25. številka. Ljubljana, v sredo 30. januvarja XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan mve*«r, Izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 ^ld. 40 kr. — Za. Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Danaja 29. januvarja. Čem dalje, tem huja jeza lomi ubozega Ple nerja. Pa je res neumiljeno, da on, ki je predesti- j nirao minister, in ki je sedanji sistem imel le za kratko prehodnjo dobo, mora zdaj v peto leto gledati pred seboj na miniBterskih sedežih take može, ki saj po njegovem skromnem mnenji neso vredni, da bi mu odvezali jermena na Solnih. In u većina? Ali res že v peto leto gospodari v zboru? In Av-Btrija je Se cela? Prve leta se je Plener mlajši v svojih govorih še nekako državniško vedel. Raz viso-cega konja izvedenega politika in financarja, — tako sam sebe laska, — Bodil je vlado in večino, češ, kaj hočete vi, ki še pojma nemate o politiki in državnem gospodarstvu? Prvi veter vas bo popihal in jaz, Plener, siu starejega Plenerja, bom poka al začudenemu svetu, kakšne finančne žeuije rodi rodbina Plener. Pa teklo je leto za letom, odprla se je sesija in spet končala, in ničesar od tega se ni zgodilo, kar je Plenerjeva modrost prorokovala. Da po tacih britkih izskušnjah in blamažab naj še človek ostane miren in hladnokrven. V svoji sveti jezi vrgel je od Bebe plašč ustavovernega Avstrijca in se zagrnil v medvedovo kožo teutonskega agitatorja. HuJBkal je Nemce na Čehe in Poljake, in da tudi Slovencev ni v miru pustil, pričakovati jo bilo od moža ki se kaj rad utika v naše zadeve, da si menda Se nikoli ni storil koraka po slovenski zemlji« ter jo pozna le iz okeu železniškemu vagona. Vzdihuje, da je vlada, ta neusmiljena Taaffejeva vlada, Slovencem dala srednje šole in učiteljišča, da so poslovenjeni uradi, Sole, in da justični minister z naredbami dela proti najvišjemu sodišču vse Slovencem na ljubo. Ne bojte se g. Plener, Taffe že skrbi, da slovenska drevesa ne rastejo v nebesa in da ostanejo pohlevni grmiči, kakor so bili pod Las-Berjem. Glavni predmet govora pa bo mu bile narodnostne razmere na Češkem. Trebalo je oslabeti globoki utis Gregrovega govora, zato je Plener svoje najhuje pušice sprožil proti Gregru in Mladočehom, a ranile njegove strupene besede neso nikogar, ko njega samega. Kajti odslej se Plener ne more resno v počtev jemati, ako bi kedaj Slo za spremembo ministerstva, ker tacega navadnega cestnega agitatorja krona ne bi mogla postaviti na ministerski sedež, ako neče mej nemSkim in češkim narodom provokovati boj na nož. Plenerjev govor je saj malo levičarjem srce utolažil, kajti čutili so le prehudo, da v vsej tridnevni debati njihovi govori neso našli zaželjenih lavorik, niti za agitacijo pričakovanega uspeha. Zato so mu ploskali, kar se je dalo in pomagali so jim židovski fantalini na galeriji. Škoda, da predsednik ni dal sprazniti galerije, k Čemur bi po druzem svarjeuji imel popolno pravico. Veliko ameha je spet izbujal Schonerer, ki jo zakričal: Naj se tudi detektivi spravijo iz galerije. Danes je prvi govoril knez Čar to r i s k y. Govoril je mirno in dostojno in s svojo stvarno polemiko odkril Plenerjeve tendence, ki le za to sili nemški državni jezik, da bi se s tem Čehi in Slovenci kolikor mogoče raznarodili in germanizovali. Žuganje Pleuerjevo z abstinenčuo politiko se mu ue zdi resno, ker ni za tak skrajni korak nobenega povoda in ker bi najbrže nemški volilci kaj tacega ne odobravali. Potem govornik preide na Wurm-brandov predlog, proti kateremu še jedenkrat kratko navede vse že povedane razloge. Novih najti po obširni debati pač ni bilo mogoče. Šuzelka Dunajskim politikom. (Dalje.) Demonstrativno politično delujoča stranka na Dunaji pa ne naglasa samo. da je ustavoverna, torej (po njenem nepravilnem sklepanji) konstitucijonalna, nego ona tudi bunio poudarja, da zastopa in čuva nemštvo? A kakšno nemštvo? Tisto nemStvo, ki terega v Avstriji ni, katero pa ju hotel ustvariti Schmerling, nemštvo v tistem pomenu, d* bi v babs-buržkej monarhiji nemška manjšina vladala brez primere števiinišo nemško večiuo. Tako nemštvo hočejo napraviti, če bi tudi zato država imela razpasti. Tako nemštvo jim je postalo prva skrb. Da so se nemški AvBtrijci narodno tolikanj prebudili in z vsem pogumom svojo narodno zavest kazati jeli, to je popolnem opravičeno, in naravno in vpselo. Stoprav ko se narod tako prebudi, se je nadejati, da to isto spoštuje tudi pri drugem narodu, kar je v Avstriji celo potrebno. Ta nadeja ee pa ni izpolnila od strani naših Nemcev. Le ti so namreč dolgo svojo narodnost svetu le s tem kazali, da so prilično ali neprilično prepevali A i-ernlt -ovo pesen: „Was ist des Deutschen Vaterland", v katerej se je vselej navdušeno zatulilo besede: „Sein Vaterland muss grbsser sein". Z le-tem poslednjim so pa tedanji Dunajčanje že naprej osramotili sedanji Dunajski rod politikov, kateri so že večkrat zahtevali, da Avstrija svojega gospodBtva razširiti ne sme. Ali v rečenej pesni stoji tudi stavek: „Das ganza Deutschland soli es sein". In s tem se je Se tedaj izrekalo hrepenenje, katero se je v liberalnem časnikarstvu, v parlamentu, na zborih zadnji čas tako drzovito kazalo, namreč želja po združenji s prusko-nemškim cesarstvom. Sprednikom sedanjih veliko-nemSkih politikov so se izpolnile želje: Avstrija bila je stopila v nemško zavezo; to pa je plačevala drago, konečno z 1866. letom, a tudi sicer se na vnanjo stran ni mogla gibati. Še več škode je Avstrija vsled nemške zveze imela doma, ker je vsem njenim m nemškim narodom taka prijaznost z Nemčijo bila zoperna, zlasti ker seje \se tako razlagalo, kakor da bi avBtijski Ne-nemci bili podaniki nemške zaveze. Kakšne dobičke bo pa naši Nemci imeli od „/jedinjene Nemčije", katero so si s tolikim pevskim navdušenjem bili zaželeli ? Nemčija je bila tedaj Avstrijcem vse bolj zaprta, nego dandanes, ko ni združenja. Avstrijska vlada je imela veliko uzroka, da ni rada videla, če bo njeni nemški državljani dosta potovali v večjo, tako če.Ščeno nemško domovino. A tudi vkupno duševno življenje je b;lo zabranjeno. Stoprv minister-ftvo Bach Thunovo, od nemških liberalcev toli zani-| Čevauo, ono je sklopilo avstrijsko in nemSko znanost, česar tudi sedanja napadana vlada ne zavidi, čemur se tudi Nenemci v Avstriji nikakor ne upirajo. Dandanes, v času narodnostno razburjenem, bi se pač moralo še vse drugače gledati na vsak nemško avstrijski korak, ako bi Avstrija bila politično združena z Nemčijo. Zato se ni prečuditi, da nemško-avstrijska stranka ti zadovoljna s sedanjo razmero mej Avstrijo in Nemčijo in da zlasti Dunaj tako LISTEK. O slovenskoj stenografiji. (Spibal Boze usek.) Pod gornjim naslovom napisal je g. A. Zupan v „Slov. Narodu" obširen članek, v katerem se spominja mnogokrati tudi mojega imena. Nemam namena spuščati se v podrobnosti njegovih navodov, kakor bi to storil, ako bi bil g. Zupan napisal kritiko v kakem strokovnem listu; kajti prostor v podlistku dnevnika prvič ni za take razprave ugoden, drugič — kar je glavno — ne morejo se pisati primeri s stenografi čnimi znakovi, ker jih tiskarna gotovo nema; a brez teh se prepirati o pravilnosti ali nepravilnosti, o večjej ali maujej vrednosti jedne ali druge sisteme, zdi se mi, kakor da bi sodili slepci o barvah. Samo mimohodno naj mi bo dozvoljeno kon-Btatovati, da se je g. Zupan večkrat zmotil, ker menda ni dobro proučil mojih knjig, ali pa je hotel izopačiti stvar. In potem je napravil še to kapitalno napako, ker ni vzel za osnovo naj no ve je izdanje moje stenografične knjige z 1. 1883; — kar je moral storiti, ako je hotel nastopiti kot pravičen kritik, — nego se je ravnal po onej, ki je skoro 10 let stareja, in katero sem pisal, ko sem bil še dijak. Ako bi si bil dal truda g. Zupan proučiti naj-noveje moje delo, bil bi uvidel, da sem ostal veren svojemu načelu, ki sem ga izrazil na svršetku nauke o stenografiji v „Jugosl. stenografu" teč. II. str. 39: „U tom obziru dati će se još mnogo nadopuniti, iz praviti i usavršiti; a k tomu trebati Če više vremena i više radećih sila . . . Neka dakle bude naš sustav, ako ne drugo, to bor onaj temelj, na kojem se dade dalje graditi, neka bude ona izorana cjelina, ono zemljištes koje imade u sebi toliko plodne snage, da neće biti u-nj uložen trud uzalud, nego će se dati liepo i uspješno obradjivati, osobito ako se čim dalje tim više radnika na njem pojavljuje." In se ve da še zdaj sam priznavam in sem soglasen z g. I. 3., da „moja naredba ni popolna, nego se bode s časom zboljšala." Ravno tako bi bil videl g. Zupan, ako bi bil hotel motriti moje nadalnje postopanje na polji stenografije, da se besede: „da bode iz stenograma Slovenec slovenski, Hrvat hrvatski, Srb srbski Cital** ne smejo vzeti „ad verbum". Pred vsem sem imel tu na misli, da v stenografiji odpada popolnem razlika mej hrvatskim in srbskim (latinico in cirilico), a mej hrvatskim in slovenskim, ki se tako od dne približujeta, se „dade na minimum svesti". Ravno te zadnje besede sem napisal tudi v svojem programu 1. 1876, a g. Zupan jih je umišljeno izpustil, ker je hotel izopačiti smisel. V istem smislu sem se izrazil v svojem „nastopnem predavanji stenografije v Bolgariji" (Sofija 1879) na str. 4. kar se glasi v prevodu tako-le: „Južni Slovani, kakor znate, ne rabe vsi jedne in iste abecede. Bolgari i Srbi pišejo s cirilskimi pismenkami, Slovenci in Hrvati z latinskimi. V stenografičuem pismu ni te razlike, vsi imamo jedno abecedo, jedno sistemo za brzo pisanje. To je na vsaki način važen moment in daje stenografiji pred vsemi jugoslovanskimi mislitelji veliko ceno in dostojanstvo, ker se zamor ej o služiti občim pismom za izrazovanje svojih mislij." Tudi moja ..bolgarska stenografija1* jasno dokazuje, kar si g. Zupan samo „usoja trditi", da sem jaz istega mnenja, „da niti dva jezika ne moreta imeti jednake stenografije, če uemata jednake slovnice, in čim bolj se razlikujeta jezika, tem bolj se morate razlikovati dotični sistemi." tiaći za prusko-nemanimi željami piavicarja bcnone- i rerja. Dunajčanom se zdi grozna nesreča, da v Avstriji ne živi samo Nemec. Ko bi pa kaj zgodovine poznali, videli bi, kako je bdo njih mesto neznatno ko je v njem še imel sedež mejni grof, kako Be je habsburžki rod, ko si je bil pridobil nemško-cesarsko krono, potezal za krono češko, ogersko, in d« je po teh novih pridobitvah Dunai se še le jel razraščati. Znati bi tudi morali, da je bila Avstrija še kot vojvodina tako odlikovana s privilegiji, da se je le bolj samostojno poleg Nemčije razvijala, in jo kouečno, s svojim glavnim kot svetovnim mestom, sijajno prerastla kot evropska velevlast. Zato je bed i sto, če se le jedenkrat oglasi želja in hrepe nenje po „vel kej Nemškej*4. KakAna je torej razmera mej velevlastema Avstrijsko-Ogersko iu Prusko Nemško — pa mej rečenim hrepenenjem po zjedinjenji ? Taka-le: Nijeden odkritosrčen in zvest Avstrijan nemške narodnosti ne more iu ne sme želeti tega združenja, ker nas bi to le v škodo in nevarnost pripravljalo, ter po menjalo ponižanje cesarske rodovine, države in Dunajskega mesta; vsi nenemški narodi v cesarstvu bi to združenje smatrali za veliko nesrečo države, za iz-podkopavuuje svoje narodnosti, tuko da bi uaAa notranja politika bila še bolj zamotana, kakor že je. (Konoc prih.) Zborovanje Slovenskega društva" v Šmariji pri Jelšah v 2 8. dan januvarja. Z velikim veseljem pozdravili smo bili pred par tedni vest, da hoče tudi nas obiskati „Slovensko društvo". Želje naše, da bi se to res v kratkem zgodilo, izpolnile so se nam — post uounulla discrim ua rerura — v nedeljo 2 7. t. m. Tega due pričakovali smo tem teze, zvedevši, da pride predstav 1 j i-1 se, ter program svoj razbijat naš kandidat prec. g. Božidar Kaič. Opoludne pripeljejo se gospodje dr. Gregorec, Baič iu Urbanec. Ol> treh pa se je pričelo zborovanje v lepo prirtjeuih prostorih g. Andrluba. Občinstva iz domučib občin pa tudi iz soseduib, iz Slatine, Ponikve, Št. Vida in dr. bilo je že vse polno, gotovo okolo t eh stotin. Sejo otvori gosp. dr. (Jregoree s trikratnim živioklicem ua presvetlega cesarja ; predstavi potem vladnega zastopnika gosp. viteza Felicettija iz Celja, na to gosp. kandidata Raiča, kojemu da zdajci besedo. Živio-klici zaorijo kaudiditu stopivšetnu na oder še predoo je izpre-govoril. Gosp. Raič pove najprej, ua se ni ponujal za Kandidata, kajti tako težko breme kot je breme državnega poslanca ni hotel nikdar nalagati svojim ramenom, da ga neso prišli prosit narodnjaki sami: ljubezen do svojega naroda pa mu zapoveda zagovarjati njegove pravice tudi na najvišjem meBtu, ako narod to želi od njega. Oživi se v nasprotni volilni tabor, osvetli g. Raič pamliet Lo -chniggovih prijateljev, ter nam tako pokaže isti poziv v vsej ujegovej puhlosti in ničnosti. „Le popa ne voliti!" Zakaj ne V Do neba 86 dičitn io ponašam, pravi Raič, da sem „pop", t. j. dušni pastir slovenske črede. Kdo je veči prijatelj baš slovenskemu ljudstvu, nego dušni njega Naj primerja mojo bolgarsko stenografijo s Brbsko in slovensko; in videl bo, da kakor bolgarski jezik bolj nagiblje k slovenskemu, nego k srbskemu ali hrvatskemu, — kar je po prof. Jagičevej teoriji tudi čisto naravno, — tako se tudi moja bolgarska stenografija bolj razlikuje od srbske nego li od slovenske. Ker o vsem tem g. Zupm nič ne ve ali neče vedeti, to se njegova kritika obsoja sama po sebi. G. Zupan se čudi, zakaj nemaj o Slovenci svoje stenografije in spodbuja k osnovanju takove, (ali bolje k poprijetju njegove,) rekši: „da prepustimo tujko tujcemu. Jako lepo se glase te besede v rodoljubnem smislu, to jaz priznavam. No, ako se že hočemo otresti vsega tujega — kar bi bdo sicer želeti — zakaj ne začuemo pri navadnem pismu pri latinici, ki je gotovo tudi tuje blago? — Zakaj se ne poprimemo cirilice, ki je brez dvojbe slovansko pismo, in bolje ugaja ustroju slovanskih jezikov, nego-li tuja latiuica, katerej moramo prive-šati ruzne črte in kljuke, da vsaj približno naznačimo svoje glasove! G. Zupan pravi, da je „pred-bacivanje Nemcev glede stenografije trpko in bridko" za Slovence. A nij-li „trpko iu bridko", ako nam „predbacujejo" Rusi, Srbi in Bolgari, da imamo tuje obično pismo ? Zakaj ne pustimo „t u j ke tujcem" pastir, živeč srtdi mej njim, čuteči ž njim žalost in veselje V In kdaj se je slišalo, da bi pastir bil — volkV Volkovi prihajajo od drugod! — — Z re?kim sarkazmom raztrga v daljnem govoru vse ostale pajčje mreže nasprotnikove logike, a nikjer ne dotaknivši se niti z besedico nasprotnega kand -data osobe. „Ad acta" položivši Loschniggovcev poziv, preide Raič na svoj program ter nam ga v krepkih potezah nariše blizu tako, kakor smo ga že Čitali po slovenskih novinah. Ob osnovnih ali ljudskih šolah misli naš kandidat, kakor sam pravi, teko, kakor misli o nemških ljudskih Šolah Nemec, o laških Lah, o francoskih Francoz itd. — da se imajo voditi na narodni podlagi. Otrok more se vspešno izobraževati samo na temelji svojega maternega jezika. Stoprav, kadar ima učenec (starosti svoji primemo) že popolnem v oblasti svoj jezik, tačas naj se nv ime božje" (ker so za zdaj razmere pri nas takšne) uči še kakemu drugemu — deželnemu — jeziku. Srednje šole imajo na Slovenskem dobiti takisto naroden značaj; pa učni načrt bodi jim tak, da je maturant vešč tudi drugega deželnega jezika. Učiteljišče v Mariboru mora se preustrojiti brž ko brž, da bode odgovarjalo smotru svojemu: biti od-gojišče in pripravnišče bodočim slovenskim učiteljem. Ker se veČina uradnikov služečih mej Slovenci še vedno upira posluževati se slovenskega jezika, in je tega razni družili nagibov krivo tudi to, ker so na vseučilišči delali izpite zgolj v tujem jeziku : zato mora modra in pravična vlada ustanoviti na univerziteti graški poseben oddelek za slovenske juriste, kjer jim bo prilika izuriti se v s loven« kej jurističuej terminologiji in stilizaciji. Denar za tako slovensko juridično stolico bil je že — pravi gosp. Raič — svoje dni postavljen v proračun, ali „liberalna" vi da bila je tiste tisočake brevi manu prečrtala ; — na dan zopet z njimi v prid zvestim Slovencem! Kar se tiče gospodarstvenih zadev slovenskega naroda, pravi g. kandidat, razume se pač samo ob sebi, da bode vselej in vsikdar povzdignil svoj glas v prid svojim Yolilcem. Razvija potem g. Raič z lastno si jasnostjo svoje misli o tem predmetu ter mej drugim poudarja, da bode skrbel za znižanje davkov; da se mora vlada interpelovati o zgradbi j kake železnice za slovenski Štajer, ker imamo pri-j meroma z našimi nemškimi sodeželani jako malo teb modernih dobrot. Ukrotiti su ima tudi „Drava deroča, ki je le preredkokrat zadovoljna s svojo staro strugo Na poziv gospoda govornika, da je vsakemu svobodno staviti kak predlog, izraziti svoje mnenje, oglasi se par kmetov, katerim je še kratko, a jedr-1 nato odgovoril. Da so vsi poslušalci pazno sledili govornikovim i razpravam, dokazovalo je večkratno odobravanje ne-J katerih point, in ko je svoj govor končal, živioklici ; neso hoteli poleči se. Mej zborovanjem dospelo je od vseh strani ; telegrafnih pozdravov: največ iz Ormoža, iz Ljubljane, Ptuja, Dunaja, Celja, Konjic, Slatine in od in ne rabimo „na podlagi slovenskega jezika slovansko pismo?u Hic Rhodus hic salta! Ako hočemo iskati narodno in jezikovno vprašanje v pismu, iščimo ga v o bič nem pismu, katero je zares pristopno narodu, in ima za jezik historično važnost, a ue iščimo teh stvarij v stenografiji, katera za maso naroda nema nobenega pomena, io ki ima le v življenju pojedinca največ praktično značenje. Ako bi se sploh prepirali o tem, da-li je za Slovence bolja latiuica ali cirilica, gotovo bo vsak poznavalec jezika od teoretičnega stališča priznal, da je cirilica mnogo prikladneja za slovanske jezike, torej tudi za slovenski, nego-li latinica; in prva je Slavjanom domača, dočim je druga tujka. A iz praktičnega stališča vsakdo ve, da je latinica Slovencem pristopneja in navadneja, ker žive mej takimi narodi, ki pišejo z latinico. Iz kakega stališča pa trebamo gledati na stenografijo ? Ne-li iz praktičnega? Stenografija je celo pretežno praktičnega značenja. Ako torej gosp. Zupan stavi na stenografijo zahteve, ki jih Slovenci niti pri običnem pismu ne jemljemo v ozir, ni li to absurdno? — G. Zupan je prijatelj novotarenja io misli, da se na znanstvenem polji vse premalo no-votari. To je sicer resnica, a glede pisma mislim, td7u^odTT*br"s1^^ našega poslanca. Ali vam naj še poročam, kako je govoril g. Raič ? Ali uaj omenim, da je posebna slast slišati vzhodnoslovenski krepki naš jezik? Naj še razkladam, da ima nad narodni kandidat sploh vse lastnosti popolnega govornika, lastnosti, ki bodo tudi bodočemu državnemu poslancu na korist V Dosta: povedano je vse, ako rečemo: Raič je govoril! Ko se nihče več ni oglasil k besedi, sklene g. dr. Gregorec zborovanje „Slovenskega društva" zahvalivši se občinstvu, ki je v tolikem številu udeležilo se imenitne seje; zahvalivši se g. vladnemu komisarju, da se je potrudil priti, ter hišnemu gospodarju gosp. Andrluhu, ki je radovoljno in brezplačno odprl svo,o sobano odličnim gostom — govornikom m gostom. Trikratni „živio" ua cesarja končal je pomenljivi politični praznik. Odhajajoč iz „zbornice", slišal sem zavednega kmeta, ki je rekel: „Boljšega gospoda nemamo poslati na Dunaj, da bi nas tam zagovarjali, kakor so to — gospod Raič!" Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 30. januvarja. Konec velike debate o jezikovnem vprašanji v državnem zbora je ta, da so se zavrgli vsi predlogi. To se imamo zahvaliti Coroninijevcem, ki so glasovali zoper vse predloge. Tolmačiti ta rezultat je jako čudno, na prvi pogled skoraj nemogoče ugan ti, kakega mnenja da je večina državnega zbora. To pa prihaja od tod, ker je mnogo poslancev, kakor nemški konservativci, ki jih ta stvar neposredno ne zanima, a so le zato glasovali, da se ni razdrla strankarska disciplina. Coronini-jevci pa tudi neso vedeli prav, kaj hočejo, n svojim predlogom so baje hoteli le-to doseči, da bi se govorilo o njih, ker drugega pomena itak ni imel. Morda se je pa Goronini hotel postaviti s tem na neko višje državno stališče, katero je pa kaj težko razumet1. — Z dr. Gregrovim govorom bavijo se skoraj vsi nemški listi. Presse posebno poudarja, da je Gregr priznal važnost in potrebo nemškega jezika, iu kulture. „Fremdeoblatf* pravi, da se je sploh mislilo, da bode dr. Gregr pridigo val vojsko proti Nemcem; pa on je vedel kaj se spodobi za njegove volilce, kaj pa v državnem zboru. Dr. Gregr pokazal se je modrega, previdnega in dobro poučenega govornika. Njegov govor napravil je tudi močnejši vpliv, kakor kateri koli govornik na desnici. Ta je z veseljem po/.dravila nov govornišk talent V svo-jej sredi. V govoru samem ponavljal je dr. GregT vse argumente narodnih strank proti predlogu. Zahteval je jednako pravo za vse narode v drŽavi. N. fr. Pr. misli, da je dr. Gregr sam dvoje priznal, namreč, da ima vsaka evropska država lzimši jedino Švico svoj državni jezik, in da ima v Avstriji nemščina neko prednost nad drugimi jeziki. Proti temu ni imel nič dr. Gregr, ugovarjal je samo, da bi se to kodificiralo. „Vaterland" pa vidi tajnost Gregrovega oratoričnega vspeha v sledečem: dr. Gregr je z dobro naučenim in gladkim govorom do konca znal vzdržati pozornost vse zboinice. V njegovem govoru bilo je malo novih argumentov; vse to so že povedali poprej drugi govorniki desnice večkrat, p ■. tudi mnogo bolje. Gregr že ume spretno hoditi po širokem uglajenem potu tako, da ga vsakdo rud spremlja. Desnica je tem rajše sledila po njegovem potu, ker se je izogibal vsakih da smo Slovenci že dosta novotarili, ne bilo bi torej ni umestno jim zdaj predlagati, da popuste latinico in da vzemo cirilico, kar tudi meni ni na kraj pameti. Jaz govorim samo za neposledovateljnost g03p. Zupana, kateri hoče novotariti tam, kjer je najmanje treba. Naj rajše prepusti svojo sistemo osodi, po onem načelu, ki ga je sam izrazil, ko je govoril o „novotarenji": „slabo samo po sebi razpada, a ne izpodrine dobrega". Stenografija po občnem mnenji strokovnjakov ni za to, da bi služba jezikoslovcem za naznače vanje korenov besedij, niti jej je namen delati konkurenco običnemu pismu v „pravopisnih" zadevah, niti bodo se ž njo pisale slovnice ali čitanke za tujce, ki se žele učiti našega jezika. A Slovenec vsak zna, ako tudi ni mogoče vselej v stenogramu točno označiti, da se čita: „ bridka Žalost" a ne „brideka žalost". Kar govori tam g. Zupan za „nep«nan" namesto „uepoznanu to je tiskarska ali bolje auto-grafska pogreška, kakor je še več takih. A za besedo „sipomnim" in nekoje druge, te so res bile napisane v ptvetn izdanji netočno; no naj blagovoli pogledati noveja izdanja mojih knjig, pa bode videl da je prepozno prišel s Bvojim očitanjem. (Dalie prih.) stranskih skokov in se je včasih samo malo v stran ozrl. Bil je dobro pripravljen govor, DJegovo načelo je, kakor se je videlo: delati se interesantnega. In v tem ima veliko nadarjenost. Z »to je pa imel velik vspeh na obeh straneh. — Vidi se, da konservativnemu nemškemu listu nikakor prav ne ugaja, da je, dr. Gregr tako hvalo žel. Konservativcem zdi se preliberalen, ker je očitno izjavil, da bodo prej ali slej zmagala prava liberalna načela in tudi se je jim malo preveč postavil na narodno stališče. VnaiUe države. O »rednjeevropskej zvezi zvedel je „Das Deutsche Tagblatt" kakor pravi iz zanesljivega vira sledeče: Podlaga približanju Nemčije k Avstriji bilo je utrjenje monarhičnih načel in sklep ovirati vse razdirajoče tendence in stranke. Iz tega, iz omenjenih skupnih interesov nastalega, zbli-žanja razvila se je avstro-nemška zveza, katerej so se pa mogle pridružiti vse jednakomisleče vlasti. Italija se je najprej pridružila k mej, odrekši se od irredeotovrtkih namenov, pa tudi Špauija, katere politična misija je tudi monarhija, mogla je biti zagotovljena, da je tudi za njo prosto mesto v sredujt-evropskej mirovnej ligi. Da pri takih razmerah ta zveza nema nikakega ofenzivnega značaja, je jasno. Vsak zaveznik ima pravico v potrebi na pomoč drugega, če je napaden. Potreba je jedino odločilna, tudi če jedna država ni jednemu samemu nasjirot-niku kos, mora prihiteti druga na pomoč. Tu odločuje samo potreba, ne pa šttvilo nasprotnikov. Dokler potreba pomoči ne nastopi, brani se vsaka država sama nasprotnika, in zaveznik Bi prihrani stroške za pojiolno mobilizacijo. Za težnje po razširjenji ozemlja ta zveza ne velja, kajti njeni značai jo odločno miroljubni. — Italijanski listi se tudi zadnji čas pridno bavijo s tnpelalijanco, polomizujejo z nemškimi listi in se prilizujejo Franciji. Slovesno izjavljajo, da Italija neče nič drugega, kakor mir in dobre razmere s Francijo, da Italijani nikakor ne mis!i|o nazaj zahtevati Savoje in Nizze. Iz te pisave italijanskih listov se sodi, da se vrši iiek prevrat v italijanskej vnanjej politiki. Nek nemški list že misli, da se hoče Mancini počasi umakniti iz zveze z Nemčijo in Avstrijo in približati se Franciji. Volitve volilnih mož za bodočo volitev v ■rbsko skupščino imajo večjidel isti resultat, kakor piejšuje k to. Liberalci kljubu velikemu prizadevanju neso nič pridobili, radikalci so pa neki na boljem, nego se je mislilo. Kakor je /nuno se je sredi tega meseca deloma obnovilo bolgarsko mmisterstvo. Do tedaj obstoječe koalicijsko inimsterstvo podalo je knezu svojo dem.sijo, ki se tako le glasi. „Visokost! Po sklepu tretjega rednega sobranja in v izpolnitvi mej-sebojnih doižnostij, katere so v septembru prošlega leta silile, da se pokliče koalicijsko ministerstvo, je j poslednje, kakor se vidi, svojo misijo končalo in i prosi Vašo visokost, da se odpusti." Na to prošnjo \ odgovoril je knez tako le: „Sjirejemši demisijo vlade, j zahvaljujem se jej presrčuo v imenu naroda za verno uvišitev svoje naloge in /a usluge, »kazane prestolu in domovini". Potem S" je predseduiku Cankovu z nova naročilo sestaviti ministerstvo. V novo ministerstvo so ustopili vsi prejšnji ministri razen Stojilova in Načevića. Novi mnisbr pravosodja Pomijanov bil je nekaj časa urednik „Svit-line", kateri časopis je Sobolov zatrl in Pomjanov je bil takrat tožen zaradi napadov na Soboleva in Kaulbarsa pri sodniji. Sarafov, novi finančni minister bil je prej uradnik v statist čnem oddelku naučnega ministerstva. Po poslednjih ministerskih spremembah se je liberalna stranka razkrojila v dva tabora: v zmerne liberalce pod vodstvom Cankova in v radi-kalce pod vodstvom bivših ministrov Karavelova in Slavejkova, ki sta se povrnila iz Vzhodnje Rumelije. R' di tega razdora se bode vsekako oslabila liberalna stranka in utrdila konservativna. Poslednja bode podpirala novo vlado proti radikalcem. Ruski zastopnik Jonin pa podpira radikalce in skuša neki pregovoriti kneza Aleksandra, da bi poklical Karavelova in Slavejkova v ministerstvo. Program radi-kalcev neki zahteva, da se prekličejo vsi sklepi, katere je sklenilo poslednje sobranje, zlasti građenje železnice, ki bi vezala turško in srbsko železnico. Turška vlada je, ko je v ministerskem sovetu dobro pretresla egiptovske zadeve, naročila svojemu poslaniku v Londonu, da naj se začne dogovarjati s angleško vlado, kako bi se rešil Sudan s sodelovanjem Turčije. Sultan ne pričakuje dosti od takih dogovarjanj, zlasti zdaj ne, ko je Anglija poslala Gordona v Sudan, da naj se dogovarja z Mah-dijem; pa Turki vedo, da brez Anglije ne morejo ničesar opraviti, ker ta neomejeno vlada v Egiptu. — Brat v Chartumu zapovedujočega angleškega polkovnika Coetlogona dobil je 21. t. m. telegram iz Chartuma s sledečo vsebino: „Prav dobro. Vse varno. Nobenega povoda, bati se." Ob jednem je od imenovanega polkovnika po pošti došlo pismo polno upanja, v katerem stoji, da je v Chartumu dovolj živeža za 6000 mož za 5 mesecev, in da dovoz žita od zuuaj še ni nikjer pretrgan. — V Times se javlja iz Chartuma, da je 25. t. m. se ponesrečil z od tam odposlanim patnikom podreti most čez Modri Nil radi preplitve vode. Ustajniki so napali paruik, pa bo bili po hudem boji z velikimi izgubami odbiti. — General Gordon in novi sultan darfurski odpotovala sta v soboto iz Kajire v Chur- tum. Generalu Gordonu se je dalo 100 000 funtov sterlingov, izmej katerih se jih je 40,000 takoj izplačalo. — Po telegrančnih poročilih dongolskega gouverja iz Berbera, da so včeraj prišli štirje odposlanci Bicharinbki rodovi podvržejo, ter so prosili, da bi ti smeli hoditi kupovat v Berber. Zavezali so se tudi, da bodo pustili v miru vse kupčijske karavane. To podvrženje dala je prebivalstvu nov pogum; upa se, da se bodo tudi drugi rodovi podvrgli. Dopisi. ■z Trsta 28. januvarja. [Izv. dop.] Delavsko podporno društvo (ženski oddelek) imelo je včeraj pri Monte Verde svojo maskarado, ki pa ni tako izpala, kakor bi se bilo želelo. Določeno je bilo troje daril za najlepše maske, a oddalo se je le drugo in tretje darilo, prvo pa se prihranilo za kako bodočo priliko. Veliko krivo bilo je slabo vreme, ki je marsikoga zadržalo pod varno streho; nekaj je pa tudi to uzrok, da to društvo daje prepogostem zabave in veselice. Vse prav, zabave bo lepe, so potrebne, a biti morajo v razmeri z gmotnimi silami družab-uikov. Kje pa bode delavec za vse to denar jemal? „Tržaški Sokol" krepko razvija svoje peroti. To m'ado čilo društvo imelo je skozi ves advent plesne vaje. Dobro je pogodil veselični odsek to težavno pričeto delo. Z vztrajnostjo, odločnostjo in uzornim redom bilo je delo venčano. Sijajni zaključek plesnih vaj na Novega leta dan bil je venec veseličnemu odseku, ki je pokazal pot mlademu društvu, kako more napredovati in pridobivati novih članov pod domačo slovansko zastavo. Slavni odbor pa s tem vspehom še ne zadovoljen, nadaljeval je to podjetje ter na društvene stroške izvežbal 16 parov (zasluga g. M. Polica) v hrvatskem „Kolu" in to tako vrlo, da je takoj prvi nastop imel popolni učinek, in to je bilo pri velikem Sokolskem plesu v 26. dan t. m., ki se je tako sijajno obnesel, da smelo trdim, da je bil to do sedaj najlepši slovanski ples v Trstu. Cela vrsta krasotic v dragih in elegantnih toaletah, vmes Sokoli v ru-dečih kasuljah, gospice v belih, modrih in rosa-krilih, da se je plesišče z galerije videlo, kakor slikovit vrt, napolneu z raznobojuimi cvetlicami. Plesalo se je lepo in elegantno, a z nekako uepotrpežljivostjo čakalo je vse na 5. točko plesnega reda, na „Kolo". Ko se je po četrtej točki dvorana nekoliko zpraz-nila, povpraševali so nekateri, kaj to pomeni? V odgovor pa priskače iz stranskih vrat po osem lahkonožnib parov (Okoličanke, Poljakinje, Rusinje, Crnogorke in Sokoli), nastojnjo v „Kolo", ki se mej sviranjem narodnih napevov začne vrtet. Vse figure tega prelepega plesa izvajale so se tako točno in lepo, da se je „Kolo" moral na burno prošnjo gledalcev ponavljati, in da je plesalcem od vseh stranij donela živa pohvala. Čudili 80 se, da smo kaj ta-cega priredili, in celo v ginnastici govorili so o nas. — Četvorko plesalo je 80 p*rov, vsega občinstva bilo je nad 400 osob- Vse je bilo tega večera veselo, ne izimši niti krčmarja. Istina je: „Tržaški Sokol" leti visoko, krila nosi široko. Dostavim naj še to, da se je ta \ečer prvikrat z orkestrom svirala „Sokolska himna", katero je prof. Eisenhut tako krasno zložil. Želeti bi bilo, da bi se himne tudi bratje v Ljubljani poprijeli. Iz Šoštanja 29. januvarja. [Izv. dop.] V čudnih razmerah tukaj živimo. Imamo župnika in ga uemamo. Cerkveni župnik je gospod Mat. Pogl-šek, a on sme opravljati le cerkvena pravila, državni župnik pa je c. kr. okrajni glavar Finem v Slovenjem Gradci. Odpeljal nam je vse cerkvene matice in župnijski pečat, in kdor potrebuje kacega pisma ali potrjila iz matic, ga ne dobi v fa-rovži pri Sv. Mihelu, ampak v Slovenjem Gradci. Oklici so ustavljeni in ne vemo, kako se bodo mogli ženiti vsi pari, ki hrepene po zakonu, ker župnik ne sme postavno oklicati. Tacih razmer menda ni v celi Avstriji. In kako je prišlo do tega. G. knezo-škof je že predlanskem bil našega g. župnika vsled neke disciplinarne preiskave odstavil in c. kr. namestnik v Gradci se je požuril, župnika tudi od državnih opravil odstaviti. Gospod župnik pa se ni udal, ampak se pritožil pri metropolitu v Solnogradu. Metropolit pa je knezoškofovo razsodbo uničil in jednako je sodil OlomuŠki kardinal, katerega je papež na prošnjo knezoškofovo pooblastil bil k razsodbi v III. instanci. Vsled teh razsodeb o.^tal je g. Poglšek župuik pri Sv. Mihelu, a c. kr. namestnik v Gradcu neče preklicati svojega ukaza in imenoval je okrajnega glavarja slovenje-graškega državnim župnikom. Tako stanje je na veliko kvar celi župniji in skrajni čas je, da spet pridemo do naravnih razmer, kajti škodo od tega prepira mej višjo cerkveno in deželno oblastjo imajo le župljani. Vprašati pa vender moramo, s kako pravico je okrajni glavar odpeljal knjige in pečat, ker oboje je gotovo cerkvena in ne državna lastnina. Proti ta-cerau ravnanju in kratenju cerkvenih pravic bi po našem mnenji moral naš knezoškof župnijo in cerkev braniti. Poročal vam bom, kako se bo ta na avstrijski zemlji nenavadni nkulturkampf" nadaljeval, želimo pa, da se kmalu konča. Iz Ormožkega okraja 28. januvarja. [Izv. dop.] Z denašnjim dnevom je končan volilni boj v okrajni zastop Ormožki, ker danes so bile volitve v skupini občin. Izid je za nas sijajen, ker vseb 10 narodnih kandidatov je izvoljenih; ti so gg.: dr. Omulec, Hanzelič, Kolarič, Kuharic, Meško, Puklavec, Simonič, Sok, Skerlec in Zabavnik. — Sedaj je v novi okrajni zastop Ormožki izvoljenih 25 narodnjakov proti 5 od mesta Ormož izvoljenim nasprotnikom. Tako ugodno še nag okrajni zastop ni bil sestavljen in zato iskrena hvala zavednim narodnim volilcem, ki se neso dali od nasprotnikov motiti. Izvoljeni možje pa so porok, da so naše okrajue zadeve v pravih rokah in prepričani smo, da bodo izvoljeni možje skazali se občnega zaupanja s tem vredne, da bodo okrajne zadeve vestno opravljali, ter varčno ravnali, da se breme velikih okrajnih doklad, ki je še sad poprejšnjega gospodarstva uasprotuikov nekoliko olajša. Z ravno dovršenimi volitvami stopi Ormožki okraj ponosno mej okraje, kateri so se ottesli ue-znosljivega jarma naših nasprotnikov, ponosno stopi mej okraje, na katere se v vsakej sili sme zanašati, ker obljuba in zavednost naših volilcev kliče: Da Brco zvesto, kakor zdaj, Ostalo bode vekomaj. Iz Krope 28. januvarja. [Izv. dop.] Danes smo spremili na tukajšnji mirodvor k večnemu počitku 68 let starega, pred nekaterimi leti slovečega vinskega trgovca Franja Pozni k a. Po raznih nezgodah prišel je pokojnik ob vse premoženje, a je vender z vsem potrebnim preskrbljen, kajti njegov sin gosp. R a d i v o j P o z n i k c. kr. inženir, kateri se ni strašil daljnega pota iz oddaljenega Kremsa k pogrebu, da mu skaže zadnjo Čast, podpiral ga je redno. Zato vsa čast takemu sinu, ki tako vestno spolnuje IV. Božjo zapoved, pokojniku pa blag spomin! Umrlega tovariS! Domače stvari. — (Euketa o težavnih razmerah kmetskoga stanu) na Kranjskem bode po sklepu deželnega odbora sklicana 17. in 18. aprila. Povabljeni bodo vsi deželni poslanci in drugi v kmetskih razmerah izvedeni možje. — (Kranjski deželni odbor) uložil je prošnjo pri vojnem miuisterstvu, naj ne premešča drugega brambovskega bataljona iz Rudolfovega, kjer je erarua vojašnica, v Ljubljani pa bi morala dežela plačati stanovanje v privatni hiši. — (Prošnja Ljubljanskih obrtnikov) do državnega zbora, da se naj kaznilnica U Ljubljane odpravi, je bila od g. GrasseiHja v zboru izročena. Prosilci podpirajo svojo prošnjo s prav tehtnimi razlogi in kažejo na veliko državno poslopje v Zi-tični, kjer bi se brez posebnih stroškov taka kazuil-nica napravila. Na Ljubljanskem gradu pa bi lehko bila kosama za brambovce. — (Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) vršil se je danes dopoludne do 12. ure v magistratnej dvorani, katera je bila na polnena, kajti navzočnib je bilo nad 100 članov, mnogo z dežele, posebno čestitih duhovnikov. Najprvo vršila se je volitev društvenega tajnika in dveh odbornikov. Ko so se razdelili udom volilni listki pričela se je volitev. Centralni odbornik cesarski svetnik g. M u r u i k klical je po vrsti imena društvenikov, vsaki je moral pristopiti k mizi v sredini dvorane, okoli katere so sedeli centralni odborniki, in oddati listek. Škrutinij vršil se je v postranj-skej sobi in so bili za ta posel po predsedniku baronu Wurzbah-a imenovani gg. J. F. Seunig, župan Šavnik, F. Kotuik. Ko je zbor reševal mej tem druge točke dnevnega reda in je zborovanje tudi nekoliko časa prenehelo, bil je skrutinij zvršeu. Izid naznani vodja g. Doleuec: Oddanih jo bilo 101 glas, kar se natanko ujema z zaznamovanim številom udov, ki so glasovali. Tajnikom bil je izvoljen gosp, Gustav Pire, ki je dobil 66 glasov, g. Erust Kramar dobil je 33 glasov, g. Reicbel jednega. G Pire izjavlja, da vzprejme tajništvo, ae zahvali za skazano zaupanje in obljubi delovati na prospeh kmetijatva in v prid kranjske dežele. Odbornikoma bila sta izvoljena g. Souvan star. s 75 in g. dr. Poklukar z 72 glasi. Drugi glasovi so se razcepili na gg. Perući, Tomek, Gale, baron Lichtenberg itd. Navzocni g. dr. Poklukar izreče, da vzprejme volitev, zahvali se za zaupanje in obljubi, da bode vsekdar in povsod deloval na korist dežele. Predsednik baron W u izba c h izjavlja radost centralnega odbora, da sta se zopet ta dva gospoda izvolila v odbor. Priznalo se je potem mnogo častnih diplom umnim in pridnim kmetovalcem, vzelo poročilo o podkovskej šoli na znanje in razpravljala cela vrsta važnih predlogov podružnic, mej njimi predlog g. Ogulina u pre-naredbi družbenih pravil. Proti 12. uri opoludne postal je zbor nesklepčen. Obširneje poročamo. — (Vabilo k veselici,) katero napravi bralno društvo Dol. Logaško dne 2. februvarja t. 1. v prostorih Fr. Arko-vih v Dol. Logatcu. Program : Petje, tombola, ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osobo 40 kr. — (Vabilo k veselici), katero priredi Čitalnica v Sežani v spomin svoje desetletnice dno 2. februvarja 1884 v prostorih vitez Scaramanga. Program: 1. Bethoven: „Nočni mir" peva „kraški kvartet". 2. Slavnostni govor. 3. A. Hajdrib: „V tihi noči", peva „kraški kvartet4'. 4. Deklamacija. 5. K. Mašek: ,,Lahko noč", peva „kraški kvartet". 6. „Gluh mora biti'', burka v jednem dejanji. 7. Ples. Pri plesu svira kvintet pod vodstvom gospoda Pei-nelt-a. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: 60 kr. za osebo za ude Čitalnične pa 40 kr. — (Društvo „Edinost" v Središči) napravi v nedeljo dne 3. februvarja v spomin Val. Vodnika v gostilnih prostorih g. Sanjkoviča veselico s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav, govori predsednik g. M. Robič. 2. „Ilirija oživljena" od Ipavca, pojejo pevci Ormoške „Sloge". 3. Slavnostni govor, govori g. Žinko. 4. „Mili kraj" od Nedveda, pojejo pevci „Sloge" in „Edinosti". 5. „Vodniku v spomin" od Flegeriča, deklamuje g. Vogriuec. 6. „Otok Bleski" od Mašeka, pojejo pevci „Sloge" in „Edinosti". 7. „V pepelnični noči" od Gregorčiča, deklamuje g. Kotarič. 8. „Venec slovenskih narodnih pesnij" od Kocijančiča, pojejo pevci „Sloge". 9. Ples. — Pri plesu svira Ljutomerska godba. — Začetek ob 7. uri zvečer. — (Računski sklep „Posojiluice v Mariboru") za drugo upravno leto 1883 kaže, da je bilo vsega denarnega prometa 183.497 gld. 24 kr. Iz bilance povzamemo naslednje točke: Inventar 345 gld.; posojila 109.940 gld. 29 kr.; hranilne uloge pri druzih zavodih 36 500 gld., obresti od ulog pri dnu h zavodih 938 gld. 29 kr., gotovina koncem 1883. leta 3452 gld. 12 kr. — Čisti dobiček znaša 2356 gld. 46 kr. Pri jako obširnem prometu — vplačanih je 71 glavnih, 680 upravilnih deležev, vkupe 13.900 gold., hranilnih ulog pa 126.985 gld. 40 kr., znašajo vse zaostale obresti le 8 1 gld. 8 kr., kar je najsijajnejši dokaz za jako previdno in točno vodstvo- Če pojde tako dalje, bode Mariborska posojiluica slovensko prebivalstvo kmalu rešila nemških denarnih zavodov, kar bode največjega upliva. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Dunaj 29. jan. Predlog večine (prehod na navadni dnevni red) ostal je s 157 proti 184, predlog "NVurnibranda s 155 proti 186 v manjini. Nasproti glasoval Coroiiinijev klub in ministri. Galerija morala se je zaradi demonstracij izprazniti. Predlog Coroninijev ostal je tudi v manjšini. Propali so tedaj vsi predlogi in ta zadeva je rešena. Kotor 29. januvarja. Pri Visoki zadela je vojaška patrolja na hajduško četo, katero je izgubivši jednega mrtvega ubežala. Razne vesti. "(Ogerska žurnalistika.) V Budimpešti izhajalo je začetkom 1881 I. 222, po deželi 244 vkupe 466 magjarskih časnikov. Razen teh še 151 nemških, 53 slovanskih, 23 rumunskih, 5 italijanskih, 2 hebrejska, 3 francozki časopisi, vseh vkupe 237. Madjarskih in nemadjarskih listov vkupe je tedaj 703. * (Največa mesta v Evropi) so po najnovejših Ktutističnih podatkih: London 4,019.000, V nedeljo zvečer v Londonu Po-četudi je hitro Zraven stoječa Pariz 2,239.000, Berolin 1,192.000, Dunaj s pred-kraji 1,088 703 prebivalce * (Požar v gledališči.) se je užgalo Lusby-jevo gledališče žar je popolnem upepelil poslopje, 14 brizgaloic prihitelo na pomoč. Charingtonova pivovarna se je tudi užgala, pa so jo rešili. Škoda se ceni na 400.000 funtov šteringov. * (Veliko dekoriranih) bilo je 20. t. m. v Berolinu ko je bil velik praznik kronanja in redov. Število odlikovanih znaša 1333. Red rudečega orla jih je dobilo 610, kronin red 157, hišni red Hohen-zollerjev 28 in splošnimi častnimi znamenji jih je bilo odlikovanih 537. * (Nesreča v rudniku.) V rudniku „General Blumenthal" pri Recklinghausenu bila je 21. t m. strašn* eksplozija. Dvanajst rudokopov je mrtvih, 10 ranjenih. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. ,, pol leta........6 „ 50 „ „ Četrt leta .......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n pol leta........8 „ — „ „ četrt leta .......4 „ — „ „ jeden mesec.......I ,, 40 „ UpravttAštvo ,,Slov. Naroda". Umrli so t IJubijani: 25. januvarja: Njih svitlost dr. Janez Zlatoust Poga-čar, knezoškof, 74 let, Pred Škofijo št. 5, za starostjo. — Antonija Vavpetič, hišnega posestnika hči, 8 let, Tržaška cesta št. 27, za vnetjem možganov. 26. januvarja: Janez Ovjač, bivši hlapec, zdaj ka-znenec, 18 let, Ulice na grad št. 12, za plučno tuberkulozo. 27. januvarja: Alojzij Skul, žitnega kupčevalca bih, 19 mes., Sv. Petra cesta št. 13, za plućnim edemom. — Avgust Zupančič, krojačev sin, 5 mes., Sv. Petra cesta Št. 62, za ecclampsijo. 28. januvarja: Tine Kozina, gostač, 78 let, Sv. Petra cesta št. 5, za oslabljenjem moči). V deželnej bolnici: 23. januvarja: Marija Rebolj, delavčeva žena, 78 let, za razširjenjem plin". 25. januvarja: Janez Kozjek, črovljar, 42 let, za vnetjem možganov. — Jožeta Bučar, gostija, 47 let, za plučno tuberkulozo. 26. januvarja: Lorenc Zabjek, gostač, 83 let, za sta rostjo. 27. januvarja: Marija Glažar, gostija, 74 let, za prsno vodenico. V vojaškej bolnici i 29. januvarja- Jurij Unterrainer, c. kr. nadporočnik, 32 let, za plučno tuberkulozo. Meteorologično poročilo. 3« Q fiaaonaJ StttI1J° l,as opH- b t zovanja „ . Temperatura Vetrovi g 7. zjutraj | 738-41 mm 2. pop 9. zvečer 739-41 on. 74056 mm. — 8-0 G + 1-8 'O brezv. si. jz. — 3-6'C si. svz. Nebo Mo-krina v min. megla obl. jao. O'OO mm. snega. Srednja temperatura — 33°, za 2'0° nad normalom. Tržne cene v IJubijani dne 30. januvarja t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, „ . . . Koruza, „ Leča „ . . . Grah „ . . . Fižol , . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . apeli trišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ , Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . n mehka, „ „ , . gi.l. kr. 7 96 5 53 4 71 3 9 5 20 5 f>3 5 50 9 — 9 — 10 — 2 86 — 96 — 86 — 60 — 74 — 85 — 8 — 8 — 60 — 56 — 52 _ 38 _ 50 _ 17 2 13 1 96 7 20 4 1 60 Dunajska "bor^- dne 30. januvarja t. i. (livirno ;*l»xrafi£no porodilo Papirna renta .... ... 79 gid. 90 Srebrna renta ... 80 30 Zlnta renta ........ 100 , 55 5°/0 marčna renta...... 94 . 90 Akcije narodne banke ..... 848 , — Kreditno akt i je 308 , 50 London . ...... . . 121 , 85 N»pol. ........... i ( Hi 0 gld. 123 , fto Državne srečke iz 1. IS64. KH) gld. 171 , 75 4n/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 100 . 4r> Otrroka zlata renta 6%...... 121 „ 75 n rt n -°'» .... 89 „ 90 fi papirna renta 5°/,,..... 87 , 70 .'»'' „ .štajerske zemljišč, od.ez. obli«. . . 104 j, — Dunava reg. Bročke 5°/0 . . 100 gUl. 115 „ 25 Zemlj. obč. avstr. 4«/,"/0 ^ati zast. listi . 120 „ 2") Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice 105 „ 90 Pmr. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ 50 Kreditne srečke......100 gld. 173 , — Kudolfove srečke .... 10 j, 20 „ 25 Ak ije anglo-avstr. banke . . 120 , 116 „ 20 Trammway-druflt. vel j. 170 gld. a. v. . 227 , 10 Zahvala. V svojem, kakor v iiuenu bratovem in sester izrekam najtoplejšo zahvalo vsem onim, kateri so se za časa bolezni in ob smrti našega rajnega očeta ljuheznjivo spominjali. V Kropi, v 2rt. dan januvarja 1884. (73) EadlvoJ Poznlk. Št. 537. Razglas. (63—3) Mestni magistrat naznanja: 1. Da so imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih v letih 1861, 1862, 1863 in 1864 rojenih domačih mladenićev dogotovljeni in pri magistratu od 15. do 30. dne t. m. razpoloženi, da jih vsak lahko pregleda in a) ko hi kdo izpuščen ali napačno upisan bil, to naznani, h) zoper reklamne je novačenju podvrženih ali /oper njih prošnje za oprošrenje od dejanske «lu*h« vojaške ugovarja in te ugovore tudi dokaže; potem objavlja msgistrat 2. da bode srečkanje novačenju podvrženih mla-deničev I. raz roda lotos v 19. dnu fVbruvarlf a oh O. url l jniii. Gosposke ulice štev. 12, | t i K 1 i in-i dvorci. iffi Na plučah bolnim, d. priporoča se brezplačno izvr- (780—7) | etični III i. t. sten lek. Na vprašanja odgovarja radovoljno TeodorItossncr vUpskciii. | Umetne «4> ♦♦♦♦♦♦ (32—6) tzol>e ta zoliovja i T ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu J * brez vsakih bolečin ter opravlja ploiubovauja in * ♦ vse zobne operaeljc ♦ t zobozdravnik A. Paichel, ♦ X poleg Hradeckvjevega mostu, I. nadstropje. Z ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ———< 1 (788—12) • 5000 1 (788-12) ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno mož k it obleko, pošilja po pnštnem povzetji, ostanek po 5 gl. Ii. Mop'4'Ii t Krim. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. ••••• Izdatelj in odgovorni urednik Maksu Armič. Lastnina in tisk rNarodne Tiskarne 2717 852946