LETO VI
ŠTEVILKA 63
31. DECEMBER 1972
brestov
robzorn i k
lasilo delovne skupnosti
Za nami je uspešno poslovno leto
Običajno ob koncu leta pretehtamo, kako smo gospodarili v Preteklem obdobju in kakšne so možnosti za v prihodnje. Ker sem naše letošnje gospodarjenje ocenil že ob proslavljanju 25-let-nice podjetja, bo pričujoča ocena bolj skopa.
Ocena za celotno leto se bistveno ne razlikuje od ocene v prvih osmih mesecih. Doseženi rezultati v proizvodnji bodo nekoliko nad planiranimi, tako da bo proizvodnja 9 odstotkov nad planirano, ali za okoli 50 odstotkov večja kot lani. Tudi ostali kazalci gospodarjenja so ugodnejši od planiranih, tako da dohodek in osebni dohodki precej presegajo planirane. Tako je dohodek za okrog 60 odstotkov večji kot lani, osebni dohodki pa so v primeri z lanskim letom narasli za 36 odstotkov.
Dosežene rezultate ocenjujem kot ugodne. Seveda pa pri tem ne smemo prezreti splošnih gibanj v našem gospodarstvu. Mislim Predvsem na veliko inflacijo, ki nam po eni strani omogoča doseganje tako velikih rezultatov, na drugi strani nam pa te rezultate razvrednoti.
Napori in prizadevanja celotne Gružbe so usmerjeni k zagotovitvi čim stabilnejših pogojev v na-sem gospodarstvu. Poudariti moram, da so bila tudi naša prizadevanja naravnana v to smer, da Pa bo potrebno ta prizadevanja v Prihodnjem letu še okrepiti in storiti vse, kar naša družbena skupnost od nas pričakuje in tudi terja.
Naši glavni napori morajo biti v prihodnjem letu usmerjeni v obvladovanje stroškov proizvodnje in celotnega poslovanja. Pri tem mislim predvsem na zniževanje stroškov povsod tam, kjer je mogoče. To bomo dosegli z optimalnim izkoriščanjem proizvodnih kapacitet, z zniževanjem vseh zalog, z racionalnejšo izrabo vseh vrst materialov, z racionalno štednjo pri vseh neproizvodnih stroških in drugod. Vsa naša stabilizacijska prizadevanja morajo biti strnjena v letnem načrtu za prihodnje leto. Tako naj bi bil letni plan mobilizator in usmerjevalec vseh naših prizadevanj za racionalno poslovanje v letu 1973.
Poleg stabilizacijskih prizadevanj pa moramo v prihodnjem letu napraviti več tudi na področju samoupravljanja. Samoupravni sporazum znotraj organizacije združenega dela Bresta sicer zagotavlja vsaki poslovni enoti ugotavljanje in delitev dohodka. Skratka, vsaka proizvodna poslovna enota razpolaga s svojim viškom dela po pokritju vseh obveznosti. Nismo pa s tem še realizirali ustavnih amandmajev in formirali temeljnih organizacij združenega dela. Priprave so v teku in računam, da bomo nalogo lahko končali v prvem polletju. Mislim pa, da bo potrebno več storiti za obveščanje kolektiva, da bi bil tako lahko vsak član kolektiva seznanjen z bistvom ustavnih sprememb in se u-stvarjalno vključil v razreševanje teh nalog. Le s sodelovanjem vse-
ga kolektiva lahko računamo na uspešno razreševanje vseh nalog.
Skladno s politiko Zveze komunistov in sindikata bomo morali posvetiti večjo pozornost stan-
dardu zaposlenih, predvsem pri zviševanju najnižjih osebnih dohodkov in pri stanovanjski izgradnji. Letos nam je uspelo odpraviti osebne dohodke izpod
1.000	din. Naša prizadevanja v prihodnjem letu pa bi morala biti, da bi odpravili vse osebne dohodke pod 1.200 dinarjev.
Na področju stanovanjske izgradnje bomo dosedanji prispevek za stanovanjsko izgradnjo, ki je znašal 4 odstotke, verjetno povečali na 6 odstotkov. Analiza stanovanjskega standarda zaposlenih (ki je v teku) nam bo prav gotovo dala odgovore, kako u-smerjati sredstva in reševati sta-
novanjsko vprašanje zaposlenih na Brestu. Istočasno bomo morali skrbeti, da bo vsakdo prispeval k reševanju svojega stanovanjskega problema po svojih močeh, saj bomo tako hitreje reševali stanovanjsko problematiko zaposlenih.
Kadarkoli se poslovimo od starega leta v in v posebnem, vznemirljivem razpoloženju pričakujemo novo, se nehote znajdemo na izrazitejšem prelomu med preteklostjo in prihodnostjo. V sebi sklepamo obračune o minulih dneh, o uspehih in slabostih in kujemo načrte o prihodnjem, še bolj srečnem in ustvarjalnem življenju.
In ker je posameznik neločljivo povezan s kolektivom, s skupnostjo, se mu ta trenutek razraste v mnogo širši družbeni prostor. Kakor je vse leto intimno utripal z življenjem svojega delovnega kolektiva, se mu tudi o-sebne želje o prihodnosti neločljivo povezujejo z njim.
Lahko smo zadovoljni s tistim, kar smo ustvarjali in ustvarili v letu 1912. Novo leto bo nedvomno prineslo nove preizkušnje in zahtevne naloge. Prav gotovo pa je delovna skupnost Bresta na svoji razvojni poti že dokazala svojo zrelost in ustvarjalnost, tako da lahko z zaupanjem gleda tudi svojo prihodnost. Prav dosedanji uspehi pa ustvarjajo nove zaveze in nove odgovornosti tudi do širše družbene skupnosti.
Pred vami je zadnja letošnja številka Obzornika. Vse leto vas je zvesto spremljal in upamo, da vam je marsikaj povedal o življenju in prizadevanjih celotne delovne skupnosti in okolja, v katerem živi. Če je povedal premalo, ste tega delno krivi tudi vi, ker ste z njim premalo sodelovali. Pa še to: kot običajno smo se tudi letos potrudili, da bi sestavili že tradicionalno, nekoliko bolj pisa-
Doseženi rezultati letos, ki so nad pričakovanimi, so nedvomno sad prizadevanja vseh zaposlenih. To je priznanje in zahvala vsem članom delovne skupnosti, ki so se trudili po svojih močeh, obenem pa tudi obveznost, da bomo tako nadaljevali tudi v prihodnjem letu.
Naj ob tej priložnosti zaželim vsem članom delovne skupnosti Bresta srečno novo leto 1973.
Inž. Jože Strle
no prilogo: letos je to novoletni obzornik. Z njim smo želeli biti pozorni do vsega pomembnejšega, kar nas je spremljalo v letu, ki se izteka, obenem pa opozarjati tudi na slabosti — vse seve-
da z najlepšimi željami, da bi jih bilo v prihodnje vse manj in manj.
Naj ob izteku letošnjega leta zaželimo vsem, ki ste nas spremljali m nam pomagali, mnogo osebne sreče in skupnih delovnih u-spehov v letu, ki je na pragu!
Uredništvo
IZ VSEBINE:
O LETOŠNJEM GOSPODARJENJU V OBČINI IN NA BRESTU
—	NOVOLETNI RAZGOVORI —
—	KOMUNISTI O KADROVSKI POLITIKI — URESNIČITEV USTAVNIH DOPOLNIL — NAGRADNA KRIŽANKA — NOVO LETNA PRILOGA
i
Vsem članom delovne skupnosti in ostalim občanom ;!
želimo STCČIIO HOVO leto!
- ^>t&čno v tčka 1973!
Letošnje gospodarjenje - izhodišče za prihodnje leto
Komisija za programiranje pri skupščini občine Cerknica tekoče spremlja gospodarska gibanja v občini, pa tudi druge dejavnosti. Za občinsko skupščino je pripravila pregled gospodarjenja v prvih letošnjih šestih mesecih, prav tako pa tudi oceno devetmesečnega obdobja in možnosti razvoja v letu 1973. O tem gradivu je razpravljala občinska skupščina na svoji decembrski seji.
Sporazumno s predsednikom komisije tov. Jožetom Lesarjem objavljamo uvodni del tega gradiva.
GOSPODARSKA GIBANJA V LETOŠNJEM LETU
Značilno za letošnje gospodarsko stanje v državi in republiki je, da se stabilizacijski programi niso izvajali dosledno, čeprav so bili ob tem doseženi nekateri pomembni rezultati. Glavne pregra-je iz resolucije o ekonomski politiki niso v celoti vzdržale obnašanja odgovornih gospodarskih nosilcev. Inflacija, nepokrite investicije, cene, pretirana družbe na in osebna potrošnja in izgube v gospodarstvu so še vedno močno prisotne in bremene našo družbo.
ljen team strokovnjakov in delavcev, ki ima, skratka, vse pogoje boljše od kogar koli, pa banka daje prednost novogradnjam na drugem mestu, čeprav bo ta investicija na kubični meter proizvedene iverke dokaj dražja.
Ti in drugi primeri, ki jih je v širšem prostoru mnogo, dokazujejo, da je delavsko samoupravni sistem prišel pod pritisk poslovnih »elit«, ki si samo oblikujejo poslovno moralo in za katere družbene norme in družbeni programi ne veljajo. Takšne »elite« so tuni glavna ovira za integracije; v svojem primitivizmu ne izbirajo metod za prevlado v svojih sredinah in ohranjajo položaj, četudi v očitno družbeno škodo.
Priča smo, da je zveza komunistov na to maličenje silno ostro reagirala in odločno usmerja akcije prek družbenih in samoupravnih organov za konsolidacijo razmer. Pismo predsednika Tita in še posebej ocena in sklepi 29. seje CK ZKS sta solidna osnova ne samo za odpravo izmaličen j, temveč za takšno organizacijo samouprave, kjer bo zagotovljena dominacija interesov delavcev in delovnih kmetov in kjer bo vsebina samoupravnih dogovorov in
Industrija pohištva Brest...
Ob tako obsežnih vsebinskih samoupravnih spremembah, ki so jih ob zavzeti podpori delovnih ljudi povzročili ustavni amandmaji, so sicer določeni spodrsljaji razumljivi. Pokazalo pa se je, da gre za več kot le za napake. Neenotnost pogledov in akcij tudi v naši republiki na področju družbeno-ekonomskega kompleksa, samoupravne organiziranosti in odnosov v gospodarstvu je že resno ogrožala proces stabilizacije. Začel je nastajati prostor za anarhičnost in samovoljo. Silno so se krepila središča ekonomske in finančne moči (predvsem banka in velika trgovina), in si korakoma podrejala predvsem proizvodno gospodarstvo, kjer je skoncentrirana absolutna večina delavstva in delovnih kmetov. Te grupacije so si prilaščale finančno in tržno dominacijo, odtujevanje dohodka in usmerjanje družbenega kapitala po svojih, pogosto osebnih nagnjenjih.
Takšne deformacije zadevajo tudi gospodarstvo naše občine. Naj omenimo le tri primere: »Gruda« bo letos prek kmetijske zadruge Cerknica odkupila od naših kmetov za 10 milijonov din živine za izvoz, pri čemer si pridrži vse devize in se z njimi sama okorišča. Kovinoplastika Lož je dosegla solidno proizvodnjo pomivalnih korit in z njo sama poleg že dosedanjih proizvajalcev pokriva 50 odstotkov tržnih potreb. Sedaj pa gradi samo v Sloveniji tri nove kapacitete, kar je daleč nad potrebami tržišča in čeprav je ta proizvodnja odvisna 100°/o od uvoza rostfrei pločevine. In še Brestova Iverka, pri kateri gre za rekonstrukcijo in ki stoji ob daleč največji proizvodnji pohištva v Sloveniji, ima usposob-
družbenih planov trd zakon za vse.
Za nas so te ugotovitve zelo važne, ker gre za podporo in o-plemenitenje naporov absolutne večine delovnih ljudi v naši občini, ki so privrženi stabilizaciji gospodarstva in ki so upravičeno že nestrpni zaradi prepočasnega razreševanja zaostrenih problemov. V naši občini sodi med take primere tudi nerazumljivo zavlačevanje integracijskih navezav predvsem gostinstva in trgovine, samoupravno organiziranje kmetijstva, interesnih skupnosti (stanovanjske, komunalnih, krajevnih idr.), pa tudi nekaj drugih proizvodnih dejavnosti, čeprav to določa srednjeročni program razvoja občine. Škoda je v tem, ker zaradi neorganiziranosti teh skupnosti ni nosilcev za programiranje in izvajanje politike teh dejavnosti.
Ob vsem gre za ugotovitev, da je napačno, če delovni kolektivi obvladujejo samo probleme svojega delovišča, poseči morajo v družbeno dogajanje če se hoče zagotoviti sistem učinkovitega obvladovanja družbeno ekonomskega kompleksa. To pa je tudi osnovni pogoj za realna predvidevanja in s tem možnosti za oblikovanje stvarne poslovne politike na daljše obdobje.
POLOŽAJ IN DOSEŽKI GOSPODARSTVA V OBČINI
V splošnem so letošnji dosežki in prihodnja usmeritev gospodarstva naše občine stabilizacijski. Nepokritih investicij ni, izgub tudi ne. Značilnost predvsem večjih industrijskih organizacij je njihova usmeritev na optimaliza-cijo notranjih gospodarskih mož-
nosti. Kmetijstvo je v začetnem stadiju oživljanja, medtem ko trgovina, turizem in gostinstvo stagnirajo in se zato tem kolektivom iz dneva v dan manjša vrednost enakopravnosti v partnerstvu za integracijske navezave.
Komisija za programiranje daje tej oceni gospodarskega položaja v občini posebno težo zato, da nudi občinski skupščini možnost za presojo o devetmesečnem gospodarjenju, za oceno o izpolnitvi letošnjega plana in o možnosti usmeritev našega gospodarstva v letu 1973.
— o —r
CELOTNI DOHODEK je bil v devetih mesecih dosežen v primerjavi z letnim planom s 76 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je večji za 19 °/o. Ocena realizacije letnega piana je tU6%. Ti dosežki so predvsem rezultat dinamične industrijske proizvodnje in še v tem okviru sta delež Bresta s 40 % m Kovinoplastike s 24 % odločujoča. PoraOljena sredstva so v primeri z enaKim o d uo oj em tam rasna počasneje koi ceiotm uunouek za j 7o, v pn-meri z letnim pianom pa za i “/o.
manj prispevek za manj razvite), ki je namenjen povečanju reproduktivne sposobnosti gospodarstva, se bo povečala letos za 35 %> (SRS 22%).
V tem prikazu niso upoštevane manjše poslovne enote, ki med letom ne ugotavljajo poslovnih rezultatov. Njihove poslovne rezultate ocenjujemo letos na na-
vezana sredstva v materialnih zalogah se bodo letos povečala za 8%, kar predstavlja tretjino povečanja celotnega dohodka v letjih 1971 in 1972. V strukturi materialnih zalog pa se zaloge gotovih izdelkov povečujejo za 57% v primeri z lanskim letom in še 33 % nad povečanjem celotnega dohodka.
DRUŽBENI rKUtžVUu je on v devetin mesečin reanznan z /9 "io v primeri z letnim pianom, v primeri z enamin o ono oj em lani pa je večji za zo %. Učena druzoenega proizvoda za i. 1972 pa je predvidena za 1U9 -/o. Na zo "/o povečanje druzoenega proizvoda v primeri z enakim ian-skim obdoojem vpliva: povečanje zaposlenosti za 1,4 7o m povečanje cen proizvodov za 9 do 1U %. Produktivnost se do letos v primeri s planiranim odnosom dvignila za 9-/o. Stopnja rasti druzoenega proizvoda je za 4 % višja, kot je predvidena v srednjeročnem programu za nase gospodarstvo (TU vu).
AMORTIZACIJA se je po revalorizaciji dvignila v našem gospodarstvu za sl "/o (SRS 42 %).
DOHODEK je v primeri z letošnjim pianom dosežen v devetih mesečin s /ti %, do konca leta pa se dosežek ocenjuje na lUti %. Narodni dohodek na prebivalca v naši občini je bil v letu 1971 dosežen v višini 18.63ti din in smo na 15. mestu v republiki, kar je za dve mesti bolje od leta 1970.
OSEBNI DOHODKI znašajo v devetmesečnem obdobju letos v mesečnem poprečju na zaposlenega 1.676 din (SRS 1.819 din) in so za 24 % višji kot v enakem obdobju lani (SRS 26 %). Do konca leta bodo osebni dohodki dosegli 18 % povečanje v primeri z letom 1971 (SRS 21). Osebni dohodki bodo s tem dosegli višino le za kakšen odstotek izpod ravni samoupravnih sporazumov in so pod dosežki produktivnosti dela.
Osebni dohodki v družbenem proizvodu so se oblikovali: (struktura)
... in Kovinoplastika temelj občinskega gospodarstva
slednje dosežke: celotni dohodek, družbeni proizvod in število zaposlenih. Če te rezultate prištejemo k poslovnim dosežkom celotnega podjetniškega gospodarstva, je skupni celotni dohodek v devetih mesecih 478.953.000 din, družbeni proizvod pa 158.035.000 din.
IžlVOZ bo dosežen v primeri z letnim planom le s 74 %. V primeri z enakim obdobjem lani pa je izvoz višji za 38% (SRS 33 %).
UVOZ bo letos presežen za 9 % v primeri s planom za leto 1972 medtem ko je primerjalno z istim obdobjem lani višji za 60% (SRS manjši za 5 %).
Razmerje med izvozom m u-vozom je v našem gospodarstvu 100 : 76 v korist izvoza, kar predstavlja veliko zožitev v primeri z odnosom v preteklih letih.
INVESTICIJE v osnovna sredstva predstavljajo le 10 % od družbenega proizvoda po oceni za leto 1972. Namembnost sredstev v razširjeno reprodukcijo je nekajkrat izpod nekih splošnih normativov v primeri s poslovnimi rezultati. Takšno razmerje bi bilo vnaprej lahko zelo tvegano za stopnjo sodobne rasti tehnološke modernizacije.
NALOŽBE V DRUŽBENI STANDARD nekaj nad 5 milijonov letos, ki so usmerjene skoraj izključno v stanovanjsko izgradnjo, so izpod kritičnega minimuma v primeri s potrebami. Ce se ta odnos ne bo korenito spremenil, so na vidiku resni socialni zapleti, predvsem pri kategorijah niže plačanih delavcev. Istočasno
	Leto 1971	Ocena 1972
Brest Cerknica	63	52
Kovinoplastika Lož Slovenijales Jelka Begunje	48 55	45 64
Kovinoservis Unec	62	63
Kartonažna tovarna Rakek	42	48
Gramex Novolit Nova vas	46	69
KZ Ceknica	60	62
GG Postojna	49	50
TGP Škocjan Rakek	68	69
SGP Gradišče Cerknica	63	57
Komunalno stanovanjsko podjetje Cerknica 64		63
Skupaj	57	52
OSTANEK DOHODKA je bil dosežen v primeri z letnim planom v devetmesečnem obdobju z 92%, ocena realizacije letnega plana pa je 121 %. V primeri z lanskimi devetimi meseci je ostanek dohodka višji za 59%. Razpoložljivo akumulacijo nameravajo gospodarske organizacije usmeriti delno v naložbe za modernizacijo tehnologije, predvsem pa v lastna obratna sredstva. Podjetniška akumulacija (amortizacija in ostanek dohodka za sklade,
bo nastajala škoda za pridobivanje strokovnih kadrov, ki so gospodarstvu nujno potrebni.
LIKVIDNOST celotnega gospodarstva je zadovoljiva. Kljub temu, da bo celotni dohodek letos za 24 % večji kot lani (SRS 10%), so se vezana sredstva pri kupcih v primeri z lanskim letom znižala za 3 % (SRS povečanje za 21%), znižale pa so se tudi obveznosti do dobaviteljev za 12 % (SRS povečanje za 22%).
Obseg in struktura obratnih sredstev sta v splošnem zadovoljiva, saj lastna in trajna obratna sredstva pokrivajo okrog 55 % vezanih sredstev. Vendar pa to ne velja za posamezne gospodarske organizacije, ker so nekatere izmed njih v slabem položaju, kar je ugotovljeno pri posameznih gospodarskih organizacijah, posebej še glede na nova zakonska določila o likvidnosti.
Z uveljavitvijo novih predpisov o likvidnosti ocenjujemo, da bo moralo gospodarstvo v naši občini pokrivati za okrog 3 milijone din trenutno neizterljivost iz o-stanka dohodka.
Obrti nismo podvrgli ocenam e-konomske realizacije, ker med letom ni bilo razpoložljivih podatkov. Položaj obrti je v republiškem merilu v proučevanju in bo že letos sprejet povsem nov zakon o tej dejavnosti. Za našo občino je že po novih merilih izdelan predlog programa obrti za obdobje od 1973 do 1980.
OKVIRNA IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE GOSPODARSKE POLITIKE V PRIHODNJEM LETU
Podatki o rezultatih gospodarstva v naši občini letos so relativno ugodni, vendar je za leto 1973 pričakovati doslednejše funkcioniranje tržišča blaga in u-slug ter kapitala, kar bo v končni posledici vplivalo tudi na nivo kvaliteto ponudbe in povpraševanja. To nalogo povečano aktivnost gospodarstva pri raziskavah tržišča doma in zunaj, večjo kupno moč, ustrezajoči asortiment in bolj prilagodljivo poslovno obnašanje nasploh.
Po pridobljenih podatkih in razgovorih z vodilnimi kadri v gospodarskih organizacijah za leto 1973 predvidevamo naslednja povečanja:
—	celotni dohodek za 15 do 16 %,
—	družbeni proizvod za 19 do
20%,
—	število zaposlenih se v našem
gospodarstvu ne bo povečalo.
Ob upoštevanju prenosa cen v naslednje leto ter usmeritve na večjo stabilizacijo računamo globalni porast cen na 9 do 10 %• Tako bi bila realna stopnja produktivnosti dela 9 do 10% (SRS 4 do 5 %).
Sklad osebnih dohdkov naj bi naraščal počasneje od nominalnega družbenega proizvoda in naj bi se zvišal za 15 do 16 %, iz česar rezultira, da bi se realni osebni dohodki povečali za 4 do 5 0lože za prihodnje leto je potrebno razčistiti funkcijo, nosilce in planirati potrošnjo vseh sredstev iz komunalne sfere skladno z novo tozadevno zakonodajo.
Stabilizacija - porok za uspešno gospodarsko politiko
Z NOVIM LETOM BO ZAČELA VELJATI VRSTA PREDPISOV, KATERIH NAMEN JE UBLAŽITI OZIROMA ODPRAVITI KRONIČNE TEŽAVE NELIKVIDNOSTI. REŠEVANJE TEH VPRAŠANJ JE TESNO POVEZANO S STABILIZACIJO NAŠEGA GOSPODARSTVA. PREPRIČAN SEM, DA NOVI PREDPISI ZADEVAJO PRAV VSAKO GOSPODARSKO ORGANIZACIJO, NE GLEDE NA NJEN TRENUTNI GOSPODARSKI POLOŽAJ. OBDOBJE, V KATEREM SE LOTEVAMO UKREPOV ZA ODPRAVO VZROKOV NELIKVIDNOSTI, ALI BOLJE REČENO, REŠEVANJA TEMELJNIH NESKLADIJ MED BLAGOVNIMI SKLADI IN POTROŠNJO, SOVPADA Z OBLIKOVANJEM POSLOVNE POLITIKE, PLANA ZA LETO 1973 IN SREDNJEROČNEGA PLANA. S TEM ŽELIM POUDARITI, DA MORAJO NAJTI V TEH TREH TEMELJNIH DOKUMENTIH RAZVOJA PODJETJA POMEMBNO MESTO STABILIZACIJSKI UKREPI. OSNOVNI POGOJ USPEŠNEGA NAČRTOVANJA IN IZPOLNJEVANJA UKREPOV PA JE GOTOVO DOBRA INFORMIRANOST KOLEKTIVA IN REALNA OCENA SEDANJEGA GOSPODARSKEGA STANJA PODJETJA.
V SESTAVKU BOM SKUŠAL PRIKAZATI POMEMBNEJŠE UKREPE S PODROČJA LIKVIDNOSTI, S POSEBNIM POUDARKOM NA RAZMERE V BRESTU.
KOMU ZMANJŠATI IN ZAMRZNITI OSEBNE
DOHODKE?
Delovne organizacije, ki bodo imele na izplačilni aan blokiran žiro račun, bodo lahito izplačale samo 90"/» povprečnih osebnih dohodKov iz leta 19/2. Enako znižanje velja tudi za izplačila štipendij, nadomestit vajencem, te-rensKin dodatkov in pooonno. Dinamika posiovmh i ezultatov tako na mestu kot v večini podjetij iz meseca v mesec narašča, skiauno s tem pa tuui oseom dohodki. To pomeni, da predstavlja 9u % izplačilo oseonm oonodkov D preteklega leta, nasproti lzpia-eilom v zadnjih mesecih leta, dejansko okrog /3 "/# osebnih dohodkov. Keami oseom dohodki (nominalni porast oseonih dohodkov, zmanjšan za porast življenjskih stroškov/ pa uotio seveda se žhatno nižji.
Ta ukrep bo prizadel predvsem podjetja, ki imajo izguoo lh podjetja, ki imajo yu m več uhi blokiran žiro račun, iviimo-firede povedano, za podjetja z izgubo m podjetja z vec kot 90 hni neprekinjeno blokiranim žito računom ipo letu 19/3 že s 45-hnevno neprekinjeno blokiranim žiro računom), bodo uvedeni postopki sanacije oziroma v končni tazi tudi stečaji (likvidacije) podjetij. Pri postopku sanacije pa bodo nujno prizadeti tudi posloviti partnerji teh podjetij, naj-hianj z daljšo izterjavo, če ne celo z odpisom terjatev.
Po prvih ocenah bo v Jugoslaviji dobivalo v letu 1973 nižje osebne dohodke kot leta 19/2 okrog 900.000 zaposlenih. V Slo-Veniji znaša ta številka 60.000 ozi-ionia 12 % vseh zaposlenih. La-radi dopolnilnih predpisov bodo hekatere dejavnosti oproščene ^manjšanja osebnih dohodkov (elektrogospodarstvo, premogov-iitki, ki kopljejo premog za ter-bioeiektrarne, in železniško-trans-P°rtna podjetja), tako da bo ta Položaj milejši.
. Pred skupščino je tudi pred-t°g zakona o polletni zamrznitvi osebnih dohodkov zaposlenih v hegospodarstvu (organi oblasti, Prave, družbeno-politične skupiti, trgovine, poslovna združe-itrf’ biJTunizacije za projektiranje h- ha raven letošnjih novembr-kih osebnih dohodkov. Ta ukrep hta za cilj hitrejše utrjevanje fospodarstva in izenačevanje podaja gospodarskih organizacij z ^gospodarskimi. S tem bodo za-Oiznjeni osebni dohodki okrog jV.ijon delavcev v negospodar-kih organizacijah, kar pomeni r°g 20 "/o vseh zaposlenih.
^ Strokovne analize kažejo, da 197*6 tiiorali na Brestu v letu Sk,, Povečati osebni dohodki v ro , s produktivnostjo za ok-v:8 ” ”/»• Izplačani osebni dohod-jo ^restu se bližaju meji, ki zu holoča samoupravni spora-Qrni’ katerega podpisnik je tudi dohS!i Novo povečanje osebnih odkov pa bo odvisno tudi od t,i. n°sti poslovanja (vpliv fak-znJa stimulacije), to pomeni, od rej.?^ahja materialnih stroškov, 0(j Jskih stroškov ali skratka, racionalizacije proizvodnje, cin, b’lj torej ni samo večja pro-ktivnost, temveč tudi zniževa-
nje in prihranki vseh stroškov ob ustrezni kvaliteti izdelkov.
Ne trdim, da na Brestu ni nikakršne bojazni za normalna izplačila osebnih dohodkov, verjetno pa, da ob uspešnem obvladovanju letnega plana predvideni osebni dohodki ne bi smeli biti ovirani.
Z novim zakonom prihaja tudi na tem področju do zaostritve oziroma do poslovne discipline. Vedeti moramo, da zahteva vsaka investicija v osnovna sredstva — v povečano proizvodnjo, tudi povečana obratna sredstva, nove kadre itd. Investicije v obratna sredstva torej prav tako pogojujejo proces razširjene reprodukcije.
Zakon določa, da morajo biti vse zaloge v podjetju pokrite z dolgoročnimi viri sredstev.
Ti viri pa so lahko: lastna sredstva, vložena v poslovni sklad za obratne namene, ali pa dolgoročni krediti (nad 5 let) za obratna sredstva. Podjetja, ki trenutno nimajo pokritih zalog (gotovih izdelkov, polizdelkov, nedovršene proizvodnje, surovin in reprodukcijskih materialov), jih morajo pokriti najpozneje do konca leta 1975. V intervalu od zatečenega stanja pa do leta 1975 pa morajo pokriti najmanj četrtino primanjkljaja in vse povečane povprečne zaloge tekočega leta. Podjetja, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevala, ne bodo smela in-
20 milijonov dinarjev do pokritja vseh zalog z dolgoročnimi viri. To pomeni, da bo moral Brest vsako leto po zaključnem računu vložiti iz ostanka dohodka v trajna obratna sredstva najmanj 5 milijonov dinarjev in vso razliko povečanja letnih zalog.
Tolikšna vlaganja so za Brest prav gotovo precejšnje breme, ki zahteva predvsem višje poslovne rezultate in zmanjševanje raz-
Novo skladišče v TLI Stari trg
Brest mora ohranjati likvidnost iz treh razlogov. Pravočasno mora izplačevati osebne dohodke, močno je vezan na uvoz osnovnih surovin in reprodukcijskega materiala (furnirji ekso-tov, specialna okovja, material za oblazinjeno pohištvo itd.), kjer mora vnaprej polagati sredstva in relativno hitro plačevati hlodovino, pri kateri so plačilni roki več ali manj prilagojeni monopolnemu položaju.
Največje težave z likvidnimi sredstvi na Brestu izhajajo iz tega, ker prodaja Brest potrošilo Dlago, katerega plačilo je nepo-sreuno povezano z razmerami na tržišču (pomanjkanje in neenotna politika potrošniških kreditov), medtem ko je za doseganje proizvodnje nujno vezan na surovine in reprodukcijske materiale. Vsaka, čeprav samo nekajdnevna blokad j a žiro računa, lina na Brestu lahko za posledico zastoje v proizvodnji, s tem pa tudi na rezultatu in osebnih uohodkih. Ohranitev likvidnosti zagotavlja torej nemoten poslovni proces, vključno s pravočasnim izplačilom osebnih dohodkov po delu.
TRAJNI VIRI OBRATNIH SREDSTEV POGOJ ZA INVESTICIJE V OSNOVNA SKED STVA
Marsikdo še danes pojmuje, da pomenijo investicije samo naložbe v osnovna sredstva, to pomeni, v zgradbe in v opremo. Tako pojmovanje je sicer morda bolj plod naše splošne prakse, v kateri je večina podjetij vlagala lastna sredstva v osnovna sredstva, z obratnimi sredstvi pa se je oskrbovala iz kratkoročnih kreditov poslovnih bank. Tudi taka politika je v dobršni meri rušila neskladja med blagovnimi skladi in potrošnjo, čeprav je imela tudi pozitivne rezultate.
vestirati v osnovna sredstva niti iz lastnih niti iz tujih virov. Ta omejitev velja za vse investicije, tudi na ravni enostavne reprodukcije (amortizacija).
Trenutno verjetno le maloka-tero podjetje povsem izpolnjuje
položljivih virov za naložbe v osnovna sredstva. Reševanje neugodnega stanja je sicer mogoče v več smereh. Zakon predvideva konverzijo (pretvorbo) dela kratkoročnih kreditov v dolgoročne. Konkretni podatki o višini in načinu konverzije še niso ' znani. Druga možnost je pridobitev dolgoročnih kreditov za obratna sredstva pri poslovni banKi. Tu so možnosti minimalne, zlasti še, ker se bodo morale banke močno angažirati pri izvedbi sanacij v podjetjih, ki so v izgubah in globoki nelikvidnosti.
Na tem področju je več še nerešenih vprašanj. Na dlani pa je, da je del rešitev tudi v podjetju samem. Predvsem je potrebno zmanjševati zaloge, seveda ob istočasnem povečevanju proizvodnje. Ugoden vpliv na sredstva ima tudi izvoz na konvertibilna področja. Izvoz zagotavlja po eni strani hitro likvidna sredstva, po drugi strani pa nastopajo tudi kratkoročni krediti za pripravo izvoza kot vir pokritja zalog. Čeprav smo na področju vezave sredstev v zalogah, pri kupcih itd. že doslej delali z zavihanimi rokavi, jih bomo morali v prihodnje zavihati še bolj.
STARE TERJATVE BO TREBA ODPISATI
Že po zaključnem računu za leto 1972 bo potrebno del terja-
nad 90 dni, v letu 1973 in naprej pa po 25 odstotkov za vsakih 90 dni. To pomeni: če je bila izdana faktura kupcu pred 1. oktobrom 1972 za 100 din in da ta faktura do konca leta 1972 ne bo plačana, bo potrebno 12,5 din odpisati v breme dobička. Če pa na primer letos izstavljena faktura vse leto 1973 ne bo plačana (4 krat po 90 dni, vsakih 90 dni odpis terjatve za 25 %), jo bo treba po zaključnem računu za leto 1973 v celoti odpisati v breme dobička. Če bo faktura kdajkoli plačana, se bo za začasno odpisani znesek dobiček povečal. Po letu 1973 se bodo terjatve odpisovale po 25 odstotkov že po 45 dneh.
Ukrep bo zahteval, da bomo prisiljeni prodajati blago samo plačilno solidnim kupcem. To pomeni, da ne bo dovolj blago samo prodati in prikazovati fiktivne rezultate, temveč bo treba za blago tudi izterjati sredstva. Eden od poglavitnih regulatorjev na tem področju bodo prav gotovo tudi potrošniški krediti, katerih pa ima Brest za enkrat še znatno premalo.
Po prvih izračunih bo potrebno letos odpisati na Brestu za okrog 900.000 dinarjev terjatev do kupcev.
Omenil sem le najpomembnejše ukrepe, ki globalno zadevajo najširši krog delovnih organizacij in ki se z njimi najširše prepletajo. Vedeti moramo, da se tudi likvidnostne težave naših partnerjev in naprej njihovih partnerjev v večji ali manjši meri odražajo tudi na naše poslovanje.
Med omenjenimi, vendar prav gotovo tudi pomembnimi ukrepi, velja omeniti tudi povečana vlaganja v rezervne sklade (zmanjšanje sredstev za vlaganje v osnovna sredstva), realno vrednotenje vseh zalog (zaloge ne smejo vsebovati izgub) itd., kar pa smo na Brestu že pred ukrepi pravočasno uredili.
Za zaključek naj omenim še to, da se je Brest že pred leti odločil za zavestno vlaganje sredstev v trajna obratna sredstva. Zadnja tri leta je izdvojil v te namene 9 milijonov sredstev poslovnega sklada, kar pomeni glede na dosežene poslovne rezultate pre-
Tudi v Tovarni pohištva Stari trg so zadovoljni z letošnjimi uspehi
te pogoje. Med podjetji, ki nimajo pokritih vseh zalog s trajnimi viri sredstev, je tudi Brest. Po okvirnih izračunih bo primanjkovalo konec leta 1972 Brestu okrog
tev, starih nad 90 dni odpisati v breme dohodka in dobička delovne organizacije. Za leto 1972 se bodo odpisale terjatve v višini 12,5 % neporavnanih terjatev
cejšen znesek sredstev in zavestno usmerjanje h krepitvi lastnega obratnega kapitala ter k stabilizaciji podjetja.
D. Mlinar
Običaj je, da se ob izteku leta nekoliko zamislimo vase in v okolje, v katerem živimo in delamo, da pretehtamo svoje delo in kujemo nove načrte. Letos smo se odločili, da za takšen novoletni obračun zaprosimo čim več članov naše delovne skupnosti, predvsem iz neposredne proizvodnje.
Vsem smo zastavili enaka vprašanja:
1.	Kako ocenjujete gospodarjenje in poslovanje Bresta v 1. 1972?
2.	Kaj bi bilo treba po vašem mnenju na Brestu popraviti letos, zlasti pa prihodnje leto?
3.	Vaša novoletna želja?
ANGELCA SOLOMUN, delavka v štolami TLI Stari trg:
Ko ob koncu leta ugotavljamo uspehe poslovanja v našem podjetju, lahko ocenjujem, da smo dokaj dobro poslovali. Še posebej velja to za našo poslovno enoto, ki jo najbolje poznam.
Mislim pa, da še nismo dosegli dovolj, zlasti glede pogojev na delovnih mestih. Predvsem mislim na zastarelost žagalnice, na utesnjenost stolarne in pa na veliko bla-
to, ki ob slabem vremenu otežkoča delo zlasti delavcem na hlodišču in skladišču žaganega lesa.
— 0 —
Izboljšati bi morali delovne pogoje v naši poslovni enoti, urediti kreditiranje stanovanj tako, da bi sklad v celoti koristili delavci, ki so najbolj potrebni stanovanj, tudi tisti z nižjimi osebnimi dohodki. O tem bi najpravičneje lahko odločale same poslovne enote.
Pri nas bi bilo urediti tudi parkirni prostor za motorna vozila delavcev. Veliko je govora o mladini. Želimo več podpore od sindikata, zlasti več nasvetov za delo v tej organizaciji.
— 0 —
Moja največja želja je, da bi končala ekonomsko dopisno šolo. Upam pa tudi, da se mi bo uresničil vsaj delček vseh teh omenjenih stvari, ki ne bodo dobrodošle samo meni, ampak vsem delavcem Bresta. Vsem sodelavcem želim še naprej uspešno leto v vseh pogledih, hkrati pa, da bi na svetu zavladal mir.
ANTON PIŠEK, TLI Stari trg:
Po že bolj ali manj znanih rezultatih poslovanja v Brestu lahko rečem, da je bilo letošnje leto dokaj uspešno. Mogoče ni bila v celoti izkoriščena izredna konjuktura, ki je bila na domačem trgu. Usme-
ritev prodaje v izvoz je bila pravilna, čeravno nismo dosegli prodajnih cen po naši želji. S takojšnjim
plačilom za prodane izdelke v izvoz ni bilo težav ob izplačilih osebnih dohodkov in blokiranju žiro računa.
Gospodarjenje Bresta bi v celoti zelo težko ocenili. Verjetno nismo izkoristili vseh rezev, ki bi jih lahko. Pred nami je novo poslovno leto, v katerem pa jih bomo prisiljeni poiskati.
— 0 —
Za letos je že prepozno popravljati napake, lahko pa jih v prihodnjem letu. Biti bomo morali bolj elastični v željah in prisluhniti posameznikom in poslovnim enotam glede družbenega standarda, kadrovske in stanovanjske politike, mehanizacije in odprave zelo težaških del in ne nazadnje stabilizacije delovnih mest.
Mnogo danes govorimo in razpravljamo o minulem delu. Mislim, da bi morali tudi na Brestu o tem več razpravljati v drugačnih merilih in okvirih ter v internih sporazumih to jasno napisati.
V prihodnjem letu naj bi bila poslovna uspešnost eden izmed stimulansov za večjo produktivnost. Verjetno ne bi bilo odveč, če na koncu rečem, »da bi toliko ugriznili, kolikor lahko pojemo«.
— 0 —
Želim, da bi bil vedno in povsod prisoten sloves podjetja, ki ga Brest ima doma in v tujini. Na trgu želim enako, če ne že boljše povpraševanje po naših izdelkih. Želim še dosti takih programov in proizvodov, kot so Barbara, Vega in K-33. Istočasno pa želim vsem zaposlenim mnogo zadovoljstva, uspehov in osebne sreče v letu 1973.
IVAN MARKOVIČ, merilec žaganega lesa v TLI Stari trg:
Letošnje gospodarjenje na Brestu ocenjujem še kar ugodno, pa naj si bo proizvodnjo ali prodajo na do-
mačem in na tujem tržišču. Kvaliteta naših izdelkov nam zagotavlja možnost, da prodajamo finalne izdelke pa tudi žagan les na vseh tržiščih, doma in v tujini. Zato si je Brest do sedaj pridobil velik sloves in upam, da bo v prihodnje še bolj napredoval.
— 0 —
Mislim, da bi morali v prihodnjem letu v naši poslovni enoti modernizirati žagalnico in skladišče žaganega lesa. To bi našemu podjetju prineslo večje perspektive za prihodnji razvoj, saj bi dosegli boljše pogoje za kvaliteto in sušenje žaganega lesa, pa tudi odpreme. S tem bi tudi zmanjšali število delovne sile, izboljšali osebne dohodke in drugo.
— 0 —
Želim, da bi si vsi delavci Bresta še bolj prizadevali za njegovo prihodnost in da bi še bolj napredovali. Vsem delavcem Bresta želim srečno in uspešno leto 1973.
Alojz Humar, analitik dela in časa v TP Stari trg:
Pri tem podjetju sem zaposlen že več kot osem let. Seveda sem v tem času doživel že marsikaj, posebno v začetku je bilo več težav in neprijetnosti kot pa uspehov in zadovoljstva. Gospodarski uspeh oodjetja in poslovne eno-
te, v kateri delam, je letos vsekakor razveseljiv. Prepričan sem, da je treba uspeh pripisati pravilni poslovni politiki podjetja, pa tudi marljivemu delu vseh članov delovne skupnosti.
—	o —
Ne delam si nikakršnih iluzij, pogoji za gospodarjenje bodo čedalje težji. Zato bomo v prihodnjem letu lahko vsi zadovoljni, če bo poslovni uspeh podjetja enak letošnjemu. Želel bi predvsem večjo povezanost med poslovnimi enotami, upoštevanje predlogov in pripomb vseh zaposlenih, aktivno delovanje družbeno političnih organizacij ter dosledno izpolnjevanje sklepov organov u-pravljanja.
Kot vsakemu človeku je tudi zame na prvem mestu zdravje v družini. Druga želja pa je, da bi se vselil v novo hišo, ki sem jo pričel graditi že lani.
Prav tako želim zadovoljstvo vsem članom kolektiva in da bi skupaj dosegli novih delovnih uspehov.
Marija Mlakar, delavka v strojnem oddelku TP Stari trg:
Ocene celotnega poslovanja podjetja ne morem dati, saj je podjetje preveliko, da bi se človek na vse spoznal, kar se v njem dogaja, sicer pa sem zaposlena šele nekaj let. Kljub temu se mi zdi, da je poslovanje zelo uspešno. Predvsem za našo poslovno enoto lahko to upravičeno trdim.
—	o —
Ker delam pri stroju, me zanimajo predvsem delo in pogoji dela na mojem delovnem mestu. Odgovornim bi priporočala, naj bi posvetili več pozornosti pravilne-
mu in pravočasnemu popravilu strojev in njihovemu vzdrževanju. S tem bi bilo manj hude krvi in zastojev v proizvodnji.
Ponosna sem na uspehe, ki smo jih dosegli. Zato si želim pred-
vsem zdravja, da bi še dolgo živela in delala med tem kolektivom.
Marija Trubačev, blagajnik v TP Stari trg:
O letošnjem gospodarjenju na Brestu? Le tako naprej!
—	o —
V gospodarske razmere se ne bi spuščala, vendar bi predlagala, da bi v proizvodnji bolj upoštevali strokovnost ter temu primerno prilagodili tudi osebni dohodek.
—	o —
Moje želje? Mir na _ svetu, zdravje v družini in uspešno poslovanje podjetja.
Pa še eno skromno željo imam: delovni čas od šestih do štirinajstih tudi za uslužbence.
TONE LUNKA, šef pogonske službe, v TP Martinjak.
V primerjavi z zadnjimi leti je bilo gospodarjenje v letu 1972 precej uspešnejše, prav posebno v Martinjaku, saj se nam po nekaj letih prvič spet obeta pozitivni zaključek poslovnega leta. Kot vodjo pogonske službe me morda nekaj moti majhno investicijsko vlaganje, saj se nam kasneje to lahko maščuje, posebno, če imam v mislih precej star strojni park.
— 0 —
Za uspešnejše, ali pa, da rečemo, dobre rezultate, bi bilo treba storiti marsikaj. Prvo pa, kar se mi zdi
najpomembnejše, so odnosi in odgovornost vodilnih kadrov do izpolnjevanja nalog.
Tudi odnosi med poslovnimi enotami bi morali biti bolj življenjski, posebno pa med skupnimi službami in proizvodnimi poslovnimi enotami. Še naprej bi morali intenzivno raziskovati tržišče in pripravljati program za v prihodnje. V TP Martinjak vemo, kakšne rezultate lahko poslovna enota doseže, če v tovarni dela zmanjkuje. Prejšnji rezultati nas tepejo še sedaj, ker nam izdelki, delani na zalogo, ležijo v neprimernih skladiščih in propadajo. Ko sem že omenil skladišča: nujno bi bilo, da bi to vprašanje v prihodnjem letu rešili. Ne znam si predstavljati, kam bi vskladiščili izdelke pri precej povečani proizvodnji, če
bi se samo za korak čas prodaja ustavila.
— 0 —
V prihodnjem letu želim še boljši poslovni uspeh podjetja zlasti pa naše poslovne enote, dobre odnose med sodelavci, saj je to že velik del uspeha pri delu. Ne nazadnje pa želim seveda zdravja in sreče v moji družini, pa tudi vsemu kolektivu.
MARIJA GORNIK, na delovnem mestu planska administracija — TP Martinjak:
Letos je obseg proizvodnje v TP Martinjak, pa tudi na celotnem Brestu močno narasel. Brest je letos posloval dokaj uspešno, saj je izpolnil že skoraj vse planske obveznosti. Tudi prodaja je bila uspešna, saj je bilo včasih večje povpraševanje, kakor pa so bile ponudbe.
— 0 —
Najprej je omenila, da so med osebnimi dohodki še vedno preveliki razponi in bi jih bilo potrebno uskladiti. Prizadevati bi si morali tudi za to, da bi si pridržali čimveč domačega strokovnega kadra, saj je samo ta za podjetje perspektiva. Zato bi morali nuditi štipendije predvsem našim mladincem. Izkušnje nam kažejo, da tuji strokovnjaki ostanejo pri nas samo nekaj časa, vendar tega niso krivi prenizki
osebni dohodki, kot je večkrat poudarjeno.
— 0 —
Vsem članom delovne skupnosti Bresta želim veliko zdravja in veliko poslovnih uspehov v letu 1973.
JANEZ GODEJŠA, obhodni kontrolor v TP Matinjak.
V začetku leta stanje ni bilo najlepše, v drugi polovici pa se je popravilo. Sedaj sem v celoti zadovoljen in želim, da bi tudi v prihodnje tako gospodarili.
— 0 —
Na Brestu bi bilo treba izenačiti našo interno delitev osebnih dohodkov in postopoma odpravljati prevelike razpone. Odpravljati bi morali tudi najnižje osebne dohodke, saj jih izpod 1200 din ne bi smelo biti.
— 0 —
Želim ,da bi si v prihodnjem letu uredil stanovanjske prostore, vsemu kolektivu pa dosti zdravja in delovnih uspehov.

Zdaj, zdaj bo v koledarju obrnjen zadnji list *n spet dobil je delo vaš kronist.
4 roko na srce — obraz njegov je rahlo kisel, v resnobnih časih za humor je zgubil smisel.
čas nabaviti si nove koledarje izpolniti davčne formularje, čisti bi bili Silvestra zadnjo uro, naPravimo še novoletno inventuro!
^reZ tarnanj! Dobili letos mnogo smo »paketov«, likrepoV, določil, priporočil, obetov,
|e pridni in pa tisti, ki imel je dober nos, d tej »dinamiki« je v celoti kos.
"5 končno marsikdo je doumel, da gre zares,
Cc Ze predolg ne bo stabilizacije proces.
Sicer pa je koncept ravnanja našega le-ta: Počistimo (v mejah možnosti) najprej doma!
Spet letos v časopisje odločno smo posegli,
0 Kranjcem smo z odlokom o zaščiti žab
postregli.
u jezeru: baje se letos ni nikoli posušilo, s3j Pratika zaznamovala moče je obilo. lCer pa — prav zares — se ni kaj dosti
premaknilo,
Spj marsikje zakraljevalo je mrtvilo. a k sreči znano pismo smo dobili, ako da smo moralno si lenobo poživili.
Nenadoma so vse organizacije postale žive, 7f-čele formulirati stališča, sklepe in pozive;
1 Zrno je, kaj pleve, naj pokaže čas,
1 je edino prav, da vsak razkrije svoj obraz.
Precej gostilniških razprav vzbudili so gostinci ki /	vrZz,
(v boju proti alkoholu?) gostišča so zaprli;
°rda pri tem so ohranili misli čiste: akaj odirali bi devalvirane turiste?
grizem.. _ nage miie> sladke daljne sanje... ,ak° srčno, bodro se je zaviti vanje! g kdj, ko nas že ljudski modrec poučuje: rez muje se še čevelj ne obuje.
Tako
nobe,
sameva naša Slivnica prastara,
i v . copmica (še moderna) je ne mara kje.6 naštevaH bi v nedogled,
Soste speljemo lahko na tanek led.
Storitvene dejavnosti (tako se reče!): škoda
besedi,
ker jih v naši ožji domovinci skoraj ni.
Če pa kdo hoče svojo ženo milo usmrtiti, ji treba le elektriko in vodovod je omeniti.
Sem bi prišteli še lahko kulturo, ki nebogljeno (sama) čaka svojo svetlo uro.
O športnikih: nekako gre na bolje, če le ne bodo izgubili tekmovalne volje.
Brez ribičev in lovcev bilo bi nam dolgčas, zato so jagri povabili nam medveda v vas; morda tudi zato, ker izgubili stike smo z naravo in reformiran šolar komaj še razloči kravo.
In Brest? Pri petindvajsetih je kar krepak in med obilico ukrepov imel je čvrst korak.
Če kdaj čez jarek skače, kjer je most, opravičilo vendar je lahko — mladost.
Kaj vse lahko storijo trma in pa srca mlada, pokazala je letošnja lesariada.
Dobil je Brest za prireditev oceno pet,
pa še na zmagovalni oder se povzpel je spet!
In kaj smo še kaj takega počeli?
Samoupravno o delitvi novcev se sporazumeli; a kaj, ko zdaj popravkov ni nikoli konec, pa sporazum je kot zakrpan lonec.
Še dosti se stvari vleče kakor jara kača: kako naj IBM nam rezultate vrača... kako bi reorganizacijo postavili, da ne bi je čez mesec dni popravili...
Kako TOZD-eje bi ustanovili, kako kredite stanovanjske razdelili; kaj rekla banka o iverki novi bo, kako sukalo stabilizacije se bo kolo.
r;"
Pa še in še... A saj po planu mnogo bo razprav, pa bo ob njih še dosti razbolelih glav.
Zato beležnico o starem letu si zaprimo, pa vse slabosti in napake pozabimo.
I ■ _:£l,l' i 1 im I » » L .r li i	.	..
V kozarce raje čistih vin nalijmo in se veselo v novo leto zavrtimo!
Da vsem bilo bi delavno in zdravo in da bi vedno našli pot in misel pravo!
A/<303 .Kom
^®30PELI .
sl

Po vsem smehu in dobri volji so tudi zapeli, in sicer tisto: »Preljubi lejdig stan...«
Ura je neverjetno hitro tekla. Florijan je bil prepričan, da je z njenim drobovjem nekaj narobe.
Na odmaknjeni domačiji Vi-dovske planote je živela zdrava kmečka družina. Najbolj pogosta obiskovalca tam sta mrzla burja in veter. Edini prednosti življenja v teh krajih sta čist gorski zrak ter idilični mir, ki ga danes vsi tako pogrešamo.
Eden od sinov — menda je bil naj starejši — se je odločil za spremembo v svojem življenju. Češ, za fanta kot je on, bi se vsekakor spodobilo, da bi bil vpisan v poročni knjigi; z ženo pa bi si pridobil še eno moč na domačiji. Le malo časa je poteklo, pa so v hiši že imeli ohcet in nevesto. Vsa družina se je z lahkoto prilagodila novim razmeram, saj je bila ta mlada pridna, spoštljiva in skromna ženica. Še največ težav je imel mladi mož — Florijan. Predvsem se ni mogel odpovedati prostosti, ki jo je užival kot fant, ter veseli družbi prijateljev in znancev.
Po nekaj mesecih zakonskega življenja — bilo je ravno sredi najhujše zime — se Florijan na dan nedelje praznično obleče in lepo uredi ter svojo namero zaupa Micki kot je bilo ženici ime: »Veš Micka, že dolgo nisem bil v dolini, prav bi bilo, da grem malo med ljudi, pa tudi v cerkev po odpustke.«
»Lepo od tebe, dragi Florijan, da greš k maši«, reče Micka, »pa glej, da se boš kmalu vrnil.«
Florijan je ljubeče objel ženko, nato pa ji je z roko pomahal v pozdrav z besedami: »Za kosilo bom že nazaj!«
Micka se je zagotovilu nasmehnila, sicer pa tudi Florijan sam ni bil popolnoma prepričan v to, kar ji je obljubil.
njegovi prijatelji. Naročil je še en čaj — pozneje jih ni več štel, pa tudi na službo božjo je čisto pozabil.
Prijatelji so imeli zanj kup vprašanj v zadevi njegove zakonskega počutja.
Florijan je vseprek hvalil — od žene do domačije. Sicer pa na vsa vprašanja sploh ni uspel ali pa ni hotel odgovoriti.
Gostilničar je pogosto meril pot od pulta do mize, za katero je sedel Florijan s svojimi prijatelji.
Dan se je že davno poslovil, ko se Florijan zdrzne, češ: »Domov bo treba, tam me čaka skrbna že-niča, pogleduje skozi okno in pre-stavi j a kosilo po štedilniku. Morda si bo celo mislila, da sem zmrznil, kar ne bi bilo nič čudnega v tem mrazu:«
Skočil je pokonci, ogrnil površnik ter jo skoraj brez slovesa in pozdrava ubral proti domu. Piš burje se mu je v glavi mešal s petjem v gostilni, takt pa je dajalo pričakovano »petje« ženice. »Le kaj bo rekla,« je sam pri sebi
—	Zakaj pa zapornice? Saj tu ne vozi noben vlak...
—	Prav zato, da zapremo pot takim investicijam, kot je bila tale
Preberite še to..
Barbara, Barbara ...
Z dolgimi koraki je zagazil v globoki sneg ;pred njim je bilo več ur naporne hoje.
Ko je prišel v občinsko metropolo, je ves moker in premražen zavil v »Žajfenco« in naročil čaj z rumom. Kmalu so prišli tudi
— Prijatelje dobre kapljice obveščamo ,da je v bifeju delavske restavracije prepovedano točenje alkoholnih pijač med sedmo in petnajsto uro. Kdor res ne more vzdržati, naj skoči po pivo k točilni mizi v novi restavraciji sredi teritorija TP Cerknica.
— Somišljenike dispo kluba obveščamo, da je slavni zdravniški zbor sklenil, da mora ostati klub zaprt zaradi neozdravljive bolezni v ansamblu. 0 prodaji oziroma o plačilu inštrumentov ni ničesar znanega.
— Društvo prijateljev mladine v Cerknici vas vabi na veliki karneval ob praznovanju Dedka Mraza. Kar-
neval bo nevesekdaj in to ne samo nevesekje, temveč po vsem območju. V teh krajih bo Dedek Mraz obiskal predvsem: ljudske knjižnice, kulturne domove, mladinske klube, dvorane družbeno-političnih organizacij itd. itd. Dalj časa se bo zadržal le še v novi telovadnici v Cerknici, od koder se bo v spremstvu odgovornih mož območja odpeljal z novo žičnico v dolgo, dolgo spanje.
— Obveščamo občane Notranjske, da odpade zbor občanov, ki so ga sklicali republiški (in nekateri zvezni) politični predstavniki na dan 1. januarja 1973. Zbor je preložen na 1. april 1973. — Komisija za druž-beno-politične stike.
brundal, »nikoli več ne bom šel nikamor.«
Po nekajurni hoji, ko je bil že na koncu svojih moči, je v temi zagledal obrise svoje domačije. Že od daleč je začutil toplino in varnost doma, skrbel ga je le sprejem, ki mu ga bo pripravila žena. »Pač, kar bo pa bo, končno pa me ne briga, saj sem vendar jaz gospodar v hiši!« je rekel na glas ter še nekaj zaklel zraven!
Potihoma je odpiral vrata in se plazil v kuhinjo. Tam se je raz-pravil in že nameraval v posteljo, ko je iz sobe zaslišal glas ženice: »Florijan, oh, kako sem bolna, po zdravnika bo treba!«
Florijanu se je zameglilo pred očmi; sedaj pa spet v dolino, ko je dal zadnje moči iz sebe, da je sploh prišel domov.
»Če je tako, bom pa šel!« je dejal. Spet se je začel oblačiti. V mislih je imel vso tisto zasneženo pot pred seboj, obenem pa tudi strah, da je z Micko kaj narobe.
Micki je takoj »odleglo«, ko je opazila moževo pripravljenost: »No, Florijan, pa do jutri počakaj z zdravnikom, morda se bo moje zdravje kaj popravilo. Vseeno pa mi skuhaj malo kave!«
Kljub utrujenosti je Florijan kar poskočil od veselja — v trenutku je postal najsrečnejši človek na svetu. Vse bi napravil za ljubo ženico, samo da ne bi bilo
treba spet v dolino. Saj take poti najbrž sploh ne bi zmogel.
V temi je iskal iveri pod štedilnikom, da bi zakuril. Elektrike v hiši ni bilo. Tisti, ki se na to razumejo, pravijo, da električni tok sploh ne more v take hribe.
Ogenj V:štedilniku se je počasi razvnel. »Micika, kje pa je kava?«
»Oh, ti mpški, nič ne vedo«, reče Micka!, »v omari na zgornji polici, mislim, da v drugi skodelici!«
Florijan z roko seže v omaro ter tipajoč išče kavo. »Aha, sem jo že našel!«
Na štedilnik da ponev ter vanjo strese kavo.
Ogenj v štedilniku je gorel z vso vnemo, Florijan pa je v temi mešal kavo. Oba z Micko sta pričakovala, kdaj se bo pojavil značilni vonj po praženi kavi, vendar tega ni in ni hotelo biti. Florijan vrže na ogenj še nekaj polen: »Naj zlodej pocitra, če se še sedaj nebo spražila!«
Plošča štedilnika ter ponev sta vse bolj žareli, toda vonja po kavi, tudi po sežgani, ni bilo od nikoder.
Tedaj pa Florijan prižge trsko in posveti v ponev. Glej ga: namesto kave je stresel v ponev —-rožni venec, ki ga je imela stara mati shranjenega v omari.
Svojo zmoto je zaupal Micki.v
»Ah, Florijan, sedaj sem pa že skoraj čisto zdrava!«
Veter nam je šepnil
— Da ob praznovanju 25-letnice podjetja noben delavec ali upokojenec BRESTA ni dobil odlikovanja.
Razloga za to sta dva: vsi enako smo zaslužni — torej smo glede na to že skoraj v komunizmu; najnujnejše razlike pa se kažejo v tisti pločevini na štirih kolesih.
— Da so BRESTOVA vrata visokokvalificiranim kadrom široko odprta — na obe strani. Dokaz? Letos nas je zapustilo sedem delavcev z višjo in visoko izobrazbo.
— Da bo nova organizacija skupnih služb podjetja, ki jo pripravljamo že poldrugo leto, vsebovala tudi predlog, da se nekatere službe preimenuje v »bando«. Radikalnejši posamezniki iz TP Cerknica to novost že preizkušajo v praksi, kar vnaša v medsebojne odnose nenavadno prisrčnost in naravnost bratska čustva.
— Da so pravice delavcev na BRESTU povsem zaščitene. Sindikat tako za minulo leto ni zabeležil večjega dela.
— Da so delavcem Tovarne pohištva v Cerknici na slavnostnem kosilu ob 25-letnici podjetja trikrat zaporedoma zavrteli tisto: »Al' ste ludi, čisto nori ...«
— Da bo treba napraviti novo evidenco članov Zveze komunistov, ker se je stara izgubila. Potrebna bo to-
rej temeljita inventura, da ne bi prišlo do napačnih knjiženj.
— Da so v pravkar se iztekajočem letu v poslovni enoti Tovarni ivernih plošč pričeli s_ proizvodnjo tapeciranih ivernih plošč. Izumitelj je povsem naključno postal delavec pri iveraču, ki je iz jeze vrgel v stroj svoj suknjič. Vzrok za to še n' preverjen, tovarna pa je že dobila ponudbo za sodelovanje s tapetniškim oddelkom in zdaj intenzivno pripravlja proizvodnjo čipkastih ivernih plošč.
— Da so se letos najbolj zabavali v TLI Stari trg, ko so kupili nakladalec Volvo. Ta ni miroval niti trenutka: nekaj časa je vlačil skupaj hlode, nekaj časa pa so vrli žagarji njega vlačili iz blata, ki ga na skladišču ne manjka.
— Da imamo v Cerknici delovno organizacijo z najmanjšim številom zaposlenih v Evropi (podatkov __ za ostale celine žal nimamo). To število je doseglo v letu 1972 povpreč-n 0 (z besedo: nič) zaposlenih. Vendar vedo priznani strokovnjaki povedati, da nastajajo problemi šele takrat, ko gre število v minus. Sedanje prednosti so očitne: Zavod za turizem v preteklem letu niti enkrat ni imel težav z izplačilom osebnih dohodkov redno zaposlenih-Vprašanje je, kdo je izplačeval honorarje.
V letu
1973 so imeli prijetne sanje...
s§ti m

Sgt&dbe Svietge. pifma te (tare m te i>uve sevjese fkuf ta breitdu pdsori>xk i>e fvitiu poitauljei>e
V začetku je bila SLIVNICA. Slivnica pa je bila pusta in prazna. Coprnice so se dolgočasile na njej in oblaki so se podili okrog njenih bokov.
Potem je bog rekel: »Naj se loči suho od mokrega in mokro od suhega in ščuke naj plavajo v vodah in medvedje naj renčijo po hostah.«
In bilo je tako in bog je bil za nekaj časa zadovoljen. Coprnice pa ne. Pritožile so se: »Medvedje niso za igro in s ščukami nam ni nič pomagano; plavati coprnice nikoli nismo znale in se tudi ne nameravamo učiti.«
Zato jim je bog ustvaril metle in coprnice so s to mehanizacijo širile svoje geografsko obzorje. Toda naveličale so se večnih poletov in se spet pritožile: »Poglej, ki si nam spletel metle! čeprav si nas ustvaril grde in bradavičaste, nimamo nikogar, ki bi se nas bal!«
Zato je bog ustvaril Notranjca in mu zapovedal: »Tebi dajem oblast nad kopnim in vodo, nad medvedi in ščukami, v zameno pa spoštuj mene in bati se moraš coprnic!«
In Notranjec je podkrižal pogodbo.
Klal je poslej medvede in se zavijal v njihove kože, lovil je ščuke in jih sušil nad brinjem, da so se coprnicam na Slivnici solzile krmežljave oči.
In bog je bil ponosen na svoje delo in kadar so coprnice najbolj kihale in vreščale, da so
strele prskale v dolino, se je °n krohotal v svojo kosmato orado, da je odmevalo po Ja-
vornikih in bobnelo v gozdovih Križne gore.
Notranjcu pa se je dobro godilo: gozdovi so bili polni medvedov, bog mu je na lok vodil jelene in srne, v skrinjico polhe,
v vrše ščuko; v košare, spletene iz zelene kravine, so notranjske samice nabirale lešnike in drnulje, gobe in krhliko, da so nakrmile in pocelile svoje notranjske samce, kadar so se izstradani, opraskani in krvavi vračali z lova.
Nič ni bilo narobe in coprnice so imele svoj užitek, kadar so zmešale lovcem sled ali ženskam vrinile mušnice v košaro. Zato se jih je človek bal. In bog je videl, da ga Notranjec najbolj spoštuje prav takrat, kadar najbolj rohni.
In tako je bilo dolgo dolgo, da je spet postajalo dolgčas.
Takrat so prišli RIMLJANI. In ker je bilo v trenutku dolgega časa konec, so jih Notranjci z veseljem sprejeli. Naganjali so jim medvede v slabo utrjene tabore, da so morali zidati gradišča; ženske so jim v zahvalo za užitke nastavljale v postelje rake in krastače.
Bog je nekaj časa to gledal, nazadnje pa sprevedil, da Notranjci nočejo okupacije, čeprav jo je on sam naštudiral.
Zato se je strašansko razjezil in sklenil poklicati nad vso dolino vrsto nadlog.
Razsrdil se je torej bog, stopil s kamnitega Nanosa, se razkoračil nad zelenimi Javorniki in s svojo okovano palico našto-kal nešteto lukenj v jezersko dno in njegovo oklico.
»Pusta bo tvoja zemlja, o Notranje! V potu svojega obraza boš sekal svoj les in Lahom boš prodajal za nevredno ceno presežke svojega dela. S konji boš spal, z govedi boš kontrabantil in tvojih potomcev potomci si bodo na univerzah ubijali glave, kako zamašiti luknje, ki sem jih zvrtal v tvojo posest.«
Tako je rekel bog — zagrgralo je po ponikvah, zažlobudralo po jamah in zabobnelo v podzemlju. In jezero je prvič usahnilo.
Od tedaj voda uhaja vsako leto in ni se rodil še župan, ki bi bil spravil čudne vode v enakomerno stanje.
Ljudje so nekaj časa sekali, vozarili so, preklinjali in tepli u-bogo živino, pili in tihotapili od Loškega potoka do Vipave in od Vipave do Loškega potoka. Žene, v kolikor se niso udinjale temu istemu nevarnemu poslu, so redile prašiče, pridelovale repo in kavro in plele korenje bogu v čast in zadoščenje — dokler si Notranjci niso
poiskali luknje v zakonu, ki ga jim je postavil bog:
Zgradili so si tovarne. Nič več ne furajo, prašiče so poklali, krave in vole odpeljali, konje prodali Lahom, njim gre tudi les. Jezero so razdelili na družbeno in državno, zaščitili žabe v obeh sektorjih, medvede streljajo samo še v naseljih, za jeleni raje plačajo škodo.
Navadili so se na alkohol kot koloradar na pantakan in niso tako redki, ki prenesejo že oboje — vinjak in tablete proti njemu.
Vodo napeljujejo z one strani, kamor bog s palico ni segel, toda ker gre čez preluknjani svet, jim sproti uhaja. V svoja nova bivališča so si navlekli visokega sijaja, zakaj mat bi se videl samo podnevi. Eden redkih krajev na Slovenskem je to, kjer se gleda televizija tudi še ob pretrolejki in si coprnice še niso upale zamenjati svojih metel s sesalci.
Narod je zdrav brez telovadnice, ob odprtih in ob zaprtih gostilnah, ob polnem in ob praznem jezeru; to je narod, ki
mu odpira turistično prihodnost zavod, ki nima ne delavcev ne direktorja.
Zadnjič, ko so možje stikali glave in študirali notranjski turizem, je enega bog razsvetlil: »Napravimo si iz vseh lukenj v kulturi, v štacunah in cestah svojo veliko Postojnsko jamo; iz mlak, ki bodo odtekle iz teh lukenj, se bo nacedil kompletni gornji Jadran — in v Cerknici bo spet vse dobro in prav.«
In sedmi dan bog lahko mirne duše — počival.
vEUE&tAGovmck Sk.OC3A.M
Sedem naglavnih grešnikov
Časi so hudi. Davki nas tišče in draginja nas tare. Šibajo nas inflacije, stabilizacije, devalvacije in druge akcije. Vprašajmo pa se, kdo je temu kriv. Mi že ne. Jaz pa sploh ne. Kje pa! Oni so krivi. Tisti, tam. Prberite časopise, pa boste videli.
In beremo: »...pojavom neupravičenega bogatenja pa botrujejo tudi birokratsko-tehnokratske tendence karierističnih posameznikov, ki z demagogijo uveljavljajo svoje ozke lokalistične interese ali pa preživele etatistične prijeme ...« in ne razumemo in lahko strmimo nad žur-nalistovo neprodirno modrostjo in mu zavidamo bistrost, ki mu jo je dala mati natura.
Za lažje razumevanje pa si danes v besedi in sliki oglejmo sedem naglavnih grešnikov in, kot rečeno, kakršna koli podobnost z bralci ni zgolj slučajna:
BIROKRAT je proizvod kooperacije med papirno industrijo in industrijo črnila. Svojo dušo je zapisal hudiču, a ne bo šel v pekel, dokler ne bo dobil pravilno izpolnjenega, podpisanega in žigosanega potnega naloga. Čeprav se združujejo v ne-
varne roje, niso mrčes in jih ni moč uničiti s pipsom. Pozitivna lastnost birokrata je v tem, da skrbi za športni duh, saj pošilja stranke na večdnevne pohode od urada do urada zaradi enega samega formularja. Pri nas nas ni — birokratov.
DEMAGOG je človek, ki ne laže. Ljudje mu zaupajo, ga cenijo in podpirajo. On pa jim v zahvalo sredi lepih rožic zida gradove v oblake in jim ponuja lepšo prihodnost tudi že na tem svetu. Ker dela samo za narodov blagor, ga najpogsteje na-
hajamo v vrhovih političnega in samoupravnega življenja. Nekaterim se čisto pri vrhu zlomi klin. Pri nas nas ni — demagogov.
ETATIST je človek, ki je končal državno akademijo za centralno glasbo, oddelek za dirigente. Kot odli-
čen poznavalec planskih partitur misli, da je edini, ki je sposoben izbirati pota državne glasbe in dirigirati njenim izvajalcem. Največ pozor-
nosti posveča tistim taktom, ki se izvajajo fortissimo. V slovarčku tujk piše, da je etatist privrženec etatizma. Pri nas nas ni — etatistov.
LOKALPATRIOT je že dolgo v navadi. Kranjcem ne dela težav, ker se začenja z besedo lokal. Navadni samoupravljale! se takoj spremenijo
v lokalpatriote, če razpravljajo o novih investicijah. Govori se, da nima zavidljive širine. Pri nas nas ni — lokalpatriotov.
TEHNOKRAT se je razvil iz parole »tehniko narodu«. Parola je še
dobra, tehnokrat pa se je v zadnjem času izpridil. Skupaj z birokratom sta pretežno kriva, da je tako,
kot je. Dobro ga je imeti, da se vsaj ve, kdo je kriv. Pri nas nas ni — tehnokratov.
KARIERIST še sam ne ve natančno, kaj je. Njegova specialnost je prilagajanje vsakokratnim političnim trenutkom v družbeno-gospodarskih prostorih. Nahajamo ga na vseh ni-
vojih in v vseh strukturah. Je zelo priljubljen med sabo. Pri nas nas ni —• karieristov.
NEUPRAVIČENI BOGATAŠ ni tujka, ker se je beseda pri nas že udomačila; bogataši pa bodo kmalu tujci, ker se selijo v inozemstvo. Smatrati ga je kot občana z napako, ka-
foro^kFiT! J&g V P) S MU
kršno pa bi radi mno^i imeli. Med prosvetnimi delavci ga ne nahajamo. Poleg neupravičenih je najti tudi nekaj upravičenih bogatašev. Poznamo tudi pevce zabavne glasbe. Imamo tudi nogometaše. Pri nas nas ni — neupravičenih bogatašev.
Novoletni bumerang so vrgli: Božo Kos, Božo Levec, Jože Kovšca, Franc Mlakar, Janez Praprotnik in Zdravko Zabukovec.
Pričeli smo z oblačenjem in tako z vsemi močmi pomagamo k družbeni reformaciji tiska
Novoletni
BOGO KOMOČAR, TIP Cerknica:
Mislim, da so letošnji rezultati gospodarjenja dokaj ugodni. S tem Pa še ni rešeno, da ne bi bilo lahko še bolje, seveda ob prizadevanju vseh zaposlenih.
— 0 —
Slišim, da bomo v prihodnjem letu izdelali novo analitično oceno, pa mislim, da bi bilo treba to zadevo vzeti bolj resno, da se ne bi ponovile stare napake.
Zavzel bi se tudi za delavce, ki so že več let zaposleni pri podjetju, da bi tudi oni lahko napredovali na boljša delovna mesta. Za zasedbe novih delovnih mest bi morali imeti
Interne razpise, da bi imel delavec možnost zaposliti za novo dejavno mesto.
— 0 —
. Predvsem si želim dosti zdravja.
FRANC ZAKRAJŠEK, TIP Cerknica:
Letos je bilo gospodarjenje zelo ^jspešno. Kar smo izdelali, smo turi Prodali. Povečali smo obseg pro-'zvodnje. Stiskalnico smo usposo-bih tako, da naenkrat stisnemo štiri Plošče. Vsekakor gledam z zaupanem v prihodnost.
— O —
Morali bi uskladiti ocene deloven mest, zlasti glede na pogoje oela. Večkrat nam primanjkuje pa-
(J: kar povzroča zastoje. Tudi to bi .'lo treba urediti. Tudi postrojenje 1 tehnično že zastarelo.
,a?6,li|T| si, da bi v prihodnjem letu celi graditi novo Iverko, ki bi bila tn^oerriejša od sedanje. Želim si l . delati v tovarni pohištva. Tu-J na Iverki so težki delovni po-stJL Pa bi morda bilo dobro, če bi §i®r.ejše delavce zamenjali z mlaj-
."*OžE GRUDEN, inštruktor furnir-n,c§ev TP Cerknica:
Sl"e nikoli v preteklosti naša po-kratina enota ni zabeležila v tako dvi em časovnem obdobju tolikšen 2 9 Proizvodnje kot ravno letos, ni 0 J6 razumljivo, da gospodarje-o 'P Poslovanje Bresta v letu 1972 enjujem kot celo dobro.
dos vsem uspehom, ki smo jih i Segli v preteklem letu, se nam tal Ve-dno Pojavljajo napake, ki ovi-J0 še hitrejšo rast proizvodnje.
Po mojem mnenju bi bilo potrebno opraviti doslednejšo delitev dela med nekaterimi našimi službami in
povečati odgovornost za opravljeno delo.
— O —
V letu, ki prihaja, si želim, da bi do naselja, kjer imam hišo, asfaltirali cesto, da bi proizvodnja in osebni dohodki v naši delovni organizaciji še naprej naraščali, medtem ko naj bi se cene na trgu umirile.
JOŽE BRANISELJ, inštruktor v TP Cerknica:
Mislim, da je v zadnjem času, zlasti pa letos naše gospodarjenje uspešno. Če ocenjujem samo našo tovarno, potem lahko ugotovim, da
smo dobili ustrezni asortiment, ki ga je tržišče sprejelo. Po drugi strani pa je sam asortiment pogojen s tehnološko ureditvijo naše tovarne. Ustrezen asortiment pa pogojuje večjo produktivnost, ki je v zadnjem času močno narasla.
— 0 —
Takoj bi se bilo treba lotiti novega programa proizvodnje ne samo za našo, ampak za vse poslovne enote. Po drugi strani pa bi bilo treba bolje oskrbovati tovarne z ustreznimi materiali in skrbeti za pravočasno dobavo. Povečati bi bilo treba tudi kapacitete površinske obdelave, zlasti v naši tovarni.
— 0 —
Želim, da bi se naše podjetje tudi v prihodnje uspešno razvijalo, da bi produktivnost naraščala in s tem osebni standard delavcev.
Marija Stare, snažilka v SKS: Letošnje gospodarjenje v našem podjetju je bilo po mojem mnenju dcbro. Želim, da bi bilo
tudi prihodnje leto tako, če že ne boljše, saj je od tega odvisen standard vseh nas.
Vsekakor bi bilo umestno zvišati osebne dohodke tistim članom kolektiva, ki prejemajo najtanjšo kuverto.
Želim obilo zdravja v družini, da bi lahko delali in tako koristili sebi in podjetju.
ANICA ULAGA, delavka v oddelku II. strojne v TP Cerknica:
Mislim, da je bilo letošnje poslovanje Bresta v primeri s preteklim letom zelo dobro. Izdelki, ki so sedaj v proizvodnji v TP Cerknica, so tehnološko že tako utečeni, da ne moremo imeti večjih izpadov. Po drugi strani pa je po naših izdelkih na trgu veliko povpraševanje. Zaskrbljujoče je le to, da so delavcem s poprečnimi osebnimi dohodki ti izdelki skoraj nedosegljivi in si morajo iskati drugje cenejše pohištvo.
Več bi morali storiti na tistih področjih, ki vplivajo na večjo proizvodnost. V proizvodnjo je treba lansirati boljše surovine, pravočas-

no oskrbovati tovarno z materiali, izpopolniti organizacijo dela ...
— 0 —
V prihodnjem letu si želim doma predvsem zdravje, v službi pa vedno dovolj dela in s tem tudi zaslužka.
Božo Resman, referent v nabavni službi SKS:
Menim, da je bilo letos gospodarjenje ■ zadovoljivo, čeprav bi bilo lahko še bolje. Doseženi rezultati namreč kažejo, da bi bilo treba s skupnimi močmi dosegati še večje uspehe.
— o —
Vsekakor bi bilo treba doseči večjo odgovornost vseh zaposle-
nih, kar je pogoj za še boljše delovne in finančne rezultate. Menim namreč, da na tem področju močno zaostajamo, kar nam dela določene težave v proizvodnji in v upravljanju. Skratka: odgovornost pri izpolnjevanju zahtev slehernega delovnega mesta!
Vsak ima več želja. Zame osebno je najvažnejše zdravje v družini, kar je pogoj za izpolnitev ostalih želja. Izkoriščam to priložnost, da želim čimveč sreče vsem članom našega kolektiva.
Justi Časar, natakarica v delavski restavraciji:
Menim, da je bilo gospodarjenje na Brestu zadovljivo, kar je po mojem mnenju osnova za še boljše rezultate v prihodnjem letu.
Mnenja iz ekonomskih
enot
V Tovarni pohištva Cerknica je te dni zelo razgibano. Delavci e-ikonomskih enot razpravljajo o analizi osebnih dohdkov, ki je bila pripravljena za dobo desetih mesecev. V razpravi o tem je bilo rečeno, da si je v prihodnje prizadevati, naj bi ne bilo osebnega dohodka izpod 1200 din. Delavci tudi zahtevajo, da se uredi sistem nagrajevanja delavcev zlasti pri formiranju mase osebnega dohodka. Tudi merila za delitev poslovne uspešnosti naj bi popravili tako, da bo participacija usklajena z analitično oceno delovnih mest.
Delavci ekonomskih enot so razpravljali tudi o spremembi samoupravnega sporazuma o oblikovanju ter delitvi dohdka in o-sebnih dohodkov. S predlogom o spremembi 23. člena tega sporazuma delavci soglašajo. Pri obravnavi o osnovah za pokrivanje sklada skupne porabe je bilo predlagano, da se regres za letovanje poveča do višine, ki je dopušča samoupravni sporazum (60.000 S din). Tudi prispevek za pokrivanje toplega obroka bi morali v prihodnje povečati. Delavci, ki se ne hranijo v delavski restavraciji, pa so načenjali vprašanja, ali so tudi oni upravičeni do subvencije za hrano, zlasti še, ko nekatera podjetja dajejo kot nadomestilo neke vrste bonov, ki jih je v ta namen izdala Ljubljanska banka. Za razdelitev stroškov skupnih strokovnih služb pa so bili delavci mnenja, naj bi bil za osnovo
celotni dohodek posamezne poslovne enote.
Delavci skoraj vseh ekonomskih enot so se glede kolektivnega nezgodnega zavarovanja odločili za varianto, po kateri dobi vsak delavec za začasno nezmožnost za delo premijo 10.000 din, za primer nezgodne smrti 10.350 din, za trajno invalidnost 20.700 din in 10.35 na dan, ko zavarovanec ne more opravljati dela zaradi nezgode.
O vseh vprašanjih, o katerih so razpravljali na sestankih ekonomskih enot, je dne 21. decembra razpravljal tudi delavski svet in je sprejel pripombe ekonomskih enot.
Dodatno je delavski svet obravnaval še analizo obratnih sredstev in zadnje ukrepe za odpravo nelikvidnosti gospodarstva. V razpravi je bilo dogovorjeno, da je treba skrbeti za to, da bo na voljo dovolj sredstev za tekoče poslovanje in izplačilo osebnih dohodkov. Investicije, ki pa niso nujno potrebne, pa naj bi spremenili v dolgoročne.
Zatem je delavski svet razpravljal tudi o pozivu sindikata k varčevanju. Sklenjeno je bilo, naj direktor imenuje komisijo, ki bo izdelala program varčevanja. Pojasnjeno pa je bilo, da bodo o tem vprašanju razpravljale tudi družbeno-politične organizacije.
J. KLANČAR
V naslednjem letu bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti življenjskemu standardu zaposle-
nih, saj bodo delavci z nižjimi o-sebnimi dohodki težko krili vse večje življenjske stroške.
— o —
Novo leto bi želela pričakati doma v krogu svoje družine.
Preostane nam samo še sklep. Očitno smo si v oceni letošnjega gospodarjenja dokaj enotni: za nami je uspešno poslovno leto. To pa nas zavezuje za še večje prizadevanje v prihodnje. K temu nas zavezujejo tudi slabosti, ki jih moramo še bolj načrtno in še z večjo zavzetostjo odpravljati. Še stisk roke, veselo: na zdravje! in pred nami bodo nove obveznosti, nove naloge.
Novoletne razgovore so pripravili Š. Bogovčič, J. Klančar, B. Levec, F. Mlakar, M. Šepec in I. Škrabec.
Dedek Mraz na Brestu
Na seji koordinacijskega odbora sindikata smo se dokončno dogovoril, kako bomo organizirali praznovanje DEDKA MRAZA.
Naša želja, da bi praznovanje dedka Mraza organizirali v okviru celotne občine za vse predšolske in šoloobvezne otroke, se ni v celoti uresničila.
V Loški dolini je krajevna organizacija Socialistične zveze zbrala finančna sredstva od vseh gospodarskih organizacij na svojem območju. Pri praznovanju dedka Mraza in obdaritvi otrok, ki bo v kino dvorani v Starem trgu, pa bo sodelovala tudi osnovna šola.
Osnovna organizacija sindikata v Tovarni pohištva Martinjak bo za otroke zaposlenih staršev organizirala praznovanje dedka Mraza v kulturnem domu Grahovo. Sodelovala bo tudi osnovna šola Grahovo s kulturnim programom. Dedek Mraz pa bo otroke obdaril.
Osnovne organizacije sindikata Tovarne pohištva Cerknica, Tovarne ivernih plošč in SKS bodo novoletni program z obdaritvijo otrok organizirale skupaj v novi delavski restavraciji.
Pri programu bo sodelovala Glasbena šola Rakek. Tudi dedek Mraz bo imel v tem programu zelo veliko dela, saj bo moral obdariti okrog 880 otrok. Program bo dvakrat. Začetek bo 30. decembra ob 8. uri
Najprej bodo prišli otroci s področij Rakitne, Žile in vseh drugih vasi do vključno Begunj in Rakeka.
Vozni red avtobusov bodo starši dobili pravočasno. Ponovitev programa bo ob desetih, prišli pa bodo otroci iz Ceknice Dol. Jezera, Zelš, Otoka in Podskrajnika.
M. Modic
6
BRESTOV OBZORNIK
Komunisti o kadrovski politiki

Iz Tovarne pohištva Stari trg
9 reklamnih stroških
Izhodišče za razpravo o kadrovski politiki BRESTA, ki jo je organiziral svet komunistov in na kateri se je k besedi priglasilo kar 20 udeležencev, je bil povzetek kadrovskega stanja in politike, kakršno je podjetje vodilo v zadnjih letih.
Glavne ugotovitve, iz katerih bodo izhajale naloge kadrovske politike v naslednjem srednjeročnem obdobju, so:
—	da bodo na BRESTU v bližnji prihodnosti zapolnjena delovna mesta, ki zahtevajo srednji tehnični in ekonomski kader za operativno obvladanje proizvodnega in poslovnega procesa;
—	da je kadrovska zasedba delovnih mest, ki zahtevajo delavce z najvišjo strokovno usposobljenostjo, tako kritična, da ob vzdrževanju takšnega stanja u-tegne ogroziti prihodnji uspešni razvoj podjetja in dolgoročno perspektivo kolektiva;
—	da sta strokovna in posebej družbena razgledanost kolektiva v celoti prešibka, da bi si proletariat ustrezno svoji družbeni vlogi in razrednemu interesu lahko v vsakem primeru zagotavljal ustrezni samoupravni vpliv;
—	da so predvsem strokovni delavci, tako operativni kot razvojni in vodilni, premalo usmerjeni v spremljanje, študij in uporabo novih dognanj, ki jih za njihova delovna področja prinaša razvoj uporabne znanosti.
Iz te ocene sledijo poglavitne naloge kadrovskega značaja za naslednje srednjeročno obdobje. Naj naštejemo samo nekatere od njih: Brest mora še poglobiti in razširiti svojo prisotnost v osnovnih šolah svojega zaledja, od koder je potrebno še naprej novačiti najsposobnejši del mladine za štipendiranje v srednjih šolah, od tod pa spet opraviti izbor za višje in visoke šole. Ob izbiri štipendistov je potrebno zaposliti vse strokovne in družbene sile na terenu, v osnovnih in srednjih šolah, družbene organizacije v krajevnih skupnostih in v šolah, predvsem pa tudi učence, dijake in študente same.
Štipendija naj še naprej ostane »plačilo po delu«. Če pa se med štipendisti pojavljajo izrazitejši socialno šibkejši, zaradi česar bi bilo ogroženo njihovo normalno študijsko napredovanje, naj organi upravljanja za uravnavanje materialnih študijskih pogojev namenijo posebna sredstva.
— Brest naj v svoji politiki zaposlovanja v prihodnje teži k temu, da sklepa nova delovna razmerja vselej z mladinci, ki imajo boljše osnove, da v čim krajšem času lahko pridobivajo novo znanje in se čim hitreje in kvalitetne j e lahko vključijo v samoupravno dejavnost in odločanje.
Potrebno je evidentirati, kolikšen del kolektiva nima končane osnovne šole, in mlajšim omogočiti, da si pridobijo vsaj to; celotnemu kolektivu pa je potrebno nuditi več družbeno-politične, e-konomske in strokovne vzgoje. Delavcem, ki nimajo formalnih dokazil o strokovnosti, pa so s svojo večletno uspešno prakso na delovnih mestih očitno pridobili mnogo koristnega znanja, pa je treba priznati njihovo usposob-ljeiost v okviru kolektiva tudi formalno.
Zbor je ugotovil, da pomenijo oddelki tehniške šole v Cerknici za Brest nepogrešljivo kadrovsko rešitev. V letu 1974 bo v teh oddelkih zaključil srednjo šolo že četrti razred. Pomanjkanje vzgojnega in družbeno-organizacijske-ga dela med dijaki bo treba nujno odpraviti z intenzivnejšim prizadevanjem dosedanjih učiteljev in vodstva in z novo kadrovsko rešitvijo — z ravnateljem, ki bo lahko prevzel še velik del nalog, ki jih sicer v redni šoli normalno opravljajo razredniki. Zaradi prezaposlenosti učiteljev — honorar-cev prihaja sicer vseskozi do organizacijskih pomanjkljivosti, vendar te ne morejo zasenčiti prednosti, ki jih sicer ima šola predvsem zaradi dnevne povezanosti s proizvodnjo in poslovnimi problemi, ki jih v šolo vnašajo
učitelji iz neposrednega stika s prakso.
Dosedanje uspešno delo tehnikov, ki so prišli iz teh oddelkov, in uspešni študij tistih izmed njih, ki študirajo na fakultetah, v celoti potrjuje pravilnost odločitve podjetja in matične šole za organizacijo oddelkov v Cerknici.
Tesnejša povezanost štipendistov med seboj, s podjetjem in v podjetju bo ustvarila ustreznejšo klimo, delovno in kulturno vzdušje na delu in v kraju in bo dobra za to, da bo Brest postal bolj zanimiv tudi za zunanje strokovne delavce.
V ta namen in pa za hitrejšo in uspešnejšo vključitev pripravnikov v kolektiv, za organizirano strokovno izpopolnjevanje in tudi samoupravno ter politično delovanje mladih strokovnih delavcev, so pri Notranjskem študentskem klubu na našo pobudo že ustanovili sekcijo Brestovih štipendistov. V oddelkih tehniške šole v Cerknici je bil pred kratkim usanovljen aktiv Zveze mladine in aktiv komunistov; v podjetju pa pripravljamo interno organizacijo združenja inženirjev in tehnikov.
Vse te dejavnosti bodo ob naši zavzetosti in ob pametnem strokovnem in idejnem vodstvu lahko bistvno spremenile položaj mladih strokovnih delavcev v kolektivu, angažirale njihove- pogosto tudi neizkoriščene sile v za-
Brestov Salon pohištva je prav gotovo ena izmed tistih naših enot, ki bo uspešno zaključila poslovno leto 1972. Niti še dve leti stara enota je opravičila svojo dejavnost, zato je treba še naprej podpirati idejo o novih prodajalnah po večjih jugoslovanskih središčih.
Plan je za leto 1972 določal 900 milijonov starih dinarjev netto prometa, prodali pa smo že za več kot 1,500 milijonov starih dinarjev. Do avgusta smo plan izpolnjevali nekaj nad 100 odstotkov, naslednje mesece pa smo dosegli izredno prodajo.
Kaj je pripomoglo k taki prodaji? BARBARA, SABINA in VEGA-60 ... Za komponibilni program BARBARA lahko z veseljem ugotovimo, da si je utrl pravo pot do kupcev. Ta pro-
sledovanje našega skupnega cilja — v jasno in zagotovljeno prihodnost kolektiva v celoti in vsake temeljne organizacije posebej.
Bogato sodelovanje razpravljavcev na tem zboru komunistov je dalo še vrsto sugestij in pripomb za jasnejšo opredelitev kadrovske politike tako s stališča strokovnega izpopolnjevanja kolektiva kot s strani družbeno-po-litičnega in samoupravlj avskega dela v njem. Poudarjena je bila potreba kadrovskih in socialnih služb v poslovnih enotah, prihodnjih TOZD. Ob njihovem dokončnem formiranju bo potrebno temeljito proučiti tudi to, katere strokovne in samoupravne organizacije bodo reševale ta vprašanja v temeljnih organizacijah samih, kaj iz vsebine kadrovske politike pa naj združijo v skupni kadrovski službi in v centralnih organih upravljanja.
Gradivo s tega zbora, dovolj jasne opredelitve in naloge, ki smo si jih komunisti naložili s to razpravo, so bogata osnova za delo osnovnih organizacij zveze komunistov, vseh odgovornih, ki se dnevno pri svojem delu srečujejo tudi z vprašanji kadrovskega značaja; posebno težke naloge pa si je s tem naložil kadrovski sektor sam.
Naslednji zbor vseh komunistov Bresta bo v januarju 1973. Tema: Srednjeročni razvoj Bresta.
J. Praprotnik
gram je treba še naprej izpopolnjevati in razširjati, saj to zahteva sedaj veliko povpraševanje. Tudi sedežne garniture SABINA in kuhinje VEGA-60 so pripomogle k izpolnjevanju naše naloge.
K lepim uspehom so mnogo pripomogle tudi različne propagandne akcije, likovne razstave in podobno. Takšne oblike moramo razvijati tudi v prihodnje.
K dobremu delovanju te enote je svoj delež prispeval tudi kolektiv salona, saj so tempo dela narekovali številni kupci. Zato nikoli nismo gledali na osemurni delavnik, delali smo tudi po šestnajst ur.
Salon je poleg ekonomskega pomena dobil tudi kulturno vlogo. Zato ni pomemben samo za Brest, temveč za širšo družbeno skupnost.
M. Mlinar
S SEJE SVETA ZA PROIZVODNJO IN TRŽIŠČE
Svet je na svoji zadnji seji razpravljal o več pomembnih vprašanjih s področij tržišča in proizvodnje. Ključni točki dnevnega reda sta bili rebalans plana reklame za leto 1972 in korektura pravilnika o nagrajevanju trgovskih predstavnikov in delavcev v Salonu pohištva. Plan stroškov reklame za leto 1972 bo presežen za 895.000 din. Vzrokov za prekoračitev je več.
Opozoril bi na tiste, ki imajo levji delež pri tem. Sprejemanje plana reklame za leto 1972 je bilo zelo dolgotrajno. Po predlogu, ki ga je pripravila v januarju 1972 služba, je bil postavljen plan v višini 3 mil.
980.000	in kasneje 3.400.000 din. Organi upravljanja ga kljub utemeljitvam niso sprejeli. Spreminjanje oziroma zmanjšanje planiranih sredstev je bilo dolgotrajno in tudi površno. Da bi bil predlog le sprejet, je bil posredovan v aprilu svetu za proizvodnjo in tržišče v zmanjšanem obsegu — v vrednosti 3 mil.
280.000	din. V času razprave o predlogu plana stroškov reklame je bilo sklenjenih več aranžmajev oziroma letnih pogodb, ki s planom večinoma niso bile predvidene.
Prav tako plan ni predvideval nekaterih akcij, ki pa so bile v letu 1972 nujno potrebne (uvajanje novega znaka, tiskanje prospektov, udeležba na sejmih ipd.)
Drugi važen dejavnik, ki je botroval prekoračitvam, je bila tudi organizacija odobravanja reklamnin akcij. Kljub temu, da posamezni mediji oziroma izvajalci akcij v planu niso predvideni, je služba na priporočila sklepala aranžmaje tudi s temi in tako sicer neopazno večala prekoračitev. Poleg teh dveh vzrokov je posredno vplivala na prekoračitev tudi kadrovska menjava sredi leta in nekaj časa celo nezasedeno mesto propagandista. Posledica tega je bila neažurna evidenca porabljenih sredstev. Tako je bilo po podatkih planske službe v l. polletju stanje porabljenih sredstev na planskih razmerjih, v devetem mesecu pa je bilo prikazano celo gibanje stroškov pod letno dinamiko. V zadnjih mesecih je bilo skladno z letnim pogodbami realiziranih več akcij v tisku, filmu, televiziji in prospektih, poleg tega smo v tem času zaradi nepredvidenih dogodkov mimo plana sprožili več propagandnih akcij, ki so bile nujne.
Po daljši razpravi je bil sprejet predlog rebalansa plana stroškov reklame za leto 1972. Marketing pa je bil zadolžen, da tekoče spremlja gibanje stroškov in ukrepa skladno s sprejetim planom reklame za leto 1973, ki znaša 4.580.000 din.
V razpravi o korekturi pravilnika o nagrajevanju predstavnikov in delavcev Salona so bila mnenja deljena. Prevladalo je mnenje, da je predlagana korektura posledica nerealnega mesečnega planiranja prodaje, kar je osnova za določanje višine osebnih dohodkov teh delavcev. Zaradi nerealnih mesečnih planov je bilo gibanje osebnih dohodkov delavcev Salona in trgovskih predstavnikov nerealno in so bili za uskladitev potrebni posegi organov upravljanja. Svet je sprejel
sklep, da se predlog pravilnika znova korigira, s tem da se upošteva realnost planiranja mesečne prodaje. Planiranje prodaje v letu 1973 je kvartalno in mesečno po področjih v okviru letnega plana, razpoložljivih zalog gotovih izdelkov, planirano proizvodnjo in upoštevanje sezonske ter druge vplive tržišča.
V. Harmel
Spet o avtomatski obdelavi podatkov
Te dni sta minili dve leti, odkar smo dobili računalnik. Dve tretjini vajeniške dobe sta torej za nami-Česa smo se v tem času navadili in kaj napravili, je v začetku decembra analizirala komisija za avtomatsko obdelavo podatkov.
Ugotovili smo, da je bera zelo skromna. Programov, ki so bili zastavljeni, ne izvajamo dosledno, so pomanjkljivi, zlasti pa je odnos posameznih organizatorjev do uvajanja posameznih programov nevzdržen. Komisija je ugotovila, da je uvajanje posameznih programov nevzdržen. Komisija je ugotovila, da je uvajanje posameznih programov v obdelavo prepuščeno samo sebi. da ni nikogar, ki bi se za to nalogo zavzel in delal na njej toliko časa, dokler kvaliteta podatkov ne bo ustrezala potrebam.
Organizatorji se obnašajo tako. kot da je obdelava podatkov prek računalnika znana stvar in kot da ie potreba po avtomatski obdelavi p°' datkov že dovolj prodrla med ljudi-V resnici pa je čisto drugače.
Zaradi skromnih rezultatov je p°' mislekov in odpora o pravilnosti na; kupa računalnika čedalje več. Če bi vso zadevo ocenjevali po trenutnih učinkih, potem bi bila ocena, da smo šli v nakup prehitro, skoraj utemeljena. Kljub temu, da učinki niso zadovoljivi, pa ne smemo krivde pripisati računalniku. Če narn-reč kje drugje računalniki sluzijo svojem unamenu in so opravičil1 svoje mesto in vlogo, potem bi JP moral tudi pri nas. Vzroki so torej v ljudeh, ki delajo na programih n1 v njihovi zavzetosti.
Če tega ne bomo korenito P°" pravili, je možnost, da se bo odp°r do računalnika še stopnjeval do nepredvidenih posledic. To pa bi bil° zmotno, ker je obseg poslovnih dogodkov v takem razmahu, da jin ročno ne bomo mogli ažurno obvladati. Poleg tega so potrebe po j11' trem odločaju vsak dan večje, odločanje po intuiciji (na pamet) pa “ vedno bolj tvegano. Zato je potreb ^ po računalniku in hitri obdelavi P°' datkov vse bolj nujna. Prizadeva si torej moramo, da bomo računa ' nik hitro in koristno izrabljali, 5 cer bo postal tudi resen gospoda ski problem.
T. KEBE
BREST SPET V POTROŠNIŠKO-INFORMATiVNEM CENTRU
V prostorih Potrošniko-informativnem centru v Ljubljani je bila 6. decembra odprta razstava »Opremljeno ležišče«. Center je k sodelovanju povabil vsa priznana slovenska podjetja, ki izdelujejo posteljno perilo, odeje, zavese in podobno. (Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, C1B Bovec, Odeja Škofja Loka itd.). Povabili so tudi proizvajalce ležišč in tako lahko obiskovalci razstave vidijo ležišča naslednjih tovarn: Stol Kamnik, Meblo Nova Gorica, Bor Laško, Hoja Ljubljana, Javor Pivka ter Brest. Naša tovarna sodeluje na razstavi s tremi posteljami Barbara v palisandro-vem furnirju. Razstavili smo enojno ležišče, francosko ležišče in zakonsko posteljo. Predstavili smo tudi nekaj omaric iz novega programa.
Ker bo razstava odprta še do 26. decembra, sedaj ne moremo objaviti vtisov obiskovalcev. Ustavimo se lahko le pri ugotovitvi, da je za razstavo v Ljubljani veliko zanimanje. O podrobnostih pa morda kdaj kasneje.
B. Lavrič
SALON POHIŠTVA-velik obseg prodaje
v Cerknici je bila svečana premiera filma Ko pride lev, v katerem so uporabili tudi Brestovo pohištvo. Na sliki: s sprejema v Salonu pohištva
VlECUtCk OSBA-unt. U06-
T.C. VE.C ULT.
filmi v januarju
januarja ob 16. in 19.30 uri — pijanski film ROBIN HOOD OGNJENI LOKOSTRELEC. Pustolovski film. V glavni vlogi Giuliano Gemma.
J" januarja ob 16. in 19.30 uri — “theriški film ERA DIAVOLO. Komedija, v kateri igrata Sta-m Olio.
c*;- januarja ob 19.30 uri — ra«coski film GROFOVA ZABADA. Drama. V glavni vlogi Mau-Oce Ronet.
t ' Januarja ob 19.30 uri — rancoski film NORO SRCE. Dra Ota.
i' ‘ januarja ob 16. in 19.30 uri — u,coski film NICOLAS FILI-°ERT V VOJNI IN LJUBEZNI, pustolovski film. V glavni vlogi Jean Paul Belmondo. n ‘ J.Otmarja ob 19.30 uri — ihanski film PLOHA DOLARJEV. VVestern.
a ' januarja ob 19.30 uri — Tft-iški film STO TEŽAV STAŽEV in OLIA. Komedija z zna-D . oitima komikoma, fr' Januarja ob 19.30 uri — ancoski film VELIKA GNEČA . PARIZU. Komedija, v kateri j.tgra veliki Bourville. a ' Januarja ob 16. in 19.30 uri — Tnški film RDEČI GUSAR. RUstolovski film. V glavni vlogi f5 Ort Lancaster. an‘. Januarja ob 19.30 uri — ‘Oenski film UBIJ VSE IN VRNI SE SAM. Westem. V la .ovni vlogi Chuck Connors.
ob 19.30 uri — film SMRT TRKA DVA-»r1 Kriminalka V glav. vlo-81 Nada Tiller.
20.	januarja ob 19.30 uri —
21.	januarja ob 19.30 uri — francoski film PUSTOLOVŠČINE
TILLA ULLENSPIGLA. Zgodo-vinsko-pustolovski film. V glavni vlogi legendami Gerard Philipe.
21.	januarja ob 16. uri — ameriški film LJUBIM SVOJO
ŽENO. Komedija. V glavni vlogi Eliot Gould.
22.	januarja ob 19.30 uri — ameriški film DAN REVOLVE-RAŠEV. VVestern. V glavni vlogi
Števen Boyd.
25. januarja ob 19.30 uri — nemški film TRUPLO IZ TEMZE. Grozljivka.
27.	januarja ob 19.30 uri — ameriški film NE DOTIKAJ SE MOJE ŽENE! Komedija. V glavni vlogi Tnny Curtis.
28.	januarja ob 16. in 19.30 uri — francoski film LOV NA ŠEFA
BANDE. Kriminalka. V glavni vlogi Alain Delon.
29.	januarja ob 19.30 uri — ameriški film REVOLVERAŠI
APAŠKEGA KLANCA. VVestern. V glavni vlogi Audie Murphy.
Uresničevanje dopolnil
Komunisti so se sestali
Pi o slava dneva JLA
bi usklajeval odnose med krajevnimi skupnostmi in občino ter podjetji.
Ko je konferenca razpravljala o prihodnjem delegatskem sistemu, so se izoblikovala zlasti naslednja stališča:	Izvršni	odbor Občinske
konference SZDL mora nadaljevati z evidentiranjem prihodnjih delegatov. Pri tem mora upoštevati predvsem moralno-politične kvalitete in sposobnost kandidatov. Kandidate je treba evidentirati po interesnih področij. Poskati bo treba najustreznejše oblike, kako prek delegatov prenesti stališča in interese volilcev na ustrezne organe in obratno.
Vsekakor je nalog zelo veliko. Zaključki zadolžujejo družbeno-politič-ne organizacije, TOZD, kolektive, krajevne skupnosti itd. Izvršni odbor Občinske konference SZDL pa bo moral stalno spremljati, kako se stališča in zaključki uresničujejo v praksi.	J. Otoničar
tariata. Analiza osebnih dohodkov je bila izdelana za deset mesecev letošnjega leta. Komunisti so predlagali, da je treba čimprej doseči, da v tovarni ne bo delavca, ki bo imel osebni dohodek izpod 1200 dinarjev. Sedaj je še vedno 14 takih delavcev. Ugotovljeno je bilo tudi, da je v TP Cerknica 13 delavcev z osebnimi dohodki nad 3.000 din. Največji osebni dohodek znaša 5.000 din, najnižji pa 1.028 din.
Pri tem so se tudi dogovorili, da se bodo zavzemali za doslednejše informiranje kolektiva.
Na tem sestanku je bilo sprejetih v Zvezo komunistov pet novih članov: Ivan Klančar, Jožica Najger, Viktor Petrovčič, Karel Zemljič in Vida Obreza.
J. Klančar
Občinska konferenca Socialistične zveze je supaj s predstavniki krajevnih skupnosti, predstavniki Interesnih skupnosti, predstavniki podjetij ter s poslanci razpravljala o uresničevanju ustavnih dopolnil in ustanavljanja TOZD. Načeli so vrsto perečih vprašanj, ki se pojavljajo ob uresničevanju ustavnih dopolnil. Omenil bi le najvažnejše za-Ijučke, ki jih je sprejela konferenca.
Pri vseh obratih oziroma TOZD, tam, kjer so formirane, je treba imenovati posebne komisije za uresničevanje ustavnih dopolnil. Komisije	naj	bodo sestavljene	iz pred-
stavnikov strokovnih služb in predstavnikov družbeno-političnih organizacij. Komisije si morajo sestaviti konkretne načrte, kako uveljaviti ustavna dopolnila in ustanoviti TOZD.
Delovne organizacije, družbenopolitične organizacije in organi upravljanja morajo težiti za tem, da	se	dohodek,	ostanek	dohodka,
sredstva za stanovanjsko izgradnjo, ugotavljajo in delijo na ravni obratov oziroma TOZD.
O delitvi morajo v prihodnje odločati organi upravljanja ali delegati delavcev v obratih. Del sredstev iz ostanka dohodka je treba izdvajati za skupne naložbe na ravni podjetij. Pri usmerjanju skupnih sredstev morajo odločati delavci TOZD. Za	vsa	začasno	odtujena	sredstva
je	treba skleniti	posebne	kreditne
pogodbe in sistem vračanja sredstev nazaj v TOZD. Vse TOZD morajo ustvariti z republiškimi predpisi določeno minimalno akumulacijo.
Organizacije združenega dela morajo tudi v prihodnje skrbeti za povezovanje in sodelovanje na višji ravni. Kadrovska služba in družbe-no-politične organizacije morajo začeti sistematično vzgajati in osveščati delavce v TOZD. Občinske družbeno-politične organizacije in skupščina občine bodo izvolile delegacijo, ki bo v začetku leta 1973 obiskala matična podjetja dislociranih obratov. Na razgovorih je treba postaviti zahtevo po formiranju TOZD v obratu Kartonažne tovarne na Rakeku, v obratih Gozdnega gospodarstva v Cerknici in Snežniku.
Komisije za uresničevanje ustavnih dopolnil bodo morale poiskati ustrezne rešitve, kako formirati v večjih podjetjih TOZD za pomožne in stranske dejavnosti. Naloga vseh zaposlenih, predvsem pa vodstev družbeno-političnih organizacij je, da morajo biti samoupravni sporazumi zelo jasni in razumljivi in sprejeti po demokratični poti.
Drugi sklop vprašanj v razpravi se je sukal okrog problemov krajevne skupnosti, Internih skupnosti, delegatskega sistema in podobnega.
NOVA DELAVSKA AVTOBUSNA PROGA
Po večletnih razpravah je bila končno decembra letos odprta nova proga za prevoz delavcev na relaciji Lipsenj—Žerovnica—Grahovo —Martinjak, in sicer za dopoldansko in popoldansko izmeno.
Pri vseh dosedanjih razpravah se je običajno zataknilo ob vprašanju plačila. Sporazum o oblikovanju ter delitvi dohodka in osebnih dohodkov pa te možnosti dopušča, saj krije podjetje del stroškov za prevoz na delo.
Z novo progo ima TP Martinjak skoraj povsem urejen prevoz na delo in z dela. In to ni malo. Spomnimo se, koliko pikrih je bilo izrečenih na račun slabih možnosti za prevoz. Precej naših delavcev si je ob prevozih s kolesi pokvarilo tudi svoje zdravje.
Prijavljencev za to progo je precej, saj jih je za obe izmeni več kot osemdeset. Sporno je samo vprašanje delavcev iz Grahovega, ker so pri plačilu soudeleženi z isto vsoto kot delavci iz Lipsenja in Že-rovnice. Tega vprašanja zaenkrat ni mogoče rešiti, ker je vezano na naš samoupravni sporazum. Zato bo treba najbrž sporazum ustrezno popraviti.
I.	Škrabec
Sveti krajevnih skupnosti morajo pritegniti k sodelovanju predstavnike TOZD. Pregledati morajo, kako posamezne krajevne skupnosti teritorialno pokrivajo svoje področje, zbrati morajo vse potrebno za zadovoljevanje različnih interesov ljudi, ki živijo na območju krajevne skupnosti. Precej dilem se je pojavljalo ob financiranju programov krajevnih skupnosti.
Za ureditev odnosov v krajevni skupnosti bo morala razširjena komisija za uresničevanje ustavnih dopolnil pri skupščini občine izdelati najustreznejše predloge. Spremeniti oziroma na novo bo treba izdelati statute krajevnih skupnosti, statut občine, dopolniti bo treba statute v podjetjih. Izdelati sisteme za financiranje Interesnih skupnosti (telesne kulture, kmetov, obrtnikov, društev kulture itd.). Vsekakor pa manjka na ravni občine koordinacijski organ — po dopolnilih naj bi bil to Zbor delegatov krajevne skupnosti pri skupščini občine — ki naj
8. decembra je bil sestanek osnovne organizacije Zveze komunistov v TP Cerknica. Na njem so razpravljali o aktivnosti članov Zveze komunistov. Pri tem je bilo ugotovljeno, da ima več članov veliko odgovornih funkcij. Le-ti so preveč obremenjeni, tako da ne morejo vseh uspešno opravljati. Nekaj pa je tudi takih, ki nikjer ne delujejo. Potrebno bi bilo, da bi člane, ki so preobremenjeni s funkcijami, razbremenili do take mere, da bodo laho kvalitetno opravljali delo v organih, kjer delujejo.
Dogovorili so se, kako bodo izpolnili akcijski program, ki so ga dopolnili po pismu izvršnega komiteja in tovariša Tita. Razpravljali so tudi o analizi osebnih dohodkov, ki je bila izdelana na predlog sekre-
Letošnje praznovanje Jugoslovanske ljudske armade se je začelo s športnimi tekmovanji v streljanju z zračno puško, kegljanju, namiznem tenisu, košarki in šahu. V teh tekmovanjih so bili najbolj uspešni športniki Bresta in tehniške šole.
Aktivni vojaki in starešine ter rezervni starešine so imeli svečani zbor 21. decembra na Vel. Blokah.
Predstavnik armade je orisal delo njihove enote in prebral čestitke gospodarskih, političnih organizacij in šol.
Zbor je pozdravil tudi predsednik občinskega odbora ZRVS Slavko Tornič. Izrazil je željo po še večjem sodelovanju pripadnikov JLA in rezervnih vojaških starešin. Samo trdna povezava rezervnih starešin, ar-
made ter ostalega prebivalstva je porok, da ohranimo neodvisnost in mir.
V okviru praznovanja je bila na večer pred dnevom JLA 21. 12. ob 19. uri svečana akademija v Starem trgu. Na tej svečanosti so sodelovali: pripadniki JLA, glasbena šola, osnovna šola in TŠ z recitacijami. Za organizacijo in izvedbo akademije je prispeval svoj delež občinski odbor ZRVS.
Zaključna prireditev v počastitev dneva JLA je bil prijateljski večer 22. 12. v domu JLA na Velikih Blokah.
Taka povezava naj ne bo samo ob prazničnih dneh ampak vse leto.
J. Hren
V novembru je bil organiziran 44-urni gasilski tečaj za člane civilne zaščite iz TP in TLI Stari trg. Poleg 20 članov civilne zaščite iz enote za požarno varnost je tečaj obiskovalo še 9 prostovoljnih gasilcev iz obeh poslovnih enot. Udeležba na predavanjih je bila dobra, ravno tako so bili vsi gasilci zainteresirani na urah predavanja. Po tečaju so vsi gasilci na izpitih pokazali zadovoljivo znanje, razen enega, ki zaradi bolezni ni mogel priti na izpit.	J. Troha
s
BRESTOV OBZO«N'R
Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Tone KEBE, Božo LEVEC, Tone LOVKO, Franc MLAKAR, Stanka MEKINDA, Danilo MLINAR, Ivan NAJ GER, Alojz OTONIČAR, Janez PRAPROTNIK, Miha ŠEPEC, Ivan ŠKRABEC in Zdravko ZABUKOVEC. Tiska železniška tiskarna v Ljubljani.
IZPITI ZA REZERVNE OFICIRJE
Letošnji program strokovnega izobraževanja rezervnih vojaških starešin je zaključen. Kakšen je bil uspeh tega izpopolnjevanja, najbolje kažejo izpiti, ki so bili v decembru.
Pred izpiti so bila po vseh krajevnih organizacijah predavanja za rezervne starešine o splošnem ljudskem odporu v krajevni skupnosti.
Ob tej priložnosti so bili predvajani tudi filmi Tito na manevrih 1971 in o splošnem ljudskem odporu.
Na izpite je bilo vabljenih 244 rezervnih starešin, od katerih jih je izpit opravilo 106.	J. Hren
STRELCI OB DNEVU JLA
Za počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade je strelska družina BREST organizirala tekmovanje v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 13 ekip iz naslednjih strelskih družin iz Postojne: »Proleter«, »Gozdar« in »Center«, »Liko« iz Vrhnike, »Račna gora« iz Loža, »Begunje«, »Srnjak« Rakek, dve ekipi pripadnikov JLA iz Velikih Blok in tri ekipe domačinov.
Po končanem tekmovanju so bili izidi naslednji: zmagalo je SD »Proleter«, drugo in tretje me-
sto pa sta si delili ekipi Bresta in Liko.
Uvrstitev posameznikov: moški — 1. mesto Borde Gudžulič iz SD »Proletr«, 2. mesto Franc Gutnik, SD »Liko« in 3. mesto Adam Dekaj iz SD »Proleter«.
Š. Bogovčič
V SPOMIN
30.	oktobra je nenadoma preminil nekdanji delavec TP Martinjak
ANTON STRLE
iz Grahovega, star 63 let.
RAZPIS
Po daljšem času spet nagradu3 križanka, s katero si boste lahk° krajšali čas med novoletni#1 prazniki. Za reševalce razpisuj3 mo tudi naslednje nagrade:
1.	nagrada 200 din
2.	nagrada 100 din
3.	10 nagrad po 20 din.
Rešitve pošljite najkasneje 20. januarja v splošni sektor. * , limo vam obilo razvedrila, P žrebanju pa čimveč sreče!