79. številka. Ljubljana, v četrtek 9. aprila. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan nccrr, iziroti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avb tro-ogers k o dežele za vso leto tO gld., za pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld.. za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Ob otvorjenji državnega zbora. Zastopniki narodov avstrijskih zbrali ao se danes opoludne v ceremonijski dvorani cesarskega dvorca, v kateri se ju slovesno odprlo zasedanje novo voljenega državnega zbora. Z izrednim zanimanjem zrli bodo vsi narodi v prestolnico, kjer se je danes pričela morda jedoa izmej najbolj zanimivih sesij našega parlamenta, ki je v primeri s parlamenti drugih evropskih držav itak dosti bogat na posebnostih, katerih drugod ne nahajamo. Položaj tudi danes ob otvorjenji državne zbornice ni nikakor tako jasen, kakor se je mislilo še pred kratkim. Ona notranja „tripelalijanca", o kateri se je govorilo, in katera se nam je iz vsega početka zdela nemogoča, ker nenaravna zveza, kaže se nam danes Že tako obledela, da o njej skoro več govoriti ne moremo. Po izjavah vodje nemške levice, Plenerja, katere je shod stranke vsprejel z odobravanjem, se kaže, da se nemška levica ni zavezala za nič, da si je pridržala popolno prostost. Saj pa tudi nikdo na to mislil ni, da bi si jo pridobil s pretiranimi koncesijami, katere so mislili nje kolovodje imeti gotove v žepu. Danes že sami sprevidijo jasno, da so jo zavozili, a prepozno je, dogodilo se jim je to, da so jih naredili »šah-mat" na politični šahovi deski, na katerej so si domišljali igrati prvo in odločilno ulogo. Sanjali so morda o zvezi s Poljaki, kakor je obstajala na škodo vseh drugih avstrijskih narodov do I. 1879, a to upanje izjalovilo se jim je temeljito. Oni časi pritiskanja Slovanov na zid se bržkone ne bodo po* vrnili tako hitro. Stranka pa, ki ima tako malo zaslombe baš v širjih slujevih nemškega naroda, kakor so to pokazale državnozborske volitve v raznih nemških provincijab, kar so zopet tako drastično potrdile občinske volitve Dunajske, taka stranka pač ne more nikakor zahtevati, da bi ona odločevala, ali celo imela prvo in vodilno ulogo, ko je niti v ožjem krogu svojega nemškega naroda nema, in ne more govoriti kot izključna njegova zastopnica. Tako vidimo nemško levico, ki je s tolikim zaupanjem gledala v bodočnost in za trdno mislila, da je prišel čas njenega gospodarstva, da bode kar smela milostno diktirati pogoje, danes ob otvorjenji državnega zbora nekako iznenađeno in poparjeno. Nedavno temu, pisali so njeni organi še ponosno, grof Taaffe mora se levici podvreči ali pa odstopiti, danes so že veliko bolj ponižni. Čeravno neso dosegli kar so hoteli, niti toliko poguma nemajo več, da bi se zopet odločno postavili v opozicijo, iskali bodo od slučaja do slučaja vender še kako prav n-hlo dotiko vsaj z nekaterimi njim manj zopernimi elomenti državne zbornice. Na drugi strani vidimo poljski klub in pa obnovljeni Hohenvrartov klub, katera skupaj daleč presegata po številu združeno nemško levico, posebno Če jima prištevamo še nekatere manjše skupine, ki bodo gotovo v mnogih vprašanjih se jima pridružile. Absolutne večine pa vender nema niti jedna niti druga teh dveh imenovanih skupin. In baš v tem leži težava položaja. Pojedine stranke torej niti same ne vedo, kako se bode razvijala večina, ki je danes še nepoznana veličina, katero bode še le treba najti. V adresni debati bode se pa na vsak način moral razjasniti položaj. Velike vežnosti bode za razvoj razmerja mej nt mukami način, kako bodo postopali Mladočehi. Da bodo poudarjali v prvi vrsti svoje državnopravno stališče, to je razumljivo samo ob sebi in ie le vprašanje, v kaki obliki bodo to storili. Njibova stvar bode, kako bodo skušali doseči uspehov, katerih se nadeja od njih narod češki, ki jim je izključno zaupal svoje zastopstvo za bodočnost. Ne glede, na to svoje stališče pa se jim bode gotovo mnogokrat podala prilika, da se bodo popolnoma lahko združili z jedno ali drugo večih skupin. Tak slučaj podal se je že celo še pred otvorjenjem državnega zbora, ko so poljski časopisi prijavljali zahteve poljskih poslancev glede ravnopravnosti Slovanov v Šleziji. Ker je v Šleziji poleg Poljakov tudi mnogo Cehov, ki se nahajajo v istih razmerah, ki imajo iste potrebe kakor njih poljski sodeželani, je naravno, da v tem slučaji so Mladočebi kot zastopniki češkega naroda naravni zavezniki Poljakov. In tacih slučajev našlo se bode gotovo še več, kajti nikakor nesmo tega mnenja, kakor smo že večkrat izrekli, da bi se narodnostna vprašanja mogla izključiti meni nič tebi nič iz državnega zbora. Dobro bi bilo pač posebno za nas Slovane, če bi bilo naše stanje v narodnem oziru Že na vse strani tako razvito in osigurano, da bi nam ne bilo treba boriti se še za narbolj navadne pravice, katere se nam še zdaj prikrajšujejo, kar kaže narja-sneje zahteva, katero so objavili Poljaki glede svojih rojakov v Šleziji. In ali morejo molčati naši slovenski poslanci in postaviti narodnostna vprašanja kar v stran, dokler se po slovenskih pokrajinah, posebno ob periferiji saši gode slovenskemu narodu tako kričeče krivice, katere mu ne dajejo niti trohice v državnih temeljnih zakonih VBem narodom zagotovljenih pravic. Slovenski poslanec, ki bi v tacih razmerah mogel glasovati za to, da se narodnostna vprašanja odstavijo iz dnevnega reda državne zbornice, ne zaslužil bi tacega imena, bil bi pravi izdajalec svoje domovine. Iu tako se nadejamo, da tudi v novem državnem zboru si bodo vedeli slovanski poslanci, ako-pram jih žalibog ne združuje jeden sam mogočni slovanski klub, obdržati vsaj ono veljavo, katero so imeli dozdaj, kajti za trduo smo preverjeni, da glede slovanskih vprašanj vstop Mladočebov na mesto starih ne bode imel nikakoršnih zlih nasledkov, in da se bode morda sčasoma svet vendar-le preveril, da neso tako grobno političko strašilo, kakor jih hote slikati nekateri. Mnogo seveda bode odvisno od njib samih, oziroma od državniške spretnosti njih vodij, ki imajo veliko odgovornost ne samo nasproti češkemu narodu, nego tudi nasproti drugim slovanskim narodom, katerim mogd mnogo koristiti ali pa škodovati. Strastna pisava nekaterdi levičarskih organov, ki ne morejo zakrivati svojega srda in svoje togote nad neuspehom, katerega je imela nemška levica, kaže nam najjasneje, da nikakor ni izključena mogočost, da v mnogih slučajih se desnica zopet zveze v ono železno kolo, katero so menili nasprotniki Slovanov že razdrobljeno za vedno. vesel, ko bode za nami ta razburljiva volilua doba, ko bodo potihnil vsaj za nekaj časa ta nesrečni boj, ki ne draži samo nas nego že tudi „preseda" bratom našim ob periferiji. Letošnje poletje želel bi si prav malo vroče in solnčnato, ker padati vidim deblo za deblom naših drevoredov, v katerem je lansko leto divjal kruti vihar. Vozni drevored je zginil nedavno pod udarci sekir, te dni pa so „razirali" drugi nasad ob provijantnega magazina zidovji. Kak lep prostor bil bi tu za razširjevauje mesta! A kdo ve, bodemo li doživeli, da se nam ugodno reši to, po mojem skromnem mnenji jako pereče vprašanje. Toda ni mi namen, danes govoriti o tem, omenil sem samo mimogrede. V Tivolskem gozdu proti Itožniku, kažejo se tudi strašne špranje in je gozd kar nekako postal .transparenten". Kako bode s Benco poleti, ker se dozdaj še nič ni skrbelo za primerno pogozdenje, katero bi bilo vender toli potrebno, ne vem. Na vsak način pa izražam mnenje mnogih prijateljev našega lepega sprehajališča skozi Tivolski gozd, če izrekam željo, da bi se tej straui gozda privoščila jednaka skrb v pogozdovanji, kakor jo vidimo na drugi Birani proti Šiški, ki je privatna lastnina. Kar stori lahko zasebnik, storiti bi moralo tudi meito na svojem posestvu. Preverjen sem, da ne ( / LISTEK. Tedenske drobtinice. (Volitve, dr>.i.\nozhoraka in občinske; pesek v oči; evan-geljska potrpežljivost; večni boji nafti drevoredi; lep prostor; Tivolski gozd; čitnlnišk* huseda; tamburaški zbor Sokola ; tamburaši v Trstu in na Prošeku; nemški liberalizem; slovenski napisi v Ljubljani.) Kakor olje gladko, tako je potekla zadnja volitev naša za državni zbor, ko smo se bali, du bode Bog si vedi koliko hrupa in boja ter razburjenosti, kakor je je bilo zadnjič. No prihranile bo si vse stranko svoj smodnik za občinske volitve in ga drže dobro ua suhem. Reklo se je že sicer, kako zvijačno bo si prisvojili naši klerikalci kandidata kot moža svoje vere, a dobro je, da se to še jedenkrat ponovi in „pribije", da svet ne bode pozabil na to. Na tak način hoteli so pred svetom prikriti le svojo zadrego, ter so tako zagnali nekoliko peska v oči takim, ki se dado premamiti na tako okoren način. Drugi sprevideli so dobro njih manever in se jim smejali, najbolj pa kandidat sam, kateremu se niti sanjalo ni, da bi se postavil na izključno stališče onih, ki to hoteli razglasiti ga kot moža svoje \ere. Dokaz temu je ravno to, da je bil tako rekoč po tem zvitem manevru klerikalcev kandidat vseh strauk, to se pravi narodnih dveh in obrtniške, ki Šteje mej seboj člane iz obeh narodnostij, ki pa v prvi vrsti podpira obrtniške interese, v drugi pa po večini vender vsaj zdaj ni nasprotna narodnosti naši. Drugače bode pa pri občinskih volitvah in se bode bržkone z vso strastjo zopet vnel stari boj. Saj se to vidi že zdaj, ko še kandidati niti znani neso, in volitve ne razpisane, kako se že repenčijo naši „prijatelji", ker vidijo, da ue spimo, timveč, da i*e je delalo in da se dela. Napeljuje bo dan za dnevom novo topovje v pozicije, iz katerih se strelja z najdebelejimi krogljani laži in obrekovanja v nas in naše privržence in agitatorje Konštatovati hočemo tu pred vsem svetom, da ko še niti govora ni bilo o volitvah, začel uas je napadati „Slovenec" in je tako prvi vrgel preporno jabolko zopet mej nas. Tega ne bode mogel utajiti, ker mu to dokažemo vsak dan lahko prav natanko. Da potem nesmo molčali tudi mi, to je vender povsem naravno. V tem oziru se pač ne moremo ravnati po besedah sv. pisma, ter nastavljati še drugo lice onemu, ki nas je prvi udaril po jedoem. Toliko krščanske potrpežljivosti se vender ne bode zahtevalo od nas. Človek pri tacih večnih bojih in prepirih pride ob ves humor in bi moral postati melanholičen ali pa bipobouder, če je le mogoče. Zatorej bodem že prav Politični razgled. Ulotraitje tležele. V L j u l) l ) a u i, 9. aprila. Konj hren eu f&emt ive. O konferenci desnice izdala se je naslednja izjava : Več konservativnih poslancev združilo se je v pogovor, pri katerem se je izrazila splošna želja, da bi se združile vse frakcije desnice, izvzemši poljski klub, v jeden sam velik klub, kateri naj bi ostal v dosedanjih prijateljskih razmerah s poljskim klubom. — Princ Liechtenstein pa namerava osnovati svoj klub, kakor poročajo nekateri listi. Gro/' Taaffe in nemški nucijonalc4. Vest nekaterih listov, po katerih bi bila nemško-nacjoualna skupina s ministarstvom Taaffe-jevim stopila posredno v dotike, se oporeka kot neosnovana. Tako si' je izjavil Ram načelnik ueraško-nacijonalne zveze, dr. Steinweuder. Iteknrs proti prepovedi, da se ne .sme praznovali slovesno stoletuica poljske ustave od maj a 175)1, vložil je župan Lavovski, v katerem poudarja, da taka slavnost nikakor ni proti postavi, ker najvažnejše odločbe te ustave nahajajo se kot temelj skoro vseh sedanjih državnih ustav. Rek u rs vložil je župan pri ministeratvu, poslanca mesta Levov, Smolku in Levakovski dobila sta vsak po jeden prepis. Delavsko gibanje v Avstriji. V nedeljo bil je v Brnu delavski shod, katerega se je udeležilo kacih 1400 delavcev. Sklenilo se je praznovati 1. maj kot delavski praznik in se izreči za osemurni delavni dan. Ob jednem se bode Isti dan sklenila resolucija, v kateri se pozivlje vlada, da uvede splošno volilno pravico. V nanje dr/in«'. O vnan je ni položaj L Nekateri listi vidijo vuanji položaj jako temen. Nasprotno se izrazujfl „Norddeutsche Allgem. Ztg.", katera pravi, da poročila o ruskih vojnih premika* vanjih neso utemeljena Rusija nahaja se baš v sre dini razvoja novega državuobi arabenega načrta. Tudi sklenjena preuaredba pušk za pehoto je zadeva, katero se gotovo ne pričenja ob priliki, ko se je bati resnih, dogodkov. Kamor koli se ozre po Evropi, povsod so mejnarodne razmere pojmlnoma za-dostuioče Glede obstoječih nasprotstev pa vlada zaupanje, da se poravnajo mirnim potom. Sploh se kaže, da je mir zagotovljen. Obnovi jen je trojne zreze. Kakor se poroča angleškim listom, je baje obnovljenje trojne zveze že gotova stvar. Vender se pogodba ne bode objavila, ker interesi Italije zahtevajo, da se molči kar najbolj mogoče o točkah, ki zadevajo njo. Rusije vnanjtf politika, stopila ie po poročilih „Daily Telegrafa" z dogo-tovljenjem dvojne črte trdnjav na zapadni meji, s koncentracijo vojne na jugozapadu in z Uveden jen novih pušk, v novo dobo. Mej drugim je baje tudi ustanovitev ruskega protektorata v Abesiuiji zagotovljena. ltnsija in Franvija. Jako zanimivo je, kako se izraža Peterburški rSvetu o francoski rejiubliki, oziroma o odnošaiih mej njo in monarhistično Rusijo. „Monnrhistični plipcip Iluzije uikakor ne nu>re biti nepremagljiva ovira za uepogojno priznanje sedaj na Francoskem veljavne državne oblike. Na Nem škem nastavili so državniki in pisatelji maksimo, da monarhije ne morejo imeti nikake dotike z re-publičansko državno obliko, in da morajo monarhi, e, kar ae samo oh sebi razume, skrbeti, da se vsaka republičanska državna oblika zatre že v kali. Te nazore in teaftq» skušalo ae je posebno razširiti v Rusiji, seveda s tem praktičnim namenom, da bi se naredil razpor mej rusko in francosko vlado, ali vsaj da bi se mej sjima zasejaia stalna nezaupnost. Ali ruska vlada je hvala Bogu vzvišena nad take predsodke in krive ideje, ona se opragča od zapad-nega pritiska in vodi ruski narod do popolne samostalnosti v smislu tisočletne povestnice Rusije. Zakaj bi Rusija ne imela dotike z republiko, če je poslednja redno organizovaoa, če ima dobro upravo in vzdržuje strogo postavni red? Ruski samodržci so še kot moskovski carji in veliki knezi, kakor Ivan IV., Boris Godunov, Miha j 1 Feodorovič, Aleksij Mihajlovič imeli ozko zveze z Beneško republiko in pri tem neso imeli niti najmanjega dvoma, da bi to utegnilo biti ruski dižavi na kvar." Ta izjava ruskega lista gotovo ne bode po godi istim nemškim krogom, katerim je tako zopemo približevanje dveh v formi si tako nasprotnih, v interesih svojih pa tako jedinih držav, kakor sta ruska in francoska, katero približevanje bi tako radi preprečili. Ji a sija in Nemčija sta se sporazumeli, kakor se poroča iz Varšave, da bodeta storili skujme korake pri južnn-ameriških državah. Namen teh kupnih korakov je, da bi se zabranila agitacija za izseljevanje, katera zdaj tako bujno cvete in izvabi toliko ljudi iz omenjenih dveh držav v južno-ameriške države, posebno v Brazilijo, kjer ae nekaterim potem godi jako zlo, kakor se čuje vsak dan tožiti. Ustanefe v CIvile. Nemčija je venderle udala se zahtevam državnega zbora in je odposlala tri vojne ladije v Chile. Skupaj imajo vse tri 38 topov in 1000 mož. Nemčija hoče zahtevati ziuloščeuja za uplenjenje nemško ladije „Rajah". Pred jednim mesecem pa nemško brodovje ne bode došlo na svoje mesto. Delavsko gibanje v Italiji. Iz Milana se poroča, da je minister notranjih zadev, Nicotera, sprejel odbor delavskega kluba in mu naročil, naj poroči delavcem v Milanu, da bode ministarstvo pač dopustilo j>rivatne shode zuuaj mesta, javne obhode po mestu pa nepogojno prepovedalo. Rekel je, da se ne boji zgubiti popularnosti, Če izvršuje le postave. Za vzdržavanje reda rabilo se bode konjištvo. Dopisi. Is Litije 7. aprila. (D e s e 11 e t n i c a c. kr. o k r a j n e g a g 1 a v a r j a b I a g. g. M a t i j e G r i 11 a.) Ako premišljujemo, kako je bilo pri nas nekdaj — in kako je sedaj, moramo vender pritrditi, da imamo dandanes mnogo boljše čase, kakor pa pr-d 10 leti. Takrat so duhovi bili razburjeni do skrajnosti — sedaj pa živimo v miru. Da imamo zdaj tako prijetne čase, zato gre hvala sedanjemu okrajnemu glavarju gosp. Matiji Grillu. Ta gospod uživa simpatije v vseh krogih, kakor se je lahko prepričal dne 4. in 5. t. m., ko smo praznovali desetletnico njegovega uradovanja, kot glavar litijski. Dan poprej že po noči postavili so naši domači fantje j>rav natihorna pred poslopjem okrajnega glavarstva velikansk mlaj, nakičen s cesarsko zastavo in narodno trobojnico. — Na sobotni večer proti 8. uri jamejo se zbirati razna društva: „Šmar- inanka dobra volja, a treba bode tudi malo ener-žije, da se nam kar preje mogoče popravijo hude rane, katere je vsekal lanski vihar našemu Tivolskemu gozdu Čitalnica naša, v katere spodnjih prostorih se je zadnji čas zopet začelo malo bolj živahno življenje in se zbira odlična narodna družba, postala je za to v gornjih prostorih malo bolj mlačna. Zadnja bese.1 a s plesom, katere se nesem mogel udeležiti, izvršila se je sicer prav dobro in gre posebno priznamo domoljubnim damam, ki so izvrševale pevski del jirav izborno. O vojaški godbi pa ta pot nesem čul prav laskave sodbe, ker ni izvrševala vseh točk z isto dovršenostjo, kakor smo je sicer vajeni pri njej. Kaj je bilo temu krivo mi ni znano. Tudi glede gospodov plesalcev moglo bi se reči z ozirom na lepo število pleaaželjnih mladih dam, z n narodno pesmijo: .Sam' to, sam' to, Dremal1 jih je blo". Še le, ko se je mobilizirala tudi igralna garda od zelenih miz, nastalo je nekako bolj ugodno ravnotežje in se je sukalo primerno Število parov po parketu. Kakor čujem, bode tamburaški zbor našega „Sokola" se veuder Že jedenkrat porodil Saj bi pa vender bilo čudno če bi se za početek ue našlo pri nas 12 spoBobnib tamburašev, ko imaio na pr. v Trstu tamburaški zhor 18 članov, a telo v malem Prošeku, kakor mi piše vrl, mlad tamošnji domoljub, imajo mešani tamburaški zbor 10 članov, obstoječ iz samih domačih Proaeških moči, kar je gotovo veliko za ta kraj in vsega priznauja vredno. Meseca maja bodo napravili najbrže s pevskim društvom „Hajdrih" veselico za napravo zastave, za katero ima društvo „Hajdrih" že nabranih 120 gld. Nadejam se torej, da bodem skoro mogel iti za botra novorojenemu tamburaškomu zboru „Sokola Ljubljanskega", kateremu kličem krepek : Na zdar! Dandanes se mnogo govori o nemškem liberalizmu, sijajen dokaz temu dali so Nemci v Olo-muci, kjer prebiva poleg 12.000 Nemcev (kakšnih, to ni treba povpraševati) nad 6000 Čehov. Dozdaj so bili napisi ulic in javnih prostorov v obeh jezikih. A lani sklenil je mestni zastop .da varuje nemški značaj mesta", da napravi „samo nemške". Niti privatnih Čeških napisov neso dopustili. Rad bi videl, kaj bi počeli naši Talmi-Nemei, katerih pri nas niti toliko ni, kakor v malem Olomuci Cehov, ki tam vender reproseutujejo tretjino mestnega prebivalstva, če bi danes ali jutri nam prišlo ua um napraviti same slovensko n spise v Ljubljani, ki bi bili tu isto tako, če ne še bolj opravičeni, nego bo samo nemški v Olomuci. Stavim, da bi kar iz kož skakali! In vender bi se ne bilo čuditi, če bi se konečno tudi mi kaj naučili od naših naprotnikov, ki nam dajejo tako dobiti izglede. Ahasver II. tinsko gasilno društvo", „Litijsko gasilno društvo", pevci iz Šmartinega in Litije nt« trga, bjvr smo še pričakovali vrlih Sokolov iz Zagorja, koji so se s svojim starosto g. Medvedom pripeljali a naesaneem. Na to vsa društva spravi v lep red načelnik „Litijskega gasilnega društva" g. Tura, in z godbo na čelu podajo se korakajo po Litiji Čez Savski most pred po-dopje okrajnega glavarstva. Sokol je pevce spremljal z velikanskimi bakijami, spredaj in zadaj so pa ognjegasci svetili z lampijoni. Posebno čarobna shk i pokazala se je z mostu nekoliko oddaljenemu opazovalcu. PrišedŠi pred poslopje slav-ljenčevo, napravijo pevci krog, Sokoli in ognjegasci jih pa obstopijo z bakijami in lampijoni. Zapeli so tri krasne zbore: „Svoji k svojim", „Moli te v" in BS lova uski brod" prav precizno in ubrano. Menjajo je pa domača godba igrala tri komade. Po končanem petji vstopi mej slavitelje g. glavar Gri 11 ter se z ginjenimi besedami iskreno zalivali za to velikansko ovacijo, dostavljajo, da ga je še tem bolj iznenadilo, ker o tem ničesa vedel ni. „Nocoj vidim - pravi g. glavar — da ljudstvo odobrava moje dosedanje delovanje, obljubujem pa Vam, da bom še nadalje hodil ista pota, namreč : biti pravičen in nepristransk vsem strankam ..." Tem besedam sledilo je burno „živijo" in „Blava" ! — Zdaj so društva vrnejo v Litijo v istem redu, v kojem so prišla, ter se razidejo v razne gostilne, kjer so se zabavala s petjem in raznimi najstnicami do odhoda vrlega Sokola, ki se je vrnil s poštnim vlakom v Zagorje. Omeniti nam je še, da je vso večerno slavnost povzdigovalo pokanje možuarjev. V nedeljo dopoludne ob 10. uri poklonili so se g. alavljencu vsi uradi, učiteljstvo, zastopano po domačem iu Šmartinskem nadučitelji, razni občinski zastopi, Višnjegorsko mesto, trg Litija, vsa društva po svojih odposlancih, obilo zasebnikov itd. itd. Ob 1. uri popoludne zberemo se k skupnemu obedu (banketu) v gostilni g. Oblaka. Akoravno je dvorana prostorna, vender je nam skoro primanjkovalo prostora, ker bilo je nas nad sto! Od raznih ua-pitnic in govorov naj omenjam nekatere. Prvi poprime besedo okrajni komisar g. Parma, in napije v krepkih besedah glavarju, ljubeznivemu predstojniku. V imeui Višnjegorcev, Zatiču nov, Šentvidcev in nekaterih občin onostran Bogenšperka govoril in napil je slavljencu zatiški notar g. Pirnat v lepih besedah, omenivši v prvi vrsti njegovo lepo lastnost, namreč toleranco (strpljivost) v narodnem obziru. V imenu našega učiteljstva celega političnega okraja litijskega govoril je g. litijski nadučitelj Ravnikar, povdarjajoč zasluge glavarjeve za narodno šolstvo in učiteljstvo. Naposled je g. sodnik Jeučič iz Zatičine na-pijal v navdušenem govoru g. slavljencu. G. glavar je bil pri vseh teh napitnicah vidno ganjen, kar se je videlo, ko je s tresočim glasom odgovarjal in se zahvaljeval. Gospod glavar ima res veliko zaslug za naš okraj, zato je tudi bilo prav, da smo možu svojo hvaležnost s tem pokazali, da smo ga povodom desetletnice njegovega delovanja počastili s slavnost.jo, kakoršne na Kranjskem morebiti še noben okrajui glavar doživel ni. — Omenimo naj le še, da je g. slavljenec dobil ubilo pismenih čestitk iu mnogo brzojavnih pozdravov, ki so se pri banketu jirečitali. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 8. aprila. Predseduje župan G ra sse II i. — Navzočnih je 26 mestnih odbornikov. — Overovateljema zapisnika imeuuje župan odbornika dr. vitez Blei-weisa in dr. Stareta. — Župan izreka slavni kranjski hranilnici, katera jo poklonila mestnemu ubožuemu zavotlu 2500 gld. podpore, zahvalo. Zbor z dobroklici pritrdi. — Gospod J. N. Ho rak izstopil je zaradi svoje starosti kot član iz upravnega odbora mestne hranilnice. Zupan nasvetuje, da mu izreče mestni zbor za njegovo trudoljubivo in vspešuo delovauje zahvalo. Nasvet se z dobroklici jednoglasuo odobri. Cesarski svetnik M urnik poroča za personalni in pravni odsek o določitvi letošnjih dopolnilnih volitev za mestni zbor. Iz III. razreda izstopijo: Hribar, Kajzel in Žagar; iz II. razreda: Benedikt, Gogola iu Grasselli; iz I. razreda: dr. Stare, Velkovrh, umrla pa sta Nič-man in To me k, katera bi tudi imela izstopiti. Kot dnevi volitev določijo se: Za III razred: 20. april; za II. razred: 22. april in za I. razred; 24. april. Kot načelniki volilnih komisij se nasve- 1 tujejo: za III. razred: dr. vitez Bleiweis-Trste-i)i 3 ki; m II. razred: Fran Ravnikar in za 1. razred: dr. Tavčar. Imenovanje treh članov za vsako volilno komisijo, pa se prepusti goBpodu županu. Vsi predlogi se odobre. Mestni odbornik dr. M a j a r o n poroča za pravni in personalui odsek o deželnega odbora kranjskega dopisu glede vtelovljenja stavbinske parcele št. 144, Spodnji Šiški spadajoče k stavbin-skemu prostoru nove deželne bolnice, da bi se priklopila v Ljuhljanske občine pomerij, v katastralno občino Št. Petersko. Poročevalec v imenu odseko-vem predlaga, da se želji deželnega odbora ugodi. Zbor pritrdi. Mestni odbornik G o gol a poroča za pravni in personalni odsek o premembi pravil mestne hranilnice in o pomnožitvi uradniškega osebja hranilnič-nega. Iz obširnega izvestja poročevalčevega navajamo, da se hranilničnih pravil paragraf, ki prepo veduje nakup vrednostnih papirjev popolnoma izbriše, ker ni ue v hranilničnem regulativu iz 1844 I., ne v pozneje od vlade izdanih pravilih (Mucterstatutcn) nobene take določbe. Premeni se tudi paragraf, ki določa, da se ima pričeti obrestovanje ulog takoj drugi dan. Obrestovanje prične se polumesečno, kakor pri vseh drugih hranilnicah. Da ni določbe o dnevnem obrestovanji v pravilih, bila bi mestna hranilnica v prvih mesecih svojega obstanka 1. 188lJ, imela 1200 gld. več dohodka, preteklo leto pa 3000 gld., torej 5000 gld. več, tako, da bi navzlic velikim troškom za režijo že v prvi Sobi bil prebitek. Spremeni naj se tudi paragraf ob eHkomj>tovanji. Doslej je bilo treba, da podj>išeta menico ulagateba dve protoko-lovani tvrdki kot poroka, a to je jako težavno, in popolnoma zadostuje, ako menico podpiše Jedna dobra, protokolovana tvrdka kot porok. Druge spremembe pravil so manjše važnosti, večinoma administrativnega značaja. Poročevalec Gogo la konečuo v imenu odseka nasvetuje, naj nasvetovane spremembe pravil mestne hranilnice, mestni zbor odobri magistrat pa predloži deželni vladi v potrjen je. Kar se. j»a tiče predloga upravnega odbora, da bi se hranilnično OBebje pomnožilo, mu odsek pri trditi ne more. — Imenovanje tretjega uradnika naj se odloži do tedaj, ko se pre seli mestna hranilnica v svoje nove proatore, vsaj do 1. julija t. I. (Konec prih.) Domače stvari. — (Z Dunaja) piše se o položaji: Kouser vativui veleposestniki iz Češke so sklenili, da pristopijo Hohenwartovemu klubu, toda kot samostojna skupina in s pridržkom prostega glasovanja v vseh vprašanjih tikajočih se Češke. — Češki poslanci iz Moravske uspravili so svoj klub iu zbrali Meznika načelnikom. S klubom Ilohenvvartovim gojili bodo prijazne razmere. — Poljski klub je sklenil, da si pridržuje prosto roko in da se bode z drugimi klubi od slučaja do slučaja sporaaumljul. Grof Rib. Clam je izjavil, da fevdalci z Mladočehi ne bodo sklenili zveze, toda „a priori" ni izključeno, da bi utegnili skupaj postopati. Tudi se ne sme zastaviti pot, da bi se za vse Čeke napravil jedeu klub. — (Desetletnico) praznovala je dne 6. t. m. vrla, zlasti za Doleuje Štajarsko jako važna .Sildsteirische Post". Tem povodom izšla je poslednja Številka v praznični obliki s posebo prilogo, v kateri je podoba iu životopis gosp. poslanca Mihe V oš nj n k a, ki si je za ta list stekel največ zaslug in je sploh odličen činitelj v štajerskih Slovencev življenji. — (Smrtna kosa.) V Kranji umrla je včeraj gospa Ivana Savni k, rojena Toinan, mati tamošnjega župana, gosp. K. Šavnika in tamošnjega okrajnega zdravnika g. dr. E Šavnika, v 78. letu dobe svoje. Blag jej spomin! — Dne 6. t. m. umrl je v Št. Lenartu gosp. Jurij T u te k, zlitomašnik, (iastni kanonik in dekan v 77. I. dobe svoje. R. I. P.! — Dno 30. marca t. 1. umrl je na Ptuji g. Anton Weichsler, mestne župnije organist, večletni učitelj petja na tamošnji spodnji gimnaziji in bivši kapelnik čitalničnih pevcev, v 70 letu svoje starosti. Bil je dobra duša in zato mu naj bode blag spomin! — (Celjska posojilnica) je povodom svojega desetletnega obstanka v občnem zboru sklenila, da se iz reservnega zaklada vzame 6000 gld., in uloži kot hranilna uloga, katere vsakoletne obresti se and naslovom „Milio Vošnjaka ustanova8 porabijo za občekoristne namene. S tem činom posta- vila je posojilnica lep spomenik svojemu desetletnemu delovanju ob jednem pa dostojno odlikovala ustanovitelja svojega. — (Slavno ravnate 1 j stvo „Celjske posojilnice") naklonilo je „ Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" velikodušen dar petdeset gld. Ta posojilnica je tudi lansko leto podarila istemu društvu 5 0 gld. Slava ji! Dalje je velečestiti gosp. o. Alojzij Poljnk, provincijal mi-noritov na Duuaji istemu društvu podaril 3 gld., posojilnica na Ptuji pa 10 gld. Srčna hvala! — (Domača umetnost.) V prodajalnici Giontinjevi postavljena je te dni na ogled po foto grafiji dobro pogojena podoba pokojnega numisma tika in zgodovinarja Antona Je lovska. Podobo, ki kaže precejšnjo spretnost in nadarjenost, napravil je g. Anton G vaje, akademik na Dunaji, siu tukajšnjega tesarskega mojstra g. Gvajca. — (Iz Celja:) Kakor čujemo iz sicer verodostojnih krogov, bodemo ua jesen imeli tukaj zopet velike manevre in bode tedaj okolu Celja zbranih do 24.000 vojakov. Glavni manever bode mej Celjem, Ponikvo in Kolobjem. K manevrom pride dne 15. avgusta brambuvski polk s tremi batalijoni, potem koroški iu kranjski brambovski polk, 28. di vizija iz Ljubljane in ti. divizija. — Da bi cesar tem povodom semkaj prišel, ni še nič. gotovega. — (Popravek.) V č'anku „Odgovor in pojasnilo" izostale so v drug'! kolone prvi vrsti tri značilne besede. Dotični stavek bi se namreč imel glasiti: „Kajti nesrečna borba ne bije se zaradi osebnih, ampak zaradi načelnih na s p r o t s t e v. — (Slovenskega kluba na Dunaji) prihodnji večer bode v soboto 11. t. m. v hotelu royal I. Singerstranse 3, mezzanin, ob osmih. Čital bode g. Jos. Ciperle: „Slike iz Ljubljane". Dunajski Slovenci naj se udeleže, ko dozdaj, poluoštevilno tega večera. — (Imenovanje živin o zdravnik o m.) Gosp. Auton Korošec, roj. pri Mali nedelji blizu Ljutomera, imenovan je živinozdravnikom v Kaplji (železni) na Koroškem. — Gosp. Ivan Murko, bivši živinozdravnik v Ormoži iu Gleisilorfu, nameščen je kot c kr. okrajni živinozdravnik v Metko-viči v Dalmaciji. — (Poročil) se je komisar za pokoučevanje trtne uši na Ptuji gosp. Fran Matjašič z gdč. Gabrijelo Pehani-jevo dne 5. t m. v Gradci. — (Glas i z m e j občinstva.) Piše ne nam : Čudno je in po narodno-gospodarskin načelih neosnovano, da se v mnogih krčmah in tudi v tukajšnji Čitalnični restavraciji toči Graško pivo. ko je vender bratov Ko s I e r j e v p i v o v s a j jednako dobro in znatno ceneje. V tem oziru treba, da smo praktični iu gledamo, da denar ostaje doma. — (Nesrečen dan) bil je včeraj za g. Ja ueseha tovarno na sv. Petra predmestji. Pri novi zgradbi bila je opeka naložena na nekem oknu Delavec, noseč bruno ua rami, zadel je z brunom v opeko, katere je pet komadov palo na spodaj stoječega delavca, ki je bil vsled tega na glavi močno poškodovan. Drugi delavec bil je neprevideu pri str.»ji. in izgubil je dva prsta na roki. Tretji delavec usekal ali urezal bo je v nogo. — (Ormoško učiteljsko društvo) napravi pri ugodnem vremenu dne 2. maja t. I. izlet v Središče. Natančnejši vspored sledi. — (Iz Ljutomera) se nazuanja: S poslopja tukajšnjega c. kr. sodišča vihra že več dnij bela zastava v dokaz, da ni nobenega kaznjenca pod ključem. — (Včerajšnji mesečni živinski semenj) je bil zaradi neugodnega vremena slabo obiskan. Prignalo se je 4G3 konj in volov, 171 krav in 33 telet, skupaj 667 glav. Kupčija je bila kaj živahna, posebno za govejo živino in cene prav dobre, ker je bilo mnogo zunanjih kupcev, kateri so mnogo živine nakupili in bi jo bili radi še več, da bi bila ua mestu. — (Izseljevanje v Ameriko.) Na Reki ustavilo je redarstvo 26 fantov iz Hrvatskega, ki bo hoteli preko Genove odpotovati v Ameriko. Samo štirje imeli sn svoje popotne liste v redu, ostali pa vsi ponarejene potne liste. Redarstvo izročilu jih je sodišču. ■— (Narodna čitalnica v Corkuici) priredi veselico dne 12. aprila 1891 v prostorih g. A. de Schiava. Vspored : 1. .Popolna žena", veseloigra v jednem dejanji. 2. „Na goro", čveterospev. 3. Igra na glasovir, čveteroročno. 4. .Ponesrečena glavna skušnja", komičen prizor. 5. Tombola. 6. Ples. Ustopnina za ude SO kr. od osebe, za neude 40 kr. od osebe. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Odbor. — (Pevski odbor „Zagorske g a Sokola") uljudno vabi vsa slavna pevska društva, katerim je moči sodelovati pri razvitji zastave Sokola dne 17. maja t. 1., da bi blagovolila javiti število pevk in pevcev, ki bodo sodelovali pri slav-nosti. Želeti bi bilo, da so vsaj do 15. t. m. odzo-veio, ter so potem slavnim zborom odpošljejo note dotičnih pesuij. Nadejati se je obilne vdeležbe k tej redkej slavnosti. Pevski odbor ^Zagorskega Sokola". — (V o l k o v i v Da i m a c i i i.) Prebivalci vasi Slivnica j»ri Novem gradu so v velikem strahu pred volkovi, ker so leti tako drzni, da pridero po dnevi v vas in napadajo živino. Pred nekaterimi duevi prišel je volk zjutraj v vas, tekel od enega konca do druzega in ko je dobil ovco, ubežal v gozd Popoln.Ine šli so vaščanje na lov in ubili so več volkov. — (Na deželni nižji gimnaziji na Ptuji) izpraznjeno mesto ZS klasično filologijo in nemščino dobil je suplent Viljem Sahla. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Sofija 8. aprila. Ruske agencije Kavasa, katerega dolže, da je pisal pretilo* pisma princa Ferdinandu, iztirali so iz Bolgarske. Dva Žandarma spremila sta ga do turške mejo, ondii pa izpustila. Pariz h. aprila. fcTempa" trdi, da je pokojni princ Jerome Napoleon v oporoki princa Viktorja od dedšetne izključil. Rim S. aprila. Ko so obtožence v pravdi zločinske zveze „Mala vita" pripeljali v porotno dvorano, nastal je mej občinstvom grozen hrup proti onim obtožencem, ki so druge ovadili. Vojaki so morali z golim orožjem delati red in bilo je mnogo ranjenih. Vojaštvo pomnožilo se je za 2000 mož. Bati sc je novih nemirov. Berolin 8. aprila. „National-Zeitungu piše o mejnarodnem položaji, da evropska vojna stranka misli, da je vojna blizu. Odločitev pa je zavisna od volje carjeve. Dunaj 9. aprila. „Wieiicr-Zeitung" objavlja zakon, s katerim se razširijo zakonske določbe za preskrbljevanje vojaških vdov in sirot. Atene 9. aprila. Časniki javljajo, da se je avstrijsk jadrnik držeč 134 ton pod poveljstvom kapitana Kaminaroviča na obali otoku Modi (?) razbil. Moštvo rešeno. Kazne vesti. * (E 1 o k t r i č n i t r a m v a j v Pragi.) Mestu i zbor Praški je sklenil prositi koncesije /a BKradbo električkoga tramvaja, a izdelovanja načrta naročil je tvrdki Reiter & Štčjmu. * (Nesreča na železnici.) V Toulo.su skočil je blizu kolodvora brzovlak iz tiru. Lokomotiva in več vagonov padlo je preko nasipa. Mnogo oseb bilo )6 ranjenih. * (N h s r e č e n z a č e t o k i u konec k r o tilke) V Grenoblu na Francoskem /.godila se je v zverinjaku Gaudolio velika nezgoda. Mlada, komaj 11>letne R »/ita (iandolfo nastopila je prvikrat, javno kot k roti I ka liv|ih zverin. Levinja udarila je mlado deklico tako nesrečno na vrat, da ji je s kremplji pretrgala sapnik m jo je še sicer jako nevarno ranila, »la bode težko okrevala. * (Z a d u j e ure o b e š e n j a k o v e.) V Bero-linu obsojen je bil na smrt neki Klausien zaradi dvojnega ropa in umora, in dan 2. aprila določen je bil v izvršitev kazni, Klausien in kazal niti najmanjega strahu pred smrtjo. V predvečer obglav-Ijenja ponudili so mu kave, a on je to ponudbo odbil aKava je preveč vodena, jaz bi rad ka| trdnega", rekel je cinično iu zahteval kos bifteka in steklenico vina. Duhovuikovega prigovarjanja tudi ni maral, ter le v jedno mer trdil: „jaz sem nedolžen". Paznika, kateri je bil pri njem, zabaval je koliki.r mu je bilo mogoče: prepeval in deklamoval je razuzdano pesrui, stavljal zagonetke in si tako krajšal čas Od 11. do 1. ure je spal, potem pa, ležeč na poatelji, do 5. ure nadaljeval svoje „pogovore".. Ko so ga v jutro pripeljali pred sodišče, kjer se mo je povedalo, da je obsodba njegova potrjena, m »liti črhnil. — Ko so ga pa rabeljevi hlapci hoteli sleči, rekel je mirno „Prosim, prijemajte malo rahleje — vam bom Že pomagal" iu ae nato vlegel na klop, ki je bila blizu ter se na vso moč branil, ko so ga hoteli vleči k Uali. Ubuod se pa vender ni. ' j s Aaatherinova ustna voda in zobni pralni s ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica nstne vode volja 40 kr.; jedna fikatlja zobnega prašku 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; tS Skateli samo N tfld. (81—46) Lekarna Piccoli, ..pri angelju", v Ljubljani, Ounajska cesta. Naročila se izvršujejo ■ obratno pošto proti povzetja zneska. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. TllJCl : H. aprila. Pri Mali«- : Planer i/. Idrije. — Schols, Kary, Kor-seker, MebuS s aopiogo, Sehlesinger. Brodman, Mendel, Lengvel, Trebltaoh, Hnrkhanlt, Hnchler, Hernauer, Kein-griihi-r. llainerlc, liiksiiigei', Spazioror /. Dunaja. — Kikli s BoprogO iz Florenoo. — II. Schneid iz Gradca. — Sa-fovic i/. V*c. — Klemen t i/, Gradca. — Križ, lluttur iz Rudolfovega. 1'ri slonu : Krenier, Uiem. Adler, L0witb. M U11 e r, z Dunaja. — Miiller iz Trsta. — Wild i/, (iradca. — Gi-tftCJnelll iz Trbovelj« liettlhtmn iz Velike Kanižo. — Stampfel i/. Prage. — Gsell Is Trsta. — Globoćnik iz Železnikov. — Eisler iz Velike Kanite. — Sehaner iz L»ia. Fokenbuber It Solnograda. \— Spiti iz Pećuha. - Oss- heiinor iz liriksua. Meteorologično poročilo. S Cas °PH" (barometra Tcra- i fVe'. O zovanja i mm peratura trovi 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 72.V2 mm. 7"2t> -H mm. 789*5 mm. s-v C 19*0« C «■2« C Nebo Mo-krina v brez v. si. svz. si. svz. 740nm. dež. obl. obi. i »nega. Srednja temperatura 8T°, za 0 8° pod normaloin. ID-anajslsa borza doc 9. aprila t. 1. (Izvirno tele^ratirtiu pon rilo.) včeraj — dane« f*apirna renta.....jf'd. 994B — gld. 92-75 Srebrna renta......92 40 — „ 92'ti0 Zlata r« n ta......, 11070 — , 110*90 &•/, marčna renta .... „ 10175 — „ 10180 Akcije narodne banke . „ 988— — „ 989 Kreditno akcije.....„ 800*60 — „ 30125 London.......„ i 15 95 — . 116 15 Srebro........, - •— — „ — — Napol.......... 9 22V, — . 9 25 C. kr. cekini....., ■ 4H — , rv49 Nemške mark«..... „ 58 92«/, — , 57-— '." „ državne trafike iz I. 1864 250 gld. 131 gld. 75 kr. Državne srečke iz I 18«4 100 , 180 „ 2r> , Ogerska zlata renta 40/0.......105 n 35 . Ogerska papirna renta f>" 0...... 101 . 15 , Dunava r«g. srečko 5°/,, . . . UK) gld. 121 „ — , Zemlj. obč. avatr. 4' zlati sasf. listi . 113 „ 75 „ Kreditne srečke......KM) gld. 187 . — . Rudolfov« srečke..... 10 „ 90 „ 60 „ Akcije aiitflo-avstr. banko . . 190 . 164 , 20 „ Tramway-društ. vel j. 170 gld. a. v. ... 916 ■ — , Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o bridki izgubi našo iskreno ljubljene hčere, oziroma šeste, gospice ANICE LOZAR katera je danes ob ljt\0. uri zjutraj, previđena I tolažili sv. vere, v 16. letu dobe svoje, mimo v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki drage ran j k* bodo v soboto, dne 11. aprila, ob 5. uri popoludne iz hišo žalosti, Turjaški trg št. 6, k sv. Krištofu prepeljani ter tamkaj k večnemu počitku položeni. Naj jej bode blag spomin! Ljubljana, dne 9. aprila 1891. Jo nI p liOiar, Cittbrljela l.uisr roj. Toman, stariši. (288) <>wbrijela I,o/.tir, Pavel l.iunr, sestra. brat 20 hektolitrov dobre po 58 gld. hektolitev proda Fran Prijatelj (238—7) v Trilidi, pošta Mokronog. Zabavni vlak v KAMNIK pelje iz Ijjllbljaue drž. kol. m nedeljo 12. aprila 1881 ob 1 url ao min. popoludne. Povrntek ia Kamnika lati dan ob H. nrl lO min. zvečer. Cena tja in nazaj II. razred gld. 1.60, III. razred 80 kr. J*e»V~ Več o tem se poizve na plakatih iu v l*aylin-»vi plaarni in potovanja v l.juhljaul, kjer se dobivajo tudi vozovnice. (289—1) Jajca za valitev- Jajca pristne plemenske kuretnine, in sicer plemena Plymouth Ročk, La Flech (črno), Dorking Oivo), Brahma (svitlo), Langshan (črno ali belo), Cochinchina (rumeno), Houttan, Švicarskega (sivo) i u Nizozemskega (Črno). Zadnjih treh plemen ku-retnina ima lepe grebene. — Dalje: Leghorn (svetlo), Italijanskega, Španjolskoga (črno) iu Andaluzijskega plemena. Jajce velju 15 kr., jajce zlatega ali srebrnega Bantama velja 30 ki. — Pri pošiljatvl 50 komadov računa se za poštnino in za zaboj 70 kr. J". Stlegrler, graščinski upravnik (2S1 — 1) Št. Peter pri Gorici. >AA4AAn L otrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, našo preljubljcno mater, oziroma taščo in staro mater, gospo Ivano Šavnik roj. Toman poklicati po kratki bolezni, v 78. letu njene starosti in previđeno s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 11. uri dopoludne v boljše življenje. Pogreb bode v petek, dne 10. t. m., ob 4. uri popoludne. Svete maše bodo se brale v tukajšnji farni cerkvi. Nepozabljivo ranjco priporočamo v blag spomin in molitev. V K RAN JI, dne 8. aprila 1891. (285; Kari SuMiik, dr. Edvard Satnik. sinova. TlarJ|a Satnik, hči. Leopoldiua Savnik roj. Jugovic, Olga Savni k roj. tlally. si na h i. Kari, Franclftek, Janko, Pavel, Leopold, u n u k i. Marija, Marta, Vera, Marjeta, u n u k i n j e. i V pomrlo!j<*lt. ciiu* 13. aprila t. 1., ob lO. uri ^Cv^ . - y plutih, petah 111 &JT Veliko drugim trdim >lc^ ■ PriiEI,.a,,1,h . *v» A >^ pisem jo na glavni razpošiljalniri : ' v>^l. Schwenk-a lekarna (471) Meldling-DunaJ. Pristen samo, (e imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, r~ ^rsr ^' Je tu 'zraveni torej naj Be pazi in stvrne vse manj vredne ponaredbe PriatnoKa imajo v IJub-liani J. 8woboda, 17. pl. Trnkoczv, G. Piccoli, L. Grenel; v Kudolfovem S. pl. Sladovi«, K I laika; v Kamniku J. Močnik ; v Celovcl A. E^er, W. 'rinirnivvaM, J. Hirnha-chur; v Breaah A. Aich-inger; v Trgu na Ko-rofikem) (J. Menner; v Beljaka F. Schoiz, Dr. E. Kumpf; v Oorlel G. B. Pontoni; v Wolfi»-berg*n A. Hntb; v Kra-njl K. Savnik; v Rad-Koul C. E Andrien; v Idriji Josip VVarto; v Kadovl|lel A. Boblek; V Celjt J. Knpferschuiid. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".