P^OBuuBS J«afiafla\ ▼ jfOKt^nBL Leto LXIX. H. 147 Ljubljana, sreda 1. julija lojo Vu I?* 29013 Cena Din U- ^v ^1 ^B ^1 ^v ^^I^^^H ^^^^^^^^^^^^^^R ^b ^1 ^V ^1 ^B ^1 ^1 ^1 ^1 ^^^^^^^^^1 ^^^^^^H ^1 ^v ^v iznaja irsan las popoiane, izvzema aedelje m prazniite. — inserao do 00 petit vrst & Din 2. do 100 vrst ft Din 2.50. od 1O0 do 800 vrst 6 Din 3, vecjl inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« *ei}a mesečno v Jugoslaviji D1d 12-. sa inozemstvo Din 25- Rokopisi se oe vračajo UREDNIŠTVO IN UTRAVNlfiTVO LJUBLJANA, Rnafljeva alica ttev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 tn 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Podtna Hranilnica v Ljubljani st 10.351. Kongres Jugoslovenske nacionalne stranke: Novo vodstvo JNS Na včerajšnjetn kongresu stranke je bil ob viharnih manifestacijah Izvoljen za predsednika stranke bivši ministrski predsednik g. Peter £ivkovic — Dosedanji predsednik g. Nikola Uzunović je izvoljen za dosmrtnega častnega predsednika — Podpredsednika sta gg. Jovo Banjanin in J ara j Deme* trovic, glavni tajnik pa g. dr. Albert Kramer Nikola Uzunović prvi in dosmrtni častni predsednik JNS Beograd, 1. julija, r. Včeraj se je vršil v prostorih Delavske zbornice drugi kc»n-gres J unosio venske nacionalne stranke, iki predstavlja eden naJx»om^mbnejših do^rodikov v nare m političnem življenju. Yp& potek knnEfnesvT. je pokazal rt** samo, fia je JNS globoko vk^^rejiinjf»na v na-Fpm narodu ter da združuje jugosloven-stka nacionalna ideja vse dede našega naroda brez razlike vere, plenuena in pokrajine v mogočno falango, marveč tudi, da je JNS res prava ljudska stranka, stranka širokih slojev, zlasti pa stranka jitgoslovenske nacionail-ne mladine. Ude-iežha na konsrr^esii je bila tako impozantna m to kljub tenrnj. da niso dobili nika-ikih voznih olajšav, da so bili presenečeni celo oni, ki so trdno varovali v življenjsko moč JNS. Prevladujočo večino na kongresu, pa so tvorili kmečki faotje in možje, časitjio pa so bili zastopani tudi obrtniki in delavci. Iz dravske bamovme se je udeležilo kongresa 7S delegatov. W*s patefc kongresa je bil ena sama mogočna in odločna manifestacija jugoslovenske nacionalne misli, ki je in ostane temeljni program JNS. Otvoritev kongresa Kongresu je predsedovaJ prvi podpredsednik g. dr. Kosta Kumanudi, ki je zbranim delegatom sporočil, da je predsednik stranke g. Nikola Uzunović obolel in se ne more osebno udeležiti kongresa. PrečitaJ je njegovo pismo, v katerem se g. Uzjumović opravičuje in žali kongresu polni uspeh. Udanostne brzojavke Po pozdravu delegatov je predsednik nato najprvo naslovil izraze neomajne vdanosti in zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. ter so bili odposlani vdanostni in pozdravni brzojavi Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in kraljevina n-ajnpst.nikoma gg. dr. Stankoviću in dj\ Peroviču. Kongres je z viharni nai mani festaci jam i kraljevskemu domu in kraljevskim namestnikom sprejel ta predlog. V izbranih besedah se je nato dr. Ku-manudi spominjati kralja Uedinitelja. ITde'eienci kongresa so stoje poslušali nje.gov govor ter počastili spomin velikega kralja s trikratnim »Slava« ter s tri-minotnim molkom. Kongres je nato po ot voritivenem govoru prešel na dnevni red. Izvoljen je bil najprvo verifikacijski odbor ter kandidacijski odbor. Politična poročila Ob napeti pozornosti, ponovno prekinjen z viharnim odobravanjem je nato podal obširno poročilo generalni tajnik stranke, senator g. dr. Albert Kramer, ki je orisal razvoj dogodkov m prilik v stranki od ustanovnega kongresa pa do danes. Kongres je z odobrajvanjem spre-jei r jf-^ovo poročilo in mu priredi! ob j koncu ponovne viharne ovacije. Poročilo i o notranji politični situaciji je podal senator Jovan Banjanin. Dvorana mu je prirejala dolgotrajne ovacije. Njegov referat je trajal nad eno uro ter mu je kongres sledit z največjo pozornostjo. O zunanje politični situaciji je poročal dr. Kramer. o gospodarskem položaju pa je poročal dr. Slavko šečerov. 723 delegatov Po referatih je bilo podano poročilo verifikacijskega odbora, ki je ugotovil, da je na kongresu prisotnih 723 delegatov. Šest s reskih organizacij se je pismeno opravičilo, ker zairadi pomanjkanja materialnih sredstev niso mogle poslati delegatov. Poročilo verifikacijskega odbora je bilo i .navdušenjem sprejeto, nakar je bil kongres prekinjen. Sprememba statuta Na popoldanski seji, ki se je pričela ob 15., je kongres najprvo razpravljal o spremembi statutov, o čemer je poročal dr. Kramer. Predlagane spremembe so bile sogltasno odobrene. Med tem je zasedal tudi kandidacijski odbor. Volitve predsedstva Največje zanimanje je vladalo za volitev predsedstva. Ko je prišla ta točka na dnevni red, je predsednik dr. Kuma-nudi prečita! pismo dosedanjega predsednika g. Nikole Uzunovića, ki je zaradi svoje visoke starosti in rahlega zdravja podal ostavko na položaj predsednika stranke. Kongres je to sporočilo Dr. Albert Kramer glavni tajnik JNS sprejel z obžalovanjem na znanje ter pritrdil govoru dr. Kunianudija, ki je podčrtal zaslužno delo g. Nikole Uzunovića. ki je bil na čelu stranke v najtežji dobi. Kongres .je soglasno sprejel sklep, da se Nikola tzimovir v priznanje njegovih zaslug izvoli za dosmrtnega častnega predsednika «JNS. Pri tej priliki so bile g. ITrunovicu prirejene dolgotrajne manifestacije. Novo predsedstvo V imenu kandidacijskega odbora je nato dr. Grga Andjelinović predlagal, da se izvoli za predsednika stranke bivši ministrski predsednik g. Peter Živković. Ta predlog je izzval med prisotnimi vihar navdušenja in manifestacije Petra Živkovieu se kar niso hotele poleči. Delegati so prirejali vedno znova viharne manifestacije in na ta način dajali izraza svojemu pristanku in navdušenju. Za prvega podpredsednika je bil na to z nič manjšimi ovacijami izvoljen senator Jovan Banjanin. za drugega podpredsednika pa bivši minister Juraj De-metrovič. Z viharnim ploskanjem in navdušenjem je bil izvoljen dr. Kramer za glavnega tajnika stranke. Ožji in Širši glavni odbor Sledila je izvolitev ožjega glavnega odbora, ki šteje 90 članov. V ožji glavni odbor pridejo tudi vsi prexisedniki bano- Peter živković novi predsednik JNS vinskih odborov in predsednik beograjske organizacije, tako da bo štel ožji glavni odbor skupno sto članov. Ožji glavni odbor tvori skupaj z izvoljenimi delegati banovinskih odborov širši glavni odbor ter bo štel skupno 250 članov. Ožji glavni odbor bo izvolil iz svoje srede izvršni odbor, ki šteje 15 članov. Iz dravske banovine so bili izvoljeni v ožji glavni odbor: podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj, senator Ivan Pucelj, predsednik banovinskoga odbora dr. Ra-jar, poslevodeči podpredsednik banovinskoga odbora dr. Pirkmajer, narodni po-sla-nci Ivan Prekoršek. Ivan Mravlje in Albin Komin ter dr. Fraji Lipold in Ivan Arko. Zaključek kongresa Kongres je sprejel pred'og dr. Kuma-nudija, da se pooblasti ožji glavni odbor, naj sestavi resolucijo, ki bo objavljana v obliki manifesta vsem prltiasep JKSi Prav tako je bil ipJBJBl pršilo?. da se dosedanjem« predsedniku strankp Nikoli 1'zu-moviću po?lje pi?niPin zahvala. Končno Je dr. Kumamidi čestital novoizvoljenemu glavnem odboru in izrazil prepričanje, da bo nnvo vodstvo vodilo Stranko v nnv^ borbe, pa tudi v nove uspe be dokončne zmag-c jugoslovenske nanonal-ne ideje. Ob 1£. je bil kongres zaključen. Prva seja glavnega odbora Na včerajšnjem kongresu izvoljeni novi glavni odbor stranke se je dane* sestal v prostorih strnnke k svoji prvi seji. Na tej seji bo izvoljen izvršni odbor ter sestavljena resolucija, ki bo objavljena v obliki pro glasa. Poklonitev na Oplencu Beograd. 1. julija, p. Danes popoldne je večina delf-gatov, ki so se udeležili kongresa, JW8 odpotovala korporativno na Oplenae, da čp pokloni grobe Viteškega lOM lja Zer|initelj.i ter na njegovem grobu obnovi iaoMjabo, da ho JNS verno nadaljevala politiko iestoj^nnar^kecra manifesta. Po po-vrafku se b«vio detp^rnti r^z-li. Oelppnti iz dravske banovine odpotujejo z vetrnim br-zovlakom in M vrnejo v teku jutrišnjega dne na svoje domove. Delo in politika JNS Iz referata generalnega tajnika stranke na včerajšnjem kongresu v Beogradu Glavnji lajmk JNS senator g", dr. Albert Kramer je podal na včerajšnem kongresu stranko obširno poroC-ilo o delu iri po'itiki JNS. V svojem referatu je. med drugpm iz javi; Na kongresu dne 20. julija 1933 je bilo izvršeno definitivno konstituiranje stranko in dotedanja za<*a5tna organizacija je dobila svoj program organizacijski statut m ime Za predsednika je bil izvoljen g. Nikola Uzunović, pole^r njega pa kot vr hovno vodstvo stranke širši glavni odbor, ki je štoi 250 članov ter ožji giavni odbor, ki je štel 45 članov z 10 podpredsedniki ter glavnim tajnikom in blag-ajTi^kom. Z novim statutom j^, bila ukinjena insti tucija banovinskih odborov in je bilo žara di tega glavno delo vodstva stranke usmer jeno na čim tesnejše sodelovanje • sreski mi kot najvišjimi organizacijskimi edini cam na terenu. Na sejah predsedstva je bil se.«ytav]jen nacrt za okrožne konferenc stranke v vsej državi; njihov glavni c.itj je bil neposredni stik vodstva stranke « strankinimi de-lavet na teranu. Vršil** «»o se koriferenre v vseb banovinah, ter so poka zale najlepše rezultate. Dvigmilp so voljo in razumevanje za delo v organizacijah, okrepi !p sloro v vrstah stranke ter dviprni le odločnost nOKr>'-benosr pristašev stran ke v vsej držalT ' Tragični 9. oktober je prekinil to delo. ker je smrt Velikega kra Jja Zedinitelja zavila vso državo v naj-g"!obljo žalost Usodne važnosti za nadaljnje politične dogodke v državi in za samo stranko je bil razpust narodne skupščin^ februarja 1935. ter razpis novih volitev. Na sejah ožjega glavnega odbora stranke vodstvo ni pri k rivalo svojega mnenja, da nove volitve ne bodo dale koristnih rezultatov za kon solidacijo prilik v državi. Na t^h sejah pa sc je vedno poudarjalo, da je treba najti možnost sodelovanja z vlado pri tako važ n^m poslu za bodoč.? politični ra7^roj. Todi do tejra sodelovanja ni prišlo. Treba je na-g'iasiti. da ne po krivdi stranke. Stranka je bila postavljena pred odloči lenr. ali naj s samostojnim na>top*un pri volitvah razcepi nacionalne vrste v dve fron ti napram enotni fronti združene opozicije. Splošni nacionalni in državni imere#;i so zmasjaJi nad interesi stranke, k^r je hi'o predsedstvo stranke prepričano, da bi dve nacionalni listi pomenili 7Jnano zdndMN opozicije. Zato je hi! sprejet sklep, da stranka ne postavi svoie liste in da pusti svojim prijateljem pust j svobodne roke. da kandidi rajo in glasujejo na listah, ki niso proti narodnemu in državnemu edinstvu. Zato so tako v vladi C Je vtiča in pozne ie v vladi dr. Sto j adi novica sodelovali na lastno odgovrn-nost odiieni prijatelji JNS. Se le potoni, ko je Stojadinoviceva vlada spremenila ^voi nadstrankarski »načai ter pričela formirati nove politične organizacije 7 združitvijo treh bivših političnih strank v JRZ, so naši prijatelji izstopili iz vlade. V senatu je klub JVS spremljal r*zvoi prilik z lojalno rezervo. Ko pa je videl da "» sklicane tanovin?ke heniefeaee in zvr"~ • na banovinska organizaci;a. Z rezultati teh konferenc smo lahko popolnoma zadovoj.ni One so teej fe^eetovenski lavnostj poka/a le. kako ponrešina so to|niačenl;i o znaiviu rezervirano^ti na^e stranke, i-ovsod ie »> gosloven>ka misel živa, a l n»o je OStaU živa in borbena tudi politična OVgMteaetia, ki ima to misel napi.-ano na svojih zast.i vah. Skoro po\-sod smo očuvali kader zvestih pristašev in konstruktivni higosloven ski elementi so ostali zbrani na progriimn naše stranke ter izražajo svoio odločno vo ljo za delo in borbo v na-=ih vrstah. S kon Cresom je akcijski odbor končal svoio na Jogo. General Peter Živfcovic vpokojen Zaradi izvolitve xa jwKwdntka JNS je sam proeil za vpolcojitev Beograd, 1. julija, p. Ker je bil na Peter Žrvkovič danes dopoldne javil na včerajšnjem kongresu JNS izvoljen i raport pri minfetra vojake in mornarice S. Peter Živković za predsednika stran- generalu Stojanovićo in prosil za svojo ke, a je položaj predsednika politične vpokojtev. Njegovi prošnji je bilo ustre- stranke nezdružljiv s položajem aktivne- ženo in je že danes izšel ukaz o vpoko. ga generala, se ie z. armijski general jitvt Pojasnilo k invalidski uredbi Beograd, 30. juniia. A A. Zaradi krivica razumevanja določb uredbe o izprememhi in dopolnitvi invalidskega zakona, ohiav Ijenega v afihiibenin novinah« dne 1. aprila 1936, pošiljajo *mnogi vojni invalidi in družine v vojni padlih, umrlih H pogreša nih vojakov in družine umrlih vojnih invalidov ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje nove prijave za izredne podpore, o/iroma prošnje za ponovno pri-so|o, če>r>rav ta uredna jasmo doJoč«. d zabelo zopet ddati na pro-^ st, ,lanž-5>evnica, kjer je kajaki stavka te»den. Delavstvo je v glavnem prod4o s svojim^ zahtevami- Pogajanja so bila včeraj. Za podlago je bil lijublijan^ki spora, zum. Težaiki bodo imeli odšle 1 enuke mez>de kaikor v Ljubljani, dr*ćim dobe m-'-nerji se 25 par poviška oH težaških mezd FV> isipora med delavstvom in podje'iern je p-rišlo tu-di n-i Jesenjicah. Podjetje b£3o-gradt >m« zaposlenih preceij delavcev v tovarn-: K.IP> pri zadnji plač-i je odpoved-ailo skoraj vsem. in sieer ?>40. da bi boli v soboto že odpuščeni. Delavstvo tTdi, da podjetje nima nobenega unravičl.firvegfl razloga za odpust delavcev ;bn»ta, kjer »o včeraj začeli stavkati vsfi «taivbTii delavci, in «ice^- jih je biilo za.poslenih okrog 160. V Ljubljani je položaj nesp-n § r>elavci, ki «o bili zaposleni pri T ■ cev'h stavbah, še stavkajo Po^nni med delavstvom in podjetjem še m bir». Intervencije pri podjet?u Zupan co doseglr uspeh. podj>t.e je odpu^H-lo 14 organiziranih delavcev, a jnh je po in*ervenci'i z-»_ držala «5porazuma ter da ne bo prišlo ziopet do stavke Sorzn^ nornftflr, IXOZEMSKK BORZE Čarih, 1. juliia RecKjrad 7. Panz 20.2.»J London iUfc New Vork ^nn J175. Bru#=e!i BMO^ Milan 21.15 Madrid 41 0»?:, Anete? dam 208. Berlin min Huna 57.30. Praga 12.a&, Varaafva 57 70, Bukarešta 2.50. Stran 2 »SLOVENSKI MA ROD«, »roda. 1 Julija 1936. Štev. 147 . Občni zbor „Ljubljanskega Zvona14 Razveseljiva bilanca društvenega delovanja v preteklem poslovnem letu Ljubljana, 1. julija. Med prazniki je podalo naše najagllnejše pevsko društvo i Ljubljanski Zvon« v svojih društvenih prostorih v Mestnem domu obračun o plodonosnom delovanju v preteklem poslovnem letu. Ob veliki uolu pri Hrastniku palico cinka in ?adre ter začel proti koncu maja t. 1. izdelovali kovance po 10 Din. Pripravljal je tudi izdelovanje kovancev po 20 Din, ki pa niso uspeli Izdelal je 10 kovancav po 10 Din Dne 3, junija je šel £kobe a Brejim tovarišem Francem l'e"t-niakom v kemično tovarno v Ceiie vprašat za delo. Spoloma je povedal rert ujaku, da je izdelal nekaj kovanrev no 10 Din in mu tudi pokazal falzifikat«* Ko »ta se vraćala is tovarne, le stopil Pertnjak v mesarijo Štefana Turka v Haberiu.kupil za 3 Dir. k-obas in plačal i 10dinarsk»m falsifikatom. Po tem uspehu je izroči] škone Fortuiaku *e po 10 falzifika'ov in mu naročil, da jih razpeča Pertnjak je spravil nato v Oaberju in Tremeriu pri Celju tri ponarejeno kovance v promet, Skobe je oleoien na 4 mesece. Pertnjak na 3 mesece stro^eiia zapo ra, poleg t etra pa Še oba na iz^uno častnih pravic za dobo 2 let. Kako je Ivan „nahecal" Lojzeta Idealna tovarna za vlomilce v Tacnu — Slabi tovariši Ljubljana, 1. julija. Tovarna Bct-r - Hribarnik je nt kakšna »idealna« tovarna ta vlomilce. Nedavno je bila Obsojena dima vlomilska tolpa, ki je ponoči vlomila skozi okno v to tovarno in odnesla ogromno količino blaga, Vieraj je sedela pred malim senatom trojica, ki je prav podobno vlomila v isto tovarno. eliive cule srjmarskopa blagi HO ležale pred sodniki pole^r blagi iz omenjene tovarne Bratoma Vdovcu .Tosipu in Ivanu jo obtožnica namreč naprtila tudi kr;tr» ga pa od zadaj suvali v hrbet m tod! obe jokali. Josip je dobil 4 mesce in " dni pocrojnn za 4 leta. Tvan S mesecev in 10 dni nopocrojno. državljanske pravice pa fcrtibl 7.a :'. leta, Smerke Lojze j6 dobil pogojno \ rneaoot, joMi in Frančiška pa pogojpo 8 dni 6tropre{rT zapora. V*i po kr>7.on sprejeli. Josip j<^ bil 7.onrt 'ranjen. Obsoditi so jra pocrojno. ker je trdil. da bi ir.crubil službo. JW» bi bil obsojen tako. da bi moril Bedeti. Pil bi z dru/ino na ee?ti v največji bedi. Težnje finančnih podpreglednikov Ljubljarui, 1. iulija Živahno jzih-anje, ki se pojavlja po celjski skupščini v vrstah naših finančnih organov, je najboljši dokaz notranjega življenja te skupine državnih nameščencev v njihovi stanovski organizaciji, s sedežem v Beogradu ter ogranki v posameznih banovinah. Trenutno etopa predvsem v ospredje položaj finančnih i*>d preglednikov. Čeprav jim v ničemer ni prizanešeno, so bili vendarle prikrajšani haš v vprašan!u, ki zadeva najbolj v živo — v napredovanju' Po razporedu so izmed vseh strok državn.h nameščencev enake stopnje najbolj prizadeti, ker jim je onemogočeno vsaKo avtomatično napredovanje. Dočim je državnim pO-Hcljakim izvršilnim uslužbencem, zvaničnt-kom državnih prometnih ustanov, postnim zvaničnikoni, onim na sreskih načelstvih in drugnd vsa i v doglednem času dana avtomatična možnost napredovanja v višjo (1) skupino, so izgledi ra fin. pod preglednike najslabši, ker ne morejo v višjo sjcupino, ne da bi preie polagali za to določeni izpit V rešitvi tega vprašanja vidijo finančni podpregledniki dvojno mero in zamenjajo svojecasni centralni upravi, da je v pravem času to perečo stanovsko zadevo tako zeio in temeljito prezrla... Nova uprava je sedaj krepko na delu, da se tudi fin- podpretiednLkom omogoči napredovanje v I. skupino čeprav se ne more prikrivati, da so zopet na delu tajne, nevidne eile, ki bi rade iz egoističnih nagibov to pravično težnjo zopet zavrle in io pokopale. Da-Li se bo ta nakana posrečila ali ne, je seveda predvsem odvisno od stro-novske zavednosti in borbenosti vsakega posameznika, ki se mora priključiti vsedr-žavni stanovsk; organizaciji. Jasno \e da zvanje podptreglednika in preclednd*a ne bi imelo več »vejevja statuta ako bi se vej podpregledniki prijavili k izpitu Sicer pa; Izpit je vezan v«aj za izvenljublj-anske pod preglednike z materialnimi žr'vami in je tudi to glasen opomin, da je treba tudi tej skupini drž. nameščencev omogočiti avtomatično napredovanje. Sedanji upravi želimo v njenih prizadevanjih fin. podpregledniki čim t>oljših in .ep-sih uspehov. Srebrne kovance so ponarejali Celje, 1. julija Tričlanski senat okrožnega sodišča v Celju je obravnaval včeraj dva primera ponarejanja denarja. Xa zatožni klopi so sedeli najprej 251etni Štefan Kobale, delavec brez stanega bivališča, 231etni mehanik Ivan C'okl z Z%. Pristave, ISletni kočarjev sin Rok Bele od Sv. Donata in 251etna kočarjeva hčerka Terezija Podkrižnikova iz Zahenberca pri Rogatcu. Kobale in Cokl se poznata že precej časa in sta do 11. aprila letos delala na Zg. Pristavi pri Sv- Lovrencu na Dravskem polju, kjer je poročena Kobaletova sestra. Cokl je bil nameščen na Zg. Pristavi kot meha-niŠki pomočnik. Ker gt* bila oba brez denarja, sta se dogovorila da tosta začela ponarejati denar. Nabavila sta si primemo zlitino, modele pa sta napravila Iz cementa. Najprej sta poskusila ponarejati kovance po 2 Din Ker pa je bilo to zamudno in se delo ni izplačalo, sta začela ponarejati kovance po 10, 20 hi 50 Din. Kobale Je na velik teden odnesel 10 kovancev po S Din, 3 po 20 Din in 11 po 50 Din v svoj domači kraj Zahenberc in jih začel razpeSavati. Po-sesinikovi hčerki Tereziji Podkrižnikovi je dal kovanec u 50 Din. ta pa Jo poslala svojega polbrata Roka Beleta drugo julro s kovancem po tobak !n druge potrebščine k trgovcu Simonu Murk u v Ceatah pri Rogatcu, trgovec pa je takoj spoznal falsifikat in ga izročil orožnikom. Podkriinlkova je tudi 8- aprila izmaknila Matildi StojnSko-vi v cerkvi v Rogatcu delnik. Kobale je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let, Coklu pa je bila pripojena Ista kazen, Podkrižnikova je bila obsojena na 9 mesece .-t-ogega zapora pogojno' za dobo 2 let. Bele pa ie bil oproščen. Zaradi ponarejanja denarja sta se tudi zagovarjala 441etni kemik Pongrac Skobein 261etni ruadr Franc Pertnjak* oba s Dota | Akademija škofjeloške dece škofja Loka, 30. junija Ljubka slovesnost v lepo okrašeni telovadnici je v eK>holo zak.iučila eolsko leto na de*ki »oli. Prisostvovali so ti srečki načelnik g. Ivan Legat, poveljnik l planin polka polkovnik Mihajlo Lukle, predsednik mestne občine g. Matevž Zihert. predstojnik okra,nega eodiŠČa g Franjo L'siar, sreski Šolski nadzornik g Vinko Zahrastnik, preglednik g. Alojzij Peterim, kumu-a prapora JS ga. Matilda \ebrova_ direktor banovinske mlekarske >olc inž. prof. Srerko sšabec. ravnatelj meščanske šole g. Kar.d Sovre nadalje člani krajevnega šnlskeg i odbora, ča^tniaki zbor škofjeloške garnizi je. fttarsj in mnogi p-ijalelji dece. Seveda je bila navzoča tudi vsa mladina v učitelj* «»kim zborom, ki }• i to prireditvijo zelo učinkovito prikazal skrbno učm\ kakor tudi vzgojno delo sole. Na prisotne ie imel poad ravni nagovor -olski upravitei g. Janko Hojic, slavno^lni govor o Vidovem dnevu pa učitelj g. Iv u doli Horvat. Sledili ?o nastopi aece j^vasn'i: in v zbornih de>klaniaoijah v vezani besedi in v prozi v slovenskem in grbi-kohrvat-skem jeziku. Mladinski zbor ic za[>el več lejih narodnih pesmi ob zakljufiku dokaj ol-sežnega sporetla pa *o prikazal! drima-lični prizor Vidov dan. ki mu je sledila za zaključek dr/avna himna, ki jo |t pela v>»a dvorana stoje. Pred razliodom jo čc*tila! k>li g. Ustar, izražajoč tsvojo zalivalo aaoes vzgojiteljem, ki iz|K>lniuje;o kulturno \>o-slanstvo z ljubeznijo pravih iolnikov. Iz Trbovelj _ Prvenstvena te1 ma Sk HraMnik ! ^K Trbovlje. JI. ni. m *-•• j§ odigra!« zadnja *»-nalna prvenstvena tekma za prvaka trboveljskega okrožja. To pot ie moral na vro*''h tleh v Hrastniku iti 3K Trbovlje, ki je 'udi s trdno zavestjo do zmage rešil rast lrbov 1 ju o ji foulov se ni znašel. Tako je sodnik zaradi nedo žnesa foula izključil iz igre dva igralca SK Trbovl a. dočim je grobe tou.e od strani SK Hrastnika kratk^malo spregledal. Razumljivo je zaradi takega sodnikovega postopanja nastal na igrišču ne^ed in je bila igra prekinjena za 6 minut. Kljub temu je SK Trbovlje ijzro nadaljeval z I igralci pri stanju 0:0. Izključitev dveh igral-cev ie ostalo moštvo podžgalo, da *o ee vrgli v tekmo g podvojeno silo in pokazali občinstvu res krasno in kombinirano '^ro, kar je dalo tudi dva zgoditka. Tekma se je tore; končala z rezultatom J*0 ?a SK ITbovle-Oba gola je po lepih predložkih Belinca zabil Heins Ivan. Moštvo je bilo v celoti disciplinirano in «torilo svojo dolžnost v polni meri. S to tekmo je postal tuk. Auiaiar defenitiven prvak trboveljskega okrožja. — Smrt vrlega moža. V soboto je nena doma preminul upokojeni delovodja cementarne g. 2ibert Fran v BevSkeni. Po kojni je šel zjutraj na postajo z namenom, da pričaka svojega sina, ki je pripeljal kot strojevodja jutranji vlak iz Ljubljane. Na rampi blizu postaje pa mu je postalo slabo, nakar se je zgrudil zadet od kapi. Ko je prišel sin do njega, ga je našel že mrt vega. Pokojnik je služboval pri Trboveljski družbi nad 50 let, zadnja leta pa je užival zaslužen pokoj. Kako je bil pri pre bivalstvu priljubljen je najbolje pričal njegov pogreb, katerega so se udeležile veli ke množice ljudstva vaeh slojev in stanov. Spremljala ga je tudi železničarska godba, njegov grob pa je bil dobesedno zasut z venci in cvetjem. Posebno lepi so biLi venci ravnateljstva in delavstva cementarne. Za njim ne žalujejo le njegovi svojci, mar več tudn brezštevilni njegoarj prijatelji jn znanci, Baj je za vsakega frhei vedno le le po besedo. Naj mu bo ohranjen časten apo min, svojcem naše iskreno sožalje. — Odhod delavske dece na letovanje. Tu kajanja bratovaka »kladnica pošlje tudi letos večje Število okrepitve potrebne de lavske dece na veetedensko letovanje v Gorenjo vas nad Škof jo Loko. Tako bo letovalo na stroške tukajšnje krajevne bra tovake skladnfee 54 otrok. 17 otrok bo letovalo iatotam na atroake trboveljske prr> tituberkulozne lig'e, 5 jih pošlje krajevna bratovaka akladnica Lavako, 2 pa letujeta na lastne stroške, skupaj SI otrok. Počit-nisko kolonijo bo tudi letoa vodil podpred sednik tuk. bratovaka akladnice g. HruSe-var, nadzoratvo nad deoo pa bo imela ena izmed tukajšnjih učiteljic. Z otroci potuje tudi kuharic* z dvama pomočnicama. Kakor lani. tako je tudi letos vs« preskrbljeno, da bodo otroci dobro oskrbljeni. — Gad Jo Je n*B0 Oba praznika je zlasti mnogo mladine izkoristilo za izlete v nase lep« okoliške planine Nekateri na MraUeo, drugi na Kum, na|ve« pa seveda na najpriljubljenejso izletno točko Trbo-ve^jcanov, na Sv. Planino. Otroci so seve- da temeljito izkor«stui izlete z nabiranjem gob, borovnic, slasti pa jagod, ki jih je v naši "planinski okolici mnogo. Da nabiranje jagod ob sedanjih vročin dneh ni bres ne varnosti, se je prepričala v ponedeljek na Jelovci nad Sv. Planino tudi hčerka rudarja Franca inr ta, 121etna Jo>ipina. V gr mičevju na Jelovci je naletela na gada, ki jo je takoj napadel in pičil. Na vpitje de* k:eta je pr-hitcl oče, ki ji je nogo nad pikom takoj močno preveval ter rano izseval. Njegov tovariš rudar Pintar Jakob jo deklico takoj vzel na rame ter v diru z njo hitel v tukajšnjo bolnišnico. kjer ji je zdravnik reS>J življenje. — Članski sestanek rudniških nameščencev. Tukajšnje društvo rudniških name šeeneev ima v sredo, 1. t. m. v društvenih prostorih v rudniški restavraciji članski sestanek, ns katerem se bo poročalo o službenem redu. o višjih dajatvah in pokojninskem zavarovanju. — Rudarski shod. Zveza rudarjev Jugo slavije sklicuje za četrtek ob 16, uri v de lavskem domu javen shod, na katerem so bo poročalo o položaju rudarskega delav stva in dolžnosti strokovnih organizacij ter o sanaciji starostnega zavarovanja ru da rje v. __ Meso s« bo prodajalo od 29. junija da lje v mesnicah ui na trgu le do 10. ure do poldne. l\OCSl KUNO »SOKOLSKI DOM« v Šiški — Telefon 33-87 V sredo in četrtek ob pol 9. BAN8 ALBERS, AXN\BELL\, ATILA HMI v senzacionalnem filmu „ Variete " Romantična ljubezen dveh artistov. Atrakcija. Zvočni tednik. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da se vrše od 1. julija dalje kinematografske predstave vsak dan razen ob petkih ob pol O., ob nedeljah in praznikih pa ob 5., 7. in 9. Iz Celia —c Tujski promet. V juniju je obiskalo Celje 1080 tujcev (773 Jugoslovenov in 307 inozemcev) nasproti 1033 v letošnjem maju in 1035 v lanskem juniju. —c 31 oseb je umrlo v juniju v Celju In Sjcer 8 v mestu in 23 v javni bolnišnici. —c številne žrtve nesreč in napadov. V Zg Grušovljah je padel 15ktni *in bano vinskega cestarja Jože Pogačar s češnje in si zlomil levo roko. V Letušu so neznan ci nupadli Tlletnega dninarja Gregorja Završnika ter ga z noži In koli težko poškodovali po glavi. V petek ob pol 3. zju traj je neznan moški na kapucinskem mostu napadel 431etnega brezposelnega mesarskega pomoćnika 6tcfana Tajnikar ja iz Celja ter ga z nožem poškodoval po glavi in desnj roki. Na Sp. Hudinji si je 161etni mesarski vajenec Jakob Mimik pri delu presekal s sekiro žilo na levi roki. Ko se je peljal 24letni ključavničar Voj-mil Milenkovič iz šmarjete pri Celju v nedeljo s kolesom po centi, je trčil v drugega kolesarja in padel s kolesa. Pri padcu si je močno poškodoval desno oko. Pri vojaški vaji je konj brcnil 241etnega llijo Stojanoviča, redova pfi mitraljeski četi 39. pp , v glavo in ga močno ranil. Pri padcu s kolesa si je 24Ietna delavka Tere zija Koželjeva iz Zadobrove v soboto po škodovala po glavi, 20!etni delavec Anton Košič z Zg Hudinje pa si je v nedeljo zlo mil levo nogo. V nedeljo je ISletni delavec Ernest Vodeb Is Gaberja pri padcu zdro bil šipo na oknu in se porezal po desni ro ki. V ponedeljek je padla 44 let na posestni kova žena Antonija Sešljeva iz št. janža pri Velenju s čeftnje in si zlomila levo no go. V Strmcu pri Humu ob Sotli se je 25 ietna rudarjeva žena vsekala pri delu na polju z motiko v levo nogo in se močno poškodovala. Na Grobelnerh je padel tri letni postajenačelnikov sinček Janez Slu ga doma a postelje in ei zlomil levo ključ nico. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici. —C V celjski bolnišnici je umrl 57letni zidar Jofce 2ga>nk iz Trnovelj pri Celju, na Cesti na grad 16 pa je umrl v torek 441et-ni kantiner Aleksander DUnitrijevič. Iz Kamnika — Csrkveni koncert pevskega društva »Lire*, ki se je vršil v soloto -0. m. ni. v frančiškanski cerkvi, jo dosegel zelo lep u«pch. Spored, ki je obsojral 9 lepo izbranih pefemi skladateljev St. Premrla, P. H. Sat-tnerja, A. Jobsta. M. Zeleznika, A. Nedve-da, dr. A. Dolinarja. Gr. Kiharja, S. Santla in Josdpa Ipavca. je bil kljub kratkemu Času enejra meseca, skrbno in vestno na&tu-diran. Da so bile vaje gkrbue, je pokazala preciznost izvajanja. Zhor j'e vse točke izvajal z lahkoto ter je dobro ubran in v celoti lepo zaokrožen. Posebno je bilo opaziti cisto intonacijo, pravilno podavanje, dobro dinamiko In veliko pazljivost. Kakor omenjeno, je obsegal koncert pesmi naših najstarejših in najnovejših komponistov in sicer 4 mešan«*-. 3 moške in 2 Ženska zbora, tako. da je kamni&ko občinstvo, ki je prostrano eerkev popolnoma napolnilo, priflo v vsakem oiiru na svoj račun. — Zbor je dirigiral £. Ciril Vremsak. K pestrosti koncerta j© mnojro pripomogla uvodna tofcka Cesar Francka »Sortle«. katero je odlično odigral na orjrlah g. K. Fricelj. kakor tudi vmesni točki Mozarta in Beethovna za violino in orsle, pri katerih se je odlično uveljavil *r. E. Rus. — Čisti dobiček koncerta je namenjen sa prealikanjs frančiškanske cerkve in hvalevredna je zamisel pevskega dniStva »Lire*, da na tak način pomapa očetom frančiškanom, ki imajo za vse kam-n:£ke Mromake vedno odprta vrata in hi mogli v teni pojredu Btaftrjgi naučiti, kaj se nravi ljubezen do bližnjega. — Pevske- mu društvu in nja^rovamu vodji na uspehu najiftkrsnejše častiramol — Hijena na kamniškem pokopališču. — Mnogo je sicer v našem me^tu večjih ah manjših tatvin, toda prav gotovo ni noben t tako ol>.-ojanja vredna, kot *a tat\in«, ki se v radujem času vedno bolj mnots na kamniškem pokopališču. Komaj tsgrn-j" ;rrob in svojci odidejo na dom, že. ss najdejo hijene, ki oropajo vence lepih rot in /.al-uih trakov. Merodajne obla-ti bi ajlorals v tem pogledu uve»ti prei»ka\o in krivca ek .-emplarirno kaznovati, — Tudi parket je nevaren. Os si kdo zlomi roko na kolesu, ali na nvdorju, »e nam to ne zdi nič rudnrpa, toda ni lepem par ketu se taka stvar rjodi z> bolj redko V tev parketa je postala ?dčna F. H., ki Jj> omahnila, podla, ni zlomila roko v dfsn^mra ptstju. tretji dan šla v bolnic*, dobili oko!) roke mavec, ae vrnila domov in zdaj caka skoraj-njena ozdravljenja. {Sc/rsRffico KOLFDAR Danes: Sreda. 1. julija katoličani- T*v> bald. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATKA: Zaprto KINO IDEAL: Kardinal Rirheheu. KINO UNION: Ne pust, mo samr! KINO SlXXiA: Pobe^la nevesta KINO dl&KA: Variete Film »Berlinska reportaža,, ob 3A.V> ^ Delavski zbornici. DK2URXF LEKARNE Danes: Mr, Bakarčič. Sv Jakoba trg ft, Rarr.or, Miklošičeva cearta 20, Gartua, Mo ste—Zaloška cesta. Iz Ptuja — Ogenj lamdi ^IshecH dimnika. V6*r»i teden proti večeru je nenadoma u6*lo goreti v stanovanjskem poslopju po*#ntnlka Fiauca Sirca v Slajiah občVina Majsperk. t>genj se je bliskovito nuširil na vse po nlopje tako, da domači niti niso mogli resiti pohištva. Ugotovilo se je, da je ogenj nastal zaradi slabega dimnika, širec ima okoli r^O.OOO Din žkode. — Neigoda konjskega con jaca. Konjski gonjao SSletni Pavel Hujan je previsi te dni večji transport konj, ki bi jih naj prepeljal iz Ptuja v Čakovec, Ko je bil s čredo konj ie pri Sv. Marjeti niže Ftuja, se je nenadoma znašel uredi konj, ki no jja poteptali in jo Bujan obležal « težkimi poikod-harni nexaves»en. Prepeljan je bil v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili, da ima udrt pr>ni koš. — Mestno poglavarstvo razglaša, da je v ča*u naborov od S. do 9. julija L 1. prepovedano vsako točenje alkoholnih pijač nabornikom. Prestopki se bodo strogo kaznovali. — Pregled uniform. Za časa naborov ho naborna komisija tudi pregledovala uniforme rezervnih častnikov, ki *o jih prejeli od države. Vsi rezervni častniki se polivajo, da s« predstavijo i uniformami rek rut ni komisiji 9. julija ob 7, uri v mestni osnovni šoli Vsak izostanek je treba opravičiti pismeno. — Ljuhlfanska drama, ki te gostovala sCa-raj teden v Ptuju % iro7niki so tatovom ie na sledi. — Krava povrgla tri teličke. Redek dogodek se je pripetil te dni v Pohrefju prt Ptuju. Krava, last posestnika in mlinarja Pavla Pincerja v PobreŽju. je povrgrla te dni kar tri teličke, ki so vsa zdravi in se normalno razvijajo. — Dva velika avtobupm. iz: Nemčije ftta vzbujala v Ptuju veliko pozornost. Gostje iz Nemčije so prispeli iz Madžarske ter se ustavili v Ptuju, kjer jim je bilo pripravljeno kosilo v restavraciji >Evropa*. Po obedu so nadaljevali pot proti Benetkam. -— Zrelostni izpiti na ptujski glmnaiijt. Pod predsedstvom vseučiliškegu prof. dr. Kosa iz Liubliane k> se vriili zrelostni !s-piti na tukai5nji crimnaziii od 1"1. dn '22. m. m. Maturo so napravili sledeči dijaki: Jo« So Antaver, Konrad Bac, Vilma Baebler (oproščena od ustmenega izpita), Jožef BelSak, Franc Cestar. Gizela Domanjnko, Melita Geršak. Stanko Hernja, Maks Jeza, Kari Kaaper, Viktor KlajnSek. Franc Ko-larič, Oskar Križan (oproščen ustmenega izpita), Erneat Ktičan, Ljuba Remec, Aleksander Senčar (z odliko-oprosčen ustme-nega izpita), Srdan Sevnik, Vida Stok, Marjan Schober, Ernst Titan. Anton Tom-še, Ivan Velkavrh, Milenka Visenjak. Vilma Blaj (z odliko-oproščena ustmenega izpita). Srečko Vodnik in Otmar Sara. štirje kandidati so bili zavrnjeni za ponav-1 jalni izpit. — Ptujski Sokol je priredil svojim članom maturantom v četrtek rve-čer odhodnico v zgornji dvorani Narodnega doma. kjer jim je starosta brat dr. Šalamun iskreno čestital k uspehom. — Nastop Hokolsklh cet v Markoveih. Sokol v Ptuju ie priredil v nedeljo pri Mar-kovcih niže Ptuja nastop sokolskih čet. Nastopa so se udeležile razen mati^ne^a društva iz Ptuja, tudi čete iz Sv. Vida Sv. Andraža v SI. gor.. Sv. Barbara v Hal. Spuhlje in Sv. Lovrenc dr. p. Ob tej priliki je starosta izročil četam lep prapor za katerega ae bodo Čete vsako leto bort'e. Za «e-daj je prišel prapor v last sokolski deti Markove!. Na zbrane Sokole je imel starosta dr. Šalamun lep nagovor, v imenu podeželskih čet je govoril brat Horvat iz Markovcev in pa referent za čete brat Ogo-relec iz Ptuja. — Obesil ss )e. V nedeljo popoldne ko našli obešenega 74Mn*»*ra viničarja Arnn<> F. v Rrstjeh občina Rogomiea pri Ptuju Pokojni je bil dolga leta zaposlen kot vfrn-čar pri rarnib posestnikih, zsdnje č-*«* pa j* 1»H prepn^č^n simernn s^m" N\ibr?o st It svojo osamljenost vzel tako k srcu, da je isvzššl t*m^mffT. Štev. 147 »SLOVENSKI NAROD«. sreda, l julija 1995. Stran 3 DNEVNE VESTI — Krisa delniških drnzfc. Po podatkih, ki jih je zbraia -»agreb&ka trgovska zbornica, je bilo lani 7 trgovski panogi Jugoslavije 00 delni&kih družb z 217,587.426.75 Dih glavnice. Od teh je 49 podjetij izkazalo dobiček v skupnem zneska 6,372.073.77 Din. 41 pa izjrubo v znesku 9,3tf9.241.85 Din. V industrijski panogi je bilo 177 delniških družb z glavnico *o0.431.9-29.33 Din. Dobiček |t izkazala 81 podjetij v znesku dinarjev 23.078.323.83. izsrubo pa 83 pod jot i j v znesku ft4.f?r>3.050.09 Din. Mnojro mrndn^jpi je »v»Waj denarnih zavodov. Od 2? bnnk s 19^ ^TFi.noo Din dHni^ke glavnice jih je izkazalo dobiček 19 v znesku &3flft.ft£l$7 Din. izgubo pa snmo 3 v znesku (lS1.fTin.60 Din. Se ugodnejši je položaj hranilnic. Od tO hranilnic * R.1.9ftT\nnn delniške trlavnire jih -'Tkazuje 5 dnhičofc v znepku dinarjev BJKtS.flftft ?t 5 pa iririiho v mesku 226.582 Din. n<1 7 7.:«varovilni^ z 18 500 000 Din delniška glavn^r jili i7kazuje 5 dobiček v zne^kn 2.2:l.").21. 1 pa izgubo v 7nt škn 270 1R1 71 Din. Pm^led obppga torej 306 delniških družb 7 deririslco glavnico dinarjev 1231.302 -T»n.08 n,\ teli jih je isk»S*1e <\n-bie>k 1"9 v skupnem zneekn 11007.f>813n Din. !"1 na imiho v znesku 171.800 000.84 T»'"n l?.T7]iki Tnn^a forri nad 30 mO.OOO. KINO SLOGA, tel. Z7'30 Ob 16., 19.15 in 21.15 uri premiera veseloigre „Pobegla nevesta" PRTDE! PRIDE! „Kapetan Blood" Film iz življonja morskih razbojnikov — Sankcije »o nas veljale 392,000.000 Din, ^edem mesdcev žc trajajo sankcijo proti Ita'iji. zdaj jih bo pa konec. Malim državicam članicam Društva naroilov so velike države obljubile, da jim bodo povrnile škodo. Tako je dobila Jugoslavija sancijonf-ptične kontinente v znesku ttiO milijonov Din, toda pogoji so bili tako težki, da naši izvoznik, teb kontinentov nteo mojrli iz koristiti. Naš zv >z v Italijo je znnša! v prvih petih niertccib leto? 27 milijonov, dočim je vnašal lani 072 milijonov ali 56 milijonov me-očn<» Naše jr<»s»pndarstvo je torej izgubilo v Bednih mesecih zaradi sankcij 3i»2 milijonov Din.. Od tega odpade ua /ivinore-jo okrog 70. na loano industrijo 210. na koruzo pa 2"» milijonov Itd. Pravijo, da bi lahko izvažali W* v Anglijo, toda Angleži zahtevajo tak le*, da bi morala naša lesu, industrija investirati nad 100 milijonov, če bi hotela ustreri njihovim zahtevam. — Harry Pie» v Dalniaeiji. V četrtek pri-pp*> iz Berlina v Split 12 članov filmske družb' »Han v PieU. ki bo v Splitu in v okolici izdelala en zabavni in en kulturni film. V zabavnem filmu bo igral glavno vlogo sam rtarrv Pirl — Vozne olajšave. Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča: Dovoljena je polovic: a voznina zdravnikom in njihovim družinam v kraljevini .lure*!aviji na državnih železnicah. ki popetijo vseslovanski zdravniki kongres v Sofiji, ki traja od 12. do 17 IX. t. 1. Popili velja od 8. do 30. IX. — Za konirTs ;ra>.i!ecv v Ziizrehn. ki bo en 21. do 21. VIH po dovoljeni sledeči no-ptiitii 1. 7:l 51ane gasilskih satanov v kraljevini JucropJa viji je do vi! jen 1&% popupt za odhod in povratrk ml odltodne postaje do /■i"rei»a. 2 za vpe udeležence ^nečlane gapilski:] onranizaeii^ je <]nvnljVn 50°/o popust Popust pod točko 1 lp 2 velja ta odri > 1 .-. » 19. do 21. Vili. in za povratek od 22. V1H do 3. IX. 3. Dovoljen j^ M% ozi-roma lft% popust po -/.plenici za VW izle- te v kraljevini Jugoslaviji vsem onim, ki to te udeležili gasilskega kongresa tor imajo od njega tudi potrjeno legitimacijo, ■ ta popust velja do 3. septembra. — Promocije. >7a zagreSSki univerzi ao bili promovirani včeraj za doktorje prava Josip Blazina, Oskar Kramer, Ivan Skro-bot, Hinko šmigoc in Franjo Tomažek, za doktorje medicine Josip Horvat, Avgust Tancer. Feliks Fischer, Peter Lenee in Slavko Ocvlrk, za doktorja veterinarstva pa Janko Koren. Ceatitamo! — Votantika vest. G. Josipu Lesarju je določen za nastop službe javnega notarja v Brežicah dan 1. Julija. KINO IDEAL Danes velefilm iz burne francoske dobe „Kardinal Richelieu" v glavni vlogi Georg Arliss, Manrcen OSullivan Predstave ob 16-, 19. In 21.15 uri. Znižane cene Din 2.50, 4.50, 6.50 — Ravnateljstvo drž. tekstilne šole v Kranju objavlja, da Se vršijo sprejemni izpiti kandidatov za I Jetnik dne 1. IX. 1936. od 8.3<] ure dalje Popravn: in raz rcdni izpiti se prično 26 Vni. 1936 ob 8 uri. Vpisovanje dne 5. IX ob 8 url — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju 2 dne 25 Junija je bila v dravski banovini svinjska kuga na 34 dvorcih, svinjska rdcč.ica na 74. šuštavec na 2, vranični prisad na 1, in garje na 1. — Za mrtvega proglašen. Okrcano sodi šče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega zidar ;n posestnik na Teznum Mihael Felič, ki je že 14 septem bra 1920 neopaženo zapustil svoj dom in se ni več vrnil. — Preselitev odvetniške pisarne. Odvet nlk dr. Sajovic Stanko v Kranju je svojo odvetniško pisarno dne 1 ju ija t. 1 prese lil iz dosedanjih prostorov v hiši g. K. Pučnika v I. nadstropje hiše ge. Dore Mayr, pocestnice in gostilniČarke v Kra nju, Jahačev prelaz h. st. 1 (velika Jahačeva hiša nasproti gostilne pr; ^Jahaču«) — Končno je dobila Dolenjska jutranji redni vlak ob nedeljah in praznikih. V nedeljo je začel končno voziti na Dolenjsko tudi redni jutranji vlak. kakor vozi ob delavnikih. Za ta vlak ae je bil hud boj že odkar je stopil v veljavo poletni vozni red. Treba je bilo mnogo dokazovanja n prošenj, predno je bila Dolenjski glede voznega reda priznana enaka pravica, kakor jo uživajo drugi kraji Slovenije Kako nujno potreben je bil ta vlak, se je pokazalo že v nedeljo, še bolj pa na piazn-k, ko je bil tako dobro zaseden, da si komaj dobd prostor v njem. će bi bilo pravočasno objavljeno, da bo vozil v nedeljo zjutraj, bi bil tudi nedeljski vlak že p^ln. Opozarjamo zlasti izletnike na veliko ugodnost, ki jo nudi redni jutranji vlak. saj odhaja iz Ljubljane ob 7 24, da ni treba tako zgodaj vst i-jati. Pa tudi potujočemu občinstvu vobče je s tem vlakom zelo ustreženo. — Strahovito neurje nad Zajrrebom. Včeraj popoldne je divjalo nad Zagrebom strahovito neurje. Med silnim nalivom je padala debela toča, ki je oklestila sadno drevje, trto in žito. Lilo je vse popoldne. Kanali v Zagrebu niso mogli sproti požirati vode, ki je kmalu zalila mnoge kleti, da so morali prihiteti na pomoč gasilci. Vihar je lomil veje in podiral mlado drevje po parkih in drevoredih. — fetiri žrtve Save. V Savi pri Zagrebu sta utonila na praznik delavca Milan Tkalec in Ftajko Kanjug. V Martinjski vesi so našli truplo neznanega utopljenca. V letošnji sezoni je zahtevala Sava pri Zagrebu že šest človeških žrtev. — Vreme. Vremenska napovpd pravi, da bo spremenljivo vreme Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 29, v Zagrebu 28, ru 94. Davi je kazal barometar v Ljubljani 760.4 nam, temperatura je znašala 15.3. v Ljubljani 26.4, v Sarajevu 26, v Maribe- — V duševni zmedenosti skočil ped vlak. Včeraj proti večeru je skočil v Sevnici pod b nov lak prometni uradnik g. Emil 8ta-loweky. Vlak mu je odreaal glavo. Pokojni je Se nelcaj časa študiral tehniko t Brnu pa je moral radi pomanjkanja sredstev štrudije opustiti m je dobil me*to uradni škega pripravnika v Sevnici. Služba je pa bila zanj prenaporna in hotel je podati ostavko, kar so mu pa prijatelji od^veto vali. Pri njem ao našli na direkcijo držav nih Železnic in na postajenacemlata naslovljeno pitmo. Pokojni je bil doma iz Ljub ljane, poleg užaloščenega brata zapušča tudj dve sestri, eno na Bledu drugo pa v Beogradu. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje. — Termin za vpis v Ferijalni savez se podaljša do 15. julija. Članarina znaša 40. dinarjev. V Sam iolskih počitnic sprejema Pavla Marila Kocjaneic specijalistka za zobotehniška dela v kavčuku, zlatu in keramiki le od pol S. do 13* u*e TKLEFON 34-72 Iz Ljubljane —lj Velik vpliv datuma na živilski trg. Danea je bil izreden naval na živilskem trgu, kakršen je navadno le ob sobotah. Ob sredah je navadno trg založen le nekoliko bolje kakor navadne dni. Upoštevati je treba, ds je danes tudi sejmski dan. ki je privabil precej dežela nov v Ljubljano, kar se je poznalo tudi na trgu. Zasedeni so bili zopet vsi prostori tako tesno, da ni bilo med tržnimi mizami niti dovolj prostora za prehode. Največji naval je na zelenjadni trg, ki ga najbolj zalagajo Trnovčanke. V Trnovem imamo zdaj že skoraj vse letošnje pridelke, ki so doslej prihajali samo iz južnih pokrajin. Tako je na pr. na trgu že mnogo zeljnatih glav, pridelanih v Trnovem. Dolgo prodajajo že tudi buče. Tudi stročjega fižola je že precej. Pač pa še ni paradižnikov. Uvoženi so se že zelo poce-i nili. na 4 Din kg. Zelo dobro je bil založen tudi sadni trg. Na prodaj je bilo na debelo mnogo marelic, ki so zdaj tudi že na drobno po 6 Din kg. Letos so marelice zelo dobro obrodile. Kaže, da bo letos vse sadje zelo poceni, saj so že zdaj lepe hruške po 4 Din kg. Gospodinje niti ne tožijo več nad draginjo, razen na perutninskem trgu, ki je bil danes slabo založen. Perutninski trg je vsolej poleti slabše založen, ker ne sr9 Pe" rutnina v denar, kokoši pa slabše nesejo. —li Berlin-ka reportaža. Dr. M. Foerster ponovi nocoj ob 20 30 v dvorani Delavske zbornice film z naslovom ^Berlinska rep">~-taza'-, ki ?a je z uspehom predvajal v začetku prej^nje^a meseca. Posnettcl i*o normalni filmski kakor v kinematografih, vendar je dr. Foerste"* tokrat posvetil več pozornosti zvočnemu delu *er bo posamezne faze filma razlagal z megafonom. Film sestoji iz dveh delov. Prvi del prikazuje monumentalni Berlin, moderni del mesta in nie-fjovo življenje. Zlasti zanimiv te del. ko nastopajo na letalskem mitingu jadralna letala z znanim umetnostnim letalcem Ude-tom. Drugi del obravnava filmski konetres in prikazuje filmsko mesto N^ubabel-ber^ ter nekatere znane filmekp zvezdnike Zad-nii del ie posvePen sportu in nam kaže olimpijski stadion olimpijsko va* in zani-mivosrti zoološkega vrta Vstopnina znaša le 3 Din in je čisti dobiček namenien v dobrodelne svrhe. -—lj Piramide zidajo za rimskim zidom. skrivnost, da nameravajo zidati za rimskim zidom piramide iz travne ruše. smo izdali nedavno. Zdaj se je izkazalo. da ne bo ostalo samo pri nameri. Ena piramida, blizu (iorupove ulice, že stoji, drugo pa grade v Velika odprodaja vsega poletnega blaga 20 o|o popust A MW 17 M Tli? D MANUFAKTURNA TRGOVINA e A>L>ILPIUILi\ LJUBLJANA. Mestni tre 22. isti erti vzdolž novega parka za zidom nekoliko globje. To bodo prave piramide, ne le pirsmidiee. Seveda ne tako volike kakor egiptovske vendar je stranica piramide pri tleh dolga okrog 4 m. piramida je pa visoka okrog 5 m. Piramide iz zemlje so posebnost, ki je najbrž ne najdete nikjer drugje na !>vetu. Na Poljskem sicer nasipavajo iz zemlje cele griče, izum piramide iz zemlje pa ostane arh. Plečniku. Opozorilo rezervnim oficirjem, članom pododbora v LJubljani. Letos potege 20 let, ko je naSa vojska zasedla 2521 m visok vrh KajmakCalan. Pododbor UROIR v Bi to!ju bo Imel v kapelici na vrhu Kajmak Calana dne 12 julija v spomin na pokojne ga viteškega kralja Aleksandra I. Zedjni-telja in padlih borcev v borbi pri osvojitvi tega vrha spominsko slovesnost z reza njem kolača. G. prometni minister je odo bril veem udeležencem 75«",; popust na že leznjci. Vsak kupi l/t vozovnice ter obr. K 14, ki bo potrjen v Bitolju po pododboru UROIR Poleg tega pa mora vsak imeti ie posebno legitimacijo, izdano od pododbora rezervnih ofic. t rat. v Bitolju. 2e leznjškj popust velja od 8. do 16. julija. Kdor se udeleži te slovesnosti, naj se obr ne neposredno na imenovani pododbor. V prijavi mora napisati svoje ime in pri trnek, poklic in bivališče. Priložiti mora 3 Din v znamkah. Prevoz iz Bitolja na Kaj makčalan, okrog 70 km dr poti in na zaj, se bo izvršil z avtobusi . ,JU bo do 100 Din. Pododbor UROIR v Ljubljani. KINO UNION, tel. Z2-21 Danes ob 16.. 19.15 in 21.15 uri PREMIERA Ne pusti me same J Moderen družabni film Norma Shearer, Herbert Marshall, Robert Montgomerv _ Pevski krožek finančnih organov v Ljubljani. Naii finančni organi, ki so si v okviru svoje stanovske organizacije postavili Okrevaiiski dom v Goricah, si omislUi knjižnico in si ustanovili Samopomoč, so stopili spet korak naprej, v Ljubljani so pričeli s petjem- Pevski krotek vodi fin. pod preglednik in tajnik organizacije g. Šuštar Janez, U±r imajo vaje dvakrat tedensko na oizranku carinarnice Pevski Krožek šteje prav lepo Mevilo članov — pa se to še pomnožil. Goje predvsem narodno pesem. —lj Vse kar je prav. 11 va le vrtnino je, da naša varnostna straža skrbi za red pri svečanostih in pogrebih. Out pietete do pokojnih, k^ jih spremljajo na zadnji poti, zahteva, da »e promet za tistih par minut ustavi. Tako smo včeraj bili nemalo ogorčeni, ko se j^ ustavil pojrtebni sprevod pri podvozu na Smartins»ki cesti in je bil tak ropot z vozovi in drugimi vozili, da ni bil<> mogoče slisti pevcev, ko s^ zapeli žalostinko. Nekateri vozniki se n!s;» zmenili za opomin uslužbencev pogrebnega zavoda, naj vsaj za trenutek počakajo, marveč so kakt-r nalašč zapodili konje peni podvozom in s tem povzročili tak ropot, da se je vse zgražalo. V interesu udeležencev pogreba, posebno pa svojcev, je, da varnostni straž.i pazi, da se tam. kjer se i*osrrebni »prevod ustavi pri podvozu, promet za nekaj minut ustavi in tla ne bomo več doživeli skandala kakor smo Lra včeraj To zahteva Čut pietete do pe kojnih in njih svojcev. — lj Prošnja policiji. Ze poprej je bi 1"» ponoči Medvedova ce*ta cna najbolj ne mirmh v bivši Spodnji ftiski vz!;c temu ia Je dolga komaj par »to korakov, ima 5 gostiln. Odkar pa *e j<« pričeto toAiti v gostilni poleg gorenjskega kolodvora ne trotin-sko (srbsko) vino po 6—7 Din liter, je naval pivcev Ln pijancev tol.^. da pr? bivale! po cele noči radi razgrajanji r.e morejo spati. Prođimo policijo, naj b'a^o voli napraviti red v Mpdvedovi cesti in pr. pomoči stanovalcem do zhZ* Ijeneg* in po trebnega nočnega miru. — Eden v imenu mnogih. — lj Kopalne »Meke. krasne bhrze in razno dauifko perilo ima v 'epi i/heri tvrdka ilos Karničnik, Stari trg 8. —Ij Vid vaših oči »i obvarujete le z op. Učno čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P Zajcu, izprašan optik. Stari trg 9. Ljubljana __lj Pijan samomorilni kandidat. Oh Sati na Jezici je pohajal včeraj popoldne mlaj si človek, ki je bil ocividno pijan. Ljudje so «,fa videli, da ae je pozneje lotil ve s-teklenii-e, v kateri je imel zgai.je in jo izpraznil do dna. Takoj nato se je odmaal na most in se pognal v Savo. Obupane«- -< je pri priči potopil, a ž<* ae »plavali za njim kopalci, ki so j»a pa po daljnem trudu *|>r.i vili spet na suho. b>r je bfl nezaveden, so |>ozvali reševalno peetaje in so samomorilnega kandidata prepeljali v holnioo. Kil je to 58 letni lidareki delavec .Ti*!p H. doma iz Male vasi. Ko *e je pozneje v l*olruci zuvedel. ni hotel povedati, kai «a je pOCBa-lo v obup. V bolnico so snoćl pripeljali tudi 5'Jletneua kajžarja Ivana Marinča iz okolire Staroga trga pri C'rnomlui, ki Lja je v prepiru z nožem obdela! neki Ludvik 1-ia Zadreca- —lj Nevaren padec. Pri na** imajo ki mnogi navado, da mečejo lupine, eaga to sadje in sli4no% kar po tleh, kamor pač pade! Na praznik zjutraj je ^iMnirKnilo na odpadkih sadia zasebniri ce. Mariji Roftir vi, stanujoči v Gradišču 14. Gospa e poole na* rob kamenja pri jarku na Po^aCarjeve.i. trqu ee prav občutno }*>tolkla pod koleni ot7eh nog. Gospo je najpreje dvignil n^ki gospod, pa tudi drugi ljudje so priskoči'.i. Vprašamo javno j Ali ne bi zaslutili ljudje je, ki na«tiljajo javne prostore ■ od pad te i zaradi svoje brezobzirnosti, eksemplarične kazni? Z Jesenic — Cirkus smo imeli pretekli todeci na Jesenicah. Pravijo, da je bd vedno poln in da nekateri niso zamudah nobene predr slave. Posieeajli so ga najbolj pogosto rr*en_ da oni, ki vedno tarnajo, da ni denarj-a im katere z nobenim p.rie,ova.rj*injejn ne pripraviš do te^a, da bi posetali kako kulturno in resno glasbeno prireditev, a4i le kaiko zanimivo razstavo. — Vidovdanski kreN>vi. Na predvečer državnega praznika so na najvišjih gorskih vrhovih za/aa-eli kresovi, ki >th je za* žg&la necijonalna mlad.na, k. se je kl rub deževnemu vremenu povzpela na jjoto d|a etori staro slovansko AoMoOOti Oc" osmih kresov, ki so goreli, ao zažgaili dvi Sokolri, št i ni pa člani Narodne odbrane. MALI OGLASI oeseda 0.50 para. davek Dir 3-—, beseda 1 Din, davek 3 Uin preklici &a pismene odgovore glad« cnallD oglaaov )e crebe priložit £namKo — Popustov za cnaie DgLase ne priznamo Beneda M) par davek 3- Din Najmanjši znesek 8 Din ^—— i ■ i, ■ i m i 50 par entlaoje ažuriranje vezenje zaves, perila, monogramov gumbnic Velika zaloga perja a 6.75 Din .Ju'iianac. Gosposvetska 12 PREKLIC Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za mojo ženo. Porenta štefi. Porenta Anton, Stepanja vae 106. 19'iti VINA; Haioško belo Ut. Din 7__- Srbsko Črno Rizling ,t „ 9.— Cviček ,. N 9.— Jabolčnik sladki t, M 5— ŽGANJE: Tropinovec Ur. Din 22.— SJivovka .. i, 24.— Brinievec ,. „ 32.— kakor tudi druge vrate pristnega žganja ter prvovrstnih iiker-iev Vam nudi po konkurenčnih cenah in se priporoCa: »Bu?fet< S. J. Jeraj, Sv. Petra cesta 38 Liurlinna K»-'7 ,----------------------------------------------------------------------------------■—-^——^—^^-^ SVE2.E CESPLIE, zgodnje hru ške debele kg Din S— franko kolodvor po 40 kc koSare. po žilja G. Drechsler. Tuzla. 1923 Beseda 50 par. davek 8.- Dir. Najmanjši raeeek 8 Din ENOSOBNO ST.\NOVANJK ali prazno sobo s posebnim vhodom, išče ves dan odsotna oseba z avgustom Plača točno **v. tri meeece v naprej. Ponudbo na ocl odd. Jutra pod »Sigur-eistosU. 1030 OPREMLJENO SOBo strogo separiran vhod. takoi oddam Florjanaka 22-1. t9£> IŠČEM opremljeno »obo z 2 poeteljama. Ponudbe s ceno v upravi lista pod ^Čistost*. PJ18 Beseda 80 par. davek 8.* Din Najmanj** cneeek H Din POPOLNA RAZPRODAJA vsled cdpotfovanja, krasen sa-'on jedilnica, spalnica z baldahinom, preproge, orig olj. aH-ke otročka posteljica veeja, damsko sedlo, va2et nastavki, 'astori, pre«riniala za otomane itd. pri Golobovih na Tržaški cesti vila ^Nastac Vsak dan Od 10. do 12. In od H. do T. 1909 Beseda 5o par. davek 3,- Din Najmanj«! eneaek 8 Din KUPIM Onken Allgemeine Ge-schiehte (tudi posamezne zvezke) Ponudbe ustmeno ali pismeno na antikvariat Sever, Ljubljana Stari trg 34. 1917 Beseda 50 pai. davek S.- Din Najmanj« znese h t Din 10 ZASTOPNIKOV (-IC> za prodajo muholovcev sprejme takoj Lindic, Ljubljana, Dalmatinova 5. Prijavite se takoj J 1925 NAZNANJAM, DA SEM PREVZEL 1. JULIJA 19S6. kavarno „TABOR" CENJENEMU OBČINSTVU SE PRIPOROČA Karba Mati]a KAVARN AR, V dveh minutah gotov sladoled s „Fredovia-ExpreKM «-* sladoled Btrojetn Brez vsake ročne ali pogonske sik. — Brez ledu in soli. V delovanju neprekoal}lv — Ceaa aneiao Pojasnila in predvajanje pri tvrdkl PETER ANGELO, dmaba z. o. z., ljubljena, Fmaciakanaka mL 4. . - M ' -■ ■■!' »~- __ _ .____ I___________________________________ Z Nn Enamel emajlom trajne lepote, krasnega bleska, prepleskas vse od pohištva do avtomebila. Ne niiet se to ae peka« "reepekU brezplačno! NU ENAMEL, wuJtU-JANA, FreSernova uUca $. IOO.O O O STARIH DEKLET bo še /etos našlo može i T Uoče žena fc našlo ljubezen in | srečo po naslednjem preprostem in nezmotljivem načinu. Stara dekleta od 40 in tudi 50 let so dobila spel rvoj dekliški čar in poročile so se z bogatimi in lepimi mladeniči, ko ao mnoge že izgubile vsako upanje, da sploh najdejo moža. Danes se lahko materam, s tudi starim materam vrne sveža, svetla polt, kakršno so imele v svofih dekliških dneh. Dunajski vseučiliiki profesor dr. Stejskal je dobil od skrbno izbranih mladih Živali novo vitalno hrano za kožne celice, imenovano »BiocaR Pri oficiehim poizkusih ▼ bol-neanicah so izginile v šestih tednih vse gube na Hcih 60 in tudi 70 let starih žena. Bioeel se sedaj nahaja samo ▼ kremi Toksina, hrani za kožo, rožnate barve. Pri uporabi Vam ponoči, ko spite, hrana in pomlajuje kožo. Podnevi upo-rabljste kramo Tokalon bele barve (brez masti), ki ods4fmnMe zajedalce, zožuje rsztrrjsns ssojnics ter napravi tudi najtemnejšo m najodpornejso kožo meh- ko, gladko in belo. Deset dni take nege bo povzročilo, da boete na videz za mnogo let mlajši V 3 tednih pa dobite prekrasno mladostno polt, kakršni se le malo kateri molki more upreti. Uspešni rezultati so zajamčeni, sli ps se denar vrne. Stran 4 »8LOTEN8KI NAROD«, sreda. 1. julij* 1SM. štev. «47 Produkcija plesne šole Zelo posrečena priredba, ki ]e žela mnogo laglnimega priznanja Ljubljana, 1. juuja. Meta Vidmar je priredila v dramakem jzrledaliSču javno produkcijo svoje plesne Sole pod naslovom »Nianse v prostoru < in s podntw>.ovom >,študija krivulje«. Ali noben naslov ne izraža bogate raznolikosti kretenj, okretov, valovanj in gibov, ki so povezani v >losne krivulje ter v sestavne dele plesov, da tvorijo osmice, kroge, loke in kroženja kot začetki, prehodi in zaključki bodočih celotnih plesov. Produkcije, izvajane vseskoz z izredno točnostjo, mehkobo in gracijo, so bile resnično zelo zanimive studije, v katerih je prihajala do vseskozi estetskega izraza lepota mladega ženskega telesa v kretnjah, zagonih in valovanju. Meta Vidmarjeva ima šolo, Id jo vidno vodi po prav resnih načelih z velikim uspehom. Ki številna po gojenkah ta njena dola, a med gojenkami ao tri. Štiri, ki so gledalce a svojimi izvajanji upravičeno zadivile, zlasti dve odrasli gospodični sta se vseskozi odlikovali z resničnim znanjem in prirojenim šarmom. Na Čelu vseh je bila gospodična dolgolaska, ki je pokazala tudi kot solistka izvrstno Šolo in samosvojo gracijo ter je a boo Ivi rala večino trodelnega programa; ž njo vred je žela veliko pozornost in priznanje gospodična kratko laska, kot odlična partnerica. A tudi ostale gojenke. izvecine še polodrasle, so dokazale več ali manj resnične nadarjenosti za ritme in prožno uvel javi jen je telesa in vseh udov v plesnih principih. Tako je bila vsa produkcija s svojimi ^esto jedva opaznimi, kar zelo finimi mansami v obratih in kretnjah res posrečena in lahko gospe Meti Vidmar je vi za dosežene uspehe čestitamo. Ima pač nekaj prav talentiranih gojenk, kar ji je uspeh na srečo olajšalo. Zelo zanimive so bile tri točke, ki jih Je izvajala Meta Vidmarjeva sama pod naslovi »Stoji drevo« (drevo na vetru m viharju ), »čarovnica« (zlasti efektna v strastnih, božjastno fanatičnih ali bolestnih kretnjah) in »Dolenjska« (valček na narodna motiva). Pokazala je največjo možno pestrost gibov in kretenj nog, rok in vsega telesa, le žal da so jih nepaznim očem deloma prikrivale obleke, v ostalem zek> značilne, okusne in smotrno duhovito kombinirane. Meta Vidmarjeva je prejela od hvaležnih gojenk in njih roditeljev cele Kupe šopkov in vencev ter obilo priznanja po vseh nastopih. A tudi gojenkam so gledalci navdušeno ploskali ter je šlo seveda glavno priznanje gdč. dolgolaski. Gledališče je bilo prav dobro obiskano. Pogrešal sem le naš gledališki balet. Fr. G. Lep praznik gimnazije v Kranju - Dobila je ime po blag o pokojnem kralju — Zavod obstoja že 125 let Kranj. 1. julija. Letošnja proslava Vidovega dne je bila v Kranju po: _bno slovesna, saj je bila združe :a s slavjem naše gimnazije, ki je i a ta dan dobila novo ime, ime blagopokojnega kralja I. Zedinitelja. Čeprav je bila proslava zamišljena v manjšem obsegu in bolj internega značaja, se je po prizadevanju ravnatelja dr. Dolarja in vsega profesorskega zbora razvila v pravo nacionalno manifestacijo, pri kateri je sodeloval ves Kranj in se tako na dostojen način poklonil manom pokojnega kralja. Ob 10. dopoldne se je zbralo v avli gimnazije mno^o ijudi, med njimi predstavniki oblasti. Godba planinskega polka iz škofje Loke je najprej zaigrala Molitev«, nato pa je direktor dr. Dolar pozdravil odlične pred- avnike. tako zastopnika kraljevskega dvora >iorja Ivana Oblaka, komandanta III. plan. polka, s reškega načelnika dr. Gre-gorina kot zastopnika bana, prosvetnega inšpektorja g. Dolenca kot zastopnika ministra prosvete predsednika občine g. Cirila Pirca, starosto kranjskega Sokola br. Završnika itd. Udeleženci so se vp sali v spominsko knjigo. Po uvodnih formalnostih je direktor dr. Dolar v lepem govoru počastii spomin blagopokojnega kralja Aleksandra, in podčrtal poiiien današnjega slavlja, na katerem dobi kranjska gimnazija ime po pokojnem kralju. Zavodova goienka Švikar-šičeva je odkrila prvo spominsko ploščo, v katero je vklesan ta zgodovinski dogodek. Sedmošolec Ekar je odkril drugo ploščo, a direktor dr. Dolar je orisal lik pokojnega kralja ter citiral več njegovih pomembnih izjav, nato pa prečital vse v plošči vklesane reke. Ime vGimnazija Viteškega kralja Uedinitelja« je odlikovanje za mladino, a vzidani spominski plošči sta prvi spomenik kralju mučeniku v Kranju. G. direktor je zaključil svoj govor z vzklikom, naj živi JNj. Vel. kralj Peter H., dinastija Kara-djordjevičev in srečna Jugoslavija! Godba je zaigrala državno himno, potem je pa direktor izročil g. županu obe plošči v varstvo, župan Pire je čestital -zavodu in profesorskemu zboru ter apeliral na mladino, naj se ravna po načelih in rekih pokojnega kralja. Nato je govoril abiturijent Po-gačar, godba je pa zaigrala koračnico. Slovesnost je bila s tem zaključena. — Obe vzidani plošči sta delo kamnoseške tvrdke Rudolf Jeglič v Kranju, ki je prav lično izdelala kronske insignije ter narodne ornamente. Drugi del proslave, svečana akademija, se je vršila v nabito polni telovadnici Narodnega doma. ob navzočnosti vseh odlični-kov, meščanstva in šolske mladine. Kot prvo točko programa je šolski orkester pomnožen z vojaškimi godbeniki izvajal Adamičevo »žalno koračnico«, katero je instrumenti ral za godala Santel, za pihala pa Grgič. Mladinski zbor je zapel Tomčevo prigodnico »Na Vidov dan«, spremljal ga je orkester. Prof. Bogomil Hrovat je v svojem govoru naizal vso zgodovino gimnazije, povedal kako je prišlo do preimenovanja zavoda in močno poudari) zvezo med Vidovim dnem in smrtjo kralja Aleksandra I. Vsako leto naj nas Vidov dan spominja na Njega, ki je umrl za Jugoslavijo. Vojaška godba je nato izvajala Jenkovo uverturo »Kosovo«. Sledila je deklamacija i Na Vidov dan«, nato pa najbolj učinko-\ ita točka programa S. šantlov -»Agenče Boži j«, iz slavnostne maše na starosloven-skem besedilu, katerega je izvajal zelo močan mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Na pobudo iz Kranja je skladatelj nalašč za to priliko komponiral k tej točki še preludij Ln postludij, ki sta se prvič izvajala. Ta del maše, ki je zložen za petero-glasni mešani zbor in veliki orkester, je po mnenju strokovnjakov najlepši. Zek> I dobro so dijaki in dijakinje podali 3. deja- nje Vojnoviceve drame »Smrt majke Jugo-viča«, katero sta režirala prof. Korbmr ln prof. Fortuna. Pevci in godbeniki so ** usvajali budnico »Hej Slovani«, ravnatelj dr. Dolar pa je abiturijentom razdelil spričevala in se prav prisrčno poslovil ou njih. Knjižne nagrade v vrednosti nad Din 4000 so ae najboljšim učencem razdelile v gimna-ziij po končani akademiji. Vse glasbene točke programa razen Jenkove uverture je nastudiral in požrtvovalno dirigiral prof. Zdravko Svikaršič. — Pri vseh instrumen- talnih in pevskih točkah je poleg gimnazijskega orkestra sodelovala potooStevtma 25članska vojaška godba Iz škofje Loke. Ob svoji 1251etnici — prvikrat jo je ustanovil Napoleon 1. 1810. — je letos kranjska gimnazija doživela svoj najlepši praznik. Dobila je ponosen, visok naziv po svojem velikem, narodnem, jugoslovenskem vladarju, zato je najsvetejša dolžnost mladine, da bo v bodočnosti kranjska gimnazija po njej vredna tega svetega imena. N o k o U t t o Pričetek jubilejnih svečanosti štepanjskega Sokola Marljivi fctepanjski Sokol proslavi prihodnjo nedeljo 251etnico svojega obstoja. Pobudo za ustanovitev je dal Sokol I. Tabor pod vodstvom takratnega staroste br. dr. Pavla Pestotnika. Prvi starosta drufctva je bil br. Ivan Brice!j. tt je staroetoval društvu nad 19 let. prvi načelnik pa br. Ivan Brun-čič, ki je vestno opravljal načelniške posle polnih 11 let. Za uvod v jubilejne svečanosti je priredil štepanjski Sokol v soboto zvečer skupaj s bratskim pevskim društvom »Sava« kumi-ei sestri Ivanki Kregarjevi podoknico. Pevski zbor je zapel pod vodstvom pevovodje g. Vračka Schwabovo »Večer na morju«. Ipavčevo »Bodi zdrava domovina« in Sat-tnerjevo »Na planine«. Potem je pa od?la deputacija društva s starosto br. Piano in društvenimi funkcionarji h kumiri, da ji je Čestitala k jubileju in se ji zahvalila za spominski trak k društvenemu praporu. Kumi-ca se je zahvalila za pozornost in obljubila, da bo še nadalje zvesto delovala za pmspeh štepanjskeera Sokola. Slpdil je prijeten d m žabni sestanek pri br. Francetu K redarju. Na praznik je bil ob 11. dopoldne v lepo okrašeni sokolski dvorani slavnostni občni zbor, pred katerim so se gostje in člani vpisali v spominsko knjigo. Zbor je otvoril starosta br. g. Slana, ki se je po uvodnih formalnostih najprej spomnil blagopokojnoga kralja Aleksandra I. in zborovalcl so počastili njegov spomin. Potem je nazdravil mlademu kralju Petru TI. Sledilo )f <"•'♦ pismenih Čestitk prvetra pod<5taro8te SSKJ «■. Ganila in Sokola I. Tabor. Starosta je prisrčno pozdravil zastopnika župe Ljubljana I. br. dr. Josipa Kunca, starosto Ljubljanskega Pokola br. Bogomila Kav.ela, zastopnika Pokola I. br. Miroslava Urbaea in Jožeta Trataria, podstarosto Sokola Moste br. Gostiča in načelnika br. TljaŠa, starosto Pokola TV. Drago Pogačnika, starosto Pokola na Viču br. Borštnika in tajnika br. Wil-lenparta ter podpredsednika pevskega društva »Pava« g. Jeriea. Ptarosta j*» v kratkih besedah omenil 2"> letno delovanje društva, se spomnil umrlih bratov in sester ter izrekel toplo Ta+ivMn vsem ustanoviteljem in dobrotnikom društva. Posebna zahvala gre matičnemn društvu Pokala I. na Taboru in njegovemu dolgoletnemu starosti g. br. dr. Pestotnikn. Po nj^grovem grvrorn je stopila k društvenemu praporu s. Tvregrarje-va in pripela na prapor krasen spominski trak. K besedi se je oglasil dolgoletni načelnik in vodnik starejših telovadcev br. Rudolf žitnik, ki je govoril o zgodovini društva zlasti v tehničnem pogledn ter poz4val mlajšo sokolsko generacijo naj nadaljnje delo svojih prednikov. Sledile so čestitke gostov, za katere se je starosta iskreno zahvalil potem je pa zaključil slavnosti občni zbor. Glavni slavnostni dan bo pa v nedeljo, ko bo štepanjski Pokol deležen se mnogo večje pozornosti in priznanja za svoje plodonosno delo. — Župni zlet ▼ Škof ji Loki. Ob priliki iupnega zleta 5. julija v skofn Loki bodo posebno slovesno otvorili novoletno telovadile. Za uvod bo godba zaigrala Sukovo koračnico >V novo fivlienje*. medtem pa bodo prikorakali na telovadišče vsi telova-deči oddelki: deca. naraščaj, člani in članice, iezdni odsek Liublianskega Sokola in olimniieka vrsta. Pristopili bodo tudi praporščaki sokolskih edinic. Slavnostni ffovor bo imel br. Horvat Rudolf, ki ro podčrtal pomembnost SOletniee Sokola v Skofji Loki in važnost Mnega telovadila za razmah telesne kulture Njegov govor bo zaključila himna, istočasno pa bo ns 10 m visokem, kamenitem. vhodnem stebru zavihrala dr- žavna troboinica. Otvoritev teiovadičča bo nedvomno eden najlepših odlomkov iz vrste sokolskih svečanosti v soboto m v nedeljo. — Sokolska topa Kranj priredi letošnjo idejno revijo v nedeljo, dn 9. avgusta t. L popoldne v Stražisou pri cerkvici v Sem petru. Uprizorila se bo revija »K radosti in bratstvu!«, kj j© imela lani na Jesenicah velik uspeh. Na to prireditev Se dane« opozarjamo in vabimo sokolskomu pokr© tu naklonjeno občinstvo k čimvečji udelež bi. Podrobnost« se objavimo. Iz Novega mesta — Na realni gimnaziji so se v ponedeljek teden končali viiji tečajni irpiti. ki so se vršili pod predsedstvom prosvetnega referenta £. dr. J. Breznika- Od 30 pripravnikov, so napravili zrelostni izpit sledeči; Gunde Ami lija. Ipavec Jerica, Ivanetič Mlrjan (opro scen ustnega izpita), Jak^e Miroslav, Ko lene Friderik. K°žHi Cvetka, Kramo Teodo.. Malenšik Martin, Misjak &t**faniia. Plut Ivan. Skebe Venčeslava. Stepisnik Jože, Stra',nar Janez in Tomšič Karolina. Za 2 mesera so bili odklonjeni 3 pripravniki ln 3 za Wo dni. Nižji tečajni izpit ie polagalo 60 pripTav nlkov, 7 jih je bilo oproščenih. 45 je napravilo izpit. 14 je popravljalnih izpitov in 1 je odklonjen za 1 leto — Gasilska proslava. O priliki 60-I>tn>.<*.• obstoja novomeškega gasilskega druitva to 4. in 5. julija v našem mestu vehxa gasil«ki slavnost. Na proslavo obletnice bodo v me.sto prispele čete gasilcev iz vseh krajev dravske banovine. Proslava se ho vršila pod pokrovi-t^ljstvom S\. Vis. kraljeviča Tomislava, ki bo društvu poklonil prapor za 60-letni jubilej. Na sporedu so poleg ostalh sv«*čanočti tudi skupna gasdska ma^a na t-gu krmita Petra II., nato govori in razvitje prapori ter mimohod cašilskih fet Skupno kosilo za goste bo v restavraciji g. VVmdischerja. n.i to pa velika lindMca zabava na l>oki, s katero v zveri ho roeat sreco'ov. Vse h^at&k« edinice sorodnih društev so naprošajo, da v teh dneh n*» prir»iaio nob^^h prir**di*ev. Pohitite ta dan vsi v na«> ^r*vio da ho tako manifestaciia na^ih požrtvovalnih gasilcev čim dostojnejša Jubilej ameriškega kipa Svobode 46 metrov visoki kip je delo francoskega kiparja Frederika A. Bartholdija i-ieU>b jtatuii proslavi AmeTiica oOleLiueo Aipa £>vv>i>oat;, »^aj: orjaka postava otza v uv.i^njciu uCMuca i>«uMjO in po^ctravija v 4,ew -.ur«, prmajajoee tujce, xa iup je aar x4čincosK.e&a naruud .ajih. i lcanoui. ^ Leni puca tuui .oap-LS na prosci na pod*>tavitu, Ajer j« rtoeno, aa uuuja kip spomin na /.^ezo dven oaroaov v uoruu. £a aeoavi^ uuol Zctlinjeaiii aržav oeverue Amerike, ivip je u«iv» rrancosi&ega Kiparja. i?rederika x4.u^u»La KaruioiOija. lSaravno j<--, da je on ^6 m visoKa kip trd oreh moaorne tehnike, h-ako ogromen je ta kip, spoznamo, ce pomioiariiu, da laiuio na njegovi glavi udoooo tiLoji -40 mož, na baklji pa 12. ivipar i^artholai je dobro obviadal obliko A.pa. foLrebno je pa bilo trdno UrnniC-no Ogrodje, ki bi dalo vsemu delu stabilnost. To težko tehnično nalogo je rešil tvorec KUflov^ga stoipa G. Eiflei in s svojim delom dokazal, koliko lepote je v navadni smotrenosti- Avtor dobre knjige o Eiffelu Jean Prevost omenja, kako so stiki med Parizom in New Yorkom ali med dvema kontinentoma izraženi z dialogom Eifflovega stolpa in kipa Svodobe in pravi, da n,i nepotrebno omeniti, da imata obe stavbi skupnega konstrukterja. Kip Svobode pred New Yorkom doživlja svojo SOletnico v času, ko &e človeška družba v mnogih svojih udih težko bori za resnično svobodo. Kontno so pa U»A ▼ Ameriki ljudja, ki psnja bolje i2tra žen, Če bi držal ta kjjp nameertu haklje prr> svete dolar, okrog katerega «e st»6e ilvtje^ nje vse Amerike. Klobuk je pojedel Angleži brez razlike zelo radi igrajo in sklepajo stave pri irsaki priliki, vedno pa pri konjskih dirkah. In pripetilo se je oni dan londonskemu trgovcu Manghamu Pe-arLsu, da je podlegel tej narodni strasti in stavil s svojimi prijatelji, da bo zmagal na dirkah konj, za katerega se je bil navdušil. Bil je tako trdno prepričan o njegovi zmagi, da je izjavil: »Će ne prispe prvi na cilj, pojem svoj klobuk s trakom vred.< Toda trgovčev favorit ni zmagal. A strastni trgovec je dokazal, da zna biti mož beseda. Drugi dan je povabil k sebi dve priči, pred katerima je razrezal svoj klobuk na koščke, ga s čebulo, kisom in gorčico opražil in pojedel. Zdaj leži v bolnišnici in zdravniki dvomijo, da mu bo mogoče rešiti življenje. Besedo je pa le držal in ta zavest mu je ljubša od zdravja. MALI DIPLOMAT — Mamica, ti si včeraj dejala, ko si sprejemala novo služkinjo, da na izprioevalo ne polagaš nobene važnosti. — Da, toda zakaj mi omenjaš to? __ No, veš, mamica, mi smo danes v soli tudi dobili izpričevala. P««"*, X jultfa T2: Reprodur. kooeert na&e pemni m na£a glasbe. __ 12 4t: Poročila, vrwn*>. __ 1&: Ča«, spored, obvestila. — 13.15: Radnaki orkester. — 14: Vreme, borza. _. 1(.V <"iSi vrame. poročila, spored, obvestila — ta**«; Nac. ura. __ 19.50; Tdovičeva in L/>w#tova (plošče). __ 20.10* 2enska ura; Keramika (gdč. Dana Pajnič). — 2030: Mozartov večer. __ 22: Cas, vrenu\ poročila, (ipor<*d — 22-20; Ksrilofoneke solistične točke -Mearhon; Amerikanska patrulja, Seljani1 'a. Svat (Dušan Gavrilovič). — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 5. jnhja 12; Plošča za ploščo — pihana zrn** pesmic veselih in godbe za ples. — 12.4.V Poročila, vreme. — 13; Cas. spored, or*^-stila. — 13-15; Plošča za ploščo — pisana zmes pesmic veselih in godbe za pl*w. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Predavanje SPD: O turah v juliju 'g. Boris Rezek). __ 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. "— 1930; Nac. ura _'l9."SO: Koračnica (na ploščah). — 20 10: Zunanji poligoni pregled (g. AJojauLj Kuhar). __ 20.30; >N«- deljski lovci ti Vesel večer, besedilo in vodstvo g- Mehle Marjan, sodelujejo; Člani rad. igr. družine. Akademski pevski kvint^T, Slov. sramH kvartet. — 22; ^as. vr**m-. poročila, spored — 22.2 — : Radijski jazz. Andre Theuriet: 25 Hevarua letoliu Roman In ko se je kočija ustavila Dred stanovanjem v Garabacelski ulici, je molče in nežno pomagal rcreaiji izstopiti. Med večerjo v jedilnici je prešiniala Jakobov obraz globoka žalost in to ie Terezijo potolažilo. Govorila sta o tem Kn onem, ko ie Da služkinja pospravila z mize. da sta ostala sama. je orisede! Jakob k svoiji ženi na otomano in io obiel čez Das, rekoč: — Rezika, kriv sem, da so ti Dri-tekle solze v oči in to me zelo boli. Proti svoii vol.H sem bil trd s teboj, odpusti mi! Obljubim ti. da ne bom nikoli več storil kal takega. — Mili moj, — :e odgovorila Terezija, vračaioč mu poljube. — zelo rada ti idmictim ker vem. da sem kriva tudi TS Ep UI3A 30 'UI3S EU^JS EpO^ TUTSS ves moi. Sem kakor ljudje, ki skrivalo 73klad in se ustrašijo naimanisxza suma. Boiim se za svo.io srečo, da bi ie ne izgubila. — Dušioa. ljuSm te. zakaj se bojiš? — Bojim se, da bi ne podlegla lu-bosumnosti. — je priznala, in položila glavo na Jakobove prsa. — Vedi, da bi bila nesreča za oba, če bi vzplamtela v meni ljubosumnost. VI. Po tem lahnem pišu je zavladal v njunem domovanju v Carabacelski uK-ci zopet domače mir. Zlata jutra in iasni diiev; so poljubljali rože na vrtu in sanje nebo se je bočilo nad zorami za Nizzo. Terezija se ie vzdržala vsakega namigavania na neljubo prigodo v vili kneginje Kotonbine. Jakob se k Da branil spominov na baronico Liebttmso-vo. V njem je bila nastala popolna sprememba. Ne samo. da se je izojdbal vsake priložnosti, da bi ne padel v novo izkušnjavo. temveč ie sovražil tudi vse. kar s:a ie bilo spravilo na to nevarno pot. Sram ga je bilo, da je tak slabič, da ie tako hitro podlegel izkuš-niavi. On, ki se je tako rad bahat vori-čo svojih prijateljev, da je dobro zavarovan, da se ne boji nobenih napadov pariških Dalil. on. lci ie tako rad trdi: Ženski krempelički ne bodo ranili moie kmečke kože. moi oklep ie dovoli močan . . In glej. baš on je vzplamtel kot neizkušeni študent ob prvem srečanju t zapeljivo kokerto. Ni si mogel odmistrtf. da se je bil tako hitro spozabil m nie~ I gov gnev se je obrni1 tudi proti ženi. ki je bila odnesla tako lahko zmago. Začutil je odpor proti baronici Lieblingovi in belil si je glavo, kakšne neverjetne hibe bi odkril na nji, ne da bi pomislil, da je vse to še jasnejši dokaz, kako globoke korenine so pognale njegove misli na Manio. Kakor vsak človek rad opravičuje svoje napake, tako je tudi Jakob varil vso krivdo v prvi vrsti na nov način življenja. Po dvomesečnem počitku so bili povsem izg-nm znaki njegove bolezni. Zahrepenel je zopet po svoiem dela in sklenil ie lotiti se ga. Ni sicer še mislil na delo »s polno paro«, vendar >e pa hotel izrabiti svoje bivanje na iu-gu in naslikali nekai akvarelov. Kratf-na sama ga je naravnost vabila k temu. Konec januarja je b»l izredno lep in zato ni brk> izključeno, da se bo v februarju ali mar-m vreme poslabšalo. Httro se je odločil posvetiti jasne januarske dneve svojim študTiam. Sicer ie pa videl v nameravanih izprehodih še drugo dobro stran: Odide jz Nizze m tako se izogne morebitnemu srečanju z baronico Uetr Kngovo. pa tudi hftfrnni družbi pri kne-ginK Kolonbini. Mited'ma zakoncema so napočili zlati, mirni dnevi steče in oba sta jo pila tz polne čaše. Zjutraj, ko so ju prebudili prvi sokični Žarki o ko se je začulo skozii odprta okna ptičje petje, sta pila čač na verandi. Kmalu ie završalo življenje v sosedstvu in začuli so se rezki klici prodajalk sardin. Po zajtrku sta Šla vsako jutro na izprehod po drevoredu okrog vrta. naslajala sta se pri pogledu na cvetoče narcise, ki sta jih bila sama posadila, trgala sta že zrele limone, občudovala orera.no nabrekle popke pomaranč in šepetala vsa srečna: Kako krasno je tu! Točno ob desetih je prišel vsak dan potujoči »lajnar« odigrat pred vraiti svoje polke in valčke; njegova poskočna godba je še boli povzdignila radostno razpoloženje jasnega ozračja. Terezija mu je vsak dan poplačala trud. potem sta Pa z Jakobom hitro pojužinala, a opoldne iu je čakaia pred vrati odprta kočija. Odpeljala sta se skoraj vsak dan v Villefranche. Kocijaž je poganjal konje po glavni cesti, od koder se je odpiral razgled daleč tja na širno morje in na gore. Koketne. hribčkov tiščeče se vile so se vrstile druga za drugo. Bile so vse v zelenju m cvetju. Za seboj sta videla z gozdov: pokrite hribe, obrise Mont Grossa. modrikasito piramido Mont Chauve, v daljavi zasnežene Alpe. Na desni strani se ie razprostiralo v bujnem zelenju pristanišče Lvmpia z po- štam gozdom jamborov, a dalje za grajskimi pečinami se je vila dolga svetla knivuKa Angelskega zaliva, obrnbliena s srebrnimi penami. V ospredju se je razprostiralo sanje in leskatamće se Sredozemsko morje z ozkim polotokom rtiča Fcrrat. še azurneje m v očarliiver šem lesku do kra« s solnčnirrH žarki zalitega obzorja, ker sx> migljale beie ši-šice Bordighere v rdečkasti pari. V Villefranche sta izstopila. Tam je bila zasidrana osamljena italijanska ladja. Njena črna lupina se je kolebala in zrcaihla v morju. Po kraitkeni počitku v krčmi sta najela ladiioo in se zasidrala z njo sredi zaliva. Terezija ie vzela v roko kniigo, Jakob je pa jel slikati svoj akvarel. Z vso vnemo se je lotil dela, da bi u;el jasni kolont rdečkasrih in ble-dožoltih hišic s sivimi strehami, vlažne sence vjugastih ulic. sveti kaste odtenke rdečih rož in na oknih razobešenega perila. Vse to je bilo zastrto s prozornem ozračjem in odražajo se e v mirnem ogledalu zelene vode. Ladiica ie kolebala, iz morla ie dnhal osvežu'oči slani hlad. Gailebi so plavali nad morsko gladino in se spuščali lahno na vodo. Jakob je za hip odloži] čop č. da bi bolie vdel te čarobne prizore. Zemlja, zrak in voda so dihali v enem očarljivem ritmu k Jakob ie začut;l v svodih prsih to mr> gočno pesem prirode. >|M| Jtoflfn 2lH^U^l&. •— Ite. ^S^^MM^Mfc t^fc—mw< UfeMft .Si^^H^^fel « ^^ ^»Mg| |n f|^^M^^Vi( J^A l^^tt CVtfHI f^VP^^i^ •_ Vrf W TMitelrf