Leto II. V Trstu dne 11. junija 1909. St. 25. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto H. 5. II. nad. = Telefon at. 1570 = Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Posamezna številka = 6 vin. ===== Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. ____ J Kje in koga se voli dne 13. t. m. Namestništvo, dogovorno z občinskim odborom je določilo za volilce IV. mest¬ nega volilnega razreda 43 volišč. Volišče v katerem bodo morali vo- lilci voliti, je označeno na volilni iz¬ kaznici. V nedeljo 13. t. m. prično volitve v vseh voliščih ob 7. uri zjutraj in tra¬ jajo do 1. ure popoldne. Za I. volilni okraj — Sv. Vid. kjer je naš kandidat Silvij Spazzal, tiskar so določena sledeča volišča: Občinski sta¬ tistični, anagrafični urad, uhod v ulici St. Lucia št. 3; — Mestna šola v ulici Laz- zaretto vecchio, uhod v ulici Sani til štev. 23; — Telovadnica v ulici della Valle in mestni ženski licej, uhod v ulici Madona del Mare. Za JI. mestni vol. okraj — Staro Mesto kjer sta naša kandidata Ezio Chiussi, mehanik Arhangel Doff^Sotta, učitelj so določena volišča: Gledališče Verdi; — Predsoba mestnega sveta v občinski pa¬ lači na velikem trgu; — Poslopje nekda¬ njega gledališča «Filodramatico» v ulici degli Artisti; — Borzna dvorana, uhod v ulici della Borsa; — Mestna šola Felice Venezian na starem trgu (Piazza vecchia) štev. 1. Za III. mesini vol. okraj — Novo Mesto kjer sta naša kandidata Avgust Novak, pok. Ivana uslužbenec v glavnih skladiščih Viktor Perez, uradnik so določena sledeča volišča: Mestna šola v novem mestu z uhodom v ulici Nuova; — - Mestna gimnazija; — Mestna šola v ulici Belvedere; — Javno prenočišče v ulici Gaspare Gozzi štev. 5; — Mestni otroški vrtec v vicolo S. Fortunato. Za IV. mestni vol. okraj — Barnera Nuova in Škorklja kjer so naši kandidatje Ferdinand Colobig, tesar Peter Gerin pok. Petra pisač Vinko Kermolj, priv. uradnik so sledeča volišča: Paviljon v javnem ljudskem vrtu; — Gledališče Fenice ul. Stadion; -- Dvorana Tersicore v ulici Chiozza štev. 7 ; — Mestna šola v ulici Giotto z uhodom v ulici Bacclii; Mestne obrtne šole v ulici Acquedotto; — Gle¬ dališče «Eden» v ulici Aquedotto; — Gledališče Politeama Rossetti; Mestna šola v ulici Giulia z uhodom v ulici Kandler. Za V. mestni vol. okraj — Barnera vecchia in Kjadin kjer so naši kandidatje Franc Blasizza, kotlar Ivan Calligaris pok. Iv ana, kovač Dr. Gilbert Senigaglia, zdravnik Anton Simonetta, mesar so sledeča volišča: Mestni otroški vrtec v ulici Pallini; — Javno prenočišče v ulici Pondares; — Gledališče Goldoni (Amo¬ nija); — V hiši v ulici Maiolica štev. 8; Mestna šola v ulici Parini z uhodom v ulici Ugo Foscolo; — Šola v ulici Pa¬ rini z uhodom v ulici Istituto; — Šola v ulici Ferriera; — Šola v ulici Ferriera; Šola v ulici Ferriera z uhodom v ulici Media; — Šola v ulici C. Donadoni; — Glavna postaja ognjegascev v ulici Alfieri štev. 4; — Mestni otroški vrtec v ulici Allesandro Manzoni. Za VI. volilni okraj (Sv. Jakob) kjer so naši kandidatje Rudolf Cerniutz, uradnik V Stefan Paulich, mehanik Valentin Pittoni, uradnik Dr. Edmund Puecher, odvetnik so sledeča volišča: Šola Morpurgo pri Sv Andreju; — Vila Baševi v ulici P. Be- senghi štev. 2. — Mestni otroški vrtec v ulici Antenorei 14; — Šola v ulici Paolo Veronese; — V hiši na trgu G. B. Vico št. 9; — Podružnica obrtne šole v ulici Scuole Nuove št. 12. — Postaja ognjegas¬ cev v ulici della Guardia št. 36; — Šola v ulici delP Istria; — Urad občinske pli¬ narne. II. okoličanski volilni razred ki voli tudi dne 13. t. m. I. vol. okraj (Skedenj , Sv. Marija Magd. zgornja in spodnja) kjer je naš kandidat Ferdinand Končnik, železničar so volišča: Ljudska šola v Škednju; — Gostilna «A1 Cervo» v Škednju; — Urad okrajnega prisednika v Škednju; — Otroški vrtec Leghe Nazionale v Škednju; —- Ljudska šola na Katinari. Za II. okoličanski v. okraj (Itozot, Lonjer, Verdela, Kolonja in Konkonel) kjer je naš kandidat France Milost, pek. delavec so volišča: Občinska tehnica na trgu sena v Roeolu; — Mestna obedovalnica v ulici Sette fontane; — V Lonjerju v hiši štev. 104; — Italijanska ljudska šola na Ver- deli; — Verdela v hiši št. 1157; — To¬ varna mila A. Pollitzer v Koloniji št. 205. VI. okoličanski volilni okraj (Barkovlje, Rojan , Greta , Opčine , Sv. Križ, Kontov elj) kjer sta naša kandidata Josip Kopač, časnikar Valentin Pittoni, uradnik so volišča: Ljudska šola v Rojami; — Mestni otroški vrtec v Rojanu; Ljudska šola v Barkovljah; — Ljudska šola na Opčinah; — Ljudska šola v Bazovici; —- Ljudska šola na Proseku; - Ljudska šola v Sv. Križu. Volilci! Delavci! Idite in napravite svojo dolžnost s tein, da odaste vase glasove na imena so¬ cialno - demokratičnih kan¬ didatov. v tržaškem mestnem svetu. Bliža se trenotek, ko bo moralo delav¬ stvo, mestno in okoličansko, odločiti z gla¬ sovnico v roki, kdo ga bode zastopal v prihodnjem mestnem svetu. Trenotek je zelo resen in je dolžnost delavstva, da si ogleda temeljito svoj položaj, prodno se naredi korak, ki bo odločilen za njegovo nadaljno posezanje v občinske zadeve. Noben zave¬ den delavec, noben volilec, ki spada v razred nemaničev, ne sme v tem odločil¬ nem trenotku pozabiti, da njegove koristi v mestnem svetu bodo samo takrat dobro zastopane, ako pošlje v mestni svet može, ki pripadajo k stranki, ki je delavska, ki je zaradi delavstva, ki je nastala iz de¬ lavstva za delavstvo. Narodno meščanski stranki, bodisi slo¬ venska ali italijanska, napenjati vse svoje sile, da bi preprečili delavstvu vstop v občinski svet. Dobro vedo narodnjakarji slovenski in italijanski, da bi bilo delo delavskih poslancev v mestnem svetu škod¬ ljivo buržoaziji, ki je bila dosedaj navajena izkoriščati neovirano občino v svoje raz¬ redne koristi. To niso fraze, to je resnica. Nad vse žalosten položaj v katerem se na¬ haja danes revno mestno in okoličansko prebivalstvo je najlepši dokaz zato. Dolgo vrsto let že sede meščanski zastopniki v mestnem svetu, a v vsem tem dolgem času niso naredili za delavno ljudstvo ničesar. Stvar je naravna. Interesi proletarijata so povsod in vedno nasprotni interesom meščanstva. Kdor je bil izvoljen od me¬ ščanstva zato, da zastopa njegove koristi, ne more zastopati koristi delavnega ljudstva. Interesi meščanstva so zahtevali, da se do¬ sedaj ni dalo delavstvu volilne pravice, ker se ni hotelo imeti v mestnem svetu zastopnikov delavstva. Volilne pravice me¬ ščanski zastopniki niso dali radovoljno. Treba je bilo, da je delavstvo izsililo zase to mrvo volilne pravice, katere se bo lahko letos poslužilo. Interesi hišnih posestnikov so zahtevali od občine, da ne zida delavskih stanovanj. Ako bi bila občina zidala delavska stano¬ vanja, bi morali potem hišni posestniki oddajati svoja stanovanja v najem po nižji ceni nego se godi to danes. In občina ni zidala delavskih stanovanj. Interesi posestnikov pekarn so zahtevali, da občina ne ustanovi svoje občinske pe¬ karne. Ako bi bila občina ustanovila svoje pekarne in bi bila prodajala kruh za isto ceno, ki jo njo stane, bi bili posestniki pe¬ karn prisiljeni tudi oni znižati ceno kruhu, ako bi ga hoteli kaj prodati. In občina ni ustanovila svojih pekarn. Interesi meščanstva, interesi posedujočih slojev, niso dovolili občinskemu svetu, da bi zvišal davek na stanovanja za katere se plača nad 400 kron letnih. V stanova¬ njih, ki stanejo nad 400 kron letnih ne stanuje delavstvo, stanuje meščanstvo, sta¬ nujejo posedujoči sloji. Morali bi tedaj oni plačati več davka. In občinski svet je obdačil delavska stanovanja. V avtomobilih, v kočijah se vozi v me¬ ščanstvo, se vozijo posedujoči sloji. Šam¬ panje pije meščanstvo, velike dohodke ima meščanstvo, imajo posedujoči sloji. Zastop¬ niki meščanskih strank, ki so dosedaj se¬ deli v občinskem svetu, niso obdačili av¬ tomobilov, niso obdačili kočij, niso obdačili šampanjca no one ki imajo velike dohodke. Obdačili so pa vino, ki ga pije revno de¬ lavno ljudstvo, obdačili so pivo, ki jo pije revno delavno ljudstvo. Voda je v Trstu draga, okolica je brez vode ob suši. Mesto preskrblja danes z vodo posebna kapitalistična družba ki ima pri tem veliko dohodkov. Občina še do danes ni prevzela preskrbo vode v svojo režijo. Ako bi imela občina preskrbovanje vode v svoji režiji, bi jo preskrbovala lahko po zelo nižji ceni. Dobiček-' bi imela občina vseeno in bi z dobičkom napeljala lahko vodovod po vsej okolici in kar bi ostalo od čistega dobička bi občina uporabila v druge ljudstvu koristne svrho. Občina pa ni prevzela še vode v svojo režijo, ker potem bi se zmanjšali dohodki onim go¬ spodom, ki imajo sedaj v rokah preskrbo¬ vanje vode. Tramvajska družba ima na leto 6000 kron na leto dobička. Ako bi imela občina tramvaj v svoji režiji, bi napravila cene lahko nižje, da bi bilo vsakemu mogoče koristno poslužiti se tramvajske vožnje. Dobiček bi občina lahko uporabila v to da bi na drugi strani znižala davke ali pa da bi uporabila za stvari, ki so ljudstvu potrebne in koristne. Občinski meščanski zastopniki pa niso hoteli prevzeti tramvajv občinsko režijo. Tisti ki so sedeli v me¬ stnem svetu, so bili ob enem deležniki pri tramvajski družbi. Ohranili so dobiček raje sebi nego bi ga bili dali občini. Živila so se podraževala venomer. Ob¬ čina ni naredila proti temu ničesar kljub temu da bi bila njena dolžnost, da bi pre¬ prečila trgovcem, da bi izkoriščali bedo ljudstva. Proti temu ni naredila ničesar zato, ker v mestnem svetu so sedeli možje, ki so sami bili največji izkoriščevalci ljudstva. V občinskem svetu so dosedaj tvorili ogromno večino italijanski meščanski nacio- nalci. Poleg njih je sedelo število slovensko narodnih svetovalcev, ki so pa samo ali sledili protiljudskemu delovanju večine, ali so pa mirno opazovali, kako je večina de¬ lala sama za koristi meščanstva. V Trstu je pa del tudi slovenskega meščanstva, slo¬ venskih posestnikov in trgovcev. Tudi ti so vživali dobrote, ki je nudila dosedaj občina meščanstvu. Slovenski zastopniki niso naredili nikdar proti počenjanju večine ničesar, ker so sami vživali dobrote. In vse to se je delalo v imenu naroda. V imenu naroda so bili izvoljeni slovenski in italijanski zastopniki. V imenu naroda niso zidali delavskih stanovanj; v imenu naroda niso hoteli dati ljudstvu cenega kruha, cene vode, cenili živil; v imenu naroda so nalagali ljudstvu nove davke; v imenu italijanstva je italijanska meščanska večina trosila po nepotrebnem občinski denaru ki je denar ljudstva in v imenu slovanstva so slovenski narodni zastopniki ali molčali ali pa odobravali. Po dolgih letih boja je delavstvo vendar le izvojevalo mrvo volilne pravice, ki se je bo letos lahko poslužilo. Pa pridejo zopet meščaaske stranke in v imenu na¬ roda, v imenu italijanstva in slovanstva prihajajo med delavstvo ter prosijo glasove. Kadar je bil sedanji volilni red potrjen od vlade, je rekel dr. Rybar: «Sedaj bo tudi delavstvo zastopano v mestnem svetu». Imel je prav. Sedaj bo, ker dosedaj ni bilo. Oni ki so bili izvoljeni od meščanstva, so delali za koristi meščanstva. Pa pridejo sedaj ravno isti med ljudstvo in pravijo da hočejo sedaj zastopati koristi delavstva. Zakaj jih niso zastopali prej ? Ako jih niso mogli prej, kako jih bodo sedaj? Seveda. Kdor je izvoljen od delavstva, bi sicer moral zastopati delavstvo, ampak če do- tičnik je član meščansko narodnjakarske stranke, ne bo zastopal delavstva, marveč meščanstvo. Volilci se lahko menjajo, am¬ pak z njimi ne menja zastopnik prepričanja. I Kdor je prej sedel v mestnem svetu, in je bil resničen prijatelj delavstva, bi bil lahko vseeno branil njegove koristi. Ako tega ni naredil prej, ne bo tudi v bodoče. Delavci naj tedaj vse to pomislijo. Po¬ mislijo naj, da naredi zločin nad seboj in svojimi otroči vsakdo, ki bi dne 13. t. m. glasoval mesto za delavske za meščanske kandidate. Ako hoče, in to mora hoteti, delavstvo, da bo kdo v mestnem svetu branil njegove koristi, da bo delal, da se spremene sedanje bedne razmere ljudstva, potom naj 13. t. m. odda svoje glasove za kandidate socialno demokratične stranke. Zahtevajte po vseli t 2 DELAVSKI LIST Delavci v mestu in okolici! Glasujte samo za Vaše delavske socialnodemokra- tične kandidate! Ti so edini ki zamorejo z vnemo in energično zastopati vaše koristi, koristi vaših družin in vaših otrok. Delavec, ki ne glasuje socialistično je izdajalec delavstva, je izdajalec sebe in svojih otrok! Najbolj demokratična stranka. Tako. »Edinost** j e objavila v nedeljo volilni oklic tržaške narodne gospode. Ta volilni oklic je nad vse pusti porod na¬ rodnih možgan. Vsak otrok bi naredil lahko kaj lepšega. V tem oklicu je rečeno, da je gospoda, ki se zbira v Narodnem domu, najbolj demokratična stranka, t. j. najbolj ljudska stranka. Zakaj ? Mari je demokra¬ tično, da ti gospodje niso hoteli dati N. D. O. nobenega mandata v II. okoličan- skem vol. razredu, kakor so to narodni delavci zahtevali ? Mari je demokratično, da so gospodje, ki se zbirajo pri „Edinosti“ podpirali krumirstvo za časa stavke te¬ žakov? Mari je demokratično, da je „Ed.*‘ podpirala stavkolomstvo v Arzenalu ? Mari je demokratično, da gospoda v narodnem domu ni hotela dati našemu delavstvu zni¬ žanih vstopnic na dramatične predstave v narodnem domu ? Mari je demokratično, da potom svojih posojilnic in hranilnic odirajo ljudstvo? Mari je demokratično, da gosp. podpirajo militarizem in da glasujejo v državnem zboru za vse zahteve militarizma ? Mar je demokratično, da ščuvajo delavstvo proti delavstvu, da organizirajo napade na delavce itd. Ne gospodje. Edino, kar je pri narodni gospodi resnično je to, da hočejo demo¬ kratizirati sovraštvo in neumnost. Tisto si pa lahko ohranijo zase. Ljudstvo ne bo imelo zato nobene škode. V tem svojem volilnem oklicu obljubljajo narodnjakarji vse in tudi za delavstvo bodo kaj naredili, če bodo imeli kaj časa na razpolago. Kdor ne zna sestaviti vsaj primernega volilnega oklica, ta bo znal še manj delati. Zato bo pa delavstvo napravilo svojo dolžnost, ter bo pri volitvah glasovalo za socialistične kandidate. Zopet narodna logiKa. Za vse imajo narodnjakarji svojo logiko, katera je seveda narodna. S tako svojo na¬ rodno logiko skušajo skrivati pred jav¬ nostjo svoje velikanske nezmožnosti s ka¬ terimi so se in se še vedno odlikujejo. — Prav tako delajo kakor tisti revež, ki je hotel skriti strgane hlače pod strgan ha- velok. Poslušajte! Na eni strani očitajo socialistom v državnem zboru, da niso na¬ redili ničesar. Ako se pa zgrabi njih za grlo, pa se jim reče, da sploh niso naredili ničesar ne v državnem zboru ne v občin¬ skem svetu, pa se namrdnejo in jokavo pravijo, «ja mi smo bili vedno v manjšini, tudi če bi bili hoteli, ne bi bili mogli nič narediti*. Tedaj njim ki so bili v manjšini je treba odpustiti, ako niso naredili niče¬ sar. Pa socialistom? Ti so tudi v manjšini, kaj naj tudi njim odpustimo? Čemu. Oni so naredili veliko kljub temu da so v jnanjšini pa jih je treba zaradi tega blatiti. Taka je narodnega tribuna Rybara narodna logika. Najnovejša. Citati Tolstojeve knjige ali »Edinost** je vse eno. Tolstoj modruje in modruje tudi „Edinost“. Vsak po svoje seveda. Tolstoj lepo »Edinost" grdo. Tolstoj nad vse pa¬ metno, „Edinost“ nad vse neumno. Dva ekstrema. Sedaj pe poslušajte, kaj je zmo- drovala »Edinost' v četrtkovi številki. Po¬ vedala je — sicer v zadregi — da kandi¬ diramo v Trstu tudi dva socialista, ki jih je sicer rodila slovenska mati, ki pa nista Slovenca. To je logično — pravi »Edinost" — ker sta internacijonalna. Čisto logično! Najbrž je narodno logično. To je narodna logika; produkt veleneumnih idej, ki se porajajo v obnošenih glavah narodnih ured¬ nikov in se čisto logično potom »Edinosti* izlivajo v nežne glavice dresiranega narod¬ nega publikuma. Za urednike, ki pišejo list stranke, ki ni zmožna sestaviti svojega ob¬ činskega programa, je taka učenost še vedno velika. In je ob enem čisto logična stvar, da ljudje, ki nimajo zmožnosti, da bi se bavili z važnimi občinskimi vprašanji, se pečajo z logiko in so logično vsi na¬ rodnjaki tako učeni kakor njihovi uredniki z obnošenimi glavami. Mi smo sklenili, da takoj, ko prideta naša dva sicer sinova slovensko matere, pa zato še ne slovenska kandidata v mestni svet, predlagata, da občina nakupi par kvintalov morske soli za uredništvo »Edinosti*. Morda bo ta kaj pomagala. Volilci pozor! Slovenskim narodu jakarjem pomagajo pismonoši. Oni nosijo med volilce glasov¬ nice slovensko narodnih kandidatov. Ita¬ lijanski nacionalni pošiljajo vsem volilcem na dom po pošti glasovnice z imeni kan¬ didatov italijanske narodnjaške stranke. Nadalje skušajo narodnjakarji slovenski na razne načine slepiti naše volilce. Volilci! Delavci. Na vse take reči, na vse take poskuse s katerimi bi se vas ho¬ telo prepričati, da ne bi glasovali sociali¬ stično, odgovorite najbolje, ako pošljete take može odkoder so prišli, da raztržete glasovnice s slovenskimi in italijanskimi narodnimi kandidati ter da na 13. t. m. glasujete vsi in povsod samo za kandidate socialnodemokratične delavske stranke. Narodne Kandidate. V mestu kandidirajo tedaj tudi sloven¬ ski narodnjaki. Zakaj ? Prešteti hočejo svoje glasove. Vrši se pa sedaj giganten boj med nami socialnimi demokrati in med italijan¬ skimi nacij onalci. Slovenski delavci, ki bi glasovali za slov. narodne kandidate raje nego za socialno demokratične, bi samo cepili glasove in tako pomagali indirektno ital. nacionalcem. Kandidatje slov. narodne stranke ne bodo prišli do površja. Glaso¬ vati zanje je za slovenske delavce brezpo¬ membno. Dolžnost vsakega zavednega slo¬ venskega delavca je, da se ne pusti vjeti na narodne limanice ter da odda svoj glas za kandidate socialnodemokratične stranke. S tem samo bo pripomogel, da pojde v mestni svet delavska socialistična manjšina, ki bo znala varovati toliko gmotne kakor tudi narodne koristi slovenskega delav¬ stva. Narodnjaki so naredili čisto prav, da so postavili svoje kandidate. Slovenski de¬ lavci bodo pa naredili še bolje, da glasu¬ jejo za naše delavske kandidate. Na delo! Domače stvari. Volilci pozor. Vsi vpisani vo¬ lilci, ki še niso dobili glasovnice, smejo po njo vnamestništveno palačo do 24. ur pred volitvijo. Urad je odprt od 8. ure zjutraj do 2. popoldne ter od 5. do 7. zvečer. Ako kdo izkaznico zgubi dobi tu lahko duplikat. Na dan volitve se dobilo glasovnice pri volilnih komisijah. <« lasov Ilire s že natisnjenimi imeni naših kandidatov in za vse mestne in okoličanske volilne okraje dobe volilci lah¬ ko v vseh naših volilnih lokalih in v De¬ lavskem domu v prostorih «Delavskega lista*. Sodruge poživljamo-, da se pridno poslužijo teh glasovnic. Opozarjamv še sodruge, da so za mesto veljavne zelene, za okolico pa modre gla¬ sovnice. Sodrugi, ki so ali pa ki bodo sami napisali imena naših kandidatov naj skrbno pazjio, da ne zamenjajo kandidate enega okraja z drugim, kar bi povzročilo izgubo glasov. Tudi naj bodo imena raz¬ ločno in pravilno napisana. V bližini volišč je prepovedano agi¬ tirati po novem volilnem zakonu, Sodrugi naj na to pazijo. Spravite volilne legitimacije. Naše volilce opozarjamo naj volilne legi¬ timacije hranijo tudi po prvi volitvi. Mo¬ goče je, da pride kje do ožje volitve in se potem legitimacije zopet rabi. I* Sv. Križa. Na binkoštno nedeljo se je vršil pri nas volilni shod narodne stranke, katerega se je udeležil - najbrž povabljen - tudi naš dušni pastir. Ni čuda, saj smo gospodom iz narodnega doma že večkrat pokazali, da je popolnoma nepo¬ trebno in brezupešno prihajati v našo »za¬ peljano" vas. Zato pa so se preskrbeli naj prej z blagoslovom božjega pastiria - in so pri tem popolnoma pozabili, da nam ne pomaga noben blagoslov več, ne božji ne hudičev, oziroma Evbarev. Gosp. Goriup je predsedoval, gosp. župnik je zborovalce nagovoril, gosp. Ry- baf je mlatil po socialistih in sodr. Košuta, ki ni odvetnik, ampak samo delavec, je poslednjemu odgovarjal in ga spravil v za¬ drego. Gosp. Rybar je našega sodruga po¬ bijal, toda tako nesrečno, da so vsi navzoči socialisti hkratu prosili za besedo, da mu bi pošteno odgovorili. Toda zviti odvetnik se je zbal priprostih delavcev in - besede in dobil nihče. Tedaj pa je nastal v dvo¬ rani živžav, da se je predsednik kar potil in hotel vreči »razgrajače* iz dvorane. To je bilo našim zadosti. Ustavili so Rybara, ki sam ni mogel nikdar nehati in začela se je živahna debata po vsei dvo¬ rani, debata z odvetnikom, s farjem, z zapeljanimi kmeti in shod je bil končan, nihče ni vedel kdaj: Oni »velezanimivi shod z blagoslovljeno glavo je ostal brez repa- Čudno, kaj? Tisti Rybaf, ki konča shode navadno s tako krasnim govorom, ki na¬ pravi na slušalce, tako globok utis, »da čitaš vsem navdušenje na obrazu, da se marsikomu zasveti solza v očesu" (kroko¬ dilova najbrž!), tisti Rybaf je naredil v,sv. Križu fiasko, tisti Rvbaf sc je blamiral pred priprostimi delavci! Da, da, lastnim ovcam je lahko pridgati, toda Križanom - kislo grozdje, kaj, gosp. Rybar? - Tako je bilo. «Narod* in njegova lepša polovica »Edinost* pa lažeta kakor črna psa. Ko- šutove ugovore imenujeta »stare, obrabljene fraze . Ne, gospoda! Res so bile te »fraze** že sto in stokrat rabljene, toda obrabljene niso še kajati so resnične. Vprašali ste, kaj so storili naši državni poslanci. Če bi nam bili dali besedo, znal vam bi vsak izmed nas povedati, kaj so storili socialisti v parlamentu, a znali vam bi tudi pove¬ dati, kaj vse so hoteli storiti, kar pa ste Vi, gosp. Rybaf, z vašim »Jugoslov. klu¬ bom" preprečili. To vam bi bili povedali z besedo, a ne s stolicami, s kozarci in s kamenjem, kakor znajo vaši. Kaj pa ste vi storili za okolico? P ovejte, kaj! - Nič niste storili, nič dobrega! Kljub Vašemu zastopstvu v deželnem zboru in v mestnem svetu smo mi še tisti, da, še večji reveži, kakor smo bili pred 30 leti in brez scc. demokracije, bi bili tudi še taki tepci, kakor pred 30 leti! Ne, gospoda! Nismo več leta 1897. Takrat smo šli v boj za vas, lažnjivi preroki, takrat smo pobijali vse, kar je bilo vam nasprotnega, takrat smo si prislužili leta in leta težke ječe, toda sedaj so se nam odprle oči, uvideli smo, da ste nas vodili za nos in odrekamo se vam. svojo bodočnost pa izročamo s popolnim zaupanjam soc. demokraciji! taiste nam hoteli, niste nam, mogli po¬ magati v/,' naj nam pomaga, naj nas resi ona! Naj si pomagamo sami. To nam bodete menda dovolili kaj ? Kon št ati ra mo. Dr. Otokar Rvbaf državnozborski poslanec, odvetnik in duševni vodja tržaškega narodnjakarstva, je bil od križkih sodrugov povabljen naj se vdeleži našega shoda v Križu, ki se je vršil pre¬ tečeno nedeljo, da bo tam ob navzočnosti naših govornikov še enkrat potrdil vse, kar je na svojem shodu v Križu klepetal o socialnih demokratih. Dr. Rybaf je izrecno obljubil da se našega shoda udeleži in v znamenje zagotovila je segel sodrugom v roke. Dr. Rybar pa ni izpolnil dane ob¬ ljube in se našega shoda ni 'udeležil. Pač je ravno v nedeljo ponovil svoje laži o socialni demokraciji na drugih shodih kjer je vedel, da mu nihče ne bo odgovoril tako, kakor bi se spodobilo. Dr. Rvbaf ve, da je vse, kar govori o socialni demokra¬ ciji slabega, čisto navadna laž in se zato boji diskuzije. Konštatiramo to zaradi tega, da ljudstvo izve kako malo politične po¬ štenosti imajo gospodje voditelji tržaškega narodnjakarstva. Zadnjič jje vojaška godba v na¬ rodnem podjetju pri Jelenu v Gorici svi- rala več prav lepih komadov. Dirigiral je kapelnik osebno. Narodno občinstvo obsto¬ ječe povečem iz nemških oficirjev je bilo zelo navdušeno. Osobito je ugajala zbirka goriških narodnih pesmi, komponiranih od neznanega glazbenika. Pesmi same so se porodile med goriškim zavednim narodnim občinstvom. Dozdeva se nam, da sta pesnik in komponist iz naprednega tabora. Sodimo tako po tem-le odloku, ki smo si ga za¬ pisali: Tinka tonka, tinka tonka, — kdo v Gorici knjige plonlca ? — Tonka tinka, tonka tinka, — to je z nanost Puca Dinka. Priporočamo Andreju Slovanu, naj izda zbirko takih in enakih narodnonaprednih pesmic iz goriške dežele. Mi že poskrbimo, da zbirka ne bo skromna. taže se predsednik goriške N. D. O., ko piše v »Soči št. 65. v članku «Der- motiana» : «Dr. Dermota laže (oj, prestav¬ ljena slovenščina!), ko piše, da sem pred njim izbegnil z ničevo pretvezo, obenem torej podtika laž meni». Dr. D. tega ni pisal; bo šele. V ,,Soči“ z dne 8. junija očita pred¬ sednik goriške N. D. O. sodr. Dermoti, da laže, ko piše, da je V. K. izbegnil pred njim z ničevo pretvezo. Za očitanje pa poštenjak V. K. nima nobenega dokaza; zato že na konci svojega članka ponižno preklicuje in prosi odpuščanja. Niti ne ve, ali je dr. D. pisal to ali ne, nad čimer se izpodtika, in menda mu očita laž. Naravnost naivno je pričakovanje V. K., da mu dr. D. odgovori z moško besedo, ali je pisal on ali ne. Moška beseda se daje možakom, ne pa otrokom. Možka beseda se daje res¬ nemu nasprotniku, ne pa smešnemu, ki vrhu tega še tako brezobrazno hoče pole¬ mizirati, kakor je obnašanje famoznega predsednika goriške N. D. O. v tem primeru brezobrazno, ker očita laž, ne da bi imeli dokaze, ali je očitanje utemeljeno ali ne, vendar ni brez smešne primesi. Kužek se zaganja vate na ulici in vrešči: lažeš, lažeš! Ce pa vzdigneš nogo, se zboji da ga ne brcneš, stisne rep med noge (kneift aus) in začne cviliti: preklicujem prosim od¬ puščanja ! Polemiziraj resno, če moreš, s takim predsednikom dr. Dermota pravi, da ne more, pa če ga v prihodnji »Soči** ime¬ nujejo požigalca in razbojnika. Listnica uredništva. Nabrežina. M. in N. N. prihodnjič. Sodrugi nam bodo odpustili, ako smo prisiljeni polniti sedaj list s tržaškimi vo¬ lilnimi dogodki. S prihodnjo štev. bomo zopet začeli z rednim urejevanjem. Veliko dopisov, člankov in podlistkov objavimo v bodočih številkah. DELAVSKI LIST S Delavci! Volilci! Ne zabite, da ako si sami ne bodete pomagati, Vam tudi drugi ne bodo pomagali. Ne zabite, da vaše koristi v mestnem svetu bodo dobro zastopane samo tedaj, ako pošljete v mestni svet može, ki spadajo k stranki ki je delavska, ki je zaradi delavstva, ki jo tvori delavstvo, in ki je ZA DELAVSTVO. Ne jabite da so interesi meščanstva povsod nasprotni interesom delavstva. - Dne 13. t. m. tedaj glasujte vsi socialistično! DOPISI. »(»RIŠKO. Gorica. Deželna konferenca, ki je bila sklicana v Gorico na 4. prih. mes. je preložena na 11. pr. m. Sodrugi naj vza¬ mejo to na znanje. Sol Kan. V nedeljo se je vršil napo¬ vedani zaupni shod v Solkanu ob 10. uri dopoldne, na katerem je govoril sodrug Josip Petejan o gospodarskem položaju solkanskih mizarjev ter obširnem govoru razjasnil vzroke tega položaja. Ti vzroki so na eni strani nemarnost delavcev samih, ker so preveč vdani pondeljkovanju in sploh pijančevanju. Nato je govoril o po¬ trebi delavske izobrazbe, ki je edina podlaga za izboljšanje delavskih razmer v Solkanu. Potem je razložil pomen mizarske strokovne organizacije za solkanske delavce. Nadalje je govoril še o politični organizaciji ter o delavskem časopisju in o kolportaži. Ogla¬ silo se je še več domačih delavcev, na kar je bil zaključen shod. Po shodu se je vpisalo nekaj članov v politično organizacijo. Vsem sodrugom, prijateljem in znan¬ cem se tem potom zahvaljujem za nabrano podporo 21 kron 24 vin., ki mi je bila vročena 6. t. m. Še enkrat srčna hvala vsem, ki me podpirajo v moji težki bolezni. Jožef Vižintin. Sovodnje. V nedeljo se je vršil pri nas dobro obiskan zaupen shod, na katerem je govoril sodrug Josip Petejan o programu socijalnodemokratične stranke ter razložil pomen naše organizacije za malo kmečko ljudstvo. Dalje je govoril obširno o poli¬ tičnem položaju in priporočal Sovodeničem, naj se oprimejo svoje krajne organizacije, ki je edina podlaga razvoju sovodenjškili delavcev in kmetov. Priporočal je širjenje delavskega časopisja in brošur. Odkar imamo sedanjega dušnega pastirja so začeli ljudje bolj misliti in iskati res¬ nico. Videli so kako se jim v cerkvi pri¬ diga o ljubezni, zunaj pa dela ravno na¬ sprotno. Tudi so se prepričali, kako se jim v cerkvi pridiga o ljubezni, zunaj pa dela ravno nasprotno. Tudi so se prepričali, kako se kupčuje z mašami in s takimi stvarmi in nekoč so pravili po vasi, da so slišali pridigati, da se nebesa najbrže ku¬ pijo. Tudi občutimo to ljubezen, ker moramo plačati 168 K za pevce iz Standreža in Kromberga, ki so prišli parkrat pet k nam, na povabilo našega dobrega pastirja. Tako se zapravlja naš denar! Tako je, kjer se družijo taki ljudje z bahatimi liberalci. — Roka roko vmije. Za vodo so naložili celih 10 K revnim , vaščanom, ki nimajo drugega kakor pot na delo in domov. To je naredilo naše libe¬ ralno županstvo in naš dobri duhovnik, ki skrbi tako dobro za svoje ovčice. Vaščani so se pritožili radi vode na dež. odbor, ker gotovo dobe, kajti vodo plačuje že enkrat na dokladah in občinski sklep je naravnost nesramen in izkoriščevalcu. Tako skrbijo naši obč. zastopniki za nas, da bi nas radi ožurili, če bi mogli. Dokler bodo sedeli taki zastopniki v obč. domu ne bo miru in reda pri nas. Proč z njimi! Drugače gre pri nas na bolje. Imamo že košarsko šolo za dečke in zdaj dobimo čipkarsko šolo za deklice. Tako jim vsaj ne bo treba iskati dela daleč okoli. Za kmete se misli tudi nekaj narediti. Učili se bodo sadjereje in boljšega obdelovanja zemlje. Vrtojba. Kolesarsko društvo .Vr¬ tojba” v vrtojbi priredi v nedeljo 13. t. m. popoldanski izlet v Bukovico na veselico oprsko — kmetiškega izobraževalnega dru¬ štva. Odhod iz društvenih prostorih ob 2. uri popoldne. Peljemo se iz Dolj. Vrtojbe zkozi gornjo, Šempeter, Volčjadrago v Bu¬ kovico. Člani iz gornje Vrtojbe čakajo pred gostilno g. Crneta, iz Šempetra pa pred cerkvijo. Rednik Alojzij Zavadlav. Nihče naj ne manjka! Zdravo! V Doljni Vrtojbi so se pretečeno nedeljo zbrali naši sodrugi v krčmi pri sodrugi Davide Peric, kjer so pogovarjali o socialno-demokratični ideji, in o naši stranki,' ki ne dela zase marveč za blagor vsega človeštva. Po razpravi so navzoči sodrugi na predlog sodr. Gorkiča in na poziv Alojzija Peric nabirali za «Delavski List». Tako so darovali: Miha Gorkič 40 vin., Ivan Arčon 40 vin., Alojzija Peric 20, Peter Pavlin 20, David Peric 20, Vuga Laner 20, Mermolja Rudolf 20, Blaž Ko- glot 20, Avgust Faganel 20, Anton Saksida 20, Batistič Josip 20, Kineje Henrik 20, Mlinar iz Bilj 20, Ivan Vuk 20, Gorjan Fran 20, Gorkič Vinko 20, Skupaj K 3.80. Sodrugom srčna hvala. Nabrežina. Tako nekako pred enim mescem smo dobili na našo postajo troje- zične napise; t. j. tudi slovenske. Samo po sebi se razume, da narodna gospoda so kar veselja poskakovali, saj jih je prišel naravnost občudovat g. Andrej Vseslovan (Gabršček); pri vsem tem pa seveda niso pozabili, pohvaliti se po časopisih, kako dobri borilci so neki oni za narodne stvari. Tudi nam ni bilo vse jedno, so-li samo nemški in italjanski napisi, kar lahko do¬ kažemo z bojem za narodno jednakopravnost, da bi pa sedaj začeli popevati njim psalme in hvalne pesni, tega nam niti na misel ne pride. Ti napisi so nam bili v času, ko so jih spopolnjevali, momentano v večjo sramoto, kakor pa v čast. Pretekla so namreč za časa, odkar teče železnica po naših krajih, desetletja tako, kakor za časa boritve naših narodnjakov za narodne stvari katerim se gre že od nekdaj sem le za ministrske stolčke, ne pa za koristi ljudstva. Doba bojev za celjsko slovensko nižjo gimnazijo za nas dovolj jasen dokaz. Prej ni vedel in se ni niti zmenil tujec, da so sami na¬ rodni voditelji krivi preziranja. Vso krivdo zaničevanja se meče seveda na socijalno-demokracijo. Za puhlost svojih fraz se niti ne zmenijo. Za naprednega moža, kakor je n. pr., naš g. župan, ki je baje tudi član izvrševalnega odbora nar. napr. stranke, in ki vodi pri nas vse to bagateliziranja. ni čisto nič hudega če ima štampiljo in napis svoje firme izdelan tako-le: GIOVANNI CAHARIJA Steinmetzmeister, Steinbruch- u. Dampfsagevv.-Besitzer NABRESINA. Kakor je razvidno iz tega, ni nikjer ne duha ne sluha o kakšni slovenščini, pač pa o nemščini in italjanščini. Bolje je torej za vas puhla narodna na- brežinska gospoda, da pometajte najprej pred svojim, potem šele pred tujim pragom. Šem pol a j in Prečnik. Veselici, ki jih je priredila naša mladina so uspeli prav povoljno, tako ona v Prečniku, kakor ta v Šempolaju. Vse se je vršilo mirno in dostojno Pri¬ šla je sicer peščica narodnih razgrajačev, ki je hotela motiti mir z svojim sikanjem in zasmehovanjem veselico v iSempolaju, ki pa ni dosegla svojega namena. Čeprav so bili duhovi zelo napeti, vender so se na posredovanje naših fantov polegli, razgrajači so jo pa odkurili. Pri vsem tem pa seveda niso kakor na jedni, tako tudi na drugi veselici pozabili našega «Del. Lista*. Veselica v Nabrežini. Pozor sodrugi! Dne 20. junija t. 1., se bo vršila slavnost 15 letnega obstanka nabrežinske železničarske strokovne orga¬ nizacije v Nabrežini, in secer na' vrtu re¬ stavracije gosp. Fran-a Nemec. Uljudno se vabijo tem potom vse or¬ ganizacije na mnogoštevilno udeležbo k tej krasni in redki slavnosti. Zastopani bodo prvi socijalistični govor¬ niki slovenske, italijanske in nemške naro¬ dnosti. Svirale bodo dve godbi in sicer nabrežinska godba in ital. mladeniška soc. godba iz Trsta. Korporativno se bodo ude¬ ležila sledeča soc. dem. pevsko društvo „ljudski oder“, ital soc. pevskb društvo in nemško soc. pevsko društvo „Adriaperle“. Veselica se bode vršila po točno izdelanem programu. Po veselici, prosta zabava in ples na dveh plesiščih. Pri prihodu vlaka z tržaškimi sodrugi bode tiste sprejela na nabrežinskem kolodvoru domača godba, in se bode korporativno odkorakalo na vese¬ lični prostor. V stop k veselici 40 vinarjev, ples ko¬ mad 10 vinarjev. Sodrugi iz Trsta pridejo z vlakom štr 76 ki odhaja iz tržaškega južnega kolodvora ob 1 uri 20 minut po¬ poldne. Za posebni vlak v Trstu bo uredil veselični odbor. Obrtno tiadzomtvo na jip. Po odredbi notranjega in trgovinskega ministerstva z dne 2. maja se obrtno nad- ! zorstvo na jugu reorganizira na sledeči način: Obrtno nadzorništvo v Pulju se opusti, mesto tega se ustanovi tu ekspozitura tr¬ žaškega nadzorništva. Ustanovi se novo nadzorništvo s sedežem v Zadru. Ta od¬ redba stopi v veljavo tri mesece po raz¬ glasitvi. Vzroki te nove razdelitve obrtnega nadzorništva so znani. Že davno so zahte¬ vali dalmatinski poslanci nadzorništvo z sedežem v Spljetu. Ustanovitvi nadzorništva v Zadru gotovo ne bo nihče oporekal; ne moremo se pa sprijazniti z odpravo nad¬ zorništva v Pulju, ker se s tem zopet raz¬ širi delokrog nadzorništva v Trstu, ki je bilo že doslej itak preobloženo z delom. Posledica tega bo, da se bo zanemarjalo nadzorstvo v Trstu in Gorici, koder se industrija čedalje bolj razširja. Že doslej je bilo obrtno nadzorstvo neizrečeno zanemarjeno. Varstvene naprave za življenje in zdravje niso bile izpeljane, to opazimo že v pekovskem obrtu, kjer vladajo v higijeničnem oziru naravnost škandalozne razmere. Ali že dosedanje razmerje obrtnega nad¬ zorništva na jugu je dovolj karakteristično. Sprva se je nastavilo enega samega nad¬ zornika za celi jug. Delokrog je obsegal : Trst celo Goriško in Furlanijo, ter celo Dalmacijo. En sam človek za tako obširen delokrog! Gori od Podbrda na Tolmin¬ skem, doli do Spizza pri Kotaru ob meji Črnogorske. Kako izgleda nadzorstvo v tem delokrogu, kjer ga vrši en sam človek si lahko vsak predstavlja. Leta 1900 je dobil obrtni nadzornik v Trstu pomagača v osebi inženirja Pellegrinija. Ali že en sam pogled na zemljevid zadostuje, in vsak se mora prepričuti, da dva človeka — tudi če bi bila še tako goreča funkcijonarja, ne moreta zmagati tolikega dela. Ako se tu še upožteva uradne posle, ki so vsa¬ kemu nadzorništvu naloženi, potem si lahko predstavljamo zanemarjeno nadzorstvo obrt¬ nih industrijalnih podjetij. Leta 1908 se je ustanovilo novo obrtno nadzorstvo v Pulju, za Dalmacijo in Istrijo. Trstu je ostal Koper ter Goriška in Gra¬ diščanska. Ali z ozirom na razvoj tehnike industrije in prometa, je že v Trstu samem toliko posla, da bi se moralo ustanoviti posebno nadzorstvo. Isto velja za Istro. Dalmatin¬ sko obrtno nadzorstvo moramo gotovo z veseljem pozdraviti, ali tudi za Gorico in Gradiško je posebno obrtno nadzorstvo krvavo potrebno; saj je ravno tu, tako delavsko varstvo kakor bolniško zavarova¬ nje najbolj zanemarjeno. V Tolminskem okraju n. pr. še danes ni okrajne bolniške blagajne. Delavstvo v teh krajih je pre¬ puščeno samemu sebi in niti županstvo v Tolminu ne ve, da obstoji zakon za bol¬ niško zavarovanje, tako da delavec ki dela v Podbrdu, Grahovem ali Tolminu, mora v slučaju bolezni iskati zdravniške pomoči v Gorici in načelnik bolniške blagajne v Gorici svoj čas niti vedel ni da sega de¬ lokrog Goriške bolniške blagajne gori do Podbrda. Ako tedaj oblastva sama ne po¬ znajo avstrijskih zakonov, tedaj si vsak lahko izračuna kaj mora delavstvo v teh krajih vse pretrpeti. Pisec teh vrstic bi iz teh krajev povedal lahko lepe zgodbe. Interes delavstva zahteva, da se zožijo delokrogi obrtnih nadzorništev, ter kontro¬ lirajo tudi ti kraji za katere se doslej nihče ni brigal. Krajevna skupina klesarjev v Trstu naznanja, da bodo stopili tuk. klesanji kmalu v mezdno gibanje in je Trst za klesanje že sedaj zaprt. Noben klesar naj tedaj do novih obvestil ne išče dela v Trstu. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp ulica della Zonta 8. DELAVSKI LIST JULIJA POLLAK TRST Anton s/ f Toplikar Ij ulica Sette Fontane štev. 5.1. nad. ^ M Priporoča se sodrugom. p 5 = Delo fino in točno. = S Ib Postrežba na dom. e Nova klobučarnica GIORGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizRe. kovač v Gor. Vrtojbi je odprl lastno prodajalno in popravljalnico = dvokoles — v Gorenji Vrtojbi Kolesa predaja po prav niških cenah ! Delavci! Sodrugi! Somišlj eniki! tu Naročajte Delavski List in sirite ” 1000 ducatov izgotovljenih zarobljenih. prve vrste 1 platnenih rjuh brez šiva. Široke so 150 cm. dolge pa 2 in 25 cm. Platno čisto izdelano iz naj finejših lanenih niti. Uporabi se lahko za najfinejso rabo. Zaradi reducirane produkcije prodajam to po 2 kroni in SO vin. komad. Pošlje se po povzetju najmanj 6 komadaV. Cenjenim odjemalcev pa naznanjam da imam na razpolago še približno 4000 metrov najfinejših, dobro ohranjenih rumburškib platnenih odrezkov brez vsakih napak. Od ti do 12 metrov dolge prodajam po 50 vin. meter » 12 » 18 » » » » 55 » » Jamčim popolnoma tudi takrat za trajnost in trpežnost. Dokler imam to v. skladu se pošilja samo v zavojih po 5 kg. (približno 40 do 45 metrov) po povzetju. Pozor. Ako blago ni po volji, vrnem takoj denar. Nakupi se tedaj brez rizike! S. M ■ Tkalnica platna - na PAGANI TRST. Ulica Acquedotto št. 6. V elika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. = TRST = Ulica Caserma = in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —^ in časnikov v vseh jezikih. mr Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST -- ulica delle Acque št. 20. / D D 0 onnnu □ HDD aaaa&p □ D a Knjigoveznica & ul. Valdirivo št, 19. II. nad. □ D D 0 \ Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizki ceni. V 9 Ooddd 00dd n□ □ Priporočamo GOSTILNA id ‘ TRST ' ulica Carlo Ghega št. 23. Izvrstno pivo — ter — domače vino. Domača kuhinja. CENE ZMERNE. Na razpolago so socialistični listi. nem j ni Črtajte „belavsKi List". iiiliiUiAliiliUUUiUilimiitiUUiilliiiiiiilUiUliUiiiUiUAiiiAiiiiliiUiUiiiUiiitliiUliiiUliUiUiiUiUiUUi Gostilna ,, Časa dei Popolo tt (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. JLazzaro in ul. S. (aferitni Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrugov. ti 1 =: KAROL G E K B E C = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Pilotni mesečni tarif. Šterilua svetilka I.ong. Zbirka parlumarij in mila. nnniwiwiniiii»iw»niwiHniwwnnw!W!n!i!iiwmwmw!imw!nniwwro!i!mimntwimiront Slovani! Podpirajte edino U g g B B g | Slovansko knjigarno in papirnico |f ^Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 a g v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. 1* odpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu k on sum n emu društvu v Ljubljani delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega še neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnik kleti zdru¬ ženih kmetov iz »obravelj, Skrilj. Brji, Smarji, Riltenberga, Kaimiju in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. Pošilja se od 56 litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADRUŽNO VODSTVO. h m n m m q n n m u m m ti M m