t K!i
Št. 159 WttiM Ui&h t wl8»icl^,s«rrttti MNa puta)
v t»- j, sredo S. Julija 1925.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik L
Izhaja, LzvMmii posdeljek, vaak dat statraj. UttjF«tvo: ulice Asiikega it 20, L nadstropja. Dopisi naj ac p/lM£^.edništvu pisma se me »prej«fn*fc>. rekopM se oc / AK — Odgc-Proi F. Pere. — Lastnik tlakama Edieost. -	EdiL~
tnaia za meaac L T.—, 3 —m L 19-50. pel	in cele late L
Za inocemstve meaetao 5irwt - Tebien uredništva i» -prave M. U-57.


DINOST
Posamezne itevilke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodof mm po L 7.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Ogled naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno ■ pravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega Ste v. 20. I. nad. — Telefon uredniitva in uprave 11-57,
beležimo s posebnim zadoščenjem, je, da je tudi gornja (polemika ponoven dokaz, da je načeto zaščite narodnih manjšin potom mednarodne uredbe na dnevnem reda ter da se ne umakne toč k mednarodne politike, dokler ne bo povoljno rešeno! In overjeni smo, da se reševanje tega problema, ki naj dovede do miru mod narod, ne bo mo£)o zaustaviti na meji naše države.
Aretacija vlomilce« v vatikansko zakladnico
Druttvo narodov in manjšinsko mW
Nemški nacijonafcettčni tisk — v Nemčiji fei v Avstriji — je bil te dm »ino razburjen,
deš, da se v Društvu narodom snuje prava parota proti Nemčiji. In to — kar posebno naglašajo — še poprej, nego je Nemčija vstopila v Društvo narodov. Ta hudofctn naklep naj bil v tem, da je sve* Društva narodov spremenil dosedanjo proceduro glede pritožb narodnfti manjšin. Nai pojasnimo nekoV&o!
Za proučevanje manjšinskih pritožb je določen takoimenovani «svet trojice*, ki ga sestavljajo predsednik .»veta Društva narodov in dva njegova člana. Ta ««vft trojice» ima v vsakem konkretnem slučaju proučiti tc4iko pritožbo kake manjšine, kolikor tudi morebitne pripombe prizadete vlade. Povod za razburjanje v nemškem lT3»ku pa daja novi sklep iz meseca
•unija, da v «svetu trojice» ne smejo teti .........	,	v
_ ne kot predsednik, ne kot člani — rmanu, ki ye btl obenem tudi četv^ar. Ko
zastopniki tiste držaive, proti kateri je naperjena pritožba, pa tudi ne takih držav, ki so sosedinje dotične države, posebno tudi ne take, katerih prebivalstvo je po veiikem delu tiste narodnosti, kateri pripada narodna manjšina, ki se je pritožila.
Nemški tisk trdi, da ta sprememba v proceduri glede narodnih manjšin zasleduje namen, da ne bo mogla Nemčija v Društvu narodov zastopati nemške manjšine v drugih državah. A s tem da bo oropana ene svojih najvažnejših funkcij.
Češki tisk odgovarja? da ves ta krik izhaja le iz nasprofcstva proti vsaki spravljivi in pomirjevalni politiki ter da je ta le rovarjenje proti vstopu Nemčije v Društvo narodov;. Zato da razburjajo nemško javnost s takimi vestmi o zaroti protti Nemčiji. Toda ne bi jth smeli jemati resno tisti listi, ki se kažejo prijatelje misli Društva narodov in ki poznajo, akt fc» motali poznati naprave in metode « Društva narodov*.
Iz določb manjšinskih pogodb in vseh resolucij, ki se nanašajo na manjšinsko proceduro, idiaja, da ima — in sicer brez ozira na «komisijo trojice*, ki redno- obdeluje manjšinske pritožbe — vsak član
vsako nevarnost, ki je nastopila, ali k« bi grozila zaščiti manjšin. Vsak član Društva narodov more torej nastopati kot branitelj te ali one manjšine. Ta pravica članov Društva narodov ni torej nikakor kršena z uvedbo <'komisije trojioe» in se tudi ne more z novo proceduro spremeniti na raciben način. Ta procedura pa iv resnici ni nova, ker se izvaja že dolgo, čeprav ni bila doslej izrecno določena. To pa že iz enostavnega razloga, da je pri proučevanju manjšinskih pritožb zajamčena absolutna nepristranost v izogib očitka, da niso bili odločilni stvarni m. pravni razlogi, marveč politični in plemenski vplivi. Isto-tako se smatra kot pravično, da se v «komisiji trojice« manjšinska pritožba ne preboja od zastopnikov tiste države, proti kateri je naperjena. Istotako ne bi bilo združljivo z načelom nepristranosti, če bi o pritožbah odločale države, ki so tako-rekoič v razmerju sorodništva z manjšino, ki se pritožuje. Dosedanji člani te komisije so smatrali tako postopanje kot samo ob sebi razumljivo, a imajo pri tem zavest, da se s tem nikakor ne kršijo pravice, zajamčene v členu 14. manjšinskih pogodb za zaščito manjšin.
Praški list «Prager Presse>., ki polemizira o tem vprašanju z nemškimi listi, naglasa, da je šla želfa po objektivnosti v Društvu narodov tako daleč, da ni bil na pr. čehoslovaški član sveta Društva narodov nikoli pozvan v «komisijo trojice» ko je slo na pr. za Poljake in ko je bilo razmerje med obema državama jako napeto. Ce bi se mogle oglašati kake pritožbe proti uredbi -komisije trojice*, potem bi imela — naglaša češki tisk — Čehoslo-vaška več razloga za pritožbe, nego pa Nemčija. Kajti Čehoslovaška izgublja sedaj možnost za sodelovanje v ^komisiji trotji-ce» v vseh tistih slučajih, ki se nanašajo na manjšine Avstrije ali Ogrske. A to je tem nevarnejše zanjo, ker sta nje mesto v svetu Društva narodov ki pa izrabljanje tega dejstva le prehodna, dočim se ima Nemčiji zagotoviti stalno mesto v sivetu Društva narodov z vsemi pristojnimi pravicami. Ne more biti torej govora o kaki krivici, in to tem manje, ker sta tudi Anglija in socialistični minister Sdhwedens glasovala za resolucijo o uvedbi «komisije trojice ».
^beležili smo to polemiko, ker je manjšinsko vprašanje za nas — vprašanje naše narodne bodočnosti — in nas mora zato . narvtši« meri zanimati vsak dogodek, vsak ™	ki nanaša vprašanje
glavnih nalog
.„J.T. ravno ta zaščita iv
Kaka bi nam vprašanje, kako naj
ŽLiSStT *- naprava vrši to svojo iurda^of Že čujemo pritvor od Haifan-
rfce stram; tu |e ^oromanj^kih pogodbah, Itahja pa m podpisala nikake take pogodbe glede svojih drugorodnih državljanov. Ta prigovor smo mi razveljavil že oeštefaAra* na podlagi dejstva, da je tudi »aša država — tako na mM konfe-
rCTira, kakor v rimskem parlamentu _ z
iznerhmi izjavami pritrdita načelu zaščite
Policija je našla tadi ukradene dragocenosti
RIM, 7. Notranje ministrstvo je izdalo kratko poročilo, iz katerega je razvidno, da je policija prišla na sleid tatovom, ki so odnesli za okoti i milijon dragocenosti iz vatikanske zakladnice, ter zaplenila vse ukradene predmete.
Pozneje so se doznale o vsej zadevi naslednje podrobnosti: Sinoči se je podal policijski komisar dr. Marotta k nekemu sta-
misar se je izdal za starinarja ter pe izrazit željo, da bi rad kaj kupil. Čevljar ga je peljal v drugo sobo ter mu pokazal kovčeg poln dragocenosti. Komisar je takoj spoznal, da so to predmeti, Iti <so bili ukradeni v vatikanski zakladnici. Pričel se je pogajati 9 čevljarjem; skoro sta se že zmenila, ko je komisar rekel, da mora domov po denar, t. y 100.000 lir. Komisar Marotta je res odšel in se vrnil ob 22. uri S starinar jem sta odšla v sobo, kjer sta se pričela zopet pogajati. Tedaj je nenadoma nekdo potrkal na vrata. Četvljar je hitel odpirat. Misleč, da je kdo izmed ojs^mk prijateljev, je nekoliko odpri vrata ter-pokukal ven. Tedaj je nekdo od ztunaj s silo sunil vrata in v hišo je vstopi komisar Caddino s četo poiici^kfli agentov. Poli-eija je pobrala kovčeg z dragocenostim ter ga z avtomobilom o g peljala na k*esturo. Oskrbnik vatikanske zakladnice mona Bocchini je bil poegvan na kvesturo, da si ogleda dragocene predmete. Spoznal jih je za prave. Predmeti so že nekoliko pokvarjeni, odtrgani so tudi dragi kameni Policija upa, da bo tudi te dragulje izsledila Vrednost teh predmetov se ceni na 1 milijon.
Previdnost Pavlo Radića
pogajanja nova na/vodila. Pogajanja se bodo jeseni nadaljevala. Posebne težkooe povzročata dve vprašanji: 1. odcepitev srem-skih Hrvatov od djakovačke škofije in
je dosegel med delegati popoten sporazum. Istotako je soglasno utrjeno mišljenje, da so vsa hturgično jezikovna vprašanja strogo interna vorašanja katoliške cerkve. Lahko se reče, da vlada na oflbeii straneh najboljša volja, da se kmahi pride do konkordata.
Fronsko-nomJlra trgetfnskn posoinnh
prekinjena
PARIZ, 7. Predsednika nemške in francoske gospodarske delegacije sta proučevala davi način za vzdrževanje medsebojnih stikov za čas prekinjenja pogajanj.
Društva narodov pravico, da opozarja na» Policija je med tem aretirala čevljarja

in še osem drugfti delavcev, ki so po po klicu zidarji in slikarji
Seja ministrskega sveta
RIM, 7. Na današnji seji ministrskega sveta so bHa na dnevnem redu razna re sortna vprašanja, med temi tudi vpraša nje nameščencev pri telefonu, ki se odstopi zasebnim podjetjem.
Pravilnik za srednje šole
RIM. 7. «Gazzetta Uffknale* od 6. junija 1. 1925. je objavila pravilnik za zasebne srednje šole.
Sen. Boni težko bolan
RIM, 7. Sen. Boni-ja je sinoči zadela kap v možganih. Odlični senator se nahaja v zelo nevarnem stanju. Obiskala sta ga naučni minister Fedele in finančni minister De Štefani
Zboljšanje gmotnega stanja srednješolskih profesorjev
RIM, 7. Zvišanje plač srednješolskih profesorjev — tako poroča «Tribuna» — je stopilo v veljavo že 1. julija in sicer v prvotni višini Zakasnitev nakazil ne more torej škodovati interesom profesorjev.
Žitna letina
Povišanje pridelka t Italiji in Severni Afriki
RIM, 7. Urad za zboljšanje žitne produkcije izjavlja, da bo letošnji žitni p*ide-lek za malo slabši kakor oni v 1. 1923., torej veliko boljši kakor lanski. Računa se, da bo ItaEja pridelala od 55 do 60 mifi-jonov stotov; povprečni pridelek znaša le 46-47. Letošnji pridelek bo torej za najmanj 10 milijonov večji kakor povprečni. To se pripisuje v veliki meri tudi večji uporabi umetnih gnojil.
RIM, 7. Na podlagi informacij, ki jih je prejel Mednarodni zavod za poljedelstvo, so Maroko, Tunis in Alžir pridelali okoli' 16 milijonov 600 tisoč stotov pšenice in 18 milijonov 300 tisoč stotov ječmena. Letošnji pridelek pšenice je za 19% bogatejši od lanskega in za 23% od povprečnega pridelka zadnjih pet let, pridelek ječmena pa za 13%, oziroma 25%.
Ako ne m rafffcaM, pa s opozicijo - Lukinać in afera Thvra-Taađs
BEOGRAD, 1. (Izv.) Danes ot> 10.30 se je sestala narodna skupščina. Na dnevnem redu je bBa razprava o obtožbi proti ministru pravde Lu^iniću laua ukinjenja sekvestra nad posestvom Thurna-Taxisa. Minister Žerjav je izjavil, da je pooblaščen, da izjavi v imenu ministra Lukiniča naslednje: Dr. Lukinič se je skupščini zahvalil, da je podaljšala rok za razpravo in mu tako omogočila, da je sestavil obramb- _ , . , no pismo. Nadalje dr. Lukinič prosi, naj ^^ rf£L?T\ F™ J>es,cdo' se imenuje poseben odbor, ki naj preišče vso zadevo; on hoče priti sam pred sodišče in prosa, nai g^ skupščina tudi izroči sodišču. Po tsj izjavi dr.i* Žerjava je večina pričela burno ploskati
Predsednik je predlagal, naj se z ozrirom na to izjavo dr.ja Žerjava govorniki odrečejo besedi Darvadovičevec Pečtč je protestiral proti temu prdfogo. Predsednik je pojasnil, da nr bil to nikak predlog, ampak le vprašanje, ali se govorniki odpovejo besedi Nato je poslanec Pečic igovtoril proti Luikniču do 13.30, ko se je seja zaključila. Razprava se nadaljuje jutri.
Danes se ni pripetil nikak dogodek, ki bi izpremsaril dosedanji razvoj dogodkov. Med racSkali in radićevei ni bilo danes sestanka pač pa se bo vršil jutri co 10. uri.
Pavle Radič se je odzval vabilu Ljube Davidovića ter mu danes poročal o poteku pogajanj z radikali Izjavil je, da ni podpisa še nikaksg* sporazuma z radikali, ampak le protokole posameasfh sestankov. Potemtakem ni še mkakega povoda, da bi se odnosa ji m»d HSS in opozicijskim blokom fepremenHi Končno je Pavle Radič obljubi Davidovića, da na bo vedno poročal o poteku jmjRjanj z radikali.
Splošno se sodi, da si hode Pavle Radič pustiti eno okence odprte, da bo lahko vedno ostal v opozicijskem bloku, ako mu pogajanja z radikali ne uspejo. Tudi z za jedni carji je bil Radić danes izredno Iju bezaiv, tako da ni mogoče še govoriti o razkola med radičevci in zajedničar ji,
Pašić se je danes razgovarjal z Aco Stanojevioem in Pnbtcevioem.
Slovenski radfcaM in sporazum med radi kaK ta raciievci
BEOGRAD, 7. V Beograd je prispel voditelj slovenskih radikalov g. Ivan Hribar, da se v zveta z novimi dogodki sporazume z vodstvom glede SWenije. Slovenski radikali bi za slučaj koalicije RR dobiH v vladi dve podtafniški mesti. Za slučaj hot-mogene radikalne vlade pa svojega ministra. Poleg tega se je zvedelo, da se je tekom pogajanj z radććevci ugotovilo, da je Radlćeva stranka izrekla desrinterese-ment glede upraive v Sloveniji in jo prepustila radikalom. Zato je bil potzvan g. Hribar, da se določi|o kandidati za velike župane in za višja mesta pri šolski, poštni m finančni upravi. Radikali kandidirajo za velikega župana dva svoja eksponenta, ki srta ta posel že opravljala. Radi soglasja je v Beograd pozvan tudi dr. Ravnik kot voditelj radScalov v mariborski oblasti. Njegov prihod se pričakuje za prihodnje dni.
jave razvoj sovražnega razpoloženja napram Rusiji. «Izvest>» nastopajo končno ostro proti aagieiko-kitajskcmu sodiiću v Honkoo-gu radi procesa proti ruskemu poslanika
List zaključuje tako-le: «Danes moremo mirno_gledati na te načrte, ki se kujejo proti
za
prfklopitev k be^grijski nadškofi K«r; °05^^iiaztia't0'>,,ifctt *°r,etske«a Petrol^k Srem upravnopolitično ne spada pod beograjskega velikega župana, hoče vlada pri-	o________________
praviti Vatikan, da bi on prvi storil ta | nam. Ti načrti so ostali brez v&peha __
korak, glede sremskih Hrvatov na cerkve- \ naš najtežavnejši dobi po vojni, medtem ko nopolitičnem podju. Vatikan to ivlogo od-'stanemo laihko danes mirni napram grožnji klanja, kakor tudi ni rešil reškega cerkve- gospodarskega n finančnega bloka, ker rma-nega vprašanja definitivno, dokler ni btfa v	rokah neprecenljive vire naš®
Reka za Jugoslavijo definitivno urejena.; obsirTlc države..
2. Vprašanje imenovanja školov, kjer bi j dčerinov protest radi aretacije Dosserja
V tem MOSKVA, 7. Čičerin je izročil kitajskemu
veronauka in nekaterih upravni stvari se	„T ^A^l^ Se, ZpUSti D°S"
- - -	t	* ser na svobodo in da se krivci, ki so povzro-
čili aretacijo, kaznujejo.
Ruska poslanika v Londonu in v Parizu.
MOSKVA, 7. Poslanik ZSSR pri angleški vlad: je odpotoval davi z aeroplanom v Lor*-don
PARIZ, 7. Danes se je povrnil iz Moskve Krasiti, poslanik ZSSR v Parizu, ter tako^ povzel voldktvo sovjetskega poslaništva
Poraz vstasev v INafOky
Imenovanje vrhovnega poveljnika francoskih čet
PARIZ, 7. Listi poročajo iz Fesa: Polo-
Sklenila sta, da se 1,odeta obe deleči i ' Zr' -ft l!! " ra'U oV' ^ " a zopet sestali 13. septembra v sv h f l^i ze del-' CaSf	P°,	. J^T daljnjega prouSevanja položaja ter ^ ^b-!^""5 m^tU bl'° fa<fo,e t" vezala, cfa bosta skrbela za vzdrževant " iV'1 ^ 96 "*, P°vr.n"0 seda^ gospodarskih odnošatev ^d fauPan'Č vs!f k. so )th Frggo * Nemčijo do nasanja po-j ^^SS^^T^SS --- i lometrov od Kifane. Sovražnik je bežal v
Odnsšnjl med Rusijo in zflBeznlKli^^^L^^S
® nevarnosti ^	' 30	čez P^ luninem svitu. Ob
Pripel n-ta^i«.. k cLbM.	v
m Brtaodovua izjaram,
MOSKVA, 7. K Cham-berlainoviim izjavam ^l: „„	j • • _-T___i. ^T , ah pa se predajajo.
okraju Uezzan so Francozi odbili vse sovražne napade. Vstaška plemena bežijo
v angleški doijn';i zbornici in k govoru lorda	a, ,. t?- . , . . , L. .
Birkenheada za pretrganje diplomatskih od-	Ukoh lc položaj bolj miren. V me-
nošajev z ZSSR pripominjajo «Izvestja», da	stu vlada popoln mir. Tu je več
se je s tem angleška vlada izjavila solidarna	vstaSkih plemen prestopilo na stran Fran-
z Biikenlieadam. Gleidc izjave Brianda v	cozov in se bojujejo na njih sirani. Sultan
francoski poslanski zbornici z ozirom na med-	bo zapustil glavno mesi j v pondeljek in
aarodsne ukrepe proti komunistične propagaiv	se bo povrnil v svojo rezidenco Raba*
^'Url^^^^^t PAR[Z' 7 Na današnjem ministrskem proti tej propagandi.
Nato omenjajo «Izvestja» pisanje < BerHner Tageb4atta», ki je te dni vsled smrtne obsodbe ,k: jo je izreklo najvišje sodišče proti trem Nemcem, nastopil za1 pretrganje diplomatskih odnošajev med Nemčijo in ZSSR. Po mnenju omenjenega lista dokazujejo take iz-
svetu je bil general Nauain imenovan za vrhovnega poveljnika francoskih čet v Maroku. Genjeral Maulin je bil takoj po svojem imenovanju sprejet pri Painle-vejtu, s katerim je imel dolg razgovor. Novi poveljnik bo odpotoval v Maroko čez kakih 10 dni
DNEVNE MESTI
Kdaj se be vršil proces radi umora poslanca Hatfeotiija ?
OMI (UmoTaj posla^icja Matteottfija j^e preteklo že nad eno leto, o zločinu so že
— t Josip Pangerc. Drug za drugim odhajajo stari borci ravno v časih, ko bi jih naše Jjudstvo najbolj potrebovalo. V časih Užke borbe padajo — stebri! Pokojn Josip Pan-gerc ni bil samo marcijalen po svoji telesni
Bogat pridelek t Argeatiniai
BUENOS-AIRES, 7. Minister za polje-aetetvo je izjavil, da znašajo zaloge žita to teto en milijon in 200 ton. Pridelek na lanu znaša v Argentini^ 53.000 ton.
Položaj v ttangalH ie vedno opasen
PEKING, 7. Zdi »e, da bodo danes pričela pogajanja med Kitajci m zastopniki inozemcev za ureditev sbanghajskega vprašanja. Kitajsko vlado bo zastopal kitajski zunanji minister, inozemske vlade pa 3 člani diplomatskega zbora.
SHANGHAJ, 7. Predilnice so povečini brez električnega toka. Nekatere 90 si postavile same lastne eiektriške centrale.
Včeraj je okoli 50 ljudi ustavilo! neki tramvajski voz ter prisililo strojnika, da ga je zapeljal ,v kitajski del mesta.
V nekem prepadu so našli truplo ame-
davno utihnili vsi glasovi po listih in medtem Postavi, marveč tudi orjak v vseh dolgoletnih se je zaključila z o<fcklomtvi;'o ošbtožbe tudi farjih narodnih borb v naši Istri. In rojaki-znana afera gen-erala De Bono, kateri je bil fMegovi so cenili njegove vri ne mu zaupati ovajen rimskemu »enatJu radi sokrivde na » sledili. Skozi vrsto let je bil žuoan ■umoru unitarskega iposlanca n raznih dru- jel-ke občine dolinske. V tem času s je pri-gih zločinov, katere da je zagrešil kot osrednji dobiI neminljivih zaslug za kulturni in donačelnik varnostne službe v kraljevini. Na- spodarski razvoj v občin. Za tedanje čase ravno je, da se je po rešitvi te zadeve, ki je u«>rco urejeno šoLsko poslopje je bilo v prvi > la v tesni zvezi z umorom posl. Matteottija, j vrs:t' Pangerčevo delo. Nekaj časa je bil tudi začela vzbujati v javnosti radovednost, kdaj zastopnik naroda v deželnem zboru istrskem se bo začel proces proti osebam, ki so os um- ' neustrašen sobore<J Laginje. Spinčča. Man-'
za-
političnega
. . . . - - ,	_ .	---, ...	. ~ ------ .. absolutno
žarkov luči — nadaljuje «Epoca» — bi se ! zanesljiv zaupnik, hodi kot skromen delavec moglo morda najti v razsodbi preiskovalne v narodn?h vrstah. Kjer je delal in nastopal, comisije senata, ki je oprostila sem. De Bono Sa je vodila vsekdar le goreča ljubezen do obtožbe, naperjene proti njemu po dr.^u Do- 1 svojega naroda, neomajen je bil v zvestobi nati-ju Toda ta luč je tako medla, da je narodne stvari. P0 vojni katastrofi je bil težko sklepati kaj določnega. Sodeč po raznih Pangerc — poleg bivšega deželnega šolskega okolščinah pa bi se moglo vendar predipo- nadzornika Matejčiča in dr.a Vratovilča — stavljati, da ie preiskava že skoraj dokon- tu<li e,an istrskega odbora — tega surogata čana. Ko je po oprostitvi gen. De Bono vrnila za. deželno avtonomijo, dokler ni bila Dolina preiskovalna komiiija senata spise, so šli priključena k tržaški pokijajilni1. To pr ča, preiskovalni sodniki zopet z vso vnemo na i ka-ko so ga upoštevali t»udri višii činiteljt delo. Misli se, da bodo dovršili svoje ogromno ■ M-en-mo, da le častimo spomin pokojnikov, delo še v teku tega meseca aH do prvih dni 5e tu ugotovimo, da sta ga ravno Hubezen
in zvestoba, ker mu nista dovoljevala, da bi
Konferenca v Firencah zatfnfena
BEOGRAD, 7. (Izv.) Zunanje ministrstvo je prejelo (službeno obvestilo, da je koai-'erenca v Firencah zaključila svoje delo.
Minister Maksunović na Bledu
LJUBLJANA, 7. (Izv.) Danes je prispel v Ljubljano notranji minister Maksimović. ci se je odpeljal na Bled, kjer ga bo kralj sprejel v avdijenci
Danes se pe mudil kralj Aleksander v Ljubljana. Popoldne se je vrnii na Bled.
Popnstljivost jugoslo venske vlade pri tiskovnem zakonu
BEOGRAD, 7. Po seji skupščine se je vršila seja zakonodajnega odbora, na kateri se je pričela podrobna razprava o tiskovnem zakonit*- Predsednik Ljuba Jova-novič je ob tej priliki sporočil, da je prejel od članov pofdodbora in od ministra za izenačenje zakonov izjavo, da bi Mk> dobro, afco se poskusi doseči sijorazum, kako bi se vodila razprava. Zato je predlagal, naj se izvoli odbor, ki bi sklepal o tean Plenum zakonodajnega odbora je sprejel ta ,	- . . ■ _ . .	I . ----------------------- „.uiafu
predlog, pa 90 je določilo, da naj tvorijo ?%	Pravi: Ce primerjamo, j spričo mrtvaškega odra Josipa Pangerca 'do-
ta odbor minister dr. Srskić. oredsednik	oni ,in kar° se moram<> akriti od niti spoštljivo pred njegovim spominom! Ne
—	- *	n sram« nnH Tomhn Nooo mnlrmU.«.! '__»A:_____ r\ f <	_	—
meseca avgusta. V tem slučaju bi se začel
proces po mnenju lista ^Epoca> koncu meseca avgusta.
že proti zadostno mislil tuda nase, povzročila njegovo j poznejšo nesrečo. Mnogo je trpe! in moral j prežrvljati težke čase. Toda tud- nesreča ni I mogla ukloniti kremenitega značaja. Pangerc ■ je ostal — Pangerc, dokler ga ni kruta bo-
Poljaki in Čehi
Varšavski «Express Poranny» poroča po-jlezen položila rfa smrtno'"podijo' Tud? °ie-drobno o uspehih gradbenih del v Cehoslo-! govi nekdanji nasprotniki — kdo Hh nima vaški in svetuje Poljakom, naj se zgledujejo kdor deluje v javnem življenju?! — moraio
no f A«T1 r\rimoffi P ok/v*r	.	— — ---- * -__i A^^t.__±___»1	.	t	T	.	n
Ljuba Joivanović, poročevalec odboroive večine Ve4fa Popović, poročevalec mani-šHie dr. Žaoić, dr. Pofić, dr. Kumanucfc in Fr. Smodej. Ta odbor se je setstal takoi k sen, na kaAeti se je bavi* s stilizacijo zar konskih določb, glede katerih je izjavil minister dr. Srskić, da jih je pripravljen »spremeniti Na ta način se pospeši podrobna debata m da bi se v njej ne razpravljala vprašanja, glede katerih je roini-ater sprejel izpremembe. Nocoj je> bilo sprejeti 20 členov tiskovnega zakona. Zatem je predsednik zaključil sejo. Prihodnjo bo napovedal pismeno.
Pogajanja za konkordat med Jugoslavijo m Vatikanom
BEOGRAD, 7. Včeraj se je vrnil is Rima delegat jugoslavenske vlade za sklepanje konkordata z Vatikanom dr. Vojislav Janjič z načelnikom ministrstva za vere Lano vičem. Pogajanja za konkordat se niso odložila, ampak so se samo začasno prekinila, da delegati informirajo vlado o poteku pogajanj in da dobe za nadaljnja,
sramu pod zemljo. Naša neokretnost in ne-I le prebivalstvo Doline, marveč vse Istre no-sposobnost nam ne dopuščata uspešnega gra- sebno pa severne, polaga na ta mrtv tškt
rl nn i n	-----»--—	—1_ * ^__J"	-	-
denja, dočim sposobnejši Čehi gradijo nove zgradbe, mestne okraje in cela mesta. V na-dalmih ij^vajanj^h opoza^ list na izkustva Čehoslovaške ter svetuje poljskim podjetnikom, samoupravnim organom in vsej javnoeti» naj v tej stvari posnemajo Čehe.
b orala PoL dr. „Edinost" v Trsta
A. vd. Jereb — Idrija: (V znanje idrijskemu mestnemu odboru.) V tej zadevi ostane nas nasrvet neizpremenjen, kakor povedano v 143. §t. «Edinosti» z dne 1& 6. 1. 1925. V »diranje je bilo nasvetovana od svetnika Kreiceg-a, Sefa pokojninskega oddelka. Ako idrijska podprefektura zna, da ima v tej stvari poWmoč, pa pošljite listine na kr. finančno intendaoco v Trst 9 samim podprefekturnan vizumom.
Pr. V. — Storje: Potrebujemo Se zdrsrv-fridko spričevalo in p« dobro obrazložen popis Vaših priKk, m to čim prej, ker bo rok za vlaganje rekurza kmahi pretekel.
Tajništvu,
oder cvet hvaležnosti in ljubavi. Zadnja pofc rangerčeva, k/i jo nastopi danes popoldne ob 5. url, bo gotovo zgovorna manifestacija gIo>-bokega sožalja, ki naj bo v tolažbo žalujoči rodbini!
—	Nalezljive bolezni v našem mesto. V času od 27. 6. do 4. 7, 1925 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Da-vica 2, škrlatrca 6, trebuSni legar !, vnetfe možganske mrene 1. Nobena od obolelih oseb ni umrla.
OruitvM« vtstl
—	& D. «Adria». Danes važna odborov* »a katero se vabuo tudo gg T. K.
~ 5J- «S(psrta» - Skedenj. Danes zveče« °	r®™ društveni ees'atvek z važnim
predavanjem. Prisotnosti celotnega članstva neobhodno potrebna; prijatelji društva do« brodofli. — Odbor.
Naročajte In Slrtte „EDINOST"
«EBE*OSTs
V Trstu, dne 8. juiija 1925
SPORT
— DIRKA ZA KUPO «EDINOSTI*. Poobb&čeu smo izjaviti, da je dirka za kopo «Ediiiosti» odložena in da odbor športnega društva «Adria» ni t nobeni zvezi z objavo, ki jo je priobčil včerajšnji «Piccolo della Sera».
mestih krov in odleteli celo do sto metrov f daleč. Tudi nekega mornarja je silni pritisk v^gel v morje, todia možu se pri <tem ni zgodilo nič hudega in je srečno priplaval na breg. Pomorska oblast je odredila preiskavo.
Nesreča je vzbudila v Kopru in vsej okolici zelo mučen vtis.
Vesti is Istre
— Is Drage. Pevski zbor v Dragi priredi veselico na dan domačega opasila dne 26. t. m. na prostem pred gostilno A. Žerjava v Krvavem potoku. Naprošajo se vsa sosedna pevska društva, da iz blagohotnosti počaste
iz Trebč. zapeslen v kleparski" delavnici Hen-'	^sX°P°\Z
rika ValentScich v ulici Giulia št. 84, je	t,17, k-
vlč e r a j p op o kin e pritrjeval fl* na strehi neke	^top*
nove hiše v ul. Koanagna. Pri tem nevarnem	- " - '	F
Iz tržaškega življenja
— Vratolomen padec kleparskega najenca,
15-tetni kleparski vajenec Aragelj Kralj, doma
Vesti z Goriškega
-— Imenovanje. Te dni je bil imenovan za asistenta meteorološkega in geodinamičnega instituta na ljubljanski univerzi naš rojak Oskar pl. Reya. rodom iz Kozane v goriških Brdih. Diplomiran je bil pred dvema mesecema v Beogradu. Čestitamo!
— Pifebfarazba kr. trgovske iole v Gorici v kr. trgovski zavod s pitidopljeao trgovsko
mnogo tisočakov; saj je imel idrijski komisar, dnevno 60 lir plače, dočim prejšnjemu gosp. županu niti potn; stroški za lansko leto niso bili povrnjeni. Želeti je, da se idrijski vo-lilci sporazumejo in pošljejo v novi občinski zastop z veliko večiro može, iz svoje srede-katere smatrajo za vredne tega zaupanja, da se tako zopet povrnejo v naše mesto
Berzna poročila,
DEVIZE AmsUrdam od 1070.— do 1IGO — Pel gija od 124 50 dc 126 50; Pariz 125.75 do 126 » j lx>ndon od 131.— do 132. - ;NewYork od 26 ■2i lV ŠPan'ja 385.— do 400.— ; Švica od j " do	; Atene od 42,- do 44 —; Berlin
od 6o5.— do 655.— ; BukareSt od 11.50 do 12.:*©: Fraga od 80.50 do 01.50: Ogrska od 0.03*5 do 0.0385; Dunaj od t.0390 do 0.0400; Za«eb o* 47.2» do 47.76.
VALUTA; Avstrijske krone od 0 0390 do 0.0400
Solo. O tej preobrazbi je izšel te dni v urad- redne razmere. 19. juli;a naj bo časten dan ! dinai3i od 47—^o 47.5U; dolarji od 20.85 do 27.06;
nem listu kralTevi odlok. Preobrazba se bo !za naše mesto! štela od 1. julija 1925. dalje. Vladni prispevek j — Naši upokojenci, ki so že toliko časa —
se zviša za L 30.000, pokrajina furlanska, goriška občana in trgovinsko-obrtna {zbornica pa bodo skrbele za vodo, razsvetljavo in kur.avo na tem zavockv in sicer plača prva po-
nekateri celo več let — čakal ur-editve svojih pokojnin, so pretekli teden prejeli zastanke na svoje pokojnine ter tako končno vendar le prišli do svojega denarja. Mnogo drezanja
nove* po 20 frankov od 10 J.— do 106 — fuut šter lingod 130.75 do 131.75. Benečrjske obveznice 68.50.
T
priča rpretres&jiveomi prizoru, so nemu-
. , - -	j-	, -	,	.......... namreč dati ljudem to, ;
Z.ato bo pa morala preskrbeti potrebne pro- kar jim po zakonu priliče. Hvala
--«,-------Danes popoldne je po dolgi in mučni bo-
bilo treba, da so se ob- 1 l«zn; mirno v Gospodu preminul naš Ljufolieni tor la t3, kar je bil že na;- sin« ®rat
nastrmu
doma poklicali na pomoč zdravnika rešilne! ~ Iz Klanca. (Podrobnosti o proslavi 25- j store. V upravnem odboru tega zavoda bodo poslancu dr. Wilfanu ki se je ves čas ,trudil postaje. Ta je doigna*, 'da ima Kralj zlomljeno ?etn,c® čustva «Slavnik»). Dne 28. junija se ; sedeli po en poslanec oziroma zastopnik mi-! in storil, kar je bilo v njegovi moči, da se je hrbtenico in najbrž tudi druige notranje po- vr™ v Kiancu vrtna veselica, pri kateri nistrstva za narodno gospodarstvo, furlanske zadeva pospešila. Sicer ni še vse v popolnem fWbc. Po prvi pomoči je bil nesrečni va~ If° sodelovala razna pevska društva in zbori. ! pokrajine, goriške občine in trgovmsko-ebrfene 1 redu; tako imajo na primer upokojen1 pod-fenec prepeljan v me«too bolnišnico, kjer so|lsclj ]e ^aznovalo izobraževalno društvo zbornice. One korporacije, ki bodo priro-svale | uradniki prejeti še doklade in asimilacijo,
ga sprejeti iv Jkirmgičm oddelek. Njegovo i «SlavT"k» v Klancu 25-letnico svojega obsto a s<tan:c je zelo nevarno. Ako ostane pri živ- j1*" sP°redu je bilo petie. igra, telovadba, sre-
čolov in potem prosta zabava brez plesa.
Društva m zbori so nastopali s popolnim uspehom in mogočni glasovi so odmevali z odra po prostranem vrtu. V prvi vrsti je treba
Pn
1-en u, se bo moral revež zdraviti par mesecev; žadibog je pa dvomljivo, da bo popolnoma okreval.
— Sumljiva rana. Včeraj popoldne ie prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 23-letni
pohvalit: pevovodje, ki so se trudili, da so
vsako leto najmanj L 15.000 za zavod s: pri- : vendar je to velik korak h končni popolni dobe s tem pravico imenovati v odbor svo- j ured tvi razmer, ki so tako živo posegale v jega zastopnika. Dokler se ne sestavi upravni gospodarsko stanje našega mesta ,cd4>?r< bo vodil preobrazbo vlad«« komisar, ' _ Komisija za določitev škode, ki je bila
ki ga bo imenovalo nun.strstvo Ministrstvo prizadeta po zadnji povodnji, je končala svoje bo tudi določilo s posebnim odlokom učni ;<jelo. Škoda, ki je bila ugotovljena, znaša več načrt novega zavoda, seveda v mejah svote ' sto t:soč v samem mestu, in to brez škode, ki bo na razpolago. Učiteljsko osobje bo na- fcj jc trpita rudniški in gozdni erar, katera _____	__meščeno v začetku le začasno	'*c twli ogromna. Krajevna organizacija trža-
b<>ko rano na ^'eisni ^oki-^MladenJč je povedal" I	T.^fjJfi^i-tT*	dr^v^T^cSS bo^ZSTpftJfdZTft. i	političnega društva Edinost, je takoj
ALBERT CilAK
dijak, siar 15 let Globoko užaloščeni stariši Alojzija in Mi-ha'd, brat Alojzij, sestri Marija in Teoć.ra strici in bratranci naznanjajo to tužno ves' vsem sorodnikom., prijateljem in znancem.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 8. t. m., ob 17. uri, iz hiše žalosti Via Raffineria št. 3, nanavnost na barko v-
ljansko pokopališče.
TRST, dne 7. julija 1925 Pogr. podj. Nuova Impresa Corso V. E IU , 4"<
železničar Arnaldo Giorgi, stanujoč v ulica :	. nastoPlh s takimi pevskim: točkami.
Udine št. 61; imel je 7 cm dolgo in zelo glo- i V P^P1 se opaža v tem okolišu res pravi na-boko rano na tfeisni roki. Mladenič je povedal, I Pre.dck Pn vsakl novi prireditvi. Po končanenr da je v neki trgovini v ulici Udine. kjer se j	sf.?e "Parila igra «Kateri bo?» V ce-
je rahajal v družbi svoje 20-letne zaročenke iiotl le biU igra dobro zadeta, neka ten igralci	določitve orožarna za tekoče '	" "i------ ~ T""'". T"——
Colombe Tassi padel s škarjami v rokah ter i s°	u( ^^	f^tJ VabHo Ve ŠTđa^^. sTobSS ' * ■	Ž.oriomenjen, organiza-
se pri tem ranil. Zdi se pa. da si je mladenič |fa Gaber m g. doktor. Ostah igralci so	^^IčiSk	, «,1 sporočil da je takoj odposlal slike gosp ____
---- - - -	1J-------—zoora uoeieze. PiaoeuuJC.	prelektu v Vtdem s prošnjo, da sc preskrbi
— Zapečena. V pondel^k je hotela v Go- | prizadetim državna podpora Svojo prošn o je : ČEVLJARSKI n napraviU konec svojemu iM]en>u 27-letna utemeljeval s tem, da je beograjska vlada na-
Z^ž*** J0-10161./ P^-.one 10. i poslala natančen opis katastrofe g posl. dr. Ob 20.30, v društvenih prostorih ob&u V/iltanu s slikami, ki kažejo povzročeno
da je bil mladenič ranjen v prepiru z zaro- J ^^ ^ ^ ^	Katarina Lairouc iz Celovca toda prebivajoča	S?'k? so bili ob STOPNICE 25 kc^ad
..........v Postoci, ker K> ie zapurtil ®;en mož skupno M ,priliki oškodovni, takoj 500.000 dinarjev 1	'
•»	Aro	ki^	\f volinn J* ^ v« Ir t> rrv '	-z	.«	»t .	' .
to Zgodbo sam izmislil, da bi prikril resnico, 1 ,kazaii tu Pa tam nekoliko zadreg« in nestip
ki je nalbrž čisto drugačna; verjetneje jet : ?ostl: f vseef« &°1bl1	v svoji vlogi.
0 j Sepetalec je bil malo preveč glasen, tako da
čenko. Zdraviti se bo moral kakih 15 tftafl. - ,- „ ^ ^ _	,	. . , t ■
^ ,	,	..	. sedežev. Drugače so bili nastopi dobri pri
— Nezgoda angleškega pavmka. Vcera, | ccli igri Po končani igri so b li sedeži tako}
predpokSnt ,e pnplt:l v nase pnstan,sce an- ; in hitro cdstranjeni m ostal je na vrtu ograjen
gleski parmk .Westmoreland., last paro- j prostor za telovadbo, okrog ograje pa nab:to
plovne družbe .Federal Steam Nav^ation ; ljudi da vid|jo kaj bo	Godba je zaigraj
LM.» rarniK, ta obsega 1200C registrskih ; koračnico
in obenem se je prikazala četa ton, je pripeljal iz Avstralije veliko količino : kj . .kora.kala na telovadni prostor. To je zmrznjenega mesa in drugega blaga. O pnhodu b5la vrgta član c leiovadoega ^^ driKtva KJ'™*} kaprfan od pristaniškega kapitar^ta ; uS[aLVJ1^ katera ^ ilva^aia ^te va}e s
nalog, da se usidra pred hangarjem st 75 v palicami .Kretnje so bile pravilne m dobre, prosti iuk. Duca D Aosta. Toda ko je parnik : ^ ^^ nalo prevei rartvi MoKia ^ jc
phil na odkazano mu mesto, je blizu kopali- bilo ludi št€t:e naćeln^ka prehitro. Za njimi j sča «Savoia» zavozil na plitvino — mone ?e nastapil mošk: naraščai lclovr.dnaga odsek, na- Mam me^tu globok« kakih 10 metrov m dru§tva «siavn'k» s prosti-toliko se je pogrezal tudi težko na tovorom vicami To - bil prvi nastc parr.ik — m obtičal na kamemtem dnu Su- j zali so g svojim izvajailjcm. ^ a0Č^0 rCsno nek je bil precej hud, vendar se parnik m | za8iedovati cilfe starejših telovadn h vrst. Nato poškodoval. Ni se pa mogel ganiti z mesta, Jje nastopila vrata telovadcev telovadnega dru-dasi so mu pripluli na pomoč trije vlaciki. j stva «postojna» iz Postojne. S
rici
pomočnik za stalno delo, se sprejme. Via Guido Brunner 9.	927
ga odseka -vami z zasta-!:.kov. Poka-
šele popokine, ko je nasttopila plima,, ie parnik zopet splaval in odplul na odkazano mu
meslo
svo.imi izvajanji na drogu nam je dala res krasen zgled pravega telovadnega nastopa. Ista vrsta telovadcev je nastopila tudi s prostimi vajami. Izurjenost in žilavo gibčnost telovadcev pri prostih vajah je treba posebno pohvaliti. Vrsta je odšla s telovadnega prostora ob kLicib: «Živel a Postojna!« Prireditev se je zaključila z običajno prosto zabavo, ki se je živahno razvijala do pozne ure brez najmanjšega inci-
Velika nesreta v Kopru
Panntk se potopil radi ek&pkzije parnega kotla. — En pomorščak ubit, tri>e ranjeni.
Včeraj zjutraj se je pripetila v Kopru velika nesreča, ki je imela tragične posledice; zahte- j denta.
vaila je človeško žrtev in povzročila velLko | ^ bi	samo vrtno veselico, bi še
materijalno škodo. V tamošnjem pristanišču ; ne podali popoln€ slike tega. kar je bfla pro-«o pričeli pred kratkun graditi novo mosti- slaya ^^ našega društva. Na* sladi zato *če za izkrcavanie. Pri tem dehi je bilo za-[kratek opis	^ega dela proslave, ki je
posten ib več delavcev pomorskega ženija, ki biIa nekaka zasebna ali domača proslava dru-so imeli na razpolago «ponton» {posebne ; gtya «siavnik» samega in ki se je vršila v dru-vrste parnik,, opremljen z raznovrstnimi pri- štvenih prostorih, dne 27. pr. m. pravami in stroj^ ki jih rabijo pri raznih ! ^ 9 30 so se zbraH vsi čiani društva v dru-pristaniskih delih) «Venezia,, ki ).e čistil t	prostoru. Predsednik g. Iv. Lovrenčič
morske dno. Okoli 8. ure, ko je bilo delo na j pozdravil navzočne, pojavil pomen se-
stanka ter nato otvoril proslavo 25-letnice
»pontomi» v polnem itek-u, je nenadoma zagr-mel silen pok. Ves brod se je silno zamajal, del krcva se je hkrati odprl in skozi velike
društvenega obstoja. Po njegovem govoru je društvo zapelo *V hribih se dela dan». G. Iv.
poskakaLi v morje, hladnokrvnejši pa so hiteli v prostor za stroi^ odkoder so doneli obupni klic: na potmoč. Tam so našli 39-1 et-nega kurjača Nazarija; Destradi iz Kopra, ki se je zjvijal v groznih bolečinah. Nesrečnik se je za časa eksplozije nahajal pri koflu in je
ki počivajo v zemlje. Navzočne je prosil, naj v znak spomina na pokojne ustanovitelje zberejo v tišini za par trenutkov svoje misli. Glave društvenikov so se pr.pognile tedaj v ganljivi zbranosti v tla. — V nadaljevanju svo-
, ,	lJdt S™	, , 1 ' jega govora je g. Pečar naglašal, da je društvo
zadobil nevarne rane na ra^h delih -telesa | ^ j	nosno 8voic dosedanje
ter je bil poleg tega stražo opanen od pare i delovan- k- % ce]i dobi 25 let ni nikdar
sn vrele vode, ki >e Whnxla :z kotla. Revež ^^	v badoće hočcmo hoditi po
je bd nemudoma prep^art s čolnom na ^ačrtani ti našib uslaTloviteljev.
kopno, kjjer je dobir prvo pomoč. Tud: trije	y	.
drugi pomorščaki. La sicer Karel Della Valle, Podpredsednik g. J. Petrinja je pojasnjeval
Josip Steffe in Ivan Giussi, vsi iz Kopra, zasluge nekaterih članov in ustanoviteljev
so zadobili lahke poškodbe in opekline.	društva < Slavnik* ter nato v imenu vseh dru-
Medtem se je .ponton* ki je radi silne štvenikov proglasil ob priliki 25-letnice dru-
ekspfloziie zadobil velike luknje pod vodno lenega.obstoja ustanoviteljico-gospo Anto-
črto pričel naglo potapljati in tekom pičlih n,oGrahli za častno clanicodrusva«Sla^ik»
10 minut se je pogreznil pod vodo, ki fe pa j« H P^nl v imenu vseh drustven&ov v
tam le par metrov globoko.	? opomin krasno izdelan društveni znak z na-
Težko poškodovanega Destradija so popisom: «Ćastm članici gospeiAntonMi^ahli
prvi pamoči prenesli na parnik' «Naeario v 7nak spoštovanj m h^^osti za njeno
Sauro,. ki je ob 10.30 odplu! proti Trstu, i Pf kovalno ^lovanje -^uštvo «Slavnik»
Toda med vožnjo je nesrečni kurjač po straš-	1900—28./V1—1925 -
nih mukah podlegel poškodbam. Njegovo truplo je bilo prepeljano s prvim pamikom naznj v Koper, kier ga bodo pokopali.
Ostali ponesrečenci so bili sprejeti v koprsko bolnišnico, a njihovo stanie ni nevarno. Ako ne nastopijo kake komplikacije, okrevali v 10—14 dneh.
Klancu 1900—28./VI,
Gospa Antonija Grahli se je vsem društve-hikom lepo zahvalila in ob tej pri! ki darovala društvu «Slavni-k» L 50- Zaključila je z besedami: «Kar sem naredila za društvo v 25 letih, je bila samo moja dolžnost in nič drugega, bodo i Prosim vse člane, naj vedno smatrajo sodelovanje v društvu za svojo sveto narodno dolž-
Materijalna škoda, ki jo trpi pomorski nost.» zenij, je zelo velika, kajti «pontcm» ie skoro i S tem se je zaključda ta ganljiva manifesta-docela razdejan. Eksploziv je bila tako silna, i cija, ki ostane gotovo vsem udeleznikom v da so kosi razpočene^a kotla predrli na več i trajnem in neizbrisnem spominu.
ov 1 m in 20 cm dolge, 30 cm široke. 19 cm visoke, nove ali rabljene, kupim. Naslov pri upravništvu. 928
z njeno tnmeaečno hčerko. V železn-čarskem j po<ipore za prvo silo.'Naj bi jo v tem slučaju vrtu pn državni postaji ye privezala na drevo ; tu<di naša vIa^a vel;kodu5no posnemala. Ob-
zanrKo ter s> ,o zadrgnila <^rog vrafei N^n !novitvena dela na poškodovanih cestah k? 116 do 18-LETEN mladenič, s par-letno prakso obupni čm sta se pravočasno zapazkla dva ; poiasi napredu;eo. Cesta Idrija—Dole še fmančna strazn.ka, ki sla jo brzo osvobodila aol^o ne bo urejena, ker ie par sto metrov 1 iz zanjke, nakar 7e bila prepe^ana v gonsko ; na ^^ zasuta vcč melrov na debelo z ;
bolnišnico, od tam pa v Postojno.	! zemljo in kamenjem. Delo pa ovira tudi
. :r	M	trajno slabo vreme, saj ga ni dneva, da bi,
ioUlLGonškid/daktičoi nadzornik cav. ! nc Sevalo. Letošnje leto je kazalo, da se Menon ,e dolocd, da t.M*#v>o vse jam in;bo pridelalo veliko sena, a zda? ga ni mogoče zasebne ljudske šole ieto&>»e šolđco leto dne . posušit!. vcjiko pa -e tudi odnesla vn za t
15. t. m ^ 9. uri zjutrai	1 sula zadnja no vodeni. Drugi pridelki pa sploh
V5*p,I1e	trtfa^ako-obrtae zboc-: ne more;<) uspevati vsled večnega dežja in
■ice. Voliano okroŽ,e goriške trgov.-obrtae vsled pomanjkanja solnčne gorkote, sai ji
zbornice je bilo razdeljeno v sledeče sekcije: . mrdo kakor včasih v mesecu oktobru. Kakor TRGOVSKEGA POMOČNIKA, zdravega
za trgovino jestvin se sprejme. Naslov pri upravništvu.	929
LCKOMOBILA «'L^nz» v Jdobrem Stanju, 20/25 HP 7 Atm. se proda po nizki in dogovorni ceni. Srebotnjak - Sever, Predja;na pri Postojni.	930
POSESTVO s stanovanjem se vzame v najem ali za obdelovanje na polovico. Pojasnila. v mesnici. Via dell'Istria št. 1. °31
Pod vodstvom uči'teL)stva je priredila
Gorica bo imela tari sekcije, Gradiška, Idrija, VSe kaže bomo ludi Ietos imeli zclo s\aho Krm n in Tolmin pa bodo imeli vsak po «^no ]ctino. sekcijo. V visaki iz teh sekcij bodo volile one
občine, ki spadajo pod "dotični sodni okraj. r. .	rji	a c i	ti
•jv	„Ai „l,^ „ r^ J^kJi; 1 mladina ljudske sole dne 4. m 5. t. m. veliko
Aebo čudno se nam zdi, zakaq n*ao aoDiii; • _ '	., , , „ ,	, .
tudi Ajdovščina, Bovec in Komen svojo vo- !	V*?1™ v pn<1 ^^ .sole v
Iilno sekcijo. Poaebno ve^a to za Ajdovščino, i	^^lišcu z raznovrstnim sporedom,
ki obsega tako veliko sodno okrožje, kakor l^01"	m več pevsk.n točk. Polovica
ga morda oe oblega noben ia gorinavedenJi lzva'an>a blla v julijanskem m polovica v sedežev volilnih sekcij. Zdi se nam, da je hotela goriška tagoM-obrtna zbornica s to čudno razdelitvijo o-tiežit: slovenskim volileem izvrševanje njihove voHlac pravice.
— Sodbe spreneobe. Sodnik Zeit>oni, ki je do&eda« vodil kazenski oddelek na goriški sodniji, je premeščen na civilni oddelek iste sodnije. Na meslo premeščenega dr. Zerboni-ja je priiel sodnik, dr. Leona iz Neapolja.
krepkega, sprejme trgovina na deželi. Hrana in prenočišče pri družini. Ponudbe pod Po-Štenii> na upravništvo.	(897)

v sj^ošnem dobro, udeležba povolma.
— Vrtojba, Še nekoliko o naši obrino-na-daljevalni šoli. To pot z njene boljše strani.
Naša obrtno-nadaijevalna šola je završila svoje šolsko leto din« 14. junija t. 1. s pra/j* dobr.m uspehom. kar je bilo razvideti iz razstavljenih izdelkov. Po stenah ie visela Navzlic večkratnim spremembam na go- j risba pri risbi, ena umetneiša od druge. Tu si riiki sodniji, se aiso razmere, ki vkbdajo na tej, videl med zelenjem geometrične, prostoročne sodnijt, vseeno prav nič izboljšale. Pravde se j in strokovne risbe, ki so bile lepo urejene vtečef-o še vedno leta in ieta in ie vedno so J po rokodelstvih, ki so jih zastopali posamezni
nakopičene stotine in stotine zaostalih aktov, —*---' 1 '--1—---
ki že leta m leta čakajo na svojo rešitev. Zlasiti veljajo te opazke za izvriikii oddelek. Odkar so odpustili iz službe in premestili domače sodn*ke in domače uradniMvo, so postale te bolne raacaere t ako rekoč neozdravljive.
_ Tolmin. (Družinska, Javnost). Svetnik«
inž. Rodolfo Machniiach j« bila izročena od tokmodtega ia#a fažistovska iskaznica. Izročil mu jo je tajnik fasja z zabvalo za vse usluge, ki jih je hkž. Macbnislach izkazal fa$u. Nakar je odgovoril inž. ves ganjen vsled dane mu izkaznice, ter zagotovit da bo deloval z v«o dušo in telesom ca blagor fašija.
_ Iz Prvačine, Dramatični krožek v Prva-
čini se najtopleje zahvaljuje pevskim zborom iz Dornbeiga, Orehoveij in Vo^erskega, kateri so se blagohotno odzvali povabHu ter pripomogli s svojim krasnim petjem, da ie prireditev dne 5. VII. t. 1. tako častno izpadla. Obenem se zahva^uje si, občinstvu, katero je pokazalo s svojo udeležbo, da zna ceniti kulturno delovanje, in s tem dalo bodrila prirediteljem za vztrajno nadaljevanje po- začrtani poti prave ljudske izobrazbe, kaitera nam je ravno sedaj tako neobhodno potrebna.
•Dram. krožek.®
— Idrija. Z odlokom <kr. prefekture v Vidmu od 1. julija t L so razpisane za naše m-esto občinske volitve. Volitve se bodo vršile v nedeljo dne 19. t. m. Volitev se (prične ob 8. uri zjutraj. Kakor po -e^vadi bo glasovala I. sekcija v občinsk? se ni dvorani, II. sekcija v telovadnici Imdske šole. Prejšnji občinski svet, kakor je bralcem našega lista že znano, je bil razpuščen 4. julija pret, leta; ravno eno leto je torei trebalo, da so se Idrijčani sipo-korili za grehe, katerih niso napravili. Povzročiteljem razpusta prejšniega občinskega sveta naj bo v tolažbo, da' so s svojim de
slovenskem jeziku. Penije ^e spremljala na kla-* ▼inju gčaia Mici Lapajne. Izva>nje je bilo 1 Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na
debelo in za družine Vtele XX septembre S4 (prej Acquedotto) na drobno in z« družine Vaa Cliislianl 32. - Telcf. 2-41 Priporoča se lastnik (47)_F&. STRANCA$3.
ARo Kurijo ual oSfdi
mozollki madeži
vajenci; kajti, kakor smo slišali iz poročila šolskega voditelja g. Ivana Zorn, je bilo zastopanih v prvem razredu 10, v drugem ,pa 6 vrst raznih rokodelstev in zato so bile r.sbe jako raznovrstne in zanimive. Ob straneh na tleh si pa zapazil praktično izdelan vogeinik z opeko., sestavljen dimnik in še nekaler^ druga dela iz stavbinske umetnosti.
Po mizah poleg sten pa so bili kar celi kupi raznih pismenih izdelkov v slov.anskeir^ in italijanskem jeziku, ki so bili deloma v zvezkih, večlnocna pa v posameani-h listih-
Tu si videl, kako je treba pravilno pisati razna pisma, zavitke in naslove, razne listine, brzojavke, reverze, prošnje itd.
Na drugi strani si pa izvedel, kako je izdelovati sklepne, zadr-užne in povprečne račune; kako je sestaviti fakture, kalkulacije, proračune in dx. Vsi ti praktični izdelki so za rokodelca velike važnosti. Važni so tudi računi o površini in prostornini teles.
In vse to in še več smo videli dne 14. junija t. 1. na naši iziborni obrtni razstavi, ki
Irdnlcs
efeiis
bule
in vsi v
to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrn*ajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca,
<£ela čast učileljstvu, katero poučuje na tej zdravijo uspesno z artifelidično vodo šoli, in obč -ni, ki je ot šolo ustanovil^, a še j «PcartLaax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo
največjo korist bodo imeli učenci sami, bo doči rokodelci m mojstri, ki šolo vztrajno obiskujejo.
z največje lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah.	66
— Povratek poljske delegacije iz Moskve.
Iz Varšave iavl.>a<io, da se je poli&ka delegacija industrijalcev, ki je bila nedavno odšla v Rusijo radi vzspostave zvez z ruekim industrijskim. svetom ter radi proučevanja izvoznih in uvoznih pogojev v sovjetsko Rusijo, po-; vrnila te dni v Varšavo. V varšavskih pridobitnih krogih izjavljajo, da pogajanja v Moskvi niso dala doslej nikakih pozitivnih uspe- i janjem popravili idrijske davkoplačevalce ob bov.
Srebrn c3@nar,
zlato, fefilsstie
kupuje po najvišjih cenah e«£ino
AiojsIJ Po^ii
na Piazza Garibalds št. 2 prvo nadstropje
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:

Moi preteklosti
Roman v treh delih
Iz ruščine prevedel Ivan Voak. v .
«Bržkone vsled nezmernega življenja je zadela očeta Ambrozija kap in umrl je nagle smrti; v teku nekaj tednov sta umrla še dva svedoka. Kako je umrl moj bedni Lorenzino ti je znano, a Josip je umrl za ▼ročico. Jaz sem se umiril in sem skoraj pozabil o dvojnem zločinu proti dvema ženskama in z brezumno brezkrbnostjo sem užival ljubezen.
«V tem času sem prejel od Lukrecije nekaj pisem; prosila me je, naj napravim konec njenemu lažnemu položaju, zakaj oče in brat se kmalu vrneta in bržkone privedeta s seboj ženina. Odgovoril sem ji, da je> treba počakati tvojega povratka s Sicilije. Sumil sem, da se je Lukrecijina ljubezen izpremeniia w. ljubosumje. Deček, ki je prinesel njeno pismo, je
videl, kako sva z Giovanno odhajala na izprehod in ji povedal, da živi v gradu lepa ženska.
«Nekega večera mi je Zeno ves bled in iz sebe sporočil, da je prišla Lukiecija v spremstvu sina svoje dojilje. Mislil sem, da je treščilo vame. Ta ženska, ki mi je bila ravnodušna in ki sem jo skoraj sovražil, je prišla semkaj, da me spomni moje neumnosti, razodene resnico Giovanni in me spravi v sramoto. Še tega se mi je manjkalo! Vse je kipelo v meni m hkratu mi je peklenska misel šinila v glavo. Ukazal sem Zenu, naj jo skozi podzemeljski vbod pelje v rdečo sobo, a Karla v svojo, no tako, da tega nihče ne opazi.
«Najino svidenje v noči je bilo burno; vse je kipelo v njej od ljubosumja, obsipala me je z očitanji, da sem zavrgel njo, svojo zakonsko ženo in da se vlačim za lepo deklico, svojo sorodnico.
— Toda povedala bom signori, da ne bo imela nikoli pravico do Tebe in da si oženjen. Sita sem tvoje dvojne igre; vrnem se k očetu in mu pokažem ceikev in duhovnika, ki naju je poročil...
«To je bil pravi potok očitanj in prošenj; todi njene ogorčene, grozeče besede so izpremenile moj prejšnji hipni zamislek v trden sklep. Pri sami misli, da bi mogla ta ženska odkriti Giovanni resnico,
mi je silila v glavo kri kakor ognjen vrelec. Toda pretvarjal sem se in jo tolažil z navidezno nežiostjo; končno se je umirila, legla m zaspala. Tedaj sem se prikradel k njej in jo ubil z bodalom. Dasiravno je bil sunek smrtonosen, je vendar odprla oči, me prepoznala „in vzkliknila s hripavim glasom:
— Paolo... Morilec, izdajalec!... Bodi proklet! — m je umrla...
Paolo je umolknil in zaprl oči; očividno ga je spomin na ta zločin potrl. Jaz in svečenik sva bila kakor okamenela; nikakor si ne bi mogel misliti, da je moj sin zmožen umora.
«Preteklo je nekaj časa, koliko, ne morem povedati, ker od groze in obupa sem bil ves zmeden, predno je Paolo nadaljeval svojo izpoved. Izpustil bom stranske podiobnosti in podajam glavne točke, ker mi je zelo težko pisati to povest
«Samo to naj omenim, da je oo po umoru nesrečne Lukrecije pozval Zena m z njegovo pomočjo je ponesel truplo v sobo, ki je bila zvezana s tajnim podzemljem. Tja sta vrgla truplo. V tjsti nesrečni noči je še ena nedolžna žrtev sledila Lukreciji v strašno podzemlje. Zeno, ki je bil zelo udan svojemu gospodu in mlečnemu bratu, je umoril
dečka Karla, da bi ta ka i ne izdal. In resnično me m prišlo na dan, tako skrbno sta odstranila vsako sled zločina. Zdaj se pričenjajo zadnji dogodki, ki so izzvali grozno maščevanje pokojnice, m potrudil se bom govoriti po možnosti s Paolovimi besedami, da bi pokazal njegovo duševno stanje.
_ Lukrecijina smrt mi je vrnila prostost, nekaznovanost zločina je bila zagotovljena; toda od tistega dne sem izgubil mir in, čudno, ljubezen do Giovanne je ugasnila' v meni nenadoma. Ničesar nisem več razumeval v tem menjanju čuvstev in prejšnjo strast je zamenjalo skoraj sovražno razpoloženje. Bal sem se Giovanne, ko so me njene temne oči gledale z nekim zagonetnim izrazom; mučil me je strah pred nevarnostjo od njene strani in najrajši bi ji bil ubežal. Ko je videla, da sem hladen in ravnodušen za njena laskanja in strastno ljubezen, ji je v očeh zagorel ogenj ljubosumja. Dvomila je a moji zvestobi in mi večkrat rekla:
— Čuvaj se, Paolo, držim te in te ne izpustim nikoli.
•Življenje v Montignosu mi je postala neznosno. Ponoči zlasti sem večkrat slišal smrtno hropenjQ Lukrecije in njen ubiti glas, ki je vpil:
•Morilec, male de trta!