(Jorira*
izhaja vsaki turek in subuto. Ako
pade na ta dneva praznik, dan
poprej.
I'rednistvo
se nahaja v „Narodni Tiskarni",
ulica Vetturini št. 9, karnor je
naslavljati pisma.
Vffraiikirana piMina
se ne sprejemajo, enako se ne
uvažujejo   pisma    brez   podpisa.
dopisov se ue vračajo

stane na leto 10 K, za pol leta
6 K, za fetrt leta 250.
fjpravništvo
se nahaja v „Narodni Tiskarnl"
ulica Vetturini  št. 9.
La »gla^e
se plačuje od čveterostopm* petil
vrste po 14 vin., za večkratni
natis primeren popust.
PoNarne/jiH fttevilke
stanejo 8 vin. in se piodajajo v
raznih gonškili trafikah.
Št. 03.                                                             V (iorici, v torek dne  IS. oktobra  1(J1O.                                                             Leto XII.
V
Se premalo!
Sfrčal je! Z 18 glasovi proti 3 je
goriški deželni /bor razveljavil volitev
A, Gabrščeka. Celö prošt Faidutti je
pustil svojega debelega prijatelja in za-
veznika na cedilti ter- -zapustii z duema
političninia somišljenikonia sejo pred
razpravo o Gabrščekovi volitvi. Trije
Fajduttijevi pristaši: baron Locatolli,
Gasser in dr. Bugatto so ostali v zbor-
nici in glasovali za A. (iab.ka; dr. Bu-
gattto ga je tudi zagovarjal z veliko
vnemo ter pozivljal vladnega zastopnika,
naj izid glasovanja naznani t a k o j
osrednji vladi. (Imeli so že dogovorjeno.
Op. stavca.)
Razuniemo situacijo, v kateri se
je nahajal goriški prošt! Kot duliovniku
niu je bilo težko glasovati za potrditev
volitve moža. ki je razprodajal in s tem
širil tudi bogotajno Wahrmundovu bro-
šuro, in ki je lastnik in glavni urednik
one zloglašne „Soče", ki napada vero,
duhovščino, papeže. škofe — in ined
teini ludi našega knezo-nadškofa, pro-
štovega neposrednega predstoinika.
Prošt Faidutti ni imel poguma, da bi
bil zagovarjal uabrščekovo volitev v
javni seji deželnega zbora; ta pogum
sta dobila še le njegovi glasili „Hco" in
„Popolo", ki kar divjata zarad nepo-
trjene volitve (Jabrščekove. Ali je to
nedoslednost ali hinavščina?
Kot razlog, da ne sodi A. Gabršček
v deželni zbor. se je navedlo tudi
dejstvo, da je (iabršček že razžalil skoro
vse sedanje deželne poslance. Resnico
te trditve dokažemo s citati iz Gabršče-
kove „Soče".
Poslanca dr. A. Gregorčiča je imel
uabršček, kakor sam piše v „Soči". 9
let in pol, to je od 1. 1889 do razkola,
„kakor za svojega očeta, na katerem je
vise! z vsem srcem in z vso dušo", in
Gregorčič „mil je bil uzor poštenjaka
duhovnika". Po razkolu 1. 1899 p-a sta
izrekla GabrŠček in njegova „Soča"
Gregorčiču vse, le človek ne. Obsipa-
vala sta ga z raznovrstnimi grdimi
psovkami,  izmed   katerih   navajamo le
te-le: Vitez „debela glava", rinoceros.
po kojega debeli koži bo še pela Gabr-
ščekova palica, žegnan kvintal nepo-
rabne mase\po medvedje zanemarjeii
stari pop<|läjnik po poklicu. lažujivec,
demagog^Bplabše vrste, Don Kišot.
Katilina, «jHzlobnejši človek na Go-
ri.škem. (Hem poslancu je „Soča" trdila,
da ga drži le sebičnost še po koncu in
da ima B o g a in ljudi za norca.
Gabršček inn ni pustil niti njegovega
imena pri mini, kajti v „Soči" ga je
imenoval „don Gredolčič". Ko je bil
Gabršček s svojo tožbo proti „Gorici"
pogorel, je bruhala njegova „Soča":
Gregorčič naj le gleda. da ga ne bo
hudič kuhal na onem svetu. Toda ni še
vseh dnij konec, to naj si zapomni
„deputato t'riulano". Pridemo že še
skupaj!
Uruga tarča, v katero spuščata
Gabršček in „Soča" svoje zastrupljene
puščice, je profesor Ivan Berbuč. Koli-
kokrat je bil v „Soči" ta poslanec
žaljen! Njemu veljajo med drugimi tudi
sledeče psovke: Nežegnan kvintal ne-
porabne mase. kvintal neporabne, mrtve
inase, kvintal prodanega slovenskega
mesa. •:. kr. strahopetec, stari lenuh,
star; intrigant.
Proti obema, proti poslancu Gre-
gorčiču in Berbuču je ščuvala „Soča"
ljudstvo s pozivom: Pljunite v obraz
izdajalcem!
Tudi našega knezo-nadškofa. viri-
lista gonškega deželnega zbora, je „So-
čau opetovano napadala in žalila. Še
preden je bil imenovan, je „Soča" pi-
sala, da vlada namerava dati ltalijanom
vseučilišče v Trst. Slovencem pa nad-
škofa v Gorico. da torej da vlada lta-
lijanom prosveto, Slovencem pa pone-
umnjevanje.
„Soča" je imenovala knezonadškofa
„apostola razkola" ter pisala: Sedaj je
nadškofijska palača zopet zbirališče in-
kvizitorsko navdahnjenih zbesnelih po-
litikujočih duhovnov in najhujši med
njimi je nadskof sam.
Gabrščekova „Soča" imenuje kot
generala „novostrujarjev": včasih dr.
Breclja, včasili pa  našega   nadškofa in
pise o „novostrujarjih": Novostrujarski
svinjarji. izprijenci in izprijevalci našega
Ij'.tdstva so se oglasili v svojem trobilu.
Tim krsčanskim sleparjem našega ljiid-
stva že posvetimo, kakor jim pritiče.
FeJ zagovornikom fridolinstva in (es-
ttitva!!
Ko jt ob papei.oveiii jubileju nas
nadškof priporočal v pastirskem listu
nabiranje prostovoljnih darov za pa-
peža. je zahreščala „Soča" : Naš nad-
škof Francesco Borgia je zaukazal v
pastirskem listu nabiranje Petrovega
novčiča — za ubogega papeža. Papež
sedi na milijonih. za!o pa jih zasiuži
po 25 na dan. kdor da le en novčič za
bogatina v Vatikanu... Naj da za papeža
nadskof Sedej, ki ima na leto dohodkov
40.000 K. Kaj bo ukazaval, iztisniti
zopet iz ljudstva denar za papeža!
Ko je knezonadskof birmoval v
Brdili, je „Soča" ljudstvo šuntala proti
njemu in tudi pred dvema meseca je
pisala: Nam je znan samo en Skandal,
ki ga provzročuje učiteljstvo nekazno-
vano. in ta je, da se udeležuje slav-
nostnih sprejemov dr. Sedeja. ko bodi
po deželi birmovat!
Poln žalitev in grdih podtikanj je
tudi sledeči članek Gabrščtkove „Soče":
„Ko dr. Sedej še ni bil ->kof. je videl v
dr. Faiduttiju nevarnega tekmeca za
škofovsko kapo. Zato je bi! dr. Sedej
duševnl pokrovitelj vseh onih nebrat-
skih udriharij „Primorskega lista" proti
prošta dr. Faiduttiju. Ševeč! Uprizorili
so celo kanoničen proces proti dr. Fai-
duttiju, v katerem so nakopičili nad
maziljeno glavo proštovo celo kopo
hudih grehov. Ne bomo jih naštevali.
Povemo le. da pisec teh vrstic je imel
v rokah originalno zatožbo semeniških
profesorjev dr. Ž. in dr. T.. ki sta po-
vzdignila svoj glas proti oprostitvi raz-
sodbe tržaškega skofa dr. Nagla. Toda
dr. Sedej je dosegel med procesom svoj
ideal škofovsko kapo in palico, s
katero tepe goriške Slovence. Zdaj je
imel v kanoničnem procesu proti Fai-
duttiju važno besedo. In ker je zdaj
„prst božji*', ki ga je poklicai na ško-
fovsko   stolico,   podrezal   tndi   njegovo
škofovsko vest, kakoršne prej ni čutil
kot tekmec Falduttija, zato mu je po-
stal ta kanonični proces neljub in hotel
ga je potlačiti.
Toda slovenski klerikalci so roh-
neli nad njim : „France, ne boš! Ti si
ta proces takorekoč vspodbudil — torej
sodi zdaj ! Ako ne. bomo govorili pa
mi." L'bogi nadskof dr. Frančišek Sedej
je potil krvavi pot! — Toda thičil in
potlačil je vendaile. kar se je dalo! Da
bi slovenske klerikalce malo potolaz.il
in pridobil njih naklonjenost. je začel
izdajati pastirske liste proti slovenskim
liberalcem ! To je klerikalce tako zado-
voljilo. da so mu prizanesli figovstvo
proti Faiduttiju. Ali komedije pod lon-
cem še ni konec. Zdaj je zarentačil pa
dr. Faidutti in on nastopil kot tožitelj.
L'bogi dr. I:ranc Sedej iz Cerknega poti
zopet potne krvave srage in moli Boga.
da bi mu pomagal. Ali ne pomaganič!
Juho. v katero je sam pljuval. bo mo-
ral tudi sam popiti. Nič ne bo pomagal
niti pastirski list, s katerim bo morda
jutri zopet udrihal po slov. liberalcih.
Naj si le zapomni dr. Frančišek Sedej,
da: Svaka sila dovremena! Poplačamo
mu še bogato vse ljube/nivosti. s ka-
teriini nastopa."
Infamnost podtikanj. ki jih v.«ebuje
\<x članek. je tem večja, ker je splošno
znano, da se je dr. Sedej v svoji
skromnosti dolgo obotavljal. sprejeti
škofovsko dostojanstvo, in da sejevdal
le prigovarjanju in prosnjam uglednih
goriških rodoljubov. med katerimi je bil
tudi pokojni pesnik Simon Gregorčič.
Ta članek je zagrešil bržkone GabršČek
sam. Izdaja ga že pačenje lastnih imen.
kar je posebno svojstvo Gabrščekove
elegantne pisave. Kakor rabi člankar
„Prismojeni List" namesto „Primorski
List1', tako je rabil Gabršček v nekem
članku, pod katerim je podpisal ..No-
rica" namesto „Gorica". „Nerodna ti-
skarna" namesto „Narodna tiskarna".
„Centrifuga" namesto „Centralna po-
sojilnica.*'
Tudi pravi pisec tega članka. daje
imel v rokah originalno zatožbo seme-
niških profesorjev; lani pa je povedala
Utopljencem v spomin.
Minulo nedeljo je veteransko dru-
šivo slovesno odkrilo spominsko ploščo
vojaškim in civilnim osebam, ki so 1.
1846 utonile v Soči pri Barki.
0b 10. uri je bila sv. mašavpod-
gorski cerkvi, katero je daroval preč. g.
kurat C. M. V u g a ob asistenci dveh
čč. oo. kapucinov. Pred oltarjem sta
klečala visokor. g. grof A 11 e m s kot
vladni zastopnik in vojaški kurat preč.
g. Lac in a. V klopeh pa je bilo opa-
ziti gonškega brigadirja Fr. Klara z
mnogimi višjimi častniki, Albina barona
T e u f f e n b a ch a, barona B i a n c li i j a
in še mnogo druge visoke gospode.
Pred cerkvijo je svirala vojaška godba.
Tukaj so bili razvrščeni tudi veterani in
4 oddelki goriške posadke. Blagoslov z
Najsvetejšim je btl podeljen pred
cerkvijo.
Po sv. masi je govoril pred cerk-
vijo predsednik veteranskega diuštva g.
•Jacobi v nemskem jeziku, potem je
govoril g. poveljnik lv. S i in č i č v slo-
venskem jeziku približno tako le:
S 1 a v n a g o s p o d a !
Uovoljeno naj mi bode, da se naj-
prisrčneje  zahvalim   njega  visokorodju
gospodu okrajnemu glavarju grofu
Attems-Svetokrižkemu kot vladnemu za-
stopniku, velečastiti duhovščini. rodo-
ljubnemu občinskemu predstojnistvu
podgorskemu. vsem civilnim in voja-
škim oblastvam. deputaciji 9. lovskega
bataljona kakor tudi vsenui drugemu
občinstvu sploh. ki so s svojo prisot-
nostjo poveličali današnje slavje.
V pojasnilo pomena spomenika, ki
se danes odkrije. naj Yam služi na-
stopno:
Jeseni leta 1840 vršile so se v go-
riski okolici divizijske vaje. katerih se
je udeležil tudi °. stajerski lovski ba-
taljon, ki je bil uastanjen v Kopru in
čegar peta in šesta stotnija sta bila /a
časa vaj razcepljeni v Podgori. Ločniku
in Mosi.
Yaje so končale v nedeljo 18. ok-
tobra z maso na vežbalisču.
Omenjeni stotniji sta se na potu v
svoja stanovauja morali prepeljati z
brodom črez Sočo ; šesta je prisa srečno
na drugi breg. Ko pa je stopila peta na
brod, udarilo je za njo tudi mnogo dru-
gih Ijudlj, čeravno je brodnik tem od-
svetoval. ker je bil brod že itak pre-
napolnjen. Soča je bila jako narasla in
deroča ; brod je bil star in trhel, imel
je tudi razpoko, ki se je med pievožujo
odmašila in voda je vdrla vanj. Ljudje
so se vsled tega rinili na drugi del
broda. to je pa imelo za posledico, da
je brod razpočil in vse je padlo v
vodo. —
Nekateri so plavali na suho, drugi
so se obesili trem konjem bataljona za
repove in grive. da so jih izvlekli iz
vode, tretji so se oklenili desk razbi-
tega brodii in se tako rešili.
Od približno 200 oseb. ki so bile
na brodu, in treh konj je utonilo 29 vo-
jakov in okoli 21 drugih. Ta nesrečaje
obudila občno žalovanje. ki se je po-
sebno pokazalo pri pogrebu vojaških
utopljencev dne 20. oktobra, katernga je
preskrbela goriška občina na svoje
stroske.
Rakve so položili iz vojaške bol-
nisnice v solski ulici na sliri šestero-
vpre/ne vojaške črno prevlečene vozove
ter jih peljali na mestno pokopalisče.
Sprevod so spremljala mestna in tri
vojaške godbe. udeležilo se ga je mnogo
duhovnov. cela posadka z generali in
častniki. ki so se udeležili orožnih vaj,
župaii Bujatti z uiestnim staresinstvom
in mesčansko gardo. vse oblastnije in
uradi ter nestevilen broj ljudstva vseh
slojev. —
Ponesrečence so pokopali v skup
nem grobu \ nanj  so   postavili častniki
bataljona   spomenik  in   še   posebej  na
vsak   grob   železen   križ z imenom po-
kopanega.
Drugi vtopljenci so pokopani po
raznih vaseh ob obrežju Soče in sicer
tarn, kjer jih je izvrgla voda.
Ko se je opustilo staro goriško
pokopalisče na Tržaski cesti. zginil je
tudi ta spomenik Sedaj ne spominja
nič več na to nesrečo, le stari ljudje še
o priliki pripovedujejo o njej.
Povodom ^estdesetletnice spomin-
skega dne opisal je nas drustveni pred-
sednik to nezgodo v raznih listih ter je
prišel tudi na misel, da imena teh po-
nesrečencev ne zapadcjo pozabljivosti,
postaviti primeren spomenik.
Hvala njega požvrtovalnemu delo-
vanju s pomo^jo vsestranskih podpor
stoji sedaj spomenik na lieu nezgode,
kjer se danes ob navzočnosti vse te
visoke gospode in slavnega občinstva
odkrije in blagoslovi.
Naj oživlja ta kamen današnjemu
ljudstvu spomin na to nezgodo. naj bo-
gaboječ in verujoči mimogrede posveti
tiho molitev. ponesrečenim umrlim. in ta
kamen naj kaže. da bijejo se srea. ki
vedo umrle častiti in za njih moliti.
„Soča", da je imel to „originalno za-
tožbo" in akte Faiduttijevega kanonič-
nega procesa na svoji pisalni mizi —
Andrej Gabršček.
To žalostno poglavje ožalitvah na-
šega knezonadškofa naj zaključi za-
bavni telegram, ki ga je Gabršček dobil
iz Ljubljane ter ga objavil v „Soči" po-
vodom slavljenja liberalne zinage I.
1908. Telegram slove: OabršČek. škof,
Zlati jelen v Gorici. Slava k današnji
intronizaciji!                            Zorko.
(Dalje prihodnjič.)
Nepofrebnim,  nepokli-
canim in nepristojnim
sodnikom!
(Dopis.)
„Edinost* (ta vir je menda gg. iz-
javašem dovolj zanesljiv!) je 26. janu-
varja pisala, da je dr. Gregorin nashodu
v Dutovljah 9. januvarja trdil. da so
naši dež. poslanci neumnejši nego naj-
večji bulec na svetu. fakanapa, ki da
je vsaj izpoznal. da ga je harlekin osle-
paril, deleč sebi dve tretjini, njemu pa
le eno tretjino; naši poslanci. da so fa-
kanape. ki döbivajo le eno tretjino de-
želnih podpor. a Lahi (harlekini) pa dve
tretjini. A ne-le fakanape. ampak še ne-
umnejši, kajti („Edinost" je pisala dalje
doslovno) razlika je. da ga ni sedaj no-
benega slovenskega fakanape. ki bi se
mu ta delitev krivična zdela.
Ustavimo se pri tem! Recimo. da
je res. kar je dr. Gregorin trdil. je ven-
dar to taksiranje zmožnosti Ijudskih za-
stopnikov — med njimi celo akade-
mično izobraženih — pod zmožnosti
enega fakanape. pristna žalitev, tembolj,
ker je prišla iz ust advokata. ki mora
vendar znati. da je že vsak normalno
nadarjen neizobražen človek toliko zmo-
žen, da loči dve tretjini od ene. Če bi
dr. Gregorina ne bila prevladala strast
sovraštva do političnega nasprotnika, bi
gotovo ne bil izbral te zasmehovalne,
žaleče primere, do katere se je dal za-
vesti le od strasti, ki ga je podžigaia k
malenkostni maščevalnosti nad svojimi
zmagalci, ki so mu potrli vse načrte
njegove goriške politike. Ta strast, da
vsaj z zasmehom zadene svoje iz dna
svoje duše sovražene nasprotnike, ko
jih s političnimi uspehi ni mogel, ta
strast mu je razburjala dušo, da ni*mo-
gel mirovati ter je že nekaj dni potem,
ko je frivolno zagnal overovljeni pred-
zadnji mandat od sebe (kar je zopet
tolrnačiti kot akt neodoljive strasti) ter
pobegnil iz naše zbornice .... razpredel
po Krasu mreže nove agitacije za zo-
petno vrnitev v   našo   zbornico, sklical
shod v Dutovljah, da si je ohladil jezico
nad našimi poslanci ter pri svojih vo-
livcih na novo razvnel razdražbo in raz-
srdbo proti naši delegaciji in s tem od-
vrnii od svojih volivcev možnost, da bi
začeli njegovo lahkomiselno odpoved. in
provzročitev novih volitev obsojati. Le
tako si moramo tolmačiti shod v Du-
tovljah. ki ni bil drugega kot volilni
shod za dopolnilno volitev, o katere raz-
pisu ni bilo še duha ne sluha. in ka-
tera se je vršila cele tri mesece pozneje.
To se je nuidilo „zmernemu" g. Gu-
stavu ! Vse to bi se bilo dalo g. advokatu
odpustiti, ako bi bil rabil za sredstvo
svoje nove agitacije resnico. A bilo je
nasprotno, on je v slepi strasti pital
svoje volilce z golo neresnico. To je ne-
odpustljivo, neodpustljivo tembolj, ker
je smatral svoje volilce za toli neraz-
sodno maso, da jo je imel še lepo za
norca. Že 26. januvarja je v „Edinosti"
obljubljal: „Čim bo zasedanje deželnega
zbora dovrseno, priobčimo natančne in
povsem zanesljive podatke in številke,
iz katerih bo razvidno. kako je deželni
zbor tudi v tem zasedanji/ delil podpore
in porabljal deželna sredstva po re-
ceptu: „Harlekin in Fakanapa." — Za-
sedanje dežeinega zbora je bilo dovršeno
1 7. februvarja, g. Gustav je molčal. „Go-
rica" ga je dregnila pod rebra: kaj je
z obljubo? Oglasil se je 12. maja, zah-
teval še dveh pojasnil. obljubujoč : „Pro-
simo „Gorico" nujno. da nam da te dve
pojasnili. na kar ne bomo odlašali s
svojim odgovorom". Dne 17. maja mu
je dala „Gorica" pojasnili, ali resnico-
ljubni g. Gustav je molčal. „Gorica" ga
je naprej dregala. on se je pa umikal
in naprej molčal. Kar mu prileti 12. ju-
nija grozna klofuta od zavezniške strani.
Isti dan so namreč zborovali Faidutijevci
v Gradišči-Brumi. in na tern shodu je
laški „klerikalni" poslanec Piccinini iz-
javil. da je dobil slovenski del dežele
dve tretjini vseh podpor. laški pa eno.
torej ravno nasprotno kot Gregorinov
Fakanapa. In „Gorica" je prav zmago-
zavestno 21. junija vprašala: „Gospod
dohtar, prosimo odločnegaodgovora, kdo
je lagal? Ali Vi, ki ste izjavili v Dutov-
ljah, da dobe Lahi dve tretjini podpor,
Slovenci pa le eno; ali Vaš somišljenik,
poslanec Piccinini, ki je izjavil v Gra-
dišči-Brumi, da so dobili Slovenci dve
tretjini, Lahi pa le eno ?" . . . To je bil
hud poper, kaj ne? G. Gustav je moral
strašansko kihati! Utaknil je v žep tudi
Piccininijevo klofuto, in — molčal. In
molči o tem še dan danes in se tolaži
z mislijo, da so „Edinostini" čitalci in
kraški volivci pozabili, kako hudo jih
je potegnil.
No, zdaj naj izvoli dični odbor trž.
pol. društva nekoliko preštudirati to rav-
nanje svojega varovanca  in si odgovo-
Potem je govoril g. predsednik še
v italijanskeni jeziku, nakar so se ve-
terani z drugo gospodo podali na soški
most pri Barki, kjer stoji spominska
plošča.
Gosp. predsednik je prosil vlad-
nega zastopnika, naj da povelje, da
pade zavesa. ki je pokrivala ploščo,
kar se je zgodilo. Sledil je blagoslov
plošče, katerega je opravil preČ. gosp.
kurat C. M V u g a.
Gosp. podpredsenik J. TroŠfje
prosil župana g. K1 a n č i č a. naj pre-
vzame občina v oskrbo to spominsko
ploščo. Gosp. župan Klančič je v dalj-
šem govoru to storil in povdarjal, da
si Šteje podgorska občina v cast imeti
v oskrbi tak spomenik.
Sledit je govor vladnega zastop-
nika visokor. g. grofa Attemsa v
nemškem, slovenskem in v italijanskem
jeziku, v katerem je povdarjal hvale-
vredno inicijativo veteranskega društva
in posebej njegovega predsednika, ki
skrbi za to, da se razni junaški in tra-
gični čini našega vojaštva otmö po-
zabljenosti.
Govoril je na to goriški brigadir
g. Fr. K I a r v patrijotičnem smislu, po-
tem stotnik 9. lovskega bataljona, ki se
je zahvalil veteranskemu društvu, da
se je spomnil nesrečne smrti vojakov
tega bataljona.
Govoril je še nadalje gosp. Albin
baron Teuffenbach ter se pred-
stavil kot Radeckyja veteran, nakar je
vojaška godba zasvirala molitev za
mrtve.
Nazadnje je bil še defile pred vi-
soko gospodo ob sviranju Radeckyjeve
koračnice, nakar je bilo slavnosti konec.
Spominska plošča stoji na pod-
gors'ki strani mosta pri Barki. lepo delo
kamnoseškega umetnika g. Potočnika,
iz Gorice, ki se je pokazal vže večkrat
inojstra na polju kamnoseške umetnosti.
PlošČa nosi trojezičen napis, najprej
slovenski, potem nemški  in  italijanski.
Slovenski napis je sledeči:
„Trajnemu spominu ponesrečen-
cev, ki so se v nedeljo dne 18. oktobra
1846 okoli 10. ure zjutraj, vračajoč se
od vojaškega pregleda, na tern mestu
utopili, ker se je brod pod njimi raz-
rušil, noseč jih preko Soče". — Potem
so navedena imena utopljencev. Pod-
gorcev je utonilo 7, Ločničarjev 11, iz
iWose 2, iz Koprive 2, Goričan 1. Ti
niso bili vojaki. Vojakov je utonilo 29
in sicer: 9 Kranjcev, 4 Korošci in 15
Štajercev.
riti na vprašanja: Ali tako ravna tisti,
ki pravi, da ni ne klerikalec ne libera
lee. ampak zgola narodnjak ? ali tako
ravna tisti. ki je došel v deželo kot re-
šitelj narodnega mini ? tisti, ki si hoče
z nesebičnim in požrtvovalnim dclova-
njem pridobiti zaslug za Slovenstvo na
(joiiškeni? ali nima tako ravnanje vseh
svojstev izpodbujanja enega dela Ijud-
stva k sovraštvu proti drugemu in to
celo oprto na neresnico? ali nima tako
ravnanje vseh svojstev vzbujanja še
veče odpornosti me«, strankama ? Ali je
to čin treznega razuma ali slepe strasti,
če se hoče takemu ravnanju izražati
„zaupanje in spoštovanje" ? —
Tržaški gospodje odborniki naj torej
očitanje v svoji famozni izjavi o „za-
slepljenju od strankarske strasti", na-
perjeno proti dr. Gregorčiču, shranijo
lepo zase, oni so ga bolj vredni in je
bolj zaslužijo. Ko je dr. Gregorčič pred-
lagal naj verifikacijski odsek presoja,
ali je dr. Gregorin vreden, da sedi v
dež. zboru goriskem, se je le trezno od-
zval svoji dolžnosti, kot goriški rodo-
ljub in voditelj naše delegacije. Nikdo
ni pri nas tako poskusil nego on, kako
težavno je delo za narod. ko se mu
meče tak razdirač, kot je Gabršček, na-
sproti. Iz zdaj. ko vse kaže, da nas Bog
kmalu reši te nadloge, pa prihaja dr.
Uregorin in hoče na umeten način po-
daljšati dobo tega narodnege herostrat-
stva. In za tako delo naj bi bil morda
dr. GregorČič v deželnem zboru prosla-
vil dr. Gregorina kot najvrednejšega po-
slanca na Goriškem in vrhu tega morda
še za to, ker je zdaj za Kras že v tretjič
deželni poslanec, a nima kot tak poka-
zati prav ničesar.               (Dalje pride.)
II. avsfrijski zadružni
shod na Dunaju.
(Dalje.)
Odraginji živil ino nalo-
gah, kiglede te pripadajoza-
d r u žništvu, je govoril potem Fasching-
bauer, računski deželni nadsvetnik na
Dunaju. Povdarjal je, da nedostaja še
pri nas prave državne politike glede
kmetijstva. To se zanemarja, podpira
pa veleobrt, ki že davno proizvaja več,
nego more oddajati. Vzrokov draginjeje
treba poiskati drugod in ne pri kmetij-
stvu, katero še dolgo ne bo proizvajalo
toliko, da bo povsem ustrezalo življen-
skim potrebam. Vzrokov draginje je do-
biti v oni posredovalni trgovini, ki oskr-
buje prehod živil iz rok kmeta-proizva-
jal(;a v roke potrošitelja. To posredova-
nje je treba omejiti; neposredne stike
med organizacijami proizvajalcev in po-
trošnikov je treba pospeševati; kmetij-
stvu je treba dati prilike, da pridela
mnogo več na svojem zemljišču v nadi,
da pridelek proda po ceni, ki bo odgo-
varjala delu in trudu, pa ne bo padlo
nikomur na urn, da bi pripisoval kmetu
vzrokov draginje, kakor si dovoljuje da-
nes neopravičeno marsikdo. Glede na-
meravanega uvoza argentinskega
mesa je rekel Faschingbauer med dru-
gim sledeče: „Isti ljudje, katerim ni ni-
koli zadosti zabavljanja nad avstrij-
skimi in nemškimi junkerji, molče popol-
ijoma sedaj, kose hoče podpirati argen-
tinske junkerje. Nobena stvar ni tako
neumna, da bi se danes ne zahtevala
brez ozira na kmečko ljudstvo. Ali so
zrastli v krogih kmetijstva Rochefeller-ji,
Rotšildi, Liebigi i. t. d.! Ne! Mi vidimo,
da ljiidje še vedno beže z dežele, kar
dokazuje dovolj, kako malo nese kme-
tijstvo. Tudi veleposestvu se že davno
ne godi več tako dobro, kakor se na-
vadno povdarja." Predlagal je sledečo
resolucijo:
WZ vsexn povdarkom se pridružu-
jemo odločnemu ugovoru zoper poskus,
da bi se odgovornost za nastopivšo dra-
ginjo živil pripisovala avstrijskemu kme-
tijstvu. Ker ni dosedanja državna gospo-
darska politika priznala opravičene
zahteve avstrijskega kmetij-
stva,  da bi  v prvi  vrsti  skrbelo za
osk-bo avstrijskega trga z živili, mar-
več je primorano svoje glavne izdelke
brez ozira na pogoje pridelovanja pro-
dajati pod pritiskom prevelike konku-
rence po svetovnih cenah. tako da mu
je vsled tega velik del avstrijskega trga
stalno odvzet in da skrbi za oskrbova-
nje glavnega mesta države in rezidenč-
nega mesta Dunaja, ki je zelo ugoden
za potrošnjo, v izrednovveliki meri Oger-
ska, zato n i m o g o č e pripisovati
posledic avstrijskemu zadružništvu, ako
dosedanji dobavni viri odpovejo. Mi smo
prepričani, da je draginja živil le po-
sledica splošne, desetletja enostran-
sko obrtno proizvanje pospe-
šujoče gospodarske politike,
ki je dosegla obrtni razvoj, ki daleč
presega domače potrebe, pa izdatno
otežuje in zapostavlja kmečki obrat ter
ima za seboj celo vrsto škodljivih po-
stranskih pojavov v našem gospodar-
skem in javnem življenju. Obstoječe raz-
mere se bodo le tedaj izboljšale, ako se
bo avstrijskemu kmetijstvu omogočilo.
da opravlja svoj gospodarski razvoj na
temelju obstoječih prozvajalnih raz-
mer, s tem pa proizvajanje v to-
toliko povzdignilo, da bo vstre-
zalo potrebam; zato so predpogoji dani.
Poskus, da bi se skušalo odpomagati s
tem, da se umetno poveča uvoz, se
mora izjaloviti že vsled tega, ker ni za-
dosti uvoznih virov. Tak poskus bi imel
kot posledico tudi stalno, nepretrgano
oškodovanje narodnega imetja, kar bi
sčasoma provzročilo, kakor v stare m
Ri m u in na An g 1 ešk em. da bi ljudje
zapuščali in v nemar pustili deželo?"
(Dalje  prihodnjič.)
Dopisi.
Miren -- Minulo nedeljo se je v
dvorani „Društvenega Doma" igrala
Jurčičeva igra „Tihotapac", katero so v
splošno zadovoljnost ob navzočnosti
precejšnjega števila domačega ljudstva
igrali domači igralci. Ncijboljže izmed
vseh jo je pogodil Tekmec, ki je igra!
kot igralec, ki se je gledališkim odrom
privadil kakor vsakdanjemu delu. Seveda
niso tudi drugi igralci in igralke za-
ostajali. Občinstvo jim je burno plo-
skalo. Igra je ugajala. Opazuje se tudi
na tem polju velik napredek med našim
ljudstvom. Naprej!
Politični pregled.
Delegacije.
Odsek avstrijske delegacije zazuna
nje^zadeve je vsprejel v drugem čitanju
proračun ministerstva za zunanjezadeve.
Istrski deželnl zbor.
V včerajšnji seji istrskega dežel-
nega zbora so začeli hrvatsko-slovenski
poslanci obstruirati. Obstrukcija je bila
vspešna. Danes ima istrski deželni zbor
zopet sejo.
Usoda štajerskega deželnoga zbora
je zapečatena. Nemški nacionalci so
namreč odklonili zahteve Slovencev, za
katere se je zavzela tudi vlada. Sklep
se je naznanil „Slovenskemu klubu", ki
e imel sejo v Mariboru. 0 sklepu „Slo-
venskega kluba" se je izdalo sledeče
pojasnilo: „Ker so večinske deželno-
zborske stranke v svoji današnji klu-
bovi seji odklonile kratko vse vladne
posredovalne predloge, vzame to „Slo-
venski klub" obžalovaje na znanje, da
še vedno ni prišel čas za mirno in
uspešno sodelovanje v štajerskem de-
želnem zboru." — Sklenilo se je tudi,
da se skliče 30. t. m. v Maribor velik
shod zaupnikov.
Praška spravna pogajanja
so naletela na veliko oviro. Praški žu-
pan se namreč najodločnejše zavzema
za to, da se izloči rz vladne predloge
določilo, po katerem bi morala urado-
vati praška občina dvojezično. Nemci
odločno zalitevajo dvojezično urado-
vanje.   Veleposestvo   gre   Nemcem   do
skrajnosti na roke. l/ključeno ni, da se
pogajanja ob tcj točki razbijejo. Nem-
Sko zalitevo po dvojezičnem uradova-
nju čisto čeSke Präge z neznatno nem-
Sko manjSino si moramo Slovenci
dobro zapomniti in zahtevatl dvojezično
uradovanje za Oradec, Celovec in tudi
Trst in Gorico.
Billnski pred padcem ?
Kakor poroča „Prager Tagblatt", je
zelo omajano stališče finančnega mini-
stra Bilinskega. Dunajski politični krogi
sodijo, da je njegova pozicija popolno-
ma nevzdržljiva.
Domače in raziie vesti.
Vest se Jim je začela oglašati.
Gospodje pri „Edinosti" z nestrpnostjo
r.ategujejo usesa, kedaj da zaslišijo z
Dunaja glas, da je naš deželni zbor raz-
puščen. Potem še le bi bilo njih veselje
kornpletno. Upajo namreČ, da bi jim pri
novih volitvah utegnila postati volilna
sreča slepo mila, kakor jim je bila pri
predzadnjih volitvah. Takrat jim je to
sreco naklonila nova liberajno-agrarna
stranka. Ljudstvo je šlo tej stranki na
lirnanice, ker ni še pregledalo zvijače:
da se pod to novo stranko skriva le
oddelek stare liberalne stranke. Ali ta
agrarna stranka je srečno izginila; go-
spodje pri „Edinosti" jo pa upajo nado-
mestiti z dobro podkrepljerio agitacijo,
in pa s tako, kakor jo je zadnjič upri-
zonl dr. Gregorin s Fakanapc v Dutov-
ljah in z odprtimi pismi v „lidinosti".
Takrat bode moral napredni „dun" iziti
že iz Trsta; kajti v gonških liberalnili
kasah vlada suša.
Le nekaj je zacolo to veselo raz-
položenje gospodov pri „Edinosti" mo-
titi in greniti, misel namreč, da se je
ljudstvo že naveličalo tell vodnih voli-
tev in da pokaže lahko pri volitvah
svojo nezad'jvoljnost tisti stranki, i pro-
vzroči zopet nove volitve. In v nedeljski
stevilki je že začela „Edinost" zvrača i
pruvzročitev morebitnih novih volitev —
na našo stranko. Ali mi ji že danes ob-
ljubimo, da natočimo ljudstvu čistega
viria, katera stranka je goni vsak hip
na volišče.
Da je zadnjodopolnilno volitev na
Krasu provzročil dr. Gregorin iz gole
objestnosti, je jasno kot beli dan. Ali
nanj pade tudi odgovornost za more-
bitne nove volitve. Zvedeli smo, da je
sedanje zaključenje dež. zbora izprosila
neka spomenica, ki je došla minister-
stvu od slov. lib. manjšine in katere oče
je bil dr. Gregorin. In v nekem nemškem-
listu, ki ima najožje zveze z miniser-
stvom. smo čitali, da je bilo v oni spo-
menici pisano: eine Reihe von Wahlen
wurde annulliert (cela vrsta volitev je
bila uničena). Resnica pa je, da je bila
samo GabrŠčekova. Vse, kar so naredili
naši liberalci za zaključenje ali razpu-
ščenje deželnega zbora, je Žalostna za-
sluga dr. Gregorina. On je držal in drži
Gabrščeka pokonci. Tej nar. miru na Go-
riškem toli usodni akciji bi se gotovo
nikdo drugi ne bil podvrgel. Brez Gabr-
ščeka v zbornici bi pa tudi gotovo ne
bilo prišlo do teh hudih sporov, kakor
ni prišlo v dobi, ko so liberalno stranko
zastopali Treo-Tuma- Štrekeij. Da, mi
menimo celo, da bi bilo postalo raz1-
merje rned obema slovenskima delega-
cijaza zdaj prijaznejše nego takrat. Ali
Gabršček v zbornici in mirno delovanje
se nikdar ne doseže. Saj se je sam Že
tolikokrat bahal v „Soči", da je na-
pravljal povsod prepir, kjer je biv.' 0
tem tudi naši liberalci ne dvomijo več.
Zato je obstanek uabrščeka v zbornici
absolutno nemogoč. Kdor to podpira, ta
nosi odgovornost za vse Skandale in
neuspehe v deželni hiši. Tega dela pa
zdaj nihče drugi ne vrši nego — dr.
Gregorin. Nanj naj pokaže torej „Edi-
nost", ko stika po odgovornosti za mo-
rebitne nove volitve.
Ko Gabrsčeka več nebo v dežel-
nem zboru. kdo bo skrbel za zabavo
galeriji ?   Mime   in   stvarne   razprave
dolgo'casijo galerijo, ki se hoče zaba-
vatL Kako naj se pa zabava pri sulio-
parnein poročilu o ureditvi kakega hu-
dournika, o podpori za kako cesto itd.?
Vse to je za galerijo duhomorno! Dru-
gače pa je, če je Gabršček v zbornici.
On vedno stoji, niaha /. rokami, kriči
in če reče zbornični poročevalec, da je
5+6=11, oni takoj zavpije, da to ni
res, ampak da je 54-6=12. Tako pride
življenje v zbornico, mrtvilo izginja. In
kaj je dandanes parlament brez oseb-
nih spopadov, brez „lumpov", „lopovov"
itd.? Goriška galerija je* do zdaj po
pravici pogrešala razvoj našega dežel-
nega parlamenta tudi v tem oziru. Vse
je bilo že na najboljši poti, da pride na-
predek tudi k nam, toda nesrečni zbor-
nični sklep je uničil sladke nade gale-
rije., In če bi slovenski tržani ne hoteli
imeti več tako delavnega poslanca v
dež. zboru, bo podpisani bojkotiral ga-
lerijo. — Stalen obiskovalec galerij
„Edinosti" in drugim. — V Gorici
izhaja v Hilarijanski tiskarni (prej je
izhajal pri Cabrščeku) italijanski list
„Gazzettino popolare", ki se večkrat
spravi na dr. Gregorčiča. Tudi o priliki
nepripustitve Gabrščeka v dež. zbor si
ga je privoščil. Tržaška „Edinost" je
takoj ponatisnila te napade in je pri -
stavila: Poglejte, tako piše ugleden in
neodvisen ital. dnevnik. „Edinost"
pa ima spet smolo, kakor vedno, če se
vmešuje v goriške zadeve. V nedeljo je
prinesel oni listič članek pod naslovom :
„Gregorčič e Gabršček nella cronistoria",
v katerem napada ital. liberalce in do-
kazuje, da Gabršček ni nevaren Italija-
noni, pač pa Tastuto prete (prebrisani
duhovnik) dr. Gregorčič. Med drugimi piše:
Gabršček, tribuno, gridava contro gli
italiani, Gregorčič, politicante, .lavorava
contro gli italiani. (Gab., ljudski govor-
nik, je kričal proti Laliom, Gregorčič,
politik, je delal proti Laliom.) !n na
drugem mestu piše: Gabršček gridava
e faceva fumo, Gregorčič lavorava itd.
Smola! „üazzettino" je hotel üregur-
čiča ponižati, pa ga nehote hvaü.
Resnicoljubna „Edinost" je sedla
na lim goriškemu liberalnemu dopis-
niku, ki jo je nalagal, kakor znajo la-
gati pisači „Soče". To pot se je spra-
vila na nas zaradi oglasov, katere je
začelo priobčevati „Trgovsko-obrtno dru-
štvo" v „Gorici" in v „Soči". Liberalni
neresnicoljubnež je napisal najmanj štici
debele laži v dopisu „Iz Gorice", priob-
čenem v sobotni št. „Edinosti", katere
bo morala „Edinost" popraviti, kajti po-
slali smo ji ta-le popravek :
Slavno uredništvo lista
„Edinost"
v Trstu.
Sklicujoč se na § 19. tiskovnega
zakona zahtevamo, da priobčite v po-
stavnem roku, naistem mestu in z istimi
črkami — z ozirom na dopis „Iz Go-
rice", priobčen v št. 206 „Edinosti" dne
15. oktobra 1910 — nastopni
popravek:
1.  Ni res, da so odgovorili zastop-
niki trgovcev in obrtnikov našemu ured-
niku   na  njegovo vprašanje,   da   li  je
med slovenskimi firmami  tudi Teodoro
Hribar, manufakturna trgovina v Gospo-
ski; ulici, da ne, ker je priznan za Laha
in sploh ne zahaja med Slovence;
marveč res je, da je prišel v naše
upravništvo uradnik „Trgovsko obrtnega
društva*, vpokojeni davčni nadupravitelj
g. Šubic, ter rekel, da Hribarja med Slo-
venskimi firmami ni, da saj on ne po-
trebuje nikake reklattie, ker je znan kot
soliden trgovec; sicer pa da ga pojde
koj vprašat, li hoče inserirati.
2.  Ni res, da je rekel oni gospod
pri „Gorici":   „Če  daste   tudi   Hribarja
notri, vsprejmemo mi tudi A. Gabrščeka.
Ako ne, izpustimo tega";
marveč res je, da je rekel uprav-
nik lista „Gorica", da „Gorica" ne
sprejme A. GabrŠčekove firme tudi če
sprejmejo oni Hribarja ter obenem re-
kel : „Gorica" ne priobči A. GabršČekove
tiskarne in  ravno  tako naj ne   priobči
„Soča" „Narodne Tiskarne", s čemur je
bil zastopnik „Trgovsko - obrtnega dru-
štva" zadovoljen.
3.  Ni res,   da  je   „Gorica"   namc-
noma počakala do torka (in to proti do-
govoru) ter izpustila A. Gabr^čeka;
marveč res je, da „Gorica" ni na-
menoma počakala s priobčenjem do
torka, ampak da se je upravnik „Go-
rice" dogovoril z zastopnikom „Trgov-
sko obrtnega društva", z upokojenim
davčnim nadupraviteljem g. Šubicem, da
priobči „Gorica" inserate Šele v torek,
ker je bilo za soboto prepozno.
4.  Ni res. da je „Gorica" pokazala
ves svoj  strankarski   fanatizern   s tem,
da je namenoma izpustila tudi kavarno
„Central" in vinotržca Cigoja;
marveč res je, da je upravniŠtvo
„Gorice" priobčilo inserate doslovno po
rokopisu, katerega je prejelo od „Trgov-
sko-obrtnega društva" izpustivši vsled
dogovora — A. Gabrščekovo tvrdko.
1   Gorica,  17. okobra 1910.
Ur e d ni š t v o   „G ori ce".
Inseratov „Trgovsko • obrtnega
društva" ni več ne v „Gorici", ne v
„Sočl". Snedla jih je liberalna nestrp-
nost in liberalno brezmejno strankarstvo.
„Ce ne velja naša, pa naj vse vrag
vzame!" — po tem se ravnajo liberalci
in s tem so tudi onemogočili
stalno inseriranje slov. tvrdk, kar b i
bilo v veliko korist trgovcem in obrt-
nikom v Gorici. Če bo potrebno, spre-
govorimo veČ, — tako. da bo šumelo
liberalniin hujskačem. ki, ko gre za njih
mošnjo, napravijo tudi Turka
z a S 1 o v e n c a. Basta za danes!
Novi lovski zakon, katerega je
predložil poslanec Fon goriškemu de-
želnemu zboru, je „Sočine" Iovce spra-
vil v zadrcgo. Seveda, sarno oni naj bi
smeli strt'ljati — in kar je še najboljše
jesti — zajce. Kmetje pa naj zajce le
redijo za — liberalno gospodo. Kmet
ima po dosedanjem lovskem zakonu
dvakratno škodo: Zajec mu krade ze-
lenjavo, lovec mu polje potepta. Kmet
pa molči in globoko se klanjaj liberal-
nim lovcem. Liberalni lovci naj redijo
zajce na svojem polju, potem naj jih
streljajo kolikor hočejo!
Otroški vrtec društva „Šolski
Dom" v ulici Sv. Klare, ki je bil zaprt
zäradi bolezni med otroci. je zopet
odprt, ker je bolezen ponehala.
Goriška podružnica „Društva slov.
prof, v Ljubljani" priredi dne 30. ok-
tobra t. 1. svoj redni občni zbor s sle-
dečim dnevnim redom: a) odborovo
poročilo, b) volitve in c) slučajnosti.
Začetek ob 10. dopoludne. Lokal „hotel
Jelen".                                      Odbor.
Poskušen samomor. — Včeraj po-
poludne si je v lastnem stanovanju na
Travniku v samomorilnem namenu iz-
strelil dva strela v glavo student Karol
Michlstädter. Vzrok tega činaje neznan.
Michlstädter se nahaja v nevarnem
stanu.
Dne 13. t. m. je 28-letni posestnik
Karo! Bizjak od Bizjakov iz Rihenberka
tako nesrečno padel po stopnicah v
Svojem stanovanju, da si je zlomil
tilnik, vsled česar je bil v 12 urah
mrtev. —
Kolera v Trstu. — Z nekim ita-
lijanskim parnikom je prišel v četrtek v
Trst iz Bari zidar Josip Pappalepori.
Tega zidarja so zaradi pretepa areti-
rali; v zaporih mu je pa postalo slabo.
lmel je hudo grižo in bljuvanje. Pokli-
cani zdravnik je koj odredil, da se ga
odvede v bolnišnico v Mar. Magd., kjer
so ga opazovali ter so tudi njegove iz-
mečke preiskali. Preiskava je izdala, da
je obolel na koleri. Takoj so spravili
vse one osebe, ki so prišle v zaporu ž
njim v dotiko, v isto bolnišnico ter jiii
opazujejo. Celico zapora so desinficirali.
Zborovanje avstrljskih mest se
ne vrši dne 24. in 25. t. m., marveč dne
4. in 5. novembra. Obravnavalo se bo
o naslednjih referatih: Socialno zava-
rovanje, podpora rezervistom, skrb-
stvena vzgoja,   davek  na   stavbe, dra-
ginja zivil, davek na višjo vrednost
zemljišča, potno pravo eSektričnih na-
prav, novela k domovinskemu zakonu,
saniranje občinskih financ, ustanovitev
lista avstrijskih mest.
„Slawisches    Tagblatt'   prične   i
dnem 23. t. m. izhajati na Dunaju.
800 tonelat  argentinskega mesa
za Avstrijo. — V decembru se bode
uvozilo 800 tonelat zmrznjenega argen*
tinskega mesa za našo državo. Prevoz
je prevzela parobrodna družba „Avstro-
Amerikana" v Trstu.
Nova določlla glede spremnib li*
stin za pakete v Rumunsko. — C. kr.
trgovinsko ministerstvo je naznanilo trg.
in obrt. zbornici v Ljubljani, da semora
odslej vsakemu, za Rumunsko name-
njenemu paketu pridejati izvirno fak-
turo, ki jo je pritrditi nadruge spremne
listine. Sprejemni poštni uradi morajo
na cai. izjave k paketom za Rumunsko
z ročno pisavo napisati sprejemno šte-
vilko paketa in pridejati krajevni in
dnevni pečat. Primerna uredba poštne
tarife za pakete se pridržuje.
Znižanje sladkornih cen. Kakor
poročajo. pride v najkrajšem času do zni-
žanja sladkorne rafinade. Znižanje bi
imelo iznašati ne samo 5 K. kakor je
bilo javljeno, ampak tudi 8 in pol do
9 K od 100 kilogramov.
Semejnski sieparji na delu. —
Kmet prodal vole in našel „zeta'. —
Pred nekaj dnevi, na dan sv. Mihaela.
je bil v Aliholjancu pri Virju na Hrva-
Škem veliki letni semenj. Ko se je vra-
čal neki kmet iz Gjurgjevca. ki je pro-
dal za 2000 K raznega blaga. se mu je
prisedel na voz v bližini Virja nek go-
sposko oblečen človek. Tujec mu je
pripovedoval. da ima zelo dobro službo.
zelo veliko plačo ter da bi se sedaj
rad oženil. Obenem je vprašal kmeta,
ako nima hčere, godne za možitev. Ta
mu je pritrdil. gosposko oblečen človek
je bil tega tako vesel. da je začel ob-
jemati bodočega „tasta", ki se je ob-
jemov komaj ubranil. Ko sta prišla na
neki velik most na poti Gjurgjevac. je
stopil tujec z voza. češ. da opravi
„svoje potrebe". Odšel je pod most,
kmet pa ga je zgoraj čakal. Ker pa
„zeta" le ni bilo izpod mostu, je šel
gledat, kaj dela. Tujca ni bilo nikjer.
zginil je brez sledu. Kmet je pognal
konje in ko se je v domači vasi ustavil
pred neko gostilno, da bi izpil kozarec
vina, je opazil, da nima v žepu niti vi-
narja. Takrat, ko ga je „zet" objemal.
mu je ukradel 2000 K, potem pa ga je
silila „potreba", da je odšel pod most
in pobegnil. Sedaj iščejo orožniki ubeg-
lega „zeta".
Serum proti kačjemu strupu, — Z
Dunaja poročajo : Več vojaških zdrav-
nikov zdravstvenega odbora se je po-
dalo v Dalmacijo in Bosno, da prire-
dijo tamkaj študije za pridobivanje se-
ruma proti kačjemu strupu.
PovodenJ v Itallji. — Iz Milana
se poroča, da je povodenj v severnem
Piemontu napravila veliko škode. V
dolini reke Aosta je voda odnesla več
mostov. En vlak je na progi obstal in
potujoči so se morali rešiti s tem, da
so se podali peš v gorovje.
Srbski prestolohaslednik kraljevič
Aleksandcr je obolel na tifusu.
Strajk na francoskih železnlcah se
je popolnoma polegel. Vlaki zopet redno
vozijo.
Drobtinice.
Operaclja srca. ~ V petek ob
polnoči je našla policija v neki puljski
ulici nekega človeka, Cazzetti po imtnu,
kateri je imel v levo stran prsi zasajen
dolg nož. Kakor se je puzneje dognalo,
si je mož v pijanosti sam porinil nož
v prsa. Policija je moža spravila takoj
z rešUnim vozom v puljsko deželno
bolnišnico. V bolnišnici je inspekcijski
zdravnik takoj spoznal kritičen položaj
ranjenca. Ker se je konstatiralo, da je
srce ranjeno, je dr. Craglietto takoj pod-
vzel operacijo. katera je pod spretno
roko imenovanega zdravnika dobro iz-
padla. Or. Craglietto je ponesrcčcncu za-
šil s sedmimi šivi srce. Ranjenec se
počuti. kakor p<- tako težki operaciji,
ra/.merno dobro. Zdravniki upajo. da bo
okreval. To je bil prvi slučai operacije
srca v puljski de?.elni bolnišnici.
Umor orožnika v Bosni. V Rib-
nici pri Tuzli sla dva šejka. turška po-
danika. zalotila spečega orožnika. ki je
bil prideljen komisarju pri ljudskem
Štetju, in ga umorila z njegovo lastno
sabljo.
Tirolski gostilničarji proti tobaku.
Iz Sterzinga poročajo: Na lukaj^njem
zborovanju tirolskih in predarlskih go-
stilničarjev se je sklenilo z ozironi na
prepoved. da ne smejo gostilničarjj to-
bačnih izdelkov kupovati v glavnih za-
logah. kjer dobe lOodstotne provizije,
kakor trafikanti. da gostilničarji po-
polnonia opuste s 1. januarjein 1911
prodajo cigaret in smodk. ako se jim
do konca leta ne dovoli zopet kupovati
tobak v glavnih zalogali
Prešiči  se  uvažajo   sedaj   v  ve-
likem Stevilu   iz   Italije v našo   državo.
Avstrijski poljedelski minister je dovolil,
da se uvozijo iz Italije za   dunajski trg
1000 presičev. za praski pa 5000.
Družba sv. Mohoria.
Družba sv. Mohorja v Celovcu šteje
letos 85.789 udov, to je 275 več. kakor
1. 1909. Vsi ti prejmejo letos naslednji
književni dar:
1.   „Slovenske legende1'.
2.   „Sveta spoved", molitvenik.
3.   „Zgodovina   slovenskega   naroda",
I. zvezek.
4.   „Drobne povesti".
5.   „Slovenske večernice .   64.  zvezek.
6.   Koledar za leto 1911.
V zameno ali v doplačiio — kakor
si je kdo pri vpisovanju želel — se še
doda:
7.   „Zgodbe sv. pisma", 16. zvezek.
8.   „Tnje rodovi". Povest.
Z razpošiljatvijo smo pričeli ravno
kar. Potrudili se bomo, da častiti udje
dobijo knjige najprej ko mogoče. — Red
za letošnjo razpošiljatev je sledeč:
1.   Amerika. Afrika. Azija.
2.   Krška škofija.
3.   Raziii kraji.
4.   Goriška nadškofija.
5.   Tržaško-koprska škotija.
6.   Lavantinska škofija.
7.  Ljubljanska škofija.
Cenjene gospode poverjenike,
katerim se knjige pošiljajo, nujno pro-
simo, naj t a koj, ko dobijo „avizo", po-
šljejo po nje na železniško postajo, da
ne bode sitnih reklamacij. ki provzroču-
jejo družbi same zamudo in nepotrebne
stroške. — Stroške, katere so inieli gg.
poverjeniki za odpošiljatev denarja in pre-
jem knjig, morajo jim posamezni udje
povrniti.
One gg. poverjenike, ki dobivajo
svoje knjige neposredno v družbini ti-
skarni, prosimo, naj čimpreje pošljejo
po nje, da nam zavoji ne zastavljajo pre-
potrebnega  prostora.                Odbor.
Loterijske ätevilke.
15. oktobra.
Dunaj.....       5     2    58   S9    47
Gradec .                .     35    33     o     3    60
Martin Üuligoj
Ä               urar
GopicaTul. Barriers 43t
pri ilržavnom kolojvoru,
inin   v   zalogi   švicarske
žopne in stonske lire, ši-
I    valiH'   strojo    vsakovrst-
'    nih   sisti'mov   clvokolesa
t>   » PueIn , »Stoiyr-wui't'on-
rad *. /astopuik   tovarne
orkrslriinunv   in   emmn-
l'oriov.    Vsc   pod   voč-
I'rijjoroca.se ülavncjim
občinstvu.
Svoji k svojim!
Podpisani slovenski brivecv«Go-
rici Gospodska ulica št. 1 se priporoca
sl. slovenskeniu občinstvu iz mesta in
z dežele za obilen obisk. Postrežba točna
in strogo snažna. Brije in striže tudi
na mesečno odplačevanje. Na zahtevo
brije in striže na domu. \' zalogi ima
razne toaletne potrebščine po zmerni ce-
ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter
kupuje ženske lase pol2K in naprej
kilogram.
Franc Novak,
Gospodska ulica, št. 1.
Med 50 recepti
bos gotovo nasla marsikatere, po
kateri bodo Pekatete tebi in tvoj-
cem isborno dišale. JVaroči si
knharsko knjigo pri Prvi krattj-
ski tovarni testenin v II. Bistrici.
Vdobis jo sastonj.
Edina sl venska kisla vocla
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana
med najboljšimi planinskimi kislimi
vodami. je
izborno zdrauilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in
črevesih, za želodčni krč. zaprtje. bolezni
v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek
in prebavo. Tolstovrška slatina ni le iz-
borno zdravilna, temveč tudi osvežujoča
namizna kisla uoda.
Odlikovana je bila na mednarodni raz-
stavi v Inomostu 1896 in na higijenični
razstavi na Dunaju 1399.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške
slatine.   pošta  Guštanj (Koroško),   kjer
se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistili dohodkovgre v narodnenamene
Slovenci! Svoji k svojim! Zahte-
vajte povsod le Tolstovrško slatino!
Vsaka slovenska gostilna naj ima le
edino slovensko kislo  vodo.
FRANC  P0PBERŠK !
avtorizQvan kamnoseški mojster,                 i
Gorica — Tržaška cesta št. 10.   —   Gorica   t
priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se
praznik VSBta VBPIlih dUŠ dan svojo bogato  zalogo
na[jroünih spomßnikov
bodisi   priprostih,   ali   finih   iz   kraškega
kamna najboljše vrste  za  15 K in  vise.  ;
v zalogi fma razne kameniške plošče, '
žlebe, umivalaike za kuhinje, itd. ltd. ;
Sprejema  in  izvršuje  vsakovrstna v kamnoseško   stroko   t
..;,."' _    spadajoča dela po prav zmernih cenah.    '            «
izaajateij in oagovorni ureaniK Anton a a v c a r.
Za one, ki trpijo na želodcu!
Vseni onini, ki so si s itrolilajcnjtMii ali s prcoblo/.cnjem želodca, z zauziljt'in
slabili. /a probavo tožkili, prcnuvlih ali pivvročili jedi ali •/, iiezinoniim /ivlji'iijsMii
nakopali kako /.olodeno bolo/cn, kakor : šelodčni katat, krčc t< avlodcti, boleifinv
v helodcu. ti'Sko prebaiw ali aasliaenje, m1 priporofri torn potom dobro doiiiiiüc
sivdstvo, Ocgar dobrodclni v|)liv so je proiskusil ži* veil lot.  In to jo
3W   Hubert   Ullrich-ovo   želiščno   vino.   "90s
lv zelisihiq vino jo izdolano iz izvrstnih, zdravilnib zolissi in iz vina tor ojaC'i
in oživi pirbai'MO organo elovoka. ZolišCno vino odslrani norrdnosU pri probavljaiiju
in pospošujo tvoritov zdravo krvi.
S pravoeasno porabo so uduSijo zolodči.o bolozni /,o v kalu. /atoroj so no smo
iibotavljali pri vporabi. Simptonii, kakor • {;lavobt)l, kolcanjo, žganjo, liapiluijonost,
bljuvanjo. ki so pri starih žulodčnib boloznib pojavljajo, pojenjajo veekrat po par
pužirl-ih togn viiia.
Zaprtje in njoga slabp poslodice, kakor kolika, utripaujo srca, slabo spanjc
kakor tudi nabiranjo krvi v jotrah, v slozoni in boinoroidno bitloöino so odslranijo z
zohščnini vinoin. Zeliš?no vino odstrani noprobavljivost in vsc nopotrobno utvari
in žolodoa in črevos s teni, da pospošujo slol.
Suho in  bledo  obličje,  pomanjkai^je   krvi,
clohncf' so P° nav:1(^' p°slodioo slabo probavo, pomanjkljivo krvotvoritvo in
OICIUU91 bolnogn stanja jeter. Osobo, ki nituajo toka. so nervozno oslabljoni in
so ozlovoljcni, ki trpijo na glavobolu, so bivz sna, ko najvoč biriijo in trpijo. Zoliščin»
vino dajo oslabljenonio življonju novo moc. Zelisnio vino povzdiano tok, pospoši
probavo m hrano, oživlja pronioiiibo snovi. pospoši tvoritov krvi. poniiri ra/.dražnno
živci! in vstvari novo veseljo do življenja. Mnoga priznavanja in zahvalo spri-
öiijpjo to.  —
Zeliščno vino se dohi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah
sledečih krajev : (iorica, Korniin. Gradisče. Romans, Ajel, Dolgopolje,
Ronke. Tržtč. Ajdovsčina, üor. ldrija. Tolmin. Kanal, Videni, Palma.
Červinjan, Oglej, Fiiimičel, (iradež. Sežana. Vipava. Postojna, Trst,
Alilje itd.. kakor tudi v vseh drugih manjsih in večjih krajih (io-
riško Gradiščanske v lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnili
cenah v vse kraje AvstroOgrske.
----------   Svari se  pred   ponarejanjem!  =-------
Zahtevajte izrecno
Mr   Hub rt  Ullrich - ovo  *VI  ZeliSCIIO vino.
Mojo zol ščno vino ni nobeno tajno sredstvo; njogove sestavine so: vino nialaga
450.0, vinski štrkljaj 100.0, gliccrina 100.0, črno vino 2-iO.O, sok jerebike 150.0,
črešnjov sok 320.0, aniž, razne rastlinske koronino itd. To sostavino so zmošajo.
Telegram ! "VfSW Telegnun !'WEäW Telegram !
- ¦¦¦..........-^^=g Otvoritev  ¦.....'¦-¦¦-'-¦¦¦ -^
........._yi...........
A ZAR-JA IjMPORIO
RASTELJ 10      G0RI6A - RAŠTELJ 10.
Qalanterijsko blago in igrače, stekleni, porcelanasti in emajlirani predmeti, hišna
in kuhinjska oprava, luksurijozno, šaljivo in dekorativno blago, toaletni, usnjati in pred-
meti za potovanje.
D    stalnih cen:   UT  via-,  K   |y    si9     Uf     Tf     U.
Ogleda si vse to lahko vsakdo, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti.
5 spoštovanjem       JOSIP SPIEGL Jun.
Cenj. dame in gospodje — pozor!
'rrate že F^aln1 strcjv Pk<> gi- niniate. omislite si najnovejšo marko „Original-
Viktoria" in najboljšega izdelka P< dolffoletnih skušnjah sva prišla do prepri-
čania.  Da   ostare   „Oritiinal"  vedno le naiboliši.
Original   Victoria sf^oj
delaiu Äo po 10 leim u^oraDi
brezšumtio.
Original   Victoria stroji
so neprekosljivi za lo-naci".
rabo in obrtne namene.
Original   Victoria  stroji
su iidjpiiuravncjs, «a uiriüiiio
vezenje (rek arrnranje). I'vrika
stavi an lazpola^o straiiKarn
učiteljiio, ki poučuje u-r/-
plflčno
Original   Victoria  strojr
so ndjut)i)Šl i/.oen.-k ncii uo-
sedaj obstojexih tovart-n
Za vsak stroji jamčiva 10 let.
Nikdu  uiij ne zamuvii
pnliko   ^j^iedat   si   pied   ,
nakupom    „Origins I-
Victoria" stroje.
Edina zalogii   „Original,-
Victoija"   strojev in drugili
8iv alnili   strojev,   dvokoles
„Puch"   orožja, m.nicije in
vseh lovskili priprav pri tvrdki
Kerj^evani &^ Čuk - Gorica
Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i c.)