http.//www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si
6310 IZOLA
ČETRTEK.9,september 2021/ ŠTEVILKA 1414. leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola /cena: 1,50 EUR
DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM
Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
1414
\Y3 V )j
STISKQRNQ MpNPROC
78 9 6 1 ZM 4 067 1 H
S *
►
040/432-943
Dva koraka naprej, enega nazaj
To je dokaj natančno izmerjena hitrost razvoja izolske občine. Težko bi rekli, da ne napredujemo, toda ob tem nenehno ponavljamo iste napake in potem moramo korak nazaj, da bomo sploh lahko šli naprej. In kje ga lomimo? Pri ljudeh.
(Mef) Demokracija in resnično soodločanje ljudi, občanov, je že dolgo zgolj pridevnik, ki ga uporabljamo zato, da ne bi kdo pomislil, da živimo v anarhiji ali bognasobvaruj, avtokraciji ali tehnokraciji. Soodločanje ljudi sodobna oblast razume zgolj kot nagajanje oziroma metanje polen pod noge tistim, ki razmišljajo namesto ljudi in odločajo namesto ljudi. Ob tem so globoko prepričani, da se jim godi krivica in da bi lahko veliko več storili, če ne bi bilo teh krajanov, občanov, državljanov in sploh ljudi, ki se vedno oglasijo potem, ko so oni že razmislili in se odločili namesto njih. Ljudi namreč.
Ne govorim o Izoli, niti o Sloveniji, čeprav govorim tudi o njih, ko premlevam ugotovitve mednarodnega posveta evropskih nevladnih organizacij na temo izvajanja Aarhuške konvencije. Ta je bila sprejeta leta 1998 in zavezuje Evropsko unijo ter vse njene države članice, da državljanom in okoljskim nevladnim organizacijam v okoljskih zadevah omogočajo da se v primeru suma na kršenje okoljske in podnebne zakonodaje obrnejo na sodišče in izpodbijajo te odločitve. Toda hkrati so ugotovili, da bi se marsikateremu sporu lahko izognili, če bi oblasti ljudi vključile v odločanje že v prehodni fazi in ne šele takrat, ko je treba nekaj dokončno “požegnati."
Takšno ravnanje pa v Izoli seveda dobro poznamo. Pravzaprav ga imamo prav zdaj na političnem jedilniku. V mislih imam, seveda, napovedan referendum o pravkar sprejetem Občinskem prostorskem načrtu.
Primer je tak, da boljši ne more biti. Oblast je, bolj ali manj preslišala vse pripombe občanov, preglasovala opozicijo in sprejela najpomembnejši občinski prostorski dokument, ki ga, seveda, potrebujemo za nadaljnji razvoj. Oblast je naredila dva koraka naprej in pozabila na ljudi. Potem je zadišalo po referendumu, ki bi lahko izničil vse njihove “napore” in sledil je previden korak nazaj.
Zdaj bi se koalicija pogovarjala z opozicijo in ljudmi o tem, kaj lahko popravijo, da ne bo treba dva koraka nazaj ampak samo enega. In naenkrat slišijo stvari, ki jih prej nikakor niso zmogli slišati. Recimo o preveliki pozidanosti Malije, o neodgovornem ravnanju s kmetijskimi zemljišči, o za lase privlečenih "razvojnih projektih” in o popolnem ignoriranju umeščanja resničnih kmetij. Pa ustanavljajo nekakšno pogajalsko skupino, ker si referenduma, resnici na ljubo, nihče zares ne želi. Še en evropski dokument, ki so ga vsi pozabili. Agenda 22, pravi, da se je treba v odločanje o posegih v prostor vedno vključiti ljudi. Kaj je to tako težko razumeti?
nnn
INTES4 SNMB40IO BANK
m/uotdh/m:
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434/ urednistvo@mandrac.si

Kako je Žižek postal levi fašist
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Ze res, daje vsak vikend 'doma" v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. listi, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Skrbi za obstanek, prisotnost in razvoj demokracije ni nikoli dovolj. Vsi se strinjajo in s tem se strinjamo vsi. Pomembno je, da se tega zavedajo tudi vsi tisti, ki so imenovani, včasih tudi izvoljeni, kar je bolj izjema kot pravilo (samo poglejte našo oblastno strukturo, ki se sama obnavlja, reproducira in imenuje), ampak to je samo zato, da bi demokracija cvetela.
Tako je pred dvema dnevoma, v torek, eden od teh imenovanih povedal, da so pripravljeni na sodelovanje z vsem in vsakim, ki sprejema demokratična pravila obnašanja, pravno državo in enakost vseh, ker živimo v enotni državi, z enim voditeljem, a ne v nekakšni plemenski in provincialni skupnosti. Kar dokazuje tudi postopanje oblasti, ki je protestnike, ki so nekaj zahtevali, bili proti nečemu in proti nekomu, razgnala s solzivcem in podobnimi demokratično disciplinskimi sredstvi. In vsi so se strinjali, da je to demokracija. Demokracija je, je pojasnil Zabihula Mudžahid, namestnik ministra za informiranje sa-moimenovane afganistanske vlade, da so demonstracije in protesti dovoljeni, a le če so prijavljeni in odobreni s strani notranjega ministrstva, ker je le-to zadolženo, da skrbi za varnost protestnikov.
Tako kot je to narejeno v najbolj demokratični članici EU, trenutno predsedujoči državi Sloveniji, kjer je, kot je povedal mula Zabi-bula Mudžahid, vse urejeno. Tam so mula Hojs, mula Janez in mula Grims ter vse ostale pripadajoče mule naredile red med mezgi. To je demokracija kot jo rabimo, pa naj kdo trdi, da naša demokracija ni enaka trenutni evropski, ali pa vsaj slovenski, so se strinjali Mula Muhamed Hasan Akund, predsednik afganistanske vlade, notranji minister Sirajudin Hakani, dober človek in humanist, kar potrjuje dejstvo, da je na seznamu 45 najbolj iskanih teroristov na svetu in je vreden 5 milijonov dolarjev za informacijo, ki bi pripeljala do njegove aretacije.
Z njimi se strinja tudi Jonah Goldberg, ameriški novinarski mula Jonah, ki je napisal, da je »Slavoj Žižek levi fašist.« S čim se strinja tudi mula predsednik vlade. To je pomembno za demokracijo, niso pomembni šolniki in otroci, zdravniki, medicinske sestre in bolniki, necepljeni in cepljeni, prevarani in pokradeni, oni so kolateralna škoda v uvajanju talibanske demokracije v slovenski sistem mula oblastnikov. Imenovanih, neizvoljenih.
Zoran Odič
No, če bi morda kdo iz FBI-ja to prebral, naj mi kar lepo izplača nagrado - človek je v Kabulu, minister vlade s katero se pogovarjajo Američani, Kitajci, Nemci, funkcionarji EU in ostanek sveta in, ki v Afganistan uvaja evropsko demokracijo po slovenskem modelu.
Kot je to lepo povedal mula Branko Grims, da se mora uničiti, preprečiti levi fašizem, ki ga zagovarjajo, ve se kdo. Lepo je povedal, da predlogi njegovega zakona »kar preprečujejo nadaljnjo rast levega fašizma, nadaljnjo rast pouličnega ustrahovanja in groženj.« Tako je treba. Levi fašizem se lahko uniči samo z desnim fašizmom.
Kaj je fašizem, to že vemo, nekateri so ga tudi preživeli. Kaj je levi fašizem pa še nihče ni definiral, razen da se »nalepka levi fašizem v znanstvenih objavah ne uporablja.« Uporablja se samo v diskreditiranju političnih nasprotnikov ali drugače mislečih. Po tipično stalinističnem modelu - dobro mi vemo kakšen je to človek.
Oznako »levi fašizem« je prvi uporabil predsednik slovenske vlade na shodu Zbora za republiko 8. februarja 2013 v podporo predsedniku vlade in vladi (kaj pa mislite, ali se spomnite kdo je bil takrat predsednik vlade?), ki sta bila tarča protestov v okvirju Vseslovenske ljudske vstaje. Ob tem, da so protestniki »levi fašisti,« so, po besedah takratnega in današnjega predsednika vlade, tudi »zombiji.« Kar pomeni, da so levi fašisti - zombiji. Vsaj demokratične mule tako mislijo.
Izola express press
Ali bomo šli novembra na referendum?
Vprašanje je zaenkrat še brez odgovora. Če bi morala Civilna iniciativa do 20. septembra zbrati približno 800 overjenih podpisov, potem je to dokaj zahtevna naloga, vendar ni mogoče zanesljivo trditi, da jim to ne bi uspelo. Če bi ponovili hiter potek zbiranja podpore razpisu referenduma, ko so v nekaj dneh dobili okrog 600 podpisov občanov, potem tudi teh cca. 800 ni nedosegljivih. Iz občinskih pisarn je slišati, da bodo skušali s predlagatelji doseči dogovor kako se izogniti referendumu in v ta namen so menda oblikovali ..pogajalsko skupino" v kateri naj bi bili predstavniki vseh strank in list, ki sestavljajo izolski občinski svet.
Trgovine v Veluščkovi ne bo
Mlinotest je trgovino, ki je sicer v lasti Mercatorja, zaprl že spomladi, v družbi Mercator pa o ponovnem odprtju trgovine ne razmišljajo, ampak bodo poslovni prostor, ki naj ne bi več ustrezal sodobnim standardom za trgovine, prodali. Mercator ima v Izoli še 4 trgovine in o zaprtju katere od njih ne razmišljajo.
Pri vodnih pregradah se premika
Neuradno smo izvedeli, da so na županovi komisiji, ki naj bi dorekla sistem enotnih vodnih pregrad za poplavna območja v starem delu mesta, le dosegli napredek. Doslej je namreč prevladovala ideja, da bi najprej zagotovili takšne pregrade za prostore v lasti Občine Izola. Zdaj pa so v komisiji, ki jo vodi Gašper Čehovin in v kateri so tudi predstavniki Občine Izola in Komunale menda našli rešitev, ki bo hitrejša od objavljanja razpisa za sofinanciranje pregrad na vratih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v starem mestu. Za kakšno rešitev gre bomo še izvedeli. Vsekakor pa to ne sme zavirati iskanja celovitih rešitev za padavinske vode in plomovanje morja.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Države naj ne bi zapirali
Tako zagotavljajo na Vladi, kjer še niso potrdili najnovejšega covidnega semaforja, ki gaje pripravila svetovalna skupina in ki v zadnji fazi predvideva tudi najbolj črn scenarij. Lahko pa pričakujemo vedno bolj razširjeno zahtevo po pogoju PCT.
Vprašanje tedna
Koliko denarja je zagotovila država in koliko občine za podkupovanje vseh tistih občanov in državljanov, ki so zboleli za Co-vidom, ki po mnenju, tudi nekaterih Izolanov, ne obstaja.
V torek je bilo na državnem nivoju opravljenih 5.159 PCR testov, od tega je bilo 1.093 pozitivnih. kar znaša 21,2 %. S tem se je 14 dnevna pojavnost virusa dvignila na 372,7 na 100.000 prebivalcev.
Bolj kot število aktivno bolnih, pa je za razmere v državi trenutno pomembno število hospitalizacij in zasedenih postelj intenzivne terapije. Število hospitalizacij se je včeraj dvignilo na 243, intenzivno terapijo pa potrebuje 62 ljudi. Včeraj so umrle tri osebe s co-vidom.
Število potrjenih primerov covida je največje od sredina maja, ko pa so številke strmo padale. Prav tako se strmo dviguje število ljudi, ki so dnevno sprejeti v bolnišnico zaradi težav s covidom-19. Samo včeraj jih je bilo 39, proti 22, ki so jih odpustili.
Vstala Primorska
A če v vsej državi pojavnost virusa strmo narašča, je Obalno-kra-ška regija edina, kjer se je število aktivnih obolenj v zadnjem dnevu celo nekoliko zmanjšalo. Vseeno to ne more biti razlog za pretirano veselje, saj smo še vedno regija z največ aktivnimi okužbami v državi in bi po starem semaforju spadali globoko v rdečo fazo (za primer, Pomurska in Posavska regija sta še vedno med zeleno in rumeno).
Med občinami je Izola med najbolj temno rdečimi v državi, z izjemno visokim indeksom 848 na
100.000	ljudi v zadnjih 14 dneh. Samo v torek so pri nas našteli 34 novih primerov, 48 novih primerov je v Kopru, 23 v Piranu in 2 v Ankaranu.
Cepljenje stagnira
Po podatkih NUZ-ja, se število cepljenih ljudi v državi v zadnjem tednu ni zelo spremenilo. Še vedno smo daleč od meje preceplje-nosti, saj je z enim odmerkom cepljenih 48%, z vsemi pa 44% ljudi. Obalno-kraška regija še vedno caplja daleč zadaj med regijami, saj se je z vsemi odmerki cepilo 41% ljudi, še odstotek manj pa se jih je cepilo z vsemi odmerki v Izoli.
Kakšen je novi semafor?
Vlada še vedno ni potrdila novega covidnega semaforja, ki ga je predlagala svetovalna skupina, a zaenkrat je jasno, da bo tokrat igra-
nih postelj intenzivne terapije. Semafor predvideva šest faz.
Prva faza bi veljala, če bi se v enotah intenzivne terapije zdravilo največ 20 ljudi. V tej fazi bi bilo pogoji podobni tistim, ki smo jih imeli to poletje.
Druga faza (do največ 43 ljudi na intenzivni negi) predvideva pogoj PCT za učence tretje triade, dija-
ke in študente, maske pa bi bile obvezne za celotno šolstvo, z izjemo učencev do petega razreda. PCT bi bil obvezen za vadbo v zaprtih prostorih in za zunajšolske športne dejavnosti, a le pri starejših od 12 let.
Tretja faza (do 86 ljudi na intenzivni terapiji) je tudi faza, v katero naj bi trenutno spadali. Maske bi bile obvezne za vse učence osnovnih šol, dijaki in učenci pa bi se prostovoljno testirali dvakrat tedensko. Dvakrat tedensko bi se samotestirali tudi zaposleni v dejavnostih, ki so redno v stiku s strankami, PCT pa bi bil obvezen za vse športnike nad 12 let v zaprtih prostorih, kot tudi za zaposlene v drugih dejavnostih. Dovolje-
brez pogoja PCT.
Četrta faza (do 103 zasedenih postelj v intenzivni negi) predvideva še pogostejše samotestiranje dijakov in učencev, kot tudi zaposlenih, ki so v rednem stiku z ljudmi, torej trikrat tedensko, ter obvezno samotestiranje pri zunajšolskih dejavnostih, ne glede na starost. V glasbenih šolah bi se
uvedlo šolanje po modelu C, za katerega je znano le, da je šolanje poteka prilagojeno. Gostinski lokali bi se zaprli ob polnoči, PCT pa bi bil obvezen za vse storitvene dejavnosti z izjemo živilskih trgovin in lekarn. Zasebna združenja bi bila dovoljena do 10 ljudi brez pogoja PCT.
Peta faza (do 133 bolnikov v intenzivni terapiji) predvideva stro-šžje omejitve družbenega življenja. Nočno druženje, karkoli bi to pomenilo, bi se omejilo na pet ljudi oziroma dve gospodinjstvi, srednje šole pa bi prešle na učni model C. Na polovico bi se omejile kapacitete javnih prevozov, pogoj PCT pa bi bil obvezen za vse študente.
Zadnja, šesta faza, predvideva pogoj PCT tudi za osnovne šole, oziroma trikrat tedensko testiranje za necepljene, vrtci pa bi zagotavljali varstvo samo za otroke zaposlenih v kritični infrastrukturi. Zapisano je tudi, da bi prišlo do zaprtja države, kar pa so v zadnjih dneh na Vladi večkrat zanikali.
Za primerjavo, novembra lani je nekaj več kot 200 ljudi potrebovalo intenzivno terapijo, letošnjega aprila, ob zadnjem, tretjem valu, pa 160 ljudi.
Zaprtje države se torej naj ne bi zgodilo, lahko pa pričakujemo veliko omejitev pri različnih storitvah.
AM
Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887
.1 .	LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI
šifra	NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net
OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002
lo ključno vlogo število zasede- no bi bilo druženje do 25 ljudi
Kopalke so še po mestu
Odlok o javnem redu in miru, s katerim je Občinski svet poskušal preprečiti, da bi se „kopalkarji" prosto sprehajali po mestu in v trgovinah, je dvignil veliko prahu, a pravega efekta, pravijo, letos ni bilo,
Turistične sezone bo kmalu konec. Nekoč se je končala ob začetku šole, a danes, ko se poletje pomakne še globoko v september, to ni več pravilo.
Je pa jasno, da je število obiskovalcev, ki med tednom obiščejo Izolo, izrazito manjše kot avgusta, pa tudi kopalcev je čedalje manj. Z njimi pa je opaziti tudi manj kopalk v mestu.
Izola je pred letošnjim poletje prišla v vse državne medije ob sprejetju Odloka o javnem redu in miru, v katerem je našlo mesto nekaj prepovedi, ki so v javnosti kar odmevale. Še najbolj tista o prepovedi sprehajanja v kopalkah po mestu, a tudi prepoved „rezer-vacije" plaže z brisačo v zgodnjih jutranjih urah je dvignila kar nekaj prahu.
Sašo Jurcan, vodja izolske izpostave nove Medobčinske uprave pravi, da so letos sicer delali predvsem na opozarjanju, a da je bilo kršitev, vsaj kar se sprehajanja v kopalkah po mestu, še vedno zelo veliko. „Pa ne govorimo samo o turistih, veliko je tudi domačinov, ki so se brez majic sprehajali po mestu. Povedati pa moram, da ni bilo konfliktov glede tega, saj so bili vsi seznanjeni z odlokom." Jurcan pravi, da je ena glavnih težav bila tudi določitev, kje je območje kopalnih voda in kje ni. „Šele prejšnji teden so označili območje kopalnih voda, do tokrat pa je bilo to stvar interpretacije." Povedal je tudi, da je veliko na lastnikih lokalov in trgovin, ki gostom v kopalkah preprosto ne bi smeli dovoliti vstopiti.
S kopalkami in ribiško palico v mandracu
Parkiranje še vedno pestro
Sezona je bila bogata z gosti, kar je bilo še posebej opazno na parkiriščih. „Lahko bi rekli, da je bila letošnja sezona, iz tega vidika, še bolj pestra, kot pretekle. Že tako se je sezona podaljšala iz klasičnih dveh na že skoraj štiri mesece. Gostov je bilo tudi letos veliko, parkirnih prostorov pa je začelo primanjkovati. “ Na srečo so bili iz kadrovskega vidika letos nekoliko boljše opremljeni, s tremi novimi pripravniki.
Z aplikacijo do ponočevanja
Jurcan pravi, da je težko opaziti gosta, ki prenočuje v avtomobilu, če že ravno ne obesi perila okoli avta. Vseeno so jih večkrat opazili, predvsem na območju pod Belvederjem in na Maliji ob stadionu. ..Večinoam gre za tujce, ki se poslužujejo aplikacije, ki jim pokaže, kje se da brez težav prenočiti. Se pa ni zgodilo, da bi morali kogarkoli večkrat opozoriti. “
AM
Meja kopalnih voda je zdaj nekoliko bolj jasna, ampak je jasno tudi, kaj so kopalke in kaj ne? Jurcan pravi, da je odlok, glede tega, jasen, saj zahteva tako zgornji, kot spodnji del oblačila. Moški, ki prisegajo na „bermuda“ kopalke so tako v prednosti, saj se te menda upoštevajo kot oblačilo, medtem ko so oprijete „klasične“ kopalke še vedno le to: samo kopalke.
Po drugi strani pa je odlok veliko bolj uspešen glede rezervacij z brisačo, pa tudi lastniki psov v starem mestnem jedru so bili pogosto opremljeni s flaško vode. ..Največ vidnega napredka je bilo ravno glede teh brisač, saj ni bilo rezervacij, veliko poudarka pa smo dali med sezono tudi na lastnike psov, ki pa so večinoma s seboj imeli flaško vode. “ Tudi v teh primerih sicer niso izrekli globe, ampak so se omejili na opozorila. So pa izrekli nekaj glob vezanih na to, da lastniki niso imeli psov na povodcu.
Na Lonki nekaj več pretočnosti
Zadnjih nekaj tednov smo tudi v Mandraču večkrat opozorili, da je prometni režim na parkirišču Lonka, posebej v času najvišje sezone, vsaj pomanjkljiv. Se pa vendarle obetajo spremembe.
Parkirišče na Lonki je osrednje izolsko parkirišče za prebivalce starega mestnega jedra, ko zmanjka prostora na Velikem trgu. Je pa tudi zelo priljubljeno parkirišče za goste. Zaradi tega je v poletnem času pogosto polno, avtomobili, ki čakajo pred rampo, da se parkirišče sprosti, pa pogosto povzročijo prometni kolaps na tem delu mesta. Ob tem je tudi vožnja na samem parkirišču izjemno težavna, posebej ko se nakopiči več avtomobilov, ki iz različnih smeri želijo na isto mesto.
Ob koncu sezone so se vendarle na Občini odločili, da bodo parkirišče prenovili. Objavili so to sporočilo za javnost:
„Za izboljšanje pretočnosti prometa in večje prometne varnosti bo Občina Izola prestavila vhod na parkirišče Lonka na začetek neimenovane ulice, kjer poteka enosmerni promet, medtem ko bo izhod s parkirišča ostal na dosedanji lokaciji.
Na višku turistične sezone je bilo parkirišče polno zasedeno, zaradi česar so se na vstopno-izstopni točki pojavljali zastoji. S spremembo vhodne lokacije na parkirišče bo temu primerno preurejena cestnoprometna signalizacija na parkirišču, kjer bo vzpostavljen enosmerni režim. Ustrezno bo urejena tudi vhodna točka: v enosmerni neimenovani ulici bo zgrajen prometni otok z zapornico ob vhodu na parkirišče. Preurejena bo še cestnoprometna signalizacija na neimenovani ulici in na parkirišču, medtem ko bosta izhodu namenjena zdaj oba vozna pasova (vstopno-izstopna točka).
Dela, ki jih bo izvajalo JP Komunala Izola, se bodo pričela v tem tednu, ko je frekvenca obiskovalcev Izole nižja, in bodo zaključena predvidoma do konca novembra. Njihova vrednost znaša okrog 35.000 evrov.
V naslednji fazi bo izvedena še usmerjevalno-obvestilna signalizacija o zasedenosti in razpoložljivosti parkirišč v občini, ki bo voznike usmerjala od vstopa v Izolo vse do mestnega središča oz. lokacij parkirišč."
Vsekakor gre za korak v pravo smer, še vedno pa je dejstvo, da je število parkirnih mest v starem mestnem jedru manjše od števila avtomobilov. Dolgotrajno smo prepričani, da edina rešitev ostaja gradnja garažne hiše.
AM
Po 64 letih je AMD odpeljal iz Izole
Pred kratkim je Izola ostala brez svojega Avto moto društva. Imajo ga vse istrske občine, Piran celo dve, v Izoli pa ni bilo več nikogar, ki bi društvo prevzel po dolgoletnem predsedniku Mariu Carboniju, ki enostavno tega dela ne zmore več. Članstvo je s 1500 padlo na 200 članov.
Izolani poznamo naše Avto Moto društvo. Če ne drugače po lokaciji, kjer je vrsto let društvo delovalo, razvijalo številne aktivnosti, od priprave na vozniške izpite do servisnih uslug in organiziranja različnih preventivnih akcij za najmlajše. Zadnja leta je društvo imelo prostore v hiši dolgoletnega predsednika Maria Carbonija, dejavnosti je bilo vedno manj in ob skromnem številu članov je društvo enostavno ..ugasnilo".
Mario Carboni ima svoja leta. 84 jih šteje, avtomobila ne vozi več, kaj šele da bi vodil društvo. Naslednika pa ni dobil. Mario je bil namreč multipraktik in multifunkcionar.
Bil je med ustanovitelji pevskega zbora Haliaetum, istočasno je bil predsednik Obrtnega združenja in predsednik izolskega AMD. Vse pa se je začelo v zaselku Serbani pri Novi vasi v občini Brtonigla.
-	Z izolskim Avto moto društvom sem bil povezan več kot 50 let in večino tega obdobja sem bil tudi predsednik. Ko sem leta 1964 prišel v Izolo je društvo že delovalo. Prostore so imeli v Postojnski ulici, nad nekdanjo Paliskovo delavnico in prodajalno, od avtoparka pa samo staro balilo, ki je bila bolj za gledat kot za vozit. Jaz sem takrat že imel vozniško dovoljenje in sem se, seveda, včlanil v društvo.
-	Avtomobile ste spoznali v Istri.
-	Kot mlad fant sem dal prošnjo v Istra avto, da bi me zaposlili kot mehanika, vendar je moj oče, ki je bil znan trgovec z živino za tamkajšnjo klavnico, srečal možakarja,
Ivana Jeraška, sicer Žida češkega rodu, ki je živel v Zagrebu. Ta je očetu svetoval, naj grem raje za vulkanizerja. “Guma je tretje zlato, po zlatu in nafti" je prepričeval mojega očeta in tako sem se zaposlil v njegovi vulkanizerski delavnici v Bujah.
Po vojaščini sem v Novigradu odprl svojo vulkanizersko delavnico. Takrat nas je bilo malo obrtnikov in so nas imeli skoraj za kulake. Dela sem imel dovolj, vendar niso vsi obrtništva sprejemali z naklonjenostjo. Že oče je imel težave s politiko, saj se pred vojno ni hotel vpisati v fašistično organizacijo, po vojni pa ni želel v partijo in v obeh primerih je zaradi tega izgubil delo. Takšno je bilo vzdušje takrat v Istri in zato sem po treh letih in pol sklenil, da grem v Slovenijo. Prošnjo za obrt sem dal v vseh treh obalnih občinah in vsi so mi odgovorili pozitivno. Najprej sem šel v Koper, ampak tam je že bil zainteresiran moj vrstnik iz Buj in tako sem šel v Izolo.
-	Prva delavnica je bila v Pittonijevi.
-	Vulkanizerstvo v Pittonijevi 16 je bila prva in dolgo edina vulkanizer-ska delavnica v Izoli. Takrat je bilo delo vulkanizerjev predvsem “fli-kanje” gum, ki so bile takrat slabe in tudi ceste so bile slabe, zato je bilo veliko predrtih plaščev. V Izoli tista leta sicer ni bilo veliko osebnih avtomobilov, več dela pa je bilo s tovornjaki različnih tovarn, od Delamarisa do Stavbenika in Mehano-tehnike. Seveda sem se hitro včlanil v avto moto društvo, ki pa so ga, zaradi slabega dela, nameravali prevzeli Pirančani.
Takrat sem šel na Občino in se skoraj skregal z Vinkom Gregoričem, ki je bil takrat zadolžen za to področje. In on mi je nato dejal: “Če nočeš, da gre v Piran pa ti prevzemi društvo in znajdi se!" In tako smo se lotili dela z urejanjem prostorov v Premrlovi ulici. Tam je bila prej štala in ker sem bil tudi predsednik Obrtnega združenja sem nekako naredil, da so nam brezplačno uredili sanitarije, nato smo uredili predavalnico za teoretični del priprav na izpit, saj smo imeli predavatelje in tudi vozniške inštruktorje.
-	Kaj vse ste delali v društvu?
-	Imeli smo tečaje in priprave za polaganje vozniških izpitov, uredili smo servisno delavnico za popravilo avtomobilov. Tam je bil za člane društva vedno na razpolago mehanik, ki je pomagal reševati določene okvare in napake na avtomobilih. Takrat je izolsko društvo imelo več kot tisoč članov in je bilo eno najštevilčnejših društev pri nas. Imeli smo velik avtopark, saj nam je zavarovalnica Adriatic kupila 11 avtomobilov za našo dejavnost. V glavnem fičote in stoenke. Takrat nas je bilo v društvu zaposlenih kar nekaj, od predsednika in sekretarja do nekaterih inštruktorjev vožnje. To so bila najboljša leta društva, potem pa je šlo navzdol in na koncu je bilo v društvu samo še okoli 200 članov. Problem društva
je bil tudi nadzor, ki ni bil vedno najboljši in tako so se dogajale stvari, ki nam ne morejo biti v ponos, od dela po strani do tega, da so nekateri točili celo 70 litrov bencina v stoenko, ki ima rezervoar bistveno manjši.
-	Kdo je sprejel odločitev o prenehanju društva?
-	Jaz sem moral sprejeti to odločitev.
Jaz sem sicer iskal nekoga, ki bi me zamenjal pri vodenju društva, vendar ga nisem našel. Razen tega smo ostali brez prostorov, tako da sem sedež društva preselil v nekdanjo delavnico na Pittonijevi, kjer tudi živiva s soprogo.
Našo vulkanizersko delavnico smo že pred desetletji preselili v industrijsko cono, jo zelo modernizirali in bili eni prvih, ki smo protektori-rali gume. Po sinovi smrti pa smo delavnico dali v najem.
-	Vulkanizerstvo se je spremenilo.
-	Zdaj ima že vsak vulkanizer naprave za balansiranje, za demonti-ranje gum in tako naprej. Nekoč smo imeli to samo mi.
-	Še vozite?
-	Nič več. Zadnjič sem vozil pred kakšnima dvema letoma. Zdaj me vozi hčerka.
-	Kam ste šli takrat?
-	Domov, v Serbane.
D.M.
05*V,jki'
6
D M EVI EVRQP_S KE KULTU RME D ED IŠČ1NE
Četrtek. 9.september 2021. št. 1414
Hrana kot evropska kulturna dediščina
Dnevi evropske kulturne dediščine [DEKD] so letos posvečeni hrani, Kot vsako leto se jim s prireditvami in razstavami pridružijo tudi v izolski mestni knjižnici. Tokrat si lahko ogledate slike domačih istrskih dobrot, zbirko slaščičarskih pripomočkov in knjige o istrski kuhinji.
Na stenah ustvarjalnosti si lahko ogledate slike domačih istrskih dobrot, ki sta jih v svojih kuhinjah pripravili in nato fotografirali Nives Kaligarič in Vanda Bandelj. Janez in Marija Janežič, zbiratelja starin iz Kopra, pa sta v vitrinah ustvarjalnosti predstavila slaščičarske pripomočke: pločevinaste modelčke za peko slaščic najrazličnejših oblik in velikosti, stare kuharske knjige, reklamne panoje in druge predmete, ki nam približajo umetnost pripravljanja izvrstnih slaščic.
0 peki slaščic
Peka slaščic pozna svoj zgodovinski razvoj, beremo v knjigi Slaščičarstvo (Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1996). Tudi na Wi-kipediji najdemo marsikateri zanimiv podatek. Že v antiki naj bi na kraljevih dvorih uživali sladke jedi. Slaščičarstvo so poznali že stari Kitajci, Asirci, Babilonci, Grki, Rimljani in Egipčani. Pecivo je bilo namenjeno prehrani, darovali so ga bogovom in z njim tudi trgovali. Benečani so iz Sirije in Egipta uvažali sladkor in v Benetkah naj bi že leta 1150 imeli kar nekaj slaščičarn.
V	srednjeveški Evropi se je slaščičarstvo razvijalo v samostanih, ker so pridobivali med in izdelovali lec-tarsko pecivo. V Nemčiji so imeli lectarji svoj ceh že v 13. stoletju. Slaščice in sladoled so izdelovali v Italiji in Franciji, kjer so bile v 17. stoletju napisane prve strokovne knjige o slaščičarstvu.
V	Evropi je bil do odkritja Amerike med edino sladilo. Medičarji so sami izdelovali kalupe in modele za medeno testo in pekli sladke dobrote. Potem so začeli z Daljnega vzhoda uvažati sladkor iz sladkornega trsa. V lekarnah so iz njega pripravljali zdravilne likerje in sirupe, ki pa so bili dragi in so si jih lahko privoščili le bogati ljudje.
Kemik Marggraf je leta 1747 odkril sladkor v sladkorni pesi. Prvo tovarno sladkorja so ustanovili leta 1801 v Šleziji.
V Evropo so začeli prihajati tudi čaj, kava in kakav, dišave in začimbe. Z razvojem trgovine in ponudbo surovin se je razmahnila slaščičarska obrt. Znano je bilo dunajsko slaščičarstvo. Leta 1744 so dunajski slaščičarji že imeli svoj ceh.
Peciva na Slovenskem
Na Slovenskem je peka peciva še danes močno povezana s prazniki, delovnimi, in letnimi šegami in šegami življenjskega cikla. V mestih so že zgodaj začeli z izdelovanjem lecta. Nastajale so slaščičarne, pecivo, torte in sladoled so ponujali tudi v kavarnah. Bombone in slaščice so izdelovali v ljubljanski tovarni Šumi, ki je bila ustanovljena leta 1876. Trapisti v Rajhenbu-škem samostanu so leta 1896 začeli izdelovati čokolado. V začetku 20. stoletja so bile tovarne čokoladnih izdelkov, bonbonov in peciva v Lescah, Spodnjih Hočah, Mariboru, Kranju, po 2. sv. vojni pa še v Ajdovščini, Murski Soboti, Celju, na Ptuju, v Slovenskih Konjicah, Škofji Loki, Novi Gorici, Vrhniki. Za poklic slaščičar v Sloveniji izobražujejo Srednja živilska šola Maribor, Srednja agroživilska šola Ljubljana ter Biotehniški center Naklo. Peter Andlovič je 1981 v Ljubljani izdal učbenik Slaščice.
! i 11	* L
I11
Knjiga Sladice, učbenik za modul, ki si jo lahko izposodite v naši knjižnici, prinaša strokovna znanja in navodila za peko najrazličnejših vrst sladic. V njej najdemo tudi opis slaščičarskih pripomočkov. Mnoge od teh si lahko ogledate v vitrini ustvarjalnosti, kjer je razstavljen le del bogate zbirke starinarjev Janeza in Marije Janežič.
Pripomočki od anbot
Slaščičarji za delo uporabljajo veliko raznovrstnih orodij, pripomočkov in strojev, danes celo računalnike. Teh seveda na razstavi ni, saj je večina predmetov starih kakih sto let. Med njimi so cedila, različni modelčki, noži in druga rezila, mlinčki za mletje orehov, mandljev, lešnikov in čokolade, strgala, lopatke za moko, lesene kuhalnice in valjarji, izvijači za odpiranje steklenic, zložljivi vilica in žlica, stepala in metlice za stepanje smetane ali beljakov, pločevinaste škatle za shranjevanje peciva, velike pločevinaste posode za med in marmelado, vrčki in cedila za čaj, reklamne table za pekarne in slaščičarne, se-kljalniki zelišč, lijaki za prelivanje tekočin, brusilnik za nože, kuhinjska sekira in kladivo, brizge, nastavki in vrečke za okraševanje.
Tu so še vrtljivi rezalniki in strojčki z modeli za piškote, gladilke, modeli za kekse najrazličnejših živalskih ali rastlinskih oblik, stepala, zajemalke, posoda za posipanje sladkorja, vrtljivi noži za rezanje testa, valjček za luknjanje testa, navadno in škarjasto prijemalo za pecivo, navadni, rebrasti ali valoviti pekači okrogle ali pravokotne oblike, pripomočki za vtis vzorcev v testo.
Zanimive in poučne so tudi razstavljene knjige, na primer Nauk o gospodinjstvu in Slovenski bučelar-ček iz leta 1871, Kuharske bukve, ki jih je iz nemščine prevedel Valentin Vodnik in leta 1842 v Ljubljani izdal Jožef Blaznik, tu pa so tudi Nove kuharske bukve z 200 jedilnimi listi iz leta 1850. Pri starih knjigah je zanimivo še to, da je na naslovni strani poleg ostalih podatkov navedeno tudi, kje se jih da kupiti. Tako so bile Kuharske bukve na prodaj pri bukvovezu Leopoldu Kremsharju.
V knjižnici se bo dogajalo
Vabljeni v Mestno knjižnico Izola, da preko naših razstav okusite in spoznate slovensko dediščino prehrane, tudi tisto najslajšo. Pa še vabilo na dogodke.
Dne 30. 9. ob 19h bo v čitalnici MKI srečanje z legendarno kuharico in avtorico kuharskih priročnikov Emilijo Pavlič iz Kopra, 5. 10. pa bo Klarisa Jovanovič predstavila svojo novo knjigo Pravljica, pogrni se.
Otroke iz vrtcev in šol prisrčno vabimo, da se od 27.9. do 1.10. skupaj z vzgojiteljicami in učiteljicami udeležijo pravljičnih dopoldanskih uric v naši knjižnici.
Špela Pahor

Projekt NK Izola je zelo ambiciozen
Nadaljujemo pogovor z novim predsednikom izolskega nogometnega kluba, Damirjem Skomino, ki smo ga opravili še pred grozljivim napadom na izolske nogometaše in navijače v Škofji Loki. Damir Skomina nam je predstavil projekt, s katerim želi na dolgi rok Izolo pripeljati med najboljše klube v državi.
-	Izpostavljate izrazito pedagoški pristop, a za delo z mladimi samo stroka žal ni dovolj. Pomembna je tudi infrastruktura. Ta pa je v Izoli pomanjkljiva, pomožna igrišča so dotrajana, stadion pa je zgodba zase, z umetno travo, ki nima licence za nastopanje v višjem rangu tekmovanja ter nezadostno osvetlitvijo. Ste se že kaj dogovarjali z Občino glede tega?
-	Eno so želje, drugo pa realnost. Nikakor nismo v situaciji, da bi na kogarkoli pritiskali in smo zelo hvaležni, da je že pripravljen načrt za obnovo obeh pomožnih igrišč z novo umetno preplastitvijo. Po mojih informacijah naj bi bila dela izvedena do konca septembra oziroma do oktobra, ko se dan vidno skrajša predvsem zaradi premikanja ure. Ti dve igrišči bosta zato velika pridobitev, imamo pa še rezerve glede reflektorjev in poizkusili bomo, da bi vsaj na glavnem igrišču popravili trenutno razsvetljavo, ki je izjemno pomanjkljiva, da bi vsaj na eni polovici igrišča lahko normalno izvajali tre-nažni proces. V letu 2023 pa se izteče desetletje uporabe umetne trave in imamo že kar nekaj informacij, da je prišlo do povečanja poškodb v nogometu prav zaradi dotrajanosti igralne površine. Tudi zaradi tega si želimo, da bi do tega leta spet prišli do naravne trave, ob tem pa tudi do reflektorjev, da bi imeli tako primerno infrastrukturo, brez katere bi težko izpeljali nadgradnjo. Letos nimamo imperativov, da bi morali na silo v drugo ligo, ker na silo pač nič ne gre, a tej možnosti se zagotovo ne bomo uprli. Naredili bomo vse, da zadržimo mesto, na katerem smo, a brez norosti, brez neodgovornih odločitev.
-	Pa je uporaba izolske umetne trave sploh dovoljena v drugi slovenski ligi?
-	Po mojih informacijah je, ampak samo pogojno, za obdobje enega leta. Že zelo dolgo nimamo v državi niti enega drugoligaša, ki bi imel igrišče z umetno travo, tako da bo po letu 2023 nemogoče izvajati nogometni proces v drugi ligi brez naravne trave. Torej, če bomo v drugi ligi, v kar pa sem prepričan, bo naše delovanje zaradi tega onemogočeno in zato bomo vsekakor potrebovali pomoč lokalne skupnosti.
-	Je za drugo ligo pogoj tudi ustrezna razsvetljava igrišča?
-	Neki najmanjši pogoji so, vezani na televizijske prenose. A reflektorje bomo potrebovali za osnovno delo, saj se z oktobrom začnejo naši programi za pol leta izvajati popoldan, saj je mladina dopoldan v šolah. Pred tretjo uro nikakor ne moremo začeti s treningi, v zimskem času pa je ob štirih in pol že temno, to pa pomeni, da je ustrezna razsvetljava osnovna potreba, da lahko sploh delujemo in izvajamo najbolj osnovne programe, torej treninge. Kar potrebujemo so torej osnove, ni izmišljamo si neke nove objekte za „fancy“ projekte, ampak nekaj najbolj osnovnega. V prenesenem pomenu, mi potrebujemo šolo, da bi lahko otrokom sploh nudili pouk.
-	Čutiti je, da se v mestu čedalje več govori o nogometu in o novem projektu.
-	Trudili se bomo biti pomemben del družbe, nenazadnje gre za naše otroke. In vedno izpostavljam družbeno odgovornost, kar pomeni, da se ne bomo šli samo vrhunskega nogometa, ampak tudi vzgoje. Ne bi rad ničesar obljubljal, a se bomo potrudili v dogovoru z lokalno skupnostjo in lokalnim vodstvom, da bi na izolskem stadionu zagotovili tudi v najbližji prihodnosti možnost izvajanja projekta osnovnega gibanja, v katerega bi lahko bili vključeni vsi otroci. Vemo, da se otroci danes hitro zasvojijo z različnimi elektronskimi napravami, mi pa želimo tudi na tem področju poskrbeti, da otroci nimajo gibalnih ovir in bi jim ponudili poligon, ki ne bo samo nogometni, ampak da bi otroci dobili
neko splošno gibalno izobraževanje in zabavo, kjer bi skozi igro razvijali svoje sposobnosti, ki ne bodo vezane le na nogomet. Iz tega programa pa se potem lahko odločijo za naprej, v šport, ki si ga želijo.
-	V tem času je enako težavna ulica kot tudi zasvojenost z napravami.
-	Želimo doprinesti, da bi otroke spravili iz hiš, iz okvirov, ki so v času covida postali normalni in postati čim bolj družbeno odgovorni in povezovalni.
-	Če sva že pri povezovanju. Ste stopili v stik z nogometnim klubom iz Kort?
-	Vsekakor. Zelo lepo sodelujemo, saj delujemo v isti občini. Odstopili smo jim nekaj naših fantov, ki so zaključili z mladinsko šolo in se podajajo v članski nogomet, ta prestop pa je vsekakor najtežji. Nenazadnje pa tudi oni premorejo igrišče, s katerim upravlja CKŠP, in tudi gor imamo določene termine. Seveda si želimo zglednega sodelovanja tudi za naprej, oziroma nadgradnje le-tega, da bi ga dvignila na še višji nivo.
-	Vaša vizija je ambiciozna, zahteva pa pomembno finančno kritje. Je možno to vzdržati na dolgi rok?
-	Je, vsekakor. Veliko bolj kot denar so za takšen projekt potrebni ljudje. Jaz se vidim kot nekdo, ki bi ta projekt organiziral, povezoval in nenazadnje poskrbel za finančni del, za katerega prevzemam popolno odgovornost. Me pa veseli, da imamo v strokovnem delu ljudi, ki razumejo, daje projekt na začetku in so pripravljeni žrtvovati svoj čas za vizijo. Res me veseli, da so se fantje odrekli boljšim ponudbam in navidezno boljšim plačilom, ker so tukaj videli sebe v bližnji prihodnosti.
AM
Napad na navijače in igralce
V medijih je te dni zaokrožila vest, da je izolske nogometaše in navijače proti koncu prvenstvene tekme s Škofjo Loko napadla oborožena skupina ..navijačev".
Kot je znano, se je dogodek zgodil proti koncu tekme, ob izidu 0:0. Skupina kakšnih 30 do 40 mladeničev, oboroženih z baklami in lesenimi palicami (na konicah katerih so bili menda tudi žeblji) je brez odpora varnostne službe napadla sedem izolskih navijačev, ki so spodbujali svojo ekipo na gostovanju. Ti so se zatekli za igrišče, a napadalci niso popustili in se lotili še nekaterih izolskih nogometašev, ki so stopili v bran Ribarom. Rezultat so štirje poškodovani, trije igralci in en izolski navijač. Ribari so se zavili v molk, povedali pa so le, da so posnetki, s katerimi razpolaga tudi policija, dovolj zgovorni. Preiskava poteka, poteka pa tudi ugotavljanje, kdo je za incident kriv in kako se bo tekma, ki jo je sodnik predčasno prekinil, na koncu zabeležila.
ur
8 MAMDTC/%C
PRVIČ
Četrtek, 9,september 2021, št. 1415
Četrtek, 9.september 2021, št. 1415
V SOLO 2021

OŠ Vojke Šmuc - l.A. Razred
Razredničarka Barbara Krkoč Umer
* 1 ■■■■■■■■■■■■■■■
^ Sihana Berisha, Gabriel Brodar, Blaž Frank, Diar Hoxhaj, Aurora lacono, Sara Islamaj, Medina Kanurič, Fran Klemenc, Sofia Kobal, Lila Kogovšek, Vid Maljevac, Elda Millaku, Neža Pavlič, Ivona Prutki, Lana Remištar, Deon Shala, Florjan Sulejmani, Adian Šakič, Ivan Verzel, Katarina Vučko

OŠ Vojke Šmuc - l.B. razred
Razredničarka Ingrid Hrovatin
Mihael Brezavšček, Valentin Brezavšček, Lara Čopič, Elmir Djafer-ovski, Lia Drnovšek, Kseniia Fisenko, Leon Gegaj, Ana Gjorgjievska, Sofia Jankovič, Mai Korošec, Sofi Kotu kova, Shay Lazar, Erin Mika c, Enej Miško, Adam Na-gashi Brilli, Filip Spasovski, Valerija Stolica, Omer Šerifi, Erona Veseli, Shpipdon Veseli
OŠ Livade -1. a
Razrednik: Maja Šajn Reščič
Buležan Rok, Bursač Stefan, Cek Perla, Česnik David, Črneha Anej, Dončič Taja, Dukič Andrej, Dželilovič Lejla, Dogič Lionel, Jordanovski Petar, Kleva Nik, Kukolj Aya, Matešič Tanja, Morina Klea, Nabernik Luka, Polajžer Tilen, Popovič Lionel, Shehi Andi, Ščavničar Urban, Škrbina Mia, Šušteršič Kobal Anja, Šverko Zoja, Veladžič Benjamin, Zadnik Ema, Žeger Aurora, Žigon Evita, Žilic Ajla
OŠ Livade -1. b
Razrednik: Metka Burin
Avdulli Syart, Ban Ema,
Ban Karolina, Belac Matej, Božič Diego, Cencič Anamarija, Černec Diana, Frančeškin Gaber, Galič Nia, Grlica
Lia, Grosek Tim, Ivkovič ---------------
Aleksander, Krasnipi Olti, Lenarčič Tea,
Mikulin Kristina, Milovanovič Aleksander,	f----
Radulovič Mila, Rozman Škergat Brina, Rudič Aleksa, Runco Ula, Rus Zala, Sardoč Matija,
Shapiri Lorena,
Stankovič Tadeja, Stanojevič Luka, Svjetlanovič Pa ulo, Treska vica Nika
OŠ Vojke Šmuc - l.C. razred
Razredničarka Zrinka Ribič
Lana Biro, Selim Delič, Melany Duc-man, Aid Grbič, Diola Gutaj, Bilall Hoxha, Leo Hoxhaj, Lovro Bar-tolomej Klajnščak, Emma Kleva, Siar Konjuhi, Anja Moralo, Ensar Osmani, Neli Pavšič Orel, Enej Premrl, Sellina Sadiki, Timea Salihovič Trojer, Žan Stepančič, Kaja Vošinek, Gjergj Zogu
OŠ Vojke Šmuc
Podružnična šola v Kortah l.razred
Razredničarka Kristina Cencič
Noar Ademaj, Noel Ademaj, Marcel Babič Kaligarič, Tadej Goja, Daris Hoxha, Alin Kleva, Elia Makova c, Enej Mejak, Mia Mihailovič, Martin Osenar, Rebeka Pogačnik, Lukas Rivič, Svit Simonič, Sofia Škorjanec, Rok Trajkovič, Oliver Viler, Lina Vukalič
SE DANTE AUGHIERIISOLA / CLASSE I. a
Capodasse: Carmen Svetlini Kru mena ker
II insegnante in I classe: Dolores Fischione
Barbo lan, Biliči Raschini Nicolo, Bubnič Bor, Chiavalon Nicholas, Dani Vit-toria, Hrovatin Teo, lličič Matija, Kozel-skaya Adelina, Mejak Lea, Pograjc Luka, Radolovič Nathan, Sanguineo Olivia
SE DANTE AUGHIERI ISOLA / CLASSE I. b
Capodasse: Silvia Dapiran
Biščan Novak Lucas, Črnič Iva Ana, Cvetkovič Itan, Čebular Emma, Janžek Martin, Kneževič Natalija, Krt Timotej, Kuhelnik Karo Brina, Mayorskaya Maria, Pečar Valerie, Viler Lia
Korak za korakom
Dekleta si želijo vsako leto mesto višje. In to je tudi tihi cilj prihajajoče sezone, ki se bo začela ta konec tedna s tekmo proti novomeški Krki.
Dvorana v Kraški je že od konca julija spet v znamenju rokometa. Priprave so končane, kajti 11. septembra gre že zares. Sicer pa je v tej sezoni prišlo do reorganizacije prve ženske lige. Več o tem trener Izolank Borut Hren:
-	Glede na to, da je majhno število ženskih klubov v absolutni članski konkurenci, smo se v združenju prvoligašev dogovorili, da naredimo neke vrste precedens. Ustanovili smo enotno prvo žensko ligo, ki je razdeljena na modro in zeleno skupino. S tem bomo, upamo, pripomogli k boljšemu razvoju ženskega rokometa.
-	Koliko ekip šteje modra in koliko zelena skupina? Kje je Izola?
-	Izola in Ajdovščina sta v modri skupini, v zeleni je Koper. Modra skupina šteje deset, zelena pa šest klubov.
-	V zadnjih sezonah Izola postopno izboljšuje svoje uvrstitve. Iz predlanskega osmega se je v zadnji sezoni dvignila na sedmo mesto. Pričakovanja v novem prvenstvu?
-	Moj način dela je, da grem korak po koraku. Če sem lani omenil, da si želim sedmo mesto, je razumljivo, da si zdaj želim višje, torej napadamo šesto mesto. Si pa potihoma želim, da bi skočili na peto mesto.
-	Kakšno ekipo imate, kako ste jo uspeli pripraviti?
-	Z ekipo sem zadovoljen. Na žalost nas je malo presenetila odločitev vratarke Krima Hane Gjerek, ki se je odločila za prekinitev svoje kariere. To je morda edini deficit, ki si ga nismo želeli. Mislim, da bosta novinki - mladinska reprezentantka Sara Meža iz Velenja in Ajdovka Lara Bratina zapolnili vrzeli. Kar se tega tiče, sem zadovoljen. Morda sem malo manj zadovoljen z udeležbo na začetku priprav, ki ni bila, kot bi si jo želel. Zdaj je vse v redu, punce so prišle v ritem, dobro trenirajo in vidi se, da vsak dan napredujemo.
-	Kako se uspeva ekipa izogibati Covidu 19?
-	Zaenkrat kar uspešno krmarimo. Nekaj deklet sicer toži nad virusnimi prehladi. Kar vem, so to k sreči le prehladi in ni nikogar pozitivnega. Upam, da bomo na ta način tudi naprej delovali in da bomo dokaj normalno izpeljali sezono - seveda z navijači na tribunah.
-	V soboto 11. septembra je start. Kakšen razpored imate?
-	Začenjamo z novomeško Krko, ki je neugoden tekmec, vendar upam na presenečenje, glede na to, da igramo doma in želje po zmagi nam ne manjka. Zatem nas čaka Ptuj v gosteh, a ker Ptujčanke nimajo dvorane, bomo tudi to tekmo izpeljali v Kraški. Upamo na maksimalen iztržek!
BV
NAMIZNI TENIS
Uspešen prvi reprezentančni nastop Luke Čačič Blažeka
Od 4. do 10. septembra poteka na Otočcu WTT Young Contender turnir v mladinskih kategorijah. Na turnirju bodo nastopili predstavniki 27. držav v petih kategorijah in sicer U-ll, U-13, U-15, U-17 in U-19. Gre za zelo kvaliteten turnir z omejenim številom nastopajočih reprezentantov.
Pri najmlajših je za državno reprezentanco prvič nastopil tudi član NTK Arrigoni Luka Čačič Blažek. V predtekmovalni skupini je dosegel eno zmago ter se kot drugouvrščeni uvrstil na glavni turnir v finalni del tekmovanja. Tu ga je v četrtfinalu 3/0 premagal Abdulrahman Al Taher iz Savdske Arabije.
Luka je turnir odigral dobro po svojih najboljših močeh. Od vseh Slovenskih reprezentantov je uvrstitev med 8 drugi najboljši rezultat. Predvsem pa je bila to zanj ena velika izkušnja, saj je imel priložnost, da si od blizu ogleda kako igrajo najboljši v njegovi in v starejših kategorijah.
Izjemen uspeh je z osvojenim drugim mestom v kategoriji najmlajših dosegel Aleksander Miščevič iz Vrtojbe. Zmagal je Kolumbijec Emanuel Oltalvaro.

Velik uspeh ženskega mladinskega balinanja v Kortah:
Na državnem prvenstvu mladink U-18, ki je potekalo v Bistrici pri Tržiču, je v natančnem zbijanju zmagala Janja Roj iz ŠB Korte-Izola.
Na istem prizorišču je potekalo tudi državno prvenstvo mladink U-18 v hitrostnem zbijanju in Tina Fermo (ŠB Korte-Izola) se je uvrstila na 3. mesto. V obeh disciplinah so nastopale še Laura Fermo in Sumeja Hoxha.
V balinarskem klubu Korte smo ponosni na uspehe naših mladink in jim čestitamo!
ŠPORTIH) ŠOLA IRRESTRHL
»PRVI KORAKI V ŠPORT«
ŠPORTNE DELAVNICE
ZA OTROKE STARE OD 2 * 8 LET
ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE POLANJA
Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SPORTNASOLAMAESTRAL@GMAIL.COM
Modelarstvo je obrt in umetnost
V soboto, 11, septembra ob 11,00 bodo v Plaču Izolanov v Ljubljanski ulici odprli razstavo ladijskih modelov, ki so nastali v delavnici modelarske sekcije pri izolski »tretji univerzi", nekateri pa tudi doma pri zanesenjakih, ki še vedno raje sami izdelujejo modele, kot da bi jih le zlagali.
Modelarstvo ima v Izoli že zelo dolgo tradicijo. Največ je k vzponu modelarstva prispevala tovarna Mehanotehnika, saj je v nekem obdobju modelarjem celo uredila poseben dom z bazenom za preizkušanje ladijskih modelov. Mehanotehnika je imela tudi svojo tekmovalno ekipo in izolski modelarji so bili med najboljšimi v Jugoslaviji.
S propadom tovarne so se tudi za modelarstvo začeli slabši časi, čeprav je res, da so nekateri ostali zvesti modelarstvu, tudi resnemu, na morju in v zraku. Ti isti ljudje so namreč, po lastnem modelu, naredili mini gliser, dolg vsega 2 metra, izdelali pa so tudi model ultralahkega letala, a se je projekt ustavil tik pred izdelavo prvega prototipa. Izola je imela celo vrsto izjemnih modelarjev, zdaj pa to dejavnost, ob nekaterih posameznikih, vzdržujejo pri življenju člani modelarske sekcije pri Andragoškem društvu Morje oziroma pri Univerzi tretjega ži-vljenskega obdobja.
Na razstavi v Plaču Izolanov bodo svoje modele razstavili: Marjan Dolenc, Joško Mattias, Stane Ho-movec in Rudi Semelbauer.
Če bo vreme primerno (brez maestrala) pa bodo ob 12.00 v man-draču tudi opravili nekaj voženj, saj so vse barke, ki jih izdelujejo zadnja leta tudi plovna in opremljena z motorji.	ur
Kot pove Rudi Semelbauer, ki je mentor te sekcije, je danes mlade težje navdušiti za modelarstvo, saj obstaja cela vrsta lažjih in hitrejših načinov izdelave modelov, vendar to ni pravo modelarstvo. Če ni iskanja ali risanja načrtov, če ni poskusov, napak, odpravljanja napak in dolgih noči v delavnici, potem to ni tisto pravo modelarstvo. Tudi zato so veseli, da se jim obeta tudi podmladek, ki bo prevzel delavnico v Koprski ulici in vse tisto ročno in električno orodje, brez katerega v modelarstvu enostavno ne gre.
Knjižnice čakajo naslednje poletje
Tudi letos je za Knjižnico na plaži izjemno uspešna sezona, saj je obisk v Kopru, Izoli, Piranu in Ankaranu presegel pričakovanja. Velika večina obiskovalcev, ki so si knjige izposodili, so nato knjige običajno še isti dan vrnili na plažne police in si jih ponovno izposodili ob naslednjem obisku, četrtina bralcev pa jih bo vrnila v knjižnice. Izposoja na plaži je presegla več tisoč enot v vseh štirih občinah skupaj.
I Knjižnica Koper, Mestna knjižnica Izola, Mestna knjižnica Piran in Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem so letos ponudili sedem Knjižnic na plaži, ki so bile bralcem dostopne v Mestnem kopališču Koper, Kopališču Žusterna, na Centralni plaži Portorož, Kopališču Valdoltra v Ankaranu, v Simonovem zalivu in na Mestni plaži Svetilnik v Izoli. Na plaži Svetilnik je bila postavljena tudi umetniška inštalacija, ki jo je podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve, Francoski inštitut. Fakulteta za arhitekturo in Občina Izola, kjer so potekale tudi druge zanimive aktivnosti. Letos je Knjižnica na plaži združila predstavnike dveh držav in treh narodnih skupnosti, slovenske, hrvaške in italijanske, saj je prešla okvire slovenske obale in segla na mednarodni parket. Knjig na plaži so se poleg poletnih obiskovalcev slovenskih plaž, prvič razveselili tudi v Novigradu na Hrvaškem. (SZJ)
ma3ca v Medgeneracijskem centru
Medgeneracijski center v Izoli pod vodstvom g. Liljane Trontelj v četrtem letu svojega delovanja vedno bolj postaja tudi prizorišče raznovrstnih kulturnih dogodkov. Redno se tu vrstijo tudi razstave likovnih ustvarjalcev in fotografov. V mesecu septembru in oktobru bo tako Center gostil razstavo grafične skupine “ma3ca”(Matrica).
Skupina maSca je najmlajša kreativna sekcija Andragoškega društva Morje v Izoli, saj obstaja šele dve leti. A kljub temu so članice lani in letos požele že nekaj vidnih priznanj in certifikatov kakovosti. Prav zato je razstava v Medgeneracijskem centru posvečena risbam in grafikam, s katerimi so se predstavile in tekmovale na vsakoletnih natečajih "Zlata paleta” pri Zvezi društev likovnih umetnikov Slovenije.
Z grafiko se v primerjavi z ostalimi vejami likovne umetnosti ukvarja relativno manjše število ljubiteljskih ustvarjalcev, čeprav je imela zlasti v slovenskem prostoru vedno častno mesto. Spomnimo se partizanske grafike, pa Ljubljanskega bienala, ki je užival svetovni sloves, večina naših znanih slikarjev pa se je ukvarjala tudi s to vejo umetnosti.
MaSca je tako nastala kot skupina treh navdušenk - Barbare Casserman, Krisztine Doltar in Irene Lorget Lipovec. Vse tri so že znane po svojih dejavnostih na področju fotografije ali slikarstva. Seveda pa upajo, da se jim bo v prihodnosti pridružil še kdo.
Predznanje tehnik ni potrebno, saj ima skupina že od vsega začetka odlične mentorje. Svoje ideje so zaupale dvema znanima umetnikoma in pedagogoma Ingrid Knez in Vasji Nanutu. Članice se preizkušajo v različnih tehnikah: monotipiji, barvni monotipiji, linorezu, barvnem linorezu, šablonskem tisku, kaligrafiji, sitotisku in suhi igli. Redno tudi razstavljajo, v skupinskih razstavah v Trbovljah - v Izoli pa smo lahko njihova dela videli v Algi in Kulturnem domu. Pred izbruhom korone pa so tudi mesečno oziroma po vsakem zaključenem projektu postavile malo razstavo v prostorih Andragoškega društva, da bi tako predstavile ostalim članom Univerze različne tehnike te pogosto prezrte veje likovne umetnosti.	(JO)
9. 9. četrtek
19.00 Sončna dvorana, Ulica Giordano Bruno 8
Razstava:
Denis Dražetič: Portreti
Program CKŠP Izola
LETNI KINO ARRI60NI PARK PIETRO COPPO
Slovenska premiera filma:
Paradise novo življenje
10.9.	petek
Stand up:
HOJSAK & NOVOSEL vs. ŽAN TETIČKOVIČ
Koncert za nostalgijo
HELP - A BEATLES TRIBUTE
11.9.	sobota
ob 11.00 Plač Izolanov - Ljubljanska 32
Odprtje razstave ladijskih modelov
VSE IZOLSKE BARKE
coppo
koncert DUO EGZI & KETRIN
12.9. nedelja
od 20.00 Letni kino Arrigoni
koncert BLUES METROPOLITAN O
Poklon Pinu Danieleju
ISDBDflBBflBHIHHHHHHHHHflHHHHHflI
Gledališka predstava
VEČER KOMEDIJE
torek
19.00	Vrt Mestne knjižnice Izola JBHHBHHHHHHHHHHH
Predstavitev knjige
Patricija Sosič Kobal: PALMA BERTA
17.00	Ploščad pred Kulturnim domom
Gledališka predstava za otroke
MALI STRAH BAV BAV
15.9. SREDA
18.00 Park Pietro Coppo
Proslava
PRIKLJUČITEV PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI
Galerija ALGA
Ponedeljek-petek: 9.00 -12.00 Sreda, četrtek, petek:
OUiru Camunedl	17.00 “ 19.00
IZOLA ISOLA	.	,	.
www.center-izola.si
((*!
\v
X'
Galerija Insula
razstava
Grafični svet Mihe Eriča
Razstava bo na ogled do 11. septembra 2021.
POP UP UM
Libertas 3 / Koper
Paride Di Stefano, Denis Dražetič, Natalija Gajič, Vianney Lefebvre, Lara Je-ranko Marconi, Henrike von Devvitz, Martin Zelenko
Galerija Plač Izolanov
Samo še jutri
Enzo Hrovatin
V soboto, 10.9. ob 11.00 Razstava ladijskih modelov
Vse izolske barke
Galerija Alga

razstava
Teo Tavželj SREBRNI JUNAKI SREDNJEGA SVETA
Mestna knijžnica Izola
Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola
1. Lilijana Hrvatin
Kamnite klopi
2. Jožef Fabijan
Dolg čas(na) dirka
3. Marija Grižonič
Tokrat malo bliže
Sončna dvorana
mmmm
Nova razstava
Denis Dražetič PORTRETI
Knjižnica na plaži
V ARHEOLOŠKEM PARKU SIMONOV ZALIV
Knjižnica bo odprta po urniku arheološkega parka in sicer vsak dan od 17.00 do 20.00 ob lepem vremenu.
NA PLAŽI PRI SVETILNIKU
Knjižnica na plaži pri Svetilniku deluje vsak dan od 10:00 -18:00 v lepem vremenu. Vsak dan ob 11:00 in vsak torek ob 17:00 ob lepem vremenu lahko prisluhnete pravljici.
Denis Dražetič s kamnitimi portreti
Danes, v četrtek, 9. septembra 2021, ob 19. uri bodo v izolski Sončni dvorani odprli kiparsko razstavo Denisa Dražetiča z naslovom Portreti
Denis Dražetič prihaja iz Izole. Zaključil je srednjo umetniško šolo Enrico e Umberto Nordio v Trstu, kjer je bil dvakrat prejemnik nagrade za striparski natečaj. Tam se mu je prvič vzbudil interes za kiparstvo.
Trenutno obiskuje Akademijo za likovno oblikovanje smer kiparstvo v Ljubljani. Je prejemnik priznanja za izjemne dosežke pod mentorstvom prof. Matjaža Počivavška. Izbran je bil na natečaju za javni doprsni kip dr. Alfreda Šerkota. Doprsni kip v bronu stoji na Medicinski fakulteti v Ljubljani, portret Ane Mayer Kan-sky pa v hodniku nove stavbe FKKT-ja. Trenutno je absolvent, po diplomi pa se jeseni želi vpisati na magistrski študij kiparstva.
Razstava bo na ogled do 4. oktobra 2021.
Urnik: torek - četrtek: 10:00 -13:00, petek - sobota: 17:00 -19:00
Iz koščkov v celoto
Takšen pa je bil naslov razstave študentke modnega oblikovanja, še ene Izolanke, Katarine Tomšič. Njeno ustvarjanje je trenutno usmerjeno k modi oziroma oblikovanju oblačil in nakita. Do včeraj, srede 8. septembra se je predstavljala v galeriji DRAT v Ljubljanski ulici.
- Že od osmega leta sem se, še sama ne vem za-
kaj, saj za to ni bilo nobenega posebnega razloga, začela zanimati za šivanje. Seveda sem že kot otrok šivala oblekice za Barbike, kasneje je to postalo bolj resno in vpisala sem se na aranžer-sko šolo v Sežani, zdaj pa sem zaključila prvi letnik oddelka za oblikovanje oblačil na Naravoslovno tehnični fakulteti v Ljubljani. Sandra Kocjančič mi je omogočila postavitev te razstave, kjer sem predstavila različne izdelke, ki so nastali kot del študijskega programa pa tudi nekaj takšnih, ki sem jih naredila povsem sebi v zabavo. Gre za izdelke iz recikliranih oblačil ali pa ostankov blaga, ki ga dobim v neki italijanski tekstilni tovarni. Iz teh materialov izdelujem marsikaj uporabnega in predvsem unikatnega, tudi nakit in uporabne predmete kot je oblazinjen taburet.
-	Kaj je Pinky snake?
-	To je moja blagovna znamka o kateri sanjam že od srednje šole. Tudi za maturitetno nalogo sem naredila logotip in razdelala to moje bodoče podjetje oziroma blagovno znamko. Gre za šivankino uho skozi katerega gre roza sukanec, ki se zvija kot kača in zato je to Pinky snake. Pravzaprav skušam iz tega svojega hobija narediti svoj poklic.
-	Katero smer študija si izbrala?
-	Izbrala sem oblikovanje oblačil in tekstil, v tretjem letniku pa se odločimo v katero od teh dveh smeri bomo šli.
-	To kar razstavljaš ni za industrijsko proizvodnjo?
-	Ne, to so dejansko prototipi, ki jih zadržim zase, želim pa si, da bom takrat, ko bom naredila svoje podjetje izhajala tudi iz teh prototipov. Seveda pa bom še veliko znanja pridobila s študijem, pomagam si z raznimi družabnimi omrežji in predvsem se zanesem na svojo ustvarjalnost. Če sem kaj dobila od nonota Marjana, potem se ni bati za ideje.
-	Zadovoljna z obiskom?
-	Za prvo razstavo je super.
D.M.
Odšel je zadnji s Preboja
Obstalo je srce Rudija Pfeiferja, enega zadnjih živečih borcev Šercerjeve brigade, ki so se spomladi leta 1945 čudežno rešili iz sovražnikovega obroča na Menini planini, V stanovanju v Kajuhovi ulici, kjer je živel s soprogo Marijo, je pred dvema letoma pripovedoval tudi o tej partizanski epopeji, kije slabo leto kasneje zaživela tudi v filmu Preboj,
Rudi je bil po stroki radijski tehnik in je bil med pionirji Radia Koper in kasneje tudi Televizije Koper, kjer je opravljal tudi dela vodje EPP oddelka, njegova soproga Marija pa je bila do upokojitve eden najbolj prepoznavnih glasov italijanskega programa Radia Ca-podistria. Kot nekdanja sodelavca sta mi pripovedovala o najlepših letih RTV centra Koper-Capodis-tria, Rudi pa tudi o svojih partizanskih letih, ko je spoznal, kako neizmerno lepa je svoboda.
- Najprej sem bil v Gradnikovi brigadi na Primorskem, potem pa sem šel v oficirsko šolo za radio veze v Črnomelj od koder so nas osem poslali z radio postajami na Štajersko.
Šef radio zvez je bil takrat Oto Hudeček, ki je bil res maček na tem področju, vendar je bilo treba veliko improvizirati in nekateri radioamaterji so kar sami izdelovali radio postaje. Proti koncu vojne pa so nam zavezniki iz letal zmetali v Belo krajino kar lepo število radio postaj, ki so bile dobre ampak težke. Napajali smo jih s takoimenova-nim ročnim generatorjem in med tistimi, ki so pri meni vrteli generator je bil tudi igralec Bert Sotlar.
Pri komunikaciji smo uporabljali morzejevo abecedo, seveda pa smo tudi govorili in enkrat, ko sem bil brez glasu me je zamenjal prav, kasneje izjemni igralec, Bert Sotlar.
k 1 . L
Bitke na Menini planini
- Na tistem območju je bilo takrat več bitk, saj smo bili mi in Nemci razdeljeni na posamezna območja in spopadi so trajali več dni. Poleg velike sovražnikove premoči, je bilo najhuje zaradi mraza in lakote. Ko je želodec prazen in ti noge zmrzujejo, ti ostane samo še želja po preživetju. In sreča. To pa smo očitno imeli, saj je do nas menda prišel nek gozdar in povedal, da ve za drčo, ki je Nemci ne nadzorujejo in komandat Franta, ki je imel takrat vsega 22 let, se je odločil, da se skušamo izmuzniti po tej poti. Izdan je bil ukaz o popolni tišini in tako smo se, drug za drugim, odpravili po tisti leseni in zaledeneli drči proti dolini. Vem, da mi je med spuščanjem enkrat celo zdrsnilo na tistih ledenih grbinah.
Primorec z avstrijskim priimkom
- Moj oče je bil Dunajčan, njegov oče je bil oficir garde v Shoenbru-nu. Njegova žena je bila iz Celja doma in se je pisala Travnšek. Starejši sin je bil slikar, moj oče pa je, kot sin oficirja, dobil cesarsko štipendijo in šel na vojaško akademijo in celo kariero opravil v Trstu. Tam si je našel Tržačanko in ker je imel kar visoko plačo je leta 1908 kupil hišo v Volčji dragi, ki naj bi bila za vikend. Ob začetku prve svetovne vojne so naši najprej morali oditi iz Trsta k sestri moje mame na Koroško v Zbil-sko dolino. Po koncu vojne, ko so se vrnili nazaj, pa so našli hišo v Volčji dragi povsem porušeno. Pa vendar je to postal naš dom in zato je moja pri-morskost brezmadežna, kljub priimku, ki je avstrijski.
Soprogi Mariji in vsem njegovim izrekamo iskreno tovariško sožalje.	Mef
Partizanske pesmi z društvom Tito
Nedeljski koncert partizanskih pesmi v letnem kinu, v organizaciji izolskega Društva Tito, je privabil številne obiskovalce. Navdušile so pesmi pevcev MoPZ Lopar pod vodstvom Vladislava Korošca ter skupine Marjetka Popovski & bend, s katero so nastopile pevke Cvet v laseh, harmonikarja Miran Pečenik in Marko Petelin, bobnar Savo Kralj, basist Gorast Radojevič in recitator Igor Rojc.
RIBARNICA - PESCHERIA
TRŽNICA IZOLA
KAPITAN MARKO - Rl

7:00386(0)40262 301 E: ribarnica.marko.izola@gmail.com W: kapitan-marko.com
Urnik
NEDELJA	8-12
TOREK, SREDA,ČETRTEK 8-13 PETEK	8-15
SOBOTA	8-13
OB PONEDELJKIH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Kriminalije
Kraja nasproti policije
Občan je policiste obvestil, da je neznani storilec pri igrišču vrtca šole Danti Alighieri ukradel moško gorsko kolo, črne barve z modrimi odtenki in belim napisom Genesis. Škode je za 800 evrov. Sledi kazenska ovadba.
Brez čelade na cesto
Obveščeni smo bili, da se po glavni cesti G2 vozita kolesarja brez čelad. Na kraju so policisti izsledili voznika el. koles, državljana Romunije, ki so jima izdali plačilni nalog (ZPrCP 98/2).
Prijavil ga je
Na PP se je zglasil občan, ki je podal prijavo zoper drugega občana. Policisti so ugotovili, da je prišlo do kršitve določil Zakona o varstvu javnega reda in miru, zato bodo zoper storilca uvedli hitri postopek z odločbo (6/1 ZJRM-1).
Okradena in oškodovana
Občanka je obvestila policiste, da ji je neznani storilec na stojnici, nasproti gostilne Jasna na Belve-derju, odtujil torbico, v kateri je imela osebno izkaznico in 30 evrov gotovine. Skupno je bila ženska oškodovana za 60 evrov, sledi kazenska ovadba.
Ukradel je izvenkrmni motor
Neznani storilec je iz jadrnice, ki je bila privezana v marini v Izoli odtujil izvenkrmni motor Yama-ha 2.5. in s tem dejanjem lastnika oškodoval za 400 evrov. Policisti o tem kaznivem dejanju še zbirajo obvestila, sledi kazenska ovadba.
Motilo jo je
Na Kopališki ulici v Izoli so policisti izsledili moškega, ki se je samozadovoljeval, kar je motilo občanko. Policisti so kršitelju izdali plačilni nalog (7/3 ZJRM-1).
Kradejo skiroje
Izpred rekreacijskega parka pred OŠ Livade je neznanec ukradel skiro, črne barve, vreden 130 EUR. Storilca bodo policisti kazensko ovadili.
Kradejo tudi kolesa
Neznani storilec je iz garažne hiše v San Simonu ukradel dve električni kolesi eno znamke KTM in drugo znamke HRINKOV. S kaznivim dejanjem je oškodoval državljana Avstrije za skupno 5.500 evrov. Po preiskavi zoper storilca sledi kazenska ovadba.
Nedeljski požar
V nedeljo je okoli 15. ure zagorelo v naravnem okolju ob koncu hitre ceste v Izoli, zraven Petrolove bencinske črpalke. Požar so gasilci PGD Izola pogasili ob pomoči Gasilske brigade Koper. Kot so še povedali, je zgorelo približno en hektar trave, grmičevja in borovega gozda.
MEDGENERACIJSKI CENTER IZOEA CENTROINTERGENERAZIONALEISOLA
www.medgeneracijskicenterizola.si
VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO,
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola
OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ
IN NA LASTNO ODGOVORNOST.
PONEDELJEK, 13. 9. 2021
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba s fizioterapevtko
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
9.00	-10.15: Začetni tečaj nemškega jezika
10.30	-11.45: Nadaljevalni tečaj nemškega jezika
12.00	-14.00: Namizni tenis (zbiramo prijave)
14.00	-15.00: Vaje za boljši spomin
15.00	-16.00: Joga smeha
16.00	-17.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj MD Svetilnik
16.00	-19.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka
17.30-	19.00: Trebušni plesi TOREK, 14. 9. 2021
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00-	8.30: Raztezne vaje
8.00	-11.00: Pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
9.00	-10.30: Nadaljevalni tečaj angleškega jezika
11.00-	13.30: Druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave)
14.00	-15.00: Klepet v angleškem jeziku
15.00	-17.00: Informacije za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper
15.30-	17.30: Tarok
17.00	-18.30: Meritve krvnega tlaka in pulza
17.30	-18.30: Namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo SREDA, 15. 9. 2021
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
8.00	-11.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
9.00	-11.00: Namizni tenis (zbiramo prijave)
11.00	-11.45: Nadaljevalni tečaj ruskega jezika -1. stopnja
12.00	-12.45: Nadaljevalni tečaj ruskega jezika - 2. stopnja
13.00	-14.00: Zvočna kopel - sproščanje
14.30	-15.30: Starost in demenca
15.30-17.30: Tarok
15.30	-18.00: Skupaj rešujemo križanke
18.30	-19.30: Joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 16. 9. 2021
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
9.00	-10.00: Družabni plesi za zaključene pare 10.15 -11.15: Družabni plesi za posameznike
11.00-	13.30: Druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave)
14.00-	15.30: Začetni in nadaljevalni tečaj esperanta
15.30-	17.30: Ustvarjalne delavnice
17.00	-19.00: Šah, družabne igre
17.30-	18.30: Namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo PETEK, 17. 9. 2021
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
8.30	-10.00: Merjenje krvnega tlaka in pulza
9.00	-10.15: Vodeno sproščanje telesa in duha
10.30	-12.00: Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
10.30	-13.30: Začetni tečaj slovenščine za albansko govoreče
14.00	-15.00: Klepet v italijanskem jeziku
15.00-	17.00: Slaščičarska delavnica (zbiramo prijave)
15.00-17.00: Namizni tenis (zbiramo prijave)
17.00	-19.00: Šah, družabne igre
17.00	-18.30: Skupina za samopomoč bolnikov z multiplo sklerozo
MALI OGLASI
NAJAMEM
-	Najamem enosobno stanovanje cca 40 m2 v pritličju ali z dvigalom na Obali. Tel.: 031 710 857
RAZNO
-	Prodam riviero 24 Saver, stao 15 let. Tel. 040 543-456
-	Podarim vozno moško kolo. 041 613 299
-	Brezplačno odstopim dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo iz lesa in kakovostnega ultrapasa, izdelano ročno pri mizarskemu mojstru najboljše primorske generacije. Za ogled, ki je možen v popoldanskih urah, pokličite na štev.: 041 838 160.
-	Iščemo moškega za občasno pomoč na njivi. 041 613 299.
n
« \iV c EVAZ,AŽ>^>
+386 (0) 41 858 473
Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi:
Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje Bogata nedeljska kosila 10,0 eur
Saj veste kje?
Med parkom in Lonko. lj
Nekomu se zelo mudi
To prav gotovo niso turisti, ki se za vikend pripeljejo na obalo in zapeljejo po Parenzani. Prepričani smo, da so naše občine listi tisti, ki so izpulili količke in zmetali ob cesto „panetone“, ki naj bi služili zmanjšanju hitrosti na tej rekreacijski poti. Kaj bomo res morali na vsak grm obesiti nadzorne kamere, da bomo znali živeti kot normalni ljudje?
V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega
FOTOKOPIRAMO vse po vrsti, v barvah in črno belo, na formate do A3 in papirje do 300g, naravnost z vašega telefona ali računalnika.
BEREMO knjige založbe tednika Mandrač in nekatere knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige tudi izposojamo in nekatere oddajamo za poletno branje na plaži.
IZ D E LAM O napise za majice ali kape, skodelice, puz-zle ali kaj podobnega, fotoalbume in vse ostalo.
OBJAVLJAMO oglas, osmrtnico, zahvalo, mali
oglas za naslednjo številko Mandrača. Prinesite članek, fotografijo ali nam povejte svoje mnenje o čemerkoli, kar bi radi, da izvedo tudi drugi.
SE POGOVARJAMO, lahko pa tudi samo
malo zatežite novinarju ali uredniku. Kdo ve, morda pa ga bo vaše teženje celo zanimalo.