155. števMu.
• ■krnja vsak dan »?ečer Uvzern*! nedelje in prumlkc ta velja po posti prejeman aa 14 K, aa pot leta 12 K, ta četrt lata 6 K. aa en naaet 2 K« Kdor hodi sam poni, plača atio leto 50 K. — Na naročbo brca istodobne vposiljatve naročnine te ne ozira. — Za — Dopisi naj se iavole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urs4ml*tvo ni
Groeteiitva teletom it M.
dežele za vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 5 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Momčilo celo leto 28 K. Za vse drage delale in Amerike) se plačuje od peterostopnc petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
k. Upravništva telefon it 85.
ena številke po
Kemiki urtfdnlkl med Slovenci.
O d Drave, 5. julija.
Na Štajerskem in na Koroškem se nastavljajo nemški uradniki med Slovenci, naj si bodo slovenskega jezika zmožni ali ne, če tudi ne manjka kvaHfikovanih Slovencev. Velja princip, da se Slovenec povsod odrine, da dobi Nemec službo in kruh, da se razširi nemška posest, pomnoži in utrdi v mestih in trgih nemški ži-velj! Najnovejši dogodki kažejo, da se bode ta sistem prenesel tudi na Kranjsko, da je slovenska klerikalna stranka toli brezvestna, toli ko-ruptna, da hoče to celo pospeševati iz politični)] motivov! Ko bi se šlo samo za interese te stranke, privoščili bi jej, da dobi v svojo sredino same nemške uradnike, da bi padal krepko bič po njenih ljudeh! Pa, sedaj, ko so vsled vodstva Šusteršiča in Korošca že na Kranjskem mogoči samonemški uradniki, kako se hočemo teh ubraniti v bodoče na Štajerskem in Koroškem!!
To je prokletstvo zla dejanja teh ljudi. Heklo se bode odzdaj: Kar gre celo na Kranjskem, mora biti tem bolje mogoče na Koroškem in Štajerskem! Kmečki poslanci Gra-fenauer, Pišek in Boškar, ali uvidite pogubno, izdajalsko postopanje vaših političnih voditeljev! Ali si upate še v bodoče trditi, da ste vi zagovorniki slovenskega uradovanja, branitelji naroda in domovine? Kdo bi vam naj to še verjel? Duhovnik; so glede uradovanja neodvisni. Kje in kdo pa je na Štajerskem ali Koroškem že slišal, da je samo ena dekanijska konferenca na primer sklenila slovensko uradovanje? Pa tu do-zdaj ni našel grajalne besede ne »Slovenski Gospodar«, ne njegovi uredniki, med katere spada že več let »dičen« duhovnik in poslanec pater dr. Korošec! Pa, dasi živimo v tako žalostnih razmerah, vendar sem prisiljen staviti zaradi uradniškega vprašanja novi predlog do slovenskih državnih poslancev.
Najbolj občutljivo je za slovenske stranke, če sodni uradniki med nami ne razumejo jezika. Tu se gre za najimenitnejše interese, za imetje, čast in življenje! Bratuša v ptujskem okraju je bil celo v smrt obsojen, ker preiskovalni sodnik ni bil dovolj zmožen slovenskega jezika! Strah ili groza mora navdajati člo-
veka pred takimi sodniki! Tu bi morali priti ljudstvu na pomoč sodni inšpektorji!
Pa kako naj, ko so pa zopet sami Nemci!?
Da se tu razmere razjasnijo, morajo slovenski državni poslanci določiti iz svoje sredine docela sposobno osebo, katera naj po preteku počitnic obišče vsa slovenska okrajna sodišča na Štajerskem in Koroškem ter posluša kazenske in civilne razprave. Designiran poslanec-stro-kovnjak bode imel tako najlepšo priliko, da sliši, kako slovenščino nekateri nemški sodniki pri nas govorijo, kako pomanjkljive so vsled neznanja slovenščine vse razprave. Tako nabran material se bode dal uspešno porabiti v državni zbornici in časopisju! To sredstvo se mi zdi edino, da se spravijo škandalozne, neznosne razmere v javnost, da se prepreči nastavljanje nemških kurzovcev za sodnike med Slovenci!
Upam, da ima še vsaj en član slovenske delegacije toliko domoljubja in požrtvovalnosti, da bode to delo prevzel in izvršil!
Državni zbor.
Dunaj, 6. julija. Z veliko večino je poslanska zbornica danes po kratki debati sprejela nujni predlog socialnih demokratov glede zavarovanja delavcev za starost in onemoglost. Minister baron B i e n e r t h je izjavil, da si bo vlada v smislu prestolnega govora prizadevala ustvariti zavarovanje, ki bo zaslužilo tako ime. Seveda se bo treba pri tem ozirati na moči državnih financ in na domačo produkcijo. Vlada upa, da bo mogla tozadevni zakonski načrt predložiti parlamentu takoj v jeseni, ko se zopet sestane, kar se zgodi najbrže 3. novembra. Zakon pa ne bo obsegal le reforme bolniških blaga-jen, zavarovalnic zoper nezgode, za starost i n onemoglost delavcev, tein uč bo skrbel tudi za tisti krog samostojnih gospodarjev, ki so po svojem življenju najbližji delavcem, in ki so ravno tako potrebni preskrbe v starosti in onemoglosti. — Ministrovo izjavo je cela zbornica živahno odobravala. — Posl. A x m a n n je predlagal, naj se tudi tistim privatnim uradnikom, ki so glede dohodkov enaki delavcem, oziroma samostojnim gospodarjem, priznajo državni prispevki k rentam.
Poslanec Hribar je interpeli-ral skupno vlado, naj bi se v ministr-
stva poklicali uradu i k i, ki so vešči jugoslovanskih jezikov. — Poslanec Žitnik je interpeliral justičnega in poljedelskega ministra glede jezika pri odlokih v agrarnih operacijah na Kranjskem. — Končno je odgovarjal minister M a r c h e t na interpelacijo nemških poslancev zaradi češke Komenskega šole na Dunaju. Minister je povedal, da se z njegovo naredbo glede izpitov na imenovani šoli ni ničesar spremenilo v pravnem oziru. Svojo naredbo je naznanil 5. maja t. 1. v proračunskem odseku, ne da bi se bil kdo proti temu oglasil. Glede podelitve javnosti šolam Nižjeavstrijskem je opozarjal minister na svojo izjavo v proračunskem odseku,in katera temelji na razsodbi državnega sodišča, vsled katere razsodbe je na Nižjeavstrijskem le nemščina v deželi navadni jezik. — Poslanec Horskv: »Kaj pa so 450.000 Cehov na Nižjeavstrijskem?« — Minister je končno še izjavil, da Komenskega šola sploh ne more dobiti pravice javnosti.
Parlamentarni položaj se je poostril.
Dunaj, 6. julija. Upanje, da bi se poletno zasedanje parlamenta ugodno zaključilo po dovršit vi celega vladnega programa, se je skoraj popolnoma izjalovilo. Nemški poslanci iz Češke nele da ne umaknejo svojih nujnih predlogov?temne so se začeli tudi krščanski socialisti bližati narodnostnim vprašanjem. Ministrskemu predsedniku se je po dolgotrajnih konferencah že bilo skoraj posrečilo, pregovoriti nemške poslance iz Češke, da bi bili umaknili svoje nujne predloge, toda v tistem trenotku je nastopil nemški narodni svet za Češko s pozivom na javnost proti če-hiziranju (?) pri uradih in oblastni-jah na Češkem ter napovedal za prihodnjo nedeljo 40 protestnih shodov po nemških mestih in trgih na Češkem. Ta poziv je za nemške poslance ukaz, da ne smejo opustiti vloženih nujnih predlogov. Položaj se je vsled tega zelo poostril ter je prav lahko mogoče, da se parlamentarna pogajanja hipoma pretrgajo; zakaj dalje časa ko ostane poslanska zbornica skupaj, tem neugodnejši bo položaj ne samo za sedaj, temuč tudi za jesensko zasedanje. Zato prevladuje pri merodajnih krogih mnenje, naj bi se parlamentarno zasedanje zaključilo še ta teden. Vlada pa še ni izgubila vsega upanja, temuč nadaljuje*  konference.  Jutri  skliče ožjo
konferenco klubovih načelnikov, da umakne svoj maksimalni program ter predloži minimalni program, ki obsega sledeče točke: podržavljenje češke severne železnice, rekrutni predlogi, melijoracije, davek na avtomobile in volitve v delegacije. A tudi iz tega programa bo vlada prisiljena še marsikaj izpustiti.
Reforme v Vatikanu.
Rim, 6. julija. Danes je izšel papežev dokument o reformah kon-gregacij, kar je pri papeževi vladi isto, kakor razna ministrstva pri posvetnih vladah. Najvažnejše reforme so sledeče: Sporne stvari, tako civilne kakor državnopravne, se vzamejo kongregacijam ter se izročo sodnim oblastim rota romana in signatura justitiae. Kongregacije ob-drže le razsodbe v disciplinarnih zadevah. Sv. oficij obdrži razsodbo v zadevi dogem glede zakramentov in mešanih zakonov. Kongregaciji sv. oficija ostane obramba verskih in nravnih naukov; načelnik ji ostane papež. Konzistorijalna kongregacija ima imenovanje škofov, nadzorovanje škofij in seminarjev. Glavni namen novih reform je, da se ločijo zakonodajne in disciplinarne zadeve, ki ostanejo kongregacijam, dočim se vse sporne stvari izroče sodnim oblastim. Nadalje se uredi postopanje prve instance in vzklicnega postopanja. Revni dobe brezplačno zagovoril ištvo ter se oproste vseh taks, dočim se srednjepremožnim znižajo. Urede se tudi imenovanja, pravice in place uradnikom.
Vstaši v Macedoniji.
Carigrad, 6. julija. V samostanu Kalipetra je kucovlaška četa umorila opata in nekega drugega grškega meniha. Tudi grške čete razvijajo delovanje s podvojeno silo. Nedavno je odvedla iz vasi Mezmer nekega bolgarskega kmeta in pastirja s 300 ovcami.
Berolin, 6. julija. »Voss. Ztg.« je začela priobčevati tajno poročilo nekega bolgarskega politika, ki je v državni službi, in ki je lansko jesen prepotoval macedonske vi-laiete na višji ukaz, da prouči organizacijo o vstaji v Macedoniji. Poročilo pravi, da se mora vstaška organizacija izboljšati, ideja ojačiti in najboljši bolgarski možje se morajo združiti v tem duhu. Vstaški odbori so sredstvo, da se evropska politika ohrani vedno čuječa. Iz programa revolucij sk i h odborov pa se morajo črtati umori in atentati.
LISTEK.
Devica Rožica in I]uN]anski zmaji.
(Konec.)
»Mati Šmarnica, kar nekaj mi je zmiraj reklo, da se tale Majarono-va samo dela tako sveto; u j — u j — uj; sama sveta Uršula je obvarovala našega sina te grešnice licemerske.«
Antonova mati je strmela in sklepala roke. Zmajevala je z glavo in dvomila:
»O, saj to pa ne bo res! Rožica ni takšna!«
»Ni takšna!« se je razburila in udarila z nogo ob tla Mreta Komar-jeva. »Kdo pravi, da ni takšna! Sama sem jo videla pri gospodu Hi-acintu, kako se je smukala okoli njega kot Putifarka okoli svetega Jožefa.«
Mati Šmarnica je še vedno ostala neverna.
»Vidite, takšna kača! Čisto vas je preslepila! Ampak zdaj se je ujela, in na dan je prišlo vse njeno hudobno ravnanje. A tale Šelica Burje-va, kako je to sveta devičica! Mam-ka, njo vzemite svojemu sinku za ženico! Boljše ne morete dobiti, in če je greste iskat po vsem svetu.«
Anton Šmarnik je slišal to go-vorieo, in niti na misel mu ni prišlo, da, bi verjel besedico. A hotel se je vseeno prepričati, odkod izvira.
Popoldne je zopet prihitela nevesta Rožica k njemu na vrt in stopil je k njej z mrzlimi potezami na obrazu. Dekle se ga je ovilo in šepetalo:
»Dragi Anton!«
Ostal je miren in jo vprašal:
»No, reci, kje si bila snoči?«
Začudila se je njegovemu glasu in stopila od njega.
»Kje, pri spovedi! Pri Sv. Flo-rijanu, pri belem menihu!«
»No, ali si potem šla sama domov?«
»Sama. Zakaj vprašaš.'«
»Ali ne smem? Rožica, zakaj mi nisi povedala, da si šla iz cerkve z menihom!«
Zardela je, in oči so se ji osol-
zile.
»Torej je le res, kar govore o tebi po mestu!VHijacintovi celici so te videli, pri grehu so te zalezli, ti zavržena devica!«
Rožica je dvignila glavo in v očeh so se ji bliskale solze kot zlata rosa, presenečenje ji je ovilo lica in usta z nemim pajčolanom. Ali je Anton, ki tako govori, ali je vstanu misliti o njej kaj takega! Bolest ji je objela srce, temna žalost ji je stiskala prsi, in ni zmogla besede v svoj zagovor.
»Anton!« Zaklicala je njegovo ime in zbežala iz vrta.
Sedaj je bil prepričan, da je kriva. Že včeraj popoldne se je vedla tako sumljivo in danes je hotela najprej zamolčati, da je bila z menihom, a potem ni vedela ničesar, da bi se izgovorila.
Anton Šmarnik je bil na čistem s svojo nevesto.
Sklenil je pretrgati vsako vež ž njo. Nikoli več se ne smeta videti, in za tožil jo bo pri mestnem sodniku.
Rožica pa — prihitela je domov, vrgla se je na tla in zajokala. Tudi njeni materi je bilo že vse znano.
»Dete, moje nesrečno dete! Kaj hočeš sedaj?« Vsi so obsodili ubogo deklico, mati je verovala v njeno nedolžnost.
Rožica je vstala in se nasmehnila: »Saj to so sanje . . .«
»Ali sanjaš, dete, pri belem dnevu? Vse je resnično, in za vedno si zavržena, ako se ne izkaže pravica.«
In sedaj ni vedela Rožica, kaj bi storila.
»K spovedniku pojdem,« je rekla popoldne, »k onemu ljubeznivemu starčku, ki mi je snoči obesil škapu-lir okoli vratu in me blagoslovil.«
Šla je, a že na stopnicah je srečala biriča. Grozno je s sabljo razbijal po tleh in imel je visoko kapo in črn plašč.
»Kje   je    tista Majarončkova
punca, ki je hotela na goljufiv način skleniti se z gospodom Antonom? Kje je, da jo ženem s seboj 1«
Rožica se je prestrašila in pomislila. Odgovorila je:
»V cerkev je šla molit.« — In odhitela je k Svetemu Florijanu.
Trkala je na porti in prosila, naj pokličejo tistega ljubeznivega, belega starčka, ki jo je snoči spo-vedal.
»No, ti si tukaj, dragi otrok,« jo je nagovoril menih. »Kaj dobrega prinašaš?«
Povedala je svoje veliko gorje, kako jo ljudje obrekujejo, in da jo je zato zapustil njen ženin, in da jo hočejo sedaj celo zapreti med tolovaje in razbojnike.
Potolažil jo je dobri starček in obljubil, da bo vse storil zanjo.
Moder in čudodelen je bil menih. Mislil, je, dolgo je mislil, bral je v debelih, črnih bukvah, križal se je in rotil, potem se je pa napotil k mestnemu sodniku.
»Hudobni ljudje so obtožili gospodično Rožico Majaronovo greha zoper sveto čistost. Jaz pričam o njeni nedolžnosti, in ljubljanski zmaji bodo dokazali resnico mojih besed. Skličite vse mesto, naj se zbere ob Ljubljanici, kjer gre mesarski most pod varno stražo štirih zmajev. Jutri ob sedmi uri pojde Rožica čez most, in ako je nedolžna devica, bodo zmaji oživeli, z repovi  bodo majali in
Rusija vendar dobi vejno brodovje.
P trograd, 6. julija. Ker so se razbila kompromisna pogajanja med državnim svetom in dumo glede dovolitve 11,250.000 rubljev za zgradbo novih oklopnic, stopi v veljavo § 13. prora conskega zakona, vsled katerega ostane v veljavi lanski državni proračun, ki dovoljuje vladi sredstva za zgradbo oklopnic.
Ruski car in carica na Angleškem.
L o n d o n , 6. julija. Delajo se že velike priprave za sprejem ruskega carja, ki pride s carico vred vrnit kralju Edvardu obisk. Carska dvojica pa ne pride v London, temuč izstopi le na otoku Wightu.
Revolucija v Paragvaju.
London, 6. julija. Vojaška revolucija v Paragvaju ima popolni uspeh. Revolucijonarji so prisilili predsednika Ferreiro in njegove ministre, da so odstopili ter zbežali v braziljsko poslaništvo.
Dopisi.
Iz Bučke. Deželna vlada je v pritožbi naših klerikalcev zaradi občinskih volitev razsodila, da se naj vrše v graščini Radelca, češ, da ni v Bučki zato pripravnega lokala (To je tudi resnica. Op. pis.) Zaradi tega se obračamo napredni volilci do g. župnika Kutnarja z nekaj vprašanji: Ali vam je znano, da vaši agitatorji: Jaklič, Teršinar, Selaki, Prah & Comp., vedno pridušajo napredne in nepristranske volilce, da pri bodočih volitvah se bode za »vero« šlo? Ali je mogoče to res? Ali je to mogoče le slepilo nerazsodnim ljudem ? Ako brez vašega dovoljenja z vero agitira jo, zakaj jih ne primete za jezik, — ako je pa laž, da se namreč ne gre za vero, kaj rečete k temu? Ako je resnica (kar pa nam ni znano) in ker ni nobenega lokala na Bučki, da bi ga bili ponudili za bodoče volitve, se pač pozna, da ste same brihtne glave skupaj. — Zakaj se niste spomnili, da bi bili predložili v pritožbi, da se lahko volitve vrše pri Sv. Martinu v cerkvi za oltarjem 1 Predsedovali bi volitvam vi, (ker ste v cerkvi gospodar). G. J. Komljanec, profesor v pokoju, bi lahko pred al-tarjem molil za srečno zmago, in ako
opletali po zraku, ako pa je grešnica, bodo ostali zmaji mrtvi, in z repovi se ne bodo ganili.«
»Dobro in pametno si govoril,« je dejal mestni sodnik. »Ako se izkaže njena nedolžnost, jo bo vse mesto proslavilo in ovenčalo z rožami, in njena poroka z našim meščanom, Antonom Šmarnikoin, bo dan slave in veselja za vse mesto. Ako pa se izkaže, da je kriva, jo bomo živo zazidali v samostan.
Beli menih se je priklonil in se vrnil v svojo celico.
*
Drugo jutro na vse zgodaj že so bobnali bobnarji, trobili trobentači in vpili mestni biriči. Po vseh ulicah, trgih in cestah so klicali in budili meščane, naj ostanejo iz mehkih pernic in se odpravijo k mesarskemu mostu, kjer se ima izkazati nedolžnost Rožice Majaronove, ali pa njen greh.
In res, na obeh straneh mostu in po bregu in celo po lipah, ki so tam rasle, se je nabralo na sto in sto radovednih   ljubljanskih meščanov.
In ko je odbila ura sedem po ljubljanskih zvonikih, je pripeljal mestni sodnik obtoženo Rožico Majaronovo. Ljudstvo se je zgrnilo za njo, ko je namerila korak na most, in kot na ukaz so vsi štirje bronasti zmaji oživeli, kot bi hoteli splavati DO zraku. Težke repove so odvili in jih zamajali po zraku. Zehali so in
se g*re za vero, ni vrag, da bi se ne naredil čudež, da bi namree vi in vaša klerikalna banda zmagali, in, oh, kako bi vi potem lahko šli v pokoj! Tam bi tudi volilce zapustil hudobni duh, in volili bi krščanske muže, ker bi jim bila zopet dana večja priložnost doprinašati — telesna dela usmiljenja — pač veste katera. Hvalijo se vaši agitatorji, da pride tudi studenški župnik k nam volit; on pa nima tu nikakršne volilne pravice, tedaj bi mu bilo težavno brez posla na volitvah. Glejte, če bi se volitve vršile pri Sv. Martinu, bi studenški župnik lahko imel pri strani oltarja »ofer« in nabrali bi lepe kronce, katere tako grozno potrebujete, ker se bode treba »seliti«. Zraven bi pa lahko tudi nadzoroval volilce — svoje farane, ker jih bode precej prišlo k nam volit, in bi vsaj pri volitvah nosa ne dobili. Tedaj gospod župnik! Ako je res volitev verska reč, in ker ni dobiti nikjer prostora, potrudite se, saj je še čas, in spravite volitve v cerkev, saj Verska reč spada vendar v cerkev, shodi »Marijine družbe« se tako vselej v cerkvi vrše, naj bi se še to, in verujte, da vam je uspeh zagotovljen; in z lahkim srcem bodetc Bučko zapustili in »rajžali« od nas; tedaj na delo. Ako pa ni to verska reč, tedaj pa opozorite svoje agitatorje, da je laž strašansko velik greli.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 7. julija.
— Gostinčar na Vrhniki. Državni poslanec Gostinčar se je včeraj zjutraj pripeljal na Vrhniko. Prva njegova pot je bila k famoznemu županu dr. Maroltu, ki je kot čuvar javne varnosti na Vrhniki največ kriv napada klerikalcev na vrhniško postajo in na železniško osobje. Namesto da bi bil pri tistem napadu župan dr. Marolt ljudi miril, jih je še ščuval in jih namenoma spravljal v zmoto ter jih s tem podžigal k novim nasilnostim. Zdaj. ko se je začela sodna preiskava, se trudijo klerikalci na različne načine, da bi stvar potlačili. Menda je ta namen pripeljal tudi Gostinčar j a na Vrhniko. Gredoč od dr. Marolta proti kolodvoru je Gostinčar srečal železniškega uslužbenca Zupanca, ki so ga bili klerikalci na kolodvoru, ko je bil v službi, napadli in ž njim tako grdo delali, da, je moral pred njimi bežati in se zakleniti v svoje stanovanje. Gostinčar je Zupanca prav prijazno ogovoril, in ga izpraševal o celi zadevi ter mu previdno skušal sugerirati, kar bi klerikalci radi imeli, da bi mož verjel. Ob polu 10. je bil Gostinčar že na kolodvoru. Prišel je pol ure prezgodaj, hoteč govoriti s posta-jenaeelnikom. Dolgo je hodil po kolodvoru in se oziral na pisarno, a vstopiti se ni upal. Naposled je šel v čakalnico in se je pri blagajniškem okencu predstavil postajenačelnikn. Ta mu je potem rekel, naj pride v pisarno, če ima ž njim kaj govoriti. Gostinčar je šel v pisarno in je tam na dolgo in na široko govoril o klerikalnem napadu. Slovesno je zatrjeval, da jim bo v uredništvu »Slovenca« že posvetil, da je tudi on za to, naj se krivci nekoliko kaznujejo, vendar je postajenačelniku vedoe, da bo zaslišan kot priča, polagal na srce, naj skrbi, da ne bo zaradi te stvari preveč prahu in da listi ne bodo imeli dosti pisati. Ali ni to očitno vplivanje na pričo? Klerikalci so Gostinčarja poslali na Vrhniko, misleč, da se mu nič ne more zgoditi, če poskusi vplivati na priče, ker ga varuje poslanska imuniteta. Ker se je o klerikalnem napadu na železni-
opletali ž njimi, da je donelo okoli njih, da je zvenelo v njihovem trupu, a Rožica je šla kot zmagovalka čez most. Na levi in desni, spredaj in zadaj so zmaji pričali o njeni nedolžnosti, in šele potem so zopet zavili repe, ko je stopila z mostu.
Ljudstvo je to videlo, strmelo je in dajalo čast in slavo Bogu in modremu menihu, ki je tako očitno rešil nedolžno nevesto.
Potem so pa hudobno in Lažnivo zopernico, Šelo Burjo, privezali na osla in jo za kazen zapodili čez most. In zmaji se niso ganili in repov niso odvili, ampak gledali so grozeče predse. Ljubljanski samosrajčniki pa, ki so bili že tedaj prave ljubljanske srajce, so s palicami in kamenjem zapodili osla, da je stekel z lažnivo devico proti Svetemu Florijanu.
V nedeljo potem pa je svatovala vsa Ljubljana. Bilo je nepopisno veselja, pili so ga kot v Kani Galileji. Nevesta Rožica je bila vsa v lilijah, in biserno snežne korale so ji ovijale vrat.  Smehljala se je in smehljala:
»Čakaj, Anton, še vse ti povrnem, kar si mi hudega storil.« In za kazen ga je poljubila.
Tako so spričali ljubljanski zmaji nedolžnost prelepe device Rožice Majaronove. Jaz pa sem to napisal, da ostane v zgled in pouk vsem deklicam in gospodičnam.
C. Golar.
ško osobje na Vrhniki začela sodna preiskava, se nam ne zdi potrebno, da bi na »Slovenčeva« zavijanja o tej stvari kaj odgovarjali. Kar smo zapisali, je do pičiče resnično in se izkaže tudi pred sodiščem navzlic —. Gostinčarjevemu posredovanju pri pričah.
— Ciril - Metodova veselica v Trstu in tamošnji klerikalci. V nedeljo, dne 5. t. m. se je vršila v Trstu pri Sv. Ivanu vrtna veselica v prid šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Vsak pošteno misleč človek bo mislil, da bodo tako eminentno narodno prireditev, in še posebno na narodno zelo eksponirani točki kot je Trst — vsi sloji, ne glede na politično mišljenje posameznika — podpirali. Ali varaš se, dragi čitatelj, ako to misliš! Med dobrimi in narodnimi tržaškimi Slovenci se je vgnezdila črna izdajalska zalega, katera je delovala proti tej rodoljubni prireditvi. Ultraklc-rikalna cunja »Zarja« — glasilo tržaških slovenskih ultrainontancev, je v svoji zadnji številki agitirala proti Ciril - Metodovi veselici, češ, »ta družba je v liberalnih rokah, darove sprejema tudi uredništvo »Edinosti«, zatorej proč od te prireditve in te družbe.« — »Naj le podpirajo to družbo — pravi »Zarja« doslovno — edinjaši in »narodnjaki«, nas in naše katoliško ljudstvo pa naj puste pri miru.« Ali ste jih slišali izdajalske črne duše .M! Ali to še ni vse! V nedeljo sta svetoivanski kaplan — znani hujskač Čok in župni upravitelj Sila s prizniee na nekvalifikovan način divjala proti Ciril-Metodovi veselici. V cekvi pričujoči trdijo, da se je z lece poživljalo ljudstvo, da naj se nihče ne udeleži popoldanske Ci-ril-Metodove veselice v »Narodnem domu«, ker tam (v »Narodnem domu« pri Sv. Ivanu namreč) gospodari liberalni satan! Padlo je še mnogo enakih psovk. To je že naravnost škandal, kar počnejo ti zbesneli pop-je. Ako se že bojuje proti »narodni stranki«, naj se bojujejo s poštenim orožjem, ali proti tako potrebni šolski družbi — ]»osebno še v Trstu, kjer je tisoče slovenskih otrok brez slovenske šole — to je že tako podlo, da ne dobimo za obsodbo pravega izraza. — Xa vrtu »konsumnega društva« je črna banda priredila takozvani ples »šagra«, kjer so se vrtele »Marijine hčere«. To seveda kot konkurenca Ciril-Metodovi prireditvi. No, na veselico naše šolske družbe je vzlic vsej protigonji in protiagitaci-ji privrelo od vseh strani toliko občinstva, da je bil obširni vrt »Narodnega doma« natlačeno poln. Veselica se je vršila v najboljšem razpoloženju navzočih ob zvokih godbe, lepe pesmice in spuščanju umetalnih ognjev. Zvečer je bil Sv. Ivan krasno razsvetljen, izvzemši oken klerikalnih podrepnikov. Tržaški Slovenci, kateri so nam svojedobno grozno zamerjali, ker smo brezobzirno pobijali nevarno črno zalego, občutijo sedaj na svoji koži, kake podle duše so, hinavski klerikalci. Upamo, da se bodo našim rojakom ob Adriji odprle oči, da bodo pravočasno spoznali svoje črne sovražnike in ž njimi po zasluženju obračunali.
— Slovenci in Hrvatje pri državnih železnicah. Vsled posredovanja slovenskih in hrvaških železničarjev iz Trsta sta nedavno poslanca M a n d i č in Hrib a r v drža,nem zboru interpelirala železniškega ministra zaradi zapostavljanja Slovencev in Hrvatov pri državnih železnicah. V tej značilni interpelaciji se navaja, da železniško ministrstvo deluje na germanizacijo nele podrejenih uslužbencev, temuč sploh na prebivalstvo tistih krajev,po katerih tečejo državne železnice. O tem pričajo statistični podatki o uradništvu pri glavnem ravnateljstvu v Trstu. Vse proge, ki spadajo pod imenovano ravnateljstvo, merijo 982 kilometrov. Največji del teh prog, to je 600 kilometrov teče po slovenski zemlji in le 365 kilometrov po italijanski. Nemškega ozemlja ni niti za ped. A v kakšnem razmerju j«1 uradništvo po narodnosti napram prebivalstvu omenjenih dežel. Pri raznih odsekih pri ravnateljstvu je 196 uradnikov. Od teh je 21 Slovencev, 7 Hrvatov, 39 Italijanov, 11 Čehov, 1 Poljak, I Madžar in 116 Nemcev. Pod uradnikov je 51, po narodnosti 19 Slovencev, 2 Hrvata, 9 Italijanov in 21 Nemcev. Slug je 10 Slovencev, 2 Italijana, 1 Poljak in 6 Nemcev. Pri ravnateljstvu so vsi načelniki Nemci. Na Železnikih progah službuje 266 uradnikov, od katerih je92 Slovencev, 24 Hrvatov, 33 Italijanov, 1 Čeh in 116 Nemcev. Poduradnikov je na progah 248, od katerih je 127 Slovencev, 8 Hrvatov, 12 Italijanov in 101 Nemec. Med 1311 služabniki najnižjih vrst je 984 Slovencev, 62 Hrvatov, 83 Italijanov in 182 Nemcev. Te suhe številke dokazujejo najbolje, kako krivično in pristransko postopa železniška uprava s Slovenci in Hrvati. Izgovor, da morda Slovenci in Hrvati nimajo dovolj sposobnega osobja za uradniške službe pri železnicah, je seveda popolnoma
jalov, ker je splošno znano, koliko truda in priporočila je treba, preden se spravi kakega slovenskega ali hrvaškega uradnika v službo pri državnih železnicah.
— Slovenski neeejo znati. Iz Celovca se nam piše: Na tukajšnjem glavnem kolodvoru se vede uradništvo proti Slovencem brezobzirno do skrajne meje. To znači sledeči dogodek. V petek, dne 26. pr. m. je zahtevalo več slovenskih dijakov vozne listke do Jesenic. Gospodična pri blagajni se obregne s pravo prusaško jezo, da Celovec ni »windisch« mesto, ampak da se v Celovcu govori nemški, in nikakor ni hotela dati voznih listkov. Ker se slovenski fantje niso ustrašili njenega repenčenja in so vztrajali pri zahtevi v slovenskem jeziku, je jezna frajla šla po redarja, misleč si, da bo s tem ustrašila pogumne fante. Toda vkljub temu, da sta ji sedaj prisostvovala redar in postajenačelnik, so fantje še vedno vztrajali pri svojih pravicah. Šele ko so drugi popotniki raztolma-čili, kaj so Jesenice, se je doseglo sporazumljenje. Gospodična si je zapisala vsa imena dijakov, ki jih je videla na certifikatih in vrhu tega so bili vsi nesramno napadeni v celovških »štimcah«. Tako daleč smo že torej prispeli, da se bodo Slovenci na Koroškem s policijo strašili, ako slovenski govore, in se z brutalnim nasiljem priganjali k temu, da nemški govorijo. Takšnih razmer menda res ni najti drugod nikjer, kakor pri nas na Koroškem, kjer ta blažena in človekoljubna nemška kultura z brez-primerno sirovostjo tepta najpleme-nitejše človeške pravice. In nemška ošabnost in krutost se splošno po slovenskem delu Koroške vedno bolj pojavlja, tako da že po najbolj zaspanih ljudeh vre. Kdaj bo vendar že enkrat konec gospodstva nemških in nemčurskih pijavk v slovenskem delu Koroške, kdaj bodo začeli kranjski  zaspanci  z  represalijami!
— Varstvo otrok. V Rožni dolini so meseca januarja sklenili ustanoviti društvo v varstvo otrok zaposlenih delavcev. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki je s pomočjo g. župana Oblaka in gosp. nadučitelja Mama dognal, kar je bilo treba in je za nedeljo sklical občni zbor. V sredo je bil sestanek pripravljalnega odbora. Na njem se je sestavil imenik tistih, ki naj bi jih pripravljalni odbor predlagal občnemu zboru, da jih izvoli v stalni odbor. Navzočen je bil tudi župnik, ki je odobraval imenik in naglašal, naj bi v tem plemenitem društvu ne prišlo vmes stran-karstvo. Toda župnikovo vedenje in govorjenje je bilo skozinskoz hinavsko. Ker je bilo med predlaganimi odborniki tudi nekaj naprednjakov, je župnik sestavil svoj poseben imenik kandidatov samih pristnih klerikalcev. Oznanil je tudi kar na svojo roko, da občni zbor ne bo v šoli, temveč v kloštru, kamor je zbobnal kakih sto žensk in deset moških, ki so potem izvolili popolnoma klerikalen odbor. Tako je bilo v Rožni dolini z veliko težavo ustanovljeno društvo ugrabljeno in preneseno v klo-šter.
— V Sori je nastavljena provi-zorična učiteljica. Znano je, da je nemškutarica. Mesto učiteljice v Sori je bilo razpisano in prosile so starejše, s 15 službenimi leti, a provizo-rična učiteljica - nemškutarica se očitno baba, da dobi ona to mesto, čeprav šele par let službuje. Pri tem se sklicuje na Kaltenegerja, ki je njen protektor. Večkrat jo pride obiskat v Soro, kakor tudi Kaltenegerjeva gos]>;j. To ima še neko drugo ozadje. Sedaj je v Goričanah nemška šola in nemška učiteljica. Otroci se v tej šoli samo nemško uče. Sorska provizo-rična učiteljica pa, kakor pravijo, mora biti v kraju, kjer ima kolegi-njo Nemko v bližini. Zares lepe razmere. Sčasoma napravijo v Medvodah malo nemško kolonijo pod protektoratom Kaltenegerja. Tamkajšnja duhovščina vse to mirno gleda in še pomaga na primer preški župnik Pomarančar je sam hodil po hišah nagovarjat starše, da so vpisali otroke v nemško šolo.
— Na naslov slavnega deželnega odbora. Kaj je z izvršitvijo naprave poskuševalnega vodnjaka, predlaganega in sklenjenega v seji leta 1890. št. 10.770 in sicer v prilogi 3. aprila 1892 št. 65, pod III. ad 1. — Petnajst let žejni Zagorci.
Iz železniške službe. Za železniškega asistenta je imenovan aspirant Karel Mrak na postaji Št. Lambreht na Gornjem Štajerskem. — Na lokalni železnici Tržič-Kranj, ki je bila včeraj otvor j ena, so nameščeni kot postajenačelniki: v Tržiču poduradnik Franc Š e p r č , v Dupljah poduradnik Josip 81 i b ar in v Naklem poduradnik Alojzij O š a b -n i k.
Društvo »Mladika« je imelo v soboto popoldne ob 5. v svojih prostorih v Gosposki ulici letošnji redni občni zbor. Otvorila in vodila ga je predsednica gospa županja Hribarjeva, ki je prisrčno pozdravi-
la navzoče. Tajniško poročilo je po- f dal magistratni svetnik g. Evgen L a h. Naloga društva, ustanoviti in ! vzdrževati internat za deklice in de- j kliško šolo, se je v preteklem le hi | srečno dosegel v obojem oziru. Internat je imel 26 gojenk in bil nastanjen v prejšnjih prostorih višje dekliške šole v Gosposki ulici. V I. razredu ljudske šole, ki ima pravico javnosti, je bilo 24 učenk. Voditeljica šole je bila gdč. Marija Wessnerje\a, učiteljica gdč. Marija Grošljeva, verouk je pa poučeval špiritual gospod Alojzij Snoj. Prihodnje leto se šola razširi v dvorazrednico in bo poučevala na njej še učiteljica gdč. Cirila Pleško. Šola bo v prostorih novega dekliškega liceja na Bleiweisovi cesti, .kjer se namerava zgraditi pri liceju internat in je prostor zanj že pripravljen. V internat bo sprejetih prihodnje leto 40 gojenk, a so razen 6 oddana že vsa mesta. »Mladika« ima 500 članov, med njimi 26 usta-novnikov in ustanovnic. V odbor je bila namesto gospe dr. Požarjeve, ki je izstopila, izvoljena gospa Josipina M a c h e r. S tem je bilo zborovanje končano.
Deželno društvo državnih pisarniških oficijantov in pomočnikov je imelo v nedeljo v hotelu »Štrukelj« redni občni zbor. Predsedoval je shodu g. Stegnar, ki je prisrčno pozdravil tovariše, posebno one z dežele, nato pa v splošnem podal poročilo, koliko uspehov je društvo že doseglo in koliko jih še želi. Tajniško poročilo g. Robide omenja, da je bilo v društvu 75 članov. Odbor je imel 11 sej. Prerešetaval je zakonski načrt, s katerim se predlaga ustanovitev XII. činovnega razreda, k državnim poslancem so hodile deputacije društva, kakor je šla tudi deputacija k dunajski konferenci. Blagajnik g. B i š o f je poročal o denarnem stanju društva, in sicer od 31. januarja 1907. do 1. junija 1908. Društvo je imelo 583 K 60 vin. tterhodkov in 467 kron 10 vin. stroškov, prebitka torej 116 K 50 vin. Blagajniku se je dal absolutorij. Gospod Stegnar je poročal nato o konferenci načelnikov in shodu na Dunaju v dneh od 13. do 16. maja letos. Po dogovoru z vojno upravo se bo ustanovil XII. činovni razred za vse oficijante in pisarniške pomočnike, ki služijo več kot tri leta, ter za certifikatiste in druge pisarniške pomočnike. Letna plača bo 1200 kron, aktivitetne doklade pa na Dunaju 720 K, v L krajevnem razredu 576 K, v II. 504 K, v III. 432 K in v IV. 360 K. Trijenija bosta dva po 100 K, dva po 200 K in 4 kvadri-j eni j i po 200 K. O tem zakonskem načrtu se bo prihodnje leto razpravljalo v državnem zboru. Za zdajšnje izboljšanje plač državnih oficijantov ;\\ pomočnikov naj se porabi 18 milijonov kot del naknadnega kredita. 9. t. m. bo na Dunaju demonstrativno zborovanje državnih oficijantov in pomočnikov. Nato se je sklenilo, da se zviša članarina od 40 na 50 vinarjev na mesec. Pri sledečih volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Stegnar, v odbor pa gg.: Bišof, Bre-skvar, Budnar, Černivec, Jeršan, Ka-menšek. Logar, Robida in Šel ko; namestniki so gg.: Babic, Frank in Rus, revizorja pa gg. Kadttnc in Sever. Pri slučajnostih je naznanil g. Stegnar, da so si oficijantinje in pomočnice ustanovile posebno centralno društvo. G. Logar je želel, da bi se sklical shod v Logatcu za Notranjsko in v Kranju za Gorenjsko. Ko je povedal predsednik, da se urede najbrž s 1. oktobrom plače državnih oficijantov in pomočnikov in ko se je sklenilo, da se urgira, da se reši vprašanje, da pride Ljubljana v II. dra-ginjski plačilni razred, je bilo zborovanje končano.
Jubilejska si a v nos t ljubljanskih veteranov je bila v nedeljo v proslavo 60etnice cesarjeve. Od Kolizeja so ob poln 8. zjutraj odkorakali ljubljanski veteranci, ki jih je bilo 280. ter oni iz Kranja, Jezice in Št. Vida korporativno z zastavami in z »Diu-štveno godbo« na čelu v šentjakobsko cerkev, kjer je bila maša, pri kateri je igrala »Društvena godba«. Nato je bil povratok pred Koli/1.,, kjer je bil razhod, potem pa zajtrko-valni koncert na vrtu »Narodnega doma«. Koncert je bil izborno obiskan od veterancev in civilnih oseb. Sodelovala je »Društvena godba«. Poveljnik ljubljanskih veterancev g. M i h a 1 i č , je napil cesarju, nakar so veteranci zaklicali trikrat »živio«. Popoldne je bila na okrašenem vrtu pri Koslerju izborno obiskana veselica, pri kateri je igrala vojaška godba in pelo pevsko društvo »Slavec«. Tudi tu je g. M i h a 1 i č govoril napitu ico cesarju. Za raz vesel j e-vanje občinstva je poleg godbe in petja skrbela šaljiva pošta, strel j ar-na, bitka s koriandoli itd. Zvečer se je prižigal umetnini ogenj.
Suša. Iz Celja nam pišejo: K nekemu našemu sladkomilemu in pobožnemu dušebrižniku, kateremu se je žajibog na stare dni po zasluga h njegovega stanovskega kolege tudi pamet skisala, so prišle bruinne že-
nice prosit, naj bi mož molil za dež ali napravil procesijo. Vneti dušni pastir pa ravno tako kot mi malo veruje, da bi procesije bile dobre za dež in se je osorno odrezal napram preplašenim ženicam: Dokler teče še voda po Savini, ne bode nič hudega in nobene suše.Tiho sta se usupli ženi zmuzali iz obližja takega pobožnega dušnega pastirja, a ko sta prišli na prosto, sta dali duška svoji ogorčenosti s takimi izrazi, katerih ne moremo tukaj ponavljati. Če povemo, da je rekla ena izmed žen: Prokleti f . . seveda ne čuti suše, ker mu zmi-rom teče starina po grlu, je to eden še naj milejših izrazov, kakršni so i jadali. Da, da, vera peša, pa v farov-žili in v poštenih kmečkih dušah I Kristus pridi, vzemi bič in poženi kanalje iz tempelj na!
Sklep šolskega leta na slovenski nižji gimnaziji v Celju izkazuje letos glasom letnega poročila tako žalostne uspehe, da nas za bodočnost navdaja opravičena bojazen, kaj bode z zavodom, ako pojde tako naprej. Na zavodu, ki je imel v prvem razredu paralel ko, je bilo 164 učencev, vsi slovenske narodnosti. Nepovoljen uspeh vštevši dovoljene poskušnje ima 49 dijakov, torej skoraj tretjina; odličnakov je 11. Najslabše uspehe je dosegel drugi razred, v katerem ima osem dijakov dvojko, 3 trojko in 5 poskušnjo; izmed 45 dijakov tega razreda jih ni dovršilo torej 16, to je več kakor ena tretjina razreda. Pri tej priliki se spominjamo, kako je lansko leto neki pobožni profesor tega zavoda, ki pa je sicer ob petkih in nedeljah iz gotovih vzrokov tudi liberalec, če mu tako boljše kaže, zavijal oči v »Slovencu« ter prav kole^i-alno obiral svojega kolego, ki je bil lansko leto v drugem razredu razrednik, češ, glejte, ta razred je najslabši. No, letos je bil razrednik v drugem in najslabšem razredu pobožni profesor Fon, pa vzlic vsej njegovi pobožnosti in molitvam sveti duh vendar ni razsvetlil glav njegovih učencev, ampak jih je kar cela tratina morala počepati. Mar pa se prijatelj Fon, ki je na slovenski gimnaziji zbog znane sodne obravnave sploh nemogoč*, pripravlja s tako krutostjo na ravnateljsko mesto? Ne boš, Jaka; ravnateljuješ lahko fa-rovški posojilnici in klerikalnim gostilnam, našemu učnemu zavodu pa ne bodeš nikoli.
Na zletu notranjskih sokolskih društev v Logatcu v nedeljo, dne 12. t. m. sodelujejo društva iz Idrije, Ilirske Bistrice, Logatca, Postojne, Vrhnike in Zirov. Po došlih naznanilih nastopi pri skupnih- prostih vajah nad 80 telovadcev, do 70 telo-vadk pri vajah s praporci, 40 naraščaja, 8 vrst na orodju ter 24 telovadcev pri vzornih prostih vajatu Na zlet pribiti gotovo vsa zavedna Notranjska, da prisostvuje lepemu so-kolskemn Javju.
Kolesarska dirka v Gorici je zopet dovoljena. Ali pod kakimi pogoji 1 Na »Veledromu« ne sme biti nobene slovenske zastave; smejo se razobesiti le deželne, mestne in cesarske. Dirka se ima vršiti v nedeljo. 12. t. m. — Ako bi se prireditelji vdali, bi nastal nevaren prejudic, da bi se slovenska zastava sploh ne smela več razobesiti v Gorici. Če so svobodno vihrale v »Veledromu« slovenske zastave ob sokolski slavnosti, zakaj bi sedaj kar naenkrat ne smele več? Kakor čujemo, so se storili takoj potrebni koraki tozadevno na me-rodajnih mestih.
V Tolminu sta priredili v nedeljo »Čitalnica« in »Rokodelsko bralno društvo« Simon Gregorčičevo akademijo s petjem, deklamacijo in predavanjem. Čisti dobiček je namenjen v prid Simon Gregorčičeve koče na Krnu. Akademija je vspela v vsakem oziru ugodno.
Laški izzivaei v Gorici ne dajo miru nobeno nedeljo. Kakor nastane noč ob nedeljah, pa nastopijo junaki kamenja. Brez vsakega povoda so prišli v nedeljo zvečer demonstrirat pred hotel »Jelen«, kjer se je vršila veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Nabralo se je hitro mnogo ljudi in letalo je zopet kamenje po zraku. Med demonstrante je prišel sam dvorni svetnik Attems, ki se je lahko prepričal, kdo izziva. Luške barabe so napadle Slovence tudi na Travniku, popoldne Že pa neke slovenske kolesarje iz okolice, in sicer za gradom. Prav kakor nalašč pa je sedaj po mestnih ulicah vse polno kamenja, ko gradijo električni tramvaj. Po deveti uri zvečer ni varno v Gorici stopiti na ulico. Pa je tudi mnogo premalo redarjev v Gorici za take razmere. Policijo treba nemudoma pomnožiti in ne čakati, da Lahi ubijejo kakega Slovenca!
Strelski klub »Triglav« v Ljubljani« je — praznuje letos svojo desetletnico — poletel pretekli teden s svojimi člani in njih rodbinami v divni gorski kraj »Vrata«, Gorenjsko. — Kdor pozna čarobni, romantični ta kraj, pojmii bo vsestransko in splošno razpoloženje in zadovolj-nost vseh izletnikov. — Zasluga za
vto krasno uspelo prireditev gre pa v prvi vrsti našemu dičneinu »Slov. planinskemu društvu«, ki se je zelo potrudilo, da je izletnike vsestransko zadovoljilo, tako s fino postrežbo kakor tudi zmernimi cenami. — Kdor se hoče okrepiti in osvežiti v krepkem gorskem zraku pod starino orjakom »Triglavom«, pohiti naj v »Vrata«, kjer najde v »Aljaževem domu« slov. planinskega društva vso gostoljubnost. M. Č—ž.
Rodoljubno delo »Čukov«. V noči (»d nedelje na včeraj so v gostilni pri »fajmoštru« »Čuki« tako razsajali, da je bila vsa soseščina pokonci. Ki a vali so bili velikanski. Čuje se, da je bil zapleten v prepir s temi junaki neki civilno opravljeni oficir. Nekdo je stal pred hišo in kakor blazen kričal: policaj, straža! Končno je prišel redar in je »Čuke« odpravil po stranskih ulicah. Glavno rodoljubno delo »Čukov« je pač in ostane pijanost.
Za slepe otroke. Kakor se nam poroča, se odda meseca septembra 1908 v c. kr. vzgojnem zavodu za slepce na Dunaju dvoje mest ustanove dvornega svetnika viteza Zhish-mana. Do teh ustanov imajo pravico slepi ubožni otroci obojega spola brez razlike ver oizpovedanj a in sicer najprej takšni, ki so rojeni na Kranjskem, potem takšni, ki so rojeni na Koroškem in naposled takšni, ki so rojeni na Štajerskem. Prošnje, ki jih ob dokazanem uboštvu ni treba kolkovati, je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. vzgojnega zavoda za slepce na Dunaju II., \Vittellshacii-strasse 5, najkasneje do 30. julija 1908. Prošnjam je priložiti rojstni list, domovinski list. krstni list, ubožni list, izpričevalo o cepljeni h kozah in izpričevalo, da je prosilec dobrega zdravja kakor tudi rever/, S katerim se zavezujejo starši ali njih namestniki, da bodo gojenca, ako se sprejme, na svoje stroške v zavod pripeljali, ter po dokončani izobrazbi ali če drugače pride uradno naročilo, prišli ponj ter ga prevzeli v nadaljno preskrbo.
Solnee in sedem planetov skoraj v eni vrsti. Nenavadna je vrsta, v kateri je stalo solnee od 4. do 7. t. m. s sedmimi planeti. Merkur je imel -4:., Venera pa 6. julija spodnjo solnč-no konjunkcijo, Neptun stoji danes, 7. julija, v BOlnčni konjunkciji, skoraj istočasno pa je prišel Uran v opozicijo k solncu. Iz tega sledi sledeča nenavadna vrsta: Neptun, Solnee, Merkur. Venera, Zemlja in Uran. Od ostalih treh velikih planetov se bližata Mart in Jupiter ravnotako zelo svoji solnčni konjunkciji, le Saturn stoji bolj vstran, te dodenemo Marta in Jupitra gorenjim svetovom, imamo na eni strani Solnca — seveda ko stojimo na Zemlji — za njim Neptuna, Jupitra in Marta, na druid pa Merkurja, Venero, Zemljo, 1'rana, s Solncem torej osem teles v eni vrsti drugo za drugim. Morda bo ta nenavadna uvrstitev glavnih planetov povzročila na solncu kako vul-kanično delovanje.
Skrajna nevarnost preti našemu prelepemu Vintgarju pri Gorjah, ki je ena izmed najvažnejših privlačnih točk za tujski promet na Gorenjskem. Vlada namerava vso vodo tik pod Žuiurom zajeti ter jo uporabili za proizvajanje elektriške sile. S tem izgubi prelepa soteska Vintgar prav vse; ni treba omenjati, da bi se s tem učinila neizmerna škoda celi okolici in tudi Bledu. Radi tega mislimo, da da j^ treba napeti vse sile, da se ta nakana prepreči. Mislimo, da se morajo ganiti vsa prometna društva v celi okolici, to je: v Gorjah,na Bledu, a- Radovljici. Na čelo cele akcije pa naj stopi »Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem« ter naj stori najenergičnejše korake proti temu. Znano nam je, da se je svoj čas nameravalo tudi sloveči »Gesause« tako vporabiti; a storili so se energični koraki, ki so tudi izdali. Res čudno je, če se na eni strani deluje od strani vlade na ohranjen je prirodnih krasot, na drugi pa se hoče tako prirodno krasoto popolnoma uničiti. Ali pa je ohranjenje prirodnih krasot potrebno le v nemških pokrajinah — dočim naj se v slovenskih uničujejo najlepše prirodne krasote. To zadevo najtopleje priporočamo našim društvom, ki imajo namen pospeševati tujski promet na Kranjskem. Prosimo pa tudi naše gospode poslance, naj se z vso vnemo primejo te stvari, ter naj store vse, kar le mogoče, da se ta nameravani atentat ne izvrši na naši prelepi domovini.
Odlikovani ognje ga so!, Za 25-letno zas.uŽDO delovanje na polju ognjegaštva so dobili zaslužno svetinjo člani gasilnega društva v Tržiču in s;cer gg. Josip Belcher, Ignacij Dečman, Josip D orni g, Andrej Mežek, Karel B. Mally, Osvald Slapar, Vincenc Theuersohub, Anton T i š 1 e r, Anton W e r n i g, Josip Winter, Josip Zaletel in Ivan Zupan.
Med dečki. 12 letni Ivan B oltar pri Gorici je prizadejal tovariša Štefanu Žboni s sekiro rano na
l*vi nogi, vsled česar so pripeljali Žbono v Gorico v bolnišnico.
Mrtvega so naili berača J o-si p a JanežiČa pod kosoloem Ivana Tratarja v Škoojanu pri Št. Rupertu. Zadela ga je kap.
Morit* o dekana Erjavca Vikt.
Pang$rc ;e vedno prav rad prebiral klerikalne Časopise. Pisava nekaterih klerikalnih listov je mnogokrat taka, da morajo marsikaterega svojih bralcev popolnoma poživimti. Vsled tega damo popolnoma prav „Domoljubu", ki piše, da je Pangeroa največ spridilo braeje slabih časopisov.
Sirov sin. V Siapah pri Dev. Mariji v Polju je 201etni posestnikov sin Ivan Snoj svojega očeta v prepiru veSkrat vrgel ob tla in ga pretepel, da ga je na več krajih poškodoval. Posledica katoliške vzgoje!
Banice V kres na čast sv Cirilu in Metodu je bil v soboto nekaj izrednega. Streljalo se je pri tem tudi iz 6 niv žuarjev in topica okoli dve-stokrat, ravnotako se je pa spustio v zrak nebroj krasnih raket.
Strela le udarila v hlev Marije Jeras v Spodnjih Dulah. Pogorel je hlev in hiša. Ško^e je 4000 kron, zavarovalnine pa 2700 K. — V Raškem vrhu pri Bučki je udarila strela v hišo posestnika Jožefa Mer gole ta in jo užgala, da je pogorela. Škode je 1000 Kt zavarovalnine pa 400 K. — Dalje je udarila stiela v kozolec Josipa Kuken-bergerja v Vrheh pri St. Rupertu. Pogorel je kozolec in hlev. Škode j h 1600 K, zavarovalnine pa le 300 K
Ogenj Posestniku Mihaelu Hrenu v Maiem Lipovcu pri Ajdovci je pogorel pod, kozoiec in če-beljnak. Zgorela sta tudi dva voza in trije kmetijski troji. Škode je 1600 kron, zavarovalnine pa 900 K.
Požar na Bledu je med drugimi silno hudo zadel tudi brivskega mojstra Josipa AVugrina Zgorelo mu je pLhištvo io 2200 kron denarja. AVugriu je izboren v svoji stroki, dunajski Slovenci in Hrvatje ga zelo hvahjo kot vnetega m požrtvovalnega narodnjaka in zato ga slovenskemu občinstvu t »plo priporočamo, naj bi mu z zaslužkom polagalo iz nesreče.
S sladoledom se je zastrupilo v Trstu 6 oseb. Morali so poklicati zdravnika na pomoč.
Sadna letina na Štajerskem
utegne biti letos z^lo ugodna. Ra-ČUDa se, da bo letos na izvoz odpadlo do 4000 vagonov sadja.
Državnemu poslsncu Vinku
Ježovn&ku se zdravje vidno boljša, kakor S9 nam piše iz Velenja na Sp. Štajerskem, ter je upanje opravičeno, da popolnoma okreva.
Iz celjske okolice se nam piše: Občinska hiša okoliške občine celjske v Gabrjih pri Celju je popolnoma dodelana; isto tako je gotova zgradba na dvorišču, namenjena slovenskemu otroškemu vrtcu za Gabrje. TozBdevna kolavdacija se je že zvršila ter dognala popolno sposobnost zgradbe v namerjeni namen. Jeseni letos se vrtec, ki je sedaj pro-vizoriČno nastanjen v sobi neke hiše g. stavb podjetnika F. Gologranca, preseli tu sem Žal, da je prostor nekako omejen ter ne bode mogel dolgo vzprijemati v*eh otrok, ki se bodo sigurno Čim številneje oglaševali za vsprejem v to zavetišče. Treba bode v dogledaem času misliti na razširitev tega poslopja.
Tcča je pobila zadoje dni. kakor se nam poroča iz Spodnjega Štajerskega, že drugič v Svetini nad CeJjem, hudo na B iz oljskem, kjer je učinila zlasti v vinogradih veliko škodo, in v nedeljo 4. julija okrog 4. popoldne je neusmiljeno klestila v Konjicah in okolici ter tu povzročila tudi silno škodo. Mesto blagodejnega držja pa pada uničujoča — toča! Kaj bode, ako ide to še dalje tako?
Star Satir* 751etoi učitelj plesa, AvgustDoriler iz G-.-riče, je bil v Trstu aretiran, ker sejenravno pregrešil proti dvema mladima deklicama.
ToČa j© pobila v soboto na več krajih na Spodnjem Štajerskem. Tako se nam piše iz Cirkovc na Dravskem polju: V soboto ob 1. uri popoldne vsula se je pri nas gosta, kakor oreh debela toča, ki je uničila nad polovico poljskih pridelkov. Posebno prizadete so Cirkovoe, Jablanje, Pon-geroe in Drgonja ves. Ubogi ljudje so res obžalovanja vredni. Hodili so prosit dežja — a dobili so — točo.
Za pogorelce na Bledu priredi častniški kor 27. peŠpolka v sredo 8. julija t 1. dobrodelni koncert, ki se vrfci pri lepem vremenu na vrtu hotela „ Union", pri slabem vremenu v veliki dvorani „Unionau. Program, ki je razdeljen v dva oddelka, obsega skladbe Čajkovskega, Panne, Wagnerja, Bizeta, Lebara i. dr, Svira polnoštevilna vojaška godba pod osebnim vodstvom g. kapelnika Krištofa. — Začetek ob 8. zvečer.
Treščilo je v soboto popoldne v dimnik dolenjelogaške šole. Razen poškodovanega dimnika, razbite opeke na strehi, razkosanega bruna v ostrešju
in polno saj v kuhinji ni posebne škoda. K sreči ni bilo nikogar v. kuhinji. Kako bi bilo, ako bi treščilo med poukom, in strela strašila v šolski sobi mesto v kuhinji? Poklicani faktorji, kje so pa strelovodi na šolah? Najprej kopa mrtvih otrok v šoli, potem pa strelovod na streho. Cesarjeva 601etna jubllejska
alavUMtf ki jo je priredilo vodstvo Šole v Št. Vidu nad Ljubljano 27. in 28. juaija, se je izvršila jako lepo. 27. junija se je udeležila šolska mladina, krajni šolski svet, nekateri občinski odborniki in drugi javni funkcionarji, 28. junija pa so se je udeležili starši in prijatelji mladine v tako obilnem Številu, da je bila obširna Csbavova dvorana do zadnjega kotička nat aČena. Slavnostni govor, deklamacije, petje in sploh vse je navzoče tako navdušilo, da so glasao odobravali in pozdravljali vsak nastop. Gotovo ostane ta slavnost v trajnem prijetnem spominu vsakemu udeležencu.
Zveza narodnih društev se je doslej ustanovila za Goriško ter za Štajersko in Koroško skupaj. Edino na Kranjskem še nimamo take organizacije, ki bi bila jako potrebna. Potem bi se dala ustvariti tudi centrala za vse slovenske pokrajine. Popolnoma se strinjamo z nazori „Domovine", da hi bilo na ta način ne olajšano enotno delo za prosveto naroda, temveč da bi bil tudi olajšan boj proti njegovemu zastrupljanju zlasti po klerikalnem časopisju Bilo bi to res vredno slavljenje Trubarjeve štiristoletnice i
Ljudska knjižnica v Št. Jurju ob južni železnici, tako se nam poroča, vrlo uspeva ter ima čimveč odjemalcev izmed kmečkega našega ljudstva. Tu se vidi, kaj vzmore dosledno, neustrašeno delo. Vsa Čast tamošnjemu učiteljstvu, osobito g. K. Kvedru! — Istotako izvrstno posluje mlekarna v Št Jurju vkljub vsem mahinacijam klerikalne stranke. NaŠ narod že u videva, kdo mu res dobro hoče Vse hujskanje duhovnikov nič ne izda. Kmetu res pomagali, pridobivati mu gmotnih pripomočkov : to velja. Zato pa le dalje tako in zaman bode ves napor naših ljudskih izkoriščevalcev!
Proslava narodnega praznka na fiorlškem* Na predvečer praznika sv. Ciriia in Metoda je gorelo vse polno kresov po goriški deželi. Posebno lepo je bilo okoli Gorice. Po vseh vaseh so goreli kresovi in poka i to piči, da je bilo slišati, kakor bi se oblegalo Gorico. Posebno lep kres, in posebno živo je bilo na „Kalvariji" nad Podgoro. Tam se je zbralo mnogo slovenskega občinstva. G^rel je daleč naokoli viden kres in mogočno je donela slovenska pesem v Gorici. — V nedeljo se je vršila v Gorici „pri Jelenu" veselica moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Veselica je uspela lepo. Obiskana je bila dobro in gmotni uspeh je povsem povoljen. Še mnogo več bi bilo, ako bi ne bil nagajal dež. Pevsko in giesbeno društvo je zapelo dovršeno par lepih pesmi Ves večer je bila zabava jako animirana.
Ne Igraj se z orožjem! V Zagrebu se je igral z nabasanim samokresom 12ietni N. Kolaček. Kar se je samokres sprožil inkrog'a je švig-mla v trebuh lOietnega Martina B o g o vi Č a.
Dnhovit nemški župan. Pri Sv. Antonu pri Ivnici je prijel neki posestnik bradatega moža, ki je vlomil skozi okno v njegovo hišo. Vlomilca je izročil županu Fiirpassu, da ga odda orožnikom. Župan je vlomilca pogostil z moštom, potem pa mu dovolil, naj gre obirat češnje, dokler ne pride orožnik po rjega. Vlomilec se je nazobai Češenj, a orožnika seveda ni Čakal.
Poročila sta se v Ljubljani 5. t. m. gdč. Pavla Z a k r a j s e k z g. Franom Vršičem, uradnikom c kr. pri v. „Riunione Adria-tioa di Sicurta v Gradcu. Bilo srečno !
Koliko je odvetnikov in notarjev v Avstriji?  Po najnovejši
statistiki je bilo v začetku leta 1908 v cei Avstriji 4683 odvetnikov (od teh na Dunaju 1105, v Gradcu 72, v Lin bij ani 26, v Celovcu 15) Najstarejši odvetnik izvršuje prakso že od leta 1841. V področju kranjske odvetniške zbornioe izvršuje najstarejši odvetnik prakso od leta 1871 Vseh notarjev v Avstriji je bilo 1026, od teh jih je na Kranjskem 33, na Štajerskem 73 in na Koroškem 28. Najstarejši notar posluje od leta 1851.
Uboj« Okrožnemu sodišču v Mariboru so izročili Petra in Ivana Lešnika, češ da sta ubila pri Št. Lenartu v Slovenskih goricah Karla M u r š o a.
Uslužbenci zavaro valnic, bank in hranilnic so imeli 4. t. m. sestanek, na katerem se je ostro govorilo zaradi splošne draginje in zaradi po-draženja piva. Sklenilo se je, povabiti v prihodnje na take sestanke kakega obČ. svetni&a, da dobi potreb-
nih informacij. Povedalo se je na sestanku, da je „ Kranjska hranilnica" vsled draginje do regulacije plač, ki bo v decembru, izplačala vsakemu slugi 120 do 200 K dragi njske do-klade na roko.
Slovensko gledališče v Radovljici. Nameravana gledališka predstava v Radovljici v sredo, dne 8 julija, se je morala odgoditi radi nenadne bolezni gospe Danilove.
Za vstop v I. letnik tukajšnje žensko pripravnice se je oglasilo 113 kandidatinj.
Gad jO pičil v roko v Preval j u na Koroškem šolskega učenca Ivana Šopka. Deček si je sicer zavezal roko nad rano, a oteklina je bila vedno hujša, tako da je le hitro poklicani zdravnik rešil Šopka smrti.
Nova vrsta cigaret« Od 17.
avgusta naprej se bo prodajala po tobakarnsh nova vrsta cigaret z ustnikom. Imenovala se bo „Kaiser" in bo veljalo 100 komadov 3 K 60 v, posamezna cigareta pa 4 vin.
Vlomi« Včeraj je neki tat vlomil vrata pri posastniku Jožefu Prusoiku v Zgornji Zadobrovi št 5 in mu ukibd-i 18 K denarja, star samokres na 6 patron, zlat poročni prstan in dva druga zlata prstana ter srebrno anker remontoir uro z debelo, srebrno oklopno verižico, ki je imela za obesek Marije Terezije tolar. — Tudi na Brezovici so pred kratkim lopovi vlomili v hišo Uršule Adamičeve, ter ji odnesli zlat prstan in 24 K denarja. — Ravno tako so te dni tatovi prišli v zaklenjeno stanovanje Ivana Mlinarja na Glinoah in odnesli za 90 K ženske obleke. — Predvčerajšnjem se je pa neki tat vtihotapil v hišo gostilničarja Ivana Kanca v Podsmreki ter hlapcu Ma-rinku odnesel za 34 K obleke.
K vlomu v Jebačinove trgovino- Kakor smo že p< roČali, je tukajšnja policija dognala, da je glavar „Južne vlomilske družbe44, katera je izvršila tudi vlom v Jebačinovo trgo govino, na Dunaju zaradi uboja are-tovani Fran Koren in, da je njegov glavni sokrivec bivši poštni uslužbenec, fakin Giacomo Jedreicich iz Trsta, takoj po aretaciji Korena pobegnil z Dunaja. Vse prizadevanje tržaške in tukajšnje policije, ga dobiti v pest, je bilo zaman. Sedaj pa se je posrečilo tržaškemu policijskemu nadzorniku g Karlu Titzu, kateri je imel od ljubljanske policije tozadevne podatke, Jedreicicha izslediti na Reki. Ž njim vred je g Titz aretoval tudi gostilničarja Nikolaja Clamaria, katerega zasleduje deželno sodišče v Zadru zaradi sokrivde blagajniških, osobito zaderskih vlomov. Oba sta bila izročena ondotnemu sodišču. Tako so sede j vsi Člani omenjene vlomilske
I družbe pod ključem.
Delavsko gibanje- Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 KoČevarjev in 4 Hrvati, nazaj je prišlo 88 Ogrov in Hrvatov; 25 Hrvatov se je peljalo v Heb, 19 Ma cedoncev pa v Inomost.
Izgubljeno in najdeš o Mesarski pomočnik Anton Dragoun je izgubil prost bankovec za 20 K. — — Posestnik Josip Kalinšek je izgubil dva prosta bankovca po 20 K. — Zdravnikova soproga ga Marija Ma-rovtova je izgubila zlato žensko uro vredno  120 K   — Marija Lahova,
j kuharica, je našla svilnato ročno tor bioo, v kateri so očala. — Stotnikova soproga Frida Zimjak je našla črno denarnico s srednjo vsoto denarja.— Dijak Josip Pfeifrr je našel srebrno zapestnioo z zvončkom. — Žena sod-nijskega sluge Jožefa Jenkova je naš'a večjo vsoto denarja. — Gosp. Alojzij Bernardi je našel črno denarnico z majhno vsoto denarja. — Zasebnica Apolonija Rsstoharjeva je izgubila denarn co z manjšo vsoto denarja in tolar sv. Jurja. — Gostija Katarina Rakova je izgubila v ruti zavite štiri bankovce po 50 K. — Gospa Grii-čeva je našla zlato verižioo z obeskom srček. Izgubitelj jo dobi nazaj Krakovske ulice št. 29 od 6. ure z?ečer naprej.
Šolska izvestja
I. izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in ž njim združenih oddelkov je prineslo na prvi strani sliko novega poslopja imenovane šole, potem zgodovino, opis poslopja s črteži, opis slavnostne otvoritve, statut liceja in imenik kuratorija. Na dekliškem liceju je poučevalo 12 učnih moči, na višji dekliški šoli 6, na drugih zavodih pa 15. Za neobvezne predmete je bilo nameščen i li 6 profesorjev, oziroma učiteljev z raznih zavodov. V I. razredu liceja je bilo koncem leta 36 gojenk, v treh razredih višje dekliške šole z eno pa-ralelko pa 160 gojenk. Po narodnosti so bile vse Slovenke. I. red z odliko je dobilo 8 gojenk v liceju in 53 v višji dekliški šoli, I. red 27 v liceju in 116 v višji dekliški šoli. Dvojke nima nobena gojenka. Ponavljahu izpit ima ena gojenka liceja in 2 višje dekliške šole. Koncem izvestja so pravila internata »Mladike«.
Mestne ljudske šole ljubljanske
imajo vse v svojih izvest jih na prvem mestu cesarjevo sliko potem pa spise o cesarjevi vladarski šestdeset-letnici. Izvestje I. deške ljudske šole Ima še spis »Počitniška naselbina za ubožne otroke ljubljanskih ljudskih šol.« Na prvi 5razredni deski ljudski šoli (na Ledini) 679 učencev, od katerih je bilo 672 Slovencev. Sposobnih za vstop v višji razred je bilo 562, nesposobnih pa 111 učencev. Na
II. deški ljudski šoli je bilo v osmih razredih s sedmimi paralelkami 768 učencev, od katerih so bili le 4 neslovenske narodnosti. Za vstop v višji razred je bilo sposobljenih 613, nesposobnih   pa   153 učencev. — Na
III. deški 5razrednici z eno paralelko je bilo 272 učencev, razun dveh vsi Slovenci. Za vstop v višji razred je bilo sposobnih 245, nesposobnih pa 26 učencev. — Na mestni slovenski osem razred ni dekliški ljudski šoli pri Sv. Jakobu z 11 paralelkami je bilo koncem leta 1081 učenk, po narodnosti 1050 Slovenk, 11 Nemk in 20 drugih narodnosti. Za vstop v višji razred je bilo sposobnih 933, nesposobnih pa 134. Poučevalo je na zavodu poleg voditeljice še 11 stalnih učiteljic, 1 katehet, 5 pomožnih učiteljic, 4 suplentke in 2 radovoljki.
Drobne novice.
— Prepoved kajenja.    Vse ogr
ske koinitatne oblasti onstran Donave so izdele prepoved za kajenje mladoletnih. Otrokom izpod 15 let se ne smejo prodajati ne smotke ne cigarete.
— Posledica novega eksekucij-skega zakona na Ogrskem.   Ker je
vsled novega eksekucijskega zakona, ki ga je sprejel parlament, rubež omejena, sklenila je zveza ogrskih krojače v, da takoj izterja pri svojih odjemalcih vse zaostale dolgove.
— Iz podsulega rudnika v Ju-zovki na Ruskem so izvlekli dosedaj 262 trupel.  Štiri osebe še pogrešajo.
— Velik požar. V gališki vasi Podubce je zgorelo 600 poslopij. Nad 1000 oseb je brez strehe.
— Pravda Eulenburg. Vsi člani pruskega poslaništva v Monakovom so brzojavno poklicani za priče k Eulenburgovi obravnavi   v Berolin.
— V dvoboju je ustrelil v Pet nagradu gardni ritmojster grof Man-teuffel diaka kneza Jusupova. Man-teuffel je zvedel, da je imel dijak z njegovo ravnokar poročeno ženo, rojeno grofico Hevden, ljubezensko razmerje, ki sta ga zaljubljenca nadaljevala celo med njegovim ženit-vanskim potovanjem.
— Železnica v Meko se otvori 1. septembra, ko bo obhajal sultan obletnico, odkar je zasedel prestol.
— Velika poneverjenja je zakrivi] ravnatelj balkanske banke v Belgradu, Petrovič, ki so ga že zaprli.
— Pri   železniški   nesreči pri
Gramat - Neusiedlu je bilo ranjenih 8 častnikov, 1 podčastnik, 2 enoletna prostovoljca in 11 prostakov. Nevarno ni nihče ranjen.
— 17 novih okrajnih glavarstev ustanove v Galiciji. Prihodnje leto BO jih ustanovi 5.
Telefonska in brzojavno poročilo.
Kriza.
Dunaj, 7. julija. Nemški minister * rojak Prade je danes demisijo-niral. Med nemškimi strankami je akutna kriza. Če je vlada ne premaga do jutri, se hoče za sedaj izogniti splošni krizi s tem, da zaključi zasedanje drž. zbora.
Angleško brodovje v Trstu.
Trst, 7. julija. Včeraj popoldne je došlo sem angleško vojno brodovje pod poveljstvom podadmirala Drurv-ja. Danes so bili angleški dostojanstveniki od namestnika, župana in vojaških oblastnij  slovesno sprejeti.
Demonstracije  proti   banu Rauchu.
Zagreb, 7. julija. Ker je župan mesta Karlovca dr. Ban jn včič izjavil, da hoče bana Raucha srejeti in ni hotel odstopiti od županstva, dasi mu je obč. svet soglasno izrekel nezaupnico, so vsi obČ. odborniki odložili svoje mandate. Rauch je pač prišel do Karlovca, a na mestna tla se ni upal stopiti. Med velikanskimi demonstracijami jo je odkuril naprej. Tudi na dalnjem potovanja v Liko so bile na mnogih krajih velike demonstracije.
Srbska kriza. Belgrad, 7. julija. Kompromis med staro vladno stranko in med mladoradikalci je sklenjen in je bil snoči od zastopnikov obeh strank podpisan. Danes ga odobrita oba kluba, na kar se razglasi imenovanje Velimirovieevega ministrstva.
Narodnjaki! Prispevajte za I   Trubarjev spomenik!
ODVAJAJOČE SREDSTVO
Foulardna svila
od 75 kr. do gl. 370 meter za bluze in obleke- Franko in že ocarinjeno se poSilja na dom. Bogata izbira vzorcev se poSlje s prvo posto Tovarna za avllo
Hrnnf!t«rs, Ziirlrh. 2 90—4
Zahvala.
Telovadno društvo „Sokol" v LJubljani izreka tem potom povodom dobro uspele »Kresne veselice" v prvi vrsti  veleoenjenim,   vedno požrtvovalno in marljivo delujočim narodnim damam in gospodičnam, nadalje si „Ženskemu telovadnemu društvu", si „mestnemu magistratu ljubljanskemu" veleo.   upravitelj s tvu   „Nar. doma" bratu Mihi Verovšku za spretno vod stvo in sploh vsem onim, ki so, bodisi z izposojo potrebnih predmetov, kakor miz, stolov, šotorov, pregrinjaČ eto. bodisi z delom, svetom ali nastopom pripomogli k veselici, svojo najiskre nejso zahvalo. 2365
Ljubljana, 7. julija 1908.
Odbor ljublj. „Sokola11.
Zahvala*
Sedaj po razvitju zastave nam je dolžnost, da izrečemo najpresrčnejšo zahvalo vsem tistim osebam in korporacijam, ki so pripomogli, da se je častno in povoljno dovršilo to slavje. Predvsem bodi izražena topla zahvala kumici preb. ge. Mariji p L Trnkć-czvjevi za nje preobilo skrb in naklonjenost, dalje prebl. gosp. županu Ivanu Hribarju, cenjenemu damskemu komiteju za udeležbo pri sprevodu in sodelovanje pri ljudski veselici. Presrčna hvala tudi vsem plemenitim darovalcem prispevkov za zastavo, vsem udeležnikom pri sprevodu in banketu in vsem posetnikom ljudske veselice. Zahvaljujemo se tudi slavni »Zvezi slovenskih pevskih društev« in nje predsedniku gosp. drju. VI. Ravniharju, tudi kot zastopniku pev. dr. »Ilirija« v Berge-Borbecku v Renski provinei na Nemškem, si. pev. dr. »Zvezda« v Hodišah na Koroškem, si. »Del. braln. dr. v Idriji«, slav. pev. dr. »Lira« v Kamniku, slav. »Čitalnici« v Sp. Šiški, slav. del. pev. društvu »Slavec« in njegovemu predsedniku g. Iv. Draži lu, slav. pevsk. dr »Slovan« v Ljubljani, si. »Zidar, in tesar, društvu« v Ljubljaui, slav. »Olepševalnemu društvu« in slav. tamb. dr »Zarja« v Rožni dolini, slavni upravi »Nar. doma« za prepustitev dvorane, prebl. ge. Naglas - dr. Bretlovi za prepustitev dekoracije. Toplo zahvalo izrekamo tudi slavnemu časopisju, ki je priopčevalo naše dopise, zlasti »Slov. Narodu« in »Laib. Zeitung« ter končno vsem tistim društvom in posameznikom, ki so kakorkoli v besedah in dejanju podpirali društvene koristi.
V Ljubljani, 7. julija 1908.
Slov. pevsko drušlvo!„UnlilJanski Zvon".
Fran Kržič, Ivan* Zirkelbach,
t. č\ tajnik. t. č. predsednik.
Meteorolpsitno poročilo,
Vitina nad morjem 306.   Srednji zračni tlak 756*9 mm.
15	Cas opazovanja	Stanje barometra t mm	Temperatura v C°	Vetrovi	Neb«
4.	9. zv.	733 0	18-6	brezvetr.	oblačno
5. m	7. Zj. 2. pop.	733-1 7339	165 197	sr. jzahod si svzh.	dež skor. obl.
Srednja včerajšnja temperatura 201°, norm. 19 4C. Padavina v 24 urah 2-4°
in
tebi trajnega posla ob;dobri plači pri
Franu EngeleJ sedlarju
2362
Veliko zalogo
Sramofonou m plošč
tudi s slovenskimi komadi; plošče od Kl'SO naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
2391 Ljubljano, S ari trg 26. s
1443—12
patbetska
dela "W§
prevzema tor da materijal
JOSIP PUCH
Ljubljana, Gradaške ul. 20.
Ceno! Solidno!
stanovanj
obstoječih eno iz dveh in eno iz treh sob se odda takoj ali aa avgustov termin v hiši Pred Prolomi At 13 v Ljubljani. 2337-2
V zalogi imam već hektolitrov kolego In črnega
_Na zaktevo pošljem poknlnfo
Štefan Kalister
• 2364—1
25 hektolitrov
»HO 2357 1
rdečega vina
iz lastnega vinograda se proda. Vzorci na razpolago. 2357—1
}Cinko Saurer, trgovec
Bregana, p. Jesenice, Dolenjsko.
2351
Sivil] o
se sprejmejo takoj
pri A. Stoter, Gosposke ulice 4.
Službo
nujah in"" "
1
z enim nadstropjem, v najboljšem stavbnem stanja, na zelo ugodnem prometnem kraju v SavJnski dolini, na razpotju treh okrajnih cest, se proda. V hiši je zelo obiskovana trgovina z mešanim blagom, velika gostilna s pravico iganjetoca, car. prodaja duhana in c. kr. postni urad. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje, ledenica, kegljišče la velik vrt Ako kupec želi, se mu Še lahko tudi drugi sadonosni vrt, nekaj travnikov in njiv proda — vse pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. Prvo plačilo 10000 K. — Natančnejša poročila daje Marija nfoser v Ssaverljl v Savinski dolini. 2363
Sprejme izvežban mladenič v tej stroki. Nastopi lahko takoj.
Ponudbe se prosi pod „Kurjač" Dolenji Logatec st 41.        2361—i
Urarski
učenec
so sprejme pri Rudolfu Rusu v Kranju. 2265 7
Strojnik
izuČen   ključavničar,   IŠČe SluŽkO-
Sprejme jo tudi, Če je prav samo za nekaj ur na dan.
Naslov v upravništvu „Slovenskoga Naroda". 2360—1
Najboljši
in najmodernejši
Oklic.
Daje se na splošno znanje, da se nameravata poročiti
1. radar Karel Asic, stanujoč v Gladbecku, sin umrlega poljedelca Jakoba Asica, nazadnje stanu jo čega v Podsredi in njegove žene Roze rojene Virant, stanujoče v Podsredi v Avstriji,
2. in gospodinja Terezija Bab, stanujoča v Gladkecku, hči zakonskih poljedelcev Franca Baha in Antorije Regine rojene Dobrave, stanujočih v Veterniku, okraj Brežice v Avstriji.
Oklicati se mora v občini Gladbeck in v avstrijski občini Podsreda z razglasitvijo v »Slovenskem Narodu", izhajajočem v Ljubljani.
Morebitni na zakonske zadržke opirajoči se ugovori se morajo v teku dveh tednov javiti podpisanemu. 2359
V Gladbecku, 1 julija 1908.
^orooni uradnik
kralj. pr. poročnega urada v Gladbecku:
L. S. Sorte s. r.
KLOBUKI
vseh vrst v najbogatejši t***1^* BL 1,20
v Izubijani pri
Klobuki so sprejemajo v poprovo.
najcenejši vir
za
2338-3
kopalne obleke
plašče avbe črevlje rjuke rokavice „ klače v modni trgovini p. Hotdlć,
L|nbl|sna, Prešernove ulice it. 7.
99 99 99 99 99
Velika serijska prodaja! 7
A An A   Kfl.   vsp nnlfitnp nrArlmnt.A n    nr * H n maka hi - ^^^i
60% nižje eeno za vse poletne predmete n. pr.: damske ba-Ustne in svilnate obleke, svetlo obleko, piketasta in platnena
krila ter čipkasto in batistaste bluze. Moške in deško llatrovo in pralno obleko in lahke obleko
lz poletnega blaga. g
nglesko skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Povodom zaključka šolskega lota opozarjamo najvljudneje vse interesente, posebno nčenke, da vsak čas poučuje brezplačno vse moje odjemalce ali take, ki hočejo postati, 2352
izkušena vezilja
v vezenju no tfroi, krpanju
tovama za žlv"alrxe stroje.
Prijave se sprejemajo v podružnici Ljubljana, Dunajska oesta St. 17.
IzsprnSon kurjač
išče slijLŽToe.
UTastop  SOaU  t. na«
Naslov pove upravništvništo „Slovenskega Naroda". 2350—1
Ura z verižico
Zaradi nakupa velike množi«* ar razpošilja šleeka razpos.ljevulni.fi: prekrasno pozlačeno, 86 ar idočo precizijsko uro aa sidro, z lepo ver žtco za samo K 2 kakor tad< trik mir« pismenim jamstvom Po povzetja razpošilja
Prnsko-sleska razp osli je valni ca
NB. Za neugajajoče denar nazaj.
DonuJolec
(Kntr&ger) 2355—1
in
vajenec
ae sprejmeta
v kavarni .Evropa'.
Vsled
2340-2
vinske krize
priporoča
nova vinska klet
Llobllono, Selenbursoue ul. 6
fini terun
liter po
48vin.
Zatekel se je velik, rjavkestobe.
yy g
Dobi se ga pri gosp. J. Oblaku, tvrdka Jebaćln v Ljubljani. 23j9 2
Pikolo
(^avarni^ki vajenec) se takoj sprejme. 2323-2
Rouorna „Ilirija" v LJubljani.
11 ■■■■ tttmm m JV
v farni občini Zagorje ob Savi ležeča ob cesti, pripravna posebno za trgovsko obrt,
-se proda.--
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2353-1
UCIteljica sprt J nt e med po« Silnicami
instrukcije
Tozadevne ponudbe Daj se blagovolijo poslati pod „instrukcija1 poste re stan te LJubljana. 2332-2
Neoženjen uradnik išče dve mirni
nemeblirani sobi
ali enako stanovanje, če mogoče v bližini II. drž. gimnazije, to je na Poljanah. 2300—3
Ponudbe   pod   „ uradni k" na.
upravništvo rSlov. Naroda".
Sli
s 4 sobami in pritiklinami
-se odda-
takoj ali za prihodnji selil, termin.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 2354—1
MJMJ.MJ.MJA
r^opalne perilo
zaradi pozne sezone in velike zalog e
20 odstotkov ceneje.
C. J. Hamann, "TStfa?8
2358
E 52/8 6
Dražbeni oklic.
Po zabtevanju tvrdke I, C. Juvančič v Spodnji Šiški, zastopane pc
g. dr. V. Scbweitzerju, odvetniku v Ljubljani kot upravitelju konkurznega. sklada imenovane tvrdke bo
dne 24. julija 1908, dopoldne ob 9. uri3
pri spodaj oznameujeni sodniji v izbi St 3 dražba:
1. Zemljišča vi. št. 2 kat. obč. Mokronog, sestoječega iz hiše Št. 3 v Mokronogu, gospodarskega poslopja« kozolca, keglišča, vrla, 1 njive, travnika, 2 gozdov v skupni meri 7 ha 71 a 77 m-';
2. zemljišča vi. št 564 kat. obč. Tržišče, sestoječega iz 1 gozda v meri 1 h 17 a 32 m2 s pritiklino vred, ^ki sestoji iz raznega pohištva in nekaj poljedelskega orodja.
Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, so določene vrednosti ad 1. zemljišča vlož. št. 2 kat. obč. Mokronog na 34.450 K; ad 2 vlož. št. 564 kat. obČ. Tržišče na 350 K, pritiklini na 101 K 20 h.
Najmanjši ponudek znaša ad 1. 23.034 K 14 h, ad 2. 233 K 33 h, pod tem zneskom se ne proda.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, oenitvene zapisnike itd. smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi Št. 4 med opravilnimi urami.
Pravioe, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere* imajo sedaj na nepremičnine pravioe ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne> stanujejo v okoliiu spodaj oznamenjene soduije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vroČbe.
C. kr. okrajna sodnija v Mokronogu odd. II.
dne 16. junija 1906.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt z manj saj očimi ae vplačili.
Vsak  član   *na po  preteku   petih let pravico do dividende.
tO
SLAVIJ A"
45—76
-  -  -  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  ■  -  • . Rez. fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ Taeafkozl elo? tanek o-intarodno upravo. ,
Vaa pojasnila daje:
0onoralnl nastop v LJubljani, iigar pisarne so v laatnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, škode cenjuje takoj in najkulantueje. Uživa  najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega   dobička izdatne podpore v   narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni  urednik Raslo Puitoslemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
GURF
8706
413