtajo. Te4e4oc st. 3128, 3123, 3124, 3125 in 3-136, pri poŠt. tek. zavodu v Ljubljani Št. 10.351 TRŽAŠKI ATENTATORJI ARETIRANI Službeno poročilo agencije Štefani o uradnih ugotovitvah — Atentata na .Popelo dl Trieste" je osumljenih več Slovencev, ki jih bo sodil izredni tribuna! za zaščito države v Trstu IMm, 26. aprila. Uradna rimska agencija »Štefani« je izdala včeraj kratek lakoničen komunike, v katerem objavlja, da so bili aretirani atentatorji, ki so izvršili znani napad na redakcijo fašističnega glasila v Trstu »Popolo di Trieste*, kakor tudi njnhovi pomočniki. Komunike navaja imena devetih oseb, ki so osumljene tudi raznih drugih terorističnih aktov v Julijski Benečiji. V noči 10. februarja je eksplodirata, kakor smo takrat obširno poročali, na stopnišču v prvem nadstropju palače >Popola di Trieste« dinamitna bomba. Štirje nameščenci lista so postali žrtve tega atentata. Urednik Neri, ki so mu morali odrezati obe nogi, je par dni pozneje v bolnici podlegrel poškodbam. Ost aH trije ranjenci so se vedno v bolniški negš. Eksplozija je tudi sicer povzročila veliko škodo. Vse šipe na poslopju so bile razbite, zidovje razpo-kano, vrata in okenski podboji izbiti. Mussolini je razpisal takoj po atentatu 100.000 lir nagrade za izsleditev storilca. Po večmesečnem poizvedovanju, ki so ga vršile oblasti v Trstu in okolici, BO oblasti prišle na razne sledove. Zaslišani so bili razni slovanski agitatorji. V preiskavi je postala policija 00- I zorna na nekega špangerja iz Prošeka ' pri Trstu, ki je pri zaslišanju označil kot storilce jugosiovenskega državljana, na Sušaku rojenega 27-letnega zasebnega uradnika Zvonimira MBosta, 24-letnega bančnega uradnika Franca Marušiča in 22-letnega trgovskega pomočnika Franca Bidovca. Po navedbah Špangerja so omenjeni trije spravili bombo v redakcijske prostore »Popola di Trieste«. jo namestili in povzročili eksplozijo. Vsi trije so bdK aretirani ter so pri zaslišanju priznali, da so atentatorji. O bombi izpovedujejo, da so jo dobili od nekega Valenčiča, ki je zaposlen na neki žagi pri Št. Petru na Krasu. Va-lenčič. ka je bil nato aretiran, pa zanika vsako krivdo in noče o vsem tem ničesar vedeti. Po ugotovitvah policije sta Milost in Bidovec imela kritičnega večera sestanek pred veletrgovino Oehler na Korzu. Od tam sta šla na trg sv. Katarine, kjer je palača »Popola di Trieste«. Morala pa sta dolgo čakati, ker je bila pred palačo straža karabi-niorjev. Končno jima je uspelo, da sta pasirala pot in neopaženo pišla do drugega nadstropja, kjer sta nato zopet nekaj časa čakala, nakar sta odšla v prvo nadstropje. Milost je položil bombo v kot na stopnišču, Bidovec pa je ] namestil in prižgal vžigiano vrvico. Bombo sta zavila v komunistične letake. Ko sta svoje delo opravila, sta naglo zapustila palačo, skočila na tramvajski voz in brez sledu izginila. Pri zaslišanju so Milost, Bidovec in Marušič priznali, da so izvršili tudi atentat na svetilnik zmage meseca februarja. Marušič je stal na straži na cesti proti Prošeku, dočim sta Bidovec in Milost namestila in zažgala bombo. Ti trije so tndi zažgali šolo v Katinari. Drugi Štirje aretirani Slovenci, namreč Španger, Stoka, Oblak in Riipelj pa so obdolžena, da so zažgali šolo v Zgoniču. Skupno v Antonom Ukmarjem, Irl je avgusta lanskega leta pobegnil v inozemstvo, sta Stoka in Rupeld zažgala šolo v Prošeku. Vsi aretiran cl pridejo pred posebni tribun al za zaščito države, kd se bo v to svrho preselil iz Rima v Trst. Tržaška listi so objavili to vest agencije »Štefani« v posebnih izdajah. Rimska tisk posveča temu razkritju celostranska poročala in jih zaključuje s pozivi, naj roka pravace strogo izvrši svojo dolžnost Za zločine, ki so fh obdolžerri aretiranci, določa zakon o zaščiti države smrtno kazen. Dr* Maček in tovariši pred sodiščem Obtoženi Bernardić taji vsako krivdo hi preklicuje vse svoje prejšnje izpovedi Beograd, 26. aprila. V procesu proti za-Brebškim teroristom se je pričelo včeraj po defirurtvrti doJočjtvi zagovoroikov zasliševanje obtožencev. Kot prvi je bil zaslišan privatni uradnik Ivan Bernardić, ki je obtožen, da je bil glavni voditelj teroristične skupine, k: ie imela nalogo, da izvrši atentate na rasm-e vodilne osebe. Bernardič je tekom zaslišanja preklical vse svoje prejšnje izpovedi in priznanja, ki jih je podal med preiskavo na zagrebška po-fccijj jn pred preiskovalnim sodnikom v Zagrebu rn v Beograd«. Iizgovarda se, da ni vedeL, kaj je podpisal rn da so bila razina priznanja deloma prisiljena, deloma pa lažna, da bi si na ta način zboljšal svoj položaj. Ne ve za nrckake sestanke, m sodeloval prč nobeni akciji in sploh zanika vsako krivda Priznava Ie. da je prejel od profesorja JelaFiča 6000 Din, pravi pa, da je bil ta denar namenden za podporo siromašnih omladine ev. Zasliševanje obtoženca je trajalo ves dan rn se je danes nadaljevalo. Tudi današnja razprava je potekala ze- lo mirno. Bernardić tuda danes zanika vsako krivdo. O sestankih, ki so se vršili, pravi, da so bffli le prijateljski sestanki, na katerih so se sešli slučajno in brez vsakega namena. Ko je predsednik odredil čitanje zapisnikov o Bemardičevh izjavah na zagrebški policiji in pred preiskovalnim sodnikom, je Bernardić to odtklonil, če^, da teh izjav sedaj ne priznava več. Bemardičevi zagovorniki so v dolgih govorih dokazovali, da mora sodišče to izjavo obtoženca upoštevati in da se mora čitanje teh zapisnikov opustit?. Sodišče bo o tem sklepalo naknadno. Na današnja razpravi se je Bernardić pritožil, češ, da mu v zaporu ne puste citati listov. Predsednik mu je pojasnil, da ie to po zakonu nedopustno. Ko bo njegovo zasliševanje končano, bo zopet lahko sprejemal in čital liste. Razprava ob 12. še traja. Jutri se razprava ne bo vršila, marveč se bo nadaljevala šele v ponedeljek. V ponedeljek bo zaslišan drugi glavni obtoženec Cvetko Hadžija. Nova občinska uprava v Kočevju Uradna ugotovitev o imenovanju nove občinske uprave v Kočevju Ljubljana, 26. aiprila. AA. Uradno se ugotavlja, da vest, ki so jo prinesli nekateri sJovensk- dnevniki, da je bil namreč občinski odbor v Kočevju razpuščen in postavljen za vladnega kormisanja finančni svetnik v p. g. Maks Kostanjevec s sosvetom, ni točna. Občinski odbor v Kočevju m hfl raajpu-Sčen. marveč je bila dosedanja občinska uprava na podlagi čl. 3 zakona z dne 6. januarja 1929 v ce!nt: razrešena in na mesto nffe postavljena nova občanska uprava z županom Maksom Kostamjevcem na čeki. Število članov občimske uprave je bilo določeno na 10 odborrwikoSlužbene Novine* objavljajo ukaz, s katerim je vpokojen poslovodja glavnega monopotekecra skladišča v LjubVani Rudolf Breskvar. Konferenca srednjeevropskih borz Dunaj, 2S. asprila. V začetku maja bodo sestali na Dunaju zastopniki borz za blago in vrednote iz Prage, Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Beograda in Budimpešte, da se dogovora o sklicanju konference sre^lnjee^vropskih blagovnih borz. Polet „Zeppelina" v London Friedriehsh&fsa, 26. aprila. Zrakoplov >Zeppelinc je davi ob 6.02 starta! ob krenem pomladanskem vremenu k svojemu poletu v London- Na krovu so večinoma inozemski potniki Zrakoplov bo pasi ral Pariz med 13. in 14. nro, ▼ London pa bo prispel med 15. in 16. Nekaj časa bo krožil zelo nizko nad stadionom, kjer se bo v tem San vršila tekma za nogometno prvenstvo Anglije. London, 26. aprila. Dr. Eckener se bavi trenutno s problemom priprav za nove možnosti pristajanja in startanja zrakoplovov. Dr. Eckener je baje izdelal vse nacrte za popolno mehanizacijo pristajanja in startanja na letališčih, kar bo pomenilo seinzacijonalen preokret v korist navigacije z zrakoplovi. Zrakoplovi se bodo lahko dvignili in pristali ob vsakem vremenu mehanično brez pomoči velikega števila ljudi. Če bo poizkus uspel, bo odstranjena največja ovira za splošno uporaba zrakoplovov. Polet iz New Yorka v Budimpešto London, 26. aprila. Jutri odpotujejo s parnikom >Aquitania< trije delegati madžarskega letalskega kluba v Ameriko, da izvrše priprave za prekooceanski polet iz New Yor-ka v Budimpešto. Lord Rothermere je razpisal za ta polet 2000 funtov gterlingov nagrade. Stroji letala bodo imeli 420 konjskih sil. Polet je organiziran v protest proti določbam trianonske pogodbe. Letalo nosi imp »Pravica za Madžarsko«. Povratek Byrdove ekspedicije New York, 26. aprila. Danes se je vrnila kot prva ladja Byrdove ekspedicije na južni tečaj, ribiSka ladja >Calansen<. Na krovu je 8 članov ekspedicije, pripeljala pa je s seboj veliko število pingvinov, psov in velike količine ribjega olja. V Sahari pogrešani francoski letalci Pariz, 26. aprila. AA_ Letalca Bail.lv in Reginancv sta odletela včeraj ob 12.5 z ler-taliSča v Bourgeru, da poiščeta v Sahari francosko letalsko misijo, o kateri ni že tri dni duha ne sluha. Italijanska mornarica v Albaniji Tirana, 26. aprila. AA. V Drač je priplula druga eskadra italijanske vojne mornarice. Krajevna oblastva in prebivalstvo so sprejeli italijanske otiefrje in mornarje z velikim navdušenjem. Zborovanje obrtnikov v Beogradu Beograd, 26. aprila. V prostorih Obrtne banke se je pričela danes konferenca obrtnikov iz vse države, na kateri bodo razprav-rjah' o nacrtu novega obrtnega zakona. Iz dravske banovine prisostvujejo koferenri kot zastopniki obrtništva gg. Rebek, Briceljf Kra-pež, Vidmar, MiheKSč in Pičman, Uspeh pogajanj o vzhodnih reparacijah Madžarski glas o pariških pogajanjih — Osnovanje ionda za agrarne odškodnine Budimpešta, 26. arprila. AA. Včeraj je imel zunanji minister Vatko sestanek s predsednikom vlade grofom Bet h lenom i d finančnim ministrom Wekerlom, ki jima je poročal o pogajanjih na konferenci za vzhodne reparacije v poslednjih dveh tednih. Zunanji minister Valko je dejal, da je Madžarska ostala pri teh pogajanjih strogo na svojem preciziranem stališču. Po razgovoru 6 predsednikom vlade in finančnim ministrom je izjavil, da so predlogi v dosedanji formi z Madžarsko sprejemljivi, treba pa bo proučiti še poedine točke. Budimpešta, 26. aprila. AA. Madžarski tiskovni urad poroča, da je madžarska delegacija na konferenci za vzhodne rop;irn.-:j« uspela ter da je bil sprejet ma^ižar^ki predlog o raasodiscu. Parii# 26. aprila. AA. >Havas< javlja, dne reparacije sporazum o četrti točki, na podlagi katore ce osnuje fond 1 10 milijoni zj. frankov. V ta fond bodo plačevale Francija, Anglija in Italija vsajko leto do 1. lf>oo po 1 milijon zlitih frankov-, ne računajoč pri tem vsoto 3 milijonov, ki so jo že dale. Sporazum v prvi, drugi in četrti točki je že sprejet. Macdonaldovo pismo Društvu narodov Združitev uspehov londonske pomorske razorožitvene konference z delom Društva narodov Ženeva, 26. aprila. Pismo angleškega ministrskega predsednika Maodoualda z dmo 21. t. mM naslovljeno glavnemu tajniku Društva narodov, je sedaj oficijelno spravilo londonska razorožitvena pogajanja v zvezo z razor oži tv en imi deli pri Društvu na" rodov. V svojem pismu opozarja Maodo-nald na sklep plenarne seje Društva narodov z dne 24. septembra 1929, Iri rzreka upanje, da bodo londonska pogajanja dala. razoroži tv eni komisiji Društva narodov možnost doseči splošen sporazum o znižanju in omejitvi oborožitve na morju. Mac-donald naglasa, da so zadnja posvetovanja razorožitvene predkomisije do aprila 1927 ostala dosledno brez uspeha. Francoska in angleška delegacija »ta se mogli v Londonu zodiniti o določitvi skupne metode za omejitev oborožitev na morju, vendar pa se je konferenca omejila na to, da je ta dogovor vzela samo na znanje, ker so si razne delegacije pridržale končnoveljavno odločitev. Sporazum med Anglijo, Ameriko in Japonsko temelji na metodah, ki so bUe določen« v poročilih pododborov londonske konference. Macdonaldovo pismo se konča z opombo, da pomeni londonska konferenca napredek glede na uspehe, ki jih je bi-lo doslej mogoče doseči na polju razorožitve-nega problema. Macdonald goji najlepše nade, da bo razorožitvena komisija spoznala v uspehih londonske konference ugoden prispevek, ki bo olajšal izpomitev njenih naJog. Revolucijski pokret v Indiji V mnogih krajih se ponavljajo krvavi izgredi — Angleška sredozem« i ska mornarica pripravljena za odhod v Indijo Peša var, 26. aprila- A^ leske čete se polagoma umikajo. Vsa javna zbiranja nad 5 oseb so prepovedana Celokupno število žrtev pretekle srede se ceni na 50. V Orgau-mu so obmetavali stavkudoči rudarji orožnike s kamenjem, nakar so pričeli streljati. 20 delavcev je bilo ranjenih. Karali, 26. aprila. AA V neki trgovini se je pripetila eksplozija. Sedem oseb }e bilo ubitih. Kalkuta, 36. aprila. V četrtek zvečer se je v neki vas; v bližini Daimonda Harbour-ja zbralo nad 2000 Indijcev, ki so pričeli pridobivati sol. Na kraj ie prispela policija, ki je izdavila, da je zborovanje nezakonito in pozvala zborovalce, naj se razidejo. Množica se je pozivu policije uprla m ranila s kamenjem 16 stražnikov, nakar je policija streljala in ranila tri osebe. Simla, 26. aprila. Položaj v Pešavariu je postal tako resen, da so oblasti pozvale Ev-ropce, naj zapuste mesto m spravijo otroke in ženske na varno. V več krajih Indije ie prišlo do resnih nemirov. Pri Balaghattu je izbruhnila v tarriošinijih rudnikih stavka. Prišlo je do resnih spopadov med stavkuioS-mt in policijo, v katerih je bik> ranjenih 30 oseb. Bombay, 26. aprila. Zaradi zadnjih dogodkov v Pešavarju, Bornbavu m drugod je indijska vlada zelo vzmemirjena. V več primerih so bile angleške žene m otroci umorjeni aH pa zlostavljeni. Ker je položaj zelo resen, so bil vsi vojaški dopusti preklicani. V Pešavarju so se nemiri obnovili. Podrobne vesti c teh dogodkih manjkajo. Tudi v Bombavu je položaj zelo resen. Vsi prostovoljci so bili mobilizirani. Angleško sredozemsko vojno brodovje je prejelo povelje, naj bo pripravljeno za odhod v Indijo. Bulsa, 26. aprila. A A. Na shodu v Har-vadi je Gandhi raztolmačil svoje nove načrte o crvihii neposlušnosti in napovedal, da bo treba med drugrn zaseči solne zaloge vlade v nekaj dneh. Bopodkar, bivši član zakonodajnega sveta v Bombayu, je bil are tiran radi kršitve solnega zakona. Znižanje davkov v Franciji Pariz, 26. aprila. Zbornica je po celo-nočni seji davi ob 5. e 460 glasovi odobrila program o davčnem znižanju. V letu 1930. bodo znižani davki za 15, leta 1931. pa za 1.8 miljard frankov. Zbornica Je istočasno sprejela določbo, e katero se ukinja prednostna glasovalna pravica prioritetnih delnic. Smrtnonevarna nezgoda slikarja Sterleta v Londonu Banska uprava je včeraj od našega poslanika Gjurića v Londonu sprejela brzojavko, da je tam neki motocjkllst povozil slovenskega akad. slikarja m znanega portretista Frana Sterleta m ga nevarno poškodoval. Umetnik ie pred tedni šel na daljše popotovanje in tudi mi smo objavljan* njegove živahne opise s Korzike, kjer je bil gost konzula Flacha, odkoder je šel v Pariz m je pred kratkim dospel v London, da si ogleda iugoslovensko umetnostno razstavo. Prurabljeni umetnik ie postal žrtev velikomestnega prometa, a upamo in želimo, da bo njegova krepka natura premagala nevarne poškodbe in da se zopet zdrav vme v svoj atelje. Ljubljana, 36. aprila. AA. Kraljevska banska uprava t Ljubljani j je prejela brzojavno I obvestilo na-šega poslaništva v Londonu o tem, da se Je akademski sl'kar Franio Sterle težko ponesrečil. Nesreča se ie pripetila pri vožnji z motoc;klom. Stanje ponesrečenega slikarja Sterleta je zelo težko. Ponesrečenec je bil prepeljan v londonsko bolrmco. Samomor v Dravljah Ljubljana. 36. aprila. I>avi je bila policijska direkcija obveščena, da se je v Dravljah obes:la neka ženska, ki so jo našli igrajoči se ot«roci visečo na nekem kozolcu. V Dravlie se ie nato odpeljala pol:ciiska komisra, obstoječa iz zdravnika dr. Avramoviča in dežurnega uradnika g. Floriiana. V nbesenki $n spoznali 66"letno posestnikovo in mizarjevo ženo Marjeto Trampuževo iz Draveli 125. Trarrrpuževa ie bila že dalje časa preje potrta in zmedena in zato ;e nabolj verjetno, da je dejanie izvršila v dirševni zmedenosti. Policijska komisija je ugotovila, da gre za samomor, na kar so truplo pokol-mce na žHto svojcev prepeljali na njen dom. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes nI poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.75, Berlin 13.50, Bruselj 7.8915, Budimpešta 9.885, Curih 1095.9, Dunaj 796 72, T»n-don 274.87, Nevrvork 56.41, Pariz 221.7, Praga 167.46, Trst 296.25. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 36. april* 1M0 Stev 95 Skavtski teden v Ljubljani Jutri se prične v LJubljani skavtski teden v korist zgradbe skavtskega doma — Zanimfve skavtske prireditve Ljubljena, 35. aprila. Skavtiiem, katerega dufcevni oce in inicijator je lord Baden Powel. f*> je zlasti po svetovni vojni po vsem svertu močno razširil. Dandanes obstojajo močne skavtske org&ni-zacije po vseh driavah razen Italije, štovilo članstva in prijateljem ^kavtiama pa se vedno ^arasca. Zlaeti mladina hiti pod »stave Te organizacija, ki ima na ovojem praporu napisano: Nazaj k naravi! Tudi v naši državi je zanimanje za «kavti- *tike in posnetki iz skavteknfla življenja, ta-borenja na prostem, akavtskib nastopov, vaj itd. Razstavo krase lepe zbirke spominskih posnetkov in slik. pv*vpc;d so pribiti plakati s simboličnimi »kavtaki m i narek! in zakoni. Poseben prostor j* rezerviran za kompletni šotor za štiri osebe. Iz nje?« je raavidno, kako udobno si znajo praktični skavti v prosti naravi urediti življenja. V oddelku zu pioniretv.-v so razstavljene lopate in vrvi ter in ščiti. ZpIo lep le oddHf>k. v k.it^r^m so zem po vojni splošno naraščalo, vrste skavta? so !*p začele množiti. A' Sloveniji je nastala prav močna organizacija, ki se pridno udejstvuje in katere število stalno narašča. O skavtekem gibanju v Ljubljani in v Slove-niji smo še večkrat poročali, to pot pa pri-obcujemo podrobnosti bogatega programa skavtskega tedna, ki ga priredi odbor za zgradbo skavtskega doma v Ljubljani. Skav-tska organizacija je namreč seoaj že ia'\0 močna, da potrebuje svoj lastni dem, za katerega je zbrala že nekaj prispevkov, upa pa, da ji bo tudi javnost priskočila na pomoč. Skavtski teden se bo vršni od 27. aprila do 4. maja. Otvori se s slavnostnim sprevodom po mestu, ki bo v nedeljo dopoldne izpred zbiraliSea na velesejmu. od tod krene povorka po Gosposvetski in Dunajski cesti, po Tavčarjevi ulici na Miklošičevo cesto, čez Marijin trg in VVolfovo ulico na Kongresni trg, od tu pa zavije v šelenbur-govo ulico in po Aleksandrovi cesti skozi Tivoli nazaj k paviljonu. Slavnostne povorke se udeleži step ljubljanskih skavtov, prt čet izvidnikov in dva kola plantnk v krojili V slavnostnem sprevodu bodo nosili skavtske prapore, zastave in druge embleme. Takoj pe povratku bo slavnostna otvoritev skavtske razstave v i«vilionu >L< na ljubljanskem vplesejmu. ki ga je skavtom začasno prepustil Higijenski zavod. Razstavo bo otvorila banica ga. Serneceve kot pokroviteljica skavtskega tedna, slavnostne otvoritve se pa udpložp tudi (»odoan dr. Pirk-mayer. pomožni škof dr. Rozman, zastopniki Sol, raomih uradov in organizacij. Skavtska razstava V paviljonu >L< eo skavti priredili originalno razstavo. Vi je verna slika vsega skavtskega življenja. Razstava je prav pregledna, vsebuje bogato skavtekr> literaturo, podrobno je prikazan ustroj skavtsfce organizacije. Razstavljene so številne revije, ki jm izdajajo raaaie skavtske organizacije sveta, dalje kroji in Šotori, zbrana ie vsa posoda za kuharrje, orodje za pionirstvo. zastave in drugi predmeti, ki jih rabijo skavti za signaliziranje. V posebnem oddelku je gozdna oprem«: rogovi, loki. pSiee. sekire Scenograf o Bravniearjevi operi Ljubljana. 20. aprila. V opepnera gledališču so začeli e orke-s^taiim vaiami rzvirne operne iarse našega skladatelja Marije Bravnićarja. Orkester, še boji pa pevci in pevke, morajo premagati nemalo težkoč zaradi svejevrstnosti kom-peašcije. Zlasti težite so pevske vloge zato. ker pride v njHi do veljav« največ tako-zvan recftatjv, ki zahteva prvovrstnega, tu-tiniranesa pevca. KJjub temu so se v opere lotfti študija z vso vnemo rn ljubeznijo, tako da bo mogoče deJo po sedanjih cbspozi-erjah vprizoriti že 10. maja. los prijaanosri $e daj našemu uredn.ku inscenator prof. Vavpotič zanimiva pojasnil a, kako si je zamrsKl scenerijo. Spočetka se nisva strinjala z režiserjem, Je dejal prof. Ivam Vavpotič. zamislila sva si pač vsak po svoje Cankarjevo »Pohujšanja v dofen ŠentflorjaTrski«. Zlasti za drugo dejanje sva si bHa rtasprotna. Potem sem se seveda podredil režiserju kot važnejšemu faktorju pri vpriizjoritvi opernega dela. Zamislil sem si inscenacijo čisto ekspresivno, ker se mi zda, da je taka tudi rrurzrka, režiser pa je mnenja, da je treba pri vpri-zoritvi Cankarjevih del vp» jzoi&i to, kar je Cankar v svojfh delih povedaJ aii hotel podati. S teza stališča sem d potem inscenacijo "zasnoval realrstrčno m simbolično. V prvem ddarmi predstav*]a scenerija »šprspurgarsko« gostilno, ki pa m morda kaica na-a kjrnečka adi hubloansfca gostilna, temveč maku i feSCdiiufra gostima splošno, kakršne so po vsem svetu. Predstavlja milje maAoflneščansfcega žtvHfra. Zarništ&eno je vse nekako gogoljansko (Revizor). Kot simbolizem se bodo v prvem deriariro že prika-aovaie m zopet fcgvijafe na steni rffije ter sv. Jorn. Drogi mjotrvt so vsi v voJutafc, kar naj sfaKJoHiira pottaMSt rn navado. NaSboli razgibano je drogo delani«, zato le taci scenerrja močno razsrfbana, z dana-VBČuuti anftanjt Na steni oe bodo vfcfeftc drugi j>raklični predmeti, iiocim so v kuhinji razstavljeni veliki kotli za kuho itd. Lep je tudi oddelek, ki je verna kopija taborskega življenja. Okoli taborskega ognja sta dva šotora, spredaj pa skavtski drog z emblemi. V posebnem prostoru so razotavljeni skavtski prapori, emblemi in totemi. Originalen je velik totem, ki ga je izrezljal slikar in kipar Pengov. Drugi oddelek zopet nudi pogled v aprovizacijo, v tretjem je salouska ekavfcftka »oba Njej nasproti je razstavljena skavtska topografija. Na posebnem stožcu so razobešena skavtska odlikovanja, planinke pa imajo tudi rezerviran prostor. Poleg skavtskih ličnih rodnih del je oddelek vodnih skavtov. Razstavili so velik čoln in druge predmete, ki se rabijo na vodi ali pri prehodu čez njo. V zadnjem času se je namreč osnoval tudi posebni oddelek vodnih skavtov. Razstava je v splošnein zelo posrečena in pregledna ter nudi res zanimiv pogled v žitje in bitje nasib skavtov. Občinstvu priporočamo, da gi jo ogleda. Druge prireditve V nedeljo popoldne bo na igrišču TKD Atene pod Tivoli jem več skavtskih prireditev. Vršil se bo turnir v odbojki, na katerem nastopijo Sokol T. in II., skavti Ljubljana in najbrž rudi reprezentanca II. drž. gimn. Skavti bodo imeli večji javni nastop v Ljubljani, metab* bodo laso in sekirica, pokazali nam bodo skavtsko signalizacijo in razne bojn^ igre. Mod tednom se bo vršil v Unionu ping-poug turnir istočasno pa tudi šahovski turnir za skavtsko prvenstvo. Zaključek slavnostl Skavtski teden bo zaključen s slavnostno akademijo, ki bo v soboto 3. maja ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi resti. Na sporedu so koncertne točke, pri katerih nastopijo konzervatoristi in skavti, vrstili se bodo šaljivi prizori in slike iz skavtskega življenja, recitacije itd. Teb prireditev se udeleže tudi divizljonar c^neral Tripković, ban inž. Sernec. župan dr. Puc, •zastopniki raznih uradov, korporaeij in društev. Vrlim skavtom želimo obilo uspeha. sence rodoljubov iz doline, kakor prihajajo k .lacinti. pohištvo je Tazmetano, največje efekte homo pa v tem dejanju dosegli z re-fJektonji in lučjo. Lučmi efekti bodo pri&M do veljave tudi v tretjem dejanju, ki predstavlja vet;ko raiakošno dvorano. Napravil sem tudi načrte za vse kostume. Ra?«n luksuzne .Tacintiine toalete so vsi drug^' kostumi groteskni. Niso torej kmečki tini. kajti CankaTjevi tipi so tu malomeščan-sk. Notar predstavlja paragrafarstvo. mesnat ie predstavnik duhovn&tva, Dacar uradnika itd., torej rrniloime/^čansbi trpi, kakršnih ie po vsem svetu dovolj v m a lome-scanstvu in imajo nekako splošno veljavo. Prva repriza „Norme" v Ljubljani >Norma< že pred 33 leti v Ljubljani m zanimala in, kakor je pokazala zdaj nj^na prva repriza, zanima danes še manj. Gledališče je bilo slabo zasedeno, diJaAko stojišče skoiaj prazno, večinoma poslušalcev je ostala hladna in aplavz je bil tako medel, da so mogM solisti po vsakem dejanju skoraj po siti le enkrat pred zastor. Po zadnjem dejanju p« se je publika naglo odstranila. Vzfcc temu, da je uprava sama že pri prvi reprizi izpustila pred zadnjim dejanjem se je predstava vlekla, da so se ljudje borili proti dremavosti. Ta laSka glasbena romantika z naivno melodiko izpred 100 let je pač zastarela in tem manj učinkovita na modernega poslušalca, ker se euti, da noben solist za svojo partijo nf navdušen. Ga. 7. ftpeharieTa trna velik glasovni materijal, ka«> muzikalno posebno inteligenco in tehnično ananje. ki zmaguje rudi kolora-toma meaia: vendar njeno perje ne izražava toplote resničnega občutja ter včasib ooeša. Zlasrti t z*4rljorrhačega Prijatelja f, kot visofcošolec k> bil pa reden so-trudnik »Ciublianskega Zvona< in =Slova-na<. leta 1006. je pa v Pragi izdaJ svoie pesmi ^Zapihal ie jug«. Obenem s pesmimi je pa iel v našem listu in celjski »Domovini« objavljati zlasti za Slovenski Štaier aktualne članke o narodno - prosvetnem delu. Zaradi kritike vzgojne metode na srednjih šolali je bi! v osmi sofi Izključen in .ie leta 1901. maturira! v Ceiju kot priva-tist, potem je pa Sel na Dunaj na medicinsko fakulteto, vendar je pa še po odsluženem enoletnem vojaškem roku vstopil leta 1905. kot urednik k celjski ^Domovini*. Naslednje leto je bil že uredn:k novoustanovljenega glasila Narodne stranke za štajersko, tednika »Narodni list«, ki ga Je vodil do svetovne vojne m si s svoflmi članki pridobil na?večje zasluge za aairodno in politično usmeritev štajerskfh Slovencev, zlasti mnogo uspenov je pa izbojeval v boiu proti nemskutarstvn. V vojni je V. Spindler kot rezeTvni oficir redno sodeloval v našem listu fa zagrebškem *Pokreru« in zato živel v t rami nevarnosti. Ob prevratu je kot tajnik Narodnega sveta rzdaial --Glasnik Narodnega sveta v Celju«, ob Novem letu 1919. je pa začel trikrat rra teden pošiljati »Novo Dobo« v svet. a leta 193?. je prevzel uredništvo mariborskega ^Tabora', sedat pa red^o in marljivo sodeluje pri »Mariborskem Večerniku in »Jutra«. Kot urednik v Celju je Spindler ustanovil ljudsko kntfžmco« s poljudno-znanst-venimi spisi ter izdata! koledarje za kmečko ljudstvo. Vedno solidni,^ pošteni vi do skramlh sil požrtvovalni delavec je znan sirom Slovenije in ima mnogo dobrK.i prijateljev, katerim se pndntžujemo z iskreno želio, da bi naš jubilant še dolgo čil ta zdrav užival skromne sadove svoje bogate setvr. Koncert A* šublja G. Anton 5rtjbelj. bivši član naše ljubljanske opere, je bival dolgo vrsto mesecev v Ameriki, priredil tam za svoje rojake m z* širšo amerikansko publiko izredno veliko število koncertov, seznanjal tam-k&jjne ljudi s slovensko narodno in umetno pesmijo, se po plodonosnem svojem pevskem delu vrnil v domovini ter včeraj v Filharmoniji priredil koncert. Ta je obsegal štiri dele: 1. Zamorske duhovne pesmi, 2. Indijanske pesmi. 3. nadaljevanje zamorskih duhovnih pesmi m 4. zamorske narodne pesmi. V Ljubljani smo imeli že nekajkrat priliko slišati te vrste amerikansko muziko, zlasti ga. Lovšetova nam je nekaj teh stvari zapela v lepi izberi in na najdovrs^nej^i način. Obetal se nam ie tudi originalni zamorski pevec Pavel Robeson, ki sem ga ravno te dni slišal po radiu is I^ndona. imeli amo zamorski kvintet, «lišimo takih pesmi vsak dan nebroj na gramofonskih ploSčah, v radiu itd. itd. R či je treba, da smo »e s to vrsto amerikanske muzike se-Tsna-nili »icer dokaj pozno, da pa za r*as sedaj to nt več močno privlačna novost. Vse te dubovne in narodne zamorske pesrm. v prireditvah mnogoštevilnih več aH menj srečnih črnih m berfh komponistov so si silno podobne, so po svojih oblikah enostavne, po svoji harmoniki enolične, nebo-gate. ritmično precej dražljive, daei nikakor tulic«*ani, verni duševnoeti ie davno od »bele« civilizacije podjarmljene zamorske du&e. Pristno »zamorskega«, afriškega je v tej muziki malo, ravno tako tudi ni indijanskega mnogo v treh pesmih, ki smo jih slišali. Vse pa se odlikujejo po čezmerni sentimentalnosti, ki je menda t Ameriki tako aelo priljubljena. Ni»em strasten nasprotnik zamorske muzike, kajti obogatila nas je z novimi harmonskimi kombinacijami, z interesantnim i ritmi, z novimi plesnimi oblikami itd., ampak vse to naj bi bilo le kvas, ki naj bi dvignil m oplodil že nekoliko sterilno ev ropsko glasbeno ustvarjanje polpretekle dobe. To se je tudi zgodilo. Skoro vsak moderen večji ali manjši evropski muzik se je okoriščal s tem blagom, končno pa v novejšem času že opažamo resen pokret od te muzike v stran in vrnitev na domača tla. Vendar smo g. Sublju za prinesene zamorske in indijanske pesmi hvaležni, če nas drugega ne bi naučile, tedaj vsaj to. da je umetniška cena našega domačega blaga neprimerno višja. Zlasti četrti del šublje-vega programa spada, brez zamere, nekam bolj v kabaret, kot na resen koncertni oder. Ni *e mesec dni, ko sem take in slične pesmi slišal v ponoćnem lokalu praške Lu-cerne le s to razliko, da jih jo tam pel resnični zamorec G. Subelj je te oklepne da-kapo številke spremlja! še % obrazno igro. s kretnjami rok in telesa, z ne baš koncertnim ijspremrajanjem glasu ter seveda pri publiki, ki jo resna muzika ni še preveč degenerirala, dosegel za žel j en i gromki uspeh. Zdi se mi, da je g. pevec svoi prijetni glas od tedaj, ko je zapustil našo opero, močno okrepil, ga prav dobro posti ral, ugladil, izšolal in moramo vsi od tega g. zublja šteti med odlične pevce. Pri klavirju ga je spremljala v zares umetniški igri gdč. Maric« Vogelnik. Oba umetnika »ta prejela veliko cvetja in zelenja, sta morala dodajati ter sta nam na tak način pri redila Živahen m ljubezniv glasbeni večer. —č. Iz gledališke pisarne Drama 0 pas ar jamo na nocojšnje reprizo vojne drauip >Konec potir v ljubljanski drami-ZaČetek predstave je točno ob 20. uri. Zasedba ista kakor pri premijeri ko je dosegla ta drama najlepši usp*>h. Predstava *e vrši za abonma reda B. Zadnja rpriaoriter patijonak** igre L N. R. 1. v letošnji a^^zoni bo v nedeljo, dne 27. t. m. popoldne ob 15. url v ljubljanski drami. Ker je ta predstava predvsem namenjena podeželskemu občinstvu, v.>ljajo znižan«1 dramske opiop. Tzrerno pa prosim-^ vs^ obiskovalce da *i kupijo ,wstopni>^ Že v preprodaji dopoldne v operi, da ne bo pn*d prodstavo prevelikoga navala na blagajn^. Zanimanje jr veliko. >Vdova Roslinka-c v ljubljanski d:-nmi. Prva Mošnja vprizoritev te izvirne Golarje-vp narodu."1 igr* bo v nedeljo 27. t. m. zvp-cer ob 20. uri. Naš dramski ansambel bo po svrš>tku l^tošnj^ dramske sezone napravil vpfrjo turnejo po naši kraljevini in bo v raznih mestih igral tudi Oolarjevo >Vdovo Rcšlinko". Zato je to delo letos nekoliko prerežirano, deloma tudi na novo zas^d^no. Med dejanje se jp vpletlo mnoge več potja, nastopi pa tudi eden najboljših slovanskih harmonikarjev « chromatično harmoniko, ki je na raznih tekmah na ljubljanskem vele-sejmu dobil prvo nagrado. Tafco bo to delo letos prvi? v foHclorskem oziru precej lopo-polnjeno. Za predstavo valjajo znižano dram-skr cenp. V ponedeljek igrajo Jadra naši v drami narodno igro Manirp Romanove »Prisega o polnoči«. Opera Trprem*mba opernega repertoarja-. Ttadi obolelosti in drugih zaprek Jp potrebna cOed^ra izprpmpmba oppmega repertoarja, kar naj blagovolijo vzeti obiskovalci blagohotno na znanje. Dane« v soboto dn» 2fi t. m. se poje Weinbergsrja S v a n d a d u -d a k c z g- .Tanjom v naslcA-ni partiji. Komično basovoko pa-rtijo >vraga< poje g. Bp-tetto. Dalje nastopijo: ga. Policeva. ga. Thierr\-. gg. Kovač, Rumpel. Mohorič. Dre-novec, Simončič in drugi. Predstava *p vtši" za abonma P. Jutri se poje »večer Jon. Strauasa opr-reta > C i g a n baron< z ga. Polioevo in g. Marčeoem v glavni partiji. Dalje nastopijo: ga. Ribičeva, ga. Balatfcova, gg. Povhe, Janko, Peček, DTenovec, Simon Či?. Erklavec in drusri. Predstava se vrSi izven abonma pri J arifcaaft cenah. ŠENTJAKOBSKI OLEDaUSKF ODER Sobota in nedelja na Šentjakobskem odru. V aoboto. 26. aprila vpnzori rtantjl kobski oder desetič in zadnjič v tej auaoni krasno veseloigro »Revna, kakor cerkven* vaj&c. Dejanje je izredno ljubko in humor pristno prisrčen. V« posetnild so bili f vpriarn^rtvijo zek) zadCArorjni. Naj nihče ne zssnudi prilike, ogledati si ladnlo ^redstavo te veseloigre. V nedeljo 27- aprila grp petič preko odra veleaabavna veeelolgra Ognjenike poma fivljenskih ekcaplozij in zelo posrečenih situacij. Igra je izvrstno na&tudi-rana in so se dosedanji posetnnu temeljito nasmejali. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. KOLEDAJt Danes: >^bo:a, 36. aprila 10^0, IratnhVall Kic:, pravosla/vro: 13. apnTa. Artenon. Jutri: NedeJeja, 37. aprtia 1030, praA^vsUvir 14. aorita, Overi. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Konec pod R. Opora: Svaoda doda*k. D. Kine Matica: Valček fabeam. Kino Idea)- Vražji Rudi. Kfno LJuMjanskf dvor: SiidacaJ«. len. ŠentjaJtobak] gladališM oder: Re-.-rva kaico*oc jc Tiajtna. Kino L4ubQa«rski dvor; SndanskHirija<. Jutri v nedeljo dne 27. t m. «e vrV( kot izbirn** dirke za udeležence dirk v Beogradu povodom veJikih športnih manifestacij Kj. Veličanstva kralj« m aicer: Zjutraj ob S. ?tart h kolesaraki dirki pri kra 1 n« Tržaški cesti rs prvorazredna dirkače; obrat pred restavracijo >Kramarc cilj pri gostilni »Ku-iarc km 4. TržasVe ceste. Ob S.io kol^arski start istotam zs jupiorje (km :10). Ob 14: medklubski motocikl isti 6n i >kilompter Lance« v Logaškem drevoredu km 27. do km SO Razpisane dirke »o strogo obv^ne za v*«=» tekmovalce, kateri se žele udeležiti športnih prireditev v Beogradu dne 4. maja t. 1. Po končanih drrkab bo sestavljena v restivr. »Kra mar < konen ovpI ja\na startna lista. Skupna seja odbornikov >riirije<, »Trijlav-skega< in »Ljubltanskp^a Pododbora c v nedeljo 27. t. m. ob 16. pri >Kramarju< t Logatcu. Drevi ob 13. sestanek motocikli«1*r>v in kolesarjev v klubskih prostorih >Iliriicu Tlirije: ob 9. Natakar : Rpka t, Dolinar. ob 10.^") Slovan : Orafika g. pevalek, * 15. Dirija TI : Primorje II g Cimpermao, ob 16.30 Ilirija I : Primorja I zunanji ^vlnik. Stranska sodnika za glavno tp-kmo gg. Mah-kovec-Ozernv. — Tajnik. Pobijanje živinskih kužnih bolezni Beograd, aprila. AA. Minister za kmetijMvo je na podlagi čl. 3, rn 42. zakona o rx*BJanju žrvirrskib kuc ^zdal ukrepe zt čim uspeAneJšo borbo proti kucam. Obenem ie predpisal razne ka^nn proti kršiterjefln teh določb. Vsi ti r^^dpisi se naslanjajo na §111 zakona z dne M. junija 1938. Pjedor>: so dostavljen^ \-sem rxKirocnuTi oblastvom, veterinarjem rtd. rn jih bodo ntorala obla-stv"a dosta^ti tudi sirŽemu občinstvu, slasti v nvea s rx>buarnern boigiinij pri ovcah. Stev. 05 »SLOVENSKI N ARO D«, dne 26. aprfla 1930 Mine, ki pero Ljubljano 75 in 150 Vas Bezovik pri Hrušici je rupublik pamHveka umazano LJubljana, 26. aprila. To vexlo ljubljanske gospodinje, pa tudi gospodje, posebno samci, da pridejo perice z vozički vsak ponedeljek po perilo nekije iz ljubdjantske okolice, ne vedo pa nobenih podrobnosti o teh brhkih dekletih. Še sanja se jim ne, da so to bezovLške Mine, ki ope-neio penio skoro vse Ljubljane. Zakaj so bezovLške in zakaj Mine? Bezoviške so zato, ker so iz Bizovika pri Hr ušici, Mine so Pa kar tako. kakor so vse natakarice Mic- a peric, v kateri se pere že od ljubljansko perilo solnce beii. Ce takole pr$i in je perilo razprostrto po travniku, se najbolje pobeli. Veste, zemlja izvleče vse. — A tako, zemlja! Človek se \edn; kaj novega nauči. Perce imajo periinike, pri t njene na določenem krajo. Vsaka hiša ima že tradicijo-nelen kraj, kier so prale že vse generacije družine m bo pralo *e kdo ve koliko generacij. Poleg perrlnika je še ki opica in mizica za meacanje rer:!a. Zraven stoji že ke. To ime jim menda najbolj pristaja in pravijo jim Mine, čeprav so med ndimi tudi Micke, Pavle, Malke, Francke m morda celo Sonde, Fride aJi Nadke, saj veste, Bizovik je blizu mesta In bezovi%e Mine so tudi rade nobel. Kaj bi bilo, če bi ne bilo Bezovika? Kdo hi pral I4uWjančanoui umazano perčk>? Toda bog je modro ustvaril ta malo grbasti svet. Ribnico je določil za suho robo, Bezovik pa za perice, Bezovik je namreč vas, kjer vse, kar je ženskega spola, peTe perilo. Vse, staro in mlado tu pere že stoletja, fei najbrž bi ne mogli govoriti o beli Ljubljani, če bi ne bilo bezoviškrh peric Magistrov avtobus te pripelje izpred Mestnega doma do Bezovika v pol uri. Na glavni cesti izstopi" in imaš še 10 minut hoda po poljski stezi, da prideš v vas. Ce je ravno sreda, si lahko ogledaš vse perč-ec. To je pralni dan. ko so vse pri perimi-kih ob Potoku- Potok je važen Činitelj v tej storiji, zato pa moramo popisati pred pericami. Bezovitfka dekleta in žene pravijo vod:, ki teče vijugasto skozi vso vas. Potok. Ta Potok je res potok, toda izredno zanimiv potok. Takega menda m" nikjer drugod. Narava ga je speljala po dolinici in Polju kakor najboljši inženjer. Tako, da so pradedje Bearcvičanov, ko so prišli v te kraje in so ga zagledali, refrli; Ta kraj nam Je bog nameril, ob tem-fe potoku bomo se-zšdaJi hišice, mi bomo hodflj na delo, naše žene rn dekleta bodo pa prale perilo Ljubljančanov ob tem-le potoku, ki je kakor ustvarjen za perimike! Tako se je zgodflo. Kdaj? Sam bog ve. Neka stara perica je dejala, da je že njena stara mati prala perilo in da so bezovr.štke Mine prale že takrat, ko so Humi (rekla je »Humi«) s svojimi korrji besneti po Bezoviku. Vas Bezovik šteje okoli 130 hio, in tO so same lene, snažne hiše, udobno opremljene, nič siromaštva in bede ne opazš v njih. Vsaka ima lep vrt z drogovi in kozolcem, kjer suše perilo. Zakaj so hišice tako čedne, ni težko uganiti. Gospodmtie so perice, snaga jim je v krvi, ko operejo mestno aospodo, se sprav jo nad svoj dom. Možje, gospodarji m njih sinovi so pa skoro vsi zidarji in tesarji, ki so vsi zaposleni na stavbah v mestu. Grurrtarjev je v Berzoviku maJo. pet ali šest, vsi drugi so zrdarji In tesarji. Med tednom najdeš ob Potoku $to peric in če imaš srečo, srečaš enega ali dva možakarja, ki peljeta drva ali seno domov. Torej republika peric Ustavimo se pri prvi skupi nt na dole-nCem koncu vasi. Mlada, brhka, vsa cvetoča perica kaže svoje zdrave bele zobe m nam razlaga, kako gre njen posel. V ponedeljek nalože že oprano in zlikano perflo na vozove in ga odpeljejo v Ljubljano. Voznik ustavi pri Mencingerju aK pri Per-danu, kjer :ma(K> perice shrandene vozičke, s katerimi odpelje vsaka svoj del strankam in hkrati pobere njmazano perilo ter ga z v fizičkom zopet odpelje k Mencingerju ali Perdanu. Velikii vozovi, ki pridejo v LlubSano, že zgodaj zijutraj, gredo zopet domov in se vrnejo po umazano perilo šele pod večer. V torek že začne »žehta«, kuhane e perite v kotlih, v sTedo pa perejo v Potoku :m belijo na travnikih, v četrtek tudi Še in včasih še v petek. Že oprano se med tem susi. Čez soboto in nedeilo je vse posušeno, če §e lepo vreme, če je pa dež, pa kar mokrega pripeljejo v ponedeljek zopet v Ljubljano. To je dnevni red beznvi$kih peric, ki je v veljavi že sto in več let — Kako se more perilo beliti na trav-niku. če ni solne a in dežuje? Bil je namreč oblačen dan in dež je pr- m. — Vj mestni ljudje nnsjite, da samo voziček in dva al j trije škafi s perilom. Takih perišč je ob Potoku skozi celo vas v dolžini več nego 1 kilometra do hriba, kjer začne Graben. Graben je del potoka v hribu, kjer so studenci. Tu je voda tudi ob največji sn^i. Poleti vsahne Potok v vasi rn perice moralo prati daleč gorj v Grabnu. Vse so v škomjjh. kakor Rusinje, spo-drencane, vedno dobro razpoložene m hudomušne. — Zakaj rmamo škornje, Da nas imajo fantje rajši! Gremo naprej, perišč m" konca- Sredi vasi jih pere kar deset na enem kraju. — Kje imate pa dedce? — Dede j zidajo m ctrnprajo, takole majhni že nosijo malto; da, da Bezovci so tiči! — K3e so pa tiste, ki z apnom perejo? Tistim, ki si bodo ogledali Bezovik in bez o viške Mine. svetujem, naj ne govore preveč o apnu m kloru. Pri teh besedah se Mine strašno razburijo. — Apno, ja, apno, tu pogllejte, mJo pa bukov pepe! in pa delo m trud, to je naše apno. Saj ni vredno razburjati se, mestni ljudje ne vedo, kako se pere. Saj ie že preneumno, da nam očitajo vedno tisto apno. Me že vemo, kako je z apnom. Pralnice, Pa tisti »žajfasti« agenti so sprožili, da peremo z apnom in belimo s Morom, Se ma-tramo in delamo, kaj ne veste, da jc v Bezoviku vrag delo stresel, pa nam še očitajo, da peremo z apnom. Tega ne vedo, koliko potrpljenja je treba, ko pridemo v po-nedeJjek v mesto. A perica, reče gospodinja in zaviha nos. rn nima časa za nas, pa ie nabruli nas. — Pa nam pokažite kotle, smo jhn prigovarjali, kajti kadar nanese pogovor na apno, se tudj bezoviške perice težko pomire. Vsaka hiša ima kotel za kuhanje perila, navadno je v veži, nekatere imajo posebne zidane pralnice. — Le pogled te, najprvo razberemo perilo, boljše od plavega itd. Eno gre v žehto, ko je namočeno, drugo kuhamo v kotlu. Drva kupujemo, nekatere jih prineso na hrbtu s hriba. — Pa kako gre vaš posel? — Slabo, vedno slabše. Stare so še vse perice pos-taile ob perilnikih, bogata pa še nobena. Precej peric je že nehalo prati V mestu je vedno več strank, ki same perejo. Včasih smo pa še pleničke prale. 0, ti agenti z »žaflfo«! Ti so vsega krivi, pa pralnice v mestu, kjer pa poznajo klor . . . Pik. pok. pik, pok. odmeva v hr bu bezoviške Mine se smejejo in Šalijo ter udarjajo v taktu po peTilnikih, da jih je veselje gledati. Nad njimi v kapelici pa stoji sv. Miklavž, ki je njih zaščitnik. On prosi v nebesih za vodo in sv. Petra, da pericam preveč ne uide po vodi. To pa vedo Ljubljančani, da jim včasih kaj voda odnese, kadar pripeljejo ob ponedeljkih pet robcev namesto šest. Ce jim dosti uide po vodi, tudi ne vprašuj preveč, če prideš v Bezo-vk. V šoko pa hodijo bezovi'kj otroci v Hrušico, kjer Kh pa ne oče prati perila, temveč učitelj jhn takoj v začetku leta pove pesmico, ki se jo morajo naučit; na pamet m ki začne z verzi: Pridne perice. da bi se naučile rod; oprati svofle srce. Na hribčku nad vasio Je cerkvica, kjer bere šentoeterski župnik vsako nedeljo mašo in kjer bezoviSke Mine pero svoja srca, da naslednje delavnike lažje operejo Ljubljano. Spominjajte se slepih! Kot 75. oder in kot 150. predstavo vpri-zori dramska sekcija J NAD »Jadrana« v ponedeljek, 28. t. m. v ljubljanski drami oderako delo naše Manice Komanove »Prisega o polnoči« pod pokroviteljstvom »Ju-goslovenskega narodnega ženskega saveza«. 75. m 150.! Števili sta jubilejni, dolžnost nas vseh, posebno zavednega ženstva je, da prisostvujemo delu naše narodne umetnice. Razveseljivo je dejstvo, da so se tudi gg. Jadranaši, cvet akademske omladine, odk> čiK za ta igrokaz; s tem so podali nafi Ma-nici novo priznanje. Narod je bil s tem delom povsod zadovoljen. Kritika je bila najugodnejša in ni je individualne ocene, ki bi zamogla za-temniti gloriolo tega pona.ođelega deda- 75. in 150.! Manica, čestitamo Ti! Dvignila »i zaklad iz nevidne skrinje — narodne duše — a Tebi lastno izvirnostjo in spretnostjo. Koliko dobrega si storila s svojo »Prisego«! 75. in 150.! Pomisli, dekle, koliko src ad razvedrila, koliko mošnjic napolnila m tolikim si neposredno pomagala! In naj porečejo, da ne zna slovenska žena pisati! K temu je treba le duše, volje in talenta, kakršnega ima naša. Manica! živela gorenjska dečva! Napiši še kaj pametnega, posezi globoko v Grinjo in dvigni spet kaj pestrobarvnega. Tebi, Manica, gre to od rok, čeprav ne nosiš klobuka. Zavihaj si visoko rokave in kopiji! Pa na svidenje nas vseh v ponedeljek v dram?! Maša Lamutcva Privatne otroške negovalke Vzgoja sester pred prevratom v naši državi ni bila razvita. Naš slovenski narod pa tudi jugoslovanski narod ni imel svojih lastnih sester, ki bi v privatnih ustanovah in družinah našega ljudstva negovale in vzgajale otroke v slovanskem duhu. Navezani smo bili na tuje sestre, ki niso razumele in ne morejo razumeti nade ljudstvo in naš narod tako, kakor ga moramo razumeti mi sami. V Ljubljani v omislimo, da dekle z 18 leti, ki konča ta 6 mesečni tečaj zvezan z malimi stroški z ozirom na bodočnost in prejemke, da dobi mesečno 700—800 dinarjev plače, prosto stanovanje, hrano in we drugo, zato lahko rečemo, da je eksistenca sijajna. Pogoji ca Šolsko EBobrazbo za privatne negovalke niso tako strogi. Zadostujeta 2 razreda meščanske sole in dekle je preskrbljeno. Delo js pa sicer težko, vendar pa odgovarja najbolj nalogi žene — materinstvu. Tako smo torej lansko leto dobili prve slovenske otroške negovalke, ki so nam t ponos, družinam na korist kot zdravstveno kontrolni in zdravstveno vzgojni faktor. Našemu ljudstvu pa, ki pošilja v te tečaje svoje hčerke, smo preskrbeli novi vir zaslužka, ki ga hčerka v kraCkem časa doseže. 7. maja se prične novi 6 mesečni tečaj m otroške negovalke, ki stane s hrano, stanovanjem ki vso drugo preskrbo samo 4000 Don, katera vsota velja za vseh 6 mesecev in katero vsoto hčerka svojim sorodnikom v kratkem času stuzbovanja hitro povrne v mosoenfh obrokih. Proti tuberkulozni dnevi Jetika je naj zavratnejša bolezen, katera neusmiljeno divja med vsemi sloji m stanovi naroda. Njena kosa žanje med revnimi in bogatimi in nikogar med nami skoro ni, kateri ne bi imel sorodnika, prijatelja aH znanca, kateri ne bi trpel pod to boleznijo v ostrejši ali milejši obliki. Oku-ženju po tej bolezni smo vsi brez izjeme izpostavljeni noč in dan, doma in izven doma. Zdravljenje in zatiranje jetike j« težavno in naporno. Vendar pa je tudi je-tiko mogoče zdraviti in ozdraviti ter zajeziti njeno prodiranje. Treba je zato imeti le voljo in dobro izvedeno organizacijo, katera v sebi združuje vse niti proti tuberkuloznega boja in katera pri sebi zbira najširše vrste naroda, tako, da ni kraja v domovini, kateri zdravljenju in zatiranju jetike ne bi posvečal organizirane pažnje. Tako organizacijo predstavlja pri nas Osrednja protirnberkurtozna liga v Ljubljani s svojimi krajevnimi protituberkuloz-nimi ligami. Zdravljenju in zatiranju jetike mora vsa naša javnost posvetiti svojo skrb in pažnjo. Eden v tej, drugi v drugi obliki. Vsi pa sistematično in skladno, hiteči za skupnim ciljem: jetična obolenja med narodom omejiti na najmanjše število. Mnogi imajo po svojem poklicu dolžnost, da skrbe za higijeno stanovanj, mnogi morajo širiti splošno zdravstveno naobrazbo med narodom, zlasti med mdadino; mnogi imajo organizacijske zmožnosti, da vse, ki imajo v kraju po zakonu ali po svojem poklicu dolžnost zatirati razmah jetike združijo v disciplin i rano in požrtvovalno bojno četo; mnogi imajo priliko, da utrjujejo fizično odpornost, marsikdo vidi, kako slabo se pri nas še skrbi za desmfekcijo okuženih stanovanj, marsikdo ima mpiiv, da more zboljšati gmotni položaj jetike podvrženih oseb. Marsikdo ima sredstva, da more materialno podpreti protituberkuJozna stremljenja. Vsakdo ima možnost, da pri proti-ruberkuloznem boju sodeluje. Potrebno je samo. da napram problemu nismo brezbrižni. V dneh 3., 4. in 5. maja, ko sobice in zrak oživljena sipijeta na zemljo novo zdravje in novo voi)o do življenja, se w- ahcaj mora hiti ravno za britje ? (Shavin'g Sticfrc) Zato ker da zelo hftro gosto In vodeno peno, omehča v trenutku tudi najtrše kocine, ne draži niti najobčutljivejše kože ter Je nadvse Izdatno, i Cenjene naročnike v Domžalah obveščamo, da bomo z 2. majem 1930 uvedli dostavo »Slovenskega Naroda« na dom, tako da bodo naročniki prejeli list se istega dne takoj po prihodu popoldanskega vlaka. Vsled te ugodnosti vljudno vabimo na naroebo najcenejšega popokinevnJka »Slovenski Narod«. Mesečna naročnina z dostavo na dom znaša Din 12.—. Nove naročnike sprejema uprava »SLOVENSKEGA NARODA« V LJUBLJANI, KNAFLOVA ULICA 5 m g. JAKOB ŠLEBIN. DOMŽALE št 72, kjer se dobi Ust tuđi v prodaji. i UPRAVA »SLOVENSKEGA NARODA«. še po državi protituberkulozni dnevi. Njih namen je vzdramiti vsakega posameznika iz brezbrižnosti napram j etiki. V teh dneh mora vsak posameznik storiti sklep, da hoče vstopiti v organizirano borbo proti je-tiki. V protituberkuioznih dnevih imajo naša telovadna, športna, kulturna in dobrodelna društva dolžnost, da svoje članstvo v eni ali drugi obliki opozarjajo na potrebo protituberkuloznega boja. Časopisje bos primernimi članki podprlo stremljenja protituberkudozne borbe; ta dan naj dobre roke sipljejo bolnim in potrebnim tolažbe. Po domovini mora iti klic: Dajmo doci aolnca in zraka; kajti deca je najbolj ogrožena. Raz prižnic naj narod sliši poučno besedo o jetiki. Po odredbi centralnih oblasti imajo pri proti tuberkuloznih dnevih sodelovati državni zdravstveni in socialni uradi, zdravniki, šole, kratko vsi, kateri morajo po svoji službeni dolžnosti imeti interes na tem, da med narodom vzbudimo koristno zanimanje za zdravljenje in zatiranje jetike. Pri resnih zdravstvenih in socialnih problemih se pokaže globina narodove kulture. Pripravlajmo z, dr bodo protituberkulozni dnevi dobro organizirani. Osrečnja protituberkulozna trga. Gradbeno gibanje v Ljubljani Na Tržaški cesti so začeli ta teden kopati svet za temeljno zidovje dvonadstropne hiše drja. Edvarda Jem ca, zdravnika na Gortanovem trgu hiš. štev. 1. Pročelje bo ob Tržaški eesti, severna stran hise bo naslonjena na hišo Franca Jemca, južna stran bo pa obrnjena v ulico, ki gre ob objektih tobačne tovarne. Zidarska dela je prevzelo stavbno podjetje Slokan & Svetina. Na solnčnem Mirju v Murnikovi ulici so zaposleni delavci s kopanjem mehkih ilovnatih taL da se napravi prostor za temelj viso-kopritlični enonadstropni hiši prof. Al. Hro-vata. Dovaža se zidna opeka( grušč, gramoz in pesek. Gradnjo hiše je vzela v roke »Probudac, gradbena dnižba z o. z. V hiši bodo štiri stanovanja in sicer: v tleh, visokem pritličju, prvem nadstropju in pa pod streho. Temeljno zidovje bo jako močno in sob'dno, tako da bodo tudi spodnji prostori siihi in zdravi. V Ciglarjevi ulici nasproti tvornice Sa-turnus je zraslo iz gramoznih tal temeljno zidovje za Čokovo hišo. V njej bo visokopri-tlično in podstrešno stanovanje. Ta teden je bila v delu betonska plošča, na kar se bo nadaljevalo zidanje z zidno opeko. Hišo zida zidarski mojster Ivan Slokan in se z delom tako žuri, da bosta stanovanji v dveh, treh mesecih porabni. Zadaj za žrebčarno v bližini železniške proge je zrasla iz njive visokopritlična hiša Ivana Rajšpa, narednika v pokoju. Pod tem krovom bosta dve stanovanji, namreč v visokem pritličju m pa pod streho. Tu na polju bo pač prijetnejše stanovanje kakor na Zaloški cesti, koder dvigajo drveči avtobusi ob suhem vremenu oblake prahu, ki je ▼ ssdV^go ljudem na eesti in v stanovanjih. Čez dober mesec dni se presen' Raj&p pod svojo streho, zidarska dela izvršuje stavbno podjetje J. Oražem. Ob Tvorniški uhci je povečini sezidana in pokrita visokopritlična hiša zelenoškega uradnika Pavšiča. V hiši bosta dve stanovanji. Stanovanje v visokem pritličju bo čez dober mesec porabno, podstrešno stanovanje se bo pa kasneje izgotovilo. Zidarska dela js prevzel zidarski mojster Gregorec iz Mengša. V sosedni ulici bliže Ljubljani je te dni pognal iz tal betonski temelj za visokopri-tlično enonadstropno hišo ključavničarja Mirka Medena. Na betonsko ploščo, ki je ravno te dni v delu, se postavijo stene iz zidne opeke. Zidarska m vsa druga dela bodo v dveh mesecih gotova la stanovanja porabna. Stavbna dela vodi zadarski mojster Gregorec iz Mengša. Ob Tvorniški ulici je še dosti praznega, za zidanje stanovanjskih hiš ugodnega, suhega sveta- Kakor znamenja kažejo, se bo tod okob" zgradilo še nekaj večjih in manjših hiš s svetlimi, solnčnimi sobami. Taka stanovanja so pač vse kaj drugega kakor v ozkih mestnih ulicah, kamor ne morejo svetli solnčni žarki, ki so vir zdravja in življenja. V Koroščevi ulici na Selu bo v nekaj dneh porabna visokopritlična hiša gotipe Frančiške Telatko. V tej sicer majhni hiši so tri prijazna stanovanja, ker je notranjost prav praktično izrabljena. Najlepši sobe so v visokem pritličju, a tudi kletno in podstrešno stanovanje je udobno. Trenutno so v hiši zaposleni pečarji. Ko dokončajo £e sobni slikarji svoje delo, dobe stranke svetla in suha stanovanja. Zidarska dela je izvršilo stavbno podjetje J. Oražem. Sredi Kosovega polja si stavi svoj krov Iv. Smuk. V nisi bo stanovanje v visokem pritlicgu in pa pod streho. Zidarska dela so vsaj v grobem toliko napredovala da bo zidovje prihodnji teden pod streho in se stene omečejo in pobelijo. Stanovanji bosta že to poletje porabni. Zidarska dela ima v rokah zidarski mojster Anton Celarc Na Kosovom polju ob Celovški cesti ima visok opri ttično, enonadstropno hišo ključavničar Smole. Letos je poslopje povečal za dve stanovanji, ki sta v visokem pritličju in prvem nadstropju. Zdaj delajo stopnice v novi del hiše in bo tudi to d«*lo kmalu končano. Smoletova hiša je med največjimi domovi na Koeovem polju, zakaj tamkajšnje hiše so po večini samo visokopritlieu*1. Vsaka pa ima rudi lepo obdelan vrt, ki dela naselje še prijaznejše. BRE7 SKRBI. — Križ božji, že zopet ta nesrečni dopust! Vsako leto si moram beliti ž njim glavo. — Jaz pa z dopustom nikoli nimam skrbi. Sef mi ga da vedno na zadnje, za to, kje ga preživim, pa poskrbi žena. Glavna stvar. — Včerad sem zopet srečal vašo hčerko z njenrim žemnom. Kako pa je z n>ima? Ali se bosta končno vzela? — Zdaj se menda bosta, kajti včeraj sta kupila gramoion t Štren - 4 »SLOVENSKI NARO D^. dne 26. aprila 1930 Ste v. 95 Dnevne vesti — Ii dr? a m p M«. Za *efa oddelka v tobačni tovarni v Ljubljani je imenovan blagajnik mom?pots>kega skladišča v Šibeniku Peter Knežević; vpokojen je skladiščnik pri monopolskim ekladiSču soli ▼ Ljubljani Adolf Kavčič. — Iz naše vojske. Artiljerijski kapetan t. razreda Branko Tominšek je ra*zre^ei dosedanje dolžnosti in stavljen na razpoloženje voinemu ministrstvu. — Iz >Sluzbenih Novrn<. >Službeiie Novine s*. 92. z dne 24. t. m. objavljajo rodbinski pravilnik za čfenp kratjevskega doma kraJjpvine Jugoslavije in uredbo o organizaciji in delokrogu higijenskih, zavodov, domov narodnega zdravja in zdravstvenih stanic, _ >"aša drsava atrakcija s& turiste. Na Cetinju se je mudil te dni osebni zdravnik angleškega kralja Dawson of Penn. Lepot^ Č'rne goro so odličnega angleškega gosta prijetno iznenadile. Obljubil je, da pri>)>e Se večkrat v našo državo. Prepričan je , da bi postala naša država glavna atrakcija angleških in ameriSkih turistov, če bi Angleži in Amerikanci poznali nase naravne lepote, po njegovem mnenju je Jugoslavija, zlasti pa njena rivijera, ustvarjena za tujski promet. Zato je treba čimprej odkriti svetu te naravne lepote. Dr. Dawson j<= prepričan, da bo imela naša država v bodoče vsako leto na tisoče letovišča rjev iz AngMie in Amerike. — Mednarodna železniška konferenca. V Opatiji se je pričela mednarodna železniška konferenca, katere se udeležujejo zastopniki jugosloveneke. Češkoslovaške, italijanske, avstrijske in poljske vlade ter raznih privatnih Železniških in pomorskih prometnih podjetij. Gre za praktično ureditev železniškega prometa, ki gravitira na Jadran. Konferenca bo skušala najti način, kako bi se /boljšal promet. Treba bo v prvi vrsti zh.-dišati zveze med pa miki in železnicami Tako. da potnikom ne bo treba predolgo čakati na kolodvorih odnosno v pristaniščih. — Priprave za sprejem geografov r Splitu. Splitska občina se priprav]ja na sprejem ueleženrev kongresa geografov, ki bo 13. maja. V Splitu se zbere na 200 geografom^ iz vseh krajev države. — Vse podeželske odre. ki nameravajo vprizoriti igro >Prisega o polnočk odnosno tudi vsa ona društva, ki so to igro Že vpri-zorila. a jo nameravajo za bodočo eezouo vnovič sprejeti na sv \\ repertoar, opozarjamo, da si jo v lastnem interesu ogledajo v ponedeljek 28. t. in. ob 2*). uri v ljubljanski drami. Vpnzori jo dramska sekcija .IN*A1> •^Jadrana^. Vstopnice se dobe vsak dan od 3 do 5 ure popoldne v pisarni >Jadrana^, Tomanova 3 (Arena narodnega doma). Telefon 2074. — OsrednH občni zbor Slovenskega planinskega društva bo danes v soboto ob 20. v dvorani Mestnega doma v Ljubi;ani. Na to opozarja odbor, da se planinski Občni zbor ne zamenja z drugimi zbori. Člani naJ se ga v častnem številu udeie/ijo, ker zre za važne zadeve. Na dnevnem redu bo tudi volitev novega odbora. največja izbira blaga za Sport in turistko pri A. & E. SKMERNE, LJUBLJANA — Za belokranjske pogoreke so darovali še gg.: in 350. Lukič Din 1, Buzolini l>in 50, Goldstein Din b. Babic Dvn 10, Eberle Din 50, Kcnda Din 30, Schifrer Din lO, Muzejsko uradništvo Din 200, Ida Skof Din 60. Ravtar Din 10. Drago Franc Din 10, Skubšc Din 10, ZaJaznik Din 50, Jugoslov. knjigarna Dm 40, Katoliško tiskovno društvo Din 40, Dolinar Din 30, Jugoslov. tiskarna Din 100, Uran Din 10, Bat-jel Din 20. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo dr-loma oblačno in toplo vreme m da padavine niso isključene. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 29. v Zagrebu 26, v Skoprju 23, v Splitu 2H. v Ljubljani 2IX v Mariboru 20.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7a1. Poročali smo o zverinskem roparskem napadu, ki ie bil nedavno izvršen v Zagrebu na in-kasanta Roka Bedekov'ća. zaposlenega pri tvrdki ^Trgopromet«. Zvabil ga je neki trgovec v svoj lokal in ga s sekiro udaril po clavi. hoteč 2a oropat.i. Težko ranjenega Bedekoviča so prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki napeli vse sile, da mu redeio življenje. To se jim je tudi posrečilo. Rok Be-dekovič je te dni že toHko okreval, da je lahko bolnico zapustil. Tvrdka ^Trgopro-met« ga bo znova sprejela v službo. — A" mnogih deželah še vedno radi uporabljajo doma kuhano milo Gocspodiuje mislijo, da je to milo zanesljivo čisto in neškodljivo, ker za kuhanje ni treba drugega ne^o ma^t in lug. Vendar ee jo pa še bati, da b> imelo nest rokovnjaško kuhano milo preveč luga, ki žre tkanine. Tudi domača kuha pusti v milu dokaj nečistoče, pokvarjeni osUn-ki m*a zaidejo vanj in dajo perilu neugoden vonj. T^h neugodnOBti ae izognete, ako uporabljate skrbno in strokovnjasko izdelano milo. Milo Aibus je brez luga m iz čistega blaga. Perilo, ki se z njim opere ima «Jvež in ugoden vonj. Iz Ljubljane —tj Seja občinskega sveta mesta Ljab-Hane bo v sredo 30. t. m. ob 5. popoldne. Na dnevnem redu so tekoče zadeve. —lj Kabel *a električno razsvetljavo se polaga te dni na Rimski cesti v novo eno-nadslropno hišh gospe Pavle Bohiner. vdove po lekarnarju. S polaganjem kabla se nadaljuje do nove dvonadstropne hiSe £osp*» M. Lazar, lastnice strojne pletarnice. —>j Obnova hiše. Na Zaloški cesti je obnovljena zunanjost enonadstropne Jerebove hiše onkraj železniške prog*-. —lj Ali je podražitev mleka upravičena? Preieli smo: Kakor smo čitali, mislijo prodajalci s L majem podražiti mleko za 15 par pri litru, ker hočejo na ta način prevaliti mestno davščino na odjemalce. Vprašanje pa je, če je okoliškim kmetom, ozrro-ma mlekarjem io res potrebno in če je to povišafije upravičljivo. Po našem mnenju nikakor ne. Prav dobro je znano, da oddajajo kmetje drugod mleko v mlekarne za ceno L50 do 1.70 Din od litra in da tudi okoliški zadrugari! in mlekarji plačujejo kmetom mleko po isti ceni. dočim ga prodajajo v Ljubljani po 3 Diru Tako prodajajo okoliški kmetje, zlasti pa mlekarji, mleko v Ljubljani, ako je polnovredno, za 60 do 100% dražje kakor pa od Ljubljane oddaljenejši kmetje. Pri onih, ki mleko kupujejo rn ga na pol posnemajo ah pa z vodo zalivajo, se pa ta odstotek še zvrša, V zadnjem času je bilo več takih primerov ovadenfn sodišču. Res :e, da mnogi kmetje in mlekarji vozijo v Ljubljano polnovredno rrrieko toda med njimi je tudi mnogo izjem. Ako pa ima*o okoliški kmetje, /lasti pa najbližnje mlekarne take ugodnosti v primeri z oddaljenejšimi, je popolnoma pravilno in upravičljivo, da plačajo tudi sama nekaj davka mestni občini. Ce bodo res s 1. majem hoteli prevaliti novo mestno davščino na odjemalce, bo mesma občina storila le svojo dolžnost, če bo poskrbela, da bo dobivalo mesto LJubljana mleko od oddaljenejšM podeželskih, mlekarn, ki gotovo ne bo veljalo nad 3 Din. Zadnji čas ie, da mesto za prodajo m dobavo zadostnega in cenega mleka vse potrebno uredi. Podeželski kmetje bi biti za* dovoljni, ako bi mogli vsaj priblržno tako drago prodajati svoje pridelke kakor okoliški. LJubljana je prav zaradi tega tako drago mesto, ker dobiva skoro vse pridelke potom prekupcev. Naj poskrbi mestna občinska uprava, da prJde v bol?še stfke z oddaljenejšimi kmeti, pa bo kmata vsega dosti na ljubljanskem trgu m tudi za primerno ceno. Mestni tržni urad naj v tem pogledu stori svojo dolžnost. —li Razstava vajeniških šolskih izdelkov na ljubljanskih obrtno - nadaljevalnih šolah. Ob sklepu šolskega leta priredijo ljubljanske obrtno-nadaljevalne šole v sporazumu z Zvezo obrtnih zadrug v Ljubi noti v šolskih poslopjih, kjer so po strokah nastanjene, razstavo pismenih in risarskih izdelkov. Za najboljša razstavna dela so razpisane nagrade v obliki hranilnih knjižic. Vsem onim, ki jim je pri srou naš obrtni naraščaj priporočamo najtopieje obisk te razstave. Posebno opozarjamo na to razstavo gg. mojstre in starše vajencev, ki naj pokažejo s svojim obiskom zanimanje ze. obrtno-nadaljcvalno šolstvo in napredek naših vajencev. Ker »e šol»ko leto ne konca na vseh iiubljansih šolah istočasno, je razporedba razstav nastopna. Dne 4. maja: Strokovno obrtna-nadaljcvalna šola za mehansko-teh-nične obrti na Ledini in Strokovna obrtno-nadaljevalna Šola za stavbne obrti na Grabnu. Dne lL maja: Strokovno-obrtna nadaljevalna šola za oblačilne in umetne obrti na Prulah: Strokovno obrtno-nadalje-valna šola za ženske oblačilne obrti pri Sv. Jakobu in Splošna obrtno-nadaljevalna šola na Vriači. Otvoritev razstave na vseh šolah ob uri. Vstopnine ni. -li Pianistka harmela Kosovelova otk redi v petek dne 2. maja t. I. ob 20. uri v dvorani Finiarmon-ične družbe klavirski VCntura Garcia Calderon: 48 nezakonskih otrok Nenadoma sem zagledal na ovinku ceste rdeč prapor, ki priča na naših bajtah v »Peru« se dobi tu žganje. Ustavil sem se, privezal svojo iskro kobilo k ograji iu sedel na klop. V mraku pa nisem doibro videl in tako .sem stopil na nogo sosedu, katerega nisem bil opazil. Obrnil sem se, da bi se opravičil. V mraku so me gledale s krvjo zalite oči in osoren glas je zagodmjal: ~ Bogme, vaše noge so prave stope. 5>e dobro, da mi niste stlačili Kurjih očes. Odgovori! sem dokaj osorno: — Nisem šc imel sreče seznaniti se z vami. Kdo ste? Mož se je glasno zasmejal in mesnati podbradek se mu je začel tresti na kričeči, rdeče - belo progasti kravati. Obrisal si je z velikim robcem pepela-ste lase in opazil sem, da je prepasan čez trebuh s srebrno verižico, polno amuletov. Prikimal sem. nisem prav vedel, ali bi se smejal al* jezil. — To se vidi. — Po čem? — Gospod je iz Lhrie? — Po tem, da ste ta&o lepo dejali: Nisem Še imel sreče . . . Pijuni! ie virtuozno v velik, razgrnjen robec, potem Je pa zaklical s pi-§čečim glasom: . — Dva kozarčfca fcsanja ztme m za gospoda doktorja. »Doktor« sem bil jaz. Toda paglavec, na katerega je zakričal, se je mirno igral na tleh z mladim, Ijubikim pujskom. Vstal sem in hotel potegniti paglavca za ušesa, pa me je mož zadržal. — Le počasi! — je dejal. — Morda ie pa ta deček moj sin. — Bežite no, kdo bo vam verjel? Šalite se. — Saliti se? Česnu neki? Kaj ne vidite, da je grd kakor ja£? Sicer mi pa njegova mama vedno prisega, da je moj sin. Kako naj drugače vem? Spal sem s premnogimi ženskami. Njegova »mama« je bila č mol asa Indijanka. Sedela je sključena v kotu na ovčji koži. Molče je nama prinesla dva kozarflka žganja. Popil sem žganje v dušku in imel sem tako prijeten občutek,, da sem se brez zlobe obrnil k svojemu sosedu. — Imenitna kapljica! Obrisal si je ustnice m me zaupno prijel za roko. — Takele fante imam rad. doktore. Kar po domače. Žganje je dobro. Ga hočete še? Ko so nama znova prinesH žganja, sva pila bratovščino. PomKlil sem rmi cigaro, on je storil isto in bHa m prijatelja. Imenoval se je Serapis Abril. Trdil je, da je sin bivšega »akalda« (župana) in da je bil »v vojnatk. Da razorsi moje dvome, me jc prisilil, da sem potipal na njegovih prsib globoko brazgotino po rani. »Živel Peru, doktore!« In mo- rala sva znova piti, jezik je nama raz-vezalo patrijotično navdušenje in kmalu sva bila najboljša prijatelja. — Krasna kobila, doktore. Noge ima kakor gospodična. Bi jo prodali? Star sem, toda v vaših letih sem se tudi vozil z dragimi kobilami. Ah, da ste videli moje uzde, kovane s srebrom! Ne da bi se hotel hvaliti, toda povem vam, da se je marsikatero dekle oziralo po meni. Ljudje so govorili, da sem jim zavdal. Neumnost! Tako sem dejal tudi župniku, ki mi je bral levite. Zasmejal se je. — Kaj mislite, koliko otrok imam? Vprašanje je brk) kočljivo in zato nisem odgovoril. — Oseminš-tirideset najmanj, doktore. Župnik in župan sta si nekega dne vtepla v zlavo, da me prisilita priznati vso to kopico otrok za svojo. In udal sem se v svojo usodo. Prisili so iz 20 okoliških vasi. bili so lepi, imeli so sa-njave očke in nežna usteca, ki so me klicala: papači. Podpisal sem: osemin-Štirrdesct podpisov. In vsako žensko sem vprašal: »Ženska, si prepričana, da je to moj otrok?« In zdaj, če pridem v to ali ono vas. vprašam otroke, kako se imenujejo. Vedno najdejo nekakšnega Abrila. Juana. Petra ali Toma, nc štejem pa onih angelčkov, ki so se preselili v nebesa. Ker sem se smejal, se je tudi on zasmejal. Potem je zlezel na svo>ega konja in tudi jaz sem se zavihtel v sedlo. — Krasna kobila. — k mwmn ko:iccrt s sledečim sporedom: ].) J. Brahms: Sonata Tis - mol. 2j R. Schumann: fltudes symphonyque. 3.) Lr. C4iopin: Balade op. 23. 52. 4.) Fr. Uszt: Apres une lec-ture du Dante. »Fantasia quasi ^onata. Na ta koncert mlade umetnice opozarjamo občinstvo že da»:ies. Vscopnice bodo od sobote popoldne dal Ve v r>redproda*i v Matični knjigarni. —lj Blagajna Poštne hranilatce. podružnice t Ljubljeni bo poslovala za cas od 1. maja dalj^ za etranke dopoldne od pol S. do 12. ure in popoldne od 4. do pol 6. nrv, ob f»obotah pa od pol 8. do pol 13. —Ii Redaj občni zbor »Bolniške blagajne ljubljanskih mestnih nameščencev« se vršf v petek. 2. maja t. 1. ob 18. tiri v mestni dvorani z običajnim dnevnim redom. —Ij Mestni magistrat poživlja vse lastnike debehnslcm mer (merske klupe), da predložijo najkasneje do 10. maja M30 vse pred letom 1928 žigosane debelinske mere kontroli mer in dragocenih kovin v uradni preizkus in žigosanje Kdor kluib temu opozorilu zgoraj označenih mer nc bi dai žigostati v danem roku, bn kosnovan. —lj Prenos poročila v nogometni tekmi Ilirija - Primorje v radiju. Jutrišn>o tekmo Ilirija - Primorje bo lubljanska radiopostaja oddajala po radiu. —lj Današnji živilski trg. Današnji živilski trg je bil precej živahen. Na trgu je bilo dovolj vsakovrstnega blaga, zlasti bogato pa je bil založen s sočavjem, jajci domačo zelenjavo, južnim sadjem itd. Cene so ostale v splošnem nespremenjene. Jatca so prodajali po t T>in komad aH par 1.75. f'žol preoeličar 4 Din liter, slabše vrste 3 Din, čebula 1 do 13) Dm kg, pesa stara 35 par komad, krompir star 75 par kg. novi S do 9 Din kg. grah v stročj-u 9 do 10 F>in kg, oluščen 4 Diei merica, špinača l Dfcn merica, berivka 1 do 2 Din merica, tržaške kumarice 40 Din kg. lepa zimska jabolka 8 do 10 Din kg. suwe bosanske slive S do 10 Dm kg po kakovosti, irriportrrana glavna solata 8 do tO Din kg. kislo zelje 2 Din kg. kisla repa 2.50 do 3 Dia kg. porna-ranče od 50 para do i Din po kakovosti, lv mone 75 nar do 1 Dm itd. Na trg so tudi že prinesli nekaj piščancev, ki so pa bih precej dragi. Prodajaj so Hh po 35 do 45 Din par. Od včerajšnjega petkovega trga je ostalo crekai morskfh rib ki so jth prodajali nekoiiko ceneje kot včeraj Sardelice so prodajali od 16 do 24 Din kg. tnnin 40 do 50 Din kg, skombri 26 do 28 Din kg in zobotec 40 Din kg. Kupčija na trgu je bila zelo živahna. —lj Umrli so v Ljubljani od 18. do M. t. m. Marija Sega, šivilja, 68 let, Križevni-ška iriica 2; Avgust Žabkac, veleindustrija-lec 75 let. Dunajska cesta 35: Terezija Štupar, branjevka, 81 let. Gradišče 11; Ana Lukman, mestna uboga, 85 let. Japljeva uhca 2; sestra Goncaga Marija Kilar, usmv-Ijenka, 56 let Slomškova ulica 20; Karol Zohar, posestnik, 33 let, Vidovdanska cesta 9; Franc Lavtižar, šolski nadzornik v pokoju, 56 let, Jeghčeva cesta 9. — V b o I. niči: A. Pečar, sin služkinje, 10 mesecev. Vnajnarje; Helena Drenik, dninarica, 22 let, Mirna peč; Ivan Tavčar, delavec, 59 let. Gosposvetska cesta 13; Tatjaoa Kurent, hči delavke, 4 mesece, Aleševčeva cesta 22; Jože Suliadolmk, posestnik, 53 let. Rožna dolina 1*1.-47; KTistina Mrak, zaseb-nica, 35 let, Poljanski nasip 52; Franc Ogorevc, krojaški mojster, 56 let. Poljanska cesta 69, Marija Strštar, shižkinia. 23 let, Zgorcija &ška 73: Avgust KonČar, skladiščnik, Dev. MaTtja v Polju: Jožefa Jereb, hči delavke. 1 leto. Tržaška cesta 27; Mi- Radio Therma Laško Vsem cenjenim obiskovalcem kopališča sporočamo, da je kopališče na novo preurejeno in adaptirano. Vsa dela so dovršena in bo kopališče v celem obsegu od 27. aprila dalje zopet odprto. UPRAVA KOPALIŠČA rija Govekar. hči delavke. 9 mesecev. Hra« še; Janez Peršin, u/ tkar, o* ler, Preser Miroslav Skerbic. učiteli mescan>kv « le, 26 let, Kerte - Murnov a ce>t.-t 26: Em ^cirffrer, šolska upravite'-. 49 jc. Vrhnika, Frania Kolar, natakarica. 48 let. Kisovec; Franc Pajk, rudar, 23 let. Kaplia >• - jan Rebec, sin zvanfrč-iika. 12 iet. \ ihaneva cesta 1; Franc Skok. gostilničar in posestnik, S> let. Vir pri Domžalah. —lj Pozivamo članice naših /enakih društev, da se sigurno udeleže liudske igre Marice K-omanove »Prisega o polnoči . ki jo bo nocoj priredilo JAD »Jadran« v Narodnem gledališču. — Nar. žen. save/. —1' Materinski večer v Zavodu za adrav-stveno zaščito mater >n dece v Ljubljani se vrši zadnjič v tej sezm dne 30. aprila t. 1. ob 8. ari zvečer. Govori dr. D r a g a >, o temi: »Naj bo« in *k: dobi. Vstop prost —lj He#taa elektrarna sporoča vsem konzumentom, da pobira v ^mi^lu uredba o banovinerkrh davščinah (Uradni lwt *t. **o z dne 16. aprila L 1.) trošarino na porabljeni električni tok od 1. aprila tejra leta dalie in sicer: po 2% od ooSkodnin^, Id >i plača koorument w» tok t »vrbo r?»tt*vp4ljavBremen«. Nopreklicno zminjikrat ponavlja velepoučni in Tauiimivi fihn >Bre-men< danes ob poi 3. pop in ju-tri ob 11. uri dop. v kinu Ideal. Gradnja ladje, njena zunanjost raskošna in opromna notranjost, splav in prva rekordna vožnja prefco Oceana v Ameriko je verno predočena v najlepSib posnetkih- Ta apored naj nibčp tv» zamudi! Cene najniije od 2 Din darj«. —Ji Francoski dan so priredile inbljan-ske osnovne šole 14. t m. s predavanji o Franciji « o ve«eh te naše venke prija-tehice z Jugoslavijo. Ob tel priti ki ie v prid poplavi ience m v Franoiji nabrala osnovno-šolska mladina 3516 Dkn. Znesek le bil s seznami darovalcev po šolah po-«Uan glavnemu odbora Rdečega Kriia v Beogradu. —ij Drugi rrasek letošnjih >ZhoroT^. j«» v tisku. Prinese skladbe O. Deva. V« Mirka, B. Arniea. A. Mihelčiča in Z. Prekivoa. Odslej bodo >Zbori< priobcevali tudi aolospeva s spremljevanjem klavirja, zato jih toplo pn-poročamo v *iarocbo vsem ljubite>lj**m srh>*-!4)f. Letna naročnina le 50.— Din. Lanski nar.^č-niki naj naročnino takoj obnove, da bodo l»t*t ▼ redu prejemali. Uprava »Zborove, ppvskn društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. —lj HazeBsko prvenstvo. Prvenstvena tekrna ha^ensicjh družin TKID Atena : SK Celje. V nedeljo dne 27. tm. se vrši prvenstvena tekma obeh družin na igrišču TKT> Atene v Trvoiiju in sicer ob pol 11. un dopoldne. Vstopnina po 10 Din in dijaške po S Din. Dijaške vstopnice s« bodo izdaialc le dijakom, ki se izkafejo z legitimacij o —*j Delavatvo strojnih tavam d aru i* Din 200.— za dom hlepita, metlo venca na krsto pokojnemu g. Av«ru«tu Znbkarju. Srona hvnla! Iz Celja —e Bedno javno cepljenje malih otrok (prvocopljencev) iz mesta C-elja se vr*i leto« v Cerju v areck) dne 7. maja od 3. do 5. ure pop. (15.—17. ure) t klubovi po&vetovaloiri meetneg* nafelniitva. Pregledovanje c^p-Ijsneev in nada lino cepljenje dne 7. maja laostalih otrok ae vrši tedeo dni poxne)>, t. j. v »redo dne 14. maja raraotam in ob i-i<\n ča*i. Cepijeriju obvezni so vel otroci-rojeni 1. 1929 t. j. od 1. januarja do 31. decembra 1. 1929. Dalj« vsi mali otroci, ki so pri lanski cepitvi ali prejšnjih cepitvah iz kateregakoli v»roka izostali in še ni&o cepljeni. Opravičbe radi necopljenja odnosno spričevala za otroke, cepljene po zasebnili zdravnikih, sprejema uradni zdravnik na dan ee-pitvp in na dan preerleda na mestnem n^-oelnižtvu. —c Obnovitve evidenčne številke za motorna voiila, ker boste *icer plačali uli»l>*. ^*ceraj so bili celjski policiji madeni trije taki slučaji. znova. — Strokovnjaško jo .ie pogrledal, rekoč: V Rusijo si upam prijahati na nji. Rusija je pomenila zanj konec sveta. Pogiadil ie moio kobil-o pO zadnici in zamrmral: — Ta bi bila pa kar za škofa. Ozka cesta je naju zbližala, malo je pa pomagal seveda tudi spomin na žganje. Položil mi ie roko na koleno in mi začel praviti o svojem domu. kjer ga čakata dve hčeri žarečih oci in okroglih meč. — Moj dom je vaš, — je dejal, ko sva prispela do vrat. Hčerki sta prihiteli na topot konjskih kopit iz hiše. Brli sta tako dražest-ni, da kar nisem mogel verieti, da sta njegovi hčerki. Pri večerji smo govorili o romantičnih nočeh, o potovanju in o poeziji. Po večerji prijetna ura klavirja — klavir v tej pusti krajini! Hlinil sem utrujenost in $ei sem spat. kajti pogled v temne, ža*reoe dekličine oci me jo bil močno razdrazil. Zaspati pa nisem mogel. Neprestano sem mislil na krasni dekliški postavi. Luna mi jc svetila v sobo iti ona je bila menda kriva, da sem se odločil za tako pustolovščino. Brž sem se oblekel in odšel po prstih na hodnik. Bila je polnoč. Naglo 5!©m odprl vrata sobe, kjor je spala pla-volasa „ Clorinda. nesrečno krščena*, kakor jo je nazival oče. Kako je kriknila! V dolgi nočni srajci ie bila v luninem svitu Očarljiva. — Kaj Da mislite? — ie vzMiknila zelo dostojanstveno, ko sem se ti približal. Srdito me .ie pahnila od sebe in morda hi bil pobegnil, da se ni začul za mojim hrbtom orjakov glas. — Izborno! Takole so mi postavni fant>e všeč! Je šlo za dogovor.eno komedijo? Tega nikoli ne zvem in tudi važno ni. Z dovoljenjem svojega liberalnega očeta, ki je smeje od.Šel, mi je dekle s sramežljivim obotavljanjem nastavila ustnice. Potem mi jc pa dovolila še več... Bila je divna, sladka noč. Zjutraj so mi prinesle nežne Clorindinc roke skodelico izborne čokolade. Bilo mi jc tako prijetno, da bi bfl najraje ostal Še eno noč. Ker se mi je pa mudilo, sem šel osedlat kobilo, pa sem srečal svojega gostitelja, ki jc bil na videz ves obupan. — lik radi i so >o vam. dok r ore! — Koga so mi ukradli? Prvi hip še verjeti nisem mogel, da ie kaj takega mogoče. Toda kmalu sem se prepričal, da je res. — Kako naj zdaj nadaljujem pot? Toda mož ie bil plemenit. Kai nima svoje kobite? Posodil mi jo je in od-krevsala sva na pot. Preklinjal sem svojo smolo, naenkrat sem pa zagledal z ovinka v daljavi očeta 4S otrok. Stal je med svojima hčerama in se krčevito smejal naivnežu, ki je dal za eno noč ljubezni najlepšo kobilo sveta. Dal je sicer ni prostovoljno, toda to ni bistvena Štev Q5 »SLOVENSKI NAROD-, dne 36. aprila IMH Stran 5 Moda in ženski kotiček Kakšna bodi ženska telovadba Žene naj se izogibljejo pretiranega treninga in naj ne telovadijo do velike utrujenosti I iubliana. 36. aprila. Znana pobornica modeme fenske telovadbe r>ri Slovencih profesorica ga. LjiKirtiiJa S 1 i b a r j e v a je napsala za nar^e ženstvo aktualen članek o razvoju ženske telesne vtzjgojc, v katerem izvaja: ženska telesna \w5goja se je šele po vojni razvila teoretično ki praktično v samostojno panogo telesne vzgoje vobče, za katero veljajo posebna dosedaj nezadostno vpo&tevana vprašanja in proučena načela. Ta veliki razmah ženske telesne vzsrojc (predvsem gimnastike) označujemo z dosti nedolžno besedo moderna ž. t v. Neverjetno je, da ta naziv posameznike, k; pripadajo starejšim strujam, vobče more vznemirjati. Danes se nam z*ja povsem samo ob sebi razumljivo, da je treba proučevati telesno vzgojo žene kot samostojno panogo in to iz ertostav-nega razloga, ker je žena fiziološko in psihološko razl:ono ustvarjena od moža. ker je nežnejša in šibkejša ter posvečena drugačnim ciljem božje narave. Pot do tega spoznanja in njemu sledečega praktičnega dela pa je bila dolga in tnnj eva. Telesn« s-o se uriti večinoma le možje. Ker ie bil mož branatel.i rodbine, roda orna roda. ie predvsem gojil Ve lastno fizaeno sito. Velika izjema so bili v tem oziru Grki, ni a se Spartanci Grki se (ftiso urili le v bojnih igrah, temveč so daJi telesni vzgoji narodno pedagoški r»"vmen. Spartanoi so bili prvi, ki so pripustili ženo, da se telesno uri. Tek. plavanje, igra z žogo, ples :td. so gojile spartanske žene. Pri drugih narodih, o tem ni dosti sledu, ako iz/vzamemo gojitev plesa na dvorth, oz. vaje v jahanju in lovu s sokoli pri plemiških ženah srednjega veka. V novejšem času so začeli poudarjati bumajnisti m nemški filantropi potrebo telesne vzgoje žene. Poudarjali so, da ne sme biti cilj te telesne vzgoje toliko dosega velike telesne sile kot pa spretnost, vztrajnost m lepota ženskega telesa. V XIX. stoieftju šele je priiJa telesna vzgoja do pravega razmaha in je postala del splošne narodne vzgoje. Pni Nemcih sta ustvan'la poJec drugih .T a 1 m in S p i e s s v prvi oz. začetku druge polovice XIX. stoletja temebe nemške narodne telesne vzgoje, ki je skoraj absolutno vladala v nemških telovadnicah do začetka našega stoletja- .lakn še vnel jal nekatera nova telovadna orodja, npr. drog rn bradljo, dočim je Spriess r»popoknil redovne in proste vaje in vpeljal zJasti deklicam primerne rajalne vaje. Spiess se je tudi sicer intenzivno ba-vfl z žensko telesno vzgojo, vandar pa se ni dosnd do tega, da b; lično snov za obe skupini (t i. moi%o rn žensko), dovolj locaJ. Švedsko šok) je memeHfl v prvi polovici XIX. stol. Her-rtk Lin g. Gimnastiko je spoznal na Danskem, se navduši za njo m jtj začel posvečati vedno večjo pazljivost. Lingova velika zasniga je. da je skušal dati telesni vzgoji strogo znanstveno podlago in ie radi teza začel temeljito študirati anatomijo :n fiziologijo. N5ego\' sdMem ima pred vsem zdravstvene cf'je. Ling uči. da mora biti vse telesno gibanje naravno, v soglasju z zakoni človeškega organizma. Vse telo se mora banmonrčno rn enakomerno goliti. Na orodno telovadbo poJaga I J?tg m a nišo važnost. Pod vplivom te šole so -začeli nekateri krnski telesni vzgojitelji v sredi XIX. stol. boi proti bradrji. ka naj se ko* preveč enostransko telovadmo orodje vobče odpravi vz telovadtvc. To jim ni uspelo, ker ie bil Jal-mov sistem že preveč vkorerainjen pri Nemcih. Moderna švedska gimnastika kaže seveda verlk napredek od Lingovih časov naprej. Vaje so enostavne in lahke, tako da se uporabij a jo večinoma tudi za žensko gimnastiko. Nemško in švedsko šolo sem morala omenit: v tem sestavku zato. ker imata odlično vktgo pri osnovatKrn moderne ženske telesne vzgoje. Slovanski te lesno vzgojni sistem je ustvaril Ceh dr. Mroslav Tyrš. Učil se ie pri Nemcih po Jalmovem in Spiess o-vem sis-oemu. zlasti se je pa bavil s starogrško gimnastiko. Kot profesor zgodovine iimetnosti na če&ki univerzi v Praei se je bavn* intenzivno z grškim kiparstvom in roko v roki proučeval grško telesno vzgojo. Zavrgel je od JaJmovega in Spressovega sistema vse, kar se mu je zdelo neuporabno, ter je v zvezi s starogrškifni telesnovzgoi-mrra prjncipi m nauki prirodoslovne vede rekom 70tth rn začetkom Strtih let ustvaril nov. slovanski telesno vagotra štetem (ratz-ložen v krdjgi »Za^dadovrne telocviku«), ki je v sedanji izrx)pobijeju" obliki podlaga pouka v naših šolah rn v >Soko3u kraljevine Jugoslavije«. Tyn?evo delo na področju te-hasBc vzEooe je So roko v rofcj z aafodno- stnimi boji in je postalo tako integralen del narodnega programa. Tvrš se je zanimal tudi za žensko telesno vzgodo in je na tem področju napravil velik korak naprej pred Nemcu 2ai ga je ■njegova bolezen in tragična smrt ugrabila češkemu narodu v nje*ovth najlepših letih. Novo razdobje za telesno vzgojo vobče in za telesno votkojo žene posebej pomeni svetovna vojna Med vojno in po vojni so začele države uvajata v svojiih šolah obhgaten pouk v telovadbi tudi za deklice. Ženska tel. vzgoja ie postala predmet spicijalnega študija rn je zasluga avstrijske ešolc in modernističnih smeri med Cehi, da je prodrla, oz. da pro-dira moderna študija, načela, katere hočem kratko razložiti. Pe-tormistično stremljenje se razteza sicer tuda na področje molke telovadbe, v večji meri seveda pa na žensko telesno vzgojo. Padli so zastareli .JaJmovi in Spiessovi nazori, močno se je udejstvoval vpliv švedske šole, vrh tega pa je moderna struja sama ustvarila nove, znanstveno podprte osnove ženske telovadbe. Moderna ženska telesna vzgoja se je emancipirala od moške telovadbe v toliko, kilokor to zahteva razJcna narava žene in njen živfjenski smoter. Čeprav se to teoretično večinoma prizna kot pravilno, vendar pa mnogo naših telesnih vzgojiteljev starejših nazorov še vedno uri naše ženstvo v telovadnici po principih rnoške gimnastike. 2ena se mora izogibati vseh vaj ki zahtevajo preveliko in nepotrebno napetost mišičja, ker dela to ženo neokretno in leseno. Vse vaje, prj katerih pride V postov moč in ne gibčnost, so za ženo kvarne. Redovne ali proste vaje, izvajane z napetim mi>ičjem in odsekano, so neženske. Pri ženski telovadbi se mora en gib zlivati v dru-zega z lahkoto in brez prisljenega preseka. Korakanje, oz. hoja naj bo naravna, elastična brez nenaravne napetosti udov. Pravilo glede naravnih gibov velja tako za vaje brez orodja, kot tudi za vaje na orodju. Izvajanje težkih vaj na orodju, z!a.*>t> na bradlji in drogu, je za ženo neprimerno, ker je gornjj del njenega telesa v primeri s spodnjim za to prešibek. Z&nc naj se urijo predvsem v dobro zamišljenih in ne samo na efekt preračunanih prostih vajah, ki jim vzravnajo hrbtenico, utrjuj cjo hrbtno in trebušno mišičje in ki io uče lepe ^n neprisiljene drže in pospešujejo elastičnost telesa. K temu spadajo tudi vaje ravnotežja, tek, skok, igra z žogo in primerne igre vobče. Žena naj se izogiblje pretiranemu treningu in naj se ne vadi do velike utrujenosti. Trening za tekme naj bo le redek fn primeren. Telesna sila žene naj se uporablja ekonomično, t. j. le v toliko, kolikor je potrebna za dosego posameznega uspeha, ne da bi se pri tem rm^ičie drugih telesnih udov. ki direktno ne sodelujejo, sililo v napeto stanje. 2ena naj so prj telovadnih urah poučuj o sestav,} ženskega telesa, o funkcijah posameznih organov in naj se ji pove vedno, kakšen vpliv ima ta ali ona vaja na razvoj telesa. Treba nam je več teoretično in praktično izA ežbanih telesnih vzgojiteljic, ker žena ženo najlažje razume. To je nekaj glavnih načel, k; jih moderna šola zmagovito zastopa. Nekoliko obširneje sem o tem govorila v svoji razpravi pod naslovom »Moderna ženska telesna vzjroja«. ki jo je pred meseci izdala *Be!o-modra knjižnica« in ki je namenjena našim ženam b^ez razl.ke starosti in poklica kot poVjudno navodilo in pripomoček, da izvajajo telesne vaje, prikrojene nalašč za žene, tudi doma aH na prostem, ako nimajo časa ali prilike, da ro store v telovadnicah. Za-nekatere vaje sem porabila po posvetovanju s strokovnjaki vobče amane izraze, kj jih siužbena terminologija ne pozna, ali pa rabri za nje druge termine. To ustreza povsem namenu knjige m, žal. ne morem priznati nasprotni kritiki ne .iskrenosti ne dobre volje. Cenjene čitateljice, ki se hočejo ožje seznaniti s to snovjo, opozarjam na literaturo, ki sem io navedla v tei brošuri in ki sem jo neposredno uporabljala pr sestavi razprave zlasti glede poglavij o »Ustroju ženskega telesa« in o ^Lepodržnih vajah«. V glavnem sem pa črpala snov iz svojega večletnega študija in skoro desetletne prakse. Obžalujem, da moram pripomniti še par stvari, ki se — ne po moji krivdi — dotikajo osebnega vprašanja. G. Ivan Ba j želj. ka se svojih, deloma zastarelih nazorov trdno drtžri m jih obenem skrbno prikriva, rrri je očital, da navaiam mnogo Ifteratoire, ne pa knjige »Grumfeuge des ostenr. Votlcsturnens«, te katerega sem posnela veCrno pogđavtf. Gosjpvd B. se moti. Te knjige pri sestavi svoje rasprave nisem rabila. Gospa dr. Streicherjeva, moja pr!Ja*etj«:a rvMsa uoteiiica na dunajski univerzi, je v ra-zjpravah, ki rih cttiram jaz, obširneje in temeljiteje govorila o ten problemm kot pa v knjigi »Crandzuge«. Ta knjiga irna le par posnetkov iz njemh prefeijjh raajirav, kar g. B., ki pozna siuča/no saino »Oruaidziigc«, ne vc. O teh probJemih razpravljajo tudi drugi avstorji, ki jih jaz citiram . govorimo o poletni kožuhovini. Moda eirer skrbi, da damam ob deževnih dneb čez poletje ni hladno, toda kožuhovinaffti ovratnik na evilenem plašču ne greje baš mnogo. Če pa noče biti dama elegantna, mora biti oblečena tako, da ji je toplo, Čeprav se v resnici trese od mraza. Kožuhovina se nosi zdaj vse leto ne glede na koledar. Tudi na počitnicah sredi poletja si zakrije dama ramena z lisico, ki je letos zelo v modi< čeprav t^o ee krznarji močno bali za njeno usodo. Govorilo se je namreč, da lisice niso moderne, oa so pretežke k lahkim poletnim Oblekam in da jih bodo popolnoma izpodrinili kožubovina?ti šali. Praksa je pa p>kazals, da bodo lisice še dolgo v modi. Dame, ki imajo dovolj denarja, d\ omislijo celo več lisic tako, da jih lahko nosijo k različnim toaletam. De *e hočete odločiti za nakup lisice, počakajte da bo vaš« pomladna in poletna garderoba v*?aj v vaših mislih gotova. Ne kupujte kar na slepo beige lisice k beige toaleti, ker jo potrebujete tudi k *ivi in beli obleki. Zato je vedno bolj priljubljena ognjenorujava lisica, ki se lepo prilega \eeoi oblekam, pa naj bo kostum ali velika popoldanska toaleta. Če želite temnejši odtenek, kupite nivo lisico, seveda če je ne mjsiite nositi k beli ali beige obleki. Začetkom letošnje sezone t»o začele vwe elegantne dame nositi dolge ozke hermeli-nove šale. Ovijajo jih okrog vratu in zavezujejo v voT,le pod vratom, na rami ali celo na hrbtu. To je krasna feataađja. ki v modi pred leti. Tak šal pride na ovratnik kostuma, ne da bi zakrivaj vrat Ljubljenci letalni e mode 00 peleriniee in ze*o jih vidimo tudi iz k rana. Na rirljeri noaijo dame Čez promenadne obleke aelo pogosto kratke pelerine iz vidre, poletnega bermoflna t tri. Najbolj kočljivo je vpeafenje poletnega kožuha, brez katerega si elegantno demo težko mislimo. Najbolj pride do veljava v letoviščih, noti pa tudi v mestu od zgodnje pomladi do poan« jeseni, kadar ie hladno. Knoj je zopet gladek, koža- Krompir 890 kal. Jajce 1560 kal. Številke govorijo za jedilno mast Schichtov Ceres Človek potrebuje gorljivih snovi, da ohrani svojo telesno toploto in opravi svoje delo. Gorljiva toplota se meri po kalorijah. Najvažnejša živila vsebujejo na kg: 12345< 2 3 4 I i 2 3 A i 7 6 9 2 3 5 2 IOO% CISTA KOKOSOVA MAST Največ kalorij vsebuje Schichtov Sirovo 7*00 kat. JEDILNA MAST Oeras dOOO kat. o 2 3 4 5 6 7 8 9 2 3 4 hi bo v vseh odtenkih beige in sive barve, na nekaterih vidimo rdeče, zelene in modre okraske, večinoma imajo široke ovratnike iz dolgodlake kožuhovine. Za poletne kožuhe se rabi etriženo jagnje in poletni henne-Un. zlasti pa žrebiček, ki je najcenejši. Mati in hči. — Zakaj niM temu fa>lotn povedala, da si pošteno dekle? — Saj som mu povedala, pa rw hotd verjeli. Kako kradejo vzorce 5 milijonov Din za en sam vzorec — Ker dragih vzorcev ne morejo kupiti, jih kradejo in kopirajo Ni menda stroke človeškega dela, katere bi se ne bili lotili tudi zločinci. Seveda pa zre njihovo delo samo za tem, da žanjejo bogate sadove na račun tujega dela. Najbolj se zločine zanimajo za vse ono, kar se drago plača. Najhvaležnejše polje njihovega udejstvovanja jc nedvomno moda. Vsake jeseni sc zbero v Parizu trgovci iz vseh krajev sveta in šele za nijimi prihajajo same interesentke, da pokupijo najlepše modele velikb pariških modnih salonov. Že davno poprej se po Parizu govori, da Je bila v tem aJi onem modnem salonu narejena pravljična večerna toaleta, kakršne baje Pariz se ni videl. Drugje zopet se je posrečila umetniku tako krasna popoldanska obleka ali promenadni kostum, da b nosilka te kreacije rada plačala 10 a*i 31.000 dolarjev, samo da bi druge dame miMjonarske družbe od zavisti prebiedevale. Pariška modna industrija je nekaj ogromnega. Obratuje z mrlijoni in milijardam; kapitala. Zaposlenih ima 200 do 300 tisoč moških in žensk. Nič posebnega **» če pJača pariški modni salon 5 milijonov Din tza en sam model, s katerim hoče napraviti seriizacijo. Takih modelov napravijo v enem modnem salonu več, toda pri končni reviziji in modni reviji jih ocenijo rn priznajo samo nekaj, druge pa triičijo. .lasno je, da ie treba take umotvore draco plačati. Manjši roodrri salom in modistke ibe morejo plačati pravice kopiranja take obleke, ker pa hočejo rmeri vse dame naikra.snej-še toalete po originalnih pariških vzorcih, si morajo preskrbeti modele na zloč.nski način vsi oni, ki nimajo denarja, da bi jih drago plačali. V AmerHri se je zaradi prohib cijskega zakona močno razpaslo tihotapstvo alkoholnih pijač, v Parizu je pa ze4o razšdnje-no piratstvo mode. Manjši modni salon, ki s; v javnost sploh ne upa, ker na uspešno konkurenco še misliti ne more, si preskrbi krasne modele iz prvih modnih salonov na zločinski način in sicer po možnosti že v začetku sezone, To ni lahko, kajti modeJe s* raži Jo kot največje zaHade. ICliub termi, da so ttvUie. ki modele izdelujejo, sijajrto plačane n da jih detektivi dorienega modnega salona neprestano nadzomjeao, se jim vendar posreči odnesti modd m sa pustiti nekaj časa pri krojaču, da napravi kopijo. Te posle opravljajo večrnoma podkupljena aH pa zapeljana dekleta. Cesar ne zmorejo laskave denarne ponudbe iai strah pred ječo, doseže razmeroma lahko dobro plačani zapelrH-ec. Sleparski krojač ima v službi mlade, elegantne pustolovce, ki morajo poizvedeti, katero dekle je saposleno ori izdelovanju modelov in v katero kavarno zahaja. In neke*a večera *e piMM ▼ elegantnem avtomobilu pred dotično kavarno in sede W -trn svoje irtve. B?* um navesti pogovor, iz katerega se razvile pHjatelisrvo. Sledi izprehod po Bote de Boukogne. Eesantni mladenič začne kmalu »ovorit: o /enitvi. Katero dekle N krjobovalo taki izku«"nravi? Nekega dne pa fant prizna, da ie ner znanega krojaškega pirata. Svari svoto dozdevno izvoljen ko pred pjegovvni *ge*i-tl Fant je lep m elecatetn. ima avtojmobfl m hoče se poročiti i njo. Poroka ie pa odvisna od zaslužka. Ce bi si mogla preskrbeti model, katereca dekle baš izdeluje. Hi zasJužila stotasočake in lahko b se takoj poročila. Po doljem obotavljanju ie dekle pripravljeno model ukrasti. Fant jo pa svari, nai ne sili v nevarnost, češ, da jo trna preveč rad, da bi mirno gledal, kako tvvga svojo čast in svobodo. Dekle mu 'e hvaležno za ljubezen, čea nekaj ča*a na Ve prinese prvi rnodd, kateremu s»iecU dmp. tretji in četrti. Vsi modeli so brž kopirani. Nekega dne pa detektiv dekleta zasači. Tedaj je konec njene karijere fant se ji pa smeje, čes. da je neumna gos. Morda wna prav. dekle mu ie verjelo in polteno najedlo. Čez nekaj dni se suče sti kavalir okroc šrvUje drugega modnega salona. Pri izpitu. — Dobro, Kospod kandidat. Pravdno ste našteli sredstva, ki jih rabimo, če lioćemo. da se bolnik spoti. Povejte rm pa, kaj bi storili, če bi vsa ta sredstva nič ne pomagala? — Poslal bi bolnika k vam na iz***, jpospod profesor. Lep parček. — Pustil si ženo doma, sam si pa *el na redu to? — Saj jc sama hotela ostati doma. cer sua se pa zjutraj srečala. — Kic pa? — Ha policni. Žena in mož. — Drugi možje povzdijrujejo svoie Žetve v nebesa, fci pa ... tarna žena, kateri se zdi. da jo mož zanemarja. — Boj: mi je priča, da bi tudi Jaz tako storil, če bi le vedel, da ostaneš v rtebojffi. Vrta žena. — CiKino. rvoie dete je mato podobno tndi tvojem« možu. — Seveda, draga moja. Wla žena nikoli ne pozabi, da se mora ozirata tud: »SLOVENSKI NARODc, dne 26. ar/rfla 1930 Stev. 95 Pisma kapitana Scotta Na ženo In sinčka Je mJsfil, ko Je umiral v Ctaraštvo ie sedaj ni pozabilo junaštva Kapitana Scotta in njegovih spremrjevaicev na ekspediciji na južni tečaj. Vsi so sprejeli smrt kot pagmn-ni možje i« pravi angleški gentiemeni. NjAove strahovite muke in izkušnje so brle popisane v člankih m knjigah, splošno pozornost so pa vzbudili posebno zapiski kapitana Scotta, ki so še sedaj dragocen dokument Kdo ne pozna legendarnega junaštva Tita Oatesa, ki Je bolan in sestradan spoznal, da je svojim tovarišem camo v nadlego, pa Je odšel v strahovitesm snežnem metežu b šotora v smrt. da olajša položaj svojih tovarišev? Ko so biii samo še 11 milj od baze, ki je pomenjala rešitev in življenje, je stopila bela smrt v vsej svoji grozoti pred kapitana Scotta in njegova tovariša dr. Wilsona in B-j-wecsa. Sprejeli so jo kot junaki in Scottova žena — kiparka kratke beležke, ki so jih zapustili, pričajo, da so ostali pravi Angleži dc zadnjega trenutka. — Ne poznam v zgodovini ničesar, kar bi moglo tako vzpodbujati mladino k pogumu, možatosti in narodnemu ponosu, kakor junaška smrt kapitana Scotta in njegovih dveh tovarišev, je izjavil nedavno neki angleški pedagog. Se bolj poučno je pa to. kar 12 napisal Scott v pismih svoji žeui. Ya pisma kažejo zakonskega moža, ljubečega svojo družico do zadnjega trenutka. Polna so skrbi za bodočaosr sina, kažejo nam moža kot junaka in ženo kot junakinjo. Prvotno Scottova pisma niso bila namenjena javnosti. Pisana so bila samo za Scottovo ženo. Šele nedavno je prišlo dovoljeije. da smejo biti objavljena. Prvo pismo nam kaže Scotta, ko piiznava ljubezen Kathleeni Bruce, de-vojki, s katero se je pozneje poročil. Scott se je bil že vrnil s prve ekspedi- pnstfnjali cije v polarne kraje 111 s svojimi predavanji in spisi je obrnil nase pozornost mornariških krogov, od katerih je bila odvisna njegova karijera. Scott sam ni rad silil v Javnost in pokazal se ji je samo, ko Je bilo treba zbrati denar za novo ekspedicijo na južni tečaj. Kot mornariški kapitan je pisal svoji izvoijenki z bojne ladje o oblekah. Redki so zaljubljenci, ki pišejo svojim nevestam tako, kakor Je pisal Scott »Zdaj hočem omeniti nekaj zeio važnega. Rad bi, da začneš razmišljati o svoji bal*. Vem, da porečeš, da sem neumen. Navzlic temu bi pa rad, da razmišljaš e tem iz mojega vidika, kajti sicer bi se glede na siromaštvo marsičemu odrekla. Važno je, da na poroki ne boš samo dražestna ki lepa, temveč, da se tvoji zunanjosti ne bo poznalo siromaštvo. Občudovala si mojo uniformo, zdaj pa pomisli, kakšni občutki me obhajajo, ko oblečem paradno uniformo in vidim, da moraš varčevati celo pri najmijnejših izdatkih za obleko. Tako ne more več ostati. Saj sama vidiš, dušica, da sem v tem pogledu zelo občutljiv. Prepričan sem, da me ne boš napačno razumela.« V avgustu 1908 je dobil Scott dopust in oženil se je s Kathleen Bruce-vo. Poroka je bala v Mampton Courtu. Ko so šli svatje v cerkev, je sijalo solnce. Prodno so pa bili poročni obredi končam, sc je nebo pooblačiio in v hipu, ko je duhovnik blagoslavljal novoporočenca, je trikrat močno zagr-melo. Potem se je pa nebo zopet zjasnilo. Ko so odhajaii iz cerkve, je stari admiral Đeaumont pripomnil, da je bil grom pozdrav iz nebes. Po poroki je Scott sledil svoji veliki častihlephosti Hotel je na vsak način zasloveti kot polarni raziskovalec. Sklenil je doseči južni tečaj, kamor še rri bila stopila človeška noga. Najtežje je bilo prepričati ljudi, da je treba zbrati denar za ekspedicijo. Ko je Scott pisal svoji ženi o pripravah za ekspedicijo, je rabil običajne poslovne izraze, vendar je pa tudi v teh pismih mnogo nežnosti. Slednjič so bile glavne priprave končane ir. 1. 1910 se je naootil Scott s tovariši na ladji »Terra Nova« v polarne kraje. Prvi cilj je bil doseči južni tečaj. Na tekmeca takrat še nihče ni mislil. Ko je pa priphaa »Terra Nova« v Mel-boum, je čakala Scotta v pristanišču naslednja brzojavka: Odhajam na Jug — Amundsen To je bila prva vest, da stopa na plan tekmec, ki hoče doseči južni teč«, i. In res se je Amindsenu posrečilo doseči južni tečaj nekaj dni pred Scottom. Po nepopisnem naporu :e dosegla Scottova ekspedicija južni tečaj, kjer ie pa našla norveško zasta-'o ter sledove človeških in pasjih stopmj, ki so rj»i?ali, da je bila skiama južna točka zetr.lje že dosežena. Že to je b.ic strašno razočaranje. Tem napornejši je bil povratek, več sto milj dolga pot po večnem snegu in ledu. 18. januar,;* se je napotil Scott aav zaj. Ekspedicija je ime'a pred seboj 900 miti dolgo pot. Kmalu se je izpre-menila pot v tragedije. Oates in Ewans sta bila ozebla, Evans >e je boril z belo smrtjo več dni, IT febiuarja ponoči je pa umrl. Ekspedicija je pa in mM ali o|fasi< Vsaka beseda SO p&r- Plača me lahko auU 9 znamka* Za odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamko mm ■11 nttenuarfarru* - Najmanjši otfl/u IMw R-— —— V gostilni Činkole, J. Lauter se od danes naprej toči pravi kraški teran fac Butovlj po 28 D!n Kter. 1478 Zimnice po 35 Din predelujem. V&a druga tapetniiška dela po najnižji ceni. — Slavlč Franc, tapetništvo, Emonska c. 10 — Žabja k 14. 1483 Razstavljale! jubilejnega vele sejma! Prevzamem vsa aranžerska dela. Cenjene ponudbe na »pravo pod »Dober aranžer — 1474.« 1474 Enonadstropno hišo novozidano, % novim gospodarsktrn poslopjem in kozolcem, nT"" vami, travniki m gozdom prodam. — Električna napeljava, lep sadovnjak, 3 minute od postaje Poteela. — Pojasnila daje: J. Rojnik, trgovec. Polzela. \4tf2 Kuhinjsko garnituro kompletno, predtiskano na močno rnravo platno (molino), 10 komadov M-jmodernejSih vrorcev za 150 Din nad! Fani Urok, predttekanfa. SottM*. 1481 Slaščičarji, peki. hoteli ln restavracije, uporabljajte samo čajno margarinovo presno maslo ki }e najcenejše in enako naravnemu presnemu maslu, ker }e zadelano iz sveže smetane in rumenjaka in stane samo 26 Din ks. FRANJO SVOBODA, Zagreb, Žerjavlčeva alica br. 2. 1j .p -ii .n .11.11.11 .iratTj čevlje kemično barva s strojem M. TREBAR, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. Rdeče vino letmk 1929 za Din 4.— belo vmo letn. 1928 od Din 5.25 naprei pošilja Alojz Krainz, vinogradnik, L^trtomeT. 1158 Zabojev lesnih in pločevinastih potrebujem večje število. Obrtniki, mizarji, kleparji, izvolite Javiti imena na upravo »Slov. Naroda« pod »Za-boji«/1426. 1426 Klavirje piaitme. harmonije prodaja, izpo-sojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje tudi na obroke tovarna klavirjev WARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5 — Rimska c. 2. REVMAT1ZEM IsMas, zabrekle žile, bolečine ▼ kosteh, zobobol, glavobol itd. zdravi na jzanesh veje »Ar»tl-rheumin«. ki si je v kratkem čas« stekel nebroj priznanja. Cena orig. steklenici 35, poskusni pa 18 Din. Prvovrstno restavracijo in kavarno oddam zaradi s-mrti. Nov irrvemar prodam za 18.000 Din. — Mesečna najemnina 2000 Din. Dnevni io-ka so do 9000 Dra. — Split, Dtik-lianska cesta 3. 1480 Brovning pištole floberte, lovske puške, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEK, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Šivalne stroje dobite najceneje, ako jih kupite direktno iz glavnega skladišča v veliki izberi. — Ceniki franko. — Prodaja na obroke. F. Batjel, Ljubljana. Karlovska cesta 4 MS • e m. •/*f MODELI 1930 dospeli! ffCICmff ttf4>«4>OffCfOO^ Plačilne olajšave! *m m \ m Vsi rezervni deli na zalogi. kCrdCr 9 letmm *9!M& Zahtevajte cenike! Sh Qci*G**r*2*ieolt v vmeh delih sveta kolesa konstrukcijsko na Tisku ln prvem mesta. Brezkonkro-enčne cene! O. ŽUŽEK, LfrrttHana, Tavčarjeva ulica 11. Stev 95 rSCOVENSKI NARODc dne 26. aprila 1930 Stran 7 Odgonska postaja na magistratu Pogled v ustanovo mestnega magistrata, kamor zanese bridka usodi marsikatero žrtev razmer in strasti Ljubljana, dne 7.«'. aprila. Lrubljaofcafti vedo. da so zapori ta na M Mikloii&eivi o&sti v sodnijekam poslopju in pa policijski tapori v rdeči hiši m Blei-veieovi eeati. Le milo jih pa ve, da so v vabi tudi fcs stari magistratni zapori, ki rtofijo že 6 let za odgonsko postajo in pribežališče vseh drugih nesrečneže*, ki trenutno ali iudi za delj časa np morej.i dobiti udobnejšega kotička. Stari magistralni »pori. ki imajo svojo zanimivo zgodovino kakor magistrat sam, so zdaj pod soeialno-politir-nim uradom, ki ga vodi ravnatelj g. C i u h a. Zgodovina postaje Odkar stoji ljubljanski Magistrat so v pj>m tudi zapori, toda tu so že od nekdaj zapirali navadne grešnike, težje hnd.vdclce ps samo začasno. Najstarejši kaznUnicu za težke zločince je bila v Ljubljani Traucii. To je bila me>tDn kriminalna jrtnišni'-a za tpzk^ zfottnce. Od tu so na smrt obsojane vodiii na morisč<=\ T ranča je stala DaSprOti Čevljarskega mostu, kj^r sr« še daaOs imenuje Pod Traoco. Te£ke zlocinoo so v Trauci mudili prav po srednjeveško, da se tulili od bolečin ter vznemirjali ponoči poštene ljubljanske meščane v okolici. Zato je mestna gosposka sklenila opustiti Trando in jo po-drpti ter sezidati jetnisnico za težke zločince na drugem kraju izven mesta. Tran-co so pa podrli šele L 17^-- ko je začela že sama razpadati in je ofrrožala okolico. Kaznilnica, prisilna delavnica in predilnica je bila v 18. stoletju io pozneje tudi Da Zabjeku, kjer s kaznjenci niso ravnali Oič bolje, nego v Iranci. Ustanovljena je bila 1- 1754. Kronika pravi da sta bila dva tatova obsoj-ena na 6 mesecev zapora, dobila sta pa vsak mesec po 10 udarcev s ko-robacem. Pretepanje je bilo v kaznilnicah sploh v navadi. Kaznjence so pretepali vsak meser, ali vsake tri me&cee ali pa ko *o jih sprejeli v zapore in ko so jib izpustili. Kazni seveda niso bile vedno v pravem razmerju i deliktom. Neki zločinec na Zabj^ku je bil na pr. obsojen na 9 mesecev, ker je ubil svojega prijatelja z leseno palico. Neka ženska je pa dobila zaradi sodelovanja pri tatvini kar S let. Veka druga tudi 6 let zaradi deiomora, tretja t leto. ker je pretepla svoje starše, dve drugi ya 4 leta strogega zapora s pretepanjem zaradi vladiganja in beračenja. Nadzorstvo nad kaznjenci je bilo skrajno slabo. Že prvo leto je pobegnilo iz "kaznilnice vseh 6 žensk, ki so bile tam zaprte. L. 1759 je pobegnilo S zločincev. Ma 1757 pa kar 11. Del kaznilnice so preuredili 1. 1765 v predilnico. Zapore na Žabjeku so imenovali tudi inkvizicijsko hišo. Po odhodu Fraoeoff.vv so imeli tefte iločtsoi kakor znano na Gradu, L. 1847 je bila dograjena tudi prisilna delavnica na Kodeljevem v Delarnski ulici. Tako jo je namreč, krstil Levstik, ker je imenoval prisilno delavnico xielarno<. Policijski zapori na magistratu Ko je bila policija še pod mestno upravo, je bilo na magistratu 8 zaporov, in sicer 6 v srednji hiši. dva pa v desni oziroma nekdanji ("ialletovi hiši. Ta dva zapora sta dobila im* »Spohkamrac ki se jo je bal vsak ljubljanski pijance k ali razgrajač. V špebkamro so namreč zapiraLi nasilne are-tirance in pijance. Eni so rekli tudi »ciganski zapore, ker so tu navadno zapirali cigane. Ko je biVa 1. 1913 opuščena mestna policija, so na magistratu obdržali samo tri zapore, ki f»o zdaj. kakor smo že omenili, odgonska postaja. V spehkamrah, ki so bret oken^ kakor teanniee, imajo zdaj premog in drva. Služijo magistratu za drvarnico fn "klet. Od treh zapor.>v pa. ki so se v rabi in ki se nahajajo v srednji hi^i v prvem nadstropju v traktu pod Gradom, je eden za ženske odgnanke. eden za mošike od-goance, eden pa za kaznovane? po obrtnem rsdTj. po vojaških predpisih ali po c^lno-pojicijskem redu itd. Tz starih časov se je v zaporih ohranilo le malo. Pri glavnem vhodu v zapore visita na vratih dve verigi x obroči, v katere so bili vkovani težki zločinci. V spehkarmri je pa s premogom zasut kamen, kamor so bili prikovani zločinci. Odgonska postaja sprejema goste \z vseh krajev države in jih potem ra^poSilj« v pristojne občine. Lani je bilo v zaporih 619 izgnancev, največ žensk. To so ljubljenke, ki jib pripeljejo večinoma iz Zagreba in Beograda. V te zapore pridejo tudi taki v pritvor, katerih domovinska občina se ne more takoj ugotoviti. Uprava zaporov in oskrba spada pod gospodarski urad, ječar je pa magistratni hišnik Josip Jezovšek. Tu je bil zaprt.. • Težka žabnica zacvili, ko ječarica. ki jo prijazna in dobra ženska. odpre okovana vrata z zamreženo linico. Zapori so obokani, z močno zamreženim oknom, z zelema pečico, 6 steklenico vode, s posodo in pridna m i oziroma posteljami s slamnjačami. Najzanimivejše je. da se vsak, ki viiva gostoljubje teh ?aporov, podpiše na belo *te-no ali na deske, zraven pa še kaj nariše. Nešteto je podpisov in napisov: Tu je bil zaprt ta in ta. ker je pozabil policaju posvetiti v hrbet. Obešenjaški humor kazno-vancev se kaže v karikaturah in «likah. Največ je karikiranih stražnikov. Najbolj popisan in porisan je seveda zupor za >bolj-&e-zna. da s tem možakarjem ni dobro češenj zobati in izgine kakor kafra. Pob^r pa jo do resničnih revežev, ki jib življenje tepe* ker sam ve. kaj je življenje. Rojen je bil na Štajerskem kot sin revnih kmetskih staršev, služil je v Mariboru, v Gradcu, na Dunaju. Z 90. letom je šel k vojakom in služil S leta, nato je pa moral prijeti za marsikatero delo, da se je preživel. Bil je postrežnik pri grofu Athemsu. poštar in koučno je postal policaj. Služil je pri mastni policiji do Via nato pa pri mestnem tržnem nadzorstvu. Kil je v svetovni vojni in 1. 10*24 jo prevzel po pokojnem 1'irhu itipsIo mestnega jpcarja in hišnika. Trna 87 let zveste in vestne službe. Žalostne in vesele zgodbe Nekaterim so odgonski zapori znani \*0 tudi njegovo živce uničila. Rad dela in pomaga hišniku in dela tudi red v zaporu, če je treba. Razburljiv je bil tudi dog"»dek. ki $e je prip.^t.11 v zaporih lani. Pripekali s«« pijanega delavca iz Ljubljane, pil je neprestano, demon alkohol ga je popolnoma obvladal. Največja reva je bila pri rn>rn njegova Ž<»;ia. P/mocI je začel kričati, da ga hočejo umoriti. Na* slednjega dne se mu je dopoldn* bledJo, oborožil se je s steklenico in z desko, ki jo je utrgal na postelji. Rešilna postaja mu ni mogla do živesja, končno se je jetničarjeve-mu sfnu posrečilo, da ga je podrl, nakar ao ga zvezali. Zdravnik je ugotovil, da se mu je zmešalo. Izročili so ga v umobolnico na Studenec kjer je kmalu umrl. Neki Ličan je pozimi v zaporu Clo zakuril ogenj. Slamo je vzel iz slatimjače, deske pa od prične. K sreči je ječar zavohal dim. sicer bi se bili v zap>ru vsi zadušili in požar bi se bil lahko razširil. Pestri so gostje postaje tudi po narodnost i. Razen Srbov, Hrvatov in Slovencev so bili že zaprti Francozi, Angleži in tudi Japonci. Posebno živo je v zaporih, kadar pridejo cigani in svetovni potniki. Seboj imajo kitare, opice in p>jo ter uganjajo burke. Ko odidejo, puste za seboj razen velike nesnage tudi domače Živali, da je treba zapore razkužiti. Vlačuge preišče v zaporu zdravnik in večina njih roma v bolnico na venerični oddelek. Večina naših deklet, ki gredo služit v Zagreb ali v Beograd, se vrne nazaj preko odgonske pcsLaje in bolnice. To so vesele, še bolj pa žalo>tn.e zgodbe z odgonske postaje na magistratu, vse so pa resnične. Pa 5e mnogo več se jih je že dogodilo tam, še bolj tragičnih in strašnih. Vsak, kdor pride tja notri, ima za s^boj svoj roman, tega je strlo življenje, onega lastna lahkomiselnost. * * Nekdo potrka na vrata jeČarjevCga stanovanja. — Naprej! — Dober dan! Stražnik vstopi. — V>va komada, in pomoli akte ječariu. Zunaj stojita rdeče]ično dekle rn mlad fant, ki se opira na palico. Ječarica je sprejme in odpelje v zapore. Tako gre naprej dan za dnem na .Klgorrski postaji na magistratu. —n— Kralji se zabavajo Kdor hoče zvedeti, kako sc zabavajo sedanji kralji, se mora napotiti v Mon-te Carlo. Tam najde med drugilmi dan-škega kralja, ki i-e pravi strah svojih tajnih policistov. Za hazard sc ne navdušuje, pač sc pa pridno vozj s svojo jadrnico, posebno rad pa kolesari. Kolo mu je največji užritek. Kolesari .po mestu sredi največjega prometa, ne zmeni se ne za avtomobile in pešec, ne za prah in blato. Spremljata ga neprestano dva detektiva, ki se pošteno potita. Kralj ne neha kolesariti, dokler detektiva nista tako utrujena, da sc komaj šc dr?ita na kolesih. Nasprotno pa švedski kralj Gustav ni ne kolesar, ne Veslač, pač pa navdušeno igra tenis. Toda Suzane Leiifflen ni več v Monte Carlu, da bi mu podajala žoge. Danska kraljica ima svojega kn- *9 ®VI L A VUSAJ VOSA SVILA SVI L A VMS A VUSA ŠOLA SVILA VUS SVI NEŽNE TKANINE la ovijajo Vaj« telo, to vredne, da jih negujete z največjo pažnjo. V peni L u x-mil a t luskah dobijo volna in svila novi sijaj in novo moč. Tkanina pride osve-m kopeh, ki Vam prthftni dfcfl, t stid m frenor. njička v obliki ročnih del. Nekoč se Je hotela prepričati, koliko so vredna njena ročna dela. V Cannes je stopila v neko trgovino in ponudila svoje izdelke v nakup. Trgovka je pa njena ročna dela odločno odklonila, češ da .so slaba. V trgovinn se je mudila slučajno neka Parižanka, ki ie kraljico poznala in je hotela kupiti njena ročna dela, toda. kraljica se je opravičila in zapaistHa trgovino. Redovnica - šoferka V Soaroniu na Madžarskem so se vršili te dni šoferski izpiti in kandidati so sc zelo začudili, ko so zagledali med seboi redovnico. Gre za sestro Hirlan-do Farmadijevo iz samostana usmiljenk v ^oproniu. Sestra Marija je bila 10 et v Ameriki v samostanu in nedavno sc >c vrnila na Madžarsko. Ameriški samostan je podaril šoproniskemu za velikonočne praznike avtomobil, vreden 2S00 pengo. Avtomobil so poslale ameriške redovnice s patnikom in sestra Mani}a je ^ofiTala od pristanišča do ^opronja. Praktični in teoretični izpit .ie napravila sestra Marija z odliko. Tz tega je razvidno, da imeriške redovnice nridno goje sport. Konec čudaškega Pri Boudry na Sa vojske m so našli otroci pod skalo truplo SOletnega starca, ki je najbrž padel z visoke skale, na kateri je imel skromno kolibo. V kolibi ie živel mož ločen od sveta ze 20 let. Vse ka/c. da ie prišel iz nemške Švice, kajti ljudje iz bližnje vasi so povedali, da francoščine mi znal. Cim je prišel kdo v bližino skale, se je zaklenil v svoyo kolibo in ni pustil nikogar blizu. Navadno je pa obmetaval ljudi I kamenjem. Prebivalci bližnje vasi so ga večkrat videli, kako io klečal na robu skale in moHl ali Čital sveto pi^mo. Pušcavnik se je preživljaj i, mlekom, katerega so mu dajale tni koze. Pole« koz je imel še nekaj lookoii. Najbolj so bfH ljudje presenečeni, ko so nifcH pod nuščavnikovo posteljo 12.000 frankov, katere ie skrival staTee. ki >e *ivel kot največji berač. Med prijatebT — Kako se počutiš v zakonskem stanu, prijatelj? Pravijo, da je tvoia žena zelo izobražena. Gotovo se dobro razumeta. — Ona govori šest jezikov. ja2 tudi šest, pa se za vse na svetu ne moreva razumeti. Čudežna rešitev. — Gospoda, ali veste, da sedi med vami mož. ki je čudežno ušel smrti pri potopu parnika *Colombe€? — Beži no! Kako se je pa to zgodilo? ^ — Zelo enostavno, parnik sem za« mudil. Pred sodiščem. — Pred sodnimi počitnicami ste bih zadnji, ki ie stal pred nami, po počitnicah ste pa zopet prvi,- katerega sodimo. Ali vas ni sram? — Oprostite, gospod sodnik, kaj pa morem zato, da imate tako kratke počitnice? Edgar Wal!ace: 49 Vrata izdajalcev Roman Bilo je čudno, da tatvine niso takoj odkrili. To se je zgodilo zato, ker je vkmtHec hladmokrvno zektenil zunanja vrata in šele potem je pobegnil s s\x>-jmi pfenom. — Najbrž so hoteli ukrasti kraljevske znake. Bože. to bi bilo grozno, če bi se tim posrečilo! Dicku so slekH piatšč ki biuao. Bil je bled in še vedno onesveščen. Tudi v* Štirje vojaki so ležaii onesvešoem na tleh. Vojaški zdravnik ie prrhirel takoj in nagk) je pregledal Dicka* — Omamljen je s strupenim obnom, — je dejal, čtm je rxrdnha! Dickov nlašč. Potem se je obrnil k onesvešče-nim vojakom. Eden se je takoj zavedel, čim so mu zmočiK obraz s hladno vodo. Od njega so zvedeli o easfeiffcii in o bonbonih. — Seveda ni bil Dick, -— je dejal Bobbie, — pač pa dečko, kaeerega sem smatral za Dicka. Sam vrag vedi, kako je mogel zavzeti njegovo mesto. ZasKša! je narednika m zvedel, da ie slišal en vojak zamolkel udarec .. . potem »a je pa častnik zapove- dal. naj gledam naprej, — je pripomnil dotični vojak. — Torej v tistem trenutku se je to zgodilo. — ie meni! Bobbie. Polkovnik ie poklical trobentača in mu zapovedal: — Skličite posadko! — Potem sc je obrnil k Bobbiju. rekoč: Prevzemite vodstvo straže, dokler ne pošljem na vaše mesto drugega častnika. Podvojite vse straže in pošljite na vse strani patrulje. Nihče ne sme brez mojega dovoljenja v Tower ali iz njega. Bil je silno razburjen. Odšel je po stopnicah in se napotil proti svojemu stanovanju. Spotoma je razmišljal, kateremu članu vlade bi telefoniral. Ko je začul. da ga nekdo kliče, se je obr-nrl in zagledal svojo ženo. hrtečo za njim. — Se je kaj z^xHk>, John ? — je vprašala plaho. — Pojdi z menoj rn vse ti povem. Skupaj s*a krenila proti domu in polkovnfk je povedal svoji ženi, kaj se je bdo zgodrio. -i- Kraljevske znake? — je vzdih-niia lady Cvnthie. — Pa menda vendar ne ... Saj to ni mogoče! — Tudi meni se zdi, da ni mogoče, — je pritrdil polkovnik ves v skrbeh. — Takoj se prepričamo. Čakam samo stražnika. Iz teme se je začulo zamoklo bobnenje in predno sta prispela domov, so se začele prižigati po vojašnicah m častniških srtaocuaajih kiča. — Kje sj pa bila? Zakaj prihajaš tako pozno? Ni bila njegova navada vpraševati tako osorno, be bolj čuden je bil pa odgovor lady Cvnthie. — Obedovala sem s prijateljem, katerega Že dvajset let nisem videla, — je odgovorila ponižno. Toda to je izključno moja zadeva in veselilo me bo, če mi nikoli več nocojšnje noči ne omeniš. Polkovnik je bil tako presenečen, da še govoriti ni mogel. Ko je telefoniral, se je ozrl na svojo ženo in ustrašil se ie njenega izpremenjenega obraza. Bila je postarana in utrujena in zdelo se .ie. da je z barvo obraza izginil tudi njen kljubovalni mir. katerega je polkovnik tako dobro poznal. Cim je bil telefonski pogovor končan, je odšel polkovnik v svojo sobo in obiekel paradno uniformo. Lady Cvnthie je stala v predsobi liki kip in gledala, kako hiti po stopnicah in si zapenja pas s sabljo. Vežbalisče je bilo polno vojaštva. Ko je "polkovnik stopil iz svojega stanovanja, je zaslišal povelja častnikov in rožljanje sabelj. Na dvorišču je stopil k njemu avršnikih najcenejša! Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKES, Ljubljana (poleg" hotela Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! Zastonj pošljemo vsakemu na zahtevo bogato iustrovarui cenov-nJk električruiih lestencev in dirugih razsvetrl. Tvorniško skladišče lestencev, Zagreb, GiinditUćeva ul. 7 IMakuiatmni paph y*edafa uptavct fSto*en»&ega Tlaloda, Izdelujejo se najnovejši angleški modeli OTROŠKIH VOZIČKOV od pri prostega do najfinejšega, tipa. Ceniki franko. Prodaja na obroke. Tribuna F. B. L* tovarna dvokolea in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. „Tweed NAJNOVEJŠE ZA POMLADI A.& E. SKABERNE MU8UANA prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo Premog domači In Inoiemskr za domača kurjavo in industrijske svrhe Kovaški premog J*} U a uvarnllki, plav-O K S farsld in plinski Brikete Prometni zavod za premog d.d. v Ljnbljani MikloSičeva cesta stcv. 15/1 Ali se želite »znebiti protina ^rvAr,> • bolečin v kosteh w In Ulasa brez nevarnosti? Reuma je strasna in zelo razširjena bolezen, ki se ne izogne niti bogatašu niti siromaku in išče žrtev, kakor v palačah, tako tudi v kočah. Prerazlične so oblike v katerih bolezen nastopa, največ bolezni je pa takih, ki se nazivajo z najrazličnejšimi imeni medtem pa niso nič drugega kot reumatizem Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki otečejo, pohabljene roke in noge, trganje, zbadanje v raznih delih tetesa, celo oslabljenje vida, vse to so posledice reume in bolečin v kosteh. Kakor so različne oblike s katerimi se bolezen pojavlja, ravno tako števil a so mo-moča in nemogoča zdravila, medicina, miksture, mazila iuL, ki se trpečemu človeštvu ponujajo. Večna fteh sredstev ne more popolnoma ozdraviti, kvečjem bolečine samo ublažiti. To, kar Vam pa mi priporočamo je popolnoma neškodljiva zdravilna pijača, katera je že mnogim bolnikom pomagala) Naša kura je izborna in deluje hitro pri zastarelih, kroničnih slučajih Da pridobijemo čim več pristašev smo sklenili vsakomur, ki nam piše poslati oooolnoma brezplačno našo interesantno in poučno raspravo. Kogar torej mučijo bolečine in kdor se žeb teh bolečin hitro, temeljito in brez ne* varnosti iznebiti, naj še danes piše na: AUGUST MAP-^E Benin—W»lmer; , f, Bruchsalerstrassi Nr. S., Ao.. Štev. 13978/30. Ref. VHL Razglas Cepljenje zoper koze je po ČL 3. pravilnika z dne 14. marca 1925, Ur. L št. 93 21 iz L 1926. v prvem letu starosti za vsakogar obvezno. Da. bodo vsi starši mogli tej zakoniti dolžnosti glede svojih otrok brez vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze, in sicer: 1« za Barje v četrtek, dne 8« maja 1930 v ondotni Soli, Zm za Spodnjo dišlco v ponedeljek, dne 5. maja 1930 ▼ ondotni Ion* 3« za Krakovo in Trnovo v torek, dne 6* maja 1930 ▼ mestnem otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št. 21, 4« za Vodmat v soboto, dne 3. maja 1930 v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. z, 5« za vse ostalo mesto v petek, Z. maja in v sredo, dne 7« maja 1930 v Mestnem domu vsakokrat ob štirih popoldne. K cepljenju naj se prineso vsi otroci, ki sploh še niso bili cepljeni, in pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti cepljen ▼ tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se lahko cepi v tekočem leto. Opozarja se, da je k cepljenja prinesti iz mesta tudi vse necepljene otroke, čeprav niso izrecno s posebnim vabilom k cepljenju povabljeni (n. pr. doseljeni, neprijavljeni itd.). Starši, ki so prejeli poziv za otrokovo cepljenje, ga morajo k cepljenju prinesti s seboj in se morajo točno držati v pozivu določenega kraja in dneva. Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepljencev na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu, katerega se morajo udeležiti vsi cepljenci, se bodo izročila tudi izpričevala o cepljenju. Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizfkatu mogoče, ni pa brezplačno. Starši, U bodo daH svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku, MORAJO predložiti mestnemu fizika tu dokazilo o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti. Otroci, ki bi se iz kakega tehtnega razloga (n. pr. zaradi bolezni) ne mogli cepiti, sa morajo opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem času in kraju ali pa med uradnimi urami v mestnem fizikatu v Mestnem domu, in sicer najkasneje do dneva, ko izpolnijo prvo leto starosti. Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega zakona, bo kaznovan po čl. 3. z globo do Din 250.— ali z zaporom do 6 tednov. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI. dne 15. aprila 1930. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Šivalni stroji ,Oritener* ,Adler* ki kolesa, najbolj*! materi j aL, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni strofi „Urani a" so samo pri Jo*. Peteline. Ljubljana Telefon 2913 ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Pouk v vezenja brezplačen kj-iljlaj.H mOTJO iTrTTTTTI ■■■■■■■■ ItlttlTT^ Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlov-slrih opekarn > ILOV A O, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št, 7. Hišni posestniki kojim zidna vlaga uničuje vrednost njihovib hi«, stavbeniki in vsi, ki hočejo vlažno zidovje osušiti, oziroma zavarovati pred vlago in vodo, naj uporabljajo nas absolutno zanesljivi izolačni preparat „1SOL" ^K2St Prospekte z navodili uporabe pošilja brezplačno LJI BLJANSRA ROMERCUALNA DRTJ2BA Ljubljana, Bleiwelsova cesta 6t, 18. Neprijeten duh ust bie slab Je^oprnT"Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz, hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste Ičetke, ker ista čisti rob« tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Chlorodont sčetka za otroke, za dame (mehke ščetke), za gospode (trde Ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva m povsod. — Leo-Werke A. Gn proizvodnja in zastopstvo u Jugoslavija i Tvornica Zlatorog, Maribor. 7 Čudežni balzam Na obeh rokah sem imel bresštevila bradavic. Mvafe Vara ia Vaši vehkovredni iznajdb«; danes sc skoro ne pozna, da bi M krnel to gnusobo na rokah. Kako naj se Vam zabva-ftm, da ste me re-šik te oadk>ee itd. piše z. Jane« Oštir, Bošeča ras 41 p. Cerkfe ob Krki. Rešite se tati Vi kurjih očes. bradavic, trde kože itd. z Radio Balzamom. Lonček 10 Dm (predplačilo *ii 18 Din na povzele) pošlje: R. Corič, Ljubljana VII, Kamniška 10 a. SBBBBSBBBSSBSBBBBBBBB r flojboiiši če! ki blagovi Zajamčeno čiatovolnene moške in damske blagove zadnjih novosti ca pomladno In letno Hezijo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Sieg;el - Imhof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. - Najnižje tvorniške cene. - Najsolidnetaa izvršitev vseh naročil. . Na zahtevo vzorci zastonj in poštrrne prosto. -Za -2* dal Usta: Oton Chmtoi. — V«i 43