a plačana ▼ gotovini, Leto LXXII., št. 81 LJubljana, sobota 8. aprila 1939 Gena Din L— Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO DT UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon; 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10351 Italijani zasedalo Albanijo Italijansko vojno brodovje je včeraj bombardiralo albanska pristanišča« ki jih je proti večeru italijanska vojska zasedla — Italijansko vojaštvo prodira polagoma v notranjost dežele ob močnem odporu albanskih čet London, 8. apr. Italijanske vojne ladje I upirati zaradi silnega topniškega obsrre- so v četrtek ponoči bombardirale albanska obmorska mesta, zgodaj zjutraj pa so se na raznih krajih pričela izkrcavati italijanske čete, ki jih je pripeljalo iz Barija in Brindisija 170 ladij. Obenem je nriletelo nad Albanijo 400 italijanskih letal, ki so metala na razne kraje letake s pozivi albanskemu prebivalstvu, naj se ne upira italijanski vojski, češ, da prihaja zaraJi vzpostavitve miru in reda Vsi ti dogodki so izzvali v vsej Evropi, pa tudi v ostali svetovni javnosti veliko senzacijo, tem bolj, ker še ni popolnoma jasno, kaj je dovedlo do te krize. Na italijanski strani trdijo, da je albanski kralj Zogu sam predlagal italijanski vladi poglobitev medsebojnih gospodarskih in političnih zvez, vendar pa v pogajanjih, ki so se pričela sredi marca, ni prišlo do sporazuma, ker kralj Zcgu ni hotel pristati na italijanske zahteve. Zastoj pogajanj je povzročil v Albaniji protiitali jonske demonstracije, pri katerih je bilo ogroženo življenje in imetje tamošnjih italijanskih državljanov. V katerih krajih so bile te demonstracije, italijanska poročila ne javljajo, znano pa je, da je albanska kraljica Geraldina rodila pred tremi dnevi prestolonaslednika, kar je izzvalo med albanskim prebivalstvom veliko radost in so bile v sredo v Tirani in vseh drugih večjih albanskih mestih velike manifestacij? -a kralja Zoga in njegov dom. V četrtek so začeli italijanski državljani zapuščati Albanijo, v noči na petek pa se je že pričela akcija italijanskega vojnega brodovja ob albanski obali ker je albanska vlada odklonila italijanski ul'imat, čegar vsebina pa doslej še ni znana. Na italijanski strani so še te dni izjavljali, da Italija nikakor ne zahteva priznanje svojega protektorata nad Albanijo, ki bi bil sličen nemškemu protektoratu nad Češko. Tudi sedaj poudarjajo, da je italijanska intervencija postala potrebna samo »zaradi demonstracij oboroženih albanskih tolp med pogajanji, ki so se vodila v zadnjem časa, in da je tak italijanski nastop v skladu z italijansko-albansko pogodbo, v kateri so slični varnostni ukrepi določeni za gotove primere.« Albanski kralj Zogu je izdal proglas, v katerem poziva albanski narod, naj brani svojo zemljo do poslednje kaplje krvi, k^*:or jo je znal braniti že dolga stoletja, v katerih je vedno ohranil svojo neodvisnost. Včeraj je tudi tiranski radio objavil proglas evronski javnosti, v katerem pravi, da so Italijani napadli siromašni albanski narod in da bombardirajo njegeva mesta, zaradi česar naj ga podpre v njegovi pravični obrambi. Medtem so se v teku včerajšnjega dne italijanske čete izkrcale v pristaniščih Valona, Santa Quaranta, Sv. Ivan Meduanski in Drač. rPi izkrcavanju je italijansko vojaštvo naletelo na močan odpor albanskih Čet, pa tudi civilnega prebivalstva, ki je nanje streljalo s streh dreves in raznih skrivališč. Posebno hudi boM so *>;1 v Vklopi. Sv. Ivanu Me-duanskem in Dračo. Po albanskih poročilih so im~H pri tem Italijani hude i-rrrp^o, Nr^boli prdi** bou so bili v Dra-Albanci se seveda niso mogli dolgo cu. 29. IV. - 8.11939 ■fer 4. V. Tekmovanje I v eleganci avtom - * bilov.— Mednarod. tnristično-kuHnaričr: razstava. — Vino -ročna dela — Poljedelski stroji. — Poletje - Sport. — 7. V.: IV. mednarodna razstava psov. — Iekma ^Dama in njen pes". — Na železnicah od 24 FV. do 13. V. ▼ Jugoslaviji brezplačni povratek, a r sosednjih državah 25-50 7« popusta. Na jadranskih paro-brodih višji razred za ceno nižjega.! A GRACE OBISKOVALCE!. ljevanja z italijanskih vojnih ladij ter bombardiranja italijanskih letal. Kakor poroč jo. sta mesti Drač in Sv. Ivan Meduanski skoro popolnoma porušeni. Šele po tem opustošenju se je posrečilo italijanskim četam popolno izkrcanje, nakar so začele prodirati dalje v notranjost dežele, vendar pa med neprestanimi spopadi z albanskim vojaštvom in orožništvom. Snoči so italijanske čete prispele že v bližino glavnega albanskega mesta Tirane, kjer so se razvili posebno srditi boii. Znto ie vlada sklenila, da se preseli v Elbasan, ker je bilo jasno, da neutrjene Tirane ne bo mogoče ubraniti. Tirana je oddaljena od morja kakih 30 km. Albansko sporočilo tujim vladam TIRANA. 8. apr. AA. Albanska vlada jc poslala vsem albanskim poslaništvom v inozemstvo naslednje sporočilo: Danes ob 4.30 so pomorske, letalske in teritorialn italijanske oborožene sile izvršile napad na Santo Quaranto, Valono, Drač in Sv. Ivan Meduanski z namenom, da zasedejo albansko ozemlje Albanska vojska je nudila močan odpor. Voina se nadaljuje z velikim junaštvom Albancev. Vlada je sklenila, da brani z vsemi mogočimi sredstvi albansko ozemlje. Obvestite vlade, pri katerih ste akreditirani, o tem napadu, ki je bil tzvišen v nasprotju z obstoječimi pogodbami. Kralj Zogu in albanska vlada v Elbasanu PARIZ 8. aprila i. Po poročilih iz Tirane sta kralj Zogu in albanska vlada davi zapustila Tirano in se umaknila v Elbasan. V kraljevskem dvorcu je bilo vso noč »elo živahno. Neprestano je zasedal ministrski svet. ki je razpravljal o ukrepih za varnost kralja in za obrambo države. Zjutraj ob 5. je d"lga kolona tovornih in osebnih avtomobilov zapustila kraljevi dvorec in krenila v smeri proti Elbasanu. Po odhodu kralja in vlade je bila v Tirani sestavljena provizorna vlada, v kateri so politiki, ki so vod'li ves čas Italiji prijazno polUiko. Ta vlada je takoj poslala italijanski vladi spomenico, v kateri jo prosi, naj prevzame protektorat nad Albani-io. Ita)i.ia»?ka vlada bo seveda tej želji ta-'*oi ustregla. Po zadnjm vesteh so v Tirani nastali krvavi poulični bo*i med pristaši kralja Zoji..u in zagovorniki italijanske politike. Albanska kr^liica pobegnila v Grčijo ATENE, 8 apr. i. Albanska kraljica Geraldina, ki je pred tremi dnevi rodila Fina, je pobegnila z dvema sestrama kralja Zo-ročeno je tudi bilo. da so se Ttaliiani izkrcali v štirih albanskih lukah in da so bili v Draču sedemkrat odbiti Na drugi stisni trdijo Italijani, da je prišlo do spopada V Angliji LONPON, 8. apr. p. V angleški lavno* sti se širijo o dogodkih v Albaniji razne nasprotujoče si vesti Po poročilih, ki jih je prejela angleška vlada, se albanske 5ete močno branijo Na albanski strani deman-tirajo vesti, da je albanska vlada ponudila premirje, ter trdijo, da se kralj Zogu nahaja v vojnih vrstah na čelu svojih čet Zaradi slabih prometnih zvez z Albanijo nngleško zunanje ministrstvo sn^či ni -melo točnih podatkov o dogodkih, ki tamkaj od'gravaio Vlada bo imela danes sejo, na kateri bo proučila novo ustvarjeni položaj. LONDON. 8. aprfla. A A Reuter komentira položaj v Albaniji ter pravi: Uradn1 predstavniki so sporočili Reuter ievemv uradu naj čaka dokler se položaj ne raz-jisti in dokler ne prispejo uradna poroči v Draču samo dvakrat. Sv. Ivan Meduanski in Drač so Italijani s svojim bombardiranjem popolnoma porušili. Po albanskih poročilih so italijanska letala bombardirala tudi mnoga druga nezavarovana albanska mesta, nasprotno pa trdijo na italijanski strani, da so njihova letala metala samo letake, ki so pozivaia prebivalstvo, naj se ne upira italijanski vojski, ker bo v nasprotnem primeru p^d-vzela najstrožje ukrepe. Kakor trdijo italijanska poročila sodeluje pri operacijah v Albaniji 35.000 »nož italijanske vojske, po albanskih vesteh pa šte;e italijanski ekspedicijski zbor 100 000 mož. LONDON. 8. apr. AA. (Reuter). Po sporočilu italijanskega veleposlanika v Londonu napredujejo italijanske čete, ki so bile izkrcane v Draču, v notranjost Albanije. Odpor iregularnih albanskih čet je slab. RIM, 8 aprila, i. Agencija Štefani poroča, da so ital^a^ske čete popolnoma zasedle Valono. Na magistratu je že razo-bešena italijanska zastava. Oborožene tolpe so skušale preprečiti vkorakanje italijanskih čet, vendar pa so se mora'e po kratki borbi rmakuiti. Te tolpe so, kakor naglasa jo italijanska poroč:1a. sestavljene iz kaznencev, ki jih je kralj Zogu izpustil iz zaporov. RIM. 8 apr A A {Štefani) Ttaliian*ke Čete se nahajajo 15 km daleč od Drača ob reki S*?k. Alban~ke čete so pred urmkom ra7strelile mest, ki so ea zgradili Ttalii?-»i V Draču se je na tamosrnem IeraNScri opustila italijanska izvidniska eskadrila. V severnem delu A^b^niie so italiian^ke čete zavzele Leš. na ju*?u pa Del vin ter napredovale v notranjost. Tirana zasedena TIRANA, 8. aprila. AA. Italijanske čete so davi ob 9.30 vkorakale v Hrano. inozemstvu la, ki bodo proučena, preden se bo sprejel sklep glede na položaj v Albaniji Nagle ša jo. da so bila mnoga poročila, ki so prispela včeraj, kontradiktorna in da to dejstvo ugotavljajo tudi ostale vlade Zato mora angleška vlada dobiti točne podatke o tem, kar se je zgodilo Dopisniku Reuter;a je bilo rečeno, da je treba imeti v vidu. da je italijanska vlada 4. t. m. ter ponovno 5. t. m. obvestila angleško vlada, da nima namena v ničemer menjati status quo ▼ Albaniji. Italijanska vlada Je Imela načrt, ki ga je prej sporočila albanski vladi po diplomatskem potu o poglobitvi odnosa jev med obema državama, ki ▼ nobenem primeru ne bi zmanjšala suverenosti, Tntegra1nosti in neodvisnosti Albanije. Pričakuje se. da bo lord Halifax ostal v Lon-ionu. da dobi čim točnejša poročila o domkih. Tudi ostali ministri so stalno zbrani. . . ______ V Franciji PARIZ, krogih so 8. apr. L V pariških političnih v nasprotju s pariškimi listi, ki zelo obširno razpravljajo o dogodkih v Albaniji, slej ko prej zelo rezervirani. Pri tem opozarjajo, da Francija res nima neposrednih interesov v Albaniji, vendar pa ne more odobravati postopanja Italije V Parizu pričakujejo, da bo italijanska akcija v Albaniji kmalu končana in da bo prišlo do mirnega sporazuma. Voditelji albanskih emigrantov v Parizu so izjavili, da bodo podpirali kralja Zoga, ki pravi v svojem proglasu, da je albanski narod odločen boriti se do poslednje kaplje krvi. V Grčiji ATENF, 8 apr. AA. (Reuter). Vlada spremlja pozorno dogodke v Albaniji. Doslej ni prišlo nikjer do demonstracij prebivalstva. v Ameriki NEW YORK. 8. apr. i. Ameriški zunanji minister Hull je izjavil novinarjem, da ne misli, da bi bilo potrebno poslati v Albanijo ameriških vojnih ladij za zaščito ameriških državljanov. V Albaniji je le okrog 230 ameriških državljanov Po večini so rojeni Albanci, ki so pozneje dobili ameriško državljanstvo in se vrnili v domovino. Ameriški listi poročajo obširno o dogodkih v Albaniji in soglasno izražajo mnenje, da albanska afera ne bo povzročila vojne v Evropi. »Associated Press« označuje albansko zadevo za incident, ki po mnenju diplomatskih krogov ne bo imel resnejših posledic. V ameriškem tisku na-glašajo, da se bo morala zadeva že zaradi tega rešiti na miren način, ker je antanta med svetovno vojno Italiji med drugim obljubila tudi Albanijo. »Newyork Post« piše, da dosedanje postopanje Italije še ni seglo dovolj daleč, da bi izzvalo svetovno vojno. WASHINGTON, 8 apr. AA. (Reuter) Minister za zunanje zadeve Hull je sprejel od ameriškega poslanika v Tirani Gran ta brzojavko, v kateri mu le ta sporoča, da so vsi amerikanski državljani v poslaništvu in da ni bil nihče ranjen. Novinarjem je Hull izjavil, da bo ameriška vlada zavzela svoje stališče šele potem, ko bo zbrala točne podatke o dogodkih v Albaniji. Izjava albanskega poslanika v Londonu LONDON, 8. aprila, br. Albanski poslanik v Londonu Konica je izjavil, da bo v pi-meru aneksije Albanije po Italiji, zavzel enako stališče kakor ga je češkoslovaški poslanik po okupaciji Češkoslovaške. Muslimanska pomoč Albancem LONDON. 8 apr br. Londonska panin-slamska družba je objavila proglas, v katerem pravi, da bo ves muslimanski svet podprl Albance v njihovem odporu proti italijanski invaziji. Posveti diplomatov LONDON. 8 aprila br Poljski zunanji minister polkovnik Beck je včeraj dopoldne sprejel francoskega poslanika v Londonu Corbina, da ga še pred svojim odhodom seznani v polni meri z vsebino svojih razgovorov z angleško vlado Takoj nato se je sestal z rumunskim poslanikom Tibeo, s katerim je imel nad eno uro dolg razgovor. Zatrjujejo, da sta se posvetovala o ukrepih, ki naj bi že v naprej onemogočili vsak oborožen napad na njuni državi. LONDON, 8. apr. br. Zunanji minister lord Halifax je sprejel včeraj dopoldne po vrsti poljskega, francoskesa, turškega in albanskega poslanika, italijanskega odpravnika poslov, kakor tudi poslanika Grčije in Rumunije. LONDON, 8 apr. AA Med drugimi predstavniki inozemskih držav sta včeraj obiskala zunanje ministrstvo tudi iugoslo-venski odpravnik poslov, bolgarski poslanik in grški poslanik Simopulos. Lord Halifax je bil tako dopoldne kakor popoldne stalno v svojem kabinetu. PARIZ. 8. aprila, br. Zunanji minister Bonnet je sprejel včeraj ameriškega in ruskega poslanika, imel pa ie tudi daljši raz-« govor z min. predsednikom Daladierom, Rumunski poslanik v Parizu je odpotoval v Bukarešto. RIM, 8. apr. AA v Rimu je obiskal ga ministra, da bi godkih v Albaniji. Caf encu odpotoval v Carigrad BUKAREŠTA, 8. aprila p. Rumunskl zunanji minister Gaf encu je snoči odpotoval v Konstanco Tu se je vkrcal na ladjo in odpotoval v Carigrad, kjer se bo sestal s turškim zunanjim ministrom Saradzog-lom. Pred svojim odhodom je imel popoldne daljši razgovor z min predsednikom Calinescom. Nenadni odhod rumunskega zunanjega ministra je izzval veliko senzacijo v političnih in diplomatskih krogih v, Bukarešti. Ameriški veleposlanic italiianskega zunanic-dobil obvestila o do* Italija in Jugoslavija RIM, 8. aprila, p. Agencija Štefani poroča, da je bil te dni italijanski minister Ciano v stalnem stiku z jugoslovenskim poslanikom Hrističem. Prav tako je bil italijanski poslanik v Beogradu v stalnem stiku z jugoslovenskim zunanjim ministrom dr Cincar Markovićem. Včeraj popoldne je poročal italijanski radio v jugoslovenskem jeziku, kako je prišlo do italijanske invazije v Albanijo. Med drugim je sporočil: Kar se tiče držav, ki meje ob Albanijo, je treba poudariti, da se ni treba nikomur ničesar bati, ker želi Italija doseči samo točno določen« in omejene cilje. Italija ne goji nobenih neprijateljskih čustev napram drugim državam, s katerimi je vedno vzdrževala prijateljske odnose, in ne misli niti najmanj ustvariti neprijateljstva Italija želi predvsem, da bi se v balkanski Evropi ponovno vzpostavilo zaupanje, mir in stabilnost. Države, ki meje ob Albanijo, naj bi razumele, da stremi italijanska intervencija, ki bo časovno omejena, samo za tem da bi odstranila elemente nesigurnosti, s čimer bi mogle samo pridobiti Pogajanja med Madžarsko in Rumunijo Italijanski listi napovedujejo skorajšnji sporazum med obema državama Rim, 8 aprila, br. Italijanski listi prina- J ključu je jo možnosti, da jc poljski zunanji šajo v senzacionalni obliki poročila svojih minister Beck opozoril ang'eško v posebnih dopisnikov iz Budimpešte, v katerih napovedujejo bližnji sporazum med Madžarsko in Rumunijo. Sporazum naj bi se sklenil v obliki dvostranske izjave za vzpostavitev norma nih odn jšajev med obema državama. Italijanski listi demantiralo nadalje po zagotovilih madžarskih uradnih krogov vse vesti, po katerih naj bi prišlo v diplomatskih pogajanjih med Madžarsko in Rumunijo do zastoja, kakor tudi vesti, po katerih nai b* bil poljski zu nanji minister Beck v svoj'h razgovorih z angleškimi državniki postav«! v razpravo tudi vprašanje Sedmograške, pač pa ne Lz- opozonl ang'eško vlado na važnost ureditve odnosa je v med Madžarsko in Rumunijo, kar jc po madžarskem mnenju nemogoče brez večjega rum unskoga upoštevanja madžarskih interesov in potreb. Italijanski listi poročajo končno iz Budimpešte, da sta za 13. a pri a sklicani zunanjepolitični komisiji poslanske in magnat-ske zbornice. To sklicanje je bilo potrebno zaradi potovanja zunanjega ministra grofa Csakvja in predsednika vlade grofa Telekvja v Rim, kamor bosta odšla 15. t, m. Varnostni ukrepi Belgije in Nizozemske BRUSELJ, 8. aprila br Zaradi nevarnega političnega položaja je belgijska vlada do nadaljnjega prepovedala izdajanje potnih listov v inozemstvo vsem vojnim obveznikom Vsi belgijski ministri, ki se mude izven prestolnice, so bili pozvani, naj se takoj vrnejo v Bruselj. HAAG, 8 apr. br. Nizozemska vlada je preklicala vse velikonočne dopuste častnikov in moštva ter se morajo vsi ki so na dopustu, takoj vrniti v svoje garnizije. Prav tako je vojno ministrstvo opozorilo vse vojne obveznike, naj bodo pripravljeni za primer morebitnega vpoklica. Goring potuje v Tripolis FLORENCA, 8 aprila, br Maršal Goring je prispel včeraj dcpoldne s svojo soprogo iz San Rema v Florenco, kjer si je ogledal razne znamenitosti. Zvečer je odpotoval v Reggio Calabria, odkoder bo danes odpotoval v Tripolis. 730256 Problem naše srednje šole Kaj bi morala upoštevati, da bi se mladina ▼ nji pravilno vzgajala Ljubljana, 8. aprila Pred meseci je bila v > Slov encu« anketa o naši srednji Soli in njeni reorganizaciji. Mnogo teh člankov sem prebral, a ne vseh, ker so nekateri uSL moji pozornosti. A že takrat sem bil mnenja, da se v tako važnem vprašanju ne da odgovoriti v tako kratkem Času, zato se tudi nisem javil k besedi. Do danes sem pa pogosto premišljeval o zadevi, zato hočem kratko začrtati svoje mnenje o tem problemu. Kaj so dandanašnje srednje šole? Meni se zde kot velik kotel, v katerega mečejo starši vsako leto brez vsake izbire nebroj nagromadenih otročičev. Pod kotlom pa Kurijo profesorji ogenj znanosti na vse pretege: vsak polaga iz svoje branže še po par polen, »da bo bolj držalo« — preko roba kotla pa odskakujejo koncem mature s-kuhan: bobi. fižoli itd. — po mili volj: vsak v tisto stran, kamor se mu zljubi. će pogledaš posamezne dele te ^meneštre od blizu, vidiš, da so še vai samo ~ napol kuhani«, zelo surovi še. neužitni za dobro prebavo v službi ali poklicu, ker imajo vse samo i na pol<. Preden povem svoje mnenje o tem, kakšna naj bo srednja šola, si oglejmo pobliže tisto bitje, ki mu pravimo človek. Mi vemo, da je človek edino bitje na svetu, ki se na splošno uči do doraslosti (t. j. do 21. leta) in pripravlja na tisto življenje, ki sledi tej mladostni dobi do smrti, človek ni samo produkt svojih staršev, ampak obenem produkt vseh svojih prednikov, od katerih je podedoval notranje in zunanje posebnosti: od teh se nekatere razvijejo do popolnosti, med tem ko druge okrne v kali. Danes imamo sredstva in načine za ugodno ali neugodno vplivanje tako na rast človeškega organizma, kakor tudi na njegov duševni razvoj. Zato se mora telesna in duševna vzgoja prilagoditi objektu, ne objekt učnemu načrtu. Najlažje razumemo ustroj človeškega bitja, če ga primerjamo s fino posodo, n. pr. z vazo. Vaza lahko obstoji iz navadnega ali najfinejšega materijala — porcelana, ona ima tudi obliko oz. zunanje lice, ima vsebino v notranjosti, kakor tudi svoj szvok:. Prav tako ima človek kot bitje obliko človeškega telesa zunanjost, ki dela stik s svetom izven telesa, ima svojo duševnost v sebi, in značaj — >zvok« — čustva. Vsebina človeka je torej duša. ki obstoji iz uma-duha in čustev. Snov človeka pa tvori telo in njegova zunanjost -di užnost. Vsi ti Štirje deli človeka se razvijajo od rojstva sem lahko normalno, prekonormal-no. ali pa zastoje v razvoju. Danes imamo rekorderFtvo v telesnem razvoju — »posni-- . V polpretekli dobi je bilo rekorder-stvo v razvoju uma — ^duševni atleti«. Gizdalin in protekciionist sta rekorderja y družnosti, fanatik je rekorder čustva — značaja. Ako se razvija rekorderstvo v plemeniti — dobri — razumni smeri, potem pravimo temu nadarjenost, talent, ali celo gen j. Ako se pa razvija rekorderstvo v patološki smeri, potem mu pravimo kriminalen t p. čudak, pustolovec, pohabljenec. Ideal človeka bi bilo torej bitje, ki naj ima vse Štiri komponente sorazmerno enako razvite, in ne eno komponento bolj razvito na račun zapostavljene druge (kot je delala Šola do pred vojne, t. j. da je razvijala um a zelo zanemarjala telo, Se bolj pa srce in družnost). Iz tega sledi, da mora biti prava vzgoja le ta, ki razvija do enake višine vse štiri sestavne dele človeka, ki so tudi v »kardanski konstelaciji« med seboj povezane in tako ena od druge odvisne. Bolj ko se ena neguje, bolj je treba tudi druge tri nrgovati, da je razvoj enakomeren — »idealen«. Nauk o tej negi človeka kot bitja med bitji je ^člove-koloerija«. Najlepši primer takega skoraj idealnega človeka bi bil bivSi angl. zun. min. Mr. Anthonv Eden: umsko visoko nadarjen, čustveno-srčno globok ln junak, telesno krasno razvit zunanjost — »družnost«: eleganten, fin. sposoben za najvišje mesto — t. j. gentleman v angleškem smislu. V lažje razumevanje naj omenim Se en primer. Fiziologi so našli najprej motorični živčni sistem t. j. tistega, ki prenaša ukaze iz možganov na premikajoče se telo: pozneje so našli sensible živce. t. j. tiste, ki prenašajo od zunaj vtise na možgane; nato so našli takozvani smpatični živec, pozneje Se parasimpat'čni. Vsi ti živčni sistemi so odvisni drug od drugega, ako ie eden od teh preveč ali premalo razvit, trpe tudi drugI: v normalnem ali ^idealnem« stanju pa bi morali biti vsi štirje v enaki potenci. Tista vez med nii-mi — »center« — jih drži kot »kardanski spoj« v gotovi napetosti. Takšne srednje šole. ki bi upoštevala pri vzgoji omeniene točke, pa do danes še nimamo pri nas — imaio jih pa Ansrleži. n. pr. v Eton. Harrow, VVinchester. Rugbv. V teh šolah goje značaje, gentlemane, in običajno znanje predmetov. Da bi mi iztisnili od vlade, banovine ali občine knkšno novo srednjo šolo v Ljubljani — smatram za izključeno, čeravno imamo vse razrede prenatrpane. Zato bi predlagal, da bi se obrnili na tujino — v tem snvslu, kot Imajo n.pr. Francozi. Angleži in drugi svoje srednje šole v Kairu. Carigradu, Sofiji itd. Kdor ima sina ali hčerko za prvi razred in bi bil ev. pripravljen vpisati otroka v takšno šolo. naj javi po dopisnici to na uredništvo »SL Naroda«. Ako se jih prijavi vsaj 15. bi stopil osebno v st;k s francoskim konzuTatom in tuk. Angl. društvom, kjer bi jim obrazložil ves načrt za takšno sreclnio šolo. Meni ie vzgoia mojega otroka nad vse — kdor čuti enako, naj se javi. dr. S. Velika obrtniška razstava v Ljubljani Njen stamen je pokazati razvoj slovenskega obrtništva v prvih 20 letih svobode v narodni državi Ljubijana, 8. aprila Na pobudo zastopnikov slovcnskcpa obrtništva v obrtnem odseku Zbornice za TOI v Ljubljani se jc nase obrtništvo odločilo, oČivata vodja Karadjordje in kralj Pc ter L Vsi ostali gtrcfoovi »o v kripti. A kripto pridemo po stopnicah ln že stoji mo pred grobom viteškega kralja Zedini leija. Tiho in pobožno se bomo poklonili spominu našega kralja Zedinitelja in prižgali svečo. Po poklonitvi si ogledamo kripto, potem pa še muzej, kjer so shranjena nešteta darila poklonjena n« kraljev grob. P redno zapustimo Oplenac, si ogledamo še kraljeva posestva, vinograde, kraljevsko vilo ter restavracijo, še enkrat se ozremo na bližnjo prekrasno okolico, na to pa krenemo proti drugemu našemu cilju v Beograd. Ta dan bo prost Naslednjega dn*» to je 29. maja pa bo ogled nase prestolnice. Obiskali bomo vojni muzej, muzej kneza Pavla, šuma: ski muzej. Dedinje, Topčl-der, Ka'emegan, kraljev dvor in druge znamenitosti. Posetana deputacija se pokloni Nj. Vel. kralju Petru H. ki mu izroči spomina*o knjigo o delovanju CMD. S prsebnimi avtobusi obiščemo tudi Avalo. V ponedeljek zvečer zapustimo med 11. in 12. uro Beograd ter prispemo v Ljubljano v torek 30. maja okoli ll. ure dopoldne. Ponovno opozarjamo vse one, ki se žele pridružiti našemu pTklo-dlnemu romanju, naj se prijavijo čimpreje. Vožnja z brzovlakom do Mladf novca in z avtobusom do Oplenca ter nazaj znr.ša za II. razred 280 din. za III. razred 200 din. Prehrana: drve večerji, kosilo in zajtrk s kruhom 35 dinarjev. Prenočnina od 15 do 50 din. te cene veljajo le za prijavljence. Prijave sprejemajo gospe Potočnikova. Slomškova ulica 17. Tomšetova, Slomškova ulica žl. Zinka Mrčanova, Kotnikova ulica ln gdč. Hrovatin v Bonačevi trgovini, Selen« burgova ulica, k^kor tudi že vsi prej javljeni poverjeniki. Prihodnjo sredo b:> v »Slovenskem N"arodu« ter v nedeljskem »Jutru« objavljen kratek opis Beograd i, muzeja kneza Pavla, vojnega muzeja itd. Kakšno dd vreme? Ljubljana. 8. aprila Vsi smo navdušeni nad krasnim vremenom. Lepšega vremena bi si pač ne mogli želeti ob praznikih, kakršno je bilo včeraj in danes dopoldne. Vrndar nas krasno solnčno vreme včeraj :n danes ne sme zavesti v prevelik optimizem, da ne bo prehudega razočaranja zaradi preuranjenih načrtov. Ali bo solnčno vreme vzdržalo Še jutri in v ponedeljek? Verjetnosti ni mnogo, ker se bliža antlantska depresija kar se oč'tuie že pri upadanju barometra tudi pri nas. Zato nekatere vremenske postaje napovedujejo pooblačenje. Velika verjetnost je .da bo začelo že jutri deževati, če se bo danes močneje pooblačilo, će pa vpliv depresije ne bo tako močen ter bo ostalo danes Še solnčno vreme, jutri še ne bo vsaj dežia. Zato naj se izletniki ne spuščalo na daljša potovanja že danes, ko še ni zanesljivo, kakšni bodo praznki. Včeraj je bil pri nas dodiri najtoplejši pomladni dan. saj je naivlšia temperatura znašala ž 23.6\ V južnih krajih je pa bilo že tako toplo kakor poleti. Kljub slabim znakom panogi upajo, da bo ostalo solnčno vreme tudi čez praznike. To si pač vsi želimo, vendar je potrebna previdnost. Iz —c Velikonočni izleta Navdušeni pianin-ci-smučarji imajo sedaj vrata v Savinjske planine na široko odprta. Na Korošici je smuka idealna. Kocbekov dom na Korošici je udobno zavetišče; do njega vodi zimska markacija iz Luč. Vzpon traja dobrih pet ur. Tudi na OkrešTju je sneg za smučanje najboljši.. Frischaufov dom na Okrešlju bo oskrbovan čez praznike in še ves prihodnji teden, če bo ostalo vsaj nekaj gostov. Logarska dolina je diven kraj za pomladanske izlete. Tu nudita Pisker-nikovo zavetišče in Tillerjeva koča gostoljubno streho, člani SPD se lahko poslu-žijo znižanih prevoznih cen na celjskem rednem avtobusu, ki vozi zaenkrat do Solčave. Na Golteh pri Mozirski koči je snega za smučanje še vedno dovolj. Od tod so mogoči lepi izleti na Smrekovec in na druge vrhove. Za mestne izletnike je privlačna Celjska koča pod Tovstom. v katere okolici se baš prebuja krasna pomladanska narava. —c Smrt mladega Sokola. V celjski bolnici je umrl v četrtek v starosti 19 let Stanko PeČnik, trgovski pomočnik pri tv. Miloš Pšeničnik v Celju. Pokojni je bil marljiv in simpat čen mladenič ter agilen član Sokolskega društva Celja I. Pogreb bo danes ob 18. iz mrtvašnice na okoliškem pokopal :šču. Uprava Sokolskega društva Celja I poziva vse sokolsko članstvo, da se udeleži pogreba br. Stanka Pečnika. Pokojnemu bodi ohranjen trajen spomin, svojcem naše iskreno sožalje! —c Strelsko tekmovanje mladine je priredila preteklo nedeljo celjska strelska družina na strelišču v Pečovniku. Tekmovanja se je udeležilo nad 130 dijakov gimnazje ter trgovske in rudarske šole v Celju. Mladina je izpričala s tem izredno veliko zanimanje za strelski sport in je dosegla zelo lepe rezultate. Po nagovoru poveljnika 39. pp. generaištabnega polkovn ka g. Mi-hajloviča, ki je obenem s profesorji prisostvoval tekmovanju, so bile razdeljene nagrade. Dosegljivih je bilo 50 točk. Rezultati so naslednji: 1. Ivan Jer ček. dijak trgovske šole, 43 točk; 2. Fran župnek 42 točk; 3. Feliks Jeriček 40 točk; 4. Jurij Vuga 39 točk; 5. Anton Coklin 36 tečk; 6. Eda Lakner 36 točk; 7. Rajko Planko 35 točk; 8., 9. in 10. mesto si delijo gimnazijci Zvonim r Krulc. Rudolf Močnik in Franc Kočar, vsak s 34 točkami. Odl:čne rezultate so dosegli tudi dijaki rudarske šole, ki pa niso prišli v poštev za nagrade, ker so že odslužili vojaški rok; eden izmed njih je bil celo odlikovan s kolajno dobrega strelca. —c V celjski bolnici je umrla v petek 51-letna kuharica Frančiška Smoletova iz Celja. V Mestnem zavetišču v Medlogu je umrl istega dne 72-letni mestni revež Ivan Kramar. —c SK Ljubljana : SK Celje. Za tekmo med slovenskim zastopnikom v državni ligi Ljubljano in SK Celjem, ki se bo pridela na velikonočni ponedeljek ob 16.15 na ^lazlji. vlada v Celju in okolici živahno inimanje. Srečanje bo gotovo nudilo lep >ortni užitek. Ob 15. se bo pričela pred-kma mladin SK Olimpa in SK Celja, —c Transmisija mu je razmesarfla obraz, a veleposeatvu Slomu na Ponikvi se je četrtek popoldne ponesrečil 27-letnl ža-ar Leopold Kolenc s Ponikve. Pri delu na i& Je zgrabila transmisija in mu raz-aesarila obraz. Kolenca so oddali v celjsko bolnico. —c Usoden padee s kolesa. V četrtek krog 9. dopoldne je padel 16-letni pekov-ki vajenec Otcr I^andesberger z Dobrne •a cesti s kole? n se zvrnil v cestni ja ek. Pri padcu je nudo poškodoval po glavi. Piepeljal. oo ga v celjsko bolnico. Noćno lekarniško službo Ima od sobote 8. t. m. do vštetega petka 14. t. m. lekarna >Pri orlu^. na Glavnem trgu. Nadaljevalne šole v Bevkah pri Vrhniki Vrhnika, 7. aprila V letošnjem letu smo imeli v naši vasi dve nadaljevalni šoli in sicer kmetsko in gospodinjsko. Pivo je posečalo 19 učencev, drugo 11 učenk. Gospodinjsko nadaljevalno šolo in 1. letnik kmetsko-nadalje-valne Sole smo skupno zaključili 26. marca. 2e 25. marca zvečer sta obe šoli uprizorili Fi ižgarjevo :> Verigo«, ki je bila pri nabito polni dvorani izvrstno podana. Svoje, med zimskimi meseci pridobljeno znanje, so učenci kmetsko-nadaljevalne šole podali pred zbranim občinstvom v obširnih referatih. Teme niso bile baš lahke, zato je bilo treba res pridnosti in dobre volje, da so se vse ovire premagale. Polni dve uri so trajala predavanja in zbrano občinstvo jih je sprejemalo z burnim aplavzom. Po predavanju je bilo skupno kosilo, katerega so se udeležili poleg deklet in fantov tudi mnogi starši. Tamburaški zbor kmetsko-nadaljevalne šole je zbrane goste zabaval z raznimi komadi. Nadaljevalne šole so za vas velikega pomena. Nudijo kmečki mladini mnogo dobi ega in koristnega. Dolgi zimski čas se da v teh šolah dobro izkoristiti in marsikateri vaški talent, ki bi se drugače izgubil, se prebudi k aktivnosti in koristnemu delu. Le več teh šol na deželo, pa bo tudi slovenski kmet postal »DanecN. Požar Celje, S. aprila V petek okrog 14. -je na-tal požar v hiši 28 letnega posestnika Vida Košmela pri Sv. Andražu pri Velenju. Goreti je za-Če'o zaradi pokvarjenega dimnika in ker je bila hiša krita s slamo, je bila kmalu v plamenih in pogorela do tal. Med gašenjem se je zrušila goreča streha in pokopala pod seb?j posestnika Košmeia, 29Iet~ no dninarico Nežo Stormanovo in ooletno criinarico Marijo Jelenovo. Kcšmel je dobil opekline po glavi, rokah in nogah. Stor-manova in Jelenova pa po obrazu in na hrbtu. Vse tri so prepeljali v celjsko bolnico. Naše "ledallššs DRAMA Znčctek ob 20 uri Sobota. 8. aprila zaprto Nedelja. 9. aprila: 2.vi mrtvec. Izven Ponedeljek. 10. aprila: ob 15. uri: Potovanje v Benetke. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene Torek, 11. aprila: zaprto Sreda, 12. aprila: Hlapci. Red Sreda četrtek. 13. aprila: živi mrtvec. Premier-ski abonma Petek, 14. aprila: zaprto (Gostovanje v Celju: Kaj je resnica?) O 1* E R A Začetek ob 20 uri Sobota. 8. aprila zaprto Nedelja. 9. aprila: Vse za šalo. Opereta. Prem era. Izven Ponedeljek, 10. ajprila: ob 15. uri: Vse za šalo. Izven. Ob 20. uri: Gioconda. Gostovanje M?jdičeve in Gostiča. Izven. Znižane cene Torek, 11. aprila: Hamlet. Gostovanje Du-blin Gate Theaba Izven Sreda. 12. aprila: VVerther. Red A. Gostovanje Josipa Gostiča Četrtek, 13. aprila: Lohengrin. Red Četrtek Petek, 14. aprila: zaprto Ponohie'i.feva opera »Gioconda« z dvema gostoma. Na vel. ponedeljek zvečer bodo peli v operi *Giocondo<.< z Majdičevo v naslovni in Gostičem v tenorski partiji. Vse ljubitelje italijanske klasične glasbe opozarjamo na to zanimivo predstavo. Ostala zasedba partij je običajna. Dirigent: ravnatelj Polič. Poseben kulturen dogodek se nam obeta z gostovanjem angleškega Dublin Gate Theatra. ki se bo vršilo v torek 11. t. m. v operi. Svetovno znana igralska družina bo odigrala Shakespearjevo tragedijo »Ham let« v originalnem jeziku. Ansambl šteje okrog 30 oseb ter ima svoje kulse in kostume. Gostovanje tega, v svojih stremljenjih sodobnega gledališča, nam bo predstavilo moderno pojmovanje angleškega klasika. Predprodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi. P. n. obč'nstvo opozarjamo, da bo dnevna blagajna r'anes na vel. s^^oto poslovala samo do 13. ure. Popoldne bo blagajna zaprta. ŠAH Glavni turnir LSK V Ljubljanskem šah. klubu je pravkar končal glavni turnir, ki je trajal nad dva meseca. Udeležilo se ga je 17 klubovih prvorazrednih igralcev izmed 29, kolikor si jih je doslej pr borilo pravico do udeležbe na prvenstvenih turnirjih. Predvsem je bilo na njem opaziti uveljavljanje mlajše garde, ki bolj in bolj predira v ospredje, celo med same doslej najboljše igralce. Prvo mesto in naslov klubskega prvaka za tekoče leto si je popolnoma zasluženo prboril mladi Ivan Marek. ki je s svojo sol'dno in precizno igro dosegel 14 točk izmed 16 možnih, t. j. 87%. kar je za tako močno zaseden turnir zelo visok odstotek. Izgubil je le 1 partijo s šorlijem, pa še v tisti si je spočetka pridobil prednost, a je pozneje pokvaril. Na drugo mesto se je pol točke za nj:m plasiral dosedanji klubov prvak in nacionalni mojster Ljudmil Fuiiani. Furlani je bil edni, ki je od začetka turnirja z Ma-rekom držal korak. Zaostal je šele po ne-pr:čakovanem porazu, ki mu ga je prizadejal prof. Čop, par kol zatem pa še Marek. Tretje mesto je z 11 in pol točkami zasedel šJorli, ki z riskantno igro le prečesto izgublja po nepotrebnem partijo in si s tem onemogoča boljši plasma. Na četrtek mestu najdemo Geržiniča ki je dosegel 9 in pol točk. Na tem turnirju se mu je močno poznalo daljše pav-zlranje ter je zlasti slabo začel, a se je potem popravil in se še utegnil plasirati na vidnejše mesto. Naslednjo skupino tvorijo šška z 9, Mlinar in Ciril Vidmar z 8 In pol, ter Siko-šek. Levač č in Slokan Vlado z 8 točkami. D očim se Vidmarju ln Sikošku doseženega mesta ne more šteti za uspeh, so se tembolj uveljavili mlajši, zlasti najmlajši ude- leženec turnirja. Slokan, ki je pokazal, da se bo kmalu razvil v enega izmed najboljših. Vsi ti so dosegli nad petdeset odstotkov. sledijo Peterman in Poljanšek s 7, Samobor in Slokan Milan 8 6 ter dr.Valen-tinčič s 5 in pol točkami. Med njimi je zlasti Poljanšek odigral nekaj zelo lepili partij — tako je posebej omembe vredna njegova krasna zmaga nad Geržiničem — pa tudi ostali so si prav za prav pokvarili več lepih partij samo zaradi nedostajanja turnirske rutine. Predpisane tretjine za obstanek v prvem razredu nista dosegla edino prof. Čop s 3 in pol in Pintarič z 2 in pol točkami Kakor je videti je uspeh turnirja prav lep ter je samo želeti, da je nudil članom najboljšo pripravo za bližnje tekmovanje za državno prvenstvo klubov. J3 črni šerif« ob 10.30 KINO MOSTE: 13 stolov. Stanlio in Olio kot ^Neustrašna viteza^ KINO ŠIŠKA: Na ledeni plošči PRIREDITVE NA VELIKONOČNI PONEDELJEK KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DEŽURNE LEKARNE SOBOTA, NEDELJA: Mr. Leustek. Reslje-va cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komotar. Vič — Tržaška cesta. PONEDELJEK: Dr. Piccoli, Tyr";cva cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Knezova 34. telefon št. 41-52; od ponedeljka od 8. zjutraj do torka do 8. zjutraj pa mestni zdravstveni s\vtn;k dr. Franta M i s, Poljanska cesta 15 II., telefon št. 32-81. Sč nc frmoojni kljub tako strašnim razočaran jem in trpljenju, tiste vere. da je zdaj vse dobro, ko smo prestali z a d n jo vojno in ko človeštvo vstaja poy*eličano po zmagi nad nasiljem, zmedami in zablodami? Ali se ne čutimo še tem bolj razočarane, potrte ter resignira-nc kakor v zadnjem letu vojne? Zdi se, da smo vsi kljub blaznemu vihranju. nemiru in zbeganosti, nervoznemu hlastanju ter skratka kljub vsej »dinamiki časa« — trudni, neprisehni. da se nas ne more poli stiti niti žalost in ne popoln obup, pa tudi ne dovolj globok strah pred vso ne-iz\-estnost jo in neopredeljeno grozo, ki je v ozračju. Podobni smo pešcu, ki se je utrujen umaknit s ceste dr\*ečim vozilom; dogodki drve mimo nas. čas nas je prehitel, nenad- Prijetne praznike vstajenja želimo vsem svojim naročnikom, inserentom in čitateljem no smo se znašli v nekem drugem svetu, kjer se ne znamo orientirati, ne znajti in ne za nič odločiti. Zajel nas je močan tok m nas nosi v neznano smer kot prazne pene naprej v blazni hitrosti. Nič ne vemo, kaj se prm- za prav godi z nami. samo občutek jc ostal nekje globoko pomešan z zbeganostjo, strahom in žalostjo, da je vse izgubljeno. Ali je v resnici tako? Ali res ni \-eč sledu po optimizmu, ki ie bil še nedavno tako živ in mogočen, ali ni mil bilke, da bi se je oprijeli? Kaj se je pia\ za prav spre-menilo? Ko bi se mogjti vsaj nekaj časa dovolj globoko zamisliti nad vsem tem, bi se nedvomno znašli kljub vsema tudi v tem strašnem vrtincu. Saj ni prišlo do tako \'eiikih sprememb, saj se ljudje niso mogli ti ko korenito spremeniti \- nekaj letih, da bi v njih ugasnilo vse. kar je budilo v njih vero v življenje in bilo vir življenjske radosti. Se, ljudje se niso spremenili, u prav zaradi tega se ne morejo znajti^ ker se spreminja svet hitreje in ker njihova okolica dobiva brez njih drugo podobo. \ekaj se jim je izmuznilo iz rok in nekaj ni v redu. Svet se razvija v perspektivah strašne katastrofe. Ljudje si tega nedvomno ne žele. Ali torej ljudje pri vsem tem ne odločajo? To. kar imenujemo ci\'i-lizacijo. kakor jc bilo že tohkokrat ugotovljeno, je v nečem bistveno zgrešeno. Civilizacija je podobna kači. ki požira sama sebe. N(tčemo vsega tega. a smo vendar taka mirno gledali, kako je drvelo mimo rta*, čedalje hitreje proti prepadu. Zdaj čutimo, da nekaj ni v redu. vendar se še ne zajedamo jasno, kaj je prav za prav zgrešeno. Ali si kateri narod želi vojno? Najbrž nobeden. Toda skoraj vsi smo se pripra\'Tja-/» na njo. a nihče ni hotel \>erjeti, da do nje sploh lahko kdaj pride. J' fem protislovju je najbrž treba iskati odgo\"or na vprašanje, kaj je v naši civilizaciji zgrešenega, iz česa izvira tista usodnost, ki nas žene v pogubo, čeprav si tega nismo mogli nikdar želeti. Človeški um. ki se je izkazal tako mogočnega ustvarjalca, tako dovršen instrument, da si je podjarmil že mnoge naravne sile. je vtudarana drugi strani povsem odpo\ edal. Izumil je nevarno igračo, da se z njo uniči človek sam. Kako bi ukrotili sile. ki nas pehajo v pogubo, ki delajo razdore med narodi in ki zasužnjujejo človeštvo — tega pa človeški um ne deže-ne. Toda. četudi bi spoznali vzroke usodnih zgodovinskih sil. ali bi se spametovati vsi? Ali bi ne bilo med narodi nobenega, ki bi ne zlorabil svoje sile nad drugimi narodi? Kako si naj razum podvrže grobo sito, kako naj postane močnejši od nje? Košček svinca odtehta najplemenitejše, žive možgane, um ustvarjalec reči, ki ga obdajajo, je postat njihov suženj. V tem je vsa tragika človeštva. V tem je veliki petek človeštva. Toda kljub \*semu verujemo v vstajenje. Življenje enega človeškega rodu je kratko pred zgodovino. Doba barbarstva še ni minila, toda minila bo prej ali slej. Razvoj od jamskega človeka do »civilizirane zve-ri«c je vendar napredek, a pri tem seveda ne smemo misliti le na to, da je troglodit pobijal z g(,rjačo. dandanašnji človek pa s strojnicami in bombami. Življenje posameznika je kratko, zgodovina je dolga. }'stajen je pa pride kljub vijugastemu razvoju človeštva skozi s\*etlejše in mračnej-še dobe. Pokažimo se močni v s\*oji dobi. da nas bo zgodovina sodila prizanesljive je! Mrtvega otroka je dva dni skrivala in ga potem sama pokopala na vrtu — Detomora obtožena delavka oproščena LJUBLJANA, 8. aprila. Kmečka delavka Tereza, doma iz kraja blizu meje. kjer graničarji oprezajo v ka-raulah, je stala pred sodnikom poedincem dr Pompetom. Postavna je, močna, a zga-rana. Obtožnica jo je dolžila, da je zada-\*ila svojega nezakonskega otroka takoj po porodu. Žalostno, pretresljivo zgodbo je povedala delavka Tereza sodniku. Njena usoda je usoda tisočerih naših delavk. Okoliščine, v katerih se je dogodil »primer« delavke Tereze, so bile strahotne, skoraj neverjetne. Tereza prebiva v zakotni vasi ob meji. Tujci ne prihajajo v te kraje, graničarji so edini gostje tam gori. Sama s staro materjo se Tereza prebija, skrbeti mora za onemoglo mater in za svoja dva — nezakonska otroka. 2e dva nezakonska otroka ima, deklico in dečka. Tretjega je po ovadbi in po obtožnici — zadavila. Kdo je bil oče prvega in drugega otroka, delavka Tereza ni povedala. Oče tretjega je bil neki graničar. :e trdila, a graničar ni hotel nič vedeti o tem, še celo pa ne o tem, cla jo je nagovarjal, naj odpravi plod. Mimo njene bajte je hodil v službo. — Nagovarjal me je, je pripovedovala Tereza, a ubogala ga nisem. Otroka sem hotela imeti, tretjega. Prva dva sta tako fletna in pridna. Za nič na svetu ju ne bi dala od hiše. Pomagata mi že pri delu. Tretjega sem pričakovala z veseljem, in še danes bi rada prestala vse bolečine znova, samo da bi bil živ in zdrav. Sodnik: Zakaj niste poklicali babico? Obtožen ka: V naši vasi ni babice. Sodnik: Zakaj pa niste poklicali sosedo? Obtoženka: Sosedo sem prosila, a so mi rekle, da za nič na svetu nočejo imeti opravka z mano, naj oba crkneva, jaz in otrok, ato sem si mislila, da bo najboljše, da grem v bolnišnico. In bi tudi šla, toda uštela sem se za cel mesec, ali pa sem prezgodaj rodila, ker sem morala do zadnjega težko delati. Nekega dne proti večeru je delavka Tereza začutila, da se bliža porod. Zaklenila se je v sobo. Ponoči je rodila punčko. Brez pomeči je bila, kaj se je zgodilo takoj po porodu., ne more vedeti, ker je izgubila zavest. Prebudila se je drugo jutro, na pol mrtva, izčrpana, bolna. Do pasu je bila pokrita z odejo. Dvignila je odejo, pod njo je ležal novorojenček. Nobenega glasu ni dal otrok od sebe. Bil je že mrzel. Pod odejo se je zadušil. Tereza je imela še toliko moči, da je mrtvega otroka zavila v cunjo in ga Polj~ snila v stran postelje. Proti večeru je že lahko vstala. Eleda kakor smrt se je prikazala materi in otrokoma. Rekla je, da je hudo bolna. Tudi soseda jo je videla. Soseda je vedela, da se je nekaj zgodilo. Dva dni je delavka Tereza imela mrtvega novorojenčka spravljenega v sobi, tretji dan ponoči ga je odnesla na vrt in ga zakopala. Orožnikom je prišlo na uho, da se je v hiši delavke Tereze moralo nekaj Sgoditi. Prišli so, Tereza jim je priznala, da je rodila mrtvega otroka in ga pokopala na vrtu. Orožniki so našli trupelce zakopano ne preveč globoko v zemlji in pokrito s kamenjem. Zdravnik je ugotovil, da je bil otrok živ rojen in je možno, da ga je mati takoj po porodu zadavila. Zdravnik pa je dopuščal tudi možnost, da se je otrok zadušil. Ni bilo povoda, da ne bi sodnik obtoženi nezakonski materi verjel, kar je povedala v svojo obrambo. Še državni tožilec, ki je nekakšen poklicen neverni Tomaž, je sprevidel, da delavka ni otroka umorila, a zahteval je. naj se kaznuje, ker je tako malomarno ravnala, da je otrok po porodu umrl. Sodnik je delavko Terezo zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi oprostil. KOGLER OBSOJEN NA 20 MESECEV Pred tedni smo poročali o Maksu Kog-lerju in Ivanu Kunsteku, ki sta po Štajerskem na debelo vlamljala. Kunstek je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora, zadeva pajdaša Koglerja pa je bila izločena, ker je moralo sodišče preiskavo spo-polniti. Včeraj se je tudi Koglerjeva zadeva končala pred senatom. Kogler jc bil obsojen na 20 mesecev strogega zapora, oproščen pa je bil obtožbe, da je dne 25. julija lani napadel v družbi z nekim neznancem krošnjarja Nikolo Makarja. Razbojniški napad na krošnjarja Makarja je ostal torej nepojasnjen. Dne 25. julija se je krošnjar mudil v Devici Mariji v Polju. Proti večeru je prišel v Nove Jarše in se pomudil v gostilni Šventner. Ker ni tu dobil prenočišča, se je napotil proti Ljubljani. Na Šmartinski cesti sta ga od zadaj napadla dva mlada fanta, mu odvzela s silo denarnico, v kateri je bilo 5700 din, odvzela sta mu pa tudi krošnjarsko blago, ki je bilo vredno 480 din. Krošnjar Makar je prišel iz Beograda in je bil zaslišan kot priča. Vztrajno je trdil, da je Kogler eden od obeh napadalcev. Tako postavo je imel napadalec, tak glas in tudi tak obraz. Priseči pa krošniar ni mogel, da je pomota izključena. Zato je senat glede razbojniškega napada Koglerja oprostiL na zemljišču, ki po zakonu in po odločitvi višje instance ni stavbišoe. Za gradnjo na takem zemljišču mu pa mestna občina ni mogla in tudi ni smela, dati stavbnega dovoljenja. Ker je pa Janez Slovša kljub temu giadil samola>rno brez gradbenega dovoljenja in proti zakonu ter proti odločitvam višjih instanc ga je doletela globa 1.000 din. To so > neprijetnosti z mestno občinoc, ki jih ima v mislih članek. Višja instanca namreč gozdne parcele ni pustila izpremeniti v stavbno parcelo in zato mu mestna občina ni smela izdati stavbnega dovoljenja. Ker je pa Slovša pričel graditi brez gradbenega dovoljenja, mu je bilo delo ustavljeno in je bil kaznovan, toda navzlic temu je zidal. Če bi bil pa imel Slovša res pravnomočno rešitev višje instance, da je njegova parcela stav-bišče, bi mu mestna občina gotovo ne branila graditi. Ker je pa Slovša — kakor že rečeno — zidal samolastno, je bila mestna občina prisljena poslušati zakon in storiti to< kar so tudi višje instance že določile in kar zakon zahteva. Mestna občina je oblast I. instance in se mora ravnati po zakonu ter po določitvah višj;h instanc. To svojo dolžnost mora mestna občina izpolnjevati napram vsakomur, naj bo reven ali bogat. Zato je ob istem času mestna občina morala ustaviti tudi zidanje nekega velikega objekta pri neki veliki industriji, čeprav so delali strokovnjaki iz inozemstva in morajo sedaj čakati odločitve. Tiha žaloigra Ljubljana. S. aprila Pred kratkim smo pod tem naslovom pisali, kako je mizarski mojster Janez Slovša za Rožnikom ob Večni poti zgradil hišico in delavnico, toda mestna obč'na mu je naposled zgradbo podrla, čeprav naj bi bil po trditvah članka imel Slovša ugod no rešeno prošnjo za zidavo hiše na tem mestu od višje instance«. Ker pa pisec članka najbrž ni bil pravilno poučen o vsej zadevi, zato objavljamo tudi pojasnilo, ki smo ga dobili z magistrata. Po zakonu se sme graditi samo na zemljišču, ki je v snrslu gradbenega zakona določeno za stavbišče. Slovša je pa gradil Celjski kulturni teden Oelje, 8. aprila Priprave za letošnji Celjski kulturni teden so v polnem razmahu. Te dni bodo zunaj lepaki, ki bodo tudi javnost opozorili na prireditve. Mladinski zbor Glasbene Matice pod vodstvom skladatelja g. Preglja Ciiila se vestno pripravlja na svoj nastop. Na tem večeru bo nastopila tudi ga. Marjanca Kalan<>va s sopranskimi samospevi iz mladinske glasbene literature ob spi emljevanju nase priznane pianistke ge. Mirce Sancinove. Brez dvoma je, da bo ta večer nudil prav lep užitek, saj Se nismo imeli v Celju koncertnega večera mladinskega zbora. Ime g. Preglja in obeh sc listin j pa jamči za popoln umetniški užitek. Na literarnem večeru bodo sodelovali priznani pisatelji, člani mariborskega Umetniškega kluba tako: Radivoj Refaar, Božo Vocušek, Ivan Potrč, Anton Ingolič in Miško Kranjec, a izgledi so, da pridejo še drugi znanci naše lepe slovenske besede. Sodeloval bo tudi godalni kvartet, ki bo izvajal nova dela ravnatelja Karla San-c ina in dr. Franja De laka. SK »venski vokalni kvintet iz Ljubljane, ki je pred skoraj 10 leti koncertiral v Celju in je medtem obiskal tudi inozemstvo, nam bo zapel najlepše pesmi skladateljev iz celjskega in mariborskega okrožja tako: bratov Ipavcev. dr. Schwaba, Oskarja Deva, Vasilija Mirka ir. drugih naših komponistov, med temi tudi celjskih skladateljev. Glas tega odličnega komornega udruženja daje polno jamstvo, da nam bo nudil ta večer velik umetniški užitek, ker bodo izbrane skladbe podane v najlepši formi in najboljši interpretaciji. Likovna razstava prof. Alberta Sirka bo pokazala njegev opus iz dveh zadnjih let: poleg odlijnih Sirkovih akvarelov bo- mo imeli na raastavi priliko spoznati Sirka tudi kot enako odličnega portretista in celo kot karikaturista. Da ne bodo izostala velika platna, na katerih na bo ostari mornare —■ kakor ga imenuje v neki kritiki konservator dr. Mesesnel — prikazal svoje najljubše motive — morje, je seveda jasno, saj brez morja so Sirkove slike kot riba brez vode. Kakor lani, tako se bo tudi letos obdržal način blokov za vse prireditve, ker je namen prirediteljev, da naj kulturni teden tvori vedno celoto tako po vsebini kakor po publiki. Bloki so razdeljeni na tri vrste in sicer: 40, 30 in 20 din. Na podlagi bloka ima lastnik pravico do vseh pi iroditev v okrilju tema in stalen vstop na razstavo. Cena za tli večere, med njimi dva koncerta, je brez dvoma zelo nizka, zato pričakujemo, cla bodo vse vstopnice v naj- krajšem času oddane. Kakor je bilo že j javljeno, bodo vse prireditve v okviru li-j kovne razstave, ki bo v mali dvorani Celj-! skega doma. Interesente in vso javnost opozarjamo, da si takoj oskrbi abonma. Od torka dalje bodo vstopnice že v pred-prodaji v knjigarni ge. A. Goricarjeve. Tudi za letošnje prireditve bo izšla lična brošura, ki bo vsebovala razporede vseh priieditev. vsa besedila obeh glasbenih večerov, a poleg tega še nekaj pomembnih člankov o mladinski glasbi, o slikarju Sir-ku (s slikami), o pisateljih iz bivše štajerske in dr. S temi članki bo obdržala i brosurica svojo vrednost in pomen tudi po sami prireditvi. Seveda, se bodo prireditelji obrnili na razna podjetja, da priobčijo v brošuri v svojem in v interesu prirediteljev tudi oglase, kakor lani. Zaključek kmečko nadaljevalne šole jo je učitelj Karel Omerzu, obiskovalo jo je pa 25 kmečkih fantov Tibovlje, 7. aprila V nedeljo je bila zaključena kmečko nadaljevalna šola v Trbovljah, ki jo je letos obiskovalo 25 kmečkih fantov, od katerih je najmlajši star 15. najstarejši pa 19 let. Solo je vodil učitelj g. Kan11 Omerzu, ki sodeluje že od ustanovitve šole, t. j. celih 12 let pii strokovni izobrazbi našega, kmečkega naraščaja in je kot vodja šole tudi letos z uspehe-m zaključil pouk. Kot nastavniki so sodelovali pri pouku občinski vetsrinar g. Rajko Dev, ki je predaval o živinoreji in pivi pomoči, občinski zdravnik g. dr. Krasnik o higieni na ! kmetih, g. katehet žmave Jože o morali, kmetijski referent g. Zupan o splošnem kmetijskem gospodarstvu, predsednik občestva voditeljev kmečko nadaljevalna!. š<>l g. Gosak o raznih aktualnih gospodarskih zadevah in učitelj g. Jesih o šesta .i poslovnih spisov. Za demonstracijo je šola uporabljala •-fo-činstvo zemljišče, na katerem je imela se-jamico. drevesnico, vrtnarstvo, kmetijsko preizkuševališče. travišče. oddelek za le-potično grmičevje in oddelek za zdravilne i astline Učenci niso plačevali nikakih prispevkov in je vsak absolvent dobil brezplačno sadna drevesa za mali sadovnjak. šolo je hvalevredno podpirala banoviriR. srez in v največji meii domača občina, ki se zaveda, da je treba v prvi vrsti v okoli- šu industrijskega kraja dvigniti kmetijstvo. Za izobrazbo poseduje šola knjižnico, šolsko vadnico in najvažnejša učila. Prebivalstvo je v zadnjih letih spoznalo velik pomen strokovno izobrazbe kmečke mladine, kar se pozna tudi že na pridelkih, ki prihajajo na tržišče. šoli se je posrečilo tudi letos vcepiti kmečki mladini ljubezen do narave in kmečkega stanu in h?-kmečke mladine z rodne grude v industrijo, ker povečuje samo kader brezposelnih. Navdušeni kmečki mladeniči so se takoj lotili dela; eden si je ustanovil čebelarstvo, drugi je zasadil sadovnjak, tretji se je priglasil v strokovni travniški tečaj na specialni šoli, celiti v sadjarski tečaj itd. V poletju bo šola priredila ekskurzijo na sadjarsko in vinarsko šolo v Maribor in v mlekarno Medijo-Izlake. Vršili se bodo tudi sadjarski tečaji in tečaji o kapu-njenju petelinčkov. Ob zaključku šolskega leta je imel načelnik šolskega odbora g. D. Kolenc nagovor na fante in jih navduševal za složno delovanje za dvig kmečkega stanu. Absolvent Ernest Kupec se je v lepih besedah zahvalil vsem predavateljem in dobrotnikom ter obljubil v imenu vseh fantov, da bodo delali po navodilih, ki so jih dobili v šoli v prid kmetske družine in domovine in v prospeh našega narodnega gospodarstva. Jubilej vzorne učiteljice Kočevje, 7. aprila Pretekli teden je zavod za slepe v Kočevju priredil prisrčno slovesnost na čast najstarejši učiteljici za slepe, gdč. Francki Vrhunce vi. Njeno ime je znano tudi v širši javnosti. Razvoj zavoda za slepe je tesno povezan z delovanjem Vrhunčeve, ki je bila prva učiteljica za slepe v naših krajih. Vrhunceva je pripeljala po prevratu iz Gradca slepe vojake, ki se še z ganljivo hvaležnostjo spominjajo njene materinske skrbi. Ob njenem odhodu iz Gradca je graški list zapisal: Srečni bi bili, če bi imeli mi takšno učiteljico. Da je Vrhunce va zbudila zanimanje v naši javnosti za nesrečne žrtve vojne, je priredila v ljubljanskem gledališču predstavo s slepimi vojaki. Njenega 251etnega delovanja za slepce na zavodu so se spomnili številni njeni gojenci in učiteljstvo. Čeprav je bila proslava notranja, je vendar privabila mnogo prijateljev in znancev jubilantke. Ves program so sestavili slepci sami. — Slavljenko je najprej pozdravila posebno toplo upraviteljica ga. Dobovškova. Nadarjena gojenka Tilka Juvančdceva je za to priliko priredila prisrčno igrico, ki sim- bolično prikazuje gospodično Francko, kako se odloči za svoj poklic. Nadarjenost in spretnost slepih otrok smo imeli priliko občudovati že v Ljubljani na odru, ob tej priliki v zavodu so pa nastopali še bolj naravno ter uspešno pod vplivom znane okolice. — Z lepim govorom, ki je razodeval veliko nadarjenost gojenke, je Mozelova počastila slavljenko in ji izrazila ganljivo čuvstvo hvaležnosti slepih. Kako iskreno ljubijo učiteljico Vrhunčevo njeni gojenci, je pokazalo tudi to, da jo je prišla počastit iz škofje Loke gdč. Elvira s spremljevalko. Prinesli sta pozdrave starejših slepcev, bivših gojencev Vrhunčeve. Gdč. Elvira je zapela nekaj pesmi. Ves program je bil tako prisrčen, da je zapustil izredno močen vtis. Vrhunce va uči ves čas v prvem razredu, kjer pouk zahteva največ truda. Žalostno pa je, da je bila ob prevzemu zavoda po banovini upokojena in zdaj poučuje kot dnevničarka. — želimo ji, da bi ostala še dolgo zdrava ter se lahko posvečala slepim še vnaprej, kakor si želi. Finžgarjeva »Veriga« v šmarrnem ob Savi Kulturna organizacija Društvo kmetskih fantov in deklet je v nedeljo 2. t. m. uprizorilo Finžgarjevo >Ver:goc v Beričevem. Igra je bila podana dovršeno. Maske so Človeka očarale, da se je poglobil v resnično življenje preprostih kmetskih ljudi. Primož. Marko, Mejač. Alena, Micka, Janez, Tomažin, Drnolec in vsi ostali so bili tako igralsko izoblikovani, da bi bili sposobni stopiti s svojo igralsko umetnostjo tudi pred šolano inteligenco. Društvo je s tem svojim igralskim nastopom dokazalo, da se v šmartnem še I skrivajo izborni kmetski igralski talenti. Daleč na okoli ni društva, ki bi s avojo I igralsko umetnostjo znalo tako navezati občinstvo nase. da mu sledi brez izjeme do zadnjega prizora v drami. Kot gledalec izrekam društvu najtoplejšo zahvalo za tako bogato in plodonosno kulturno udej-stvovanje. Le naprej po zacrtani potil Konssrvatcristi VAS VABIJO NA SVOJ NALNI PLES Pr.IDITE, >,E BO VAM ŽAL ! KI BO V SOBOTO 15. APRILA T. L. OB POL 9. V prostorih Kazine. B"11V NE VEST — Najnovejši statistični podatki o naši državi. V začetku tekočega leta je imela naša država po podatkih splošne državne statistike 15.630.129 prebivalcev. Od ze-din jenja se je pomnožilo prebivalstvo za 5,976.074 ali okroglo za 200.000 letno. V državni službi je bilo v proračunskem letu 1938-39. — 199.066 uslužbencev, ki so prejeli od države 5 milijard 504,272.000 na račun plač in honorarjev. Upokojencev in njihovih svojcev je bilo lani 59.906 z letnimi prejemki 1 milijardo 17,294.000. Pri banovinah je bilo zaposlenih 12.787 uslužbencev, ki so prejeli na plačah in honorarjih 174,566.000 din. Največ dohodkov je imela država od neposrednih in posrednih davkov in sicer 5 milijard 875,899.000, od gospodarskih podjetij 3.917,692.000, od monopolov 2.069,912.000 in od raznih dohodkov 123,569.000 din. — Motorni Maki na progi Sarajevo— Dubrovnik. Prvotno je bilo dolcčeno, da začno motorni vlaki na progi Sarajevo— Dubrovnik voziti že 1. maja. Generalna direkcija državnih železnic je pa zdaj odredila, da začno voziti šele 15. junija. Vozili bodo do 15. septembra. — Od kod pričaKujejo letos let°v išč^r-je na Prim°rju f Turistična zveza Hrvatskega Primorja in Kotora je dobila informacije, da prvotne vesti, da letos cehov in Slovakov ne bo na naše Primorje, niso točne. Vse kaže, da bodo Cedokovi vlaki prihajali tudi letos na Sušak in v Split od 1. maja. To vprašanje bo rešeno najkasneje v 15. dneh. čedok v Pragi posluje zaenkrat povsem normalno. V severnih državah je zanimanje za naše Primorje nekoliko popustilo. Po vseh znakih sodeč bo letos tudi pose t iz bivše Avstrije manjši, kakor je bil druga leta. Organizatorji našega turizma so mnenja, da bo letos na našem Prime rju po pretežni večini le-toviščarji iz na*e države. Zato bi bilo treba poglobiti propagando za naše Primorje doma. Danes ob 20. uri, v nedeljo in ponedeljek ob 14«30» 17«30 in 20.30 Hans Maser „13 sto« lov" — Stanlio in Olio »Neustrašna viteza" KINO MOSTE — Pojasnilo Izvršilnega odbora Narodne strokovne zveze. Z ozirom na časopisna poročala o Imenovanju članov v samoupravo Delavske zbornice v Ljubljani sporočamo, da je bila sestava samouprave Delavske zbornice izvršena brez zasliševanja strokovnih organizacij, zato tudi Narodna strokovna zveza nikomur in nikamor v tem vprašanju ni dala svojega mnenja. Zato nihče nima pravice, da v tej samoupravi zastopa in govori v imenu Narodne strokovne zveze. — Slovenci avijatičarjl, !d služijo svoj rok v L Vazd. bazi v Novem Sadu, žele blagoslovljene praznike VBtsm svojim znan, cem, prijateljicam in kolegom: kaplar ji: Vertot Boris iz žvaba, Rajh Franjo iz Vel. Nedelje, Dobaj Janez iz Slivnice pri Mrb., Bauman Karlo iz Maribora; redovi: šmid Jože iz Podloma na Gorenj., Sivec Josip iz Selnice, Potisk Jože iz Mrb., škerbinek Jože iz Mrb., Vaupotič Alojz iz Noršinec, čebul Franc z Jezice, Steklasa Miroslav iz Ljubljane, Cvirn Janko iz Maribora, ovak Friderik iz Dobrave pri N. mestu, šega Bojan iz Ljubljane, Gril Albin iz Bistrice pri Mariboru. scenski sod daje /irednast nosim elegantnim, lahkim, rotjupmstim očolam, katere se nabavite pri LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA — Nazadovanje proizvodnje olja v Dalmaciji. V starih časih je bilo v Dalmaciji mnogo več oliv kakor zdaj. V 18. stoletju je znašala letna proizvodnja olivnega olja 300.000 kvintalov, v zadnjih letih pa znaša komaj 45.000 kvintalov letno. Olive so jeli opuščati proti koncu preteklega sto-.etja, ko je propadalo vinogradništvo v Franciji in je bila zato konjunktura vinogradništva v Dalmaciji zelo dobra. Takrat so jeli opuščati olive in saditi namesto njih trte. Zdaj je v Primorju nad 3,500.000 trt. — Spremembo vremena najprej občutijo noge. Pečejo vas podplati in bolijo kurja očesa. Človek je nerazpoložen, hitro se utrudi in nima volje za nobeno delo. Ako vas to doleti, pridite v našo pedikuro, da vam pregledamo noge, jih spedikirarno, osvežimo z masažo in vam tako zpoet vrne. mo dobro razpoloženje. Po pedikiranju boste zopet dobro in lahko hodili. Naša moderna pedikura je higiensko urejena, tako da vam nudi vso udobnost. Naši pedikerji so izučeni v strokovnih šolah pod nadzorstvom zdravnika, tako da vam zamore j o dati pravilne nasvete v pogledu nege nog. Vse delo opravljajo oprezno in brez bolečin. V današnjem času res ni potrebno, da trpite bolečine na nogah, dovolj je, da posvetite negi nog več pažnje. Pedikura in masaža nog stane din 10.—. Prosimo vas, da nas obiščete in da se prepričate o naši službi. Rade volje vam pomagamo. B\T-A — Naročnike »Našegra vala« obveščamo, da bodo prejeli velikonočno številko z enodnevno zamudo, in sicer po krivdi poštne uprave. Zavoj s programskim delom za »Naš val« je namreč potreboval od Beograda do Ljubljane 42 ur, čeprav je bil iz Beograda poslan ekspresno. Toliko ča^ potrebujejo ekspresne pošiljke tudi iz Londona do Ljubljane. Našo poštno upravo prosimo, da naj odločnejše napravi red, ker izgubi sicer ekspresna poštnina sploh vsak pomen, tisti, ki zaupajo pošti in plačujejo visoke pristojbine, pa trpe celo veliko gmotno škodo. — Konec ®t*wke brivskih pomočnikov v Zagrebu. Brivski pomočniki v Zagrebu so nekaj dni stavkali, zdaj je pa stavka končana, ker je bila sklenjena kolektivna pogodba. Vsa družina je zadovoljna, odkar dobiva kavo in specerijo od MOTOHA LJUBLJANA — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 28. z dne 8 tm. objavlja uredbo o narodnem zdravstvenem stanju kraljevine Jugoslavije in odločbo o razširitvi tarifnega dela kolektivne pogodbe v grafični stroki iz 1. 1935. na vso dravsko banovino. — Nov grob. Davi je umrl v Ljubljani čevljarski mojster Franc Trnovec. Pokojnik zapušča mnogo prijateljev in znancev. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. iz mrliške veže na Vidovdanski cesti. Blag mu spomin, njegovim svojcem naše iskreno so-žalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, toplo vreme. Dosedanje vreme se bo najbrže poslabšalo. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Sarajevu 29, v Beogradu 28, v Zagrebu in Kumboru 27, v Mariboru 26.1, v Ljubljani 23.6, v Splitu 23. na Rabu 20, v Dubrovniku 19, na Visu 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.2, temperatura je znašala 8.0. — Opozarjamo na velikonočne prireditve Radia Ljubljane in to posebno: 1. koncert povečanega radijskega orkestra z vmesnimi solističnimi klavirskimi točkami g. prof. M. Lipovška, ki se bo vršil na velikonočno nedeljo 9. t. m. ob 11.30; 2. velikonočna oddaia za izseljence, v kateri bo govoril pesnik Oton Zupančič 9 t. m. ob 22.15; 3. na velikonočni ponedeljek se bo izvajala ob 20.30 Vodopivčeva veseloigra s petjem »Kovačev študent«, ki sta jo priredila za radio Jožek in Ježek — Nesreč©. Davi so prepeljali v bolnico 331etnega posestnikovega sina Petra Biten ca iz Podgorja pri Kamniku. Bitenc j*» padel z motornega kolesa in se občutno poškodoval na glavi in po obrazu. 161etne-ga zidarjevega sina Maksa Dobroto s šmarlmake ceste je včeraj nepreviden tov variš obstrelil s flobeitovko. Obstreljeno ima desno roko. — Delavca Jožefa Pavca, zaposlenega v Kotnikovem podjetju v Cerkljah na Gorenjskem, je včeraj pograbila cirkularka in mu odrezala prste na destni roki. — Delavec Štefan Fcsnarič, stanujoč na Grajski planoti, se je včeraj pri delu vsekal v levo roko. — Krojaški pomočnik Anton G ros iz Tiziča pa je doma padel in si zlomil desno nogo pod kolenotm. — Enotni akademski narodni blok javlja: Združenim akademikom je poslal 3000 din znani slovenski manjšinski delavec Emil Dilek. vladni svetnik v pokoju in sedanji predsednik celjske ljudske univerze. Spet nov dokaz, da so akademiki na pravi poti! Iz Ljubljane —lj Umrli v Ljubljani od 31. marca do 6. aprila: Strniša Štefka, 20 let, hči za-sebnice, Kadunec Anton, 80 let, upokoj. žel. zvaničnik, Bučer Jožefa, 91 let, služkinja, šetina Stanko. 5 mesecev, sin pregled, el. cestn. žel.. Herbst Josipina, roj. Pire, 72 let, žena žel. nadjsprevodnika v p , Velkavrh Karol. 54 let, upok. tob. tov., Pečnikar Frančiška, roj. Belcijan, 69 let, zasebnica, Breskvar Matevž, 51 let, posestnik, Krapš Anton, 78 let, kavarnar, Jerman Fran j a, roj. Peklaj, 80 let. vdova delavca, Gorenec Marija, roj. Kramaršič, 67 let, žena žel. uradnika v p., Fabiančič Franc, 76 let, zasebnik, Rape Frančiška, 81 let, kuharica, Zaje Ivan, 51 let, mesar, Mahnič Vida, 22 let, stud. meddcine. Rohr-mann Viljem. 77 let, kmetijski svetnik v p., Markič Mihael, 75 let, profesor v p., dr. Kotzmuth Julijan, 83 let, višji okr. zdravnik v p., Paulin Leopold, 48 let, lesni trgovec, Vidic Ludvik, 9 mesecev, sin delavca Cerne Ernest, 51 let, uradnik dir. drž. žel., Maver Pavla, roj. Tomšič, 65 Dotrpel je po kratki bolezni naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospod TRNOVEC FRANC čevljarski mojster Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrliške veže na Vidovdanski cesti. LJUBLJANA, dne 8. aprila 1939. žalujoči ostali« DANES OB XI. URI PREMIERA! BLAGAJNA SE ODPRE OB 19.30 FRANCISCA G A Al V SVOJEM ZADNJEM, NAJBOLJŠEM FILMU MEDENI MESEC ZABAVNA OPERETA, POLNA HUMORJA, SMEHA IN GLASBENIH SLAGERJEV! KINO MATICA — TELEFON 21*24 V nedeljo in ponedeljek predstave ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri I NA SOČI 1. 1917. 1 (TAJNOSTI KONTESE BEMINI) I Kino Sloga, tel. 27*30. Veledramatičen vojni film izza časa avstrijsko-ltalijansk h boje\ ob Soči. — Sibila Schmitz, Inga List, Hannes Stelzer. — Krstna predstava tega zanimivega in stvarnega filma, ki nam pokaže vse tegobe in težke dneve iz svetovne vojne bo danes na velikonočno soboto ob 21. uri. Predprodaja vstopnic od 19. ure dalje. let, žena načelnika ban. uprave v p. V ljubljanski bolnici so uru li: Otruba Jožica, 26 let, hči zasebnice, Močnik Mihael, 46 let, krovec, Škofljica, Ferlin Herman, 34 let, rudar, Vel. Kamen, obč. Brežice, Schubert Aleksander, 11 mesecev, sin strugarja, Vrhovci, obč. Dobrova, Meden Zidimir, 22 let, godbenik, stupica Pavlina, 46 let, služkinja, Rosenfeld Helena, 38 let, zasebnica, Nova gora, obč. črmošnjice pri Novem mestu, Kuret sestra Sergija, 26 let, .spiska sestra, Zagorje ob Savi. Oblak Franc, 3 mesece, sin delavca, Podrečje pri Domžalah, Jurca Anton, 62 let, hišar. Cerknica, Haler Marjeta, 71 let, obč. uboga, Vnanje gorice, obč. Borovnica, Gaj-ger Roza, 67 let, poljska delavka, Vaše pri Medvodah, Mihelič Via sta, roj. Juva-nec, 29 let, žena profesorja, Ptuj, Logar Jožef, 44 let, delavec, Tržič. Lampič Frančiška, 69 let, upok. tob. tov., Podgora, obč. št. Vid nad Ljubljano. —lj Živilski trg. Proti pričakovanju je bilo danes na trgu mnogo živahnejše kakor včeraj. K .zalo je, ker je bilo včeraj malo prometa, da ljudje ne bodo mnogo kupovali tudi danes. Trg je bil danes tudi precej boljše založen kakor včeraj. Da je bilo mnogo kmečkih prodajalk je treba pripisovati v veliki meri lepemu vremenu. Navadno kmetice tik pred velikimi prazniki ne zalagajo tako dobro trga, ker imajo doma mnogo dela. Danes sta šla najbolj v denar južna zelenjava in sadje. Prodajalci so razprodali skoraj vse pomaranče, ki so šle mnogo bolj v denar kakor pred cvetno nedeljo. Gospodinje so tudi precej posegale po perutnini, ki je bila zaradi tega nekoliko dražja. V splošnem je pa bilo vsega blaga dovolj. Najmanj so gospodinje kupovale mlečne izdelke, ki jih je bilo tudi že malo naprodaj. MATINEJA na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 10.30 dop po znižanih conah! ORItfV ČFRTF Napeta ljubavna drama iz časa kolon zaenje div jetra wMml^» ^$A*4M,xk&lL zapada. — V glavni vlogi poznani kovboj in najboljši strelec »DICK FORAN« in njegov čudežni konj »SMOKE«. KINO SLOGA, 27-80 Pomaranče, za* sočne in bre2 ^ «- - _ <* rs pešk, že od 5 kg HeSlJlVO SiaC&lCC naprej po engros ceni, dobite pri Jugosad, Resljeva 4 ob Zmajskem mostu. Odprto ves dan. Tel. 4S27. —lj prepoved hoje ljudi in psov izven potov po tivolskih, rožnKkih in šišenskih gozdovih. Odkar je mestni svet ljubljanski ves Tivoli zaščitil kot narodni park in ni več dal lovišča v najem, mora vsa javnost skrbeti za to, da nikdo ne preganja živalstva in ne uničuje rastlinstva. Ljubljana je edino mesto v državi, ki ima narodni park, zato pa mora tudi vse občinstvo ceniti to veliko in važno pridobitev, ki bo v Ijajo na rožničkem in šišenskem hribu manjši požari, ki so jih do sedaj po sreči vedno še pogasili ob pravem času. Vedno nam preti nevarnost, da nam ogenj uniči ves gozd. Zato je potrebno, da se prepreči neupravičencem kakršnakoli hoja izven potov. Ker pa psi preganjajo srne, zajce in druge živali, se divjačina teh gozdov ogiblje, čeprav so zaščiteni. Ko ne bodo več psi preganjali živali, se bo kmalu sama naselila v tem varnem zavetju, se razmnožila in postala krotka ter domaČa. Na podlagi gozdnega in lovskega zakona je prepovedana vsakršna hoja izven potov po gozdu, prav tako je pa prepovedano spuščanje psov in mačk v gozde. Zato pa opozarjamo izprehajalce, da imajo zapriseženi gozdni čuvaji strog nalog, naj vsakega, ki bi ga zalotili izven potov, legitimirajo in javijo oblasti. Enako strog nalog imajo pa gozdni čuvaji, da varujejo divjačino na primeren način pred psi in mački. —lj Občni zbor LegUe koroških borcev. Pred dnevi je bil 4. redni občni zbor Legije koroških borcev. Udeležili so se ga delegati vseh 21 krajevnih postojank. Predsedoval je Viktor Andrejka, polk. v p., ki je podal obširno poročilo. Zboro-valce so pozdravili zastopniki nacionalnih društev, za Zvezo vojnih dobrovolj-cev dr. Hebein, za Združenje vojnih invalidov Marinko in za Zvezo legionarjev in Zvezo Maistrovih borcev J. Guštin. Vsa poročila funkcionarjev so bila soglasno sprejeta kakor tudi resolucija, ki so jo poslali na vsa pristojna mesta. Tudi društvena uprava je bila izvoljena soglasno s predsednikom V. Andrejko na čelu. Prvi podpredsednik je Kari Sef-man, drugi pa Dominik Marušič. —lj V nebotičniku je doma veselje. Ze od 1. aprila dalje nastopajo v nebotičnik ovem baru sami svetovno znani artisti, ki zbujajo pri obiskovalcih tega priljubljenega ljubljanskega zabavišča največje zanimanje in priznanje. Od posameznih točk naj omenimo »Ciganski ples«, ki ga nenavadno temperamentno pleše Gina Carolli, slow-fox, ki ga pleše dvojica Mascot, pa tango, koračnica, fox in bolero, ki jih izvajajo iste umetnice. Res svetovna atrakcija je nastop dua Al-bertos. ki kaže takšne čudovite umetnine, kakršnih niti v velemestih niso vajeni. Danes zvečer se bodo spet začele redne predstave, ki se bodo jutri in v ponedeljek vršile tudi popoldne. Ob zvokih odlične godbe bodo Ljubljančani tako spet lahko plesali in se zabavali, mimo grede pa naj izdamo skrivnost, da so v nebotičniku nabavil" nova vina, sortirana in tako okusna, da bodo z nlimi celo naj-.ečji i-Mrvn->/i zadovoljni. 215-n —lj Velik glasbeni film »Verdi« v kinu Unionu. Za velikonočne praznike ima kino Union na sporedu film, ki prikazuje življenje in delovanje Verdija, enega največjih glasbenih genijev sveta. Poleg znamenitih drugih igralcev nastopa v filmu tudi sloviti italijanski tenorist Benjamin Gigli, ki bo pel arije iz nesmrtnih Verdjevh oper ^Traviata«, »Aida«, »Don Carlos«, »Rigo-letto«, »Othello^, itd. Film Verdi bo tedaj za vse ljudi, zlasti za tiste, ki najdejo v muziki velik užitek prav posebna senzacija. Premiera filma bo drevi ob 21. uri. Opozarjamo občinstvo, da izhaja v »Slov. Narodu« v podlistku zanimiv, v obliki romana pisan življenjepis 2>Verdi«, ki bo mnogo pripomogel, da bomo filmu laže in z večjim užitkom sledili. Nasprotno pa še posebr-o priporočamo ogled filma »Verdi« vsem našim čitateljem, ki čitajo v »Slov. Narodu« tekoči podlistek »Verdi«. 1215 —lj Izlet na milanski velesejem. Zaradi velikonočnih praznikov sprejema Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani prijave za izlet na milanski ve-lesejem še v torek 11. t. m. Vodstvo izleta se je vsestransko potrudilo, da v vsakem pogledu kar najbolj ustreže željam posameznih posetnikov, tako glede prostorov v avtobusu, kakor tudi glede prehrane in prenočišč. Na razpolago imamo še nekaj sedežev in prosimo, da se interesenti prijavijo do vključno dne 11. t. m., ker bomo tega dne prijave definitivno zaključili. Informacije dobite pri Zvezi obrtnih društev, Ljubljana, Sv. Petra c, 4. Telefon 35—23. —lj Članstvo »Udruženja četnikov pododbor Ljubljana« se naznanja, da radi nepredvidenih zaprek preneha izhajanje našega društvenega glasila »Četnik« in se bodo v bodoče službene zadeve objavljale v beograjskem glasilu >Jugoslovenska straža«. —lj Tudi filtri na velikonočno nedeljo pri Kramarju na Dolenjski cesti — ples! 216—n Modeme bluze — Karnienlk, Nebotičnik —lj Dnevi smeha v kinu Moste. Najboljše darilo in razvedrilo vam nudi za velikonočne praznike splošno priljub^ie-ni kino Moste. Na sporedu sta dve v^flki bombi smeha. Kot prvi film je smeha polna burka »13 stolov« s 3 najpopularnejšimi komiki: Hans Moser, Heinz Ruhmann in Rudulf Carl v glavnih vlogah, ter slavni dunajski deški zbor. Kot drugi film »Neustrašna viteza« s Stanliom in Oliom v svojih najboljših vlogah, kot junaka Divjega zapada. Ne zamudite prilike in oglejte si ta spored v soboto ob pol 21. uri ter na oba praznika ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri v kinu Mo?te. da je kuhinjska čokolada MIRIM Izdelana iz n a j- i boljših surovin. [ H Smrt hi mm mm* 1 / - — T_ * MIRIM ! KUHINJSKA j ČOKOLADA^ —lj Večer komorne glasbe bodo imeli 14. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Na sporedu dela Schuberta, Beethovna, Dvofaka, Torellija, Handla in Mozarta. Komorni spored bodo izvajali 4 domači umetniki in sicer koloraturna sopranistka Ksenija Kušejeva, violinist Albert Der-melj, čelist Bogomir Leskovic in pianist Marijan Lipovšek. Vstopnice so že v prodaji v knjigami Glasbene Matice. Natančni spored javimo. —lj Ravnateljstvo šole Glasbene Matice obvešča starše gojencev, da se bo začel redni pouk na šoli Glasbene Matice v četrtek 13. aprila —lj Vsem sprehajalcem na Rožnik se priporoča za praznike gostilna Strelišče Podrožnikom. Izbrana vina — dobra domača kuhinja, 213—n _Iz Krama «ll!Wlfll«^^ HOTEL „STARA POSTA" priredi na velikonočno nedeljo in ponedeljek koncert vojaške godbe L planinskega polka hlllliiilllllrti^MM Zvočni kino Sokolski dom v Šiški telefon 41-79 Komedija današnjih dni pr kazana v filmu Na ledeni plošči V glavnih vlogah: LIDA B A ARO V A in JAN. BOHA0. Predstave v nedeljo ob 3.. 5., 7. in 9 ter v ponedeljek ob 3., 5., 7. in 9. uri Prihodnji spored: Pustolovščina Marca Pola — Svengalijev nastop v Kranju. Samo še velikonočni prazniki ločijo Kranjčane od Svengalijevega prihoda in njegovega poizkusnoga večera v Narodnem domu. že takoj v torek po praznikih se bo tueV?kih d^avrrk^v i-»v-no le C'a^b-rl"'^. ki na ni nav^i^l §t~*-vflk p-4'-"! j-» "'e da se te prod* k'*'!*! vodnih leta1 lani od septe^b^-a rv*d"nvia Mn ^aroaV d** hv ia «;«* na bo ro4r"i}h. a d"» rvnio o-r*"»n*'-»!<»<-"■» 1 ~ ta **^*o r>-^«fi kateri strokovnjaki sodijo, da je letos fe- i bruarja znašala produkcija vojnih letal v Angliji 400, a maja bo znaš-Ja že 600, kolikor nemška. Zopet drugi pa trde, da je znašala produkcija vojaških letal marca v Angliji 400, v Nemčiji samo 300, Franciji in Italiji po 200, v Rusiji 700 in Ze-dinjenih državah 800 na mesec. Pri polni kapaciteti pa lahko izdelajo v Angliji na mesec 1000 letal, v Nemčiji samo 450, v Zedinjenih državah 2000, v Rusiji 1500, v Franciji 500 in Italiji 300. Po teh številkah jo torej kapaciteta letalskih tovarn v Nemčiji in Italiji skoraj povsem izrabljena, medtem ko se v drugih velikih, tako zvanih demokratičnih državah in v Rosiji lahko produkcija najmanj podvoji. Številka, da je znaša'a produkcija vojaških letal ob začetku tega leta v Angliji 400 in da se zdaj že približuje k 600, je precej verjetna. Kapaciteta nemških in italijanskih letalskih tovarn je pa najbrž ocenjena mnogo pren'zko, vendar je točna glede na to, da tovarne v Nemčiji in Italiji zaostajajo za zmogljivostjo tovarn v drugih državah — zaradi pomanjkanja surovin. Nekateri so zračunali — kar je pač še odločilnejše kakor sedanje število letal v posameznih državah, da bi morale nemSke in italijanske tovarne obra+ovati po 20 ur na dan. če bi hotele vzdržati sedanje razmerje letalski sil z drugimi državami. Prav v tem tudi naidemo odaovor, zakaj je letošnje leto tako nemirno in zakaj zavisi prav od Anglije usoda sveta. TODA ANGLEŠKA SUHOZEMNA ARMADA... Kljub ogromnemu angleškemu oboroževanju in kapaciteti njene industrije ter finančni moči marsikdo še vedno ne zaupa v silo angleške armade. Opozarjajo predvsem na to, da je angleška suhozemna armada zelo slaba po svojem številu, ter da je angleška vojna sila odvisna le od prostovoljcev. Baje se Nemci posmehujejo angleški suhozemni vojski. Nekateri kritiki angleške politike pa trde, da je treba vse neuspehe Anglije po vojni pripisovati predvsem njenemu sistemu vojaške službe, češ, ker v Angliji ni vojaške obveznosti, je angleška armada gl:de na velikost imperija tako slaba, da se je nihče ne boji. Težko je res razumeti, zakaj se Angleži niti v sedanjih naibolj kritičnih čash še vedno niso mogli od očiti za uvedbo obvezne vojaške službe. Chamberlain je pojasnjeval februarja, z?kaj angleška vlada zavrača uvedbo vojaške obveznosti z naslednjimi razlogi: svetu je treba dokazati, da se Anglija lahko zanese na prostovoljno požrtvovalnost svojega naroda ter da ji ni potreben Dritisk; sistem prostovoljne vojaške sUržbe budi zaupanje državljanov v vlado; že sama okolnost, da Anglija lahko vzdržuje svojo armado s s^mim prostovoljnim sodelovanjem svojih državljanov vpliva tako strašilno, da se Angleži vojni lahko izognejo. Ti razlogi so kolikor to^ko prepričevalni, vendar ne dovolj, da bi se v Angliji Čedalje bclj ne množili glasovi z zahtevo po uvedbi vojaške obveznosti. Da pa bomo razumeli še bolj, zakaj Anglija ne uvede obvezne vojaške službe, moramo vedeti, da je njena vojaška sila v resnic? doslej zadostovala; doslej je vodila Anglija vedno politiko, ki je dobila zadn*a leta čudno ime — politika nevmešavanja — namestu pridevnika »nevtralna« politika. To velja seveda za angleško vojaško nevtralnost. Angleži so imeli le defenzivno armado, za obrambo svojega otoka pred napadalci. Ker pa niso imeli skupnih mej na suhem z drugimi državami, jim je zadoščala za cbrambo predvsem že mornarica. Suhozemna vojska je prevzemala bolj vlogo policije. Ko so pa razdalje skrajšala letala s svojo blazno hitrostjo, so se Angleži začeli čutiti skoraj prav tako ogrožene na svejem otoku, dotlej v tako b'a*eni izolirano-ti, kakor da jih od drugih držav ne loči več morje. Spoznali so. da so jim poslej potrebni zavezniki, morda še bolj, kakor so oni, Angleži, potrebni n;im. Prejšnje Čase se Angleži niso hoteli vezati na nikogar na življenje in smrt, ker to ni bilo v interesu države kot velikega trgovskega podjetja, kajti trgovec mora biti prijatelj z vsemi. Tako so se angleške vojaške meje premaknile na kontinent in za kontinent je treba pehote, ne le letalstva. Kon^ervat;vni po^a^ec Amery je to*ll v slednji zbo*-nicl, da ima ar>«V5ka armada le 450 000 mo* medtem ko jih 1e 1. 1914 štela 700 000 Tedaj je lahko podala tako1 na bo^šče * divizij, zdai je pa celo j dvo^ntiivo. Če b* ^hko gK^ata v ^tre^ne ! jarke komaj v 4 tednih 2 diviziji, avl dveh do treh mesecev 9 rezervnih divizij. L. 1914 je imela Anglija posebno rezervo 200.000 mož, ki jih je lahko poslala na bojišče po 6-mesečnih vajah, zdaj pa takšne rezerve nima. Vlada na očitke Amervja ni odgovorila, baje ne zato, ker se je po vojni ustroj armade zelo spremenil ter da ima dandanes v letalstvu zelo močno orožje, kakršnega L 1914 ni bila GIBLJIVE JEKLENE ARMADE... Anglija v resnici nima pehote v nekdanjem pomenu besede. Njena suhozemna vojska je šele na tretjem mestu, kar pa velja samo za pehoto, konjenico in arti-lerijo starega tipa. Februarja so si poslanci spodnje zbornice in novinarji lahko ogledali angleško regularno armado. Kar so videli, jih je silno presenetilo. Pehote v resnici ni bilo, videli so le strašne, gibljive jeklene armade. Vojaški strokovnjak svetovnega slovesa major Temperlev je napisal v »Daily Telegraphu«, da bo ob koncu letošnjega leta, sicer maloštevilna, angleška regularna armada najpopolnejša na svetu. Do tega prepričanja je prišel, ko je videl razen tankov in oklopnih vozov tudi male oklopne avtomobile in najnovejše vzore poljskih in proti tanko vi h topov, ki so povečini vdelani v lahkih tankih. Najpomembnejše lahko orožje angleške pehote je pa strojnica češkega patenta, najpopolnejše orožje puškarske stroke na svetu. Od septembra se je angleška armada že zelo izpopolnila. Tedaj sta bili od petih divizij domače armade oboroženi s strojni- cami, oklopntmi vozovi ln topovi proti tankom le dve, a le zato. ker so jima ostale tri divizije prepustile to orožje. Zdaj pa ima vsaka divizija polk artilerije za boj proti tankom, dalje oddelek lahkih tankov, kar je trikrat več kakor pred septembrom. Razen tega se je število topov lahkega in poljskega topništva potrojilo. KDO BO VZDRŽAL STRASNO TEKMO? To je zdaj vprašanje... Nedavno je angleška vlada dobila pooblastilo, da lahko poveča posojila za oboroževanje od 400 milijonov na 800 milijonov funtov šterlingov. Posojilo za vojne namene samo na sebi bo letos še večje od vseh državnih dolgov Anglije 1. 1914. Izdatki za vojne namene so v zadnjih sedmih letih petkrat večji na leto. Ali bodo druge države vzdržale tekmo z Angleži? In ali jo bodo vzdržali Angleži sami brez inflacije? Nedvomno so se zaloge zlata v Angliji od L 1914 pomnožile, a težko je ugotoviti, kakšna je dejansko finančna moč angleškega imperija. Zdaj dela angleška težka industrija s polno paro in velika industrijska podjetja in banke izplačujejo nezaslišano visoke dividende. Pri vsem je jasno le, da bodo angleški tekmeci omagali prej kakor Angleži, če pa tekme ne bodo mogli vzdržati Angleži, je ne bo tudi nihče drugi. Anglija ima v resnici usodo sveta v svojih rokah. Letos bo prišlo do viška napetosti v razvoju najusodnejše krize tega stoletja in morda vseh dob. Kakšen bo izid, zavisi predvsem od Anglije . S. Olimpijske igre s smučanjem ali brez njega? V kratkem se mora odločiti, ali naj smučanje ponovno postane del olimpijskega sporeda Ljubljana, 8. aprila. i Ko so Nemci spravili olimpijske igre pod streho, je zanje prenehala skrb, kako bo s prihodnjimi zimskimi igrami. Položaj pa se je spremenii, ko so Japonski dali v izvedbo zimsko olimpijado. Na kongresu FIS L 1936 so bili Nemci tisti, ki so z vsemi silami izposlovali sklep, da se bo FIS bodočih olimpijskih iger udeležila le tedaj, če se prizna tolmačenje FIS v pogledu amaterske kvalifikacije smučarskih učite- j ljev. Ta sklep je bil tako trdno klavzuli-ran, da je skoraj popolnoma izključeval kakršnokoli spremembo. To se je kmalu maščevalo. Zimska olimpijada na Japonskem bi bila s tem ogrožena in so zato na prihodnjem kongresu FIS v Helsinkiju isti Nemci skušali sklep z L 1936 ovreči. Predlagali so za olimpijske tekme olimpijska amaterska določila. Ker je bil ta predlog v popolnem nasprotstvu s prejšnjim nem- . škim stališčem, je zbudil med zagovorniki smučarskih učiteljev mnog prahu. Zlasti so bil užaljeni Švicarji, ki so šli celo tako daleč, da so njihovi delegati na I kongresu izjavili, da imajo v žepu poobla- za svojo prireditev in so istočasno pod-vzeli korake, da Nemci ne bi prodrli s svojo zahtevo. Nastala je velika zakulisna borba, ki se je za zdaj končala z zmago Norvežanov. Čeprav so bili Nemci v Zakopanem precej glasni s svojo zahtevo, ni prišlo do nikakega konkretnega predloga. Zastopniki narodnih savezov so imeli zaprta ušesa in je že kazalo, da bo nemška zahteva prekasna, kajti prihodnji kongres FIS bo šele po olimpijadi... Švicarski olimpijski odbor je prišel medtem na novo misel. Pripravil je lep spored zimskih olimpijskih iger in počakal na prihod predsednika mednarodnega olimpijskega odbora. Grof Baillet Latour je namreč prišel v Švico prejšnji teden na inspekcijo pripravljalnih del zimske olimpijade v St Moritzu. Tam so mu predložili program olimpijskih dni in obenem zahtevali, naj mednarodni olimpijski odbor v smislu pravil zahteva od FIS, da prepove izvedbo svetovnega smučarskega prvenstva v letu 1940, ker se po pravilih v olimpijskem letu ne sme vršiti nobeno svetovno prvenstvo! Zapao na tribuna in kabina za radijske poročevalec v Helsinkih stilo za Izstop iz FIS, če bi kongres sprejel nemški predlog. Kongresu ni preostalo drugega, kakor da je predlog Nemčije odklonil in sicer ne morda zaradi olimpijskih iger samih, temveč zaradi avtoritete svetovne federacije, kakršna je FIS, ki pač ne more kar tako brez povoda menjavati svoje sklepe. Posledice so bile dalekosežne. Mednarodni olimpijski odbor je dva meseca pozneje enostavno črtal smučanje iz olimpijskega programa, Japonci pa so 6 mesecev pozneje vrnili mandat za izvedbo XII. olimpijskih iger 1. 1940. Kakor znano, bo letna olimpijada zdaj na Finskem, mandat za zimsko igro pa so nepričakovano dobili Švicarji, seveda z okrnjenim sporedom, torej brez smučanja. In zdaj se zamislimo v položaj Švicarjev! Švica, klasična dežela zimskega turizma, je stala pred tem, da izvrši zimske olimpijski igre brez smučanja, ki je glavni činitelj zimskega turizma Treba je bilo najti rešitev iz mučnega pclo^aja — saj so bili baš Švicarski delegati tisti, ki so s svojo grožnjo povzročili, da je bil nemški predlog, ki bi jim zdaj tako koristil, odklonjen. V akcijo je stopila športna diplomacija. V švicarskem tisku se je kar na lepem začela ofenziva proti okrnjeni zim«ki olimpijadi, ki na i bi rešila smučanie olimpijskim iffram. FIS je medtem oddala izvedbo svetovnega smučarskega prvenstva Norveški, ker bi bilo sicer olimpijsko leto brez smučanja. Razumljivo je, da je bila Norveška zaradi tega silno občutiiiva za razne pred'oge, ki so deževali iz Švice in ie zahtevala garanciio cd švicarske smučarske zveze in pnred'tvenega odboja zimskih olimpijskih iger. da smučanje ne bo v nobeni obliki na p^o^ramu zimske olimpijade in sicer niti kot tek^ovanie. niti kot produkcija. V po^tju 1938 je švicarska zveza res dala zahtevane garancije in je obenem Wiavita. da vztraia sdei ko prel na sklepih FIS kongresa v HeJsmkiiu. S tem ie bilo črtano iz merama zimsk'h olimpii^kih i^er v St Montzu nameravano nadomestilo za cjr»ii*?»nie. namreč tekme v sb'n»nu, skoki in tekmovanje voja-šk:h patrulj. Položaj se je še bolj zamotal. V zad-egi se je Švica zatekla zdaj k Nemcem, ki ni- : so prenehali z akcijo za zopstno uvedbo | smučanja kot olimpijske discipline in so zavoljo tega pripravljali sklicanje izrednega kongresa FIS, ki naj bi zadevo do- j končno resiL Norvežani so se seveda bali i Zdaj je nastal kočljiv položaj. Smučanje je kot olimpijska disciplina črtana iz sporeda, FIS pa je kljub temu še članica mednarodnega olimpijskega odbora, ker svojega izstopa še ni prijavila, kakor bi bilo logično pričakovati. Kot članica se mora torej pokoravati pravilom in ne sme oziroma ne more zavrniti zahteve mednarodnega olimpijskega odbora glede prepovedi svetovnega prvenstva FIS na Norveškem. FIS danes skoraj ne more izvršiti takega sklepa (brez kongresa sploh ne), ki bi na Norveškem prav gotovo izzval jgromno nevoljo ne le zaradi velikih priprav, ki so že zdaj stale mnogo denarja, temveč tudi zato, ker bi to bila prva prireditev, ko mora Norveška izvršiti celoten spored svetovnega prvenstva. Kaj torej preostaja? Nič drugega, kakor izstop iz članstva mednarodnega olimpijskega odbora. Tega pa upr. odbor FIS brez predhodnega odV.^enja kongresa ne more tvegati. Edini izhod je torej, da s-kliče predsedstvo FIS izredni kongres, ki bi v današnjih okolnostih bržkone zavzel stališče za povrnitev smučanja med olimpijske discipline. Saj je medtem odpadla Avstrija, ki je bila največja nasprotnica olimpijskih amaterskih določil. Potem odpade kot nasprotnik seveda tudi Švica, ki se zdai kot prirediteljica zimske olimpiade pač ne more več ogrevati za svoje, čeprav še nedavno stališče. Dok^r niei sam prizadet, je namreč mnogo lažje zastopati eotovo smer — zdaj seveda... Ti činitelji in pa spremenjeno ozračje, ki je še vladalo na zadnjem kongresu FIS. uteg-neio povzročiti, da bo po vsej verjetnosti dob'1 medria^odni ciimpn^ki odbor v pogledu svoje amaterske teze večino. ŠKOTSKA Mac je bil b lan. Od s^.oiega prijatelja je zvedel, da je dr. Walker z^lo dob?r zdravnik, ki ozdravi v.akega bolnika. Šel je torej k ni?mu, toda s pr:r~j?no škotsko opreznostjo ga je najprej vprašal, koliko računa za ordinacija. — No, je odgovoril zdravnik, za prvi obisk 10 šilingov, za vsak naslednji pa samo tri ii.inge. Mac se mu je zahvalil, vzel kl buk in dšel, toda ne daleč. Takoj se je zopjt vvnil in vzk iknii veselo: — Tako, gospod doktor, sem že drugič tu! I^e naprej brez miru... 50 letnica Sokola Ljubljana-Vič Proslava bo v juliju, združena z razvitjem dečjega prapora Vič, 8. aprila Sokolsko društvo Ljubljana-Vič, ki spada med najdelavnejša društva v ljubljanski župi, je stopilo z letošnjim letom v svoj tridesetletni jubilej, ki ga bo svečano proslavilo z vrsto prireditev prosvetnega in telovadnega značaja. Kot uvod v slavnretne dni bo 6. maja t. 1. slavnostni občni zbor. ki bo::o na rjjem druš veni činitelji orisali tridesetletno delovanje vitkega Soko'a. Prvi početki viškega Sokola segajo v leto 1904, ko je bU ustanovljen v Rožni dolini na prbudo mladega akademika in spretnega telovadca, br. Toneta Thalerja -Rožnodolski Sokol«, žal, da se drua'vo ni moglo obdržati in se je ponovno ustanovil viški S^kol 1. maja 1309. Ustanevitev na* šega Sokola spada v dobo, ko se je na si-rfnko ra-zmaiinila narodna zavest po znanih septembrskih dogodkih v Ljubljani, ko je nedolžna kri Adamiča in Lundra močila ljubljanske ulice. Dne 1. maja 1009 so se zbrali viski možje in fnntje v star~znani Bobenčkovi gostilni na GLmcah na ustanovnem občnem zboru. Soglasno so izvolili za s aresto br. Josipa Tribuča, za podstarosto br. Frana Eo'tež?. rja. za načelnika pokojnega brata Slamka X ;vaka, za tajnika br. Avgusta Praprotnika. v odbor pa so bili izvoljeni bratje Jarez Gašperin, Ivan Ropret, Jože Hcjk. Viktor Jeločnik. Milko Jesih, Peter Vcvk, Jože Dunovec. m:tia Jeločnik in Ferdo Ba!j3. 2e v prvem lo'u se je Sokol li'jub zaprekam močno razmahnil in pri-redil 5. septembra istega leta sijajno uspelo tel:vadbo ob veliki udeležbi sokolstva in občinstva Svoje delovanje je razširil tuii v bližnjo okolico in ustanovil svoj odsek v Notranjih goricah 1. maja 1910, ki -še danes krepko deluje kot .^oko'ska če*a matičnega društva Brezovica pri Ljubljani. D:> svetovne vojne se je društvo leto za letom uspešno razvijalo in ravno na dan 26. julija 1914, ko bi moralo društvo ;p:~:editi z vsemi oddelki javno telovadbo, je izbruhnila sve'ovna vojna, ki je nam ah ustavila sokolsko delo. Bratje so moraM v bratomorno vojno, mnogi so se prebili v dcbrovoljske legije in pomagali rušiti tr&k) Tigrs bo Avstro-Ogrske. P3 končani vojni se je dru-štvo močno dvjsrriKo in pričelo takoj z delom. 2e 22. decembra 191S je bil redni občni zbor in je b:l i^vo'jon za starosto br. Janez Gašperin. za načelnika br. Albert Derganc. S telovaibo se je pričelo po novem letu 1919 v ljudski šoli. V tem letu je društvo proslavilo lOIetnice obstoja z velikim župnim z^et^m 7. septombra. Veličastna proslava je cuila nasprotnikom povod, da je moral Sokol iz šolske te-ovadnice na ce-sto. V tem kritičnem času so se pobriga-] 73. obstoj društva bratje Praprctnik, Gašperin. Thaler. Lojk. Jeločnik, Golob in mnogi drugi, ki so leta 1920 ustanovili đ:usvo za zgradbo doma in kupili bJSo pri po^t: kjtr se je priče'a v juniju 1920 dvigati ponosna stavba sokolskega d?rna. interna otvoritev je bila 4. decembra 1920 s slavnostno predstavo ^Naša kri«, slovesna otvoritev pa je bila 5. junija 1921. Z otvoritvijo dema se je pričela za društvo nova dr/ba. Mimo telovadbe se je gojila tuii presveta, predvsem je bil najbolj agilcn gledališki odsek, ki je skoro vsak mesec upa-iroril po dve predstavi. Leta 1925 je društvo dostojno proslavilo 15-fetnico obstoja z razvitjem članskega prapora, ki mu je kumovala pokojna sestra Amalija Zorčičeva. Leta 1926 je katastrofalna poplava napravila na domu ogromno škodo in uničila mnogo dragocenega inventarja. V letu 1927 ee je ustanovil pod vodstvom br. Milka Krapeža gsepo-darski odsek ki si je nadel nalogo sanirati dolg na domu. Impozantna je bila proslava 201eta£ce 15. septembra 1929 z župnim zletom ob veliki udeležbi sokolstva in narodne vojske, ki je nastopila na zletu. Po reorganizaciji jugoslovenskega sokolstva 5. decembra 1929 z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije je nas'ala tudi za viškega Sokola nova doba. Delovanje se je raz« mahnilo, ustanovila se je leta 1933 sokolska četa v Kc zarjah, ki pa je leta 1935 z nastopom novega režima, saj so jo vodili ljudje, ki jim je bila sokolska ideja povsem tuja, likvidirala. Nadvse sijajna je bila proslava srebrnega jubileja 1934, ko je dobil naraščaj svoj prapor, ki mu je kumoval Nj. Vis. prestolonaslednik Pcfer. naš sedanji lnibljeni vladar. V dobi tako zvane konjunkture je prišlo v naše vrse mnogo članstva, ki pa je leta 1935. ko je prišel nov režim, kmalu odpadlo. Društvena uprava je pričela s temeljitim čiščenjem in tako imamo danes v jub;lejnem letu v svojih vrstah samo tisrfco, kar je prežeto resničnega jugoslovenskega in so-k"-Tskega duha. V okviru sokolske Petrove petletnice si je društvo začrtalo obziren program, ki ga je deloma že izvedlo, deloma pa ga bo v prihodni'h c'veh letih. Le'a 193S je bil saniran sokolski dom s pomočjo brezobrestnega pesojila S?veza S"kola kralievine Jugoslavije, v načrtu pa je ustanovitev soko^kega doma in nakup novega te'ovadišca, ki ga je društvo izgubilo leta 1938 z sfdavo nove meščanske šole. Gospodarski o^sek je že izdelal nač-t za n?kup te^vadišča in pozivamo vce brate in ses-'re. kakor tudi prijatelje društva, da nam pri tem delu vsestransko pomagajo. Zaradi izgube letnega telova^šča bomo morali svojo proslavo prirediti na te-lovadišču LiuVjarrf^e^a Sokola, ki nam je telovadišče brezplačno odstopil za laž jubilej. Društvmo nače^iš^vo in uprava s^a soglasno sklenila, da bo proslava 301etnioe obstoja po nastopnem sporedu: 6 maja letos slavnostni občni zbor v Soko'skem domu, 2. julija otvoritev sokolske razstave in poklonitev članstva naraščaja in de-ce na grobovih umrlih bratov in sester na vlčkem pokopališču, 5. juliia slavnostna predstava na prostem, 8. julija telovadna akademija na telovadišču Ljub1 janskega Sokola, 9. julija na glavni slavnostni dan dopoldca skušnje, p" v katerem je prikazal ras-t in delovanje gledališča. Režijo je vodil br. Rak, ki je dober režiser, energičen in od ošren in videlo se je, da se je zelo potrudil. Bil je točen interpret avtorjevih navodii :n pripomb in ni poskušal vnesti v igro kak'no osebnostno noto. Preveč pa puSCa igralcu svobode, kar jc bilo opa/iti zlasti pri gvardijanu. Ta značaj, kjer je Ktcft sam preveč nerahloču-ten, je tu vzbujal vtis pristranosti in negacije estetskega čuta. Figuralne kompozicije so se mu posrečile in so bile smiselno izvedene, moral pa bi še malo popaziti na brezhibno znanje vlog: seveda čulim, da se bo mao irouično nasmejal. — Spored je navajal, da so bile dekoracije izvršene po avtorjevih navodilih; dvomim pa, da bi se avtor še enkrat odločil za nje. Vse se je zdelo nekam puščobno in dolgočasno, morda zaradi splošne sivine in ni bilo nobene skladnosti med živo pisanimi obačili in sivimi stenami. Upoštevane niso bile male dimenzije odra, kar je povzročilo nesorazmerje med preobširnimi stopnicami ob straneh, kjer bi kazalo vsaj Ograjo spraviti v s.klad z gotskimi vhodi in majhnim prostorom v sredi, kjer so se igra ci stiskali in je scena vzbujala vtis čakalnice, ne pa grofovske dvorane. Veličastno osebnost Hermana je podal Mahkota, igralec, ki je precej nad nivojem povprečnega podeželskega igralca, je obdarjen z izvrstnim glasovnim materialom, poleg te^a pa obvlada še akcent in vokaliza-cijo. kar je pri nepoklicnih igralcih dovolj redko. Dobro je podal dolge m težke monologe. Rak je poeg vodstva igral še glavno osebo drame. Pravdača, kar morda ni najboljša praksa. On je inteligenten igralec, prikupnega nastopa in dobrega pojmovanja značaja vloge. Najbolj jc ugajal v sceni, ko obračuna s Hermanom, ki je bila tudi od vseh najbolje podana. Slabši je bil v pravdi, kjer zaradi gori omenjenih hib tudi celota ni prišla do izraza. Sikoš-kova kot Veronika je splošno ugajala, Plav'ak kot gvardijan pa je bil. kakor sem že omeni', pretiran. Kochova je spravila iz vloge Barbare vse. kolikor se da spraviti od te v drami edvišne osebe m isto velja za Patcmostovega elegantnega in nasmejanega Piccolominija. Zelo prikupen Ul-rik je bil Persoglio in d-)ber Pader Jarc, ki pa prehaja glasovno kakor igral?ko že v maniro, kar je škoda, ker je talentiran. Leveč je bil v prvem delu nekako beljši, kjer je zelo prirodno igral, v drugem je pa pre-ma*o nakazal duševni prevrat v Frideriku. Sodnik je bil Rihar morda malo preumer-jen. drugače pa izvrstna maska. Bogo pa je i^ral Jošta, toda preveč kmečko robustno. Igrali so še Kužnik Gr&gorja. Dolinar trgovca, Saje poka in Kanižar orožarja. Publika je bila z uprizoritviio zelo zadovoljna in si je dala duška dvakrat pri odprtem odru ob dveh Pravdačevih izjavah. Toda človek bi to pričakoval na vse drugih mestih drame. Bojni ples okrog mr-ive^a leva. V odmorih je pridno igral sokolski orkester, kar jc še bolj povzdigni o slavnostno razpoloženje. —ič. »Navihanima« na jssealškem sokelskem odra Jeseničani bi lahko nastopili z njo tuđi na večjem odru Jesenice, 7. aprila Jedva je bila Gregorčeva opereta »Erika« odložena z repertoarja, so jeseniški Sokoli že vprizorili zopet novo opereto, ki je dosegla časten in lep uspeh, če pomislimo, da je bilo za študij časa komaj dober mesec, ne moremo prehvaliti požrtvovalnega dela vsegra ansambla. Opereta je dosegla tako velik uspeh, da bi se Jeseničani lahko pokazali z njo tudi na večjem odru. Orkester, zbor, solisti in balet, vse je bilo odlično naštudirano, predvsem pa je briljirala v vlogi »Navihanke« Sally zelo ljubka s.Tatjana Gostiševa. Njena igra in plesi so bili na višku. Vloga je kakor pisana zanjo. S svojo neprisiljeno in lahkotno igro je vzbujala zaporedoma veselje in smeh med občinstvom, ki jo je z nenehajočim ploskanjem vedno znova prisililo, da je svoje točke ponavljala. Take »Navihanke« bi bilo lahko veselo celo kakšno poklicno gledališče. Vlogo Bessi je elegantno podala sestra Berta Razingerjeva. Njena igra je mirna in fina, predvsem pa jo odlikuje prikupna odrska pojava in lep sopran. Pesmi, ki se odi kujejo že same po sebi z mehko melodioznostjo. so z njenim petjem še pridobile na lepoti. V vlogi Freda nas je ugodno presenetil brat Lovro Humer, ki se je v »Navihanki« izkazal kot dober pevec :n igralec, mnogo boljši kakor v *Eri-kic Naklonjenost občinstva si je pridob'1 posebno v drugem dejanju z lepo zapeto arijo, za katero je bil nagrajen z velikim anlavzom. Brat Merlak je vlogo Andvja odlično rešil. Fin v fraku in livreji, si je svoje simpatije pri občinstvu to pot še povečal. Odkrili smo v njem tudi gibčnega plesalca, saj ie v duet;h s Sal!y bU deležen z njo viharnih ovacij. Tovarnarja Webstra in njegovo ž^no sta kre'rala br. Klavora in sestra Merlakova. Oba sta vzbudila salve smeha, saj je br. Klavora odličen, prilmbljen igralec, sestra Merlakova pa je bila naravnost sijajna, sitna, stara milostiva. Brat Vister nam je kot Moretti pokazal starega izž:velega grofa tako dobro, da nam je žal. da njegova vloga i! daljša. Brat Tosračnik je bil kot Jeanio*i sicer dober vendar smo ga videli že boljšega, iz česar sklepamo da se v to vlogo ni mogel posebno vživeti. Njfgovo partnerico je igrala sotra Petričeva, ki bi si jo želel' nekoliko erlasneišo in izrazitejšo. Brat Razmjer, ki se je izkazal kot dober p^vec. bratie 0«rr*n. Potr?to. E>u5an Ffirmer Ovinek Cšperin in drugi vsi so ' :M prav zadovoljivi. Režja je bila v veščih rokah br. Klavo-re. Tempo igre je bil vobče dober, le v tretjem dejanju malo prepočasen. Zbor je bil dovolj Živahen, a razmeroma nekoliko pretih, kar je pa treba pripisati močnemu orkestru, ki je štel to pot nič manj kot 34 mož. Izboren dirigent je brat Kleč. Njemu gre posebna hvala in priznanje in potom njega celokupnemu orkestru. Vse baletne točke solistov in baletni zbor jc nastudirala sestra Boža černivčeva. Balet je v »Navihanki« posebno ugajal, vse točke so bile izvajane skladno in elegantno, k celotni sliki pa so pripomogle tudi krasne obleke. >Navihanka« je češka opereta Jare Be-neša. Za amaterski oder je brez dvoma težka, zato je uspeh na jeseniškem sokolakem odru tem večji kajti vprizoritev nikakor ni bila diletantska. >Nav!hanka« se odlikuje po krasnih melodijah, finem humorju in veselih scenah, ki gledalce niti za hip ne izpuste iz napetega zanimanja. Premijera in repriza sta se vršili 1. in 2. aprila. Prihodnja predstava bo na velikonočni ponedeljek ob pol treh popoldne. Sskslskemu tabera Bratje! Sestre! Čim resnejši je čas, tem večje je naše zaupanje v življenjsko moč našega naroda, ki smo mi Sokoli in Sokoliće, naraščaj in deca njegov sestavni del. Ves narod kličemo pod sokolske zastave: Pridite vsi! Zove jo vas bratska srca! Združimo se složno v prostovoljno narodno vojsko! Sokolska neprekinjena delavnost je neusahljiv vrelec svežosti in mladosti. za\>e-sti in odpornosti, požrivo\>anja in bratske ljubezni. Tako utrjujemo v nesebičnem prizadevanju temelje s\roje domovine. Sokolstvo je izraz narodne volje in njegove pravice do svobodnega življenja. Domovino »o nam priborile neštevilne žrtve vse od Kosova do sedanjosti — to je polnih 550 let. Sokolstvo hoče in mora v vseh okotnostih in za vsako ceno čuvati in braniti to krvavo daritev dolgih in težkih stoletij. Grobovi nas pozivajo k ponosu in zavednosti. Stojmo mi vsi, ki se ponašamo s sokolskim imenom, v stalni pripravljenosti in v povečani delavnosti po vseh predelih naše zemlje! Vsa Jugoslavija je naš dom! Ostanimo ena duša in eno srce. ena juna ška volja in ena tvorna moč za ča*t in veličino, za srečo in slavo kralja, n&roda in Jugoslavije t Z dravo! Ljubljana, Z aprila 1939. M e d i u pn i odbor žup dravske banovi*. Nedelja, 9. aprila. 8: Pihalni kvartet, vmes plošče. 9: Napovedi. 9 05: Vsakemu nekaj (plošče). — 9.45: Verski govor cdr. Ciril Potočnik). 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve. 11.30: Koncert. Scdelovali bodo prof. M. Lipovšek in povečani radijski orkester. Dirigent: fiijanec. 13; Napovedi. 13.20: Kar želite to dobite (ploćce po željah). 14: Otroška ura: Nastop otrok (vodi Sla-vica Vencajzova). (cddaja prekinjena od 14.30 do 17. ure). 17: Kitarski trio. 17.45: Plošče. 18: Velikonočne pesani: Radijski komorni zbor in radijski orkester. Dirigira Šijanec. 19: Napovedi, por>čila. 19-50: Nacionalna ura: Istočasno praznovanje velike noči v stari cerkvi, pomembno delo za zedinjenje cerkva, delo enega Balkanca (dr. Moča Stojkov iz Beograda). 19.50: Koncert komornega tria. 20.30: Koncert vojaške godbe. Dirigent višji vojaški kapelnik Ferdo Herzog. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Velikonočna oddaja za izseljenec. Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 10. aprila 9: Napovedi. 9.05: Na izlet! (ploščo). 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45: Verski govor (prof. Fi'ip Tercelj). 10: Godalni oktet J. H. Squire (plošče). 10.15: Tercet Stritar poje narodne ob spremijevanju harmonike (g. Stanko) 11: Za boljšo voljo (plošče). 11.30: Koncert Gregorčevih skladb. Sodelujejo; Slovenski vokalni kvintet in povo-čan radijski orkester. Dirigent Janko Gr<'-gorc. 13: Napovedi. 13.20: Tamburaški orkester (vodi A. Karmelj). 14: O roška ura (Man'ca Komanova), Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. ure. 17: Kmet. ura: Pc.tr-ninar-tvo v Sloveniji (inž. Greif Anton). 17.30: Bežigrajski pevski zbor, vmes Ci-mermanov kvartet. 19- Napovedd. poročila. 19.30: Nacionalna ura: Glasbeni obraz Joepa Marinkoviča (dr. Milije Mi'o^vi'. profesor iz Beograda). 19 50: Klavirski koncert ge Jachrlsre štri!koli-Po*pnHr>vc. 20.30: Kovačev Student. — Veseloigra B godbo in petjem. 22: Nt povedi, poročila. 22.15: Veseli trio, Korec ob 23. uri. Tore*, 11 aprila. 12: Valčki in polke (p'csče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Radijski šra-mel. 14: Napovedi. 18: AngVške narodne pesmi poje Ethel Levvis. pri rju prof. Ljpovšrk. 18.40: Nekaj vz^roinih nasvetov (dr. Stanko Gogala). 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Pi» 1 iv : > inspekc. drž. odbrane. 19.50; 10 minut E9f bave (Fr. Lipah). 20: Kvartet mat) iolin. 21: Massene-t: Manon (prenos iz R;m;n, odmoru poro'ila. Konec okrog 23.30 ure. Sreda, 12. april«. 12: Bramel škrjančok«. 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13 20: Opere>*ni drobiž (plošče). 14: Napovedi. IS.: Mladinska ura. 18.40: Zagorja danes (Arnošt A '■-mi<"). 19: Napovedi, poročila. 19.90; Ni nama ura: Moč in življenjski pomen tradicije fdr. Karel Ozvald) Ljubljana. 19.50: Koncert komorne glasbe. Sodelujejo Kseni ja Kušoj (i-opran). Ali Dermelj (viol;na>, Bocromir LesKovic (cello), Marijan Upov- ček (klavir). 21.15: MeTodv jn^z.. 22; Na-p ve.!i, poročila 22.15: P*ene& lahke crlas-be iz restavracije Emone. Koiuv ob 23. uri. C^trtcK, 13. aprila. 12: Zvezde in zvez'niki (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Okrogli na-pevi, veseli odmevi (plošče). 14: Napovedi. 18: Koncert ra tijekega orkestra. IS 10: Sl.:verš:ina za Slovence (dr, Rudolf Kola-rič). 19.00: Nacirnalra ura: Predr.vanjo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. —-19.50: Deet minut safcave. 20: Pevski koncert. Sodelujeta Ado Darian in radijski orkester. 21: Simf nijski orkester iz /^iladelfije. 22: Napove !i, poročila. 22.15: Originalna švicarska g^dba (bratje Ma-lensek). Konce cfo 23. uri. Petek, 14. aprila. 12: Po naših log Ji in gajih (plošče). 12.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkes'ra. 11: Napovedi. 18: ženska ura: Pesniška zbirka Vide Tauferjeve (prof. Silva Trdina). 18.20: Reproduciran konce; t komorne glasbe. 18.40: Francoščina ( dr. Stanko Leben). 19: Naprvedi, poročila. 19.30: Nacionalna uia: Ivan Franjo Bjondovič z Hvara — diplomat, romanopi.vc in zgodovinar (dr. Grga Novak is Zagreba). 19-50: Zanimivosti o izseljencih (Jože Premrov), 20: Samospevi Marije Rajhove, harmoniko igra Rudolf Pilih. 21: Koncert slovenskih skladateljev (radijski orkester) 22: Nairxyvedi, poroiila. 2J.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. Sobota, 15. aprila. 12: Akustičen kalejdoskop (plošče). — 12 45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Akustičen kalejdciskop (plošče). 14: Napovedi. 17: Otročka ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgersoa popotoval z divjin* gOFrmi. Povest v nadaljevanjih; ib) Gažpeiček. 17,50: Pregled sporeda za pn-hodnji teden. 18: Za delopust, igra radijski orkester. 1840: Organizacija našega tujskega premeta, (g. Gojko Pippenba-cher). 19: Nape vedi. por:čila, 19.30: Nacionalna ura: ZagTebški igralci v Beogradu 1. 1862 (Svetislav šumarcvič iz Beograda). 1950: Plošče. 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 2030: Vesel živalski krog. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za d:iber konec, igra radijski orkesicr. Konec ob 23. uri. Angorske lisice Angonkim mačkam so se pridružile zadnje čase še an^orske lisice. To jc rejski uspeh norveških krznarskih farm. kjer sc je posrečilo vzrediti novo vrsto lisice s križanjem, kakor so nedavno zredili drage platinaste lisice. Prva koža angorske lisice, ki jo je poslala neka lisičja farma \z Hitre v Trontheim, je vzbudila sen/^acijo. Temu krznu prerokujejo veliko bodočnost. Aagonka lisica, ki veija kakor platinasta lisica za eorodnico srebrne lisice, ima nežno sivom o dro d.ako, spt*daj pri »oži pa povsem belo. Prve kože antjorske l.sice so seveda precej drage, eno so prodali za 1000 norve"lc:h kron ali v našem denarju okrog 10.000 din. V 24 urah Sez Ocean Soproga ameriškega prezidenta Roose-velta je te dni kumovala pri krstu najnovejšega ameriškega prekomorskega letala »Junkers Clipper«. Letalo je določeno za prekomorski promet med Ameriko in Evropo. Za vorojo m d obsma celinama bo rabi1.- o 24 ur. Štev. ] »SLOVENSKI NAROD«, soboto. S. »prt** lttt. Str*n T Lfc&lfcna pstrefrafe velik stadion ,ko bo urejeno zletišče v Tivoliju Ljubljana še diona za večje Ljubljana. 8. aprila. nima dovolj velikega sta-sportne ali telovadne pi 1-reditve, ne glede na to, kdo jih prire;a. Premalo je prostora za gledalce in pretesna so tudi telovadisča. P.av zaradi tega je prireianje večjih prireditev skoraj nerešljivo vprašanje. Četudi prireditelji najdejo prostor, ki je seveda le zečasen. je piiicdi-tev ogrožena zaradi prevelikih stroškov za ureditev prostora. To se je izkazalo zepet ob tej priliki, ko Ljubljanski Sokol pripravlja sokolski zlet v proslavo svoje 751etnice. Prireditelji so sicer rešili vprašanje zletišča, kar bo pa zahtevalo velike stroške in zletišče kljub vsemu ne bo tako prostorno kakor bi želeli Pravimo, to se je izkazalo ob tej priliki, kajti velik stadion ni potreben le Sokolom, in ob drugi priliki, ko bo prireje1 večjo prireditev kdo drugi, bo naletel na enake težave; nimamo primernega stadiona, kakršnega bi morala imeti Ljubljana, ki šteje z b.'ižnjo okolico 100.000 prebivalcev in kjer je zelo razvito življenje telesno kulturnih društev. Velika športna igrišča v mestih predpisuje že zakon. V Zagrebu in Beogradu je to vprašanje že rešeno. V programu za novi ljubljanski regulacijski načrt je določeno da bo stadion nekje med Savljami in Klečami. Prostor še ni točno določen. Zdaj je še težko reči. kdaj bo Ljubljana dobila stadion, vendar bi ga morala dobiti čim prej. Samo po sebi se razume, da bo imelo mesto velike koristi od stadiona Velike prireditve na stadionu bodo privabljale v mesto številno množico ter bodo tako poživljale tujski promet. To pa seveda ni edina korist stadiona za mesto. Ljudje se zelo zanimajo, kak i se je posrečilo rešiti Ljubljanskemu ' kolu vprašanje zletišča. Gradbeni dk zletnega odbora je imel poseli ko nalogo. Na nrvi ^ogied ie u morda enostavna. -.etišče ne izbrali zopet pro-, Linhartovi ulici? Odsek je proučil vprašanje. Račun je pokazai, da bi ureditev zletišča ob Linhartovi ulici veljala 2,400.000 din. Za naše razmere ogromna v^ota, ki je pač ne zmore nobeno društvo. Zletišče bi sicer tam nudilo prostora za do 25.000 gledalcev, vendar bi do- hodki ne krili izdatkov, četudi bi bile ob-lačilnice v bežigrajski gimnaziji in bližnji vojašnici. Odločiti so se morali za ureditev zletišča na letnem društvenem telovadišču v Tivoliju. To telovadišče sicer obsega po površini s prednjimi vrtovi vred približno toliko prostora kakor bežigrajski stadion, vendar ni bilo tako lahek rešiti vprašanja čim bolj racionalne ter popolne izrabe vsega prostora, da bodo tribune nudile čim več sedežev in stojišč gledalcem, telovadišče samo pa čim številnejšim telovadcem. Pri tem je bilo treba določiti tudi dovolj vhodov odnosno izhodov, razporejenih tako, da se lahko zletišče čim prej napolni in sprazni ter da imajo telovadci nanj lahek dostop. V tem zvezi je seveda še vprašanje garderob in drugih stranskih prostorov, bifejev in stranišč ter godbenega paviljona. Na okrog 18.000 m- prostora je treba urediti zletišče za velik zlet. za kakršnega bi potrebovali velik stadion. Glavni stadion v Ljubljani bo moral imeti okrog 150.000 m- površine, kar dokazuje, kako težko nalogo je imel gradbeni odsek. Telovadišče samo na sebi bo 83.25 m dolgo in 62.90 m široko. Projektant je računal s slehernim centimetrom in prava umetnost je, da se mu je posrečilo projektirati telovadišče za nastop 3.100 telovadcev. Pri normalnem razstopu 1.85 m lahko nastopi le 1.610 telovadcev, toda na križišču diagonal je še po ena značka da se razvrsti še 1530 telovadcev. Na severu, zahodu in jugu bo obkrožal telovadišče po 4 m širok pas, na vzhodu pa meter širok. Od obkrožene ceste bo ločen z 1.10 m visoko ograjo iz tramičev. Obkrož-na cesta je pred severovzhodno in južno tribuno po 4 m široka, pred glavno, ki bo postavljena na severozahodni strani, pred portalnim vhodom, pa 6 m. Na glavni tribuni bo 4.597 sedežev, v 25 ložah ob nji pa 240 skupaj 4.837. Na severni tribuni ob kopališču Ilirije bo 4.080 stojišč; na vzhodni, vzdolž železnice, članski tribuni bo 5.040 stojišč in na južni, ob poslopju bivšega kina, bo 676 sedežev in" 3.300 stojišč. Vseh prostorov za gledalce je torej 17.933. ali 5.513 sedežev in 12.420 stojišč. Niso pa računana stojišča ob tribunah. Zletišče bo torej lahko nudilo najmanj 18.000 gledalcem prostor, ali okrog 3.000 več kakor pri zadnjem zletu. Stroški bodo znašali okrog 900.000 din. Zdaj je les 35rć dražji kakor je bil prejšnja leta, pomisliti pa moramo, da bodo porabili 600 m3 tramov in 800 ms plohov in desk. Vhodi bodo štirje, med njimi dva nova. Severni ob kopališču Ilirije, nov. bo služil gledalcem polovice glavne in vse severne tribune. Dohod k ložam nad glavno tribuno bo skozi portalni. sedanji glavni vhod. K ložam bo držalo dvoje stopnišč v višino, kakršno dosega dvonadstropna hiša. Ob severni tribuni bo tudi godbeni paviljon. Zahodni vhod, tudi nov, bo v kotu med Lattermanovim drevoredom in poslopjem bivšega kina. Služil bo gledalcem polovice glavne tribune in vse južne. Južni vhod, med železnico in kinom, bo služil gledalcem članske tribune in telovadcem. Izhod za telovadce bo na zahodni strani, vhod pa pri južnem vhodu. Zato bosta ta vhoda po 8 m široka, da bodo telovadci lahko korakali v šestnajsterostopih. Članstvo se bo zbiralo na velesejmu, kjer bodo garderobe, formiralo pa v drevoredu, ki drži proti gradu. Zato bo moral biti Lattermanov drevored zaprt. — Ob zahodnem in severnem vhodu bosta postavljena visoka stolpa za fotografe. Projektant je moral razen načrta tudi napraviti statistični račun, da bo ves les dovolj močno dimenzioniran. Po projektantovi krivdi se ne more pripetiti nobena nesreča. Za statično izračunavanje konstrukcijskega lesa je vzeta pri tribunah s sedeži koristna obtežba 400 kg na m-, pri tribunah s stojišči pa 500 kg m". Razen del na zletišču bodo imeli tesarji precej dela tudi na velesejmu, kjer bodo morali urediti oblačilnice in umivalnike. Rok za vlaganje ponudb za razpisana dela je bil do 20. marca. Ponudbe je poslalo 6 podjetnikov. Delo bo moralo biti gotovo čez dva in pol meseca. Iz Poličan — VraničnI prisad v dvorcu posestnika Slomška Franca v Novakah se proglasa prestal im. — Javna dražba za dobavo in vožnje gramoza na banov.nske ceste za 1. 1939-40 se bo vršila 20. aprila ob 9. dopoldne v občinski posvetovalnici v SI. Bistrici za vse odseke cestnega sodnega okraja Slovenska Bistrica. — Iz občinske pisarne. Plemenski žreboi v svrho pripuščanja se nahajajo: pri plemenski postaji Pragersko dva lipicanca, pri posestniku Renčniku Alojzu v Racah pa medjimurec in noričan. ■— Opaža se, da letajo psi prosto naokrog kljub temu. cla je v občini objavljen strogi pasji zapor. Lastnike takih psov se bo brezpogojno prijavilo oblasti zaradi kazenskega postopanja. Hkratu se opozarjajo vsi lastniki psov, da morajo v smislu pravilnika prijav.ti dO 15. aprila vse pse pri občini in plačati predpisano takso. Ob prijavi, ki jo je izvršiti pismeno si je nabaviti tudi pasjo znamko za leto 1939. Kdor bi psa ne prijavil do omenjenega roka, je kazniv po pravilniku. — Naročn.ki krompirja se obveščajo, da sc bo krompir nabavil tekom tega tedna, o čemer bodo pravočasno obveščeni. Cena krom pirja bo okrog 1.— din za kg. — Vesele In zadovoljne praznike želimo vsem našim naročnikom ^Slovenskega Naroda .. Pri tej priliki pa vabimo tudi druge, da si narode na najstarejši slovenski dnevnik, ki vas bo vsestransko zadovoljil, s tem. da vas bo sproti informiral o naj-važn. ;ih svetovnih in domačih dogodkih. — Iz Sokola. S telovadbo vseh oddelkov se bo po praznikih redno pričelo. Telovadci naj se priglašajo pri posameznih vaditeljih. Zdravo. .___.. . 1 Prekmurski otr^k — sezonski delavec Žalostne, kričeče so razmere, v katerih dorašča prekmurska mladina Ljubljana, 8. aprila. Letos kakor tudi že prejšnja leta so izdajali v Prekmurju občinski uradi šoloobveznim otrokom poselske knjižice. V teh knjižicah pa so večkrat neresnični podatki Otroci namreč rabijo knjižice za prijavo na sezonsko delo, kjer pa premladih, to je otrok, rojenih po 1. 1925, ne sprejemajo. In tako se otroci ali njihovi starši v sili za leto ali dve zlažejo. Učitelj, ki živi med ljudstvom nam opisuje razmere, v Prekmurju in na sezonskem delu. Prav je, da otroci zaslužijo za obleko in druge stvari, morajo pa biti, če odhajajo na sezonsko delo, dovolj močni in stari. Položaj prekmurskega kmeta je dovolj bridek in težak, temu ne more nihče oporekati. Saj mu slaba prometna sredstva onemogočajo prodajo skoro vsakega pridelka. Trgovska središča so zelo oddaljena. Mursko Soboto in Dol. Lendavo zalagajo bližnje vasi. Drugam se pa skoro ne da nič prodati. Povrhu so pa občinske l*A0£*08£ in druge ceste ravno v času, ko bi se dalo največ prodati, to je spomladi in jeseni, skoro neprehodne, za vozove pa popolnoma nerabne. Tako Prekmurci ne morejo prodati drugega, kakor jabolka in jajca. Jabolka pa tudi ne rode vsako leto in kokoš znese največ eno jajce na man. Nujno bi bilo. da se v Prekmurju ustanove tudi zunaj po vaseh zadruge, ki bi prevzele nakup in prodajo vsaj teh dveh produktov. Zaradi slabega položaja kmeta starši komaj čakajo, da otrok odide kam v službo, da vsaj kako malenkost zasluži. Največ odhajajo napol odrasli otroci, mnogi med njimi še šoloobvezni, posebno oni, ki so s 1 aprilom osvobojeni pouka na sezonsko delo v Bel je, na državno posestvo. Tam precej dobro zaslužijo. Kot delavci II. ali III. kategorije zaslužijo 300 kg zrnja in 500 do 700 din. To je za otroka, ki je imel do odhoda v Belje največ 10 din lastnega denarja, naravnost bajna vsota. Seveda BO pa otroci pri tem delu silno izčrpajo in tako rekoč prezgodaj ostare. Iz pripovedovanja delavcev, ki so bili zadnja leta na Belju, sledi, da morajo tudi otroci delati od jutra do poznega večera, kar polodraslemu otroku gotovo ni v prid. Takšno delo gotovo ni priporočljivo za otroka. Delo nadzirajo razni polirjit, to jo delavci, ki naberejo preko zime doma ljudi, ki jih potem vodijo na delo. Ti so gotovo tudi bolje plačani. Nekateri že doma od bodočih sezonskih delavcev poberejo male nagrade in se tako že vnaprej skrči zaslužek. Na posestvu na Belju so tudi »kantine«, kjer se dobi žganje, vino pivo in cigarete, česar vsega se v mnogih primerih poslužuje tudi otrok. Družba pri delu ni najbolj priporočljiva za doraščajočo mladino. Na delo na Belje hodijo največ fantje, ki ne morejo v Nemčijo ali v Francijo, ker še niso odslužili kaderskega roka in pa prav toliko stara dekleta, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo v tujino. Na posestvu imajo delavci nekaka skupna ležišča, kjer spe vsi odrasli, kakor otroci, moški in ženske. Ko so jih hoteli ločiti, so se uprli. Taka ležišča prav gotovo niso priporočljiva za polodraslega otroka. Tedaj ok bi otrok najbolj potreboval očetove ali materine vzgojne besede, je sam, vidi in čuje pa dosti in postaja ker je baš v pubertetnj dobi, dostopen za vse. Vsi dobri nauki, ki jih je prejel otiok doma in v šoli, se tu razblinijo, in zabrede otrok v pogubo, ki jo najpreje občuti na duši in kasneje tudi na zdravju. Še en problem je, to je delo preko meje. Prekmurski otroci odhajajo namreč včasih z dovoljenjem oblasti, često pa tudi brez njega na delo preko meje, služit bogatim kmetom. To bi sicer ne bilo nič hudega, vendar nastaja vprašanje, kakšnega duha se naberejo otroci tam preko. Zastrupljeni s tujo propagando se vračajo nato domov in se jim vse, kar so videli zunaj, zdi boljše in lepše. Na vsak način je treba da tu posežejo vmes oblastva. Najprej bi bilo potrebno prepovedati občinam izdajanje poselskih knjižic otrokom, posebno takim ki so šoloobvezni. Dingo pa je paziti na otroke, ki hodijo na delo preko meje. Bodimo vzgojitelji mladine vsi, ne samo starši in učitelji. Vsi jo vzgaja jmo vedno in povsod! Rak ni starostna bolezen ? »Nemški zdravniški Hrt«, glasilo nemških zdravnikov prihaja do zaključka, da rak ni starostni pojav, marveč bolezen zrelih let človeka. Dejstvo je, da umrejo štiri četrtine takšnih bolnikov v najlepši življenjski dobi in samo ena četrtina bolnikov učaka visoko starost. Preiskave sc tudi pokazale, da je najboJj razširjena bolezen med raka-kastimi obolenji rak na želodcu. VERDI m i — Moraš iti — zašepeče Barezzi v drugi sobi Verdiju. — Pomni, da visi njeno življenje na niti in da jo drži samo tvoj uspeh — pravi stari Barezzi in oči mu zalijejo solze. XX. Po Scali odmeva žvižganje. — Od prvega do zadnjega takta, vse je pokvarjeno. — Kako so sploh mogli pokazati občinstvu tako svinjarijo? — To imenujejo oni komedijo! Hm... saj to je pogrebna koračnica — se oglasi tretji. — Da, to je bil Verdijev pogreb: umrl je m pokopali so ga. Naj v miru počiva! A Verdi, ves skrušen v bolesti, ki mu razjeda srce, tava ponoči po ulicah Milana, da bi našel pot domov. Komaj jo najde. 2e gre po stopnicah. Tiho odpre vrata ... — Evo ga, očka... Prišel je. Verdi odide v sobo svoje žene. — Pripoveduj mi, kako je bilo. Uspeh, kaj ne? A Verdi komaj zadržuje solze. Ves se je vzravnal in odgovoril: — Ne samo uspeh, temveč pravi triurni— Pravim ti... — Oh, kako sem srečna! Pripoveduj mi, Peppino moj dragi. Gleda Verdi svojo Margerito in zdi se mu, da ji vračajo te njegove besede življenje. *— Da, ogromen uspeh. V parterju so dame vsta- le, metale na oder rože, mahale z robci... Vse je bilo navdušeno. — Jaz pa nisem videla tega... zašepeče Marge- rita. — Da, vsi so govorili: škoda, da ni mogla priti tudi njegova soproga, da bi bila deležna te radosti. Nastane tišina. Sliši se samo tiho Margeritino ihtenje. — Čutim, da ne bo več pri tebi tvoje Margerite, ko boš slavil triumfe ... — Nočem, da bi tako govorila, Margerita. — In še nekaj ... Ti si mlad in lep... Se mnogo žensk boš ljubil, toda obljubi mi, da se nobena nikoli več ne bo imenovala »gospa Verdi«. Obljubi mi to. In brez pomisleka Verdi odgovori: — Prisegam ti! —Hvala ti... Zdaj lahko umrem. • • • Mrzel zimski dan je. Verdi stopa tretjič za dragim, najdražjim truplom, ki je nastopilo svojo zadnjo pot Na pokopališče je že spremil svoja draga otroka, ki so mu ju bile ugrabile ošpice. Zdaj odhaja še najdražja, družica njegovega življenja. Vse je nekam temno, sivo vprav kot naj-prikladnejši okvir tej njegovi veliki tugi, ki mu razjeda srce. Počasi se premika ta sprevod z najdražjim truplom, a iz njegovega tesnega bednega stanovanja ta čas že odnašajo upniki vse, od pohištva do kuhinjskih loncev. V tesni podstrešni sobici je Verdi pod težo silne bolesti in nesreče zapadel letargiji. Slabo Je oblečen. Prav kar se je sesedel na trdo posteljo. Zdi se, da se je postaral za deset let. Nekdo potrka na njegova vrata. To je perica. — Ću j te, Verdi, ali mi mislite že končno plačati ali ne? Vražja strela, kolikokrat bom pa še hodila po teh stopnicah? Kaj mislite, da kradem svoj čas? Verdi vstane, stopi v kot svoje sobice, vzame partiture Cimarose, Mozarta, Paisella, Rossinia... — Evo, vzemite te papirje, prodajte jih kje, pa vam ne bo treba več hoditi po teh stopnicah. V Milanu je poldne. Po ulicah valovi življenje, povsod vidiš mlade, radostne obraze. Giuseppina Strepponi, vsa v svilenih trakovih in dragocenem perju, se ustavi pred skromno krčmo. — Ali ne stanuje morda tu neki mojster Giu-seppe Verdi? — Verdi? V tej hiši se ni nikoli slišalo to ime. — Torej ga tudi tu ni? Eh, obhodila sva že dvajset hiš, — pravi kočij až. — Kreni va naprej — pravi Strepponi j e va. In kočija oddrdra naprej. V nji sedi mlada, lepa žena, ki išče Verdija.__ • • 9 ' Kako težko je bilo Verdijevo življenje! 2ivel je v bedi in nesreči, brez iskrice samozaupanja. Po smrti svoje drage Margerite je bil na robu obupa. Pred njim in okrog njega kipeče življenje, on pa v tem vrvežu sam čisto sam, brez vsakega svojca, brez vsakega toplega srca. Stanoval je v siromašnem okraju Milana, tam na Vigliu. Tam, kjer je megla tako gosta, kakor da se sploh ae misli dvigniti iznad vode. Tam, kjer stanujejo sami reveži, ki najbolje razumejo drug drugega. Iz krčme je dobival hrano: juho in čašo vode. Da, tudi kos kruha... To je najcenejša hrana, kar je je mogel jesti. — Povej onemu tam, kako se že piše, kdo in kaj je, da danes ne bo dobil jesti, če ne plača tistega, kar je doslej zajedel. Te besede so ga zbodle v srce. Vstal je, kakor da so zagorela tla pod njim. Nekdo ga je spoznal. — Saj to je Verdi. — Verdi? ... Verdi? Za boga! — je vzkliknil neki delavec in skočil za Verdijem. — Oprostite, saj vendar ne moremo dovoliti, da bi slavni Verdi... — 2e dobro; jaz nisem niti slaven, niti Verdi, — odgovori mojster in odhiti lačen po ulicah velikega mesta. Na nekem vogalu je hotel zamenjati svoj robec za prgišče kostanja. — Obdrži robec in vzemi kostanj, fant, plačal mi ga boš, kadar boš mogel, — odgovori prodajalka in takoj pripomni, da ima tudi ona sina, pa bi ne želela, da bi trpel lakoto in da bi ga ljudje podili od hiš. • • • Dan za dnem je kapal v večnost, a Giuseppina Strepponi ni nehala iskati Verdija. Iskala ga je iz ene ulice v drugo, zahajala je v vse bedne in najbednejše krčme, samo da bi ga našla. Koliko stopnic je prehodila, kolikokrat se je povzpela do skromnih, naravnost siromašnih sobic v podstrešjih in povsod je vpraševala po Verdiju. __ i > 4* 4*4 w tmi pT®& 7© !efl9 po katerih Je veljala Ljubljana za nemško mesto Lj£2f?lf3na pa zlomu Bachovega absolutizma pođ županovanjem Mihaela Ambroža — Borba Slovencev f roti Dež- manu in njegovi skupini pod županovanjem dr. Coste Ljubljana, Velika noč 1939 Slovenci imamo malo razprav, ki bi obravnavale narodno zgodovino v 19. stoletju. Najmanj zbranega in obdelanega gradiva pa je iz časa prvih desetletij po marčni revoluciji 1848. To vrzel je v precejšnji meri za prvo desetletje ustavne dobe, to je od 1. 1860. do 1. 1369., izpolnilo delo dr. Franceta Šfcerla. Predložil ga je nedavno kot inauguralno disertacijo, katero je fakultetni svet filozofske fakultete sprejel. Disertacija ima naslov »Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe«. Desetletje 1860—1870 je brez dvoma najbolj značilno v narodni borbi Slovencev proti Nemcem. To pa zaradi tega, ker kaže, kako se je Ljubljana v bolj ali manj demokratični začetni dobi pred osvobo-jenjem 1. 1918 zadržala. Pričujoči izvleček iz spisa dr. Škerla seznani čitatelja predvsem z razvojem političnih dogodkov za časa županova-nja Mihaela Ambroža in dr. Etbina Coste do L 1869., ko je padla Ljubljana v nemške roke. »Slovenski Narod« je bil edini tedaj, ki je opozoril slovensko javnost, da je ta dogedek, ki je zadel Slovence kot narod in da ne gre samo za občinsko spremembo uprave. Bolj kakor kdaj prej je danes umestno in primerno zamisliti se in premišljati o vzrokih, ki so rodili volilni poraz, zaradi katerega so Nemci v Ljubljani dobili popolno oblast na magistratu in trdili skoraj dve desetletji po tem dogodku, da je Ljubljana nemško mesto. Ljubljančani razdeljeni v tri razrede Prvi izvoljeni župan mesta Ljubljane je bil dr. Matija Burger, Izvoljen je bil 27. marca 1. 1851. Provizorična uredba za ljubljansko občino dne 9. junija 1850., ki je biia odsev revolucionarnega gibanja L 1S43., je postavila temelj mestni avtonomiji in jc uvedla demokratične in parlamentarne oblike v mestno politično, gospodarsko in socialno življenje. Razdelila pa je ljubljansko prebivalstvo v tri razrede po premoženjskih razmerah, oziroma po višini neposrednega davka. V prvi razred so spadali oni, ki so plačevali letno nad 80 goldinarjev davka, v drugi razred oni. ki so plačevali od 8 do 80 goldinarjev davka, in v tretji razred oni ljubljanski prebivalci, ki so plačevali manj kot 8 goldinarjev davka. Provizorična uredba je vzbudila v Ljubljani novo življenje. Toda Bachov absolutizem ni mogel prizanesti še neostvarje-nim občinskim avtonomijam. Z ministrskim sklepom dne 31. decembra 1. 1851. jim je že vzel prvi vidnejši demokratični znak. ko je javnost izključil od občinskih sej. L. 1853. so se že ukinile tudi volitve svetnikov in občinski svet je postal biro-kratičen aparat. Posledice niso izostale. Občinski svetniki so postali apatični in ne-delavni. Redko je prišlo na sejo za sklepčnost predpisano število svetnikov. Pogosto so morali poslati ponje mestne uradnike, ali so si pomagali tako, da je predmet krožil po domovih obč:nskih svetnikov. Občinski svet se ni dal razgibati, dokler se ni zlomil Bachov avstrijski absolutizem. Oktobrska diploma L 1860. je pomenila tudi za Ljubljano konec mrtvila. Občinski možje so bili starejši možje, ki so doživeli vrenje 1. 1843., zaslutili dih svobode in občutili narodno gibanje. Zavedli so se hitro, da je treba streti absolutistične okove v mestni avtonomiji. Obrt ni več napredovala, nastopila je splošna brezpo-_. Spoznali so, da je treba odpraviti vse one določbe, ki so okrnile avtonomno komunalno življenje. Zavedali so se, da mora vse delo mestne občine prevevati demokratičen in ustaven duh. Komaj nekaj dni po oktobrski diplomi je neki konflikt pokazal na narodnostno problematiko prihajajoče dobe. Dne 30. oktobra 1. 1860. je občinski svetnik Horak predlagal, da se vladiki Strossmaverju za njegov nastop v državnem svetu za slovenščino in kranjsko podeli častno meščanstvo Ljubljane. Občinski svetnik dr. Zhuber je nasprotoval predlogu, češ da so vladikini odnosi do Kranjske in Ljubljane prav !ini. Pri glasovanju je Korakov predlog propadel z 8 proti 12 glasovom. Ko je ministra Goluchovvskega nadomestil na Dunaju vitez Schmerling, je tudi Ljubljana pričakovala od njega, da ne bo dela! razlik med narodi kakor Goluchovv-ski. Državni namestnik je dne 2. decembra i. 1S60. pozval ljubljanski magistrat, da pripravi vse potrebno za volitve novega občinskega zastopstva. Minister Schmerling je tudi dovolil javno razpravljanje na občinskih sejah. Ker občinskih volitev v Ljubljani ni bilo že od 1. 1852. je bilo treba sestaviti nove volilne imenike. Vseh volilcev je bilo za prve volitve 950. Od teh je pripadalo prvemu razredu 219 volilcev, drugemu razr-redu 532 volilcev in tretjemu razredu 199 volilcev. Volitve so bile razpisane dne 30. januarja 1861. za konec februarja istega leta. Bližajoče se volitve za občinski svet so razgibale meščane. Pobuda za organizacijo slovenskega političnega življenja je izšla iz »Društva za denarno pomoč obrtnikom in rokodelcem«, katerega član je bil Janez N. Horak. ki je vplival, da se je organizirala meščanska stranka. Nače-loval ji je »Prvi meščanski odbor«, ki nam že s svojimi imeni potrjuje, da je bila to slovenska politična organizacija. Za svoje geslo je določil: Svobodna občina je podlaga svobodne države. Druga organizirana skupina je izšla iz zborovanja pri Slonu dne 19. januarja 1861., kjer se je sestavil začasni odbor. Kasneje je ta skupina zborovala v redut-ni dvorani. Temelj političnega življenja je bila tudi tej skupini oktobrska diploma. V tej skupini je bil tudi Ambrož. Zdi se, da je bil Ambrož najmočnejša osebnost v tej skupini, ki ji je bila kakor Prvemu meščanskemu odboru izhodišče za komunalno politiko ustava iz 1. 1849., vendar je ustavni princip mnogo bolj poudarjala kakor Prvi meščanski odbor. V tej Ambroževi skupini so bili važnejši še Brolich, baron Codelli, dr. Rudolf in dr. vitez ? Stockl. V nacednem oziru je bila Ambroževa skupina »brez barve«, sodelovali so v njej Slovenci in Nemci V tem se je skupina tudi razlikovala od Prvega meščanskega odbora, za katerega je dr. Blei-\veis izjavil, da more brez ovinkov reči, da ima »domačo barvo«. V zadnjih dneh pred volitvami se je razvnela strastna agitacija, s podtalnim deJo-vanjem so Nemci hoteli zbegati velilce m ustvariti zmedo. Bili so pod \ p1 ivom rastoče moči ministra Srhmerlinga. Skupina je nastopila proti prebujajcčemu se slovenstvu. Z zelenimi letaki je propagirala ;mena mož, ki jih je hotela spraviti v občinski svet. Zatočišče je imela v dvorani nemškega viteškega reda. Posebno ekstremni pristaši so hoteli prestrašiti ljudi s panslavizmom. Proti slovenskim kandidatom so nastopili s podtikanji m obrekovanjem. Posebno ostro so nastopili preti dr. Ahačiču. Mihael Ambrož izvoljen za župana Pri volitvah so bili izvoljeni predvsem kandidati, ki so bili skupni ;ibemi skupinama. Od ostalih so prodrli večinoma kandidati Ambroževe skup.ne. Od izvoljenih jih je bilo že več ko polovico v občinskem svetu pred ustavno dobo. Diference med svetniki so se kmalu pokazale, :n sicer že na prvi seji dne 12. marca, ko šlo za verificiranje mandatov. Propadel je predlog, da bi novo izvoljeni svetniki verificirali mandate. Pojavila se je celo tendenca, da bi se volitve razveljavile. B*~**cn se je bila med starimi m novimi svetniki. Dne 12. aprila so prišli na sejo samo stari svetniki, ki jih je bilo 13, torej za sklepčnost premalo. Abstinenca novih svetnikov je priborila zmago njihovemu nazoru Na seji dne 17. aprila, na kateri so bili vsi novi svetniki zastopani, je bil izročen volilni operat v verifikacijo novemu svetu. Izvoljeni 9 članski verifikacijski odbor je svoje posle opravil do prihodnje seje S tem je stopil v življenje novi ljubljanski občinski svet. V mestni avtonomiji ie nastopila moderna parlamentarna in demokratična deba. Dne 20. aprila 1861. so bile volitve novega župana. Kandidata sta bila Ambrož in dr. Supantschitsch. Zmagal ie Ambrož, ki je dobil 17 glasov in s tem predpisano nadpolovičnico. Dr. Supantschitsch je dobil 12 glasov. Ker so ga smatrali za Ntm-ca, je Ambrož dobil vse slovenske glasove in glasove svojih nemških prijate1 rev. Za podžupana je bil izvoljen dr. Zhuber s 27 glasovi. V zahvalnem govoru je župan Ambrož razvil svoje misli o ustavnosti in političnem življenju, ki se jih je navzel v revoluciji 1. 1848. in jih ohranil v absolutistični dobi, da jih v novi demokratični dobi z veseljem in ljubeznijo uresniči. S svojim delovanjem je dokazal, da je bila zani ideja ustavne svobode najvišje načelo. ka*e-remu naj bo podrejeno vse drugo, tudi narodnost. Ko so mu do cesarievi potrditvi meščani priredili podoknico, je Ambrož govoril v slovenskem in nemškem *eziku. V slovenskem delu govora je rekel med drugim: Približal se je zopet Čas. da se zbujajo narodi in da hrepene po samostalnosti, kakor je to bilo že pred 13 leti, a velik razloček je med tema dobama. Pred 13 leti smo kakor iz spanja zbujeni in še vsi omamljeni zagledali zarjo svobode — al zbežala je ona spred naših oči tako hitro, da je nismo mogli natanko snoznati. Dosedanje potertje in mnoge težave 13 let so nam zvedrile glave tako. da dobr*3 vemo, pri čem da smo. Živo želimo samostalnosti na ustavni podlagi. Sinček, ki je prav brihten in zal Sante Pri instalaciji na župansko mesto dne 28. maja 1861. je Ambrož izrekel svoje nazore o slovenskem jeziku. Dejal je: Naša domovina ima enega sinčka, kateri zdaj ljudem veliko opraviti daje v besedah in spisih po časnikih. Ta sinček ima veliko domoljubnih prijatlov, kteri se zanj na vso moč potegujejo in zagovarjajo njegovo sposobnost in pravico v javnem življenji. Drugi nasproti pa pravijo od njega, da je še preneumen, da naj se le po hribih klati, pri nastirjih pohajkova :n po kmetih poteguje, v mestih le po kuhinjah stikuje in po ulicah štorklja, — pravijo, da je neokoren, zraven pa preširn In. da drugih tovaršev razun svojih zraven ne terpi! Ta mili sinček je naš materni jezik, kterega mi Kranjci na Kranjskem govorimo in kterega slovnikarji slovenski jezik imenujejo. Predragi rojaki! mi obhajamo danes ustanovljenje svobodne županije — osvobodimo tudi tega sinka od vsega krivega natolcevanja. Zato ga Vam jaz pripeljem v našo krasno okinčano sobo in vam ga izročim v pregled. Poglejmo ga od vseh strani, ali je vse res, kar se kremlja o njem Položimo roko na serce, bodimo pravični in videli bomo, da je ta sinček prav brihten in zal fante in da bo dopadil še marsikateri ljubeznivi gospe. Če je pa temu tako. se nam nI treba sinčeka sramovati, tudi ga ni treba siliti nobenemu, ker potreba ljudstva, lika njegova mu bote naoravile prostor tudi med gospodo in dobil bo svoj delež povsod, ker spodobno se ravnaj e. bo tudi druge omikane to-varše spoštoval. Ambrož je tako že v prvih dneh svojega županovanja pokazal svoje nazore in stališče na tri strani: o načinu izživljanja političnega življenja, zavest pripadnosti deželi Kranjski in svoj odnos do slovenskega jezika. Na teh nazorih je Ambrož razgibal Ljubljano iz omrtvelosti absolutistične dobe in položil temelj za vsestranski razvoj Ljubljane. Ambrož je hotel, da občinski svet posluje kot parlamentarno telo po normah, ki si jih postavi sam. Razvil je idefo poslov-I nika. V zvezi s poslovnikom so se pojavile težnje po uveljavljenju slovenskega Jfc-1 zika na magistratu in v občinskem svetu. Slovenski člani občinskega svet? so hote'i pod vplivom rastočega narodnega prebujenja priboriti slovenščini enakopraven položaj z nemščino. Dr. Orel je predlagal, naj bi se poslovnik natisnil v obeh iezikih. Njegov predlog pa je pri glasovanju propadel. Nemški svetniki so bili mnenja, naj bo za lažje poslovanje in v interesu občine Še v bodoče nemščina jezik razpravlja- nja, ker znajo vsi svetniki nemško in se I v tem jeziku lažje gibljejo. Sam župan Ambrož je pa na slovenske vloge odgo- I varjal slovensko. Izven županske funkcije je Ambrož podprl razvoj slovenskega 1 družbenega življenja. Bil je soustanovitelj ljubljanske Čitalnice in njen prvi predsednik. Kot župan pa se je prizadeval stati nad strankami in skrbeti za blagor vseh ne glede na narodnost. Imel je pred očmi vedno, da je Ljubljana narodnostno mešano mesto in da je bil izvoljen tudi z nemško podporo. Njegov ideal je bil ustvariti harmonično sožitje Slovencev in Nemcev v Ljubljani. Za Ambroža usodno pobratenje z Nemcem Izrazito poudarjena slovenska usmerjenost Ambrožu ni bila ljuba. V tem pogledu je nastala v njem reakcija, in sicer na praznik sv. Ahacija 1. 1863., ko je moški zbor ljubljanskega filharmoničnega društva pr red.i 1. 1863., ko je moški zbor ljub ljanskega Filharmoničnega društva priredil izlet v Idrijo. Tedaj je Ambrož, ki je bil kljub svoji treznosti močna čustvena narava, pil bratovščino z nemškim idrijskim županom dr. Hochtlom. To Ambroževo postopanje je med Slovenci vzbudilo ostre napade in nezadovoljstvo. Napetost se je sprostila v odnosih med njim in či-talniškim odborem. Ambrož je odstopil kot predsednik čitalnice. Kljub Ambroževi ideji harmoničnega sožitja Slovencev in Nemcev v Ljubljani je šla diferencijacija svojo pot. Važen moment medsebojnih odnosov mestnih svetnikov je bilo tudi vprašanje obiska londonske svetovne razstave leta 1862. To vprašanje je pokazalo konflikt malega in bogatega ljubljanskega meščanstva, korumpiranost in osebnostne tendence nekaterih svetnikov, v narodnem oziru pa boj med Slovenci in Nemci. Svetnik Haimann je predlagal, naj občina razpiše v soglasju s Trgovsko in obrtno zbornico znesek 1000 goldinarjev kot podporo za potovanje sposobnih in nepre-možnih obrtnikov v London, kjer naj bi si obiskovalci pridobili praktično znanje, ki ga bodo po povratku razširjali doma. Petčlanski odbor (Luckmann, Heimann, dr. Schoppl, Miihleisen in Holzer) je podelil podporo 500 goldinarjev ključavničarju Vollmerju. Slovenski svetniki so tedaj energično protestirali, ker je bil Vollmer sam bogat, imel je dobro vpeljano ključavničarsko firmo in zaposlenih 26 delavcev, a svojo trgovino je imel v Haiman-novi hiši. V zvezi s to krivično podporo je nastala v občinskem svetu razklanost. Javnost o tem ni dobila jasne podobe, ker je občinski svet že februarja 1862. odpravil službena poročila o sejah iz finančnih razlogov. Narodna razklanost se je bolj ali manj izražala nadalje ob vsakokratnih volitvah v občinski svet vsake pomladi, ko je tretjina svetnikov izpadla iz sveta in se nadomestila z novoizvoljeno tretjino. Slovenci so nastopali kot narod odkrito v Novicah. Nemci so se pa zbirali okrog Laibacher Zeitung toda ne kot narod, temveč kot liberalna stranka, za kakršno so jo priznavali drugi in tudi sami, tako da so tudi Slovenci prišli na položaj stranke. Zato udarec proti njim ni bil udarec proti stranki, temveč proti narodu, ker so Nemci vedeli, da morejo s poudarjanjem določenih politično organizacijskih smotrov zadeti tudi naredne interese svojih nasprotnikov. Številčna moč Slovencev je bila trdna le v tretjem volilnem razredu, drugi in prvi razred pa sta bila nasičena z nemškim duhom. Ta dva razreda sta kolebala in nihala med dvema vplivoma. Propagande slovenskega duha skoraj ni bilo, Slovenci so se raje zatekali k osebnim kompromisom, kakor nam kažejo često kandidature v teh letih ustavne dobe. L. 1864. sta obe stranki pokazali veliko borbenost. Geslo Nemcev je bilo: Nemška domovina je v nevarnosti! Geslo Slovencev je bilo: Naše može moramo voliti! Dne 25. aprila 1864. je umrl prvi župan ustavne dobe Miha Ambrož. Zadela ga je kap. V zadnjem letu svojega županovanja je postal nepriljubljen pri Slovencih zaradi bratenja v Idriji. Slovenci se tedaj sami niso zavedali, da bi mogli Ambrožu olajšati stališče, če bi od 1. 1861. sistematično delali za poslovenjenje občinskega sveta ob vsakokratnih volitvah, ne pa prepuščali polja Nemcem, ki so imeli že zaradi tradicije lažje stališče. Prihranjeni bi jim bili dogodki 1. 1868. Ob Ambroževi smrti se je Leibacher Zeitung razpisala, Novice so o njem v osmrtnici le na kratko poročale. Pokopali so ga na mestne stroške. Ambrožev naslednik dr« Costa Kdo bo ljubljanski župan po Ambroževi smrti, je bilo v Ljubljani vprašanje vseh vprašanj. Zanj so se zanimali ne samo listi v Ljubliani, temveč tudi v Trstu, Gradcu in na Dunaju. Novice so zahtevale, da mora biti domač človek, ki mu domač jezik tako gladko teče kakor nemški. Ves boj se je končno osredotočil odkrito ali prikrito za dr. E. Costo ali proti njemu. Nemci so kandidirali končnega kandidata okrajnega glavarja Pajka. Na občinski seji dne 3. junija 1864. je bil za Ambroževega naslednika izvoljen dr. Costa. Od 28 glasov jih je dobil 16, Pajk pa 11 in Mr.litsch 1 glas. V zahvalnem govoru je dr. Costa pokazal, da so vplivali nanj Ambroževi nazori in principi. Pri večerni prosi a vi sta odrekla udeležbo nemški pevski zbor in nemško telovadno društvo. Z abstinenco so Nemci že poudarili slovenski značaj Costove izvolitve. Slovenstvo je prišlo do izraza tudi na zunaj. Na Horakovo posredovanje so na magistratu tedaj prvič izobesili slovensko narodno zastavo. Sl^ba dediščina preteklo dobe, ki je padla na ramena novega župana, je bila gospodarska oteirtvelost. Ze Ambrož se je trudil, da bi jo odpravil, a ni mogel uspeti. Dr. Costi so pomagali dogodki višje politik«, razmere v Mehiki in avstrijske vojne 1. 1866. Najprvo se je dr. Costa s svojim občinskim svetom prizadeval, da bi se valjar-nica Južne železnice preselila iz Gradca v Ljubljano. Valjamica je naposled pa le ostala v Gradcu. Tiste čase je imela Ljubljana tudi opravka z mehiškimi prosto- voljci, ki so hoteli na pomoč cesarjevemu bratu Maksimiljanu v Mehiko. Trst in Ljubljana sta postala koncentracijska točka »meksikajnarjev«. Pongrac je ponudil za zbirališče prostovoljcev staro cukrarno. Sredi julija 1. 1864. so že začeli prihajati prostovoljci, v sredi novembra jih je bilo že nad 5000 v Ljubljani. Prišli so iz vseh narodov v Avstriji in iz drugih evropskih držav. Vse je v Ljubljani združila zeleno-belo-rdeča zastava mehiškega cesarstva. Ljubljansko življenje se je v teh mesecih močno razgibalo. Sredi novembra so mehiški prostovoljci začeli odhajati v Trst, da se vkrcajo za Mehiko. Z odhodom prostovoljcev, ki so prinesli vsak mesec okoli 100.000 goldinarjev v obtok, se je zopet pokazala potreba po novih pridobitnih virih. Sredi maja 1.1866. so se zopet zbrali novi prostovoljci v Ljubljani in odšli v Trst, toda že v Nabrežini se je ustavil njihov pohod zaradi odpora Amerike proti pošiljanju novih prostovoljcev v Mehiko. Dogodki pod Deic*rc*4*je*o vlado la^cii kumpromisniii kandidatur za volitve občinskega sveta 1. 1864. je pokazal Slovencem taktično pot, po kateri naj prevladajo in vladajo v oucmskem svetu. Za slovenski izraz občinskega sveta je bilo posebno ugodno, da je cesar 30. julija 1865. odsiovii Schmerlingovo minisLrstvo. Naslednik Schmeriinga je postal grof Rihard Belcredi, ki so ga Slovani pozdravili z velikim upanjem, ne vedoč, da je bil Belcredi ie senca madžarskega grota Esterha-zyja, eksponenta madžarske politike na dvoru. Najvažnejše je bilo, da je v resnici podpiral jezikovno enakopravnost. Kranjski deželni zbor novemu predsedniku vlade ni poslal adrese, pač pa je to storil ljubljanski občinski svet. Iznenadil je najbolj županov predlog, da se adresa sestavi samo v slovenskem jeziku. Samo slovensko adreso je praški dopisnik Politike imenoval »osmo čudo sveta^. Belcre-dijeva vlada je sistirala februarski patent in hotela začeti novo politiko, ki naj bi bila osnovana na oktobrski diplomi, torej na izhod.šču za februarski patent, ki je uvedel v Avstriji nemško-centralistični režim. V dobo Belcredijeve vlade se je vpletel eden najlepših Costovih uspehov, pridobitev Tivolija, ki je bil do tedaj cesarjeva last. Mestna občina je Tivoli kupila od cesarja za 72.000 goldinarjev. Drugi uspeh je bil prenos lokalne policije na mesto, s čimer se je razširila mestna avtonomija. V občinskem svetu so Slovenci predlagali, naj se Belcrediju kot izraz zahvale podeli častno meščanstvo Ljubljane. Predlog, ki je bil sprejet s 16 proti 7 glasovom, je očitoval slovensko nadmoč v občinskem svetu. Diplomo častnega meščanstva, s katero so se mu zahvalili za ostvarjevanje samoupravnega načela in narodne enakopravnosti so, kakor adreso, napisali samo v slovenskem jeziku. Sodno politično mesto policijskega komisarja je prevzel Luka Svetec. Ljubljana ga je z veseljem pozdravila. Z rešitvijo lokalne policije se je nekaj mesecev nato priključil ljubljanskemu policijskemu območju še Kolizej, ki je uprav-no-politično spadal, kakor Tivoli, pod Spodnjo Šiško. Sezidal ga je Benedikt "vViUhalm, ki je prišel v Ljubljano 1. 1840. Volitve L 1866. so bile bolj kot kdajkoli doslej v znamenju boja med Nemci in Slovenci. Pokazala naj bi se ob tej priliki moč »frankfurtovcev« ali moč slovenske Ljubljane. Uspešno agitacijo je izpričala močna volilna udeležba. Od 993 volilcev je prišlo volit 541 volilcev. Slovenci v postavljanju kandidatov niso bili dosledni. Kandidirali so med slovenskimi kandidati tudi Nemca dr. Kalteneggerja. ki so ga istočasno kandidirali tudi Nemci. Kalten-eggerjeva kandidatura je bila še vedno izraz plašljive in oprezne previdnosti. Slovenci so ga kandidirali v drugem razredu, kjer je bil zaradi uradništva položaj zanje najnevarnejši. V tretjem razredu so zmagali Slovenci z lahkoto, v prvem razredu so Slovenci dosegli dve tretjini glasov, nemški glasovi so že močno narasli. V drugem razredu je dobil Kaltenegger od 310 oddanih glasov 257. V celotnem uspehu je bila najznačilnejša zmaga v prvem razredu, kjer so Slovenci tedaj že drugič zmagali z vsemi svojimi kandidati. To dejstvo dokazuje, da bi se v tem razredu mogla s sistematičnim in smotrnim vzbujanjem slovenske zavesti trajno vzdržati slovenska moč. Tega pa ni bilo, zato so gospodarsko močnejše plasti presojale vsakokratne volitve močno po trenutnem položaju. Vojna, kolera in gospodarska stagnacija Komaj so bile volitve končane, je že vzšla krvava zarja vojne Avstrije s Prusi-jo in Italijo, zadnji boj med Avstrijo in Prusijo za prvenstvo v Nemčiji. Slovansko časopisje je zahtevalo, da se Avstrija otrese pogubne nemške usmerjenosti. Avstrijsko nemško časopisje je odkrito pisalo, da se Avstrija s to vojno ne misli bojevati za avstrijske cilje, temveč za nemške. Vojne priprave so se začele pomladi maja in junija 1. 1866. Za južno bojišče proti Italiji je bila Ljubljana prehodna točka vojaških pohodov. V Ljubljani je bilo nastanjenih nad 400.000 vojakov. Med vojno so se v Ljubljani nakupičili tudi ranjenci. Ko se je vojaštvo začelo vračati z Laškega, se je v Ljubljani začela širiti kolera. Prvi vojak je obolel za kolero dne 12. avgusta. Najhuje je bolezen razsajala v avgustu in oktobru. Na deželi so oboleli tudi kmetje, zlasti na Notranjskem okoli Loža. V Ljubljani je kolera zahtevala 150 smrtnih žrtev, na vsem Kranjskem pa okoli 800 žrtev. Po avstrijskem porazu na Češkem m pruskem vdoru proti Dunaju so nekateri deželni glavarji, med njimi tudi kranjski, dali poziv za črno vojsko, ki naj bi pomagala redni vojski pri obrambi dežele, zlasti pri obrambi alpskih prelazov pred pruskim vdorom proti jugu. Ideja črne vojske je naletela na odpor. Prostovoljce so imenovali deželne strelce. V Ljubliani so se priglaševali v godbenem paviljonu v Zvezdi Nabrali so jih okoli 500 in jih poslali varovati mejo proti Italiji. Ko so se 29. av gusta pričela mirevna pogajania, so vse čete zbrali med Kranjem in Kamnikom, v oktobru so jih pripeljali v Ljubljano in jih 13, oktobra razpustili. Ljubljana sama je za obramoo ^r^ani/araia meščansko stražo, kateri se je prid.užil i udi Južni Sokol zaradi lega, ker je bil občinski svet naroden. Dne 14. julija 1866. se je preselilo povelj, stvo tretjega armaunc^a zbora iz Viuma v Ljubljano. V Ljubljani je ostalo samo pol-tretji mesec. Po sklepu miru z Italjo, ko je Avstrija izgi bila Beneško, je postal Gradec sedež armadnega po vel st va. Dr. Costa oe je začel /op^t truditi, da bi odpravil brezposelnost in poživel gospodarstvo v Ljubljani. Ni se mu pa posrečilo doseči, da bi preselili tobačno tovarno iz Benetk v Ljubljano. Gosn tdarsk napredek je bil prepuščen zasebni pobudi. Spomladi leta 1866 so Tschinklovi sin >vJ ustanovili v Ljubljani tovarno za cikorijo Pričetek Beustsve nemške agresivne polii&ike Ljubljanski občinski svet je v letih od 1864. dalje nedvomno predstavljal slovensko večino. Tri leta je njena nuč v obč.n-skem svetu neprestano rastla in 1. 1866. dosegla višek, ko se je okoristila s svobodnejšim Beicredijevim režimom. Z Bclere-dijevim padcem pa je tudi slovenska moč začela padati. Uprava na magistratu je bila popolnoma nemška Slovenska beseda je bila v občinskem svetu prava redkost. Spričo takih dejstev moremo šele razumeti Levstikov odpor proti politiki slovenskih »prvakov«, proti njihovi nejasnosti, nedoslednosti, kompromisarstvu itd., proti lastnostim, ki jih je označil za brez-načelje. Belcredija je na Dunaju premagal in nasledil Beust, eksponent centralistično usmerjenih Nemcev. Beust je 1. 1867 prič 1 nemško agresivno politiko. Takoj je razpustil federalistično usmerjene deželne zbore na Češkem, Moravskem in Kranjskem. Najtežji udarec za Slovence so bile volitve v Ljubljani pod Beostovo vlado. Vlada je pritisnila na uradništvo. da je volilo protinarodne kandidate. Glavni cilj Nemcev je bil, izpodkopati moč slovenske večine v občinskem svetu. Volitve 1. 1867. so bile simptom naraščajoče nemške agresivnosti, ki je od ponovnih deželnozborskih volitev sistematično delovala proti Slovencem. Važnosti volitev so se Nemci bolj zavedali kakor Slovenci. Med glavnimi nemškimi agitatorji so bili Mahr, Terpin in mladi Samassa. Nemci so zmagali z vsemi kandidati v prvem in drugem razredu, v tretjem razredu pa sta zmagala slovenska kandidata. V noči od 28. na 29 maja so Slovenci odšli pred stanovanje Dcžmana, ki je bil voditelj vse nemške akcije mu razbili Šipe in nato še propadlemu nemškemu kandidatu za tretji razred Hanslu. Od obnovitve občinskega sveta v volitv '» tega leta je bil občinski svet ra/klan na dva tabora. Za župana je bil izvoljen zop t dr. Costa, neizprosne nasprotnike io imel v »trinaisterih« nositelj:h nemštva v I.v b-ljani z Dežmanom na čelu. To so bili voditelji vseh protislovenskih akcij in nenavadno delavni. Posledice pretepa nemškega „turnerja" Ponovno izvoljenemu županu in slovenskemu delu občinskega sveta nasprotne nemške sile so kmalu našle povod za odločilno borbo. Izkoristile so dogodek, ki se je pripetil 23. julija, ko so člani Južne_a Sokola pokopali svojega člana Germeka. Po pogrebu so se precej dolgo zamudili v Gnezdovi kavami na Glavnem trgu. V bližini je tisti večer nastal prepir med članom Južnega Sokola in član«.m nemškega telovadnega društva Tamborninom, ki ie dal Sokolu zaušnico, ker je na cesti pel slovensko pesem, zbadljivo za Nemce. Nemškemu telovadcu je pomagal Schant-lov hlapec. Med prepirom je prišel mimo župan dr. Costa in ker mu ni uspelo pomiriti, je poklical iz bližnje kavarne člana Južnega Sokola, da napravijo red namesto policije z magistrata. Sokoli so naklest ili nemškega telovadca in Sthantlovega hlapca. Ta sama na sebi malenkostna stvar je imela v Ljubljani velike posledice. Ljubljanskim Nemcem je bi'a dobrrdoš'a. Zagnali so vrišč po mestu in v časopisih proti Slovencem. Nemci v Gradcu so napadli slovenske študente. Nemci so izrabili dogodek za uveljavljanje nemštva. V izven-ljubljanskih listih so zahtevali, da se zatre slovensko društveno življenje. Deželni predsednik Conrad je prepovedal javno peti rusko himno in je ustavil delovanje Južnega Sokola. Proti dr. Costi se je pričela kazenska preiskava. Dne 25. septembra 1867. je deželno predsedstvo ustavilo Costovo županovanje. Z nemSko-madžarsko p ravnavo 1 1867. se je Avstrija preobhknvala v Avstro-Ogrsko. Avstrijska polovica si je dala ustavo 21. decembra 1867. Z njo sta bila zagotovljena v njej centralizem in nemška prevlada vse do razpada države 1. 1918. L. 1868. je razvozljalo krizo, ki le v Ljubljani nastala s sokolskim dor^d'-^m 1. 1867. Nemško prodiranje na oblast v Ljubljani se je vršilo strogo po načrtu Z drugimi deželnozborskimi volitvami 1867., ko sta v JLjubljani zmagala nemška kandidata nad slovenskima v prvih volitvah, se je začela razvijati nem'k^—.slovenska narodna borba za Ljubiiano. Vodja protislovenskega boja je bil Dežman. Sredi marca je b'la »sokolska pravda«. Proces je bil oo Tri rfavovem monnUi podoben napihnjeni žab:. Na naivičji instanci je bilo obsojenih le še 7 ljttdl. Zarndi bližajočih se volitev z razsodbo dr. Casta še vedno ni bil prost. Preiskava proti njemu se je res inscenirala, toda »krvava sodba« je 20. aprila na tajni seji sklenila, da od tožbe proti županu odstopi. Costov problem pa s tem še ni bil rešen. Magistralni svetnik Guttmann je prevzel vodstvo magistrata. Smo*er nemške akcije ie bil, dobiti vso oblast na magistratu v svoje »*oke. Pravna pot ie peljala preko dopolnilnih volitev v občinski svet. Razvili so volilno borbo, ki je ustrezala nlihovemu cilju Slovenska propaganda ie bila skromna. Poziv »Slovenskega Naroda«, da je treba z*č?ti delati oravo^a^no. da se ne sme nič zanemariti ie ostal brez uspeha. Volitve v maju 1. 1868. so bile slovenski ooraz. na ka-terega so Novice odgovorile z nekaj jer- Konec na 9, strani Ijajočimi besedami, priznavajoč svojo nemoč proti 14 dnevni nemški voiitveni propagandi. Z volitvami 1363 sj Nemci sončno dobili absolutno večino v občinskem svetu. Za župana so izvolili dr Suppana Županski p. oblem ie pr:š3l v končno fazo. Deželni prcd^edn k je sporoč.l 1 julija magistratu, da morr dr. Costa zopet nastopiti župansko funkcijo. Kazpust cbeisskega sveta, Slo vencev Dne 21 sept mbn je deželni predsednik Conrad razpustil občinski svet z motivacijo, da ni nikakega izgleda, da bi v občinskem Svetu prenehali ra/pori Guttmann je prevzel vse posle in pripravil vse potrebno za nove volitve v obč;n-ki svet Nemci so se zbrali v Konst:tuci -naln^m društvu, slovenski tabor se je organiziral v Sloveniji, društvu za brambo narodnih pravic. To sta bili dve društvi, po katerih se je odslej pretakalo politično življenje v Ljub.jani. Pod vplivom tega pretakanja so se vršile občinske volitve 1869 V sio-i venskem taboru je imel dr Costa veliko besedo Za volitve 1869. je njegova ranjena čast dobila premoč nad narodnim interesom. Pod njegovim vplivom se je društvo Slovenija izreklo za abstinenco Slovencev v občinskih volitvah Slovenci so mu slepo sledili, tako da so se v marčnih volitvah 186} borili N.mci brez nasprotnika Od vpisanih 1210 volilcev jih ie volilo 545. abstiniralo pa se jih je 665 S temi volitvami so Nemci dobili ne samo absolutno oblast na magistratu, temveč so postali tudi edini pred-tavniki ljubljanske občine Z abstinenco Slovencev se je vidno zak'jučila ena doba m nastopila druga, v kateri je Ljubiinna veljala za nemško mesto. ¥a5 aSna ml&mViho vprašanje Normalizacija konjiške železnice in z njo v zvezi podaljšek preko Velenja in Gornjega grada do Kamnika Ljubljana, 5. aprila Živimo v dobi preesnove ozkotirnih železnic v železniške normalne širine. Zato ni pretirano, ako si v tem pogledu nekoliko ogledamo konjiško železnico. Pri tej priliki hočemo presojati, kako bi se njena življenjska moc Se bolje utrdila s podaljšanjem preko Dobrne in Gornje Savinjske doline do Kamnika. Današnja konjiška železnica prevaža tako množino tovora, da nadkriljuje marsikatero ncrmalnotirno lokalno železnico. Ni samo skrajni čas, da se razšiii v normalno tirno progo, temveč jo je treba na najbližji m najpripravnejši tečki spojiti z glavno progo Maribor— Ljubljana. Kako pa naj se napravi ta pretiš troj ? a) Sedanja proga se preuredi za normalno tirni promet, ali pa — b) zgradi se popolnoma nova sedanjim zahtevam usre-zajoSa normalnotima, železnica, zmožna s težjimi stroji prevažati tudi vagone s polno nosilno možnostjo. Troga pod a) bi se razlikovala le v tirni širini in izostalo bi drago in zamudno prekladanje blaga v Poljčanah, a ostale bi še obču ne neprilike: počasna in guga-joča vožnja in prepoved izkoriščanja vagonov cio nj'nove nosilne možnosti Za primer, kalešna ie taka železmea, naj služi skoraj enako (17 km) dolga dena proga Zabok Krajinske Toplice—Krapina, kjer so se pred ojačenjem gornjega ustroja pomikali mešani vlaki skoraj na vodoravni progi s hitrostjo konjiških vlakov, medtem ko so bili naloženi tov>rni vagoni samo do bruto teže 18.000 kg. Ker so danes v naši državi večji del 15 in 20 tonski vagoni z las no težo 8000 do 120O0 kg, je samo ob sebi umevno, da se taki vagoni na lckalnih že'eznicah s šibkejšim gornjim ustrojem ne morejo izrabiti do nosilne možnosti in krožijo s polovično neto tižo manjka-nje tovornih vagonov. Za z^raibo proge ped h) prideta v pošt v đve možnosti, in sicer: 1. Prik ljučefe normalnotirne konjiške železnice v Spodnjih Laza h (4 km južno od Pt-Jjčan) na g'?.vno progo Maribor—Ljub-] na V tem primeru se ves ustroj sedanje ozkotirne prege od Zreč preko Konjic do Zbelcvega razširi v normalrotirno železnico, ostali del ozkotirne proge od Zbe-lovega do Poljčan pa opusti. 2. Sedanja konjiika železnica se razširi cd Zreo do Dražje vasi (t. j. piva postaji-ca v smeri iz Konj'c proti Poljčanam) v no n.ialnotno železnico, medtem ko se ostali del proge od Dražje vasi do Poljčan opusti. Nova normalnctirna proga se zgTadi cd Dražje vasi naprej proti jugu in po zrneiTiem vzponu na EJobovem, to je severno od Ponikve (4 km), priključi na glavno prog-o Maiibor—^ Ljubljana. Na opuščeni pi •[ 1 l "a postaja Loče se preseli na novo progo, medtem ko se v nadomestilo ©prScenih postajališč Zbelovo in Spodnje Lr.zc ; na glavni progi skupno postajališče Spodnje Laze. Da se višinska razlika med Konjicami (332 m na-1 morske višine) in Booovem (42p mi Čimbolj ublaži, je priporočati, da se železniški nasip že od Konjic doli primemo dvigne. Tako bi se najbolj izognili globini v Loč ah. Ni se pa treba ustrašiti za vratnega vzpona na glavni prrgi med Zbelovim in Lipoglavom, ker se bo dala konjiška železnica s pomočjo zarez bolje izpeljati P: i ugibanju, katera trasa nudi večje prednosti, se je treba držati načela, da so se prometne prilike tudi na konjiški železnici temelji o spremenile. Za zgradbe te železnice L 1S92 pa tja do prevrata je težil skoraj ves tovorni premet proti severu (premog v Maribor, les na Ogrsko), a danes je treba računati z dejsvom, da gre 95"/o tovornega prometa proti jugu. V nastopnih primerih so izražene kilometrske rajzdaije in nekatere tarifne postavke : 1. Konjice—Poljčane—Celje 50 km, vozarina za III. razred 21 din, tevornina za 15.000 kg lesa 735 din. 2. Konjice—Sp.Laze—Celje 42 km, vozarina za III. razred 17.50 din, tovornina za 15.000 kg leta 735 din. 3. Konjice—Bobovo—Celje 33 km. vozarina za LQ. razred 14 din, tovornina za 15.000 kg lesa 637 din. 4. Konjice—Poljčane—Maribor 47 km vozarina za III. razred 17.50 din, tovornina za 15.000 kg lesa 753 din. 5. Konjice—Bobovo—Maribor 55 km, vozarina za T TI. razred 21 din, tovornina za 15.000 kg lesa 735 din. Tudi glede razvrstitve vlakov si lahko napravimo slično sliko. Pri popoldanskem vlaku, ki odhaja iz Konjic ob 15.30. je treba v Poijčanah čakati na zvezo proti Celju 1 uro 34 minut, dečim bi se po preureditvi proge s poprejšnjim odhodom iz Konjic za prilično 15 do 20 minut dosegel v Bohovem celo popoldanski vlak. Tako bi potnik prispel v Celje za 4 ure prej, torej mesto ob 19.40 že ob 15.52. S to preosnovo bi bil dosežen le neznaten del železniškega omrežja, ki ga že desetletja zahtevajo javni in gospodarski interesi in konjiška železnica tudi po normalizaciji ne sme obdržati oblike zagate, temveč jo je treba po najprikladnejši poti pooaljšati in jo v Velenju priključiti na progo Celje—Dravograd, že pred da\mimi leti se je polagala velika važnost na izpeljavo trase Konjice—Gornji Dolič. V novejšem času so se razmere spremenile in je v interesu našega gospodarstva ugodnejše, ako se ta trasa potisne preko Dobrne v Velenje, kjer je prav dobro preskrbljeno za tak priključek. Od Velenja do š mart nega ob Paki se uporabi že obstoječa proga in se drugi del krožne železnice odcepi južno od postaje Šmartno ob Paki in vodi na levem bregu Savinje do prve od odcepa pri šmartnem ob Paki 6 km oddaljene postaje Mozirje. Xa to postajo teži gozdov je mozirske okolice. Potem se proga obrne na severno stran Mozirja, nato proti jugu in južno od Rečice pri km 11.5 doseže postajo Rečico za ohširnerečiške, okoninske. kov-čaiiske in Belcre'e. mimo Sv. Miklavža, s postajo Sv. Miklavž—Nova Štifta. Blizu te postaje je vhod v 4500 m d<>lg predor Javoršak ki pe\je v tuhinski graben. V razširjeni doiini bi se postavil kolodvor Zgornji Tuhinj-—Šmartno. Ta postaja bi služila pred v.=ern kot nakl-?da'i-šče lesa in premoga iz Mo nika in Špltali-ča. Od šmartnega dalje vodi proga do postaje Loka in od tod dalje do nakla'nišča Nevlje ter krene potem v Kamnik, kjer se spoji s kamniško progo. že pred svetovno vojno so se predlagali železniški načrti za zvezo Savinjske dobne s Kamnikom in sicer a) iz Polzele na Kamnik in b) iz Sv. Petra v Savinjski dolini čez Vransko v Kamnik. Kranjski deželni zbor je s svojim sklepom z one 24. januarja 1910 pozval dunajsko vlado, naj se zaradi spojitve kamniške m savinjske železnice nemudoma zgradi železnica iz Kamnika čez Tuhinj in Motnik na Polzelo. Na to je vlada predlagala zgradbo železnic Don iža-€—Blagovica in Polzela— Motnik. Ker bi pa ti uve železnici ne imele nikake zveze med savinjsko m kamniško že.eznico, so državni in ceželni pos an-ci prosil vladnega sve;nika Franja župne-ka ki je iz neprimernih projektov osnoval ravnokar opisani načrt, ki po prik'ad-ni poti veže savinjsko progo s kamniško železrLco S tem načrtom je župnek s poročilom z dne 20. januarja 1914 pri ministrskih obravnavah na Dunaju dokazal, da je iz gospodarsko renabiinih m stra-tegičnih pogledov navedena trasa izredno nujna. P: o ga Prevalje—črna—Ljubno—Radmir-je je v resnici nadaljevanje koroške proge Maiibor—Prevalje in stoji v ožji zvezi s projektirano progo Šmartno ob Paki— Kamnik. Tudi to progo je trasira! g. 2up-nek že pred svetovno vojno. Trasa pelje iz Preval j ob levem bregu Meže ter doseže v km 7 Mežico. V daljnjem poteku bi proga peljala v južni smeri proti topilnici Žerjav ter v km 14 dosegla Crno. Potem se obrne proga proti za pa m ter pelje p-ponovni prekoračitvi M^že ob njenem levem bregu preko potoka Mali giaben do izliva potoka Tople v Mežo. Tu bi se zaradi obširnih gozdov gornje Mežiške doline in za dolino Tople postavila postaja. Od tu naprej se dviga trasa ter pelje po pobočju Araške višine do izliva potoka Vrtačnik v B stro, kjer bi se za izkoriščanje okoliških g rcma!o izrabljena. Hiše so stisnjene ob Starem tigu. klarlovštki cesti, Roživ m Fiorijanski ulici. medlem ko je prostor med Rarlov^ko c&-rilo in Ljubljanico po večini še nezazidan Zavzemajo ga poslopia brez vrednosti, pritlične hišice, lope, vrtne utice. skladišča. ! vrtovi. Pa tudi starejše stanovanjske hiše-I ki stoje na tem velikem prostoru tako nesrečno in nesmotr-eno in ki so po večini nc/drave. vlažne, mračne ter obrnjene 00 solnca. niso vredne, da zavzemajo tako lep prostor, ki bi ga iahko izkoristili mnogo bolj koristno. Zdi se nam da je prav v tem odgovor na vprašan ie. kako bi pomaga* i šemjakubsikemu okraju. Ta velika površina na južni strani pod Gradom ima krasno lego; odprta je proti solncu in zaščitena pred mrzlimi vetrovi. To je vprav idealen prostor za stanovanj- sko četrt, kjer bi imela stanovanja še večjo vrednost kakor n. pr. na Vrtači ah n« Mirju. ker je blizu mestnega središča. Da bi se šentjakobski okraj v resnici (ahko mnogo lepše in hitreje razvijal, će bi ra*. voja nc zavirala stara poslopja ob vijugastih, ozkih in mračnih ulicah, sc je pokazalo že po tem, da »o na tako zvanih Pru-Lah m Privozu po vojni precej zidali. Te nove hiše so pa mnogo donosnejše kakor stare v F ortjanski ulici, čeprav so bolj oddaljene od mestnega središča. Prule so mnogo bolj racionalno zazidane kakor ožji del šentjakobskega okraia, ker tam naravnega stavbnega razvoja v novejšem času ni zavira! stari mestni dei. Skoraj m dvoma, da bi bila v tem rešitev šentjakobskega okraia, če bi ga postopno preuredili v moderno stanovanjsko četrt V ta namen bi bilo seveda treba podreti mno-ge stare, nezdrave hiše. ki stoje tudi pretesno ob ulicah. Ena največjih starih hiš ki bi je ne bilo škoda, če bi jo podrl med prvimi, je nedvomno »2abjak«. Ista usoda bi naj doletela tudi poslopje okrajnega načelstva, čeprav se zdi na zunaj naj.epše med drugimi nizkimi hišami. Kako nesrečno zidano poslopje je to, smo že poročali. Če bi podrli brez škode ti dve hiši, bi lahko tudi mnoge druge, ki so znatno manjše. Se-voda, glavno je denar, ki bi ga bilo treba invostirati za zidanje zdravih. modernih stanovanjskih hiš v tem oikraju Vendar to m nepremagljiva ovira. Samo pomisiano, koliko stanovanjskih hiš zidajo podjetni stavbni gospodarji leto za letom v Ljubljani. Zidajo na oddaljeni periferiji, češ, v mestu so vse parcele zazidane a!i rezervirane, koliko parcel bi ahko pridobili v šentjakobskem okraju! Ce bi lastniki pai-cel ne hoteli zidati ali se upirali prodaji, bi jih lahko pnsilili z davščino na nezazidane parcele, da bi se odločili za to ali ono. To omenjamo samo zaradi tega. ker nekateri dvomijo o možnosti rešitve šentjakobskega okraja. Morda je še kakšna rešitev, vendar se nam zdi ta še najnar:ivnejša in najlažja Če posvete temu vprašanju na pristojnih, mestih primerno pozornost, lahko upamo, da bi našli zadovo jivo rešitev. Morda bi v šentjakobskem okraju našli tudi primerne parcele za nekatera javna poslopja, ki jih bo Ljubljana morala dobiti prej ali slej in ki so še zoia j brez določenega prostora Parcele iščemo zunaj mesta, zlasti za stanovanjske hiše. medtem ko &o najstarejši mestni deii delno še nezazidani, delno pa zazidani tako. da bi bilo treba ne- renrab-'ne ter za.starele hiše. odnosno o-pe, skladišča ter podobne podrtije — krat-komalo podreti, da bi pridobili dragocen prostor za nove stavbe To velja zlasti za šentjakobski okraj. Napačno je iskati rešitev za šentjakobski okraj v prezidavah zastarelih hiš ter v veCnem popravljanju. Trgovine ne bomo mogli več privabiti v ta okraj, dokler ne bo v njem živahnejšega prometa. Ce bi pa biLa vsa površina tega okraja racionalno zazidana, bi se tu število prebivalstva znatno pomnožilo, promet bi postal živahnejši, da bi iahko pro- spevalo rudi vsaj nekaj trgov in m obrtnikov. M.suimo da je t; £am:sti vsaj vredna razmišljanja. V^-okakor je pa potrebno, da razmišljamo, kako bi pomagali šentjakobskemu okraju, kako bi zaustavili hiranje mesta v b-ižim same\$a središča. Iz Zagcrja — Za osamosvojitev loške šole. Prosvetna oblast je na pobudo krajevnih čin te ev že lan načela vprašanje oaainosvoiltve loške šole ki je trenutno v sestavu topiiske šole. Pokazala se je namreč potreba, da naj b. radi precej nje oddaljenosti ter iz upravnih razlogov pc-stala šola samostojna. Poslopje loške šole bo predelano in bo dobilo novo stopnišče, stianišea ter potrebne stranske prostore za pisarno, zbornico td. ZaJnja stran poslopja bo dobila prizidek, ki bo omogočil omenjeno preure-d tev. Načrti so že izgotovlj-.mi. Zgleda, da bodo Loke s tem dobile najvee petraz-redn co, s čimer bo ustreženo temu kraju ki se bo vedno bolj šir 1. — Zagorski vod« ved je vedno pogosteje kamen spotike. Že Edaj primanjkuje v nižje ležečih predelih vo:le. ker pa je bilo leto razmeroma suho bodo težave p še večje. Vzrokov za to pomanjklj vost je več. Glavni vzrok je pač premajhna kapa-citeta. Mer tev vodnega dotoka v zajemal-nik v Kotredežu pokaže 5 28 sekundnih litrov na okroglo 4000 porabnikov ter odpade s tem na o?ebo dnevno po 114 litrov vode. kar ni malo. če pa vračunamo glavnega konzumenta TPD. se ta BtevUkt nekoliko zn'ža. DrugI vzrok pa je velika potrata. S to vodo perejo, zalivajo vrtove in puščajo odprte zlivke. Tretji vzrok so pa številni novi priključki, s Čimer moramo 1 nat~ tudi v bodoče. Vse dotlej dokler se ne bo kapaciteta zajete vode povečala bodo pritožbe na dnevnem redu Iz vsega se vid" da vodovodnega upravn:ka ne za ene nobena krivda. Obč nska uprava bo morala v doglednem času poseči v blagajno in s težkimi novci rešiti ta problem s tem da bo zgradila novo zajetje, odno^.o razširila cevovod. Ki Jma premajhen f .1 m veCjo količino vode. — £e elektrika in rnd'js«*« motnje! Z j vti^krai smo na tem mestu tožili o nezno3 nih radijsk h motnjah Vrasi se Je poklicana kontrolna oblast zganila in za nekaj časa napravila red. Zdaj pa so motnje že spet neznosne in nekateri, ki pravijo dri se na to stvar razumejo trdijo, da utegne biti vzrok tudi v pomanjklj vi električni napeljavi. Radijski naročniki kakih 200 nas je zahtevamo da strokovnjak temeljito preišče tudi to stran, obenem pa blok ra in kaznuje vse. ki svoj h e' ktrlčnih naprav, če motijo še niso blokirali. Plačujemo in zato je na«a zahteva upravičena. — Možganska, kap je eadela Seno čevljarskega mojstra g.Narada, gospo Marijo, ki je v 77 letu starosti po daljšem bo-lehanju podlegla in so jo pokopali v torek. Na zadnji poti io je sprem lo veliko število občinstva in stanovskih tovarišev pokojničinega moža. ki mu ob tej izgubi izrekamo svoje toplo soialje! — GHpa, influenca :n druge spomladanske bolezni razsajajo kot že celo desetletje ne. Zelo pogoste so komplikacije in nekateri so za las ušli smrti. BomiSka blagnjna še nobeno leto izza prevrata ni Imela tolikega staleža obolelih kot letošnjo pomlad. Priporočamo največjo prev Prezgodnje vstajanje iz bolniške postel • je letos bolj kot kdaj naravnost pogubno. Dokler ne bo res toplih brezveternih pomladnih dni ne ollau'jte rimske obl ke. Ne puščajte mladine že bose v šolo kar se. žal, že dodaja. — Moko po znižani cen! prodajajo nekatere trgov ne ki so označene na obč nski deski. Gena 2.60—3 dinarje kilogram. — Zadovoljn-.* velik<»nf>čne praznike želita naročnikom in čitalcem našega lis.a uprava in kron st. Iz Šoštanja — Zopet vlom v TTriskovo trafiko. V noči od petka na soboto je bil izvršen dr. zen vlom v Unskovo trafiko v Pesju Ko so se v soboto okrog 5 siutraj vračali rudarji od nočne službe so opazili, da je okno trafike na stežaj odp to. O najdbi so obvestili gospo Uriskovo. ki jo našli v traflKi popoln nered Neznani vlomilci so prebrskali vse predale in odnesli kar Jim je ugajalo: razne vrste tobaka, znamke. baterije za ročne svetilke itd. OeJotBfl Skoda znaSa okrog din 1 500. Traflkan! trpi tem občutnejšo Škodo ker je ta vlom že 5. v času zadnjih osmih let. — Dve prireditvi. V soboto zvečer tn v nedeljo popoldne je uprizoril soko'ski lutkovni oder Ribičičevo igro »Jurcek na morju«. Predstava je biTn posebno v nedeljo dobro obiskana. Oder se je tokrat predstavil z novinu lepimi kulisami in novimi lutkami, ki so jih opremile gdč. Koz-levčarjeve. Ravenski Podmladek Rdečega križa pa je v nedeljo gostoval v Šoštanju z FHnžgarjevo s Verigo«. Med odmori so zapeli Ravenski fantje in dekleta nekaj narodnih. Prireditev sta pripravili učiteljici Koprivčeva in Meterčeva, ki zaslužita za svoj trud priznanje. Lastno lovišče Naposled se je Kozamtirniku vendar uresničila vroča želja: postal je imetnik lovišča v bližini Ljubljane. Seveda je bilo le-to precej majhno, pa bilo je njegovo. Sicer so ga prijatelji v kavarni pri Prešernu precej vlekli, češ, da je lovišče tako majhno, da si dolgin Trpin ne more tam niti škornje sezuti, ker bi sicer prekršil mejo. Drugi spet so se norčevali, da tam ni nobene divjačine, kvečjemu še kak hripav kos Slednje natolcevanje je prišlo naposled gospe Kozamurnici na ušesa. — Povej mi vendar, za božjo voljo. — se je togotila, — zakaj si vzel v zakup lovišče, če tam nič ni? — Kdo pravi, da ni nič? — Vsi to pravijo. — Kaj vedo o tem neumni ljudje? Tam je že kaj, saj sem že sam izšlediL — Če se le ne motiš. Veš tisti Krištofov Pepe mi je pravil, da je še prej, preden si ti lov v zakup vzel, nekdo moral v mehko zemljo z zajčjo nogo vtisniti sledi, zakaj videl je sled zajca z najmanj petimi nogami. — Krištofov Pepe je nevoščljivec in ga ne vzamem na noben lov več s seboj rTe daj si vsega natvesti Kar boš rabila za V kuhinjo, bom tam postrelil; za lov na Slone pa lovišča tako in tako nisem vzel v zakup. Kozamurnica se je s tem zadovoljila in soprog je da- za dnem pridno pokal v lovišču. Kot odebel mož je časih čutil tesnobo, ki si jo je v prostem zraku preganjal. Če je potem prišel d >mov brez plena, se je lahko izgovarjal, češ. da je varstvena doba Njegovi streli so bili namenjeni zgolj vranam in enakim škodljivim živalim, ki jim pa po navadi ni niti škodoval. Za pokončavanje roparic je imel starega čuvaja, ki ga je obenem z lovom prevzel in kateremu je moral za lisice, mačke, sokole in podivjane pse plačevati precej visoko strelščino. Toda vprav to pogosto Kozamurnikovo prihajanje in njegovo pristrastje za prazne strele očividno ni ugajalo sosedn:m lovskim patronom Upravičeno so se oah/ da jim v njihovih lastni hbrlogih napravi zmešnjavo, in so se posvetovali, kako mu zamrzili lovišče. Lahko bi bili še dolgo čakali, da jim Kozamumik s svojim pravičnim in korektnim ravnanjem ni sam pokazal poti. Leščnikarja, ki ga je ustrelil in ki je padel onstran meje. je poslal dotičnemu za-kupcu lova, da pokaže, kako strogo ume lovski pravici zadostiti. To debro delo pa se mu je slabo izplačalo. Zakaj kmalu za tem se je marsikaj dogodilo, kar je bilo očividno plod tajnega in malopridnega sporazuma med sosednimi lovci V udobno Kozamurnikovo stanovanje je neki dan vstopil lovec z nahrbtnikom, iz katerega je stresel ustreljeno lisico, drobno, bedno stvarco, ki je po svoji zu-anjosti mogla tud: legarju podleći — Gospod gozdar se priporeča in vam pošilja lisico, ki jo je ustrelil sicer na svo- m lovišču, pa je pobegnila na vaše Kozamurnica je majaje z glavo motrila >guljeno lisičje krzno — Kaj pa naj začnem s to živinico? — e oč:tajoče vprašala. — No. to še vprašaš? — se je z odgovorom, na pol v zadregi, na pol bahaški podvizal gospod Kozam urnik — Lep pred-^osteljnik! Naj še kdo reče, da ni divjačine v mojem lovišču. — To kešta spet 100 dinarjev in lisica ne kaže. da bi ne puščala dlake Ima li morda bolhe? — je hitro vprašala lovca — Nekaj jih bo že imela, — je ta ravnodušno odvrnil. — Tako? Potem je pa ne obdržim uiti trenutek Kar vzemite jo spet s seboj — Prosim, to pa ne gre, je proti naroČilu. — Kar stran z njo in smrdi tudi kot dihur. Kozam'irnik je fantu dal kovača, mu namignil in odšel z njim h krznarju, kj?r je izvedel, da se delo ne izplača Pač pa je pri krznarju kupil lepo. že montirano isičino in mu narečil naj jo čez 14 dni oošlje na njegov dom kot trofejo prve na njegovem lovišču ustreljene lisice. Teden dni pozneje so mu spet v nahrbtniku nekaj poslali — Gospod gozdar se priporoča in vam nošilja tega roparja, ki ie kliub dvema streloma pobegnil na vaše lovišče. — Je gotovo spet kaka lisica? — je pobaral Kozamurnik. — Ni lisica, — je rekel sel in razgrnil nahrbtnik. Na površje je prišla priskutna pasja mrcina. Gospa Kozamurnica je bila vsa iz sebe, da je Kozamurnik kar potegnil sla za seboj ter ga potoma pregovoril, naj za -»aerado vrže mrcino v Ljubljanico. Spet teden dni pozneje je prinesel mož s obiigatnimi priporočili tri ustreljene lačke. To pot se je Kozamurnica tako azsrdila, da je moral soprog takoj oditi v lovišče, kjer je čuvarju ukazal, naj vsem sosednim lovskim zakupnikom spo-*oči. da si prepove daljnje poffljatve takih neokusnih in nepripravnih mrcin. Čuvar ga je še opozoril, da je izsledil rnjaka, ki bi se lahko odstrelil, sicer ga bodo sosedi. — Ne morem, — je del Kozamurnik, — vprav sedaj moram za par dni odpotovati — Ali ga smem jaz? — je vprašal čuvaj — Dobro, kar vi ga dajte. Se tisti dan, ko je Kozamurnik odpoto-I val se je v njegovem stanovanju pojavil I mož z debelo nabreklo vrečo. — To pošilja... je začel in prenehal, zakaj kot furiia ga je napadla Kozamurnica. — Kaj? Še en tak lump se usoja kaj sem poslati? To je že od sile. Marš ven! — Toda, gospa ... — Nič toda. Kar izginite, sicer pošljem po stražnika. Kar recite tistemu lovcu, naj si žival sam obdrži in Eafttran mene tudi sam požre. In sedaj izginite! Zunaj je bil in s težko vrečo je šel svojo pot. Ko se je Kozamurnik vrnil, mu je vse povedala. Cez nekaj dni pa se je spet napotil v lovišče, kjer ga je Čuvaj posebno vdano in veselo sprejeL — Gospod, ali nečete vsaj rogov 1 seboj? — Kakih rogov? — No, od tistega srnjaka, o katerem sem vam zadnjič pravil. Sem ga precej drugi dan ustrelil in po sinu poslal k vam, gospa pa ga je nagnala in mu velela, naj ga obdržim in pojem. In tako smo ga nekaj sami pojedli, nekaj pa prodali. Najlepša hvala, gospod Kozamurnik! Gospod Kozamurnik je globoko zasopel, si obrisal čelo in rekel: — Ze dobro, obdržite si tudi rogove! Par tednov pozneje je stalo v listih: Radi rodbinskih razmer se pod roko odda v zakup majhno, toda z divjačino zelo bogato lovišče blizu Ljubljane. Naprodaj je tudi krasna puška in lepa lisičja trofeja Naslov v upravništvu... Preteklost in sedanjost si podajata roke na Hldouščini Figovčeva gostilna je že 169 let stara, kavarna Evropa je pa prav za prav tudi naslednica zelo stare gostilne — Zanimiva preteklost Ajdovščine Figovčevo gostilno je prodal Andrejev brat Miha L 1874 svojemu najemniku Andreju Druškoviču. ki jo je pa 1 1888 oddal v najem Matevžu Dolinarju iz Škofje Loke. Gostilno je po Druškovičevi smrti podedoval mlajši sin Ignacij Nekaj časa je gostilno vodil tudi neki Krvarič. no smrti Ignacija Druškoviča io je pa kupil L 1899 Ivan Knez. Nie^ov najemnik je bil dol^a leta popu'arni Matevž Hartman Tako je šla gostilna iz rok v roke. Večina imen, ki so bila z njo v zvezi, je pozabljenih, živi pa še Andrejev so^min. L°ta 1926 so mu na Figovčevi gostilni vzidali spominsko ploščo, ki ima vklesano Prešernovo posvetilo Smoletu. MRTVE PRIČE OPOZARJAJO NA PRETEKLOST V MODFRNI PISARNI. NcS pa zanima še skoraj bclj kakor Smoletova rojstna hiša, Figovčeva gostilna, njena sosedna hiša, Tvrševa cesta 11, kjer je zdaj že leto dni »Putnikova« pisarna in sedež Zveze za tujski promet. To hišo je po smrti Viktorja Smoleta, sina Mihe (Andrejevega brata), podedovala Viktorjeva sestra Balbina Smole 1. 1885 po nji pa 1. 1920 njeni nečakinji Kristina in Gabriela Roth, ki sta ju 1. 1921 prodali podjetju Zalta in Zilič. Hiša ima ob cesti ozko pročelje ter se zdi, da je majhna, a je precej dolga in ima lepe številne prostore. Zidana je zelo solidno. Za njo kakor ob sosednih Frolicho-vih hišah so velika dvorišča, kjer so bili pred 100 leti prostorni hlevi in na dvoriščih so se vrstili poštni vozovi in pogosto tudi zasebni vozovi potnikov iz dali-nih dežel. V tistih časih je imela Ljubljana kaj pogosto v gosteh »velike zverine« in skoraj ni bilo tedna, da bi je ne obiskal kateri izmed številnih nadvojvod. Vsi trgovci, ki so potovali proti Italiji ali Balkanu iz nemških dežel ali v nasprotni smeri, so navadno prenočevali v Ljubljani, ki jim je lahko nudila prenočišča v številnih hotelih. Nekateri sodijo, da v tistih časih Ljubljana najbrž ni imela manj hotelskih sob kakor dandanes ter da je v nji lažje našlo primerno prenočišče večje število gostov kakor zadnje čase Ko so prihajali v Ljubljano imenitni gostje, cesarji (ljubiianski kongres), nadvojvode itd., so imeli vselej veliko soremsti'o. n ljubljanski hiteli so z lahkoto vzeli vse pod streho. Eden. večjih hotelov je bil v Frolichovih hišah, kakor rečeno, »Zlati lev^r, v njegovi soseščini pa *Sion«. Mali-čev hotel, a razen tega je bila še v drugih ulicah cela vrsta hotelov, da gostiln niti ne omenjamo. Vozovi so ponoči ostajali navadno na dvorišču pri poš.nih hievih, potniki so se pa iaz.mestili po hotelih Dandanes živimo prehitro, preveč nam daje misliti sedanjost, da bi se lahko dovolj živo vživljali v pretek ost. In že 100 let se nam zdi nepremostljiv prepad med dvema dobama V hiši, kjer je bila pred 100 leti uprava poštnih hlevov (š? do leta 1849, ko smo dobili železni i), je zdaj moderna potovalna pisarna Uradniki imajo dan za dnem čez mero dela in včasih prilika nanese, da je treba to ali ono končati še v večernih urah. Med debelim zi-doviem ljubljanske patricijske hiše. med prospekti, slikami in kupi dop:sov ni težko gledati na življenje realno. Toda v stari hiši je ostal fluid preteklosti in mrtve nle-ne priče so začele opozarjati uradnike nase in svojo dobo ... STRAHOVI PRI ELEKTRTČXI LUČI ... S tem smo prav za prav začeli drugo poglavje S področja zgodovine smo zašli v romantiko, ki je dandanes zlasti v zvezi s potovalno pisarno največji anahronizem. Morda se sicer dogaja kje po svetu, da privabljajo tujce z grajskimi strahovi v kraje, kamor vas vab'jo v drugi vrsti zgodovinske znamenitosti Toda v našem primeru gre za povsem solidne strahove Zato so tudi glasovi o njih prodrli v javnost šele zdaj in po naključju, ne z namenom Vse bi ostala najbrž še dolgo skrivnost Težko je sicer pisati o tem. kajti časopisje se ne more spuščati v metafiziko s primerno resnostjo, reporteri i pa tudi niso še začeli obiskovati prikazni zaradi intervju vo v. Toda zgodilo se je in zapisati je treba: v »Putnikovi« pisarni so videli že nekajkrat strahove — pri električni luči. Ko se je zgodilo prvič, pa ni nihče mislil na prikazni. Uradnik je delal zvečer v svoji pisarni. V sosedni sobi — vrata so bila odprta — ni bilo nikogar V njo je padla svetloba iz sobe, kjer ie uradnik delal Nenadno je opazil nekega moškega, silhueto, kako hodi v sosedni sobi. Vprašal je tako glasno, da so ga slišali tudi tovariši, kdo je. Ker se neznanec ni oglasil, je uradnik stopil v sobo, prižgal luč in ženitvena epidemija v Hollywoođu Kako je postala Vaviane Romance iz kabaretne plesalke slavna filmska igralka Darrieuat je ustanovila svoje podjetje 1 Ljubljana, 8. aprila Čudovito naključje je hotelo, da je postal Putnik prav na Ajdovščini, kjer je bila še pred sto leti poštna potniška postaja, naslednik potniške pošte; zdaj se tam dan za dnevom ustavljajo avtobusi, kjer so se pred stoletjem poštni vozovi. Marsikaj se je spremenilo na Ajdovščini, ki je postala po sto letih zopet eno naiživah-nejših ljubljanskih prometnih križišč, vendar je še ostalo nekaj živega čara mi-nilih časov Tu je še vedno Figovčeva gostilna in v hiši, kjer je zdaj Putnik, je bila potniška poštna postaja, ki je imela v tistih časih podoben pomen in vlogo kakor dandanašnje železniške postaje. V sosedni Frolichovi hiši Tvrševa cesta št. 9 je bil še 1. 1828 carinski urad. V hiši št. 5 je bil tiste čase eden najbolj slove-čih ljubljanskih hotelov ^Fri zlatem levu«. Na Ajdovščini sami so pa izpričane znamenite gostilne že iz 18. stoletja. Figovčeva gostilna je že 169 let stara, kavarna Evropa je pa prav za prav tudi naslednica zelo stare gostilne. Tako si tu preteklost in sedanjost podajata roko Še dalje v preteklost ne nameravamo poseči, ko je bilo na Ajdovščini še rimsko grobišče. Hoteli smo le opozoriti potnika in meščana, ki prihaja v Putnikovo pisarno, na zanimivo preteklost Ajdovščine na njen čar, ki ga še ni mogel pregnati smrad po bencinu in hrup modernega prometa; vedno je še v zraku aroma preteklosti, še vedno se pretaka nevidni fluid duha prejšnjih stoletij, ko stopiš v starinsko hišo. ki jo krasi na pročelju ura. kakor skromno podeželsko hišo ali pošto. »SKOLCIJATI« IN »PARMHERCKARJI« Pomen Ajdovščine kot prometnega kraja so znali ceniti že v 17 stoletju, čeprav sta po Valvazorjevi sliki Ajdovščine, kakršna bi naj bila 1. 1690, stala kjer je zdaj Figovčevo dvorišče, velika kozolca. Za njima se je razprostiralo polje do Šiške. Vendar je imel magistrat na Ajdovščini že 1 1633 gostilno. Ne čudite se; tiste čase je bila gostilna gospodarsko podjetje, ki je dajalo mestu dohodke n. pr kakor danes klavnica Nedvomno je bila tedaj gostilna na prometnem kraju ob vhodu v mesto, kjer so se ustavljali domači in tuji potniki, vsaj donosna, če ne zlata jama Pomisliti pa moramo tudi. do so imeli tiste čase za zlato kakor tudi za pijačo drugačna merila kakor dandanes. Kljub temu to mestno podjetje ni dolgo prospavalo. 2e 1. 1690 je padla gostilna: podrli so jo diskalceati, bosonogi av-guštinci. ki jih je ljudstvo imenovalo Školči jate. Menihi so se namreč pritoževali nad grešno hišo. češ da jih je gostilniški hrup motil v pobožnosti Gostilno so menihi kupili za 800 goldinarjev. torej precej drago. Toda zanimivo je, da jim je magistrat sploh ustregel, ko nam zgodovinski viri pričajo, da se je diskalceatov. ki so se preselili v mesto iz Šiške (iz Jamo v začetku zelo branil, češ da bi bil p j hov samostan na Ajdovščini le 100 korakov oddaljen od klarisinj (ki so imele samostan na kraju, kjer zdaj stoji nebotičnik) in mestna občina se je obrnila na cesarja, ker so menihi kupili posestvo brez njenega dovoljenja Kako se je menihom posrečilo pridobiti mestne oč^te zase. ni zanesljivo znano: kup:li so Weis-sovo posestvo po posredovanju zdravnika dr Competerfo in že 1. 1657 je bil položen temelini kamen za diskalceatsko cerkev. Ko so 1 1660 prenesli v novo cerkev sv. Jožefa rel;kviie iz stolne cerkve, se je te slove-no-ti udeležil celo sam cesar (Leopold IV Jožef II. je pregnal tudi školcijate« In v samostan so se preselili usmiljeni bratje, ki so ustanovili bolnico Stari Ljubljančani se te bolnice na prostoru sedanje Kmetske posojilnice še dobro spominjajo. Podrta je bila po potresu. Ljudstvo je usmiljene brate imenovalo »parm-herekarie* in kjer ie zdaj Dalmatinova ul'ca ie bila tedaj »Parmherckarska« zelo ozka ulica. Veliko zemljišče je b;Io Gorupova last, ki ga je prepustil v korist mestnega dekliškega liceja. Ko je bilo zem-jišče parce-lierano in razprodano, sc z izkupičkom sezidali mestni licej, ki dela mestni občini se vedno preglavice. »NA AJDOVŠČINI« — ZELO STARO IME Mnogi meščani dandanes niti ne vedo, kje je v Ljubljani Ajdovščina, čemur se pa tudi ne smemo čuditi, saj trikotnik med Kmetsko posojilnico, »Evropo« in Fi-govcem kljub prizadevanjem naših lokalnih zgodovinarjev ni dobil pred leti tega imena uradno. Ajdovščino omenjata že Valvasor in Tnalnitsther v zvezi z ustanovitvijo mestne gostilne (Wirtshaus zur Hevdenschaft). Slovenski izraz za Heidenschaft se je pa ohranil v maticah šentpetrske cerkve; že L 1674 je zapisana v krstni knjigi Ajdovščina kot rojstni kraj. »Aidauschna« se ponavlja v krstni knjigi še v letih 1675, 1699. 1709 in 1718 To me je zapisano tudi v mrliški knjigi dvakrat. V spakedrani obliki je pa navedena tudi v oklični knjigi 0» lWt In 1784 »na fihaitfwohim«> I Ime »na Ajdovščini« je ljudsko in Je • bilo v veljavi stoletja. Rabili so ga tudi ! še v preteklem stoletju, ko je še stala sta-; ra bolnica. Domači zgedovinar Peter Ra-; dics je v spominskem spisu o tej bolnici navedel tudi meje Ajdovščine. O Ajdov-| ščini je v novejšem času pisal (v »Jutru« i I. 1930) Ivan Vrhovnik in istega leta v našem listu Josip Wester, ko se je zavzemal, naj bi to cestno križišče dobilo zopet svoje staro ime. Zgodovinar dr. Milko K~>s je v nekem svojem predavanju 1. 1931 predlagal, naj bi trg brez imena bil imenovan Ajdovščina v spomin na vipavsko Ajdovščino. Ljubljanskemu zgodovinarju Vrhovcu ni bilo povsem jasno, ali izvira ime Ajdovščina od imena »ajd«, pogan ali od ajde. Vendar se je odločil za prvo razlago Motilo ga je najbrž to, da so se še v prejšnjem stoletju razprostirale njive do Fi-govca. Sicer pa ne more biti dvoma, od kod izvira ima Ajdovščina, saj imamo več Ajdovščin in tudi Hajdina pri Ptuju ima isti izgovor. Znano je, da so odkrili na Hajdini mnogo ^ajdovskih" grobov in rimskih ostalin. Prav tako so naleteli v raznih dobah že na nešteto rimskih, odnosno emonskih grobišč na velikem prostoru od križišča cest pred Figovcem do Sv. Krištofa. Zato je ves ta kraj v širšem pomenu besede Ajdovščina. Mnogo grobov so pa odkrili tudi na Ajdovščini v ožjem pomenu besede, na prostoru, ki obsega približno 1.200 m-. Emonci so pokopavali svoje mrliče po večini vzdolž ceste, ki je držala iz Emone proti Savi Pozneje se je ta cesta imenovala Kriška cesta, in sicer po križu, ki je stal pred diskalceatskim samostanom. Že ko so kopali temelje za mestno gostilno 1. 1633, so naleteli na vel;ko kamnito krsto, emonski grob. V sarkofagu so našli tudi zlatnino, kar je redkost, ker so bili si-obo- vi Rimljanov po večini oropani. Ko so zidali hiše ob Dunajski cesti v novejšem času, so našli tudi mnogo rimskih, -ajdovskih'« grobov. Arheolog dr. V Schmid je raziskal pred vojno mnoco rimskih grobov, odkritih na parcelah Kmetske posojilnice. Ime Ajdovščina izvira torej od ajdovskih grobov. »Na Ajdovšč'ni« se je imenovalo prvotno vse ozemlje od Dolse. sedanje Dalmatinove ulice in Celovška (zdaj Gosposvetske eestel vzdolž Dunaiske ceste do Sv Krištofa kjer so odkrili rimske grobove Pozne ie ie ime Aid^vš^m ostalo omeieno le na prometno kr^šče pred Figovcem Ta trg. ki ni naimaniši v Ljubljani, bi za«l"žil svoie n^s^bno ime, že glede na svojo bogato zgodovino* KAJ JE SE OSTALO OD AJDOVŠČINE? Stara Ajdovščina se je res že zelo spremenila in sledov starih časov je razen nekaj hiš ostalo zelo malo. Ze dolgo ni več na nji niti trojiškega spomenika, da mnogi mladi ljudje ne vedo, kje je staU preden so ga L 1927 prestavili na Kongresni trg. Na staro bolnico nas ne opozarja nobeno trne, tudi Parmherckarska ulica je pozabljena. Nekateri meščani mislijo, da staro Ime Spftalska ulica za sedanjo Stritarjevo ulico izvira od bolnice. Toda v Stritarjevi ulici ni bilo nikdar bolnice, Špitalska ulica je dobila ime po hospita-lu, azilu za onemogle meščane v kresrji Dohodki kresije še vedno služijo za podpiranje onemoglih meščanov Mimogrede pa naj tudi omenimo, da Je ime kresija nastalo iz Kreisamt — okrožni urad Toda zdaj smo na Ajdovščini, ki se je zelo iz-premenila zlasti po potresu. Na samem križišču ali trgu, ki sicer ni imenovan oficielno Ajdovščina ter mu ni ostalo niti to ime, je ostala še skoraj povsem ne-« spremenjena le Figovčeva gostilna Baje so pa tudi nji že šteti dnevi Ostala je na zunaj nespremenjena, verna slika predmestne gostilne prejšnjih stoletij. In meščani se bodo težko ločili od nje, bolj kakor od trojiškega spomenika. Za zgodovino tega spomenika se meščani zanimajo mnogo manj kakor za zgodovino Figovčeve gostilne Spomenik je dal postaviti kot kužno znamenje leta 1693 grof Weikhart Auersperg, torej tri leta po tem, ko so »školcijati« podrli mestno gostilno. Bog in hudič sta si stala nasproti: diskalceatski samostan s tro-jiškim spomenikom in predmestne gostilne. Kdo je zmagal, prav lahko presodite: ni več klarisinj, ne »školcijatov« in tro- jiški spomenik se je moral umakniti pod mogočno zaščito pročelja nunske cerkve »DOLGO SMOLETOV SPOMIN NAJ 2IVI!« Mestni gostilni je konkurirala na Ajdovščini gostilna »Pri križu«, sezidana leta 1635 in se je prvotno menda imenovala »Pri belem križu«. Stala je približno tam, kjer je zdaj ogal kavarne Evrope. »Pri Piškotu« in »Pri Krajcbirtu« je ena in istj gostilna. Ta gostilna je bila podrta 1. 1863. Piškotovo gostilne ie proslavil Tavčar v romanu »Izza kongresa«. Figovčeva gostilna je bila ustanovljena 135 let pozneje kakor ^Krajcbirtova«, leta 1770, ko je hišo sezidal Jožef Stepan. Ime »Figabirt« je izpričano že 1. 1789. Stepan se je oženil s Heleno Severjevo, hčerjo kmeta Severja iz Kleč. Potomci Severjev, sorodniki Smoleta, še žive na Jezici. Po smrti Stepana se je gostilničarka zop?t omožila, in sicer z Miho Smoletom, v tem zakonu se je rodilo 5 otrok, a trije so umrli v rani mladosti. Ostala sta le dru-gorojenec Andrej, Prešernov prijatelj, in četrtorojenec Miha. Andrej se je rodil leta 1800 (28. novembra). Smoletova mati je pa preživela tudi drugega moža in se je poročila tretjič. Tretji mož se je pisal Franc Valentin in je bil zelo bogat. Bil je trgovec z žitom in prevoznik. 1 1808 je pa postal tudi oskrbnik poštnih hlevov v hiši, kjer je zdaj »Putnik«. L. 1821 je postal oskrbnik poštnih hlevov Andrej Smole. To je bila v tistih časih imenitna služba. L. 1824 je Andrej začel tudi trgovati z žitom. Toda njegova trgovina je šla kmalu »po copatah« in. Andrej, ki ni imel toliko smisla za bogastvo tega sveta kakor za njegove dobrote in lepite, le zašel km^lu v hude stiske Cez tri leta je piršol v kon-kurz in odšel je v svet pozabi lat *ežave. Andreiev nas'edmk je postal Miha. ki ie postal postni hlevar 1. 1830 in mati mu je prepustila tudi hišo, tedaj št. 64, zdaj 1 ŠL U. kjer jo »daj »Putnik«. Viviane Romance Ko je bila Viviane Romance stara 10 let je bila še Vivian Ortmens, hčerka blage ženske ki je bila po poklicu bolniška strež niča. Mladost je Viviane preživela v kraju Melun v severni Franciji. V Melunu je bila prvič v kinu. bilo ji je tedaj 10 let. Prvi film, ki ga je videla, je bil nem film »Krvave arenec, glavno vlogo je igral Rudolf Valentino. 10-letna Viviane je prišla domov iz kina, oče. bivši podčastnik, jo je nahrulil. materi je pa Viviane zaupala: Mama. filmska igralka bom. igralka in nič drugega. Mati je otroka pokarala, naj ne govori neumnosti. Pozneje so se začeli za Viviane žalostni dasi. Mati in oče sta se ločila. Viviane je morala živeti pri stricih in tetah v mestih Lyon. Bordeaux in Roubaix. Strici so imeli pletilnice, Viviane se je bila v delavnicah naučila pletenja. L. 1926 je delala pri stricu v Lyonu. Delavnica je bila premračna in predolgočasna. Dne 4. julija 1.1926 je pobegnila v Pariz k materi. Stara je bila 14 let. Clark Gmble V teatru Sarah-Bernhardt so Igrali tedaj slavni francoski igralci in igralke. Viviane se je nekoč splazila za kulise teatra in do garderob. Neki režiser jo je opazil in jo vprašal, kaj išče za odrom. Viviane je I odgovorila, da bi rada igrala na odru. Re-! žiser jo je premeril od nog do glave: No, Ce bi rada igrala, boš statirala v zadnjem dejanju za 6 frankov. Kako se pišeš? — Viviane Ortmens. — Dobro, v redu. Vsa iz sebe se je Viviane vrnila domov in povedala materi, da bo odslej MgTala« v teatru in zasluzila 180 frankov na mesec. Mati jo je grdo pogledala: Da, od jutri naprej boš delala, hči naše hišnice ti je našla delo v krojačnici, zaslužila boš 250 frankov na mesec. Dobro leto je Viviane vbadala šivan ke v nekem večjem modnem ateljeju. Valček jo je rešil iz sukanca in šivank. 14. julija, na narodni praznik, pleše ve9 Pariz na cestah. Na križišču bulvarja Mont Pamasse je plesala tudi Viviane. Kar jo nagovori nekdo: Poznam Vas. pred letom sem vam ponudil »angažma« v teatru Sarah-Bernhardt. Kaj počenjate zdaj? Će hočete, pridite v Moulin Rouge. tam pripravljam revijo z Mistinguetto. Tako je Viviane prišla v Moulin-Rouge. Plesala je v reviji »To je Pariza. Na nenavaden način je postalo kmalu tudi njeno ime znano. Z Mistinguett se je zaradi nekega nesporazuma sprla. Spopadli sta se za odrom. Stražnik je odvedel Viviane. bulvarski reporterji so si bojevito dekle privoščili, Viviane je bila prvič v časopisih. Potem je nastopala v komičnih revijah v Montmartru, se učila plesati imela uspehe v Tabarinu, kjer je spoznala impresari-ja Noel-Noela. Ta ji je svetoval, naj ne gre k filmu ker bo morala igrati vampir-ske vloge. Talent pa ima samo za komične vloge. L. 1932 je bila Viviane izvoljena za »misa Pariš«. Toda ojoj takoj po izvolitvi je nastal škandal. Izvohali so, da ima *miss Pariš« otroka, nezakonskega otroka. Viviane je bila mnenja, da je njen otrok njena privatna zadeva, a žirija je bila drugega mnenja. Viviane je bila degradirana, izvolili so novo »miss Pariš«. Potem se je Viviane odločila za film. Križevo pot je prehodila, preden je našla človeka, ki jo je odkril. To je pot od studija do studija kot statistka. od agencije do agencije, od impresarija do impresa-rija. Režiserji se niso zmenili za s ta tis tko s proznim polnim telesom, mehkim obrazom in zapeljivimi očmi. Prvi, ki jo je »videl«, je bil režiser Edmond Greville. Viviane je bila r guran tka v filmu * Princesa Tam-Tam«, rež i ral ga je Greville. Viviane je bila v prvi vrsti v skupini plesalk. Režiser je postal pred njo, potreboval je plesalko, ki bd plesala pred drugimi sama nekaj figur. Izbral je Viviane. V prihodnjem filmu je Greville dal plesalki prvo večjo vlogo. Film se je imenoval »Nazaj v paradiž«. Viviane Ortmens je postala Viviane Romance. Potem jo je režiser Julien Duvivier angažiral za prve vloge v velikih filmih. Z nenavadno naglico se je Viviane dvignila od kabaretne plesalke do priznane in slavne filmske igralke. Viviane Romanca je zdaj 26 let stara. Njena hčerka je stara 8 let. Ima prijatelja, ki je tudi njen filmski partner, to je Geor-ges Flamant. Glede zakona je mnenja da dobra filmska igralka ni za zakonski jarem. Sicer pa so filmske igralke, pravi Viviane, v ljubezni gotovo manj zahtevne kot navadne meščanke. ANNABELLA IN TTRON POWER ZAROČENA Iz Nevr Torka poročajo, da sta Anna-bella in Tvrone Povver oficijelno naznanila svojo zaroko. Poroka bo ob koncu junija. videl, da ni nikogar. Drugi izhod iz sobe je bn zdKienjen, neznanec se ni mo^el izmuzniti. Uradnik si m mogel raz.a^ati, ko^a je videl. Čudil se je in začel razmišljati . . In zgodilo se je drugič .. Uradnica ja zvečer srečala na stopnicah moškega. Pisarna je bna že delj časa zaprta, zato je mislila, da je srečala hišnika Ker je pa zbežal mimo nje. ne da bi ga mogla dobro videti in ker ni pozdravil, je šla v hišni-kovo stanovanje, da reče hišnici, naj hišnik vsaj odgovori na vprašanje kdo jo, sicer je človek v strahu, da se je kdo pri-tepel v hišo. A kako se je prestraš.la. ko je hišnika zagiedaia v stanovanju! Bila je prepričana, da je srečala njega Takoj so šli preiskovat vse količke, da bi našli neznanca Ni ga bilo. Vera v strahove sc je čedalje bolj utrjevala. Zgodilo se je pa tudi tretjič .. Morda še večkrat, a dovolj je. Uradnica |e ci. zvečer v biljetarnici v pritličju. Pisarna je ločena od stopnišča s steklenimi vrati. Uradnica se je ozrla proti tem vratom. Prebledela je in ne da bi rekla bes dico tovarišem, je pograbila svoje stvari ter zbežala domov. Pozneje je povedala, da je videla moškega, prikazen, kako io je ogledoval z onostranskimi očmi skozi steklena vrata. Lahko se šalite na ta račun. T"dn sirah je nekaj človeškega In odrasli ljudje niso navadno prestrašeni za prazen nič Co se uradniki boie delati zvečer v moderni pisarni, to ni več šala. * Tako si preteklost in sedanjost na Ajdovščini podajata roko. Ne sedaniost ni mogla vzeti Ajdovščini vsega čara preteklosti in preteklost ne dovoli, da bi napravili krntkomalo križ čez njo, da bi pregnali sledove z ropotom modernega prometa, voznimi redi. letoviškimi prospekti . . Med debelim zid >viem stare hiše je ostal fluid prejšnjih stoletij in tisti, ki so nekoč tam delali in trpeli, ki so potovali s poštnimi vozovi, se pač menda smejo zanimati, kako potujejo ljudje dandanes. Oni še vedno potujejo; vračajo se, kakor da prihajajo po vozovnice za oni svet... Med njihovimi in našimi časi ni tako velikih prepadov. Nam ne meri časa več ura na stari Smoletovi hiši. kakor ga je njim. Nam se vedno nekam mudi, njim ne, zato se menda vračajo... Dne 27. t. m. je Power dal Annabelli zaročni prstan In ji kupil vilo v Holly\voodu, v kateri je dolgo prebivala filmska igralka Grace Moore. Annabella je naročila pohištvo iz Pariza. Baje je tako srečna kot še nikoli prej. V Holly\voodu se počuti dobro, a srečna bi bila kjerkoli — z Ty-ronom Po\verjem. Pozabila pa ni na svojo domovino Francijo. Prijateljske stik« ima Še vedno s svojim prvim možem filmskim igralcem Jeanom Mura tom. V Hollywoodu razsaja pravata ženitvena epidemija. V nekaj dneh bosta mož in žena igralka Carole Lombard in igralec Clark Gable. Za veliko noč se bosta vzela Robert Tavlor in Barbara Stan\vyck. Merle Ob^-ron se je odpeljala z s Normandijo« v Evropo, Aleksander Korda jo že pričakuje v Le Ha vre. S poroko ne bosta čakala niti do Velike noči. SIMONE SIMON OKRADENA Francoska filmska igralka Simone Simon, ki se mudi zdaj na francoski rivijeri v Cannes, je bila preteklo nedeljo okradena. Nekdo ji je izmaknil dragocen prstan z velikim bnljantom. vreden 400.000 frankov. Dne 13. t. m. je prišla Simon z materjo v Cannes. Nastanila se je v hotelu Croisette. V noči od sobote na nedeljo, ko se je vrnila z neke zabave v hotel, je izročila v blagajno pri portirju, preden je odšla v svoj apartma, biserno ogrlico in dva dragocena prstana. Drugo jutro ko se je oblačila, je poslala mater po juvele k portirju. Portir ji je izročil dragocenosti, 10 minut kasneje je Simone Simon naznanila policiji, da ji je edeD izmed prstanov izginil. KOLIKO ZASLUŽI DANTELLE DxVRRIEUX Dražestna Danielle Darrieux je pariškim novinarjem izjavila, da ne smejo verjeti vse kar jim filmski producenti natvezijo o gažah, ki jih plačajo filmskim zvezdam. — V kolikor se mene tiče, je dejala, sem dobila za film 3>Mayerl ng« 110 000 frankov za film ^ženski klub* 120.000 frankov, za film =>Port Artur« 300 000 frankov, za film »Izprijenece (Un mauvais garcon) 85.000 frankov, film »Zloraba zaupanja^: ji je vrgel 175.000 frankov, film »Katja« pa 400.000 frankov. Sicer pa od danes naprej ne bom Imela nobene plače več. je dodala Danielle Dar-rieux. Novinarji so jo debelo pogledalL Darrieux je pojasnila: Naznanjam vam. da sem ustanovila svoje lastno filmsko podjetje in bom odslej delila ves dobiček in vso izgubo, kakor bo film pač uspel ali propadel. TRIJE ZANIMIVI FILMI Že ta mesec bodo v Hollywoodu izgo-tovili film »Izpoved nacističnega vohuna*. Film režira Anatol Litvak. Glede svojega novega filma ^Diktator* je Cha-piin izjavil, da bo film izdelal in so neresnične vesti, da se je skesal. Družba Metro Goldwyn Maver pa pripravlja film : Pri nas tega ni« po romanu Sinclaira Levvisa. Film kaže. kako bi bilo v Ameriki, če bi v deželi zavladal kljukasti križ, Vsi trije filmi so tendenčni in podčrtavajo vrednost svobode in demokratičnosti za razvoj posameznika in družbe. Švicarski obrambni kredit Bern, 7. aprila AA. Spomladansko zasedanje zveznega parlamenta te končano. Parlament je izglasoval kredit 327 milijonov frankov za okrepitev narodne obranu bo ia m boj pcofc nezaposlenosti. Tragična usoda Martina PegiJa znanstvenika, astrologa in čarovnika, ki je umrl v je£i obdolien čarovništva, ker se je pečal z matematiko Ljubljana, Velika no5 1939 Pravijo, da ima vsak svojega konjička ali svojo slabost. Moja je ta, da se tako mimogrede, a docela samo ob sebi razumljivo pečam tudi z astrologijo. Morda izvira ta moia slabost iz prepričanja, ki sem si ga tudi kar tako mimogrede in presenetljivo samo ob sebi razumljivo in naravno že v srednji šoli prisvojil, da je vse usojeno in vse v naprej določeno, čeprav se včasih zdi, da ima človek svobodno voljo. 2e pred leti sem zasledil v astrološki literaturi ime a^trolo^a Martina Pegiusa številne astrološke knjige ga omenjajo, kakor Paracelsa. Nikoli se nisem zamislil ob imenu Martin Pegius, zanimalo me je samo to, kar je mož napisal o astrologiji in kako je razlagal usojeno kozmično dogajanje, v kolikor gre za človeka in njegovo pot skozi to življenje. Izredno pa je bilo moje presenečenje, ko sem izvedel, da je bil Martin Pegius Slovenec in znamenit pravni znanstvenik, čigar življenje je bilo nad vse zagonetno in tragično. Našel sem ga med slovensk. pravnimi znanstveni ki. ki so živeli in delali v tujini. Obdelal jih je univerzitetni profesor dr. Janko Poli ec. KOT DEČEK JE PRIŠEL NA BAVARSKO Martin Pegius je bil prvi med našimi znamenitimi pravniki ki je deloval v tujini Pegijevesa prvotnega priimka, ki je očitno po običaju njegove dobe polatinjen, doslej ni bilo mogoče dognati. Nobene zgodovinske podlage nima domneva, da bi bilo Pegijevo ime narejeno po grški besedi »pege«, kar pomeni »vir«, češ da se je pisal prvotno Virnik ali Vrelec, ali pa ker bi bil doma iz Vrzdenca pri Polhovem Gradcu. Sal7burški zgodovinar dr Franc Martin misli brez posebne utemeljitve, da se je al Pegar (Peeger) V inffolstadt?k:h univerzitetnih matrikah je zabeležen kot Pegius. Da je bil Polhov Gradec njegov rojstni kraj, vemo le iz nagrobnika, ki je še ohranjen na starem mestnem pokopališču pri St Petru v Salzburgu. N;egovo rojstno leto je neznnno Rojen je bil baje 1 1508 ali 1523. Vsekakor jc bil rojen v začetku 16 stoletja. Po nekrrterih virih je Pegius zgodaj postal sirota in vzgojil ga je neki trgovec Kje, kdaj in kaj je Študiral, nI znano Nemški zg< dovinar V Rotmann pravi, da je bil skoraj samouk Sam Pegi i pa pripoveduje, da je živel na Bavarskem od 20 leta naprej. Ker je odšel iz Muhldorfa na Rr^^-?koTi 1 1553.. je morda prišel v to deželo, če vzamemo rojstno leto 1523 za pravilno, kot lOleten deček Kako je prišel na Bavarsko, se po dosedanjih virih ne da dognati Meda so k temu pripomogle trgovske zveze ali pripadnost njegoveea red-nika ali loško-freisinški odnosi. Gotovo je le. da je 1. 1552 pmmoviral za doktorja prava na univerzi v Tngolstadtu To vse-učiliSČe kakor ono v Freiburgu v Breisgau je bilo takrat v Prednji Avstriji. Avstrijska vlada je tisti čas in tud: pozneje odvračala ljudi iz naših krajev od italijanskih univerz in odrejala študij na imenovanih avstrijskih univerzah. PRIJATELJ SLAVNEGA PARACELSA £e pred I. 1552. je bil Pegii mestni pi?ar v Muhldorfu ob Tnnu. ki je bil takrat pod oblastjo salzburških nadškofov. Tamkaj je bil tudi kasneje advokat. V Muhldorfu se je Pegi j seznanil s Simonom Tadejem Eckom, kancelarjem bavarskega urada v Burghausenu. Eck je bil ingolstadtski doktor, oficial passauskega škofa na Dunaju, ko je to škofijo upravljal vojvoda Ernest Bavarski. Ko pa je bil vojvoda Ernest upravljal kasneje nadškofijo v Salzburgu, je poklical L 1553. na Eckovo prizadevanje tjakaj Pegija. Vojvoda Ernest je bil ljubitelj znanosti, zlasti mineralogije in najbrž tudi alkemije. Ze pred L 1541. je bil poklical v Salzburg slovitega Teofrasta Paracelsa, ki je v Salzburgu isto leto umrL V to okolico pa je sodil po svojih nagnjenjih tudi Pegij Bil je v Salzburgu najprej kapiteljski in urbarski pisar. Ti so bili v tisti dobi važni uradniki. Pisar je združeval v sebi dolžnosti notarja, zapisnikarja, sestavljalca sodb in pravnega svetovalca sodnikov. Večkrat je moral sodnikom, ki niso bili juristi, pomagati s svojim pra-voznanstvom. Prebrati je moral včashi celo nepismenim sodnikom odločilna določila iz pravnih knjig in jih naravno tudi razložiti. S tem je močno vplival na pravo-sodstvo dotičnega kolegija. Naravno je ta vpliv rastel z naraščajočim vplivom rimskega prava in z uvedbo rimsko-kanon-skega prava. Pegij se je bavil že tedaj tudi z žurnali-stiko v tedanjem smislu. Prav to je 1. 1557. povzročilo, da je bil nenadoma odpuščen. Pa zadeva se je poravnala. Po naslovnih listih svodih spisov je označen že 1. 1558. kot knežji svetovalec, 1. 1660. pa kot knežji salzburški svetovalec in prisednik konzi-storija. SMRT PO 10 LETNI JECl Zadnja njegova leta so bila polna nesreče zanj in za niesovo ženo. Dne 15. februana 1582 so ga poklicali na dvor in en tam pridržali zaprtega v pisarni do 5. aprila. Ta dan so £a pripeljali na srad kamor ie bila privedena njegova žena že 13 februarja Tu je bil ž njo brez ^b^odbe zaprt cei;h 10 Ipf do svoie smrti v avgustu 1. 1592. Na njegovem nagroVvku je nao^ana tudi njegova prva žena Katarina Lobenstein, druga žena Beatrika Krautvvnld. ki ie malo pred Pegnem umrla v ječi. pa je bila pokonana ponoči skrivoma errobišcu Sv Spbati?ar>a v Salz-mirffn Otroci, ki jffc !e imel, kakor sporoča nan*c na nagrobniku s prvo ženo lest, so ^r>'ViT~5p i^m^bi umrl'*, kni*' njegova zapuščina je prlnadla nečaku druge žene. 7 ?vxrn OBDOL^EN r irovniStva O vzrokih zakal ?o Pev*1s zaprti, imamo Hvppp cndnhrvh sporočil Opat MattlH nnroča v svoti rokonteni kromk\ da so Pesiia dolžilt da ie podkupi i pri storil v stl m svoH dolžnosti K«*r se ip rio^al tudi ■7 rvintomif'hr> en n^etfa in njegovo ženo r'ot'iii SarovnfStva (~yh, 5 j tti n 1 #■» r>*> no^^^p o Wm V *VOtJ rnt'o- picTi! epi t Vi, '»▼"^Irf Ic'^O'n'Vi dr TTVoVIpr- T**"1 + r>m "1 T>«rrT< obH^^^n, dn 1** «;Vi^r>o kno^i^^a (UvoHuešs sveta 7P n^Pd cor^v»^ cno^rirnl cf-rrm Vnm rli "'rn i*» epet^v-l^n1 rav +pVraf OTJ*V TTIP^O T>«^nTi ?*i rovfinra T»«J*ffova71 W«*notrwf*n nnvnd H talrn nhdn'v'tflv pa 1o dal? nalrjrl! j-rnovp^ p oVopfi */ara^1 ^a rov i |f Sf v a n^"^^0^. W *e na obič?.ina vprasania. ali pozn^ Se ko«a. ki se peča s čarovnijami, imenoval Pegijevo ženo. Fickler označuje Pegija kot prav posebno praznovernega moža. Pri preiskavi so zasegli pri njem spise, iz katerih je bila ta praznovernost posebno razvidna. V njih je popisal, kakšne skrivnosti se izvedo iz zemlje, zraka in vode in to ob naraščajoči luni in le določene dni. V njih so molitve, da naj mu prineso gorske vile iz Nonnberga pri Salzburgu na njegov dom zlata, denarja, natačno opisane dragulje in vse vedno-stne knjige. V njih so slednjič popisi, kakšna čuda se vidijo v raznih gorah, tudi v domači gori Sv. Lovrenca pri Polhovem Gradcu in v Kranjskem vrhu pri Kranjski gori, ob katerem je prehajal iz domačega kraja v tujino. Ubogi Pegij je naštel med čudesi, škrate, vile, zlato in dragulje, pa tudi razne osebe iz svetega pisma in zgodovine. Pegija niso mogli ali niso hoteli obsoditi, vendar je ostal z ženo v ječi do smrti. Precejšnjo Imovino nesrečnega Pegija in njegove žene so upravljali in krili z njo stroške zapora. Nekaj mesecev pred smrtjo spomladi 1. 1592. je nadškof Wolf Dietrich von Raitenau še odklonil prošnjo onemoglega starčka, da bi mogel stanovati vsaj v samostanu sv. Petra, ki je bil celo njegov dolžnik. Ta tragična usoda in morda tudi resnične zablode zadnjih let pa Pegiju v tej dobi polni praznoverja, niso mogle za-temniti njegovega znanstvenega imena, ki si ga je pridobil s svojimi spisi, predvsem s pravnimi, pa tudi z astrološkimi. ODLIČEN JURIST, KLASIK MED ASTROLOGI V desetletju od 1556 do 1566 je napisal celo vrsto juridičnih del. Glavno in najbolj znano Pegijevo delo je njegov spis o služnostih. Naš Pegij je bil prvi, ki je del Justinijanovega kodeksa prevedel v nemščino. Razen tega je Pegij izdal 1. 1570. v Baslu astrološko delo »Geburts^tundenbuch« S tem delom je astrolog Marin Pegij pokazal pot, kako »določiti naravo in lastnosti vsakogar, pa tudi različne dogadljaje po pravem in temeljitem zvezdoznanstvu iz zvezd in tako tudi svariti pred slučajnimi nezgodami«. Delo je sestavljeno prav v duhu teda-nie dobe. Priložene so mu astronomske tablice z uporabnim navodilom. Delu je priložen še spis. v katerem Pegij biča z naikrepkejšimi izrazi zasmehovalce astronomije. Druga izdaja tega dela je izšla 1. 1572. Značilno za delo, a nič manj za dobo duhovnih stisk, v katerih živimo, je nova faksimilirana izdaja Pegijeve astrologije, ki je izšla 1. 1924. Izšla je kot prvi zvezek zbirke »Klasiki astrologije«. V Pegijevi dobi je manj'kalo spisov, ki bi v najnavadnejših dnevnih vprašanjih materialnega prava temeljito poučevali v domačem jeziku latinščine nevešče sodnike, stranke in njihove zastopnike. To vrzel je med prvimi izpolnjeval naš rojak Martin Pegij. Ugled Pegijev je bil tolikšen, da so mu podtaknili mnogo pozneje (1719) nastalo anonimno delo Tractatus iuridicus de iure canum. Vsekakor moramo Pesi^a prištevati k slavnim juristom slovenskega rodu. Ni dvoma, da je izhajal po rojstvu iz našega naroda. Njegov duh se mu je še v poznih letih z usodnimi prividi ustavil pri domačem vrhu sv. Lovrenca in pri Karavankah, m. z. glad Istih pa se bo vrta dne 29. aprila ob I 15. url istotam. Za učence kmetijske in rudarske nadaljevalne sole se bo vršilo cepljenje proti kosam dne 21. aprila 1939 ob 16.30 uri v soli v Trbovljah; pregled cepljenja pa se vrši dne 28. aprila 1939 ob isti uri in istotam. Cepljeni morajo biti vsi otroci, ki so bili rojeni od 1. januarja do 31. decembra 1938. K cepljenju ae mora prinesti otroke umite in snažne. Neopravičeno izostali se bodo kaznovali po zakonu. _ Sport ob jHSinllrlli Za velikonočno nedeljo je povabil SK Amater v goste simpatično moštvo SK Reke iz Ljubljane. Go-stje ae nahajajo v odlični formi, kar je razvidno iz rezultatov prvenstvenega tekmovanja v Ljubljani, v I. razredu. Radi tega obeta biti to srečanje zelo zanimivo in se opozarja zlasti Športna mladina, da ohrani največjo disciplino na igrišču, da bodo gostje odnesli iz našega zelenega polja najboljše vtise. Tekma se začne ob 16. uri na igrišču SK Amaterja. F1S prvenstvo £942 v Ameriki? Jugoslavija vztraja slej ko prej na svoji kandidaturi, ki jo je prijavila kot prva Ljubljana, 8. aprila. Na zadnjem kongresu FIS je bilo določeno, da bo svetovno smučarsko prvenstvo v 1. 1940 na Norveškem, 1. 1941 pa v Italiji, ker je Jugoslavija umaknila svojo kandidaturo za to leto in jo prijavila za 1. 1942. Razen Jugoslavije se potegujejo za izvedbo svetovnega prvenstva za isto leto leto tudi Nemči;a in Zedinjene države. Za 1. 1940 je že določen točni datum in bo tekmovanje od 24. februarja do 3. marca in sicer alpska kombinacija v Rjukanu pri Telemarku, klasične panoge pa v Holmen-kollnu Italija bo 1. 1941 izvedla FIS prvenstvo v Cortini d' Ampezzo. »Prager TagblatU poroča zdaj, da so prvenstvo v 1. 1942 oddali »National Ski Association of Amerika« in da bodo Američani tekmovanje izvedli na treh krajih. Skoki bodo na znani skakalnici pri Chicagu. alpska kombinacija v Sun-Valleyu v državi Ida-ho in klasične discipline v Salt Lake Pla-cidu v državi Utah. Poročanje praškega lista je v nasprotju z našimi informacijami in smo se zato obrnili na g. Gorca. ki je letos zastopal naš savez na zasedanju upravnega odbora FIS. Goreč je takoj izjavil, da je poročilo praškega časopisa napačno in da ni v skladu s sklepom upravnega odbora in kongresa FIS. Glede kandidature Amerike nam je dni naslednje pojasnilo. Za eno prihodnjih izvedb tekmovanja za svetovno prvenstvo sta se med drugimi potegovali tudi Amerika in Kanada. Slednja pa je odstonila od svoie zahteve v korist Amerike, kjer je smučanje postalo v zadn-em času velika moda. Amerika je Iskala zagovornika za svojo kandidaturo in ga je našla v Norveški ? tem, da je obljubila, da bo poslala prihodnje leto, ko bo FIS prvenstvo na Norveškem, tja 40 tekmovalcev. Norvežani so razen tega uvideli, da se jim v novi smučarski državi Ameriki odpira velika možnost plasiranja svojih smučarskih proizvodov in so zato zastavili vse sile, da bi na zasedanju FIS prepričali zastopnike drugih držav, da morajo biti tekme 1. 1942 v Ameriki. Delegat Jugoslavije, čigar mnenju se je pridružila večina držav, je ostro nastopil proti kandidaturi Amerike, češ, da delegate ne zanima, ako hoče NorveSka navezati trgovske stike z Ameriko. Pri oddaji FIS prvenstva je doslej zmerom veljalo športno načelo, da so prvenstveno prišle v poštev dotične države, ki so se vsako leto redno udeleževale FIS tekmovanj. Amerike pa ni med temi državami, razen tega pa je Jugoslavija že mnogo prej prijavila svojo kandidaturo, ki so ju tudi vzeli na znanje. Ozkosrčno stališče Norveške, ki je še v slabem spominu zaradi Planice, ni našlo razumevanja pri delegatih, ki so bili soglasno mišljenja, da je prvenstveni kandidat za leto 1942 Jugoslavija, ki je obenem edina med po-tegujočimi se državami, kjer še ni bilo FIS tekmovanja. Sploh pa je ameriški predlog neprimeren, ker je preračunan na izvedbo na treh različnih krajih, ki so med seboj oddaljeni po 300 in več kilometrov, kar stavlja na tekmovalce prevelike zahteve. FIS sama zavzema pravilno stališče, da mora biti tekmovanje v največ dveh različnih krajih, ki pa ne smeta biti med seboj preveč oddaljena. Edini resnejši kandidat za izvedbo FIS tekmovanja 1942 je in ostaja slej ko prej Jugoslavija. Na Gorjance bo zgrajena cesta Novo mesto, 6. aprila 2e nekaj let sem se je pri nas govorilo, da namerava neka skupina ljudi graditi na Gorjancih moderen sanatorij za bolne na pljučih. S to zamislijo se je v resnici bavilo nekaj domačih podjetnikov, katerim so se pridružili še nekateri Zagrebčani. Kljub velikemu zanimanju in resnosti, da bi se načrt v doglednem Času speljal, so se pojavile velike tehnične težkoče V pogledu gradnje prepotrebne ceste. Slednja bi se morala zgraditi prvenstveno po gorskem terenu v dolžini 15 do 20 km. Graditev ceste pa bi stala mnogo denarja. Spričo tega v prvi vrsti v poštev prihajajočega vprašanja se je začasno opustil tudi sam načrt zgraditve sanatorija na Gorjancih. Te dni pa se je razširila vest. da se namerava zgraditi in izpeljati na Gorjance — moderna cesta v dolžini 20 do 30 km. Načrt za gradnjo ceste je izdelan in z delom se bo pričelo takoj po velikonočnih praznikih, že obstoječa privatna cesta — imenovana Oglarica, ki ima zvezo z drž. cesto Ljubljana—Karlovac, pri takozvani Vahti — to je vrh Gorjancev in ki je izpeljana v dolžini 6 km ob gorjanskem gozdnem obronku do Tovarne, bo dobila novo podlago in ae bo tudi razširila za dober meter. Od Tovarne bo cesta izpeljana po že obstoječi trasi bivše gozdne ozkotirne železnice. Cesta se bo vila nad Gospodično, mimo Sv. Miklavža in Trdinovega vrha. Oa tu pa preko kosenic do Sošic, kjer se bo združila z banovinsko cesto Jastrebarsko — Karlovac. Za graditev te važne cesti si je mnogo prizadevala lastnica gorjanskega gozdnega veleposest-va — Ljudska posojilnica v Ljubljani, ki bo gradila cesto s pomočjo banovine, država pa bo delo podprla s primemo dotacijo. Po dograditvi ceste bo postavljenih na Gorjancih vec letoviščarskih koč. Za enkrat je postavljena že letoviscarska koca, last zagrebškega zdravnika dr. Dolinska. Tej pa bodo letos sledile še druge. Tudi vprašanje sanatorija bo postavljeno ponovno v ospredje in ni več daleč čas, ko bo tudi Dolenjska imela svoj zavod za obolele na pljučih Dosedaj mirni in tihi Gorjanci pa bodo oživeli. Kraj sam bo postal naj privlačnejša točka ne samo za izletnike in turiste, temveč tudi za avto-mobiliste. To pa ne bo Slo V Turčiji Je bila žena nedavno postavljena na raven zapadnoevropskih žen. Odpravljeni so bili namreč vsi stari predpisi, ki so omejevali žene v javnem življenju. Turkinje so nehale nositi pajčolane, haremi so bili odpravljeni in na filmskem platnu smo videli celo kako korakajo mlade Turkinje v vojaških uniformah. Zdi se pa, da so šle Turkinje v emancipaciji nekoliko predaleč. Turkom je bilo menda te emancipacije že dovolj. Zato je vlada prepovedala ženskam pudranje in šminkanje ter sploh vsako lepotičenje. Prepoved je utemeljila s tem, da so mlade Turkinje preveč posnemale ameriške filmske igralke in da so z lepotičenjem tratile preveč časa. Malo je pa verjetno, da bi ta ukrep dosegel svoj namen. Še vsi podobni ukrepi so se izjalovili. Razne ameriške cerkve so si tudi prizadevale odvrnit ženske od le-potičenja pa ni šlo. Sicer pa pudranje in drugo lepotičenje ni izum pokvarjene moderne dobe, kakor mnogi mislijo. Izkopanine v Delphi v Grčiji so prinesle na dan dragoceno zlato dozo za puder. Starino-slovci domnevajo, da je bila last Periklo-ve ljubice Aspasie Ce je to res je doza stara okrog 2.400 let. V nji so našli puder, dišeč po rožah. Iz Trbovelj — Prevoz po&te s postaje in na postajo je od 1. aprila za dobo tekočega proračunskega leta prevzel avtopodjetnik g. Dolanc. Doslej je to pošto prevažal avtopodjetnik g. Zemljan. — Letošnje cepljenje otrok proti kosam. Cepljenje otrok iz Retja in Lok, roj. v letu 1938, proti kozam se bo vršilo dne 17. aprila 1930 ob 14. v šoli na Vodah; pregled cepljenja pa se bo vršil dne 24. aprila 1939 ob isti uri in istotam. Cepljenje otrok iz Trbovelj. Gaberskega, Knezdola, Planinske vasi in Ojstrega, roj. v letu 1938, proti kozam, se bo vršilo dne 21. aprila 1939 ob 14. uri v šoli v Trbovljah; pregled cepljenja pa se bo vršil dne 28. aprila 1939 ob isti uri in Istotam. Cepljenje otrok iz Sv. Katarine in Sv. Marka. roj. v letu 1938, proti kozam, se bo vršilo dne 19. aprila 1939 ob 14. uri v meščanski soli v Trbovljah; pregled cepljenja pa se bo vršil dne 26. aprila 1939 ob isti url in istotam. Cepljenje otrok is »v. Planine, roj. v L1038. proti kosam se bo vršilo dne 21. aprila 1939 ob 15. uri v soli na Sv. Planini; pre- Muzejsko društvo za Krško in Brežice To misel Jc sprožil g« Auman, Id Ima sam lepo zbirko zgodovinskih znamenitosti Krško, 8. aprila Prebogata okolica najdišč naše prazgodovine je sprožila že večkrat misel ustanoviti v Krškem muzej, ki naj bi ohranil vse izkopanine pred uničenjem po neukem človeku in pred poželjivimi tujčevimi rokami, ki so se vedno iztegovale v te kraje in odnašale za malenkosten denar največje dragocenosti. Tisti, ki so znali ceniti vrednost teh zgodovinskih spomenikov, so z nejevoljo gledali, kako tujci odnašajo vse te stvari v svoje privatne zbirke ali pa celo prekupčujejo z njimi. Nikogar ni bilo. ki bi mogel to preprečiti. Vedno bolj se je čutila potreba ustanovitve društva, ki bi zaščitilo vse te dokumente naše prazgodovine pred uničenjem in prodajo. Z druge strani pa je vznikla želja ne sa_ mo da se ustanovi društvo, ki bo zaščitilo ta najdišča, temveč tudi zbiralo zgodovinske spomenike in dokumente, da dobimo tako narodnostni muzej. Na to pa nas je posebno opozarjala zasebna zbirka g. Au-mana ki že skoraj 25 let raziskuje našo okolico. S svojimi vedno novimi odkritji najdišč je g. Auman vedno bolj izpopolnjeval svojo zbirko in človek kar ostrmi, ko pregleda vse te zgodovinske zaklade, ki jih je sam zbral. Njegova je tudi zasluga, da je prišlo sedaj tako daleč, da se misli ustanoviti muzejsko društvo. On je sprožil to zamisel in jo merodajnim faktorjem tudi priporočil, tako da so z razumevanjem potrebe po taki kulturni ustanovi radi priskočili na pomoč. 2e letos v januarju se je ustanovil pripravljalni odbor, kateremu predseduje sre. ski načelnik g. Tomšič. Odbor je takoj za. čel resno delati in je povabil znanstvenike, da si ogledajo Krško in okolico in povedo svoje mnenje o tem našem muzeju in da priskočijo z nasveti nastajajočemu društvu na pomoč. Res so se ti odzvali vabilu in 25. marca poletih Krško, kjer so jih sprejeli sreski načelnik g. Tomšič, polic, pristav Igor Puc, dekan Kurent in dr. Prišli so gg. dr. Fran Mesesnel, banovinski konservator iz Ljubljane, prof. Fran Baš. ban. arhivarja in zgodovinarja iz Maribora. arh. Mušič Marjan in dr. Drago Mušič iz Sevnice. Gosti so si najprej ogledali privatno zbirko g. Auma-na in Krško, nato pa so se odpeljali v okolico. Bili so navdušeni nad bogato okolico zgodovinskih spomenikov in so prisrčno pozdravili zamisel ustanovitve muzejskega društva. Obljubili so, da bodo radi priskočili na pomoč mlademu društvu. V četrtek 30. marca pa je bila seja širšega pripravljalnega odbora, katere so se udeležili tudi zastopniki Brežic in Sevnice, med njimi tudi sam sreski načelnik v Brežicah g. Krajšek in dr. Mušič iz Sevnice. Zlasti slednjemu moramo biti hvaležni za veliko zanimanje in pomoč, ki jo kaže ves čas, odkar se je pojavila zamisel ustanovitve muzeja. Sklenili so, da društvo ne bo obsegalo samo krškega sreza, temveč tudi brežiški srez ter se bo imenovalo: Muzejsko društvo za polit, okraja Krško in Brežice. Namen društva je, nabirati odnosno nakupovati predmete iz domače zgodovine za zgodovinsko-narodopisni, umetnostno-obrtni in prtrodopisni muzej. Med narodom hoče oživljati zanimanje za našo zgodovino, narodopisje in umetnost. Ustanoviti hoče tudi lastno knjižnico, pospeševati izdajanje publikacij in prirejati poučna predavanja iz naše zgodovine. Odbor je sklenil, da bo navezal tudi stike z gradbenimi oblastmi, da bo tako mogoče ohraniti zgodovinsko važne zgradbe in spomenike. Nadalje hoče društvo intervenirati pri me-rodajnih oblastih da bodo zaščitila vsa najdišča, tako da jih ljudstvo ne bo več samo odkopavalo in uničevalo odnosno prodajalo najdenih spomenikov tujcem, kakor se je zgodilo to ravno v Drnovem, ki slovi po velikem številu najdišč, in se je razvila kar prava trgovina z izkopaninami. V ta namen bo društvo imenovalo v vseh večjih krajih svoje poverjenike, ki bodo pazili na najdišča in poročali društvu o morebitnih novih odkritjih. Odbor je nadalje poročal, da je že obljubljen kredit 32.000 din za popravilo cerkvice sv. Duha v Krškem, v kateri bo muzej Cerkvica 1e ustanova Rikarda Jožefa Auersperga in je bila zgrajena v srednjem veku. Po svetovni vojni je bila popolnoma zapuščena in zanemarjena, sedaj jo bodo pa popravili, da bo odgovarjala svojemu namenu, vendar pa se bo pazilo, da bo ostala v istem slogu. Društvo je poslalo svoja pravila že merodajnim oblastem in bo sklican, čim bodo potrjena, ustanovni odbčni zbor. To bo najbrž že prve dni prihodnjega meseca. Ustanovitev muzejskega društva je prebivalstvo toplo pozdravilo in upa, da bo društvo lahko kmalu začelo delati, upa pa tudi, da bodo imovitejši prebivalci obeh srezov tudi gmotno, odnosno s kakšnim zgodovinskim darilom priskočili društvu na pomoč, da bo tako lahko čim prej doseglo svoj cilj. 20 letnica čebelarske podružnice Krtina Zborovanje čebelarjev iz Krtine, Domžal in Kamnika Zanimiva Čebelarska razstava Dob. 8. aprila V nedeljo, 26. marca je čebelarska podružnica Krtina obhajala 20 letnico svojeg.i obstoja. Udeležilo se jc lepega jubileja b5 članov čebelarskih podružnic Krtina, Domžale in Kamnik. Proslava jubileja se je vršila v novi šoli v Dobu, kjer je biLa tudi prav zanimiva razstava čebelarskih potieb-ščin, ki Jih maJt danes poznati vsak napreden čebelar. Predmete za to razstavo so zbrali agilni in za čebelarstvo zelo zaslužni podružnični tajnik g. Maver Julij. šol. upravitelj v D jbu. predsednik Soklič !van in podružnični podpredsednik Perko Ivan, šol. upravitelj na Vrhpolju, ki je razstav.] tudi nekatere prav lepe končnice kranpčev, katere so pri ročnem delu izdelali in poslikali učenci. Dopoldne se je v Dobu brala maJa za vse umrle člane 5ebe'ar>ke podružnic- popoldne na je bi! ogled razstave in podružnični občni zbor. Pozdravni govor je imel predsednik Soklič Ivan, ki se je sponrnl vseh nekdanjih članov podružnice, ki so po večini že umrli in jih je le še nekaj ostalo v naši sredi. Potem je pa podal beseda Han-skemu kmetijskemu referentu Okoriu Josipu, ki nam je razložil gospodarski pomen čebele v naravi. Gledati moramo na to, da so v vsakem kraiu čebele in da se tudi kmetje bavijo s čebelarstvom. Za to delo pa je potrebna izobrazba, skrbeti je treba da se čebelna paša izboljšuje, ter da sami sadimo medonosne rastline in drevje. Ne smemo pa pozabiti rudi na izboljšanje če-belne pasme. Na naših poljih sejmo več detelj, v gozdovih pa mnogo kostanja, javorja in dr. Nato je podal navodila, kdaj in kako naj prevešamo oziroma prestavljamo. Pri tem greši še mnogo naših čebelarjev, ki prestavljajo prezgodaj in imajo potem v Čebeljnakih same slabiče. Vzpodbujal je Čebelarje, naj obnavljajo satje, s čimer se nam pridelek voska poveča, in s rem tudi zabranjujemo širjenje čebeljih bolezni. Predavatelju se je za njegovo poučno predavanje zahvalil tajnik podružnice, nakar se je vršil proe>t razgovor in so člani stavljali predavatelju razna vprašanja, katera je pojasnjeval in dajal tudi praktične nasvete. Potem je podružnični tajnik prečital riv« pisani, v katerih se delegat glavnega odliora Slovenskega čebelarskega društva Dermelj opravičuje, da je zaradi bolezni zadržan ter želi podružnici na tem polju obilo u-speha. v drugem pismu pa pozdravi is vse udeležence občnega zbora predsedvk obči-ne Dob Deteta Ivo. Tajnik je poročal o delu podružnic* v času od ustanovitve do danes fer se spomnil prvega predsednika raše podružnice aotas^a Rahneta, ki je bit predsednik do leta 1927.. ter je bil takrat tudi izvoljen za častnega člana podružnice, a je žal let* 1928 umri. Iz velikega okoliša podružrce Krtina sta se ustanovil dve novi podružnici 'C sicer Dol in Domžale. Spomnil se je i udi . tUnih delavcev v podružnici in sicer prisotnih g. Ivana Smajd-ka, sol. upravitelja v pokoju, ki s« jc udeležil te naie fckrorrii.c proslave, ter banskoga referenta g. Okorna, ki je pred 20 leti ob priliki ustanovitve nase podružnice imel predavanje. Odbor podružnice je skrbel tudi za izobrazbo čebelarjev ter je priredil 5 celodnevnih tečajev, na katerih so predavali gg. Okorn, Verbič in Smajdck. Podružnica pa je imela za člane še 19 strokovnih predavanj in priredila je tudi oglede naših vzornih čebeljnakov. Agilni podružnični odbor je sJdenil postaviti na Mengeškem polju podružnični če-beljnak, kamor bodo ob potrebi lahko člani vozili svoje čebele v pašo. Na predsednikov predlog je bil podružnični tajnik Maver Julij za svoje vestno in agilno delo pri podružn ci soglasno izvoljen za častnega člana naše podružnice. Člani žele, da bi se pogosto vršila taka predavanja, ter da bi predavatelji malo dije ostali med nami. saj ima še marsikateri kako vprašanje, ki mu trenutno ne pride na misel. Pa upamo, da se še kdaj srečamo pri kakem čebeijnaku. Cookova pisarna brez Cooka Thomas Cook, vnet angleški abstinent, je prišel na misel prirejati zabavna potovanja v času, ko so ljudje gledali železnico postrani in z nezaupanjem. Peljal se je z izletnim vlakom iz Leicestra v Longh-borough. Leta 1845 je priredil izlet v Li-verpool, pozneje pa v Glasgow in Edin-burgh. Leta 1851 mu je dalo mesto London prometni monopol za razstavo v Hy-de Parku. 4. avgusta 1856 se je odločil za prvo potovanje na celino. Vodil je 300 izletnikov preko Antvverpna in Bruslja na bojišče pri Waterloou ter dalje v Koln, Strassburg in Pariz. 31. julija 1864 je sam vodil prvi družabni izlet v Švico. Tedaj so se prvič obnesli po njem uvedeni hotelski kuponi. Tedaj je tudi prvič rabil francoske in nemške tolmače. Kmalu se je jel zanimati tudi za Afriko in Ameriko. Takrat je bil že prileten in slep. Zadnja leta svojega življenja je zopet z vso vnemo propagiral treznost. Se pred svojo smrtjo 1892 se je udeležil pogajanj za ustanovitev podjetja, ki se je razvilo v največjo potovalno pisarno na svetu. Coockovo podjetje ima zdaj svoje podružnice po vsem svetu. Sin In njegov zvesti pomočnik je umrl kmalu za njim, toda podjetje se je širilo. Zdaj ni v vodstvu podjetja nobenega člana rodbine, podjetje se pa še vedno imenuje po Coo-cku. Nedavno je morala neka tvrdka dokazovati lastniku Coockove pisarne pred sodiščem v nekem zakotnem mestu, da beseda Coock ni plod domišljije, ki bi označeval solidno potovalno pisarno, temveč je to ime njenega ustanovitelja. HUJŠE JE BILO Dobrosrčna dama da beraču vbogajme in pravi sočutno: — Hudo mora biti, Ce ima človek hromo nogo, toda hvaliti morate boga, da vas je zadela samo ta nesreča in da niste še slepi. Berač prikima z glavo, rekoč: Prav pravite gospa. Jaz dobro vem, kaj se pravi biti slep. Ko sem ie igral slepca, so mi ljudje metali v klobuk gumbe in ponarejene novce, Stran 12 »SLOVENSKI NAROD«, sobota g. aprila 1030. Stcv. 81 Francozi zgrade železnico čez Saharo Vojaški pometi proge — Kako so v Sahari Juna Ski čuvarji t—moderna prometna sredstva — mM Afriški imperij je postal zlasti zadnje čase središče pozornosti francoskega javnega mnenja. Točneje rečeno pomeni varnost in moč francoskega afriškega imperija veličino Francije, toda varnost severne francoske Afrike je odvisna v prvi vrsti od dobrih prometnih zvez. Poročevalec Leipziger Neueste Nachrichten-koplje v zarodku tudi človekovo železno delo. Zato pionirji moderne saharske epohe niso bili železničarji, temveč letalci in pogumneži, ki so krenili z avtomobilom na 1600 km dolgo pot skozi Saharo. To je bilo pred 17 leti, ko je prvo motorno vozilo premagalo neizmerne težave Sahare in končno je sedanji šef francoskega letalskega generalnega štaba general Guil emin že leta 1930 prvič z letalom premagal vse nevarnosti dolge poti, kjer naleti eltalo na sotere ovire, zračne toke in druge nevarnosti. Ce se pa mora letalec spustiti na tla, mu prete nove nevarnosti, saj ni na več sto kilometrov daleč naokrog žive duše, ki bi mu mogla pomagati. Od takrat se je marsikaj spremen-lo. Saharska pustinja ne de^a več nepremagljivih ovir. V petih dneh prevozijo udobni avtobusi dolgo pot med južnim Alžirom in mestoma Gao in Tim buk Ju. To je nad 2 C00 km dolga pot. Letalo pa preleti to pot v 24 urah. V splošnem gre transsa-harski promet zelo dobro. Ne razvija se sicer do minute točno, pač pa nimajo letala daljših zamud. Tu pa tam se kako letalo izgubi, spustiti se mora na tla. Zgodi se tudi, da ko'ona avtobusov zaide in da se vožnja nekoliko zavleče. Toda s takimi pojavi je v Sahari pač treba računati. Toda tudi za letalce in avtokolone je potovanje zdaj udobnejše, v Sahari je zdaj na vsakih nekaj sto kilometrov ^puščavski hotel«, opremljen z vsemi modernimi pripomočki, da se človeku ni treba bati vročine in prahu, niti žeje ali lakote. Ob poeclinih karavanskih poteh so bile ustanov ljene tudi bencinske stanice, kjer dobe piloti in šofe>rji pogonske snovi in razne tehnične pripomočke. C'ovek pomaga tu čio-j veku. Pravo junaštvo veže nekaj ljudi na J te bencinske ftanice, kjer je njihovo življenje vedno v nevarnos'i. Razumljivo je, Če tu pa tam odpovedo živci modernim pušča vn i kom, stražečim dragoceni bencin. Kdo bi se čudil, ca podležejo teži večne tišine m geoame pefčenih vinarjev. To so tragedije čuvarjev bencinskih stanic, s katerimi je začrtana pot človeka do ukroin-ve pudčave. Največja podzemna bencinska stanica v Bridonu, že blizu mesta Gao, ima poseben svetilnik, visok nad 30 m ki kaže pot zlasti letalcem in naznanja zmago človeka nad kruto saharsko prirodo. In prav motorni pionirji prometa preko Sahare si največ prizadevajo, da bi se zgradila trans saharska železnica. Posebni odbor ima na razpoOago državno podporo, da proučuje možnosti železniškega prometa preko Sahare. Vodilni možje so ram reč prepričani, da letalo ne more služiti kot prometno sredstvo v velikem obsegu. Transsahar-ska železnica bi bila v prvi vrsti velikega stra egičnega pomena. Kajti francoske kolonije v Afriki imajo tako dobra prometna sredstva, da je zveza kolonijalnih tržišč s pristanišči naravnost idealna. Transsaharska železnica bi bila strate-gična hrbtenica francoskega imperija v Afriki. Seveda bi bili s roški za to želea-nico vise ki, zdaj bi znašali rajmanj 6 milijard frankov. Iz vrste načrtov se že zdaj prikazuje železniška proga, kako bi bila speljana. Vodila bi najbrž iz Reggana preko svetimiške stanice v Bridonu do mesta Ga?. Tu, kjer se stika najmanj 12 letalskih francoskih zračnih prog. bi se železniška proga razdeira. Ena bi vodila proti zapadu skozi Timbuktu v Da kar na afriški obali, druga ki bi bila neposredno nadaljevanje severre proge, bi se pa končala pri Guinejskem zalivu Po drugem načrtu naj bi bila tiranssaharska železnica speljana bolj proti vzhodu, kjer vodijo sedaj avtobusne prrge iz Alžira v Gao. Na ta načrt navezuje tretji, po katerem bi bila železnica speljana iz mesta Gao proti vzhodu skozi Zinder do Cadskega jezera. General Georges čudežna kamera Leni RieSenstahlove Kako je bilo mogoče napraviti tako točne posnetke z berlinske olimpiade V olimpijskem filmu Leni Rlefensthalove so najzanimivejši oni posnetki, v katerih se je posrečilo fotografirati oči vidno neapaženo in pri tem kakor iz neposredne bližine poedine tekmovalce na startu in med tekmovanjem, med skoki, meti in drugimi nastopi. Obenem so bile pa fotografirane majhne skupine gledalcev na tribunah v trenutku, ko so napeto sledile tekmz'va'cem z izrazom vzpodbujajočega navdušenja, spontane radosti ali pa tudi neprikritega razočaranja. Z normalno filmsko kamero opremljeni filmski operater bi takih posnetkov nikoli ne napravil, kajti vsako vsiljivo približevanje tekmujočim športnikom na startu ali med tekmo bi se ve^a vzbudilo njihove razumljive proteste. Tekmovanje fotografiranje ne mo.i. pa tudi občinstvo bi ne bilo zadovoljno oinosno bi delalo čisto drugačne obraze, če bi vedelo, da pride na filmski trak in da bodo milijoni ljudi po svetu pasli na njem oči. Vsak človek se postavi o ruga če pred fotografski aparat, posebno pa pred filmsko kamero, kakor stoji v vsakdanjem življenju. To je razumljivo in čUveško. Vsemu temu se je za ppsla Leni Riefensthalova spretno izogniti. Za svoje težave in kočljivo delo si je znala preskrbeti najboljše filmske aparate z ogromnimi teleobjektivi, pravi ponos svetovno znan h nemških optičnih tvornic. To so daljnobojni optični topovi, 8 katerimi je mogel filmski operater posneti najrazličnejše podrobnosti na olimpijadi brez strahu, da bi ga tekmovalci ali gleda ci opazili, odnosno da bi vedeli, da jih fotografira. Filmski operater Juppe v službi znanega filmskega podjetja Tobis-Melo je stal M svojem mesu pred častno ložo držav- nega kancelarja na glavni tribuni olimpijskega stadiona, opremljen z enim izmed teh daijnorx>jnih optičnih top:v z žariščno razdaljo 500 rrum_ Radovednim pogledom njegove indiskretne kamere ni ušla skoraj nobena podrobnost. Zadostuje omeniti, da je imel Juppejev daljnobojni tcip nad petkratno žariščno razdaljo normalne filmske kamere ali tofe-grafskega aparata. Pri povečevalnih možnostih njegove kamere je bilo mogoče fotografirati na 30 m detail giave, ki pokrije na filmskem platnu celo sliko. Na razdaljo 60 do SO m je lahko Juppe fotografiral skupine 3 do 4 gledalce, kakor iz neposredne bližine. Na 130 m je lahko sledil vsem podrobnostim tekmovanja na 100 od s a rta do cilja. Treba mu je bilo samo zasr.ikati kamero. Prepričevalnost filma Leni Refen-sthalove je v ve'iki meri p~s!edica spretne uporabe teh povečevalnih naprav. Predor med Jaj onsko in Korejo V Evropi se pogesto govori o podmorskih predorih, ki naj bi jih zgradili za promet čez Rokavski preliv ali čez Gibraltarsko ožino. Japonci so pa že :ače-li graditi tako podmorsko cesto. Zgraditi hočejo predor, ki bo vezal dva glavna japonska otoka Honšiu, na katerem stoji glavno mesto Tokio in južno od njega ležeči otok Kiušiu. To bo točneje rečeno podmorska zveza med mestoma Šimono-seki na severu in Moji na jugu. Obenem pa poročajo iz Tokia, da proučuje prometno ministrstvo načrt zgraditve podmorskega predora med Japonsko in Korejo Predor bo dolg 115 km. Zdaj proučuje morsko dno in pripravlja načrte. Predor bodo morali kopati 55 m ped morskim dnom in stroški bodo znašali najmanj 1 milijardo jen. Zdaj morajo prevažati železniške vagone čez Korejski preliv s posebnimi ladiami Prevoz traja navadno 7 ur in pol Skozi podmorski predor bi na trajala vožnja komaj dve uri in pol. Predor med Japonsko in Korejo bodo začeli graditi šele ko bo do-graien predor med mestoma Š'monoseki in Moji in ko bodo imeli inženjerji že do-i volj izkušenj. čuda moderne tehnike Oko, ki vidi v temi — Kilometrsko uho — Druge zanimivosti laboratorija št« S V znanem laboratoriju številka 5 družbe Radio Corporation of A mer ca v Camdcnu (New Jersev) so skonstruirali nov izum. nazvan oko, ki vidi v temi. To oko je poseben aparat, podoben večjemu fotografskemu aparatu, samo da je mnogo bolj kompliciran. Ce namerimo objektiv tega aparata, ki je seveda zaostren, v popolnoma temno sobo. vidimo skozenj v temi vse kakor da je dan. Poba mmr-č v resnici ni povsem temna. Samo tisti svetlobni žarki, ki Človeškemu očesu niso vidni, so izginili, ostali so pa samo očesu nevidni infra rdeči žarki, ki jih aparat prestreže. Glavna funkcija aparata je torej izpremi-njati »nevidne« žarke v »vidne«. To transformiranje žarkov pa seveda ni enostavno in izumitelji o njem nočejo ničesar povedati. V kratkem bo mogoče aparat že praktično uporabljati. Zdaj je Se težko reči kaj vre se obeta v praktičnem življenju zlasti znanstvenemu svetu. Mnogo se je že pisalo o izumu radijskih novn. Ta izum je zdaj že pripravljen za praktično uporabo. Gre za novine, ki j "h bo lahko vsak človek sestavljal doma. Prvotno besedilo se oddaja po televizijskem aparatu, sprejemni aparat ima pa poseben valjček. Nekaj minut po oddaji bo že imel poslušalec doma sestavljene novine. Ta izum je zek> zanimiv*. Ima pa, kakor vsi njemu podobni, eno napako. Sprejemni aparati so namreč tako dragi, da bodo dostopni samo bogatim ljudem. Verjetnosti je pa malo, da bi se pocenili. Vendar j h je pa v Ameriki že več v premetu. Tam služijo v prvi vrati za prenos in kontro- liranje važnih podpisov med velikimi po-| djetjL Fantastični vtis je napravilo tako zvano kilometrsko uho, ki pomeni za človeško uho približno to, kar pomeni daljnogled za oči. Ta aparat, orecej podoben teleskopu, lahko postavimo na katerikoli zvok, prihajajoč od blizu ali od daleč. Aparat ga prestreže in električno oiači tone. Toda s to posebnostjo, da izloči vse stran ske zvoke. Ta izum. ki je njesrov princip zaenkrat še tajen, je bil že toliko izpopolnjen, da bo kmalu postal dostopen tudi š rši javnosti. Laboratorij št. 5 pa prinaša še mnoga druga čuda moderne tehn'ke. Med niimi aparat za avtomatično prestrezanje klicev SOS na ladjah, veliko bodočnost proro-kujeio tudi aparatu, ki reagira na gotova povelja. Tako recimo zadostuje, če aparat montiramo v vrata garaže, k' jih na gotovo povelje sama odpre. Več takih aparatov ie že zdaj montiranih na tresorih v bankah. Kitajščina se poenostavlja Kitajščina je najtežji jezik na svetu. Delajo se pa že poskusi, da bi se poenostavila. Kitajščina trna abzcedo obsegajo-čo 1.100 črk, kar pa še ni vse. Poedine enako pisane beoede se izgovarjajo z različnim glasom in ponižanju glasu Po tem izpreminjajo besede svoj pomen Zao ni čuda da je tako malo Evropcev, ki se nauče kitajščine in da ima na drugi strani Kitajska toliko nepismenih. Literarna kitajščina, zvana >wen li«. obsega 23.265 slogovnih znakov, od katerih se jih v e biča jni govorici rabi samo 3.000 do 4.000. Pa tudi za te po rebuje človek več let, če se jih noče naučiti. Kitajska šteje 450.000.000 prebivalcev in od teh je pismenih samo okrog SO milijonov. Zato se ču;ejo zdaj na Kitajs'rem glasovi naj bi se kitajščina poenostavila. V bodoče naj bi 'udi Kitajci pisali z običajnimi črkami kakor pišejo drugi narodi, namreč z latinico. Samo tako bi bilo mogoče cdpraviti nepismenost, če bi se kitajska pisava poenostavila, bi bTo mogoče izdelati tudi kitajski pisalni .stroj. Dosedanji kitajski psalni stroj je zelo okoren. To je cel zaboj ob egajoč 5.000 tipk, in če hoče človek pisati nanj, si m::a pomagati z iglo. Rekord v pisanju na tem pisalnem zaboju znaša samo 1.000 besed na uro. Leopard in želva Kardinal grof Luigi di Canossa je imel v Rimu zbirko raznih dragocenosti med njimi tudi krasno cizeliran srebrni pokal v podobi leoparda. Ta pokal si ie nekoč izposodil od njega neki plemič, da bi si dal narediti po nj^m podobno posodo Dejal je, da ga bo vrnil čez nekaj dni Minili so pa trije meseci, a dragocenega pokala še vedno ni bilo nazaj Sledniič le moral kardinal poslati poni svoieaa slueo Čez nekaj časa je prišel h kardinalu zopet isti plemič. Rad bi si bil izposodil posodo za sol, ki je imela obliko želve. Kardinal se je nasmehnil Torej, zdai bi pa radi želvo Ne, te vam oa ne mo^m posoditi Pomislite, če je prišel leopard ki je tako gibčna in urna žival, n-^ai §»le čez tri mesece, kdaj bi se vn;li želva Gotovo bi je niti čez tri leta ne bilo nazaj. Največja električna ladja sveta Imenuje se .Robert Ley" in preizkušajo jo pred prvo vožnjo na Severnem morju Na Severnem morju preizkušajo novo veliko ladjo nemške organizacije »Kraft durch Freude<. Ladja se imenuje Robert Ley po vodji te organizacije. To je največja ladja, namenjena delavstvu, da se bo voz lo z njo za zabavo po morju. Ladja Robert Ley e najmoderneša. Goni jo električno 6 Desselovih generatorjev, ki se njih sila prevaja na dva propelerska motoria. Ta dva gonita s hitrostjo 16 morskih milj na uro. Robert Ley je največja električna ladja sveta in njena vožnja po Severnem morju je generalna pre zkušnja strojev in naprav, služečih varnosti potnikov. Ladjo preizkusijo pred njeno prvo vožnjo, ki jo nastopi s 1720 potniki od 18. aprila do 7. maja na Kanarske otoke. Ladja je dolga 203 in široka 24 m. Kabine za potn ke in posadke imajo obliko sobic. V vsaki je nr'za divan in naslanjač s tekočo mrzlo in toplo vodo. Tudi v družabnem pogledu je ladja sijajno opremljena. Ima gledališko dvorano v krasnih svetlih barvah pod enim izmed mnogih kfiovov s široko galerijo in velikim odrom. Plesna dvorana je dolga 60. široka pa 15.5 m. Niti najmodernejše luksuzne ladje nimajo takih 1 plesnih dvoran. Nad pet mi med seboj povezanimi jeklenimi krovi ie promenadu! krov. po'eg tega pa še poseben krov za solnčenje in sport. Na zgornje krovu je kapitanski mostiček Prome-nadni krov :ma tudi zimski vrt Krov za sport in solnčenie meri 1.000 m- in na njem so utice za športno orodje Rasen tega je na ladji spo! tna dvorana. Na krovu A so prostorne jedilnice, zvezan-" s kuhinjami in shrambami. Na krovu F je velik plavalni bazen s prhami in oblačilni-cami. Stene so okrašene z mozaiki. Potniki imajo na rnzn^'ago dva zdravnika in enega zobozdra vnka. ki ordinira jo v vzorno opremljen h ordinacijah I.a^ia ima tudi svoj kino za zvočne in barvne filme. Perilo potnikov in posadke se pere v mehančni pralnici. Vzorne so tudi varnostne naprave, a pr mer nesreče ie na razpolago 18 motornih čolnov, 4 čolni na ročni pogon vijaka, 2 čolna z v s'i in zasilni agregati. Ladjo je dala zgraditi nemška delovna fronta. S s sin enimi žarki kuhajo Tako kuhinjo imajo v zvezdami Mount Wilson v Ameriki — Igrače pred velikimi izumi Na zvezdami Mount Wllson v Ameriki so uredili kuhinjo, kjer kuhajo s pomočjo solnčnih žarkov. Aluminijast kolobar prestreza solnčne žarke in jih meče na veliko posodo z oljem. Olje se segreje do 170" in teče okrog dveh velikih peči. Ohlajeno se vrača v posodo, kjer se zopet segreje. Tako kuhajo na zvezdami za vse uslužbence. Naprava je enostavna in tudi draga ni. Velja samo 800 dolarjev. Za ameriške razmere to ni mnogo. Tovarna za optične instrumente v Gal-vestonu v državi Texas je hotela dokazati, da so v nji izdelane leče najboljše na svetu. Izdelala je nekaj leč iz prozornega ledu. Leče so spravili v sobo. kjer je bila temperatura pod ničlo, toda v sobo je sijalo solnce. Uslužbenec podjetja je zbral solnčne žarke v ledenih lečah in usmeril nj novo ognjišče na kup drv, nad katerim je stala posoda z jedjo. Drva so se kmalu vnela in jed se je začela kuhati. Tako je bilo tudi z drugimi velikimi odkritji in izumi. Mar se ni pričela zgodba turbn z gračko aelipvlo, pripisovano He-ronu? Srednji vek je imel figurice, ki so puhale paro na kolesca. Mar se ni pr'čela zgodovina elektrike pri koščku jantarja, privlačujočega koščke niti ali smeti? Solnce daje nam in vsej prirodi toploto in svetlobo. Kur mo z njegovo preteklostjo. Ce vržemo v peč lopato premoga smo vrgli tja košček gozda, kos okamenelega lesa Iz gozda, ki je pred milijoni let rastel pri nas in na kateresra je siialo solnce. A hidrocentrala? Pod vplivom solnčnih žarkov izhlapeva voda. hlaoi se zb rajo na nebu in izpod neba dežuje. Voda se steka iz gozdov in s travnikov v reke in potoke, žene turbine v hidrocentralah in teče naprej, da se znova dvigne v obliki hlapov pod nebo. To je večno kroženje vode. hlapov in sile, odvisno od solnea, kroženje, ki eo bile vanj postavljene velike pregrade. Že dolga leta si mnogi ljudje belijo glave z vprašanjem ali bi ne blo mogoče izpreminiati solnčne toplote neno-sredno v energijo. Eni osredotočaio solnčne žarke z zrcali al1' lečami na kotliček, da jim zavro vodo. Drugi pokličejo na pomoč kemijo. Toda vedno je vse v začetku. Znano je pa, da je vsak začetek težak. Italija obvlada Sredozemsko morje Angleške baze v nevarnosti — Veliki, skrivaj doseženi uspehi Italije Inozemski tisk pozablja zadnja leta na pomembne uspehe, ki jih je dosegla Mus-solinijeva Italija. A bes in ska vojna je obrnila nase njegovo pozornost razmeroma samo za kratek čas, a neprestano utrjevanje pozicije fašistične Italije ga menda ne zanima- Italija pa zna spre'.no izkoriščati ta prložaj in na tihem utrjuje svoje pozicije z uspehom, o katerih imajo nekaj infoimacij samo generalni štabi, pa še te intermacije so zelo površne. Največji uspeh, ki ga z veliko pozornostjo zasleduje ang'eška admiralite a, je uveljavljen je načela, da pomeni Sredozemsko morje za Italijo »mare nos t rum-«. 2e med krizo, ki jo je izzvala abesinska vojna, se je peka zala ta utrditev italijanskega položaja ob demonstraciji angleškega brodovja pred Aleksandrijo. Takrat so bile vse akcije ang'eškega vojnega brodov-ja naerkraL na tihem ustavljene, ne da bi angleška admiraliteta povedala, zakaj je to ste rila. šele pozneje je prišel vzrok na dan, Angleško brodovje je bdlo namreč ogroženo a takrat še neznanimi majhnimi motornimi čolni ki vozijo zelo hitro in ki lahko torpediraj o vsako vojno ladjo. To so izpopolnjeni tis'i čolni, ki so jih rabili Italijani že med svetovno vojno, ko so napadali avstrijske vojne ladje. Toda ta tehnična podrobnost igra le podrejeno vlogo v celotnem utrjevanju italijanske varros i. Sredozemsko morje je zćaj dejansko v i alijanski oblasti. Niti Gibraltar, niti Dardanele ga ne morejo zapreti tako, da bi bila Italija blokirana. Tudi pomen Malte je vedno manjši, zlasti če Uf>:& evamo nezadovoljnost ondotnega italijanskega prebivalstva. Nasprotno pa I lahko sihie utrdbe na otoku Pantelleria, ležečim med Sicilijo in Tunisom, s pomočjo pojmiorTLic in letalstva zapno Sredozemsko morje v tej ožini in zadrže tako sovražno vojno brodovje, pa naj bi prihajalo od zapada aU vzhoda. Velikega pomena je tudi moderna avtomobilska cesta, zglajena ob obali italijanske Libije. Ob tej cesti so zgrajene stražarske hišice, ki so pa v resnici dobro skrite trdnjave. S temi trdnjavami je obrobljena cesta od meje Egip a tja do meje Tunisa, Otočje Do de kan ez je pa izborna baza proti angleškemu Cvpru. Otok Saseno in italijanski protektorat nad Albanijo sta najboljše jamstvo za varnos. Otrantske morske ožine, Benetk, Trsta, Reke in Pulja, Skratka, močne utrdbe na stra teg i eno važnih krajih ter razvoj letalstva, podmornic in brzih mo ornih čolnov, so napravili iz zemljppisne lege Italije za njo mogočno orožje varnosti. Ta utrditev italijanske moči na Sredozemskem morju je enaka razmahu, ki ga je dosegel drugi konec osi Rim-Berlin. Društvo narodov štedi Izguba vpliva Društva narodov se pozna tudi na njegovem proračunu. Stroški Društva narodov neprestano naraščajo. Leta 1920 so znašal: 20.000.000 zlat h švicarskih frankov, leta 1930 pa že 28,000.000. a leta 1933 nad 33.000.000. Dve tretjini prispevkov, ki jih morajo plačevati Društvu narodov v njem včlanjene države, odpadeta na palačo in uradništvo v Ženevi, ena tretjina pa na mednarodni zavod dela in na mednarodno razsod:šče v HHagu. Iz Društva narodov je izstopila Nemčija ki je plačevala 1.92 milijona zlatih frankov, dalje Italija z 1.88, Japonska z 0.42 in Avstrija z 0.24. Tudi več južnoameriških držav je izstopilo iz Društva narodov. Tako je bila ta že od vsrga početka po svoji ideji na klaverno životarenje obsojena mednarodna ustanova prisiljena znižati svojo režijo. V Bruslju zasedajočl odbor je sklenil, da morajo biti v prihodnjem letu stroški znižani za 20%. Pri osebnih izdatkih znaša to 1,200.000, pri Mednarodnem uradu dela pa 1500.000 zlatih frankov. Znižanje osebnih izdatkov je utemeljeno s tem, da se Društvu narodov zdaj znatno manj dela. tako da je že itak šibka aktivnost te mednarodne ustanove še bolj padla. L sti totalitarnih držav vidijo v teh ukrepih zunanji znak pešanja pomena Društva narodov. Več uradnikov so že odslovili. pristni „Ćora" vermut \~" lil ..... Vj \ i 'iMI' i ■. »jI za praznike nudi RIGTCRJi nSU Načelo: Vsak kupec mora biti zadovoljen! Ugodna mesečna odplačila! SERVICE: VSI NADOMESTNI DEL! PHAn IG. UOR Motorji Fichtel & Sachs 98 cem LJUBLJANA in Ilo 12o c cm Tavčarjeva ulica 7 cJeseda dO pai. oavei< p PreKlici izjave oeseoa U ud L.— da veh pose Dej <£a pismene odgovore glede malin oglasov te treba priložit niaiiika — Popustov za ooaJe oglase ae priznamo. za pohištvo, vedno najnovejši vzorci v veliki Izberi kupite pii SEVER) v Ljubljana — Marijin trg 2 Beseda 50 par davek posebe] Na iman1 Al znepek 8 Din TKC.OVSKI LOKALI NA JESENICAH V bodoči stavbi nasproti kolodvora — zraven hotela Paara, se bosta oddala 2 do tri lepi trgovski lokali. Interesenti se vabijo. Paar Franc, Jesenice. 1143 SEMENA prava erfurtska. uradno preizkušena dobite v trgovini pri M. WIDMAYER LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje st. 3 Podružnica: Tviseva c. 51 Stojnica: Nabrežje W septembra M> I' \ti tvN I LANJE :2\iriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gtjmbnic VeliKa zaloga perja po 1.— din »Julijanac. Gosposvetska res! a 12 8 V Al ALi (Ki LASI •Slovenskem Narodu« Unu Jo siguren usptb! Beneda 0.50 par Svežr najfinejše Doiveško Ib]e olj a iz lekame dr G P1CCUL1JA v Ljubljani se priporoča bledim in slahotntm oseharn ZA PRAZMKE si nabavite prvovrstna ter garantirano pristna vina in žganje po sledečih konkurenčnih cenah: namizno belo liter din 8.— srbski prokupac » » S.— rizling » » 9.— cviček » » 9.— muškat, silvanec * > 12.— jabolčnik » » 5.— žganje: tropinovec » > 28.— slivovka » » 32.— brinjevec » » 36.— rum » » 36.— Se priporoča sBuffet« J. Jeraj nasl. Minka Videnič, Ljubljana. Sv. Petra c. 38. 1196 V NAJEM VZAMEM takoj hotel, kavarno, restavracijo ali gostilno, prvenstveno v Ljubljani. Mariboru, Celju ali na Gorenjskem. Ponudbe na Brez:nščak za L. G.. Zagreb. Klaičeva ul. 19-111. 1203 182 PROGRAMOV lz prakse n statike za polirj'e in zidarske mojstre, specialno tesarske stroke izdelanih, ima samo založba »JUGOGRAD«. Daje tudi instrukcije za skušnje. Hudovernikova ul. 41. 1142 V hiši kavarne , Evrope" se bo napravilo več novih poslovnih prostorov za mesec september. Reflektan-ti, ki bi si želeli lokal urediti po svojih željah, naj se javijo tvrdki GREGOKC&Co. — LJUBLJANA. PLAN EN E, GOKC IN MORJE te vabi gozd, pomlad, zato pa treba čeveljčke, močne, lepe — dekliček mlad! Franc Trupej, splošno čevljarstvo, Ljubljana, Dolenjska cesta 7. 1237 GOSPOD da v zakup neomejeno osebno pravico za gostilno in kavarno za celo Jugoslavijo s soudeležbo ali brez. Ponudbe pod »Ekonom <:, Pirniče št. 44, p. Medvode. 1141 V UMETNO VALJENJE sprejme vsako množino jajc Niko, št. Vid nad Ljubljano. 1220 DOLGOROČNA POSOJILA dobe državni in samoupravni uslužbenci, upokojenci in zasebniki. Oženjeni brez porokov. — Informacije potom pooblaščenca: Klemen, Ljubljana, Gospo-svetska c. 10. Banka in hran. d. d. 1219 Slaščičarna Faletič Peter Kranj — Jenkova 6 Tsnejc Viktor tap etnik in dekorater KRANJ /A VSAKO UKIŽINO NAJLEPŠA OBLAČILA Posebno moške obleke, trenč Koti. krasno perilo itd si naba vite najboljše In najceneje pr p U E S ft 2 B, izubijana Sv Petra cesta I« KLIŠEJE ".; ENO VECBABVNE' JUOOORANK-A SV. PETftl NASK73 Inserirajte V SLOV. NARODI* Beseda 50 par davek posebej Najmaniži znesek 8 Din MREŽE za posteJje najceneje pri An-dlovic, zaloga pohištva, Ko-menskega ul. 34. 1131 IZPOSOJEVALNICO ČOLNOV in prevozništvo z motornim ; čolnom na Ljubljanici zaradi zaposlenosti drugod z vsem inventarjem in čoln zelo poceni prodam. Brez rizika, stalna in sigurna eksistenca pri lahkem delu. Pojasnila od 12. do pol 15. Jančar, Pot v mestm log 15. (—) ŠIVALNI STROJI proti gotovini Kakor tudi na obroke. Zahtevajte prospekt! Sprejema zastopnike Josip Ur-šič, šivalni stroji, kolesa, otroški vozeki Celje, Narodni dom. 23/T. KOLESA, šivalne stroje najboljših tovarn kupite najceneje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. 1234 ARU PKOD*.!** hirtJts OGLAŠUJ V MALJ U'JLASME SLOV. NARODA"! N A K L.\ E.J&I IZDA I 1 K MOŠKO KOLO športno kromano, zelo globok voziček in šivalni stroj prodam. Zore Marenčičeva ul. 3. 1235 MIZARJI, POZOR! Meščanska korporacija v Kam niku ima na zalogi popolnoma suhe meecsnove plohe 50 do 60 mm debele. 1204 GEPELJ ZA MLATILNICO in slamoreznico ugodno prodam Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1178 NAJBOLJŠA VINA domača in dalmatinska, ter kraški teran in razna domača žganja. — Gostilna pri »Levu«. 11S2 ELEKTROMOTOR 9 HP Elin, malo rabljen, prodam po ugodni ceni ali zamenjam za 15 HP z doplačilom. Horvat Janez, mehaničar, Murska Sobota, Slovenska ul ca 2. 1223 MOTOR S PRIKOLICO Harlev 1200 cem — v dobrem stanju, prodam za 4.200 din. — Avto Chevrolet, tipa 27. pripraven za predelavo v polto-vornega. malo vožen — poceni proda Anton Pustotnik, žsra-njarna, Blagovica. 1179 SLUŽBE f^seda 50 par. davek noeebej NaJmanISl 7np«*»k « Din VSAKI OSEBI iJ1 družim nudi stalen zaslužek »MARA« — Maribor, Orožnova 6, Celje, Slomškov trg 1. _ Pietilnica — razposiljalnica. 22/M. DVA MIZARSKA POMOĆNIKA sprejme Janez Tavčar, mizarstvo Forme, št. 1. Škof ja Loka. 1205 POVERJENO« za vsak okraj Slovenije se sprejmejo. Pojasnla daje »Ljudska samopomoč«, Maribor. 1221 MIZARSKEGA VAJENCA poštenega in prdnega sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Grilec Ignac, mizarstvo, Gaber je, Prečna ulica 1, Celje. 1218 4 Beseda i i>in uaveh poseoej Najmanjši znesek 15 Duj PKEKUC Podpisani preklicu jem vse listine katere si je pridržala Frančiška Grabner. uslužbenka pri g. Cemažarju. Igriška ul. Izjavljam, da nisem odgovoren za dejanja, ki bi jih storila v mojem imenu. Godnjavec Joško. trgrovec. 1222 HIŠA 13^ donosna, 7 sob. kleti, drvarnica pralnica vrt din 86 tisoč. Maribor, Pobrežje. Go-srposvetska 56. Krčma 36-M B s»e.ia 50 oar davek posebei Naima ni$1 Oiesell 8 Din SIN TRGOVCA v Ljubljani želi poročiti trgovsko naobraženo, premožno gospod čno v svrho prevzema posestva in trgovine. Resne ponudbe pod ^Dober in pošten« na upravo sSlov. Naroda«. 1233 KUPIM MLIN ALI ŽAGO i na stalni vodi. Ponudbe z opi-| som mlina ali žage s ceno na Franc Kočevar Metlika 162 1224 seda 5u pai aavek o«*sebe> Vqiman^4i meseU 6 Oin BANĆ. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje: hranilne knj žice bank in hranilnic, vrednostne papirje: 3 od-stot. obveznice, bone. srečke, delnice itd., valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. 31-M 1 STAVBI A čE 2000 m- naprodaj Vprašati: Bo'fenkova ulica 15, Nova vas, Maribor. 32-M '. seda 50 oar lavek fx»sebei Najmarv*1 mpsek b Din SOBICO takoj oddam gospodu ali go-spodičn . Naslov v upravi. 1236 NA DROBNO NA DEBELO! Vrvarske lastne izdelke kupite najceneje in najbolje pri PRVI KRANJSKI VRVARNI IN TRGOVINI S KONOPNINO V »O ari žima volna, afrik bičevniki, biči Ljubljana, Sv. Petra c. 31. Telef. 2441 Maribor, Vetrinjska ul. St. 20 Telel. 2454 Celje, Kralja Petra c. št. 33. I juta (Hcssian) blago za pohištvo motvoz, platno (gradel) nepremočljive konjske plahte konopnene in gumijaste cevi ribje in gugalne mreže vseh vrst itd. predpražniki, kokosovi in drugi, kokosove preproge Specijaliteta firme BRUNO MOSER veletrgovine z vinom ZEMUN Moserjeva ul. 1. Telefon štev. 37-555 Zaloga tudi v Javnem skladišču v Ljubljani Zastopnik za Maribor in okolico: g. Franc Vogrin, Maribor, Maistrova 15/1, tel. št. 26-64 ki je z zakonom FRUSkOGORŠKI BISFR z =,? ' neprekosljiv! _ " ■;ii»i''iii;iii::'!i!iiii;ii|[ii)niin:,'BiiiinrBiiii{r'.1 .i'-iuniiiinfriniiminii" (Deli/ca no c hodi ođ palac do hoi in vstajenje v vsej naravi mahom se povsod pojavu Vrata na stezaj odprimo! Otona s cvetjem ohrastmo l Da popolno ho veselje9 izpolnjene slednje zelje, mizo s prtom pogmimo, nanj „Jajnine" postavimo. Vsa družina ho vesela, ho bo v skledi jed duhtela. HALO I HALO : Vljudno naznanjam da sem o tvoril z današnjim dnem dobro znano Restavracijo Rožna dolina v Rožni dolini. Cesta II. Točil bom prvovrstna Štajerska, dalmntinskn in dolenjska vina. - IZBORNA Kl 11 IN J A: na razpolago vedno topla in mrzla jedila! VSAK PETEK MORSKE RIBICE ! Vedno sveži čevapčič in ražnj;či. Cevapčiči porcija 3 din, ražnjiči 4 din. Spicjmejo se abonenti na dobro in ceneno domačo hrano — Lep senčnat vrt. Dvoje balinišč. Za obilen obisk se pi ir 4 iti Slavko in Marija Gačnik, restavracija Rožna dolina, C. U. ^■CD»CZ>BQBCDBCD»CDlCDlCDiC01CZ>«CDlCDlC Za velikonočne praznike si preskrbite prvovrstno dalmatinsko vino, kakor olivno olje, žganje, vinski kis pri LASANU V ŠIŠKI po najnižjih cenah. Vesele velikonočne prazn ke Zeli cenjenim odjemalcem L AS AN RDAJS specialna trgovina s semeni MARIBOR, LJUBLJANA, VETRINJSKA 30. MIKLOŠIČEVA 8 (prej J. Urhanie) Priporoča: najboljša poljska, zelenjndna in cvetlična semena. Gomolje: g^Iadiol, dalij, potonk, tuberos itd. TAMBURICE .^eh vrst najmoder« aejSe izdeluje roko-tvornica tnmburic M. Dobranič, Topolovac — Sisak. Pišite LaKOj po brezplačni cenik st. 51. Oalmafinslca vina odlikovana na mednarodni razstavi v Londonu in Parizu, točim za velikonočne praznike po najnižjih cenah. Belo m crno po Din 8.— liter, pri odjemu 10 litrov cena pri litru Din 7.50. Prima opolo, dingač in vugava Din 10.—. Gostilna »Jadran« FLORIJANSKA ULICA 33 in „Vinctocu POLJANSKA CESTA 17 Vesele velikonočne praznike želi cenjenim odjemalcem Vladimir Miloš GOSTILNA KLET IN VRT ZVEZ nudi veliko Izbiro novo dospelih MORSKIH RIB, POLENOVKF In drugrih postnih jedi. — Poleg: odlične domače, dunajske in primorske kuhinje ima vsak dan NA RAŽNJU PEČENO JAGNJETIN O ALI ODOJKE, RAŽNJIĆE, ĆEVAPČIĆE ITD. Točijo se najboljša dalmatinska in domača vina in vse vrste buteljčnih In penečih vin. Priporoča se Marijan Silovic SREČKE državne loterije prodaja MENJALNICA REICHER&TURK Prešernova ZA POMLAD ! IVAN KRAVOS ■m..... ■■MM Maribor, Aleksandrova 13 Telefon 22-07 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljiljana, KnaSljeva ulica štev. s Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije Ta velika državna hranilnica s sede/em v Beogradu -prejema in izplačuje vloge na hranilne knjižice in opravlja plačevanje po Čekovnih računih preko svojih podružnic v Ljubljani, Zagrebu. Sarajevu. Skoplju. Podgorici in na Sušaku ter preko vseh pošt v naši državi. Tekom svojega poslovanja si je pridobila Poštna hranilnica zaupanje v celi Jugoslaviji. Naše ljudstvo svoje prihranke sedaj najraje vlaga v ta varni denarni zavod, ki ima že nad 540.000 vlagateljev s kakimi 1.365 milijoni dinarjev vlog. To zaupanje je zlasti razvite pri malih vlagateljih, kar se najbolje vidi iz tega, da je povprečna VSOta vlog komaj 2.528 dinarjev. Obrestna mera za vloge je 4°/o na leto. Za vloge jamči država in je zato hranilna knjižica Poštne hranilnice najvarnejše pribežališče za vsakega državljana. Hranilna knjižica Poštne hranilnice je ugodna zlasti za turiste in potujoče ljudi, ker jim ni treba nositi s seboj gotovine. Na hranilno knjižico Poštne hranilnice se lahko dvigne vsak dan pri katerikoli pošti v državi do 500 dinarjev, na blagajnicah podružnic do 5.000 dinarjev, dočim se pri centrali v Beogradu lahko dvigajo še večji zneski. mmm Prav tako pa oeividno potrjuje tudi čekovni promet Poštne hranilnice v čigar omrežju je 26.000 čekovnih računov z 1.700 milijoni čekovnih vlog, veliko zaupanje V varnost Poštne hranilnice in v točnost ter brzino njenega poslovanja. Skupni promet na čekovnih računih v L 1038 je bil din 94.802.911.594.86, na vseh drugih računih Poštne hranilnice in njenih podružnic pa din 239.495,608.277.82, skupaj torej nad 334 milijard dinarjev tako, da odpade na vsak poslovni dan nad 1 milijardo sto milijonov dinarjev prometa. Poštna hranilnica je dokazala, da zasluži to zaupanje ši rokih ljudskih slojev zlasti v času septemberskih mednarodnih za-plctljajcv, ko so bile blagajnice denarnih zavodov v mnogih drugih državah oblegane od vlagateljev, dočim je naša Poštna hranilnica prav tedaj izplačevala vloge brez omejitev, ki so sicer preje obstojale. Pametna naložba njenih kapitalov in zadostna blagajniška gotovina sta zagotovili popolno likvidnost Poštne hranilnice v vsakem trenutku. Poslovni svet se je o tem tudi že prepričal in je svoje vloge zopet zaupal Poštni hranilnici, potem ko se je mednarodni položaj pomiril. Razen teh poslov daje Poštna hranilnica tudi lombardna posojila na državne vrednostne papirje po nizki obrestni meri 6°'o na leto, kupuje in prodaja vrednostne papirje na borzi za račun svojih poslovnih prijateljev in vrši mednarodni denarni promet z vsemi hranilnicami in čekovnimi zavodi na svetu. Adolf Prah TOVARNA VOLNENIH IN BOMBAŽNIH TKANIN KRANJ Telefon interurban št. 13 IZDELUJE: Najrazličnejše vi*ste oksfordov, vse vrste pisanih in enobarvnih flanel, barhente, gradič, cefirje, molinose, brisače itd. TKALNICA BARVARNA APRETURA OD DELAVCA DO PODJETNIKA SLOVENSKO PODJETJEBREZTUJIHSTROKOVNJAKOV! LEKARNA Mr. M. RAUCH KRANJ Mestni trg ELEKTRARNA VINKO MAJDIČ KRANJ InsetnraJ v Slov. fiaroda Za pomladno zdravljenje in čiščenje krvi ■ i ■ ■ ■ ■ ■ m mi ii imi irTFinnnni u u a n innnnrinuuuDnrjnnniJULjJi h imi ii h u u u ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ nj □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n n □ □ □ D □ □ n □ □ JE NAJBOLJŠE PRIRODNO SREDSTVO □ n □ □ □ □ □ a □ □ □ s i oni z rdečimi srci SPOMLADI je učinek na zdravje dvojen. ZAHTEVAJTE OD »PUTNIKA« ALI Z DOPISNICO OD UPRAVE ZDRAVILIŠČA y BREZPLAČNI KOPALIŠKI PROSPEKT. V KATEREM IMATE MNOGO KORISTNIH NAVODIL O ZDRAVJU, UMRLJIVOSTI. DEBELOSTI, NARAVNEM PORODU IN g NOSEČNOSTI, O RAZMERJU VIŠINE IN TEŽE TER KOLEDAR DO LETA 19S0. □ n □ □ n □ □ □ D □ a n D UPRAVA RADENSKEGA ZDRAVILIŠČA SLATINA RADENCI (P U I MARIBORU) n □ n □ n D □ □ □ □ □ □ □ □ o □ □ □ n □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ a □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ ■ ■■»j■■■■■■■■■ ■■ u i□□uuuuaconanDacDDaDnnriDULOi □DEO LEKARNA Mr. FRAN š A V NIK A-DEDIč KRANJ i nt i n imiiiiHininim—»milnimi! i ii u i Vinko Oselji ZALOGA IN POSTAVLJANJE PEČI IN ŠTEDILNIKOV KRANJ ■ ' ' •■■ :in ■ ■•■ •■: i:—nit. PRILOŽNOSTNI NAKUP predmetov za splošno gospodarstvo, kot betonsko, kovsko, ključavničarsko železje, nosilci, cevi, ograje, tračnice, vagonete, mreže, jermenice, konzole, zobeanike, osovine, požiralniki za kanale, vodovodni ventili v vseh dimenzijah, kakor tudi brone, medenina, baker v palicah, bela kovina, svinec, cink, centrifuge, parni kotli, lokomobile, kmetijski stroji, polnojermenik 65 cm, veliki rezervoarji, vozovi vseh vrst, bakreni kotli, orodje za vsako obrt, svedri za premogokope, kakor tudi patentne lestve itd. — Poleg tega si oglejte, prosim, moje veliko skladišče, kjer se boste prepričali, da se nahajate na leipciškem velesejmu, samo z razliko: kajti pri meni dobite še več predmetov kot tam, in sicer po zelo ugodnih cenah — seveda rabljenih! — Kupujem tudi vse zgoraj omenjene predmete in plačujem zanje zelo dobre cene. Priporoča se JUSTIN GUSTINČIČ Maribor, Tattenbachova ulica 14 in podružnica vogal Ptujsko-Tržaške ceste Dioioioioia^ai(5lci)id)ioioic5ic »ORNOVA« - F. NOVAK ♦ Dobavlja kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke in pribor, linolej. preproge, zavese, odeje, železno pohištvo in otroške vozičke najceneje. MARIBOR, Jurčičeva 6 — Telefon 29-05 5l<5iOfc6iOIOiffliaiatoioioioic □BBBHBBPGdS . ODDoaDaaDDaaaDaaaaaaaodouaDSl najboljših znamk — novi modeli prispeli »Tehnik" J. BANJ Al, LJUBLJANA, Miklošičeva e. 20. VELIKA IZBIRA NOGOMETNIH ŽOG IN DRUGIH ŠPORTNIH POTREBŠČIN ! ■"■F.....H u ■ ■ ■ inriULaJUUU^ PO§DTITE OD 15. DO 24. APRILA 1939 MEDNARODNI SPOMLADANSKI VZORČNI SEJEM T BEOGRAD! Okoli 1000 razstavljalcev iz tu- in inozemstva — Najhitrejša orijentacija v izbiri blaga — Razširjenje poslovnih zvez — Popusta 50% na železnicah in parobrodih. — POJASNILA: Beogradski sajam, postni predal 538, Beograd — Telefon štev. 28-526 in 28-802. Štev. 81 »SLOVENSKI NAROD«, mM*, 8. oprite m Stran 10 1 TOGOVI1NA KRZNA TELEFON 3737 RECIKO LAPAINE VABI NA OGLED RAZNOVRSTNIH LISIC LJUBLJANA ALEKSANDROVA 4 VHOD IZ PASA2E ■ I I \ V ELEKTROMOTORJI, VRTALNI STROJI, STROJI ZA OBDELAVO LESA IN KOVIN NA ELEKTRIČNI POGON, KOVAŠKI VENTILATORJI, ELEKTRIČNE SIRENE IN HUPE, ELEKTRIČNI KOMPRESORJI, TRANSFORMATORJI, ELEKTRIČNE ČRPALKE ZA VODO, HLADILNE OMARE, ELEKTRIČNI SESALCI ZA PRAH I.T.D., VES MONTAŽNI MATERIJAL ZA INSTALACIJO ELEKTRIKE V NAJVEČJI IZBIRI VAM NUDI : »ELEKTROINDUSTRIJA« D. D., LJUBLJANA GOSPOSVETSKA C IS (KOLIZEJ), TELEF. ST. 23-14 ŽE S ©O LET ZDRAVI I I /A "X A TERAPEVTICNA S GDSTVA ZDRAVLJENJA. NAJMO-DERNEJE UREJENI HOTELI. PRVOVRSTNA GODBA IN DRUGE PRIREDITVE ZA ZABAVO IN KRATEK CAS. VELIKO ŠPORTNO KOPALIŠČE. TENIS. IZLETI ITD. V PRED- in POSEZONI ZNATNI POPUSTI. ODPRTO TUDI POZIML VITI ZDRAVILNI VRELCI: S ČUDODELNO KOcJO SVOJIH MINERALNIH VODA VSS BOLEZNI 2ELODCA, CREVES. JETER, ŽOLČNIKA, LEDVIC, MEHURJA 1. DR. V1^ 0t 11 W? 1? » I PROSPEKTE IN VSE INFORMACIJE DAJE BREZPLAČNO ZDRAVILIŠČE EOGAŠKA SLATINA - "VI >**!N ^ ^ "j polne in obložne, ::::::.~> ■ -;3£0 MAJOLIKA PLOŠČE ZA OBLOGO STEN IN TAL V RAZNIH BARVAJ: IN VZORCIH. SODOBNE KOMBINACIJE, PRIMERNE Z/ KOPALNICE. KUHINJE, VEZE, STOPNIŠČA, MESNICE MLEKARNE I. T. D, IZPELI [JEMO V LASTNI TOVARN] DO 50^ CENEJE OD INOZEMSKIH KERAMIČNIH i> KUN KER PLOŠČ. V v\Af DRETA// _ flkJIM 1? J\ B T^. □□□□□□□□□□□□□□□□^ MOŠKI, ki trpite na seksualni nevraste-oijl odncsno impoter z\% nezadostni funkc iji spolnih žlez duševni depresiji poskusite O K A S A 104) tablet S2t din ki so Jih mnogi 7d r a vniki preskusili m so kot hormonski preparat odobreni Pošiljamo naravnost Poštnine ne zaračuna varno. LEKARNA M K. KOŽMA2S, Beograd, lerazije br. fi. Izvozna oanka. Reg S or 5732-1934 57 ^ □ □ *3f2*s£cs «ioJ«a ir^cpma US1C % Največja izbira najnovejših vzorcev □ . ;iiiii:i!if!iiiuifir 'iniin TRG A V I R J E E L I % LJANA ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 9 R E S T A Z nobeiiins drugim reklamnim oredstvom ne morete dosegi ena* krga u^iniia, kakor 9 časopisnim oglasom, čig^ar delokrog |e oe-omi-jen. Časopis pri O* v vsako hišo in govori dnevno desettisočem sitatcljev Redno offbs-^anje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, Id prinese Korist trgovcu m kupca ^iUamant KOLESA IN PLET1LN1 STROJI ADOLF FOHR LJUBLJANA, M AS AR YK0VA 1^ TELEFON 44*34 TELEFON 44*34 <&iamant Inseripajte v Slov. ftarodu Ustanovljeno 1SSS LJUBLJANA Veletrgovina tssnfa, itro]artkih malčob, stro]ll tat tuntjanklh kemikalij BRZOJAVI: MOSKOVIC LJUBLJANA TELEFON 2515 Stran 16 »SLOVENSKI NAROD«, **»t*. 8. aprila 1999. fitev. 81 ,SPE€TRUM' D. D. tvornice ogledal in brusilnice stekla LJUBLJANA Telefon 23-43 Celovška 81 ZAGREB, Vlaska nI. 83 Telefon 22-683 SPLIT, Zrinjskega nI. 6 Telefon 368 VELEZALOGE STEKLENIH PLOŠČ IN OGLEDAL VSEH VELIKOSTI IN OBLIK ZA POHIŠTVO, OPREME. STAVBE, AVTOMOBILE. NADPISE ITD., ITD. NE FSI-ABITE, ko obnavljate svoje domove, da kupite najceneje BARVE, oljnate in kemične, LAKE EN FIRNEZ, SELAK in ŠPIRIT den., LUŽILA Arti PASTE za pode, prašno in strojno olje ter vse slikarske in pleskarske potrebščine pri ivan r/~:.;--7/\ r TTRŠEVA (D-jnajska) CESTA 14 pole? Schneider & Verovška M 1? v TU .sir ZA VSE RAZMERE autom, regulatorje, zatvomlse, ©preme za žage in mline Izdeluje in dobavlja G. F. § € H M E I T E R ^KOFJA LOKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne reference — Zmerne cene! V BELO CELJE PO VESELJE ! NAJDEŠ V VSAKI GA MINUTI LE PRI mm Elektrotehmš&o srodi etje JL 4/ £ BO-ATA J IVA P II! v •■?-"*--- j TELEFON 20-03 Kongresni trg 19. poleg nunske cerkve izvršuje vse električne inštalacije in popravila — Trgovina in zaloga '■ vseh vrst in stalacijskega materiala, j Strokovno in solidno elelo, nizke cene! j ___ nnnnnnn ■■■HiffUHM mnrTTTnrrn^nrinnnrrrirrirrT. ALT STE ŽE DOLOČUJ KRAJ VAŠIH POČITNIC? □ § HOTEL »JADRAN« JELŠA | P Vam nudi najugodnejše bivanje na morju! OđHČaa ^ rj oskrba in nizke cene. Vina I.a. Okolica z bujno voge- H Btacijo. Kopališče z ažurnim morjem in belimi jadrnicami. □ n| Zahtevaje ilustrirane prospekte direktno ali pri »Put- rj □ niku ! Rezervirajte Se -ianes sobo! □ O . D O Priporoča se B. P. žufič, lastnik in hotelir. □ D Ej □□□□□□□□□□□□□□□^^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Ga i i 1^ proda uprava ^Slovenskega Naroda" Ljubljana, Kna£2feva ulica štev. s NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA Je NAŠ VAL ■S MM Okusni ženski čevlji za spomlad, kombinirani Iz modrega in belega diftirrv t. ni/ko peto. 45301—2404 Za lepe dneve najcenejši in najprimernejši otroški čevlji iz platna z gumastimi podplati. Ho številke 28 Din. 12.—, od številke 29—32 Din. 15.—. ženski stanejo Din. 19.—^ moški Din. 25.—. Ameriški model! čeveljčki lz prvovrstnega modrega semiša, okrašeni s pentljo, z visoko peto. 4814—64639 čevlji iz laka za deklice, z usnjenim podplatom in nizko peto. Trpežni in poceni. 44292—S^oi Novo za otroke! Pomladni otroški čeveljčki, izdelani iz diftina. Lahki in udobni za iz-prehode. 2967—14800 K novi pomladni obleki dobro pristojajo te lahke sandale iz močne kože in z. usnjenim podplatom. 5625—G2ti60 Lahki, elegantni in poceni čevlji iz fine kože, kombinirani z lakom. Dobro pristojajo k Vašemu novemu kosti a 3222—.ouUi Otroški čeveljčki iz močnega boksa, z neraztrgljivim gumastim podplatom. Moški lahki polčevlji, šivani na okvir, izdelani iz fine kože, s pre-Inknjanim okraskom in usnjenim podplatom. 26C5—.».,o< Nov spomladni model, izdelan iz finega rujavega boksa, s kombinacijo iz semiša. Trpežni, pripravni za spon izprehode. 2961-r^.ui Fina otroška sandala fleksibl, z lepim okraskom in zaponko na /gornjem delu stopala, kom za pomlad. Pridnim otro- 38o9-14^* Gospodom, ki Imajo dober okus, naj. bolj pristojajo ti čevlji iz najfinejšega boksa, z usnjenimi podplati in široko peto. 2310- - a Najmodernejši čeveljčki iz laka s polu visoko peto in lepim okraskom iz sen:iša. V njih bo Vaša noga posebno dražestna. 25425—8*53 i»ra>:t:e*u in udobni čevlji iz —1€ n*'ga angiefikega platna, z guma-Ktim podplatem in peto. <2$ Uvoknlrsu. dfvalnl motorji, stroji trhikli pogrezljivl PO EELO NIZKI CKN] — CENIKI FRANKO *>tr*»šte1 v»»ztčki najnovejših ttmdehiv »TRIBUNA« F. BATJEL LIPRIJANA. R&Hovškn centa 4 — PodmfcniftA MARIBOR. SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovln, roman, novela modni pregled, novice iz radijskega sveta. filmska smotra nagradni natečaji. UPRAVA: LJubljana. K na f J jeva ulica A. Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev. KAŠTEL STARI PRI SPLITU Gostilna Rad;in tik obale in pristanišča — Izborna dalmatinska in slovenska kuhinja — Penzion z dobrim vinom din 40 — Elektrika, vodovod, sobe z razgledom na morje GRADBENO PO D J E T J E tetino Vilibald pooblaščeni graditelj Ljubljana, Rožna dolina — TeleSsn 33-35 Gradi stanovanjske in trgovske hiše, vile, industrijske zgradbe itd. po lastnih in tujih načrtih — Lastne delavnice za cement' ne izdelke in umetni kamen — Vesel? velikonočne želi vsem cenjenim naročnikom r?2K Bricelj Ivan pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar v Štepanji vasi »Na Planirju« LJUBLJANA Tjrrševa c. 15, Tel. 55-07 Proti škodam na Vaši lastnini (ogenj, tatvinsfei vlom, toča 2td.) in na Vašem življenju (poškodbe udov na potovanju v hribe, na vožnjah po železnici, na avtomobilih, smrt doma ali zunaj doma itd.) Vas zanesljivo zavaruje SLAVNA" ♦ ♦ i S ♦ : ♦ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, D. D. z ekspoziturami v Mariboru in Celju in podružnicami v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku. Glavni sedež v Ljubljani, jGrosposka ulica 12, telefon gt. 21-76 in 22-76. Urejuje Josip Zupančič — Za ».Narodno tiskarno* Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Cnristof — Vsi v LJubljani