Štev. 43. O Ljubljani, g petek, dne Zl. februarji 1908, Leto xxxvl Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2 20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ „ 1120 ta četrt leta n » 5'60 ca en mesec 190 Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod ?ez _ dvoriife nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —!-- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. J*" Današnja številka obsega 6 strani. Uolluno sibanle. Gg. dopisnikom. Gg. dopisnikom se iskreno zahvaljujemo za hitra in točna poročila tekom voliv-nega gibanja. Tudi to pot si je »Slovenec« s točnimi in nepretiranirni poročili pridobil le ugled. Gg. dopisnike prosimo tudi na-daljne pomoči v tej smeri. O shodih v krajih, kjer ni bilo hudega volivnega boja ali sploh ne posebne nevarnosti, smo priobčili iz nekaterih poročil le kratke beležke. Prosimo oproščenja! Danes je volivno gibanje v kmetski skupini končano. Ko zabeležimo končni izid, zaključimo tudi vse na te volitve nanašajoče se dopise in polemike. To na korist pomirjenja v deželi in na korist možnosti nadaljnega deželnozborske-ga rednega delovanja. Gg. dopisnike prosimo, da blagohotno skrbe, da bo »Slovenec« v drugih ozirih tembolj zanimiv. Poštenost nasprotnikov. Pred šestimi leti so Kajfeževi pristaši v Banjaloki potem, ko so volivci oddali glasovnice, prevrnili posodo in glasovnice, ki so bile oddane za Jakliča, prepisali na Višnikarja. Ker se je takrat vsa Banjaloka tresla pred njim, teh ljudi ni nihče naznanil. Sedaj liberalni župan jurjeviški ni dostavljal našim volivcem glasovnic, ampak jc dal na vaške table nabiti, da naj jih volivci pridejo sami iskat v pisarno. Zahtevalo se je od dež. predsedništva pomoči in to je takoj ukazalo, glasovnice dostaviti. Zupan in liberalni kandidat (!) Merhar do včeraj opoldne še ni dal po Dolenji vasi dostaviti glasovnic. Vodstvo S. L. S. je proti tako uzornemu poslovanju liberalnega kandidata takoj potrebno ukrenilo. Iz Belekrajine. Iz Šukljejevega volivnega okraja smo dobili včeraj zvečer prepozno za včerajšnjo številko »Slovenca« brzojavko, ki osvetljuje položaj na Belokranjskem: Stari trg pri Kočevju: Shod v Preddragi je izvrstno uspel. Dr. Lampe je z burnim odobravanjem razložil načelo S. L. S. Navdušenje velikansko. Liberalni muzikantje po kratki godbi utihnili. »Svoboda« liberalcev. Včerajšnji »Narod« je z očividnim veseljem (!) obširno poročal o nasilnostih li- beralcev v Belokrajini. Vsak pošten človek se je s studom moral obrniti od takega veselja glavnega glasila narodnonapredne stranke! Treba si ho dobro zapomniti, kedaj je dr. Tavčarjevo glasilo proslavljalo kot »probujevanje ljudstva« nasilstva in »bombardemente z jajci« iu nasilno preprečevanje shodov! Kako lepo svobodnjaško in prijazno piše isto glasilo: »Naj dr. Lampe pride po lase, katere mu damo, da ga njegova mamka ž njimi pokadi.« Samo v taki svobodi se razumejo liberalci »Narodovega« kalibra, zato pa je na korist dežele, miru in vsestranskega vspešnega kulturnega dela in napredka, če se s takimi svobodnjaki temeljito pomede! Za »Narodovo« svobodo bo treba v imenu svobode temeljito pokaditi z ajdovco. Do tega prepričanja bodo menda prišli danes tudi tisti liberalci, ki se z ozirorn na včerajšnja »Narodova« poročila mislili, da bodo proslavljena nasilstva rodila kak vspeh! O vitezu Premerštajnu se nam piše iz Vipave: Tudi v našo dolino je prišel mož, ki meni našo dolino zastopati v deželnem zboru. Pa ni prišel kot svoj čas Dekleva v viharju in s kolom, ampak kot duh, viden samo za svoje pristaše. Mi še zanj vedeli nismo, vkljub te-inu, da je imel shode, kolikor smo do sedaj zvedeli po ovinkih, v Ložah, na Slapu, na Lrzelju, Planini in Vrabčah in morda še kje drugje. Pripoveduje se, da ima gospod vitez v vipavski dolini okoli 5(1 žlaht. Zato pa mu ne zamerimo, da. je prišel na Vipavsko - gledat' svojo žlahto. Mi nimamo nič zoper to. da ga voli žlahta, ker 50 glasov mu za »trošt« prav radi odstopimo! SHODI S. L. S. V Cerkljah sta napravila kandidata S. I.. S. Demšar in Zabret v nedeljo.lfi. februarja, volivni shod. Na shodu se jc silno hlamiral s svojo nevednostjo liberalni učitelj Lapanje. Vsak naš kmetovalec ve več o politiki, kot pa ta liberalni učitelj, ki svojo modrost črpa iz »Naroda«. Izborno sta ga zavračala kaplan Bešter, celo njegov pristaš Tomaž Zupin ga je pokrta-čil. Navdušenje za kandidata S. L. S. je bilo velikansko! Shod »Narodovcev« v Vodmatu. Včeraj zvečer so imeli shod »Naro-dovci« v Vodmatu v gostilni pri Pavšku. Zavedne »Vodmačatie« je pripeljal na shod iz Trnovega in Krakovega Hribarjev uslužbenec Trstenjak. Ta mož je vreden naslednik Kamov, ki je imel pri zadnjih državno-zborskih volitvah organizirano tolpo. Ta ima tudi celo četo »vrlih volivcev (reete p.evolivcev) narodno-napredne stranke« iu jo vodi okrog po Ljubljani na shode kazat. Na shodu, katerega je otvoril neki Bizjak, so govorili dr. Tavčar, dr. Triller, ki je milo prosil soc. dem. glasove in svetoval soc. demokratom, naj nikar ne postavljajo svojih kandidatov. Zupan Ivan Hribar pa je navzočim z užaljenim glasom razlagal, kako malo velja danes županova beseda in da ga nikdo ne uboga. Seveda so navzoči temu pritrjevali. Slednjič ie prosil, naj vsaj še pri teh volitvah ubogajo župana in volijo navzoča kandidata. Govoril ie seveda tudi neizogibni Trstenjak in tudi Dragotin Hribar. Potrebo govoriti je pokazal tudi mesar Ko/ak, ki je na vse pretege hvalil kandidate liberalne stranke, ki so že toliko storili za Vodmat, iu Triller posebno mnogo za mesarje. (Tako veliko, da je ob malem dežju že polovica Vodrnata pod vodo. Če gre pa ponoči kdo v Vodmat, se lahko ubije na cesti vsled dobre razsvetljave. Op. ured.) Ko je govoril še magistralni uradnik Verovšek, je bil ves »špas« končan. Socialni demokratje v Ljubljani imajo v nedeljo shod, na katerem postavijo svoja kandidata za Ljubljano. Sijajna zmaga krščanskih socialcev v tirolskih kmečkih občinah. V tirolskih kmečkih občinah so pri de-želnozborskih volitvah včeraj na celi črti zmagali krščanski socialci v vseh 11 nemških in vseh 6 italijanskih volivnih okrajih. Dnevne neti + Saniranje deželnih financ. Knketa zaradi saniranja deželnih financ se bo vršila 7. marca v parlamentu. Razprava se bo začela ob II. predpoldne. + Odlikovanje. Ante .lakič, lastnik in urednik »Slavenske Misli« v Trstu, je prevzel od kneza Nikole črnogorskega, četrto stopnjo reda kneza Danila I. + Obrtni svet se v kratkem ustanovi pri trgovinskem ministrstvu. -f- Dr. Luegerjevo stanje se je, kakor poroča neka brzojavka od 20. t. m. iz Lov- rane, poslabšalo. Trese ga mrzlica. 21. t. mes. se brzojavlja, da mu je nekoliko boljše. Ima pa še vedno velike bolečjne in je zelo slaboten. Izobraževalno društvo na Vrhniki je priredilo preteklo nedeljo predavanje. Kaj zanimivo je med razkazovanjem ski-optičnih slik predaval g. Legvart o perut-ninarstvu. (i. predavatelj nam je blagohotno obljubil, da nam postreže ve večkrat. Isti dan zvečer je priredilo društvo rokodelskih pomočnikov veselico s predstavo. Udeležba je bila tolika, da je bila prostorna dvorana kat. doma veliko premajhna. Pač lepo priznanje vrlim nastopom rokodelskih pomočnikov. Društvo »Kranj« priredi v nedeljo, dne 23. februarja, ob !/>8. uri zvečer veselico v dvorani na »Novi Pošti«. Spored je jako zanimiv. Nastopil bo moški pevski zbor društva Kranj«, potem mešani zbor, več solo-spevov s spremljevanjem glaso-virja in na zadnje bo izvrstna igra-burka. Zadnjo nedeljo je imel g. dr. E. Globoč-nik pri svojem predavanju prav mnogo poslušalcev. Vsi so napeto sledili izvajanjem govornika, ki je navajal najnovejša mnenja medicinskih Strokovnjakov o vzroku staranja in o sredstvih, kako si podaljša človek živlienje. Predavanja gospoda doktorja tembolj blagodejno vplivajo na izobrazbo ljudstva, ker so podana v lahko-umevni in deloma šaljivi obliki in tedaj prav zaželjena. Smrtna kosa. V Gorici jc umrl v starosti 5.3 let blagajnik »Goriške ljudske posojilnice« gosp. Andrej Kopač, rodom iz Škofje Loke. Umrla je gospa Neža Zupančič, posestnica iz Jurjevice pri Ribnici. Potres na Dunaju je bil precej občuten. Na cesarskem dvoru v Sclionbrunnu so se tresli lustri. Cesar se je iz spanja zbudil in komornika vprašal, kaj se godi. Potres se jc čutil tudi v Požunu in Bres-lavi. V Mattersdorfu se je nekaj dimnikov podrlo. Tudi v Cataniji jc bil potres. Samoumor posojiiničnega ravnatelja. V Osjckii se je včeraj jutro ustrelil Ant< u Rihard Frimmel, ravnatelj slavonske dež. osrednje hranilnice, stotnik deželne hrambe v pokoju. Vzrok ni znan. Tatova aretirana v vlaku. Pred-prošlo noč je bil v vlaku med Sunjo in Zagrebom okraden neki potnik. Zagrebško redarstvo je ob dohodu vlaka aretiralo znana tatova Pasa Popoviča iz Novega LISTEK. Dliamcnfl Kralja Salomona. Angleški spisal Rider Haggard, posl. .1. M. (Dalje.) Vzeli smo seboj puške in streljivo, da bi ga imeli pri roki za slučaj, ako bi morali bežati, kakor je omenil Infadoos. lil smo se pogumno podali na pot, če tudi smo se v srcu bali in tresli. Veliki prostor pred kraljevim kraalom je kazal celo drugačno lice, kakor prejšnji večer. Mesto dolgiii vrst tesno stoječih vojakov so stali oddelki deklic druga za drugo, ne preveč opravljene, kar se tiče oblačila, vendar vsaka pokrita z vencem iz cvetlic in s palmovim listom v eni in belo lilijo v drugi roki. Sredi odprtega prostora je sedel kralj in njemu pod nogami stara Gagool, zadaj pa Infadoos in Skragga in kakih dvanajst vojakov. Navzočih je bilo tudi nekaj poglavarjev, med katerimi sem spoznal večino naših prijateljev minule noči. Twala nas je pozdravil zelo prisrčno, akoravno sem ga videl, kako jc strupeno pogledal Umbopo. »Dobro došli, beli možje iz zvezd,« je rekel, -danes je drugačen pogled, kakor je bil včeraj, ki so ga videle vaše oči pri svetlobi mesečine. Deklice so lepe iu ako bi ne bilo takih kakor so te (in pokazal je okoli sebe), bi nikogar izmed vas ne bilo tukaj; toda možje so boljši. Poljubi iu nežne besede žensk so sicer sladke, toda rožljanje sulic in duh krvi mož je mnogo slajši! Ali si želite žene izmed našega ljudstva, beli ljudje? Ako je temu tako, takoj izberite najlepše med njimi, in vaše so, kolikor jih hočete,« in prenehal je, da počaka odgovora. Ker se je zdelo, da ponudba ne bo neprijetna Goodu. ki je bil kakor vsi mornarji bolj sočutne narave, in sem jaz, ki sem bil starejši in modrejši, uvidcl, da utegnejo iz tega nastati kake spletke (kajti ženske privedejo seboj sitnosti tako gotovo, kakor sledi noč za dnevom), odgovoril sem naglo: »Hvala lepa, o kralj, toda mi beli možje se ženimo samo z belimi ženami, kakor smo mi. Vaše deklice so zale. vendar niso za nas!« Kralj se je nasmejal in rekel: »Dobro! V naši deželi pa imamo pregovor, ki pravi: Ženske oči so vedno svitle, naj bodo katerekoli barve, in drugega, ki se glasi: Ljubi ono, ki se nahaja pri tebi, kajti ona, ki je odsotna, ti je nezvesta; vendar je na zvezdah morebiti drugače v tem oziru. V deželi, kjer bivajo beli ljudje, je vse mo- goče. Naj bode torej, beli možje; deklice radi tega ne ostanejo same. Dobro došli še enkrat in dobril došel tudi ti, ki si temne barve: ako bi se zgodilo po volji Gagoo-le, bi bil sedaj mr^el in trd. Sreča zate. da prihajaš tudi iz zvezd! Ha! Ha!« »Jaz lahko tebe prej umorim kakor ti mene,« se jc glasil Ignosijev odgovor, »in boš mrzel in trd, predno bodo nehali moji udje gibati.« Twala je ostrmel. »Drzno govoriš, dečak,« je odgovoril razkačen, »ne hodi mi predaleč.« »Oni je lahko drzen, ki govori resnico. Resnica je ostra sulica, ki vedno zadene in nikdar ne zgreši. Tako se glasi sporočilo iz zvezd, o kralj!« Twala je mrko pogledal in ogenj je švigal iz njegovih oči, vendar ni rekel ničesar več. »Ples se naj prične!« je zaklical potem in v naslednjem hipu so skočile cvetlične deklice v oddelkih naprej, zapele lepo pesem in mahale z nežnimi palmami in belimi cvetlicami. Dalje so plesale, se vrstile sedaj okoli in okoli, gibale sem in tja, stopile naprej in se umikale v rednih vrstah, tako da jc bilo veselje gledati. Nato so se ustavile in lepa mlada ženska je skočila izmed vrst in začela plesati pred nami s tako spretnostjo in urnostjo, da bi lahko osramotila večino baletnih plesalk. Navsezadnje se je utrujena umaknila, in druga jc stopila na njeno mesto, za to še druga in tretja itd., vendar nobena izmed njih ni dosegla prve, kar se tiče nežnosti, spretnosti ali osebne lepote. Kralj vzdigne svojo roko. »Katera, mislite, da jc najlepša, beli možje?« jc vprašal. »Prva,« sem rekel, ne da bi pomislil. Takoj pa mi .ie bilo žal, kajti spomnil sem se, kaj .ie Infadoos povedal, da bodo najlepšo žrtvovali. »Potem so moje misli kakor vaše misli, in moje oči kakor vaše oči; prva je najlepša, in hudo je za njo, kajti umreti mora!« Da. umreti mora!« jc zapiskala Gagool in hitro pogledala v smeri, kjer se je nahajala uboga deklica, ki je stala tamkaj šc ne vedoč. kakšna usoda jo čaka, kakih dvajset korakov pri oddelku deklic in razburjena trgala cvetlico svojcg i venca list za lističem. »Zakaj, o kralj?« sem rekel in Ic s težavo zakrival svojo nevoljo, »deklica je dobro plesala in nam dopadla; ona je tudi lepa; hudo bi bilo, nagraditi jo sedaj s smrtjo.« Tuala se je nasmejal in odgovoril: »Naša navada je taka in bogovi, ki sede tamkaj,« (in pokazal je proti trem daljnim vrhovom) »morajo dobiti svoj davek. Ako ne bi danes žrtvovali najlepše deklice, Sada in Milana Barača iz Vališ sela. Našli so pri njima večjo svoto. — Kranjec Krumholz v Parizu zaprt radi vohunstva. V Parizu radi vohunstva aretirani Krumholz je rodom Kranjec, a biva že petnajst iet v Budimpešti kot arhitekt. Zaprli so ga, ker leti nanj sum, da si je hotel prilastiti načrte zrakoplova »Patrie«. V Budimpešti smatrajo, da je nedolžen. Inženir Trapeler izjavlja, da dandanes ni več nobena skrivnost, kako se konstruirajo vodljivi zrakoplovi. Krum-holza bržkone izženo iz Francoske. — Promovlran je bil na dunajski univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Pavel Savnik. — Čebelarska podružnica v Kamniku priredi dne 23. februarja popoldne ob 3. uri pri »Petru« Zerovnik svoj občni zbor. Po občnem zboru predava o čebelarstvu g. nadučitelj Anton Likozar. — Staromestno stanovanjsko vpraša-nije v Trstu namerava ondotni občinski svet urediti po iniciativi svetovavca dr. Depiera. V starem mestu stanuje na enem hektarju 1246 oseb skupaj, posledica je je-tika in uravna propalost. Zdaj hočejo večji-del starega mesta podreti in zgraditi ondi cel kompleks hiš s. 768 stanovanji za 3000 ljudi na občinske stroške, ki bi iznašali 4 milijone kron. — Društvo hišnih posestnikov v He-bu na Češkem je politična oblast razgnala, ker je hotelo uprizoriti akcijo, da se vsem Čehom odpovedo stanovanja! —Letina v Istri. Glasom uradnih podatkov se je lani v Istri pridelalo okrog pol milijona hektolitrov vina, torej eno tretjino več kakor ob srednjih vinskih letinah. Belo vino se je skoro vse prodalo že v grozdju. Črnega vina je še dovolj v zalogah. Belo vino je bilo izvrstno; tudi črno je dobro, samo ponekod, kjer je grozdju škodil dež, je bil pridelek malo slabši. — Pridelek na oljkah je jako majhen. Vladno poročilo pravi, da je temu kriva suša. To pa ni res; kriva je največ predlanska ostra zima. — Žita so trpela vsled suše. 1'rgo-vina z drvmi za kurjavo prospeva. Izvaža se zvežnje celo v Benetke. Da bi pa Čiči tudi oljke sekali in rabili za kurjavo, ni mogoče, ker jih nimajo. V Malem Lošlnju so te dni spustili v ladjedelnici Martinolič v morje parnik hrvatsko-ogrskega paroplovuega društva »Szamos«. Dolg je 42, širok 6 metrov, nosi 420 tonelat ter preplove 13 milj na uro. Vozil bo z Reke v Opatijo. — Zdravje dalmatinskega namestnika. Zdravje namestnika Nardellija se je toliko izboljšalo, da je sam izrazil, da se čez mesec dni, najdalje čez mesec in pol, povrne na svoje mesto v Dalmaciji. — Dalmatinske železnice so že začeli trasirati. Ekspozitura za trasiranje proge Knin-Oguiin se nahaja v Krimu, za progo Dugopolje-Metkovič v Splitu. Po mnenju strokovnjakov bo na progi Knin-Ogulin treba predora, dolgega 12 kilometrov. Proga Dugopolje-Metkovič bo normahio-tirna, dočim so ostale dalmatinske proge ozkotirne. — Nezgoda pri delu. V ladjedelnici »Datiubius« na Reki jc 21 letnemu mehaniku Josipu Trigari iz Zadra stroj za rezanje kovin odrezal štiri prste desne roke. Prepeljali so ga v bolnišnico. Novi listi. V Chikagu prične s prihodnjim mesecem izhajati nov hr- vaški dnevnik »Branik«, ki bo zastopal koristi hrvaških delavcev v Ameriki. — V Osjeku bo od 21. t. m. izhajal dnevnik »Narodni prijatelj«, glasilo srbskih radi-kalcev. Ponarejevalci bankovcev prijeti. Redarstvo v Tridentu (Trento) je dne 15. t. m. prijelo celo družbo ponarejevalcev papirnatega denarja, ki je razširjala po Tirolskem žc delj časa svoje izdelke, bankovce po 20, 50 in 100 kron. Koinpro-mitiranih je tudi mnogo trgovcev, ki so krive bankovce razširjali. — Velika tatvina v Zadru. V noči od 17. do 18. t. m. so neznani tatovi vlomili v trgovino tvrdke Ivana Bogdanoviča ter odnesli raznega tapetarskega in drugega blaga v vrednosti nad 2000 kron. — Novo kazensko postopanje s časnikarji v Bosni in Hercegovini. Vlada je ugodila prošnji časnikarjev ter izpremeni politične kazni v takozvano »custodia ho-nesta«. Dosedaj se je s politiškimi kaznjenci postopalo kakor z navadnimi zločinci; odslej bodo ločeni od istih ter uživali več olajšav: nosili bodo lastno obleko, dobivati bodo zamogli lastno hrano, sprejemati pisma in časnike itd. Zaprti bodo le čez noč. — Posledice puljskih volitev. Dominik Depetre pok. Jeronima, po domače Mussulo iz Galežana pri Pulju je bil dne 19. t. m. na okrožnem sodišču v Rovinju obsojen v sedem tednov zapora, ker je 19. julija 1907 o priliki občinskih volitev v Pulju hujskal proti Hrvatom. — Preganjanje rumunskega tiska na Ogrskem. Urednik lista »Libertatea« je bil te dni v Kološvaru obsojen v 1 in pol leta ječe in 1000 K globe, ker da je hujskal proti ljudskošolskemu zakonu, urednik »Lupte« pa v I in pol-letno ječo in 1500 K globe. Urednik »Gazete Transvlvanie« je baš te dni prišel iz državnega zapora. Cela vrsta rumunskih urednikov zdihuje v ječah v Vaczu in Segedinu. Proti »Lupti« je naperjenih 10, proti »Tribuni« 11 tiskovnih pravd. Preganjanje se je poostrilo vsled okrožnice pravosodnega ministra, ki vabi državne pravdnike, da naj posvetijo »večjo pozornost« rumunskemu tisku. Iz tržaškega starega mesta. V tržaškem starem mestu pride 1246 prebivalcev na hektar. Vsak prebivalec ima povprečno le 8 kvadratnih metrov prostora na razpolago. Leta 1905 je v starem mestu znašala umrljivost vsled jetikc 5-61 od tisoč; v novem mestu pa, kjer stanujejo premožnejši sloji, Ie 5 55 od tisoča. Slovanska tvrdka R. A. Smekal v Smihovu pri Pragi doposlala je 50 K za jubilejno ustanovo gasilcev. To je prva tvrdka. ki se je sama spomnila naših gasilcev. — Iz Aleksandrije. Slovesna sveta maša s pontifikalno asistenco je bila v ponedeljek, dne 10. februarja, v cerkvi sv. Katarine, za pokojnim portugalskim kraljem in sinom. Navzoči so bili vsi konzuli in guverner. — V sredo. 12. februarja, sta bila v naši župni cerkvi ob 10. zjutraj slovesno poročena Anton Silič in Ivanka Boštijančič, oba iz Bilj. Bilo srečno! — Za društvo »Krščanska zveza Slovenk« delajo veliko dvorano na dvorišču naše šole, ker ne zadoščajo šolski prostori. — Potnik izginil s krova. V ponedeljek jutro jc prispel iz Metkoviča v Trst Lloy-dov parnik »Danubio« pod vodstvom ka-petana K. Huberja, ki je sporočil pomorski vladi, da jc eno uro pred prihodom v Trst na skrivnosten način izginil s krova potnik 74letni Josip Kurzrock iz Zadra. Sc pred eno uro so ga bili videli na parniku. V pristanišču je očeta čakal sin, dijak, ki pravi, da je izključen samoumor. Mogoče je, da se je starec preveč nagnil čez krov, izgubil ravnotežje ter padel, v morje, ne da bi ga kdo opazil. —- Avstrijski Lloyd spremeni, kakor se čuje, v Dalmaciji samoitalijanske napise in tiskovine s hrvatsko-italijanskimi. Je že skrajni čas! — Združenje kvarnerskih otokov z Dalmacijo. Bivši župan splitski. Vinko Mi-lič, ponavlja v zadrskem »Nar. Listu« zahtevo, da se kvarnerske otoke združi zopet z Dalmacijo, ki so bili s ces. patentom z leta 1814 vzeti Dalmaciji in pridejani Istri. Enkrat je Milič o tem vprašanju govoril že v dalmatinskem deželnem zboru. Zdaj pa ga je govor prof. Šukljeta v drž. zboru, s katerim je zahteval povrnitev žumberške-ga okraja Kranjski, nagnil, da zopet o tem razpravlja. Sklicuje se na § U. temelj, zakona z leta 1867 in na § 19. I. dalm. reda. Sklepa tako-le: Ako se odloči, da je vrniti Kranjski žumberški okraj, ki ga je imela pred 300 leti, pravično bi bilo, da se odško-duje za to zgubo trojedino kraljevino s kvarnerskiini otoki, ki so pripadali Dalmaciji do pred sto leti. — Puljska »Naša Sloga« prav opaža, da se taka vprašanja ne dajo rešiti s časniškimi članki; da je zelo dvomljivo, dali bi taka transakcija bila koristna za Hrvate sploh, zlasti pa, da bi se o stvari najprej itnelo izvedeti mnenje prebivalstva kvarnerskih otokov in zastopništva istrskih Hrvatov in Slovencev. — Sueški prekop zaprt. Ker se je v Sueškem kanalu, blizu kilometra 14, potopilo neko železno dvigalo, so začasno ustavili promet z ladjami. Za župana v Lovrani je izvoljen namesto pok. Persicha Ivan Zupar. Lov-rana je ena izmed tistih istrskih občin, kjer še vedno pašuje peščica italijanske gospode, dasi je 99 odstotkov prebivalstva hrvatske narodnosti. KoroJRe novice. k Poslanec Franc Grafenauer bode v nedeljo, dne 23. februarja poročal na shodu v Libeličah. Volivci prihod njegov z veseljem pričakujejo. k Izobraževalno delo. Vrli diletantski gledališki odbor izobraževalnega društva v Globasnici bode dne 22. in 23. febr. predstavljal »Rokovnjače«, v gostilni g. Krulca v Črni. Marljivo delujoče kat. slov. izobraževalno društvo v Kotljah ima dne 23. febr. v hiši g. Antona Lužnika društveno prireditev. Na sporedu sta dve veseloigri in šaljiva pošta. k Umrl je v Spodnjem Dravogradu posestnik i. Rožen, p. d. Fuchshofer. V okolici nagajajo zelo razne bolezni. — Snega imamo zelo malo, po mnogih krajih primanjkuje vode. Na planinah delajo viharji mnogo škode na poslopjih, posebno na strehah. — Nadučitelj L. Voglar, znan nasprotnik Slovencev, poide letos v pokoj. — »S I o v e n e c« se dobiva v gostilni tukajšnjega »Narodnega doma«, v kateri krčmar Pr. Walters skrbi za dobro postrežbo. Opozarjamo na to vse rojake. LjuDllanske novice. lj Slovenski športni klub ima letos vsled mehke zime znatno škodo (deficit), kar pa je še bolj obsojati, je to, da so tivolski gozd s posekanjem zdravih in lepili dreves poškodovali in za nepotrebne mo-stiče porabili. Ni dovolj, 'da črv drevje razjeda, pusti ga občina še lahkomišljeno posekati! Gospodarstvo pa tako! lj Uradniško stavbeno društvo v Ljubljani ima v soboto, dne 22. t. m., ob 8. uri zvečer v prostorih »I. ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva« svoj občni zbor, na kar s tem opozarjamo. Ij Mestni del ceste na novo pokopališče je v škandaloznem stanju, kakor v nobenem mestu. Blato in luže, malokdaj nasuta, ki se pa vsak dan rabi od voznikov in živine. Martinova cesta in vodrnatske uiice so zanemarjene bolj kot v vsaki vasi. Tako skrbe liberalci za napredek predmestnih krajev! Ij Pogreša se od meseca majnika 1. 1. 30-letni pekovski pomočnik Mihael Wag-ner, rodom iz Amstettna. Navedenec je popustil v Pybbsu ženo z dvema otrokoma v veliki bedi. Kdor bi vedel kaj o njem, naj poroča oblastvom. Ij Električna naprava v deželni bolnici bo v kratkem docela popravljena in funkcionirala. Stroški bodo znašali par tisoč kron. lj Nušakova vojašnica v Trnovem se to pomlad izprazni ter prostori primerno urede za eskadron liusarjev, ki bo v njej nastanjen. Stranke se morajo preseliti. — Prostori se prenove in jahalnica uredi. Vojaki dojdejo meseca anrila. Ij Velik vojaški koncert sc vrši v nedeljo, dne 23. t. m., v veliki dvorani hotela »Union«; svira celotna vojaška godba peš-polka št. 27 pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Christopha. Program je popolnoma nov in je že nova Leharjeva opereta »Mož s tremi ženami« in Rebi-kova opera »Jelka« na sporedu. Začetek ob 8. uri zvečer. Ij Domača plesna veselica se bo vršila v soboto, 22. t. m., v restavraciji »Per-les« v Prešernovih ulicah. Začetek ob 8. uri. - Vstop prost. — Za obilen obisk se priporočata - J. M. Košak. Ij Izgubljene in najdene reči. Šolska učenka Viktorija Uršičcva jc izgubila srebrno žensko uro, vredno 20 K. — Gdčna. Katarina Grošljeva je izgubila z biseri okinčano denarnico z manjšo svoto denarja. — Šolski učenec Viktor Jurič je našel tovorno verigo in jo oddal pri magistratu. ŽFLF.ZNICA HUMAK-REKA. Županstvo mesta Umago (Humak) vabi mej drugimi istrske slovanske državne poslance, da bi se zavzeli za železniško zvezo med pristaniščem Humak in Reko. Tako bi se odprla bogata humška okolica, v kateri biva okolu 15 tisoč ljudi, prometu. Omeniti treba, da sam Humak izvaja do 100.000 meterskih stotov grozdja. Pridelek na oljkah jc velik, izvoz drv znaten. Proga bi šla iz Humka (Umag) skozi Petrovje, Materado, Kar-šete. Črni vrh (Brtonigla) in Buje, odtod okrog Krašice, potem po mostu čez reko Mirno v Livade in Motovilil, nadalje ob Mirni k postaji državne železnice v Buzetu ali Boču, iz Lupoglave pa po tunelu proti Rukavcu- Matulje in Reki. Druga bi prišla nesreča nad mene in mojo hišo. Tako se glasi prorokovanje mojemu ljudstvu: .Ako kralj ne žrtvuje najlepše deklice na dan plesa onim starim, ki sede in čujejo tam na gorah, potem pogine on in njegova hiša.' Glejte, beli možje, moj brat. ki je vladal pred menoj, ni žrtvoval zaradi ženskih solza, in poginil je on in njegova hiša, in jaz vladam na njegovem mestu. Sklenjeno je, ona mora umreti!« Nato se je obrnil k straži: »Pripeljite jo semkaj; Skragga pripravi svojo sulico!« Dva izmed mož sta stopila naprej, in ko je deklica to videla, je prvikrat spoznala svojo pretečo usodo, začela glasno vpiti in sc obrnila, da bi ubežala. Krepke roke so jo pa kmalu vjelc ter jo privedle pred nas, akoravno se je na vso moč branila in jokala. »Kaka ti je ime deklica?« je zapiskala Gagool. »Kaj! Nočeš odgovoriti? Ali naj kraljev sin takoj izvrši svoje delo?« Takoj je stopil Skragga, ki je gledal zlobnejše kakor kedaj, korak naprej in vzdignil svojo sulico; pri tem sem pa opazil. kako je Goodova roka segnila po revolverju. Uboga deklica jc zagledala svet-likanje mrzlega jekla skozi svoje solze in to jo je nekoliko streznilo. Ni se več upirala in jc samo krčevito vila svoje roke in se tresla po vsem telesu. «Glejtc!« je zakričal Skragga, »trese se pred mojo majhno igračo, predno še jo je okusila«, in jo je na lahko udaril s koncem sulice. •>Ako se mi kdaj ponudi prilika, ti mi boš drago plačal za to, ti mladi pes«, sem slišal mrmrati Gooda. »No, le bodi mirna; povej nam tvoje ime, draga moja. Govori vendar in ne boj se ničesar,« je rekla Gagool zasmehljivo. Oh, mati,« je odgovorila deklica s tresočim glasom, »moje ime je Foulata, iz hiše Stiko. O mati! Zakaj moram umreti? Ničesar hudega nisem storila!« »Le potolaži se«, jc nadaljevala starka s hudobno zaničljivostjo. »Ti moraš v resnici umreti, kot žrtev onim starim, ki sede ondi« (in pokazala je na one vrhove), vendar bolje je spati po noči, kakor se truditi po dnevi; bolje jc umreti kakor živeti, in umrla boš od kraljevske roke lastnega kraljevega sina.« Deklica Foulata pa je v svojem strahu vila roke in glasno vpila: »Oh, groza! In jaz sem tako mlada! Kaj sem storila, da ne smem več videti solnca vzhajati iz noči ali videti zvezd, ki se bodo zvečer prikazale na nebu; da ne smem več trgati cvetlic in poslušati šumljanja voda! Gorje meni, da ne smem več videti koče svojega očeta! O groza, gorje!« in zopet je vila svoje roke in obrnila svoj s solzami zalit in s cvetlicami pokrit obraz proti nebu; in v njenem strahu in obupu je bila videti tako da bi gotovo omehčala srce vsacega manj 1 krvoločnega človeka, kakor so bili oni zlodeji pred nami. Vendar vse to ni ganilo Gagoole in njenega gospodarja, akoravno sem opazil, da so straže zadaj in poglavarji bili ganjeni. Kar se pa tiče Gooda, je bil zelo razkačen in se nekako pripravljal, kakor da bi hotel stopiti k njej. Z vso žensko hitrostjo je nesrečno dekle uganilo, kaj se je godilo v njem in je naenkrat zletelo k njemu ter se mu vrglo pred noge. »Oh, beli oče iz zvezd!« je vzkliknila, »varuj me, daj, da stopim v senco tvoje moči, da sc rešim. O, brani me pred temi krvoločnimi možmi, in pred nasiljem Gagoole!« »Jako dobro, draga moja, bom že skrbel zate,« je rekel Good. »Le vstani, si žc pridna,« in pripognil se jc ter jo prijel za roko. Twala se jc ozrl nazaj in namignil svojemu sinu, ki se jc nato z vzdignjeno sulico bližal. »Sedaj je čas,« je zašepetal Sir Hen-r.v meni, »česa pa še čakate?« »Mrka čakam,« sem odgovoril, »že pol ure gledam solnce, in šc nikdar ga nisem videl bolj jasnega!« »No, sedaj morate poskusiti, sicer deklica umrje. Tvvala že izgublja potrpežljivost.« Spoznal sem silo teh besedi in z obupnim obrazom še enkrat pogledal svetli obraz solnca; nikdar ni noben zvezdozna-nee s tako napetostjo pričakoval nebeškega dogodka; nato sem stopil z vso dosto-janstvenostjo, ki sem jo zmogel, med klečečo deklico in bližajočega se Sraggo. »Kralj,« sem rekel, »deklice ne boste umorili; naj odide v miru.« Tvvala je v svoji jezi iu začudenju vstal s svojega sedeža in izmed glavarjev in razvrščenih vrst deklic, ki so se počasi približale, sc je začulo mrmranje začudenja. »Umreti mora, ti beli pes! Ti lajaš na leva v njegovem brlogu! Ali si blazen? Pazi se, sicer doleti usoda tega piščeta, tebe in one, ki so s teboj. Kako moreš preprečiti? Kdo si ti, ki sc postavljaš med mene in mojo voljo? Proč, pravim! Skragga, ubij jo! Halo, straže; primite te može!« Pri tem klicu so izza koče hitro pritekli oboroženi možje; očividno so jih bili že prej tja postavili. Sir Henry, Good in Umbopa so se postavili ob meni in vzdignili svoje puške. »Stojte!« sem zaklical drzno, akoravno mi je v tem trenutku vpadel ves pogum. »Stojte! Mi, beli možje iz zvezd, pravimo, da se to ne sme zgoditi! Približajte se samo še en korak in ugasnemo vam solnce in vržemo deželo v temo. Poskusili boste našo čarovniško moč!« proga naj bi zvezala Humak s postajo v 5andriji. — Omeniti treba, da so to pravzaprav načrti slov. manjšine v istrskem deželnem zboru. Telefonska In brzojavna poročila. deželnozborske volitve na Češkem. Praga, 21. februarja. Včeraj je bilo izvoljenih 62 poslancev, in sicer 33 čeških agrarcev, 1 mladočeh, 1 član katoliško-narodne stranke, 1 samostalec, 2 nemška naprednjaka, 11 nemških agrarcev, 5 nemških radikalcev, 2 Schonerjanca, dva pristaša nemške ljudske stranke, 2 samostojna nacionalca, 1 svobodno socialni agrarec in 1 divjak. Razun tega je treba 17 ožjih volitev. Praga, 21. februarja. Za 17 ožjih volitev za deželni zbor se bo sklenil med mladočehi in katoliško-narodnimi poslanci kompromis. GOVOR VOJNEGA MINISTRA. Dunaj, 21. februarja. Vojni minister Schonaich jc v delegaciji v daljšem govoru zahvaljeval se delegatom zaradi njihovega prijaznega stališča v zadevi zvišanja častniških gaž. Glede na vojaški sporazum z Ogri izjavlja, da se vojna uprava z njimi ne pogaja, da je pa sporazum nujno potreben. GARNIZIJE NA JUGU. Tržič, 21. februarja. (Monfalconc.) Semkaj pridejo tri stotnije lovcev v gar-nizijo. VOLITVE NA HRVAŠKEM. Zagreb, 21. februarja. Ban Rauch je izdal tajno okrožnico, s katero prepoveduje uradnikom glasovati za kandidate hrva-ško-srbske koalicije in jim preti z najstrožjo disciplinacijo. OGRSKA. Budimpešta, 21. februarja. V zbornici se obravnava o reviziji poslovnika. Len-gyel govori contra. CERNOVA. Budimpešta, 21. februarja. Proces, zaradi dogodkov v Černovi se vrši 2. marca. Obtoženih je 56 slovaških kmetov. Prič ie 98. AVSTRIJA-RUSIJA. Berolin, 21. februarja. »Voss. Zeitung« poroča, da se bo nesporazumljenje med Avstrijo in Rusijo zaradi balkanskih železnic v kratkem poravnalo. STESELJ. Peterburg, 21. februarja. O procesu proti Steslju se še poroča: Dvorana je bila polna portarturskih častnikov, dam in plemstva. Generali so bili vsi mirni, le Reiss je kazal veliko nervoznost. Steselj je smrtno obsodbo smehljaje sprejel. Častniki so brzojavili carju, naj Steslja pomi-losti. ŠTIRIDESET OSEB ZAPRTIH. Peterburg, 21. februarja. Tu so zaprli 40 oseb, ki so na sumu, da so nameravale bombni atentat na velikega kneza Nikolaja in na Stol.vpina. PROCES, KI JE TRAJAL 478 LET ! Berolin, 21. februarja, Tu se je zdaj končal s poravnavo neki proces med občino in nekaterimi mlinskimi posestniki, ki se je začel leta 1430. in je z večjimi pre-kinjenji trajal do 20. februarja 1908. REPUBLIKA NA PORTUGALSKEM ? Lizbona, 21. februarja. Položaj je opa-sen. Vojaki in pomorščaki se javno na ulicah bratijo z republičani. PORTUGALSKA. Lizbona, 21. februarja. Reakcionarci delajo proti liberalnemu ministrstvu. Vlada konsignuje vojaštvo. PROCES ULLMO. Pariz, 21. februarja. Tu se je začel proces proti mornariškemu častniku Ullmo zaradi špionaže. Ullmo je kot poveljnik torpedolovca »Carabine« izdal neki tuji velesili mobilizacijski načrt za mornarico. SPORAZUM MED AMERIKO IN JAPONSKO. VVashington, 21. februarja. Pri sprejemu japonskega poslanika je Roosevelt naglašal potrebo sporazuma. Poslanik je izjavil, da japonski cesar željno želi miru. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA KRANJSKEM. Velike množice občinstva oblegajo danes okna našega upravništva, v katerih uredništvo sproti objavlja izide deželnozborskih volitev v posameznih občinah. Udeležba v občinah, kjer so libcralci že popolnoma poraženi, ni obilna, pač pa je v občinah, kjef Stoje naši somišljeniki v boju z zadnjimi ostanki liberalizma, jako živahno. Posebna se odlikujejo naši somišljeniki na Vipavskem, ki navdušeni stopajo na volišče, da pribore S. L. S. zadnji mandat, katerega so liberalci še imeli v kmečkih občinah. V občinah, kjer je pri volitvah pred šestimi leti še bila liberalna večina, je sedaj večina »Slovenske Ljudske Stranke«. Tudi po drugih notranjskih občinah se kaže ta preobrat, da ne govo-. rimo o velevzorni Gorenjski in Dolenjski. Tudi v Belokrajini je opravičeno upanje, da zmaga kljub vsem spletkam in najnižji nasprotniški agitaciji kandidat »Slovenske Ljudske Stranke«. IZID VOLITEV: L SODNI OKRAJ LJUBLJANA-VRHNIKA. Šmarje: Dr. Šusteršič 65, Povše 66, Ko-lenc —. Gorenja Šiška: Dr. Šusteršič 31, Povše 2. Št. Vid nad Ljubljano: Dr. Šusteršič 115, Povše 119, Kolenc 1, socialni demokrat Petrič 3, Strubelj 1. Devica Marija v Polju: Dr. Šusteršič 70, Povše 72, Kolenc 2, Petrič 1. Preserje: Dr. Šusteršič 106, Povše 106, Trojer l, Dežman 1. Vrhnika: Dr. Šusteršič 190, Povše 192. Lipljenje: Dr. Šusteršič 45, Povše 45, Kolenc 1. Spodnja Šiška: Dr. Šusteršič 10, Povše 14, Kolenc 23, Petrič 81, Čebulj 65. Medvode: Šusteršič 102, Povše 103, Kolenc 2. Horjul: Šusteršič 147, Povše 147. Sv. Jošt: Šusteršič 33, Povše 33. Polhov Gradec: Šusteršič 142, Povše 142. Dobrunje: Šusteršič 134, Povše 138, Petrič 1, Čobal 1, Korbar 1, Anžič 1. Moste: Šusteršič 62, Povše 62, Petrič 14, Čobal 11. Tomišelj: Povše 58, Šusteršič 54. Brezovica: Šusteršič 36, Povše 43. Log: šusteršič 49, Povše 48. * * * 2. SODNA OKRAJA KAMNIK-BRDO. Domžale: Dr. Krek 55, Sršen 7. Moravče: Dr. Krek 95, Sršen —. Homec, Šmarca, Radomlje, Volčji potok, Jarše: Dr. Krek 116, Sršen 4. Mengeš: Dr. Krek 58, Sršen 3. Motnik-Spitalič: Dr. Krek 69, Sršen —, Povše 1. Trzin: Dr. Krek 75, Pogačnik 1, Banko 1. Mekinje: Dr. Krek 40. Tunjice: Dr. Krek 23. Stranje: Dr. Krek 24. Županje Njive: Dr. Krek 2. Bistrica: Dr. Krek 13. Gozd: Dr. Krek 30. Vodice: Dr. Krek 101, Sršen 22. Dob: Dr. Krek 45, Sršen 3, Kotnik 2, Ant. Košar 2. Trojana: Dr. Krek 55, Sršen 1, župnik Hribar 8. Krašnja: Dr. Krek 27. Podhruška-Loke-Palovice: Dr. Krek 99. Ihan: Krek 43. Nevlje: Dr. Krek 18. * * * 3. SODNI OKRAJI KRANJ TRŽlC IN ŠKOFJA LOKA. Sora: Demšar 16, Zabret 15, Kolenc —, Ciril Pire 3. Kovor pri Tržiču: Demšar 29, Zabret 24, Kolenc —. Sv. Ana: Demšar 9, Zabret 14. Zminec: Demšar 81, Zabret 77. Hrastje: Demšar 19, Zabret 22. Št. Jurij pri Kranju: Demšar 126, Zabret 127. Poljane nad Škofjo Loko: Demšar 49, Zabret 49. Stražišče: Demšar 58, Zabret 61. Sv. Katarina: Demšar 43, Zabret 43. Stara Loka: Demšar 155, Zabret 148. Železniki: Demšar 56, Zabret 56. Selce: Demšar 175, Zabret 171. Naklo: Demšar 74, Zabret 73. Tupaliče: Demšar 142, Zabret 141. * * * 4. SODNA OKRAJA RADOVLJICA IN KRANJSKA GORA. Ovšiše: Pogačnik 57, Gogala —. Mojstrana-Dovje: Pogačnik 43, Gogala —. Bohinjska Bela: Pogačnik 50, Gogala 1. Breznica: Pogačnik 50, Gogala 2. Bohinjska Bistrica: Pogačnik 129. Srednja vas: Pogačnik 130. Javornik: Pogačnik 43, Dcrmota 25. Kamnagorica: Pogačnik 23. Kropa: Pogačnik 21, Dcrmota i. Kranjska gora: Pogačnik 48, Gogala 2, Dermota 6, Vilfan 2. * • * 5. SODNI OKRAJI POSTOJNA, LOGA- TEC, SENOŽEČE, ILIRSKA BISTRICA, C1RKNICA. Hoterderšlca: Žitnik 32, Drobnič 32, Ču-ček 13, Martinčič 13. Postojna (okolica): Žitnik 76, Drobnič 75, Čuček 26, Martinčič 25. Dolenji Logatec: Žitnik 62. Vreme: Žitnik 33, Drobnič 32, Cuček 10, Martinčič 10. Cerknica: Žitnik 257, Drobnič 273, Martinčič 87, Cuček 73, Marolt 23. Nova vas-Bloke: Žitnik 169, Drobnič 175, Cuček 12, Martinčič 10, Modic 1. Košana: Žitnik 70, Drobnič 68, Cuček 22, Martinčič 21. Hrenovice: Žitnik 105, Drobnič 99, Cuček 60, Martinčič 53. Št. Peter: Žitnik 171, Drobnič 167, Cuček 47, Martinčič 43. Prem: Žitnik 67, Drobnič 66, Cuček 28, Martinčič 26. Prestranek: Žitnik 113, Drobnič 112, Cuček 52, Martinčič 48. Senožeče: Žitnik 19, Drobnič 19, Cuček 89, Martinčič 89. Jablanica: Žitnik 93, Drobnič 91, Cuček 10, Martinčič 8. Trnovo: Žitnik 199, Drobnič 196, Cuček 47. Martinčič 46. Ilirska Bistrica: Žitnik 4, Drobnič 4, Cuček 36, Martinčič 34. Gorenji Logatec: Žitnik 45, Drobnič 44. Cuček 25, Martinčič 24. * * * 6. SODNA OKRAJA VIPAVA IN IDRIJA. Budanje: Lavrenčič 74, Premerstein 3. Št. Vid-Podraga: Lavrenčič 94, Permer- stein 37. Planina: Lavrenčič 69. Vipava: Lavrenčič 73, Premerstein 32. Godovič: Lavrenčič 132, Premerstein 15. Planina: Lavrenčič 69, Premerstein 15. Erzelj, Goče, Lože, Slap: Lavrenčič 114, Premerstein 51. Prem: Lavrenčič 76, Premerstein 6. * * * 7. SODNI OKRAJI NOVO MESTO, KO- STANJEVICA IN KRŠKO. Št. Jernej: Dular 165. Krško (kmečke občine): Dular 42, Gom- bač 3. Raka: Dular 60. Toplice: Dular 105, razcepljenih 7, neveljavnih 2. Poljanicc: Dular 13. Št. Peter: Dular 62, Zurc 2, Grm 1. Mirna Peč: Dular 113. Prečina: Dular 51. Kandija: Dular 201, Zurc 7. Brusnice: Dular 73. Orehovica: Dular 43. Brusnice: Dular 73. Orehovica: Dular 43. Stopiče: Dular 129, Zurc 1. » * * 8. SODNI OKRAJI TREBNJE, ZATlClNA. ŽUŽEMBERK, MOKRONOG, LITIJA IN RADEČE. Mirna: Košak 84, dr. Lampe 84. Mandelj 84, Tomic l, Pehani 1, Prijatelj 1. Zagorje ob Savi: Košak 28, dr. Lampe 28, Mandelj 28, Slane 66, Firm 17. Wein-berger 20, Čobal 50, Mlinar 46. Litija: Košak 62, dr. Lampe 60, Mandelj 58, Slane 10. Weinberger 10, Čobal 3, Firm 6. Žužemberk: Košak 107, dr. Lampe 105, Mandelj 103, liberalna lista 2 glasova. Št. Rupert: Košak 83, dr. Lampe 82, Mandelj 82, Tomic 7, Pehani 8, Prijatelj 8, Strajher 2. Trebnje: Košak 108. dr. Lampe 108, Mandelj 103. Št. Lambert: Košak 67. dr. Lampe 71, Mandelj 67. Radeče pri Zidanem mostu: Košak 71, dr. Lampe 70, Mandelj 68. Sava: Kandidatje S. L. S. izvoljeni soglasno. Zagradec: Košak 52. dr. Lampe 52, Mandelj 52. Kresnice: Košak 58, dr. Lampe 58, Mandelj 58. Boštani: Košak 28, Lampe 28, Mandelj 28, nasprotniki 18. Št. Jurij pod Kurnom: Košak 105, Lampe 104, Mandelj 104. Ajdovec: Košak 71, Lampe 67, Mandelj 67. Šmarjeta: Košak 142, Lampe 142, Mandelj 142. Dob: Košak 141, dr. Lampe 139, Mandelj 141, Vehovec 2. Višnja gora, Dedni dol, Žalina: Vseh 121 glasov za našo listo. Šmartno pri Litiji: Košak 128, Lampe 119, Mandelj 118, Slane 10, VVeinberger 10. Prežganje-Treheljevo: Košak 116, Lampe 116, Mandelj 116. ♦ ♦ ♦ 9. SODNI OKRAJI: KOČEVJE, RIBNICA, VELIKE LAŠČE. Kočevje: Dosedaj Jaklič 721, Bartol 792, Merhar 418, Rus 344. Videm: Bartol 94, Jaklič 93, Rus —, Merhar —. Fara Kostel: Bartol 67, Jaklič 68, Rus 2, Merhar 3. Sv. Gregor: Bartol 119, Jaklič 120, Rus 5, Merhar 4. Loški potok: Bartol 59, Jaklič 59, Rus 82, Merhar 81. Lužarje: Bartol 68, Jaklič 68. Banjaloka: Bartol 20, Jaklič 22, Rus 4, Merhar 3. Dolenjavas: Bartol 62, Jaklič 95, Rus 45, Merhar 117, Jonke 19. Rob: Bartol 72, Jaklič 72. Turjak: Bartol 90, Jaklič 95, Rus 11, Merhar 9. Velike Lašče: Bartol 36, Jaklič 38, Rus 19, Merhar 19. Sušje: Bartol 39, Jaklič 42, Rus 13, Merhar 16. Srednja vas pri Kočevju: Bartol 28, Jaklič 27, Rus 2, Merhar 18, Medic 1. Sodražica: Bartol 149, Jaklič 135, Rus 38. Merhar 27. Mozelj: Jaklič 2, Hartol 2. Lienfeld: Jaklič 11, Bartol 12, Merhar 19, Rus 7. Jurjevica-Dane: Jaklič 44, Bartol 39, Merhar 31, Rus 29, Škubic 3. Sušje-Poljane: Jaklič 42, Bartol 39, Merhar 16, Rus 13, Iv. Lovšin I. Liberalni glasovi so večinoma poljanski. Ribnica: Ribniške občine: Jaklič 112, Bartol 79, Merhar 62, Rus 31, Škubic 3, Fr. Ilc 1, Fr. Lovšin 1. Kompolje: Jaklič 54, Bartol 54. Struje: Bartol 55, Jaklič 57, Merhar 3. Rus I. * * * 10. SODNA OKRAJA ČRNOMELJ IN METLIKA. Stari trg (Kočevje): Šuklje 44, Mazelle 70. Semič: Šuklje 99, Mazelle 8. Kot: Šuklje 66, Mazelle 19. Lokvice: Šuklje 56. Suhor: Šuklje 74, Mazelle 15. Podzemelj: Šuklje 33, Mazelle 111. Vinica: Šuklje 60, Mazelle 103. Gradac: Šuklje —, Mazelle 53. Po svetu. Anarhističen komplot. Anarhisti so po vsem New Yorku razobesili plakate, v katerih so poživljali delavce, naj marširajo v Wallstreet pred borzo in pokoljejo vse borzijance in finančnike. Obenem se je nameravalo z bombami razstreliti borzo v zrak. Policija je za namero izvedela in jo pravočasno preprečila. 200.000 kron je poneveril notar Šatek v Nemškem Brodu na Češkem. Ogoljufal je kmete in »Sokol«. Ša-teka so že zaprli. Influenca v Londonu strašno razsaja. V Westminstru, najbogatejšem okraju, je skoro največ bolnikov. Zbolelo je več ministrov. med njimi Campbell-Bannerman. V nekaterih veletrgovinah je zbolelo do 30 odstotkov uslužbencev. Tudi v okrajih revnejših stanov jc mnogo bolnikov. Zbolelo je v celem Londonu okrog 50 tisoč ljudi. Strašno! V okraju Minsk je neka kmetica mislila, da je neki blaznik ogleduh. Ljudje so ga privezali z nogami na tioge nekega konja in ga tako vlekli šest kilometrov daleč v mesto. Mož je bil ves razmesarjen, a še živega so zagrebli. Udeleženci so bili obsojeni vsak na osem let težke ječe. Družinski očetje, upajte! Iz Berolina se poroča: Mestni svet v Krefeldu je sklenil, da dovoli mestnim delavcem družinske doklade, ki se bodo ravnale po številu otrok. Mesto Krefeld je torej v tem oziru na čelu! Upajmo, da najde ta v gospodarskem oziru tako važna določba mnogo posnemovalcev. Bogatin umrl vsled lakote. Iz Webster, N. H. v Ameriki poročajo: David Couch, kateri je eden najbogatejših tukajšnjih prebivalcev, je nedavno umrl v svojem stanovanju radi pomanjkanja in ker je premalo jedel. Tekom zadnjih mesecev je pokojnik živel sam zase, in dasiravno je znano, da ima najmanj 20 tisoč dolarjev premoženja, si ni privoščil niti jesti, tako da je konečno vsled lakote in pomanjkanja umrl. Mladi ropar. Sin hišnega posestnika I71etni Vaclav Neumann je smrtnonevarno ranil 701etno 2 u pa in in šest občinskih svetnikov umorjenih. V Daimielu v okraju Ciodad Real na Španskem so maskirani neznanci udrli v občinski svet in umorili župana ter šest občinskih svetovavcev. V mestu vlada veliko razburjenje. Povod grozodejstvu so politične strasti. Grozen zločin umobolne žene. Soproga poštnega uradnika Peltiera v Parizu je bila zaradi umobolnosti nekaj časa zaprta v nekem zavodu za umobolne. Ker se je zdelo, da se ji je zdravstveno stanje zboljšalo, dovolil je soprog, zlasti z ozirom na otroke, da se mati vrne na dom. Toda v gotovih časih so se povra-čali simptomi umobolnosti in nedavno je zapustila družino ter si najela sobo v bližnjem hotelu. Potem se je zopet vrnila domov, a bolezen je napredovala. Pravila je otrokom, da bo zaklala očeta ter mu izpila kri. Prošli petek ni hotela večerjati. Igrala se je z velikim kuhinjskim nožem. Mož ga ji je hotel izdreti, toda pretila je. da ga umori. Ponoči je vstala s. postelje ter rekla soprogu: »Danes je tvoj rojstni dan; o polnoči dovršil svoje 47. leto. O tej priliki vam priredim vsem veliko presenečenje.« Soprog je vprašal: »Kakšno?« »Ne vprašaj,« mu je odgovorila, »še ni čas, ne morem še odgovoriti.« Nato je šla in se zaprla v kuhinjo. Soprog in otroci so se podali spat. Opolnoči pa nastane v hiši grozno kričanje. Otroci so stali pred mrtvim očetom, politim s krvjo. Poleg njega ie stala mati s kuhinjskim nožem v roki. Najstarejša hčerka Jeanette se je zgrudila in tudi znorela. Moža so odpeljali v mrtvašnico, mater in hčer pa v bolnišnico. Čudna oporoka. Aimrikanec Josip Battles je zapustil svoje premoženje, ki znaša 20 tisoč mark. Clarkuniverziteti v Mahsachusettsu z nalogom. da jih izroči tistemu mediju, ki se 11111 posreči, da pokliče in pridrži duha kakšnega pokojnika na tak način, da se bo za-moglo s pričami dokazati prikazen. Do-tičnik, ki ima prejeti te tisočake, še menda ni rojen. Armenski časnikar umorjen. V Kahiri so te dni umorili armenskega publicista Arpiara Arpiariana, bivšega glavnega urednika »Hairenik-a« v Carigradu in »Lussaper-ja« v Kahiri. Arpiarian je stal dvajset let na čelu revolucionarnemu gibanju Armencev ter se boril proti teroristični skupini hinčakistov, ki izsiljuje denar z grožnjami umorov. Arpiariana so umorili 12. t. tn. zvečer na cesti z živahnim prometom. Milijonarjeva hči brez dote. Iz Ne\\ -Yorka se poroča: Gospodična Teodora Shonts, hči milonarja Shontsa, ki je sedaj predsednik družbi ne\vyorške cestne železnice iu je preje vodil zgradbo Panatna-kanala, se je poročila z vojvodom Pechaul-ues. Vse ceremonije so se izvršile na naj-priprostejši način po katoliškem obredu. Oče jc dolgo časa nasprotoval njeni poroki. Slednjič sc je vendar udal s pripombo, ki je mladi par gotovo ni bil vesel, da ne da svoji hčeri nobene dote. Za 12 milijonov ustanov. Mistres landy, tovarnarjeva vdova v Manchestru, je v svoji oporoki določila 12 milijonov kron v dobrodelne namene. Četrtino tega zneska je že razdelila za časa svojega življenja. Med drugim je ustanovila velikansko Rylandy-knjižnico v Manchestru. ki je vredna več milijonov. Upornik v variete-gledišču. Variete-gledišče »The Roya! Hippodrome« v Londonu sc je pogodilo z maroškim upornikom Raisuli, da nastopi v gledišču proti velikemu plačilu. Norec, ki se je sam pohabil. V Mona-kovem je nek norec na tamošnji psihiatrični kliniki sam nad seboj divjal. Vsled opeklin, ki jih je zadobil pri eksploziji špirita, je znorel ter so ga morali oddati na kliniko. Ondi je imel mnogokrat hude napade. Naenkrat je jel prste grizti. Ko so ga pri tem činu zasačili ter ga pri nadalj-nem poizkusu ovirali, je že odgriznil tri prste. Katoličani v Zjedinjenlh državah. Iz- vestje o katoličanih, katero izhaja v Mil-uaukee, Wis., naznanja, da je sedaj v Zje-dinjenih državah 13 milijonov 887 tisoč 426 katoličanov, kar pomenja, da se je število pripadnikov te veroizpovedi pomnožilo za 788.000 oseb. Katoličani imajo 15.665 duhovnov, med katerimi jc 4069 redovnikov. V Zjedinjenih državah je 12.513 katoliških cerkev. Največ katoličanov je v državi New-York, za katero sledi država Illinois. V zgoraj navedenem številu katoličanov so naravno vpošteti vsi italijanski in avstrijski naseljenci, katerih se pa ne more prištevati med stalno prebivalstvo Zjedinjenih držav. Prosta vstopnica za Napoleona. V gledališčnem arhivu »Comedie Francaise« so našli nedavno karto z napisom: »Prosta vstopnica za državljana Napoleona Bona-parte, veljavna za današnjo večerno predstavo Talma«. Takrat je bil poznejši mogočni cesar še navaden podčastnik pri top-ničarjih. Ker je bil strasten prijatelj gledališča, a sredstev mu je primanjkovalo, zatekal se je k svojemu prijatelju Talmi po prosto vstopnico. Kakor je pripovedoval Talmov sin, nadlegoval je njegovega očeta Napoleon tako pogosto za proste vstopnice, da je veliki igralec rekel svojim otrokom na sprehodih: »Pojdimo na drugo stran! Tam-Ie pride Bonaparte ter hoče imeti gledališčno vstopnico.« Novi rokopisi sv. pisma. H. A. San-ders, profesor na vseučilišču v Michiganu, je na letnem zborovanju ameriškega arheološkega zavoda poročal o štirih dosedaj neznanih grških rokopisih sv. pisma, kupljenih spomladi leta 1907. v Egiptu. Isti so nastali pred prihodom Arabcev, torej pred letom 640 p. I megla pop 32 f> 92 D del. jas. Se d t »E B 3 >• 0 0 Srednja vfierajfinia temo. 2 2', norm —0 3' Golobe 1 par, novemb. gnezdo, I par, januarsko gnezdo (rdeči Turki), 1 par, dec. gnezdo (lakasto-_ črni Turki), več parov prima — „Purt;lerjev", ki imajo lastnost, i da se večkrat v zraku preobrnejo, proda po 3-4 K J. Prodanovič, Spod. Šiška 76. 476 1—1 t Vabilo I k domači veselici ki se bo vršila v soboto 22. februarja v restavraciji „PERLES" Prešernove ulice. Začetek ob 8. uri. - Vstop prost. Za obilen obisk se priporočata 484 2-1 J. m M. Košak. ? Daroul. Za Narodno šolo Sv. Jakoba v Ro-žu Mohorjani v Mošnjah na Gorenjskem K 5.—. g. R. M. iz Kranja K 2.—. Vabilo 72 ' k občnemu zboru moških udov društva,Marijine bratovščine' v Ljubljani ki bo dne 2 3. svečana 1908 dopoldne ob 10. uri v mali dvorani,,Mestnega doma" na Cesarja Jožefovem trgu. Dnevni red: 1. Poročilo predstojnika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občn. zbora 3. Poročilo preglednikov računov. 4. Volitev treh odbornikov in treh računskih preglednikov. 5. Posamezni nasveti društvenih članov. K temu zborovanju vabi vse cenjene moške člane odbor »Marijine bratovščine". Kolo, že rabljeno, se kupi. Naslov: Poste restante 17, Železniki (Qor.) 4751-1 Učitelj stenografije poučuje s 1. sušcem t. I. vsaki dan v obeh jezikih. Ponudbe pod: „8 K" do 28. t. m. na upravo »Slovenca". 477 3—1 Podružnica 1 v Spljetu. b Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese na Komunalne srečke t K15% - žrebaPnje°dne 2. marca. - Glavni dobitek K 301000*—, promese na Tiske srečke t R T— - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek K 180.100'—. Obe promesi skupaj samo K 21—. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti 41 'I2 0 b res ti m. (Podružnica n v Gelonr«iiiw b t Roioptni fond s « 1 1 K 800.000. i a 1 1 u K «.000.000. 1 1 lxfe]atelj: Dr. Umadj Žitnik. I isfc *Muj|l$ke 1 isksrne«. Odgovorni urednik: Ivan Šteie. Priloga 43. Mev. »Slovenca" dn£ fll. februarja I&08. Državni zbor. I) u n a j. 20. svečana. Finančna uprava. Finančni minister dr. Korytovski je v proračunskem odseku odgovarjal raznim predgovornikom, rekoč: Pritrjujem baronu Rolsbergu in Morseyu, ki sta grajala, da dan na dan prihajajo v zbornico razne deputacije državnih uradnikov in uslužbencev z novimi prošnjami za višje plače. To so že nezdrave razmere, ki rušijo disciplino. Zato naj bi poslanci bili previdnejši in zmernejši s svojimi obljubami. Do gotove meje pritrjujemo finančnemu ministru da namreč mnogi poslanci res obljubujejo deputacijam tudi že ne-netnogoče stvari, potem pa se hudujejo vsled nadležnosti. Tako je neki poslanec ravno pred dobrim letom z vso silo zagovarjal zahtevo, naj stari državni zbor še zadnje dni svojega življenja napravi dobro oporoko, to je, državnim uradnikom in uslužbencem zviša plače. Danes pa se je hudoval, da se je državni zbor prenaglil in površno izvršil svojo nalogo. Nikakor pa ne soglašamo s finančnim ministrom, ako trdi, da so poslanci sami krivi, ako se vedno ponavljajo prošnje za višje plače. Tudi vlado zadene mnogo krivde, ker vedno čaka, da jo poslanci prisilijo do vsakega novega koraka. Občinske finance. V razpravi so govorniki opozarjali na žalostne finance dežel in občin, ki si pomagajo le še z dolgovi in prikladami. Minister odgovarja, da se dne 7. sušca snide enketa. ki se bode posvetovala, kako naj se izboljšajo deželne in občinske finance. Uradniška stanovanja. Iz prebitkov 1. 1906 je vlada določila štiri milijone kron za uradniška stanovanja. Sedaj se vrše še posvetovanja, ke-daj bode ta glavnica na razpolago. V kratkem bode regulativ predložen v najvišje potrjenje in morda že meseca sušca bode denar na razpolago. Posojila pa bodo dobivale le zadruge, ne pa posamezni uradniki. Le na ta način je mogoče zagotovilo, da se bode akcija vršila v pravih mejah. Zadruge v manjših krajih pa se morejo združiti z večjimi, da morejo tudi zadruge v manjših krajih biti deležne državne akcije. Posojila pa bodo odvisna od krajevnih razmer; obrestna mera bode ,3%. Posojila se bodo dovoljevala tudi ua drugo mesto, torej čez polovico vrednosti, ker sicer jc izključen nameravani uspeh. Časovni avancement. Mnoge uradniške deputacije izražajo željo, naj se vpelje časovni avancement. Minister pa ni prijatelj te želje. Posebna, izredna nadarjenost, velika marljivost in uspešna zmožnost pač zaslužijo izrednih ozirov. Vendar pa se hoče minister baviti s to željo. Službena pragmatika. To vprašanje bode mogoče rešiti s službeno pragmatiko, ki jo vlada predloži v doglednem času. Sicer pa je vlada po sebno na Češkem in Moravskem več davčnih upraviteljev pomaknila v osmi raz red. Certifikatisti. Želji, da bi pogodbeni uradniki dobili značaj državnih uradnikov, država ne more ustreči. To vprašanje je v najožji zvezi s certifikatisti. Voj. uprava zahteva, da ti pridejo v prvi vrsti v poštev, ker sicer ne dobimo dovolj zmožnih podčast nikov. Sicer pa hoče fin. uprava skrbeti, da bodo službene razmere v vseh kronovi-nah enake. Večkrat se tudi izraža želja, naj bi službena doba državnih slug trajala le .35 let. Izkušnja pa kaže, da uslužbenci sami ne žele krajše službene dobe. Ker se jirn . uštejejo vojaška leta, zato bi mnogi morali stopiti v pokoj že s. 55. ali 56. letom ter se odpovedati aktivitetnim prikladam. stanarini itd. Tega pa mnogi nočejo storiti. Odsek je danes odobril proračun ter sprejel mnogo resolucij, mej temi tudi resolucijo, naj se Ljubljana pomakne v razred aktivitetnih doklad. Kakor je fin. minister pojasnil poroče valcu, reši osrednja vlada v sušcu vprašanje, ali pride Ljubljana v višji razred. Sedaj ima stvar v rokah statistična komisija. Poštna hranilnica. Redna in izredna potrebščina sc pro-računava na 7,919.200 kron, pokritje na 14„381.000 kron. Ko so govorili poročevalec dr. Ploj, dr. Kramar, dr. Kozlovski, Prohazka, NVolf in drugi, je odsek odobril proračun. Shod socialnih demokratov v Idriji se je vršil 15. t. m. Etbin Kristan kaže, kaj so vse socialni demokrati dosegli s svojo organizacijo. Ako je za Idrijo že toliko storila naša stranka, kaj lahko doseže še drugod! Gre se torej za naša načela, ne za osebo. Deželni zbor kranjski je potreben temeljite prevredbe, zlasti glede volivne reforme. Klerikalci sedaj pravijo, da ne morejo odstraniti velikih posestnikov iz zbornice, a če so jih iz državnega zbora izgnali, zakaj bi jih ne iz deželnega? Tudi Gauč je naenkrat spremenil svoje nazore o volivni reformi, ko smo mi manifestirali po ulicah in grozili s splošnim štrajkom. Vstrašili so se. Do štrajka ni prišlo, ker so se gospodje pravočasno premislili. Ker je sedaj deželni zbor tako gnil postal in zanikrn, je treba nekaj žile odpreti ter mu vliti nove krvi in nove eneržije, ker drugače bo za vsako delo neploden. To bo pa ravno storila socialna demokracija. Liberalci so imeli večino toliko let, a kaj so storili za deželo. Zgled nam je dr. Bleiweis, ki je obžaloval, ko je stopil v pokoj, da se je preveč brigal za deželo, premalo pa za zdravništvo. Igrali so vlogo petolizca pri vladi, a ta se za nje ni zmenila, ker so bili premehki in so se zbali hudega pogleda iz očes deželnega predsednika. Klerikalci pa vpijejo po shodih, da so za kmeta, a so pod komando papeževo in škofovo in se ne morejo prosto gibati. Bahavi so pa na vse pretege. Belokranjsko železnico so oni pridobili, ko vendar vsak ve, da jo je vojni minister potreboval. Ta bahavost je celo dr. Tavčarja omamila, ki hoče ž njimi pak-tirati on, ki je sam rekel, da je njegova stranka buržoazijska. In vedejo se sedaj kakor otroci. Becka hočejo prisiliti, da prepove Detelu kandidirati. In to naj bodo liberalci, prostosti prijatelji? Ako sme Gangl, Arko kandidirati, zakaj ne bi smel Detela? Zato proč od klerikalcev in liberalcev, 28. t. m. pa vsi za socialnega demokrata! G a n g 1 nastopi. Bil je povabljen na shod in ker je pošten, je prišel. Tisti, ki ni pošten, se ne upa med ljudstvo. On pa ima rahločutno srce za brezpravno ljudstvo in se bode boril za svobodno šolo, šel v boj zoper rimski klerikalizem, ki se mora po polnoina streti, a tudi zoper nemški biro-kratizem. S tem je povedal vse. Anton Kristan pravi, da mu je Gangl simpatičen (ni čuda, ker hodi'k njemu na večerjo), le eno napako ima, da kandidira na narodni podlagi. Tu so pa že črtali dve poglavitni točki, namreč ločitev cerkve od države in svobodno šolo. Saj ravno njih voditelj, veliki Slovan Hribar, je podpisal v državnem zboru klerikalni program. Drugače bi ne bilo zavire. Gangl nato: Jaz sem preodkrito-srčen, ker moje srce kar vtriplje same ljubezni za brezpravno ljudstvo. Šole se morajo tako reformirati, da bode učenec, iz-stopivši iz šole, imel toliko vednostne podlage, da se bode mogel boriti za svoj obstanek v človeški družbi. Opeva še domovino in slovensko narodnost; pa je povedal vse. Etbin Kristan: Gangl je res bela ovčica med liberalno čedo. Ako ima on res naš program, ne preostaje njemu drugega, kakor da vzame svoj klobuk iti gre, ker nam se gre le za načela. Gangl je učitelj in pesnik. Gleda vse preveč idealno, plava po zraku in opeva liberalno glorijo. A z de-klamacijami on ne bo dosegel kaj prida, on naj stopi iz visoke lestve na realna tla k nam, potem bo razumel ljudstvo do cela in delal zanj. G a n g 1: Če imam to napako, da sem preidealen, jo popravim z delom. Telo je le posoda, iz katere dela duh. Mene ne brigata ne Tavčar ne Hribar, moj program je moje prepričanje. Jaz sem že stopil iz Jakopove lestve med ljudstvo, poznam težnje in grenkobe delavstva, saj sem vprežen delavec, ki dela veliko ur v šoli in se doma muči s popravljanjem šolskih nalog. Etbin Krista n:Gangl se bode boril proti nemškemu birokratizmu, a mi se pa proti vsakemu, tudi proti slovenskemu. Če se on bori proti klerikalizmu, naj le popolnoma k nam prestopi. Ker je nadarjen, bode v enem dnevu preštudiral socialno-deniokraške spise in bode popolnoma naš. Gangl sc ne drži nobene discipline, on je individualističen anarhist. Njemu ni za nobeno etiko in to je žc veliko. Pričakujem, da se v kratkem še otrese pomislekov proti naši stranki in ker se že sedaj tako daleč k nam nagiba, bode v kratkem goreč naš pristaš. (Po dvorani malo zašumi. Liberalcem niso všeč te besede, a hitro jih pomiri Ante Kristan z opombo: danes se ne gre za kako demonstracijo, temveč da se zbistrijo pojmi.) Ante Kristan pozivlje navzoče, naj navdušeno in korajžno oddajo svoj glas Et-binu Kristanu in zaključi shod. Ljudje se razidejo, a malo zadovoljni, ker se v začetku udriha po liberalcih, potem pa ž njimi baranta, da bi se končno sklenila kupčija. — AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Drexlov govor. Najboljši govor o vojni upravi v avstrijski delegaciji je bil včerajšnji govor krščansk. socialca Drexla, ki se je tudi pri pri zadnji kulturni debati v parlamentu odlikoval. Drexlov govor je na delegate napravil močen vtis, soc. demokrat Schuh-meier je hotel njega vpliv oslabiti, pa se mu s svojimi demagoškimi frazami ni prav nič posrečilo. Drexel je izvajal nekako sledeče: Nima pravega pomena zahtevati ljudsko vojsko, kakor naglašajo socialni demokrati, ki to frazo le v agitatorične namene opletajo. Splošno ljudsko oboroženje je mogoče le v kulturno zelo izobraženem ljudstvu, kakor n. pr. v Švici. Taka stvar se sploh da izvesti le polagoma. Najprej bi se splošno ljudsko oboroženje dalo izvesti ua Tirolskem in Predarlskem, kjer je zato smisla v ljudstvu, ki se že od mladih nog vadi v streljanju. Tudi izobrazba je velika, kajti iz inonioškega okraja ni ne enega analfabeta pri vojakih! In vendar liberalci tako grdo obrekujejo vrle Tirolce! Tudi trditev, da je armada le sredstvo kapitalizma proti ljudstvu, je pri nas pomilovanja vredna fraza. Res je le to, da, kjer so stranke; ki so proti javnemu redu in za boj med stanovi, tam mora biti armada, da proti razdirivnim vplivom osigura mirni in pametni razvoj. Ako armada pogreši, imamo parlament in delegacijo, da to ožigosa in prepreči v prihodnje izgrede. Gledati moramo le, da parlament ostane in se ve dno bolj razvije v ljudskega. Kar se pa tiče oboroženja, naj se, ko bo uvedena dvelet na vojaška dolžnost, mladina pripravi na to dobo s strelskimi vajami in telovadbo. Nato je Drexel razvijal armadno reformo: vzgojo stalnega, pošteno plačanega pod-častništva, ki je duša armade, vzgojo čast ništva, da ne bo razkošno živelo, odpravo prestrogih naredb glede na ženitev, vpo-kojenje starih častnikov, da ne bo toliko »lajtnantskega proletariata« itd. SPLOŠNO STAROSTNO ZAVAROVANJE. Vlada, kakor znano, računa, da bode splošno zavarovanje za starost in onemo glost, kar se tiče prispevanja od strani de-iodajavcev in delojemavcev, stalo na leto 80—90 milijonov kron, dočim bi država morala 30—50 let prispevati po 100 mili jonov. Krščanski socialci zdaj zahtevajo, da se morajo zavarovati tudi obrtniki ter mali iu srednji kmetje. Vsled tega pred loge o zavarovanju ne bo mogoče tako hi tro izdelati, kakor se je izpočetka nameravalo. PRETE- AVSTRIJSKA VSEUČILIŠČA PALIŠČA. Krščanskosocialna stranka se je oborožila za boj proti gnjilim razmeram na vseučiliščih. Sicer sta Beck in Marchet pokazala dobro voljo napraviti red, toda aka-demični senati se za dotične naredbe prav nič ne zmenijo. Naglavni grehi so sledeči: Graški senat — po svoji zagrizenosti in pristranosti sicer od nekdaj slovit - do današnjega dne še ni uvedel akadeiničuo disciplinarno preiskavo proti tistim bur-šem, ki so I. i. napadli katoliške dijake in privatnega docenta dr. Ude iu bili zato že sodnijsko kaznovani, pač pa je ravnoisti senat sklenil podeliti ukor privatnemu docentu dr. Ude, ker se je proti nečuvenim razmeram preko senata pritožil pri mini-sterskem predsedniku! V Inomostu so profesorji — »svobodo-misleci« nalašč sklenili tako izpremembo na stolicah, da bo vladi nemogoče predlagati za neko mesto izvrstnega strokovnjaka profesorja dr. Roberta Mayerja iz Čer-novic, samo zato, ker je katoliškega nazi-ranja. Isti inomoški senat je nekega dijaka, ki je razžalil dr. Mihaela Mayerja, ki je obenem krščanskosocialni poslanec, oprostil, češ, da je bil vsled znanega Mayerjevega govora v parlamentu »upravičeno razburjen.« Krščanskosocialna stranka bi res bila na glavo padla, ako bi še dalje trpela, da bi se nekaj nadutih profesorjev, ki mislijo da irpajo znanost v zakupu, v resnici pa so omejeni fanatiki, lastilo pravico zasramo-vati krščanske dijake in profesorje. DEMENTI. Vest, da namerava minister za zunanje zadeve, Aehrenthal, odstopiti, je neos- novana. Nasprotno je res, da je njegovo stališče ravno zdaj še trdnejše kot prej. RAUCH GRE ? Med baronom Rauchorn in ogrskim ministrskim predsednikom \Veckerlom je baje nastalo veliko nesporazumljenje. »Srbobran« poroča, da je VVeckerle za naslednika Rauchu določil dr. Nikoliča, prejšnjega podbana. REVIZIJA POSLOVNIKA ZA SRBSKO SKUPŠČINO. V včerajšnji skupščini je minister notranjih zadev stavil predlog za revizijo poslovnika. NEMŠKI CESAR NA KRFU. Kakor znano, je cesar Viljem kupil otok Krf in grad Ahilleion, ki jc bil last pokojne cesarice Elizabete. Sedaj se jc do-znalo, da pripelje cesar Viljelni na Krf s seboj stotnijo konjenikov. Nekateri listi sklepajo, da postane Krf nekaka nemška trdnjava, ako nc postaja za nemško bro-dovje. RUMUNSKO VSEUČILIŠČE. Rumunski dijaki in poslanci na Dunaju zahtevajo rumunsko vseučilišče. STESELJ NA SMRT OBSOJEN. Vojno sodišče je obsodilo generala Steslja na smrt, ne da bi mu vzelo državljanske pravice in časti. Fock je dobil ukor, Reis in Sinirnov sta oproščena. Z ozirom na hrabro hranitev portarturske garnizije in osebno hrabrost Stesljevo, bo sodišče cesarja prosilo, naj smrtno obsodbo izpre-meni v lOletno trdnjavsko ječo. (Pričakovati je torej ob posebnosti ruskega pravosodja. da bomo Steslja še prihodnjo poletno sezono videli kje v Nizzi ali v Aix les Baines.) PROMET V SUEŠKEM KANALU. V letu 1907. se je prepeljalo skozi sueški kanal 4222 ladij s 14,500.000 čistili tonelat. Dohodkov na prevožnini ie bilo 104,780.000 kron; upravni stroški so znašali 25.442.900 K. SUMLJIVA POROČILA IZ MAROKA. -FRANCOZI TEPENI? Blizu Settata se je vršila med generalom d'Amade in mehallo Muley Hafida ljuta bitka. Poroča se. da so Francozi bili od Maročanov pobiti. General d'Amade sam brzojavlja, da je pri pohodu v osrčje Maroka (tako se izvršuje algeziraška pogodba!) proti nidakarskemu plemenu zadel na močno maroško vojsko. Francozi so izgubili tri može, 23 je ranjenih. Francozi so Maročane v beg pognali. NninooeiJe politične uestt. (Posebna poročila »Slovencu«.) Ruski hujskači. Berolin . 21. febr. Iz Berolina se poroča od vplivnega parlamentarca: Zadnji brzojav angleškega Reuterjevega urada in oficiozna poročila iz Peterburga, naperjena proti avstrijskemu železniškemu načrtu Mitrovica — Solun napovedujejo mednarodni konflikt. V Berolinu srno si popolnoma v svesti resnosti položaja. Kdo je vzrok brezvestnemu hujskanju proti avstrijskim načrtom? Gotova angleška klika, ki ima po vseh glavnih mestih plačane časnikarske agente, da sejejo razpor med ve-levlastmi v korist Albionovo. Vlada Sir Henrv Bannermana iu Sir Edward Greya je sicer nedostopna tem hujskačem, pač pa je okoli kralja Edvarda polno politikov, ki ga šuntajo, naj Nemčijo osami in zategadelj oslabi Avstrijo, najkrepkejšo zaveznico Nemčije. Rusijo podpihujejo, češ, Avstrija te hoče zdaj oškodovati na Balkanu, ker misli, da se ji upirati ne moreš. Aehrcn-thala pa izkorišča Biilow . . . To je seveda noro početje. Nemčija Avstrije nič ne izkorišča. Nemci se le čudimo, da Avstrija dozdaj prav nič ni izkoristila položaja, da bi začela natorno gospodarsko ekspanzijo na Balkanu in da je Goluchowski to popolnoma zanemaril. Po berolinski pogodbi ima Avstrija čisto določno zajamčeno pravico zgraditi sandžaksko železnico. Angleška, Francoska in Rusija sicer trdijo: Ne-zgodenj čas je to! Toda, kaj to njim mar? Ali se je nam kaj nezgodno zdelo, ko smo videli, kako Francoska v Maroku krši al-geziraško pogodbo? Sicer pa: niso še dozorela jabolka za rusko-atigleško-franco-sko diplomacijo! Rusija je presneto malo sposobna za vojsko. Morala bi Steslja, ki so ga ravno na smrt obsodili, pomilostiti, ako hoče dobiti sposobnega vojskovodjo in še potem je dvomljivo, ako se bo mogla meriti s Turčijo. Angleži imajo v Egiptu opravka dovolj, ravnotako ni na Francoskem položaj tako ugoden, da bi mogli udariti na vojni boben. In tako se bode zgodilo, da bodo hujskači kmalu utihnili. Biilow pripravlja energično Izjavo, da ho :e Nemčija vsem hujskačem vkljub podpirati avstrijski železniški načrt na Balkaru. Kdor bo hujskal proti Avstriji in Nemčiji, ta bo vgriznil v granit! Svobodomiselni šolski neuspehi na Francoskem. Pariz, 20. februarja. »Martin« priob-čuje danes rezultat od njega vprizorjene akcije, da se dožene, koliko otrok na Francoskem ne obiskuje šole. Na severnem Francoskem obiskuje šolo izmed 305.000 otrok samo 252.000. Ostalih 53.000 nihče ne poučuje. Vzrok: manjka šol, ker so se ratrle redovne, država pa denarja nima, da bi nove zgradila. V departementu He-rault se o šolski obveznosti niti govoriti ne more. Ne sme se pa misliti, da branijo verski starši otrokom v šolo — ne — ravno svobodomiselni o šoli ne marajo nič vedeti. Takozvane šolske komisije pa si ne upajo poseči vmes, kajti njih člani so poslanci, ki se svojim volivcem pod nobenim pogojem nočejo in ne smejo zameriti. To je tista svobodomiselna vzor-država, ki koraka vsemu napredku na čelu! Opasni položaj v Bosni. Dunaj, 21. februarja. Nasproti uradnemu dementiju, vzdržuje »Parlamentari-s,che Korrespondenz« svoje informacije o vzrokih, zakaj je fcm. Winzor, bosanski deželni šef, poklican na Dunaj. Na Balkanu se dejansko vse države pripravljajo na eventualiteto, da med Bulgarijo in Turčijo izbruhne v kratkem vojska. V Belgradu komaj čakaio nanjo, da bi padli po Bosni. S tem ie v zvezi velesrbska iredenta v Bosni sami, ki zadnji čas razvija velikansko propagando. V belgrajskih kavarnah se pojo pesmi, kako srbski junaki osvajajo Bosno. Gospodarstvo- — Kmetijski tečaj na Grmu. Za ta tečaj se je oglasilo devet udeležencev in sicer: Fd. Bubnič iz Slivja v Istri, Franc Kapš iz Uršnih Sel, Martin Komljanec iz Sv. Križa pri Kostanjevici, Jožef Kulovic iz Uršnih Sel, Franc Novak iz Hoč pri Mariboru, Jožef Medved iz Krke, Anton Prah iz Sv. Križa, Janez Vidmar iz Podlipe in prof. Tomo Zupan iz Okroglega. To število se je zdelo podpisanemu vodstvu šole, ki je računilo na vnanjo udeležbo, pre-pičlo in zato je odpovedalo ozir. preneslo ta tečaj na mesec marc. Če se pomisli, da prizadeva tridnevno bivanje na Grmu našim gospodarjem precejšne stroške in da zamudi pri takih prilikah tudi doma precej dela, ni nič čudnega, ako udeležba ni bila bolj mnogoštevilna, saj tudi drugje niso taki tečaji bolje obiskovani. Vsekako pa bo kazalo prirejati za vnanje udeležence kratke enodnevne ali dvodnevne tečaje ali bo pa vnanjim udeležnikom dajati primerne prispevke za večdnevne tečaje. Za bližnjo okolico pa bo bolje prirejati nedeljske tečaje, ker se ti najložje obiskujejo. Ako so sedanji tečaji po deželi bolje obiskovani kakor tečaji na Grmu, ni temu kriva šola kot taka, ampak iskati je vzroka v raznih ugodnostih, ki so združene s takimi podeželninii tečaji. — Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu. — Kmetske zahteve. Piše se nam: Res je lovska postava škodljiva kmetu. Po leti nam kradejo lisice kokoši in lovci se nam rogajo in ne marajo streljati lisic, češ, da je škoda »šusa«, ker ni kožca nič vredna, po zimi pa raje streljajo zajce, srnjake iu drugo divjačino, lisicam pa nastavljajo strup. Seveda bi bilo dobro, če bi dobili tak strup, da bi se pokončale samo lisice, a s tem hudim strupom, strvehinin, ki je nastavljen že tretji teden po naši hosti, se pokončujejo tudi koristni ptički mesojedci kot so senice in brglezi, ki so prihajali po zimi blizu hiš iskat potrebnega živeža, katerega jim je dajala kaka usmiljena roka. Pokazalo se je, da jih je v tem času zginilo prav veliko, gotovo so naleteli kje na strupeno vabo in poginili. Lansko leto .so poginile skoro vse mačke v občini, letos so pa v nevarnosti celo kokoši, ker je nekdo nastavil prav blizu hiš, kamor zahaja perotnina. Čudno se nam zdi, da oblastva dovolijo za toliko časa nastavljati strupeno vabo, pa tudi kako se strinja to dovoljenje s postavo o varstvu koristnih ptičev in pa o postavi, ki nalaga kmetu dolžnost pokončevati po drevju zalego škodljivih mrčesov. Ptičke so se skazo-vale hvaležne posebno onim posestnikom, ki so jim dajali po zimi kaj živeža. Videlo se je na župnikovem vrtu, kjer je postavljena hišica za krmljenje ptičkov. Vedno je po zimi polno gostov, po leti pa čvrstih pevcev, ki pokončujejo golazen. In glej, lani ni obrodilo sadje sploh, na tem vrtu in okrog pa je bilo polno, ker so hvaležne ptice pokončevale ves mrčes. Na volivnem shodu v nedeljo se je izrazila splošna nejevolja proti taki postavi ter splošna želja, naj se spremeni lovski zakon kmetu v korist, ne kmetu v škodo. Pri nas imamo še dokaj snega, vode nam pa že primanjkuje po vodnjakih, ker nam jug preteklega tedna ni raztopil še toliko snega, da bi se napolnili vodnjaki. Razne stvari. Zakon o izseljevanju nam v Avstriji še vedno manjka. Sedaj je objavil dr. Karol vitez pl. Frey, generalni agent južne železnice v Trstu, popoln načrt zakona o izseljevanju in mu dodal tudi poročilo o motivih. V tem delu je pisatelj zedinil vse svoje dolgoletne izkušnje glede izseljevanja. Zakonski načrt se naslanja v mnogih točkah na tozadevne nemške, italijanske in ogrske zakonske določbe, kakor tudi na avstrijsko vladno predlogo. Freyev načrt zahteva, da mora vsak izseljenec imeti potni list. Pojasnila izseljencem morajo dajati državni ali zasebni uradniki brezplačno. Ustanoviti je poseben urad: ko-misarijat za izseljevanje, ki bi prevzel vse izseljeniške agende ter bil neposredno odvisen od trgovinskega ministrstva. Ta urad bi imel vsako leto poročati o izseljevanju po morju, o povračanju izseljencev, o delovanju podjetij, ki se bavijo s prevozom izseljencev itd. Moral bi izdajati tudi mesečne statistične izkaze o izseljevanju. Trgovinskemu ministrstvu naj bi se pridružil posebni svet za izseljevanje. Načrt zahteva ustanovitev varstvenih patrona-tov v prekomorskih deželah v zaščito, pouk, posredovanje dela za izseljence. Veliko pozornost se posveča v zakonskem načrtu podjetjem, ki bi jamčila za zanesljivo in ceneno pošiljanje denarja v domovino. Zelo podrobne so določbe glede podjetnikov. ki se bavijo s prevažanjem izseljencev. Brez posebnega prevoznega dovoljenja ne sme nihče prevažati tozemskih izseljencev. Parobrodna društva so uvrščena v določen red, po katerem bi smela prevzemati na svoje ladje izseljence. Tako bi se izseljencev primerno razdeljevalo. Šele, ako bi domača podjetja ne mogla prevzeti več izseljence, prišla bi v poštev tuja prevozna podjetja. Nadalnje določbe se tičejo prevoznin in provizij, ki jih ima potrditi trgovinski minister, potem razsodišča za slučaj sporov med izseljenci in podjetniki in ustanovitve izselniškega zaklada. Na koncu so naštete kazenske določbe. 83.000 delavcev je izključenih v ladjedelnici Tyne pri Londonu. Tridesetletnica mira Sv. Štefanskega. Dne 19. febr. star. kol. prirede v Sredcu tridesetletnico sv. Štefanskega miru na slovesen način. Ustanovil se je slavnostni odsek, ki dela velike priprave za narodno slavnost. Carju in ruskim generalom, ki so se udeležili vojne za osvoboditev Bolgarov, pošljejo o tej priložnosti umetno izdelane adrese. Nakit kraljice Seti. Arheologi so srečno presenečeni, ker se je našlo v grobiščih pri Tebah v Egiptu dragulje kraljice Seti II. Ista je živela okolo 1300 let pred Kristusom in je bila menda soproga Faraona, o katerem govori svetopisemska knjiga »Eksodus«. Našli so težke zlate zapestnice in uhane, več palcev dolge kakor tudi zelo umetno izdelane prstane in pasove za na čelo. Vse to so našli v močvirju, kjer so bili menda zaklad skrili roparji, ki so oplenili grob. Grob sam je bil prazen. Dobro ohranjen 445 3-2 glasovir najnovejšega sistema se proda takoj po nizki ccni v Krojaških ulicah št. I, III. nadstropje. Istotam poučuje gosli mlad, dobro izurjen gospod. Proda aa na = deželi lepo posestvo s hmeljevlml nasadi, vrti s plemenitim drevjem Itd. in izborno vodno močjo 25 konj. sil ter pravico ribolova. Vprašanja pod ,,Eintriiglich", Celje, poste restante. 382 3 3 392 10-6 Žganje lastni pridelek, cene nizke, prodam 300 1. Ličen, veleposestnik, Rihenberg, Goriško. Marljiva pletilka na stroj se sprejme« Dobi tudi hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava tista. 420 3—3 Najboljše in najlepše 378 4-4 posestvo se proda v Poljčanah ob južni železnici na Spod. Štajerskem. V hiši je gostilna, fijakarska obrt in posojilnica. Zemljišča je 30 oralov, vse prve vrste. Vsa poslopja so zidana. Krme se pripravi za 12 glav živine. Ceno in vse drugo pove Šimon Prešeren, posestnik v Poljčanah. Pošteno dekle ki je izurjeno v šivanju in kuhi ter bi imela veselje pomagati tudi pri gostilniškem delu, sprejme Fran Švigelj, tovarnar na Bregu, p. Borovnica. Plača po dogovoru. 412 3—3 447 4 2 ■ ■ ■■ išče se deklica krščanskih in poštenih starišev kot učenka v trgovino z mešanim blagom. Zmožna mora biti slovenskega jezika, pisave, posebno pa računstva. — Stara naj bi bila od 15—17 let. Več se izve pri Ivanu Kopatinu, trgovcu v Št. Vidu pri Vipavi. VINO je na prodaj v kmečkih kleteh. Posreduje in za pristnost jamči „Po s o j il n i c a" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50-18--. Z!«le »Tetmis: Bcriii, Pariz, ttia iti. TTtijbol/. h.■um. ZOOO-iia ti i. ared- 1 «. sivo ca >C_3 RS s o Obrt obstoji že nad 30 let! ^ Aleksander Gotzl. podobar in pozlatar in izdel. oltarjev Ljubljana, Wolfove ulice štev. I, nasproti frančiškanski cerkvi. Slavnemu občinstvu, osobito pa velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporoča svojo dobro urejeno delavnico za vsakovrstna cerkvena dela, kakor altarje, prižnice, tabernakeljne itd., ter zagotavlja kolikor moč umetno in fino ter trpežno izdelavo vseh v to stroko spadajočih del po lastnih ali predloženih načrtih. Cene zelo zmerne! Priznano dovršena dela ! Načrti in slike že izdelanih predmetov so vedno na razpolago ter pošiljam iste radevolje na vpogled. — V zalogi so vedno razna razpela, kipi in vsakovrstni okvirji za cerkvene in druge slike v veliki izberi, najnižje cene. 361 5-4 Z odličnim spoštovanjem Aleksander Gotzl, podobar in pozlatar. ■9»' Obrt obstoji že nad 30 let! kom. oblek po gld. 7-50 je došlo! Največja zaloga sveže došlega blaga za pomladno doboi Obleke za otroke ... od gld. 1.90 obleke za dečke...... „ 3 50 površniki in mornar, jopiči za dečke. Obleke za gospode v modnih barvah, z obrobami, površniki, ranglani in ovratniki. Obleke za dame in deklice, jopice, ranglani in mantile, kakor tudi svilene in čipkaste bluze ter krila. Vse se dobi najfinejše izvršitve. Vsak čas v zalogi izvirni pariški modeli. Cene čudovito nizke! Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg št. 5. 4 J 9 «-3 J I I ttjfllj.r, mul fonu F A v a k e i. £ » Uobca SS, Kini« ilon, M.il. ellcr >1, r^dan, Brno, fcr.Muto, Mfli« Ra»b*«. SMHVst« »(«<* «w»„ ffi l m i iitt DOkkjil :t*r& u a««; EsilHa ii.'p», '.. Ivlt»»» I. Mi)"?««. M * n J f I. V.llitlli 1», II. T«b»rslmj« «, r: Utifargaaac r (»tgii UtrM.ij - , IU. Li-vtne.nt ST, IV Wl«dair Ha.pli:t»« il, f 8cMnb<>inn«ritra'.i« 38 a, VI. &amf*a*OTfi>Ht>. »It. Mirlihlltrilm.i >0. V»ll i '-.nliltftnlmut I JI. IX. Altrnlrica« II, X. rinrlEiiilimi » ■«'>.•■> -.». *|jt Dlbilogtr Haaplitr. M, XIK. '. MsnjaNčna Prilika družb® « E RCTT R" OunaJ WolArelifc 10, ft.V« M-flit*! SE 90,00» OOO. *»kXa4 * 8.S00.9IK- m nakup in prodaja i« 7Mb vrst fsnt, državnih papirjev, akcij, prioritet, »aaUvrilc, sratt. deviz, valut irt denar)« m- kamenjava w eskotnptirauje U*rsbw»Hi ::v.Rt«vnk lB obligacij. »r»8Sr. is kupoBct.