zi. jfeviiRfi. O UnMjmrt, v soboto 27. lonnoria 1923, Leto LUl. Zahafa vsak dan popoldne, izvzeaii nedelja ln praznik«. •naoratlj do 9 petft vrst š 1 D, od 10—15 petit vrit i 1 D 50 p. večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklnme, preklici Detit vrsta 3 D: poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne pon iJor beseda 75 o. Popust le pn naročilih od 11 objav napr*. — laseratni dav.k posebej. Vprašanjem glede inieratov na« se orilo!i znamka za odgovor. UptavništTO „S!ov. Naroda1 in „Narodna tiskarna" Hnattova nlica i* i, pritlično. - Telelea it. 3D4- Uradnlstro MSlor. narodi«' In?»fi utlsa it 5, I. nadatroji« Tiliti e:ar. 34. Doplao apreja-am 1o in aaioatao fraanovane« Rok«pla»v a« na* vrača. fpfl v Jugoslaviji vsa dni po Oii v— v inoza.Tisula J u d/ii Oin 1, nadalje Din 1*25 Poitnina platna v gotovini. »Slovenski Narod** velja: ▼ jL.;osiaTlji V iaoienmo v Ljubljani 1 po p • 12 mesecev...... t^ » •••«.. w p ..•*•• 1 ■ ...... D.n 60 — 30 — 10/— U:n 144 — . 72"-. 36-. I-1— Um 216 — , 108'-. 54-. 16 — Pri morebitnem poviianja se ima dal jša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošl.eio v prvič naročnin.) vedno "C*CT" P° nikazrr«*. Na »mi pismena naročila brc. posiatve denar i a s : ne moremo ozirati. FRANCOSKA OKUPACIJA. Sum, ki ga je povzročila francoska okupacija je nekoliko utihnil in položaj, ki je nastal po vkoraka-nju francosko - belgijskih čet v Nemčijo, je kolikor toliko jasen. Od dolgotrajnega prerekanja in cele vrste konferenc, ki niso mogle rešiti re-paracijskega vprašanja, je Francija prešla k delu in ne glede na obotavljanje drugih zaveznih držav, posebno Angleške in Amerike, zasedla središče nemške veleindustrije. Kaj je napotilo Francijo, da je v tesnem kontaktu z Belgijo storila ta odločilen in morda tudi riskanten korak? Obe državi ste od vojne najbolj prizadeti, iz česar sledi logičen sklep, da je njima vojna odškodnina najbolj potrebna. Nemčija je bila pripravljena takoj po vojni plačati na račun reparacij 200 milijonov zlatih mark, po preteku treh let pa je enkrat postala tako skromna, da ni več pomišljala o kakem plačilu, marveč nasprotno, prosila je zaveznike naj ji posodijo eno milijardo zlatih mark, češ, da je treba urediti državni proračun in stabilizirati marko. Jasno je, da gospodarski položaj tudi v Nemčiji ni preveč sijajen, vendar pa se zdi ta nemška ^skromnost preveč pretirana in celo nekako sumljiva. Ni dvoma, da je nemška diplomacija z velikim zanimanjem sledila povojnim dogodkom t Evropi, ki so se v splošnem razvijali prej v njeno Korist kakor pa v škodo in so se končno razvili tako daleč, da je nastala politična situacija, v kateri je Nemčija začela premišljati ali naj sploh kaj plača ali ne. Ta siromašni pogorelec, ki ga različni naivni politiki tako obžalujejo, v resnici seveda ni tako siromašen. Res je sicer, da je usoda začasno iztrgala meč iz rok nemškega viteza, s tem pa še ni rečeno, da je ta vitez pozabil svoja junaška dela in za vedno pokopal misel o maščevanju. Nemške mahinacije v Rusiji od začetka revolucije pa do danes, tajna vojna konvencija s sovjeti, njihovo prizadevanje razbiti antanto in kemalistično ošabnost na vzhodu, kjer ima najbrž svoje prste tudi nemška diplomacija, vse to dokazuje, da bi ista Nemčija, ki danes tar- na in bobna po celem svetu, kakšna krivica se ji godi, v ugodnem trenutku in primerni mednarodni politič-ni konstelaciji lahko povzročila nov svetovni požar. To misel potrjuje avtor članka v bolgarskem »Dnevniku«, ki pravi: Zgodovina je najboljša učiteljica in ona nas uči, da sta Cezar in Napoleon smatrala svoje zmage za definitivne in vendar to njihovo prepričanje ni oviralo severnih narodov, ki so razkosali starodavno rimsko imperijo. Napoleon Bonaparte pa je umrl na otoku Sv. Helene in je še pred smrtjo videl kako so se razsuli njegovi načrti, moč njegove Francije pa so štrli najprej zavezniki, potem pa Nemčija. Zgodovina gre stalno po isti krivi Črti: kakor je bilo nekdaj, tako bo tudi v bodoče. Nadvlada in nasilje ne more trajati večno. Cim močnejši je prftisk, tem močnejši je odpor. Besede, civilizacija in napredek so se razpršile pri zmagovalcih in postale živa gesla premaganih narodov. Prej ali slej se bo položaj spremenil tako, da bodo zmagovalci zmagani, premagani pa bodo zmagali.« V teh kratkih in jedrnatih besedah je povedano vse in če bi prihajale iz nemških ust bi bile še bolj razumljive. Iz dveh nagibov je bila Francija prisiljena zasesti nemško ozemlje tam, kjer je sedež nemške veleindustrije. Prvič zato, da si zagotovi nadomestilo tega kar je uničilo nemško orožje na francoskih in belgijskih tleh, drugič pa — kar je še bolj važno in kar je dalo najbrž povod za ta energičen korak — da zatre vsako misel nemškega naroda o kakem revanžu. Francoska akcija je v prvi vrsti političnega, ne pa finančnega značaja, kajti zato, da prisili Nemčijo plačati vojno odškodnino je imela Francija na razpolago tudi druga sredstva. Naivno bi bilo misliti, da bo Francija, ki ima največ vzroka bati se nemških zakulisnih mahlnacij, mirno gledala kako se snuje nemško - nisko - turška zveza, kako Bolgarija čim dalje bolj teži za zbližanjem z Rusijo in kako se širi protizavezniško gibanje med orijentskimi narodi. S tem, da so zavezniške čete vkorakale v ruhrsko ozemlje, je eliminiran iz tega nevarnega gibanja glavni faktor in to je Nemčija. Zato jc razumljivo, da francoska akcija ni našla po-se'^necra odpnra na Angleškem, niti v Italiji, z druge strani pa je trdi razumljivo ogorčenje in vojaške priprave Rusije in Turčije, ki pa menda ne bodo tako strašne, krkor jih opisujejo z gotbvim namenom nekateri tuji listi. Različni protesti in izjave, češ da Nemčija zastona interese proletarijata, so le pesek v oči inozemskim narodnim masam, kar najlepše dokazuje skupen nastop vseh slojev nemškega nareda in iidanostne izjave, ki j*h pošli jo jo delavske in uradniške organizacije svoji vladi. Politično razkrajanje, ki so mu posebno podvrženi slovanski narodi, ni oslabilo življenjske sile Nemčije in če je sploh mogoče govoriti o kaki nevarnosti nove vojne, bi ora najprej pretila cd nemške strani ali pa bi jo in5 enirala nemška d'plomacija in podpirala nemška tehnika. V kolikor se da sklepati iz dosedanji1! dogodkov ne bodo Nemčiji pomagali nobeni protesti, pa 1 11 ravnotežje v Evropi radi frnne ske akcije še ne bo narušeno, Čeprav bi bilo to nemškem političnim krogom zelo dobrodošlo. Narod, ki je I il še pred kratkim vzor nasilja in zatiranja malih narodov in danes ko je do-bil za svoja dejani:i zasluženo plačilo, najbolj kriči, da se mu g^d: krivica, se bo moral pač ukloniti in potrpeti toliko časa, dokler se ne spametuje in opusti vsako misel o ka-j kem oboroženem nastopu proti za-veznim državam. Vprašanje uradniških t!ok!ad. i SPREMEMBA ZAKONA O URADNIŠKIH DO KLAD Ari. IZr!>7ACENJE DRAOTNJSKIrl DOKLAD — STANARINO DOBE TUDI NAŠI URADNIKI! Beograd, 26. jan. (Izv.) Finančni minister je odredil, da se spremeni zakon o uradniških dokladah s tem, da se izdela zakonski načrt o novih draginj-skih dokladah uradnikom in uslužbencem. Zakonski predlog na) b! soglašal s sklepi in resolucijami uradniškega kongresa ▼ Splitu. Ta zakonski načrt naj bi so takoj predložil finančnemu odboru, ki je v smislu finančnega zakona pooblaščen, da napravi spremembe. Če finančni minister dobi kritje za izdatke v izven budžetamih dohodkih ali v višini budžetamih dohodkov. Vsota za ta namen bi znašala okoli 10 milijonov dinarjev mesečno. Obenem namerava finančni minister uvesti stalno evidenco o nekvalificiranem uradniškem osobju. Minister pravde je dalje obliubil, da Izplača predvomim uradnikom Srbije in Crnegore po 5000 dinarjev na račun vojne odškodnine proti predložitvi pri-znalne sodbe. Kritje za spremenjene draginjske doklade in za izplačilo vojne odškodnino uradnikom bi dobil finančni minister na ta način: 1. V povečanju carine na predmete, katerih izvoz je bil nedavno dovoljen. 2. Na izvozni carini za 50 do 60.000 vagonov koruze. — Feograd. 26. jan. (Izv.) Iz kabinetne pisarne ministra dr. Zupaniča po-ročaio: M!nT«fer no^aniU* ds? zahteva ▼ sporazumu s Tnančnim m?nT?from ko finančnega odbora, naj se vsem trrai-n^kom Izver Srbre m čr^egore priznalo iste draghr?sve dok^de, kakor f*i imajo nradnikl v Srbrji in ČrnJgori, kakor tudi. da se dS tem uradnikom tudi Ista stanarina, ki Jo dobivajo drevni nameščenci v SrbTji in Cmigori. Poleg tega zahteva, naj se odpravi maksimiranje dravinjskih dokiad nižjim uslužbencem. SPORAZUM Z ITALIJO. — Beograd, 26. jan. (Iz.) Kakor poročajo današnji jutranji listi, je zunanje ministrstvo odposlalo naše* mu poslaniku v Rimu Antonijevieu navodila in informacije, ki jih ima izročiti Italijanski vladi glede končnega sporazuma za izvršitev ra-pallske pogodbe. Zunanje ministrstvo je popolnoma uverjeno in računa z gotovostjo, da italijanski parlament odobri santmargheritske konvencije. Italijanska vlada bo Imenovala v kratkem svoje člane v reško paritetno komisijo. Predsednik naše delegacije v tej komsiiji je general Ljuba Milic. BOLEZEN MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA ŠVErlLM — Praga, 26. januarja (Izv.) Stanje ministrskega predsednika £vehle se je znatno izboljšalo. Ministrski predsednik nastopi te dni dališl dopust. Vprašanje turškega dolga. — Beograd, 26. j~n. (Izv.) Na zadnjih sejah m 1 rsl ega sveta sc jc zalo obširno razpravljalo vprašanje Otoni ansk ega do1 in o njesa razdelitvi. To vprašanje jc sedaj od strani naše vlade definitivno rešeno. Vlada stoji na absolutno cdklomTncm stališču glade predlogov zaveznikov. Ore v pni vr^ti za predvojne turške dolgove. Ministrski svet odklanja predlog zaveznikov, ki določa gotovo proporcijo v razdelitvi do'^a. Naša vlada vziraja absolutno na stališča sporazuma iz L 1913., ki js bil dosežen na konferenci nn^:h delegatov in Turkov v Londonu. NTa?a delegacija v Lausanni je prejela že tozadevna navodila. Hf-rvn*:-^ i??riisn3li?fičaiii organizacij pri vladi. — Peograd, 2(^. jan. (Izv.) Zastop-nfki nacionalističnih or$ranrzacij. med drugimi zastopniki Udruženja rezervnih oficirjev, ČeiniSke organizacije in Orju-ne, so včeraj dopoldne intervenirali pri ministrskem predsedniku g. Nikoli PaŽi-ču zaradi gotovih dogodkov, ki so se odigrali sadnje dneve v Makedoniji ia v Vojvodini. V glavnem je bilo gnvnra o najnovejših napadih in razbojniških ropih, ki so jih izvršili makedonski avto-nomaši v Kadrifafka pri Štipu. DeautacU ja je dalje pojasnila ministrskemu predsedniku položaj v Vojvodini in na Hrvatskem. Predložila je vladi točne do«? kumente o razdiralnem delovanju Madžarov, predvsem v Novem Sadu, kjer madžarski klerikalci vzdržujejo svoj dnevnik »Del Baczka«, ki ima zelo intimne st-kc z madžarska vlado v Budimpešti. Deputacija se je dalje pritočihi proti preganjanju nacionalistične omladine, proti neutemeljeni aretaciji pred* sednika oblastnega odbora »Orjunec v Novem Sadu Dobroslava Jevdjevife, dalje so zastopniki nacionalističnih organizacij omenjali antidržavno propagando hrvatskih frankovcev, ki so v Osijeku organizirali napad na nacionalista Mašića, a merodaine oblasti ▼ Osijeku nimajo absolutno nikakega zanlma-n'a. da bi izsledile napadalce. Frankovci so dalje v KriŽevcih razvili zelo fl-vahno propagando proti narodnemu ujedinjenju in proti enotnosti dr/ave. Zastopniki nacionalističnih organizacij so končno ministrskemu pređ- Olepševalno društvo. Naš dični Ft. 2., ki je takorekoč naš najboljši humorist, je objavil pred nedolgim časom v »Slov. Narodu« pod gorenjim naslovom feljton, ki ga po mojem mnenju ne gre omalovaževati. To ni njegov edini feljton, ki ga je napisal! Univerzalnost je sploh za njegov humor najznačilnejša poteza. Enkrat vam vzame muhe na piko, drugič pike na muho! Včasi se spravi tudi na kak pravilnik. Tako tudi zadnjič enkrat. Toda tokrat jo je s svojim humorjem temeljito zavozil. Kajti v Beogradu že vedo, kako se take stvari delajo, pa tudi zakaj se tako del-jo! Več sreče je imel s svojo metodo o račji lovi. Sicer jako enostavno' Skoči v vodo, utopi se in čakaj mirno na svojem mestu tako dolgo da ti zraste trava na glavi Poprej pa naroči še komu, da pride od časa do časa pogledat in obrat, kar se te je prijelo. Toda vseeno ne vem, če je ta metoda posebno priporočljiva. Že zaradi tega ne, ker sam pri tej metodi rakov ne boš jedel. Ampak raki se tudi na drug način love. Nekateri jim hodijo celo žvižgat, da jih tako privabijo iz vode. A to gre samo ponoči ln Je že zaradi teca neprilično. Če si hočeš rakov naloviti v vsej zložnostt moraš na]7 prej poznati njih šege in navade. Ob gotovih urah se izprehaja rak med vodnimi rastlinami tako približno. kakor Ljubljančani v tivolskem drevoredu. Veš torej, kje ga imaš poiskati. Drugikrat ,tako menda zlasti po kosilu., dremlje rak v svoji luknji, ki jih je v vsaki vodi v obrežju vse polno. Ce ga zasačiš tu, ti ne more uiti. Sicer moraš biti pripravljen, da ti mrcina s svojimi škarjami pošteno kri pušča, a to nič ne de. Dožlviš pa pač lahko tudi še kaj bolj neprijetnega. Kaj se je meni nekoč pripetilo! Sečem v luknjo po raku, a namesto raka, privlečem — človeško roko iz nje! No, na srečo je bila to moja lastna roka in bujše nesreče tistikrat ni bilo!— Toda vrnimo se k olepševalnemu društvu. V tistem svojem feljtonu opozarja naš dični humorist, da se snuje v Ljubljani društvo za olepšavo mesta, kar je navdalo mene, ki gorim za vse lepo, z velikim navdušenjem, dasi mi je bila ta namera že prej znana. Z nekim ponosom pripoveduje, da je govoril o stvari z jako merodavno osebo, takorekoČ gosoodom upraviteljem mestnih nasadov. Da ne pozabim, naj takoj omenim, da mi je vzbudila besedica »takorekoČ« na tem mestu občutje čisto posebne vrste, pa tudi prelepe spomine. Stvar je namreč taka. V tfstfh časih, ko sem veljal še kot literat neksf. ml je hI! poslal mlad pesnik svoje prvence na ogled. Med njimi Je bil pesniški umotvor, v katerem se je vsaka kitica — in teh ie bilo čuda veliko! — končavala z refrenom: »Nocoj ie božična noč takorekoč—.« Priznati moram, da sem storil pesniku tistikrat veliko krivico. Očital sem mu, da se glasi ta verz samo zaradi rime tako. Danes sodim drugače! In z mano gotovo vsi, ki so se za Božič zaman nadejal trinajste mesečne plače. Zakaj to je bila res samo »takorekoč« božična noč! Božično drevesce brez sveč in daril, brrr!... Pesnika pa občudujem, ki je že pred dvajsetimi leti videl v duhu, kaj se pripravlja. Vsekakor zasluži, da se njegovo ime izsledi in otme pozabnosti. Jaz za svojo osebo bi skoro rekel, da ... Pomislite. »takorekoč« tu, »takorekoč« tam m obakrat na nepravem mestu! Ali nisem na pravem sledu? No, nadaljnji trud moram prepustiti našim literarnim zgodovinarjem. Ker meni leži še marsikaj drugega na srcu. Tako nisem imel več mirne noči. odkar je bil stavljen predlog, ^da naj se vsi, ki bi hodili po mestni travi, kratkomalo na prvo drevo za uho pribijejo. Ne, da bi se bal, ker jaz hodim po notrah, ne po travi, ampak ker se mi vidi, da bi se ob takih procedurah Jenial že vsak humor, kar bi bUo zelo Skoda, in na ker resno dvomim, da bi kaj prida pripomoglo k olepšavi naše lepe stolice, če bi na pr. v tivolskem drevoredu na vsakem drevesu kdo za uhelj visel. S tem, da gosp. upravitelj mestnih nasadov nI pristal na ta predlog, ampak, kakor po navadi, žalostno odkimal, je po mojem mnenju samo dokazal, da ima dosti bolj razvit estetični čut kot njegov svetovalec in podpihovalec. Sploh se ml vidi, da je gosp. upravitelj mestnih nasadov zelo preudaren In rahločuten mož, vsled česar je tudi povsem umevno, da je bil globoko v srce zadet, ko je zapazil, da je zločinska roka posekala ln odnesla eno izmed dragocenih »modrih« smrek, ki v elegantnem polkrogu obkrožajo mramornat spomenik našega prvega književnika v takozvanem Trubarjevem gaju. Da se prepričam na lastne oči kako in kaj, zlasti pa, da razrešim problem »modrih« smrek, sem se podal v lastni osebi na lice mesta. Ker se je bočilo izjemoma baš tistikrat vedro nebo nad Ljubljano in ker ni dozdaj, kolikor meni znano, še nikdo oporekal, da je nebo modro, ml potom primerjanja nI bilo baš težko, doznati resnice. Usneh pa je bil tak, da sem se nejevoljen okrenil in se tolažil z dejstvom, da me pravzaprav nikdo nI mogel poslat? v april, ko smo bili tistikrat tik pred Božičem. ie hočem o«rorČ*en oditi, ko s toni pred me bablšče, ki me ie menda že delj Časa opazovalo. Nasmehne se ln vpraša:» Gospod, kaj pa ste se tako ozirali, zdaj gori, zdaj doli? Mislila sem že, da se vam jq zme- šalo.« — »Saj se mi je,« sem hotel bruhniti, a premislil sem si in rekel: »No, pa vi povejte, če so te smreke modre, ali niso!« — »Modre?« Zakaj ne? Dandanes je vse mogoče! Saj so rekli včasi tudi nam punJcam, ki smo Imele rumene lase, da smo blondinke. Danes pa so modri lasje plavi!« — »Pa vaši re več,« steenem po nepotrebnem jezik. — »Vaši pa se mani. ki jih nič nirrmte In se vam sveti pleša izpod krajcev,« me usekne nazaj. Jaz pa sem se tisti hip spomnil gotovih slik naših modernih slikarjev. Spomrrl tudi, da pravi že Goethe nekje: G run ist des Le-bens z o 1 de n e r Batim. In spomnil končno, da je nekdo izmed na?ih poetov zaokrožil nekoč: Sclnce rumeno sije zeleno ... — Da hi zabrisal vtfsk, ki so ga bile napravile njene besede name, sem začel babnici pojasnjevati, zakaj pravzaprav gre, kaj se je zgodilo in kako se g. upravitelj mestnih nasadov boji. da ne bi častiti starosta, ki stoji tu pred nama, nehvaležnemu mestu nekega dne hrbta obrnil. »Da ne bi hrbta obrnil?« se je začudila. »Ali ta sicev tu? Pn naj ga obrne, dedec, če ra more* Prav bi bilo, če bi se zasukal včasi in se sam ubrani! tatvinam. Čuvaja bi tako prihraml mestu, ki ima itak stroške 2 njim!« (Kunec prlh.) t :5tran 5. *S t O V r? N5 K? N^POn« 27. januarja 1923. štev. 21 sedniku objavili odločen protest proti sistematičnemu odpuščanju nacionalistično zavednih in za državo vedno se boreč "h uradnikov oziroma uslužbencev. Ministrski predsednik g. Nikola Pa-Šlč je z velikim zanimanjem sledil izvajanjem zastopnikov nacionalističnih organizacij, izjavljajoč, da tudi vlada sama posveča vso pažnjo vprašanju bolgarsko - makedonskih komitašev kakor tudi propagandi anacijonalistič-nih in antidržavnih elementov. Carinska unija med nasledstve-nimi državami? — Beograd, 2. jan. (Izv.) Anglija je potom svojega poslanika sprožila v zunanjem ministrstvu vprašanje, kako bi se med nasledstvenimi državami bivše avstro-ogrske monarhije organizirala skupna carinska rveza In enoten denar. Anglija naglasa v tem vprašanju v prvi vrsti veliki, gospodarsko-politični pomen carinske zveze, ker bi se na ta način gospodarsko ojačile vse srednjeevropske države. Misija češkoslovaškega poslanika Tusarja. — Praga. 23. Januarja. (Tzvfr.) Berlinski poslanik Tusar e danes zvečer odpotoval nazaj na svo:e službeno mesto. Poslanik Tusar je ime! daPše konference s predsednikom Češkoslovaške republike dr. Masarvkom, mlnistrsk'm predsednikom Svehlo in zunanim ministrom dr. BeneŠem. Poslanik Tusar je dale včeraj delj časa razgovarial s predsednikom narodne skupščine Tomašekom. Treba Je naglašati, da so bile te konference popolnoma informativnega znača a. V glavnem :e Slo za ruhrsko vprašanje fn za stališče Češkoslovaške napram Nemčiji. Vs! vod'Inl krogi strogo odločno naglasa"n, da ohrani Češkoslovaška repub! ka popolno nevtralnost ▼ ruhrskem vprašanju. Velikanski deficit Nemčije. 1500 MILIJARD. — Berlin, 25. Jan. (fzv.) Danes se Je sestal državni zbor. Finančni minister je podal cbširen ekspoze o finančnem polo-Jaju Nemčije. V ekspozeju ie med drugim omenjal, da Je potreba za tekoče proračunsko leto 3500 milijard Izdatkov, a dohodkov je samo 2000 milijard, tako da bo maša! deficit 1500 milijard. Minister Hermes je poročal o politični situaciji, izjavljajoč, da Je Nemčija pripravljena za sporazumno reš'tev reparacijskega vprašanja, toda popreie se morajo odstraniti francoske okupacijske čete iz Ruhra. Kravah' v praškem senatu. PROVOKACIJE NFMSKffl SENATORJEV. — Praga, 26. januarja (Izv.) Tekom včerajšnje seje je prišlo v senatu ;do velikih kravalov in izgredov, ki so Jih povzročili nemški senatorji. Nekateri nemški nacijonalci so napadli vlado in češke socijalne demokrate, ker ni češkoslovaška vlada še zavzela pozitivnega stališča v ruhrskem vprašanju. Nemški socijalni demokratje so kričali češkoslovaškim socijalnim demokratom: »Lepa družba. Vi ste edini od druge ln-ternacijonale, ki niste protestirali proti francoski zasedbi nemškega ozemlja. Se belgijski delavci so protestirali« Izgredi so trajali skoraj pol ure. Proglasitev renske republike. Berlin, 2(5. januarja (Izv.) V ku-loariih državnega zbora se z vso trdo-vratnostjo vzdržuje vest, da Francija sedaj z vso žilnvostjo forsira proglasitev renske republike. Francija s svojim nastopom proti nemškemu uradništvu v ruhrskem ozemliu skuša indirektno podpreti separatistično gibanje, ki stremi ga tem, da bi se ustanovila svobodna, od Nemčije neodvisna renska repubsika. Separatisti so se začeli pod protektoratom Francije organizirati. Kcncenlraciia fidkih čet v T — Carigrad, 25. Jan. (Tzv.) Na koncentracijo grških čet v Trakiji Je Turčija odgovorila s končVf»*rj: !o svojih če* v vzhodni Trakiji. Pod orožje ie pozvala deset letnikov in celo Žide. V Trakiji ie koncentriranih okoli 60.000 turških čet Turški telo primanjkuje vcjnl materijal. Sporazum w* Turško in Grško? ~" — Pariz, 25. januarja. (Izv.) »MatTn« fcvlia, da :e dnšlo do sporazuma med gr-Iko In ptrsTco delegacijo v LausannJ glede mej v TrnkH. Mejo naj bi tvorila reka Nesta. Torki pa se obenem ohvezu'e'o, da se bodo precarlali Grkov v Mali Azil. NOV INCIDENT OR M AHŽARSKO ROMUNSKI MEJI. — Beograd, 2C\ jantarja. (Tzv.) Po poročilih iz Bukarešte je romunski notranji minister prejel uradna poročila, da so mn:l?ar*ki Vojaški oddelki dne 13. In 16. t. m. ponovno prekoračili mejo ter vpadll v romunsko ozemlje v blizini Arada. Romunski orožniki so aretirali , 4va madžarska vojaka, w > i ZRAČNA POSTA MED LONDONOM IN prago. — Praga, 26. jan. (Izvir.) V Londonu se vrše pogajanja za ustanovitev sračne pošte med Londonom in Prago. Kakor jav-1 ajo londonske »Times« se Anglija temeljito bavi z vprašanjem ustanovitve svetovne telefonske zveze med Londonom, Rimom, Prago, Berlinom, Dunajem in drugimi važnimi centri evropskega kontinenta. Telefonska sveza bi bila vzpostavljena po na modernejšem sistemu In bi lahko London tekom pol ure govoril s vsakim imenovanih mest GOSPODARSKI BOJ MED FRANCIJO IN NEMČIJO. GENERAL WEYGAND VOJAŠKI DIKTATOR? — Pariz 25. jan. (Izv.) Danes popoldne so bile zelo važne konference med generalom Weygandom in ministrom javnih del, kakor tudi z ministrskim predsednikom Poincarejem. Sklenjeno Je, da odpotuje general Weygand in min;ster Javnih del v zasedeno ruhrsko ozemlje, predvsem obiščeta Essen, Dusscldorf in Kcblenz. Splošni položaj v Ruhru je neizpremenjen. — Pariz, 25. jan. (Izv.) Predsednik republike Millerand je danes sprejel v daljši avdijenci generala Weyganda. General Je dobil specialna navodila za Ruhr. Politični krogi pripisujejo veliko politično misijo generalu Weygandu. Nekateri nacionalistični krogi so za to. da prevzame general \Veygand vojaško diktaturo nad zasedenim mhrskim ozemljem. Drugi zopet za to, da bi postal minister obnove Loucher civilni guverner, ki naj bi upravljal ruhrsko Gzemlje. — Parfz, 23. lan. (Tzv.) Za ruhrsko vprašanje je ustanovljen poseben ministrski komite, v katerega pa so pozvane tudi vodilne politične osebnosti, tako maršal Foch, predsednik reparacijske komsije Barthou, francoski industrijci in strokovnjaki. — Berlin, 25. januara. (Izv.) Lfsti ob-favljao poročila Iz Pariza, da Francozi nikakor ne omilijo svojih odredb in da bodo začeli uresničevati še druge prisilne odredbe. General Weygand nai postane vojaški diktator za ruhrsko ozemlje. Francoska vlada tudi resno razmotriva vprašanje carinske črte med Nemčijo in zaso-dcn'm ruhrsklm ozeir.Pem. General Wey-gond je v spremstvu min. avnih del odpotoval v ruhrsko ozemI;e. V glavnem gre za organizacijo enotne uprave za ruhrusko ozemlje. Največ težkoč delajo Franciji lokalne prilike. USPEHI FRANCOSKE OKUPACIJE. — Berlin, 25. jan. (Izv.) Nemška vlada se zelo trudi, da bi pridobila za svoje načrte o reparacijah Ameriko in angleške donrnijone. — Berlin, 25. Jan. (Izv.T Iz Essena javljajo, da so francoske cblasti prekinile z Nemčijo ves telefonski promet In da so sploh telefon stavile pod posebno nadzorstvo. Telefon prevzamejo francoski uradniki oziroma uradnice, ker so nemški uradniki izvrševal! sabotažo. — Eochum, 25. jonuarf«. (\VolM Po# mo?ne telcfonistke telcgrafneps urada ao rudi vmešavanja okupacijske oblasti p reki* nile delo. — Cssen, 25. Januar a. (WoJff.) Nemška železničarska strokovna organizacija je odposlala na predsednika vo;ne železniške komis?;e v Essemi Clemensena pismo, v katerem se ugotavl'a, da se Se vedno vrše vmešavan'a francoskih vojaških oblasti v službo železničarjev, klub zagotovilom predsednika. Nemški železničarji so ogorčeni in niso pripravljeni vršiti službe pod kontrolo francoskega vojaštva. Železničarji si prepovedujejo vstop francoskih voakov v uradne prostore. — Berlin. 25. januarja. Po poročilu »Berlmer Tar»blatta« so rensko«westfalska rudniška podietja preklicala vse pogodbe s lotarinškii rodokopi in sklenila s švedskimi rudokopi pogodbo za dostavko velike mno» zine švedske rude. Pogodba je veljavna do leta 1932. — Berlin, 25. januarja. »B. Z. a. M.c poroča iz Hozde: O zasedbi tukajšnjega brzojavnega urada, ki se je izvršila včeraj popoldne, smo zvedeli še, da so bili urad« niki in uradnice dejansko prisiljeni proti odredbam svojih predstojnikov, zapustiti svoja mesta. Zaprli so jih do večera v gar* derobo. Potom pogajanj s francoskim po* vcljnikom se je doseglo, da je bil del fran« coske straže odstranjen. Ker pa brzojavni urad še vedno ni svoboden, traja stavka vseh poštnih in brzojavnih uradnikov dalje. Za jutrišnji dan je napovedana 24urna pro* testna stavka poštnih, železniških, sodnij* skih. carinskih, okrožnompravnih, finančnih, magistratnih uradnikov in učiteljstva, ki se je udeleži tudi del trgovcev. — Koln, 25. Jan. (VVolff.) Povratek rudniških zastopnikov iz Manza v Essen ie bil pravi triumf. V Mainzu Je kljub rani uri soremljala vračajoče se tisočna množica. Na vsakem večjem kolodvoru Je vračajoče se pozdravljala ogromna množica, mahala Jim z robci In klicala neprestano: Vztrajajte! Od Bonna dalje so tisoči sprem-ljevali počasi vozeči vlak In prepevali »Deutschland, Deutschland Cber alles«. V Koblcncu Je pozival nekdo v modrem delavskem suknjiču množico naj zakliče zastopnikom ruhrskega ozemlja ln rudarjem \VestfaIije, ki so Jih poslali, »hoch!« V An-dernachu Je župnik Rosch v navdušenh besedah Izrazil svoje veselje radi enotne fronte. S ponosom se ozira nemški narod na te može, je dejal In pripomnil, da stoji nemški narod za njimi. V Kolnu so pozdravili počasi prihajajoči vlak t petjem »Deutschland —. Neprenehoma so se čuli »hodu klici, metali so lopke In množica ie izražala svoja čustva s prepevanjem patriotičnih pesmi. Tudi angleška kolodvorska straža je pozdravila delegate in Jim stisnila rrko. — Dflicelrforf, 2« Jan. (VVolff.) Ham-born so hm4le r-lanske železniške Čete. Nemški železniški .uradniki ln delavci so prenehali z 'delom. 2clesniSkl promet le ustavljen. — DOsselđorf, 25. (VVolff.T Praneozl so zasedli VVGlfrath In Langenbert. — DOsseldorl, 25. Jan. (VVolff.) Vsi uradniki, nameščenci in delavci državnih, deželnih ln komunalnih uradov so napovedali radi obsodbe dr. Schultiusa In Raiff-eisena popoldne od S.—7. ure stavko. — London, 25. Jan. (VVolff.) Reuterjev urad poroča iz New-Cast1a. da so francoske državne železnice vprašale, da-li lahko nemudoma dobe 20.000 ton durhamskega In northumberlandskega premoga« ki mora biti oddan v februarju. ANGLIJA V RFSNICI DOBAVJA NEM-CIJI PREMOa — Hamburg, 25. januarja, (Wo?ff.) Kakor zatr uje'o na merodajnem mestu, je poročilo nekega duna'skega lista, da bi bila Angli:a razveljavila vse z Nemčijo sklen'ene pogodbe glede dobave premoga, ker smatra to Francla za Nemčiji prijazen čir., popolnoma neosnovano in brez vsake podlage. DEMONSTRACIJE PROTI FRANCOSKIM VOJAKOM. — Malnz, 26. jan. (Havas). Po končani seji vojnega sodišča so se vršile včeraj demonstracije, tekom katerih so nacionalistični nemški manifestanti dejansko napadli in poškodovali francoske častnike in voake. Zato je francoski povel nik mesta Izdal proglas, v katerem pravi: Radi zanemarjala službe od strani mestne pollc!"-ske oblasti prevzame poveljnik mesta nemško policijsko službo. Francoska vo:a-ška oblast, ki 'e bila do sedaj skrano potrpežljiva, je pripravi ena brez pardona zatreti vsak poskus kršitve miru. Posadka je prejela ukaz nastopiti z orožjem. AMERIKA IN RUHRSKO VPRAŠANJE. — Parfz. 24. Jan. (Wo!ff.) Senator Borah, ki Je tekom včerajšnjega obširnega govora v senatu zelo strogo napadel vlado radi njenega staHšča glede okupacije ruhrskega ozemlja, Je Izjavil, kot poroča New-york Herald iz VVashingtona, da stoji na stališču, da francosko postopanje a ozlrom na mirovno pogodbo nI utemeljeno, da ono pomeni Izzivanje napram mednarodnemu pravu In miru fn žalitev vsega človeštva. To kar počenja Francija, ne bo prineslo nobenih reparacij, pač pa trpljenje ne samo nemškega, marveč celokupnega prebivalstva Evrope. Mogoče je, da bo radi tega trpel škodo tudi ameriški narod. »Newyork Heraidc ob tej priliki naglasa, da vlada radi nastopa Boraha ne bo ničesar ukrenila. Vlada Je sklenila čakati toliko časa, odkler ne bo kritika opozicije iznesla pozitivnih načrtov glede ameriške intervencije. VELIKE PROTIFRANCOSKE DEMON-STRACIJE. — Berlin, 25. januarja (Tzv.) V Main-zvl Je prišlo danes do velikih demonstracij proti francoskim oficirjem. Nekateri oficir;! so bili dejansko napadeni in osu-vani. Kakor poročajo iz Monakovega ?e tudi tam prišlo danes do velikih proti-francoskih demonstracij. Proti Francozom se izvaja v Monakovem najradl-kalnejši bojkot. Francozje ne morejo dobiti nikjer hrane niti prenočiSča. Francosko poslaništvo samo je bilo prisiljeno, da ustanovi posebno kuhinjo za Francoze. t w PROTEST NEMČIJE. ^t-c — London, 25. lan. (Izv.) Nemšlča vfft da je potom svojega poslanika Izročila »Foreign Office« protestno noto, v kateri navaja, da Je Nemčija opravičena protestirati proti aretaciji nemških industrijcev in uradnikov v Ruhru na podlagi Členov 17 in 18 versaillske mirovne pogodbe. Postopanje francoskih in belgijskih, oblasti označa nota za protipostavno. Sokolslvo. — Sokola L redni letni občni zbor se vrši na Svečnico 2. februarja ob pol 9. dopoldne v kazinski dvorani. Dnevni red: 1.) Otvoritev In nagovor staroste. 2.) Poročila. 3.) Proračun za leto 1923. 4j Volitve. 5.) Slučajnosti. — Velik dar Sokolov Zlatemu zakladu češkoslovaške republike. Sokolska enota v Lomnici nad Popelko je poslala zadne dni Zlatemu češkemu zakladu dar, ki obsega nasledn e dragocenosti: 73 zlatih 10-kron, 2 zlata cekina, 7399 gramov čistega srebra, 1750 mešanega srebra, 792 gramov zlatih predmetov, 9S9 srebrnih kron, 230 srebrnih goldinarev, 141 srebrnih kron, 109 srebrnih petkron, 245 gramov novega zlata, 2 grama pravega pozlatila, vsega skupaj več kilogramov zlata in nekaj nad 11 kg srebra. — Sokol v Straž'šČu pri Kran-u Ima svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 27. t m. ob 19. url pri društvenem gospodarju bratu Ant. K r i ž -narju. — Zdravo! Turistika in sport. — Kranjska podružnica S. P. D. priredi občni zbor dne 5. svečana t 1. ob 19. v Kranu v mestni posvetovalnici z običajnim vsporedom. Na dnevnem redu je tudi volitev novega odbora. — Lahkoatletska sekeja S. K. Pri-mor"e opozarja svoje člane, da se vršio redni zimski trainingl ob petkih od ia ure napre" (NuSakova Jah-»1nlca v Trnovem) In ob nedel.ah od 10.—12. predp. (artilerllska Jahalnlca na Dunaiskl cesti). Prvi tralnlng se vrli v petek, dne 26. t. m. Dolžnost članov ie. da se redno udeležijo trainlngov. Načelna. — Smučarski odsek »T. K. Skala« priredi v nedeljo dne 28. t. m. izlet smučarjev v Vlšn'o goro. Novinci se bodo vež-ball pod vodstvom krmar ev, Izvežbanl pa krenejo na KucclJ. Odhod Iz Ljubi, a ne ob , 7.50 tjutra g Julaega kolodvora, Povra- 1 Dn tek ob 19.52, • -v —^ - ^JL*^ Politične vesti. ^'Socijalni demokrati so, kakor je znano, razcepljeni v tri skupine. Da se ta spor izravna, pošlje g^vni odbor so-cijalnodemokratske stranke v Beogradu svojega delegata v Ljubljano z nalogo, da sku5a izmiriti prepirajoče se sod rudo. To nalogo so poverili dr. Živku To-paloviču, ki se jutri v soboto pripelje v Ljubljano. Ta se udeleži strankarska konference in odpotuje nato še v Maribor. = »Jutranje Novosti« In ne »Jutranje Novice« se bo imenovalo glasilo narodne radikalne stranke. G. A. G—k. nam sporoča, »da on doslej Še ničesar ne ve o kakem — glavnem uredniku in da smo najbrže zamenjali dvoje priimkov, od katerih je eden brez —č. Gospod, ki smo sca imenovali, pa ima ta č in torej ni identičen s članom uredništva. — Ali bo sodeloval tudi pri novem listu, kakor je sodeloval pri raznih listih, je pač njegova zasebna zabava in morda potreba, česar mu nihče ne more ne zameriti ne braniti, zlasti ako je prepričan, da bo tako več koristil svojim ne-odrešenim bratom v treh sosednih državah.« = Protest »Orjune«. Oblastni odbor »Orjune« za Slovenijo objavlja ta-le protest: Z največjim ogorčenjem smo Čitali vest, da sc je protizakonito zaprlo predsednika Obi. odb. Or-JU-NE V Novem Sadu. V času, ko se največ:! zločin- j ci proti naši državi in Naciji svobodno sprehajajo in uničujejo ono, kar je bilo i pridobljeno s potoki mučeničke krvi na- j ših najboljših sinov, najodločnejše protestiramo, da se boritelii za na5e državne in nacionalne ideale protizakonito preganjajo. Protestiramo v imenu vseh naših organizacij proti tej konkretni krivici In zahtevamo, da se v bodoče kaj sličnega ne ponovi. Ta protest se je naslovil na min. predsednika g\ Pasiča, ministrstvo notranjih del in na vse večje časopise. = Trgovska pogodba z Avstrijo. Te dni se prično v Beogradu pogajanja med našo kraljevino in Avstrijo, da se sklene med obema državama trgovinska pogodba. Avstrijski delegati dospo te dni v Beograd. =c Apel aretlranTh bolgarskih ministrov. Aretirani boljrarski ministri so poslali XIX. redni narodni skupščini izjavo, v kateri sc sklicujejo na nezakonitost postopama proti njim in apelirajo na narodne poslance, naj rešijo njihovo vprašanje tako kakor zahteva konstitucija in pravičnost. »Nasilje in samovolja.« pišejo aretirani ministri, »ni osrečila še nobenega naroda in ne prinaša časti in dolgotrajnosti nobeni vladi, ki se opira na ta sredstva. Nasilje in samovolja kot osnova politične borbe je imela vedno In pri vseh narodih neizbežno posledico, da je ubila čut zakonitosti ln pravičnosti v državi in pogubila njen u-glcd tudi pri drugih kulturnih narodih sveta, ki je predpogoj za obstoj vsake sodobne drŽave. Na to piše »Mir«: »Moremo li pričakovati, da bodo narodni poslanci in ministrski predsednik spoznali to očividno resnico? So ljudje, ki jim politika ni sredstvo pravičnosti, marveč sile in nasilja. Zaman so vsaki apeli na take ljudi, ki strmoglavo drve po poti nasilja in samovolie v lastno pogubo in pogubo naroda. Toda mi Še ne smatramo Bolgarije za pogubljeno, verujemo še v zdrav razum, čast in poštenje Bolgara. Zato priobčujemo protestno izjavo aretiranih, zato vodimo in bomo vodili legalno borbo za pravičnost in red. Vsak pošten človek naj prečita protestno izjavo; ogorčenje proti samovolji naj se še poveča. Ce je v državnikih ostalo le količkaj zakonitega in človeškega čuta. bodo sami čim prej osvobodili samovoljno aretirane. Ce pa tega ne store, tim htnše: pravičnost bo zmagala nasilje. Kajti Bolgarija živi in bo živela. Strup, ki ga je stvorila samovolja, bo zastrupil najprej one, ki so ga povzročili.« ~ Igra z reparacijami. Neka francoska revija piše o reparacijskem vprašanju nastopno: »Tekom 30 mesecev se je vršilo 16 konferenc, ne da bi bilo rešeno reparacijsko vprašanje. 1919. leta je Nemčija predlagala 200 miljard zlatih mark. zavezniki pa so zahtevali 375 miljard. 1920. leta so zavezniki zahtevali samo 296 miliard, Nemci ia pa je izjavila, da lahko plača samo 100 miljard. 1921. so zavezniki znižali svoje terjatve na 132 miljard. Nemčija pa je predlagala SOmiPard. 1922. leta so bili zavezniki zadovoljni s 50 miljardami, Nemčija pa ni ponudila ničesar. Nasprotno, zahtevala je. da se jI da nemudoma posojilo v znesku 1 milijarde zlatih mark, da doseže ravnotežje svojega budžeta in stabilizira marko. Kaj bo neki zahtevala Nemčija 1923. leta? s= Kemaf-pafa se pripravlja. Kemal pa5a je odnotoval iz Angore v Anatoli-jo. Pred odhodom je izrav''l nekemu žur-nallstu, da je lausannska konferenca stopila v odločilno fazo. »Hočem se o-sebno prepričati v kakšnem stanju se I nahaja turška armada in kakšen duh t vlada v nji po izvojevanih zmagah.« Iz Smirne poročajo, da se Turki energično pripravljajo za vojno. Gospodarstvo. ODKRITA BESEDA. Vzroki dinarskega padca se 5e vse te dni povsod kaj marljivo razmotri vajo. Če so pa te valutne časopisne in druse debate tudi pravilne, verjetne. Je §e vedno veliko in ne še povsem pojasnjeno vprašanje. Čujemo cd raznih strani najrazličnejša mnenja, najneverjetnejše pripovedke, ki Jih seveda ne moremo na licu mesta preiskati do dna. Njihova trafika pa mora, če je le deseti del teh zatrdil resničen, spraviti cb dohro voljo vsakecra poltenega bodisi duševnega bodisi ročnega delavca, ki se le ba$ te dni nehote moral bati — naravnost tresti za svoj vsakdanji kruhek. 2e danes lahko omenimo, da so bile v zadnjih č\is'h vezi med Zagrebom In Trstom, med Zagrebom in Švico in med Švico ln Trstom jako živahne. Kdo je sestavljal ta valutni trikot, ki Jc bil posvečen konterminranju naScga dinarja, In kdo je Imel na In pri tem rabeliskem delu največ posla, opravka, veselja in dobička, to vprašanje naj za danes ostane odprto. Prepričani pa smo, da reka naše pravice in stropest na$e postave mora zagrabiti vse tiCke, ki so r.am zagodli to žalostno in zlasti za cotovi del Zagreba zelo značilno pesem. Ne moremo si namreč misliti, da bi se ne zcrenila na^a državna pravdr.;š":va! Saj v bančnih krocih Čivkajo že vrabci vse te »viže«. Mogoče se najde Jeden ali drutri — ne rečemo soudeležen — moralist, kj nam bode ta klic po državni cblasti v tej ali oni obliki očital. Vnaprej mu tedaj povemo, da so pač danefanes časi že povsem Izredni, da so vsaj v nekaterih naših krajih razmere že do tal razjedene. Mera se tedaj seči po najhujšem sredstvu, ker se pač mora poštenost, poSteno delo In ravnanje Ščititi z vsemi sredstvi! Sicer se v resnici prrre-znemo v blato, kjer počnemo najprej In naibrž edinole ml, ki korakamo In vztrajamo pod zastavo poStcnega in pravičnoga zaslužka. Ravno radi tecra moramo iJvljrnltl in dvigati svoj Klas. ki se lalibog izciblja v Šumenju In vsestranski vihravosti sedanjih časov, ki pa mora prevpitl sčasoma vse te krive metode, vse to povojno godbo. SIcer se spremljajo žalibog tudi v oficijclncm našem svetu vse te seveda spretne mnhina-cije. Res se sicer te onerac'le razširjajo brez pravetra odpora vedno huj5e, povsod seveda v ?kcdo, vsaj trenutno naSeca dinarja, ki Je postal takorekeč »das Mad-chen fur alles«. In to kar povsod! Kajti tudi v Pragi so ga bale sedaj metali, ne ▼ zrak, pač na svoj čeSki trg. Tako vsaj piše »Die BSrse« v svofl Številki t dne 25. t m., da se Je po njen;h informacijah zlasti v Pragi in celo v Parizu šiloma In na vse naČTne ponujal! In to nasilno ponudbo naSega dinarja sta vprlzorlla Budapcsta In Italija. Vsa ta valutna diabolika ima seveda svoje vzroke v političnem položaju In v znanih ljubavnih razmerah med Italijo in Madžarsko, katere so seveda namenjene v prvi vrsti nam In naSI — smrti. Poudarja se pri zadnji igri zlasti dejstvo, da s& Je madžarska krona Izognila sedaj skoro vsakemu padcu. Tako prihajajo počasi iz sprva v hudo meglo zavite počasti na svl-tli dan. In vse te konture nam le potrjujejo, da se moramo tudi v valutnem ozfru oborožiti v prvi vrsti zoper naSe neposredne sosede in zoper ves svet. Zelo neverjetna se nam je dozdevala sedal Iz Dunaja žalibog potrjena vest. da se je tudi Praga, dasi v sili pomagala na skrajno egoistični način z našim dinarjem. In to vkljub vsem prijateljski mvezem in večnim zatrdilom bratstav ittt, katero je bilo vsaj nam do sedaj vedno — odkritosrčno in sveto! Upamo, da se nam bodo te žalostne vesti, došle iz Dunaja, popravile ln na iskreni nase povrnemo k temu Še nejasnemu poplav-čin pojasnile iz Prage same! In sedaj Ju. na katero smo čeSko In naSo Javnost hoteli le z blagohotnimi nameni opozoritL • • • ly- — g Novosadska blagoavn borza, 25. januarja. Cene v dinarjih notiralo: PSenica bačka 23 vag. 497.50 do 500, banatska 5 vag. 507.50, bački ječmen 7 vag. 300 do 337.50, bačka koruza 25 vag. 220 do 275. beli fižol bačka 1 vag. 380, pšenična moka »00« 2 vag. 752.50, »0c 1 vag. 725. »6c ponudba 575, otrobi 185. — Beogradska blagovna borra, 25. Januarja. Notiralo: Pšenica 78 kg, 2 do 3% franko vagon Beograd za 15 dni denar 450, blago 470, pšenica 77 kg, S7o prompt 450, 470, pšenica za april 78 kg, 2 do 3% franko vagon Gradište 450, :80, začasno suha nova koruza franko vagon Beograd prompt 240, 250, nova začasno suha koruza, pariteta Smederevo po dobavnem vagonu 245, nova sušena koruza za mnrec pariteta Smederevo polkase ponudba 270, rešetani oves franko vagon Palanka prompt 280, 310, pšenična moka »0« beogradski tip neto franko vagon Beograd ponudba 745, moka »2« beogradski tip, neto franko vagon Beograd, 20. dnevna ponudba 620, banatska moka »0c franko vagon Beograd prompt ponudba 525, moka St. »6c banatska 600, suhe si Ive, nova garnitura franko vagon Lazarevac prompt 500, suhe slive franko vagon Klenak 470, 510, si Ive 70 do 78 kg etulrane franko vagon Lazarevac 720, 770. Mlačna tendenca. —g Produktivna zadruga za lesno Industrijo se ustanavlja v Celju. Izdelovalo se bo razno lesno kuhinjsko orodje In druge Izdelke. Obratovalne prostore bo Imela na Sp. Lanovžu. —g Rok za vložitev dohodninskih napovedi In naznanil o Izplačan h službenih prejemkih. Davčni zavezanci se opozarjajo, da finančna delegacija še nI rb avila roka za vložitev omenjenih napovedi in naznanil za leto 1923, ampak da Izide o tem razglas, ki bo določal rok do konca februarja t. 1. Se le te dni v Uradnem listu. Rok za vložitev torej ne poteče, kakor prejšn a leta ie koncem lanuarja« ampak šele koncem februarja 19231 Stev. 21 »55 C O V P N S !C T NAROD« đne *r. januarja 1925. Stran 3 Kultura. /7 REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-L1ŠCA V LJUBLJANL drama. Petek 25. januarja: Lil lom. Red d. Sobota 27. januarja: živi mrtvec. Znižane cene. Delavska predstava. Izven. Nedela, 28. januarja: Liliom. Ob 3. popoldne. — VojiČek. Ob 8. zvečer. Izven. Ponedelek 29. januarja: Madame Sans Gene. Red E. OPERA. Petek 26. Jan.: Goren skl slavček. Red A. Sobota 27. januarja: Triptvchon. Red C Nedela 28. januar.a: Nižava, Izven. • • • rv Šentjakobski oder v ljubljanl V soboto, 27. januarja: »Avtomobilist«. — Iz pisarne Šentjakobskega gledališkega odra v Ljubi anl. V soboto 27. jan. četrtič in zadnjič v sezoni veseloigra, »Av-tomobilist«, ki se odliku e po izredno pikantnih zapletlja ih In komičnih prizorih V nedeljo 28. januarja gostovanje v So-kolskem domu v Skofjl Loki z Avtomobi-listom. Začetek ob 8. url zvečer. — Kurz Iz zgodovine umetnosti. v soboto, dne 27. t. m. se vrši peto predavanje Tema »Gotska arhitektura In plastika.« predavatelj dr. Fr. Štele. Začetek točno ob 6. uri. Sejna dvorana bivšega deželnega dvorca. Vstopnice pri vhodu. — Madame Sans Gene. Padi ruskega gosta, gospe Nablocke, so to, tudi pri nas iz do prenašičen a preigrano igro postavili zopet na repertoar. Po njenem velikem umetniškem uspehu v »Idiotu« je \4'o od Nablocke pričakovati posebno Izvrstno Sans Gćne in že vnanjost umetnice ie dala upati, da je ta vloga kakor nalašč zanjo. Toda — bil tem malce razočaran. Morda bi bila v ruščini vsa drugačna. Naučila se je z Izredno marl.ivosto slovenskega besedila. Vendar pa ima Igra tak humorno zaostren, pravcati francoski dialog, da se ne sme Izgubiti nobena besedica, ako bodi učinek pravi. Tega pa ne more menda doseči nihče, ako ne govori v svojem domačem jeziku in tako je izginila marsikaka poanta, pri kateri je lani vse gledališče izbruhnilo v buren smeh. Zdi se mi sedaj tudi, da prijajo gospe} Na-blocki bolj resne aH celo tragične vloge. Izredno umetnost In fineso je pokazala v onih trenotkih, kedar je bila resna, žalostna, razburjena. K er pa je morala biti komična, je podcrtavala premalo aH pa preveč. V prizoru, ko se uči poklonov, sem Imel vtis, da se le vedoma spakuje občinstvu v zabavo, ne pa, da JI gre za prav resno In v danih razmerah važno stvar, pri kateri pa jo napravlja njena ne-izvežbanost in preprostost neprostovoljno jako komično. Ce to ugotavljam, moram po drugI strani priznati, da je bil celotni uspeh jako časten in aplavz zaslužen. Le — še več sem pričakoval od Nablocke. — Ostali sodelujoči so znani še od lani. Le grofa Neippcrga je mesto Šub-Ija (Kam je izginil?) igral Peček. Dostojno in nekoliko brezbarvno. Samo nekaj naj bi v taki vlogi opustil: Nemotivirano po-smehl avanje, če sedi na poslovilnem poseru. To nI dlstlngirano In v tako resnem poloŽa:u skoro užaljivo. Čim preproste šl je Človek, temboli se vedno smehlia in reži v pogovoru, misleč, da bi drugače bil neprijazen. Fino vzgojeni ljudje znao biti ljubeznjivi tudi skoro brez smehlanja, z očmi, s tonom pogovora, s pozornostjo. — škoda, da nimamo čisto nobenega karak-temega komika. Kakšen bi bil prizor med plesnim učiteljem in Lefebvrovlm komor-nikom! Dva veterana starega fevdalnega režima, domestila sicer, a čuteča se ob jari gospodi empira daleč nad svojimi slu-žbodajalcf, novopečenimi maršal!, vojvodami in celo cesarjem, pri nas brez humorja In zato neznaten; skoro odveč Je. Sploh je pa predstava delala vtis, kakor da se Igralcem samim ne ljubi posebno, da nimajo do te stvari več vesela. Jim nI zameriti. Komparzi so bili slabi: potreboval bi nebroj skušeni z režiserjem. Ti oficirji so še vedno taki, ka-koršni bi ne smeli biti. So izgledali kakor mladi komiji, če gredo na kostimiran ples. če bi jih vsai gledališki frizer v roke vzel. Svoe kalpake pa nosijo v zatilniku, kakor če bi bili predolgo v gostilni sedeli. Gledišče se bo pod sedanjo upravo bae zelo kmalu izmotalo Iz starih dolgov. Zato bi bili vsaj letos lahko kupili za dva ordo-nančna oficirja dva para — vsaj cvlrnatih — belih rokavici Vse je bilo tako »scha-b:g« in ves čas se nisem mogel izneblt! neprijetne misli, kako se mora vsa stvar zdeti francoskemu konzulu, ki je bil v gledališču in je videl svojega velikega korzičanskega rojaka vladati na cesarskem dvoru prav za pristno šmiro. Igra je tudi kostumna igra in naj prinaša slike iz forslranega bleska prvega cesarstva. Tudi to je bistven del njene zabavnosti. Pri nas pa taka šmira! In dvorne dame — nihče jim nI pokazal niti, kakšne so bile empire — frizure — v tistih revnih oblekah in s pokloni, kakor bi jih — (sem že lani povedal). »Forštat«, ne pa dvor. — Tudi statfstarljo dobro naučiti, dobro maskirati In bole kostimirati. Opera bi morala za take igre pomagati s svojo garderobo. Saj je intendant eden In nima treh oseb, kakor Bog. Ne morem si misliti, da bi dramski g. Hubad telefoniral opernemu g. Hubadu: »TI, posodi ml no kirasirskj oklep |n čelado ter par ženskih cunj za dvorne dame« — In bi operni g, Hubad odgovoril: »Obžalu em, to ne gre —, ti in tvo;a drama me nič ne briga.« — Putiato-vega Napoleona že poznamo od lani in nimam povedati nič novega o njem. Nad vso predstavo ie ležalo neko tajno nevesele. Igralo se Je iz rutine, brez lastnega interesa, v čutu, da ne pomaga ntČ, večer se mora odrobotatl, — izvzemšl KraFeve-ga Touchć a. Če bi bili vsi tako Izvrstni, fei bili ta predstava postala sekaj poseb- — — ~—- ^—-—»— -■»„. M| ^» Dnevne vesti. V Liubljanl. dne 26. /anuafja 1923. — Demokratski Ust o narodno na- predni stranki. Znani beogradski demokratski list »Preporod« piše o narodno-napredni stranki tole: »Razkol demokratov v Sloveniji je danes gotova stvar. Skupina okrog »Slovenskega Naroda« — dr. Tavčar, dr. Ravnihar in dr. Tril-ler, — ki je že pri občinskih volitvah v Ljubljani nastopila svojo listo pod imenom »Jugoslovenske zajednice« proti službeni listi demokratske stranke in dosegla znaten uspeh, je izvršila zadnje dni popolno svojo organizacijo. V soboto je ta skupina imela v Ljubljani svojo ustanovno skupščino, na kateri se je sklenilo, da se osnuje nova stranka pod imenom narodno-napredna stranka. Ta stranka bo samostojno nastopila pri predstojećih volitvah in predstavlja danes eno najmočnejših strank v Ljubljani. V glavni odbor narodno-napredne stranke so vskočili poleg gori imenovanih o-seb še druge ugledne osebnosti — sami bivši člani demokratske stranke, kakor odvetnik dr. Vodušek, industrijalec Ivo Jelačin itd. Ta odbor bo v najkrajšem času Izdelal statut stranke in izbral strankine poverjenike. V kratkem sc skliče v Ljubljano tudi velik zbor na-rodnonapredne stranke. Program te nove stranke bo v glavnem program narodno-napredne stranke, ki je že pred vojno bila edina stranka v Sloveniji, ki se ie borila proti klerikalcem. Delovanje za popolno narodno ujedinjenje jugoslo-venskega naroda In sodelovanje pri konsolidaciji razmer v naši državi so glavne točke programa te stranke. Z o-zirom na to, ker se v njej nahajajo zelo ugledne osebe, ima ta stranka mnogo nade, da bo pri predstoječih volitvah v Sloveniji dosegla znaten uspeh.c — Kakor ie razvidno, presojajo tudi v demokratskih krogih v Reogradu ustanovitev narodno napredne stranke mnogo trezneje In tudi pravilneje, kakor pa na?! mladini, ki igrajo tudi sedaj kakor pri ljubljanskih občinskih volitvah ulogn ptiča noja. Pri obč. volitvah so kričali, da »Zaiedrica« ne bo dobila niti 1200 glasov pa jih je dobila okroglo 3000, sedaj pa sc pridigajo, da nima narodno-napredra stranka prav nobene zaslr-mbe na deže-li, no, volitve jih bodo poučile kako slabi so v svojih računih in kako malo poznajo ljudi. — Sprejem Stritarja v Maribora. Starosta naših književnikov profesor Josip Stritar se pelie v petek z brzo-vlakom skozi Maribor, kjer mu prirode slovesen sprejem. Stritar se pelie z istim vlakom naprej do Orobclna, kjer se z dovoljenjem južne železnice ustavi vlak, da prestopi na progro proti Rogaški Slatini, kjer se stalno nastani. — Trinajsta mesečna plaSa mas. «-ra«fn?kov. Vladni kom!««r na magistratu dr. Senekovič ie odredil, da *e naj vs~m mestnim uslužbencem nakaže trinajst* mesečna plača. Ta ukrep je pokrajinska vlada že pred tedni odobrila, vendar pa dotičnega akta magistrat ni dobil v roke. Z ozirom na to je g. dr. Vl.Ravnlhar osebno interveniral pri g. namestniku Ivanu Hribarju, ki je bil silno presenečen, ko je izvedel, da akt, ki ga je pod- in kočna z utlle dulci. Ka) Je bil glavni motiv, da je bil Naredni dom sporaj premajhen, ali bratske vezi med nami in severnim slovanskim narodom, ki bi sicer v marsikaterem oziru potrebovale temeljite revizije, aH pa druga Čednost naše javnosti, ki ljubi po delu užitek, Je seveda težko dognati. Vsekakor pa Je namen ruske akademske prireditve v cbeh ozirh dosežen v polnem obsegu, kar nam jamči za to. da so poleg obilne zabave med domačini tudi naši severni gostje, ki smo jih videli tupatam v preprosti vojaški obleki in vendar s smehljajem na ustrh vsaj trenutno pozabili svojo bridko usodo. Človeku, ki Je bil — Četudi proti svoji volji — gost tega dobrodušnega in plemenitega naroda, se Je zdelo, da vidi obratno sliko iz napol pozabljenih dni. Iste živahne oči. fstl smehljajoči se cbrazi, ista skib in zadrega, kako bi se dalo ustreči nesrečnemu bratu in olajšati njegovo težko življenje, kakor smo jih videli vsi ujetniki med ruskim narodom tam, kjer smo bili sprejeti na njegovih domačih tleh. Nepotrebno bi bilo na-glašatl da je bila prireditev v vseh ozirih zelo posrečena, da so tekmovali igralci, pevci In pevke, domačini, ruski dijnki in naše narodne dame, kdo bo več prispeval, da bo večer nudil občinstvu res popolen užitek. Umetniškemu izvajanju koncertnih točk. kjer so sodelovale z uspehom najboljše drmače in ruske moči. je sledila živahna zabava po vseh prostorih Narodnega doma. V veliki dvorani so se odlikovali ljubitelji plesa, v sokolski dvorani je bogati kabaretni spored prav pridno skrbel, da se tudi bolj resno cbčinsrvo n: dolgočasilo, v lepo okrašenih paviljonih pa je bila na razpolajro ruska vodka, čaj in različna ruska jedila. Povsod je bilo videti, da so se ruski gostje uživeli v naše razmere, da jim občevanje z nami ne dela nobenih preglavic In da se bodo pozneje, kadar jih usoda pripelje zopet v domovino, pač radi spominjali tudi Slovencev. Ples, neprisiljeno veselje, pa tudi žvenketanje kozarčkov Je trajalo pozno v noč. — Predavanje »o vHamhVh« v »So5%. V soboto, dne 27. t. m. prednva v druStvu »Soča« zdravnik gosp. dr. Matia Ambro-žič »o vitaminih«. Je to še tajinstvena, špecljelno za otroke zelo važna hranilna snov, o k"terl javnost takorekoč Še ni n:č poučena. Zato opozarja odbor Soče svoje člane, prPatelje in drugo ceni. občinstvo na to zanimivo predavan'e. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop prost. — Protestno zborovanje državnTi nameščencev v Mariboru. V redelio dopoldne ob 11. url se vrši v dvorani Narodnega doma velik protestni shod držnvn'h uradnikov, nižjih uslužbencev, železničarev in upokojencev. Na dnevnem redu je razprava o gmotnem položaju državnih nameščencev. — Za predsedn!ka vrhovnega vojaškega sodišča Je bil imenovan general Lju- bomlr Barraktarovič. — Ministrstvo za soelfalno skrb v Beogradu se je preselilo v svo o novo palačo v ulico Kršilce Natalije 84. V novi palači se sedaj nahaa:o vsi oddelki tega ministrstva, kakor tudi statistični urad. — Spomenica slovenskih sodnikov. Kakor poročajo beogradski listi, so poslali slovenski sodniki pravosodnemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo ureditev svojega gmotnega stanja. — Upokojitev učiteljev in šol?ktb nadzornikov. »Demokratia« poroča, da Izda ministrstvo prosvete v kratkem ukaz, s pisal že pred par tedni, še ni bil tu. Od- j katerim se upokoii večje število učiteljev I redil je takoj preiskavo, ki je dognala, da je dotični akt brez sledu izginil. Kdo Ta prizor ostaja j je {mol interes na tem, da prepreči izplačilo trinajste p!ače magistratnim u-službencem, bo pač spravila na dan odrejena stroga preiskava. Stvar se je nato seveda takoj uredila in magistratnl nameščenci so danes dobili izplačano trinajsto mesečno plačo. — Občinski odbor celjske okoliške občine je po daljšem času zopet pričel delati. Seje, katera se je Trrimtlo nedeljo vršila, so se zopet udeležile vse stranke. Tako bo najbrž odpadel razpust občinskega sveta, o katerem so sc v zadnjem času večkrat pojavljale vesti v ča«?no!«;fu. — OdlJkovan'e. Z redom Sv. Save V. vrste so odlikovani vladni svetnik Anton Črnivec, ravnatelj v p. državnega učiteljišča v L'ubljanf: okra'na šolska nadzornika Ludevit Č e r n e j v Celju in Matej Llchten wallner v Mariboru Fran č r n a g o I. strokovni nadzornik v Mariboru; dr. Tomaž Romih, ravnatelj meščanske šele v KrŠk em; Franc Grm, upravitelj zavoda za gluhonemce v L ubijani; nadučitelji: Fran Kocbek v Gornjem gradu, Boža R a č I Č v Adlešičih, Josip R a j š p v Ormožu, Ivo T r o š t v To-mišlu, Janko 2 Ir ovni k v Borovnici In Josip Krmpotič, industrPec na Viru. — Premestitve. Premeščeni so: okrajni komisar in vodja politične ekspoziture v Mozir u dr. Janko Šiška k okrajnemu glavarstvu v Krškem, okrajni komisar dr. Anton M e g u š a r od okrajnega glavarstva v Krškem k okrajnemu glavarstvu v Ptuju In uradni živlnozdravnik Milan R a j š p od okrajnega glavarstva v Ljutomeru v Kozje. — Tatjanin večer. Tradicljonelnl praznik rusk'h visekošolcev Je privabil Izredno mnogo občinstva. Prostori Narodnega do-mo so bili napolnjeni do zadnjega kotička in nepristranskemu opazovalcu se je celo zdelo, da so po naravi gostoljubni Rusi v veliki zadregi, kje bi razmestili mnogoštevilne goste, ki so trumoma prihiteli, da počaste sinove velike matjuške Rusije In kar Je seveda tudi važno In ne smemo prezreti, k da uresniči]o pregovor, ki se začne. _z pjune iu šolskih nadzornikov. — Prepoved tratenja vode !z me ga vodovoda. Mestni magistrat celjski javlia, da se vsled vedno se ponavl'a:oč!h defektov in tratcn:a z vodo rezervar na Miklavškem hribru nikdar ne napolni ta- krat preplačatl. Ob novem letu mu je Ko-kalj najemnino povišal na 1000 K z grožnjo, če ne plača, da mu takoj odpove. Mole je odkl onil povišan.e In odpoved. Tedaj ga e jel Kokalj preganjati z raznimi šikanami, odtegnil mu je postrežbo itd. Ker mu to še ni zadostovalo, je šel k odvetniku, ki je vložil tožbo na sodno odpoved. To bo v Mariboru prvi slučaj, ko se bo sodišče pečalo ali so državni uradniki kot podre eniki res popolnoma brezpravni. — Loterija ».Mariborske gradbene ak-c!je«. Glavni odbor »Mariborske gradbene akci e« je v svoji seji dne 23. t. m. odobril od posebnega odseka izdeiani nrčrt za prireditev loterije. Načrt se je v toliko spremenil, da bo namesto 15.000 srečk 16.000 In namesto tretjega dobiika stavbšče še ena nekoliko mnn ša hiša. Pododbor je dobiJ pooblastilo, da takoj pridne s pripravami. — Zahvala. Povodom vsestransko dobro uspelega plesa, ki ga je priredilo društvo jug. medicincev v Ljubljani, se imenovano društvo zahvaljuje predvsem pokroviteljici ge. dr. BIci'.ve's-TrstcniškI, damam vrhovnega komiteja gc. dr. Šerkovr, dr. Baltičevi, dr. Pogačnikov!, dr. Zarniko-vi, dr. Ješetcvi. dr. Kcbalcvi, tr. Zajčevf, dr. Rusov!, g. Rusovi, dr. Breičcvi, dr. Brctlovi, dr. Gregoričevi, dr. Volavskovi, dr. Senekovičevl In nadalje vsem g. zastopnikom tujih držav, vsem denarnim zavodom, trgovcem in drugim, k« so z denarnim: In drugimi prispevki pripomogli do uspeha. Razveselilo nas je tudi dejstvo, da je bilo na letošnjem plesu tako čas*no število ljubljanskih zdravnikov, ki so na tn način dokumentirali simpatije do našega društva. — Odbor. — Zlato poroko Je slavil danes, 2f>. Januarja v Celju g. Trmo dah, vpekojem nadučitelj in posestn'k. s svojo soprogo gospo Karolino Grah. Obilo sreče! — Zvišanje najemnine v mestni?« hišah v Celju. Mestna občina v Celju Je sklon la pri zvišanju najemnin v svojih hi5ah kolikor mogoče upoštevati socialne razmere posamnih najemnikov. Kot prdlaza služI najemnina iz leta 1914. Uradništvu, delavcem in malim rbrtnikom se površa šestkratno, bolje situiranim prldrbitnim slojem osemkratno in za ebrtne In trgovske lokale se določi najemnina Individualno; Javne komorač!)« ?n urad' bodo plačevali osemkratno predvojno najemnino. Občina je s tem pokazala pravo pot do sporazuma med najemniki in hišnimi posestn'k!. Na mestu bi bilo, da b? hišni posestniki v Celju to razumeli in krenili po tej poti. ker bi se na ta način najlažje našel sporazum med njimi in najemniki. — Vol.k poZar v SkopTa. V Skoptfa 'e Izbruhnil v torek 23. t. m. v Vardarski nI. velik požar, ki je skoraj popolnoma uničil trgovino Simonigo & Moreno. Skoaa je ogromna. — Aretiran« stražntk". V Vukovaru na Hrvatskem se je uprlo 6 policistov in so stop'li v stavko. Polici ski šef pa ie dal vseh šest aretirati in ih izročil sod'Šču v Osi eku. Državno pravdn:šivo bo postavilo policaje pod obtožbo po zakonu o zaščiti države. — Savlna Je zadnje Čase proti večero mimo Celja kalna. To onesnaženje izv?ra najbrže iz tovarne v L'brjah. Okrajne glavarstvo bo moralo to preiskati In ukreniti, da se nedostatek. ki bi ogrožal v poletnem času krasne savin^ke kooeli, odpravi. — Čedna družba mladli vlomilcev pod fcf?učem. Dne 23. t. m. ob 23. url ie strr-žnik Jelušič zasačil pri vlomu v trafiko Franceta Matič'ča na Gosposvetski cesti dva mlada človeka, ko sta nesla iz trafike pol- j no vrečo tobaka približno za 7000 K. Tret- j jI, ki je stal na straži Te med tem pobegnil j Okra nj nadzornik g. Habe, ki je drugi dan j zr^iševal oba vlonvlca, je po dolcem za-sliševanu Izvil iz njih. da sta pr'zn^la. da j lomi'cev. Te-celo družbo pod ključem. So to večinoma mladi Ihiđ'e, ki so se bavili večinoma z vlomi v sto:ni-ce In m^le trgovine In z odo'ran em Želcz-J niskih plomb pri vacomh. Zanimivo je pri Šolstvo. j obsto:a orgnnizaci a mladih vh atne- \ kom dveh dni je ime'a poli-j'a ko, kakor bi se, če bi bil vodovod v redu. J tem, da se glavar tolpe. 21 letni Franc Le- ban ni ude'eževal r^bno n^ben^ga vloma. Vsled tega je tratenje z vodo Iz javnih ozirov strogo prepovedano. Tudi mora!o stranke paziti na razne defekte, ki bi se poavili pri vodovodnih pipah itd. Organi mestnega vodovoda imajo nalog, strankam, pri katerih najde'o kake nedostatke, zapreti brez odloga vodovod. — Dobava kruha za dobrodelne zavode v Ljubi anl ie razpistna v »Urr.dnem listu« št. 9. z dne 24. jan. 1923. na kar opozarjamo Interesente. — Štetje domačh Živali. Do konca te- j ra tedna se v mestnem popiscvalnem ura- \ du popisujejo: kon 1, govedo, osli, mezgi \ prašiči, ovce, koze, čcbelnl panji ter pe- i rotnina (kokoši, race. gosi in purani). Opo- j zarjamo prizadete kroge, da ne zamude i stavljenega roka, ker bi Imeli sicer nepri- j like. — Podražen'e ▼ mariborskih kavarnah. Pišejo nam: Mariborski kavarnarji so I vkliub zbolšan u dinarja Izvršili svoe po- ] višan'e. sklen'eno ob času najniž;ega sta-n:a dinarja. Najbolj potrebne pijače: mle- j ko, kavo so zvišali kar za dve kroni. Ta- j krat, ko e stal dinar zelo ugodno In ko !e cena tudi mleku padla in ko so vse povsod zniževali cene, so mariborski kavar- j narji vstraali pri že takrat za Maribor I temveč ie samo sedel v kavarni in dirigiral »sodruge« tr!:o ih e imenoval, na razne vlome. Mladi vlomilci so Izvrš*l| oelo kopico vlomov, o čemur b^mo jutri obš7r-nerc p~roč?,!I. Aretiranih ;e bilo sedem vlomilcev. — Drzen vlom. Dane* ponrčl »e bMo vlomKeno pri mesarici Mari! Prežel? na Sv. Petra cesti. Neznani storilec je odnesel 700 Dfnarfev in vlažne knjižice Kmetske poso f'rneff ŠAev. 2^212, v kateri :e bilo vloženo JS.Of^O kron. Tat te bil bko previden In Je takor dvignil 10.000 K ter še pravočasno Izginil — Uboj v Padovi. V nedeVo zvečer Je prišel posestnikov s!n. Jakob Rrbar iz I Podove v stanovan e posestnice Marije ! Pernat in Ji začel rr^ziti z nožem V tem * trenutku pa 'e v«=top:l v hišo *.'n pose?'nice Alozli Pernat. Takoj je posrab:I stol In ud^r?1 z n :m Rebara. Med obema se je razvil pretep, pri katerem je dobil Robar več vbodlja ev z nožem in obležal mrtev. Pernat se je sam javil orožnikom. — Žrtev alkohola. Prodajalec rbcšal-nikov za perilo Andrija Paprić iz Osijeka, ki je znan noteričen pijanec, je pretekli Iz višjega šolskega sveta dne 25. jan. Predsednik dr. Bevk otvori sejo in po-rrča. da je ta seja zadnja v sedanji dihi, ki poteče dne 31. jan.; zahvaljuje se večini članom za sodelovanje. Uč tclji(ice), ki imajo kot prm. uradniki depust, morajo nastopiti slu?bo, če so zdravi; on: pa, ki niso sp-S'bni za slu/"bo, ostanejo' še nadnlje pridelicnl ckr. šel. nadzornikom. Katehetu Milavcu Iz Tržiča se prepove na podstavi odredbe višje šol. oblasti, zahtevati od učencev, da bi narisavali ncdel'ske pridige. So-cjme se trepredlog glede oddaje ravnatelj^kega mosta na državni gimnaziji v Ptuju. Katehetom na I. deški meščanski šoli v Ljubljani je imenovan Andrej A ž-m a n. bivši katehet na mešč. šoli v Postojni. Društvo meSčanskoŠolskega učiteljstva Je vlož lo po ravnatelju Humeku »spomenico«, ki se tiče raznih izprememb Pri meščanskem Šolstvu in učiteljstva Dve url trajajoča razprava je docjnala, da so se sprejeli tl-Ie Rlbnikarjevi predlogi: 1.) za mehanske šole se imenuj poseben višji šolski nadzorn k. vzet iz vrst meSčansko-šolskega učiteljstva. 2.) Meščanskošolsko učiteljstvo naj d bi svojega zastopnika v višjem šol. svetu, a ne sme se zmanjkati število sedanjih učit zastonnlkov. 3.) Zni-?a nnj se število učnih obveznih ur. 4.) Uvedejo naj se ravnateljske konference za meščanske šole. 5.) Spomenica sc vzame na znanj'c, vi?jcmu šolskemu nadr^miku dr. Poljancu se pa izreče zaupnica in zahvala na nevm^rnem trudu v prosneh meščanskega šolstva. — Stalno so bili imenovani: Ignacij Petje za nad učitelja v Tr-žišču; Ant^n Anžie za kateheta v ljubila-ni: Jrsip \VitMnc za nadučitelja v Banjlo-ki; Josip Prijatelj v Vel. Laščah; R.ben Adela v Kočevju; Alojzij Peteri n in Fran Rupnik na dcSki šoli v Kočevju; Alojzij Tschcrne v Starem logu; Franjo Ekcrt v Koprivniku: Ciril Kophar in N:ko LapaJ-nar na deški šoli v Ribnici: Golin M !ka na dekliški šoli v Ribnici: Žitko Matija nadu-č*I tel jem v Vel. La*č?.h: Klcindienst Lovre v SKrilju; Prnčič Fduard v Rožnem dolu: Ved-Pivec Olga v Dra?i. — Slavoj Dimnik na IV. dc^ki osnovni Soli v Mariboru; Drnovšek Fran nadučl-teljem v Sevnici; Tominc Gabijcla v Arti-Čali; Marija Planer se prideli v Studence, Reši se 9 disciplinarnih slučajev. V Semiču morajo zidati novo šolsko poslopje. Ustanovi se nova dvorazrednica v Mostah pri Kamniku. Za Preval j C se sistemizuje stalno katehetsko mesto. — Sprejeli so se predlogi o prošnjah za upokojitev in sicer prosijo: Ravnikar Jnžica, Jurko Rado. Žemljic Amalja, VVorner Anka. Virk Julija. Atatanovič Avgusta, Vafeneak Marija. Čeh Josip. VVesner Josipina in Rant Franc Zadnja točka dnevnega reda: »Poziv nad 36 let službujočim osebam, naj vložijo prošnje za stalno vpokojitev« se je prepustila v rešitev bodočemu višjemu šolskemu svetu, ker sedanji ni hotel prevzeti očitkov In posledic, da je posrnal več zaslužnih in že z veseljem in uspehom delujočih oseb s silo v pokol — ko še nI spre* leta službena pragmatlkal Po tem predlogu bi bilo vpokojenih 185 učnih oseb. med^ temi nad 150 učiteljev! Kje je nadomestilo? Pa tudi z srospodarskecra stališča bi b'l ta poizkus državi le v Škodo, ker bi morala plačevati potem dva namesto enega. Ker ni bilo nobenega predloga več. Je zaključil podpredsednik Dimnik ob 8. zvečer sejo — zadnjo v tej sestavi višjega šolskega sveta. — Moški zbor »LfubTjar!sketra Zvona * poi2 v soboto zvečer dne 27. januarja t. 1. na svetosavski besedi pravoslavna cerkvene občine v Ljubljani. Zbirališče točno ob tričetrt na 20. zvečer v Kazini. I. nadstropje. Obleka koncertna. Vsi! Odbor. 'ELIK FOŽAR V MARIBORU. SKT.A^J5CF JU2r^ ŽELEZNICE ZA OLTE POGORELO. — SKOPA ZNAŠA 4 MILIJONE. — Maribor, 26. januar'a. Ozv'r.) Snoči okoli 11.30 je nastal v skladišču Južne žel. za ol e na koroškem kolodvoru požar, ki :e bil naravnost katastrofalen. Vrrok še ni znan. Zrčelo je goreti v pralnici. Sodovi ola, firne/a, terpent'na in drugih olj so začeli z velTko cksplozio goreti. Oosilna ak-cfa je b'la zelo etežkočena. Mariborska požarna brrmba in druge fz okolice so delovale vso noč do danes dopoldne z največjo požrtvovalnostjo. Po nadčloveških naporih se je gasilcem končno posrečilo P'v'ar lokalizirati. Tekom požar a fe sledilo več eksplozij. Ena le težko poškodovala gasT!ca Štravba. Veliko ogorčene Je povzročilo dejstvo, da so bili gasilci obveščeni o požiru še le eno uro po izbruhu. Skoda je velikanska. Samo ol a In lakov Je uničenega za 1 Yx mili'ona. Celokupno škodo cenijo na štiri milijone dinar ev. pretiranih cenah. Pri tem Je treba upošte- 1 teden na cesti zaspal. Drugi dan so ga na- vati tudi dejstvo, da nikjer drugod lastniki kavaren ne Izkoriščajo svolh uslužbencev tako nesocijalno kakor mariborski kavarnarji. — Žrtev stanovanjskega pravilnika. Iz Maribora nam pJŠe*o: Ker vlada na vse proteste najemnikov 5e ni ničesar ukrenila, osobito ne v pomoč po pravilneiku brezpravnim podna emnikom, so pričeli v Mariboru naemniki z vso brezobzirnostjo preganjati podnafemnfke. Podražili so jim najemnino z grožnjo tako'Sn?e odpovedi, ako ne plačalo. Prvo grozVo ie izvršil zna- šli zmrznjenega. — Kino Tivoli. »Atlantis« I. del. Naj-senzaci onalne ši film »Pathe* produkcie, poln napetih mističnih zapletllaev, ki pridejo šele v 4 delu prvega dela do razjasnjen a. Dejane se vrši na zgodovinskem otoku Atlantisn, k er kral uje božanstvena kraljica AntonPela. Gorje nesrečnežu, ki pade v nene ljubezenske mreže — zanj nI rešitve. Upijanjenl I ubezni si konča o sami živl'enje In njihova telesa krasi o kot zlati kipi dvorane večnomlade kraljice. Film prikazuje zopet dve novi žrtvi dva u- Borzna poročila. — Zagreb, 26. jan. (Izvir.) Zakluček. Devhe: Curih 21.25. 22, Pariz 7.23, 7.39, Lonoon 510. 514, Berlin 0.51, 0.53, Dunaj 0.15.25, 0.1590, Praga 3.10, 3.20, Trst 5.30. 5.40, Ne\vyork 111, 113, Budimpešta 4 25, 4.50. Valute: dolar 1H9, 110, lira 5.20, 5 25, funt šterllng 510, —, franc. frank 712, 715. — Curih 25. jan. (Tzvir.) Damšn a pred-borza: Zasreb 4.S3 Berlin 0.023/8, Praga 15.10. Dunaj 0.0075, Bud;mpcš:a 0.2^5, Milan 25.S0. London 21.94. Pariz 34.75, New-york 5.3575, Bukarešta 2.50, Sofi a 3.30. nI renegat kro'ač KokaP. Mož Ima s svojo i naška francoska č-stnika, ki Ima je dolo-ženo brez otrok tri velike »obe. Eno teh j čena ista usoda. Vsa okrutnost vedno !'u-sob Je stanovanskl urad nakazal postnemu i bezni že ne krallce se pokaže v drugem uradniku Jiolsu. £i \% »oral tt^camino Ova, \ jjdu tajtetvenesa lilma^ fffifilajte sb Druzlie sv, Cirila in Meforfal Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 27. januarja 1923 Siev. 21 Nekaj odgovora. »TJadstrankarsko« glasilo Slavenske in Slovenske banke »Jutro« skuša dne 24. t. m. v dveh kolonah braniti »Strokovno in nadstrankarsko listo«, katero so gospodje teh zavodov postavili za volitve v pokojninski zavod za nameščence* hoteč dobiti zavod v svoje roke. V poru tvoje*« obraza slcuta iz-Jtodbiti dejstva, navedena v članku, kjer smo konstatirali, da je na kandidatni listi laži-strokovne in nadstrankarske liste samo v prvi skupini 15 nameščencev Slavenske In Slovenske banke, dalje 5 nameščencev »Jutra« ln da tvorijo o-stall del kandidatov nameščenci podjetij, ki so v direktni odvisnosti navedene bančne skupine. Ker resničnih navedb ne more ovreči, imenuje vse skupaj laž. Ponovno konstatiramo: 1. da je ministrstvo za socijalno politiko imenovalo v Delavsko zbornico v imenu zasebnih nameščencev ljudi, katerih nI zasebno namefčeistvo nTkol! predlagalo. 2. da je bila pozvana Delavska zbornica, da Imenuje Izmed zastopnikov zasebnih nameščencev v Delavski zbornici sosvetnike za Pokominski zavod. Pri #ej priliki je hotel večinski klub Delavske zbornice nominirati za sosvet zasebnega nameščenca, funkcijonarja strokovne organizacije, tej kandidaturi pa sta se srg. Lovšin in UrbanČič uprla, češ da ga je škoda predlagati, ker »e bo nikakor Imenovan. Iz tega slerli, da sta ona indirektno odločevala pri nominiranju kandidatov za sosvet, ker sta Imela na svoji strani kompetenco, t. j. Oddelek ministrstva za socijalno politiko v Ljubljani. Seveda gre gospodi okrog Slavenske in Slovenske banke ter »Jutra« predvsem za premoženje, ki se bo nabralo v bodoče pri Pokojninskem zahodu. Za te denarec je bilo že vse lepo pripravljeno in poskrbljeno, da pridejo v njih roke. V ta namen so nekateri gg. so-svetniki že pred meseci, ko še nihče razveo njih nI poznal statuta, sondirali teren med zavarovanci pod »strokovno ln nadstrankarsko« firmo. Razpošiljali so svoj list in bianco izjave za kandidature. Sele ko so smatrali, da je prišel njih pravi čas, so razpisali volitve. Gospoda ni računala s tem, da zavarovanci z budnim očesom pazijo na svojo premoženje, in se sedaj no more vživeti v to, da bi poleg njenih trabantov mogel Še kdo drugi imeti besedo v Pokojninskem zavodu. Pozivamo vso vofilce, dn se ne dalo vplivati od nikogar In vsak prltlsek prijavilo AkcTJskeni ođborti »Združenih zasebnih nameščencev. Naša lista Je neodvisna lista združenih zasebnih nameščencev, in trditev »Jutrovcev«, da Je postavPena v Interesu kake banke. Je navadna lopovščina, ki Jo more zapTsat! le človek. k» misli, da morajo biti vsi zasebni nameščenci ponižne sluge bank kot je on sam. Tovariši! Tovarišlce! Lista »Združenih zasebnih nameščencev« že po svoji sestavi garantira za stroge objektivno in nesebično upravo Pok zavoda, ker so na njej zastopniki raznih krajev in pod leti j v Sloveniji ln Dalmaciji brez raz!*ke strank. Nasprotna laži —- nad-strankarska l^ta pa je prispevek gotove politične kl'ke, kl. vržena od vladnih jasli, besni, psuje In bije okoli sebe, svesta svoje onemoglosti ln breznomembnostl. Ker ne morejo več z nasiljem vladati. Vas skušaio seda* z lazio preslepiti, da jim vsaj nekaj časa podpirate niih eksistenco. Vse za neodvisno, svobodno Izbrano f>to »Združenih zasebnih nameščencev! ! ! Združeni zasebni nameščenci. — Javea shod bo dne 29. t. m. ob 19. v gostilni gosp. Ivana Marinška (v Ameriki) na Clincah. Dnevni red: Razprnta o rarne VojnovK & drug. Vabi eni so vsi odjemalci električne luči in električnega toka. — Društvo »Oosposvetskl Zvon« vabi vse člane da se zanesllivo udeleže dannš-n;ega občnega zbora, ki se vrši točno ob 20 (S) v m?g?stratni dvor?nl. — Odbor. — Društvo »Orc!rskl dom v L?ub!?m?« ima svoj redni občni zbor dne 3. februar;* 1923 ob 9. dopoldne v oficirski me-nsži kasarne Vo'vode Mišića (urei belgf-skt vojašnica). Dnevni red: 1.) Letna po- ročna: a) Predsedstva, b) tajništva, c) domačina, d) blagajnika. 2.) Volitev novega odbora po čl. 11. Pravilnika (med temi dva zastopnika rez. oficirjev). 3.) Slučajnosti. Zlasti se opozar ajo na ta občni zbor g. rezervni oficirj, ki se ga naj polnoštevilno udeleže in podneseio svo.e žele in nasvete meroda^nemu forumu. — Odbor. — Poziv! Vse aktivne In vpokojene državne nameščence, vpokojene častnike, njih vdove In sirote vabi podpisana O. Z. na protestno zborovanje, ki se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. ob 11. uri dopoldne v Mestnem domu. Vsak javni nameščenec naj s svojo udeležbo dokaže svojo discipliniranost v težkem bo.u za obstanek. Manifestiramo za svoje pravice vsi brez izjeme, zavedajmo pa se pri tem dostonostl In usrleda, ki je potreben za takšen nastop! — Osrednra Zveza javnih nameščencev in vpokoiencev za Siovenjo v Ljubljani. — Konzrcs Društva za promet stranaca - kupnl;šta J mineralnih vrela u kraljevini SHS. Kako smo več javili, sazvalo je Društvo za promet stranaca u Zagrebu za 29., 30. i 31. o. mj. jedan krongres, nako-jem če se pretresati pitania vrlo važne naravi o organizacij i reorzanizaci.i prorr.e-ta stranica i kupališta. Pozivi su rasposla-ni početkom januarja o. s. Svi Interesenti, ko'J iz bilo kojes razloira nijesu primili poziva, a Žele ovome kongresu prisustvovati, neka se izvole obratiti neposredno na Društvo za promet stranaca u Zagrebu, Trg I./15. — Maškarado z naslovom »Lukežev semenj« prirede Scntjakobčanl v četrtek, 1. februarja v dvorani Kazine. Dostop imajo dostojne maske vsake vrste, ki dobe vstopnice le v Šentjakobski knjižnici od četrtka do torka zvečer ob navadnih poslovnih urah od 5. do pol 8. zvečer. Isto-tam se dobe vstopn?ce za člane društva in odsekov In njih rodbine. Vsaka navedenih vstopnic velja 10 Din, pri blagajni na dan prireditve za vsakega brez izjeme 15 Din. — Anarhija pri povIšan*n najemnine. Tz Maribora nam poročalo: Kakor razvidI-mo iz oklica lubl:ansklh hišnih posestnikov, vladajo tudi tam slične razmere kakor v Mariboru. Žalostno v Mariboru pa je, da se je solidarnost državnih nastavljencev glede predložene resolucije že v prvih t^ah po protestnem shodu razbila in sicer ravno od strani tistih, ki bi bih nabolj poklicani vztrajati na vzgledu popolne solidarnosti. Tako je prišla z večino državnih ' ltastavl'encev In vpokoiencev rud-; veČina privatnih nastavliencev v nevarnost, da se jim ne samo poljubno diktira stanarina, ampak da se išče tudi prlika jih kratkoma-lo vreči na cesto. Škodo pri teh razmerah pa trpe tudi tist! hišni posestniki, ki so pripravljeni se s strankami zlepa pobotati. Nevarno je za obstoj normahnih razmer in javnega reda, ako vlada še dal e pusti, da se nepotrebno netita dva si sovražna ognja. Vsaj toliko bi moralo biti gotovo, ali smejo državni nastavl-encl upati na uspeh resolucij ali ne. — Podraženje peciva v Mariboru. Pišejo nam: Mariborski peki so od sobote na nedeljo brez vsakega predobvestila, očl-vidno tudi brez dovoljenja obrtne oblasti in mestnega županstva kruh podražili kar za en dinar t. j. od 6.50 na 750, žeml.e pa od 50 na 70 para. Da bodo prišli s podra-žen cm, na to je kazala njihova Špekulacija že skozi celi mesec. 2e začetkom januarja so brez vednosti zadruge lansirali v časopise vest, da bodo z dne 4. januarja k: podražili za 50 para, sklicujoč se pri tem na vedno večje podražen e moke. Ko smo opozorili oblast, da uradni tržni cenik, ki izkazue raje višje nego niže cene, že od 15. novembra ne izkazuje nikakega podra-ženja moke, — moka !e notirala Din. 7, so na pritisk policija takoj ustavili podraže-nje. Med tem so moko umetnim potom zvišali na 50 para. Tržni cenik z dne 15. t. m. je predvideva'oč povišan'e cene, izkazal področne od 6.50 na 7 Din., čeprav so peki še štiri dni pozneje kruh prodajali po stari ceni. Komaj pa so zvedeli, da tržni cenik Izkazuje podražcnle, čeprav ni bilo še potr.eno, so podražili še za 50 par. Kakor peki trdijo, je zadruga na tozadevni se'i povabila politično oblast In policijski komisariiat, da pa se slednja označena oblast vabilu ni odzvala. Tako so samo referentu obrtne oblasti natvezilj ba ke o nepričakovanem podraženju vseh predmetov, ki pridejo v pekarl:l v poštev. V resnici pa so le nekateri spekulativni trgovci podražili moko za 50 par. Podraženje kruha je zlasti med državnimi uradniki in revnimi sloji povzročilo tako razburjene, da mnogo kupcev odklanja nakup kruha, zlasti pa žemelj, ki so v ceni poskočile od 2 kar na 3 krone. Kakor se vidi, je res nujna potreba velikega župana ampak z veliko železno metlo. — Podraženje živfcl v Mariboru. Zadnre dni se pojavlja pri vseh glavnih živilih za vsakdanjo potrebo nepričakovano pcdražen.e. S podraženjem so pričeli trgovci z moko in sladkorjem, njim so ta- koj sledili mesarji in ŠpeharjL Slanina )t poskočila za 2 Din. 5 lano/901« na upravo »Slov. Naroda«. eo zelo ceno DOBRO SB OHRANJEN KLAVIR (Stutzflugel) v zelo dobrem stanu. — Poizve se: Fran LOBOREC, Rimska cesta 21. 906 Mala stanovanje v kaki novi hiši ali vili I3ČEM ZA TAKOJ- — Ponudbe pod »Do. govor/S07« na upravo »Slov. Naroda«. Proda se vila za eno družino, na novo dogra* jena in s takojšnjim stanovanjem v Ljubljani. — Pismene ponudbe na npr. »SI. Nar.« pod 300.000 Din'847«. Pfi&nrt^inn** zaposlena v ma* UUSSJuUiblia, nufakturni trgo* vini, IŠČE MESTA v kaki večji mešani trgovini v mestu na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenakega Na* roda« pod »Poštenost/882«. Mlado dekle, EŠEli SLUŽBE, kjer bi se priučilo ku* han j a in gospodinjstva, najraje v Ljubljani. Nastopi lahko s 15. februarjem. — Naslov: Glavna pošta Ljubljana, poste restante St. 333. ENO ALI DVE VELIKI prazni sobi z vh.odom iz stopnjic ali hodnika. IŠČEM ZA TAKOJ. — Ponudbe pod »Cena postranska stvar-^08« na upra* vo »Slovenskega Naroda«. Parcela, cbse*ajo?a 2200 ma v Ljubljani ob Južnem kolodvoru, pripravna za v*a? ko industrijo, ker je prosti tir, elek* trični tok in vodovod na razpolago, pripravna tudi za vilo ali druge stav* be, SE CENO PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«._802 Ženitna ponudba. 211ctna dekle, imejiteljica trgo* vine mešanega blaga na deželi, želi znanja v svrho takojšnje ženitve s trgovcem ne čez 30 let starim. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Vera/904« do dne 31. ianuarja t. 1. Lepa prilikal Onemu, kateri mi posodi 50.000 do 75.000 dinarjev, odstopim urejeno trgovino a koncesijo in inventarjem ra prosto razpolaganje sa več let po dogovoru. Isti dobi stanovanje, ob* stoječe iz ene sobe in kuhinje ter dru* gih prostorov na razpolago. Trgovina se nahaja v prometni ulici večjega mesta Dolenjske. — Prepustim radi p; dvzema vcčjrga podjetja. — Poni-d* be prosim poslati pod »A S. 50^—75« poste restante Novo mesto. 900 Službe išče mlad gospod pri kakem podjetju ali tvrdki za slugo ali kaj podobnega. Ponudbe na upravo »Slovenskega Na» roda« pod »Sluga/801«. KUPIM dva lepa konja za ježo. Ponudbe pod »Konj a/854« na upravo »Slovenskega Naroda«. Išče se soba v w«^ni mesta z eno ali nVema posteljami, pri boljši obitelji. Ponudbo na upravo »Slovenskega Na* roda pod »Boljša obitelj/821«. Izurjena natakarica, obenem šivilja, I5ČE SLUŽBE v gostilni ali kavarni. — Dopisi na naslov: Glavna pošta Ljubljana, po* ste restante it. 999. A. B. 865 Učiteljica ISCE MESTA VZGOJITELJICE v Ljubljani ali najbližji okolici. Poučevala bi tudi klavir. —Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 859 Išče se pridno dekle za vsa kuhinjska dela proti dobri plači in preskrbi v hiši. — Prednost imajo one, ki znajo vsaj deloma ku* hari. — Josip BERGMAN, Ljubljana, Poljanska cesta 85. 813 Elektrotehnik, hmnične delav* niče, želi premeniti mesto s 1. III. Reflektira samo na elektrotehnici no stroko ali tehnično pisarno. Ponudbe z navedbo plače pod »R. M. 849« na upravo »Slov. Naroda«. Izredna prnita!" Radi bolezni se odda v najem kompletna vinska trgovina izven užitnlnske črte mesta Ljubljane, v njeni neposredni bližini. Na razpolago vse: le2avna posoda, transportna posoda, sesalka, filter itd. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 883 Izjaea. Podpisani 1 stnlk anončnega in reklamnega podietja J. Zormsn, Ljublfana, Gledališka ulica 2, Izjavljam, da Vladimir Š'afpah od 2J. t. m. dilje ni več rri meni »služben ter ai upravičen m-bTati oglase in sprejemati plač la za mojo tvrdio. Vsa nroCila za oglase v lUROslovanskih rek amn h stenskih načrtih naj se vpošl'eio direktna na pi sarao v Ljubljani, Gledališka uica % e efon 231. Jos. Zerman, ano^čno !n rcktanvo podjetfe. Razno perilo za dame, gospode In deco priporoča tvrdka B. SE. Shabeme sgg. KDO hoče vstopiti v dobro vpeljano trgorfno v večjem mestu Slovenije kot tihi družabnik? Reflektira se le na resne ponudbe z imenom in s kapitalom od 200 tisoč dinarjev naprej. — Ponudbo pod »Sigurna boJočnost/867« na upra* vo »Slovenskega Naroda«. Trgovski pomočnik, 23 let star, vojaščine prost, izve-z* ban v manufakturni, modni in športni trgovini, ŽELI PREME* NITI DOSEDANJO SLUŽBO t Ljubljani; gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Pomočnik 22/869«. Išče se družabnik (-ica), samostojna moč, s primernim kapifa» l~>m ra novo vpeljano trgovino na de* žeti, kjer se bo tudi odprla trgovina z lesom. — Dotiona oseba mora biti zanrsljiva, ker bo rvent. samostojno vodila trgovino. — Tudi prodaja trgo* vine ni izključena. — Ponudbe je po* slati na upravo »Slov. Naroda« pod »Primeren kapital'815« NOVOSTI ZA PLESNO SEZIJO A. Š?nkovio nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg 19 Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi nudi: vsakovrstne zimske ro-tsavice iz usnja, podložene z volno, s kožuščkom, ter volnene in tricot rokavice. Nadalje vsevrstne vse-barvne zimske in flor, svileni flor ter svilene k«? avle«. nttil togost! Mrfeal. Najboljše vrste kolinske vode. Efla de COsOgne O B račko. Ljubljana. Durrjska cesta štev. 12 lastnina in u*k »Narodno tiskarne«*