1 •
št. 42 (15.770) leto Lin.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13.
•----—zjh«Wniiz DADTI7ANSKI
/'096 AA 60090201
•••>A KNJIŽNICA i VILHARJA '""'TJE' j
GORICA - Uttivv.^,
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432//o i ivu____
1500 LIR
Conrna 26, at 2. legge 5«95. Flale d Tiiesle
/----------------	N
5
TJOLICH & C. s.a.s.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
r
F
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
y
SREDA, 19. FEBRUARJA 1997
to:
Illyju
m
Bojan Brezigar
Volilna mrzlica je zajela tudi Trst. Takoj ko je vlada določila datum upravnih volitev, so se namreč v Trstu začele širiti govorice o predčasnih vohtvah. Odstop župana Illyja je seveda odličen razlog, ne samo za govorice, ampak tudi za izvedbo vohtev brez dodatnih pretresov, Id so v takih primerih povod za odstop župana. V tem primeru se je vse že zgodilo in predčasne volitve so takorekoc ponujene na srebrnem pladnju. Zadostuje, da Illy ne preklice svojega odstopa...
Zadeva seveda ni tako enostavna, Čeprav se je z II-lyjevim odstopom volilna kampanja že začela in je res nesmiselno, da traja do novembra, ko pa bi lahko Cez tri mesece že imeli nov občinski svet in sevetla novega župana. Poleg tega bi v tem primeru Hly Startal z ugodnejše pozicije, saj je desnica v bistvu nepripravljena in se zagotovo v njenih vrstah še ni profiliral kandidat, ki bi lahko zares ogrožal ponovbno izvolitev Riccarda Illyja. S tega zornega kota bi bile predčasne vobtve morda celo pozitivna odločitev.
Obstaja pa seveda še drugi zorni kot, oziroma neznanka, to je koalicija, ki bi danes podprla ponovno Illyjevo izvolitev. Sedanji tržaški župan in njegovi prijatelji, v glavnem strankarsko nevezani ljudje, ne prikrivajo namena, da bi okoli Illyjeve kandidature oblikovali nekakšno neodvisno listo, ki bi bila nosilni steber bodoče koalicije. Vprašanje je, s kom se bo ta Usta povezala. Sama kombinacija treh skupin, ki sedaj sestavljajo večino v občinskem svetu, bi znala biti številčno nezadostna in tako se postavlja vprašanje odpiranja. V levo ali v desno? To je seveda se odprto vprašanje, možnosti sta dve in med seboj se izključujeta. Na eni strani že obstaja predlog SKP za sestavo koalicije, ki bi bila podobna levosredinski koaliciji na zadnjih političnih volitvah, na drugi strani pa se Illyju dobrikajo na sredini tisti - zaenkat Se posamezniki - Id nočejo podpreti kandidature predstavnika skrajne desnice, o kateri so se, tako kaže, v kartelu svoboščin dogovorih že v času, ko so sklepah zavezništvo za pokrajinske vobtve.
Uradno sta, kot reCeno, obe opciji še odprti, najverjetnejša pa je tretja, to je gola povezava med Illyjevo listo in zavezništvom Oljke oziroma skupinami, ki to zavezništvo sestavljajo. Prevladuje namreč mnenje, da bi taka koalicija lahko, še zlasti v drugem krogu vohtev, zbrala dovolj glasov tako z leve kot z desne in s tem preprečila predajo Trsta desnici, kar bi se v tem trenutku lahko zgodilo.
Seveda gre samo za hipoteze, kajti se zdaleč ni rečeno, da bo Illv vztrajal pri odstopu. Vendar pa to pomeni, da je vprašanje samo odloženo za nekaj mesecev, kajti, Ce vohtev ne bo sedaj, bodo zagotovo jeseni ob redni zapadlosti, do tedaj pa se stanje zagotovo ne bo bistveno spremenilo. V obeh primerih naj bi torej IUyju nasledil prav IUy.
EKONOMIJA / LIRA ZDRKNILA NAD OSREDNJO VREDNOST EVROPSKEGA MONETARNEGA SISTEMA
Občuten padec vrednosti lire tudi v primerjavi z nemško marko
Prodi meni, da bo spomladi zelo verjetno potreben sklop varčevalnih ukrepov
MILAN - Vrednost lire je včeraj nepričakovano in občutno padla. V primerjavi s dolarjem je izgubila 15 točk (teCaj je v primerjavi z ameriško valuto v zadnjih dveh mesecih padel za 200 lir) in se popoldne ustalila na 1.687 lir za zeleni bankovec, kar je pričakovano glede na ovrednotenje »superdo-larja« v zadnjem obdobju in ne skrbi gospodarskih izvedencev.
Presenteljiv in zaskrbljujoč pa je predvsem znatni padec lire v odno-
su z nemško marko: v enem samem dnevu je izgubila 5 točk, od jutranjih 989 na popoldanskih 994 lir za eno marko, kar je za 4 lire nad srednjo vrendo-stjo, ki jo določa evropski monetarni sistem. Vse doslej je lira bila pod srednjo mero sistema dogovorjenega nihanja, nevarno pa bi bilo, ko bi presegla dovoljene mere nihanja in spet izpadla iz evropskega monetarnega sistema.
Tudi na milanski borzi so zabeležili Crn dan: kazalec Mibtel je zabeležil
povprečni padec vrednosti delnic 0,	83%,
zmanjšal se je tudi nakup in torej vrednost državnih obveznic in drugih vrednotnic. Borzni operaterji menijo, da bi lira lahko utrpela vec škode kot marka v primeru, da bi preložili pričetek postopka evropskega monetarnega združevanja.
Kaže, da je že v jutranjih urah Banka Italije skušala zaustaviti padec lire in posegla na finančna tržišča s svojimi rezervami. Popoldne je na
newyorški borzi italijanska valuta rahlo napredovala in dosegla razmerje 1.681, 5 lir za en dolar, napredek pa je treba pripisati tudi splošnemu negativnemu trendu, ki so ga zabeležili na glavni svetovni borzi, kjer so v zadnjih urah pokazali manjše zaupanje v »su-perdolar« in so zaradi tega zabeležili rahlo nazadovanje v primerjavi z vsemi pomembnejšimi valutami.
Prvi komentarji izvedencev pripisujejo včerajšnji padec lire dosedanjemu precenjevanju italijanskega gospodarstva in predvsem nejasnosti italijanske gospodarske politike in vprašanju, zaenkrat brez odgovora, ali se bo Italija prilagodila maastrichtskim merilom. Premier Romano Prodi je včeraj dejal, da bo verjetno potreben dodatni sklop varčevalnih ukrepov, toda tajnik SKP Fausto Bertinotti ga je takoj zavrnil, da bi bil dodaten sklop ukrepov škodljiv, predvsem pa je predsednika vlade posvaril pred posegi v zdravstvu in v pokojninskem sistemu. Tudi zavod Isco, ki preučuje konjuktruna gibanja, pravi, da Italija ne bo zadostila Maastrichtu brez dodatnega varčevalnega ukrepa v obsegu 14-15.000 milijard lir. Prodi meni, da bo z uradnim blagajniškim poročilom o trimesečnem poslovanju jasno, ali bo dodatno zategovanje pasu potrebno, trg pa očitno ne namerava Čakati še nekaj tednov na uradne podatke.
RIM / REFORMA GLEDALIŠČ
VeKroni zagotovil pozornost za SSG

#
V
RIM - V palači Chigi je včeraj podpredsednik ministrskega sveta VValter Veltro-ni, ki ima v vladi tudi zadolžitev za kulturo, včeraj predstavil ravnateljem italijanskih stalnih gledališč z javnim upravljanjem osnutek zakona o dramskih gledališčih, ki ga bo predložil vladi 28. februarja. Osnutek predvideva dvoje nacionalnih gledališč s sedežema v Milanu in Rimu, triletno planiranje, akontacijo na začetku sončnega leta in poostrene pogoje za stalna gledališča, ki naj postanejo temelj gledališke dejavnosti v Italiji.
Ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta je izrazil bojazen, da bi poostreni pogoji postali usodni za naše gledališče, ki je le s težavo izpolnjevalo sedanje predpise in bilo prikrajšano za 50 milionov, ker ni izpolnilo vseh norm. Predsednik Veltroni je odgovoril, da je vlada s tem vprašanjem seznanjena in da sta zaščita in obstoj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu zagotovljena.
OBČINA TRST / KRIZA
llly ne popušča: stranke že mislijo na aprilske volitve
TRST - Predčasne občinske volitve 27. aprila. To bo najverjetnejši epilog burnih političnih dogajanj, ki spremljajo odstop Riccarda Illyja, Čeprav seveda obstaja še možnost, da župan preklice svojo odločitev.
Da so volitve takorekokoc v zraku je bilo Čutiti tudi na predsinocnji občinski seji. Leva sredina se je po dolgem Času spet strnila okrog odbora (župana ni bilo na seji), v desničarskem taboru pa je zavladala živčnost. Medtem ko je Pol svoboščin najprej skoraj navdušeno pozdravil Illyjev odstop, se je takoj zatem streznil in se v bistvu zbal predčasnih volitev. Nanje očitno še ni pripravljen in je trenutno brez kandidata, ki bi se lahko enakovredno pomeril s sedanjim Zupanom.
O političnem položaju je tekla beseda na včerajšnji novinarski konferenci podžupana Roberta Da-mianija in predsednika občinskega sveta Ettoreja Ro-sata. Damiani, ki opravlja županske posle, je izrazil upanje, da bo občinski svet v predvidenih rokih odobril proračun za tekoče leto.
Na 5. strani
BOČEN / 2E V SOBOTO?
Ubit južnotirolski deželni svetovalec Christian VValdner
BOČEN - Predsinocnjim so v uradu Reichrieglerho-fa (Castel Guncina), v rezi-denčno poslopje spremenjenega hotela nad Boc-nom, našli truplo Christiana VValdnerja, 37-letnega južnotirolskega politika in deželnega svetovalca Tri-dentinske-Juzne Tirolske.
Po prvih ugotovitvah preiskovalcev naj bi VValdnerja nekdo s štirimi streli v glavo ubil že v soboto in to v veži nekdanjega hotela, nato je truplo zvlekel v urad. VValdner je bil vodja pohticne skupine Bundnis 98, ki se bori za samoodločbo Južne Tirolske.
Na 9. strani
ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK
V soboto, 1. marca bo v Trstu prvi zbor vseh, ki bi radi pristopil k Zadrugi Primorski dnevnik. S tem zborom se bo dejansko začelo vpisovanje članov zadruge, ki bo prevzela lastništvo Primorskega dnevnika in podjetja, ki časopis izdaja. Formalno bo zadruga ustanovljena nekaj ur pred zborom, da bi se izognili zamudnemu popisovanju pred notarjem, na zboru pa bo predložena v razmislek bodočim članom izjava o namenih, ki bo prava programska listina zadruge.
Na 2. strani
V deželnem svetu o proračunu 1997
TRST - V deželnem svetu se je včeraj začela razprava o finančnem proračunu za tekoče leto, ki bo spet preizkusni kamen za odbor predsednika Giancarla Cruderja. Slednji je, kot znano, odraz manjšinske koalicije Oljke, za odobritev bilance bodo zato potrebne vsaj bele glasovnice dela opozicije.
»Kandidati« za vdržanje so svetovalci Berlusconijeve stranke Forza Italia, določeno razpoložljivost do odbora pa kažejo tudi komunisti, ki pa zahtevajo od Oljke jasne politične signale.
Na 3. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Polemike o datumu volitev
Določitev datuma spomladanskih upravnih volitev je že sprožil polemike v političnem svetu.
Stran 2
Od jutri kongres DSL
V	Rimu se bo od juhi do nedelje odvijal vsedržavni kongres Demokratične stranke levice.
Stran 3
Včeraj stavka gradbincev
Gradbeni delavci so včeraj stavkali 8 ur za obnovo vsedržavne delovne pogodbe in krajevne integrativ-ne pogodbe.
Stran 6
Gorica: priprave na volitve
Določitev datuma sili stranke v pospešitev izbir kandidatov, nerazrešenih pa je še veliko dilem.
Stran 10
Tržaška »Modama Butterfly«
V	dvorani Tripcovich je na sporedu v standardni, vendar dostojni postavitvi.
Stran 10
Nova slovenska vlada
Vse o nastanku vlade in o njeni sestavi.
Stran 14 in 15
POPRAVEK
Včeraj nam jo je računalniški škrat krepko zagodel. V naslovu in podnaslovu članka o slovenski vladi na prvi strani se nam je v koaliciji z LDS zapisala SDS (Socialdemokratska stranka Slovenije) namesto SLS (Slovenske ljudske stranke). Koalicijo seveda sestavljata, kot je v članku in na notranjih straneh pravilno navedeno, LDS in SLS, medtem ko ostaja SDS opozicijska stranka. Vsem se za napako opravičujemo.
ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK
Vpisovanje se bo začelo na zboru, ki bo 1. marca v Trstu
V soboto, 1. marca bo prvi zbor pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, ki nameravajo pristopiti k Zadrugi Primorski dnevnik. Uro in kraj zbora bomo sporočili v prihodnjih dneh.
Prvi zbor bo priložnost, da se ljudje seznanijo z zadrugo in z njenimi nameni in se na tej osnovi odločijo za pristop. Vendar to ne bo prvi formalni občni zbor zadruge. Formalno bo Zadruga Primorski dnevnik ustanovljena nekaj ur prej, ustanovitelji pa bodo predstavniki uslužbencev (novinarjev in tehničnega osehja) in člani začasnega pripravljalnega odbora, ki ga je določilo skupno predstavništvo. Predstavniki komponent, ki se prepoznavajo v skupnem predlogu za zaščito manjšine, so se odločili za tako rešitev iz praktičnih razlogov. Ustanovitvi zadruge mora namreč prisostvovati notar, ki mora formalno beležiti podatke vsakega ustanovnega člana, ugotoviti ali je plačal vpisnino in zabeležiti višino vpisnine. Opraviti vse to delo na širšem zboru bi bilo zelo zamudno in bi zahtevalo, da vsak udeleženec žrtvuje veliko časa, saj bi morali vsi prisotni potrpežljivo počakati, da notar popiše vse ustanovne člane, preden bi lahko začeli z vsebinsko razpravo.
Zaradi tega se je zdela smotrnejša izbira, da Zadrugo Primorski dnevnik formalno ustanovi najmanjša potrebna skupina ljudi (9 elanov), ki s tem tudi svojo nalogo izčrpa, in da se začne z javnim zborom vpisovanje novih članov v zadrugo, za kar prisotnost notarja ni potrebna. Z vsebinskega vidika udeleženci zbora ne bodo prikrajšani, saj bo na zbora orisan statut zadruge, predvsem pa bo v razpravi izjava o namenih, ki bo temeljna programska listina Zadruge Primorski dnevnik. Ta listina bo tudi osnovno vodilo za tričlanski odbor garantov, ki ga bosta imenovali krovni organizaciji in ki naj se s svojo moralno avtoriteto zavzema za objektivnost in pluralizem medijev vse-manjšinskega pomena.
Po načrtu pobudnikov bo vpisovanje v zadrugo potekalo vsaj nekaj mesecev, prvi redni občni zbor članov, na katerem bo izvoljen upravni svet zadruge, pa bo v sep-
tembru. To izbiro pogojujejo predvsem zakonska določila. Kot je bilo pojasnjeno že v včerajšnji številki, nove člane zadruge sprejema upravni odbor, članstvo pa postane polnopravno z vpisom v člansko knjigo. Vsak član zadruge pridobi volilno pravico po treh mesecih članstva. Kdor bo zato pristopil k zadrugi (in tako člani skupnega predstavništva kot novinarji in tehnično osebje želimo, da bi bila udeležba kar najbolj množična in pluralna) bo imel septembra možnost, da voli za tiste upravitelje zadruge, ki bodo po njegovem mnenju najbolje tolmačili duh in cilje zadruge. Čeprav na zelo specifičnem področju. Zadruge Primorski dnevnik bodo to prve širše volitve v manjšini.
Od prvega zbora tistih, ki nameravajo pristopiti k zadrugi, do prvega občnega zbora članov, bo treba poskrbeti za kopico formalnih in birokratskih postopkov. Predvsem bo treba poskrbeti za registracijo zadruge na sodišču in zaradi tega mora statut zadruge ustrezati veljavnim zakonskim predpisom. Nato bo treba registrirati zadrugo tudi na Deželi, saj ji to zajamči vrsto ugodnosti. Vse to pripravljalno delo bo potrebno, da se bo lahko s prvim občnim zborom zadruga posvem posvetila svojim ciljem.
Veliko pripravljalnega (birokratksgea in organizacijskega) dela pa je potrebnega tudi za ustanovitev zadruge in za prvi občni zbor. Za to skrbi tehnična komisija, ki jo je določilo skupno predstavništvo in ki je že opavila veliko dela. Popoln obračun vsega, kar je bilo narejeno, pa orisan na prvem zboru v soboto, 1. marca v Trstu.
Osnutek statuta in vzorec prijavnice z navedbo vseh potrebnih podatkov za vpis bosta objavljena v nedeljo v Primorskem dnevniku. Vse naročnike in bralce, ki bi želeli dodatna pojasnila pa vabimo, da svoja vprašanja pismeno ali po faksu naslovijo na uredištvi v Trst in Gorico s šifro Zadruga. Številka faksa tržaškega uredništva je 040-772418, goriškega uredništva pa 0481-532958. Na vsa vprašanja bo odgovorila tehnična komisija, ki po nalogu skupnega predstavništva skrbi za ustanovitev zadruge.
RIM / KLJUB POJASNILOM NOTRANJEGA MINISTRA NAPOL1TANA
0 datumu upravnih volitev se je že vnela polemika
Najbolj glasen je Pannella - Le malo časa za izbiro kandidatov
RIM - Notranji minister Gior-gio Napolitano je zavrnil polemike, ki jih je sprožila vest, da bodo spomladanske upravne volitve 27. aprila. Se posebno pa je poudaril, da ni nobene povezave med datumom prvega kroga volitev in vsedržavnim praznikov, kot je praznik osvoboditve, ki je praznik vseh in prav gotovo ne ene same politične strani. Z desnice so namreč nekateri ugovarjali, da naj bi ozračje praznovanja zmage nad nacifašizmom nosilo vodo na mlin levici.
Napolitano je v poluradni noti spomnil, da je že na začetku februarja napovedal, da ministrstvo dela na tem, da bi bile volitve ob naravnem izteku roka. Ko bi parlament želel, bi bil lahko odobril zakon za odložitev volitev, tega pa ni storil in torej ministrstvu ni preostalo drugega, kot da je določilo datum 27. aprila. Zgodnje volitve - ne po-
zabimo, da bo 11. maja marsikje še drugi krog - omogočajo tudi določen časovni razmah od referendumov, ki jih je treba sklicati najkasneje do 15. junija.
Nota notranjega ministrstva pa ni zajezila polemik, vsaj nekaterih ne. Prav gotovo se polemiki ni odrekel Marc o Pannella, po katerem bi bilo treba dati prednost referendumom, ki zadevajo, je dejal, 48 milijonov vo-lilcev, ne pa upravnim volitvam, na katerih bo lahko volilo le 9 milijonov upravičencev. Pannella sumi, da so upravne volitve nalašč razpisali za 27. april, tako da bodo referendumi šele v skrajnem roku, se pravi 15. junija, ko je del Italijanov že na počitnicah.
Nekaj dvomov v ustreznost datuma ima tudi Silvio Berlusconi, posebno glede na dejstvo, da bodo volitve sovpadale s prvim zgodnjepoletnim prazničnim mostom, kar bi utegnilo od-
tegniti marsikaterega volilca, še posebno iz srednjega sloja, ki je -tako je dejal Berlusconi - glavna volilna baza desne sredine. Sicer pa je voditelj Forza Italia priznal, da to »ni bilo storjeno nalašč.«
Nekaj problemov pa bi izbrani datum lahko vendarle povzročil. Kandidatne liste bo treba namreč predstaviti 28. in 29. marca, se pravi za sveti petek in sveto soboto. To bi utegnilo povzročiti težave, na primer glede razpoložljivosti notarjev, ki morajo podpise overoviti. Zato je predstavnik Nacionalega zavezništva Altero Matteoli predlagal, naj bi vsaj rok za predložitev list pre-maknili za 72 ur.
Političnih problemov pa naj bi datum 27. aprila ne povzročil nikomur: tako vsaj trdijo predstavniki vseh strank. Mimo uradnih izjav pa je jasno, da je bolj malo časa na razpolago za izbiro kandidatov in sklepanje
zavezništev, posebno tam, kjer so problemi posebno zapleteni. Tak primer je, recimo, Milan, kjer se Pol svoboščin še vedno ni dogovoril, kdo bo njihov kandidat za župana. To zamudo je včeraj med drugimi obžaloval eden od možnih kandidatov, bivši milanski prefekt in zdaj poslanec FI Achille Serra. Glasnik FI Antonio Tajani pa je zagotovil, da se bodo »v prihodnjih dneh« sestali Berlusconi, Fini, Casini in Buttiglione in bodo določili kandidate za župane večjih mest. Prav glede Milana pa bi zgodnje volitve lahko preprečile desnosredinskemu kartelu, da najde dogovor s Severno ligo ali vsaj da najde kandidata, ki bi bil sprejemljiv tudi ga Ligino volilno bazo. Sam ligaški župan Milana Marco For-mentini je včeraj ugotovil, da je s sklicanjem volitev 27. aprila dokončno zatonila vsakršna hipoteza o zavezništvih.
RIM / PO OVREDNOTENJU ZELEGA BANKOVCA
PO PODATKIH IZ ZDA
Drag dolar ne skibi Italije
Pocenitev nafte znatno ublažila posledice dragega dolarja
V Nemčiji dvakrat višja cena dela kot v Italiji
RIM - Ameriški dolar se je tudi včeraj ovrednotil v odnosu do lire in do vseh glavnih evropskih deviz, toda podržitev zelenega bankovca zaenkrat ne zaskrblja italijanskih gospodarskih krogov.
Vrednost dolarja se v Italiji odraža predvsem na ceni goriva, saj je Italija velik uvoznik energije in predvsem surove nafte. Toda izdatke za nafto je zaekrat ublažilo dejstvo, da se je ob ovrednotenju dolarja »črno zlato« pocenilo. Ob koncu lanskega leta je bilo za sodček surove nafte treba odšteti tudi do 25 dolarjev, v letošnjem letu pa je cena padla na okoli
20 dolarjev za nafto vrte Brent. Mešanica nafte, ki jo uvaža Italija, pa je stala v poprečju nekaj manj kot 20 dolarjev za sodček.
Po oceni gospodarskih analitikov ovrednotenje dolarja ne bo bistveno vplivalo na italijansko trgovinsko bilanco. Po njihovem mnenju se zeleni bankovec draži tudi zaradi negotovosti okoli bodoče evropske devize evro, v odnosu do lire pa pridobiva spet tisto, kar je izgubil v lanskem letu, ko se je lira krepko ovrednotila po umestitvi prodijeve vlade. Sibitev lire v odnosu do dolarja pa naj bi dala dodatnega zagona italijanskemu iz-
vozu v ZDA in v tiste azijske države, ki so bolj vezane na dolar kot na japonski jen.
Zavod za zunanjo trgovino Ice ugotavlja, da dražji dolar dviga konkurenčnost italijanskih proizvodov, na uvoz pa ne vpliva veliko, ker Radija ne uvaža več toliko surovin (poleg energije samo nekaj rude), ampak predvsem repromateriale ki jih kupuje zlasti v evropskih državah. V tekstilnem sektorju pa je cena proizvodov vezana na britanski funt, ki se je tudi ovrednotil. Težave s cenami bi se po mnenju izvedencev lahko začele samo, če bi dolar v naletu prebil mejo 1.700 lir.
VVASHINGTON - Nemški delavec v tekstilni industriji stane delodajalca skoraj dvakrat več kot italijanski. To je eden od zaključkov raziskave ameriškega ministrstva za delo, ki je primerjalo statistične podatke 29 držav v obdobju 1975-95.
Po teh podatkih je bila Nemčija leta 1995 država z najvišjo ceno dela, saj je ena ura tekstilnega delavca stala nemškega podjetnika 31,88 dolarja. Na drugem mestu je bila Švica (29,28), sledile so Belgija (26,88), Avstrija (25,38), Finska (24,78) in Norveška.
Na tej lestvici je Italija s svojimi 16, 48 dolarja na štirinajstem mestu takoj za ZDA (17, 20). V klubu sedmih najbolj razvitih evropskih držav samo Kanada in Velika Britanija imata nižjo ceno dela. Prevedeno v lire je leta 1995 ena ura dela zaposlenega v tekstilni industriji stala 26.852 lir.
Raziskava tudi prikazuje dinamiko cene dela v upoštevanem dvajsetletju. V primeru Italije kaže, da se je cena dela v Italiji postopno »ohladila« v sedemdesetih letih in dosegla v devetdesetih večjo disciplino. V petletju 1975-80 je v poprečju naraščala 18 odstotkov na leto, v obdobju 1980-85 je prirastek zdrknil na 15,9%, padel na 7,9% v petletju 1985-90 in dosegel raven 4,8% v obdobju 1990-95.
RIM / VSE BOLJ OSTRA RAZPRAVA O DODATNIH VARČEVALNIH UKREPIH h
Poseg bo verjetno potreben
RIM - Vlada bo spomladi ze- odjeknile v italijanski politični menila krizo sedanje vlade.« Cisl Sergio D’Antoni, ki je
lo verjetno morala pripraviti nov sklop ukrepov, da bo uravnovesila državno blagajno. Tako je povedal predsednik vlade Romano Prodi novinarjem, ki so ga spremljali na obisku v Nemčiji. Govoriti sedaj o novih ukrepih je še preu-ranjeno, ker vlada še nima vseh podatkov o izdatkih in prihodkih.
»V tem trenutku lahko rečem, da bodo dodatni ukrepi zelo verjetno potrebni, vendar moramo počakati na poročilo o izdatkih in prihodkih. Danes, ko teh podatkov še ni, nihče ne more zagotovo reči, ali so ukrepi res potrebni. Dokončen odgovor bo znan čez nekaj tednov.« Tako je povedal predsednik vlade in s tem potrdil stališče ministra za ekonomijo Carla Azeglia Ciampija, ki je že večkrat poudaril, da je za dokončno odločitev treba počakati na uradno trimesečno blagajniško poročilo.
Prodijeve besede so takoj
stvarnosti, saj je vprašanje morebitnih spomladanskih korektivnih gospodarskih ukrepov ena od »vročih« tem sedanje politične razprave. Tajnik Stranke komunistične prenove Faust o Bertinotti je takoj ocenil, da bi bil sklop dodatnih ukrepov »huda napaka«, ker bi »vzbudil v ljudeh protievro-pska čustva, saj bi Evropo prikazali samo kot ceno, ki jo je treba plačati«. Po Bertinottije-vem mnenju je v vseh državah v teku razprava o tem, kako in s kakšnimi roki uresničiti skupno evropsko devizo. Italija bi z dodatnimi ukrepi, ki bi bili usmerjeni samo k zadostitvi maastrichtskih meril »ostala edina patetična zagovornica neke dogme, v katero nihče ne verjame«. Bertinotti je tudi pojasnil, zakaj noče dodatnega manevra: »Odprl bi pot tistim, ki bi hoteli revanšo za sedanji finančni zakon, kar bi pomenilo obremenitev upokojencev in delavcev. Taka poteza pa bi po-
Z nasprotnega brega se je oglasil gospodarski izvedenec Forza Italia Antonio Marzano, po katerem je nujen dodaten sklop ukrepov, če Italija želi med prvimi pristopiti k Evropski denarni uniji. »Ob koncu leta nam bo zmanjkalo 20 tisoč do 30 tisoč milijard lir za cilj 3 odstotnega primanjkljaja,« je menil Marzano in poudaril, da je treba to doseči s posegi na pokojninah in zdravstvu. Po njegovem mnenju vlada s svojim oklevanjem ustvarja v ljudeh samo občutek negotovosti in »negotovost je dejavnik recesije«. Tudi Berlusconi je protestiral zaradi neodločenosti vlade, ki še ni zavzela jasnega stališča. Bolj umirjeni so bili odmevi v Oljki, kjer poudarjajo, da je Evropa prioritetni cilj, saj bi v nasprotnem primeru Italija bila krepko oškodovana. Počakati pa je vsekakor treba na uradno blagajniško poročilo. S takim stališčem je soglašal tudi tajnik sindikalne konfederacije
vsekakor poudaril, da resnični problem niso morebitni dodatni ukrepi, ampak njihova vsebina.
Medtem je objavil svoje poročilo zavod Isco, ki proučuje gospodarsko konjunkturo. Po napovedih raziskovalcev zavoda, bo ob koncu leta razmerje med bruto državnim proizvodom in letnim primanjkljajem okoli 3, 6%. Zato bo po njihovem mnenju potreben dodaten napor za pristop k denarni uniji. Stanje je po mnenju raziskovalcev dokaj dobro in nakazuje se tudi postopni zagon gospodarskega stroja (bruto dohodek naj bi narasel za 1, 3%, potrošnja pa za 1%), nad vsem pa lebdi znatni problem »približevanje Italije evropskim merilom«. Na eni strani gre za zahtevo, naj Rim hitreje uravnovesi državno blagajno, na drugi pa bi upočasnejna gospodarska rast Francije in Nemčije lahko negativno vplivali na gospodarski zagon v Italiji.
DEŽELNI SVET / PRVI DAN RAZPRAVE O BILANCI ZA TEKOČE LETO
BENEŠKA SLOVENIJA / KD IVAN TRINKO
Proračun predstavlja preizkus za koalicijo
Zanimanje za zadržanje komunistov in Forza Italia
TRST - V deželnem svetu se je včeraj začela razprava o finančnem proračunu za tekoče leto, ki bo spet preizkusni kamen za odbor predsednika Giancarla Cruderja. Slednji je, kot znano, odraz manjšinske koalicije Oljke, za odobritev bilance bodo zato potrebne vsaj bele glasovnice dela opozicije. »Kandidati« za vdržanje so svetovalci Berlusconijeve stranke Forza Italia, določeno razpoložljivost do odbora pa kažejo tudi komunisti, ki pa zahtevajo od Oljke jasne politične signale.
Svetovalci so najprej obravnavali obračun finančnega poslovanja v preteklem letu, ki je pod vtisom politične in upravne nestabilnosti. V imenu večine je obračun predstavila neodvisna Anna Piccioni, manjšinski poročevalec pa je bil Adriano Ri-tossa (Nacionalno zavezništvo).
Večinsko poročilo o bilanci 1997 je prebral svetovalec Ljudske stranke Brano Longo. Začel je z novostmi, ki označujejo ta proračun ter
nato utemeljil temeljne proračunske postavke, ki zadevajo krajevne uprave, razvoj goratih območij ter seveda finančno poslovanje Dežele. Uprava bo v tem letu dobila od države več sredstev iz davčnega priliva, imela pa bo hkrati več stroškov na področju zdravstva, skrbstva in krajevnih uprav.
Zelo kritičen do vsebine proračuna je bil ligaš Sergio Cecotti. Dejal je, da je to celo najslabša bilanca v zgodovini naše dežele. Človek ima vtis -je poudaril nekdanji predsednik Dežele - da je odbor nalašč predstavni tako slabo in pomanjkljivo bilanco, da bi proračunske luknje krila morebitna nova koalicija.
Ferraccio Saro (Forza Italia) je napovedal, da Berlusconijeve stranka ni apriori proti proračunu Cmderje-ve koalicije; finančne ukrepe bo ocenila sodeč po razpravi in po konkretnih obvezah predsednika ter posameznih odbornikov. Bivši predstavnik PSI je s tem dal zelo jasno razumeti, da je Forza Italia pri-
pravljena na belo glasovnico in morda tudi na podporo bilanci.
Roberto Antonaz (SKP) je opozoril na poglabljanje razlik med razvitimi in nerazvitimi področji FJK. Med krizne situacije je uvrstil gorata območja in tržaško pokrajino, kjer narašča brezposelnost. Antonaz je opozoril na propad zdravstvene reforme. Kot je kasneje poudaril njegov somišljenik Fausto Monfalcon, bo SKP ocenila proračun na osnovi stališč, ki jih bo koalicija Oljke zavzela v zvezi s popravki prenoviteljev.
Deželni svet se je navadno ukvarjal s proračunom pred božičem, tokratne zamude so vezane na zelo nestabilno politično situacijo, ki zaznamuje mandat tega deželnega sveta. Zaradi tega je deželni svet pred novim letom odobril začasno finančno poslovanje, ki zapade konec tega meseca. Ce ne bo zapletov bo skupščina glasovala o bilanci jutri zvečer ali najkasneje v začetku prihodnjega tedna.
V petek v Čedadu predstavitev Tankovega koledarja
Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada vabi na predstavitev Trinkovega koledarja za leto 1997, ki bo v petek ob 19. uri na sedežu društva, v ulici DC. Agosto 8 v Čedadu.
Na predstavitvi bodo sodelovali tudi nekateri avtorji, glavno besedo pa bosta imela urednika profesorja Marino Verto-vec in Živa Gruden, ki bosta ilustrirala bogato vsebino in glavne prispevke.
Z namenom, da bo slika o koledarskih izdajah v naši deželi res popolna, bodo ob tej priložnosti predstavljeni tudi Jadranski koledar in koledar Mohorjeve družbe.
Trinkov koledar, ki ga izdaja KD Ivan Trinko, prinaša veliko prispevkov iz vseh krajev, kjer živijo Slovenci v Videmski pokrajini in njenem obmejnem pasu. Gre za zgodovino, literaturo, domače pevce, spomine na preteklost in na ljudi, ki so nas v prejšnjem letu zapustili, ljudsko modrost, itn.
Uvodnim besedam, ki sta jih letos prispevala župan občine Tolmin Ivan Božic in občine Rezija Luigi Paletti, sledi koledarski del, pogled na leto 1997 in ljudska modrost izpod peresa gospoda Emila Cenciga.
Poglavje posvečeno Naši zgodovini vsebuje šest prispevkov, ki so jih napisali Robert Dapit, Liliana Spinozzi Mo-nai, msgr. Marino Qualizza, Neva Lukeš, Slavko Ciglenečki in Luigia Ne-gro.
Pri poglavju Naš svet so sodelovali Adriano Noacco, Luisa Battistig, Rita Ma-scialino in Franco Fomasaro.
Sledi poglavje Naši ljudje, v katerem so spominski zapisi o Salvatoreju Venosiju in Izidorju Predanu-Doriču.
Pri poglavju Naša beseda, gre za spomine in poezije v slovenskem narečju, so sodelovali Giuseppe Floreancig, Lucia Tra-sgnach, Marina Cernetig, Viljem Cemo, Luciano Chiabudini, Michelina Blasutig in gospod Franco Rupnik.
Na koncu dobimo še bogato bibliografijo o Benečiji. Ksenija Majovski in Magda Pavlič-Maver sta zbrali publikacije, ki so nastale v letih 1990-1996, na teritoriju Kanalske doline, Tera in Nediže ati pa so na teritorij navezane.
Ilustracije letošnjega koledarja predstavljajo ikone diakona Pasqualeja Zua-nelle.
______VSEDRŽAVNI KONGRES DSL_________
Zajamčen slovenski delegat
Manjšinsko komponento bo zastopal Tržačan Igor Dolenc
RIM - Od jutri do nedelje bo vsedržavni kongres Demokratične stranke levice, ki bo, tudi organizacijsko, uve-. del velike novosti. Namesto tradicionalnega uvodnega poročila tajnika Massima D’Aleme se bo kongres v bistvu odvijal v dveh delih: prvi bo v glavnem posvečen delu Prodijeve vlade, dragi pa razmeram v stranki.
Po pozdravnem nagovora rimskega župana Francesca Rutellija, ki se bo spet potegoval za Kapitol, bo prvi spregovoril podpredsednik vlade Walter Veltroni, ki bo obravnaval vlogo levice v Prodijevi vladi, ta, imenujmo ga vladni del, bo v petek sklenil Romano Prodi. O novi stranki levice bo v petek popoldne poročal koordinator vsedržavnega tajništva Marco Minniti, D’Alema pa bo spregovoril šele v soboto. Nedelja
bo posvečena izvolitvi novega tajnika, obravnavi kongresnih resolucij ter izvolitvi novih vodstvenih teles.
Vsedržavno vodstvo stranke je prvič priznalo slovenski komponenti v FJK pravico do zajamčenega delegata, kar pomeni priznanje vlogi subjekta znotraj stoanke. Slovence bo v Rimu zastopal tržaški občinski svetovalec Igor Dolenc, ki je tudi član strankinega deželnega vodstva. Na rimskem kongresu bosta sodelovala tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki je bil elan dosedanjega strankinega državnega sveta, ter senator Darko Bratina.
Vsedržavnemu kongresu, ki bo tudi odobril novi strankin statut, bodo slediti pokrajinski kongresi, na katerih bodo delegati volili tajnike posameznih federacij.
MEŠANA ITALIJANSKO SLOVENSKA ZGODOVINSKA KOMISIJA
Kmalu skupen dokument
LJUBLJANA - Mešana slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija usklajuje besedilo skupnega dokumenta o zgodovini odnosov med sosednjima narodoma v obdobju med letoma 1880 in 1956. Kot je STA izvedela iz virov blizu komisije, je delo zelo blizu koncu. Isti viri ocenjujejo, da so slovenski in italijanski predstavniki v komisiji že toliko uskladiti stališča, da lahko skoraj z gotovostjo pričakujemo, da bo skupni dokument oblikovan.
Ko bodo avtorji dokumentov za posamezna obdobja (po eden iz Slovenije in Italije) uskladiti besedila, bodo pripravili še plenarno zasedanje, na katerem naj bi uskladili podrobnosti kot je terminologija. Zasedanje naj bi bilo konec marca v Italiji, kraja pa še niso izbrati.
Slovensko-italijanska zgodovin-sko-kultuma komisija je bila ustanovljena leta 1993 na podlagi dogovora med slovensko in italijansko vlado, ki sta ga potrdila takratna zunanja ministra Lojze Peterle in Beniamino Andreatta. Večina njenih članov je zgodovinarjev, vključuje pa tudi strokovnjake z dragih področij, med njimi so tudi književniki.
Zadnje, šesto skupno zasedanje komisije, je bilo aprila lani v Portorožu. Takrat je razprava tekla o odnosih v obdobju med letoma 1947 in 1956, ki se začenja z mirovno pogodbo iz leta 1947 in konča z londonskim memorandumom. To je bilo tudi zadnje obdobje, ki ga je komisija obravnavala. Sopredsednica komisije Milica Kacin Wohinz
je po srečanju povedala, da je razprava potekala v ozračju razumevanja, čeprav je mnogo vprašanj, v katerih se slovenski in italijanski del komisije razhajata.
Kacin-Wohinzeva je takrat še dejala, da bodo zbrani dokumenti vsekakor objavljeni, tudi če slovenskemu in italijanskemu delu komisije ne bi uspelo uskladiti stališč, v katerih se razhajata; če ne drugače, bo objava ločena. Italijanski sopredsednik komisije Sergio Bartole pa je dejal, da sta "delodajalca" komisije obe vladi, ki sta se dogovorili za njeno ustanovitev. Komisija jima bo svoje delo oziroma poročilo predložila v oceno, nato pa naj bi se vladi, je dejal Bartole, dogovoriti o načinu predstavitve sklepov. (STA)
KOROŠKA / PREDLOG GLAVARJA ZERNATTA
Za neposredno izvolitev deželnega glavarja
CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zernatto se je izrekel za neposredno izvolitev deželnega glavarja na Koroškem.Le-te naj bi se izvedle že v okviru prihodnjih dežel-nozborskih volitev leta 1999. Doslej so deželnega glavarja izvolili iz vrst 36 poslancev koroškega deželnega zbora, izvoljenih na deželnozborskih volitvah.
Zernatto, hkrati tudi predsednik Ljudske stranke (OVP), ki pa je v koroškem deželnem zboru z devetimi sedeži najšibkejša stranka, je svoj predlog utemeljil s tem, da bi neposredne volitve močno okrepile politično kompetenco prvega moža v deželi. Prav tako bi s tem odpravili tudi mnogokrat »nečastno barantanje« med strankami za to funkcijo, je dodal Zernatto in opozoril na negativen vrhunec po zadnjih volitvah leta 1994, ko se je prav Zernatto v pogajanjih s Haiderjevimi svo-
bodnjaki odpovedal skoraj vsem političnim pozicijam, samo da bi obdržal funkcijo deželnega glavarja. Sele v zadnjem trenutku - ko je spoznal, kaj bi storil - je preklical že sklenjen dogovor s Haiderjem.
Zernattov predlog je pri socialdemokratih naletel na negativen odmev, svobodnjaki pa so poudarili, da glede tega še nimajo dokončnega stališča. Za socialdemokrate je njihov predsednik Ausservvinkler poudaril, da je v smislu demokracije in tudi volilcev, da se deželni glavar izvoli iz vrst poslancev deželnega zbora, saj mora deželni glavar prav v tem organu imeti tudi določeno podporo. Tako socialdemokrati kot tudi svobodnjaki so bolj nagnjeni k stališču, naj postane deželni glavar glavni kandidat tiste stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov in sedežev v deželnem zboru.
Ivan Lukan
V koroškem državnem zboru prvi poslanec brez stranke
CELOVEC - V koroškem deželnem zboru bo prvič v povojni zgodovini sedel poslanec brez stranke. Razlog je afera s ponarjenimi podpisi, v okvira katere so iz politične odgovornosti odstopiti trije socialdemokratski poslanci, četrti v afero vpleten poslanec, Dietmar Wede-nig, pa tega koraka ni storil. VVedenig, ki je tudi hkrati predsednik socialdemokratske organizacije za okraj Celo-vec-dežela, se čuti nedolžnega in se je zaradi tega zoperstavil sklepu predsedstva, naj odda poslansko mesto. Ker VVedenig kljub večkratnim pozivom stranke ni odstopil, ga je strankino predsedstvo na svoji včerajšnji seji soglasno izklučilo iz SPČ, je po seji poudaril predsednik koroške SPČ Michael Ausservvinkler. Iz strankinih krogih se je Culo, da se VVedenig svojemu mandatu ni odpovedal iz finančnih razlogov: če namreč ostane poslanec še do konec leta 1997, ima pravico do pokojnine iz svoje politične dejavnosti... (I.L.)
V	Pordenonu uspeh sejma Samulegno
PORDENON Sejem Samulegno v Pordenonu si je ogledalo nekaj nad 18 tisoč obiskovalcev. Povečini so bili iz Italije, veliko pa tudi iz sosednjih držav, zlasti Slovenije in Hrvaške. Organizatorji sejma so seveda zadovoljni, še posebno glede na desjtvo, da je sejem namenjen zelo ozki publiki lesarjev ter in-dustrijcev in obrtnikov lesnega ter pohištvenega sektorja. Na sejmu so imeli tudi borzo za kooperante, na katerih je bilo prisotnih 40 italijanskih podjetnikov.
V	Pordenonu pa se zdaj že pripravljajo na prihodnji sejem z naslovom Orto-giardino, ki bo od 8. do 16. marca.
NOVICE
Za potenciranje železniškega omrežja v FJK
TRST - Posebna koordinacijska komisija, ki ji predseduje deželni odbornik za prevoze Giorgio Mattassi, je izdelala obširen dokument o potrebah železniškega prometa v Furlaniji - Julijski krajini in na sosednjem območju. Dokument bo osnova za srečanje s pooblaščenim upraviteljem Državnih železnic Giancarlom Cimolijem, ki bo 4. marca in ki se ga bodo poleg deželne vlade udeležili tudi Zupani najbolj neposredno zainteresiranih občin. V dokumentu je med drugim poudarjena nujnost nekaterih del, kot so podvojitev in tehnološko potenciranje celotne železniške osi Benetke-Trbiž-državna meja, dopolnitev vozlišča v Cervinjanu, popravila na trasi Tr-st-Tržič (predvsem v predorih), posodobitev odseka Ronke-Trst itd. Med načrtovana dela pa sodi tudi početverjenje proge Benetke-Trst-Lju-bljana, v tej zvezi je Državne Zečleznice že namenile 5 milijard tir za projektiranje, ki be bo začelo v najkrajšem času. V tej zvezi, pa tudi v zvezi z načrtovanim evropskim koridorjem od Barcelone mimo Trsta in Ljubljane do Budimpešte in Kieva, nameravata tako Dežela kot železniško podjetje imeti vrsto srečanj s slovensko vlado.
Korošca aretirana pri Trbižu
TRBIŽ - Obmejna policija je včeraj aretirala dva avstrijska brata, Maria in Christiana Vetterja, oba iz Celovca, ki ju je zasačila, medtem ko sta v gozdu blizu Trbiža ilegalno spremljala čez mejo skupino Romunov. Ilegalne priseljence so spet spremili do meje, Avstrijca pa so prijaviti sodnim oblastem.
OGLEDAL O
Pospešiti hojo do cilja
Ace Mermoua
V Trstu si pred letošnjimi občinskimi volitvami zastavljamo kopico vprašanj, ki jih je Illyjev odstop izostril. Med vsemi me zaskrbljuje in zanima naslednje: kakšne možnosti so, da se v mestu ponovno in odločno oglasijo italijanski nacionalizem in nacionalisti? Slednji niso nikoli povsem obmolknili, vendar je obdobje Illyjevega županovanja nekoliko ublažilo tone, tržaški občinski svet namreč ni bil veC mikrofon najbolj napetih nacionalnih staliSC. K vprašanju me sili nekaj dejstev, ki jh bom naštel in skušal premisliti.
Lansko poletje je tržaški tajnik DSL Spa-daro ponovno načel vprašanje fojb. Njegov namen ni bil obuditi slovanske nevarnosti. Obcitno je želel naglasiti, da levica nima več predsodkov in da lahko sproščeno razpravlja o fojbah. Doslej je namreč desnica uporabljala fojbe kot bojno geslo, italijanska levica pa je bila v zadregi. Z revizijo problema naj bi se levica rešila zagate in hkrati odvzela desnici tradicionalnega bojnega konja, ki so ga tržaški nacionalisti privlekli iz konjušnice pred vsakimi volitvami. Fojbe so odmeven simbol nacionalnega boja med Italijani in Slovenci. Demitizacija in dekonš-tmkcija tega simbola bi pomagala k večji toleranci med skupinama in k tvomejšemu sožitju. Odmevi na pobudo niso ubrali zaželene smeri. Italijanski nacionalistični intelektualci in novinarji so nabrusili peresa tako, da so na vsedržavni ravni fojbe ponovno odjeknile kot enosmeren zločin Slovanov. K takšnemu odzivu so pripomogli tisk, televizija, sodni pozivi domnevnim krvnikom in Številne propagandne akcije. Nacionalizem nastopa z močnim propagandnim strojem, to je njegova zgodovinska značilnost. K prodom stare sheme o fojbah je pripomogla tudi površnost italijanske levice in zagovornikov Oljke. Nekdanji funkcionarji in aktivisti KPI so imeli svetinjo: zgodovino in zgodovinske knjige. Spominjam se, kako so tudi po izobrazbi preprosti ljudje utemeljevali svoje trditve s kopico podatkov. Ze moja generacija je morala na svoji politični in poklicni poti misliti bolj na kariero kot na knjižnjice. Skratka, ne Čudim se, da sta zvezdnika, kot sta Costanzo in Annunziata podpisala dokument z najbolj temnim naslovom nacionalizma in etnociz-ma: »Knjige na grmado«. Res je, da italijanski zvezdniki podpisujejo peticije in proglase brez posebnih premislekov, italijanski nacionalistični revival fojb pa je presenetil prav tisto levico, ki je želela revidirati dogodek. Italijanski napredni zgodovinarji so v ognju polemik lahko spoznali preprosto dejstvo: njihovih knjig ne berejo niti levi intelektualci. Večina naseda nacionalističnim geslom, ker nima orodja in orožja, da bi lahko utemeljeno oporekala uveljavljenim trditvam in mitom. Zdi se mi, da glede fojb še vedno zmaguje italijanski nacionalizem s tem, da spretno izkorišča kulturno povprečnost, ki vlada na televiziji in v Časopisih.
Polemika o fojbah je le eden izmed pokazateljev, da se v Trstu, a tudi v Italiji nacionalno vprašanje ni bistveno premaknilo s starih in utečenih tirov. Ze na nedavnih tržaških pokrajinskih volitvah sem imel jasen vtis, da se vidni vsedržavni predstavniki Oljke izogibajo nacionalnim razpokam in bolečinam. To mi je potrdil italijanski prijatelj, ki dovolj dobro pozna zadeve in se ni strinjal s previdnostjo glede slovenskega vprašanja. Zal je v Trstu še vedno tako, da spremlja premike k politični sredini zadržanost glede slovenskega vprašanja. »Drugi Trst« se je lahko uveljavil z Illyjevo kandidaturo, ne vem pa, ce je bistveno okrnil nacionalistični zid. Morda je ta zid tanjši in ni veC edini adut desnice, vendar je tudi tanjši zid prepreka, ki Slovence boli in bremeni.
Naslednji pokazatelj dviga nacionalistične temperatme je tržaški tisk. Dnevnik »II Piccolo« dovolj dobro razume domače ozračje; je nanj dovzeten in ga hkrati pogojuje. Ob zlomu TKB je bil najprej previden, nato pa je vedno izraziteje posredoval sliko nesposobnih, nezanesljivih in celo grdih Slovencev. Znamenje ne obeta nic dobrega...
Nekaj simptomov je izrazito političnih. Tržaški pokrajinski in občinski svet bosta nastopila kot civilni stranki na procesu, ki ga je sprožil proti domnevnim kvrnikom fojb rimski sodnik Pititto. Tovrstni procesi so nujno simbolični. Ko redna sodišča in politični prestavniki pričnejo nekoga tožiti in soditi za zločine izpred petdesetih let, pomeni, da želijo potrditi že sprejeto stališče, ne pa poiskati nove resnice.
Zgodovina ni predmet sodišč in dnevne politike. Ko sodimo Priebkeju, potrjujemo
že izrečeno obsodbo nacizmu. Ko sodimo »krvnikom« fojb, potrjujemo svojo obsodbo »slavocomunizmu«. Ko bi pokrajina in občina želeli izvedeti kaj veC o fojbah in o kontekstu, v katerem je prišlo do zločinov, bi namenili določena sredstva za nadaljnje raziskave, angažirali zgodovinarje in specialiste, sprožili kongrese in posvete, razpisali štipendije za diplomske naloge itd. S tem, da se predstavljata kot civilni stranki na procesu, potrjujeta tezo o protiitalijanskem zločinu, ki nima nobene »olajševalne okoliščine«. Na procesu tožilci ne bodo analizirali fašizma, vojne, italijanskih vojnih zločinov, Rižarne, Raba in drugih členov peklenske verige, ki je usodno zaznamovala naše kraje. Proces v zvezi s fojbami ostaja tipična nacionalistična poteza z namenom, da tožnik potlači svoja zla dejanja ter izpostavi nasprotnikova. Zaključek procesa je nepotreben, ker je zapisan že v obtožnici. Desnosredinska večina v tržaškem pokrajinskem svetu in predsednik Codarin uvajata še druge elemente tradicionalne desničarske politike. Izstopa zavrnitev interpelacije slovenskih svetovalcev v zvezi z dvojezičnimi smerokazi. Codarinovo sklicevanje na nedopolnjeno poglavje italijanske ustave, ki ne doloCa, kje in kdaj imajo Slovenci pravico do uporabe materinega jezika, sodi v staro slepomišenje. Italijanska država res ni izglasovala zaščitnega zakona v korist Slovencev in so zato zakonske norme pomanjkljive. Zakona pa ni zato, ker so desne politične sile v Trstu in dežeh FJK preprečevale odločitev v korist Slovencev. Codarin se sklicuje na odsotnost norm, vendar ne namerava narediti ničesar, da bi jih sprejeli. Nadaljnje vprašanje je, kako bo Pokrajina Trst sodelovala na 50-let-nici podpisa mirovnega sporazuma. Bo to ponovna priložnost za staro pravdo tržaške desnice, ki se ni odpovedala ozemeljskim zahtevam?
Omenil sem dejanja in vprašanja, ki sodijo med simbole tržaškega nacionalnega spora, ker jih tržaška desnica ponovno oživlja. Za volilno zmago ni veC dovolj protislovenska kampanija. Desnica se tega zaveda, ker je takšna enosmerna politika že pogorela s StafSerijevim neuspehom na prejšnjih občinskih volitvah. Ista desnica pa je dovolj spretna, da lahko združi stara nacionalistična stališča, kot so nasprotovanje Slovencem, esulsko vprašanje, vrnitev ozemelj in nepremičnin z novimi in aktualnejšimi zahtevami na področju avtonomije, davčne politike, liberalizacije itd. Ze lista za Trst je ob svojem nastanku združevala, kar je bilo na videz nezdružljivo. Izpostavila je patriotizem in v isti sapi zagovarjala avtonomijo Trsta. Kritizirala je Rim in hkrati od njega zahtevala davčne olajšave. Danes lahko desnica združi zahtevo po nepremičninah v Istri in davčni federalizem, samostojnost Trsta in njegovo italijanstvo. Skratka, poveže lahko liberistic-na gesla, ki bodo priljubljena trgovcem in klasično nacionalistično italijanstvo, ki uživa v Trstu zakoreninjeno podporo. Koalicija med patrioti in liberalci (danes liberisti) predstavlja hrbtenico tržaške desnice. Ko bi ta koalicija zmagala na občinskih volitvah, lahko glede nacionalnega vprašanja pričakujemo ponoven regres.
Ob teh ugotovitvah se mi zdi bistveno vprašanje, kaj naj naredi »drugi« Trst. Ce žeti zmagati na volitvah, bo verjetno previden glede slovenskega vprašanja. Tako levica kot Oljka pa bi morala dokončno vzeti na znanje, da nacionalizem sam po sebi ne bo izginil. Zupan Hly je ob odkritju Kosovelovega spomenika naglasil postopno hojo do cilja. Teza je realistična, vendar nam dejstva dokazujejo, da sama previdnost ne bo nikoli privedla do radikalnejšega preloma z nacionalistično politiko. Levica in sile, ki se prepoznavajo v Oljki, naj mimo taktične postopnosti resnično in radikalno pričnejo z revizijo nacionalnega vprašanja. Spadarova poteza v zvezi s fojbami je želela načeti pomemben simbol nacionalnega boja, vendar ni privedla do razjasnitve. Dvomi in sheme, ki jih ponuja nacionalistična desnica, so se namreč pojaviti tudi med pripadniki levosredinske opcije, skratka med ljudmi, ki se drugače zavzemajo za sožitje. Prelom z nacionalizmom zahteva globoko kulturno revizijo, ki je ne zmorejo televizijska gesla. Cas je, da se drugi Trst odloči za prelom in to mimo volitev. Slovenci lahko vzpodbujamo, da do tega pride, vendar je naloga italijanskih intelektualcev, politikov, novinarjev in drugih, da pospešijo hojo in zagovarjajo odločnejša stališča. DmgaCe bo nacionalizem v tej ati drugi preobleki vedno zmagal.
Ace Mennolja
PISMA
UREDNIŠTVU
Pripravljeni na soočenje
Skupini zamejske mladine! Oglašamo se vam v zvezi z vašim zanimanjem za stanje v slovenski manjšinski skupnosti v Italiji, ki se je izrazilo v vrsti vprašanj na Primorskem dnevniku. Najprej vas pozivamo, da se ne Čudite dvotedenskemu zamiku našega oglašanja glede na objavo vaših vprašanj: Ce bi biti odgovori enostavni in razložljivi v 48 urah, bi do težav sploh ne prišlo; Ce ne bi znotraj Koordinacijske komisije hoteli preverjati vtisov in mnenj o vaši pobudi, bi vam kakšen elan tajništva odgovoril v 48 urah na 2/3 vaših vprašanj, a to bi bilo stališče posameznikov; sicer pa večina izmed nas neskromno meni, da nekaj tednov Čakanja ni primerljivo z desetletnim čakanjem na razj as blitve za mnoge izmed nas.
Glede same potrebe, ki jo izražate, pa brez sprenevedanja naslednje: pojasnila ne morejo biti v tem primeru formule v obliki kratkih odstavkov, vsaka prekratka opredelitev pomeni hkrati omejitev dejanskih dinamik, suhoparno prebiranje nujno kratkih pojasnil brez predhodnega znanja in poznavanja ne bi v zadostni meri potešila vaše radovednosti in bi bila dobodošlo gradivo za tiste, ki sledijo v tej fazi reku »Cim slabše - tem bolje« v dokaz, da se nic ne spreminja. Skratka, mnogo elanov te komisije je pripravljenih na soočanje, razpravo, preverjanje v obliki debate, okrogle mize, predavanja ali skupnega iskanja odgovorov v ustni obliki.
Našega izvajanja ne razumite kot pasivno stališče nekoga, ki je le na razpolago, temveč si pričakujte od nas konkretnih predlogov.
V	imenu Koordinacijske komisije SKGZ
Aldo Rupel
Še o razpravi o fojbah v pokrajinskem svetu
V	zvezi s pismom pokrajinskega svetovalca SSK Vladimirja Vremca bi rada poudarila sledeče: k razpravi sem se oglasila obakrat, ko je bila na dnevnem redu resolucija o fojbah in dragic, za obletnico pariške pogodbe. Zdelo se mi je primerno oporekati stališčem tržaške desnice, ki s tem v zvezi samo ribari v kalnem. Dosledno s tem sem tudi obakrat glasovala proti resolucijam desnice. Ne razumem, zakaj so slovenski svetovalci Oljke te resolucije sprejeti, prvič z medlim vzdržanjem, dragic pa celo z odkrito podporo. Njihovo zadržanje, pozneje omiljeno s Časopisnimi »pomisleki«, me je nemalo začudilo. In to je tudi vse. Brez zamere.
Bruna Zorzini Spetič pokrajinska svetovalka SKP
Poznavanje zgodovine kot temelj za krepitev kulture sožitja
Z začetno vsebino pisma pokr. svetovalca DSL Dina Fonde se popolnoma strinjam. V zadnji Četrtini pa, po mojem mnenju, začne gospod Fonda močno zgodovinsko šepati in škripati.
Rižarna pri Sv. Soboti ni bila edino uničevalno taborišče na državnem ozemlju. Prvo uničevalno taborišče je bilo na italijanskem okupacijskem zemlju na otoku Rabu. Drugo, prav tako uničevalno taborišče pa je bilo v Gonarsu, v današnji deželi FJK, torej na italijanskem državnem ozemlju.
Res je, da v teh taboriščih niso morili ljudi z udarcem kladiva po glavi in tudi trupel niso sežigali v krematorijski peci. Toda smrt je ravno tako pogosto kosila med taboriščniki, kot v tržaški Rižarni. Zločinskost teh dveh taborišč in njihovih upraviteljev je mnogo hujša, zato ker so v teh taboriščih umirali v najveejem številu dojenčki, otroci, njihove matere in starejši ljudje.
Res je tudi, da so v tržaški Rižarni nacisti in njihovi pomagači umoriti tudi nekaj Zidov (vsaj sum glede tega obstaja), ni pa res, da je tam našlo smrt na tisoCe Zidov. Morda gospod Fonda Črpa te podatke iz raznih govorov ob priliki vsakoletne komemoracije žr-
tev Rižarne. Se posebno zadnjih nekaj let se poskuša prikazati Žide kot izključne žrtve tega taborišča. Rižarna je bila za Žide zbirno in tranzitno taborišče, tukaj, preden so jih poslali naprej v nemška taborišča, so bili oropani vsega, kar so posedovati.
Einsatzkommando Reinhard, ki je deloval po celem nacističnem jadranskem Primorju, in taborišče pri Sv. Soboti, sta bila ustanovljena v smislu in s ciljem protipartizanskega boja, prav zato je v Rižarni bilo pobitih največ Slovencev, Hrvatov in tudi Italijanov, pripadnikov narodno osvobodilnega gibanja.
Podpis mirovne pogodbe z Italijo res ni bil pravičen, kot pravilno ugotavlja g. Fonda, še posebno ne za Slovenijo, ker je pac velik kos slovenskega etničnega ozemlja še vedno ostal Italiji; Beneška Slovenija, Kanalska dolina, Gorica in Goriška, Tržaška pokrajina pa je postala cona A STO.
Res je, kot "pravi g. Fonda, da Jugoslavija takrat ni šla v vojno samo zato, da bi premagala nacifaši-zem, temveč tudi zato, da bi si priključila ozemlja Julijske Krajine. To željo in ta cilj si je Jugoslavija zadala že na H. zasedanju Avnoja konec novembra 1943. leta v bosanskem mestecu Jajcu, OF slovenskega naroda pa si je ta cilj zadala že leta 1941. Ta hotenja in to željo je takratna bojujoča se Jugoslavija zakričala vsemu svetu, ne ves glas.
Boj proti nacifašizmu in boj za etnične meje na izlivu reke Soče v jadrankso morje, je bil tako povezan in logičen, kot beti dan. Ce ne bi bilo tako, bi se Slovenci takratne Julijske Krajine nikoli tako pre-biscitarno ne odločili za OF in NOB slovenskega naroda.
Jugoslavija kot ena od držav zmagovalk v drugi svetovni vojni ni nikoli zahtevala zase varne meje, ne na reki Piavi ne na reki Tilmentu. Obratno, take zahteve, varne meje namreč, je postavila Italija v Londonu leta 1915. Mejo na Breneru, Triglavu, preko Snežnika, vso Dalmacijo z otoki, nelra-tera albanska mesta, pa vse do Do-dekaneza in to kot plačilo za menjavo zaveznika. Ni kaj dodati, zelo moralno in pošteno od takratne italijanske vlade.
Ker smo že pri etničnem oz-melju, morda se je g. Fonda kdaj povzpel na zvonik sv. Justa v Trstu in je morda videl okrog sebe, dokler mu seže vid, zgodovinsko italijansko naselitveno ozemlje, jaz sem videl s tistega zvonika okrog in okrog sebe vedno le slovensko etnično ozemlje. Tudi Ce se povzpemo na najvišjo točko v tržaški pokrajini, na Volnik, bomo videti okrog sebe le slovensko naselitveno ozemlje. Ce pa je lep, svetel dan, bomo videli tudi nekaj hrvaškega in furlanskega ozemlja, italijanskega pa nikjer.
Kje se torej začne italijansko zgodovinsko naselitveno ozemlje? Preko SoCe, preko Tilmenta, preko Piave, ali pa preko reke Pad, kot pravi Umberto Bossi. No, Ce hočemo videti iz Furlanije Julijske krajine tisto italijansko etnično ozemlje, kot pravi Bossi, potem se moramo povzpeti na satelitske višine!
Danes, na pragu tretjega tisočletja, ko bi se morali vsi prizadevati, da se meje v Evropi zbrišejo, ne samo na papirju, temveč tudi dejansko na ozemlju, predvsem pa v naših glavah in miselnosti, obstajajo, še posebno v naši deželi Furlaniji Julijski krajni, največ pa v Trstu, premočne nacionalistične sile, ki bi hotele še vedno meje premikati proti vzhodu in ki kujejo svoj volilni kapital prav na tem programu. Zadosten dokaz zato so bile zadnje politične volitve, ko je tržaško mesto poslalo v rimski parlament tri parlamentarce za njihove zasluge, ki temeljijo na sovraštvu in nestrpnosti do Slovenije in Slovencev. Nova uprava na tržaški pokrajini je še ponovem dokaz, proti kakšnemu sožitju plove Trst.
Res je, da 1. maja 1945. leta jugoslovanska armada tudi pri nas ni prinesla vsakomur svobodo, saj tudi De Gaulleova armada ni takrat prinesla svobode vsem Franco-zem, niti Angloamericani niso prinesti ob njihovem prodiranju po Evropi in v Aziji vsem svobodo, mnogim Nemcem, Japoncem in tudi Italijanom so prinesti samo svinec in štrik.
Kaj se je zgodilo pri nas v 40 dnevih prisotnosti jugoslovanskih obasti? Nic se ni zgodilo, oziroma se ni zgodilo tisto, kar se je dogajalo drugje po Italiji in po Evropi nasploh v tistih dneh. S prvim majem 1945 leta se je končalo skoraj stoletno obdobje žaljenja, zatiranja, nadutosti, sovraštva, moralnega in fizičnega mučenja, zapiranja, streljanja in klanja naših ljudi s strani ne samo fašistov, temveč tudi Italijanov. Ze v dragem letu vojne, 1941. leta, se je govorilo in pisalo, da se bosta morala italijanski in nemški narod tisoC let sramovati za svoje genocidne zločine storjene proti drugim narodom. Kaj se je zgodilo po koncu druge svetovne vojne? Nemški narod se je teh zločinov sramoval tisoC dni, italijanski narod pa niti tisoč minut, vedno, nikoli nic krivi!
Tu pri nas po koncu vojne se je res zgodilo nekaj pošastnega, kaj podobnega se ni zgodilo nikjer drugje po Evropi. Pobite žrtve italijanskih agresorjev, pripadniki osvobodilnega in odporniškega gibanja, njihovi svojci in. tudi tisti, ki niso sodelovali v boju proti nacifašizmu, so postali zločinci in genocidni elementi. Vse to se dela z očitnim namenom, da se zbriše z obraza sramota agresorskih držav in njihovih narodov, krivih strašne morije v drugi svetovni vojni, v kateri je bilo pobitih
60.000.000 ljudi. To se ne imenuje revizija zgodovine, to je spreobračanje zgodovine v zločinske namene!
Gospod Fonda govori o fojbah, dobro, ati se je kdaj vprašal, Ce se je res kaj takega zgodilo, zakaj ne zahteva, da se eno in drago brezno odpreta (Rudniška jama na gmajni v Bazovici in Bršljanovka), tako da se ugotovi, kaj je notri? In še, kako to, da je italijanska Republika odlikovala najveCjega mučitelja, ubijalca in infojbatorja naših ljudi z bronasto kolajno, in to leta 1954?
Gospod Fonda naj se pozanima, kako to, da v Trstu, tam, kjer so se nahajale mučilnice, prave klavnice, v katerih so karabinjerji, kvesturini in fašisti pohabljali in moriti naše ljudi, ni videti nobenega znamenja ne na pročelju ne v notranjosti tistih stavb (kot je v Rimu Ul. Tasso), da bi tista znamenja opozarjala ljudi, kaj se je tam dogajalo.
Ali se je gospod vprašal, kako to, da mesto Trst ni postavilo nobenega spomenika svojim someščanom, padlim v boju proti nacifašizmu? Ali se morda bojijo, da bi potem padla floskula o jugoslovanski okupaciji Trsta? Teh padlih iz tržaške pokrajine je bilo 1610.
Res je, kot pravi g. Fonda: na desetine tisočev Istranov je zapustilo svojo zemljo zaradi raznovrstnih pritiskov in ob spoznavanju, da nimajo nikakršnih jamstev za priznanje svojih pravic. Iz takratne Jugoslavije, oziroma iz Pulja, sem se vrnil domov v Trst 31.01.1951. leta, po petih letih moje odsotnosti od doma, tako da dobro vem, da so biti pritiski in jamstva v Pulju leta 1949-1950 enakopravno porazdeljeni na Italijane, Hrvate, Srbe, Slovence itd. S to razliko, da so imeti Italijani stokrat ugodnejše možnosti, da zapustijo Jugoslavijo, kot pa pripadniki drugih jugoslovanskih narodov.
Ne vem, koliko je star g. Fonda, toda kot pokrajinski svetovalec ima vse možnosti, da v knjižnici na pokrajini pregleda ves italijanski tisk in publikacije iz obdobja po 10.02.1947.leta. Naj si ponovno zavrti vse magnetofonske trakove s posnetki apelov, klicev, pozivov in obljub oddanih preko'italijanskih radijskih postaj z glasom takratnih italijanskih topoglavih politikov in se bo takoj sam prepričal, kdo je kriv za takratni »eksodus«.
V dokaz, kako je bil zatiran italijanski jezik v Pulju tri leta po podpisu mirovne pogodbe, v kateri ni bilo nobenih jamstev za tisti jezik, in kakšno pravico in enako dostojanstvo je imel moj slovenski jezik v Trstu februarja 1951. leta, z vsemi jamstvi mednarodnih pogodb, podpisanih od predstavnikov 21 držav plus Italije, prilagam fotokopije platnic moje delovne knjižice iz Puja in Trsta
Lucijan Malalan
_____OBČINA TRST / PO ODSTOPU ZUPANA RICCARDA ILLYJA_
Aprilske predčasne volitve v bistvu že tikajo na vrata
Spet napeta seja občinskega sveta - Živčnost v Polu svoboščin
Predčasne občinske volitve 27. aprila z drugim krogom 11. maja. To bo najverjetnejši epilog burnih političnih dogajanj, ki spremljajo odstop Riccarda Illyja, čeprav seveda obstaja še možnost, da župan prekliče svojo odločitev. Pot do predčasnih volitev je v ponedeljek pospešil notranji minister Giorgio Napolitano, ki je po kratkem posvetu z največjimi strankami določil datum občinskih volitev ter tako utišal tiste, ki so se zavzemali za odložitev spomladanskih volitev na jesen.
Da so volitve tako-rekokoč v zraku je bilo čutiti tudi na predsi-nočnji občinski seji. Leva sredina se je po dolgem času spet strnila okrog odbora (Zupana ni bilo na seji), v desničarskem taboru pa je zavladala velika živčnost. Medtem ko je Pol svoboščin najprej skoraj navdušeno pozdravil Illyjev odstop, se je takoj zatem streznil in se v bistvu zbal predčasnih volitev. Nanje očitno Se ni pripravljen in je trenutno brez kandidata, ki bi se lahko enakovredno pomeril s sedanjim Zupanom.
Navdušenemu vzklikanju Illyjevi potezi je torej sledila velika živčnost, ki (spet) dokazuje, da tržaška desnica nima resnih političnih in upravnih predlogov. Zato nekateri njeni veljaki sedaj mrzlično dvorijo Severni ligi za morebitno skupno župansko kandidaturo, na katero pa bo Bossijeva stranka v teh pogojih težko pristala. Liga se bo v skoraj vseh
večjih mestih predstavila s svojim županskim kandidatom, morda pa bo Trst le izjema. Svojega županskega kandidata je že napovedala SKP, ki bi sklenila volilno zavezništvo z Oljko, a pod pogojem, da se slednja odpove Illyju, kar pa se sodeč po razvoju dogajanj ne bo zgodilo.
Ce Illy, kot kaze, ne bo do petega marca preklical odstopa, bodo tudi v Trstu v nedeljo, 27. aprila predčasne upravne volitve. Sedanji župan se bo spet potegoval za krmilo Občine z veliko možnostjo, da ga pri tem podpreta koalicija Oljke in neke vrste mestna »Lista Illy«. Slednja se bo najbrž naslanjala na gospodarske in politične kroge, ki podpirajo županov »Odbor za možno avtonomijo Trsta«.
Desnica je, kot rečeno, v težavah, čeprav je v Trstu, kot dokazujejo lanske pokrajinske volitve, večinska. Nacionalno zavezništvo vztraja pri županski kandidaturi poslanca Roberta Menie, ki je strankarsko in politično zelo obarvana, kar ni po godu zmernim krogom Kartela svoboščin, posebno ne bivšim demokristjanom. Lista za Trst in Forza Italia zato vneto iščeta nekoliko zmerneje obarvanega županskega kandidata. Govori se o predsedniku Trgovinske zbornice Adal-bertu Donaggiu, ki pa se otepa kandidature, v igri pa je tudi senator Giulio Camber, ki je v zadnjih dneh nenavadno tih. Zanj govorita brat Piero, ki je zelo aktiven občinski svetovalec, ter bivši župan Giulio Staffieri.
Damiani: Nobene prekinitve v delovanju
Občinski odbor bo vsekakor izpeljal glavne obveznosti, se pravi v konkretnem se bo zavzel za izglasovanje proračuna za letošnje leto in za varianto regulacijskega načrta. Podžupan Roberto Damiani, ki je po odstopu Riccarda Illyja v skladu z novimi zakonskimi določili prevzel tudi Zupanove obveznosti, je na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je sklical s predsednikom občinskega sveta Ettorejem Rosatom (na sliki, foto KROMA), želel predvsem
poudariti, da upravno delovanje odbora nikakor ne bo prekinjeno zaradi županovega odstopa. Tega se je zavedal tudi Illy, je Damiani izrecno poudaril, ko se je odločil za odstop. Skupno sklicanje opoldanske tiskovne konference pa je dokaz, sta dejala tako Damiani kot Rosato, da v sedanji fazi odbor in občinski svet sodelujeta v dobrobit mesta.
Čeprav je Damiani izrecno naglasil, da se ne namerava spuščati v politično oceno Illyjeve geste in reakcij nanjo, je dejal, da je obnašanje nekaterih občinskih svetovalcev na sejah nesprejemlji-
vo in vredno splošnega obsojanja. Del opozicije se je po njegovem mnenju vedel skrajno nespodobno tudi na ponedeljkovi seji, ne gre za različne poglede, ki so seveda legitimni, temveč za namerno osebno žaljenje in blatenje. Pozitivno pa je, da je na ponedeljkovi seji prišla do izraza strnjenost večine in pripravljenost dela opozicije, da sodeluje pri razpravi o že omenjenih ključnih vprašanjih. Glede proračunske obravnave in razprave o varianti regulacijskega načrta je bil tudi že sprejet koledar zasedanj.
Občinski svet je vsekakor pripravljen nadaljevati s svojim delom, ne glede na razplet »primera Illy«: predsednik Etto-re Rosato je tudi včeraj potrdil, da je II-ly osebno pozval, naj prekliče odstop, čeprav je mnenja, da nekatera njegova izvajanja na račun občinskega sveta v celoti niso upravičena. Tako je npr. dejal, da občinski svetovalci delajo z veliko zavzetostjo in prav gotovo ne zaradi denarja, saj so izdatki za občinske svetovalce v lanskem 'letu vsega znašali 215 milijonov lir, leto prej pa 20 milijonov lir več. Med vzroke nesoglasij je uvrstil tudi spremembo pristojnosti občinskega sveta, s katerimi se vsi Se niso sprijaznili. Istočasno pa je treba vedeti, je Se rekel Rosato, da je občinski svet odraz celotnega prebivalstva občine, se pravi tudi tistega maloštevilnega dela, ki probleme načenja tako, da skače po mizah in kriči.
Večkrat poudarjena zavzetost, da se upravljanje - redno in izredno - nikakor ne prekine, pa seveda še zdaleka ne pomeni, da ne bodo tudi v Trstu občinske volitve že 27. aprila, nasprotno. Kot je bilo rečeno tudi včeraj, če Illy do 4. marca ne prekliče odstopa, postane slednji nepreklicen, kar pomeni, da bi tudi za tržaško občino veljala določila, ki jih postavlja v ponedeljek podpisani ministrov odlok.	(bip)
PISMO TONELA
Neprimerne čestitke Violanteja poslancu Menil
Violonteju je predstavnik DSL poslal Dosje o novofašizmu
Med razpravo v italijanskem parlamentu ob 50. obletnici podpisa pariške mirovne pogodbe so v bistvu preskočih fašistično obdobje in obravnavali lastno državo kot vojno žrtev, predsedniku zbornice Lucianu Violanteju pa se je spotaknilo tudi po razpravi, ko je čestital tržaškemu poslancu Nacionalnega zavezništva Robertu Menii (na sliki) zaradi posega, ki ga je ocenil kot »polnega osebnih spominov in idejne napetosti.«
Nekdanji tajnik KPI in sedanji vidni predstavnik Demokratične stranke levice Claudio Tonel je naslovil na predsednika Violanteja pismo, v katerem ospo-rava čestitke zastopniku tržaške desnice. Tonel meni, da ni »primerno izražati mnenj
na račun oseb, ko se jih ne pozna,« zato je predsedniku Violanteju priložil Dosje o fašizmu v Trstu 1945-1983, »v katerem bo predsednik lahko razbral,« piše Tonel, »kakšni so osebni spomini tržaškega parlamentarca Nacionalnega zavezništva tudi na podlagi lepe fotografije,« ki je podobna oni, ki jo objavljamo na tem mestu. Predsednik italijanskega parlamenta je torej čestital nacionalističnemu skrajnežu in dovčerajsnje-mu (vsaj s formalnega vidika) fašistu za skupek zgodovinskih netočnosti in potvarjanj, s katerimi je popolnoma zamolčal zgodovinske krivde fašističnega režima, kar res ni v ponos italijanskemu parlamentu.
SODELOVANJE MED OBČINO IN CRTRIESTE / PROJEKT DIMM1
Plačevanje preko avtomatov
Imenuje se projekt DIMMI, omogočil pa bo plačevanje raznih občinskih davkov in drugih storitev preko avtomatov. Projekt (ime je povzel po »vzorčnem« modelu, ki so ga že preizkusih v Bologni) so včeraj predstavili na tržaškem županstvu (foto KROMA), izpeljali pa ga bodo v sodelovanju med tržaško občinsko upravo in bančnim zavodom CRTRIESTE. Kot so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci, bodo lahko občani hitreje poravnali svoje obveznosti do občine in drugih ustanov, s finančnega vidika pa taksen način plačevanja ne bo prinesel dodatnih bremenitev (v grobem bo plačevanje stalo toliko kot doslej, se pravi, da bo treba plačati koleke, kjer je to potrebno, in pa stroške). Načina DIMMI se bodo lahko posluževali vsi, ki imajo kartico z davčno številko in bankomat oz. kartico POS. Čeprav gre za sodelovanje med občinsko upravo in enim bančnim zavodom, bodo lahko na avtomatih DIMMI račune poravnah tudi vsi ostah, ki se poslužujejo drugih bank V konkretnem bodo na občinskih izpostavah in na osrednjem sedežu občinske uprave namestih 10 avtomatov, ki bodo v prvi fazi sprejemali plačila občinskih davkov, prometnih glob, davka IQ in občinskih najemnin. V naslednji fazi pa bo servis DIMMI omogočil tudi plačevanje raznih Šolskih pristojbin, davkov in glob zaradi trgovskega poslovanja in
gradbenih dovoljenj, računov za vodo, elektriko in metan, doplačil za zdravstvene storitve in mesečnih vozovnic za mestni javni prevoz in abonmajev za parkiranje. Ko bodo namestili se posebne tiskalnike, bo mogoče zahtevati tudi razna potrdila, kolkovana in ne. Po 10 »občinskih« avtomatih, bodo stične naprave namestiti tudi v nekaterih sedežih banke CRTRIESTE. Večji del stroškov, se pravi vse naprave in njihovo namestitev krije banka, medtem ko je občinska uprava prispevala dokumentacijo in računal-
niške programe. Predvidoma bodo avtomate - prvih deset - namestiti do konca marca, kmalu nato pa bodo operativni. Medtem pa občinska uprava uresničuje tudi projekt o videopovezavi med centralnim sedežem in perifernimi uradi, ki naj bi ga uporabljati predvsem v zvezi z javnimi deti (preko videa bi lahko takoj dobili vpogled v načrti in podobno) in nato se glede davkov. Tokrat gre za sodelovanje z družbo Telecom, stičen projekt pa naj bi tržaška občinska uprava uresničevala kot prva v Evropi.	(bip)
Pri Bazovici financarji odkrili tovor okraskov iz lažnega zlata
Finančni stražniki so odkrili moška iz Neaplja in Sardinije, ki sta skuSala pretihotapiti v Slovenijo večjo količino navidezno zlatih okraskov, da bi jih prodala za praznik zaljubljencev, na dan sv. Valentina. Moška, katerih imen niso posredovali, sta se pred nekaj dnevi pripeljala do mejnega prehoda pri Bazovici; 11-nancarjem sta se zdela sumljiva in zato so skrbno pregledali njun avtomobil.
In res, odkrili so 117 zapestnic in 23 verižic za skupnih 3.088 gramov kovine, ki je na prvi pogled izgledala zlato. Na predmetih iz lažnega zlata je bil vtisnjen žig z napisom 750, kot da bi šlo za žlahtno kovino, ni pa bilo po zakonu predvidenega žiga proizvajalca.
»Zlati« tovor so zaplenili, oba tihotapca pa prijavili tudi zaradi poskusa prodaje blaga sumljivega izvora.
NOVICE
Večer o Zadrugi PD
Vse to, kar je povezano z novo Zadrugo - Primorski dnevnik, bo predmet srečanja, ki ga prireja Knjižnica Finko Tomažič in tovariši jutri, 20 februarja ob 20. uri v openskem Prosvetnem domu. Za nastajajočo zadrugo vlada v naši javnosti veliko zanimanje. Ljudje si želijo vedeti, kako bo zadruga delovala, kako bo s članstvom in s samim časopisom. Večer v Prosvetnem domu bo zato priložnost za odgovore na ta vprašanja, na njem pa bodta prisotna odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar in predsednik DZP-PRAE Boris Kuret.
John Earle v Krožku Istria
Kulturni krožek Istria priredi jutri ob 18.30 na sedežu v Ul. sv. Frančiška 14/1 javno srečanje z Johnom Earlom na temo »1947-1997, Trst in Istra v spominih protagonista«. Earle, rojen leta 1921 v Sussexu, živi od leta 1986 v Trstu. Med vojno je bil član britanske vojaške misije pri glavnem Štabu NOV Jugoslavije, po vojni pa se je ukvarjal z novinarstvom, saj je bil dopisnik Reuterja in nato londonskega Timesa. Na srečanju ga bo predstavil Marino Vocci.
Nelegalna makedonska priseljenca
Karabinjerji nabrezinske postaje so prejšnjo noč preveriti osebne dokumente potnikov avtomobila, ki je bil parkiran pri devinski avtocestni bencinski črpalki. Ugotovili so, da so bili štirje makedonski državljani, vendar sta samo dva imela potne tiste in potrebno vizo. Makedonska državljana brez potnega tista so pospremiti na kvesturo, ki bo poskrbela za njun izgon iz Italije, ostala dva pa so prijaviti sodstvu na prostosti zaradi sodelovanja pri nelegalnem prestopu meje.
GRADBENIŠTVO / OSEM UR
Stavka gradbincev tudi za varnost na delu
Težka pot do obnovitve pogodbe - Stavko poštarjev
Delo na gradbiščih je včeraj zastalo. Gradbeni delavci so si sneli rokavice in varnostne čelade ter prekrižali roke. Zidarski odri so ostali osamljeni, kot v dneh, ko burja in dež onemogočata delo.
Osemurno vsedržavno stavko so oklicali sindikati gradbenih delavcev vseh treh osrednjih sindikalnih zvez, kar daje razumeti, da gre za resno zadevo, kakršna navsezadnje je obnovitev delovne pogodbe.
»Ne gre samo za golo delovno pogodbo, pač pa tudi za pogodbe na krajevni ravni,« je obrazložil vodja sindikata gradbenih delavcev CGIL Renato Kneipp. Integrativna krajevna pogodba, ki dopolnjuje vsedržavno, je zapadla pred osmimi meseci, vsedržavna pa decembra. Integrativna pogodba dopolnjuje vsedržavno z raznimi izboljšavami, ki so določene na krajevni ravni. Gradbincem doslej še ni uspelo, da bi se sporazumeli z delodajalci o okvirnih točkah novih pogodb. Sindikat na vsedržavni ravni zahteva povišek v višini 190 tisoč lir, s katerim naj bi dejansko obranili kupno moč, ki jim jo je odjedla inflacija.
NOVICE
Za integracijsko pogodbo na krajevni ravni zahtevajo povišek od 130 do 140 tisoč lir (za kategorijo spe-cializiranega delavca), v katerega pa je vključen tudi del, predviden za integracijsko pokojnino.
Delodajalci zavračajo zahtevi, češ da bi jih skupno povišanje plače (vsedržavnega in integracijskega dela) denarno preveč stalo (a sindikati jim odgovarjajo, da so sami krivi, ker še niso omogočih podpisa integrativne pogodbe, ki je zapadla lanskega junija...). Združenje gradbenih podjetij ANCE zahteva -nasprotno - nekaj ugodnosti zase. Med te sodi nižje plačevanje zavarovanja za nesreče pri delu (Inail). Zahtevajo pa tudi, da bi preložili vstop v veljavo norm za varnost pri delu ter zmanjšanje glob za morebitno neupoštevanje varnostnih norm.
Hočejo, skratka, nekakšen »popust« pri varnosti na delu.
Sindikati kaj takega ne morejo sprejeti, saj gre za zaščito delavcev. V zadnjih letih je bilo v Italiji, in v gradbeništvu še posebej, na desetine hudih nesreč pri delu. Kaj bi se
dogodilo, ko bi stopnjo Varnosti še znižali?
Kneipp trdi, da so združenja obrtnikov, zadruge in majhna-podjetja pokazala večjo pripravljenost do sporazumevanja kot veliki gradbeni koncerni, njihove ponudbe pa so bile doslej še prenizke, da bi jih delavci lahko mirne duše sprejeli.
Gradbinci so prekrižali roke že lanskega decembra, ko so stavkali za integrativno krajevno pogodbo. Pred dvema letoma jih je obnova pogodbe »stala« 40 delovnih ur. Po nekaj letih globoke krize, ki je sledila zaprtju gradbišč po viharju »čistih rok«, si je gradbeni sektor nekoliko opomogel. A le na nekaterih območjih. Na Tržaškem je bilo v zadnjih letih ob delo 500 gradbenih delavcev. Tudi zato je prizadevanje krajevnih sindikalnih organizacij za zaščito svojih članov še toliko večje.
Včeraj so stavkali tudi poštarji, in sicer prvi dve uri vsake delovne izmene. Stavka je bila na krajevni ravni in je sledila vsedržavni, ponovili-pa jo bodo še 26. februarja in 6.
INFORMACIJE / ELEKTRONSKE ZVEZE
Satelitska »vojna« Tupac Amaru
Isaac Velozco, ki je bil pred dnevi v Trstu, sprejema informacije neposredno iz Ume
Ko se je pred tremi tedni mudil v Trstu, bi Isaacu Velazcu, uradnemu predstavniku gibanja Tupac Amaru v Evropi, ne prisodili večjega pomena, kot ga lahko ima begunec, ki mu je uspelo zbežati iz strahotnih perujskih zaporov. Tudi zato ne, ker sta ga dolgoletni boj proti režimu in grozovita mučenja v zaporu tako izčrpala, da je le s težavo prihodil na srečanje z novinarji v knjigarno In der Tat. Novinarjev ni videl, ker je oslepel. Njihova vprašanja je slišal le s pomočjo elektronske naprave, saj ga je bomba, ki mu je eksplodirala v neposredni bližini, tudi oglušila. Na obrazu so brazgotine pričale o krutosti Fuji-morijevih zaporov.
Včeraj pa je bilo mogoče iz uglednega Corriere della sera razbrati, da Isaac Velazco le ni povsem navaden begunec, kot
bi lahko navidez sklepali. Evropski predstavnik MR-TA (perujskega revolucionarnega gibanja Tupac Amaru) je tisti, ki v Hamburgu preko satelita sprejema obvestila in informacije neposredno iz zasedenega japonskega veleposlaništva v Limi. Obvestila pošilja v vesoljni eter poveljnik gverilskega desanta Nestor Cerpa Car-tolini s svojim satelitskim telefonom vrednim kakih' 50 milijonov lir, ki so ga pripadniki Tupac Amaru prinesli skupaj z orožjem in eksplozivom ob vdoru v veleposlaništvo. Naprava tehta kakih 5 do 10 kilogramov. Ko hoče komandant Cartolini komunicirati s somišljeniki, ki živijo v Peruju ali v tujini, ga priklopi na prenosni računalnik in že lahko pošlje svoja šifrirana sporočila preko satelita. Satelit nato vključi sporočilo v nemško telefonsko om-
Danes stavka zaposlenih v cementnem sektorju
Sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL je za danes oklicala 8-umo vsedržavno stavko zaposlenih v cementnem sektorju za obnovo delovne pogodbe. Na rimskem srečanju v začetku februarja je namreč združenje cementarn Federmaco zavrnilo zahtevo sindikalnih organizacij po povišanju plač, s katerim bi uravnovesili kupno moč delavcev, ki jo je spodjedla inflacija. Sindikatom ni preostalo drugega, kot da so se odločili za enodnevno vsedržavno stavko.
Ne spolnemu izkoriščanju otrok
Organizacija za socialno solidarnost Dedalus je priredila zbiranje podpisov proti spolnemu izkoriščanju otrok v okviru pobud proti t.i. »spolnemu turizmu«, ki zvablja veliko število »turistov« v države, kot sta Tajska in Brazilija, kjer je uveljavljena otroška prostitucija. Zakonski predlog proti izkoriščanju otrok v spolne namene leži v predalih parlamentarne pravosodne komisije in predvideva, da bi sodno preganjali tudi one, ki se z mladoletniki pečajo v tujini. Podpise zbirajo v knjigami Indertadt v Ul. F. Venezian 7 in pri zadrugi Conviva v Ul. SS. Martiri 18.
Trst in razvoj znanosti
Trst lahko odigra izredno pomembno vlogo pri razvoju znanstvene raziskave glede na izredno geopolitično lego na stičišču osi, ki tečeta od zahoda proti vzhodu in od severa proti jugu Evrope. Evropska unija mora odgovoriti na ameriško in japonsko konkurenco na znanstvenem področju, žal pa je v Evropi premalo investicij v tovrstno raziskavo in predvsem ni skupne politike in strategije. Stališče je iznesel prof. Paolo Fasella, sedanji predsednik družbe za Sinhrotron.
Odloženo predavanje
Združenje sorodnikov oseb z umskimi težavami je sporočilo, da odpade zaradi bolezni predavatelja drugo predavanje, napovedano za soboto, 22. februarja, na temo Psihoanalitični pristop k umski patologiji. Nov datum predavanja bo pravočasno sporočen.
Preprečili samomor
Ob nogometnem igrišču pri Trebčah se je včeraj pozno popoldne dogajalo nekaj nenavadnega. Moški srednjih let (42-letni M.L. iz Trsta) se je tjakaj pripeljal s svojo regato, povezal izpušno cev z notranjostjo avtomobila in prižgal motor. Samomorilsko namero pa je preprečila čudna okoliščina. Motor se je namreč vnel, ogenj so opažih s ceste in poklicali so gasilce, karabinjerje in osebje 118. Gasilski vodja skupine Mario Derossi je tako s pomočjo svojih kolegov potegnil nezavestnega moškega iz avtomobila ter mu nudil prvo pomoč. Takoj so prihiteli tudi bolničarji. Več kot tričetrt ure je trajal njihov napor, da bi ga priklicali k življenju, nato pa so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo.
PSI / ARTACEVE ODRSKE IGRE iN ŠIPKOVA KNJIGA O Z1NKU
Predstavitev dveh publikacij
Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev je bil tokrat (17. februarja) posvečen dvema publikacijama, ki sta izšla na Tržaškem v prejšnjih mesecih. Gre za zbirko treh odrskih iger prof. Ivana Artača z naslovom Trubadur z vrtnico in za knjigo dr. Draga Stoke o openskem župniku in dekanu Andreju Zinku.
Artačevo delo je predstavila prof. Nada Pertot (na sliki skupaj z avtorjem -f, KROMA). Knjiga, je dejala, vsebuje tri igre (Truba-dur z vrtnico, Rdeča črta čez ograde, Papče se ženi), ki jih je avtor napisal za natečaj openskega kulturnega društva Tabor. Dve igri (Rdeča črta čez ograde in Papče se ženi) sta bili že uspešno uprizorjeni, Trubadur z vrtnico pa še čaka na krstni nastop. V teh delih opisuje prof. Artač življenje na Opčinah v času izpred več kot sto leti, a tudi v obdobju naše polpretekle zgodovine. Po prepričanju prof. Pertotove je v igrah izražena močna želja vzgajati in krepiti rojake v kulturnem in narodnostnem duhu.
Knjigo dr. Stoke o Andreju Zinku je predstavil openski župnik dr. Zvone Stmbelj. Dejal je, da ta knjiga odkriva župnika Zinka, zavzetega in vnetega dušnega pastirja, ki je ostal zvest svojemu duhovniškemu in narodnemu poslanstvu. Knjiga je bogata zlasti z dokumenti, ki bodo po mnenju dr. Strublja z večjo objektivnostjo prikazali polpreteklo obdobje. Poleg dokumentov so objavljena tudi osebna pričevanja Opencev, ki so Andeja Zinka poznali in cenili, med drugim tudi zato, ker je leta 1944 rešil vas pred nacistično represalijo.
Na predstavitvi sta bila
prisotna tudi oba avtorja, ki sta bila na razpolago udeležencem večera za nadaljnja pojasnila in razpravljanja o obeh knjigah. Prisotni so med drugim zvedeh, da bodo ob priliki praznovanj 375-letnice openske župnije poimeno-vali hišico, ki stoji zraven openske cerkve in ki je bila nekoč župniške, ravno po Andreju Zinku. Dolgoletnemu župniku in dekanu bodo postavih obeležje, padel pa je že predlog, da bi trg pred cerkvijo ah za njo pimenovah po njem. LŽ.
režje, da ga lahko Velazco sprejme.
Pripadniki Tupac Amaru so dobro organizirali svoj plan, je zapisal posebni poročevalec Corriere della sera Andrea Nica-stro. Do potankosti so poskrbeli za informiranje javnosti. Perujska policija jim ne more do živega, saj je že nekajkrat poskušala izklopiti električno energijo, da bi prisilila gverilce k molku. Vsak poskus je bil neuspešen, ker razpolaga desant z baterijo na sončne žarke. Glas MRTA iz zasedenega veleposlaništva bi lahko utišali le, če bi izklopili polovico svetovnih telekomunikacijskih sredstev!
Na podlagi teh novic postaja vloga Isaaca Velaz-ca jasnejša. V Hamburgu, kjer živi odkar so mu nemške oblasti priznale status političnega begunca, sprejema obvestila iz Peruja in jih nato širi sirom po Evropi. V zadnjih dveh mesecih je imel že na desetine intervjujev, njegov glas je slišati na zasebnih radijskih postajah, sredstvom javnega obveščanja pošilja telefakse o položaju v veleposlaništvu in sploh v Peruju. Postal je skratka nekakšen tiskovni ataše gibanja MRTA v Evropi.
Pred prihodom v Trst 24. januarja je govoril o gibanju Tupac Amaru v Padovi, kamor je prispel iz Stockholma. »Pripadniki gibanja Tupac Amaru smo hoteli z zasedbo japonskega veleposlaništva v Limi najprej opozoriti svet na tisto, kar se dejansko dogaja v Peruju,« je povedal v knjigarni v središču mesta. Pri tem informiranju pa je imel tudi Isaac Velazco pomembno besedo.
BANI / PROSLAVA OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE _
S pesmijo, besedo in sliko
Premajhna je bila Zadružna dvorana pri Banih je bila premajhna za vse, ki so se prejšnji petek želeli udeležiti proslave ob dnevu slovenske kulture in otvoritve slikarske razstave krajinskega slikarja Luciana Plehana. Pri SKD Grad so se odločili, da na večeru predstavijo tri aspekte kulturne ustvarjalnosti: petje, likovno umetnost in poezijo.
Kulturni program se je pričel z vokalno skupino Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot in ki je s Prešernovo Zdravljico ustvarila pravo slavnostno vzdušje. Zatem je David Vidah spregovoril o Prešernu in o pomenu kulturne proslave ter predstavil spored. Sledila je misel Pavla Vidaua (na sliki skupaj z zborom Resonet - f. M. Magajna), ki je v kratkem in jedrnatem govoru zajel zgodovinski trenutek tega prelomnega časa, ki pretresa zamejsko stvarnost. Končal je z mislijo: »Morda je napočil čas, da bomo končno le znali strniti vrste in s skupnimi močmi pričeli graditi temelje narodnega preživetja za bodoče rodove.« V nadaljevanju sporeda je Aleksandra Pertot predstavila vokalno skupino Resonet in njen program. Nato so si v zaporedju sledile pesmi in poezije; reci-
tatorji Stefane, Tomaž in Melita so z nesmrtnimi verzi Prešerna ustvarili nekakšno navidezno vez med likovno umetnostjo in ubranim petjem. V osrednjem delu programa je član društva Zdenko Vidau predstavil slikarja Luciana Plehana in njegova dela. Te slike, razobeše-ne vse naokrog so ustvarile pravo kuliso proslave. Zelene površine, mešane z rdečim grmovjem ruja, so pričarale vso lepoto in barvitost
kraške pokrajine v jeseni.
Za zaključek sta sledili še dve pesmi, in sicer: Tam čier teče bistra Žila v priredbi Jožeta Leskovarja in Jurjevanje v priredbi Emila Adamiča. Ob burnem ploskanju občinstva so ponovili pesem Jurjevanje in s tem se je tudi kulturni program izčrpal. Z družabnostjo in petjem se je večer nadaljeval še pozno v noč.
K.Z.
lL®¥lilK® Smi® ®LIWI@1
Mary Chase
mAmjEn
Gostovanje PDG - Nova Gorica
Danes, 19. t. m., ob 20.30 RED D jutri, 20. t. m., ob 20.30 RED E
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
19.	februarja 1997
KONRAD
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.32-Dolžina dneva 10.25 -Luna vzide ob 15.25 in zatone ob 5.21.
Jutri, ČETRTEK,
20.	februarja 1997
URH
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,5 stopinje, zračni tlak 1026 mb ustaljen, veter 19 km na uro vzhodnik, vlaga 42-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Tagliapietra, Thomas Rusconi, Francesca Par-ladori, Sara Era, Gloria Bonazza, Simeone Sirot-ti, Chiara Rosato, Sha-ron-Bibiana Ramires, Francesca Romeo.
UMRLI SO: 67-letna Giustina Buttinar, 88-let-na Candida Candussio, 85-letna Carmela Balan-zin, 88-letna Giovannina Battiato, 88-letna Anna Matschnig, 78-letni Francesco Samsa, 75-let-na Licea Penso, 84-letni Erminio Zollia, 78-letna Elena Lodi, 83-letna Lu-cia Racanelli, 71-letna Maria Brombara, 85-let-na Maria Falcone, 84-letni Riccardo Nadrah, 87-letna Albina Michelazzi, 91-letna Francesca Bur-sich, 90-letna Maria Zoppolato, 68-letna Luciana Luis, 71-letna Mar-gherita Finotto, 75-letni Bruno Mattico.
[J LEKARNE
Od PONEDELJKA,
17. do SOBOTE,
22. februarja 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Fla-via 89 (Zavije - tel. 232253).
ZGONIK	-	(tel.
229373) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia 89 (Zavije).
ZGONIK	-	(tel.
229373) - samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8 (tel. 634144).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »L’uo-mo d’acqua dolce« r.-i. Antonio Albanese.
EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ci-clone«, r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estrada EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.45, 22.00 »La seduzione del male«. AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.10, 22.15 »Dragonheart«, i. Dennis Quaid.
NAZIONALE 1 -16.00,
18.00,	20.15, 22.15 »Michael«, r. Nora Ephron, i. John Travolta, Andie MacDovvell, VVilliam Hurt.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Star Trek, primo contatto«. NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Blood Wine«, i. Jack Nicholson, Michael Caine.
NAZIONALE 4 -15.50, 17.55,	20.05,	22.30
»L’amore ha due facce«, i. Barbra Streisand, Jeff Bridges.
MIGNON - 16.00 -
19.00	»Luana, la porco-na«, porn., pepovedan mladini pod 18. letom;
20.30,	22.30 »Nirvana«, i. Christopher Lambert, Diego Abatantuono.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.10, 22.10 »Tutti dicono I love you«.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »»Shine«, r. Scott Hicks.
LUMIERE - 17.00, 18.45,	20.30,	22.00
»Trainspoting«, i. D. Boy-le. Prepovedan mladini pod 14. letom.
H PRIREDITVE
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja ob 30. jubilejnih zimskih, športnih igrah prikaz vratolomnega spusta S SNOVVBOAR-DOM Z GASHERBRU-
MA, ki bo jutri, 20. februarja, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20.30. Drzno spuščanje bo v sliki in besedi opisal Marko Car.
KD LIPA vabi jutri, 20. trn., ob 20.30, v Bazovski dom na predavanje z diapozitivi Katja Kjuder »TIBET PO DEŽELI VEČNIH ROMARJEV«. Vabljeni!
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi v petek 21. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt, na proslavo Dneva slovenske kulture. Sodelujejo otroška dramska skupina Jože Rapotec iz Prebenega z igrico »Cepiča sreče«, režija Suzi Bandi in MePZ Skala iz Gropade, dirigent Anastazija Purič.
SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi na proslavo Dneva slovenske kulture v petek, 21. februarja 1997 ob 20.30 v Kulturni dom v Ricmanjih. Sodelujejo otroci vrtca iz Ric-manj, učenci 4. in 5. razreda GOS Ivan Trinko Zamejski ter otroška dramska skupina KD Kraški Dom iz Repna z igrico Tačko va sreča.
KD FRAN VENTURINI priredi predstavitev nove kasete »Frajtonerha in orglice«, ki jo je posnel Denis Novato s Prijatelji. Nastopali bodo Vesele Štajerke, Trio Venturini, Vanka in Tonca, Plesni pari TFS S tu ledi ter čarodej Vikj. Prireditev bo v občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu, v soboto 22. februarja ob 20. uri. Vstop prost.
KD IVAN GRBEC, DOM JAKOB UKMAR in PD KOLONKOVEC vabita na DAN SLOVENSKE KULTURE, ki bo v nedeljo, 23. februarja, ob 15. uri, v kinodvorani Lumie-re (Ul. Flavia 9).
SKD PRIMOREC Trebče vabi na ogled diplomske predstave Jeana Anouliha »ORKESTER«, v izvedbi četrtega letnika Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane, ki bo v nedeljo, 23. februarja, ob 18. uri, v Ljudskem domu v Trebčah.
»O ISTRSKI SLOVENSKI DOM...«	[A.
Kocjančič), prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopata dramska skupina PD Mačkolje in MePZ Primorsko. Priložnostno misel bo podala kulturna delavka Leda Dobrinja. Prireditev bo v nedeljo, 23. februarja ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Vabljeni!
[]] OBVESTILA
KRD DOM BRISCIKI
obvešča vse člane, da je v teku vnovčevanje članarin za leto 1997. Sedež društva bo odprt v sledečih dneh s sledečim umikom: v ponedeljek 24. februarja od 19.30 do 21. ure, v torek 25., od 15. do 18. ure in v sredo 26., od 19.30 do
21.	ure.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV bo
imela svoj redni občni zbor v petek, 21. februarja,
ob 19.30, v Slomškovem domu v Bazovici.
ZVEZA ŽENSK IZ BOLJUNCA vabi vse ženske na sestanek, v petek,
21.	trn., ob 20.30, v gledališče F. Prešeren, za prireditev praznovanja 8. marca.
MPZ VIŠAVA s Ferlu-gov se najiskrenejše zahvaljuje vsem sodelavcem in darovalcem ob pustovanju.
KD FRAN VENTURINI
se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnjega pustovanja.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ in TOVARIŠI
-	Prosvetni dom, jutri, 20. februarja 1997 ob 20. uri srečanje na temo: ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK- katere so njene pristojnosti: kaj pomeni biti član zadruge, katere so odgovornosti članov... Tem in podobnim vprašanjem bosta odgovarjala B. BREZIGAR, odgovorni urednik PD in BORIS KURET, predsednik DZP-PRAE. Vabimo vse, ki se zavzemate za obstoj Primorskega dnevnika.
SLOVENSKA SKUPNOST prireja svoj 9. deželni kongres v soboto,
22.	februarja, z začetkom ob 16.30, in v nedeljo 23. februarja, z začetkom ob
9.30,	v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici, Drevored XX. septembra 85. Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3), vabi v soboto, 22. t.m., na večer z naslovom »KUBA
-	MED MITOM IN REALNOSTJO«. Vtise potovanja po srednjeameriški državi bosta s pomočjo videoposnetka prikazala Francesca Simoni in Matej Susič. Začetek ob
18.30,
SZ BOR obvešča vse zainteresirane, da sprejema vpisovanje za tečaje aerobike (za mlade, srednje in starejše), ki se bodo pričeli jutri, 20. februarja v prenovljeni telovadnici Stadiona 1. Maj ob večernih urah dvakrat tedensko. Za vse dodatne informacije klicati v urad (tel. 51377), od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata v petek, 21. t. m., na sedežu Sirene večer z videofilmom. Prof. Pino Rudež bo prikazal LEPOTE IN ZANIMIVOSTI KITAJSKE. Začetek ob 20.30
KD F. VENTURINI -včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do
15.30,	v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: srečanja bodo vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so še neodločeni ali bi radi na svoje oči videli, kaj je in čemu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Francesco 20	- tel.
040/635262).
SKD GRAD vabi v društvene prostore v Banih na. razstavo slikarja Luciana Plehana. Urnik razstave je naslednji: v petek 21. in v soboto 22. t. m., od 17. do 20. ure, v nedeljo 23. t. m., od 16. do 20. ure.
SKD CEROVLJE-MAVMNJE prireja v soboto 8. marca 1997 v restavraciji Al Carso v
Mavhinjah praznovanje dneva žena. Ob zvokih ansambla Kraški Kvintet bo pel in nas zabavljal znani slovenski pevec Braco Koren. Za informacije lahko telefonirate na št. 291498 od 12. do 13.30 in od 19.30 do 21. ure. Pohitite, mesta so omejena.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRRSAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni časa za vložitev prošnje.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje člane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do 17.30.
S______________IZLETI
SK DEVIN priredi v nedeljo 23. t. m., smučarski izlet z avtobusom v Falca-de. Nadaljuje se tudi tečaj smučanja. Prijave v gostilni ex Silvester v Nabrežini, tel. 200228. Informacije daje tajništvo na tel. 2916004.
SKD	CEROVLJE-
MAVHINJE priredi dne
23.	februarja 1997 izlet na sneg - Monte Elmo. Za informacije lahko telefonirate v večernih urah na št. 291476.
SK BRDINA priredi smučarski izlet v Trbiž ob priliki 30. Zimskih športnih iger. Vpisnine na sedežu 24. februarja ter 26. februarja od 19. do 21. ure ali telefonsko na št. 212859 ali 213905.
KRIŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v nedeljo 9. marca, ob prazniku žena izlet v Brda. Dopoldne ogled goriškega gradu. Kosilo v Dolenji, popoldne ples, zvečer zakuska. Cena izleta 60.000 lir. Vpisuje M. Turel tel. št. 220266. Odhod izpred spomenika ob 8.15.
□ ČESTITKE
TJAŠA in IVAN Kral praznujeta danes 24. rojstni dan. Vse najboljše jima želijo vsi domači.
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
PO POMOTI je v soboto 15. februarja, na Pomorski postaji v Trstu, ob koncu pokrajinskega kongresa Slovenske skupnosti, nekdo vzel moj plašč temno plave barve. Kdor bi imel informacije, naj pokliče na tel. št. 040/214644	ali
366571.
TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. št. 040/232151	ali
0330/674112.
V DOLINI je Aldo Strain ponovno odprl trafiko.
26-LETNA KNJIGOVODJA z večletnimi izkušnjami v komercialnem oddelku v uvozno-izvoznem sektorju, z znanjem italijanjščine,
srbohrvaščine in angleščine in dobrim obvladanjem PC-ja - program VVindovvs išče zaposlitev kot uradnica ali tajnica. Tel. 040/208667.
POHIŠTVO KORŠIČ prodaja štedilnike na drva vseh mer po zelo ugodni ceni. Ul. S. Cili-no 38, tel. 54390.
OPEL CORSA 1200, letnik ’89, edini lastnik, berlina, karoserija meta-lizirana, v odličnem stanju, električne šipe, centralizirano zapiranje vrat, prodam za 3 miljo-ne lir. Telefonirati na št. 040/943388. Na razpolago po 15. marcu.
PRODAM dobro ohranjene sedeže Golfa, uporabni tudi za Passat. Telefonirati na št. 040/291053.
PRODAM ALFETTO 200, letnik ’85. Tel. 228547.
NUDIM LEKCIJE iz
matematike, fizike in tehničnega risanja za nižje srednje šole in bie-nij višjih Sol po 20.000 lir na uro. Tel. št. 040/212060 v jutranjih urah.
PIVNICA III. GENE-RAZIONE BOLJUNEC-
V petek, 21. t.m. vas bodo zabavali Nova Sinte-si, v petek, 28. t.m., pa bo na sporedu karaoke v sodelovanju z ansamblom Euforia.
SIMPATIČNEGA PSIČKA, Crnobelega, manjše postave, smo našli v soboto 1.1. m. na cesti za Repentabor. Ker imamo že dva psa, tega ne moremo obdržati. Kdor ga hoče rešiti občinskega zavetišča za pse naj kliče na tel. št. 415672.
DOMAČI kravji sir (mlad) lahko naročite na tel. št. 0038666/87166, vsak dan, od 20. ure do
21.30.
KMEČKI TURIZEM
sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnoca 14). Ob torkih in sredah zaprto.
PRI BIBCU v Križu odprto v četrtkih, petkih in sobotah.
DREJCE FERFOLJA
je odprl osmico v Vrtni ulici 6 v Doberdobu. Nudi domač prigrizek ter toči belo in črno vino. Odprto vsak dan razen torka.
ŠTOLFA SREČKO,
Salež 46 toči belo in črno vino.
OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič - Medja vas 7. Toči črno in belo vino.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj -Zgonik 15A. Vabljeni!
OSMICO je odprl v Nabrežini št. 8 Ušaj. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Igor Grgič na Padričah 193. Vabljeni!
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123.
PRISPEVKI
V spomin na svoje starše darujejo Marjetica in otroci 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
17. t. m. bi praznoval 70. rojstni dan Gigi Bogateč. V ta namen darujeta Mafalda i n Giu-
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 7997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
ditta 70.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 10. obletnici smrti Dorota Zergola darujejo Majda, Eva in Fabio Pečar z družinama
50.000	lir za TPPZ Finko Tomažič. V isti namen darujeta Vera in Marija Kranjec 100.000 lir za TPPZ Finko Tomažič.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Ob 3. obletnici smrti dragega Saše Ota darujejo starši 100,000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Marcelo Stoka, Milka Puntarja in Lojzko Rebula darujeta Magda in Marjan Buka-vec 100.000 lir za cerkev na Proseku.
V	spomin na mater Emmo Micussi vd. Me-mom daruje sin Aldo z družino 250.000 lir za KD Fran Venturini.
V	spomin na Ginota Coceanija darujeta Marija in Silvia Ciani
50.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona
Albina Miklavec vd. Kuret
Pogreb bo jutri, 20. februarja, ob 10. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v Ricmanjih.
Žalostno vest sporočajo sin Guerrino z ženo Gino ter vnuk Rajko
Ricmanje,
19. februarja 1997
19. 2. 1987	19. 2. 1997
Deset let je minilo, odkar nas je zapustila naša draga žena mama in nona
Kristina Lavrenčič roj. Batič
S hvaležnostjo in ljubeznijo se je spominjajo vsi njeni dragi
Katinara,
19. februarja 1997
■■■■■■■■ni
VOLITVE / PRIPRAVE BO TREBA POSPEŠITI
Še dosti nejasnosti glede kandidatur
Zlasti stranke leve sredine bodo morale strniti vrste, do ne ponovijo nopok izpred štirih let
Določitev 27. aprila za datum upravnih volitev bo najbrž učinkovala kot elektrošok na krajevne predstavnike strank, ki bodo morali pospešiti priprave. Javnih reakcij sicer še ni, zagotovo pa bo ritem razgovorov in srečanj, ki že potekajo, postal še bolj mrzličen. Za predložitev kandidatur, oblikovanje zavezništev, odločitev o nastopu pod skupnim ali z različnimi simboli strank je le še dobrih pet tednov (rok zapade 28. marca). Časa je torej zelo malo, zlasti Ce vemo, da so v snujočih se zavezništvih odprta še mnoga vprašanja.
NajveCje dileme se pojavljajo prav v levosredinskih krogih. Morebitni skupni kandidat Oljke bi na pokrajinskih volitvah startal kot nesporni favorit, toda v pisani paleti zavezništva je še odprto marsikatero vprašanje.
Težave se pojavljajo že pri izbiri za eno samo zavezništvo na vseh volitvah oziroma za različne pristope v posameznih stvarnostih. 27. aprila bodo poleg pokrajinskih tudi volitve v petih občinah: Tržič, Ronke, Vileš, Romans in Šempeter ob SoCi. V zadnjih treh imajo levičarsko upravo, KD (oziroma njeni nasledniki) pa so tradicionalno bili v opoziciji. Razumljivo je, da levica nasprotuje, da bi v te krajevne stvarnosti z vrha vsiljevali zavezništvo Oljke. Po drugi strani pa se za tako rešitev ogreva Ljudska stranka, ki bi tako iztržila kaj veC na Pokrajini, kjer bi lahko zahtevala zase predsednika v zameno za levičarske župane v manjših občinah.
Podobna raCunica pogojuje tudi volilne priprave v TržiCu, kjer pa se pojavljajo še druge težave. Občino je v tem štiriletju upravljala rdece-zelena koalicija med DSL in listo “Cittadini per Monfalco-ne”, v kateri so glavno težo imeli Zeleni. DSL namerava spet kandidirati župana Adriana Persija. Vprašanje je, kdo bo še podprl to kandidaturo. Referendum o terminalu Snam je pustil globok razkol na levici. Le manjši del liste Cittadini je ostal zvest Persiju in njegovi politiki v prid uplinjevalniku, Zeleni in SKP pa so bili glavni nosilci zmagovite kampanje odbora “No terminal”. Zlasti med Zelenimi je takratni uspeh pustil skušnjavo, da bi na občinskih volitvah predložili listo, ki bi temeljila prav na referendumskih zavezništvih in bi bila v kontrapoziciji z DSL. Pri tem morda računajo tudi na LS, ki menda ne mara zavezništva z DSL in celo razmišlja o samostojnem nastopu. Igre so še povsem odprte, točko v prid oblikovanju širšega zavezništva pa predstavlja pobuda SKP, ki je te dni začela pogovore z DSL, socialisti in predstavniki gibanja za Oljko.
Tržiške težave utegnejo pogojevati tudi razgovore za Pokrajino, kjer bo moralo zavezništvo Oljke najti primernega in uglednega kandidata, ki bi bil sprejemljiv za širok lok sil od LS in SSk preko DSL do Zelenih in SKP. V prejšnjih dneh sta že zaceli krožiti imeni univerzitetnega profesorja Luigija Menghinija in predsednika CONI Giorgia Bran-dolina, ki bi najbrž ustre-
NOVICE
Tri prometne nesreče
Na nadvozu pri Marianu je včeraj prišlo do slikovitega trčenja (na sliki - foto Bumbaca). Udeleženci so dobiti le nekaj prask in udarcev. Včeraj popoldne sta se v Gorici pripetiti še dve nesreči. Na krožnem vozlišču na Tržaški utici je bil ranjen 75-letni motorist Mario Bin iz Selc. Policija še ugotavlja, ali je padel sam, ati je nesrečo zakrivil kak avtomobilist, ki je nato zbežal. Bin se zaradi pretresa možganov zdravi v goriški bolnišnici. Lažje poškodbe je v trčenju z motornim kolesom dobil 17-letni Giuseppe Casella, ki se je malo pred 18. uro ponesrečil na Korzu ttalia.
Narkomanu rešili življenje
Policija je prejšnji večer rešila življenje 30-letniku, ki si je v avtomobilu v tržiškem predmestju vbrizgnil najbrž preveliko dozo heroina. Ob njem so našli nekaj heroina in kokaina. Sedaj se zdravi v tržiški bolnišnici.
Hude opekline za 4mesečno dele
Komaj štiri mesece star otrok je vprižCo starševb dobil težke opekline na domu v Gradežu. Mali G.P. je menda segel po skodelici vroCe kave in se polil z njo. Zaradi težkih opeklin po obrazu in vratu ga zdravijo v Vidmu.
zali namenu. Po drugi strani pa je tudi znano, da skuša Ljudska stranka pro-movirati svojega kandidata, morda prav Alberta Bergamina, ki je bil poražen v balotaži pred štri-mi leti.
Razgovori so sicer še v polnem teku, bistvenega pomena pa je, da bo pred vrtičkarskimi interesi posameznih strank prevladal skupni interes koalicije. Ze pred štirimi leti so sile, ki se danes prepoznavajo v Oljki, z medsebojno konkurenčnostjo dobesedno podarile upravo Pokrajine Severni ligi. Tokrat bi jo lahko, Ce ne bo prevladala modrost, Polu svoboščin, ki je že izbral svojega kandidata v go-riškem občinskem odborniku Antoniu Devetagu in je videti dokaj strnjen.
PODGORA / KD A. PAGLAVEC IN BRIŠKI GRIČ
Prireditev še tesneje povezala obe diuštvi
Ob prazniku kulture so Števerjanci gostovali pri Podgorcih s katerimi sodelujejo v zboru
Pozdrav predsednice KD Briški Grič Maje Humar, za njo pa pevci združenega pod-gorsko-števerjanskega zbora Andrej Paglavec - Briški grič (foto Bumbaca)
BOLNIŠNICA / POBUDA RAJONOV
Dežela naj da denar
V proračun vključiti postavko za Gorico
Predsedniki goriških rajonskih svetov nadaljujejo svojo akcijo v obrambo zdravstva in za novo bolnišnico v Gorici. Tokrat so se obrnili neposredno na deželno upravo. Predsedniku deželne vlade Gian-carlu Cmderju, odbornikoma za zdravstvo in finance Deganu in Degrassiju ter drugim javnim predstavnikom so naslovili zahtevo, naj Dežela v letošnji proračun, o katerem pravkar poteka razprava v deželnem svetu, vključi tudi finančno postavko za realizacijo že sprejetega naCrta Zdravstvene ustanove za Goriško o novi splošni bolnišnici v Gorici.
Rajonski predsedniki menijo, da bi to bil znak dobre volje s strani Dežele, ki bi potrdila namen zagotavljanja dostojne ravni zdravstvene oskrbe v Gorici. V nasprotnem primeru, ugotavljajo, pa bi bili potrjeni vsi razlogi za zaskrbljenost in bojazen o postopnem siromašenju tukajšnje bolnišnice, kar po besedah predsednikov goriških rajonskih svetov že povzroča »ostre in vse bolj nezadržne proteste med občani, ki se čutijo opeharjeni za pravico do zdravja.«
Kulturno društvo Andrej Paglavec iz Podgore je priredilo v soboto Prešernovo proslavo v društevnih prostorih. V goste je povabilo člane in Članice Kulturnega društva Briški grič iz Steverja-na, ki so nastopili s priložnostnim recitalom, pevci pa so imeli skoraj enourni koncert narodnih in ponarodelih pesmi v priredbi raznih skladateljev. Društvi iz Podgore in Steverjana imata sedaj skupen moški pevski zbor. Povezava je vplivala na ponovno oživitev zborovskega petja pri Briškem griču in zamašila osip v zadnjih letih v Podgori. Recital so izvajale mlajše Članice Briškega griča z izborom stihov in povezovalnim besedilom ob simbolični scenografiji.
Priložnostni poseg je imel Aldo Rupel, ki je
prisotnim posredoval nekaj misli o dogajanjih v zadnjem letu, o pojavih, ki so bili in so nesprejemljivi in katerim se moramo zoperstaviti, pa tudi o propozitivno-sti, ki je potrebna za iskanje drugačnih ravnovesij.
Udeleženci so podaljšali srečanje s klepetom ob zakuski in s komentarjem, da bi vsaj ob takšnih priložnostih bilo primerno, da se srednja generacija, ki se je zaradi službenih in družinskih razlogov selila drugam po Goriški, vraCa v svoj kraj zaradi obdržanja tudi družbenih poleg družinskih korenin in vezi s starejšo generacijo. Ob koncu so si vsi obljubili, da se zopet snidejo na Prešernovi proslavi, ki bo v kulturnem domu na Bukovju prihodnjo soboto.
SOtetnica
mirovne
pogodbe
Pred nekaj dnevi, 10. februarja, je poteklo 50 let od mirovne pogodbe, ki je leta 1947 dokončno zakoličila državno mejo v naših krajih. Pomembne obletnice so bodo spominih danes ob 18. uri na večeru, ki ga v Kulturnem domu v Gorici prirejajo borčevske in antifašistične organizacije ANPI, ANED, AVL, ANP-PIA. V kulturnem delu srečanja bodo sodelovati trije pevski zbori (Salvador iz Ronk, Skala iz Gabrij in zbor goriških upokojencev) ter ansambel Zuf de žur, ki izvaja etnično glasbo iz tradicije tukajšnjih narodov in širšega prostora. Spregovorili bodo predstavniki organizatorjev, navzoča pa naj bi bila tudi uradna delegacija občine.
KINO
OBLETNICA / POLOŽILA GA JE DELEGACIJA SKGZ
Šop cvetja na Bratužev grob
Z njim počastili vse žrtve fašističnega etničnega čiščenja
na seznamu, ki ga je sestavil tedanji Jugoslovanski nacionalistični odbor. Ob raznih raziskavah, ki pihajo na dušo večinskemu nacionalizmu, je umestno imeti lucidno sliko pred sabo in v sebi o dogajanju, o vzrokih in posledicah, o izdelanih načrtih enih in borbo za življenje drugih.
Na stiki (foto Bumbaca) delegacija SKGZ pri Bra-tuževem grobu
GORICA
VITTORIA 1 17.45-20.00-22.05 »Seduzione del male«. D. Day Levvis in W. Ryder.
VITTORIA 3 18.30-20.30-22.15 »Michael«. J. Travolta in A. MacDovvell.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Nirvana«.
Jj PRIREDITVE
KD SOVODNJE vabi ob dnevu slovenske kulture na uprizoritev veseloigre »Teku je Mo ambt u Boršte...«, v nedeljo, 23. februarja, v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob 18. uri. Gostuje PD Slovenec.
KD OTON ŽUPANČIČ v sodelovanju s PD Standrež in OS Fran Erjavec vabi na Prešernovo proslavo v petek, 21. t.m., ob 20. uri v domu Andeja Budala v Standrežu.
SKD DANICA prireja 22. februarja ob 20.30 Prešernovo proslavo v SKC Danica. Društvo tudi obvešča, da bo ob prazniku žena kultumozabav-na prireditev. Prijave: Tanja (tel. 882201), Dolores (tel. 882222) in Kristina (tel. 882195) do 1. marca.
3 ŠOLSKE VESTI
SDZPI obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečajih: VVindovvs office standard -100 ur in angleščine - 80 ur. Vpisovanje v tajništvu Zavoda v ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan od 9. do 13. ure, najkasneje do 21. februarja.

RAZSTAVE
ARS G AT.KRIJ A vabi v Katoliško knjigarno na ogled razstave Marjana Miklavca, v petek, 21. t.m., ob 18. uri. O umetniku bosta spregovorila Polona Skodic in Saša Quinzi.
3 OBVESfitA
SSk prireja 9. deželni kongres v soboto, 22., ob 16.30 in v nedeljo, 23. februarja, ob 9.30 v Centru L. Bratuža v Gorici. Vabljeni delegati, somišljeniki in prijatelji.
SPDG - Smučarski odsek vabi na Zimske športne igre 2. marca na Trbižu. Prijave do 25. februarja pri Marti (tel. 22164 v večernih urah) in na sedežu društva v četrtek, 20. t.m., med 19. in 20. uro. Sprejemajo tudi prijave za društveno tekmovanje, ki bo 9. marca na Trbižu.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV priredi ob dnevu žena 8. marca izlet v Portogruaro. Prijave samo še danes na sedežu in pri poverjenikih.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALUORSO BLANCO, K. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO', Ul. I maggio 94, tel. 790338.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH - dr. M. Rojec, Ul. I. maja 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes: 11.00, Giuseppe Culot iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X. in na glavno pokopališče.
Šestčlansko predstavništvo Pokrajinskega odbora Slovenske kulturne gospodarske zveze-se je v ponedeljek opoldne poklonilo na glavnem go-riškem pokopališču spominu Alojza Bratuža ob obletnici njegovega rojstva. V teh dneh je spomin nanj in na čas njegove smrti živ v mnogih
oblikah. Zgodovinski spomin narekuje, da skozi njegov tik in usodo ne pozabimo tudi na veC kot štirideset Primorcev, ki so bili ustreljeni, ubiti ali umorjeni v prvih petnajstih letih po podpisu Rapalske pogodbe zaradi upora proti etničnemu Čiščenju, ki ga je izvajal fašizem, kot je napisano
mr
ANPI -AVL -ANED
Danes, 19. februarja, ob 18. uri bo v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici posebna spominska svečanost ob
60-letnici smrti LOJZETA BRATUŽA
in
50-letnici Pariške mirovne pogodbe
Toplo vabljeni!
BOČEN / ZAGONETEN UMOR MLADEGA JU2NOTIROLSKEGA POLITIKA
Pri Bocnu ubit deželni svetovalec VValdner
Vodil je politično gibanje, ki se bori za samoodločbo
BOČEN - Christian VValdner (na šiiti), 37-letni južnotirolsti politik in deželni svetovalec Tridentin-ske-Južne Tirolske, Cigar truplo so našli predsinocnjim v njegovem uradu Reichrieglerhofa (Castel Guncina), v rezidenCno poslopje spremenjenega hotela nad Boc-nom (na desni sliki), so ubile štiri 22-milimetrske krogle. To so včeraj potrdili rentgenski posnetki lobanje. Preiskovalni sodnik Guno Tarfusser je že poveril ekspertizo profesorju Carlu Crestaniju, patologu s padovske univerze.
Po prvih ugotovitvah preiskovalcev naj bi VValdnerja nekdo ubil že v soboto in to v veži nekdanjega hotela, nato je truplo zvlekel v urad, glavo pokril z brisačo, za sabo zaklenil vrata in poskušal očistiti sledove krvi od veže do urada. V Reichrieglerhof so preiskovalci prišli predsinocnjim, potem ko je njegov osebni tajnik obvestil nekega znanca na kvesturi, da se mu VValdner ni javil in da ne odgovarja na telefon. Tajnik se je namreč bal, da je bil VValdner žrtev prometne nesreče, ker bi se moral kot gost udeležiti kongresa Severne lige v Milanu. Christian VValdner je bil namreč vodja politične skupine Biindnis 98, ti se bori za samoodločbo Južne Tirolske in simpatizira s Severno ligo. Pred tem je bil
VValdner vodja mladinskega gibanja Južnotirolske ljudske stranke. Z njo se je razšel in kot osebni prijatelj avstrijskega svobodnjaka Jorga Haiderja je ustanovil južnotirolske svobodnjake (Freiheitlichen). Tudi tu pa njegov nemirni politični duh ni imel obstanka, tako da je ustanovil omenjeno Biindnis 98, neke vrste nemško južnotirolske Severno ligo.
Kot običajno za južnotirolske razmere so preiskovalci zelo molčeči. Po včerajšnjem pregledu kraja zločina nista hotela preiskovalni sodnik Guno Tarfusser in šef letečega oddelka bocenske kvesture Alexander Zelger dati nobene izjave.
Zadeva je seveda do skrajnosti skrivnostna. Nekateri trdijo, da je morilec dobro poznal VValdnerja, ker je moral mimo dobermana, ki se svobodno sprehaja po parku. Psa pa je lahko nekdo v soboto s kako uspavalno vabo onesposobil, mrcina pa se je do predsinocnjim opomogla.
Kot kaže je VValdnerja kot zadnja v Reichrieglerhofu pri življenju videla njegova tajnica, ki mu je v soboto dopoldne izročila pošto. Včeraj pa so kilometer od Reichrieglerhofa našli po strmem bregu razpršeno VValdnerjevo dokumentacijo. Izvedelo se je tudi, da je VValdner v zadnjem obdobju prejel veC grozilnih pisem. Preiskovalci sedaj vneto zaslišujejo VValdnerjeve sodelavce, prijatelje, znance in sorodnike. Kdor je pokojnika poznal, ne verjame, da se je kaj takega lahko zgodilo, ker je bil VValdner kljub svojim populističnim in skrajnim političnim idejam umirjen človek brez sumljivih prijateljstev.
Waldnerjev umor globoko odjeknil na Južnem Tirolskem
BOČEN - Z enominutnim molkom in s prekinitvijo zasedanja so se včeraj v deželnem svetu Tridentinske-Južne tirolske spomnili tragično preminulega Christiana VValdnerja. Predsednik Oskar Peterlini se je v krajši komemoraciji spomnil, kako je bil pokojnik kljub strankarskim okopom »prijazen in ko-legialen«, tako da se ga bodo vsi spomnili »kot prijateljskega kolego, ki je izstopal zaradi svoje vneme«. Predsednik bocenske pokrajine Luis Dumvvalder je »zelo prizadet«, »Južna Tirolska pa je postala revnejša«, ker je izgubila »moža
izrednih sposobnosti«. Globoko sožalje je izrazil tudi bocenski župan Giovanni Salghetti, ki se je spomnil VValdnerje-vih naporov v korist skupnosti. Pius Leitner, nekdanji komandant južnoti-rolskih Schiitznov, ki ga je s pokojnikom vezala podobna ideologija, pa se je spomnil vseh pozitivnih stvari, ki sta jih skupaj uresničila.
VValdnerja bo v deželnem svetu zamenjala prva neizvoljena na listi Freiheitlichen Ulrike Tarfussen, sestrična javnega tožilca Guna Tarfusserja, ki vodi preiskavo o VValdnerjevem umoru.
PREDNAROONINE 1997 - PREDNAROONINE 1997 - PREDNAROČNINE 1997
Primorski dnevnik
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna
Do 28. februarja J997 ostane prednaročnina nespremenjena
(TUDI LETOS 300.000 lir)
KAKO PLAČATE:
^ prednaročnino lahko plačate na upravi r Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
^ na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ^ raznašalcih Primorskega dnevnika
SEZONA TRŽAŠKE OPERNE HIŠE / NA SPOREDU JE PRILJUBLJENA PUCCINIJEVA OPERA
Standardno zastavljena »Modama Butterfly«
V zahtevni naslovni vlogi pojeta Giovonno de Liso in Sun Xiu Wei
Puccinijeva »Madama Butterfly«, tretja opera na repertoarju Verdijeve opemo-balet-ne sezone 1996/97, je bila poslednjič na tržaškem odru pred osmimi leti, v povojnem času pa tokrat že enajstič. Tako pogosto uprizarjanje tega dela dokazuje njegovo priljubljenost pri poslušalcih, predvsem tistih, ki so tradicionalistično navezani na melodramo in na njene čustveno obarvane junake in junakinje. »Madama Butterfly« s svojo poetično, pa zato v takratnih japonskih razmerah nič manj življenjsko resnično zgodbo zapeljane, prevarane in do skrajne žrtve nedolžno ljubeče petnajstletne junakinje gej še Cio-Cio-San, je prava mana za tovrstno publiko. Očitno pa je prevzela tudi tenkočutnega glasbenika, kakršen je bil Puccini, ko se je leta 1900 prvič srečal z Belascovo dramatizirano zgodbo po romanu Francia Piera Lotija z naslovom »Madama Chrisantheme« in se po libretu, ki sta mu ga pripravila Ulica in Giocosa, lotil komponiranja. Svoj napor je dokončal v štirih letih tako, da je »Madama Butterfly« leta 1904 doživela krstno uprizoritev v milanski Scali. Kljub temu, da je Puccini vložil vanjo vso svojo čustveno melodično inventivnost, poglobljeno s Studijskim preučevanjem japonske melodike in eksotičnosti kraja zgodbe, sta občinstvo in kritika delo sprejela odklonilno, predvsem zaradi razvlečenosti drugega dejanja, saj je v tej prvi verziji opera obsegala le dve dejanji. Očitali so mu tudi, da se je poslužil v njej gradiva iz svojih prejšnjih uspešnic, zlasti iz »La Bohe-me«. Puccini je kritiko sprejel in skupaj z libretistoma drugo dejanje razdelil na dve in delo je po Se nekaterih bolj ali manj pomembnih spremembah v. partituri, znova predstavil po treh mesecih v Brescii, tokrat z naravnost triumfalnim navdušenjem tako občinstva kot kritike. Pozneje je Puccini še dvakrat vnesel nekatere spremembe tako, da je verzija, ki se je dokončno uveljavila, v bistvu četrta.
Čeprav je muzikalna motivika vseskozi ena sama melodija, v kateri se pepletajo intimna emotivnost, močni, zlasti v orkestralnem delu, dramatični poudarki ter orientalska in evropska glasbena opisnost, je v zgolj glasbenem oziru vendarle edina izsto-
pajoča osebnost Cio-Cio-San s svojo patetično in usodno življenjsko izkušnjo. Ostale osebe vključno z ameriškim mornariškim častnikom Pinkertonom, ameriškim konzulom v Nagasakiju in pisanimi osebnostmi iz japonskega sveta, so bolj okvir osebne drame naslovne junakinje.
Glede na bogastvo partiture v vseh njenih odtenkih in spričo realnosti zgodbe same, uokvirjene v stvarnost časa in kostumov v deželi vzhajajočega sonca, je uspeh uprizoritve te opere v največji meri odvisen od skladnosti vseh uprizoritvenih elementov. Se največ pa od dognanega in vsebinsko izdelanega branja orkestralne in vokalne partiture. Za tokratno premiersko uprizoritev v dvorani Tripcovich je v tem smislu mogoče reči, da je bila celotna postavitev zastavljena bolj ali manj standardno z nekaterimi scenskimi in režiserskimi posegi Ulisseja Santicchija v posamezne prizore, ki so sicer bili opazni, ki pa niso pomembneje spreminjali tradicionalnega okvira in poteka odrskega dogajanja na skozi vsa tri dejanja enotno zasnovanem prizorišču japonskega doma s premičnimi prosojnimi stenami.
Tudi sam folklorni aspekt prizorišča (vključno s kostumi) ni bil vsiljiv, tako da je bil poudarek uprizoritve, kot je tudi prav, na njeni muzikalni plati. Dirigent Tiziano Severini je bil postavljen pred zahtevno nalogo usklajevanja orkestra s solisti in zborom, pri čemur mu je bila v solidno oporo izkušenost in poznavanje Puccinijevih del. Kljub temu je prvo dejanje ostalo prav v muzikalnem oziru dokaj neizrazito, ne dovolj barvito v instrumentalni zvočnosti in brez potrebne
sproščenosti. Občutek je bil, da se tudi pevci nekako niso znašli. Vendar pa je dirigentova nesporna sposobnost prišla zato povsem do izraza v naslednjih dveh dejanjih, ko je tudi naslovna sopanistka Giovanna de Liso dokazala veliko sposobnost vživetja v vlogo, ki jo je pevsko in igralsko interpetirala z vso čustveno silovitostjo in človeško verodostojnostjo predvsem v prizorih ob branju Pinkertonove-ga pisma in ob zaključnih prizorih pred usodno, a ponosno samomorilsko odločitvijo, posebej še ob poslavljanju od otroka, sadu velike, iskrene in prav toliko tudi prevarane ljubezni. Tudi v osrednji ariji drugega dejanja »Un bel di vedremo...« je bila dokaj prepričljiva.
V	vlogi poročnika ameriške nornarice, Pinkertona, se je predstavil mladi tenorist Carlo Ventri. Vloga mu najbrž ni pisana na kožo, njegov tenor je bolj herojski kot lirični, v intimnih prizorih mu zmanjkuje mehkobe, primernejši je v trenutkih močnejših dramatičnih vzgibov. Glasovno je svojo nalogo prijetno opravil baritonist Marco Chingari v vlogi ameriškega konzula Sharplessa, dopadljivo je in zlasti pevsko izdelano je vlogo Suziku tolmačila mezzopranistka Nicoletta Curiel.
V	ostalih vlogah so nastopili Se Mario Bo-lognesi kot Goro, Gabriele Ribis kot princ Ya-madori, Antonia Bronda zelo opazno v vlogi Pinkertonove ameriške žene Kate, pa Giuseppe Riva kot stric bonco, Vincenzo Sagona kot cesarski komisar in Dario Zerial kot uradnik.
Zbor, Zenski v prvem dejanju, in moški v znamenitem mrmrajočem zboru iz ozdaja v drugem dejanju, je dobro pripravil Franco Monego. Kar zadeva orkester in dirigenta je treba omeniti vsaj Se simfonični uvod v tretje dejanje, ki je bil podan s potrebno barvitostjo in zvočno polnostjo.
Dolgotrajni aplavzi so na koncu poplačali vse nastopajoče.
Na nedeljski popoldanski prvi ponovitvi so v vseh glavnih vlogah nastopili pevci druge zasedbe, med katerimi je izstopala mlada kitajska sopranistka Sun Xiu Wei, ki je tudi požela navdušene aplavze za svojo minuciozno in čustveno prepričljivo glasovno interpretacijo.
j.k.
- CELJE / 6.DNEVI KOMEDIJE n
Nagrada
Kobalovi
komediji
Po odličnem sprejemu domače publike je Kobalova Afrika ali Na svoji zemlji povsem prepričala tudi občinstvo celjskih Dnevov komedije. Na letošnjem gledališkem srečanju je bilo namreč delo Borisa Kobala v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta proglašeno za najžlahtnejšo komedijo festivala. Tako je dokončno propadla bojazen, da je komedija slovenskega avtorja iz Trsta, osredotočena na probleme slovenske manjšine v Italiji, vsebinsko nedostopna osrednji slovenski publiki. Sicer pa so že ocene slovenskih kritikov, ki so si komedijo ogledali že v Trstu, ka-
zale na to, da je ironična govorica Borisa Kobala z grenkimi puščicami dojemljiva tudi »matičnim« slovenskim ušesom. Nagrada avtorju, ki je komedijo tudi režiral, je seveda ob osebnem tudi priznanje tržaškemu gledališču, ki je delo uspešno uprizorilo. Z Borisom Kobalom so bili v Celju, po izbiri žirije, nagrajeni še: Barbara Cerar za vlogo Helene v Labichevem Florentinskem slamniku, Boris Cavazza za vlogi Chandebisa in Pocha v Feydeaujevi Bolhi v uSesu (predstavo smo si lahko ogledali tudi pri nas) in Vito Taufer za režijo že omenjene Labicheve komedije v izvedbi SLG Celje.
CELOVEC / PREDSTAVILI KNJIGO BREDE VILHAR
Slovenskemu tekstu je dodan tudi povzetek vsebine v nemščini
Nekonvencionalna predstava za mlade
Za človeka, ki je privržen freskam, je Koroška obljubljena dežela z bojda največjo gostoto spomenikov srednjeveškega stenskega slikarstva na svetu. Se posebej na Zilji, dolini med Beljakom in Šmohorjem, se piše likovna umetnost z veliko začetnico; - vsa dolina je posajena s starodavnimi cerkvami in v skoraj vsako od njih je ohranjena srednjeveška poslikava, ki nekako - čeprav na tako omejenem območju - ilustrira skoraj ves stilni razvoj gotskega stenskega sklikarstva na Koroškem.
Umetnostna zgodovinarka Breda Vilhar iz Ljubljane je to bogatost Koroške zdaj posredovala vsej slovenski javnostni in tudi nemško govorečim Korošcem v obliki izredno zanimive knjige, ki sta jo izdala narodnopisni inšti-
tut Urban Jarnik in Krščanska kulturna zveza v Celovcu.
Knjiga bralcu - tako strokovnjaku kot tudi nestrokovnjaku - na skoraj sto straneh ponuja opis in ikonografsko interpretacijo najpomembnejih gotskih fresk Spodnje Ziljske doline. Zajame razvoj stila fresk po časovnem zaporedju nastajanja od Marije na Zilji, kjer se iz romantike koncem 13. stoletja izvije gotika, pa po dolini naprej vsepovsod, kjer so spomeniki najpomembnejših stilnih tokov visoke gotike, ki na Koroškem izzveni šele v poznem 16. stoletju v Škocjanu pri Bekštanju.
Oblikovno se knjiga, ki vsebuje tudi dokaj obširen povzetek v nemščini, deli na dva dela: po levih straneh teče nepretrgano umet-nostno-zgodovinsko besedilo - vzporedno pa se na
desnih straneh nizajo spremljajoči utrinki, dodatna pojasnila, popotna doživetja in ilustracije, da bi se lahko bralec od stroke malo oddahnil - kar sproti. Celotno strokovno besedilo je prevedeno v nemščino. Dodano je še 28 barvnih fotografij fresk Bojana Bar-birja in zemljevid, poleg zaporednega kazala pa je še abecedni seznam krajev ter seznam barvnih prilog in literature.
Kot si je avtorica Breda Vilhar ob predstavitvi knjige zaželela, naj bi izdaja te knjige vzpodbudila tudi mlajše koroške izobražence, da bi se morda bolj posvetili raziskovanju umetnostne zapuščine preteklih rodov, ki je oblikovala tudi njegovo identiteto.
Knjgo je natisnila Mohorjeva tiskarna v Celovcu, stane pa 240 šilingov.
Ivan Lukan
V tržaški dovarni Cristallo so v okviru niza sezone za otroke in mladino A teatro in compagnia (V družbi v gledališče), ki jo gledališče la Con-trada prireja za mlajše občinstvo, predstavili delo Siddharta. Predstava je namenjena predvsem najstnikom, saj sloni na delu Siddharta Nobelovega nagrajenca Hermanna Hesseja, ki je sploh zelo pri srcu mlajšim bralcem in je v Italiji že leta med najbolj priljubljenimi knjigami.
Indijska pesnitev, kot jo v podnaslovu označuje avtor sam, ki skozi pripoved o lepem, bistrem in v vedenju popolnem brahmanovem sinu Siddharti, mladem sokolu, podaja v nekem smislu sintezo med izročilom vzhoda in zahodno civilizacijo, vsekakor vzbuja v bralcu povsem jasna čustva: nekatere povsem prevzame, drugim pa sploh ni vSeč. Isto velja za predstavo, za katero je Giorgio Amodeo povzel
besedilo po Hesseju, vendar gledalci razpoznavajo v njej tudi vzdušje izredno uspešnega Bertoluccijevega filma o malem Budi. Tako kot Hessejevo delo, ki kljub izbrušenem pesniškem slogu ne sloni na moči besed, temveč na sugestivnosti podob, ki jih besede vzbujajo, sloni predstava na vizualni sugestivnosti prizorov, sicer je bil režiser Gabbris Ferrari najprej slikar, gledališču se je približal v sedmdesetih letih najprej kot scenograf in kostumograf, nato še kot režiser, vsekakor je vedno posvečal posebno pozornost eksperimentalnemu gledališču in gledališču slike.
V izredno lepi sceni na le nekaj kvadratnih metrov velikem prizorišču, na katerem luči učinkovito osvetljujejo posamezne skoraj enobarvne elemente iz naravnih materialov, kot so bombaž, les in pesek, se pred gledalci zvrstijo ključni prizori iz pripovedi o Siddhar-tinem duhovnem potovanju, od
odhoda z doma, življenja med asketskimi šamani do srečanja z Budo, predajanja življenju užitkov do vrnitve k reki, kjer spozna harmonijo z vesoljnim bivanjem. Vizualna učinkovitost prizorov sloni na koreografskih elementih, za katere je z režiserjem sodeloval Thierry Parmentier. Scena in kostumi sugerirajo indijsko okolje, vendar je stalno prisotna zavest, da je vse gledano z našimi zahodnjaškimi očmi. Isto velja za glasbo Carla Moserja. Med nastopajočimi igralci so zlasti mlajši učinkoviti in prepričljivi v svojih vlogah, ki terjajo tudi precejšnjo fizično kondicijo, le nekateri glasovi morda niso vedno na višini tako prečiščene in rafinirane predstave.
Vsekakor gre za zanimivo predstavo, ki prav gotovo ne bo všeč vsem gledalcem, vendar je verjetno prava pot, da se gledališče v svoji nekonvencionalnosti predstavi mlajšim gledalcem.	(bov)
SVET
Sreda, 19. februarja 1997
KOREJA / ZMAGA KITAJSKE DIPLOMACIJE
Hvvang Jang Yop bo lahko odpotoval v Južno Korejo
Za Kirn Jong Ha lahko gredo odpadniki in izdajalci kamor hočejo
PEKING, SEUL - Kitajski diplomaciji je bržkone uspelo v svojo korist rešiti zaplet v zvezi z begom severnokorejskega partijskega ideologa in sekretarja Hvvanga Jang Yopa v juž-nokorejsko predstavništvo v Pekingu, kjer je 12. februarja zaprosil za politično zatočišče.
Do razpleta je prišlo včeraj, ko je nekdanji Hvvangov učenec in dejanski vodja Severne Koreje Kirn Jong II po radijskih valovih pjongjanškega radia nedvoumno in zelo zgovorno sporočil: »Odpadniki in izdajalci, pojdite, kamor hočete!« V tem barvitem sporočilu je jasno navedeno, da se Hvvang nahaja v južnoko-rejskem konzulatu v Pekingu »po lastni volji in izbiri« in da ga niso juž-
RUSIJA / ZAČEL SE JE DVODNEVNI OBISK
Jelcin je Arafatu obljubil vso podporo
Ruska federacija bo še naprej sopokrovitelj bližnjevzhodnega mirovnega procesa
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj v Kremlju sprejel predsednika palestinskih avtonomnih oblasti Jaserja Arafata (na sliki AP). Ruski predsednik je na začetku pogovorov s palestinskim voditeljem zatrdil, da se bo Rusija kot sopokrovitelj bližnjevzhodnega mirovnega procesa še naprej piočno zavzemala za rešitev nesoglasij med Izraelci in Palestinci.
Predsednik Jelcin je poudaril, da morata izraelska in palestinska stran spoštovati vse točke že sklenjenih sporazumov ter se obnašati odgovorno na prihodnjih pogajanjih o končnem statusu palestinskih ozemelj. Arafat je srečanje z Jelcinom ocenil kot prijateljsko, nato pa se je na kratko sešel še z ruskim zunanjim ministrom Jevgenijem Primakovom. (STA/AFP)
nokorejski agenti ugrabili, kot je to še pred dnevi do onemoglosti trdila Severna Koreja. Kirn Jong II je obenem Pekingu sporočil, da Pjongjang ne bo zagnal vika in krika, ko bo Hvvang prispel v Seul.
Po pisanju japonskega dnevnika Vomiuri pa je do razpleta prišlo tudi po pismu južnokorejskega predsednika Kirn Young Sama svojemu kitajskemu kolegu Jiangu Zeminu, v katerem je zagotavljal, da Seul ne bo Hvvangovega prebega izkoristil »za propagandistične cilje proti Severni Koreji«. V pismu je Kim Young Sam zagotovil Zeminu, da se bo Seul kot doslej zavzemal, da bi znižal napetost na Korejskem polotoku in da bo skušal zagotoviti trajnejši mir med obema državama. Prav to je zahtevala kitajska diplomacija, ki se je ob Hvvangovem prebegu znašla v zelo kočljivem položaju. S Severno Korejo jo namreč veže »zgodovinsko prijateljstvo«, z Južno pa uspešni trgovinski posli, tako da se Kitajska ni hotela zameriti nobenemu in je obe strani pozivala k strpnosti in potrpežljivosti.
Da je prišlo do bistvenih premikov, potrjuje tudi včerajšnji sklep južnoko-rejske vlade, ki je preklicala grožnjo o prekinitvi pošiljanja hrane in vseh stikov s »severnim sovražnikom«, ki se po dveh letih katastrofalnih poplav in bornih letin nahaja na robu lakote. Pošiljanje pomoči se bo torej nadaljevalo po načrtih OZN.
Na sliki (telefoto AP): kitajski transporter pred južnokorejskim predstavništvom v Pekingu.
NOVICE
Večja vloga EU na Bližnjem vzhodu?
KAIRO - Nizozemski zunanji minister Hans van Mierlo je včeraj izjavil, da Evropska unija (EU) pričakuje večjo vlogo v prizadevanjih za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu, pri tem pa naj bi tudi tesneje sodelovah z ZDA. »Naša dejavnost bi naj dopok jevala vlogo Amerike,« je van Mierlo dejal novinarjem in poudaril, da ta »delitev vlog« nikakor ne bi smela pomeniti, da ZDA delujejo v interesu Izraela, EU pa v interesu Palestincev. Van Mierlo se je z novinarji pogovarjal po srečanju z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Podobnega mnenja je bil tudi egiptovski zunanji minister Amr Musa. »Zelo pomembno je vzpostaviti ravnotežje,« je izjavil Musa, »zato je treba uravnovesiti pogajanja. Le tako bo mogoče doseči uravnotežen mir.« Musa je napovedal tudi obisk posebnega odposlanca EU za Bližnji vzhod, Miguela Mo-ratinosa, ki naj bi v Egipt prispel v četrtek. Unija, ki ima 15 članic, si prizadeva za večjo politično vlogo na Bližnjem vzhodu; vloga EU naj bi bila uravnotežena s tisto, ki jo je doslej imela na področju financiranja. (STA/AP)
Novi protesti v Vlori
TIRANA - Demonstranti v pristaniškem mestu Vlo-ra na jugozahodu Albanije so v peticiji, ki so jo pripravili voditelji demonstrantov v sodelovanju z okrajnimi predstavniki vladajoče Demokratske stranke, danes zagrozili z veliko gladovno stavko, če vlada v Tirani ne bo odstopila in napravila mesta tehnični vladi. V Vlori je tudi včeraj protestiralo več tisoč ljudi, ki so po propadu piramidnih Cnančnih organizacij izgubili svoje prihranke. Pozno popoldne naj bi predsednik Šali Berisha pripotoval v mesto Lushnje, kjer je bilo organizirano tudi zadnje zborovanje v podporo vladi. V diplomatski četrti Tirane več tisoč ljudi čaka na izhodne vizume, največja gneča pa je pred veleposlaništvi Grčije in Italije, kjer je prišlo tudi do manjših neredov. Po pisanju časopisov sta obe sosedi Albanije v strahu pred novim valom beguncev poostrili varnostne ukrepe na mejah. (STA/dpa)
Evropski parlament grozi komisiji
STRASBOURG - Evropski parlament je zagrozil z glasovanjem o nezaupnici, s čimer naj bi Evropsko komisijo prisilil k sprejetju ukrepov v zvezi z boleznijo norih krav (BSE). Se pred razpravo o končnem poročilu preiskovalnega odbora BSE so predsedniki krščanskih demokratov, socialdemokratov in zelene stranke decembra zahtevah glasovanje o nezaupnici Evropski komisiji, če ta ne bo izpolnila priporočil oziroma nasvetov preiskovalnega odbora. Predsednik Evropske komisije Jacques Santer bo popoldne odgovoril na očitke, ki so bili izrečeni na račun • Evropske komisije. »Od njega pričakujemo doslednost, jasna zagotovila o večji preglednosti na področju zaščite potrošnikov in reformo znanstvenih veterinarskih odborov,« je dejal poslanec socialdemokratov Dagmar Roth-Behrendt. (STA)
Volitve v Franciji marca 1998
PARIZ - Francoski ministrski predsednik Alain Juppe je včeraj sporočil, da bodo parlamentarne volitve v Franciji marca prihodnje leto, takrat pa bodo tudi regionalne volitve. Okrajne volitve so napovedane za mesec junij. (STA/dpa)
Teleskop Hubble je spet brezhiben
VVASHINGTON - Mark Lee in Steve Smith, dva od štirih astronavtov ameriškega raketoplana Discovery, sta s petim in zadnjim vesoljskim »sprehodom« končala popravila na vesoljskem teleskopu Hubble. (Telefoto AP)
BRUSELJ / NA IZREDNEM ZASEDANJU ZUNANJIH MINISTROV ATLANTSKEGA ZAVEZNIŠTVA
Albrightova za razširitev zveze Nato, kar naj bi načelno potrdili v Madridu
Zavzela se je tudi za ustanovitev skupne rusko-natovske brigade
BRUSELJ - Nova ameriška sekretarka Madeleine Albright nadaljuje svojo desetdnevno »predstavitveno turnejo« po evropskih in azijskih državah. Včeraj je bila v Bruslju, kjer se je po srečanju s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem (na sliki AP) udeležila izrednega zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato.
Po rimskih, bonskih in pariških pogovorih se je Albrightova tudi na srečanju s Santerjem in z evropskimi komisarji seznanila z evropskim nasprotovanjem Hehns-Burtonovemu zakonu, ki predvideva ameriške sankcije proti tistim državam, ki bi trgovale in investirale na Kubi.
Nedvomno čakajo Albrightovo na novi funkciji precejšnje težave, ki pa jim bo s svojo iskreno pragmatičnostjo lažje kos, kot njen predhodnik Christopher. To je prišlo do izraza tudi na izrednem zasedanju zveze Nato, kjer se je Albrightova predstavila svojim kolegom, a takoj prešla na odprte probleme. Po njenem mora atlantska šestnajsterica na vrh zveze Nato v Madridu 8. in 9. julija povabiti tudi Rusijo in države srednje in vzhodne Evrope, ki si želijo v Atlantsko zavezništvo. Albrightova je izrazila željo, da bi že na madridskem vrhu sprejeti načelno privoljenje za razširitev zveze Nato na Poljsko, Češko, Madžarsko, Slovenijo in Romunijo, tako da bi pogajanja zakjuCili pred koncem leta. Ameriška sekretarka se je obenem zavzela za ustanovitev skupne rusko-natovske brigade, ki naj bi utrdila medsebojno zaupanje.
NOVE OBLIKE TRŽENJA



Od albanskih »piramid«
V	teh dneh, ko časopisne stolpce polnijo dramatične vesti o bankrotu številnih albanskih parafinančnih družb, ki so s piramidnim sistemom »catch the cash« z obljubami o bajnih dobičkih opeharile milijon varčevalcev, se marsikdo upravičeno sprašuje, zakaj ljudje nasedajo takim sleparjem, ker jim bi morala sama zdrava pamet svetovati, naj se ne spuščajo v take posle, ker nihče na posten način ne obogati preko noči. Odgovor je zelo enostaven: Albanija je postkomunistična država, ki z družbenimi in gospodarskimi krči preživlja težko obdobje prehoda iz družbenega v tržno gospodarstvo. Albanija pa ni edina med državami v tranziciji, s podobnimi težavami se bolj ali manj spoprijemajo skoraj vse države nekdanjega socialističnega bloka. Piramidni sistemi se občasno pojavljajo tudi v razvitem zahodnem svetu, kjer pa stroga zakonodaja in večja osveščenost ljudi preprečuje hujšo škodo.
Postkomunistične države so torej postale neke vrste poligon za najrazličnejše tržne sisteme, od piramidnih, ki so na Zahodu prepovedani, do tistih, ki jih je na Zahodu načel zob časa in sedaj iščejo na Vzhodu novo deviško tržišče, pa do sistemov, ki se v svojem transnacionalnem konceptu osvajajo zamisel o globalizaciji trgov.
V	mislih imamo tu večnivojski marketing (multilevel marketing), iz katerega se je kasneje razvil mrežni marketing (netvvork marketing). Oba sistema sta zelo preprosta in učinkovita, saj se klient lahko spremeni v distributerja, tako da ne zasluži samo od lastne prodaje, temveč tudi od prodaj svojih klientov. Pri prvem, večnivojskem marketingu, je proizvajalec (tovarna) odpravil nekaj vme-stnih členov pri prehodu blaga do končnega kupca. S tem je lahko izboljšal kakovost, stroške pa mu je uspelo le delno znižati, ker je ohranil
do mrežnega marketinga
nekaj posredniških funkcij, prehod iz kupca v distributerja pa je vezan na investicije (nakup večje količine proizvodov), ki niso vsem dosegljive. Mrežni marketing kljub podobnim izhodiščnim točkam postavlja na glavo večnivojski marketing, pri katerem distributer »poišče neznano ose-
VOJKO COUA
bo in jo prepriča, da kupi nekaj, kar v resnici sploh ne potrebuje«, saj pri mrežnem marketingu izdelke samo »priporočajo« svojim prijateljem, znancem, sorodnikom in družini. Povsem razumljivo svojim ljudem ne bodo prodajali izdelkov slabše kakovosti ali celo po višji ceni kot konku-
renca, ker v takem primeru ne bodo samo izgubili kupce temveč tudi znance in prijatelje, da o sorodnikih sploh ne govorimo. Delokrog je torej zelo ozek, tako da to ni klasična prodaja »door to door« (od vrat do vrat). Bolj kot dobrine disMbuter prodaja namreč zamisel, sistem. Poišče sode-
Prizor z albanskih ulic (Telefoto AP)
lavce, ki bodo prav tako kot on ustvarjali podoben minimalni promet, jim pomaga pri začetnih korakih, ker imajo od tega vsi koristi. Pri tem nihče ne sili v zelnik drugega, ker ima vsak distributer različne prijatelje in znance ter seveda sorodnike. Z razvijanjem lastne mreže sodelavcev, ki pa so za dobavo blaga neposredno povezani s proizvajalcem, promet mreže narašča po kvadratni enačbi oziroma eksponenčni krivulji. Prav zato je začetek za večino zelo težaven, na rezultate je treba čakati, ker število sodelavcev le počasi narašča, do neke točke, ko pride do prave »eksplozije« in posel bliskovito steče. Nič čudnega torej da je osip precejšen, ker ljudje niso dovolj vztrajni in vržejo puško v koruzo preden sploh spoznajo prednosti in finančne učinke te oblike trženja, ki za razliko od večnivojskega ne izkorišča podrejenih, saj ti z vstrajnostjo in marljivostjo lahko prehitijo ljudi, ki so jih vpeljali v to dejavnost in to ne z dodatnimi investicijami, kot se to dogaja v klasičnem večnivojskem marketingu.
Večnivojski marketing, ki se je kasneje razvil v mrežnega, se je pojavil v štiridesetih letih v Kaliforniji. Leta 1959 sta v michiganski Adi Jan Van Andel in Dick De Vos kalifornijske izkušnje večnivojskega marketinga izpopolnila, tako da je po počasni začetni rasti njuna Amway Corporation prerasla v največjo transnacionalno družbo mrežne direktne prodaje, ki je postopoma pričela osvajati svet, saj je trenutno prisotna kar v 74 državah, tako da je svojim distributerjem v bistvu zbrisala državne meje in postala največja svetovna družba direktne prodaje. Da je njen sistem uspesen, priča dejstvo, da ne skrbi več samo za distribucijo svojih proizvodov, temveč tudi za prodaje izdelkov drugih multinacionalnih družb in da njen sistem osvajajo tudi drugi proizvajalci.
MEDIJI
V Evropi največ berejo na severu, v južnih državah pa mnogo manj
LJUBLJANA - Dober pokazatelj
bralnih navad je naklada dnevnih časopisov na tisoč prebivalcev. Najnižje vrednosti so v južni Evropi, zelo visoke pa v srednji Evropi in predvsem v Skandinaviji. Po relativni nakladi pa so prvaki med poslovnimi časopisi na Finskem; med dnevniki je na prvem mestu Kaupalehti in med revijami Criski GV Talouselama.
Kot kaže, obstaja zelo močna zveza med bralnimi navadami nasploh in med branostjo poslovnih časopisov. In kdo v Evropi bere najmanj? "Prašiči" bi rekli arogantni Britanci, ki so južne članice Evropske unije označili s hudobnim akronimom PIGS: Portugal, Italy, Greece, Spain (Portugalska, Italija, Grčija, Španija).
Finski Gallup je pred nekaj meseci opravil raziskavo mnenja poslovne javnosti. Po besedah Roberta Muleja, direktorja trženja založniške skupine Gospodarski vestnik, raziskava na zanimiv način govori o "posebni moči" poslovnega tiska. Na vprašanje, katere vire informacij uporabljate pri odločanju o pomembnih investicijah, je šest odstotkov anketirancev omenilo televizijo, 11 odstotkov dnevne časopise, 21 odstotkov direktno pošto, 45 odstotkov sejme in kar 56 odstotkov poslovni tisk. Poudariti velja, da ne gre za učinkovitost medijev nasploh, temveč za zelo posebno in razmeroma ozko javnost. To so profesionalci, ki uporabljajo poslovni tisk kot enega izmed svojih orodij. Res pa je, da ima ta manjšina izjemno moč: v
službi odloča o vseh pomembnih investicijah, zasebno pa sodi med sloje z največjo kupno močjo. Zelo podobno sliko kot na Finskem kažejo tudi raziskave v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji.
Britanski poslovneži so na vprašanje, kje dobite najbolj uporabne tržne informacije, odgovorili takole: osem odstotkov vprašanih je navedlo nacionalne dnevne časopise, šest odstotkov direktno pošto, trije odstotki sejme in kar 69 odstotkov poslovne revije.
Ameriška raziskava poslovne javnosti z naslovom The Exe-cutive Voice prinaša ambivalentne, morda celo protislovne ugotovitve. Po eni strani ugotavlja, da poslovneži zelo hitro sprjemajo nove informacijske tehnologije. Po drugi plati odgovori kažejo, da poslovni javnosti najbolj ustrezajo mediji, ki so preverjeno zanesljivi, uporabni, prenosni in lahko dosegljivi. Precej dober opis starega dobrega časopisa, meni Mulej.
Ameriška raziskava pa prinaša še eno zanimivo ugotovitev: ameriški poslovneži pričakujejo od medijev predvsem "pravo" informacijo, se pravi zelo skrbno izbrano in čimbolj "čisto" vest. Od medija pričakujejo predvsem zelo skrben uredniški izbor.
Zato po Mulejevih besedah izziv, pred katerim so založniki poslovnega tiska, ni prehod na nove tehnologije kot tak, ni zamenjava prijetnega rožnatega tiska (Financial Times) za utrudljivo utripanje ekrana - ali za kakršnokoli drugačno teh-
nično rešitev. Nove tehnologije so realnost. To spremenjeno resničnost založniki s prehajanjem na novo poslovno paradigmo že sprejemajo. Pravi izziv ni le v tem, da založniki začno uporabljati nove tehnologije, ampak prej v rešitvi problema, kako prenesti staro umetnost urejanja na nove medije, kako v sklopu novih informacijskih tehnologij razviti tiste prvine, ki so blagovnim znamkam medijev dajale posebno moč. Pravega odgovora na ta izziv, vsaj med evropskimi založniki poslovnega tiska, do zdaj ni našel še nihče, je še prepričan Mulej.
Inštitut za raziskovanje medijev je v raziskavo branosti, gledanosti in poslušanosti slovenskih medijev v lanskem letu vključil tudi devet poslovnih časopisov. Celotno raziskavo je inštitut opravil na vzorcu 6000 oseb, v analizo pa vključil bralce 106 tiskanih medijev. Kot je dejala Jasna Pocajt, v dosedanjih raziskavah niso posebej raziskovali branost poslovnega tiska med poslovneži, nameravajo pa to storiti že v naslednji pomladansko-poletni raziskavi.
Kot je pokazala raziskava, je imel lani med domačim poslovnim tiskom največji doseg bralcev, skoraj deset odstotkov, Obrtnik. Sledijo Podjetnik z triodstotnim dosegom, Manager z 2, 6-odstotnim, Gospodarski vestnik z 2, 4-odstot-nim ter Kapital z dvoodstotnim dosegom bralcev. Slednji je tudi na šestem mestu med najbolj branimi štirinajstdnevniki v lanskem letu. (STA)


SLOVENIJA / PODATKI O BREZPOSELNOSTI
Decembra lanskega leta je bilo v Sloveniji brez dela nekaj manj kot 124.500 oseb
Število brezposelnih je upadlo tako v primerjavi z novembrom kot tudi v primerjavi z decembrom prejšnjega leta - Stopnja brezposelnosti je po sedanjih podatkih 14,4-odstotna
LJUBLJANA - V Sloveniji je bilo decembra lani v podjetjih in drugih organizacijah zaposlenih 577.154 oseb, kar je za 0,4 odstotka oz. za 2370 oseb manj kot novembra ter za 1,6 odstotka manj kot decembra 1995. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo decembra v gospodarstvu zaposlenih 426.841 oseb oz. 2620 manj kot novembra, v negospodarstvu pa 150.313 ali 250 ve C kot mesec prej. Decembra je bilo v Sloveniji registriranih 124.470 brezposelnih oseb, stopnja brezposelnosti pa je znašala 14,4 odstotka in bila za 0,4 odstotka večja od novembrske.
V	celem lanskem letu je bilo v povprečju zaposlenih 577.154 oseb, kar je za 2,1 odstotka manj kot v letu 1995. V gospodarstvu je število zaposlenih padlo za 2,3 odstotka, v negospodarstvu pa se je povečalo za 1,8 odstotka.
V	industriji in rudarstvu je decembra delalo 220.107 oseb, kar je za 0,9 odstotka manj kot novembra in za 6,5 odstotka manj kot decembra 1995. V tej panogi je bilo lani v povprečju 227.585 zaposlenih, kar je za 6, 3 odstotka manj kot v letu 1995.
Število zaposlenih v lanskem decembru je v primerjavi z istim mesecem leta 1995 poleg
industrije in rudarstva najbolj padlo v gradbeništvu, in sicer za 4,6 odstotka. V tej panogi je decembra delalo 28.169 oseb. V lanskem decembru je bilo manj zaposlenih kot pred letom dni še v kmetijstvu in ribištvu (za
4.2	odstotka), v gozdarstvu (za
1.2	odstotka) ter v prometu in zvezah (za 1,1 odstotka).
VeC zaposlenih v lanskem decembru kot v predlanskem je bilo v Cnancah in drugih poslovnih storitvah (za 8,1 odstotka), v obrti in osebnih storitvah (za 7,3 odstotka), v stano-vanjsko-komunalni dejavnosti (za štiri odstotke), v javni upravi, skladih, združenjih in orga-
nizacijah (za štiri odstotke), v vodnem gospodarstvu (za 2,9 odstotka), v izobraževanju in kulturi (za dva odstotka), v gostinstvu in turizmu (za 1,5 odstotka), v trgovini (za 1,2 odstotka) ter v zdravstvenem in socialnem varstvu (za 0,4 odstotka).
Število brezposelnih je bilo decembra lani nad povprečjem lanskega leta in za 1,8 odstotka nižje kot decembra 1995. Decembra lani je delo iskalo 14,2 odstotka moških in 14,5 odstotka žensk, še navaja urad v prvem, skrajšanem pregledu decembrske zaposlenosti. (STA)

_____ITALIJA / UPRAVIČENA ZASKRBLJENOST TURISTIČNIH OPERATERJEV_
Turizmu v obmorskih krajih grozi močan izpad Nemcev in Avstrijcev
Lira ni več konkurenčna, znova je odprta Dalmacija, Nemci naj bi letovali doma
LIGNANO - Hotelirji in vsi drugi turistični operaterji v tem in v drugih italijanskih obmorskih krajih so že nekaj tednov pošteno prestrašeni. Navajeni so bili, da so v tem Času že vedeli, da bodo v poletnih mesecih imeli vse polno nemških in avtrijskih gostov. Letos pa naročil ni in noče biti. Točneje povedano, rezervacije so, a premalo jih je v primerjavi s prejšnjimi leti. Nic ne kaže, da bi se stanje izboljšalo v prihodnjih mesecih. Vsa letovišča na italijanski severni obali Jadrana, od Gradeža pa tja do Riminija in še dlje, so desetletja prepolna nemškogovorecih gostov. Kraji so zelo hitro dosegljivi iz Nemčije ter Avstrije, tako da se večina gostov tja pripelje z osebnim avtomobilom ali avtobusom. Postrežba je dobra, sonca in morja je veliko, nemška marka (avstrijski šiling ji zvesto sledi, kot krotek kužek) je vedno bila visoko kotirana. Se zlasti v zadnjih nekaj letih. Nemci in Avstrijci, prej vajeni na pohane kalamare, špagete, pizze in pommes frittes, so si v zadnjih letih privoščili škampe in orade. V zadnjih nekaj letih so Italijanom priskočili na pomoč tudi Hrvati, Srbi in Bosanci, ki so se doma tepli. Kdor si je želel na pelepe obale Dalmacije tja ni moral in je zato svoje vozilo obrnil na zahodno stran Jadrana.
Vsega tega sedaj ni veC. Lira je v odnosu do marke (in šilinga) postala trdnejša. Tu ni več ovforije. Lani so Hrvati ponovno odprli pot v Dalmacijo. Tudi veliko Nemcev in Avstrijcev je ponovno šlo v Šibenik in
Split, v Zadar in v Makarsko, marsikdo se je ojunačil in šel do Dubrovnika. V Gradežu so imeli le za kak odstotek manj gostov, večji je bil osip v Lignanu in Jesolu. Letoviščarjev v Dalmacijo bo letos še veC. Hrvaške cene so tudi konkurenčne in bodo takšne ostale še nekaj Časa.
Vrh vsega pa je v Nemčiji prišlo do krize. Vedno veC ljudi je brez dela, kdor ga ima pa se zapria za zaveso »muss man s p aren« (treba je varčevati).
V avstrijskem dnevniku Kleine Zeintung smo pred dnevi brali tudi zanje zaskrbljujoč članek o nemških turistih. Leta 1994 jih je 56 odstotkov šlo na poCitCnice daljše od petih dni. Lani jih je bilo le 52 odstotkov, letos naj bi se njih število zmanjšalo na 50 odstotkov. V preprostih številkah so to že milijoni ljudi. Ker vse kaže, da bo Kohlova vlada dala davčne olajšave turistom, ki bodo letovali doma, se zdi, da bo počitnice doma preživelo kar 26 tistih, ki nameravajo na eno ali dvotedenske počitnice. V tujino naj bi jih 13 odstotkov šlo v Španijo, in le po 8 oddstotkov v Avstrijo in Italijo. Grki imajo tu 6 odstotkov, Turki 5, vsi drugi pa veliko manj. Treba pa je povedati, da dobra tretjina Nemcev se sploh še ni odločila ali bo letos šla na dopust ali bo ostala doma. Kar Četrtina pa je povedala, da sploh ne bo šla na počitnice.
Avstrijci so zaradi tega zelo zaskrbljeni, saj so že lani občutili hudo krizo. Se zlasti je to občutila Koroška, kjer je bila izguba
nemških turistov boleča. Tudi zaradi tega je na Koroškem narasla brezposelnost, ki je, med 13 in 15 odstotki, najvišja v Avstriji. Brezposelni pa so prav na raCun premajhne sezonske turistične zaposelnosti. Zacuda so manj nemških turistov imeli tudi na Južnem Tirolskem, torej v Italiji, kjer turist dobi enako postrežbo kot v Avstriji ali na Bavarskem, pa Čeprav za veliko manj denarja.
Uvodoma smo rekli, da so zaradi tega zaskrbljeni v vseh italijanskih krajih ob Jadranu. Se bolj so v državni turistični ustanovi ENIT. Menijo,-da bo izpad Nemcev kar 30-odstoten. To pa bi bila prava katastrofa bodisi za podjetnike kot za vse tiste sezonske delavce, ki dobijo zaposlitev za dobo štirih mesecev.
Sicer pa so v ENIT-u prepričani, da se bo stanje popravilo po najbolj znanih evropskih turističnih borzah: Milan, Berlin in Londom so pred vrati. Sredi marca se bo že vedelo kaj veC. Letošnja zgodnja Velika noc bo najbrž nekaj povedala.
V Gradežu so se letoviščarska ustanova in hotelirji zmenili, da gredo skupno v reklamno akcijo. To so sicer naredili že v prejšnjih letih in dosegli uspehe. Pojavili se bodo na veC sejmih v Nemčiji in Avstriji, imeli bodo veC poslovnih srečanj. Dosedanji presendik ustanove Alessandro Fellriga je bil imenovan za komisarja za enoletno dobo. Lahko bo nadaljeval pred leti uspešno začeto delo.
Marko VValtritsch
NOVICE
Belgija letos pričakuje
2,1-odstotno gospodarsko rast
BRUSELJ - Belgijski bruto domači proizvod naj bi se letos povečal za 2,1 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke veC kot leta 1996. Tako je napovedal belgijski urad za načrtovanje v gospodarskih napovedih za tekoCe leto, ki jih bo sedaj obravnavala vlada. Dokument najbolj ugoden razvoj razmer napoveduje pri izvozu, k Čemur naj bi pripomogla tudi 2-odstotna pocenitev belgijskega franka v primerjavi z ameriškim dolarjem, ki mu je zrasla vrednost. Belgijskemu gospodarstvu se je s tem povečala konkurenčnost in letos lahko pričakuje 5,7-odstot-no povečanje izvoza (lani 4,4 odstotka). Tudi Ce bi se obenem izvoz povečal, bo prispevek zunanje trgovine k rasti pozitiven, medtem ko ga lani ni bilo. Zasebna poraba Belgijcev naj bi se letos zmanjšala za 1,1 odstotka. Temu sta kriva predvsem politika zmernosti pri plačah in proračunsko varčevanje, zlasti na področju socialnih transe-ferjev. Tudi na področju zasebnega varčevanja poročilo ne pričakuje izboljšanja: prihranki Belgijcev so se z 21 odstotkov bruto domačega proizvoda leta 1993 lani zmanjšali na 16,3 odstotka. Vlaganja podjetij naj bi letos bolj izrazito prispevala k rasti: naložbe naj bi se letos povečale za 4,5 odstotka (lani 2,2 odstotka). To omogočajo nizke realne obrestne mere, večji dobički in veC kot 80-odstotna izraba proizvodnih zmogljivosti. Razmere na področju zaposlovanja v Belgiji se letos ne bodo bistveno izboljšale: med junijem 1996 in junijem 1997 pričakujejo odprtje 12.700 novih delovnih mest, vendar se stopnja brezposelnosti ob 2-od-stotni gospodarski rasti ne more zmanjšati. Proračunski primanjkljaj Belgije naj bi bil letos podoben kot lani, torej nižji od 2,9 odstotka, s čemer bo Belgija iz polnila enega od pogojev za vstop v evropsko denarno unijo. (STA)
Nižje devizne rezerve Brazilije
RIO DE JANEIRO - Brazilske devizne rezerve so se januarja skrčile na 57,8 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 1,8 odstotka manj kot ob koncu leta 1996, so sporočih iz brazilske centralne banke. Obseg brazilskih deviznih rezerv se je januarja zmanjšal za 1,23 milijarde dolarjev. Brazilija razpolaga z najvišjimi deviznimi rezervami med latinskoameriškimi državami. Rekordno visok obseg deviznih rezerv je z 59,2 milijarde dolarjev zabeležila novembra lani. (STA/Xinhua)
Nokia povečala prodajo
DUNAJ - Finski proizvajalec elektronike Nokia je v letu ustvaril za 39, 3 milijarde Cnskih mark (13 milijard nemških mark) prihodka, kar je za sedem odstotkov veC kot leto poprej. Pri tem je Nokiino področje telekomunikacij povečalo prodajo za 29 odstotkov, področje mobilne telefonije pa celo za 34 odstotkov. Kot so še sporočili iz podjetja, je koncern Nokia lani ustvaril 3,044 milijarde Cnskih mark dobička. Nokia v 45 državah zaposluje preko 31.000 delavcev in prodaja v preko 120 deželah po vsem svetu. (STA/APA)
Honda razvila avtomobila z najnižjo stopnjo emisij
TOKIO - NajveCji japonski proizvajalec avtomobilov Honda Motor je napovedal, da bo na japonskem trgu kmalu začel prodajati dva modela avtomobilov z izredno nizkimi emisijami škodljivih plinov. Kot so sporočili iz Honde, stopnja emisij modelov civic ferio LEV in partner 1,6 LEV dosega le desetino običajnih emisij. Honda namerava na leto prodati po 3000 primerkov obeh avtomobilov. Honda načrtuje tudi razvoj novega avtomobila s pogonom na stisnjen naravni plin. (STA/AP)
	18. FEBRUAR 1997	v LIRAH	
isč	valuto	nakupni	prodajni
rz.	ameriški dolar	1660.00	1705,00
oo iN	nemška marka	977,00	997,00
	funt šterling	2686,00	2741,00
5 o	švicarski frank	1118,00	1148,00
if$\	L—	belgijski frank	46,84	48,84
w	n	francoski frank	287,00	297,00
<£	« {/5	danska krona	253,00	263,00
Ž ®cc	norveška krona	243,00	253,00
_ 3 h	švedska krona	220,00	230,00
	kanadski dolar	1219,00	1259,00
tJ (0	portugalski eskudo	9,33	10,23
3 N	nizozemski gulden	864,00	889,00
tr	avstrjski šiling	137,80	142,30
o	španska pezeta	11,16	12,26
<	grška drahma	6,01	6,81
rsi	irski šterling	2601,00	2681,00
zjo,	japonski jen	12,99	13,89
J e gnfe.	avstralski dolar	1237,00	1307,00
in liro	madžarski florint	8,75	11,50
	hrvaška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,70	11,20
					
18. FEBRUAR 1997	v LIRAH			18. FEBRUAR 1997	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1662,00	1692,00		ameriški dolar	1684,270
nemška marka	978,00	996,00		EKU	1922,090
francoski frank	287,00	297,00		nemška marka	989,090
nizozemski gulden belgijski frank	863,00 46,97	888,00 48,77		francoski frank funt šterling nizozemski gulden	293,220 2704,100 881,590
funt šterling	2666,00	2746,00		belgijski frank	47,954
irski šterling	2594,00	2689,00		španska pezeta	11,684
danska krona	254,00	264,00		danska krona	259,480
grška drahma	6,12	6,72		irski funt	2638,410
kanadski dolar	1219,00	1254,00		grška drahma	6,323
švicarski frank	1119,00	1144,00		portugalski eskudo	9,848
avstrijski šiling	137,75	142,25		kanadski dolar	1241,810
slovenski tolar	10,60	11,00		japonski jen	13,559
				švicarski frank	1136,250
				avstrijski šiling	140,640
	-			norveška krona	248,360
				švedska krona	225,930
				finska marka	332.860
MILANSKI BORZNI TRG
18. FEBRUAR 1997		INDEKS MIB-30: -1,04%			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	12.925	-0,99	Mediolanum	15.474	-2,51
Bca di Roma	1.342	-0,22	Montedison	1.240	-0,40
Bca Fideuram	4.605	-0,02	Olivetti	639	+1,86
Benetton	19.891	-1,14	Parmalat	2.436	-1,17
Comit	3.480	+1,33	Pirelli Spa	3.508	+0,45
Credit	2.398	+2,08	Ras	15.854	-0,07
Edison	9.600	+0,56	Rolo	17.660	-0,41
Fiat	5.103	-1,44	Saipem	7.734	+0,75
Gemina	939	+0,74	San Paolo To	11.316	-0,12
Generali	31.942	-0,33	Sirti	10.934	-1,22
Imi	15.260	-0,54	Štet	8.145	-1,21
Ina	2.301	-0,21	TIM	4.605	-0,69
Italgas	6.466	+3,12	Telecom Ita	4.440	+0,20
La Fondiaria	7.005	+0,96			
Mediaset	7.250	-0,06			
Mediobanca	11.487	+0,13			
LJUBLJANA / KOALICIJSKA POGODBA KOMAJ URO PRED ZAPADLOSTJO ROKA
Drnovšek in Podobnik: velik korak in pozitivni kompromis
»V okviru možnosti ob danem rezultatu je to najboljša možna rešitev«
LJUBLJANA - Predsednik vlade in Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Janez Drnovšek in vodja Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjan Podobnik sta predsinočnjim ob 23. uri v prostorih vlade podpisala pogodbo o sodelovanju LDS in SLS v vladi. Premier Drnovšek je to označil kot »velik korak pri razreševanju politične situacije v Sloveniji, pri iskanju poti iz blokade, v kateri smo bili v zadnjem času«. Marjan Podobnik pa je med drugim poudaril, da je s podpisom koalicij- la zelo intenzivna in zelo skega sporazuma prišlo naporna pogajanja o pro-do zdravega in za Slove- gramu obeh strank, o pro-nijo pozitivnega kompro- gramu vlade za naslednje misa.	obdobje, o sestavi te vla-
S podpisom sporazu- de itd., je dejal Drnovšek, ma sva postavila temelje Mislim, da bo s tem vladni koaliciji in konca- lahko Slovenija spet kre-
Nasprotovanje poskusu omejitve pravic poslancev obeh manjšin
LJUBLJANA - Komisija državnega zbora za poslovnik je po daljši razpravi z osmimi glasovi »za« in nobenim »proti« podprla odklonilno pravno mnenje, ki ga bo parlamentarni sekeratriat za zakonodajo in pravne zadeve posredoval ustavnemu sodiSCu v zvezi s t.i. Državljansko pobudo Slovenska Istra in njeno pobudo za oceno ustavnosti, s katero Danijel Starman in sopodpisniki spodbijajo nekatere domnevno sporne določbe volilne zakonodaje in poslovnika DZ, češ da naj bi v »nasprotju z ustavo predstavnikom italijanske in madžarske narodnosti dajale enak pravno-politieni status kot poslancem državnega zbora«.
Tako imenovano državljansko pobudo Slovenska istra v zvezi s spodbijanjem pravno-pohticne-ga statusa poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti pred ustavnim sodiščem bodo zaradi vsebinske obsežnosti obravnavala tri parlamentarna delovna telesa, poslovniška komisija pa naj bi se opredelila zgolj do tistega dela, ki v obravnavanem primeru zadeva le osporavane poslovniške določbe o pravici poslancev narodnih skupnosti do oblikovanja samostojne poslanske skupine, do sodelovanja v delovnih telesih po lastni izbiri in do »enakopravne« obravnave poslancev narodnih skupnosti ter ostalih poslancev. Večina elanov komisije se je pri tem strinjala s stališčem parlamentarne pravne službe in njenega sekretarja Milana Baškoviča, da gre pri utemeljitvah pobudnikov za »Čudno in nenavadno razumevanje ustave« ter da »dokaj nejasne navedbe« in »površnosti« pri obrazložitvi pobude ne zdržijo resne kritike. Med manjšim delom poslancev, ki so se ob glasovanju tudi vzdržali, je Rudolf Petan (SDS) dejal, da se na obravnavano problematiko premalo spozna in po njegovi sodbi pavšalne razprave ne morejo pripeljati do pozitivnih rešitev. Franc Zagožen (SLS) bi zadevo prepustil ustavnemu sodišču in vanjo ne bi vnašal političnih interpretacij, ob tem pa misli, da pri pobudi za oceno ustavnosti ne gre za takšno nestrpnost, kot se jo pripisuje pobudniku Danijelu Starmanu.
Po mnenju poslanca italijanske narodne skupnosti Roberta Battelhja različne pobude Danijela Starmana in skupine okoli njega vztrajno postavljajo pod vprašaj ustavno zasnovo in celotno zgradbo manjšinske politike v Sloveniji. Zato bi bilo po njegovi oceni tudi najmanj, kar bi lahko storila komisija, obsodba takšnega ravnanja.
Jožef Skok: (LDS) je za iztočnico svojega nastopa uporabil poziv poslanskega kolega Branka Kelemine (SDS), naj poslanci »ne prilivajo olja na ogenj« in povedal, da želi, da državni zbor ne bi bil udeležen pri taksnih nestrpnih stališčih, ampak predvsem »jasno ponovil že staro stališče, da so pravice narodnih skupnosti v Sloveniji neodtujljive«. (STA)
nila naprej, da se bomo lahko uspešno lotili številnih vprašanj, ki so sedaj pred nami, tako v gospodarstvu, sociali kot v zunanji politiki. Izrazil je iskreno upanje, da bo to temelj za solidno in trdno vlado v Sloveniji za naslednje štiriletno obdobje.
Predsednik SLS Marjan Podobnik je ocenil, da bo vlada na podlagi sporazuma izvajala program, ki za SLS pomeni uveljavljanje tistih stališč, ki jih je postavljala od svojega nastanka. S sodelovanjem SLS v vladi pa naj bi po njegovih besedah nadgradili tudi vse tisto, kar je bilo pozitivno narejenega s sodelovanjem t.i. pomladnih strank. Podobnik je izrazil upanje, da bodo kandidati za ministre obeh strank dobili v DZ ustrezno podporo ter da bi »odgovorna in tudi zahtevna poteza, za katero smo se odločili, obrodila pozitiven sad«. V programu se je SLS jasno zavezala, kaj so skupni cilji prihodnje vlade, je poudaril Podobnik in izrazil prepričanje,
da bodo z LDS ob programskih zavezah krepili tudi zaupanje v sodelovanju. Ce pa bi prišlo do odstopanja od programa, bi skladno z dogovorom glavnega odobra SLS ta stranka in njeni ministri od sodelovanja v vladi odstopili, je poudaril predsednik SLS ter obenem izrazil prepričanje, da to ne bo potrebno. »V okviru možnosti, ki so bile dane ob tesnem volilnem rezultatu, smo prišli do najboljše možne rešitve,« je ocenil Podobnik.
Glede na izjave dosedanjih političnih zaveznikov kaže, da delo vlade ne bo lahko. Janez Drnovšek je na to dejal, da lahkega dela ne pričakujejo, opozicija bo najbrž zelo ostra, toda »upam in pričakujem, da bo tudi konstruktivna v tistih točkah, ki so v interesu države in vseh Slovencev in da bomo paC našli potrebne rešitve«. »Najboljši odgovor vlade na to bo, da bo Cim bolje delala, da bomo dosegli dobre rezultate in Ce bo tako, nas bo opozicija pri tem seveda samo spodbujala, da bodo rezultati cim boljši,« je dejal. Glede na zelo težke razmere in nastale blokade pa je Drnovšek sedanjo odločitev označil kot »zelo težko politično potezo za obe stranki, da so lahko prekinili s tem, kar se je dogajalo v zadnjih mesecih, da smo povsem na novo premešali karte in začeli iskati izhod, ki je v interesu države in vseh Slovencev«.
Nekatere precej ostre izjave predsednikov nekaterih strank so - kar zadeva SLS - v precejšnji
meri krivične, je dejal Podobnik. SLS je korektno izpeljala svoje obveznosti do pomladnih strank, naredila je vse, kar je bilo v njeni moCi, da bi prišlo do vlade narodne enotnosti, v kateri bi sodelovale vse tri stranke, in Ce bi se ostali dve stranki za to zavzemali, bi prišlo do take vlade. Podobnik je ocenil, da bo sodelovanje vseh strank možno tudi vnaprej. Prizadeval si bo, da bi vsi dobri predlogi, ki bodo prišli iz vrst opozicije, dobili podporo tako v državnem zboru kot tudi v vladi. Na vprašanje, kako bi komentiral izjavo SDS, da bi moral predsednik državnega zbora zaradi prekinitve zavezništva med pomladnimi strankami odstopiti, pa je Podobnik odgovoril, da ga je izjava presenetila. Predsednik državnega zbora je bil izvoljen v drugem krogu, potem ko se je pokazalo, da pomladne stranke same niso uspele zagotoviti zadostne večine za njegovo izvolitev.
Drnovšek je tudi napovedal manjše spremembe zakona o vladi, zlasti v prvi fazi, »kar zadeva resnejše sistemske spremembe, pa bo potrebna sprememba ustave in to bo eno od področij, ki ga bomo skupaj določili in skupaj razrešili«. »Pokazalo se je, da so nekatere rešitve takšne, da so precej neživljenjske in so omogočile takšno blokado, kot smo jo imeli v zadnjih mesecih. Mislim, da je treba to izkušnjo upoštevati in najti ustrezne izhode, »je še povedal premier Drnovšek. (STA)
BRUSELJ / NAS L EDSTVO SFRJ
ZRJ odreka ostalim dostop do aihivov
Verjetno po prišlo do mednarodne arbitraže
BRUSELJ- Delegacija Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) je včeraj v Bruslju na pogajanjih o pravnem nasledstvu nad skupnimi arhivi nekdanje Jugoslavije zavrnila dostop do arhivov ostalim štirim naslednicam, torej Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški in Makedoniji. Kot je povedal vodja slovenske pogajalske skupine dr. Miran Mejak, je na sestanku prišlo do nenavadnega preobrata, kot je beograjska delegacija najprej pristala na pobudo mednarodnega posrednika sira Arthurja VVattsa, da ostalim naslednicam omogoči vpogled v arhive, po petnajstminutnem odmora pa je pristanek umaknila.
Delegacija iz Beograda je svojo odločitev pojasnila s tem, da naj bi vpogled ostalih štirih držav naslednic do skupnih arhivov povzročil škodo Zvezni republiki Jugoslaviji pri delitveni bilanci, se je izvedelo iz pogajalskih varov. V krogih slovenskih pogajalcev pa ocenjujejo, da ZRJ z oviranjem dostopa do arhivov želi izsiliti svoje pogoje pri nasledstvu, poleg tega pa skuša preprečiti vpogled v za pogajanja ključne podatke.
Pogajalske delegacije so sicer včeraj po točkah obravnavale VVattsov predlog za rešitev vprašanja arhivov. Ta se opira na dunajsko konvencijo o nasledstvu držav na po-
dročju državne lastnine, arhivov in dolgov iz leta 1983. Iz pogajalskih krogov se je izvedelo, da je ZRJ dunajsko konvencijo Združenih narodov ocenila kot neprimerno za delitev skupnih arhivov. ZRJ namreč arhive obravnava kot predmet nadaljevanja nekdanje SFRJ v sedanji ZRJ in na delitev ne pristaja. Beograjska delegacija je celo predlagala, da naj bi bili državni arhivi nedeljivi, ostalim naslednicam pa bi omogočila dostop do njih šele po podpisu pogodbe o pravnem nasledstvu. To je za ostale štiri države naslednice nesprejemljivo, saj se brez vpogleda v arhive ne morejo učinkovito pogajati.
Dr. Mejak je v pogovora z novinarji poudaril, da tako Slovenija kot tudi Hrvaška, Makedonija ter Bosna in Hercegovina želijo najprej dobiti dostop do arhivov, med dragim zato, ker ti vsebujejo informacije bistvenega pomena za pogajanja o nasledstvu, naslednji korak pa bo dehtev skupnih arhivov oziroma skupno upravljanje s tistimi arhivskimi gradivi, ki so po naravi nedeljiva. »Ni se mogoče enakopravno pogajati, Ce nam ZRJ ne omogoči prostega dostopa do arhivov,« je dejal dr. Mejak in ocenil, da napredka verjetno ne bo mogoCe doseči brez mednarodne presoje. (STA)
KRONOLOGIJA
Od volitev do novega Drnovškovega predloga
LJUBLJANA- Premier Janez Drnovšek je predsinoCnjim le slabo uro pred iztekom roka za vložitev predloga za sestavo nove vlade v državni zbor podpisal koalicijsko pogodbo s predsednikom Slovenske ljudske stranke (SLS) Marjanom Podobnikom, predlog liste kandidatov za ministre pa bo nato izročil predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku.
Po parlamentarnih volitvah, ki so bile 10. novembra 1996, je predsednik države Milan KuCan na novinarski konferenci 30. decembra podrobno obrazložil svojo odločitev o predlogu državnemu zboru, naj mandat za sestavo nove vlade podeli predsedniku Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Janezu Drnovšku. »V takšnih razmerah, ko nobena stran nima potrebne večine oziroma ni uspela sestaviti koalicije z večino, sem se odločil dati prvo priložnost stranki, ki je dosegla na volitvah največ glasov, in tako najprej ponudil priložnost LDS ter s tem njenemu predsedniku Janezu Drnovšku,« je takrat dejal Kučan. Pred tem pa se je predsednik Slovenije kar trikrat sestal s predstavniki parlamentarnih strank in po prvih dveh neuspešnih poskusih opravil še dodatne pogovore s predstavniki pomembnejših ustanov v državi.
Predsednik Kučan je 3. januarja letos predsedniku DZ Janezu Podobniku tudi formalno posredoval predlog, da za predsednika vlade izvoli Janeza Drnovška.
Mandatarja za sestavo nove vlade Janeza Drnovška je na predlog predsednika države Milana KuCana na tajnem glasovanju 9. januarja podprlo 46, proti njemu pa je glasovalo 44 poslank in poslancev. Izvolitev z minimlano podporo je omogočil glas poslanca Cirila Pucka, ki je iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov prestopil med samostojne poslance in na ta naCin razbil polarizacijo državnega zbora na dva povsem enaka tabora, od katerih so t.i. stranke slovenske pomladi (SLS, SDS, SKD) s 45 poslanci nasprotovale Drnovškovi izvolitvi in favorizirale svojega kandidata za mandatarja Marjana Podobnika (SLS). Poslancem je dan pred tem, 8. januarja, Janez Dr-
novšek predstavil bistvene dosežke dosedanje vlade, ki jo je vodil v minulih štirih letih, predstavil pa je tudi del nalog, ki naj bi jih opravila nova vlada. Pri tem je v ek-spozeju med. drugim napovedal možnost za dosego 3- do 4-odstot-ne letne stopnje inCacije do konca novega štiriletnega mandata ter enakopravno članstvo v zvezi Nato in EU.
Predsednik vlade je državnemu zboru 24. januarja posredoval predlog za sestavo nove 18-članske vlade.
Na drugi izredni seji 6. februarja je parlament -približno tri mesece po volitvah in dva meseca po svoji ustanovni seji ter mesec po izvolitvi novega premiera Janeza Drnovška - odločal o mandatarjevem predlogu za imenovanje nove vlade. Po skoraj devet ur trajajočih razpravah je DZ na tajnem glasovanju zavrnil predlog mandatarja Drnovška za sestavo 18-clanske slovenske vlade. V tej vladi pa je mandatar poleg LDS predlagal še ZLSD, DeSUS in SNS. Na tajnem glasovanju je mandatarjev predlog podprlo 45 in proti njemu glasovalo 45 poslank in poslancev. Ker vlada oziroma celotna lista kandidatov za ministre v prvem krogu ni bila potrjena, je imel mandatar deset dni Časa, da državnemu zboru predloži nov predlog. Predsednik DZ Janez Podobnik pa je določil, da mora mandatar predložiti listo kandidatov za ministre v novi vladi do 17. februarja do 24. ure.
Predstavitve kandidatov za ministre pred pristojnimi delovnimi telesi bodo konec tega tedna v petek ter v ponedeljek in torek prihodnji teden, glasovanje o predlagani vladi pa med 26. in 28. februarjem.
V primeru, Ce lista tudi v drugo ne bo izglasovana, lahko ministrski predsednik predlaga odločanje o vsakem kandidatu posebej. Vlada lahko začne delovati, Ce sta imenovani dve tretjini ministrov. Mandatar pa mora v naslednjih desetih dneh državnemu zboru predlagati še preostale kandidate za ministre, določen ministrski resor pa lahko največ za tri mesece vodi sam ali za to pooblasti koga drugega. Ce tudi po preteku tega roka ni oblikovana vlada v popolni sestavi, mandatarju ugasne funkcija.(STA)
SLOVENIJA
Sreda, 19. febraarja 1997
_____LDS IMA OSEM MINISTROV, SLS JIH IMA DEVET, DESUS PA ENEGA_
»Kdo je kdo« v novi vladi Janeza Drnovška
Sestava vlade
Predsednik vlade - Janez Drnovšek (LDS)
Podpredsednik vlade - Marjan Podobnik (SLS)
Ministrstvo za finance - Mitja Gaspari (LDS)
Ministrstvo za zunanje zadeve - Zoran Thaler (LDS)
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Metod Dragonja (LDS) Ministrstvo za šolstvo in šport - Slavko Gaber (LDS)
Ministrstvo za okolje in prostor - Pavle Gantar (LDS)
Ministrstvo za kulturo - Jožef SkolC (LDS)
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Anton Rop (LDS) Ministrstvo za zdravstvo - Marjan Jereb (SLS)
Ministrstvo brez listnice za lokalno samoupravo -
Božo Grafenauer (SLS)
Ministrstvo za promet in zveze - Anton Bergauer (SLS)
Ministrstvo za znanost - Lojze Marinček (SLS)
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj - Marjan Senjur (SLS) Ministrstvo za obrambo - Tit Turnšek (SLS)
Ministrstvo brez listnice za koordinacijo socialnih dejavnosti -
Janko Kušar (DeSUS)
Ministrstvo za notranje zadeve - Mirko Bandelj (LDS)
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Ciril Smrkolj (SLS) Ministrstvo za pravosodje - Tomaž Marušič (SLS)
LJUBLJANA - Novo slovensko vlado, ki jo je v potrditev državnemu zboru predlagal mandatar Janez Drnovšek, sestavlja 18 ministrov iz vrst Liberalne demokracije Slovenije (LDS), Slovenske ljudske stranke (SLS) in Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS).
Metod Dragonja (LDS), ki se je rodil 22. avgusta 1954 v Ljubljani, naj bi Se naprej vodil ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Dragonja je leta 1978 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, od leta 1978 do leta 1996 pa opravljal različna dela v Leku, kjer je bil od leta 1988 do leta 1996 generalni direktor. Od leta 1996 dalje je opravljal delo ministra za gospodarske dejavnosti. Dragonja je v devetletnem opravljanju nalog generalnega direktorja Leka uspel poleg izjemnih poslovnih rezultatov dokazati tudi svoje sposobnosti za vodenje in organiziranje dela ter si pridobil ugled dobrega gospodarstvenika. V času svojega ministrovanja v prejšnjem mandatu je ta svoj ugled potrdil in oplemenitil z izkušnjami v vodenju ministrstva ter pri reševanju najbolj perečih tekočih in sistemskih problemov gospodarstva.
Mitja Gaspari (nestrankarski kandidat na predlog LDS), ki je bil rojen 25. novembra 1952 v Ljubljani, naj bi vodil ministrstvo za finance. Leta 1975 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, v letih 1975-1988 je bil zaposlen v Narodni banki Slovenije, od leta 1988-1991 je bil namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije. V letih 1991 in 1992 je bil zaposlen v Svetovni banki v New Yorku. Od 10. junija 1992 dalje je opravljal funkcijo ministra za finance. Njegovo delo in odgovornost v zvezi z dograjevanjem finančnega sistema Slovenije v pogojih tranzicije ter zagotavljanje stabilnega in uravnoteženega proračunskega planiranja v prejšnjem mandatu, sta zadostna garancija za poveritev ministrskega mandata v naslednjem obdobju. Zaslužen je tudi za ugled Slovenije v priznanih mednarodnih finančnih institucijah in dokončno finančno osamosvojitev Slovenije.
Pavel Gantar (LDS), rojen 26. oktobra 1949 v Gorenji vasi, naj bi vodil ministrstvo za okolje in prostor. Leta 1974 je diplomiral na Fakulteti za družbene vede, zatem pa še pridobil naziv doktorja socioloških znanosti. Do leta 1994 je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede, bil je elan kolegija odbora za varstvo človekovih pravic in sodeloval v številnih civilnih gibanjih. Od marca 1994 je opravljal funkcijo ministra za okolje in prostor. Njegovo raziskovalno in pedagoško delo na fakulteti je bilo povezano s preučevanjem dmžbenopro-storskega dela in socialne ekologije. Pogosto je sodeloval pri urbanističnih službah v nekaterih slovenskih občinah. Kot minister je posebno
pozornost namenil predvsem prostorskemu načrtovanju za izgradnjo avtocest in izdelavi tehničnih predpisov na področju varstva okolja.
Slavko Gaber (LDS), rojen 29. januarja 1959 v Celju, naj bi še naprej vodil ministrstvo za šolstvo in šport. Leta 1982 je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, zatem pa še pridobil naziv doktorja socioloških znanosti. Gaber je bil zaposlen na Gimnaziji v Škofji Loki, od leta 1989 je predaval na Pedagoški fakulteti, od leta 1992 dalje pa opravljal funkcijo ministra za šolstvo in šport. Pod njegovim vodstvom je omenjeno ministrstvo pripravilo celotno zakonodajo s področja šolstva, ki je tudi uspešno končala pot skozi državni zbor. Obenem je zaslužen, da se je v Času njegovega mandata povečalo število ljudi, ki se šolajo, obenem pa se je tudi dvignila raven kakovosti izobraževanja.
Anton Rop (LDS), ki se je rodil 27. decembra 1960 v Ljubljani, naj bi vodil ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Leta 1984 je diplomiral na Ekonomski fakulteti, kjer je tudi magistriral. Od leta 1984-1993 je bil zaposlen na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, od leta 1993s do 1996 je bil državni sekretar za privatizacijo in razvoj na MEOR, od leta 1996 pa opravlja funkcijo ministra za delo, družino in socialne zadeve. Uspešno delo in rezultati na vseh področjih njegove poklicne kariere, še zlasti pa odgovorno in kakovostno opravljanje funkcije ministra za delo, družino in socialne zadeve v prejšnjem mandatu, upravičujejo predlog za njegovo imenovanje tudi v naslednji vladi.
Zoran Thaler (LDS), ki naj bi prevzel ministrstvo za zunanje zadeve, se je rodil 21. januarja 1962 v Kranju. Thaler, ki je diplomiran politolog, se z mednarodnimi odnosi in zunanjo politiko ukvarja že vrsto let. V okviru demokratičnih iniciativ, s katerimi je takratna ZSMS zaznamovala slovensko pomlad osemdesetih let, je bil pobudnik procesov integracije Slovenije v Evropo in avtor Evropske deklaracije. Kot poslanec v prvem demokratično izvoljenemu parlamentu je postal namestnik zunanjega ministra Demosove vlade. V naslednjem sklicu DZ je najprej vodil odbor za mednarodne odnose in kasneje prevzel funkcijo zunanjega ministra. V tem obdobju so se zgodili kljuCni premiki po osamosvojitvi na področju izboljšanja odnosov z Italijo in sprejema Slovenije v pridruženo Članstvo EU.
Jožef SkolC (LDS), ki je bil rojen 19. avgusta 1960 v Bre-ginju, naj bi vodil ministrstvo za kulturo. Leta 1986 je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Aktivno je sodeloval v ZSMS, leta 1988 je bil izvoljen za predsednika pred-
sedstva RK ZSMS, bil tudi predsednik prvega zbora za ustavo, elan odbora za varstvo človekovih pravic in sodeloval pri civilnodruzbenih gibanjih. Od leta 1990-1994 je bil poslanec v državnem zboru, leta 1994 je bil izvoljen za predsednika DZ. Ves Cas svojega delovanja je bil tudi vnet zagovornik in spodbujevalec kulturnega udejstvovanja, še posebej tudi alternativnih kultrnih gibanj. Njegova politična pot, dosežki ter še zlasti vodenje DZ v prejšnjem manadatu dokazujejo, da' je primeren kandidat za opravljanje funkcije kulturnega ministra, je menil predsednik vlade.
Mirko Bandelj (LDS), kandidat za ministra za notranje zadeve, rojen 11. septembra 1958 v Postojni, se je po ko-naCnem študiju na Pravni fakulteti (leta 1982) zaposlil na takratnem Izvršnem svetu Skupščine RS. V letih od 1985 do 1990 je bil šef kabineta podpredsednika za gospodarstvo. Po opravljeni pravosodni praksi leta 1991 pa se je zaposlil v Skupščini RS kot sekretar psolanskega kluba LDS. 4. junija 1992 je bil imenovan za generalnega sekretarja .slovenske vlade, to dolžnost opravlja še danes. Je strokovnjak za državno upravo.
Marjan Podobnik (SLS), kandidat za ministra brez resorja, ki naj bi nadomeščal predsednika vlade in korodi-niral državotvorna ministrstva, je bil rojen 24. decembra 1960 v Cerknem. Leta 1985 je diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in najprej delal kot strokovni svetovalec, nato pa kot direktor Kmetijske zadruge Idrija. Leta 1988 je soustanavljal Slovensko kmečko zvezo, leta 1990 koalicijo Demos in bil predlagatelj preoblikovanja SKZ v Slovensko ljudsko stranko. Na zadnjih treh parlamentarnih volitvah je bil izvoljen za poslanca. V vladi bo kot predsednik odbora za državno ureditev in javne zadeve
posebej zadolžen za usklajevanje priprave predpisov in drugih odločitev s tega področja. Hkrati bo usklajeval dejavnosti državnih organov, podrejenih vladi, na področju preprečevanja oškodovanja družbene lastnine v postopku lastninjenja ter vodil vladno kadrovsko komisijo. Skladno z zakonom o vladi bo opravljal funkcijo podpredsednika vlade.
Tit Turnšek (SLS), kandidat za ministra za obrambo, je bil rojen 25. decembra 1938 v Ljubljani, je leta 1964 diplomiral na Elektrotehnični fakulteti v Ljubljani. Zadnjih osem let deluje na področju organizacijskega svetovanja, tako za podjetja kot za javno upravo. Zaposlen je v podjetju ITS Intertrade kot vodja oddelka za svetovanje, kjer je med drugim pripravil več projektov s področja javne uprave.
Marjan Senjur (SLS), kandidat za ministra za ekonomske odnose in razvoj, rojen 12. septembra 1944 v Stari novi vasi, je univerziteten! profesor in doktor ekonomskih znanosti. Znanstveno raziskuje, deluje in poučuje na področju makroekonomije, gospodarskega razvoja in investicij. Od leta 1969 je zaposlen na Ekonomski fakulteti v Ljubljani kot redni profesor za ekonomijo in gospodarski razvoj. V letih 1971 do 1981 je bil prodekan, od leta 1985 do 1987 pa dekan Ekonomske fakultete, v letih 1992-93 je bil predsednik univerzitetnega sveta Univerze v Ljubljani. Od leta 1993 dalje je glavni in odgovorni urednik Slovenske ekonomske revije. Objavil je dve knjigi s področja gospodarskega razvoja, bil eden od treh koordinatorjev strategije gospodarskega razvoja Slovenija ter objavlja številne znanstvene in strokovne Članke s področja ekonomije.
Ciril Smrkolj (SLS), kandidat za ministra za kmetijstvo in gozdarstvo, je bil rojen 22. septembra 1949 v Sentožbol-
tu, je konca! kmetijsko šolo in srednjo strojno-tehnično šolo. V Braziliji se je dodatno strokovno izpopolnjeval v vodenju podjetij in zunanjem trgovinskem poslovanju. Je znan organizator zadružništva, hranilništva in strokovnjak za proizvodnjo in predelavo hrane. Je tajnik Slovenske kmečke zveze (SKZ) pri SLS, predsednik sindikata SKZ, predsednik kmetijske zadruge Domžale ter elan nadzornega odbora Zadružne zveze Slovenije. Je aktiven pri vključevanju sindikata SKZ v Evropsko zvezo kmetov.
Marjan Jereb (SLS), kandidat za ministra za zdravstvo, rojen 5. oktobra 1930 v Ljubljani, je leta 1954 promoviral na medicinski fakulteti v Ljubljani. Služboval je na različnih medicinskih institucijah v Sloveniji, ZDA in na Švedskem. Opravljal je vodstvena dela na področju torakalne diagnostike. Leta 1985 je doktoriral iz radiologije na ljubljanski univerzi. V letih 1966 do 1973 je bil klinični predavatelj na Karolinškem inštitutu v Stockholmu, v letih 1979 do 1984 pa profesor na State University v New Yorku. Je elan newyorške akademije znanosti, združenja univerzitetnih radiologistov v ZDA in združenja švedskih radiologov. Ima licenco za izvajanje zdravniškega poklica v državi new York, na Švedskem in v Sloveniji.
Anton Bergauer (SLS), kandidat za ministra za promet in zveze, rojen 29. avgusta 1950 v Mariboru, je magister organizacijskih ved. V letih 1980 do 1985 je opravljal vodstvene naloge v Marlesu Maribor, leta 1985 je postal elan izvršnega sveta občine Maribor Pezno, zadolžen za področje družbenega planiranja, leta 1989 je postal predsednik občinskega komiteja za gospodarstvo, preden je bil leta 1994 izvoljen za župana Race Fram, je opravljal naloge direktorja
sektorja v Jeklotehni d.d. Maribor.
Lojze Marinček (SLS), kandidat za ministra za znanost in tehnologijo, rojen 23. aprila 1932 v Ljubljani, je leta 1959 diplomiral na oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, doktoriral pa leta
1979	v Beogradu. Od leta 1973 je zaposlen na Biološkem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, kjer je bil leta 1985 izvoljen za znanstvenega svetnika, leta
1980	je prejel nagrado sklada Borisa Kidriča. Je avtor večjega števila znanstvenih in strokovnih člankov s področja ekologije in biologije. Je elan uredniškega odbora revije Scopplia. V letih 1979 do 1983 je bil predsednik komisije za tisk pri SAZU, pa tudi elan komisije za tisk in mednarodne sestanke pri nekdanji raziskovalni skupnosti Slovenije. Od leta 1993 vodi Klub znanstvenikov in raziskovalcev pri SLS.
Božo Grafenauer (SLS), kandidat za ministra brez resorja, odgovornega za področje lokalne samouprave, rojen 21. avgusta 1950 v Mariboru, je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi magistriral s področja javne uprave. Pripravlja doktorsko disertacijo na temo Teritorialno organizacijske strukture in sistemi lokalne samouprave na Slovenskem. Zaposlen je bil v upravi mariborske občine, sedaj je predstojnik inštituta za javno upravo in narodne skupnosti pri mariborski pravni fakulteti. Je avtor in soavtor več knjig s področja javne uprave in ustavnega prava.
Tomaž Marušič (SLS), kandidat za ministra za pravosodje, rojen 19. maja 1932 v Solkanu, se je po opravljeni diplomi na Pravni fakulteti zaposlil na okrajnem sodišču v Novi Gorici, kjer je po pripravništvu postal sodnik in nazadnje predsednik okrajnega sodišča Idrija. Od februarja 1964 je odvetnik v Novi Gorici. Bil je elan upravnega odbora odvetniške zbornice Slovenije. V letih 1993-94 je bil predsednik SO Nova Gorica, od leta 1990 dalje pa je neprekinjeno elan občinskega mestnega sveta.
Edini kandidat iz vrst DeSUS Janko Kušar, rojen 21. avgusta 1929 v Notranjih Goricah, naj bi postal minister brez resorja, odgovoren za koordiniranje delovnih teles s področja socialnega varstva, je leta 1963 diplomiral na Visoki šoli za politične vede in novinarstvo. Od leta 1950 do 1986 je opravljal različne funkcije v gospodarstvu in državni upravi, od leta 1990 dalje je bil elan Izvšnega sveta Skupščine SRS in republiški sekretar za ljudsko obrambo. Kot minister, odgovoren za celovito spremljanje in koordiniranje sprejemanja vseh tistih rešitev v zakonskih in podzakonskih aktih na vseh področjih dela vlade, v katerem ima to vpliv na socialni položaj prebivalstva, še zlasti najbolj ogroženih skupin. (STA)
NOVICE
Razdor med Robertom Baggiom in Arrigom Sacchijem
MILAN - Roberto Baggio je na svoj 30. rojstni dan potrdil, da ni nobene možnosti, da bi se njegovi odnosi s benerjem Arrigom Sacchijem lahko še popravili. »Sit sem gretja klopi. Zdaj je že prepozno, da bi se lahko karkoli popravilo. Toda do junija mislim v celoti izpolniti svoje dolžnosti. Ce bo Sacchi rekel, da je moje mesto na klopi, bom to pac sprejel. Toda mora jasno povedati, kdo so standardni igralci in kdo rezerve. Skoda, upal sem, da se bodo s prihodom Sacchija nekatere stvari uredile, toda očitno zame ni bilo dovolj, da sem igral dobro,« ni skrival razočaranja Baggio.
Sacchi teh izjav ni hotel komentirati, soigralci pa jih niso sprejeli z naklonjenostjo. Najbolj zgovorna je bila izjava kapetana Baresija: »Razumem, da želi igrati, toda v svoji dolgi karieri sem se naučil, da malo govorim in veliko poslušam.«
Tudi vodstvu Milana baggiove izjave niso bile všeC in vodstvo je javno pozvalo vse igralce, naj tisti, ki ne želi veC igrati pri Milanu, to jasno pove vodstvu kluba.
Kakorkoli že, pa bo Baggio danes zanesljivo igral na prijateljskem srečanju proti Chelseaju. Mesto v ekipi mu je »spraznil« Weah, ki bo za Liberijo v Dar es Salaamu igral tekmo afriškega pokala proti Tanzaniji.
Mladinsko SP v biatlonu; y Rusijo prvi zlati medalji
FORMI AVOLTRI - Prvi dve zlati kolajni na mladinskem svetovnem prvenstvu v biationu v kraju 1 'orni Avoltri je osvojila Rusija. Včeraj je bil namreč na sporedu ekipni tek. Fantje so se pomerili na 10, dekleta pa na 7, 5 kilomterov. Pri mladincih so bili drugi Finci, tretji Nemci, pri mladinkah pa Češka oziroma Nemčija. Italijani so osvojih trinajsto, Italijanke pa 12. mesto.
H KOLESARSTVO h
Bartoli v finišu pred vsemi
Na »Trofeji Laigueglia«
LAIGUEGLIA - Po osmih postnih letih za italijanske kolesarje je vCeraj Michele Bartoli vpisal svoje ime v zlato knjigo zmagovalcev »Trofeje Laigueglia«. Zadnji Italijan, ki je pred njim dobil to dirko, je bil leta 1989 Pierino Cavazzi. Bartoli je bil najhitrejši v zaključnem Sprintu pred Francescom Frat-tinijem in Francescom Casagrandejem.
Rezultati: 1. Bartoli (Ita, Maglifido MG), ki je 169 km pravozU v 4 urah 14 minutah in 47 sekundah (poprečna hitrost 40, 5 km na uro); 2. Frattini 0ta); 3. Casagrande (Ita); 4. Beat Zberg (Svi);... 12) Martin Hvastija (Slo) isti cas.
KOŠARKA
Smelt danes doma z Dinamom
Italijanske ekipe jutri
Košarkarji Smelta Olimpije bodo danes (Hala Tivoli, 20.15) odigrali zadnje srečanje v okviru drugega dela evropske lige. Njihov nasprotnik bo moskovski Dinamo, rezultat pa nima veC nikakršnega pomena. Ljubljančani so se že uvrstili v osmino finala, kjer se bodo pomerili z zagrebško Cibono, pri Čemer pa bodo morebitno tretjo tekmo odigrali v Zagrebu.
Vse tri italijanske ekipe igrajo jutri. Stefa-nel bo gostil berlinsko Albo, Teamsystem bo gostoval v Istanbulu pri Ulkerju, Kinder pa bo gostil Croatio. Bo-lonjcani se v osmino finala lahko uvrstijo le z zmago.
ODBOJKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM
Združena ekipa Sloge in Bora presenetila
Sloga A dosegla še eno zanesljivo zmago
Skupina A
Le Volpi - Sloga B 1:3 (5:15, 15:2, 9:15, 14:16)
SLOGA B: Drasic, Milic, Sa-varin, Jančar, Mikolj, Peterlin in Stopar.
V	soboto je združena ekipa Sloge in Bora z zmago proti favorizirani ekipi Le Volpi prijetno presenetila. Le Volpi, ki jo sestavljajo zelo izkušeni igralci, naj bi bila najmočnejša ekipa v A skupini. Toda slogaši se tehnično močnejšega nasprotnika sploh niso ustrašili in so se odločno vrgli v boj. Z ostrimi servisi so takoj spravili v težave nasprotnikov sprejem in zlahka osvojili prvi set.
V	drugem setu pa je prišlo do neverjetnega padca koncentracije, kot je vidno tudi po rezultatu. Domačini so tako našim igralcem vrnili milo za drago in izenačili stanje v nizih. DrasiCe-vih varovancev pa to sploh ni prizadelo in so z veliko zagrizenostjo in voljo do zmage spravili pod streho tretji set in povedli v Četrtem s 14:10. Tedaj pa je sodnik s Čudno odločitvijo praktično podaril servis nasprotniku, kar bi lahko naše fante drago stalo. K sreči pa jim je uspelo zmagati še v tem setu in tako vknjižiti prvo zmago v tej ligi.
V	vrstah združene ekipe se je predvsem z zelo dobrim napadom in servisom izkazal Matevž Peterlin. (T.D.)
Ostala izida 2. kola: Computer Discount - Area Immobiliare 1:3, Volley club A - Virtus 3:1.
Vrstni red: Volley club A 4, Area Immobiliare, Computer Discount, Sloga B in Le Volpi 2, Virtus 0.
Skupina B
Sloga A - Prevenire 3:0 (15:4, 15:4, 15:5)
SLOGA: Veljak (2+4), Pertot (4 + 0), A. Maver (0+1), Volčič (5+1), Spetič (0+1), Miot (1+5), M. Maver (0+1), Furlani (1+0), Micalessi (0+1), Glavina (1+2), Jagodic (1+1).
Servis (tocke/napake): 5/13.
Tudi v drugem kolu je Sloga
A naletela na šibkejšega nasprotnika in brez večjih težav zmagala.
Prevenire ni nikoli ogrozil slogašev, ki so igrali mirno in preudarno. Prevec napak je bilo edino pri serviranju. Bolj zanimivo pa bo gotovo v prihodnjem kolu, ko se bosta srečali še nepremagani Sloga in Rigutti Volley 80. (A.M.)
Ostala izida 2. kola: Volley club B - Old Cats 0:3, Rigutti -Sgt 3:0.
Vrstni red: Sloga A in Rigutti 4, Old Cats in Prevenire 2, Vol-ley club B in Sgt 0.
Matevž Peterlin se je tokrat izkazal s servisom in napadom (F. Kroma)
ODBOJKA / 1. IN 2. ZENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM
Borovke brez težav dobile derbi s Kontovelom, Breg se je upiral samo en set
V 2. ŽD Sloga po dveh kolih še vedno s polnim izkupičkom - Izkušene »Lisice« boljše od Brežank
1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg - S. Andrea 0:3 (1:15, 14:16,
3:15)
BREG: Canziani, Laurica, Sturman,
F. S. Sancin, U. Pettirosso, Glavina,
Družina, M. Zeriali, Carboni.
Breg je zaradi nekaterih odsostnosti nastopil v neobičajni postavi. Na igrišče je poleg Loredane Sturman, ki je zamenjala poškodovano podajacico Irino Pettirosso, kot center stopila mlada Monika Zeriali, ki prihaja iz 2. divizije. Brežanke so začele zmedeno in v prvem setu niso nudile pravega odpora. Drugi set pa se jim je le za las izmuznil, saj so dalj Časa vodila. V tretjem setu je zaCel pešati sprejem Brežank, v napadu pa niso veC mogle zaključevati, tako da so nasprotnice stalno vodile in brez večjih težav osvojile tudi tretji set.
Kljub temu da so bile nasprotnice boljše, bi jim morale Brežanke nuditi močnejši odpor. (Lela)
Bor - Kontovel 3:0 (15:4, 15:10,
15:3)
BOR: Ažman, I. in M. Flego, J. in Z.
Miličevič, Bogateč, Macho, Boz, Rogelja, Sadlowski, Sternad, Virgiglio KONTOVEL: Černe, Bogateč, Sossa,
N. in J. Milic, Švara, Stoka, Gollia,
Bukavec, Battigelli
Borovke so z zmago v derbiju s Kontovelom na lahek naCin osvojile že Četrti par točk. Tudi tokrat se jim za zmago ni bilo treba dosti truditi, saj so igrale Kontovelke daleč pod svojimi sposobnostmi in so se že pred tekmo sprijaznile s porazom. NajveC težav je Kušarjevim varovankam povzročal sprejem servisa. Bor je namreč s servisom dosegel precej točk, dostikrat pa Kontovel zaradi slabega sprejema ni mogel napadati, kar je precej olajšalo delo domačih igralk, ki razpolagajo z zelo dobrim protinapadom. Tudi borovke niso igrale maksimalno, prava moC ekipe pa bo prišla na dan v težjih tekmah, verjetno že v nedeljo, ko igrajo SvetoivanCanke s Killjoyem. Za dobro igro v derbiju s Kontovelom pa zasluži pohvalo podajacica Tjaša Rogelja (na sliki, foto Kroma) , ki je od drugega seta dalje dobro vodila svojo ekipo. (T. G.)
Ostala izida 4. kola: Julia - Killjoy 0:3, Virtus - Computer Discount 2:3.
Vrstni red: Bor in Sant Andrea 8, Kil-ljoy 6, Breg in Computer Discount 4, Kontovel 2, Virtus in Julia 0.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Skupina A
Izidi 1. kola: SanfAndrea - OMA 3:0, Prevenire - Altura 3:1, Oma - Area Immobiliare 3:2.
Skupina B
Le Volpi - Breg 3:0 (15:3,15:8,15:11)
BREG: Kalc, Slavec, Cossutta, I. in J. Sancin, Mingot, Rodella, Cok.
Starejše in bolj izkušene igralke ekipe Le Volpi so bile pretrd oreh za Brežanke, ki pa so iz seta v set igrale boljše in bi mogoče zaslužile vsaj osvojitev Častnega niza.
Sgt - Sloga 1:3 (15:7, 14:16, 7:15, 7:15)
SLOGA: Sossi, Ferluga, Canziani, Strajn, Kette, Žagar, Cauter, Dagostini, Gregori, Kovačič, Hrovatin, Kufersin.
Slogašice ostajajo tudi po drugem kolu nepremagane. Tokrat so naletele na precej močnejši odpor kot v prvem kolu in ni manjkalo dosti, da bi Sgt povedel 2:0 v nizih. Toda po zmagi v drugem nizu je Sloga uredila svoje vrste in z boljšo igro lažje prišla do zmage.
Vrstni red: Sloga 4, Sgt in Le Volpi 2, Area Immobiliare B in Breg 0.
ODBOJKA / DEKLICE, DEČKI IN NARAŠČAJNICE NA TRŽAŠKEM
V polfinalni fazi deklic Bor z Alturo, Sloga s Kontovelom
Okrnjena združena ekipa dečkov Multinvest brez težav zmagala - V derbiju naraščajnic Breg po izenačeni igri premagal Bor
DEKLICE
KonCana je prva faza prvenstva. Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v polfinalno fazo, v kateri bo tudi derbi med slogašicami in Kontovelkami. Ostala polfinalna para sta Altura - Bor in Virtus -Area Immobiliare A. Ekipe v omenjenih parih se bodo v tej fazi med sabo pomerile dvakrat, trije zmagovalci pa se bodo nato v finalni fazi za naslov pomerili po sistemu vsak proti vsakemu dvokrožno. Po seriji praviloma neenakih dvobojev, se torej zdaj končno obetajo zanimivejše in tudi bolj kvalitetne tekme.
Skupina A
KonCni vrstni red: Altura 14, A. Immobiliare A12, OMA B 8, Sloga B 6, Virtus 0.
Skupina B
Breg - Sloga A 1:3 (16:14,2:15,6:15,3:15)
BREG: Kalc, Slavec, Žerjal, Cossutta, Mingot, Cok, Zeriali, Rodella, Gregori.
SLOGA A: Coretti, Cvelbar, Crissani, Gregori, Kovačič, Maurel, Obad, Žagar.
Že pred derbijem je bilo glede končnega vrstnega reda vse odločeno. Brežanke so presenetljivo osvojile uvodni niz, potem pa so se favorizirane slogašice zbrale in nadigrale svoje nasprotnice.
KonCni vrstili red: Virtus A in Sloga 14, Breg 8, Computer Discount 4, Area Immobiliare C 0.
Skupina C
Area Immobiliare B - Kontovel 0:3 (1:15, 0:15,2:15)
KONTOVEL: Battigelli, Milic, Bukavec, Gollia, Švara, Hrovatin, Antonini, Sossa,
Starc, Vitez, Prašelj, Stoka.
Z gladko zmago proti skromni ekipi Area je Kontovel po pričakovanjih v svoji skupini zasedel končno prvo mesto, v polfinalu končnice pa se bo tako pomeril s Slogo A.
KonCni vrstni red: Kontovel in Bor 14, Oma A 8, Area Immobiliare B 4, Sgt 0.
DEČKI
A. Imrmnobiliare B - Multinvest 0:3 (5:15,3:15,4:15)
Multinvest: Bogateč (1+0), Mikolj (17+13), PeCar (2+4), Škabar (5+2), Stopar (6+5), Zupan (2+1). Servis (tocke/napake): 13/15.
Združena ekipa je začela povratni del prvenstva z lahko zmago nad mlado ekipo Immobiliare B. Tudi tokrat je naša ekipa imela veliko težav s sestavo šesterke, saj sta v zadnjem trenutku zbolela dva standardna igralca. Na srečo se je ekipi pridružil še Škabar, la pa že dolgo Časa ne trenira. V samem začetku so bili naši fantje nekoliko živčni, saj so stopiti na igrišCe z neobičajno postavo. Kmalu pa so zaigrali bolj zbrano in mladi ter neizkušeni nasprotnik se ni mogel veC upirati.
Tekma je bila za našo ekipo dober trening in tako so lahko preizkusiti tudi nove variante. Naslednje kolo Čaka našo ekipo zelo težka preizkušnja, kajti pomeriti se bodo s prvouvrsceno ekipo in samo z zmago lahko še upajo na visoko končno uvrstitev. (Mik)
Ostati izid: Area A - Volley club 3:0.
Vrstni red: Area A 14, Volley club 10, Multinvest 6, Volley 80, Virtus 4, Area B 2.
NARASCAJNICE
Skupina A
Altura B - Sloga B 3:0 (15:13, 15:10, 15:13)
SLOGA B: Dessi, Gantar, Kralj, Malalan, Pohlen, Sinogoj, Sossi, Wehrenfennig.
Svoj krstni nastop so v Četrtek opravile tudi najmlajše slogašice. Slo je za njihov prvi urandi nastop sploh, saj so še vse pod starostno mejo te kategorije in so še lani nastopale izključno v superminiodbojki. Kljub tremi, s katero so stopile na igrišCe, pa smo z nastopom slogašic lahko povsem zadovoljni. Čeprav so še začetnice, so vseskozi gradile igro, bile so zelo požrtvovalne in so izpeljale celo vrsto dobrih akcij. Vsi trije seti so bili zelo izenačeni. Prvi in tretji sta se končala z minimalno razliko, žal v korist domačink, saj bi si-Sloga B prav gotovo zaslužila vsaj en set. (Inka)
Ostala izida 2. kola: Area A - Altura B 3:0, Sgt - Area A 0:3.
Vrstni red: Area A 6, Virtus A in Altura B 3, Sgt in Sloga B 0.
Skupina B
Virtus B Sokol 0:3 (5:15,8:15,1:15)
SOKOL: Milkovič, Picciola, Zuzic, Kodrič, Lansetti, Šemi, Košuta.
Kljub gladki zmagi je bila tekma precej zanimiva. Naše so zaigrale brez strahu in lepo gradile igro ter so skušale žogo v napadu tudi udariti, še najbolj pogumna pa je pri tem bila Jasna Milkovič.
Kontovel - Azzurra 3:0 (15:4,15:0,15:1)
KONTOVEL: Hrovatin, Antonini, Sossa, Starc, Guštin, Vitez, Prašelj.
Kontovelkam se ni bilo treba kaj prida truditi. Za novonastalo ekipo Azzurre Re-pubbliva dei ragazzi igrajo namreč same začetnice, ki se ne obvladajo vecione odbojkarskih elementov.
Ostati izd 2. kola: Altura A - Area B 3:0
Vrstni red: Altura A in Kontovel 6, Sokol 3, Azzurra in Virtus B 0.
Skupina C
Mdi 2. kola: Ricreatori - Area C 0:3, Area C - Oma B 3:0, Virtus C - Ricreatori A 0:3, Sloga A ni igrala.
Vrstni reo: Area C 6, Ricreatori A in Sloga A 3, Virtus C in Oma B 0.
Skupina D
Breg - Bor 2:1 (7:15,16:14,15:13)
BREG: Benedetti, Koren, Capponi, Pletter-sech, Ferluga, Blasevich, Zobin, KrižmanCiC.
BOR: Bandino, Bevilacqua, Ciacchi, Derganc, Furlani, Husu, Stanič, Zompichiatti.
Derbi med Bregom in Borom je bil zelo zanimiv in razburljiv. Razen v prvem setu, je bila namreč tekma nadvse napeta. Brežanke so nastopile moCno zdesetkane, saj so manjkale tri igralke, ki so v prejšnji tekmi igrale v prvi postavi. Po prvem setu je bila igra izredno izenačena in borbena. V končnicah pa so borovke naredile nekaj veC napak. Posebno pohvalo zasluži predvsem Plettersechova, ki je s svojim servisom v zadnjem setu skupno dosegla kar devet (ne direktnih) točk. Zal sodnik ponovno ni bil vreden igre, ki smo jo videli na igrišču. (A.M.)
Vrstni red: Breg 5, Bor 1, Oma A, Computer Discount in Ricreatori B 0.
KOŠARKA / MLADINCI
KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI IN DEČKI
Bor uspešen kljub slabi igri - Jadran do točk z dobrim prvim delom
Brežani so doživeli še en visok poraz
Naraščajniki Kontovela premagali »železničarje«, Bor in Dom neuspešna Pri dečkih poletovci in borovci OK
Kontovelovi dečki razočarali s slabo igro in visokim porazom z DLF V petek ob 17. uri no »1. maju« derbi med Kontovelom in Borom
Otlica Ziglio - Bor 57:73 (27:38)
BOR: Bressan 3 (0:2), Spadoni 9 (1:2), Milkovič 12, Jogan 11, Kovač 1 (1:2), Uršič 22 (1:1), Caser 8, Sunjerga, Suh 3 (1:2), Stokelj, Lapel 4. Trener: Canciani.
3TOCKE: Spadoni 2, Bressan, Uršič in Jogan 1.
Borovci so proti skromni ekipi Otlica Ziglio pričakovano zmagali, Čeprav so nedvomno odigrali naj-slabše srečanje letos. Nasi so (razumljivo?) podcenjevali nasprotnika, morda pa je bila nezbranost tokrat res prevelika, kajti domačini so bili belozelenim za petami skozi celo tekmo. Vsekakor pa zmaga borovcev ni bila nikoli v dvomu: zadostovalo je namreč nekaj hitrejših akcij v napadu ter nekaj minut ostrejšega presinga, da so naši suvereno povedli. Cancianijevi varovanci pa so nato žal spet »zaspali«. Ostaja pa dejstvo, da je 16 točk naskoka med ekipama ob koncu tekma res premalo. (Mat)
Jadran - Libertas 104:82 (52:31)
JADRAN: Brazzani 10 (2:4), Senica 2 (0:2), Požar 5, Velinsky 25 (6:12), Slavec 23 (1:2), Umek 11 (3:5), Franko 8 (1:2), Starc 21 (2:2); trener Čehovin.
3T: Slavec 3, Požar, Franko in Starc 1.
Proti razmeroma solidnemu Libertasu so Jadranovi mladinci dosegli zanesljivo zmago, M je dozorela po zelo dobri igri v prvem polčasu. Jadranovci so zaigrali izvrstno v obrambi, v napadu pa so bih zelo natančni. Pri tem se je Se posebej izkazal Alberto Velinsky. Posledica tega je bilo prepričljivo vodstvo (52:31) po prvih dvajsetih minutah. Očitno je
Alberto Velinsky (desno) in Marko Ursich sta se izkazala
NARAŠČAJNIKI
Intemmggia - Bor Autocar-rozzeria Krmec 102:40 (52:25)
BOR: Mirceta 6, Lombardo 12 (2:2), Pittacco, Dmžina 4, Sunerga 6 (3:4), Veni 4, Deda-gic 4, Sedmak 2, Scarcia 2; trener Jogan
TRI TOČKE: Sunerga 1; PM: 5:6; SON:10
Druga Borova ekipa se je močnemu nasprotniku enakovredno upirala le prvih pet minut, ko sta Lombardo in Mirceta požrtvovalno zaigrala v napadu. Nato je Intemmggia s hitrimi in uspešnimi protinapadi kaznoval serijo slabo izvedenih napadalnih akcij na strani borovcev, tako da je bilo v 10. minuti tekme že konec. (Peter Veni).
DLF - Kontovel 44:76 (18:38)
KONTOVEL: Sibelja, Rogelja 2, Šušteršič 21 (1 trojka), Doglia 19, Hrovatin, KocjanCiC, Nabergoj 2, Rebula nv, Semec 18, Žagar 4, Gregori 10. Trener: Briscik.
Kontovelovi naraščajniki se vračajo z gostovanja z zasluženo zmago. Fizično enakovredni nasprotnik našim razigranim fantom ni bil kos. Super obramba je povsem zmedla na-
sprotnika, ki je bil prisiljen zaključevati akcije iz neugodnih položajav, tako da je bil netočen. Ob izteku prvega polčasa so namreč gostitelji dosegli borih 18 točk
Tudi v nadaljevanju srečanja se slika na igrišču ni bistveno spremenila, naši so Se naprej Čvrsto igrali, tako v obrambi kot v napadu ter stalno polnili nasprotnikov kos. Tudi tokrat se je izkazal v vlogi playmakerja Vasilij KocjanCiC, ki je trezno vodil ekipo. Pohvalo zasluzi tudi Matija Gregori, zlasti za igro v obrambi. (S) OSTALA IZIDA: Don Bo-sco B - Servolana 65:53, Servo-lana - Otlica Ziglio 129:46 VRSTNI RED: Don Bosco A 20, Kontovel in Intermuggia 16, Bor Ediauto A 14, DLF 12, Don Bosco B 10, Libertas 8, Servolana 6, santos in Bor Au-tocarrozzeria Krmec B 2, Otlica Ziglio 0.
NA GORIŠKEM Alba - Dom Sprintauto 71:60 (35:24)
DOM SPRINTAUTO: Klanjšček, Grauner 7, Bensa 3, Golob 6, Radikon 17, Cuzzuc-coli 13, Zulian 4, Spacal 10; trener Ambrosi.
Domovi naraščajniki so tok-
tako visoko vodstvo uspavalo plave, ki so v drugem delu popustili, kar je Libe-rats spretno izkoristil in se izognil veliko hujšemu porazu. (B. S.)
Stella Azzurra - Breg KljuC. Miot 101:57 (48:27)
BREG: Žerjal 2, Baldi, KocjanCiC 4, Lakovič 13, TauCer 28, Jakomin 4, Santi 6.
PON: Jakomin, Santi; 3T: TauCer 1.
Brežani so doživeh Se en visok poraz. Nasprotnik je bil tudi tokrat premočan, toda priznati je treba, da je Breg zaigral slabo in tako Se bolj olajšal delo domačinov. Za zelo dobro igro v napadu pa edini zasluži pohvalo Devan TauCer.
_____KOŠARKA / DR2AVNI KADETI__
Neroden poraz jadranovcev
Plavi so bili večji del srečanja v vodstvu, največ za 14 točk
Bidnicco - Jadran 66:62 (27:34)
JADRAN: Bogateč, Bosari 3 (1:4,1:4, -), Bukavec, GuStin 2 (-, 1:5, 0:2), Hrovatin 16 (4:5, 6:11, 0:2), KrCaliC 2 (-, 1:2, -), Smilovich 7 (2:2, 1:5, 1:1), Stefančič 8 (4:5, 2:5, 0:1), Valente 24 (4:7, 7:12, 2:5); trener Furlan.
Jadranovi kadeti so v gosteh pri Bici-niccu nerodno izgubili, potem ko so večji del tekme vodili. Toda v zadnjih trenutkih tekme so bih domačini priseb-nejši, na igro jadranovcev pa je vplivalo tudi veliko Število osebnih napak, ki sta jim jih sodnika prestrogo dosojala, in poškodba Guština, ki je v 23. minuti za-
pustil igrišče zaradi zvina gležnja.
Jadranovci so sredi prvega dela vodih tudi za 14 točk (29:15), nazadnje pa so vodih štiri minute pred koncem, ko je bil izid 60:59 za plave. Kot reCeno pa so bih v končnici domačini srečnejši in poraz je bil tu. (D. G. B.)
OSTALI IZIDI: Pall. TS - Pall. GO 85:74, Don Bosco - Zoppola 81:68, UBC Videm - Libertas 88:49, Staranzano - Cer-vignano 74:72, Arte - Camia odložena.
VRSTNI RED: Don Bosco in UBC 26, Pall. Go in Pall. TS 24, Camia in Staranzano 16, Zoppola in Bicinicco 10, Arte in Libertas 8, Jadran 6, Cervignano 4.
rat zaigrali povsem nezbrano in zato tudi zasluženo izgubili z Albo, katero so v prvem delu premagali. Domačini so ves cas vodih, domovci pa so jo zasledovali vendar brez uspeha.
Tokrat rdeCe-beli gotovo niso zaigrah tako, kot znajo, edini, ki zasluži pohvalo, pa je Sašo Radikon za igro v napadu.
DEČKI
Kontovel - DLF 64:96
(30:41)
KONTOVEL: Rogelja 10, Cemjava, Zavadlav, Budin, Nabergoj 49, Emili, Kosmina, Sos-si 2, Stoka 3, Mahacic.
V zaostali tekmi so dečki Kontovela prikazali naj slabšo letošnjo igro in zasluženo visoko izgubili z DLF, ki v normalnih razmerah ni nic boljši oid naših košarkarjev. Toda tokrat so Kontovelci se posebej slabo zaigrah v obrambi, zato za tako visok poraz ni nikakršnega opravičila.
Kontovel - Don Bosco
52:124 (28:73)
KONTOVEL: Rogelja 5, Cernjava, Zavadlav 2, Budin, matjaCič 9, Nabergoj 34, Emili, Kosmina, Sossi, Stoka, Mahacic.
PON: Rogelja, Matiacic in MatjaCiC.
Proti vodilnemu Don Bosco Kontovelci niso mogli računati na kaj več kot prepričljiv poraz. Gostje so razred zase, od Kontovelcev pa so bili tudi fizično v eliko močnejši, kar ger pripisah tudi dejstvu, da so v glavnem letnik 1983, medtem ko pri Kontovelu igrajo košarkarji rojeni v letih 1984 in 85. Zato je bilo srečanje povsem enosmerno, kljub solidni igri pa se Kontovel ni mogel izognih visokemu porazu.
Servolana - Bor Autocaroze-
ria Boris 43:76 (19:26)
BOR: Mirceta 1, KrCaliC 4, Premru 14, Pitacco 16, Požar 14, Družina 6, Dedagic 10, Banica, Sunjerga 11. Trener: Jogan. SON: 18.
Borovci so v 9. kolu povsem zasluzeno in nepričakovano visoko premagali Servola-no. V prvih dveh četrtinah se
je prekomerno občutila odsotnost nekaterih igralcev, tako da je uspelo domačinom držati korak s plavimi vse do konca druge četrtine. Ob povratku na igrišče pa so naši razumeli, da je napočil Cas za odločilni »break«. Z Diegom Požarjem, predvsem pa z borbenim Julijem Premrujem so borovci pr-hsnili na plin. V 30. minuti so naši že vodih z 20 točkami prednosh (54:34). Nato je nekaj lepili koSev dosegel še Jure Pitacco. Bolj kot posameznike pa bi tokrat pohvalili dobro sku-pnisko igro naSih v drugem delu tekme. V petek (ob 17. uri na 1. maju) je na vrsti derbi s Kontovelom. (Mat)
Bor Autocarozzeria Boris -DLF 63:59 (35:30)
BOR: MirCeta 6, Floridan 6, Kemperle 2, Požar 12, KrCaliC, Premru 9, Pitacco 4, Družina 7, Dedagic 8, Križmancic 4, Sunjerga 5. Trener: Jogan. 3T Družina in Sunjerga 1. SON: 38. PON: Floridan (27) in Premru (32).
Sinoči so borovci v zaostali tekmi dosegli pričakovano a težko zmago, zlasti zaradi velikega Števila zgrešenih prostih metov. Zelo slabo je bilo sojenje, saj sta sodnika s tem, da sta dosodila kar 71 osebnih napak, pokvarila tekmo. (Mat)
Polet - Poggi 73:64 (42:33)
POLET: Berdon 2, Peric 6, Vidah, Gustin 26, Piccini 4, Pa-vat, Švab 6, Mi. Suhadolc 9, Ma. Suhadolc 6, Jevnikar, Jerman 9, Ferluga 5.
V zelo lepem srečanju so poletovci osvojili dve točki proti drugouvrščenemu Pog-giju. Zmaga Poleta je zaslužena, saj je bila naša peterka stalno v vodstvu. Za dobro igro zasluži pohvalo vsa ekipa, še posebej pa Andrej Guštin, ki se je izkazal z veliko natančnostjo v napadu in požrtvovalnostjo.
OSTALA IZIDA 9. KOLA: DFL - Santos 77:54, Časa Mate-rasso - Libertas 108:105
VRSTNI RED: Don Bosco 16, Poggi in Časa Materasso 14, Polet 12, Bor 10, Libertas 8. DLF 6, Kontovel 4, Barcolana, Servolana 2, Santos 0.
SMUČANJE
Na drugi tekmi novinarjev iz FJK zmagal Marzari
V	soboto na Zoncolanu
Medtem ko se je v Sestrieru končalo svetovno smuCasko prvenstvo, športni Časnikarji Furla-nije-Julijske krajine nadaljujejo svoje prvenstvo, ki jih bo letos v petih zaporednih sobotah pripeljalo na vseh pet smučarskih sredi sc naše dežele. Tako so bili v soboto v Forni di Sopra.
Lepo vreme je privabilo zadovoljivo število tekmovalcev in družinskih elanov, ki so se pomerili na veleslalomski progi »Cima-cuta«.
V	moški konkuenci je zmagal Mario Marzari, ki je tokrat obe preizkušnji izpeljal brezhibno in dokazal, da je pri svojih petdesetih letih se najboljši smučar med Časnikarji v naši deželi. Erik Dolhar je bil tokrat Četrti, ostali naši pa so zasedli kar zadovoljiva mesta na sredini lestvice.
V	soboto bo tekma na Zoncolanu. Tudi tokrat je treba pohvaliti podetje Promotour, ki se je izkazalo bodisi pri oganizaciji tekme, Kot tudi pri vsem, kar je sledilo. (Marij)
NOGOMET / NARAŠČAJNIKI MLADOSTI NALETELI NA PREMOČNEGA NASPROTNIKA
Obvestila
Ga jo čaka proti Chiarboli odločilna tekma za naslov
NARAŠČAJNIKI
Mladost - Pro Romans 0:2 (0:1)
MLADOST: Simčič, Mauri, Rossano, Figelj, Piras, Moro, Radinja, Assi, Bagon, Totte, Ferletič.
Naraščajniki Mladosti so tokrat naleteh na nekoliko boljšega nasprotnika, ki je izkoristil premoč in na koncu zasluženo slavil. Izid je realen, saj je imel Pro Romans veC od igre, Mladost je sicer poskušala storiti kaj veC, toda pravih priložnosti si ni ustvarila.
Poznala se je tudi odsotnost trenerja Daria Frandohca, ki je bil zaradi protestov kaznovan in ekipe ni smel vodih s klopi.
NAJMLAJSI
Gaja-CGS 3:2 (2:1)
STRELO ZA GAJO: Pavletič, Martini, Giraldi.
GAJA: Furlan, Gbrovec (Zornada), Cauter (Ivo Križmancic), Škabar, Pilat, Grgič, Merlak (Vitomir Križmancic), Martini (Giraldi), Pavletič, Cemjava, Strajn (Guštin).
Srečanje se je za našo združeno ekipo začelo slabo, saj so gostje takoj na začetku izkoristih enajstmetrovko in tako prišli v vodstvo. To je bil za gajevce hladen tuš, toda najprej je Pavletič izid izenačil, po-
tem pa je Martini gajevce popeljal v vodstvo. Vendar so se vsi tisti, ki so predvidevali lahko zmago Zeželjeve vrste, tokrat usteh, saj je bil nasprotnik precej neugoden. Priznah pa je tudi treba, da so naši fantje odigrah eno slabsih tekem in pred morda ključno tekmo s Chiarbolo forma ni taka, kot bi jo pričakovali.
Gajevci so seveda napadali, si ustvarili precej priložnosti, toda netočnost v zaključnih akcijah se je stopnjevala. Ko je Giraldi proti koncu tekme dosegel tretji gol, so vsi mislili, da je srečanja konec. Toda že v naslednjem napadu so Tržačani spet iz 11-metrovke rezultat znisah na 3:2, tako da so bile zadnje minute spet napete.
V tabom Gaje so zaskrbljeni predvsem zaradi slabe igre ne pa rezultat, saj je s tremi osvojenimi točkami Se vedno trdno na prvem mestu, (d.gr.)
IZIDI: Esperia - Costalunga 2:0, Gaja -CGS 3:2, Ponziana B - Altura Muggia 3:0, San Luigi B - Chiarbola 1:1.
VRSTNI RED: Gaja 33, Chiarbola 29, Esperia 24, Montebello D. Bosco 23, Zau-le rabuiese 16, san Luigi B in Costalunga 14, Ponziana B 12, Alt. Muggia 4, CGS 3.
PRIHODNJE KOLO: Chiarbola - Gaja
Deželno mladinsko prvenstvo
IZIDI: Juventina - Ponziana 0:6, Staranzano - san Luigi 1:1, Mossa - Muggia 1:1, Primorje - San Sergio 3:3, Aquileia - San Canzian 2:3, Itala san Marco -Gradese 4:0, Ronchi - Capriva 2:0.
VRSTNI RED: Ronchi 46, Ponziana 40, San Sergio 39, Itala san Marco 37, Gradese 31, San Canzian 29, San Luigi 28, Mossa 27, Muggia in Aquileia 21, Capriva 16, Primorje 15, Staranzano 11, Juventina 10.
PRIHODNJE KOLO: Aquileia - Primorje, San Sergio - Juventina.
Pokrajinsko mladinsko prvenstvo
IZIDI: Chiarbola - Isonzo Turriaco 5:0, Edile Adriatica - Portuale 1:0, Mon-falcone - Domio 3:1, Mont. D. Bosco -Costalunga 0:0, Olimpia - SanfAndrea 1:0, Opiciha - Vesna 1:1, Pieris - Latte Carso 1:2.
VRSTNI RED: Opicina 42, Domio 40, Edile Adriatica 37, Latte Carso 36, Monfalcone 35, Chiarbola 32, Portuale 28, SanfAndrea 24, Costalunga 21, Olimpia 20, Pieris 16, Montebello D. Bosco 12, Isonzo Turriaco 8, Vesna 7.
PRIHODNJE KOLO: Vesna - Monfalcone
SK DEVIN
priredi v nedeljo 23. t. m., smučarski izlet z avtobusom v Falcade. Nadaljuje se tudi tečaj smučanja. Prijave v gostilni ex Silvester v Nabrežini, tel. 200228. Informacije daje tajništvo na tel. 2916004.
ZSSDI in KK ADRIA vabita na predstavitev mednarodne kolesarske dirke za 21. TROFEJO ZSSDI, ki bo jutri, 20. februarja 1997 ob 18.30 v prostorih KK Adria v Lonjerju, Str. per Longera 269.
PRIMOTOR KLUB obvešča svoje elane, da bo seja danes, 19 t. m., ob 20.30 v gostilni pri občini v Dolini, kjer bodo na razpolago tudi izkaznice.
SK BRDINA
vabi vse elane in prijatelje, da se masovno udeležijo tekme v Trbižu za 30. Zimske športne igre. Prijave na sedežu kluba ter po telefonu na st. 212859 ali 213905.
ZSSDI
obvešča, da bo goriski urad do nadaljnjega odprt samo v jutranjih urah, in sicer od 8.30 do 12.30.
PRIREDITVE
Sreda, 19. februarja 1997
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRSI
Kulturni dom
Danes, 19 t. m., ob 20.30. uri (red D) gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo »Har-vey«. Ponovitev jutri, 20. t. m., ob 20.30 (red E).
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97
Danes, 19. t. m., ob 20. uri (Red H) bo na sporedu Puccinijeva opera »Madama Butter-fly«. Režija Ulisse Santicchi; dirigent Tiziane Severini.
Ponovitve: jutri, 20. t. m. ob 20. uri (Red C); v soboto, 22. t. m., ob 17. uri (Red S); v nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri (Red G); v torek, 25. t .m., ob 20. uri (Red E); v sredo, 26. t.m., ob 20. uri (Red F); v Četrtek, 27. t.m., ob 20. uri (Red L). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12,16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 19. t.m., ob 16. uri (red sreda popoldne) »Uomo e galantuomo« Eduarda De Filip-pa. Nastopa in režira Luca De Filippo. V abonmaju: odrezek St. 15 - modri. Ponovitev jutri, 20. t. m., ob 20.30 (red Četrtek).
Od 25. t.m.do 2. marca »Un patriota per me« J. Osbomeja. Režija Giancarlo Cobelli. Nastopa Massimo Belli. V abonmaju odrezek st. 8 -rumeni.
Gledališče Cristallo
Danes, 19. t.m., ob 20.30 bo na sporedu Mo-lierova komedija »Le intelettuali«. Režija Toni Bertorelli. Nastopa Valeria Ciangottini. Danes, 19. t. m., ob 18. uri srečanje z izvajalci komedije »Le intelettuali«. Vstop prost.
Gledališče Cristallo - Gledališče Miela
V	teku je abonmajska kampanja za Ciklus »Teatralmente intrecci«. Abonmaje lahko dvignete v gledališčih Cristallo in Miela ter v uradih UTAT. Za informacije tel. st. 390613/365119
GORICA
Kulturni dom
Danes, 19.*.m., ob 18. uri Srečanje ob 50-let-nici mirovne pogodbe. Prireditelj: VZPI, AVL, ANED, ANPPIA in Kulturni dom Gorica.
V	petek, 21. t.m., ob 21. uri literarni večer slovenske, italijanske in furlanske poezije z naslovom »Pogledi na svet«. Nastopili bodo: Lisa Deiuri, Mary Tolusso, Roberto »Rum-ple« Russo, Tomi VreCar, Giovanni Fierro in Francesco Tornada. Glasbena spremljava saksofonista Paola Gregoriga. Vstop prost. Gledališče UGG
OTROŠKE PREDSTAVE - V nedeljo, 23. t. m., ob 17. uri bo na sporedu predstava»Peter in volk« v postavitvi SSG.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 24. in v torek, 25. t. m., ob 20.30 »Antigona«. Režija Maurizio Paniči; nastopajo Pamela Villoresi, Bruno Armando, Fulvio Falzarano.
GRADEŽ
Auditorium »Biagio Marin«
V	soboto, 1. marca, ob 20.45 in v nedeljo, 2. marca ob 17. uri bo na sporedu delo Alberta Corbatta »L’appartamento«. Režija Tullio Svettini. Nastopata Giglio Boemo in Ornella Dovier.
KOROŠKA
CELOVEC
V	Modestovem domu: jutri, 20. t. m., ob 8.30 »Zaklad kapitana Ahaca«. Igra otroška gledališka skupina SPD »Borovlje«. Ob 11.30 »Obtoženi volk«. Igra mladinska gledališka skupina SPD »Bilka«.
Tischlerjeva dvorana: jutri, 20. t.m., ob 10.30 »Kužek laja mijau mijau«. Igra otroška gledališka skupina SPD »DobraC«.
TINJE
V	domu - Katoliški dom prosvete Sodalitas:
jutri, 20. t.m., ob 9. uri »Otroci potrebujejo pravljice«. Predavatelj: Peter Vorderegger. Jutri, 20. t.m., ob 19. uri forum za zdravstvena vprašanja - Zdrav duh v zdavem telesu. Predava dr. Ivan RamSak.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Regionalni center: jutri, 20. t.m., ob 19.30 Marija Hedenik - INGLAZIJE, informacijski večer.
BELJAK
Studiobiihne Villach: jutri, 19. t.m., ob 20. uri »Krach im Hause Gott« (Felbc Mitterer). Igra »Teatr brez...«
V	Četrtek, 20. t.m., ob 20. uri »Zdrahe v boSji hiši« (Felix Mitterer). Nastopa »Teatr brez...«
DUNAJ
V	Študentskem domu Korotanu (Albertgasse 48): v Četrtek, 20. t.m., ob 19. uri predstavitev knjig »Slowenien« in »Kocbekovo berilo«. Glasbena spremljava: Klara Stanič (klarinet), BlaSenka Arniž (klavir).
RAZNE PRIREDITVE_____________
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Miela:
Danes, 19. t.m., ob 19. uri film »Little Odessa« in ob 21. uri film »Fuga dalla scuola media«.
V petek, 21. t.m., ob 19. uri film »Fuga dalla scuola media« in ob 21 uri film »Little Odessa«.
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	torek, 25. t. m., ob 20.30 koncert ansambla »Insieme strumentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 24. t.m., ob 20.30 koncert pianista Ollija Mustonena. Na sporedu Bach in Shostakovich.
Gledališča Rossetti
V	nedeljo, 16. marca od 17. uri izredna ponovitev koncerta Lucia Dalle. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	sredo, 26. marca, ob 21. uri koncert kan-tavtorja Francesca De Gregorija. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku.
GORICA
Kulturni dom - Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97
V	ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 koncert harmonikarja Corrada Rojaca.
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V	soboto, 22. t.m., ob 19.30 Zaključilo se je obdobje... - zadnja Lisztova klavirska dela na CD-ju Luca Ferrinija.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	Četrtek, 27. t. m., ob 20.30 »I Cameristi«, C. Orlando in G. Cevorato (klarinet), A. Bres-san (fagot), D. Baldin (rog), P. Zordanazzo, E. Ragazzo, A. Pecolo in L. Messinis (violina), A. Savio (viola), G. Barutti (Celo). Na programu Brahms in Schubert.
RAZSTAVE
TRST
Občinska galerija - Trg Unita: do 9. iriarca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Gledališče Miela: do 20. t. m. je na ogled fotografska razstava na temo »Mesto in človekov prostor«.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6); v soboto, 22. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Ottavia Bombena. Razstava bo na'ogled do 7. marca.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 11.
marca je na ogled razstava Fasoli m&m z naslovom »Spazi Interattivi«. Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do
7. aprila bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. Pokrajinski muzej: do 6. aprila je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. in 20. stoletjem«.
Galerija Kulturni dom: jutri, 20. t. m, ob 18. uri otvoritev razstave goriskega slikarja Livia Comissa. Razstava bo odprta do 20. marca.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija (Burggasse 8): »Eno srce za živali« - razstavlja dvanajst umetnikov iz Avstrije, Švice in Francije.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K & K Center: SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - do 3. marca si lahko ogledate razstavo »Planine v sliki«
Do ponedeljka, 24. t .m., je v isti galeriji na ogled razstava »Denar, Denaro, Geld« - Oliver Marčeto in Niko Sturm.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: na ogled je razstava »Dialog« - grafike in skulpture M. Lassniga, V. Omana, G. Hoke in K. Kollerja.
		VOZNI RED VLAKOV			
	VEUAVEN OD 29. SEPTEMBRA 1996 DO 31. MAJA 1997				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSM	SMER	URA	VRSTA	SMER
4.09	(D)	Tržič (4.30), Portogruaro (5.11), M estre (5.54), Benetke	(1.14)	(IC)	iz Milana, Benetke (23.15), Mestre (23.24), Portogruaro
		(6.04)			(0.07), Tržič (0.50).
5.41 6.02	(IR) (IC)	Tržič (6.03), Portogruaro (6.43), Mestre (7.30). Tržič (6.24), Portogruaro (7.02), Mestre (7.42) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.	(1.50) (6.30)	(IR) (R)	Benetke j23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.44), Portogruaro (5.13), Tržič (6.07).
6.51	(R)	Tržič (7.15), Portogruaro (8.09) - občasna vožnja.	(7.02)	(D)	Portogruaro (5.49), Tržič (6.38).
7.17	(E)	Tržič (7.39), Portogruaro (8.25), Mestre (9.06), Benetke	(7.41)	(D)	Portogruaro (6.35), Tržič (7.16).
	(IC)	(9.15).	(7.58)	(E)	iz Rima, Mestre (6.06), Portogruaro (6.46), Tržič (7.33).
8.04		Tržič (8.26), Portogruaro (9.02), Mestre (9.39), Benetke (9.57), nadaljuje v Rim-Termini (vozovnica z dodatkom).	(8.45)	(E)	iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.44), Tržič (8.22).
9.01	(IR)	Tržič (9.23^ Portogruaro (10.04), Mestre (10.49), Be-	(9.13) (10.05	(R) (E)	Portogmaro (7.52), Tržič (8.44). iz Lecceja, Benetke (8.12), Mestre (8.22), Portogmaro
11.01	(IR)	Tržič (11.23), Portogruaro (12.04), Mestre (12.49), Be-			(9.00), Tržič (9.42).
12.04	(IC)	netke (12.59).	(10.55	(IR)	Benetke (8.55), Mestre (9.05), Portogmaro (9.49), Tržič
		Tržič (12.26), Portogruaro (13.02), Mestre (13.39), Benetke (13.57) - nadaljuje v Neapelj (vozovnica z dodatkom).	(11.55	(E)	(10.32). Benetke (9.55), Mestre (10.05), Portogmaro (10.49), Tržič (11.32).
12.39 13.00	(R) (D)	Tržič (13.04), Portogmaro (13.58). Tržič (13.23), Portogruaro (14.04), Mestre (14.53), Be-	(13.55	(IR)	Benetke ^1.55), Mestre (12.05), Portogmaro (12.49),
14.01	(IR)	netke (15.02). Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.49), Be-	(14.55	(IR)	Benetke ^2.55), Mestre (13.05), Portogmaro (13.49),
		netke (15.59).	(15.31	(R)	Portogmaro (14.11), Tržič (15.04).
14.08	(R)	Tržič (14.36), Portogmaro (15.34) - občasna vožnja.	(15.48	(IC)	iz Neaplja, Mestre (14.13), Portogmaro (14.48), Tržič
14.55	(IC)	Tržič (15.17), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Benetke (16.43) nadaljuje v Sestri Levante (vozovnica z dodatkom).	(16.23	(D)	(15.24). Bmetke ^14.24), Mestre (1433), Portogmaro (15.17),
15.17	(D)	Tržič (15.39), Portogmaro (16.20), Mestre (17.06), Be-	(16.56	(IC)	iz Zuricha, Mestre (15.19), Portogmaro (15.56), Tržič
		netke (17.15).			(16.33).
16.01	(IR)	Tržič (16.23), Portogmaro (17.04), Mestre (17.49), Benetke (17.59).	(17.55	(IR)	Benetke 05.55), Mestre (16.05), Portogmaro (16.49),
17.17	(E)	Tržič (17.39), Portogruaro (18.21), Mestre (19.02), Benetke (19.11).	(18.48	(R)	Benetke ^16.23), Mestre (16.32), Portogmaro (17.26),
17.29	(R)	Trač (T7.57), Portogmaro (19.10), Mestre (20.05), Be-	(18.55	(D)	Benetke (16.55), Portogmaro (17.05), Tržič (18.32).
			(19.11	(R)	Benetke (16.55), Mestre (17.05), Portogruaro (17.49), Tržič (18.44).
18.01	(IR)	Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.42), Be-			
		netke (19.59).	(19.55	(IR)	Benetke (17.55), Portogmaro (18.49), Tržič (19.32).
19.01	(E)	Tržič (19.23), Portogruaro (20.04), Mestre (20.49), Benetke (21.44) nadaljuje v Lecce.	(20.44	(D)	Benetke ^8.30), Mestre (18.40), Portogmaro (19.24),
19.31 20.04	(R) (IR)	Tržič (19.59), Portogmaro (20.53) - občasna vožnja. Tržič (20.26, Portogruaro (21.07), Mestre (21.53) Be-	(20.55 (21.24	(IR) (IC)	Benetke ^8.55), Mestre (19.05), Portogmaro (19.49), iz Milana, Mestre (19.49), Portogmaro (20.24), Tržič
20.32	(E)	Tržič (20.55), Portogmaro (21.32), Benetke (22.42), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.	(22.03	(IC)	(21.01). iz Rima-Termini, Mestre (20.28), Portogmaro (21.03),
22.20	(E)	Tržič (22.44), Portogruaro (23.28), Benetke (0.36), Rim	(23.00		Tržič (21.39).
		(8.00).		(R)	Benetke j20.46), Mestre (20.55), Portogmaro (21.53),
			(23.55	(E)	Benetke HJ.55), Mestre (22.05), Portogmaro (22.49),
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
(5.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (5.40), Gorica (6.05), Videm (6.39).	(6.44)	(R)	občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.52), Tržič (6.16),.
(5.51)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.18), Gorica (7.05), Videm (7.20).	(7.29)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.06), Gorica (6.39), Tržič (7.02).
(6.18)	(D)	občasna vožnja, Tržič (6.43), Gorica (7.05), Videm (7.34).	(7.51)	(D)	občasna vožnja, Videm (6.46), Gorica (7.08), Tržič (7.28).
(6.43)	(R)	občasna vožnja, Tržič (7.09), Gorica (7.33), Videm (8.07.	(8.25)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.57).
(7.23)	(IR)	Tržič (7.45), Gorica (8.05), Videm (8.28).	(8.32)	(D)	občasna vožnja.
(8.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (8.41), Gorica (9.05), Videm (9.38).	(8.39)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.11), Gorica (7.47), Tržič (8.10).
(8.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (8.48), Gorica (9.10), Videm (9.39).	(9.20)	(R)	občasna vožnja, Videm (7.55), Gorica (8.29), Tržič (8.52).
(9.23)	(IR)	Tržič (9.45), Gorica (10.05), Videm (10.28).	(9.53)	(IR)	Videm (8.48), Gorica (9.10), Tržič (9.30).
(10.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (10.43), Gorica (11.16), Videm (11.41).	(10.34)	(D)	občasna vožnja, Videm (9.19), Gorica (9.47), Tržič (10.08).
(11.23)	(IR)	Tržič (11.45), Gorica (12.05), Videm (12.28)	(11.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (10.15), Gorica (10.50), Tržič (11.13).
(11.40)	(R)	občasna vožnja, Tržič (12.08), Gorica (12.32), Videm (13.08).	(12.29)	(IR)	Videm (11.24), Gorica (11.46), Tržič (12.06).
(12.09)	(R)	občasna vožnja, Tržič (12.37), Gorica (13.01), Videm (13.37).	(13.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (12.15), Gorica (12.50), Tržič (13.13).
(12.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (12.48), Gorica (13.10), Videm (13.38).	(13.45)	(D)	občasna vožnja, Videm (12.28), Gorica (12.56), Tržič (13.17).
(13.23)	(IR)	Tržič (13.45), Gorica (14.05), Videm (14.28).	(14.29)	(IR)	Videm (13.24), Gorica (13.46), Tržič (14.06).
(13.40)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.08), Gorica (14.32), Videm (14.08).	(15.05)	(R)	občasna vožnja, Videm (13.37), Gorica (14.12), Tržič (14.37).
(14.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.41).	(15.43)	(RD)	občasna vožnja, Videm (14.15), Gorica (14.51), Tržič (15.14).
(14.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (14.48), Gorica (14.50), Videm (15.39).	(16.29)	(IR)	Videm (15.24), Gorica (15.46), Tržič (16.06).
(14.44)	(R)	občasna vožnja, Tržič (15.12), Gorica (15.37), Videm (16.14).	(17.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (16.15), Gorica (16.50), Tržič (17.13).
(15.23)	(IR)	Tržič (15.45), Gorica (16.05), Videm (16.28).	(17.43)	(D)	občasna vožnja, Videm (16.28), Gorica (16.56), Tržič (17.17).
(16.15)	(R)	občasna vožnja, Tržič (16.43), Gorica (17.07), Videm (17.43).	(18.23)	(R)	občasna vožnja, Videm (17.00), Gorica (17.34), Tržič (17.56).
(16.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (16.48), Gorica (17.10), Videm (17.39).	(18.29)	(IR)	Videm (17.24), Gorica (17.46), Tržič (18.06).
(16.56)	(R)	občasna vožnja, Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.21).	(19.21)	(R)	občasna vožnja, Videm (f7.53), Gorica (18.29), Tržič (18.52).
(17.23)	(IR)	Tržič (17.45), Gorica (18.05), Videm (18.28).	(19.44)	(D)	občasna vožnja, Videm (18.26), Gorica (18.56), Tržič (19.18).
(17.36)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.04), Gorica (18.28), Videm (19.04).	(20.23)	(R)	Videm (19.00), Gorica (19.33), Tržič (19.56).
(17.48)	(D)	občasna vožnja.	(20.29)	(IR)	Videm (19.24), Gorica (19.46), Tržič (20.06).
(18.09)	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.37), Gorica (19.00), Videm (19.35).	(21.44)	(D)	občasna vožnja, Videm (20.26), Gorica (20.56), Tržič (21.18)
(18.23)	(D)	občasna vožnja, Tržič (18.48), Gorica (19.10), Videm (19.39).	(22.29)	(IR)	Videm (21.24), Gorica (21.46), Tržič (22.06)
(18.46)	(R)	občasna vožnja, Tržič (19.12), Gorica (19.36), Videm (20.14).	(0.48)	(IR)	Videm (23.24), Gorica (23.57), Tržič (0.21)
(19.23)	(IR)	Tržič (19.45), Gorica (20.05), Videm (20.28).			
(20.11)	(D)	občasna vožnja, Tržič (20.37), Gorica (20.59), Videm (21.28).			
(21.23)	(IR)	Tržič (21.45), Gorica (22.05), Videm (22.28).			
(23.14)	(R)	Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40).			
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
0.15	(E)	nadaljuje v Budimpešto	6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte
9.08	(E)	nadaljuje v Zagreb	11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
12.16	(E)	nadaljuje v Budimpešto	17.01	(E)	prihaja iz Budimpešte
18.16	(IC)	nadaljuje v Zagreb	20.09	(E)	prihaja iz Zagreba
IC-lr	tercity	E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak	D-Brz	ovlak	R Deželni vlak
RAI 3
slovenski
program
RAI 2
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Filip
TV dnevnik
6.40
7.00
8.45 9.35
10.45
11.00
11.30
13.00
14.00
© RAI 1
16.15 16.30
18.15 18.40
	Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vo-	
	dita Livia Azzariti in L.	
	Di Meo), vmes (7.35) go-	
	spodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik	
	Film: Mani in alto (vestern, ZDA ’53, i. George Montgomery)	
	Oddaja o vrtnarstvu: Ver-demattina	
	Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i. J. Seymour, Joe Lando)	J
	Dnevnik, 13.55 gospodarstvo	
	Film: Casablanca (dram..	
	ZDA ’43, i. H. Bogart, I.	
	Bergman, P. Henried)	
	Mladinski variete Solleti-"co (vodita E. Ferracini,	
	Mauro Serio), risanke	
	Nan.: Zorro	
	Dane sv Parlamentu	
	Dnevnik	
	Aktualne teme: Italia se-	
	ra - Italija zvečer	
	Variete: Luna Park (vodi	
	Carlo Conti)	
	Vreme in dnevnik	
	Šport	
	Aktualne teme: 11 fatto (vodi Enzo Biagi)	
	Zakulisne zanimivosti o	
	Sanremu	
	Glasba: 47. Festival italijanske popevke (vodijo	
	M. Bongiorno, Piero	
	Chiambretti, V. Marini)	
	Dnevnik	
	Aktualno: Dopofestival	
	(vodi Bruno Vespa)	
	Dnevnik, zapisnik, horo-	
	skop, nočni razgovori in	
	vremenska napoved	
	Dok.: I vinti - Premagani	
	Sottovoce - Potihoma -	
Glasba: Scanzonatissima Variete za najmlajse Schwarzwaldska klinika Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Tg2
33.11.15	dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve
Dnevnik, 13.30 Navade in družba
Variete: Ci vediamo in Tv-Ieri, oggi... e domani
17.15	Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Hunter (1. Fred Dryer)
Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik Film: Morte p er passione (krim., ZDA ’91, i. J. Ro-bards, R. De Mornay) Dnevnik in vreme, knjige, 0.30 Danes v Parlamentu, 0.40 Nočni šport Film: Delitto in bianco (krim., VB ’47, i. A. Silm) Doc Musič Club
RAI 3
Jutranji dnevnik Dok.: Zoo di gomma Film: II mistero d,i Wetherby (dram., VB ’48) Videosapere: Vstop prost, Potovanje po Italiji Dnevnik
Rubrika: Telesogni Čudeži kinematografije Deželne vesti, dnevnik, 14.20 Articolo 1, 14.55 Znanstveni dnevnik, 15.05 Fratelli d’ Italia Športno popoldne Oddaja o znanosti in naravi: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualno: Mi manda Lu-brano
Dnevnik, deželne vesti Dok.: Mixer
Nan.: Neverjetne zgodbe Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Film: Persona (dram., Sv. ’66, r. I. Bergman, i. Liv Ullmann)
§8 RETE 4		ITALIA 1		||r Slovenija 1		6	Slovenija 2
	Nad.: Claudia		Otroški variete, vmes	■	Vremenska panorama		Euronevvs
	Nan.: 11 cliente		Ciao ciao mattina	gHI	Včeraj, danes, jutri		Tedenski izbor: Svet po-
	Nad.: Kassandra		Nan.: Highlander, 10.20		Videoring		roča, 11.05 Volja najde
	Aktualno: Peste e corna		Magnum P.L, 11.30 Mc		Zimski počitniški pro-		pot, 11.35 Zapik
	Nad.: Zingara, 10.30 Ali		Gyver		gram: Pri Periskopovih -		Somrak stoletja:.Češki
	del destino, 11.00 Aroma		Aktualno: Planet		Darila, 9.30 dok.; Ocivi-		film Sala
	de cafe, 11.45 Milagros,		Odprti studio, Fatti e mi-		dec - Metulji		Šepet iz naslonjača
	vmes (11.30) dnevnik		sfatti, 12.50 Šport studio		Tedenski izbor: nan. Ve-		Nanizanka: Visoka druž-
	Kviz: La mota della for-		Nan.: Helen in njeni		soljska policijska postaja		ba (ZDA, 7. epizoda)
	tuna - Kolo sreče		prijatelji		Ciklus filmov A. Kauri-		Tedenski izbor: Doku-
	Dnevnik		Otroški variete Ciao Ciao		smaki: Leningrajski kav-		mentarna serija; Cou-
	Aktualna odd.: Es 1’ es-		Parade in risanke		boji gredo v Ameriko		steau ponovno odkriva
	senza della vita		Variete: Colpo di fulmine	g&SM	Dok.: Žive legende iz		svet (Fr.. 11. del)
	Nad.: Sentieri - Steze		Nan.: Baywatch	č"-	daljnih dežel		Studio City
	TV film: Disperatamente		Variete: Planet		Poročila		Ameriška nadaljevanka:
	una donna (dram., ’92)		Nan.: Bavside School -		TV igrica: Kolo sreCe (po-		Umor 1. stopnje (i. Ange-
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		Ljubosumje, 17.00 Primi		novitev)		la Lansbury, 18. del)
	sto (vodi I. Zanicchi)		baci - Obletnica poroke,		Videostrani		Avstralska nanizanka:
	Dnevnik in vreme		17,30 College		Tedenski izbor: Res je!		echo Point (8. epizoda)
	Variete: Game Boat		Odprti studio in vreme,		Poljudnoznanstvena se-		Ameriška nanizanka: Ča-
	Film: Arabesque (pust.,		18.55 Šport studio		rija: Princ Arktike		robne v velemestu (17.
	ZDA ’86, i. S. Loren)		Nan.: Beverly Mills,		EP Videostrani		epizoda)
	Film: Bye Bye Baby		20.00 Happy Days (i.		Obzornik		Koncerti za mlade (L.
	(kom., It. '88, i. L. Barba-		Henry VVinkler)		Otroški program: kviz		Bernstein, 20. oddaja)
	reschi, B. Nielsen)		Film: Pocahontas - La		Male sive celice		List in cvet: Zimsko
	Pregled tiska		leggenda (pust, ZDA ’94,		Po Sloveniji		cvetje (3. oddaja)
			i. S. Holt, M. 0’Keefe)		Sejem moda		Avstralska nanizanka: Echo
			Film: Leviathan (fant.,		TV igrica: Kolo sreče		Point (9. epizoda)
@ CANALE5			ZDA-It. ’89, i. Peter Wel-		Včeraj, danes, jutri		Napovedniki
			ler, R. Crenna, A. Pays)		Risanka		Včeraj, danes, jutri
			Aktualno: Fatti e misfatti		TV Dnevnik 2, vreme		Evropska liga v košarki:
BS			Italija 1 šport		Šport		Smelt Olimpija - Dinamo
BpiiI	Na prvi strani, vremen-		Aktualno: Planet		Dosje J.K. - Umor (i: Kar-		(prenos iz Ljubljane)
m	ska napoved		Nanizanka: Mannix		lovšek-A. Tomašič)		Evropska liga v 'odbojki:
	Variete: Maurizio Gostan-		Film: I carabbinieri		Made in Slovenia		Infond Branik - Herentals
	zo Shovv (pon.)			JE	Včeraj, danes, jutri		(ženske, posnteke iz Ma-
mm	Aktualna odd.: Forum -				Odmevi, vreme		ribora)
	Sodišče (vodita Rita Dal-	# TELE 4			Šport		Zavrtimo stare kolute
	la Chiesa, S. Licheri)			ni	Humoristična nanizanka:		Evropsko tekmovanje
	Dnevnik TG 5				Posadka (ZDA, i. Rose		mladih glasbenikov
	Aktualno: Sgarbi quoti-				Jackson, Kristin Bauer)		List in cvet: Zimsko
	diani		16.45, 19.30, 23.00 Do-		Film: Ko mesto spi		cvetje (3. oddaja, ponovi-
	Nad.: Beautiful (i. Ron		godki in odmevi		(Nemčija, r. Fritz Lang, t.		tev)
	Moss, J. McCook)		Košarka lige A2		Dana Andrews, G. San-		
	Aktualne teme: Uomini e	5$	Dokumentarec		ders. Ida Lupino)		
	donne - Moški in ženske	m	Oddaja o živalih		Made in Slovenia (pon.)		
	(vodi Maria De Filippi)	nR	Presente innovativo	liki Videormg			
	Nan.: Blondinka za očeta	n	Aktualne teme: Zoom	m	| TV jutri, videostrani		
	- Pret-a-porter	jjjBjj	Aktualno: 11 supplemen-				
	Otroški variete Bim Bmn		to				
	Bam in risanke		Nogomet: Forli -Triestina	31? Koper			
	Nan.: SuperVicky	BIh	Zoom				
	Aktualna kronika: Veris-	Ea	II segno di Zero				
	simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi)				Euronevvs		
	Variete: Tira & molla (vo-	® MONTECARLO			Slovenski magazin, 16.30 Pogovorimo se		
	di Paolo Bonolis)				Potovanje z Internetom (avtor Sergij Premru)		
	Dnevnik				Vesolje je....		
	Variete: Striscia la noti-				Program v slovenskem jeziku: Halo, pozvani ste		
	zia		19.30, 22.30, 0.45 Dnev-		Primorska kronika		
	Nogomet: Milan-Chelsea		nik, 13.30 Spori		Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport		
	(prijateljska)		Nad.: Ironside		Risanke: Huckleberry Finn		
	Dnevnik		Film: Aspettamf stasera		Sredozemlje		
	Variete: Maurizio Costan-		(kom., ZDA'Sl)		Film: Leadbellv (glas., ZDA 1976, r.		Gordon Parks, i. Roger Mo-
	zo Shovv, vmes (0.00)		Variete: Tappeto volante		sley, Paul Benjamin)		
	dnevnik		Film: Appuntamento con		Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme		
	Sgarbi quotidiani		la morte (dram., ’88)		Piranski glasbeni veCeri		
	Striscia la notizia		Film: International Hotel		Vsedanes - TV dnevnik		
							
	Pregled tiska		(kom., VB ’63)				
~\
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11,00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 9.45 Rin-ga-raja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17,05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.00 Medigra; 21.05 Zunanjepolitični feljton; 21.25 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.15 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9,30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Festival Praška pomlad; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10,30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9,00 Informacije; 9.45 Odgovor na rešeto; 10.40 Power play; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-
gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13,40 Bella bellisslma; 13.55 Pentole e coperchi; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 18.45 Maschere nude (L. Pirandello); 19.30 Šport.
Radio Trst A
8.00.	10.00.14.00.17.00 Poročila; 7.00,13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Gospa Judit; 9.40 Spoznavajmo svet živali; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 MPZ S. Kosovel; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Čez morja proti obzorju, nato Glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30..	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 N. Paganini (R. Klopčič).
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založpiške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-3452857345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100:000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20
Sreda, 19. februarja 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.32 Dolžina dneva 10.25
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.04 najnižje -12 cm, ob 7.40 najvisje 34 cm, ob 14.24 najnižje -51 cm, ob 21.01 najvisje 34 cm.
Jutri: ob 2.35 najnižje -17 cm, ob 8.14 najvisje 38 cm, ob 14.50 najnižje -54 cm, ob 21.23 najvisje 38 cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
	°C		°C
500 m			5	2000 m			-10
1000 m			0	2500 m			-14
1500 m			-5	2864 m			-16
ČRNOMELJ
O
XX o
^ORTOROZ
g<(2§—y	' «
y V-OPATIJA A
Slovenija: V Četrtek bo sprva oblačno, vendar večinoma suho, Cez dan se bo razjasnilo. V petek pretežno jasno.
-I
SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Nizozemska načrtuje »cvetovod«
AALSMEER - Nizozemska bo najverjetneje prva država na svetu, ki bo dobila »cvetovod« - 24 kilometrov dolgo podzemno cev, po kateri bodo od osrednjega prodajnega centra v Aalsmeeru do ranžirne železniške postaje in letališča v Amsterdamu prevažali tulipane, rože in drevesca bonsaia. Direktor cvetličnega centra v Aalsmeeru Annemiek Lobbezoo je povedal, da bi lahko cvetje, naloženo v posebne vagončke, po "cveto-vodu" potovalo s*hitrostjo 20 do 40 kilometrov na uro. V omenjenem cvetličnem centru vsak dan prodajo 14 milijonov cvetov in približno 1, 5 milijona lončnic, ki jih za nadaljnji transport prevzema na stotine tovornjakov. Načrtovani »cvetovod« bi bil hitrejši in prijaznejši okolju, je še pojasnil Lobbezoo. (STA/dpa)
Sam na železniški postaji
PARIZ - Neki starševski par iz Pariza je med povratkom z zimskega smučarskega dopusta na dveh različnih železniških postajah »pozabil« dva od svojih sedmih otrok, ne da bi to sploh opazil. Ko je vlak v nočnih urah odpeljal iz Cha-monbca, je na železniški postaji s približno 50 kilogrami prtljage ostal 15-letni otrok, njegovega 16-letnega brata pa so pozabili dve uri kasneje ob prestopanju na železniški postaji v Saint-Ger-vaisu, je sporočila francoska policija, ki je oba zgodaj zjutraj poslala domov. Do takrat njuna starša "izgube" še nista prijavila. (STA/dpa)
Kaj pomenita stadiers in autobillet?
PARIZ - Ali veste, kako se po francosko reče ljudem, ki med nogometno tekmo delajo na nogometnem igrišču? Ali pa plastičnemu ovoju, v katerega spravite letalsko karto? Čeprav govorite francosko, nima smisla, da se trudite, saj v francoščini ti dve besedi za zdaj ne obstajata. Francoski premier Alain Juppe pa je nedavno - v veliki skrbi, da v francoščino ne bi prišlo še vec angleških tujk - ustanovil skupino, katere naloga bo izmišljevanje novih besed, da bi Voltaire o v jezik šel v korak s Časom. V skupini je 19 strokovnjakov s področja znanosti in književnosti, sestajala pa se bo enkrat mesečno. Skupina je tako že sporočila, da se bodo ljudje, ki med tekmo delajo na nogometnem igrišču imenovali »stadiers« - iz besede stade, ki pomeni igrišče. Plastičen ovoj, v katerega se da letalsko karto, pa se bo imenoval »autobillet«. (STA/AFP)
Priyanka, hči Radživa in Sonje Gandhi se je včeraj poročila
Arhivski posnetek Roberta Vadre in Priyanke Gandhi, hčerke Radživa in Sonje Gandhi, ki sta se včeraj poročila v ozkem krogu najožjih sorodnikov in prijateljev (Teiefoto AP)
Manj ješči živijo dlje
SEATTLE - Tisti, ki jedo manj, živijo dlje, trdi neki ameriški znanstvenik, ki je sicer raziskoval opice, a je prepričan, da ugotovitve veljajo tudi za ljudi. Raziskava je pokazala, da tisti, ki jedo manj - seveda v okviru meja, živijo dlje. Polovico opic je hranil z običajnimi količinami hrane, drugo polovico pa s 30 odstotki manj hrane. Opice, ki so jedle manj, a so dobile enako količino vitaminov in mineralov, so bile lažje in imele nižjo temperaturo, zvišala pa se je tudi njihova odpornost na bolezni. Ni še znano, zakaj bi manj hrane podaljševalo življenje, možno pa je, da nižja temperatura in počasnejša prebava vplivata na uničevanje celic. (STA/AFP)
Dojenčki znajo šteti do štiri
NIMVVEGVVN - Dojenčki so, Ce je moc verjeti nizozemski raziskavi, že pri petih mesecih svojega življenja sposobni šteti do štiri. Psiholog Erik van Loosbroek z univerze Nimvvegen je pruCil vedenje 48 dojenčkov, starih pet, osem in 14 mesecev. Matere je skupaj z otroki posadil pred televizijski ekran, na katerem sta se najprej pokazali dve podobi. Njuna oblika, barva in gibanje so se redno spreminjali. Po določenem Času se je pozornost dojenčkov občutno zmanjšala, šele ko se je število podob povečalo na tri ali štiri, so dojenčki ponovno s pozornostjo opazovali ekran. Po mnenju nizozemskega psihologa je to znak, da so dojenčki zaznali ne samo celosto podobo, ampak tudi število podob. Skok s štirih na pet podob pa so zaznali otroci, ki so bili starejši od leto dni. (STA/dpa)
Z raketami proti zaporu
K0BENHAVN - Na Danskem se stopnjuje nasilje, s katerim se za zabavo izživljajo tolpe motociklistov. Včeraj so lastniki železnih konjičkov skupine Hell’s Angels izstrelili nekaj protitankovskih raket proti zaporu v Holbaeku, kakih 50 km od danske prestolnice. Eksplozije so uničile dve celici, žrtev pa na sreCo ni bilo. To pa ni edini tak primer. 2e 2. februarja je podoben izstrelek zadel zapor v Koegeju in ranil jetnika Pazla Bjoema Andersena: v tem primeru je šlo za natančno izbran cilj, saj je bil Andersen pripadnik druge tolpe motociklistov - Bandidos - in je bil v zaporu, ker je skupino HelVs Angels napadel z roCno bombo. Vojna med obema skupinama traja že tri leta, tako na Danskem kot v drugih skandinavskih državah, in je doslej terjala že devet smrtnih žrtev.