»Sligi-
0L poiti prejemana ali na dom jfàfua skupaj *
<»^y Goriškim ventniHm“
sa v«e leto pol leta četrt
gld. 1.80 * -.90 . -.45
n
Za tuje dežele toliko Teč, kolikor poitnina znata.
PoHamične Številke po 0 kr. dobijo se ? Stolni, Semeniiki in Šolski ulici.
Upruvniitnn in uredništvo : Morellijeva ulica itev. 22.
»Sl#gfc“
prinaša označila na četrti strani od katerik se plačajo ss sa itiristopno petitvrsto po 7 kr. če ss jedenkrat tiskajo, po f) kr. če se dvskrat, in po t. !a\ če «e trikrat ali večkrat tiskajo. Za celoletne oglase po pogodbi.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, reklamacije in naročnino upravniitvu.
Nefraskovana pisma se zavrnejo.
Rokopisi se ne vračajo.
Ali se bodo vršile premembe
na Primorskem ?
Mi, goriški Slovenci, se vedno zanimamo za razmere vseh slovenskih dežel; ali svoje gmotne in duševne moči vendar potrebujemo in porabljamo najbolj v domači deželici in po narodno političnih bojih, ki se nam uže desetletja vsiljujejo v skupuoupravni provinoci pod tržaškim namestništvom. Naše borbe, ki se raztezajo jednako proti sistemu politiške uprave, kakor deželnih samouprav na Goriškem in Tržaškem, so pa takò hude, da od leta do leta in oh vsakem važnem dogodku, pripeti vsem se na Primorskem, stavi jamo koj radi sami sebi vprašanje : Ali se še nič ne izpremeni, ali ne bode še bolje za primorske Slovence in Hrvate ? In koliko dogodkov, koliko povodov je že bilo, vsled katerih smo se v interesu tudi celokupne države morali tako popraševati in ob enem tolažiti se !
Nobene provincije in kraljevine v Avstriji ni take, v kateri bi posebne razmere in prečudni dogodki ne silili na korenito ispremem-bo, kakor ravno na Primorskem. Slovenski in lirvatski časniki so zaradi posebnosti te provincije že sto in stokrat tolažili sanic sebe in občinstvo, da sedaj pa sedaj mora priti do izprememb, ugodnejših za cesarstvo in slovansko prebivalstvo, katero je v večini na Primorskem. A do izprememb vendarle ni prišlo ; yse se suče po starem tiru ali, če hočemo soditi nepristranski, se je od 1. 1848 mnogo poslabšalo, in to ne le za primorske Slovane, ampak tudi za cesarstvo, česar ne more tajiti noben državnik, ki ni nalašč zatisnil očij nasproti občnemu položaju na Primorskem.
Slovenci in Hrvati primorski so vsled tega, da je vse pri starem in da postaja vedno hujše, nekako otrpneli, in njih radovednost je oslabela; kedar se ponavljajo proti-avstrijske demonstracije, že ne poprašujejo več, ali bodo imele kak nasledek ; postajajo vedno bolj mlačni nasproti takim „dogodkom-, ki so le »otročarije" za te, kateri radi vidijo, da gre takò naprej.
Dandanes se skandalizujejo le še tujci, ki pridejo k nam, ko vidijo, kaj je vse mogoče počenjati „otrokom4 neslovanskih narodov na Primorskem, in le še tujci opisujejo
po zunanjih novinah v ob,čem našem položaju in našem neprestanem boju proti raznim upravam in italijanskemu življu.
Edino naši primorski poslanci niso še otrpneli, razkrivati stvari, kakoršne so, in tudi oni ne delajo tega s posebnim upanjem, da bi se spremenilo kaj na bolje, ampak bolj zato, da bi tujci še več zvedeli, kake razmere so pri nas, in kakò se godi Slovanom primorskim zlasti dve zadnji desetletji. Uvala Bogu, da imamo primorski Slovani ravno v tej dobi kopico dobrih državnih poslancev, ki se ne vstrašijo ne žrtev ne truda, zbirati nia-terij.il, da potem v državnem zboru opisujejo naš položaj. Te popise naših razmer sovražni listi sicer prikrivajo, da bi zunanji svet nič ne zvedel, kako je prav za prav z nami; ali na vse strani vendar ne dosežejo svojega namena, ker tudi Slovani imajo že svoje uplivne časopise in zunanje prijazne liste, kateri priobčujejo govore naših zastopnikov, in tako gre resnica po svetu, če ne drugače, pride iz zunanjih držav v Avstrijo in tu pred tiste, katerim je namenjena, da jjo zvedo.
Hvaležni moramo biti tem zastopnikom, ker oni bodo največ pomagali, da bode boljše, če sploh ima priti še pravočasno do kakih sprememb.
i
y	j
Čas za take spremembe je bil že davno, in bi bilo že prišlo do njih; ko bi italijanski i živelj na Primorskem ne imel toliko razno- i vrstne uplivne podpore, kakoršna je v sedanji I zunanji politiki, potem pa v starih simpatijah, ki jo imajo višji krogi do italijanske narod- | nosti in kulture in 6edaj pred vsem v stalni i prijaznosti nemških liberalcev.
Sedanja državnozborska zveza in pa nova | vlada ste tudi taki, da nikakor ue dajati u- ! panja, da se bo izvršila kaka izprememba občih j razmer na Primorskem. Saj ta zveza potrebuje tudi pomoči italijanskih zastopnikov, in takò bodo skušali rajši še hujše pritiskati na primorske Slovane, nego da bi jim zboljšali sedanji položaj.
Zato je pa tudi neverjetna vest, ki se je v nekem neslovenskem dnevniku priobčila, vest, katera pravi, da se bodo godile uradniške spremembe na Primorskem. Po tem poročilu bi več sedanjih visokih c. kr. uradnikov odstopilo, ker ne znajo slovanskih jezikov
in bi se nadomestili z dostojanstveniki, ki bi bili vešči tu potrebnih slovanskih jezikov.
Mi ostanemo neverni Tomaži dokler se kaj takega ne zgodi. Potreba spremembe tudi na to stran bi bila zares velika, če pomislimo, kakò se uraduje doslej pri nas pri raznih, posebno tudi političnih uradih Saj so na Primorskem od zgorej in zdolej uradniki nameščeni, ki ne urnejo nobenega slovanskega jezika, po tem pa tudi taki, kateri kažejo rnršnjo nasproti slovanskemu življu. Boljšega bi se bilo nadejati, ako bi se taki uradniki nadomestili z drugimi, ki poznajo naše jezike jednako zaradi tega znanja, kakor zaradi u-panja, da bi bili oni jednako pravični vsem narodom na Primorskem. Ali tu se ne smemo varati ; lahko bi nam dali takih uradnikov, ki bi zares znali nekoliko slovenščine, ki pa bi po mišljenju in čustvu nasprotovali naši narodnosti. Taki uradniki niso na Primorskem na pravem mestu tudi zaradi državnih interesov, ker, ako bi s čustvom podpirali italijanski živelj, ostale bi pri italijanski narodnosti tiste razmere, katere so sedaj, in katere so naši primorski poslanci označevali poslednja leta in tudi proti koncu ravno minulega leta.
Z višjimi uradniki, veščimi slovenskega in hrvatskega jezika, bi Slovani samo nekaj formalnega pridobili ; do zboljšanja razmer za državo, primorske Slovence in Hrvate pa pridemo samo takrat, kedar zaukažejo od zgorej, da je treba spremeniti dosedanjo politiko na Primorskem, in kedar postavijo v to provincijo take višje uradnike, ki bodo odločno volj ni, delati v soglasju, v zmislu ukaza o novi politiki.
No, naj bodo naše dosedanje borbe na Primorskem še takò neugodne, mi ne smemo obupati sedaj, ko je že mnogo dela izvršenega od naših rodoljubov in zlasti naših odločnejših zastopnikov. Razkrivajmo te razmere še nadalje podpirajmo te odločne poslance moralno, ne dajmo se zadovoljevati z mrvicami, in če bodemo složui obsojali politiko, ki je škodljiva nam in državi, potem se moremo nadejati, da napoči tudi za goričke Slovence in vse primorske Slovane boljša doba. Zato potrebujemo med seboj složnega delovanja, in „Sloga“ bode tudi nadalje obuj«1-vala in krepila naš narod v tem zmislu.
MKMUMnilMUlMIIMMMtMMIIMMIIlMiVUM
»MiiiriJiiiiiM»

MNMMMMMiliMM«
Podlistek
Po virih sp.
- -m***
(Dalje)
„Po slovesnosti Vam tega nihče ne bo branil, veličanstvo".
»Med tem mi pa sneg skopni", vzdihne kraljič.
»Velika reč, ako tudi skopni, Veličanstvo".
»Kako se bomo pa kepali potem?"
»Dobro, potem se pa ne boste, Veličanstvo",
»In moja bitka, moji vojščaki in tovariši. V.i se zabavajo, ko me imate tukaj zaprtega?"
Villeroy odvrne resno: »kralji imajo druge dolžnosti nego koprneti po veselicah".
„Uže vidim, da je kraljevanje zelò sitno in neprijetno".
»Naučite se ; Veličanstvo !“
»Prav, a bodite mi porok, da mi sneg ne zvodeni."
»Tega ne morem toda za Boga, čas poteka, in še nič ne znate" pritiska Villeroy.
Ludovik je ves pobit, a se vendar uda. Stavek za stavkom mora ponavljati, dokler se ogovora ne navadi do dobra. Zadovoljen se po-
vrne Villeroy iz sobe, in Ludovik poskoči od samega veselja: »To je pri kraj), sedaj pa le hitro ua travnik".
A motil se je nesrečni kraljič. Še ni bil menda Villeroy daleč iz sobe, že naznani Com-tois drug pohod: »Gospa Ventadour in gospod Fleury, drugi Vaš učitelj, Veličanstvo! — Za omenjenima razvrsti se cela vrsta strežajev, ki nesó krasna praznična oblačila iu drugih reči za kraljica.
„0 kako je to lepo! — zavzame se Ludovik — »Mamà, bom li v tej krasnej obleki bojeval se?"
»Bojeval? Naročeno mi je bilo samó, da Vas oblečem, za boj mi nič ni znano."
Kraljič pregleda kos za kosom, s koj im ga opravljajo. Pred vsem pride na vrsto prav okusno nabrana jančica z visečimi snknenimi rokavi ; vijolične barve. Na to mu denò obilno sé zlatom j obšito kapico na glavo ; okoli vratù pride višnjev ; trak z redom sv. Ludovika iu sv. D lillà. Do les j je bila kraljiču oprava prav po vseči, ker mil je hodilo na misel, da se v ujej prikaže na bojišči.
A kako se začudi, ko mu Ventadour poniule zlate ročaje, s kakoršnimi otroke vodijo, da se hoditi uaučč.
„Ivaj je to, mama, in kaj nameravate s tem", upraša precej resno.
»TojSo povodci, s kojimi Vas imam okinčati".
»Meni povodce? Ali se ne šalite?"
»Gotovo, da ne: kajti ti povodci ao Vaiaj otroškej obleki neobhodno potrebni".
„ìz kratka, nočem jih po nobenej ceni. Saj nisem več majhen otrok".
»Ves svet ve, da niste. Človek, ke je pet let in sedem mesecev star, ni več majhen otrok. Povodce pa zahteva šega in etiketa, da nosite je pri posebnih svečanostih, vi namreč kot kralj še v otroških letih".
»Šega? Etiketa? kaj me to briga? Jaz jih nočem. Dajte je raje kteremu staremu gospodu. Lej te, vojvoda Bilijonski jih zelò potrebuje, saj komaj na nogah stoji. Tudi maršal Ikselski hudo strani, dajte mu je. Jaz jih nočem, za nič na svetu ne, pa mir besedi, mama ! Toda kaj se obotavljam ? Skoro bo solnce sijalo. O nikar me ne zadržujte, ker imam še to jutro zmago obhajati, in vojna priprava ni še v redu".
»Prosim, veličanstvo, vzemite povodce ! Saj Vam ne bodo kar nič na poti."
»Jej, ali bi se mi tovariši pač smijali, posebno Chartres".
»Ne bodo si upali".
»Zakaj ne ?"
»Ker se bodo kazui bali, veličanstvo."
„A kako malo je poznate 1 Ali se mi Francozi koga bojimo ?"
»Nimate prav, veličanstvo, da Vas morAm za tako malenkost tako dolgo prositi. Storite mi to ljubav, prosim Vas".	(Dalje prih.)
Primorske raxmere.
(Govor poalancA V. Spinèlla v 255. seji dri. »bora dne 15. decembra 1' 1.)
(Dalje)
List „11 giovine pensiero* piše na tak na* čin — jaz ga navadno ne čitarn, a doposlale so ae mi razne številke — da ga ni moči drugače imenovati, kakor revolversk list. Pa vender je le redkokdaj konfiskovan. Da ne bom preobširen, naj citiram le nekatere številke. V številki z 22. julija 1893 piše: „Rozzo e S. Marco, Istria e Venezia, sublime abbraccio d’amore che durò 10 secoli. Nella piazza di Rozzo si conservano gli antichi cannoni. — La presente generazione annovera patriotti veri uuo solo eccettuato il ... . parroco.
To-le je načelno hujskanje zoper župnika. «Finalmente è arrivato il giorno in cui potete ■enotere il giogo pesante importovi dagli s t r a-n i • r i con una guerra aleale, fatta avoi coi mezzi più ingiusti, e rivendicare l’onore vilipeso col ragiuatare i vostri sacrosanti diritti. La sorte vi è propizia*. V številki z due 17. avgusta t. 1. pile: »Dopo che gli oltremontani ai insediarono in codeata cittadella l’oltracolanza pancroata crebbe smisuratamente.*
In zakaj vse to?
Samo zategadelj, ker so v neki občini, v kateri prebiva 13.000 Hrvatov in poldrag tisoč Italijanov, po trdih borbah zmagali Hrvati. Italijanski listi ne morejo upravi ničesar očitati, pisati pa smejo vender na tak način zoper njo, ne da bi oblastva kaj storila, ker je občinski zastop hrvatsk. V drugih občinah je uprava pod Vsako kritiko in vender ima pii glavarstvih »srečo*.
V številki z dne 9. novembra se omenja interpelacija, stavljena dne 27 oktobra: «Dunque Spinčič, Laginja, Alfredo Coronini . . . hauno presentata nella seduta del Parlamento del 27. settembre p. n. un’interpellanza al Ministero della publica {ostruzione, interpellanza ricca di menzogne e di basse insinuazioni contro il nostro patrio consiglio . . . i rappresentanti della nostra popolazione sapranno sveutare, ne siamo certi, i tentativi del panslavismo diretti a creare anche all'ombra della storica torre di un focolajo di deleteria agitazione, contraria di supremi interessi del paese, alle leggi della morale e dell’ordine*.
Gospoda moja! Ako zahtevamo kako šolo, smo panslavisti, agitatorji itd. Citirati ni treba v dokaz, kaki izrazi so se rabili v drugih številkah, kako postopajo naši dobre ljudi imenujoči se so-deželani. Ta list rekel je v neki drugi številki, n^j prebivalci dra. Laginjo, mene in druge slo-vanske poslance, če pridemo v kako slovansko vas, s brcami preženejo.
„L’ Istria*, oficijozno glasilo avtonomnega deželnega oblastva, dežele, v kateri sta dve tretjini prebivalstva slovanske narodnosti, imenuje Slovane pogostoma tolpe barbarov, uskokov i. t. d. Zlasti slovanske duhovnike psuje in napada, samo nato, ker so Slovani, ker slovanski čutijo in se za narod, ki toliko trpi, potegujejo. J
Ne grde jih pa samo listi, nego tudi c. kr. funkcionarji. Precej visoko stoj bč funkcijonar rabil je pred kratkim besede «Porcili di preti*, ne da bi mu bili dali duhovniki v to kak povod. Drug, še višji funkcijonar rekel je — kakor so mi priče povedale in pismeno potrdile —: «Non ■te tenir coi preti, perchè i preti vi meneria in cattiva strada*. Tako je govoril naj višji tunk-cijonar na Primorskem neki slovenske občine de* putacjji o duhovščini, ki je jedini vzdrževatelj morale v deželi.
Okna Puljske čitalnice — to utegne gospodu grofu Franu Coroniniju biti drago slišati — so bila že večkrat z velikimi kamni pobita. Okna v stanovanji kurata Legoviča v Kopru so bila pobita in sicer pri pet ur trajajoči demonstraciji, vrsivši se pod okni c. kr. političnih in sodnih oblastev.
Informirajte se pri njem, a ne pri sokrivcih ali celo pravih krivcih.
Tarški župnik Koraca in Višnjanski župnik Močibob bila sta v lastni svoji hiši že mnogokrat v smrtni nevarnosti. Jednemu so nasprotniki na okna streljali in vrata pobili, drugemu pa kamua v stanovanje metali in hišo njegovo oblegali. Zadnji čas se tudi zoper Paziuskega župana in namestnika dež. glavarja odvetnika dra. Dukiča zlasti po noči demonstruje, tako, da se dr. Dukič ne upa po noči la ulico. Kriva so tega c. kr. oblastva, zakaj dr monstracije so ae zopet začele, odkar je v Paznu znani vitez Sckwarz.
Dr. Dukič se je radi tega pri namestništvu pri ministerstvu notranjih opravil pritožil, ali ta dva oblastva sta pokazala tako nonkuranco, da sej» Dukič odpovedal kot dež. glavarja namestnik. Namestništvo mu je pač sporočilo, da se ne sme odpovedati, ali on neče svoje odpovedi preklicati. V dveh političnih okrajih se je lani govorilo, da je za glavo dra. Laginje obljubljena talija 3000 gld. Prič za to je dovolj. Zapisane je imam. Orožniki so to javili predpostavljenemu jim oblastvu in tudi okrajnemu sodišču. Na neko zadevno vprašanje je okrajno glavastvo odgovorilo, da ničesar ne vé o tej stvari.
C. kr. državno pravdništvo v Rovinju je na naznanilo okrajnega sodišča odgovorilo, da tu ne gre za hudodelstvo, katero je uradnim potem pregatati.
Najprej je torej treba ubiti, potem je hudodelstvo še le storjeno, morda pa tudi ne. Da pa se take reči ne dogajajo samo pri nas v Istri, evo za to dokaza. Prijatelj mi je dal »Dentsches Volksblatt* z dnd 5. junija t. 1., v kateri številki je natisnen dopis s Primorskega, kjer se pripoveduje, da se je izid občinskih volitev Tržaških 4. volilnega razreda v Gorici praznoval, in se potem pravi : Da pa se je zmaga še sijaj-neje praznovala, treba je bilo kako socijaluo visoko stoječo, avstrijski mislečo osebo insultirati in provocirati. V to je bil izbran groi Žiga Attems, potomec starodavne rodovine, ki si je za deželo pridobila velike zasluge. Ko se je grof Attems tisti dan vračal v svoj, zunaj Gorice ležeči grad, pridrvilo se je za njim od židovskih liberalcev najeto krdelo izprijencev. Ti so grofa na najpodlejši način psovali in mej drugim kričali »da bi bilo vse avstrijsko misleče ljudi ubiti* ter proslavljali Italijo. Vrh tega je grof Attems dobil še mnogo pretilnih listov, v katerih se mn grozi z opustošenjem velikih njegovih vinogradov, če ostane še nadalje »austriacante*,
Slišal sem, da je grof Attems vse to in še huje reči izrecno potrdil. Tudi govori, katere je bilo pred kratkim slišati v Goriškem občinskem zastopu, zlasti govor dra. Maranija — mož je javno govoril, zato je pač dovoljeno imenovati ga — kažejo jasno, kako se govori in hujska zoper Slovane, kako se ti obrekujejo, kako sovraštvo se proti njim propoveduje in to radi stva-rij, ki niti dokazane niso.
V zvezi s tem so tudi poulične demonstracije. O posamičnih teh demonstracijah mi ue kaže govoriti, zlasti ker so bile že omenjene v raznih govorih in interpelacijah. C. kr. vladi pravim pa le to: Vprašajte slovanske deželne poslance is-terske, kaj se jim je 1. 1863. v Poreču zgodilo in kako se jim godi od tedaj sem v deželnem zboru in ziinaj njega, zlasti če v zbornici hrvatski ali slovenski govore : vprašajte slovenske občinske svetnike in deželne poslance Tržaške, kako se jim godi, če se potegnejo za slovensko zadevo, Vprašajte razne Hrvate in Slovence, kako se jim je godilo, če so zadnji čas prišli v Poreč, v Koper, v Višar, v Oprtalj itd., vprašajte Buzetskega župana, kake poulične demonstracije so se proti njemu in proti njegovemu uradu priredile in kako so tedaj postopala c. kr. oblastva, vprašajte Buzetskega župana in Buzetskega župnika-dekana, kako se jima je godilo, ko sta prišla k okrožnemu sodišču v Rovinju zaradi omenjenega napada na neko procesijo, vprašajte duhovščino Oprtaljske dekanije, kake poulične demonstracije so se proti nji uprizorile v Oprtlju dne 15. aprila 1891., vprašajte bivše ondotné duhovnike JelušiČa, Sčutca, Fruliča in Topolovškega kapelana Knavse; vprašajte duhovnika Bottegara in Štefanuttija, kako je okolo 600 oseb due 8 maja 1891. v Bujah demonstrovalo in kaj se je vse proti njima pripravljalo ; vprašajte dnbovnika Ptašinskega, kako se je 1. 1889, proti njemu demonstrovalo v Poreču; vprašajte tega duhovnika in župuika Gorca, kake demonstracije se se v Velikem tednu 1. 1891. proti njima v Poreču pripravljali ; vprašajte župnika Koraca in Moči boba, kako se je proti njima v Tarn in Višnjami demonstrovalo; vprašajte župnika v Roču in njegovega kooperatorja, kake demonstracije se že leta in leta proti njim uprizarjajo: vprašajte kurata Legoviča v Kopru, kako se je proti njemu demonstrovalo v Vižinadi in v Kopru, nekega dne, kakor že rečeno, celih pet ur in to pred okni c. kr. oblaste v, ne da bi bila ta kaj storila zoper veliko množico demonstrantov. Poznam, gospoda moja, ulice, poznam poslopje oblastev in kuratovo stanovanje. Vprašajte še druge Hrvate in Slovence v Kopru, zlasti nekega učitelja, potem profesorje in dijake, kako in kolikokrat se je proti njim demonstrovalo.
Pred kratkim pisal mi je jeden teh profesorjev, da je nastal mir, odkar zboruje drž. zbor. Malo so tam torej vender v strahu, kadar zboruje državni zbor. Vprašajte ureduika lista »Naša Sloga" in druge Hrvate in Slovence, ki so bili dne 28. avgusta 1892. v Paznu, kako se je proti njim demonstrovalo ; vprašajte dr. Mandiča, kako se je proti ujemu demonstrovalo, ko je to poletje po službenih opravkih tja prišel; vprašajte hr-vatske izletnike iz Senja, kake demonstracije so se proti njim priredile na Krku, ko so to poletje tja prišli. Po ulicah in sploh povsod se demonstruje zoper tiste, ki hrvatski ali slovenski čutijo, ki ne pripoznavajo, da so primorske provincije italijanske provincije in ki so na poti izvršitvi iredentovskih idealov.
Sedaj pa prestopim k iredentizmu in kar je ž njim v zvezi. Ker bo stvar nekoliko daljša, prosim potrpljenja, gospoda predsednika pa dovoljenja, da čitam citate. Prej pa naj omenim, da ne maram posegati v zasebno življenje in da ne dolžim italijanskega naroda v celoti. Želim samo, da si naredi visoka zbornica pristno sliko o razmerah na Primorskem in da se tudi vlada informira, ker imata zbornica in vlada pravico in dolžnost, poznavati razmere v posameznih provinciali tako glede na narode, kakor gledè na državo in na vladarja ter varovati interese narodov, države in vladarja.
Šolska družba »Pro Patria* je bila razpuščena zaradi govorov na njenih zborih. Mesto nje se je ustanovila druga šolska družba »Lega nazionale* s povsem jednakimi pravili in v povsem jednak smoter kakor »Pro Patria*, ne glede na
to, da društvo ne ustanavlja samo šol v varstvo italijanske narodnosti, ampak zlasti šole za poitalijančevanje slovenskih in hrvatskih otrok. V teh Šolah se kar očitno politikuje.
Meseca jannvarja 1893 so se v Ločniku pri Gorici vršile občinske volitve. Takrat se je očitno govorilo o stranki »Legini* in mej drugim se je reklo, da ima »Lega* dovolj sredstev za borbo zoper avstrijski misleče Slovane. To je treba dobro zapomniti. Po mnenji Legistov je borba zoper primorske Slovane identična z borbo zoper av-vstrijsko misleči del prebivalstva. (Čujte ! Čujte!)
V knjigi profesorja dr. Benuttija »Manuale di geografia, storia e statistica del Litorale" in v knjigi že prej omenjenega Karla de Franceschi se imenujejo Slovani »stranieri*. To ima svoj pomen, v knjigi drugo imenovanega moža na str. 7., 8. in 9. uvoda se imenuje Italija »občudovanja vredna mati Istre. Trsta, Gorice in Gradiške*. (Čujte! Čujte!) Attilio Brunialti skuša v svoji knjigi »Gli eredi della Turchia*. Milano 1890, v četrtem poglavji dokazati, da bo Avstrija Trentin in Primorsko odstopila Italiji in da mora, dokler se to ne zgodi, z Italijani v tej deželi prijazno ravnati, kakor se tudi res ravna. Govorim samo o Primorskem.
Paolo Fambri v knjigi »Antologia Italiana*,* ki se tudi pri nas precej čita, se trudi dokazati, da spada Istra in sploh vse Primorsko z Reko vred in jeden del Kranjske historično, etnogra-flčno in geografično k Italiji, da mora to Avstrija priznati in do odstopa lepo ravnati z italijanskim prebivalstvom, Primorska se v šolah, v uradih in v cerkvi preparira za Italijo.
List »L’Indipendente* berete lahko vsak dan v bralni sobi dra. Laginje in osvedočiti se morete, da piše ta list o Avstriji tako, kakor da je inozemstvo, (čujte!)
„11 Mattino* — to je še važneje — izhaja z vladno podporo v Trstu (Čujte!) iu pišeV številki z dne 3. novembra 1891 „£ cosi Trieste, ritaliana Trieste*, »Italijansko mesto* se pravi kar naravnost in ta list piše najsrditeje zoper ustanovitev slovenske šole v Trstu ter ima skoro v vsaki številki stalno rubriko : »Fatevi soci della Lega nazionale* — katere »Lege* misli, sem že omenil.
Prej omenjeni list »II Giovine Pensiero* pisal je v številki z dne 3. novembra 1891. govoreč o »Legi* : »Le provincie italiane soggette all’ Impero* in navaja kot tej podvržeue provincije Gorico, Trst in Istro.
Tudi v dež. zboru se pri raznih prilikah govori o italijanskih provincijah monarhije, dasi iz-vzemši Trentina sploh ni italijanskih provincy. Tako je pri nas že navada. Kakor znano, so na nekih zemljevidih Trentin in vse Primorsko do Reke zaznamenovani kot del Italije. (Klic: Etno-grafičen!) EtnograflČen! 400.000 do 500,000 Hrvatov in Slovencev ne šteje nič proti 300.000 Italijanom. Imenoval sem Trentin le ker je na zemljevidih zarisan. Taki zemljevidi se nahajajo tudi po primorskih uradih in v nekem isterskem okraju so se tudi v šoli več let rabili. Ali se še kje rabijo, mi ni znano. Te zemljevide so iz ljudskih šol odstranili tisti slovanski okrajni šolski nadzorniki, kateri se v italijanskih listih in v dež. zbora isterskem najbolj napadajo. Tak okrajni šolski nadzornik, ki je bil tudi že večkrat napaden, ker je svoje dolžnosti nepristranski izvrševal, odložil je te dni nadzorništvo, ker ni mogel več prenašati šikan znanega viteza Schwarza, naperjenih proti njemu in proti hrvatskemu prebivalstvu v tem okraju. Pri raznih prilikah se tiskajo posebni listi, ki se razpošiljajo s pošto ali pa na ulici razdajajo. Tako je dne 9. januvarja 1879. bil tiskan v Rimu oklic na »Fratelli Istriani, Triestini e Trentini* ter podpisan z »Alcuni Deputati.* Ta oklic se ni samo po Trstu, ampak tudi po drugih primorskih mestih razposlal. V njem se govori o dveh udih, due lembi, katere ima »lo straniero*, tujec, še v rokah. O kroni se govori z besedami, katerih ni moči ponavljati, bratje pa se poživljajo, naj vztrajajo v boju, dokler ne pride dan rešitve iz okov. Druga taka tiskovina je naslovljena „14 Marzo* in podpisana »II comitato del Čircolo Venti Decembre", datovana »Trieste, Marzo 1891“, »Tip. regrata del Circolo Garibaldi*. V tej tiskovini se popisujejo čutila, s katerimi mislijo Tržačani na kralja Umberta na le-tega rojstni dan in izraža protest zoper sedanji položaj, v katerem se nahajajo. Prav karakteristične so besede : Borimo se zdaj za naš jezik in za našo narodnost s svetimi o-rodji, z vzgojo, z delom, z razširjanjem naših idej iu pripravljajmo se za sveti dan, ko se bodemo borili za svobodo in merili svoje sile z našimi zatiralci*. Besed o našem cesarju in kralju ne morem ponavljati. H koncu se proslavlja še »Oberdank* in se zaključi spis s klicem: »Viva l’Italia, viva il Re.*
Tiskoviua, natisnena »per cura e coi tini segreti del Circolo Garibaldi — Trieste 1892. N. 3. »Alere Flammain*, — »Canti della patria.* Ta publikacija ima namen, razširiti mej narodom tiste rodoljubne pesmi, katere je Avstrija k ostracizmu obsodila. Tem pesmim, ki so prebudile ves narod, sledile bodo drage pesmi, namenjene našim provincijam.*
To je perijodična publikacija, kar kaže tudi št. 3. Razdaja se po vsem Primorskem. To številko imam iz Gorici. Mej drugim je tu čitati : »Rumenočrno — proklete barve, kdor jih nosi,
bodi proklet ; smrt Judežu ki na svojih prsih nosi svetinjo, katero mu je dala Avstrija". (Cujtet)
Znani so mi slučaji, da so nekateri ljudje sramujejo nositi javno svoja odlikovanja, nekdo je tako odlikovanje celo /. nogami teptal. (Cujte !
Ču j te!)	. .
Pred kratkim razpošiljali so se v Gorici pod kuvertoin tiskovine, katerih jedna je došla tudi dni. Rojcu z napisom «Gospod dr. Alexija Rojic, Gorizia". Tiskovina je adresirana na pisatelja brošure „Studio sopra Gorizia". Kot motto so zapisane besede izrečene na Mentanski slavnosti v Milanu 8. novembra 1885. To zopet kaže, kako se na Primorskem vsa Čita, kar se v Italiji zgodi, kjer se govori, da prelita kri še vedno rdeči polja, ker v dijademn Italije še vedno manjkata dva biserja, Trident in Primorska. Izrekajo se želje Goričanov (I Goriziani): »Pravi Goričani" nečejo s tujci ničesar opraviti imeti, nočejo se ž njimi spuščati v transakcije, ker bi bilo to proti njihovim svetim aspiracijam: nečejo ž njimi priti v dotiko; veliko krdelo iredentovcev naj usurpatole tega zadnjega dela (ultimo lembo) italijanske zemlje odpravi; Dunaj naj se ne briga za našo provincijo, potem bode laglje združiti se z legitmne materjo.
Dne 20. decembra 1890 praznoval se je spominski dan Oberdankove smrti. Nekateri italijanski listi so o tem članke pisali in Oberdanka slavili kot «martire della patria".	(Dalje prili.)
Politični razgled.
OtnlatUna. — Kar je najzanimivejiega za nas je politična pravda v Pragi, katera se je začela 15. t. ‘m. Zatoženih je 77 oseb, in sicer vsi pristaši tajnega društva „Omladineu, Zutoženci so večinoma mladeniči in sicer po poklicu novinarji obrtniki in trgovci poleg dveh odvetniških koncipijentov in dveh vseučiliščnikov. G lavni zatoienecje Anton Holzbach, 19-letni novinar. Praga je radi tega vsa na nogah. Redarjev s puškami in nataknjenimi bodali bilo je isti dan pred sodiščem okoli 60.
Bosni in Hercegovini pretijo jako neušečne narodne nevarnosti. Tam se hoče pahniti v pozabo hrvatsko ime in teptati zadnje zvezi bosenskih in hercegovinskih Hrvatov z bratimi Hrvati v Banovini in Dalmaciji. Temu podjetju protestile vie hrvatska visoka šolska mladina na Dunaju, Zagrebu, Gradcu in lnomostu. Bog daj mladim visokošolcem doseči bratom Hrvatom njih namen. Ali obeta temu patrijotičnemu podjetju kaj dobrega, ne vemo.
V vnanjih driavah se nič posebnega ne godi z izjemo v Italiji, v kateri se radi notranjega nemira oroiuje. — V.Siciliji bila je pomirjena ustaja, ali te dni zamotala se je zopet vladi tamošnja štrena. Crispi je vie v veliki zadregi in se ne ve, kako se bode z iste spravil.
— V Srbiji se bode vladina stranka cepila in sicer za to. ker je vladni radikalec Marinkovič vdo-bil pri volitvi nič manj kot 1291, a njegov nasprotnik predsednik radikalnega kluba TanšanoviČ pa 863 glasov.
Tudi v Belgiji niso vladini duhovi mirni. Minister Beconaert izjavil je namreč, da odstopi in i njim vse ministerstvo — torej kriza tudi tam.
DOPISI
Podgora 17. jan. — V nedeljo 14. t. m. imelo je takajšnje „Ka tol iško bralno politično društvo" veselico, katera je v vsakem pogledu izvrstno izpadla. V prvi vrsti se imamo zahvaliti g. M. Koršiču, vodji tamburaškega zbora, in gg. tamburašem, kateri so pokazali, da so se v tem kratkem času prav dobro izurili. Potem g. Bajtu za izborno petje in vsem g. diletantom, ki so se potrudili, da se je veselica tako lepo izvršila. Želimo si še več enakih večerov.
Il Brd, 16. januarja. — Ker je «Sloga* od 5. t. m. pod naslovom «V Biljani" objavila sporočilo lažnjivo gledé občnega zbora «Slovenskega Jeza", primoran sem zahtevati od slavnega uredništva «Sloga", da tudi moj popravek objavi!
Dno 17. decembra m. 1. imeli sti dve društvi „Briska podružnica sv. C. in M." pa kat. politično - nàrodno društvo «Sl. Jez" svoj redni občni zbor, kakor druga leta, od kar je ustanovil a Jez* — »podružnico". No, pri zadnjem občnem zboru »Slov. Jeza" dne 17. m. m. razvil se je prizor, nenavaden a pričakovan, ki je v tesni zvezi s prizori v vršeči se volitvi šmartenskega županstva. Toda nikakor ni resnica, kar pravi sporošilo v „Slogi“ rekši: „V Biljani vršil se je dne 17. p. m. letni, občni zbor društva „Slov. jeza", ali žalibog brez nikakega uspeha, ker po končanem zborovanju društva „Sv. Cirila in Metoda" popustili so dvorano vsi odborniki kakor tudi udje društva „Slovenskega jeza", tako da osamljeni predsednik ni mogel voliti odbora". — Resnica je le ta:
Po dokončanem občnem zboru „Bfiske podružnice sv. C. in M.“ odšli so iz dvorane vsi in sami navzoči učitelji (bilo jih je 8), da se pokažejo nasprotni „Slovenskemu jezu“, oziroma predsedniku, kakor je bilo že prej zažugano. — Med temi učitelji je bil eden (g. Širok) odbornik
»Slov. jeza", dva pa (Semolič in Poberaj) namestnika. Kljub temu odhodu učiteljev so ostali v dvorani, duhovniki in posestniki, med temi g. župan Biljanski Sfiligoj .se svojim tajnikom, g. župan Šmartenski Mužič z več staralini in orni-kanci, par izbornih starašin iz Dolenjske županije i. dr. Toraj ni bi 1 predsednik osamljen.
Zborovanje se je začelo s predsednikovem nagovorom in pojasnilom o delovanji. Potem se je vpisalo 10 novih udov, ki so položili svojo krono na žrtvenik domovine namesto učiteljev. Zar&d razburjenosti so društveniki odložili volitev novega odbora. Predsednik je zaključil zborovanje ili začela je večerja.	— a —
Dostavek ured. — Našega preješuega Gosp. poročevalca prosimo biti natančnejši pri poročilih — ker drugače škodujejo takšni poročevalci s popravami listu mnogo.
Domačo io razno novico
Občni zbor »Goriškega Sokola* vršil se je 6. dne t. m. po naznanjenem dnevnem redu, dasi ni bilo navzoče potrebno število udov; bilo je namreč samo 20 udov in dva nenda; a pred volitvijo odbora odšli so se 4 udje in odbor je volilo samo 16 udov in 2 neuda z 19. glasovi — ker nekdo je oddal 2 listka. Izvoljeni so bili : starosta g. Andrej Gaberšček, podstarosta g. Martin Poveraj tajnik g. Angustili Janša, blagajnik g. Josip Mužič, odborniki: gg. Josip Dekleva, Rudolf Polen-čič in Josip Hvala.
Obžalujemo, da mnogo najboljših udov, kateri so bili do sedaj stebri »Sokola", ni prišlo k občnem zboru z izgovorom, da se nočejo prepirati. — Iz «Goriške Tiskarne" g. Andreja Gaberšček» se je namreč vže dolgo pred občnim zborom agitovalo, kedo naj bode izvoljen; zato so mnogi radi zaželjenega miru pustili »Goriški Tiskarni" pri Sokolu" prosto roko’
Žalostne šolske razmere v mili naši domo vini. — Pri nas velja izgovor, da mora biti v naših šolah poduk v nemškem jeziku ker so tu Slovenci in Italijani; in glej v Ljubljani izrekel je te dni državni poglavar Bar. Hein skoraj nekako enako neumnost v deželnem zboru.
Na obžalovanje nekega deželnega poslanca, zakaj se ima toliko skrbeti na možkem in ženskem učiteljskem izobraževališču v Ljubljani za nemški poduk kandidatov, rekel je, da se zato skrbi, ker imajo le tem potom mladi učitelji in mlade učiteljice priložnost pridobiti si kruha tudi v nemških kronovlnah. Mož nlovil se je kakor muha v paljkovo mrežo a stom razločkem, da nedolžni muhi ne pride nikdo na pomoč, a da njemu pa je prinesel nemškutar Schlegel, a takrat brez uspeha.
Kaj pač mora vendar to biti, da so se ti Nemci in tukaj njim pridruženi Lahi proti ubogemu in potrpežljivemu Slovencu tako zarotili, da um hočejo iztrgati iz srca po vsej sili ono ljubezen do materinega jezika, kojo je božja previdnost vcepila vsakemu količkaj lastno mater ljubečemu otroku, bodisi ta katerekoli narodnosti! Jako žalostno!
Goriški Vestnik je vže naznanjen c. kr. glavarstvu in izhajal bode, kakor je bilo vže naznanjeno v 1. št. Sloge vsak zadnji četrtek meseca ob 10. uri zjutraj. Prva številka prinese interpelacijo bi. g. Dr. Rojica o zboljšanju gmotnega stanja naših učiteljev in mnogo druge lepe tvorine.
Pretekli teden nmrl je tu v Gorici bivši vodja in poprej prefesor na naši višji gimnaziji g. Fran Schaffenhauer v 73. letu svoje starosti. Mož je bil povsod jako spoštovan in ni tako sovražil Slovane kakor je sedaj navada. — Hladna mu bodi slovenska zemlja!
Zndnjl «Rinnovamento* prinesel je članek spančevanja naših deželnih poslancev v deželnem zbora.
Mi se ujemamo popolnoma z omenjenim listom, kajti ako bi ne bila prinesla te dni deželna poslanca Aleksij Dr. Rojic interpelacijo o zboljšanju gmotnega stanja učiteljskega osebja in vitez dr. Tonkli ono o porotnikih bi resue imel deželni zbor pri tem zasejanju nikakega raznega deželnega uprašanja zvzemši onih uprašanj, ki so navadno na dnevnem redu vsakega zasejauja.
Omenjeui list ima torej prav, ako očita spančevanje naših deželnih poslancev v deželnem zboru, kajti prišli niso še do tega, da bi imela naša deželna hiša svoj napis. Slovenski poslauci se ugibajo laliom dobro vedoč, da ti nočejo rajše nobenega napisa imeti, kakor da bi jih sramotil slovenski napis v središču mesta!
Vemo tudi kje tiči vzrok, da so se na naši Ipavski železnici, med tem ko je železnična proga červinjan-Tržič že dokončana z izjemo nekih mostičev katere sedaj gradijo, vže izgubila vsa znamenja merstva in da rastejo na isti kakor prej še vedno leskovi grmi. —■ Kaj pa če se pomisli, da so dovolili tudi slovenski poslanci omenjeni železuični progi podporo 100.000 gld. iz deželnega zaloga, brez da bi se uprašalo, kaj pa bo z našo železnico?
Tudi podporo 1000 gld., katero dovoljuje deželni zbor vsako leto tukajšni obrtnijski šoli, morali bi naši poslanci odreči, ker ta znesek gre v žep laškim učiteljem iste šole brez nobene koristi našim otrokom.
Konečno opomni navedeni list, da bodo morali slovenski deželni poslanci v kratkem raduniti z vol ilei, kateri jim niso podali mandata spanstva v deželnem zboru, ampak onega svete dolžnosti za porabo vseh njih moči v korist zboljšanja gmotnega in duševnega položaja Slovencev na Goriškem - Gradiščanskem. In tako mora biti!
Na ieleznlčni progi Iz Gorico do Trsta se
nikakor ne dolgočasi. Odpotoval jo nekdo kakor po navadi sé za pol ure zakasnjenim laškim vlakom ob 10. uri predpoludne v Trst. V vozu pridruži se mu med drugimi tudi oskrbnik nekega laškega bogataša, kateri je začel koj pripovedati o stoku injoku v blaženi Italiji, katera sta nastala ràdi sklicanja reservnih in drugih vrst vojakov, dasi se je posrečilo laški vladi pomiriti vstaje v Siciliji. Znamenje temu je gotovo, kakor je on pravil, vojna proti Francoskej, katero bo vodila Nemčija brez avstrijske pomoči.
Navzoči so gledali med tem skozi okna voza proti onim mejam, , v katerih toliko ropota «Indenta" in «Circolo Garibaldi", in katere so tudi resnično zaznamovane v laških zemljevidih in knjigah. In nič ni treba dvomiti, da bi se takšne knjige ne nahajale tudi med nami. Na strani 145. v Milanu 1. 1864. tiskane knjige »Popis laškega kraljestva, kakoršno je sedaj in onih dežel, ki temu pripadajo", navedeni sti tudi pokrajini : »Laški Tirol" in »Gorica z Istro." Tudi med po-glavitnejšimi laškimi mesti so ua strani 237. iste knjige popisana mesta: Trent, Gorica, Trst in Rovinj, iz česar sledi, da se v Italiji res računi naše pokrajine nji — Italiji — pripadajoče!
Tudi na vrnitvi iz Trsta v Gorico imel Je potovalec priložnost slišati iz razgrete glavice neke laške ženske mnenja take vrste.
In pomisli naj se, da se nekdo dobrika s takšno sosedinjo, ter da zakriva iznose «Iredente" in »Circola Garibaldi", češ, da se Slovenci o teh izmišljujejo, in kar je še hujši, pomisli naj se tudi lo, da imamo tudi med Slovenci moža, kateremu se zdi „Trozveza“ neki lepi zmes!
Skriti bombi. — Iz Celovca se poroča, da je izvedela te dni policija od necega pijanega človeka, da je spravil neke sumne stvari v bližnji vasi Anabihl. Preiskava je pokazala, da sta bili res dve bombi, napolnjeni z reksitom in nasekanim svincem. Mož, ki ju je skril, trdi, da je bombi našel to spomlad, ko je v gozdu Križne gore z nekim neznancem iskal polže. Bombi sta že močni» zarujaveli in gotovo nad leto dn^j stari. Policija je zaprla moža, bombi pa uničila.
Deset let speče dekle je v vasi Thonelles na Francoskem. Dne 31. maja 1. 1883. prišli to žendarmi iskat Margarito B., ki se je vsled tega tako prestrašila, da je dobila nervozne napadajo, ki so trajali 24 ur. Potem pa je padla v letargično spanje, ki traja še danes. Ker ima usta krčevito zaprta, morajo jo umetno hraniti. Leži vedno na hrbtu, oči ima zaprte, obraz jako bled. Truplo je tako slabotno, da je ubogo dekle res le kost in koža. Lasje in nohti ji ne rasejo več. Dekle je videti, kakor mirno speča oseba. Zdravniki menijo, da je popolnoma neobčutna in da ne vé za nič, kar se godi okolu nje in se boje, da bi nagloma umrla, ker je jako oslabela. Zdaj se le še tujci zanimajo za nesrečnico.
Yelezasluinl hrvatskl rodoljub ir. laiki,
bivši predsednik jugoslovanske akademije v Zagrebu, je opasno zbolel. Žal, da se mu je po najnovejših vestih zdravje obrnilo nekoliko na slabše. Iskreno želimo, da vrli rodoljub skoro okreva.
Petlndrajsetletilea akad. društva »Stovralja*.
— Priprave za slavnostni koncert s plesom, katerega priredi akad. društvo »Slovenija* na Du-uaji v proslavo petindvajsetletnice svojega obstanka. so v najlepšem teku. Doslej se je povabilo črez sto najodličnejših, na Dunaji bivajočih slovanskih rodbin, in skoro vse so obnubilo svojo udeležbo. Razposlalo se je vrh tega nad tisoč vabil. Častni član društveni, gospod profesor Josip Stritar, zložil je k petindvajsetletnici prekrasno pesem, katero je uglasbil gospod profesor Anton Foerster. Sploh vse kaže, da se bodo slavnost sijajno izvršila, in da bo zapisala «Slovenija* ta večer z zlatimi črkami v svojo spominsko kujigo.
Dopolnilne volitve za kupčijsko zbornico vršile se bodo dne 22. januarja pri vseh c. kr. glavarstvih in 26.-27. t. m. pa v Gorici. Blagovolè naj radi tega naši trgovci in obrtniki opustiti spotikanje gledè inicijatve, koje se je neljuba o-seba poprijela. Ako se pa nahajata med kandidati moža, katera nista gojila nikdar naroduega čuta, naj se jih voli radi discipline.
Tudi gledè predlaganje nekega strica opozoriti moramo na to, da je ta skrbel vedno le za lastno kmetijo, a ne za narodno podjetje.
Ta stric vemo prav dobro, da ni za uas. Čemu nam ga vsiljujejo, ne vemo; saj je itak vže dospel do križica. Za zdaj naj bode t&kó.
Stopite kompaktno na volišče, dragi trgovci in obrtniki v mestu in na deželi, y lastno in narodno korist!
«Akademično društvo «Triglav* v Gradcu
priredi dne 23. t. m. «Prešernovo slavnost" v prostorih Daniel-Annensale.
llmrl jo po dolgi in mučni bolezni pretekli teden v Kobaridu Ivan Urbančič v 74. letu svoje starosti.
Rahla mu zemlja!
Ctf Svaltplik. — Letos je tisočletni dan smrti Veliko-moravskega cara Svatopluka. V posameznih delih Veliko-raoravskega, na današnjem Moravskem, v Sleziji in Slovakiji, kakor tudi ua Češkem in Sloveniji, se bodo vršilo veselice v proalavo cara Svatopluka.
Sv«J«ga lastnega sina je ustrelil po naklučju poljski čuvaj Anton Sorgo v Ronkah. Vrnivši se predvčeranjim zvečer domov položil je svojo puško V izbi na tla. Pri tem delu sprožila se je puška po nesrečnem naključju iu je krogla zadela v desno nogo 13 letnega sinčka čuvajevega, ki je ravno izvrševal svojo šolsko nalogo. Nesrečnega dečka ao prepeljali v tukajšuo bolnico, kjer so mu odrezali nogo. Deček je umrl kmalu po operaciji.
Wa«ke carica ja zbolela za influenco.
Y seli deželnega zbora stavil je čast. dež. poslanec vitez Dr. Josip Tonkli sledečo interpelacijo.
1. Alijeviaoki vladi znano protipostavno ravnanje komisije c. kr. okrožne sodnije v Gorici pri sestavljanju letnih imenikov porotnikov, ki čast slovenskega naroda na Goriškem žali in njegove pravice krati in zaupanje slovenskega naroda v nepristrano in objektivno sojenje porotnih aodny jemlje?
3. Ali je voljena visoka vlada nemudoma te nepostavnosti odstraniti in potrebno učiniti, da m bodo tudi Slovenci sprejemali v enakem številu kot Lahi v izvirne imenike porotnikov sploh, in v letne imenike porotnikov še posebno?
Ker nam je bila ta interpelacija komaj danes vročena, prenesli smo jo brez obširnih motivacij, katere pa prinesemo v prihodnji številki našega lista.
tiorliki Upiiferji bodo, kakor se nam poroča letos imeli že meseca februarja njih vojaške strelne vaje in sicer v Krškem.


Anton Urbančič
trgovec z divinino in tkanino v Rastelu št. 20

i
prodaja tkanino za možke in žeuske oble- £ ke ter razno drobnino, ki je k temu po jj trebna. Vreden je posebne podpore, ker drži se tudi on načela «Svoji k svojim” in na- ^ ročuje blago le od slovanskih tvrdk. Cene ^ po mogočosti nizke in primerne k blagu ter £ ne npraša se nobenega več kot za kolikor j? se misli prodati, zato odpade skorej vsako ^1 \	pogajanje.	^
Černigoj Jožef,
edini slovenski stolar v Gorici v ulici Morelli št 31 priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje nove stolice ter popravlja tudi stare in se ne boji nikake konkurence.
Anton Jerkič
fotograf na Travniku št. 11 v vrtu, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Fotografi!]e z nova, posnema po starih neskaženili fotografijah in tudi povečuje, ako je potreba. Cene primeroma k delu jako nizke. Za dobro izvršitev jamči.
N.o 106 Pen.
Gospodu Anionu m. Obizzi-iu uredniku „Sloge”
v Gorici
Razsodb«
V Imenu Njegovega Veličanstva Cesarja !
C. kr. okrožno sodisče v Gorici kot k«ženko sodišče v tiskovnih stvareh, razpravljajo o predlogu tukajšnjega c. kr. državnega pravdništva z dne 7. januarja tek. leta št. 50/9 razsodilo je takč-le ;
L vsebina članka „K novemu letu0 objavljenega v 9. številki tukajšnjega časopisa «Slo-
Saunig & Dekleva
t> Nunski ulici š. 16.
Edina slovenska zaloga dvokoles (biciklov) in raznih šivalnih strojev in lovskih pušk. Sprejemata v popravo dvokolesa in vse druge stroje. Prodajata in izvršujeta vsa dela gotovo ceneje nego naši nasprotniki ; zato podpirajmo jih !
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina, bela in črna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistrami ulici. Prodaja na debelo.
Gostilna ,,Kikeriki“
^	V Nunski ulici, lastnina Stefana Kofola, toči jako
5F, dni 5."januarji 18947"obsega objektivne I izvrstna domača vina. Dobe se tudi vsak čas gorke
znak« pregreika ščuvanja po §. 300 kaz. zak : II. Potrjuje m izvršena zaplemba, prepoveduje M nadaljno razširjanje omeujene tiskovine in z&vkazuje se vničenje vže zaplenjenih in onih istisov, ki bi se še zaplenili, ko dobiva razsodba pravno moč.
P Gorici, dne 9. Januarja 1894 C. kr. dvorni svetovalec
Sbisà
Od c. kr. okrožne sodnije
Zigoi
Ltetotioa uredništva. - Go»p. F. L. v D. —
Me bode jako veselilo, ako se vresuici Vaša obljuba. Na
»dar t
in mrzle jedi. Cene zmerne, postrežba snažna in
primerna.
Cijan Ivan,
krojač v Nunski ulici, št. 13, vreden je tudi podpore vsih Slovencev, ker izdeluje natančno in po primernih cenah.
Vidic Anton
pek na Kornu (na voglu poleg gostilne pri Rajhu) priporoča svojo pekarno občinstvu in postreže po jako zmernih cenah se svežim kruhom.
,I>om ft §viet‘
Stivo:
Tena, Napisao J. Kozarac. (Nastavek) — Ago Sarié. Pripoviost il proposti Mostara. Napisao Osman Nuri. (Na-stavak) — Odje je milijonar? Kriminalni romani Eugena Chapettea. Preveo A. Svilanic (Nastavak). — Dobro ga je nlovie. Napisao L. Kauric. — Gospodjica nadporočnik. Napisao H. Glticksmann. Prevela Dragica S-r-d — O pitanju n starem vieku — Sličice iz života. Piše ih Ivan Devčič — Opisi slika.
Slike:
Alfonz vite* Denkstein — Dr. Ivan Broz — Zdenac u Spljetu — Dr. Stjepan pl. Miletič, hrvatski književnik — Sv. Lucija kraj Rieke — Aleksander grof Hartenau — Perivoj i kneievska palača u Sofiji — M. Gjorgjevič, srbski ministar — Praskavica u francezkoj komori — Prasnavica napnnjena čavli — + Jan Matejko, poljski slikar, umro dne 1. studenega u Krakovu — Veliki požar u ulici Des Martyrs n Parizu — Naslov novih englezkih anarkista "Narodna volja" — Casimir Perier, novi ministar - pred-sjednik francozkog ministarstva - Moda.
Simon Rožanc,
krojač v Vrtni ulici (Via giardino) št. 12 priporoča se slavnemu občinstvu za razna v njegovo stroko spadajoča dela.
Bajt Ivan
krojač na Placuti št, 31 priporoča se slavnemu občiuinstvu še posebej velečastiti duhovščini v blagovoljno podporo.
Pavlin Edvard
prej
Karolina Hiessner in 8in
v Nunski ulici št. 10.
V zalogi ima razne umetne cvetice, nagrobne vence, mrtvaške obleke za otroke, rakve (truge), trakove, voščene sveče itd. Postreže vedno po mogočih cenah.


D.r Ant. Perc«
Corto Fr. Giuseppe štev. 30 ordinira od 2. do 4. popold.
PO HIDROTERAPIČNIH NAČELIH prečest. žup. mons. Kneipp-a.
/

Zaleta Vrtaleta piva
pod vodstvom Joška Rovana v Rabatišči št. 18. prodaja pivo v sodčkih in steklenicah, Ne boji se konkurence ne glede cen in ne glede dobrote piva. Steklenice so napolnjene že v pivovarni na Vrhniki, za kar se rabi le dobro uležano pivo
.... —.  --.TtTirs" ?t .*** -* - - -Zi-i..
Josip Hvala
Via ponte nuovo Št. 12.
ima zalogo raznovrstnega lesa za zgradbe ii | druge mizarske potrebe.
Ivan Howanski
Čevljar v Gledališki ulici št. 15 priporoča se in zagotavlja jako solidno postrežbo. Cene jako nizke primeroma k blagu, a nikakor naj se ne primerja s tvorniškim blagom ki je malenkost ceneje, a več kot polovico slabeje.
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici v hiši dr. Lisjaka št. 23 prodaja razno jestvilno blago. Priporočamo ga vsim, ker vemo, da prodaja dobro blago na drobno in na debelo po jako zmernih cenah.
Ant. Fon ^jjj
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov iu toči v svoji krčmi pristna domača vina ter posl reže tudi z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Martin Poveraj,
trgovec in krojač na Travniku poleg vojašnice, prodaja narejeno obleko in blago za možko obleko ter naredi obleko po meri. Cene primerne z blagom in ne boji se nobenega tekmovanja ptujih tvrdk.
Novič Josip
krojač v Gosposki ulici št. 14, se priporoča vsemu občinstvu. Izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela jako natančno in po primernih cenah.
Peter Drašček
v Stolni ulici št. 2 ima bogato založeno štacuno jestvin ter poleg tega prodaja tudi razno tabačno blago. Skrbi, da postreže se svežim blagom. (On prodaj tudi naš list).
Cej Ivan,
gostilničar v ulici Ascoli toči vedno jako dobra domača vina. Postrežba točna in cena primerna.

Andrej Makuc
m v Rabatišču št. 20 voditelj izdelovalnice L A vinskega octa. Andreja Makuca priporoča se vsim Slovencem. Izdeluje edino le vinski jesek, ki je jako okusen in zdravju neškodljiv. Kedor se krat en prepriča o dobroti tega octa gotovo se ne bode nikdar več posluževal jesihov napravljenih z raznimi esencami. Cene jako zmerne.

8
i
$
i
Karol Drašček,
pek na bregu Korna št. 4 ima vsak dan dvakrat sveži kruh. Podružnico ima tudi v Semeniški ulici. Njegov kruh je po primerno nizkih cenah in vedno zdrava jed. Kdor hoče pošilja mu ga tudi v
stanovanje.
Novič Franc,
krojač v ulici sv Klare št. 6 izvršuje razna naročena dela in p rodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
G. Likar
v Semeniški ulici h. št. 10
prodaja šolske in mašne knjige, sv. podobe, * tiskovine za duhovnije in županije, papir iu vsakovrstne šolske in pisarske potrebščine po najnižjih cenah.
Peter Birsa.
«Corte Caraveggia0 toči izvrstna domača vina kakor njegov oče v Rifenbergu in postreže tudi s hrano. Ima tudi hlev za živino.
Franc Povšič
mizar na Šentpeterski cesti št. 9. priporoča se ! slavnemu občinstvu za razna mizarska dela.
izdajatelj in odgovorni urednik Ant. m. Obizzi — Tiska «Prva slovenska tiskarna0 Ant. m. Obizzi v Gorici