214. Številka._Ljubljana, v ponedeljek 21. septembra. XXIAr. leto, 1891. SLOVENSKI MRDa Izhaja vaak đfdj. iretori izimti nedelje in prasnike, ter velja po posti prejeman za a vs t ro - o g« r h k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za« oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po ti kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se uvoll frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah ftt. l'J. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Kaj bode z našim kmetom? Pokazali amo v jednem zadnjih naših člankov, kako vse sili v srednje šole, kar je naravna posledica tega, da narašča od leta do leta število ljudskih Sol po slovenskih pokrajinah. Dozdaj pač še De moremo trditi, da bi imeli pri nas inteligentni proletarijat, kakor ga nahajamo deloma pri druzih narodih. V mnogih strokah nam še vedno primanjkuje domačinov in bo tujec šopiri na sloveuski zemlji v dobrih službah, katere bi morali zavzemati domačini. S tega stališča torej se ne moremo še pritoževati, ako vidimo, da narašča število srednje šole obi-skujočih učencev. Skrbeti nam je le bolj za to, da bi se osnovale te šole na bolj naravni, bolj narodni podlagi, da se nam mladina na njih vzgaja v bolj slovanskem duhu, da se jim pridruži sčasoma'tudi slovenska višja šola, na kateri bi se slovenski mladeniči v domačem, narodnem jeziku mogli pripravljati za svoj bodoči poklic in ze službovanje v svoji domoviui. Na drugi strani videli smo v drugem članku, kako razteza vedno rastoči militarizem svoje usode-polne mreže povsodi ter preti udušiti sčasoma vse. Najbolji del mladega moštva stoji dolga tri leta pod orožjem ter se manj ali več odvadi prvotnega svojega delovanja. In kateri stan daje največje število svojih sinov vojski? To je kmetski stan, ki je, ali bi vsaj moral biti steber naši državi. Avstrija je, izvzemši nekatera večja industri-jalna mesta, država, ki zajema največjo svojo moč iz kmetskoga stanu. Poljedelstvo, živinoreja, vinar-stvo in sadjereja poleg gozdarstva, to so glavni faktorji, katerim bi bilo treba obračati največjo pozornost, katere bi bilo treba podpirati na vsak mogoč način. Nasproti temu pa vidimo, da se le malo stori za vse to. Vinoreja, ki je dozdaj vzdrža-vala cele pokrajine, uničena je po trtui uči, obupano ljudstvo v svoji zdvojenosti no vidi več nobene rešitve iu se seli kar v trumah v Ameriko, zapuščajoč rodno zemljo, na kateri ne najde več dru-zega, nego pomankanje in bedo. V nekaterih krajih na Dolenjskem razširilo se je izseljevanje v toliki meri, da, če pojde to tako LISTEK. Pik dama. Povest, spisal A. S. Puškin, poslovenil Z. D. ..Pik dama /.nuri tiijno BOvraiUvo." Novejša sanjska knjiga. I. Igrali smo na karte pri gvardijskem častniku Naruniovu. Dolga zimska noč je prešla, 00 da bi opazili. K večerji smo sedli ob petih v jutro Tem, ki so pri igri dobili, je jed dobro dišala, ostali so zamišljeni sedeli pred praznimi kuverti. No, šampanjec je začel delovati, razgovor se je oživil in vsi so se ga 8 časoma udeležili. — Kako se ti je godilo, Suriu? upraša gospodar. — Zgubil sem po uavadi, priziiati moram, da imam nesrečo; igral sem „mirandolo", nikoli se nisem razburil, z ničemur me ne moreš vznemiriti, vender vselej zgubim. — Ali se ti nikoli nisi dal zapeljati, nisi nikoli stavil na .rato"? Divim se tvoji vstrajnosti. — A kakšen je Herman, pripomni nekdo izmej gostov, pokazaje na mladega inženirja; še naprej par let, ne bode več poleg otrok in starcev, moškega, ki bi obdelaval polje. Mogoče, da bode železnica Btorila vsaj v nekoliko konec temu neznosnemu stanji, a mnogo tudi ona ne bode mogla pomagati, ker se nam isto zlo kaže tudi v drugih krajih, kateri neso tako zapuščeni in od sveta ločeni, kakor je bila doslej naša sicer rodovitna a od vseh pozabljena Dolenjska. Zlo, katero gloda na stebru drŽave naše, ima veliko globeje korenine, kaže se jednako kakor pri nas tudi drugod. Povsod se čuje obupni klic: Kaj bode z našim kmetom ? Mladina sili vedno bolj v srednje in visoke šole, vse hoče postati gospod, doma pa primankuje delavnih rok, ker jih poleg tega na stotisoče odteza vojia dolžnost prvotnemu svojemu poklicu. Pri neznostjivih druzih bremenih in davkih tlači kmetovalca še pomankanje delavnih močij, katerih mu včasih za drag denar ni mogoča pridobiti. Statistika nam dokazuje z neizprosno sitno zgovornostjo številk, koliko posestev pride na boben, kako globoko se je Že zajedel Črv propada v kmetski stao. In baš za nas Slovence Ima kmetski stan Še mnogo večjo važnoBt nego morda za druge avstrijske narode. Mi Slovenci zajemamo vso svojo narodno moč baš is kraet8kega stanu, iz katerega se nam je že rodilo toliko in toliko izbornih mož. Plemstva narodnega, kakor ga imajo drugi narodi, mi nikdar nesmo imeli, graščaki naši bili so in so še zdaj neprijazni duševnenemu razvitku naroda slovenskega, oni nemajo srca za duševni blagor naš, ker so še vedno tujci na zemlji slovenski. Ako se nahaja sem ter tja kaka redka izjema, je to le bela vrana, ki ne ovrže splošne naše trditve. • Istotako je bil naš srednji, meščanski stan, do novejih časov nezaveden, sramoval se je skoraj svoje narodnosti, kar se je pa, hvala Bogu, v naj-novejem času obrnilo izdatuo na bolje vsaj pri nas na kranjskem. V drugih slovenskih pokrajinah vidimo, da je po mestih in trgih tujec ž« skoro popolnoma zadušil prvotni domači živolj, da je Slovenec le še kolonist na svoji rodni zemlji, po kateri se oholo šopirita privandrani tujec in potujčeni renegat. Pre- nikoli ni vzel karte v roko, od začetka ni potegnil J ni jedne srećko in vender je sedel ves večer pri nas in Je gledal našo igro. — Igra mene silno zanima, odgovori Herman, a jaz ne morem žrtvovati neobhoduo potrebnega v nadi na velik dobiček. — Herman je Nemec in zelo štedljiv, in to je vse, pripomni Tomskij. Ali Če koga ne morem razumeti, je to moja babuška, grolinja Ana Teodorovua. — Kako V kaj? vskliknili so vsi gostje. — Ne morem pojmiti, nadaljuje Tomskij, zakaj moja babuška me poantuje. — No, je li to kaj čudnega ? reče Narumov, če osemdesetletna starica ue poantuje. — Vi torej ničesar o njej ue veste? — Ne, v resnici, uičesar. — Poslušajte torej. Vedeti morate, da je bila moja babuška pred šestdesetimi leti v Parizu v boljših krogih. Vse je begalo za njo, da bi videlo „la Venus-moseovite"; ltichelieu je za njo hodil |n ona jo trdila, da se je radi njeno trdosrčnosti ustrelil. V tem Času so dame igrale „faraon". Nekoč je ona pri dvoru na ime vojvode Orleanskega zaigrala precej veliko vsoto. PrišedSi domov je babuška, od-loživši korice za lepotičeoje („muške") in odvezavši ostaje nam torej v svoji nepokvarjeni celoti le kmetski stan, ki nam pa tudi v gmotnem oziru žalostno hira od dne do dne. Trudijo se sicer prav hvalevredno posamični domoljubi, da v tem oziru sežejo narodu našemu pod pazduho, da mu ne skrbe samo za idealne narodne pravice njegove, nego da si zboljša, kolikor mogoče, gmotno svoje stanje. Mnogoštevilne slovenske posojilnice, ki jih ustanovljsjo taki domoljubi po raznih krajih slovenske domovine, storile so že neizmerno veliko dobrega, rešile so že marsikaterega kmetskega posestnika pogina in ga ohranile na svojem posestvu, ki bi bilo sicer prišlo v tuje roke. Posebno hvalevredno je tako delovanje v onih krajih ob nemški meji, kjer požrešna „Sudmark" preži na slovenska posestva, katera bi najraje videla vsa v nemških rokah ter pregsala prvotne posestnike z njih. Tu je delovanje omenjenih slovenskih domoljubov dvojne hvale vredno, ker varuje slovensko zemljo pretečega potujčevanja, katero se izvršuje sistematično. A vsa ta pomoč pojedinčev je le slabotna, ne more zadržati napredujočega propada kmetskega stanu. Dolžnost države je, da se resno poprime tega perečega uprašanja, da ukrene, kar je potrebno. Le kadar bode država spoznala veliko nevarnost ki jej preti, ako propade kmetski stan, le takrat nadejati se nam je izdatne pomoči, le takrat dalo se bode ugodno rešiti uprašanje: Kaj bode z našim kmetom ? Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 21. septembra. Državnu zbornicu sešla se bode sicer šele meseca decembra, ali vzlic temu pripravljajo se vse stranke že sedaj na bodoče delo, katero utegne biti dosti zanimiveje nego v prvi sesiji, kajti želja, da se razbistri položaj iu se določi razmerje mej posamnimi strankami, je vseobčna. Iz poljskih krogov se poroča, da se bodo pred začetkom državnega zbora sešli vsi voditelji strank, da v privatnem pogovoru doženejo, kolikor mogoče, perečo to uprašanje. Kar se dostaje Mlado-čehov, prišli in ostali bodo tudi zdaj še bržkone robno krilo, povedala djeduški rvojo zgubo in mu velela, da naj plača. Pokojni stari oče je bil, kolikor jaz pomnim, nekakov dvornik babuškin. On se je nje bal kot ognja; tedaj pa, ko je slišal o tej zaigrani vsoti, je vskipel od jeze, uredil račune, povedal, da so v pol leta potrošili pol milijoua, da v Parizu nemajo niti podmoskovskega, niti saratov-skega dvorca iu je čisto odrekel plačilo. Babuška mu je dala zaušnico in legla spat sama v znak njeue nemilosti. Drugi dan je dala pozvati moža, nadejajo se, da je vsled včerajšujega dogodka dru-zega mišljenju. Prvikrat v 11V ljenja se je z njim o takih rečeh razgovurjala in mu skušala dokazati, da je dolg dolgu sovražnik iu da je razlika mej princem iu kolarjem. Kako se je deduška huduval! Ne, pa še toliko ! Babuška ui vedela, kam bi se djala. Z njo je bil že nekaj časa znan Človek, jako čudnega nrava. Slišali ste o grofu Saint (iermaiuu, o katerem OB je toliko čudnega govorilo. Znano Vam je, da se je on proglašal za „večnega Žida", za iznajditelja »kamna modrijanov" iu tako dalje. Njemu so se posmehovati kot šarlatanu in CaBanova pravi v svojih »zapiskih", da je bil on ovaduh. V obče pa je bil Saiht Oermuiuu, ne glede na njegovo tajinstve- osamljeni, zakaj odbili so vše poskuse opustiti kolikor toliko od svojega programa. Klerikalnim aristokratom pa, ki so pod vodstvom grofa Sehon-borna vabili Staročehe na svoje linian.ee, odgovar-jajo nNarodni Lisi v" jako dobro: „Zaman je vaš trud, zasejati mej narod češki in njega zastopnike prepir in vzbuditi nezaupnost. Ta vaš namen je tako oči vesten, da so celo Staročehi odklonili vsako družbo z Vami. Vi, ki niste v zvezi z zastopniki naroda reškega, tudi ne zastopate interesov in teženj narodovih iu ker ste si v svesti tega svojega položaja, ker poznate svojo osamljenost, skušali ste zgraditi na razvalinah staročeške stranke novo stranko, kar Vam je pa povsem izpodletelo." Mi h ister&ke ko 11 fer ene tje. Vkupne konferencije avstrijskih in ogerskih ministrov, katerim je naloga, izdelati in predložiti delegacijam vladue predloge, začele bo zborovati na Dunaji. Predsednik teh konferencij je minister vna-njih zadev gruf Kalnokv; razven državnega vojnega ministra barona Bauerja in državnega finančnega ministra Kallava udeležujejo se teb konferencij še ministerska predsednika grofTaufle iu grof Szaparv, finančna ministra dr. Steinbach in VVekerle iu ministra Szbgvenv in grof Falkenhavn. Mladočehi in moravski Čehi. Žalostna istina, da moravski Čehi niso usto-pili v skupen klub vseh čeških poslancev, kjer bi sedeli z Mladočehi na jedni klopi, uego osnovali svoj poseben klub, je že del j časa predmet časnikarskim prepirom iu obširnim resolucijam na poli-tiskih društev shodih. Z oziroin na te vedno ponavljajoče se izraze narodove volje, da se združijo Mladočehi iu moravski Cehi, objavil je organ moravske narodne stranke članek, ki je dosti zanimiv. Stranka dvornih svetnikov, kakor pravijo Mladočehi moravskim pseudo-uarodnjakom, izjavlja, da je iskrena želja vsega naroda češkega, da se združijo vsi češki poslanci v jeden klub, pravi pa, da so to doslej ovirati baŠ Mladočehi sami, kateri so hoteli ostati Bami mej saboj, da bi se jim ne bilo treba ozirati na izdatno manjšino. — Ta izjava se nam ne vidi povsem resnična, zakaj znano je, da so moravski češki poslanci zgol orodje v rokah malo narodne duhovščine moravske, iu da se slepo ravnajo po ukazih, katere jim daje veliki inkvizitor moravskih Cehov dr. Pospištl v Brnu, ki se v vsakem oziru obrača tako, kakor mu veleva visoko-rodni a narodno indiferentni njega kuezškof. JUon s tff nore Karlon vodja štajerskih nemških klerikalcev in zli duh slovenske manjšine, sklical je pred kratkim shod v Stanzu ter ondu na dolgo in na široko razkladal poštenjakom-volilcem sedanji politiški položaj. Izjavil je najprej, da je večina največji blagor, kateri treba vzdržati dokler mogoče. Ostrejše postopanje, pravi karlon, bilo bi sicer koristno ali samo za slučaj, da se ž njim ne oškodi parlamentarna večina, čim bi pa imela (»riti v nevarnost večina, umakniti se mora brezpogojno ostrejša taktika. Taktiške hibe, katerih posledice so še dandanes čutne, so pa bile po Karlonovi izpovedi prezgodaj stavljeni Liehten-Bteinov predlog, dovolitev, da se jo njega prvo čitanje neprimerno zavleklo in da se je predlog naposled pokopal, ne da bi imeli klerikalci kakeišuo koli upanja, da se nadomesti na drug način, zakaj šolska novela, predložena gospodski zbornici, ni nikakor nadomestilo za terjano versko šolo. Gospdd Karlon rekel je konečno, da se katoliško- konservativni poslanci svojim terjatvam ne bodo odpovedali niti v bodoče, nego si za njih izvršitev trudili kaj naj bolj mogoče — Beveda z vednim ozirom na večino! Kdo bi mislil, da so gospodje klerikalci taki diplo-matje ! — Doma hujskati in razburjati narod do skrajnosti, v državni zbornici pa slepe miši loviti — to je jedro klerikalne taktike. nost, jako poštenega obnašanja in je bil zelo ljubezniv človek v druščini. Babuška ga je dosihmal jako čislala in se je srdila, Če je kdo o njem kaj slabega govoril. Ona je vedela, da bi ji Saint Ger-maiu mogel pomagati iz zadrege. Odločila se je torej, obrniti se nauj, napisala mu je pisemce, v katerem je prosila, da nemudoma k njej pride. Stari čudak se je takoj odzval njeni prešnji in jo je našel prišedši k njej v globoki žalosti. Ona mu je b Črnimi hojami naslikala moževo barbarstvo iu mu rekla naposled, da vaj svoje upanje stavi v njegovo pomoč in ljubeznivost. Saint Germain se zamisli nekoliko časa. „Jaz bi Vam dal to vsoto," reče on, „no jaz vem, da Vi ue bodete mirni, dokler te stvari z menoj ne poravnate in tako bi Vam morebiti napravil nove neprijetnosti. Vem pa za drugo sredstvo, Vi morete ta dolg odigrati." — „No, ljubeznivi grof," odgovori babuška, „jaz Vam rečem, da nimam nič denarja." — „Denarja tukaj niti treba ni," reče Saint Germain, „izvolite poslušat me." Na to jej je on odkril skrivnost, katero bi vsak izmej nas dubro poplačal. (Dalje prih.) Vuaiije države. Ruski poslanih v Berolina. Car podelil je ruskemu veleposlaniku v Bero-linu grofu P. Šuvalovu Vladimirjev red prve vrste in sicer za zasluge, katere si je stekel, izpolnjuje diplomatiške svoje dolžnosti. To odlikovanje vzbudilo je v Berolinu kaj prijetna čustva in zbegani diplomati pruski hiteli so razširjati stb in sto komentarjev. Reklo se je, da hoče car b tem odlikovanjem pokazati, da želi vzlic Kronstadtu ostati v prijateljskem razmerji z Nemčijo, in izvajalo se je celo, da bode car v kratkem posetil Berolin, kamor ga Viljem neprestano Vabi. Z druge strani se pa Šuva-lova dekoriranje tolmači tako, da ga je cesar hotel odškoditi zato, ker je a svojo Bismarcku prijazno politiko tako korenito pogorel. Zanimiva polemika. Biamarckovo glasilo, zuane „Hamburger Nach-richten" lotile so se rusko-turškega, dogovora glede svobodnega prehoda ruskih ladij skozi Dardanele ter očitale Rusiji, da je s tem prekršila Berolinske pogodbe določila glede Črnega morja. — Organ visoke ruske aristokracije, kneza MešČerinskega „Graž-danin' ugovarja tem napadom „Hamburger Nach-richten„ prav dobro. „Graždanin" pravi, da rusko-turški dogovor nikakor ni v protislovji z določili Berolinske pogodbe, da je pa povsem naivno, ako so ta dogovor, kateri, kakor rečeno, ni na škodo nobeni konvenciji niti nobenemu prejšnjemu dogovoru, vsporeja 8 flagrantnim kršenjem Berolinske pogodbe, katero je zakrivila vsa Evropa glede na Bolgarijo. Bolje jo za Rusijo, konča „Graidanin" svoj članek, da je vsa Evropa grešila proti Rusiji, nego da le-ta v bolgarskem uprašanji popušča nasproti Evropi iu se da za to plačati z bornimi dovolitvami kakor bi bilo priznanje rusko-turškega dogovora. JTemški klerikalci prišli so v jako neugoden položaj, odkar bo začeli rimski katoliki skrajne observancije v svojem glasilu „Osservatore Romano" ščuvati in hujskati proti trojni zvezi iu se uauduševati za ono isto Francosko, katero so toliko časa nazivali „brezversko11. Nemški katoliki ae ne morejo ogrevati za to politiko in naglašajo kar najodločneje, da to ni politika papeževa nego zgol politika lista „Osservatore romano" in za njim stoječe stranke jezuitske, kateri se bodo nemški katoliki odločno protivili. Dopisi. Iz Zagorju na Notranjskem 17. septembra. [Izv. dop.] Ker smo Vam dopisovali, gosp. urednik, že večkrut samo o narodnih in drugih takih posvetnih rečeh, naj danes začnem jedenkrat 8 cerkvijo. Sicer, resnici na čaBt, do zadnjih let o njej ni bilo dosti reči, če ne da je čeduo zidana in ima precej ukusno notranjo opravo, mej drugim velike bogato pozlačene svečnike iz predzadnje Pariške razstave, za katere je raujki Kastelic 600 gld. v Parizu odštel. Odkar je sedanji župnik tu, je o njej povedati vse kaj druzega. Tako snažnih cerkvi! je še po mestih malo — izjemši Ljubljano, kjer so c!»rkve res snažne. — Stene so očiščene, oltarji prenovljeni, kori popravljeni, orgije predelane in, kar še le cerkev prav povzdigne, postavljen je krasen nov križov pot v vrednosti 700 — 800 gl. namesto prejšnjega 100 let starega in nepravilnega. V nedeljo bila je tudi prava slavnoat, ko so postavljali križev pot. Prišlo je iz okolice 8 duhovnikov, ki so brali veliko mašo z loviti, odpeval je dobri domači mešani zbor, ki poje prav izvrstno, kedar hoče, in ki je posebno ta dan cerkvi in sebi slavo povzdignil. Mogočno so donole orgije in solisti in sulistinje skušali so drug druzega prekositi. Zunaj pa je stal od farovža do cerkve dičen špalir gasilnega društva, skozi kateri se je pomikal lep sprevod 28 fantov in ravno toliko belo oblečenih deklic a križevim potom na ramenih v cerkev. Med pokanjem topov vršilo se je blagoslovljenje, katero je vodil č. g o. Franjo Kopitar s Trsata. Po vasi in okolici pa je bilo vse vedelo. — Da še omenim, kako so naši napredni (!) liberalni (!) in vedi Bog še kaki ljudje vneti, če imajo pravega voduika, t j. pravega gospoda, naj povem, „konservativnim" in „klerikalnim" Gorenjeom, ki darujejo pri cerkvenem darovanji po 10 iu 15 gl. tršega skupaj, da so ta dan naši ljudje, ubogi trpini, ki se mučijo noč iu dan po gozdovih, bodisi naših ali hrvatskih, prinesli v dar cerkvi 104 gld. — A dasi so naši Pivčaui v tem oziru t. j. za cerkev kakor za narodnost vedno požrtovalni, vender to še veliko bolj ker imamo pravega župnika! In to je veliko. Kajti kar bo mora pripoznati, mora bo pripoznati: jako težko je biti dober župnik, unet duhoven in živeti s svetom v pravej razumnosti; ne da bi hoteli kaj biblično moralizirati ali pastorale citirati, to vidi se temveč ? življenji vsak dan. In evo ga slučaja pri nas: našemu župniku ne more nikdo ničesar očitati, kakor on vestno izpolnjuje svoje stanovske dolžnosti, tudi sam Mabnič ne« nasprotno, tako vestnih duhovnikov ni, in vender kako lepo se razume s svojimi farani: vsak bi dal življenje zanj tako imajo ga radi. Ne samo, da je v "dobrih dveh letih kar je tukaj obrnil na cerkev toliko- pozornosti, da je sedaj ni več spoznati, da je uzoren duhovnik, on je tudi v Življenji tako ljubezniv in dober človek, da je tudi v družbi najprijetneji družabnik. On je še jeden onih nekdanjih duhovnov, na katere se vsi z veseljem spominjamo in katerih danes tako pogrešamo, kajti on odločno obsoja taktiko sedanjih mladih duhovnov, ki, mesto da bi žalosten razpor celili, ga še Širijo, mesto da bi tudi tu spomnili se svojega poklica, ki je poklic miru in sprave kedar se Že podajo na politično polje, še kurijo, in posili delajo v ljudstvu liberalce in nevernike, 0 kterih se ljudem še ne sanja ne. Protestujemo pa še zdaj! odločno proti vsakemu krivemu tolmačenju teh vrstic iu ponavljamo še jedenkrat: tako dobrega, za svoj stan vedno in povsod vnetega, vestnega in v resnici pobožnega župnika nima kmalu katera fara na Kranjskem. (Konec prih.) Iz Ijogatcu 19. septembra [Izv. dop.] Mej tem ko premišljate gospod urednik vi drugi v Ljubljani, s kakšnim „zacherlinom" bi potresli onega „črnega bojnega petelina", ki brska z „uogaini in peruti" po tiskarskem gnojišči tam neki na desnem bregu Ljubljanice, — da bi mu kaj „zaleglo", zib- 1 j urno se mi tu v zagozdnem kotu v vsakdanjega življenja suhi jesenski jednoličnosti, premišljujemo — minljivost tega sveta, znamenja vremenu v kaki „Pratiki" in razne „komete" ki — „migaju in migljajo" v različnih podobah po tej zračni ni-žavi! .... Le tu pa tam predrami nas kakov inal navaden prizor iz ravuotežja vsakdanje zamišljenosti, potem pa nastane z nova tišina, in — premišljevanje „gro spet naprej" . . . Glede omenjene jesenske jednoličnosti vsakdanjega ali če hočete — društvenega življenja, Vam prave definicije pri vsi dobri volji ne morem dati, ker bi bila sicer Vam morda všeč, ne pa fako tudi komu druzemu, — zbog tega mora pa izostati tudi dotični „epiteton ornans", ki bi bil „stvari tako prikladen! . . . Ne preostaja tedaj druzega, nego baviti se nekoliko z jesensko dobo, na koje bližajoči se nastop nas opozarja po dnevi hladno pihljajoči veter, a v noč nič manj hladna meglena preproga, ki potega kakor mrzel pukladek po površju te grešne zemlje, katera je zlasti v tem stoletji — kakor bi Bismarck rekel — „vnll Heuchelei und Gauckel-spiel". — Izza minulih letošnjih „pasjih dnij" Vam moram le toliko omeniti, da so bili tokrat v polni meri vredni svojega pridevka, česar jim ne prisodi le vsak drug izmej nas, nego tudi — in najbolj oni, ki jih je v tem času nesreča udarila. To so seveda gospodarji, ki jim je ogenj po streli uničil poslopja iu imetje v njih ehranjeno, ko nato niti mislili niso o tem tudi sanjali niso, dočim bodo v prihodnje ne le ti, temuč tudi drugi njih sosedje spomnili se zavarovalnic v kolikor se jih še neso, ker jedino taki zavodi so prava rešilna pribežališča za nje. In da so „pasji dnevi" zlasti takrat malo prida, kadar sta psa v „Pratiki" z gobcem drug proti druzemu obruena, pravil in zatrjeval mi je star mož l>aš one dni, ko sem jaz o tem najmanj verjel, — zdaj pa to tudi jaz verjamem ! Vse drugače pa je obljubila obnesti se letošnja jeseni O letini sploh sem Vam bil glede Notranjske ntrani že oni dan poročal, ne tako o lovski zadevi. Kar se lova tiče, moram poudariti, da je zlasti letos vzbudil v st»-okovujaških krogih izvanredno zanimanje, posebno pa še ob času vnajemdajanja v preteklem tem poletji. Ne le da je nepričakovano „na-Be" vlekel (lomače lovske kroge, odzvali so se dutičnemu razpisu in vabilu tudi nekateri manji prijatelji lova. — Zbog tega se ni čuditi, da je bila dražba — jedna kot druga — tako „živahna" in se najemščina mimo prejšnjih let dosegla še jedenkrat višja, Če ne tudi dvakrat! Da ima to za dotične občine in njih blagajnice ugodno stran, je umevno; s tem si je marsikatera občina svoje finančno stanje zboljšala, katero jej je donesla petletna lovska doba. Vprašanje pa je: se bodo li tudi lovci — t. j. njih kluba — v tem času odškodo-vali b plenom, na katerega račun so uplačali toli lepe svote? Privoščiti jim mora to vsak. Verjetno vender ni, če se pomisli, da se lovskih rafiniranih tatov nikjer, in tako tudi tu okoli ne manjka, ki so in Še bodo „kasirali" kar se bo le „kasirati" dalo, ne zmeneč se za „Blabo vest" ali druge naslad ket — saj se kak „tudi lovec" ne boji, če more makari v prepovedanih dneh kaj »podreti", da je le — „za parado* na mizi — pa naj bi potem .tatovom" se štelo v greh! — V obče pa lovski uspehi sedaj ne ob ljubu jejo več kaj prida, ker se je po nekod v preteklem času odveč po turško pobijalo, da se je le kak desetak na dan .pridobil" 1. t. d. — uaBledki temu .gospodarstvu" kažejo se je Z(jajf — v čutnem pomanjkanji velike divjačine in dr.! — Če Vam povem, da je bila mej drugimi tudi občina, katere može so za lov kakor »pod roko" hoteli „g'schaii" napraviti, in ga za polovico nižjo nujemščiuo oddati, nego se je potem pri dražbi dosegla, osvetlil sem „karakteristično naturo" nekaterih čudakov, ki pri soseski tam v * — »bu-rovž" nosijo. Ker je upati, da se bodo nekatere več ali manj važne razmere sčasoiu to stran gozda zbolj-4ale, ter postale času in kraju bolj primerne nego so — da se bode nadalje letina v obče — zlasti pa vi uska, — dobro obnesla, da ne bode treba mučiti Želodca z raznimi produkti — žvepljanimi in nežvepljauimi, sklenem denašnje vrste, nadejajo se uresničenja tega „programa", s katerem bi se nemara unela jedina „debata", ko bi na vrsto prišel naš »fijaknrski tarif", da bi nekoliko kultivirali „fijakarja", ki se je produciral one dni s pravimi npasjimi" cenami, kar pa — naj zadostuje za danes! — n. — Domače stvari. — (Volitev v velikem poseBtvu na Kranjskem.) Volitev državnega poslanca na mesto umrlega baruna B Tauftererja razpisana je na dau 19. oktobra zjutraj ob 9. uri. Časa za reklamacije je 14 unij: — (Imenovanja.) Kontrolor c. kr. davkarije g. Fr. Wiudiscber imenovan je davkarjem, davkaiski adjunkt g. A. Krapš kontrolorjem in praktikanta gg. A. S t e r m o 1 e i u Fr. K o b a u adjunktoma pri davkariji. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je opetovaje že daroval poučnih knjig deželne sodnije svetnik g. Drag. P lesko. Ker Brno pretekle dni zopet prejeli dragoceno tako priposlanino, izrekamo g. svetniku nujtoplejo svojo zahvalo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Včerajšnji izlet društva „Pravnika") v Sežano sa je, kakor nam piše naš poročevalec, obuesel nad vse uadeje lepo. Pri vkup-nem obedu se je naštelo 54 pravnikov iz Kraniske iu Primorsko, udeležba je torej bila mogočna. Največ, namreč 30, jih je skupno došlo z Ljubljanskim vlakom ob Va'J- uri dopoludne. Te je na Sežanskem kolodvoru pričakovala deputacija domačih pravnikov in občinskega zastopa. Ko so prišleci stopili iz vozov, pozdravil jih je najprvo v imenu Sežanskih pravnikov odvetnik g. dr. Ostertag, a potem v imenu občine njen župan g. H. Mahorčič. Zahvalil se je na častuem sprejemu društveni načelnik g. dr. Papež Ko so se na to izletniki odpeljali proti gostilni na g. Mahorčiča domu, očaral jih je pogled po Sežani, kajti ta lepa „kraška metropola" bila ]o društvu „Pravniku" ua čast vsa v narodnih in deželnih zastavah ; vse je prešinilo veselje na tem gostoljubnem pozdravu vrlih Sežancev, kateri so vrhu tega v skupinah stoječ klicali „dobro došli" bližajočim se izletnikom. S Tržaškim vlakom do spoli so kmalu tudi pravniki od drugih stranij, tako da se je potem ob 10. uri lahko vsa družba odpeljala v Lipico. Nebo je bilo jasuo, kakor ribje oko, vožnja po kraški oa.2i preprijetna. V Lipici je družbo vaprejel naBtavnik c. kr. dvorne kobilarne g. Hruša, kateri je trudoljubivo razkazal vse zanimivosti zavoda. To-varšijo je delal prijazno tudi tamošnji župnik gosp. Legat. Izletniki so se jedno uro šetali ob Lipiških nasadih in zalem Jurskem gaji", a po majhnem odmoru so se vrnili zopet na vozeh proti Sežani. Pred obedom so si še ogledali divno urejeni vrt g. Scaramange v Sežani, vrt, ki je dalječ ua okrog najlepši za miramarskim. Vkupni obed je pričel ob 2. uri in to na vrtu gosp. župana Mahorčiča, kateri je b svojo častito obiteljo vse storil, kar sploh premore ljubeznivost in gostoljubivost, da je bila obedna miza uprav vzorna prikazen dobrega ukusa. Ni čuda, da je odlično družbo, katera je sedlu za to mizo pod obokom od samega traja in grozdja, takoj obšel duh odkrite radosti in veselosti, dub, ki je bil tem močnejši, Čim dalj se je tako vkupe sedelo. Delala so se nova znanja, obnavljalo se je staro prijateljstvo, pravniški stan se je dotikal pravniškega stanu, Slovenec se je družil s Hrvatom, vse odkrito in veselo. Takoj je seveda tudi nastopila umetna pesem, katera se je potem vrstila (kvarteti gospodov: dr. Hudnik, dr. Ferjančič, notar Tirnat in dr. Majaron) z govori in zdravijcami. Pričel je vrsto govorov načeluik iu stoloravnatelj g. dr. Papež, ki je pozdravljal vso družbo, oso-b to tudi goste, med katerimi bo bili zastopniki občine, žurnalistike in drž. poslanec g. Naborgoj. Bile so potem napitnice v tero-le redu, da je napil g. notar Kersnik občini Sežanski iu njenemu predstojniku g. Mahorčiču, g. dr. Ferjančič vodilnim idejam društva „Pravnika", g. dr. Tavčar hrvatskim pravnikom iz Primorja, g. dr. D u ki o iz Pazina društvu „Pravniku" in njegovemu načelniku, g. Nabergoj težnjam „Pravnikovim" iu naraščaju Tržaških pravnikov slovenskih, g. dr. Majaron pravnikom Sežanskim, g. dr. Saucin iz Trsta gg. dež. sod. svetniku Trnovcu in drž. poslancema dr. FerjanČiču in Nabergoju, g. dr. Gregor in, odvetnik v Sežani, slovenskemu uradovanju, gosp. svetnik T r novec iz Trsta združenju Slovencev pod jednim višjim sodiščem, gosp. Majaron navzočnim damam iz Sežane in Trsta (ki so h koncu počastile družbo s svojo udeležbo), g. dr. Hudnik bivšemu drž. poslancu g. dru. Vitezicu, gosp. dr. Vitezič vzajeiuuosti hrvatsko-slovenskih pravnikov. Vsi govori so bili polni lepih in smotru slovenskih pravnikov prikladnih idej, zlasti je bila duhovita zdravijca dr. Tavčarjeva, iskrena dr. D u ki če v a, srčna Trnovčeva V tem je minila ura za uro v sladki zabavi, v tihem, u pomenljivem naudušenji. Okolo C. ure je zaključil načelnik gosp. dr. Papež skupni obed in na to je pohitelo jih nekaj na Opčiuo k razgledu na adri-jansko morje, nekaj pa je šlo razgledovat bo po prijazni gostoljubni Sežaui. Ko se je družba zopet sešla, pričela Be je znova prosta zabava, v kateri je prevladovalo vkupuo narodno petje. Na vrhunci dobre volje zasačil je družbo — ločitve čas, večji nje del moral je z Ljubljanskim vlakom ob polu 10. uri vzeti slovo od ostalih svojih kolegov, slovo, katero ostane vsakemu udeležniku v neizbrisnem spomiuu. Bilo je konec lepega, za društvo „Pravnik* prepomenljivega dne, kaieri je vsakomur nudil VBe, česar si je poželel, — tako vsaj je bilo brati na vsakogar obrazu. Upajmo, da bode vez, katera je slovenske pravnike včeraj v Sežani združila, trajna ostala za složno njih postopanje pravicam slovenskega naroda v prid in zmago! — („l)r u in atično društvo") v Ljubljani razpošilja svojim članom 57. zvezek „Slovenske Tali je", ki bc po ličnih ilustrovauih platnicah prav lepo odlikuje, od prejšnjih zvezkov. Iz slovenskih predstav toliko priljubljeni igri s petjem v 5 dejanjih »Revček Auilrejček", pridejana je prav dobro izvedena podoba gospoda Ignacija Borštnika v glavni ulogi revčka Andrejčka. S tem, da je .Dramatično društvo" izdalo v tisku to igro, ustreglo je gotovo vsem slovenskim Čitalnicam, ki imajo potrebne igralne moči, tla jo spravijo ua oder in bode gotovo dopadla povsod ter se obdržala na slovenskem repertoirji. Igri pridejano je izvestje društvenega tajnika g. Antona Trstenjaka o delovanji „Dramatičnega društva" za čas od 10. maja 1890. do 23. maja 1891. Ker emo to izvestje priobčili ob svojem času, ponavljamo le toliko, da šteje društvo 280 udov, in sicer 4 častne, 32 ustanovuikov iu 194 podpornikov. To število je glede na veliko važnost slovenskega gledališča ne samo za Ljubljano, nego za vsi.1 slovenstvo mnogo premajhno. Baš sedaj, ko se bode skoro gotovo novo dež. gledališče v Ljubljani, bode najlepša prilika vsem zavednim slovenskim rodoljubom, da z obilnim pristopanjem kot ust .•»novinki in podpporni člani pokažejo, da vedo ceniti preveliko važnost, katero ima .Dramatično društvo" za splošni napredek slovenstva. Stroškov imelo je društvo 6200 gld. katere jo pokrilo z ravno tolikimi dohodki. Predstav priredilo je v gledališki saisoni od 1. novembra 1890 do 19. aprila 1891 skupaj 25, ki so bile večinoma prav dobro obiskane. Ob jednem s .Slovensko Talijo" dobivajo člani tudi nova popravljena društvena pravila. — (Novo gimnazijsko poslopje v Celovci) odprlo seje in izročilo svojemu namenu v soboto. Navzočni so bili pri slavuosti poleg de- J želnega predsednika, deželnega glavarja in mestnega župana in mestnih odbornikov načelniki civilnih in vojaških oblastev in mnogo povabljenih gostov ter šolska mladina. Slavnost vršila se je v veliki dvorani gimnazijskega poslopja, ki je bila primerno nakičena. Kdaj bodemo pa v Ljubljani dobili toliko potrebno novo gimnazijalno poslopje ? — (Konfiskacije na Hrvatskem) zopet bujno cveto. „Obzor" in .Hrvatska" došla sta nam v drugem izdauji z velikimi belimi prostori na prvi strani. — (Madjarski gostje v Zagrebu.) Kakor javljajo Budimpeštanski lltti, sklenilo je ravnateljstvo ogerBkega industrijalnega društva, da se poda skupno s člani madjarskega agrikulturnega društva v Zagreb k razstavi. V Zagrebu ostali bodo madjarski gostje dva dni in jih bode vodil grof Evgen Zichv. Prihod je odločen ua 2G. t. m. — (Upotrebljovanjedijakov v lekarnah.) Ker so se zadnja leta pri izpitih farmacevtov na avstrijskih vseučiliščih pokazali jako nepovoljni uspehi, preiskalo je ministerstvo pouka, kaj je temu uzrok. Preverilo se je, da je uzrok tega to, ker se dijaki za časa učenja upoti ebljavajo v lekarnah ter tako ne hodijo k predavanjem. Izdala se je torej odredba, da se dijaki farmacije smejo samo v toliko uporabljati v lekarnah, v kolikor to ne moti predavanj, katera imajo za izučenje svoje stroke na vseučilišči. — (Direktni brzo vlaki mej Trstom i u Parizom.) Kakor poroča »Monitore dello strade Ferrate" namerava glavno vodstvo avstrijskih državnih železnic uvpsti mej Trstom in Parizom preko Arlberga iu Švice direktne brzovlake. Od 1. junija t. I. vozijo taki brzovlaki mej Trstom iu Monakoveni. Zdaj gre osobni promet mej Trstom in Švico preko Gotharda. Odslej pa bi so od Ino-mosta proga, ki vodi iz Trsti preko Maribora in Celovca—Beljaka—Franzensfeste tja, obrnila preko Arlberga, Curiha in B.-.sela v Pariz. — (Nova brzojavna postaja) združena s po&to in z omejeno dnevno službo odprla se je z dnem 20. septembra t. 1. v RbmansU ua Primorskem. — (Učiteljsko društvo za Bežanski okraj) zboruje v proslavo desetletnice obstanka svojega v 1. dan oktobra t. 1. ob 10. uri predpolu-dne v Sežaui. Dnevni red: 1 ) Praktičen poskus iz jprirodoslovja. S.) Verificiranje zapisnika zadnjega zborovanja. 3.) Slavnostni govor. 4.) Prostovoljno predavanje." 5) Razni nasveti. hI obilni udeležbi vabi odbor. — (Koncert.) Povodom imendana Nj. Vele-častva cesarja Frana Josipa I. priredi Novomeška čitaluica s sodelovanjem „ dolenjskega pevskega društva" dne 8. vinotoka 1801, ob 8. uri zvečer pevsk koncert. Po koncertu plesni venČek. Datop udom narodnih društev in gostom prost. Poslana vabila veljajo kot ustopnice. Odbor. — ( S v i n j a z g r i z 1 a dete) V Dubici na Hrvatskem ostavila je neka kmetica v sobi t> tednov staro d- te samo v zibeljki. Ker bo bila vrata samo priprta, pnrila se z dvorišča svinja v sobo ter zgrizla ubogo dete tako, da ie n nekoliko urah umrlo po groznih mukah. Nov doka/, kako opreznim treba biti roditeljem. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Idrija 20. septembra. Visokoeastiti iu mnogozaslužni gospod Ivan Novak, vitez Fran JoBipovoga reda, c kr. rudniški nadsrctiiik, danes v slovesni seji imenovan jednoglasno častnim meščanom. Na zdar, na zdar! Peterburg 20. septembra. Na mesto srbskega poslanca v Peterburgu, Petronjeviea, pride v kratkem sedanji ministerski predsednik PaSič. Rim 20. septembra. Papež vsprejel prvih 2000 francoskih romarjev, ki so ga živahno pozdravljali. Kardinal Laugueiueue in grof Mur prečkala adrese. Papež odgovoril v daljnem govoru. NavzoČnih bilo 12 kardinalov. ValparaiSO 20. septembra. Bivši predsednik Balmaceda ustrelil se je včeraj na argentinskem poslaništvu v Santiagu. Pariz 21. septembra. Ko je veliki knez Aleksij včeraj zvečer zapuščal maison doree, skočil mu je nasproti človek kličoč trikrat »Vive la Pologne!" Ko so ga odvedli o zapor, rekel je, da je v Franciji naturalizovan Poljak. Obdržali so ga v zaporu. London 21. septembra Po poročilih đošlib v Carigrad so ustaši vzeli mesto Sano, glavno meste Ijemena ter so armenski Kurdi na grozen način klali kristijane. Razne vesti. * (Cesar v Pragi.) Za vBprejem cesarja v Pragi delajo se velikanske priprave, ter bode vspre-jetu glede sijajnosti in presrČnosti svetlega vladarja gotovo prepričal, kako preprosta obrekovanja so bila vsa ona Biimničenja, katera se dvigajo proti Cehom tudi z najodlitnejših mest. Posebno velike priprave prirejajo se v razstavi, a tudi drugod bode vsprejem sijajen. VvšehradsUi stolni kapitel dela lepe priprave za vsprejem cesarja na Ilradšinu. Višek vse krasote .bode pa brez dvojbe iluminacija, ki se bode priredila. Te dni bode tudi Število dosedanjih obiskovalcev doseglo drugi milijon, kar se bode gotovo tudi slovesno praznovalo. * (Praška razstava) bode skoro dospela do druzega milijona obiskovalcev. To bo utegne zgoditi še ta teden. Ta dogodek bode se zopet slavil na poseben način in se že sedaj delajo potrebne priprave. Razstava se bode podaljšala za tri dni ter se zaključila šu lo dan 18. oktobra. Zadnji trije dnevi se bode praznovali z izrednimi slav-nostmi. * (Nemške šole v Galiciji.) Tudi v izhodno gališkem mestecu Skole osnovala se bode za tamošnje protestantovBke koloniste nemška šola. Tako vidimo, da povsod, kjer je le par Nemcev skupaj, začno agitacijo za nemško šolo, v kateri potem ponemčujejo tudi slovansko deco. So pač povsodi jednaki! * ( Vra čaj oči se izseljenci. ) Te dni vrnilo se je nad 500 italijanskih izseljencev iz Brazilije in La Plate v Italijo. * (Nesreča v poštnem vozu.) Celo v starodavnem poštnem vozu ni človek dandanes več varen svojega življenja. V Bergiinu v kantonu Gran-biindten padel je poštni voz v neki prepad. Dva potovalca sta bila ubita, več drugih je pa ranjenih. Zanesljivo zdravilno Mredstvo. Osobe s slabim prebavljenjom, ki trpć na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiflčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, će rabijo priBtni „Moll-ov S ei d 1 i tz-pra ieka, Škatlica stane i gld. Vsak (lan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvomi založnik, na Dunaj i, Tuchlauben H. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-ov preparat I njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (4—12) „LJUBLJANSKI ZVON" itoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. i fr 11' is- Zahvala. Krajni Šolski svet in Šolsko vodstvo na IIuran pri Ormoži štejeta si v prijetno dolžnost, VBem precastitim prijateljem sole in otrok za vsa k šolski veselici izročena darila, bodisi v denarjih ali jedili!) za postrežbo šolske mla-doži, kakor za mnogobrojni obisk pri šolski veselici dne 14. t. in . izreći imJBrfnejšo in najtoplejšo zahvalo. Imenik dariteljev in poslanih svot za učila in šolarsko knjižnico sledi. n n m pri Ormoži, dne lt>. septembra 1891. M«t«-% / l'o — *4 Ogerska zlata renta 40/........ 102 Ogerska papirna renta 5'/,...... 100 Dunava rug. srećke 5°'0 . . . 100 gld. 120 Z.Miilj. uhr. avstr t1 , slati tast, listi . . 115 Knuiiti.n srećko......100 gld. 185 Uudolfove srećke..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 150 Trauiway-druAt. vel j. 170 gld. a. v. . . . 221 OHrma . 90 0« 90 65 110 10 U-2 — 1008 — 27450 117-45 9 32 57 77«/, . — k>. 25 , «<> -30 , 25 n 75 Zahvala, Za mnogo izraze iskrenega sočutja, za obilo lepe vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku uaše drage in nepozabne matere gospe MARIJE SCHUSTER izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zabvalo (792) žalujoča rodbina. V Ljubljani, dne 21; Heptembra 1891. ! Gosje perje ! ! Gosjo por jo ! ! Gosjo perje! funt samo 60 kr. in bolje vrste samo 70 kr. To gosje perje je sivo. povsein novo iu z roko maieno. Za-bojčke za poskufinjo po 10 funtov pošilja po poštnem povzetji . J u It o 1» j i. t-1 im ii. trgovec s perjem ▼ 1'rugl (Češko). Zamena dovoljena. (788) Z o naslednik Jože Strzelbe v Ljubljani. lsasVsMss«BBMsVsBVs«Mir f Pri Karolu TiII-u v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. Vse (456—5) šolske potrebščina za pisanje, risanje in slikanje^ za vse šole po naročilu gg. profesorjev. Velika izbera I 1 risalnih skladnikov, risal itd. St. 1942. Razpis natečaja. Vsled sklepa delegacije za zdravstveni okraj Buzet-Roč z dno SI. prošloga meseca avgusta, otvara se natečaj na mesto vkupnega občinskega zdravnika s sediščein v Buzetu, katom služba so je ustanovila z deželnim zakonom z dne 18. marca 1874. Za tO BUlžbo določena je letna plača gld. 1000 a. v. za zdravljenje siromakov, a gld. 20 0 za potne troške. Prva vsota dobiva se anteeipando y meflečuih, a druga v trimesečnih obrokih pri c. kr. davkariji v Buzetu, Kazvon tega imel bode doti črnk z zdravljenjem nesiromakov, cepljenjem koz, kot sodni izvedenec, o epidemijah in eventuelno kot zdravnik c. kr. državne železnice itd. tudi postranskega zaslužka. Služba se oddaja na tri leta in se molče obnavlja, izvzemši slučaj odpovedi, katero je storiti' tri mesece pred pretekom dogovorjenega roka. Prositolji morajo biti zmožni hrvatskega ali slovenskega in italijanskega jezika ter morajo svoje dokumentovane prošnje doposlati občinskemu glavarstvu v Buzetu (Pinguente-Istra) najdalje