Stev. 46. _ Izdaja vssk dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. dniSvo' Ulica Sv. FranaCka Asiškega 5t 20, I. nidstr. — V* dooist r.3} »e poSfljaJa uredHfitvu Hsta. rfefranlclrani plsnu se ne sorejemajo in r otopiti se ne vrafajo. frdaftteJj in odgovorni urednik Štefm Godina. Lastnik konsoreij lista Edino«-. — Tisk tiskarne .EOUosti*. vpisane zadruge s omejenim poroStvcm v Trstu, ulica Sv. FranOika A takega SL 29. Te!efon uredništva in oprave Rev. 11-57. N a r o č n I n a r n a i a: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta .......................IX— za tri mesece.......................p-— za nedeljsko i zdaj« ca cel« leto....... 5.20 za pol leta ................ 2.60 V Trstu. ¥ torofc IS. februarja IMS. Letnik XU. Posamezne Številke .Edinosti' se prodajaj po C vlnarfev. zastarele Številke po 10 vtnartev. Oglasi se računao na milimetre v Brokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev fn obrtnikov.....mm po vi*. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oetosi denarnih zavodov ....... . 7.....mm po 20 vfci Oglasi v tekstu lista do pet ml.......K 20.— vsaka nadatjna vrsU............ . Mali oglasi po 4 vinarje beseda. ntjmsnl pa 40 vinarje« Oglase sprejema lnseratat oddelek „EdlnosK". Narofcntal ta reklamacije se jMtUjajo opravi lista. Plačuje se izključno l* upravi .Edinosti'. — Plača in tofi se v Trstu. Uprava la hzaeratnt oddelek se nahajata v ulici Sv. Fr*n#9r« Aatffcega it 201 - MtadvantlnlEol račun fi. 841.6^ Pregled nninovcBili dogodkov. ^»iska bojišča. — Patruljni spopadi na severni fronti, sicer nobenih važnih dogodkov. Italijanska fronta. — Srditi topovski boji na več točkah primorske fronte. Napadi Italijanov na zgubljeno postojanko v ozemlju Rombona brezuspešni. Balkansko bojišče. — Naše čete v Albaniji prispele do dolnjega Arzona. Bolgari zasedli Elbasan in Fieri. 25 km od Valone. Zapadno bojišče. — Živahni topovski boji skoro na vsej fronti. Nemci opustili vsled srditih napadov en jarek južno Som-me. V Šampanji dva francoska protinapada gladko odbita. Pri Tahure zavzeli Nemci 700 m francoske Gornjem Septu 400 m. granatami pri Maison prenehali. Turška bojišča. — Nobenih dogodkov. Razno. — Sijajen sprejem bolgarskega kralja na Dunaju. postojanke, pri Boji z ročnimi de Champagne posebnih Naše uradno poročilo. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se objavlja: 14. februarja 1916, opoldne. Rusko b oj i š č c. — Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. — Topovski boji so bili na primorski fronti včeraj na nekaterih točkah zelo srditi. Novo osvojeno postojanko v ozemlju Roinbona smo obdržali kljub več sovražnim napa-dom. . Jugovzhodno bojišče. — V Albaniji operirajoče c. in kr. sile so prispele s prednjimi četami na dolnji Arzon. Sovražnik se je umaknil na južni breg. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoter, fml. Porodilo Centoma. DUNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba, 11. februarja. Majhni za nas ugodni spopadi so bili v gorenji Chiarški dolini in v svetolucijskem odseku. V goriškem odseku je naperila naša artillerija svoj dobro umerjeni ogenj proti sovražnim nastanitvam in železniškim vlakom, ki so voziii v smeri od Št. Petra in so bili prisiljeni, da so se vrnili. V gorovju sneži. — Poročilo italijanskega generalnega štaba 12. februarja: Delovanje naše artiljerije je dovedlo do majhnih, za nas ugodnih bojev pri Madonna di Monte Albano severno Morija in pri Potriču v Terragnolski dolini, pri čemer smo ujeli nekaj mož. Naša artiljerija ie razkropila sovražne delavce v bližini Rovereta in v odseku Som m o Alto. južno od Folgarije, ter obstreljevala marširajoče kolone čet ii! tovornih živali na stezah ob potoku Rio Vclnaio in Kronhofškem potoku (v Zilski dolini). Na soški fronti nič pomembnih dogodkov. Obstreljevanje Devina. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Dne 3. februarja je italijanska težka artiljerija obstreljevala in skoro popolnoma razrušila de-vinski grad. Okoli 1'30 popoldne je padla prva granata pod gradom tik zapadnega brega morja, druga ob 1'40 v bližini iz-krcevališča, tretja ob 2 20 v neko hišo na pol pota med morskim obrežjem in gradom. Četrti strel ob 2'55 je zadel grajski jarek ob vhodu v grad. Te granate so bile 15 cm. Ob 2'30 popoldne je padla 28 ali 30 cm težka granata na zapadni trakt gradu in je poškodovala večji del knežjih soban. Streha je ostala še večinoma nepoškodovana. Od 2'50 do 3'30 popoldne so razrušile nadaljne tri granate težkega kalibra vzhodni trakt, ki se je sesul v širini okoli 15 m in porušil tretje in drugo nadstropje zapadnega trakta kakor tudi tamkaj se nahajajoče knežje sobane. Tudi južni trakt je trpel. Neglede na razbite šipe in vrata, ima tudi zidov je več razpo-klin. Pod razvalinami se nahaja mnogo dragocenih pohištev. Stavbena škoda se ceni na 400.000, škoda vsled uničenja pohištvenih predmetov in umetnin na okoli 100.000 K. Človeških žrtev ni zaznamovali. Bolgari zasedli Elbasan. SOFIJA, 13. (Kor.) Iz glavnega stana &e poroča: Bolgarske čete so zasedle včeraj Elbasan. Prebivalstvo jim je priredilo prijazen sprejem. Mesto je v zastavah. ATENE, 14. (Kor.) Bolgari so zasedli Fieri, 25 km od Valone. Nemšbo uradno poročilo. BERLIN, 14. (Kor.) Veliki glavni stan, 14. februarja 1916. Zapadno bojišče. — Živahni topovski boji so se nadaljevati na velikem delu fronte. Sovražnik je zopet obstreljeval Lens in Llevin. Južno Somme so se razvili srditi boji za sprednji razširjeni okop naše postojanke. Mi smo napadom izpostavljeni jarek izpraznili. V Šampanji smo sladko odbili dva sovražna protinapada južno Sainte Marie a Py. Se-verozapadno Tahure smo iztrgali Francozom z naskokom nad 700 m njihove postojanke. Sovražnik je ostavll v naših rokah 7 oficirjev in nad 300 mož in ie izgubil 3 strojne puške in 5 metalcev min. Boji z ročnimi granatami pri Maison de Champagne so prenehali. Južno Lusse (vzhodno St. Dić) smo razrušili z raz-strelbo del sovražne postojanke. Pri Gornjem Septu (blizu francoske meje seve-rozapadno Pfirta) so zasedle naše čete francoske jarke v obsegu okoli 400 m in odbile ponočne napade. Par tucatov ujetnikov, 2 strojni puški in 3 metalci min so ostali v naših rokah. Nemška letalska bro-dovja so napadla zelezniške naprave in četna taborišča sovražnika na severnem delu fronte. Vzhodno bojišče. — Izvzemši par za nas uspešnih patruljnih spopadov se ni zgodilo nič važnega. Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Dogodki na morju PARIZ, 13. (Kor.) Uradno se objavlja: Mornariško ministrstvo je vznemirjeno radi usode oklopne križarke -»Amiral Charner«, ki je križarila ob obali Sirije in ni od 8. t. m., to je dneva, na katerem je po nemški brzojavki neki podvodnik potopil neko francosko vojno ladjo, dala nobenega poročila. PARIZ, 13. (Kor.) Nemški brezžični brzojav i>oroča: Neki nemški podvodnik je dne 8. t. potopil ob sirskem obrežju francosko oklopnico »Suffren«. Kakor poroča »Temps«, se nahaja »Suffren« v Tou-lonu. PARIZ. 12. (Kor.) (Zakasnelo.) »Matin« poroča iz Ne\vyorka. da se je vršila v vodovju otokov Bermudas pomorska bitka med angleško oklopno križarko »Drake& in neko nemško vojno ladjo. Izid boja in kakovost nemške ladje nista znana. BERLIN. 14. (Kor.) Listi poročajo: Pri pomorskem spopadu pri dogerski sipini je šlo za čisto nove angleške vojne ladje, ki so zgrajene za polaganje mm in obrambo proti letalom. Ladje so tipa malih križark, vozijo Ki milj in imajo posadko v78 mož. Ladje so šele od januarja v službi. KOPLNHAGEN, 14. (Kor.) »Politiken-poroča iz Bergena: Norveške ladje so naletele v zadnjem tednu na velike angleške brodovne oddelke na progi od dogerske sipine do norveške obali. Predvsem so bila brodovja lahkih križark. Tudi v A-tlantskem morju so naletele norveške ladje na angleške. HAVRE, 13. (Kor.) Poročilo angleškega kolonijalnega ministra pravi: Poveljnik angleških pomorskih sil na Tanganiškem jezeru poroča z dne 9. t. m., da je bil tnali parnik »Hedwig von VVissmann« v boju na višini Mdoa potopljen. Dva Nemca sta bila ubita, ostala posadka, obstoječa iz dveh oficirjev, 10 mornarjev in 9 domačili mornarjev, je bila ujeta. Belgijsko in angleško brodovje ni imelo nobenih izgub. ___ i turških bojišč. CARIGRAD, 11. (Kor. Iz glavnega stana se poroča: Sovražni rušilec torpedovk, ki se je poizkušal približati Dardanelam, je bil od naših baterij pregnan. — Na frontah nobene bistvene izpremembe. PETROGRAD, 13. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča iz Teherana: Ruska vlada je odločila, da bo turški poslanik z Avstrijci, ki so bežali skupno ž njim in bili ujeti od neke ruske patrulje, prepeljan v Baku in odtam odveden iz Rusije v Turčijo. Avstrijski vojaški ataše in ostali aretiranci bodo odpeljani kot vojni ujetniki v Rusijo. Podaljšanje vojaške obveznosti na Turškem. CARIGRAD, 13. (Kor.) Vladale predložila zbornici predlog* ki razširja vojaško službeno obveznost . do 50. leta. Oproščevanje od vojaške obveznosti potom plačila pristojbine bo omejeno. Zeppelinovec na Francoskem. PARIZ, 13. (Kor.) V Ronenu in Havru je bil zvečer na odredbo vojaških oblasti alarm, ker je bil opažen zeppelinovec. Alarm je bil po več urah končan. Domneva se, da se je zeppelinovec vrnil, ne da bi kaj opravil. Potopljeni parnikt LONDON. 12. (Kor.) Lloyds poročajo: Parnik > Alabama« iz Stavangerja se je potopil. Moštvo se nahaja na krovu norveškega parnika Balzac«. Angleško in francosko posojilo v Ameriki LONDON, 12. <*or J f inancial News« ČQ-premljan suite. da poseti cesarja v navajajo visokost angleškega in fran- SMnhrtmmHm Krall ie imel uniformo c. in coskega kreditnega posojila v Ameriki s 400 miliioni dolarjev. Novi vpoklici na Angleškem. __________ ____ AMSTERDAM, 14. (Kor.) Neki tu- sebno prisrčna je bila ovacija pr« schon-kajšnji list poroča iz Londona., da se pri-lbnitmslcih grajskih vratih. V gradu čakuje ta teden zopet vpoklic 15 skupin neporočenih rekrutov lorda Derbyja. Nemško - amerikanski spor. NEW YORK. 12. (Kor. — Zakasnelo.) Po sporočilih, ki so se doznala doslej o rešitvi spora zaradi »Lusitanije«, veliko časopisov te rešitve ne smatra za Wilso-novo zmago. Brzojavke iz Washingtona pravijo, da so vladni pristaši mnenja, da bi §e rešitev spornega vprašanja v nekaterih krogih mogla razlagati v neugodnem smislu in da je verjetno, da nastane iz nje politično sporno vprašanje. Upajo pa, da bo dežela sledila predsedniku Wilsonu na poti, na katero je krenil on. Afera »Lusitanla». BERLIN, 14. (Kor.) Po zanesljivih vesteh je došlo semkaj poročilo nemškega poslanika v Washingtonu glede pogajanj v aferi »Lusitania«, iz katerega je razvidno, da je prišlo do zbližanja med sta!;-ščem nemške in ameriške vlade. Amerika je izpustila iz prejšnje note par točk, ki so bile za Nemčijo, nesprejemljive. Sedaj gre le še za to, da se sestavi besedilo druge note.___ Bolgarski krali bi Dunaju. DUNAJ, 14. (Kor.) Kralj Ferdinand je prispel danes ob 834 zjutraj na Dunaj. Na kolodvoru ga je pričakoval imenom cesarja prestolonaslednik Karel Franc Jožef. DUNAJ, 14. (Kor.) Povodom današnjega prihoda kralja Ferdinanda je mesto bogato v zastavah, posebno bolgarskih. Na izredno bogato okrašenem severnem kolodvoru so pričakovali kraljevskega gosta: častna stotnija pespolka Št. 99 v vojnem številu in z godbo, vojaški poveljnik general pehote pl. Kirchbach, mestni poveljnik general Keki, namestnik baron Bleyleben, bolgarski poslanik Tošev z gospodi poslaništva, častna služba, med drugimi poveljnik nadomestnega eska-drona huzarskega polka št. 11, čegar ime-jitelj je kralj Ferdinand iu dr.. Ob SA9 dopoldne je prispel na kolodvor med zvoki cesarske himne v zastopstvu cesarja prestolonaslednik Karel Franc Jožef. Bil je v uniformi ogrskega generalnega majorja. Ogledal si je častno stotnijo, sprejel rap-port poveljnika in se razgovarjal z gospodi bolgarskega poslaništva, posebno s poslanikom in dostojanstveniki. Med zvoki himne »Šumi Marica« je zavozil bolgarski dvorni vlak na kolodvor. Kralj je stopil na pločnico in pozdravil že tamkaj z vojaškim pozdravom nadvojvodo. Ko se je vlak ustavil, je pohitel prestolonaslednik v bolgarski salonski voz kralja, ki je imel uniformo c. in kr. feldmaršala z redovnimi odlikovanji zlatega runa. traka reda sv. Štefana in reda Pour le merite. Pozdrav je bil izvršen v salonskem vozu kralja z veliko prisrčnostjo. Kralj in nadvojvoda sta bila štiri minute v vozu. Nato je stopil kralj zopet na pločnico in odšel po stopnjicah. Sledili so mu: nadvojvoda Karel Franc Jožef, spremstvo kraHa, med drugimi ministrski predsednik Radoslavov. generalissimus Čekov, dvorni maršal general Savov, avstrijski vojaški ataše v Sofiji, polkovnik Laxa, bočni adjutant polkovnik Stojanov i. ar. Po priglasu častne službe je šel kralj ob desni strani prestolonaslednika, spremljan od suite, mimo častne stotnije. Kralj je sprejel nato predstavitev došlih dostojanstvenikov, nagovarjal gospode, nakar je predstavi prestolonasledniku ministrskega predsednika Radoslavova, genera-lissima Žekova in druge gospode suite, s katerimi se je nadvojvoda dalje časa raz-govarjal, posebno z bolgarskim ministrskim predsednikom, ki mu je stisnil krepko v roko. Kralj se je razgovarjal med tem z dostojanstveniki, ki so prišli k pozdravu, posebno z namestnikom baronom Bleylebnom in poslanikom Toševom. Po cerclu sta kralj in nadvojvoda Karel Franc Jožef odšla iz salona in stopila v dvorni voz. Spremstvo je sledilo. Neizrečeno prisrčen je bil sprejem, ki ga je priredilo dunajsko prebivalstvo zmage vajenemu kralju. Ljudstvo ga je silno prisrčno pozdravljalo; gromoviti vzkliki so odmevali po vsej poti in so narastll na Prater-sternu, kjer je bila zbrana nepregledna množica. Pot do koburške palače, kjer bo stanoval kraljf ie bila pravi triumf. Kralj se je neumorno zahvaljeval za viharne ovacije. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je spremljal kralja do soban koburške palače, nakar se je prisrčno poslovil in odpeljal v dvorni grad, pozdravljan na poti prisrčno od številnega občinstva. V okolici koburške palače je bilo celo dopoldne zelo živahno; tisoči so čakali, da vidijo kralja na njegovih vožnjah. Kralj, ki je bil v monarhiji vedno dobrodošel gost, je povsod, kjer se pokaže, predmet najpri-srčnejših ovacij. DUNAJ, 14. (Kor.) Ob %12 dopoldne je kralj Ferdinand zapustil koburško pala- 0|JI blllljHU W """-I I'™"" • J— ' Schonbrunnu. Kralj je imel uniformo c. in kr. feldmaršala. Tudi pot v Schonbrunn je bila pravi triumf. Gosti špatirji ljudstva so neprestano pozdravljali kralja. Po- mem je prišel cesar istotako v uniformi feldmaršala s trakom Ciril-Metodovega reda gostu nasproti. Pozdrav je bil izredno prisrčen. Oba vladarja sta se prisrčno poljubila, nakar sta se umaknila v appartemente in ostala dolgo časa v intimnem razgovoru. Ob Vi2 popoldne se je vršil v mali galeriji dejeneur dinatoire pri cesarju, ki so se ga poleg vladarjev udeležili kot gosti: nadvojvoda Karel Franc Jožef, ministrski predsednik Radoslavov, generalissimus Zekov, dvorni maršal Savov, vsa ostala suita, poslanik Tošev z gospodi poslaništva in častne službe, minister za vnanje zadeve baron Burian, vojni minister Krobatin, ministrska predsednika grof Stiirgkh in grof Tisza in dvorna služba. Na desni kralja je sedel ministrski predsednik Radoslavov, na tevi. cesarja nadvojvoda Karel Franc Jožef in baron Burian. Po dejeneurju sta imela oba vladarja cercle. Cesar je govoril najprej z Radoslavovom in 2ekovom, kralj z baronom Burianom, vojnim ministrom Krobatinom in obema ministrskima predsednikoma. DUNAJ, 14. (Kor.) Cesar je podelil bol-gaiskeinu poslaniku Toševu red železne krone I. razreda. DUNAJ, 14. (Kor.) Kralj Bolgarov je posetil popoldne nadvojvodinjo Izabelo, soprogo armadnega višjega poveljnika feldmaršala nadvojvode Friderika. Zvečer je admiral nadvojvoda Karel Štefan s soprogo posetil kralja Ferdinanda. Rezultat francosko - italijanskih konferenc v Rimu. RIM, 13. (Kor.) Briand, Bourgeois, veleposlanik Barrere, ministrski predsednik Salandra in vnanji minister Sonnino so glasom komunikeja Agenzie Štefani konstatirali, da je potrebno, da sc prizadevanja zaveznikov ožje združijo, da se zasi-gura popolna akcijska svoboda. V to svr-ho se mora kolikor mogoče hitro vršiti v Parizu skupna konferenca, ki naj se je udeleže politični in vojaški zastopniki zaveznikov. Gradivo za to konferenco naj sestavi poprej skupni generalni štab. — Pri zajutrku v vili Borghese je ministrski predsednik naglašal v napitnici, da preveva francosko - italijanska srca skupnost boia za obrambo načel in zaupanje v končno zmago, ki jo bo mogoče izvojevati z združenimi prizadevanji zveznih vlad in s preinaganjem vseh ovir. Ministrski predsednik Briand je v odgovoru naglašal zadoščenje nad zbližanjem src v skupni službi za skupne ideale. Briand je priznal, da se italijanski vojaki junaško bore na najbolj strašnem in najtežavnejšem bojišču. Potom trajnih skupnih prizadevanj mera biti izvojevana zmaga. LONDON, 14. (Kor.) Francoski ministrski predsednik Briand in njegovi spremljevalci so si pod vodstvom kralja Viktorja Emariuela in grofa Cadorne ogledali več točk srednje in dolnje soške fronte in koroški vojni pas, nakar so se vrnili. Francoski poslanec Cachtn, ki se je trudil za ustanovitev francosko - angleško - italijanske parlamentarne organizacije, ne da bi imel kak uspeli, se je istotako vrnil v Francijo. _ 120.000 Srbov na Krfu. MILAN, 14. (Kor.) Glasom poročila »Secola« iz Aten so bile vse srbske čete iz Albanije izkrcane na Krfu, kjer sc nahaja sedaj 120.000 Srbov, ki bodo polagoma prepeljani v Solun. Krone — marke — franki. DUNAJ, 14. (Kor.) Preračunjevalni kurz za plačila v Švico potom poštne hranilnice: 100 frankov = 146'5 K, za plačila v Nemčijo 100 = 143 K. noč v Beit u. Mrak se je dvigal iz morja, večer je s svojimi hladnimi sapicami pihljal čez Kras, ko smo se približali razdejanemu gradu. Posetiti ga je mogoče samo ponoči. S ceste se vidijo težke, temne mase grajskega zidovja, v katerih se zdi, da ni nobene razpoke, nobene luknje. Stari obrisi, kakor smo jih navajeni . . . Stopili smo v mogočno vratišče, skozi katero vodi pot kot po kaki soteski. V krogu naokoli so razvrščene kot majhni gradiči gospodarska poslopja, vse najmogočnejše zidovje. večkrat zadeto in vendar neporušeno. Stopali smo po lepem dovozu proti gradu. Temne ciprese mole tu v zrak. Prišli smo pod širok obok, še par korakov in obstali smo pod starimi arkadami ter pogledali na dvorišče. Na levi vidimo temne obrise mračnega starega Dioklecijanovega stolpa, na desni nerazločno zidovje. vmes pa praznina. Vidi se morje. Odtod se prej ni videlo morje. Tu je stala kapela. Sedaj je izbita, kot da se izbije par zob iz z'obovja. V medli mesečini vidimo romantično dvorišče, kjer se po zidovju razpenja stoletni bršlin, in dvorišče je polno ruševin, tramov, kamenja, črepinj, kosov železa. Šli smo nato v prvo nadstropje. No, o hoji je pač težko govoriti: oskrbnik mi je podal roko — spozna se* tudi v temi — in me je vlekel za seboj. Noga je stopala venomer po črepinjah, neprestano je po- kalo pod podplati, in če mesec tupatam posveti skozi razpoko v zidu, se vidi povsod strahovita zmešnjava. Preriti se je takorekcč treba skozi ruševine. Večkrat je treba obstati, ker vodnik sam ne ve, kam bi se obrnil. Roko si je porezal s steklom. Končno smo vendar na prostem. Bleda mesečina sc je razlila po morju tam doli. Vse je tiho in mirno. Kako lepo! Temno klečevje, štrli tam v morje. Tu si je Livia, žena cesarja Avgusta, zgradila svojo hišo, tu na mirnem skalovju, med vinsko trto in lovoriko. Hiša je že zdavnaj razpadla. In tam, glej, štrli druga manjša kleč v morje. Na tej pečini je baje sedel pesnik in sanjal o deželi, ki ga je poslala v pregnanstvo . . . Ko se je pred tremi dnevi pričelo obstreljevanje, je prva kroglja, ki je zadela, razbila prastari medaljon pesnika, ki je bil pritrjen nad vhodom. Crepinje so padle na tla. Oskrbnik je prišel tiakaj, in ko ie videl črepinje, jih je pobral ter jih v svoji jezi in ogorčenju hotel zagnati ob zid, da bi jih razbil popolnoma. Toda premislil se je. Rekel si je v onem težkem trenutku: Ne, nočem razbijati. Dante ni njihov, ni ujihov. Dante je last vsega sveta. In če bi bil doživel tako Italijo, kot je daneš, bi ji z gnusom pokazal hrbet ter bi ubog pobegnil prostovoljno v pregnanstvo, da bi jedel grenki kruh tujine . . . Tako je storil oskrbnik. Ta prva kroglja, ki je zadela, se mu je zdela kot nekak simbol. In streljali so dalje, dalje, in niso mogli razrušiti več kot so pa že razrušili: podobo moža, ki je ustvaril »Božansko komedijo«. In zgodilo se je še nekaj čudnega. Ko je prenehalo obstreljevanje, se je pokazalo, da je ostal nepoškodovan drug medaljon, grb Hohenlohejev. Vrnili smo se, se plazili po podrtinah iu stopali po črepinjah, da se je zdelo, kakor da so tla posuta z razbitimi steklenicami. Tu je bila nekdaj obednica, zdaj sc pa zdi, kot da je klet, kjer so norci razmetavali razbito pohištvo in ruševine zidu. Potem rdeči salon, knjižnica, kjer so se nekdaj nahajali predragoceni stari rokopisi, pergamenti iz 14. in 15. stoletja, ko so bili še Tybeini in Torre gospodarji v Ogleju. Posreči so rokopise odpravili že prej, kakor tudi dragocena pisma Marije Terezije, Napoleona iu dr. ter Rubensove in Tinto-vettove slike iz galerije slik. Tudi v jamski dvorani se zdi, da so mlatili norci. Je to dvorana, ki nima toliko pomena i>o svoji arhitekturi in opravi, toda pomembna je zato, ker so se mudili tu umetniki in učenjaki skoraj vseh dežela kot gostje kneginje. Sedaj stoji tu nekoliko bomb. ki se niso razpočile, med njimi celo take, ki so visoke za moža. Stopili smo še enkrat pod arkade . Še enkrat smo pogledali molče na grajsko dvorišče. Tam ni več kapele. Ena sama kroglja ie odnesla ta del zgradbe. To se napiše tako lahko in se izgovori tako lahko. Toda kdor ni videl tega, ne ve, kaj je vojna. Polastila se me je naenkrat grozna tesnobii, ko sem gledal ta temni kup po-drtin, zadaj pa praznina, široka za celo hišo. Marsikaj sem videl v tej vojni, vendar pa ni nobena stvar napravila name tako globokega utiska. Oskrbnik še vedno ne more pripovedovati nepretrgoma, kako je bilo. Glas se mu trese, misel se podi za mislijo, končati ne more nobenega stavka. Iz njegovega hitrega govorjenja sem posnel naslednje: Bil je v kleti, ko je udarila tretja granata. Pa ni mogel vzdržati več v kleti. Grad mu je poverjen. Mora pogledati, kaj se je zgodilo. Pohitel je tjagor, šel čez dvorišče in stopil v kapelo. Tu je bilo še treba nekaj stvari shraniti. V sredi kapele visi slika sv. Ane. Zdelo se mu je. kakor da ga gleda svetnica, kot da bi ga hotela nagovoriti. Cul je neki notranji glas: Pojdi odtod, pojdi odtod! Ni mož, ki bi se bal, pogumen je, je vzdržal že dvakratno obstreljevanje, je navajen na udarce in poke granat. Toda ta glas! Skočil je nazaj čez dvorišče proti kleti, še! po stopnjicah navzdol in ravno, ko je stopil na tretjo stopnjico, je zgoraj počilo tako strahovito, kot da se je razpočila pečina, na kateri stoji grad. Vse je zavito v temo, temni oblaki dima so se privalili v klet. Smrad po plinu mu je udaril v grlo, opo-tekel se je, ni mogel več dihati," iskal je sape. Ko je minilo, se je ves tresoč zopet splazil tjagor . . . Kapele ni bilo, ve?. Grajsko dvorišče se je izpremenilo popolnoma. To je drugo dvorišče. Vidijo se rdeče se-sljanske kleči, vidi se morje, odkoder se ni videlo nikdar. In zvesti mož. ki ni poznal joku. se" je razjokal. Že več dni tava naokoli ves zmeden, ne more jesti, ne more spati. More samo delati. V treh nočeh je odpravil in spravil vse pohištvo in druge dragocenejše stvari, kolikor jih je še bilo. Dela kot težak in odpravlja z nekaterimi pomočniki te stvari z vozovi. Potem šele pojde med ljudi, potem šele bo mislil sam nase. Pisal bi rad pismo, toda stene se tresejo. In vedno zopet mu prihajajo solze v oči. In potem zopet pripoveduje o svoji rešitvi. Eno samo minuto pozneje, pa bi bil raztrgan na tisoč krvavih koščkov. In ne daleč od grada ima svojo nevesto, pridno, mlado dekle, ki je slišala obstreljevanje, ki je videla, kako se vzdiguje dim kvišku in ki je vedela: Stran n. •EDINOST" štev. 46. V Trstu, dne 15. februarja 1916. oo ne zapusti gradu. »Notranji glas me je rešil, notranji glas . . .« K.dor je čul te hvaJežne besede in je Yidel učinek granate, ki je odnesla celo hišo, pač ne bo govoril proti vražam v vofni . . . Kdo smo? Ali smo v okrilju izvenzemskih moči? Ali sledimo zakonom ali slučaju? Oprijel sem se roke tega moža, ki je. da pravilno uporabljam obrabljeno besedo, ravnal kot junak. Molče smo se vračali v noči. Oskrbnika v njegovi tenki suknji je zazeblo. Svojih stvari še ni rešil nič. Oblečen Je Še tako, kakor ono popoldne pred tremi dnevi, oni čas, ko je prišel iz kleti. . . . Ozrli smo se . . . Morda grad zopet še vstane, lepši kot je bil. Najlepše je vendar ostalo, njegov obris, njegovi stolpi in bastije. Ne, zgodovina Devina še ni končana: za seboj ima le heroično poglavje, novo, z dimom in gromom obeleženo poglavje. strahovito m čudovito. (Po »Tagesp06ti«.) Položaj. 14. februarja. Vprašanje Soluna je težišče balkanskega vprašanja. Okoli Soluna se bodo bili hudi boji v velikem slogu. Za te boje se pripravljajo na obeh straneh z naporom vseh sil in z vsemi sredstvi, ki jih daje vojna tehnika na razpolago. Neki strokovnjak riše v pismu iz Soluna položaj in šanse na tej in oni strani tako-le: Začetek boja za Solun, ki tvori četve-rosporazumu operacijsko bazo na Balkanu, je že v razvoju. Obe armadi izvršu-jeti dela in priprave za napad in obrambo. Predigra boju so letalski napadi. Pri o-beh skupinah bi radi čim prej začeli z ofenzivo, ali obotavljajo se pred pomladjo iz nujnih razlogov. Po mnenju mili-taričnih strokovnjakov bi se v sedanji letni dobi radi zadovoljili z nekoliko poleti in streli iz težkih topov, ker v tej dobi bi bile na teh močvirnatih tleh operacije zelo težavne. Neinško-bolgarske Čete se obotavljajo radi nemožnosti gibanja. dokler se slabe makedonske ceste ne posuše. Napad na Solun zahteva težke artiljerije, ki je došla iz Sofije, a manevriranje s temi ogromnimi topovi bi v dolini Vardarja, na omehčanih tleh, podobnih močvirju, delalo velike težave. Pri nemško-avstrijsko-bolgarskin četah so pa bili oziri na Grško, s katero so se vršila dolga pogajanja, preden so stopile na grška tla. (In kakov je bil rezultat teh pogajanj? O tem nismo še čuli ničesar. Op. ured.) Te čete morajo tudi po-pred zagotoviti zasedene kraje v Srbiji, da ne bo kakih iznenadenj. Ne da se tajiti, da so zavezniki dobro utrdili svoje pozicije. Oslon imajo v mogočni artiljeriji in v treh železniških črtah proti severu. Prva reže izliv reke Vardar in nadvladu-je Bitolj. Druga je sloveča železnica vardarska, a tretja sega do Dojrana in obhaja jezero. Potem vodijo iz Soluna štiri ceste. Dve sledite železniškim črtam, tretja gre proti goram, četrta na polootok Kalkidike. Nadaljne ugodnosti za zaveznike so na zapadu mesta, nahajajočega se na izlivu Vardarja, naravne obrambne črte v gorah, visokih 500 do 1200 metrov na severu in vzhodu. Na teh utrdbah so strelski jarki prirejeni kakor na Francoskem. To bi bile ugodnosti Četverospora-zuma, na drugi strani pa je znana izvrstna nemška taktika oboroževanja, ki more premagati tudi vse te težave. Nemci imajo na makedonski fronti mnogo težke artiljerije. Med Bitoljem, Skopljem in Gjev-gjelijo so koncentrirane močne nemške čete. Te priprave na obeh straneh pričajo, da bo boj, ki se užge okoliSoluna, silen in srdit. Avtor sodi — kakor že rečeno — da teh dogodkov ni pričakovati pred nastopom pomladi. Sedaj je precej jasno, kak je namen potovanja francoskega ministrskega predsednika Brianda v Italijo. Ozlovoljenje je postalo tu proti Angliji veliko, grozeče. In zdi se, da je Salandra res nekoliko prestrašil Angleže. Briand je šel v Rim po želji angleške vlade, da bi tam tolažil in miril. O tem priča dejstvo, da je Anglija začela odjenjavati glede dobavljanja o-glja. O upravičenosti mnenja, da ura o-bračuna z ministrstvom Salandra še ni tu, priča izjava nekega pristaša Giolittija, da bo njegova stranka toliko časa držala vlado, da ta izpolni svojo nalogo. Vprašanje je le, kake meje stavljajo ti ljudje sedanji vladi. Na to stran so zelo zapeti in si očividno nočejo vezati rok, naglašujoč, da si pravico kritike pridržujejo za pozneje čase. In zopet je vprašanje: kaka razdalja jih še loči od teh časov? Ni izključeno, da čaka Giolitti na tisti hip, ko ga v največji stiski pozovejo kot — reševalca domovine — in se prefrigani Giolitti more najlepše na novo inscenirati. So pač vsi ti italijanski državniki krvavi za nohtom svoje — osebne sebičnosti. K vsemu temu prihaja še albansko vprašanje, ki ne neha kaliti vode med Urško »n Italijo in računov emente. Vrhu tega računajo grški listi, — za zelo verjetni si u -r! j, da bodo italijanske čete v Albaniji ttpene — z neprijetno eventu-aj nosijo. da se te poslednje umaknejo v Erir. italijanski poslanik v Atenah je imel baje že pogovore z grško vlado radi te eventualnosti. Poleg nepremostljiv ega navskrižja med italijanskimi in grškimi interesi v Albaniji bi bil tak neprijeten obisk nedobrodošlega gosta na ozemlju, ki ga Gr.sk smatra že za svojo posest, res krvava ironija. S tem pa mera neprijetnosti še ni izčrpana. Radi popolnega pomanjkanja častnikov pri srbskih četah, zbranih v Albaniji, jim je ententa postavila italijanske častnike. Srbski vojaki pa se upirajo takemu vodstvu in nočejo skupno delovati z italijanskimi četami. Prišlo je baje celo do krvavega upora, pri katerem Je bilo več italijanskih častnikov in podčastnikov ubitih. S tem je bilo konec italijanskemu poveljevanju srbskim četam, radi česar ne bodo mogli teh poslednjih uporabljati v Albaniji. Odpravijo Jih baje v Solun kjer jih postavijo pod francosko zapo vedništvo. V Albanijo pa da pošljejo večje italijanske oddelke. Poka in poka na vseh straneh, le gospodje ministri so ravnokar navdušeni in složni na — pojedinah Rimu. Temu nasprotno pa so Srbi — glasom neke izjave srbskega ministrskega pred sednika v Atenah — na Krfu jako zadovoljni s sprejemom, ki jim ga je priredilo grško prebivalstvo. Sicer pa ostanejo srbske čete le začasno na Krfu. Tudi srbski poslanci — ki so imeli Rimu tisto burno posvetovanje, na katerem so baje sklenili, da bo skupščina zborovala v Nizzi — so hitro obrnili hrbet lepi Italiji in res odpotovali na divno revi ero. Glasom neke vesti iz Lugana pa se srbska skupščina ne snide pred reorganizacijo srbske vojske. In vprašanje je še — pravi ravnokar omenjena vest — ali se skupščina sploh snide na tujih tleh?! Cemu so potem tako hitro bežali iz Italije? Tudi ta beg je simptomatičen za razpoloženje Srbov napram Italiji. _ SMebL Stranke Staročehov — ni več. To je dogodek, ki ni le znamenit v političnem življenju naroda češkega, marveč sega njega pomen preko mej dežela češke krone. S stranko Staročehov se je umaknila s pozorišča politična tvorba, ki je bila nekdaj zastavonositeljica v politični organizaciji najnaprednejega, politično naj-zrelejega in narodno najsamosvestnejega slovanskega plemena v Avstriji — nekdanja oficijelna zastopnica naroda češkega. Nje prvaki so vodili narod v težkih bojih takozvane »ustavoverne« ere, ko je bil nemški »liberalizem* in z nasiljem germa-nizujoči centralizem — kako kričeče protislovje je tu med tema dvema pojmoma: med svobodo in narodnim nasiljem — na višku svoje slave in moči. Bili so to časi, ko je vodil češko politiko patrijarh naroda češkega, dr. F. Ladislav Rieger, čigar govori v zbornicah in izven njih so vsikdar pomenjali političen dogodek prve vrste. Naj podamo tu nekoliko historijata stranke Staročehov, ker dobivamo s tem ilustracijo političnega in ustavnega življenja v državi od leta 1860. sem. Skoro tri desetletja je stranka Staročehov vodila politično življenje Cehov. Ko se je leta 1848. začelo svobodneje gibanje med narodi Avstrije, so nastopili tudi Cehi kot borilci za svobodomiselne ideje. Ali svobodomiselne v pravem, plemenitem smislu te besede. Ali vsikdar jim je bil skupni interes naroda glavni cilj. Češki liberalizem ni bil doktrinaren in zakrknjen, marveč je — čim je to zahteval interes naroda — iskal stikov z drugimi strujami v narodu. Tak zgled rodoljublja, ki postavlja skupni interes naroda nad vse druge interese in ozire, so dajali vodje Staročehov. Njihova voditelja Palacky in Rieger sta v letu 1848. stopila v zvezo z liberalnimi Nemci, ali že leta 1868., po oktobrski diplomi, sta se pridružila v novem parlamentu fevdalcem in klerikalcem. Vkljub svojemu protestu proti februarskemu patentu so Cehi v letu 1861. vstopili v dunajski parlament. Toda že leta 1863. so, po inicijativi radikalne mladočeške stranke začeli z abstinenco od dunajskega parlamenta. Dr. Rieger je v imenu vseh Cehov prečital izjavo, da Češki poslanci odpovedujejo svoje sodelovanje v dunajskem parlamentu radi kršenja pravic deželnih zbyrov po februarskem patentu. Tudi češko fevdalno plemstvo se je pridružilo tej abstinenci. Petnajst let so Čehi vztrajali v abstinenci, nadejajoč se, da s tem zrušijo tedanjo ustavo in ustanove novo, federalistično, ki bi uresničila državnopravne zahteve naroda češkega. Zato so z zadovoljstvom pozdravili suspenzijo ustave leta 1867. pod Belcredi-jem in so zopet stopili v najostrejo opozicijo, ko se jim ta federalistični poizkus ni posrečil. Ko je kasneje prišlo Hohen-wartovo ministrstvo, so Cehom zopet oživele nade, da uresničijo svoje federalistične načrte, in že se je govorilo o kronanju cesarja Frana Josipa s češko krono. Staročehi so s pomočjo fevdalnega plemstva porabili to priliko, da so v deželnem žBoru dali točkam svojega programa zakonito veljavnost. Sprejeti so bili predlogi o novi uredbi monarhije po federalističnih načelih, čemur je bila posledica ta, da so Nemci izstopili iz deželnega zbora. Ko je potem Hohenwartovo ministrstvo padlo in so bili Cehi razočarani v svojih načrtih, so se odločili za nadalfno bojkotiranje avstrijskega parlamenta. Toda Miadočehi, svobodomiselna in radikalna stranka, niso hoteli stopiti v zvezo s fevdalci — konservativnim velepose-stvom —, ki so bili Staročehom v naj-trdnejo oporo, in zahtevali so (Miadočehi namreč) naj češki poslanci vstopijo zopet v dunajski parlament. In res so moravski Cehi v letu 1873., po volilni reformi za državni zbor. vstopili. (Do tedaj so deželni zbori volili svoje zastopnike v parlament, po reformi pa so bile volitve direktne: volili so volilci sami.) Polom nemško - liberalne stranke 1. 1878. je dal Staročehom priliko, da so zopet vstopili v državni zbor. Odnehali so sicer od svojih federalističnih zahtev in tirali oportunistično politiko podpiranja ministrstva Taaffejevega z namenom, da dosežejo jezikovnih in gospodarskih kon-cesii. In res so dosegli marsikaj: ustanovitev mnogih čeških srednjih šol, ločitev češke univerze od nemške in ustanovitev češke tehnike. Staročehi so se sicer oprijeli drugačne taktike, niso pa opustili svojih starih federalističnih načrtov. Delovali so s fevdalci in klerikalci. Ali to je imelo zle posledice za nje. Dasi so dosegli na političnem polju znatnih uspehov za češki narod, so vendar izgubljali en volilni okraj za drugim, ker jih je potiskala mladočeška stranka s svojimi radikalnimi in liberalnimi načeli. Volitve za deželni zbor v 1. 1889. so bile katastrofalne za Staročehe: dobili so samo 55 mandatov nasproti 42 mladočeškim. Doba ministrstva Taaffejevega je bila doba najvišje moči Staročehov. Ko se je v drugi polovici začelo to ministrstvo majati, se je skušalo pobotati se z nemškim meščanstvom. V ta namen je sililo Staročehe, naj se pogode z Nemci. Pogajanja so se vršila na Dunaju in so dovedla do takozvanih punktacij. Miadočehi so začeli s silno agitacijo — s polnim uspehom. Na volitvah leta 1891. so Staročehi rešili le 12 mandatov. Tako je mladočeška stranka prevzela vodstvo oficijelne politike češkega naroda. Staročehi so ohranili svoje posesti le še v mestnih zastopih, posebno tudi v Pragi. Toda tudi MiadoČehom je bilo usojeno, da so kmalu okusili, koliko laglja je agitacija v opoziciji, nego pa vodstvo in žnjim spojena odgovornost. Neposredno po katastrofi so bili vodje Staročehov, ne izvzemši starega, nekdaj toli siavljene-ga Riegra, prezirani in zasmehovani. Pozneje pa je prišlo spoznanje in počasi je začela tudi mladočeška stranka vsaj v taktiki, — posnemati Staročehe: začela je tudi ona iskati stikov in nje politika je postajala bolj in bolj oportunistična. Staročehi so doživeli zadoščenje, da politični nasprotniki, vsaj niso sumničili njihovih namenov. Staročeška stranka je si-<2ter formalno obstojala dalje, ali direktno ni imela več vpliva na o^.cijelno politiko naroda. Ali glas njenih vi»ultdjev se je polagoma začel u važe vati. Riegru je narod povodom njegove 701etnice poklonil narodni dar v vrednosti 100.000 kron v 1. 1880., torej še pred katastrofo 1891., a ko je umrl —zapustivši svojemu narodu mo-numentalen političen testament, ki je bil sijajen odse^ politične genijalnosti in naj-čisteje ljubezni do naroda — mu je narod izkazal svojo hvaležnost priredivši mu pogreb s knežjimi častmi. Te dni pa je staročeška stranka formalno zaključila svoje življenje. In vendar ni umrla. Le forma njenega življenja se je izpremenila: postala je komponent nove narodne stranke skupno s svojimi nekdanjimi nasprotniki. Smrt staročeške stranke je častna: nI padla v grob, marveč je vstopila v novo življenje. Zgodovina se ponavlja: kakor sta nekdaj Rieger in Palacky radi interesov naroda iskala stikov s strujami, od katerih so ju politična in kulturna naziranja ločevala, tako se tudi elementi, ki bodo odslej tvorili novo nolitično organizacijo naroda češkega, povzdignejo nad strankarske interese, da bodo združeno služili narodu. Veliki časi so našli v Čehih doraslih Hm ljudi! V slučaju obsodbe se lahko izreče, da zapadejo zaloge, ki so last storilca v prid države. Lako se tudi razsodi na izgubo obrtne pravice. Namestaištvo za gotovo pričakuje, da bo vsakdo, ki je obvezan k zglasitvi, podal svoje napovedi resnično in natančno, da se doseže popolnoma zanesljiva slika gotovih zalog. V Trstu, dne 7. februarja 1916. Za c. kr. namestnika: ATTEMS 1. r. ; Češko - budjeviSka restavra- ; CUA (Bosakova uzorna češka gostilna v, j Trstu) se nahaja v ulici deife Poste štev. j 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Razglas. c. kr. primorskega namestništva z dne 4. februarja 1916 L, štev. Gew. III - 148-16. o popisovanju zak»e obdačenega sladkorja po stanju od dne 25. februarja 1916 1. VsJed odloka c. kr. trgovskega ministrstva z dne 26. januarja 1916 L št. 1428 ex 1916 1. odrejuje se temeljem cesarske naredbe z dne 7. avgusta 1915 L, drž. zak. št. 228, popisovanje zalog obdačenega sladkorja po stanju dne 25. februarja 1916 L To popisovanje se razteza le na zaloge obdačenega sladkorja in sicer na zaloge 1.) industrijelnih in obrtnih obratov predelujočih sladkor, 2.) trgovin na debelo in drobno, vštevši konsumna društva, 3.) javnih skladišč ki skladišč železniških in plovnih podjetij in špediterjev. Izključene od teh poizvedovanj so pa zaloge vseh gospodinjstev. Poizvedovanje zalog se vrši potom zglasilnic. Zglasilnice se razdele med one, ki so obvezani k zglasitvi, najkasneje 3 dni pred določenim dnevom poizvedovanj. Zaloge, ki so 25. februarja na prevozu, mora prejemnik zglasiti na predpisani način v treh dneh po prejemu. Izpolnjene zglasilnice mora vsakdo, ki je obvezan k zglasitvi, izročiti na županstvu 3 dni po določenem dnevu poizvedovanj. Zaloge se morajo napovedati izključno po teži v kilogramih in popolnoma brez kakega odbitka za lastno rabo ali sicer za kak drugi namen. Oblast je upravičena, da v svrho pre-skušnje podanih naznanil pregleda po svojih pooblaščencih vsak čas obratne, založne in druge prostore ter vpogleda v gospodarske in poslovne zapiske. Zglasilnico mora podpisati oni, ki je k zglasitvi obvezan. Zglasilnica brez podpisa ne velja za oddano. Kazenske določbe. Kdor nalašč zataji oblasti v svoji posesti ali v svoji hrambi nahajajoče se zaloge obdačenega sladkorja, se kaznuje od sodišča radi pregreška z hudim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži tudi denarna kazen do 20.000 kron. Kdor pri popisovanju zalog ne poda v postavnem roku podatkov, ki se od njega zahtevajo^ kdor se brani odgovarjati na vprašanja, ki se mu stavijo, ali nanje nepravilno odgovarja, se kaznuje z denarno globo do 2000 K ali z zaporom do 3 mesecev. Doma!« mil Novi predpisi o vzdrževalnih podporah za svojce vpoklicanih vojakov. Vlada je dala komisijam nova navodila za postopanje pri priznavanju vzdrževalnih podpor za svojce vpoklicanih vojakov. Ta navodila naj omogočajo enakomerno postopanje, obenem pa razširjajo krog onih, ki imajo pravico do vzdrževalnin. Odslej so upravičeni tudi: očem, mačeha pastorki, nezakonski otroci žene, ki jih je le-ta — pripeljala s seboj v zakon, adop-tivni otroci in reditelji, ako ne dobivajo za rejence posebne odškodnine. Vsi ti pa ne morejo zahtevati, da bi se jim izplačala vzdrževalnina tudi za nazaj, t. j. za tisti čas ko še niso bili upravičeni. Vzdrževalne komisije se morajo v bodoče ozirati na dejanske mezdne razmere in ne na poprečni zaslužek, ki ga je imel vpoklicani vojak. Tudi se podpore ne smejo zmanjšati, odkloniti ali odvzeti, če si upravičenci pri obdelovanju polja ali ob žetvi kaj postrani zaslužijo; zlasti imajo žene vpoklicanih vojakov pravico do vzdrževalnine tudi tedaj, če imajo kak postranski zaslužek, ki služi v izboljšanje življenja. Kot tak postranski zaslužek je smatrati oni, ki ne presega višine vzdrževalnine; če pa ima žena otroke, pa sme ta postranski zaslužek iznašati poldrugokratno, pri treh in več pod 8 letih starih otrocih celo dvakratno vzdrževalnim). 2enam in otrokom se vzdrževalnina ne sme prikrajšati, oziroma se sme le v toliko, v kolikor presega poprečni dnevni zaslužek vpoklicanega. Vzdrževalnino je priznati po odhodu pod orožje rojenim otrokom vpoklicanih vojakov. Komisijam se naroča, naj vse pritožbe strank skrbno preiščejo ter jim ugodijo, ako so upravičene. * * * Z ozirom na ta nova navodila priporočamo onim družinam vpoklicanih vojakov, ki se jim bo morala v smislu teh navodil na vsak način povišati dosedanja redna podpora, da prijavijo svoje želje direktno pri deželni podporni komisiji, oziroma na deželi v uradih (navadno občinskih), kjer se izplačuje podpora. Himen. Poročil se je včeraj g. Franc KoŠutnik, nadučitelj v Ricmanjah, z gospodično Marico Zobec iz Boršta. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova. :: HALI OGLASI:: □□ □□ ■e računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskana besede se računajo enkrat već. — Najmanjša : pristojbina inaža 40 stotink. • □ □ Mflg/fft Ifinoi v ne razpošilja nobe- IlUIViU JUj/bl nega blaga već, ker je poštni promet zaprt. 76 Kupuje vele m Kruue! rejene vole in krave po primarnih cenah. Zaduik Tomaž, mesar, Trat. trg sv. Ivana (za Sv AnO *63 71fffarnim MICITELE KOKSA, Trat, Corso irlUlUillllU št. 37. Kupnje, prodaja ter Omenjava zlato, srebro, platin in briljante po najvišjih cenab. t>8 Gostilna Doberflo, domaČa jedila. Najboljša vina. Pivo J. vrste. Ki^kc cene. — Postrežba točna. 07 Anton Jerkift poslnje zopet v svr ;e.n iUlUSlUl ateljeju v Trst«, Via delle Pjste štev. 10. '.:46S m debelo samo za preprodajte. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve poaaet-mke, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega k ž:i, krema za brado, žlice, razna re/.ila. robci, mre ice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogleudla, us nike, razne glavnike, zaponke „Patent Kno