UREDNIŠTVO IN UPRAVA! LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 53-22 DO 55-26
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
(NSERAXN1 ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32 JS S3
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV 6-90601-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 65 DIN
GLASILO OSVOBODIL N 1$
FRONTE
SLO
E N 1 J E
Sestal se je Glavni odbor Osvobodilne fronte Slovenile
O nalogah Osvobodilne fronte v razvoju zadružništva na vasi je poročal tov. Janez Hribar
Včeraj je bilo zasedanje Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, kateremu so prisostvovali predsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte tov. Josip Vidmar, podpredsednika Jože Rus in Edvard Kocbek, sekretar Osvobodilne fronte Miha Marinko, organizacijski sekretar Osvobodilne fronte dr. Marijan Brecelj ter člani 'ariata Janez Vipotnik, Janez Hribar, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Zor: n Polič, člani Izvršnega odbora Ivan Maček, Lidija Sentjurc, Ferdo Kozak, dr. Jože Potrč in ostali člani Izvršnega odnosno Glavnega odbora Osvobodilne fronte.
Zasedanje je otvoril tov. predsednik Josip Vidmar in predlagal naslednji dnevni red:
1.	Naloge Osvobodilne fronte v razvoju zadružništva na vasi.
2.	Poročilo o delu Osvobodilne fronte v letu 1948, volitve ter nekatera
organizacijska vprašanja.
3.	Nagraditev najboljših organizacij Osvobodilne fronte.
4.	Poročilo nadzorne komisije o finančnem poslovanju Izvršnega odbora Osvobodilne fronte.
Predlagani dnevni red je Glavni odbor Osvobodilne fronte v celoti sprejel, nakar je dobil besedo tov. minister Janez Hribar.
•
V	začetku svojega poročila je minister tov. Hribar pokazal, kako zelo so že spremenili naše kmečke množice uspehi, ki smo jih dosegli pri graditvi socializma. Socializem jim ni več strašilo, kakršnega so jim nekdaj slikali oblastniki stare Jugoslavije. Delovni kmetje nasprotno vse globlje spoznavajo, da bo le izgradnja socializma odpravila revščino in zaostalost naše vasi. V tem je tudi razlog, da je zajela tolikšna razgibanost za kmetijsko zadružništvo prav vse vasi.
V	stari Jugoslaviji so si izmislili cele teorije o agrarnem bogastvu naše države, za katerega bi naj pričalo veliko izvažanje kmetijskih presežkov v tujino. Toda to je bil izvoz na račun stradanja delovnih množic, njihove bede, brezposelnosti, skratka izredno nizke notranje kupne moči.
Kolikšno Je bilo to agrarno bogastvo vidimo danes, ko smo predvojno kmetijsko proizvodnjo že dosegli, v nekaterih panogah pa celo presegli — pa vendar ne moremo kriti vseh potreb prehrane. Hiter razvoj industrializacije je dvignil nekmečki del prebivalstva za dober milijon, s tem so seveda tudi silno porasle potrebe po večjih množinah hrane. Tem potrebam naše razdrobljeno kmetijstvo, ki na mali in srednji kmečki posesti večji del pridelka samo porabi, ni moglo zadostiti. Vrhu tega špekulantski, kapitalistični elementi veliko presežkov prikrivajo in oderuško navijajo.
Vse to nas skupaj s čedalje večjimi potrebami za delovno silo sili k pospešenem uresničevanju socialistične preobrazbe kmetijstva.
Pot k temu cilju nam olajšuje velika pripravljenost naših kmetov. Ta pripravljenost in razpoloženje kmečkih množic za napredno zadružno gospodarstvo pa bi bila nedvomno še večja, če bi bilo na vasi več pravega političnega dela Fronte.
Fronta mora postati žarišče borcev za izgradnjo socializma na vasi
Fronta mora postati na vasi žarišče borcev za izgradnjo socializma, borbeno jedro, okrog katerega se bodo zgrinjali vsi delovni ljudje. Njeno politično življenje mora postati čim bolj povezano z domačim življenjem in tako usmerjeno, da bodo kmečke množice začutile, da zavisi od tega dela njihova neposredna korist.
V	marsikateri vasi pa Fronta ni bila politična borbena organizacija, temveč navadno ljudsko prosvetno društvo. Marsikje spet je uspelo reakciji, da se je dokopala do vodilnih mest, kar seveda docela pojasnjuje, zakaj je bila taka frontna organizacija neaktivna. Tako vodstvo seveda ni imelo interesa na i z p r d n j i socializma, nasprotno, želelo si je vrnitve nazaj. Take organizacije so postajale postojanka za razne Intervencije v korist kapitalističnih in bogataških interesov.
Da je taka organizacija odbijala od sebe številne poštene delovne ljudi, je očitno, saj niso imeli kaj iskati v njej. Preprost kmečki človek kaj hitro razume, da se bo boril za socializem le tisti, čigar osebni interesi niso navzkriž s socialističnim načelom.
Cesto je uspelo tudi raznim blebetačem, da se vrinejo v OF na vasi, pod pretvezo, da mora voditelj politične organizacije znati lepo in učeno govoriti. Taki ljudje potem z dolgoveznimi govori in frazami utrujajo ljudi na sestankih. Fronta pa potrebuje preproste, poštene ljudi, ki čutijo, da je njen program njihov in da se Je treba za uresničenje rega programa šele boriti.
Kako Je mogoče razgibati kmečke ljudi za razne konkretne naloge, če razumejo, da je uresničenje teh nalog v njihovem lastnem interesu, Je izpričala graditev zadružnih domov, ki jo je organizirala Fronta po vsej državi. Cim »mo začeli o tem govoriti, so se že
širile sovražne parole o skupnih stanovanjih in kasarnah, skupnih kotlih in kaščah, podržavljenju zemlje in podobno. Ta kievetniška propaganda je uspevala vse dotlej, dokler niso začeli aktivisti pojasnjevati razumljivo in domače, kakšnega pomena bo zadružni dom za vas. Ko so se pa lotili uresničevanja naloge in razpravljati o načrtu in o tem, kakšen naj bo dom in kje naj bi stal in koliko prostorov bi naj imel, pa kako bi se lotili gradnje in odkod dobiti potrebeni material in delovne moči — je ta propaganda nagloma jenjala. Neverni Tomaži so odhajali z razgibanih gradišč osramočeni, spoznavajoč, da so spet enkrat nasedli sovražni propagandi, kajti kakorkoli so oprezovali, skupnih kuhinj, kjer bi stali skupni kotli, in skupnih spalnic niso mogli odkriti.
Prav tako, kakor bi bilo napačno čakati z gradnjo zadružnih domov, bi bilo nedopustno čakati tudi z ustanavljanjem kmetijskih zadrug do takrat, ko bo na razpolago dovolj strojev, orodja, strokovnih kadrov in ko bodo prav vsi ljudje na vasi komaj čakali, da gredo v zadrugo. Take teorije razširja danes sovražnik socializma, ki jim pa, žal, nasedajo mnogokrat tudi pošteni ljudje. Kdor smatra, da Je izgradnja socializma odvisna samo od tehničnih sredstev ne pa od revolucionarne zavesti delovnih množic, katerih zavest se mora ravno ob izvajanju te naloge razvijati in utrjevati, ta prav ničesar ne razume.
Borba za pravilno izvajanje ukrepov ljudske oblasti
Ukrepi ljudske oblasti so bili usmerjeni v pomoč malemu in srednjemu kmetu in na omejevanje špekulacije kulaškib in kapitalističnih elementov na vasi. Agrarna reforma je bil prvi tak odločen ukrep oblasti, ki je likvidiral veleposest, znatno omejil nekmečke lastnike zemlje in tudi nekoliko omejil vaške kapitaliste. Pomoč pri razvijanju in krepitvi kmetijsko prodajnih zadrug, ki so se začele razvijati takoj po osvoboditvi, Je prav tako pomenila zaščito delovnega kmeta pred trgovci, različnimi prekupčevalci, mešetarji itd. Organizacija strojne traktorske službe, semenske službe je bila prvenstveno usmerjena na pomoč malemu in srednjemu kmetu, v kolikor seveda tega niso preprečevali ljudstvu in ljudski oblasti sovražni elementi na vasi. Vezane cene, ki so bile uvedene v začetku 1. 1948., so bile tudi v pomoč malemu in srednjemu kmetu, ker je bila takoj na to izdana omejitev, do katere višine lahko veliki kmet prodaja na vezane cene. Vse uredbe o odkupih kmečkih pridelkov so bile izdelane izrazito tako, da naj bi breme odkupa nosil večji in pa močnejši srednji kmet, mali bi bil pa pri tem v večini primerov popolnoma oproščen. Toda prav zaradi možnega kapitalističnega vpliva je ponekod uspelo prevaliti breme odkupa — prav tako kakor davčno breme — z velikih kmetov na male. Brez dvoma je to bila izrazita slabost naših frontnih organizacij, v katerih vodstvu je pa bil tudi marsikje še močan kapitalistični vpliv, ki je pasiviziral delovne množice. Ce bi bil odkup pravilno pripravljen, bi zadel samo velike kmete in pa nekoliko srednje.
Pri določanju višine odkupa jemljemo povprečno ugotovljen hektarski donos; tistemu kmetu pa, ki bo s svojim intenzivnim delom dosegel višji hektarski donos, tega presežka ne bomo zajemali v obvezni odkup, marveč bo z njim svobodno razpolagal. Od tistega pa, ki bo zaradi ugotovljene malomarnosti imel nižji hektarski donos, bomo pri odkupu vseeno zahtevali količino, ki bi jo sicer dala njegova posest, če bi bila normalno obdelana. Navedel bi nekaj primerov, ki kažejo, kako napačno se je marsikje vršil odkup kmečkih presežkov.
Vaške komisije za ugotavljanje hektarskega donosa so ponekod ugotovile hektarski donos pšenice 500—600 kg, dasi je bil mnogo večji. Pri tem so seveda pomagali goljufati tudi mlatil-ničarji. Pri krompirju, kjer je bil hektarski donos 10, 12 do 15.000, so skušali dokazati, da je komaj 6—8 največ do 10.000 kg na ha. V nekem krajevnem odboru, ki Je imel oddati 3200 kg pšenice, je samo 12 kmetov imelo skupno preko 12 ha površine zasejano s pšenico. Krajevni politični aktiv je ugotovil zelo nizek hektarski donos 500—700 kg, dasi je bil v resnici mnogo večji. Toda tudi, če bi bilo to res, bi samo teh 12 največjih kmetov v vasi lahko oddalo celotnih 3200 kg in še bi po tej oddaji ostalo vsakemu 300—400 kg. Dasi je politični aktiv na vasi vse te ugotovitve poznal, vendar so odkup izvedli tako, da je moral oddati tudi tisti mali kmet, ki Je pridelal komaj 150 kg pšenice, največji kmet, ki Je po zatrditvi vaških aktivistov pridelal preko 1000 kg pšenice, je pa oddal samo 300 kg. Popolnoma razumljivo je, da taka politika ne more navduševati ne malega, pa tudi srednjega kmeta ne. Ce bi pa mali in srednji kmet razumela, da bodo ob pravilni ugotovitvi hektarskega donosa prevzeli
breme veliki in močnejši srednji kmetje, takrat bi bila živo zainteresirana in bi pomagala ugotavljati okrajni komisiji dejanski hektarski donos.
Prav tako se dogaja pri odkupu živine. V neštetih krajevnih ljudskih odborih so določili na glavo živine 30—40 kg obvezne oddaje, tako da je prišlo na posestnika 2 krav 60—80 kg, posestnik 10 ali 12 glav živine pa je moral oddati 300—400 kg. Razumljivo Je, da mora tak odkup že vnaprej uničevati ves podmladek pri živini. Kajti posestniku, ki ima eno, dve ali tri glave živine, pa se mu predpiše 60 ali 80 kg oddaje, ne preostane drugega, kakor da vsa teleta sproti oddaja za zakol. Prisiljen je rediti samo stare krave, zamenjati za mlajše ne more, ker je mlada plemenska živina po prostih cenah silno draga. Pri kmetu pa ki, ima 10 ali 12 glav goveje živine, ne priraste samo 300 do 400 kg, temveč Je njegov prirastek 800 ali pa 1000 kg letno. Ce bi mu predpisali, da odda ne samo 300, ampak 800 ali 1000 kg, bi mu vseeno ne bilo treba oddati telet, temveč bi lepo oddal dva ali tri odraščena goveđa ter tako zadostil obvezni oddaji. Teleta ali mlado plemensko živino bi redil dalje in jo oddal, ko bi dorastla. Mnogi večji kmetje ponavadi vseeno nočejo rediti telet, ker jim tudi tako izveden obvezni odkup ne ugaja in ker menijo, da jim ni treba gojiti živine tako, kakor so to delali v starih kapitalističnih časih. Tako torej vidimo, da mali kmet ne redi telet zaradi tega, ker mu to z nepravilnim odkupom preprečujemo, veliki pa tega noče, ker smatra, da ni v njegovem špekulantskem interesu.
Poudariti je treba, da se bodo pri odmeri davkov upoštevali dohodki posestva s polnim številom živine, skratka normalen donos posestva, ako bo ugotovljeno, da je zaradi sabotažnega stališča zmanjšano število živine in posestvo malomarno obdelano.
Škodljivo frazarjenje
Skrajno škodljivo je samo frazarjenje o borbi proti kuiaštvu in kapitalističnim elementom in ugotavljanje, kdo je kulak, kdo srednji, kdo mali kmet; voditi je treba pravilno politiko v pogledu dolžnosti in pravic vsakega posameznika ter v tem smislu vzgajati ves naš aktiv in vse-delovne ljudi. V takem primeru bo aktiv na vasi razumel, kdaj je treba ostrih ukrepov proti posameznim špekulantom in saboterjem, razumel bo, da je treba proti posameznikom izvajati včasih najstrožje ukrepe, ki gredo celo do zaplembe posestva. Hkrati pa bodo znali na vasi razlikovati tudi med velikimi kmeti in ločiti tište, ki skušajo zadostiti obveznostim do držar ve in ki vendarle spoštujejo ukrepe in odloke oblasti, tako da jih ne bodo metali v en koš s tistimi, ki odkrito sabotirajo in na vsakem koraku vodijo odkrito sovražno politiko in propagando proti oblasti. Frontni aktiv bo razumel, da se je treba boriti tudi, da bo sleherni košček zemlje obdelan, da bodo vsa proizvodna sredstva izkoriščena, pa naj bi bila ta zemlja last kogarkoli.
Glavne slabosti kmetijskih zadrug
Kmetijske zadruge občega tipa so pri nas v toliko razširjene, da imamo na področju vsakega krajev, ljud. odbora samostojno kmetijsko zadrugo. Te zadruge so bile do nedavna izključno zadruge trgovskega tipa, ki so se prvotno bavile samo z dobavo industrijskega blaga svojim članom, nato so začele odkupovati tudi kmetijske pridelke; v letu 1948. pa so začele ustanavljati razne pospeševalne odseke, toda mnogi od teh odsekov ne delujejo, ali pa se prav počasi oživljajo.
Osnovna slabost kmetijskih zadrug je ravno ta, da se bavijo predvsem s trgovino in imajo vse ostale posle za postranske.
Prav tako Je važno sedaj, ko se zaključujejo letne bilance kmetijskih zadrug, — in večina jih Je zaključila z gotovim presežkom dohodkov, — da se dohodek ne razdeljuje med članstvo, temveč uporabi za okrepitev kmetijske proizvodnje v zadružni ekonomiji. V nobenem primeru pa se ne sme dogoditi, da bi dohodki iz kmečke proizvodnje kmetijskih zadrug, iz ekonomije, služili za kritje primanjkljaja v trgovini. Kjer je v trgovini primanjkljaj, je to dokaz izredno slabega gospodarstva in ga Je treba kriti s kreditom, ki ga mora kasneje poravnati dohodek iz trgovine. Pač pa se morajo dohodki iz trgovine uporabljati za krepitev kmetijske proizvodnje v zadružni ekonomiji.
Področje kmetijske proizvodnje in ustanavljanja raznovrstnih zadružnih ekonomij Je široko in lahko kmetijske zadruge neomejeno razvijejo svojo dejavnost. V bližini mest in večjih Industrijskih središč se je treba na zadružnih ekonomijah preusmeriti predvsem na vzgojo sočivja, raznovrstne povrtnine, perutnine, kar lahko ugodno prodamo na bližnjem tržišču. Na vseh ekonomijah Je treba razvijati predvsem 'živinorejo in sicer vseh vrst, gojiti je treba govedo, svinje,
ovce, zajce itd. V alpskih in goratih predelih se bodo razvile predvsem močne živinorejske ekonomije. Ustanavljati je treba razne vrste delavnic in inkubatorske postaje, razne zadružne sadne, trtne, semenske drevesnice, zadružne zelenjadne vrtove, tople grede, zadružne čebelnjake, organe za zaščito rastlin in živine. Graditi Je treba razne silose, shrambe, kleti, sušilnice, mlekarne, zadružne opekarne itd. Cim bolj bo razgibana delavnost kmetijske zadruge, tem večja aktivnost celotnega zadružnega delovnega članstva se bo razvila v vasi.
Kako se razvijajo kmetijske obdelovalne zadruge?
Kmetijske obdelovalne zadruge, ki se razvijajo od leta 1945. dalje, posebno nekatere izmed njih, so kljub težavam in pomanjkljivostim pokazale velik uspeh. Leta 1945. in 1946, so se razen v par primerih snovale kmetij-sko-obdelovalne zadruge in vinogradniške obdelovalne zadruge, največ iz agrarnih interesentov in sicer predvsem na bivših veleposestvih. Več zadrug Je nastalo v letu 1946. v apaški kotlini na zemlji izseljenih Nemcev. V letu 1947., predvsem pa proti koncu ieta 1948., je bilo ustanovljenih nekaj zadrug privatnih kmetov, ki so zložili skupaj svojo zemljo, orodje in živino. Jeseni 1948, posebno pa v začetku zime, je v samem goriškem okraju nastalo 15 novih obdelovalnih zadrug, večina izmed njih na posestvih bivših kolonov. Eden izmed vzrokov, da se niso kmetijske obdelovalne zadruge bolj širile, predvsem pa, da niso zajele večjega kroga privatnih kmetov, je bil ta, da so bile skoro vse najvišjega tipa, ker se je delil ves dohodek samo po vloženem delu. To je bila ozkost posameznih zadružnikov, ki niso mogli razumeti, da je mogoče deliti dohodek zadruge že na kak drug način, razen po vloženem delu. Niso mogli razumeti, da bi bil njihov zaslužek, če bi se zadruga gospodarsko razširila, precej večji, čeprav bi del dohodka izplačali na vložen delež zemlje in inventarja.
Kmetijsko-obdelovaliie zadruge... so bile doslej y večini primerov prepuščene same sebi. Predvsem velja to za okrajno upravno, politično in zadružno vodstvo. Zadružni oddelek kmetijskega ministrstva je sicer skrbel za dobavo' kredita, gradbenega materiala, posredoval je pri nabavi živine, pomagal pri planiranju, organiziral razne tečaje za predsednike, knjigovodje in brigadirje, toda pomoči pri reševanju različne problematike in odstranjevanju raznih težav, ki se v razvoju od začetka nenehno pojavljajo, zadrugam ni nihče nudil. Tako pomoč, ki mora biti stalna in nenehna, lahko nudi le.čvrsto okrajno vodstvo, predvsem okrajna zadružna zveza in kmetijsko poverjeništvo na okraju. Kljub pomanjkljivostim in težavam ter nezadostni pomoči pa so nekatere zadruge dosegle izredno lepe uspehe. Stanje goveje živine in prašičev se je znatno dvignilo v vseh kmetijsko obdelovalnih zadrugah. Zgradile so si nove gospodarske objekte in hleve, pa tudi po hektarskem donosu so nekatere zadruge nad donosom privatnih kmetov, tako glede žita, krompirja, vina in ostalih kultur. Zelo lepe dohodke so nekatere zadruge dosegle z gojenjem sočivja in raznovrstne povrtnine.
Zaslužek na delovni dan se giblje redno okoli 80 do 165 din. Nekaj od tega se plačuje v denarju in bonih, nekaj pa v kmečkih pridelkih. Število delovnih dni, ki so jih delovni člani opravili, se giblje od 100 pa tudi do 500 delovnih dni, največ pa od 150 do 300 delovnih dni. Ce pomislimo, da je nekdo napravil 300—400 delovnih dni, da mu je bil na koncu izplačan delovni dan recimo po 120 din in to nekaj v denarju, nekaj v kmečkih pridelkih — ter da so ti pridelki cenjeni zelo nizko, n. pr. mleko 2 do 3 din, krompir 2—3 din, pšenica 2—4 din za kg, vino od 10—20 din liter itd., tedaj vidimo, kakšne vsote so posamezni zadružniki prejeli za svoje delo, vloženo v zadrugo. V nekaterih zadrugah so družine z več delovnimi člani zaslužile na leto poleg brane, ki so jo prejele v taki količini, da imajo dovolj za celo leto, 40.000, 50.000 pa tudi preko 70.000 din brez dohodkov, ki so jih imele iz svoje lastne ohišni-ce. Tudi vprašanje zdravstvene, socialne in starostne zaščite ter skrb za mladoletne so po večini vse zadruge uspešno reševale. Skoro v vseh zadrugah je zdravstvena zaščita urejena tako, da se bolniku na račun zadruge preskrbi zdravnik, poleg tega pa se mu da tudi bolniška oskrba za čas bolezni. Za družine z mladoletnimi otroci in za stare delanezmožne člane je tudi poskrbljeno na ta način, da se tem družinam pripiše nekaj delovnih dni več, kakor so jih starši mladoletnih otrok napravili ali jih je bil starejši zadružnik sposoben napraviti, tako da nihče ne trpi pomanjkanja. Prav tako je poskrbljeno za noseče žene, kl skoro v vseh zadrugah dobijo mesec dni pred porodom in mesec dpi po porodu plačano toliko število delovnih dni, kolikor so Jih prej S mesečnem povprečju napravile.
Vprašanje norm in organizacija dela sta še marsikje pomanjkljiva prav zaradi tega, ker ni bilo v tem pogledu nobene pomoči okrajnega vodstva. Delo po normah so vpeljale skoraj vse zadruge, te norme pa so še premalo obdelane v podrobnostih, premalo precizirane, ker se pač v ta problem notranje organizacije dela in učvrstitve zadruge ni nihče dovolj poglabljal razen zadružnikov samih. Tudi izkušnje se doslej niso sistematično prenašale iz ene zadruge v druge. Glede težav, ki so jih imele zadruge predvsem pri preskrbi z industrijskim blagom, se je pokazalo, da so bile zadruge zapostavljene v primeri s privatnimi kmeti, kar nam kaže, da Je kapitalistični špekulantski vpliv segal prav v aparat okrajnih ljudskih odborov, ter skušal z zapostavljanjem zadrug pri oskrbi zavirati njihov razvoj in napredek. Partija in frontne organizacije v vasi ali pa v bližini, kjer je kmetijska obdelovalna zadruga, niso pomagale zadrugi premagovati raznih težav, nasprotno je mnogokrat sam politični aktiv v vasi raznašali govorice o raznih napakah in pomanjkljivostih, ki so se dogajale.
Kmetje naj sami odločijo, katera oblika zadruge jim ustreza
Razpoloženje po vaseh za kmetijsko zadružništvo je precejšnje, vendar pa se ne smemo varati, da sovražnik ni na delu. Ce frontni aktiv ne bo imel iniciative v rokah, bo prav gotovo sovražnik znal to razpoloženje z raznimi klevetami paralizirati. To razpoloženje stalno narašča in pada. Ko politične organizacije na vasi čvrsteje poprimejo, tedaj dvignejo razpoloženje na vasi in oslabijo sovražni vpliv. Toda reakcija je preko posameznikov in na razne druge načine takoj zopet na delu, izkoriščajoč politični in gospodarski vpliv, ki ga še ima na posamezne male kmete, ter pritiska nanje in jih skuša odvrniti od vstopa v zadrugo. Vse to narekuje Fronti na vasi, da mora biti stalno na delu in da ne sme popuščati niti za trenutek.
Dasi je v naših vaseh mnogo razpravljanja o kmetijsko obdelovalni zadrugi, je naš aktiv tako okrajni kakor krajevni pokazal premalo gibčnosti za pravilno usmerjanje zadružnega gibanja in razpravljanja v zadrugah med kmeti. Do nedavnega so v nekaterih vaseh govorili samo še o najvišjem tipu kmetijsko obdelovalne zadruge, kjer se deli dohodek samo po vloženem delu. Zadnje čase se več govori tudi o zadrugah nižjega tipa, o procentih, ki naj bi jih posamezen kmet dobil za vloženo zemljo. Napačno bi pa bilo, če bi samo ugotavljali, kje so kmetje razpoloženi za vstop v kmetijsko obdelovalno zadrugo, kje pa niso. Potrebno je, da čim bolj olajšamo vstop v kmetijsko zadrugo privatnim kmetom, ki so brez dvoma močno navezani na svojo privatno lastnino. Zato je treba razvijati tak tip kmetijske zadruge, da bo kmet čim lažje postopno prihajal v zadrugo. Napačno je danes vpraševati, kakšen tip zadruge naj v tej in tej vasi organiziramo. Postaviti je treba, naj kmetje vse sami temeljito prediskuti-rajo in se sami odločijo za zadružno obliko, ki bo ustrezala njihovi politični in gospodarski zavesti. Ne misliti, da se da kmetijsko zadružništvo razvijati samo, če začnemo s kmetijsko obdelovalno zadrugo bodisi nižjega ali višjega tipa, marveč je treba začeti že pri zadružni ekonomiji; če ni pogojev niti za ustanovitev kmetijsko obdelovalne zadruge nižjega tipa, za ustanovitev in razvijanje zadružne ekonomije, so prav gotovo pogoji v vsaki vasi. V mnogih vaseh je na razpolago zemlja bodisi iz agrarnega sklada, bodisi srenjska zemlja ali pa zemlja, ki je bila zaplenjena raznim sovražnikom. Danes so tudi posamezni, predvsem večji kmetje, ki se hočejo izogniti dajatvam državi, pripravljeni oddati manjše ali pa tudi večje površine svoje zemlje zadrugi. Vso to zemlje je treba zajeti in dati zadrugi na razpolago. Ce so oogoji, da se okrog te zemlje kmetje združijo z vso svojo zemljo, bomo tu ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo, seveda, če se prijavi dovolj kmetov, da bi se življenja zmožna zadruga osnovala takoj; če pa take politične zavesti za kmetijsko obdelovalno zadrugo še ni, je treba ostati pri zadružni ekonomiji in skrbeti za to, da se bo ta naprej pravilno razvijala.
Marsikateri kmet se težko odloči, da bi z vso zemljo prešel v kmetijsko obdelovalno zadrugo, čeprav bi mu dajali zakupnino za zemljo, ki bo jo prinesel v zadrugo, zase pa bi obdržal samo majhno ohišnico. Pripravljen Je oddati en hektar, morda tudi več svoje zemlje v zadružno ekonomijo, ostalo zemljo pa hoče še obdržati. Poleg tega bo mogoče voljan tudi delati na zadružni ekonomiji ter bo imel dvojne dohodke od tega. En del bo dobil za vloženo zemljo, ki Jo bo dal v ekonomijo, drugi del pa za vloženo delo, ki mora biti prav tako organizirano po normah kakor v kmetijsko obdelovalni zadrugi. Tu so najraznovrstnejše možnosti za razvijanje kmetijskega zadružništva.
V živinorejskih krajih je treba dati predvsem poudarka živinorejskim ekonomijam, kjer bodo kmetje morda pripravljeni združiti zaenkrat samo rivino, obdelovalno zemljo pa obdržati; ponekod bodo kmetje pripravljeni, da sicer dajo nekoliko senožeti, nekoliko njiv v zadrugo, da pa obdržijo vinograd, da obdržijo gozdove; skratka, napačno bi bilo postavljati vprašanje, kakšno vrsto zadrug fcaj danes pospešujemo.
Ce bomo kmetom znali to pravilno obrazložiti, se nam ne bo treba več boriti s propagando, ali bo zemlja nacionalizirana ali bomo šli prostovoljno, ali prisiljeni v zadrugo, ampak bo vsak pameten in pošten kmet razumel, da država sicer podpira in krepi kmetijsko zadružništvo, da pa ne dopušča nikjer nikakršnega siljenja v kmetijske zadruge, da je to zadeva njihovega prostovoljnega odločanja. Mišljeni so seveda tu delovni kmetje, ne pa zagrizeni špekulantski elementi.
Pri ustanavljanju kmetijskih zadrug se še sedaj kaže ožina pri malih kmetih, ko se jih 8 ali 10 hoče združiti v zadrugo najvišjega tipa, ker ne razumejo, da je njihova naloga pridobiti s političnim delom na osnovi izkušenj, ki jih že imamo, čim več srednjih kmetov ter si tako ustvariti gospodarsko bazo. Kaj pomaga, če se združi 10 malih kmetov, ki nimajo morda skupaj 20 do 30 ha zemlje! To je vse skupaj za eno močno kmetijo, ni pa to gospodarski obrat, ki bi lahko preživel 10 dru-žin. Revščina, ki jih je trla doslej, jih bo trla še naprej v zadrugi. To brez dvoma kaže, da se izmikajo politični borbi, ki bi šla za tem, da bi pridobili čim več drugih kmetov.
Mnoge naše vasi že razpolagajo s precejšnjim številom manjših in tudi večjih strojev in orodja, ki ostaja pri individualnem gospodarstvu nedovoljno izkoriščeno. Ogromno je še poslopij in gospodarskih stavb, ki bi se s pritegnitvijo njihovih lastnikov dale takoj ali z manjšimi adaptacijami uporabiti. To so že sredstva, ki jih naša republika v precejšnji meri ima, treba Jih je samo preko tako široko razvitega zadružništva na pravilen način izkoriščati. Država bo pač nudila svojo pomoč in sicer v obliki dolgoročnega in cenenega kredita za nabavljanje živine, za različne investicije, za nabavo umetnega gnojila, zaščitnih sredstev itd. Država bo skrbela za vzgojo in dvig strokovnega kadra, ki bo potreben mnogoštevilnim zadrugam. Država bo zadružnikom članom kmetijsko obdelovalnih zadrug, pa tudi tistim, ki bodo stalno delali na zadružnih ekonomijah, nudila večje ugodnosti in olajšave pri nabavi industrijskega blaga, predvsem onega, čigar pomanjkanje danes še v precejšnji meri občutimo. Nudila bo pomoč pri gradnjah, melioracijah, večja bo tudi pomoč kmetijskih organov itd. Skrb države za posamezno zadrugo bo pač toliko večja, kolikor se bo tudi zadruga bolj trudila to pomoč racionalno izkoristiti.
Nekateri naši aktivsti na terenu že kažejo bojazen, češ, kako bomo obvladali to široko zadružno gibanje, ki se sedaj začenja razvijati. Točno je, da ga ne bi mogli obvladati, če bi mu posvečali tako malo skrbi in pozornosti kakor doslej. Toda to prakso je treba prenehati. Okrajni politični aktiv, okrajna zadružna zveza in okrajno kmetijsko poverjeništvo morajo biti v stalnem in nenehnem stiku z vsako posamezno zadrugo, z vsako posamezno zadružno ekonomijo, skratka, z vsako našo vasjo. V vso to problematiko, gospodarsko zadružno politično in organizacijsko se je treba temeljito poglabljati, nenehno analizirati stanje in takoj ukrepati, takoj se lotiti in sproti odstranjevati napake in pomanjkljivosti. S takim poglobljenim proučevanjem in s poglobljenim političnim delom ob zadostni aktivizaciji delovnih množic vasi bomo vso to široko in raznovrstno problematiko obvladali in zadružništvo pravilno usmerjali. Napačno ravnajo tudi tisti tovariši, ki hočejo na vsako vprašanje, na katerega naletijo v zvezi z ustanavljanjem kmetijskih obdelovalnih zadrug, imeti točno preciziran odgovor in ki skušajo reševati vse po nekih naprej napisanih pravilih in zakonih. Vprašanja razvoja kmetijskega zadružništva ne smemo smatrati kot neko kampanjsko akcijo, temveč je treba videti pred seboj dolgotrajen in širok politični in gospodarski proces, ki ga bomo dalje časa reševali, ki nas bo stal mnogo trfida in časa.
•
V razpravi po referatu ministra Hribarja so sodelovali: Ivan Ocvirk o uspehih zadrug Celje-okolica, Janez Hočevar o delu mladinske organizacije v socialistični rekonstrukciji kmetijstva, Bela Brglez o vlogi državnih posestev in kmetijskih zadrug v preobrazbi naše vasi, Jože Franko o izkušnjah iz kmetijsko obdelovalne zadruge v Orehovici, Maks Krmelj o organizacijskem vprašanju zadružništva, Rudi Cilenšek o zadružništvu v ptujskem okraju, ing. Jože Levstik o pomoči frontnih organizacij pri uresničevanju letošnjih nalog v kmetijstvu, Jože Primožič o uspehih v zadružništvu po osvoboditvi.
S SEJE GLAVNEGA ODBORA OSVOBODILNE
FRONTE SLOVENIJE
0 delu Osvobodilne fronte je poročal tovariš dr. Marijan Brecelj
U uvodu svojega poročila je dr. Marijan Brecelj poudaril, da so v vrsie OF v letu 1948 prinesle večjo aktivnost in močnejšo strnjenost na eni strani skrb Komunistične partije kot vodilne sile v Osvobodilni Fronti, velik odmev V. kongresa KPJ, predkongresna aktivnost in sami sklepi
II.	kongresa KPS, na drugi strani pa manifestacija enotnosti in povečana politična in organizacijska aktivnost spričo krivične Kominformske gonje proti nam.
V nadaljevanju je dejal:
Izrazit razvoj v socializem na vseh področjih našega javnega življenja je dajal frontnim organizacijam globjo politično vsebino in imel za posledico vidno zboljšanje v politični aktivi-zaciji naše Fronte. Vsakdanja borba za plan z istočasno borbo proti sovražnikom socializma, pospešen proces diferenciacije na vasi, aktivnost v zadružništvu, vse to Je dvignilo idejno politično raven dela v frontnih organizacijah in pospešila delo. Kakor smo imeli v preteklem letu mnogo negodovanja in kritiziranja tako zaradi prehrambenih težkoč kot zaradi organizacijskih napak, v enem ali drugem sektorju našega gospodarskega in upravnega poslovanja, tako je treba z druge strani v letu 1948 ugotoviti v vrstah Osvobodilne fronte pozitiven in poglobljen odnos naših osnovnih ljudskih množic do obče zunanje in notranje politike, naše Partije in države. Kaj nam povedo podatki?
Skrb za ideološko politično delo
Fronta se je v letu 1948 lotila sistematičnega študija. Danes imamo 751 študijskih krožkov s preko 16.900 udeleženci, ki se sestajajo redno po večkrat na mesec in obravnavajo snov minimalnega študijskega programa. — Frontni kotički postajajo politični in kulturni center na vasi. Zdaj smo šele v začetku širše organizacije teh kotičkov. Deluje jih okoli 70, v najkrajšem času pa bo odprtih nadaljnjih 150. 62 frontnih kotičkov je prejelo radijske aparate. Med njimi se že razvija tekmovanje, ki ga je napovedal sežanski okraj prav v odpiranju novih frontnih kotičkov in praktičnega življenja v njih. Sistematična organizacija predavanj, ki jih je organiziral Izvršni odbor po terenu s svojim centralnim predavateljskim aktivom, so bile v znatno pomoč pri ideološki graditvi Fronte. V letu 1948 Je bilo 12 tečajev za sekretarje osnovnih organizacij; 418 sekretarjev je te tečaje absolviralo, zdaj se pripravlja 17 novih tečajev za 700 tečajnikov. Slovenski poročevalec kot organ Osvobodilne fronte je dosegel naklado 88 tisoč izvodov. S 1. januarjem je začel izhajati tudi Mariborski vestnik v nakladi 22.000 izvodov. Lani je bilo ustanovljenih še drugih 8 glasil Osvobodilne fronte s skupno naklado 39.000 izvodov. Organizacijski vestnik, ki ga Izdaja Izifršni odbor, prejema 5800 aktivistov.
Kulturno prosvetno delo
V letu 1948 je bilo ustanovljenih 400 novih knjižnic ter je bilo v posebnih tečajih usposobljenih 213 novih knjižničarjev. V čast V. kongresu KPJ je bilo 243 enomesečnih ljudsko-prosvet-nih tekmovanj. Na vseh področjih ljudske prosvete je v letu 1948 aktivnost porasla. Podrobnejše podatke o tem smo podali na zadnjem zasedanju Glavnega odbora v novembru lanskega leta. Ljudska prosveta je v preteklem letu organizirala štiri večje festivale, 3 republiške revije, 1 mladinski festival, 2 sindikalni reviji in vsak okraj svojo mladinsko revijo. — Prirejenih je bilo okoli 1000 novoletnih jelk. — Za primer navajamo, da Je imelo mesto Ljubljana ob festivalu 26 prireditev, pri katerih je sodelovalo 52 ljudsko-prosvetnih aktivov z 2358 člani in to pred 65.000 gledalci. Koncertna poslovalnica in Slovenska filharmonija je priredila 120 gostovanj s 350 prireditvami, ki jih Je obiskalo 134.900 ljudi.
Okrog 28 milijonov ur prostovoljnega dela
Prav tako so pomembni rezultati prostovoljnega dela, ki ga Je organizirala Fronta. Po nepopolnih podatkih so v letu 1948 dali člani Osvobodilne fronte 27,926.534 delovnih ur. Po evidenci pri posameznih akcijah oziroma pri posameznih organizcijah OF se je prostovoljnega dela udeležilo 1,752.148 ljudi, ki so opravili dela v vrednosti 308,511.559 din. Prostovoljne akcije so bile pri zadružnih domovih, pri obnovi v mestih in na vasi, pri večjih akcijah kot Dolenjska cesta, proga Sežana—Dutovlje itd., nadalje pri sečnji drv in v gozdarskih tednih, pri čiščenju drevja, pri zatiranju koloradskega hrošča, pri urejanju komunikacij, parkov itd. Posebej je treba poudariti frontno organizacijo mesta Ljubljane, ki si je trikrat priborila zastavo Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije v medmestnem tekmovanju. Novost v aktivnosti naše Fronte v letu 1948 je ustanavljanje posebnih frontnill brigad kot statnejše in organiztranejše oblike pomoči pri izpolnjevanju večjih gospodarskih nalog. V decembru 1948 je bilo osnovanih 8 posebnih brigad s 700 člani, od katerih jih je veliko število ostalo po dokončani obveznosti stalno v proizvodnji. Prehodno zasta-vp IOOF Slovenije sta dobili do sedaj sežanska in goriška posebna brigada.
Frontna pomoč pri zadružnih domovih
Graditev zadružnih domov je brez dvoma mnogo doprinesla političnemu dvigu naše vasi, predvsem k utrjevanju zadružne misli med vaščani in je bila v pomoč diferenciaciji. Prvotni načrt, sestavlien v začetku leta 1948, je predvideva! 409 zadružnih domov s skupno etažno površino 349.740 kv. (Petrov. Posamezne frontne organiza-
cije so se zavezale še za nadaljnih 129 zadružnih domov. Marsikje so se organizacije odločile tudi za gradnjo večjih zadružnih domov, kakor pa so jih predvideli tipizirani načrti. Na ta način je narasla etažna površina predvidenih domov za nadaljnih 107.760 kv. m. Do decembra 1948 je bilo zgrajenih za 355.280 kv. m etažnega prostora. S tem je bil prvotni plan po obsegu izpolnjen s 103°/o. Normiranih ur je bilo 6,884.000 in je bil tako tudi po urah plan presežen za l»/o. Ustvarjena vrednost postavljenih domov v znesku 614,500.000 din pove, da je tudi po vrednosti plan 'dosežen za 1»/*. Kakor pri zidavi, tako pri opremi že dograjenih zadružnih domov je članstvo Fronte veliko prispevalo, iskalo lokalna materialna sredstva in dajalo les, apno, opeko itd.
Plani frontnih organizacij
Lani smo uvedli v frontnih organizacijah plansko delo. Lanskoletni polletni plan je imel to slabost, da je bil postavljen preveč od vrha navzdol. Vendar je to planiranje prineslo dragocene izkušnje, tako da smo lahko že v decembru začeli pianirati za leto 1949 in sicer od osnovnih in krajevnih organizacij navzgor. Doslej je 55 osnovnih in 50 krajevnih organizacij sprejelo letni plan. Razvoj zadružništva je vnesel v vas močnejšo aktivi-zacijo in ta ima tudi svoj izraz v planu za leto 1949. Močnejše organi-zacijsko-politično delo v zvezi s pripravljanjem plana je premaknilo marsikje delo osnovnih frontnih organizacij, ki so še pred časom slabo in malo delale.
Organizacijska moč Fronte in njenih množičnih organizacij Ob koncu decembra 1948 kaže statistika, da je v Osvobodilni fronti 618.125 članov, to ie 69.9V« volivcev v Sloveniji in od tega plačuje redno članarino 51.1*/i; povprečje na enega člana znaša din 5.41 mesečno. V letu 1948 je bilo vplačane članarine 20 milijonov 338.383 din, prostovoljnih prispevkov 591.242 din, ostalih dohodkov 1,773.060 din. Organizacija Osvobodilne fronte ima sedaj v Sloveniji 27 okrajnih odborov, 3 mestne, 757 krajevnih odborov OF, 3043 vaških, 10 rajonskih in 144 terenskih odborov OF. Ti organizacijski podatki se razlikujejo od podatkov, ki smo jih dali v novembru predvsem zato, ker je bila prav v zadnjih mesecih preteklega leta na eni strani marsikje reorganizacija, na drugi strani pa porast osnovnih vaških in krajevnih odborov Osvobodilne fronte.
Ljudska mladina Slovenije je v letu 1948 pomnožila svoje vrste za 19.500 članov, tako da šteje 135.000 članov, s čemer Je zajela 74.58'/« vse slovenske mladine. Število njenih osnovnih organizacij se je povečalo za 249, tako da jih je bilo ob koncu leta 1948 2980. V Sloveniji je v proizvodnji skupno 971 mladinskih proizvodnih brigad, ki presegajo norme od 10—40' «. 13.000 kmečkih mladincev je sodelovalo pri graditvi zadružnih domov. Njihovo vključevanje v zadruge se je v zadnjem času povečalo. V ptujskem okraju je n. pr. v kmečkih zadrugah 2172 organiziranih mladincev, v lendavskem okraju pa 605. Od učencev v gospodarstvu je sodelovalo v delovnih akcijah 2500 mladincev. Lani je napravilo pomočniški izpit 1582 organiziranih mladincev. Učni uspehi v gimnazijah so 76.29'/« in na učiteljšču 90.07'/«. V počitniških akcijah je sodelovalo 4281 dijakov. Mladina ima v Sloveniji 3016 študijskih krožkov s 74.817 člani. V kulturno-prosvetni delavnosti beleži v 1948 znatne uspehe. V zveznih, republiških in lokalnih akcijah je sodelovalo 83 brigad. Delovni plan so povsod dosegli, pri republiških akcijah celo presegli za 94'/«. — 169.217 pionirjev je vključenih v 1438 odredov. V konkurzu mladih naravoslovcev je sodelovalo 38.782 pionirjev. Poleg obdelovanja pionirskih vrtov in njiv so pionirji zasadili 218.544 gozdnih sadik in 14.219 sadik sadnega drevja, 42.236 pionirjev se je udeležilo uničevanja koloradskega hrošča.
Antifašistična fronta žena ima v Sloveniji 2612 izvoljenih odborov. Na zadnjih volitvah je bila udeležba 76.9'/« od vseh volivnih upravičenk, ki jih je 369.435. 1100 žena je funkcionark v kmetijskih zadrugah. »Naša žena« izhaja v nakladi 40.000 izvodov, »Kmečka žena« 19.000, revija »Mati in otrok« pa 20.000. Za 8. marca je bilo izdanih posebnih publikacij v 100.000 izvodih. Lani je AFZ izvedla 2386 kulturnih prireditev, organizirala in priredila 7747 raznih predavanj. Žene, vključene v AFZ, so opravile 2,646.328 prostovoljnih delovnih ur in pomagale pri ustanovitvi 36 Domov igre in dela.
Enotni sindikati Slovenije imajo v 1985 podružnicah 255.900 članov. Doslej je v treh letih proglašenih 19.177 udarnikov. Od 6.972 proglasitev v letu 1947 se je v letu 1948 dvignilo število na 10.761, kar je rezultat povečanega števila zaposlenih, predvsem pa velikega delovnega poleta in požrtvovalne borbe našega delavskega razreda za izpolnjevanje planskih nalog. Politična aktivnost in aktivnost v različnih akcijah sndikalnih podružnic je bila vsekakor velika. Treba pa bo v smislu ugotovitev plenuma LFJ v mestih in industrijskih centrih rešiti vprašanje ožjega sodelovanja in pravilnejše porazdelitve dela med sindikalnimi organizacijami in med terenskimi organizacijami Osvobodilne fronte.
Letošnje frontne naloge
Glede nalog naše Fronte v letošnjem letu moramo predvsem poudariti, da ne gre za nobeno spremembo v programu našega dela, gre pa za to, da moramo politično in organizacijsko delo predvsem v osnovnih frontnih organizacijah poglobiti in sprejeti kot osnovno nalogo v letu 1949,
Okrepitev Fronte na vasi
Referat in diskusija na današnjem zasedanju -sta jasno pokazala to našo trenutno najbolj aktualno problematiko. Dolžnost organov našita frontnih organizacij bo, zagotoviti s pravilnim političnim delom in s pravo organizacijsko obliko tudi uspeh. Brez dvoma smo v letu 1948. storili korak naprej v te da je že marsikje delo naših frontnih organizacij prešlo iz neživljenjskega propagandnega dela na konkretno izpolnjevanje nalog z istočasno politično vzgojo in razumljivo obrazložitvijo aktualnih nalog. Dolžnost organov naših frontnih organizacij bo, da letos uvedemo tak način dela povsod. Gre za to, da vsi organi Osvobodilne fronte od Glavnega odbora pa do najmanjše osnovne organizacije znajo svoje delo konkretizirati in kar je najvažnejše, da usposobijo frontne odbore in ves naš aktiv, da bo znal konkretne sklepe tudi realizirati. Ko poudarjamo konkretizacijo dela v naši Fronti in njihovo usmerjanje v reševanje praktičnih nalog, seveda nikakor ne moremo pritrditi stališču, ki se sem pa tja pojavlja v praksi, da namreč hočejo reducirati frontno organizacijo samo na mobilizatbrja prostovoljne, včasih pa tudi manj prostovoljne delovne sile. Osvobodilna fronta je bila ‘in mora ostati politična organizacija našega ljudstva, ki ima pod vodstvom Partije svojo osnovno nalogo ravno v politični vzgoji, v političnem vodstvu delovnih množic. Prav v izpolnjevanju te svoje osnovne naloge, ki jo ima v politični preobrazbi našega ljudstva, je poklicana in upravičena vzpodbujati svoje pristaše h konkretnemu prispevku v graditvi socializma, predvsem v času, ko moramo izpolnjevati obsežne in številne naloge istočasno. S tako poiitično-organizacijsko perspektivo bo treba v letošnjem letu poseči v naše frontne organizacije in predvsem v osnovne organizacije na vasi.
Dopolnjena organizacija Glavnega in Izvršnega odbora
Kakšni pogoji so v organizacijskem pogledu potrebni, da bo Fronta sposobna zadostiti nalogam v tretjem letu petletnega plana v celotnem svojem obsegu, predvsem pa v socialistični rekonstrukciji našega kmetijstva in še posebej v zadružni delavnosti. Na osnovi analiz in sklepov, ki jih je prinesel razširjeni plenum Ljudske fronte Jugoslavije na svojem zasedanju koncem novembra 1948. leta, je naš Izvršni odbor začel dopolnjevati svojo organizacijo. Praksa pri vseh nacionalnih frontnih organizacijah kakor tudi opažanja Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije so pokazala, da je nujno potrebno pri Glavnih in Izvršnih odborih Fronte organizirati delo na širši osnovi kot doslej in z izpopolnitvijo aparata zagotoviti večjo ekspeditivnost pri delu in popolnejšo realizacijo sklepov. Mi smo že na zadnjem zasedanju našega Glavnega odbora pojasnili in utemeljili notranjo organizacijo Izvršnega odbora in smo za tem že v marsičem prilagodili to organizacijo kasneje konkretiziranim sklepom in navodilom. To organizacijo smo dopolnili še v tem, da smo osnovali nove komisije, tako da imamo sedaj v okviru Glavnega odbora in Izvršnega odbora komisijo za agitacijo in propagando, komisijo za ljudsko inspekcijo, komisijo za organizacijska vprašanja, komisijo za socialno zdravstvena vprašanja, nadzorno komisijo, komisijo za kmetijstvo, gospodarsko komisijo, komisijo za tekmovanje in nagrajevanje, komisijo za zamejna vprašanja in upravo za delovne brigade.
Volitve v frontne organizacije
Drugi pogoj so volitve v frontne organizacije. Predvsem za naše osnovne organizacije na vasi bodo dobro pripravljene volitve osnovni pogoj politične moči in aktivizacije. V najbližji bodočnosti bomo morali izvestii v naši frontni organizaciji več volitev. Na osnovi sklepa plenuma Ljudske fronte Jugoslavije v novembru 1948 je Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije določil čas 3. kongresa za 9. In 10. april. Istočasno je odredil, da bodo na dan 6. marca letošnjega leta y vseh osnovnih organizacijah volitve v okrajne konference, ki bodo izvolile delegate za kongres. Torej, prve volitve, ki jih moramo dobro pripraviti in z vso skrbnostjo izvesti, so tik pred nami. Naš Izvršni odbor je že na osnovi sklepa o razpisu volitev v organe osnovnih krajevnih, okrajnih, terenskih in mestnih odborov OF izvedel določene priprave. Računamo, da bo mogoče do aprila letošnjega leta izvesti volitve v vseh naštetih organizacijah za vse frontne organe. Navodila za izvajanje teh volitev se naslanjajo v glavnem na sklepe.
Važno je, da se od vsega začetka vsi naši funkcionarji in člani Fronte zavedajo, da ne smejo nikjer in v nobenem smislu smatrati volitev kot neko formalno opravilo z namenom, da na zunaj zadostimo demokratičnim načelom, ki veljajo v naši organizaciji. Nasprotno/! Ce se hočemo resno oprijeti dela v naši frontni organizaciji za naloge naše obče politike in gospodarstva še posebej in če hočemo v resnici našo vas politično in organizacijsko dvigniti, potem moramo smatrati dobro pripravljene in izvedene volitve kot prvi pogoj za to. Osnovno politično geslo za te volitve mora biti poglobitev občega programa Osvobodilne fronte s posebnim poudarkom na vprašanje kmetijske politike in zadružništva na eni strani, na drugi strani pa večja moralno politična enotnost Osvobodilne fronte za mobilizacijo, ljudskih množic za aktivnejše delo v izpolnjevanju naših planskih nalog. Kar pa še posebno zadeva vprašanje naše vasi v zadružništvu in kmečki politiki sploh, je nedavno zasedanje plenuma CK KPJ v dovoljni meri utemeljilo važnost te naloge, V tem poročilu Di se dotaknil
samo še nekaterih politlčno-organiza-cijskih vprašanj, ki so v zvezi z volitvami, in z delom v naših organizacijah. Po organizacijski strukturi, ki je sedaj pri nas principielno utrjena in v skladu s frontnimi organizacijami po drugih republikah, imamo osnovne organizacije, to so vaški in terenski odbori Osvobodilne fronte, ki vključujejo že v smislu statuta Osvobodilne fronte vse člane Fronte na svojem teritoriju. Te osnovne organizacije volijo svoj sekretariat z devitimi člani, ki predstavljajo njihovo vodstvo. Posamezne osnovne organizacije na področju enega krajevnega ljudskega odbora se združujejo v krajevne odbore OF. Te krajevne odbore sestavljajo člani sekretariatov osnovnih organizacij na njihovem področju. Iz svoje srede izberejo izvršni odbor, ki šteje najmanj 11 članov in ki predstavlja vodstvo krajevnega odbora OF. Vse osnovne organizacije volijo svojega delegata, oziroma svoje delegate v okrajno ali rajonsko konferenco, katere naloga je, da izvoli plenum okrajnega odbora, ki šteje od 70 do 150 članov. Ta plenum voli iz svoje srede izvršni odbor, ki naj šteje 20 do 40 članov in sekretariat, ki naj šteje 5 do 9 članov. Na isti način bomo volili mestne konference, ki volijo mestni plenum in ta iz svoje srede izvršni odbor in sekretariat. Taka struktura organizacij Osvobodilne fronte je že v praksi utrjena; spremenjena in izpopolnjena je v toliko, kolikor to zahtevajo naloge sedanjega časa in vskladitev v občo strukturo organizacije Ljudske fronte Jugoslavije.
Razume se, da moramo dati pri volitvah največji poudarek sestavi vodstev organizacij OF v vseh stopnjah, predvsem pa sestavi sekretariatov osnovnih organizacij. Aktivnost ali neaktivnost, politična trdnost ali mlačnost, sposobnost ali nesposobnost, skratka, ves položaj v osnovni organizaciji je odvisen od tega, kakšni ljudje so v njenem vodstvu. Ze dalj časa nismo volili naših osnovnih organizacij in prav tako ne višjih organov Osvobodilne fronte. Razumljivo je zato, da je marsikje sestav naših odborov slab in neprimeren. Se več! Marsikje so v odborih frontnih organizacij ljudje, ki vanje ne spadajo. Ce je bil v prvem času po vojni ponekod tak kriterij za' sestavo odborov Osvobodilne fronte, da so hoteii ustvariti neko navidezno reprezentančno enotnost posamezne vasi, kraja ali okraja, mora sedaj v celoti tak kriterij odpasti. Nadomestiti ga mora kriterij resnične politične pripadnosti Osvobodilni fronti, kriterij politično nujno potrebne diferenciacije v smislu borbe za socializem, kriterij poštenosti in aktivnosti. Enotnost našega delovnega ljudstva je dejstvo, ki ga je ustvarila narodnoosvobodilna in ki ga z dneva v dan bolj krepi borba nove Jugoslavije za dokončno zgraditev socializma. Zato je bilo že tedaj napačno prizadevanje ljudi, ki so se trudili prikazati enotnost naše Fronte v tem, da so silili ali pa prepuščali od-borniška mesta prikritim sovražnikom iz vrst vaških bogatašev in drugim elementom, ki so le hlinili pripadnost Fronti. Osvobodilna fronta je politična organizacija delovnega ljudstva, je zveza delavcev in ostalih delovnih ljudi, ki pod vodstvom Komunistične partije vzgaja te množice v duhu napredka in za uresničitev socializma na vseh področjih našega življenja in ki aktivno vodi te množice v borbi za socializem. Zato je popolnoma jasno, da mora našo Fronto v vseh njenih organih zastopati in voditi njene organizacije le tak človek, ki je prepričan v pravilnost naše politike in ki jo tudi sam v praksi izvaja.
Izvoljeni sekretariat na vasi ali na terenu bo Imel 9 članov. Poleg predsednika, tajnika in blagajnika bodo morali kot člani sodelovati v tem sekretariatu ljudje, ki se neposredno brigajo in vodijo zadružno delo na vasi, politično delo med mladino in ženami, delo v organizaciji Zveze borcev, v Ljudski prosveti, skratka, v sekretariatu osnovne organizacije morajo biti predstavniki in aktivni delavci vsega našega političnega, gospodarskega in kulturno-prosvetnega dela na vasi. Le na ta način bo mogoče Fronti dejansko voditi vas, jo aktivizirati in smotrno usmerjati delo frontovcev. Treba bo vsekakor skrbeti za to, da sl bodo uredili odborniki, predvsem predsednik in tajnik, več časa za frontovsko delo kot doslej.
Fronta in razvoj zadružništva Posebej Je treba poudariti naloge v zvezi z organizacijo in razvojem zadružništva. Politično vodstvo frontov-ske organizacije na vasi, njeno vzgojno delo med ljudmi se mora izražati v konkretni akciji za organizacijo zadružništva, v delu za splošen dvig kmetijstva, v neposredni podpori gospodarske politike oblastnih organov na njihovem ozemlju. Zato je posebej važno, da se ves sekretariat osnovne organizacije bavi z vprašanjem zadružništva in da še posebej poveri najboljšemu članu sekretariata prav ta vprašanja.
Organizacija krajevnih odborov OF
Ker pomeni krajevni ljudski odbor v našem političnem, upravnem in gospodarskem življenju zaključeno enoto s svojim lastnim oblastvenim in uprav-no-političnim vodstvom ter s svojimi upravnimi in gospodarskimi kompetencami, zato je nujno, da se tudi osnovne organizacije na področju krajevnega ljudskega odbora združijo v krajevni odbor Osvobodilne fronte. Naša navodila predpisujejo, naj ima tak Izvršni odbor vsaj 11 članov. Smisel je v tem, da bo na eni strani v tem odboru po eden od predstavnikov iz vsake osnovne organizacije in da bo na drugi strani dovolj ljudi za prevzem nalog, ki Jih mora tak krajevni odbor OF izpolnjevati. Njegova glavna naloga Je v tem, da postane dejansko tisti faktor naše politične organizacije, ki bo najmočnejša opora krajevnemu ljudskemu odboru, realizator njegove politike, istočasno pa da bo kot »ščitnik interesov
ljudstva na svojem ozemlju nadzoroval delo posameznih organov krajevnega ljudskega odbora In usmerjal njegovo politiko v korist kraja. Nujno potrebno bo, da bo izvršni odbor poznal točno celotni plan in še posebej gospodarske naloge krajevnega ljudskega odbora in da bo povsod tam, kjer je treba skupnega dela in skupnih naporov, nastopal kot organizator ljudi tako v vprašanju odkupov, javnih del, povzdige kmetijstva itd. Tako v sekretariatu osnovnih organizacij kakor za izvršne odbore krajevnih OF odborov bo potrebno zadolžiti enega od tovarišev za frontno evidenco in statistiko.
Okrajni, rajonski in mestni plenum ter njihovi organi
Isti principi, ki smo jih postavili v pogledu kadrovskega vprašanja za naše osnovne organizacije, veljajo prav tako za okrajne, rajonske in mestne plenume in njihove organe. Pri izbiri kandidatov za te organe bi bilo napačno osredotočiti svojo pozornost samo na člane izvršnih odborov in sekretariatov, pri tem pa zanemarjati sestavo plenumov. Praksa kaže, da so plenumi okrajev, rajonov in mest važen faktor za aktivizacijo frontovcev in za pravilno izvajanje politike Osvobodilne fronte na svojem ozemlju. Sestava teh plenumov mora biti izraz Osvobodilne fronte kot zveze delavcev z ostalimi delovnimi množicami, mora biti v resnici avtoritativno politično vodstvo okraja, rajona ali mesta', mora dokazovati kot celota in po posameznih svojih članih borbo za graditev socializma in garancijo izpolnjevanja planskih nalog.
Razume se, da bo treba pri sestavi izvršnih odborov v naših okrajih, rajonih in mestih poleg omenjenega kriterija paziti na to, da bodo posamezni člani teh izvršnih odborov lahko aktivno vodili posamezne sektorje dela, t. j. komisije in uprave, ki bodo v njihovem sestavu. V naših navodilih smo namenoma postavili za sekretariat 5—9 članov, kar naj predstavlja operativni organ za izpolnjevanje rednih dnevnih nalog, nikakor pa ne organa, ki bi v celoti prevzel posle in odgovornost vodstva OF v okraju. Zato bo aktivi-zacija članov izvršnega odbora nujna in potrebna. Mislimo, da bo vsekakor treba v naših okrajnih, rajonskih in mestnih organizacijah pomnožiti kader profesionalnih delavcev. Naloge Fronte so obširne in važne in napačno bi bilo podcenjevati to delo in ne omogočiti ekspeditivnosti in uresničenje vseh sklepov z nastavitvijo potrebnega števila aktivistov, ki jim bo to redno delo, za katerega bodo prejemali tudi honorar.
Osnovna naloga volitev
Dobra sestava vodstev organizacije Osvobodilne fronte v vseh njenih stopnjah bo tedaj osnovna naloga predstojećih volitev. Razume se, da se bodo naši dobri frontovci-aktivisti in člani, borili tako v predvolilni kampanji kot v postavljanju kandidatur za tak sestav naših odborov na osnovi voiivnega postopka, ki je predpisan v novodilih in da bodo dosledno pri tem čuvali demokratična načela. Zavedati se morajo, da so vsaka drugačna sredstva ne samo nedovoljena in nečastna za člane naše Fronte, ampak tudi nekoristna. Pred člani naše Fronte na vasi in na terenu je treba postaviti vprašanje pravih predstavnikov Osvobodilne fronte jasno in odkrito ter na sestankih in z javno diskusijo uveljaviti to stališče. Ljudje morajo spoznati, predvsem pa naš mali kmet, zakaj je pravilno, da vodijo njegovo politično organizacijo resnični borci za socializem in zakaj je napačno, da bi zastopali interese našega človeka ljudje, ki hočejo graditev socializma prikrito in zvito zavirati zaradi svojih osebnih koristi. Na drugi strani pa bo treba seveda poskrbeti za to, da bodo naši ljudje, pravi ljudski predstavniki, tudi sprejemali kandidaturo. Občutek nesposobnosti, občutek nekake sramežljivosti, izgovor, da nimajo časa in da je tudi sicer prav, da tisti vodijo te posle v Fronti, ki so jih že navajeni, vse to Je treba našim ljudem izbiti iz glave in jih prepričati, da bo brez dvoma človek, ki je mogoče slabo pismen in ki še nikdar ni opravljal nobenih javnih funkcij, ki pa Je pošten in resnično ljudski človek, v našem smislu vsekakor boljše opravljal svoje dolžnosti kakor pa tisti, ki je dobro pismeno in ves uglajen, ki pa svojih sposobnosti ne daje v občo korist.
Razporeditev in sistem dela v frontnih organizacijah Naslednje važno vprašanje je notranja razporeditev dela naše Fronte in sistem dela. Za naše osnovne organizacije in za krajevne odbore smo v glavnih črtah že odgovorili na to vprašanje. Prav tako smo na kratko omenili, da je prav, da naši okrajni, rajonski in mestni odbori čimbolj prilagodijo svojo notranjo organizacijo našemu Izvršnemu odboru. Ne gre zato, da v celoti povzamejo organizacijsko shemo in da v takem obsegu zasedejo mesta v posameznih komisijah, upravah in sekretariatih. Brez dvoma bo potrebno to, da imajo izvršni odbori v okrajih, mestih in rajonih za vse sektorje dela točno določeno organizacijsko telo, ki se mora baviti z določenim vprašanjem rer da določijo človeka za neposredno vodstvo. Vsekakor bo potrebno, da bodo naši okrajni, rajonski in mestni odbori imeli svojo komisijo za agitacijo in tisk, ki bo skrbela tudi za ideološko-vzgojno delo. Potrebna jim bo komisija za organizacijska vprašanja, za gospodarska vprašanja, za socialno zdravstvena vprašanja, za nagrajevanje in tekmovanje itd. Razen v mestih in izrazitih Industrijskih centrih bodo morale poslovati komisije za kmetijstvo, ki se bodo bavile predvsem z zadružnimi vprašanji. Poleg teh komisij bo seveda še nadalje obstojal kmečki svet kot posvetovalni organ okrajnega plenuma OF v kmečkih in zadružnih vprašanjih Te komisije za kmetijstvo bodo kot organi vodstev Osvobodilne fronte v okraju na eni strani pripravljali material, o katergm naj pretresajo in
sklepajo kmečki sveti, na drugi strani pa bodo izvajali sklepe, ki jih bodo tl sveti in plenumi OF sprejeli. Skratka treba bo organizirati in usposobiti za delo vse tiste organe, ki so potrebni za uspešno vodstvo frontam organizacij v okrajih in mestih.
Druga stvar, ki ji moramo posvetiti več pozornosti in študija, je sistem dela samega. Ob zaključkih, ki smo jih sprejeli na našem zadnjem plenarnem zasedanju in v zvezi z izčrpnim referatom tov. Neškoviča na zasedanju plenuma Ljudske fronte Jugoslavije v novembru 1948, ni potrebno, da ta vprašanja ponovno obravnavamo. Mislim, da je prav, da vsak naš funkcionar in aktivist ponovno te stvari pregleda, ker mu bodo brez dvoma neposredno pomagale pri deiu, posebno sedaj, ko Je treba aktivnost naših frontnih organizacij predvsem na deželi še posebej razviti. Pri našem delu večkrat grešimo v tem, ker mislimo, da so kar tako same po sebi vse stvari ljudem jasne in ko na podlagi takega, večkrat seveda zmotnega mnenja zahtevamo od njih pravilno razumevanje in delo. Preranogokrat gredo stvari težko n. pr. pri odkupih, popisih, različnih akcijah 'itd. prav zato, ker ljudem ni nihče na razumljiv in potrpežljiv način pojasnil smoter dogajanja, h kateremu ga pozivamo. Zato mora bitf osnovni način dela v naši fronti, ljudem v tisku, na sestankih in posamezno vedno znova in znova stvari pojasnjevati, politično utemeljevati in prikazovati v vseh naših državnih in političnih ukrepih tisti smoter, ki smo si ga postavili kot svoj temeljni program, to je: graditev socializma na vseh področjih našega življenja in dela za čim hitrejši dvig našega občega blagostanja.
Se na to bi opozoril v zvezi s sistemom dela v naših frontnih organizacijah. Mnogokrat sprejemajo odbori, plenumi in sekretariati naših frontnih organizacij sklepe, te sklepe celo objavljajo, toda jih ne uresničujejo. Načelo našega dela je naslednje: sprejemati premišljene sklepe in odločitve ter istočasno zagotoviti njihovo izpolnitev. Zato bo treba, kakor smo rekli, dopolniti organizacijo in na vsak način premagati težave, na katere bomo naleteli pri iskanju ljudi. Napačno je na-ziranje, da ni ljudi. Ne samo to, da z intenzivnejšim dvigom naših kadrov, s šolanjem na tečajih lahko mnogo več storimo kakor doslej, ampak moramo tudi obstoječe kadre smotrneje zaposliti. Se vedno imamo pojave, da so nekateri naši ljudje preobremenjeni z različnimi funkcijami in s premnogimi sestanki, med tem ko jih mnogo stoji ob strani in ne vedno po lastni krivdi in volji. Imamo na primer v naših industrijskih centrih in mestih pojav, da je najboljši in najbolj delaven naš aktiv koncentriran v sindikalnih organizacijah, terenski odbori Osvobodilne fronte pa so oslabljeni, politično zanemarjeni in delovno šibki. Treba bo tudi v praksi izvesti sklep, ki je bil že napravljen, da se frontno delo osredotoči v frontnih organizacijah in da se politični kader pravilno razmesti.
Tovariši člani Glavnega odbora!
Volitve, ki bodo 6. marca po vsej državi za lil. kongres Ljudske fronte Jugoslavije, moramo smatrati, kot posebno važno politično delo in jim moramo zato z aktivno udeležbo pri političnih in organizacijskih pripravah zagotoviti uspeh. Prav tako moramo smatrati za veliko politično nalogo — predvsem pa za dvig naše vasi — volitve, ki se bodo vršile v marcu in aprilu v osnovne frontne organizacije. Naša Partija, naše delovno ljudstvo in naši narodi so doživeli v zadnjem času in še doživljajo velike krivice. Docela neosnovana gonja, ki so jo vodili in Jo še vodijo proti nam na podlagi zloglasne resolucije Kominformà, ni razbila naših vrst, ampak jih je strnila in dvignila moralo ter delovni polet ljudskih množic. Naše državno in politično vodstvo nas je s tov. Titom na čelu pozvalo, da naj s podvojenim delom v neizprosni borbi za zgraditev socializma pri nas dosežemo nasprotno od tega, kar nam očitajo. Ta poziv je postal slehernemu našemu delovnemu človeku in vsakemu resničnemu patriotu napotilo za intenzivnejše in vestnejše vsakodnevno delo. Velika preizkušnja je očistila naše partijske in frontne organizacije posameznih kolebljivih, oportunističnih in špekulantskih elementov, okrepila je enotnost naših ljudskih množic in dvignila njihovo delovno voljo. Neizpodbiten dokaz temu je izpolnitev našega državnega plana nad 100 % v letu 1948, kakor tudi rezultati, ki Jih beleži Ljudska fronta Jugoslavije in naša Osvobodilna fronta Slovenije v preteklem letu. Zato morajo biti volitve izraz tega stanja in še več: izraz pripravljenosti v bodoče še z močnejšo prepričanostjo v pravilnost naše poti in s podvojenimi napori prispevati čim več in čim hitreje k graditvi naše socialistične domovine. Zato naj vsak naš funkcionar in aktivist Osvobodilne fronte od člana Glavnega odbora pa do političnega delavca v naših osnovnih organizacijah izpolni svojo dolžnost. (Ploskanje.)
•
Po referatu ministra dr. Marjana Breclja so razpravljali naslednji tovariši:
Rudolf Jenko o delu članov sindikalnih organizacij na terenu, Karel Ve-beršek o problemih lokalne industrije In komunalne dejavnosti z nalogami Fronte v letošnjem letu, Ada Krivic o vprašanju sodelovanja odborov Ljudske fronte z organizacijo AF2, Gabrijel Gašperšič o obveznostih mladinske organizacije v letošnjem letu, tov. Ana Ziherl o problemih osnovnih frontov-skih organizacij na področju mesta Ljubljane, tov. Danilo Petrinja o delu Fronte v obmejnem pasu Slov. Primorja ter o razbijaški Vidalijevi politiki na Svobodnem tržaškem ozemlju, Beno Kotnik o pravilni razmestitvi političnega kadra in Boris Kraigher o volitvah.
'Razpravljanje o mirovni pogodbi » Avstrijo
Namestniki zunanjih ministrov so sklenili, da zaslišijo dr. Aleša Beblerja
London, 18. febr. (Tanjug.) Na današnji seji namestnikov zunanjih ministrov so se sporazumeli glede odgovora na pismo dr. Aleša Beblerja, pomočnika zunanjega ministra FLR Jugoslavije. Namestniki zunanjih ministrov poudarjajo v svojem odgovoru, da so pripravljeni poslušati izjavo o vseh točkah mirovne pogodbe z Avstrijo, ako bo pomočnik zunanjega ministra FLR Jugoslavije dr. Bebler izrazil željo, da ga zaslišijo. Nadalje so namestniki zunanjih ministrov sklenili, da se kopija njihovega odgovora na dr. Beblerjevo pismo pošlje tudi avstrijski delegaciji, ki bo zaslišana po izjavi predstavnika FLR Jugoslavije dr. Beblerja.
Britanski delegat je predlagal, naj bi se avstrijski delegaciji poslala tudi kopija dr. Beblerjevega pisma namestnikom zunanjih ministrov, vendar je ri; ta predlog britanskega delegata na
.•evo sovjetskega delegata velepo-. Zarubina zavrnjen.
D:	; del današnje seje je bil posve-
čen - s rravljanju o predlogu člena 26 miro\:	dbe z Avstrijo. Prihodnja
seja bo jutri popoldne.
Ponesnčovanje slovenskih o ir a k na Koroškem
Celovec, 17. febr. (Tanjug). V šolah Slovenske Koroške načrtno ponemču-jejo slovenske otroke. Slovenski jezik uporabljajo samo v prvih razredih osnovne šole, medtem ko v višjih razredih poučujejo samo v nemščini. Av-"trijske oblasti hočejo popolnoma po-
nemčiti slovenske otroke na Koroškem, kar je razvidno tudi iz tega, da v šolah Slovenske Koroške predavajo po večini bivši nacistični učitelji, ki so bili za fašizma na visokih položajih v nacistični stranki. Samo v osnovni šoli v Velikovcu je od 11 učiteljev 5 registriranih nacistov, 2 učiteljici pa sta tako imenovani »razseljeni osebi«. Podobno je tudi v ostalih šolah Slovenske Koroške. Pred kratkim je predsednik pokrajinske vlade Koroške izjavil v pokrajinski skupščini v Celovcu, da bi morali, če bi hoteli odstraniti iz učiteljskega kadra vse bivše naciste, zapreti vse osnovne šole na Koroškem. Pri tem pa pokrajinska vlada iz službe ni odpustila nacistov, temveč tiste učitelje, ki so dobro obvladali slovenski jezik in hoteli učiti otroke v njihovem maternem jeziku.
Delo gospodarsko-socialnega sveta OZN
New York, 16. febr. (Tass.) Gospo-darsko-socialni svet OZN je 14. februarja razpravljal o poročilu odbora za neuradne organizacije. V poročilu odbora je predložen osnutek resolucije, ki omogoča neuradnim organizacijam, katere imajo zveze s Francovo Španijo, da konsultirajo gospodarsko - socialni svet, čeprav resolucija Generalne skupščine iz decembra 1946 Izključuje tako možnost.
Clan sovjetske delegacije Morozov, ki sta ga podpirala predstavnika Bele
Rusije ln Poljske, je Izjavil, da bi bila s sprejetjem take resolucije ustvarjena zveza med Francovo Španijo in OZN.
Predstavnik ZDA se je Izogibal razpravljanju o tem vprašanju in je takoj predlagal, naj se da resolucija na glasovanje, kar je predsednik sveta poslušno sprejel. Prvotna resolucija odbora je bila sprejeta z 12 :3 glasovom (ZSSR, Bela Rusija ln Poljska), medtem ko so se 3 predstavniki vzdržali glasovanja.
Na seji dne 15. februarja je pričel gospodarsko-socialni svet razpravlj-ti o izvajanju načela o enaki nagradi za enako delo. Danski predstavnik, ki Je izjavil, da tega vprašanja še niso proučili, je predlagal, naj bi se razpravljanje o izvajanju tega načela preložilo. Sovjetski delegat Morozov je opozoril, da je bilo načelo o enaki nagradi za enako delo moških In žensk uresničeno v Sovjetski zvezi že v prvih dneh obstoja sovjetske oblasti. To načelo je uresničeno tudi v državah ljudske demokracije, ne pa v Veliki Britaniji, ZDA, Grčiji, Nizozemski, Avstraliji in mnogih drugih državah. Morozov je nastopil proti predlogu o odložitvi razprave o tem vprašanju in je predlagal, naj se sprejme resolucija, ki jo je predložil gospodarsko-socialni svet vsem članom Združenih narodov in katera predlaga, naj se zakonito uvedejo enake nagrade za enako delo moških in žensk, neodvisno od narodnosti, rase in vere
Ureditev poštnega prometa med FLRJ in Svobodnim tržaškim ozemljem
Dve prireditvi
dva škandala
Italijanska republika ima ustavo, ki bi jo morala izvršilna oblast, ki je sedaj v rokah De Gasperijeve demo-krščanske stranke, spoštovati in se po njej ravnati, italijanska republika je tudi podpisala mirovno pogodbo, po kateri so slovenski manjšini v Italiji zajamčene demokratične pravice in neoviran kulturni razvoj. Italijanska vlada se je slovesno obvezala, da bo spoštovala določbe mirovne pogodbe. Toda kulturni škandal, ki se je dogodil preteklo nedeljo v Gorici, kaže, da je za italijanske upravne oblasti mirovna pogodba le krpa papirja, italijanska ustava pa zbirka visokodonečih. besed, s katerimi mečejo ljudem pesek v oči.
Prvič po sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo, so se goriški Slovenci odločili, da priredijo v Gorici večjo kulturno prireditev — proslavo stoletnice Prešernove smrti. Kaj se je dogodilo ob tej priliki, o tem je naš list že porogal.
To, kar se je zgodilo v nedeljo v Gorici, ni samo kulturni škandal prve vrste, marveč je tudi dokaz o nesposobnosti in o pomanjkanju volje italijanskih demokrščanskih oblasti, da bi preprečile fašistične napade na osnovne demokratične in kulturne pravice slovenske manjšine v Italiji. V tem je tudi prepričljiv dokaz, koliko je vredna De Gasperijeva ^demokratičnost«, kajti ta nedeljski dogodek je do pičice podoben izgredom, ki so jih Mussolinijevi fašisti vprizorili pred 24 leti v Gorici prav v isti dvorani in prav tako za proslavo smrti velikega pesniškega genija in humanista dr. Franceta Prešerna.
•
»Proslavljanje Prešerna« v priredbi
»Slovenske prosvetne zveze in katoliške prosvete« v Trstu je imeio sicer nadvse humoristično obeležje, toda ozadje se ie malo razlikuje od soriškega škandala.
Na »proslavo« v hotel »Excelzior* je prišel sam prevzvišeni demokristjan — škof Santin v družbi še z nekaterimi manj visokimi italijanskimi demokristjani. Res je težko razumeti, v kakšno zvezo spravljajo nekateri katoliško-prosvetni takoimenovani Slovenci tržaškega škofa Santina s spominom velikega slovenskega umetnika Prešerna. Po vsem Trstu in Istri je znano, kako je škof Santin zatiral in še zatira slovenski in hrvatski jezik v vseh šolah, ki spadajo pod njegovo neposredno ali posredno nadzorstvo. Znano je, kako je »prevzvišeni« podpiral fašistično raznarodovalno politiko. Znano Je tudi, do kakšne mere je tržaški škof vpregel cerkveni vpliv v voz italijanskega iredentizma.
Dejstvo, da je bil škof Santin v hotelu »Excelzior«, ne pomeni prav ničesar drugega, kot da je peščica »slovenskih« klerikalnih buržujev zadovoljna, če more pod mizo italijanske reakcionarne gospode pobožno čakati, da prileti kakšna oglodana kost kot plačilo za vneto hlapčevanje. Obenem pa pomeni to, podpirati in podpihovati stremuštvo tistih elementov, ki si danes pod pokroviteljstvom anglo-cmeriške vojaške uprave na vse krip-Ije prizadevajo priključiti Trst k De Gasperijevi »krščanski« in »demokratični« Italiji.
Protest Demokratične fronte Slovencev v Italiji
Trst, 16. febr. (Tanjug.) Spričo surovega napada italijanskih šovinistov na Slovence, ki so hoteli proslaviti 100-letr.ico smrti pesnika Franca Prešerna, je Demokratična fronta Slovencev v Italiji poslala protestno pismo italijanski vladi, predsednikoma italijanske skupščine ir. senata ter veleposlanikom ZDA, Velike Britanije, Francije in ZSSR v Rimu.
Pred praškim vojaškim sodiščem Je
bila obravnava proti bivšemu divizijskemu generalu Karlu Janušku ln njegovim pristašem, ki so bili obtoženi
izdaie ih dezerterstva. Obtoženci so skušali pobegniti v inozemstvo, kjer so hoteli dobiti službe pri obveščevalnih agencijah nekaterih tujih držav. Janu-šek ir bi! obsojen na 19 let zapora, polkovnik Hrasta na 15 let, major BriK-se in kapetana Spačka in Capka na na 10 let zapora.
Trst, 16. febr. (Tanjug). Včeraj je bil sklenjen med delegacijo jugoslovanske poštne uprave in zavezniško vojaško upravo v Trstu dogovor o poštnem prometu in telefonskih in telegrafskih zvezah med FLR Jugoslavijo ln angloameriško cono Svobodnega tržaškega ozemlja. Sporazum se v glavnem naslanja na mednarodne konvencije o poštni, telegrafski in telefonski službi. S sporazumom je bilo konkretno in najbolj povoljno rešeno vprašanje prometa poštnih paketov, za katere so določene največja teža 20 kg in najnižje tarife v mednarodnem poštnem prometu.
S tem dogovorom sicer telefonske in telegrafske tarife ne bodo znižane, pač pa se bodo zboljšale telefonsko-telegrafskel zveze med Trstom in Ljubljano ter ostalimi predeli FLR Jugoslavije.
Jugoslovanski delegat Vladimir Šenk je ponudil zavezniški vojaški upravi jugoslovanske notranje tarife, kar pa je Zavezniška vojaška uprava odklonila z utemeljitvijo, da tržaško prebivalstvo doslej tega ni zahtevalo.
Znano je, da je Zavezniška vojaška uprava nedavno sklenila z italijansko republiko dogovor, po katerem so bile uveljavljene notranje tarife v medsebojnem poštnem prometu. S
1,	marcem pa vstopi v veljavo sporazum med Italijo In Francijo, ki določa uporabo notranjih tarif za poštni promet med tema dvema državama. Tako bodo Tržačani lahko pošiljali pošto v Francijo po notranjih tarifah, dočim bodo morali n. pr. za Sežano plačevati tarifo za Inozemstvo. To bo močno prizadelo vse tržaško prebivalstvo, predvsem pa Slovence, ki Imajo stalne stike s svojimi sonarodnjaki v FLR Jugoslaviji, ter ima očiten namen ločiti Trst od svojega naravnega zaledja.
Omejitev potrošnje električnega toka v Trstu
Trst, 17. febr. (Tanjug). Angloame-riška vojaška uprava v Trstu je izdala ukaz o omejitvi potrošnje električnega toka na angloameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Civilno prebivalstvo mora za 35«/0 znižati povprečno potrošnjo električnega toka. Prepovedano je segrevanje z industrijskimi električnimi napravami, segrevanje prostorov -za javne prireditve in sestanke, kakor tudi segrevanje javnih lokalov sploh. Vojaška uprava bo še poostrila te ukrepe, ako se prebivalstvo ne bo držalo navodil tega ukaza.
Borba za delo in hrtih v Italiji
280.000 delavcev kemične industrije v pasivni stavki
Rim, 18. febr. (Tanjug). 280.000 delavcev konične Industrije je razglasilo danes splošno pasivno stavko, Stavkujočl zahtevajo prilagoditev mezd življenjskim pogojem in protestirajo proti povečanju cen. Poročilo zveze delavcev kemične industrije navaja, da bodo delavci vsak drugi dan za nekaj ur popolnoma ustavili delo v protest proti delodajalcem, ki se nočejo razgovarjati o delavskih zahtevah.
V	okviru borbe za novo ureditev mezd stavkajo že 45 dni rudarji na Siciliji in Sardiniji. Stavka tudi 60 tisoč delavcev vseh tovarn družbe »Fiat«, ki ustavijo vsak dan delo za eno uro.
V	znamenje protesta proti delodajalcem. ki nočejo razveljaviti odločbe o odpustu delavcev, so delovni kolektivi velikih industrijskih ladjedelnic v Tarantu, Brindisiju in Isoli Liri, kakor tudi treh kovinarskih podjetij v Toscani zasedli delavnice, kjer vodijo proizvodnjo že več ko teden dni.
Stavke v protest proti industrijcem, ki nočejo priznati delavskih komisij,
Poljsko-nizozemski trgovinski dogovor
Varšava, 17. febr. (Tanjug). V Varšavi je bila podpisana trgovinska pogodba med Poljsko in Nizozemsko za
1.	1949. Skupna vrednost izmenjave blaga bo dvakrat večja ko 1. 1948. in bo znašala 57 milijonov forintov ali približno 22 milijonov dolarjev. Poljska bo dobavila Nizozemski premog, stroje, izdelke kovinske industrije, tekstilije, les itd., Nizozemska pa Poljski kavčuk, elektrotehnične naprave, izdelke radiotehnlčne industrije, kemične industrije itd.
Obenem s podpisom trgovinske pogodbe so se sporazumeli tudi o podpisu novega protokola, po katerem bo Poljska dobila od Nizozemske ladij in ladijskih naprav v vrednosti 20 milijonov dolarjev.
Trgovinska pogodba med ČSR in Islandijo
Praga, 17. febr. (Tanjug). Danes je bil podpisan v zunanjem ministrstvu v Pragi sporazum o izmenjavi blaga med Češkoslovaško republiko in Islandijo. Pogodba določa izmenjavo blaga v višini 450 milijonov kron, veljati pa bo pričela 1. marca. Češkoslovaška bo izvažala razne stroje, avtomobile In druga vozila, tekstilije, gumijaste izdelke, sladkor, papir, steklo, pijače Itd.
se nadaljujejo v vseh industrijskih središčih Italije. V Bariju je bila včeraj splošna polurna delavska stavka. Danes bo okrog 150.000 delavcev področja Rieti ustavilo delo za eno uro.
Prodiranje ameriškega kapitala v italijansko gospodarstvo
Rim. 17. febr. (Tanjug). Prodiranje ameriškega kapitala v italijansko gospodarstvo je vedno močnejše. Italijanska petrolejska družba »Anic« je pred kratkim sklenila dogovor z ameriško petrolejsko družbo »Standard Oil« o ustanovitvi mešane družbe za rafinerijo in razdeljevanje naftinih proizvodov. Družba je že dobila dovoljenje za razdeljevanje bencina in nafte. Ameriška družba sodeluje s 50o/o kapitala in ji je praktično omogočeno popolno nadzorstvo tako nad družbo »Anic«, kakor tudi nad novo ustanovljeno družbo.
Družba »Standard Oil« je sklenila dogovor tudi z monopolistično skupino »Fiat« In je dobila s tem nadzorstvo nad rafinerijami in razdeljevanjem nafte v območju Genove.
Nizozemski imperialisti ne morejo streti indonezijskega odpora
Haag, 16. febr. (Tanjug). Po poročilih agencije ANP so v zahodnem delu Jave ogorčene borbe med nizozemskimi in indonezijskimi četami, na vzhodu Jave pa se nadaljujejo vojaške akcije na področjih Kediri, Bond-žonegro in Lemingan. Indonezijske čete so napadle Nizozemce v mestih Purvo, Redzo in Bondžonegro in na številnih krajih porušile nizozemske komunikacijske zveze. Zaradi stalnih napadov partizanov je vojaški duh nizozemskih čet do skrajnosti demoraliziran. Nizozemska vlada pošilja v Indonezijo neprenehoma nove okrepitve. Tako bo odplul te dni v Indonezijo čezoceanski parnik »Waterman« z novim kontingentom čet. Nizozemski vladni krogi si zaman prizadevajo, da bi zlomili voljo indonezijskega ljudstva, ki se bori za svojo svobodo.
Madžarska vlada zahteva odpoklic ameriškega poslanika
Budimpešta, 14. febr. (Tanjug) Madžarski poslanik v Washingtonu je obiskal 12. t. m. zunanje ministrstvo ZDA in v imenu madžarske vlade zahteval, naj vlada ZDA odookliče svojega poslanika v Budimpešti Chapina, ki madžarski vladi ni več zaželen.
Od eìeQtrMce do zodruje
V	poletju leta 1945. je sprožil kmet Iz vasi Veliki Gaber na Dolenjskem v okraju Trebnje misel: «Vžgimo elektriko v vasi. Nihče nam ne brani. 2ica leži po njivah in ob cestah, hrastov za stebre pa tudi ne manjka v naših hostah!«
Njegova beseda je vnela prepir, ženske, ki so med narodno osvobodilno borbo odganjale partizane z blagoslovljeno vodo od hiše in njihovi dedci, ki jim je bilo žal sinov, katerih pot je peljala na Koroško, so s kmetom Nosanom, ki ni nič dobrega, pa tudi nič slabega storil borcem za svobodo, na široko regljali: »Partizanske luči ne maramo!«
Grdi so bili takrat nekateri ljudje v tem kraju. V »partizansko« svobodo niso po krivdi tistih, ki so pete odnesli v tujino, prav nič verjeli; obenem pa so se krohotali trem kmetom v Velikem Gabru, ki so si s svojo pridnostjo napeljali elektriko v hiše in bajte.
»Ta luč vam ne bo dolgo gorela!« so govorili in včasih je res elektrika odpovedala. Takrat je bilo precej smeha v vasi na račun treh kmetov, ki so kmalu popravili nalašč storjeno zlobo na električni napeljavi.
12.	februarja letošnjega leta sem se z vlakom odpravil v Radohovo vas. Mrak je bil, ko sem v družbi cele reste lepo oblečenih in zdravih Dolenjk koračil s postaje v Veliki Gaber. Stokale so, da ni obutve in da jih je samo nebo obvarovalo snega, kar pa utegne po njihovem pokopati letino. S smehom so zrle v vas Mali Gabei", ki je vsa blestela v svetlobi: »Nocoj praz-njujejo. Ohcet je v vasi in prvič jim gori elektrika!«
Nerad sem se poslovil od godrnjavk. V pisarni krajevnega ljudskega odbora sem čakal na predsednika. V kotu velike sobe Je bila zbrana mladina. Imela je prvo bralno vajo za Igro »Uroki«. Molčal sem in prisluhnil mladi besedi. Mladinci so govorili o igri, pa tudi o kmetih in bajtarjih, ki imajo namen ustanoviti kmečko obdelovalno zadru-go.
»Tovariš, povej mi!«
»Tovariš povej mi, kako mislite!«
Utrujen kmečki obraz predsednika se je ob mojem vprašanju zjasnil. V tistem trenutku sem se prepričal, da imam pravega zadružnika pred seboj. Njegovih dvajset hektarov orne zemlje me ni motilo.
»Jutri dopoldne imamo sestanek z vsemi ljudmi, ki imajo resen namen stopiti v kmečko obdelovalno zadrugo, pridi!«
Molče sva odšla iz pisarne v vas Mesečna noč, polna vriskov in bleščečih električnih luči iz Malega Gabra naju niti malo ni motila. Zleknil sem se na ponujeno čisto postelj ln se zamislil v čase, ko so med zadnjo vojno v tej ln 'drugih hišah te vasi iskali partizani zaman streho in toploto. Zbudilo me je jutro. Zenice so hitele od maše ln se ozirale po ljudeh, ki so odpirali vrat? krajevnega ljudskega odbora. Radovedni, zlobni in pritrdilni pogledi so padali na Ano Kovačičevo, Lojzeta Piškurja, Rudolfa Jeraja, Toneta Novaka z ženo, Jožeta Korevca, Avgusta Jerlaha z ženo, Terezijo Barle in Janeza Piškurja. Ta imena z Jožetom Ilarjem, ki ga ni bilo, bodo zapisana v zgodovini tega dolenjskega kraja.
V	skromni kuhinji so se igrali zraven mlade matere Marice Jerlahove trije otroci. Smejali so se praznično oblečenim ljudem in jim dobrovoljno odstopali mesta.
»Tovariš, povej mi!« — sem se še enkrat obrnil do tovariša s prejšnjega večera.
Blag nasmeh mi je odgovoril:
»Tovariš, mi ne stopamo v zadrugo nepoučeni. Malo nas je zaenkrat. Mogoče nas je več; kolikor pa nas je, smo! Naročeni smo na Kmečki glas, na Pravico in tudi na Poročevalca. Beremo. Čujemo kaj ustvarjajo drugod. To nas je pripeljalo do sklepa, da tudi v našem kraju, ki ni tako reven, ustanovimo zadrugo. Povem ti — pri tem se je nasmejal — mi šele tipljemo. Pri nas še ni pravega medsebojnega zaupanja. Kolikor nas je tukaj zbranih, se poznamo. Porazgovorili smo se drug z drugim. Nekateri le še niso bili »na čistem«. Sklenili smo, da gremo na »oglede«. Izbrali smo si Štajersko, kjer je že več kmečkih obdelovalnih zadrug, ki imajo že pametno in koristno pot za seboj.
Na ogledih
V	imenu te porajajoče se kmečke obdelovalne zadruge v Velikem Gabru, je nedavnega jutra odkorakalo nekaj ljudi na železniško postajo v Radohovo vas. Bili so: Avgust Jerlah z ženo Marico, v imenu svojih družin sta odpotovala brata Piškurja, prav tako Jeraj in Ana Kovačičeva. Z njimi je šla v duhu tudi zemlja: približno 30 hektarov orne zemlje, svojih 15 hektarov travnikov ln tudi nekaj gozda s pašniki; že v Arji vasi pri Celju so bili priča zadovoljnim ljudem. Razgledali so si vse in zadovoljni odpotovali naprej v kmečko obdelovalno zadrugo Osojnik pri Ptuju.
Nevesta jih je pričakala nepripravljena. Ni slutila snubca. (Prav te besede ml je povedal Jeraj tako lepo odkrito in navdušeno, da me ni motila duhovita opazka enega izmed bodočih zadružnikov: Ce se misliš ženiti, bodi pripravljen na grdobije, če pa želiš umreti, boš hvaljen. Mi bomo ohcetni!) Na Osojniku so še skoraj vsi spali. »Ohcetni« so prišli zgodaj zjutraj. Prva pot jim je bila v hlev. Lepe krave in dežurni, ki Jih Je skrbno krmil, je povedal, da so imeli prejšnji večer občni zbor in po zboru upravičeno veselje. Zadruga na Osojniku je še vsa spala, zato je bil tudi obisk kmetov in bajtarjev iz Velikega Gabra poln največjega zadovoljstva: kljub zgodnji jutranji uri je bilo vse v najlepšem redu.
Medtem, ko so Dolenjci ugotavljali uspehe in neuspehe Štajercev, je dežurni opozoril speče tovariše na obisk. Kmalu Je bilo dvorišče te zadruge pol-
no iskrenih stiskov rok. Jeraj je izginil z Osojničanom Plavkom nekam v stran, Kovačičeva je tudi izbrala svoj kotiček s Štajerko. Beseda je dala besedo. Dokaz je bil na dlani in kljub temu, da danes v Velikem Gabru in njegovi okolici govore ljudje, ki so sovražni obdelovalnim zadrugam, da ni res, da je oče z ženo In sinom dobil v kmečki obdelovalni zadrugi na Osojniku na roko izplačano na letnem občnem zboru 180.000 dinarjev, da je med letom dobil akontacijo za preskrbo in bonov za 30.000 dinarjev in še prašiče so zredili, tam bo Jer-lahova Marica z vsemi ostalimi ogledniki sveto potrdila, 33 je res!
Piškurjev Janez ni bil zaprtib oči na Osojniku. Vse do zadnjega si je natančno ogleduj. Videl jo lepo rejeno živine, vzorno obdelano polje In bre-
ki bodo v nedeljo postali zdrava delovna družina, ampak tudi od množičnih organizacij, ki danes v tem kraju spe. Mladina in pokazala niti toliko veselja, kakor je za nohtom črnega, niti volje, da bi ljudi predramila. Prav tako organizacija AFZ.
»In sedaj, tovariš?«
»In sedaj, tovariš?« — sem pobaral ob zaključku sestanka mojega prvega tovariša iz Velikega Gabra.
Tovariš me je pogledal. Z njim skupaj vsi ostali.
»Sedaj ne bomo gradili gradov v oblakih, ampak si bomo postavili trden temelj. Nas je le osem zaenkrat. Prepričan sem, da ni med nami bodočega zadružnika, ki Ima za hrbtom nekaj skritega. S to zemljo, ki jo dajemo v skupnost, moramo doseči to, kar nam
skove nasade ter vse ostalo, pri tem pa tudi osojniške zadružnike z rdečimi lici in dobre volje. sMi smo bili kot suhe češplje v primeri s temi pitanci«. In še nekaj: Čeprav pravi kmet Kralj iz Velikega Gabra vsakemu, ki se zanima za kmečko obdelovalno zadrugo v Velikem Gabru, da ga bo ob kotlu vrag od lakote vzel, ne pomaga nič. To kar so videli ogledniki z Dolenjske na Osojniku in drugod na Štajerskem, ne more nihče iz njihovih poštenih src izbrisati.
Tisto popoldne Je bilo veselo na Osojniku. Nasveti so padali nesebično na vse strani in naši Dolenjci iz Velikega Gabra so se zadovoljni vrnili v svojo vas. Vsak zase pa je imel obljubo v sebi, da bo na svoji zemlji, ki ni tako rodna in radodarna, kakor štajerska, dosegel tudi lepe uspehe.
Petintrideset let stara Kasteličeva Jožefa, ki ji daje Janez Bregar starejši v najem dvajset arov zemlje in jo je morala plačevati letno s šest in tridesetimi storilnimi dnevi in še nekaj za nameček, je odločila, da bo Bregarju odbrenkalo. Njen strah, da ne bo mogla teh dvajset arov Bregarjeve zemlje obdelati, če Ji ne bi pomagal Bregar, je odpadel. Ta stric bo dal v najem še več zemlje, če bo hotel, obdelala pa Jo bo zadruga, od katere bo imela Jožefa drugačno korist kakor od njega.
Po vrnitvi oglednikov
Razumljivo je, da so se prebivalci Velikega Gabra in vseh vasi, ki spadajo v njegovo območje, živo zanimali za uspehe obiska. In čeprav je rekla Bregarjeva žena ogledniku Jeraju, da je to vse skupaj le teater in da so ga na Štajerskem unafotrali« in napili samo zato, da bo čim bolj debelo lagal na Dolenjskem, ne pomaga tej obrekoval-ki našega naprednega kmetijskega gospodarstva prav, prav nič. Velikoga-brska skupina se je s prevelikimi dokazi vrnila iz Štajerske. Njihova vera v zadružništvo je tako zrasla, da z največjo nestrpnostjo pričakujejo prihodnjo nedeljo, ko bo ustanovni občni zbor kmečke obdelovalne zadruge v Velikem Gabru.
Zemlja, ki jo imajo bodoči zadružniki v Velikem Gabru Je še daleč od zemlje, ki je v rokah tistih, ki še niso za zadrugo. Res pa je tudi, da bo ta zemlja iz dneva v dan rasla. Korak vseh tistih, ki stoje še ob strani ln zaradi hujskanja špekulantov ter zaradi premajhnega političnega dela aktivistov v tem delu naše domovine, nimajo korajže pristopiti, vendar ni tako oddaljen od zadruge. Dolžina tega koraka ne zavisi samo od teh ljudi,
ona lahko da. Vem, da bodo gledati na naše delo, da nam bodo nekateri nagajali in škodovali, kolikor bodo le mogli. Zavedajo pa naj se, da nam bo ta zemlja od nedelje naprej vse drugače pri srcu, kakor doslej in da si bo tisti, ki bi nas skušal motiti, betico razbil. Prav dobro vemo, da smo prvi, ki odgovarjamo za uspeh naše bodoče zadruge. Ne pozabljamo pa, da bomo s samo ustanovitvijo napravili šele prvi korak na poti, ki smo si Jo začrtali. Naše dobro in pravilno delo v zadrugi bo kažipot tudi sosedom ki še oklevajo. Kajti prav dobro se zavedamo, da si bomo boljše življenje lahko ustvarili le v zadrugi, ki bo tudi gospodarsko močna, to je v zadrugi, ki bo premogla čim več zemlje in ljudi.
Ob slovesu smo si stisnili roke.
»S čim naj ti postrežemo, tovariš?«
»Z uspehi v zadrugi, tovariši!«
Hudiči bodo uspeli
Hitim na železniško postajo. Vjamera čas ln obstanem ob stenčasu v Velikem Gabru. Več dopisov in menda nekaj slik Je na njem. Dopis mladinca me je najbolj zadel: »Mladinci lansko leto nismo nič delali in mene je sram, da nisem več napravil za zadružni dom kot bi lahko. Obljubljam, da se letos to ne bo ponovilo in vam kličem, da dokažemo, da tudi mladina našega kraja ni za v koš.« — Tako nekako piše mladinec Iz Velikega Gabra na tem stenčasu. Golo resnico je poveda! in to resnico lahko otipljejo tudi odgovorni v Trebnjem in naj pomagajo, da bo delo mladine v Velikem Gabru drugačno, kakršno je bilo doslej.
V gostilni pri postaji v Radohovi vasi pijejo štirje ljudje pivo. Starejši človek modruje in pripoveduje, da debeli ljudje prej umro kakor mladi. Tretji — rdeč in zastaven tridesetletnik pa pripoveduje, da bo v nedeljo ustanovni občni zbor kmečke obdelovalne zadruge v Velikem Gabru. Napravim se neumnega. »Vraga, pa mislite, da bodo uspeli?«
»Hm« — se je rdečeličnež samozavestno zasmejal. »Kaj bi rekel? Slabo bo, slabo. Ni prava družba zbrana! Kako morejo uspeti srednji kmetje, mali kmetje in bajtarji skupaj! Prepirali se bodo, da bo veselje, ampak uspeli pa ic bodo, hudiči!«
Molčal sem ln si mislil, da si korenjak preveč veselja dela. Kolikor poznam ljudi iz Velikega Gabra, ki bodo v nedeljo vstopili v kmečko obdelovalno zadrugo, bodo temu fantu presneto malo veselja napravili. To bodo sami zadružniki prav gotovo dokazali v nedeljo na ustanovnem občnem zboru, na katerega vabijo vse zavedne kmete in prijatelje.	B.J.

Mv FIZKULTURA in SPORT
Prvaki Narodne milice v smučanju
Kranjska gora, 17. februarja Drugi dan tekmovanja miličnikov v smučanju na prvenstvu Slovenije je prinesel še lepše rezultate kot včeraj. V alpski disciplini so tekmovalci pokazali dovolj tehničnega znanja, borbenosti in požrtvovalnosti. Čeprav so imeli malo priložnosti za trening, je vsakdo dobro izkoristil ta čas, kar se je tudi videlo na današnjih tekmah. Vsi so vozili trdno in premišljeno. Ta ali oni je imel sicer nesrečo, da ga je na gladkem pomrznjenem snegu spodneslo na tla, vendar so vsi tekmovalci nadaljevali do cilja, še celo tisti, ki so zaradi neprimernih vezi ostali v zadnjem delu proge z eno samo smučko na nogi so, zavedajoč se pravega pomena tekmovanja, vozili skozi cilj, čeprav so vedeli, da njihov plasman ne bo najboljši.
Proga za smuk, ki je bila dolga I486 m. višinske razlike pa 388 m, je bila zaradi pomrznjenega snega precej naporna, zlasti ker so imeli tekmovalci smuči brez robnikov, ki jih je težko obvladati na takem snegu. Doseženi časi so prav dobri. Prvak Narodne milice v smuku je postal Doležar Rajko iz Črnomlja. Podrobni rezultati so naslednji: 1. Doie-žar Rajko (Crnomeli) 1:25,2:	2. Medja
Franc (Ljubljana) 1:38,2: 2. Pavšič Jane« (Ljubljana) 1:38,t; 4. Jokpln Boris (Ljubljana) 1:48,8:	5. Kušar Albin (Trebnje)
1:41.8; S. Pavlec Ivan (Maribor) 1:43,8.
Skupno je tekmovalo 34 tekmovalcev. Popoldne je bilo tekmovanje v slalomu. Proga, ki je bila dolga 888 ms 158 m višinske razlike, Je imela 28 vrat. Vsak tekmovalec je vozil dvakrat. Najuspešnejši je bil Urbar s časom 1:81,4, ki ie imel tudi v obeh tekih skupaj najboljši čas in si tako priboril naslov prvaka Narodne milice v slalomi. Rezultati so bili naslednji: Urbar Slavko (Ljubljana) 2:85,8; .2. Jakopin Boris (L1.) 2:18.5:
3. Medja Franc (Lj.) 2:22,1; 4. Pavlec Iv, (Maribor) 2:25,5; 5. Doležar Rajko (Črnomelj) 2:37,4; 8. Pavšič Janez (LJ.) 2:43.4 Izven konkurence Je dosegel najboljši čas J. Bertonceit. član Partizana v času 57,3. V obeh tekih se je najbolj izkazal Zuban, član Partizana, s časom 1:58.1.
Prvo smučarsko prvenstvo Narodne milice Je dokazalo, da Je med miličnik! nrecej nadarjenih tekmovalcev, še ve? smučarjev, kj se zavedajo koristnosti te športne panoge z« svoje zdravje in de-
lovno sposobnost. Na prvenstvu je bilo opaziti prav športni duh in discipliniranost. Tudi organizacijsko je bila prireditev dobro pripravljena, za kar so poskrbeli Marian Skušek in sodniški zbor Smučarske zveze.
DANES
prijateljska nogometna tekma
PONZIANA (Trst) : ODRED
Začetek ob 15.30 na stadionu ob Tyrsevi cesti!
SKAKALCI V PLANICI VSAK DAJ POLNOŠTEVILNO TRENIRAJO
V še dokaj ugodnih snežnih rszmera se naši smučarski skakalci marljivo pri pravljaj© v skokih na SOmetrski skakaj mci Danes so skakali vsi naši najbodjš skakalci, razen Franca Priboška ter vr sta mlajših skakalcev, ki iz dneva dan kažejo večji napredek. leipši slog ii je dosegajo zadovoljive daljave. Naj boljši skakalci skačejo tudi s potnin “J®**®- medtem ko mlajši le s tri če trtinakim. Vsi dosedaj izvedeni skok znova in znova potrjujejo vrline novi skakalnice, ki pomeni za naše smučar sko skakanje veliko pridobitev in daj< našim tekmovalcem vso možnost, da si temeljito pripravijo za tekmovanja v okviru »Tedna mednarodnih smučarskil «kokov v Planici«. Doseženi rezultat: «o najboljša nagrada graditelju skakal nice inž. Stanku Bloudku, čigar atove: gre »aradi uspešne gradnje smučarski! skakalnic po vsem svetu. Naši skakalci so danes dosegli naslednje daljave: Polda: 87. 64. 66. 77: Finžgar: 61. 61, 70: Mandeljc: 61. 64. 67. 73- 70: Klančnik: 66, «5. 67: Razboršek: 88, 59. 61; Langus: 48, 58, 64. 58; Ausenfk: 49. 5. 61. 63, 61: Šušteršič: 59. 66. 66: Adlešič: 61, 58. 57, 62- 61: Modic: 41, 49. 49 . 54; Mežik: 6L 62.
Zanimivo Je. da so na novi skakalnici nrav redki skoki s padcem ali rahlimi dotiki pri doskoku V nedeljo se bodo skakalci znova pomerili v meddruštveni tekmi, do nedelje pa bodo nadaljevali s vsakodnevnimi treningi Za nedeljo organizira Putnjk poseben izlet.
mmmmsTt
KOLEDAR
Petek, 18. februarja: Dragoslava. Sobota, 19. februarja: Miroslav.
SPOMINSKI DNEVI 18, EL 1943. — Napad ma belogardistično posiioiaiiko Pleterje.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromost j e, Trg Franceta Preóema 5.
•
DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR prireja razstavo izbranih slik Moskovskega umetniškega akademskega gledališča (MHATa) v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo odprta od sobote 19. do vključno 27. februarja, dnevno od 8. do 18. ure Vstopnina za posameznika znaša 10 din, za dijake 5 din, za skupinske obiske po 2 din za osebo.
LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI V petek 18. U m, ob pol 20, uri bo predaval Miran Ogrin, urednik »Ljudske pravice«, o Kitajski pod jarmom imperializma. Predavanje bo v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici.
Kako je nastalo osončje? Novejše teorije o tem izredno zanimivem vprašanju bo pojasnil prof. dr. Lavo Čermelj na poljudno znanstvenem predavanju Prirodoslovnega društva v torek 22. t m-ob 20. mri v mineraloški predavalnici na unlveari. Vstopnice dobite pri vratarju.
Geodetska sekcija DITA-a bo imela občni zbor v nedeljo 20 t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih Geodetskega zavoda na Poljanski cesti št. 2. Vabljeni so vsi Člani in nečlani geodetske stroke. 393-n I. razstava Zveze likovnih umetnikov FLR Jugoslavije traja od 8 do 26, t. m. v Modemi galeriji. Na razstavi so dela upodabljajočih umetnikov iz vseh ljudskih republik. Razstava je odprta vsaik dan od 9. do 18. ure.	379-n
Sentjakobsko-trnOvska podružnica CMD sklicuje v Domu kulture. Hrenova ul. 4. občni zbor v nedeljo 20- t. m. ob pol 9. uri Občni zbor je sklepčen, če je navzoča polovica članstva, pol uro kasneje pa ob vsakem številu udeležbe. K obilni udeležbi vabi odbor. 398-n S9D Železničar sklicuj© danes ob 19. v Šercer j ©vem domu plenum vseh odborov društvenih 6ekcij. Načelniki naj nujno prineso s seboj poročila o delovanja in plan za 1. 1949. Udeležba vseh funkcionarjev obvezna, ostalo članstvo vabljeno.	397-n
»SKUD Tone Tomšič« Titovi zavodi »Litostroli priredi v soboto 19. t. m. ob 1D.30 uri v Mladinski dvorani Nušič: »Navaden človek«, veseloigra. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure in dve uri pred pričetkom predstave. 385-n
V	Kočevju bo v soboto 19. t. m. in v nedeljo 20. t. m. ob 15. uri gostovanje Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane. Pod vodstvom režiserja dr. Branka G-avelle bodo igrali »Županovo Micko« >fh * Var h a«. Na izredno gostovanje opozarjamo Kočevje in okolico že danes.
V	Ribnici bo v nedeljo 20. t. m. ob
20.30 uri gostovanje Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane. Pod vodstvom dr. Branka Gavelle predstavi »Županova Micka« in »Varh«.	402-n
V	Postojni bo v soboto 19. t m. ob 20. in v nedeljo 20. t. m. ob 15. gostovanje Sindikalnega gledališča z Jesenic. V soboto zvečer vrprizorijo »Celiske grofe«, v nedeljo popoldne »Mirandolino« Na gostova njo opozarjamo Postojno in okolico.
Putnik Novo mesto. Posebni vlak 20. t. m. odpelje v Ljubljano ob 8.30 uri iz Novega mesta. Postanek v Trebnjem. Povratek iz Ljubljane ob 18. uri. 394-n Popravek. V včerajšnji objavi Ministrstva za gradnje se glasi pravilno naslov: »Vsem nosilcem gradbenega materiala za leto 1949.«
S c E
Drama v Ljubljani
Sobota. 19. febr.. ob 20: Kreft: Krajnski komedijanti. Zaključena predstava. Nedelja. 20. febr.. ob 14: Kreft: Krajnski komedijanti. Zaključena predstava za OLO Novo mesto.
Ob 20: Pucova: Ogenj in pepel. Izven.
Opera v Liubljani
Petek. 18 febr., ob 20: P P. Mlakar: Mala balerina. Izven.
Nedelja. 20. febr.. ob 15: P. P. Mlakar Mala balerina. Zaključena predstava za mariborsko dijaštvo.
GLEDALIŠČE V MARIBORU Petek. 18 febr-, ob 15: Dvorak: Rusalka Red LMS-2.
Sobota, 19. febr., ob 20: Petrov: Otok miru Red Sind-C.
Nedelja. 20. febr., ob 15:	Puccini:
La Boheme Izven. — Ob 20: Cankar: Za narodov blagor. Izven REPERTOAR
ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA MESTNI DOM
Petek, 18. febr.. ob 20 uri: A T. Linhart: Veseli dan ali Matiček ee ženi-Zaključna predstava za sindikate. Sobota. 19 febr. ob 20. uri: A, T. Linhart: Vseli dan ali Matiček se ženi. Izven.
Nedelja, 20. febr., ob 20 uri: A. T. Linhart: Veseli dan ali Matiček ee ženi. Izven.
LJUDSKI ODER ŠKOFJA LOKA
Sobota. 19. febr., ob 17. in 20.: M. Šuri-nova: Dedek Mraz. — Gostovanje v Prešernovem gledališču Kranj. 391-n PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ
Nedelja, 20. febr., ob 17: A. T Linhart: Ta veseli dan ali Mn+.ičpfc ženi. — Gostovanje tov. Ančke Tičeve, članice Sindikalnega gledališča na Jesenicah SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota. 19 febr., ob 20. uri: dr. Bratko Kreft:	Celjski grofje Gostovanje v
Domu kulture v Postoini Režiser Tomažič Jože. Inscenato r Tič Srečko. Nedelja. 20. febr.. ob 15 uri: Carlo Goldoni: Mirandolina. Gostovanje v Domu kulturo v Postojni Režiser in insce-naior Riko Poženel.
Gostovanje je v sklopu nagrad Glavnega odbora Zveze sindikatov v Ljubljani za dosežene uspehe na III. sindikalni kulturno-umetniški reviji v Mariboru	371-n
„T@variš“ štev, 7
prinaša v bakrotlsku: Kinoprojektorji domaćega izdelka — Trepča in Bor — Naša prva selekcijska postaja za krompir — Letalska tehnika v malem — Razvedrilo sovjetske mladine — Trideset let naše Drame — Prešernove nagrade za 1. 1948. — Slikar in pesnik Djuro Jakšić.
V besedilu: Nova pota slovenskega kmetijstva (Iz peresa ministra ing. J. Levstika) — Za usodo Korotana gre — S Štirinajsto divizijo na Štajerskem (M. Hace) — Za nov krompirjev rod
—	Naša Drama v službi ljudstva — V državnem muzeju v Oswiecimu — Moč dokumenta — Vrata in stene iz zraka
—	Prešernove znamke — Stric in drugi sorodniki (satira V. Vdovina) — Slikar in pesnik Gjuro Jakšić. — Poleg tega križanka, večerno razvedrilo, šah, radio in razne zanimivosti ter ilustracije.
Uprava »Tovariša« Je v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 5, telefon 38-96. — Posamezna številka 8.— din, mesečna naročnina 25.— din.
Obvestila
UMETNA VALILNICA V PTUJU Sporočamo vsem interesentom za ejx dan stufe piščance, da začne z valenjem L marca t. L, zaradi česar naj vsa državna posestva, zadruge ter ostali rej' ci, s katerimi so sklenjene pogodbe za dobavo valilnega materiala, z 20. februarjem 1949 prično z odbiranjem va-lilnih jajc. Prijavljena valilna jajca se pričela prevzemati konec febru
Ja.
Državna posestva in ekonomije ter kmetijsko obdelovalne zadruge naj sporeče svoje potrebe po en dan starih piščancih čim preje valilnici »Perutnine« v Ptuju. Privatnih naročil se n© bo ©prejemal©, temveč le skupna naročila množičnih organizacij’ kakor 'kmetijskih zadrug, odborov OF, AFŽ, LMS itd., ki jih naj tudi čim preje predlože. Vsem prejetim naročilom ©e bo skušalo po najboljših močeh ustreči, v kolikor bo pač to z ozirom na ogromno povpraševanje po en dan starih piščancev mogoče.
V valen j e se bodo sprejemala le valilna jajca od kokoši, pregledanih na kokošji tif in cepljenih proti kokošji kugi, krr ©e je ob priliki pregleda ugotovilo. da je veliko število kokoši okuženih s kokošjim tifoim. Da bi se onemogočilo Širjenje kokošjega tifa v valilnici sami. je potrebno izvesti navedeni ukrep.
Valilna jajpa se bodo v valilnici sprejemala v valenje vsak četrtek, a izvaljeni piščanci ©e bodo izdajali vsako sredo in soboto, pri čemur opozarjamo vae prevzemnike, naj prinesejo ustrezno embalažo © seboj.	Perutnina Ptuj
•
»Usnjeni Izdelki«, obrtniška produktivna in predelovalna zadruga z o. j v Ljubljani. Celovška cesta 14 bo imela 26. februarja ob 15. uri v prostorih zadruge 6vojo redno letno skupščino. — Zbor je sklepčen, če je navzočih več kot polonica zadružnikov če je navzočih manjše število, se zboT odoži za en dan, potem pa sklepa veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. — Upravni odbor.	390-n
Poziv upnikom in dolžnikom! Elek-trično-strojna zadruga v Mengšu, zadruga z o. j. v likvidaciji, poziva vse upnike in dožnike, da prijavijo svoje terjatve in obveznosti najkasneje do 20. marca 1949. Vse kasnejše terjatve se ne bodo upoštevale, dolžniki pa, ki bi se do tega roka ne priglasili, bodo predani arbitraži. — Likvidatorja.	550-1
Vabilo na občni zbor Z S. J., društva upokojencev na Jesenicah, ki bo dne 20. t. m. ob 9. uri dopoldne v Titovem domu. Vabimo člane, da ee občnega zbora polnoštevilno udeležijo. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih članov. — Odbor.	380-n
Vabilo na občni zbor Potrošniške zadruge z o. j. Mengeg, ki bo v nedeljo 27 februarja ob 8. un dopoldne v kinodvorani v Mengšu. Zbor bo sklepčen, čim bo navzočih nad polovico članov. V nasprotnem primeru se pTifine zborovanje eno uro kasneje ne glede na število navzočih članov. Udeležba zadružnih članov je obvezna.	395-n
Uradne objave
REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL NA PODROČJU LJUBLJANE
Opozarjamo vse lastnike in uporabnike rabnih in nerabnih mot. vozil na področju gl. mestu Ljubljane, da bo registracija motornih vozil od 1. marca do 30. aprila 1949 ter morajo biti zato vsa motoma vozila prijavljena do 5. marca tega leta.
Prijavne pole prejmejo prizadeta pod-jetia. uradi, ustanove in osebe vsak dan od 8. do 13. ure na prometnem odseku Uprave NM za gl. mesto Ljubljana, soba St. 53.
Oddelek za notranje zadeve pri IO za gl. mesto Ljubljana, Uprava NM.
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ima v 6. Številki VI. letnika z dne 15. februarja 1949 tole vsebina:
22.	Uredba o cestnem prometu.
23.	Uredba o ustanovitvi glavnih direkcij ministsrtv za gozdarstvo in lesno iudustriio LRS.
24.	Uredba o ustanovitvi Uprave za nedržavno lesno proizvodnjo ter Uprave za narodne parke.
25.	Odločba o ustanovitvi gradbenih In-Spekeij pri nekaterih ljudskih odborih.
26.	Odločba o določitvi živinorejskih rajonov in o normah, po katerih se ho določala obvezna oddaja v posamez-znih rajonih.
— Popravek.
Zahvale
Javna zahvala. Vse matere, ki so bile
v času od 4. do 8. t. m. v porodnišnici v sobi št. 18-1., se prisrčno zahvaljujejo vsemu bolniškemu osebju od zdravnikov do učenk za skrbno nego in veliko požrtvovalnost. — Hvaležne matere. 404,n Ob smrti naše nenadomestljive drage mame, stare mame, sestre Kristine Slapšak, rojene Vivod, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so poklonili cvetje in izrazili sožalje Posebno se zahvaljujemo dir. M. Jamšku, ki je pokojnici lajšal trpljenje v dolgotrajni bolezni. — žalujoči otroci in ostalo soordstvo. 396-n Vsem, ki ste ob prerani izgubi naše nepozabne Aninoe Kuralit-Malijeve sočustvovali, ji poklonili vence in Jq spremili na zadnji poti, iskrena hvala! Posebno se zahvaljujemo za požrtvovalno skrb tov. .dr Savinšku in tov. Zabjekovi — Mu joči ostali.	377_n
Za vse izraze sočutja ob nenadni smrti moje žene in mamice Anči Kovač, roj. Dolenc, učiteljice, kakor tudi za po-’ klonjem© cvetje in zadnje spremstvo, se najUepŠe zahvaljujeta žalujoči mož in hčerkica.	*	531-n
Ob težki izgubi dragega moža Antona Kranjca se najprisrčneje zahvaljujem vsem, _ ki so mu lajšali bolečine, ga spremili na zadnji zemski poti, darovali cvetje in sočustvovali z menoj. — Žalujoča žena Francka in sorodstvo. 405-n
Ni O
LJUBLJANA UNION:	poljski film
»Poslednja etapa*. Obzornik 31 II. kongres KPS. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. (Danes zadnjikrat). — MOSKVA: franc, film »Nesrečnik«, tednik.
—	SLOGA: sovjetski film »Peter in Katarina«, tednik. Predstave ob 16.15,
IS in 20.15.
TRIGLAV (Kodeljevo): angl. film »Bežno srečanje«, tednik. Predstave ob 17. in
19.30
SISKA: ameriški film »Norica«, tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR PARTIZAN: sovjetski film »En dan v zemlji zmagovalki«, tednik.
—	UDARNIK: češki film »Sirena«, tednik Predstave ob 16-30. 18.30 in 20.30.
CÉLJE, METROPOL: sovjetski barvni film »Vlak pelje na vzhod«, tednik
—	DOM: sovjetski-film »Zoja Kosmodn-janska«. tednik.
KRANJ MESTNI: češki film »Možje brez kril«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Na straži miru«, tednik
JESENICE: MESTNI KINO: sovjetski film »Pastir in pasterica«, tednik. »Mladina«, v nedeljo ob 11.: matineja.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LR Slovenije obvešča:
POZIV EKIPAM MTP1 V soboto dne 19. februarja naj Be vrnejo ekipe, ki so bile poslane na okrajne ljudske odbore v pomoč pri razrezu plana odupa klavne živine. — (Iz pisarne MTPJ.
ČAS OBIV ‘-VV
Ministrstvo za trgu. in preskrbo
LRS sporoča vsem ustanovam, podjetjem in poedinoem. da je čas Obiskov določen vsak dau od 10. do 12. ure. Ob drugem
času se izjemoma sprejemajo samo predstavniki ljudske oblasti — (Iz pisarne MTP).
gr K O N C E RTI
Moški pevski zbor KUD Hinko Smrekar in ženski pevski zbor Učiteljskega doma Otona Zupančiča priredita v po-nedeliek, 21. februarja ob 8. uri zvečer v kino dvorani v šiški svoj prvi koncert. Spored obsega partizanske, umetne, narodne pesmi in 3 6olo-nastope domačih pevcev. Koncert vodi Lajovio Albin. Vstopnina 25 . 20. 15 in 10 din. Predprodaja pri pevcih in pri kino-blagajni. Cisti dohodek je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem in talcem iz šiške.
Violinist Peter Toškov je odličen umetnik. ki uživa velik sloves v svoji ožji domovini, pa tudi povsod v inozemstvu, kjer je koncertiral. Prvi solistični koncert v Ljubljani bo jutri v petek ob 20. v Filharmoniji. Na klavirju ga spremlja beograjski pianist Zdenko Maraševič. Na koncert opozarjamo, vstopnice v Knjigarni muzikali».	400,n
SPORED ZA PETEK
6.00	Polke. 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20 Jutranja telovadba in objava dnevnega sporeda. 6.30 Veder jutranji spored. 7.00 Napoved časa, radijski koledar in poročila. 7.10 Sovjetska zabavna glasba. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Igra Mali ansambl Radia Ljubljana p. v. Alberta Jermol^. 13.30 Pesmi in plesi slovanskih narodov. 14.00 Gospodarski pregled. 14.10 Pisan spored izvaia na harmoniko Av.
-	rust Stanko, 14.30 Napoved časa, poro-
-	ila in objava večernega sporeda. 14.45
Morton Gould:	OrniSke duhovne pesmi.
18-00 Igro godba na pihala Doma JA p. v .kapelnika Stjepana DleSka. 18.30 Pogovor s pionirji. 18.30 Slovenske drobne skladbe. 19.00 Oddaja za ljudske odbore. 19.20 Glasbena medigra. 19.30 Napoved časa. poročila in objava sporeda za naslednji dan. 19.40 Zabavna glasba. 20.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (19. lekcija). 20.20 Poje Slovenski sindikalni kvintet. 20,40 Dr. Valens Vodušek:	Glasbeno preda-
vanje. 2IlboO 'Simfonični koncert. (Sodobna glasba). 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.30 Vesele ljudske pesmi. 22.50 Komorna ura pred-klasičnih skladb. Izvajajo:	Jelka Su-
hadolnik (klavir). Štefka Odar (sopran), Oreste Orsini (čelo) in Srečko Zalokar (viola). 23.30 Zaključek oddaje.
^M'ogiaM
ZASLUŽEK
ULIČNE PRODAJALCE ČASOPISOV (kolporterje) sprejmemo. — Jugoreklam, Tyrseva cesta štev 11 Zaslužek do 6000 din mesečno. 4183-4 URADNICO, mlajšo moč z lepo pisavo In znanjem strojepisja, sprejmemo za dopoldanske ure. Naslov v ogla3 oddelku.	5544-4
RAZNAŠALCA(-KO) časopisov za Stražišče pri Kranju sprejme takoj podružnica Ljudske pravice in Slovenskega por. v Kranju. 5893-4 FRIZERKA, perfektna, samostojna moč, dobi stalno namestitev. Kiral Josip, frizerski salon, Murska Soboto-.	5899-4
IŠČEM SADJARJA za obrezovanje in čiščenje drevja In škropljenja. — Marinšek, Prečna 6.	5810-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO .sprejmem za nekaj ur dnevno. Naslov v oglasnem oddelku.	5920-4
KLAVIRJE strokovno popravlja In uglašuje Breznik Adalbert, Mestni trg 3-II.	5910-4
INŠTRUKTORJA za francoščino iščem. Ponudbe na ogl. oddelek pod Takoj 6.	5801-4
SNAŽILKO za pisarniške prostore išče Glavni ’ odbor RKS, Dapčevičev trg štev. 3.	5798-4
PRODAM
LEP BEL KOŽUŠČEK za otroka od 4 do 5 let starega, prodam. Večna pot 1, visoko pritličje.	5827-5
SMOKING za vitko postavo, nov, predvojno blago, naprodaj v Gradišču št. 2,
II.	nadstr. levo.	5467-5
SIV KOSTIM, skoraj popolnoma nov, za visoko postavo, prodam. Naslov v oglas, oddelku	5824-5
MOŠKO KOLO, skoraj novo, močno, kompletno, prodam. — Ponudbe oglas, oddelku pod »Vič«.	5820-5
DOBRO MOŠKO KOLO prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 5858-5 PRODAM motorno kolo Ariel 600 ccm, odlično ohranjeno. V račun vzamem radijski aparat. Naslov v podružnici SP Trbovlje.	5716-5
ŽENSKE VISOKE ČEVLJE, črne, usnjene, s kožuhovino podložene, 38, prodam ali zamenjam Naslov v ogl. oddelku.	5065-5
VOZ, nosilnost 3500 kg, kompleten — proda Bevčar, ' Ljubljana. Lepodvor-ska 26	5751-5
NEKAJ LETNIKOV LOVCA, razne lovske potrebščine, stojalo za šunko, stenski obešalnik, karniso, obešalnike za moške hlače, otrobe in fižol zamenjam za živila ali prodam. Gledališka 13, priti- desno. 5855-5 PRODAM dekliško obleko, 2 bluzi, 1 par visokih moških čevljev št. 43, vse nošeno, in 2 m žameta. Naslov v ogl. odd.	5851-5
Prvovrstno KISLO REPO
V VSEH KOLIČINAH — NUDI
Mestno podjetje »ŽIVILA«, Maribor.
VREMENSKO POROČILO
Stanje dne 17. februarja:	Področje
visokega zračnega pritiska z glavnim središčem nad Slovenijo določa VTeme v srednji, južni in zapadni Evropi. Po izjavi berlinskoga zavoda za dolgoročne prognoze j6 računati z nespremenjenim vremenskim značajem najmanj 5e do ponedeljka.
VREMENSKA NAPOVED za petek 18. februarja:
Jasno, z lahnim Jutranjim mrazom, podnevi temperatura med +10“ in 15*.
Kupimo vse vrste
MIZARSKIH STROJEV IN ORODJA
Ponudbe z opisom in navedbo cene na naslov:
GRADSKO GRADJEVINSKO PREDUZECE — BIJELJINA.
+ Sorodnikom in znancem sporočamo, žalostno vest, da nam je umrla draga žena, dobra mati sedmih otrok
FRANČIŠKA KLAVS poj. Raket
gospodinja
Pokojnica leži v petek v kapelici sv. Andreja na Žalah. Pogreb bo v soboto 19. t. m. ob pol 10 iz hiše žalosti Savlje št 38, na pokopališče v Stožl-cah.
Savlje, 17. februarja 1949.
žalujoči mož in otroci.
SERVIS za 6 oseb prodam. Ogled od
10.	do 14. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	6879-5
MOŠKO KOLO prodam. Naslov v ogl.
oddelku.	5878-5
GOJZARICE št. 36—37 in 2 Kg p ra'« G kave prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5840-5
LEPE MASKE (obleke) prodam. Prikladne tudi za odre. Rožna dolina, Cesta III, št. 18.	5802-5
PRODAM umivalnik z ogledalom in posteljo. Naslov v ogl. odd. 5825-5 DIVAN, lep, dobro ohranjen, ugodno prodam. Marija Goričar, Šmartno ob Paki 45.	5809-5
DIVAN, dobro ohranjen, prodam. —• Zrinjskega cesta .številka 6, podstrešje.	5900-5
POSTELJO, mizo in štiri stole, prodam. Naslov v ogl. odd. 5902-5 PRODAM lepe nove nizke, črne čevlje št. 43 in za srednjo postavo lepo moško obleko lz predvojnega blaga. — Naslov v ogl. odd.	5899-5
PRODAM 2 kg prave kave, Capuder, Verovškova 22.	5938-5
PRODAM dva para moških čevljev, novih 42 štev. Naslov v ogl. odd. — Ogled od 10. do 12. ure. 5935-5 DOBRO OHRANJENO pisalno mizo s stolom, prodam. Resljeva cesta številka 4a-II.	5934-5
CRNO PISALNO MIZO s klub garnituro ln hrastov pult za trgovino prodamo, Umetnina, Ljubljana. 5930-5 PISALNO MIZO, dve omari, police, razpredelno polico za pisarno, mizico za pisalni stroj in lestenec prodam. Ogled od 13. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku.	5922-5
RIBIŠKO PALICO prodam. Naslov v ogl. odd.	5912-5
DRVARJI POZOR- Izurjen pilar, sistema amerikanskih, francoskih kot navadnih žag za akord na razpolago. Naslov v ogl. odd.	5868-5
ELEKTRIČNO GNOJNICNO črpalko, novo gumo 19.50, prodam. Tržaška cesta štev. 139.	5843-5
TEŽEK VOZ, nosilnost 2Vi—4 tone s Platonom, malo rabljen, cena ugodna. prodam. Vladimir Pečnik, Vojsko, pošta Koprivnica' pri Rajhen-burgu.	5865-5
DOBRO OHRANJENO POHIŠTVO, posoda, porcelan, naprodaj. Naslov v ogl. odd.	5862-5
ZLATO 20 karatno 4(/2 g in dobro ohranjen fotelj prodam. Naslov v ogl. odd.	5881-5
PRODAM MLADO KQZO in angora zajčke. Ogledi opoldne in zvečer. Naslov v upravi lista Maribor. 5897-5 KROMATICNO harmoniko z 96 basi, dobro ohranjen, prodam. Naslov v SP Cplje.	5888-5
PRODAM radio Philips. 5 cevni, dober glas. Zamenjam moško kolo, dobro ohranjeno, za prav tako žensko kolo. Naslov v ogl. odd.	5807-5
PRODAM ali delno zamenjam za bukova drva moško kolo znamke Torpedo z gumo ln svetilko, dobro ohranjeno. Čeme, Vodnikova 83 — Ljubljana.	5870-5
MESARSKI STROJ 32 prodam. Orehek Filip. Sneberje.	5861-5
PRODAM ženske rjave semiš čevlje št. 38. Zamenjam nove gojzarje št. 43 ali 41 za 3.20 m dobrega blaga za moško obleko. Naslov v oglas, oddelku.	5874-5
PREPROGO, perzijsko, 9 m2, prodam. Ponudbe na ogl. oddelek pod Preproga.	6876-5
LISIČJI MUF, pleteno garnituro, pet kosov in hrastovo jedilnico, tudi posamezne kose, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	5880-5
11	m GRADLA prodam. Ponudbe na ogl. oddelek pod Gradi z navedbo cene.	5850-5
ZOBNO ZLATO, nekaj gramov, prodam. — Ponudbe oglasnemu oddelku pod Cena.	5859-5
ŠKORNJE in čevlje, nove, št. 45 prodam. Naslov v ogl. odd. 5814-5 PRODAM črn ženski plašč, moške nizke čevlje 43, Tržaška 29 pritličje, levo.	5845-6
CRN KOSTIM prodam. Ponikvar — Krlževnlška 7-II.	5849-5
PRAVO KAVO in nove nizke športne čevlje št. 38, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5856-5
KRASNE PREGRINJALCE za dojenčka prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5913-5
ZA 5—7-LETNEGA FANTKA prodam : svetlodrap obleko, belorjave čevlje in nekaj perila, vse dobro ohranje' no. Ogled od 10. dalje. Naslov v oglasnem oddelku.	5909-5
POZOR ! ŠIPE prodaja za široko potrošnjo na dopolnilne bone ev. glave Mestni magazin »železo«, poslovalni ca 12, Miklošičeva 15.	5907-5
GOJZARJE št. 42, prima, prodam ali zamenjam za mast. Naslov v ogl. oddelku.	5781-5
LEPO TRODELNO OMARO, psiho, 2 mizi, 2 stola, razne okvirje za slike in posodo za dežnike prodam. Naslov v ogl. odd.	57S2-5
RADIO, 5 cevni Sierra, dobro ohranjen prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5784-5
VIOLINO, koncertno, od priznanega francoskega mojstra prodam. Ponudbe oglasnemu oddeleku pod Koncertna.	5783-5
URO, stoječo, porcelanasto, prodam. — Naslov v ogl. odd.	5777-5
PRODAM skoraj novo moško kolo, nemške znamke z dinamom. Naslov v oglasnem oddelku.	5786-5
MOŠKO OBLEKO, fino volneno, predvojno blago, za visoko postavo, prodam. Ogled od 8. do 12. ure. Stari trg 17, vežna vrata levo 5790-5 HOLANDSKI Philips radio, 4 cevni, prodam Cena 15.000. Naslov v ogl. oddelku.	5797-5
KUPIM ročno slamoreznico ali pa dam zanjo smrekove deske ali drva. Lotrič Matija* Dražgoše 39, pošta Železniki.	5882-6
JEDILNI PRIBOR, rje prost tudi nepopoln, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	5871-6
OMELO (trdo) ln omelce, oboje lahko novo ali rabljeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	5873-6
TEHTNICO za merenje galumenov v vinu kupim. Ponudbe na oglas. odd. pod Tehtnica.	5875-6
CEPIN ln dereze kupim. Ponudbe s ceno pod Dereze na ogl .odd. 5835-6 10—15 m ŽIČNE MREŽE za ograjo kupim ali zamenjam za živež. Ponudbe pod Mreža na ogl. odd. 6831-6 DVE ŠIVANI ODEJI in stensko ogledalo kupim ali zamenjem za živež. Ponudbe pod Dobro blago na oglasni oddelek.	5832-6
TRICIKELJ, močan, kupim. Ponudbe pod Trpežen na Jugoreklam, Ljubljana.	6929-6
LESTENEC, kristalni ali beneški, kupim Ponudbe pod Elektrika na Jugoreklam, Ljubljana.	5928-6
PARKETNI ČISTILEC ln prašni sesalec, kupim. Ponudbe pod Aparat na Jugoreklam, Ljubljana.	5926-6
PREPROGO, večjo, kupim. Ponudite pod Perzijska na Jugoreklam, Ljubljana	5927-6
KORUZNO SLAMO ali ličkanje 50 kg kupim. Naslov v podružnici SP Jesenice.	5895-6
VEDRO, rabljeno, lahko tudi z okvaro.
kupim. Naslov v ogl. odd. 5872-6 KUPIM HARMONIKO, 4 registre, 120 basov. ,— Naslov v podružnici SP Hrastnik.	.	5894-6
ŠTEDILNIK mizni za plošče s kotlom in pečnjakom dobro ohranjen kupimo. Cizel Kari, Vransko. 5866-6 KIP V BRONU ali marmorju in Bliko znanega umetnika kupim. Ponudbe pod Umotvor, Jugoreklam, Ljublja-„ ha.	5924-6
PRIBOR, srebrn ali alpaka, kupim. — Ponudite pod značko Rje prost, na Jugoreklam, Ljubljana.	5925-6
KUPIM predvojno angleško blago za eno ali dve obleki. Ponudbe na ogl oddelek.	5805-6
KMETIJSKA ZADRUGA Cajnarje pri Cerknici se zanima za nakup pisalnega stroja, ker ga nujno rabi. Po nudbe na gornji naslov. 5808-6 VES SLAŠČIČARSKI INVENTAR ln aparat za kuhanje črne kave kupi mo. Ponudbe: Proleter— Gornji Mi-lanovae — zastopstvo Ljubljana — Cankarjeva 9, dvorišče.	5936-6
PORCELANAST jedilni servis kupim. Ponudbe pod Dobro blago, na Jugoreklam, Ljubljana.	5931-6
HLADILNIK, kupim. Ponudbe z opisom pod Frižider na Jugoreklam Ljubljana.	6932-6
KUPIM : čebelnl vosek, parafin, lano lin, vazelinsko olje In druge kozmetične esence. — Ponudbe oglasnemu oddelku pod Obrtnik.	5800-“
SLADKOR kupim ali dam protivred nost. Naslov v ogl. odd.	5914-6
OTROŠKO dvo- ali trikolo za štiriletnega fantka kupim, event, dam zanj stensko uro. Ponudbe pod Matija na oglasni oddelek. •	5785-6
KUPIM električni gramofon, dobro ohranjen. Ponudbe pošljite na oglas, oddelek pod Gramofon.	5787-6
BOLNIŠKI STOL in nemške knjige pl satelja Swedenborga kupim. Ponudbe na podružnico SP Novo mesto pod Zanimanje.	5554-6
ZAMENJAM
KUPIM * 20
KUPIM temno-rjavo ali modro volneno blago za plašč ter drap ali rdečo gumo za čevlje- — Naslov v oglasnem oddelku.	5828-6
ZRAČNO PUŠKO, kupim. Karba — Tyrševa 66.	5906-6
KUPIM KAVČ, ki ga plačam v denarju in z maščobe. Ponudbe oglas oddelku pod »Maščoba«.	5822-6
RISALNO ORODJE »Richter Nestler« kupim. Prodam 2000 Ortohrom foto-papirja in nove rjave nizke čevlje št. 45, odnosno zamenjam. Ponudbe pod Kvaliteta na ogl. odd. 5830-6 KUPIMO : več pisalnih strojev z normalnim ali dolgim valjem, brezhibne, dve avtomatski tehtnici za dvig bremen od 1 do 10 kg in od 1 do
20 kgv kakor tudi eno železno decimalno tehtnico do 500 kg na utež za premikanje, tribrazdni plug na traktorsko vprego, nov ali rabljen, dva električna štedilnika, na dve plošči po možnosti z napravo za regu-limje toplote ln dva pleskarska, aparata za brizganje vsebine od 25 do 501, komplet, brezhibna. Vse ponudbe po prednjem naj se pošljejo na naslov: Podjetje Kamnik v Kamniku.	5545-6
KUPIMO elektromotor 2% do 3 HP na jermenski pogon. Ponudbe, pod Jermenski pogon na Jugoreklam, Ljubljana.	6753-6
INVALIDSKO PODJETJE »KOMISIJA«, Ljubljana. Stari trg št 4 — sprejema v komisijsko prodajo tudi pohištvo.	5628-6
KUPIM SREBRO — kovance Naslov v oglasnem oddelku.	5644-6
PIANINO ali kratek klavir kupim. — Naslov V ogl. odd.	6743-6
KUPIM SVETILKE za nočne omarice. Bradeško Ivan, Goričane 37 — Medvode.	5815-6
KUPIM % kg dobre nepredene volne.
Moder Anica. Tyrševa 1 NB. 5817-6 VOLNENO BLAGO za žensko obleko kupim. Cizel Karel, Vransko. 5867-6 MAJHEN ČOLN all sandblln, kupim.
Naslov v ogl. odd.	5863-6
KUPIMO AVTO 2—3 tonski. Kmetijska zadruga Sv. Jurij v Slovenskih goricah.	5896-6
7	MIZIC IZ PARJENE BUKOVINE za pisalne stroje zamenjam za delovne obleke (pajace). Razlika se poračuna. Telefon 48-12.	5860-
ZLATO ZENSKO zapestno uro zamenjam za žensko kolo ali dobro ogrodje s kolesi ! Ogled v nedeljo od 8 do 12. Naslov v ogl. odd. 5869-r MAŠČOBO dam za pravo kavo. Ponudbe na ogl. odd. pod Olje. 5816-1" ZAMENJAM MAST za angoro volno. Naslov v ogl. odd.	5818-7
MOKO, KROMPIR ali JABOLKA zamenjam za. limone. Naslov v oglas, oddelku.	6847-7
ŠIVALNI STROJ zamenjam za kro matično harmoniko ali kupim. Naslov v ogl. odd.	5853-7
ELEKTRO-MOTOR 10 KS 220—380 voltov z zaganjačem zamenjam za manjšega 5—6 KS. Naslov v SP Celje.	5889-7
KOSILNI STROJ, skoraj nov, zamenjam za dveletno žrebico ali konja Naslov v oglasnem oddelku. 5819-r MOŠKE VISOKE ČEVLJE štev. 42 zamenjam za 44. Naslov v oglasnem oddelku.	5834-7
KROMPIR ZAMENJAM ZA KORUZO Rode, Črnuče 62.	5821-7
DVE SVILENI prešiti odeji in tri metre volnenega rjavega blaga za moško obleko ali kostim zamenjam za dobro preprogo 4—5 m2, event, ostanek doplačam Ponudbe pod Smirna ali perzer.	5905-7
ZAMENJAM konjski gnoj za prašičjo krmo. Naslov v ogl. odd. 5917-7 SKORAJ NOVE GOJZARICE štev. 45 zamenjam za št. 42. Ogled pri hišniku, Stari trg 34.	5937-7
JABOLKA zamenjam za žensko blago. Naslov v ogl. odd.	5918-7
KLAVIR znamke Smitka, zelo dobro ohranjen, zamenjam za planino. Ponudbe na oglasni oddelek pod Dober klavir.	5916-7
ŽENSKO KOLO zamenjam za dober radio, eventuelno ga prodam. Zakotnik Antonija. Črnuče 72.	5908-7
50—100 kg KROMPIRJA, 1 kg žgane kave zamenjam za blago ali prodam. Naslov v ogl. odd.	5778-7
VELIKO parketirano sobo s posebnim vhodom, drvarnico, eventuelno s štedilnikom v centru zamenjam za enosobno stanovanje ali garsoniero. — Ponudbe pod 160 na ogl. odd. 6S77-10 DVOSOBNO STANOVANJE v Mostah ob tramvaju zamenjam za večje. Naslov v oglasnem oddelku. 5837-10 ENO- ali .dvostanovanjsko HIŠO v Ljubljani ali okolici Ljubljane kupim. Ponudbe pod št. 500 na oglasni oddelek.	5836-10
OPREMLJENO ali prazno sobo potrebujem v mestu ali okolici blizu tramvaja. Ponudbe pod 600 na oglasni oddelek.	5841-10
SOBO išče mirna in poštena oseba — imam svojo «opremo, pomagala bi tudi nekaj v gospodinjstvu ali plačevala. Ponudbe pod Mirna oseba na oglasni oddelek.	5921-10
KAPETAN JA išče opremljeno sobo v centru mesta ali v Mostah. Ponudbe pod Kapetan na ogl. odd. 5915-10 USLUŽBENKA išče sobo proti plačilu, v prostem čas« bi pomagala pri gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku.	5844-10
RAZNO
NEPREMIČNINE
ENODRUŽINSKO trosobno vilo z vrtom v bližini žel. postaje na progi Zidani most—Brežice zamenjam za enako v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. pod šifro Enakovredna zamenjava.	5812-8
HIŠICO v okolici Ljubljane do železniške postaje Domžale kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Dom. 5632-8 PARCELO 700 m2, s sadnim vrtom ln nekaj opeke prodam takoj Naslov v oglasnem oddelku.	5733-8
VILO v Hrv. Primorju ali Dalmaciji kupim, zamenjam ali vzamem v najem. Naslov v ogl. odd. 5651-8 PRODAM dobro ohranjeno hišo z več stanovanji, možne tudi preureditve v Tržiču. Ponudbe pod Takoj na ogl. oddelek.	5799-8
SOBE — STANOVANJA
TRŽAČANKA išče prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe oglas oddelku pod ‘K. H.«	5826-10
KOMFORTNO enosobno stanovanje s kabinetom in souporabo kuhinje b tramvajski postaji v šiški zamenjam za sobno ali 3 dvosobno s kabinetom, komfortno, zaželen vrt, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod 20.000 na oglasni oddelek.	5730-10
PRAZNO SOBO, sončno in veliko, s posebnim vhodom, v bližini Sv. Krištofa ali Figovca, išče starejša oseba. Pismene ponudbe pod Prazna, soba na oglasni oddelek.	5829-9
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Laškem zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod : Zdravilišče na ogl. odd.	5842-10
ZAMENJAM v bližini centra lepo sončno, zajamčeno čisto dvosobno stanovanje z velikim kabinetom in vsemi pritiklinami, za komfortno enosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. pod Kopalnica.	6854-10
ŠTUDENT TEHNIKE išče opremljeno sobo. Ponudba pod Kemik na ogl. oddelek.	6791-10
ŠTUDENT TEHNIKE išče opremljeno sobo. Ponudbe pod Praga na oglas, oddelek.	6796-10
PREKLICUJEM IZJAVO pri Rudolfu Vodniku, Sostro 70. da je bil brat Žabjek Franc v razmerju z mojo ženo in vse ostale Izjave v okviru raz-žaljenja časti za neutemeljene. Na-daljno razširjanje istih je sodnijsko prepovedano. Žabjek Jože, Sostro 48, KLO Dobrunje-Sostro.	5848-14
NAJDENI SO KLJUČI v gozdu pri novem pokopališču v Kranju. Dobijo se: Huje št. 16.	5892-14
IZGUBIL SEM legitimacijo OF. Najditelja prosim, da mi jo pošlje Pohar Emo, Vrhovci 78.	5811-14
IZGUBILA SEM v sredo zvečer volneno rjavo krilo od učiteljišča do FIo-rijanske cerkve. Prosim poštenega najditelja, naj jo vme proti nagradi na naslov: Florijanska 31-1. 5857-14 DNE 15. t. m. sem izgubila osebno izkaznico in dijaško objavo, vse v ce-luloidnem ovoju, na ime Kariž Vell-slava. Denar lahko obdržite. Vrnite na oglasni oddelek.	5780-14
NOTRANJE DELE ročne ure sem izgubila. Najditelja prosim, da vrne na ogl. oddelek proti nagradi. 5839-J4 SMUČARSKE PALICE sem posodil tekmovalcu na smučarskem prvenstvu Slovenije v Planici. Prosim, da Jih vme v Dom v Planici, kjer dobi svoje. Dr. Dečman Tone. 5804-14 DNE 14. t. m. ob 14.45 url je bila najdena ženska zapestna ura od Delavskega doma do Bavarskega dvora. Dobi se : Krekov trg štev. 2-II — levo.	5933-14
POIZVEDBE
PROSIM, kdo kaj ve o študentu Jožetu Cizelj. Star 14 let, pobegni! Je od doma 15. febr. 1949. Bil je na postaji Celje ln izginil. Oblečen je v zelen plašč, rjav pulover, sive hlače in črne visoke čevlje. Kdor ga vidi, prosim, da javi takoj njegovi materi Antoniji Cizelj, Celjo, Breg številka
22.	5886-15
Umrla nam je naša ljuba Etara mama, tašča ln sestra
FRANČIŠKA TOME
Prepeljali jo bomo v Medvode, kjer Jo bomo pokopali v petek 18. t. m. ob 16 uri.
Družina Tome.
Pokopali smo našega očeta.
Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala.
Postojna, 15. februarja 1949.
Družina Marinšič-Kristan
+ Umrl je naš dragi oče, stari oče ln praded
ANTON AMBROŽ
Pogreb dragega pokojnika bo dne 18. februarja ob pol treh popoldne z Žal, iz kapele sv. Krištofa, Ljubljana, 17. februarja 1949.
žalujoča žena, otroci, in ostalo sorodstvo.
+ Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo, da je umrl naš ljubi, nepozabni mož, oče, brat in stric
VILJEM VIDAH
Laško, Beograd, Prevalje, Zagreb,
14.	februarja 1949.
Žalujoči :	žena, hčerke, sinovi,
in ostalo sorodstvo
+ Za vedno nas je zapustila naša dobra mamica, stara mama. tašča in svakinja
MATILDA SAKS roj, Hafaet
Pogreb drage pokojnice bo 19 februarja 1949 od 15 na pobreško pokopališče.
Maribor, Ljubljana. Beograd, Zagorje, Limbuš. 17 februarja 1949.
Žalujoči : hčerka, zet. snaha, in ostali sorodniki
Umrl je naš ljubi, nepozabni stari oče, tast in stric
MIHA KOLBEZEN
posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo 18 februarja ob 16 v Vojni vasi
Črnomelj, Ljubljana, Celje, dne 17 februarja 1949
Žalujoči : sinovi, hčere, in ostalo sorodstvo
oče,
dne
★ Za vedno me je zapusti; moj predragi mož in očka, zet in svak
DUŠAN MIHANOVIČ
podoficir JA
Pogreb ljubljenega moža bo 19 februarja ob 10 dopoldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče
Ljubljana, Split, Slovensko Primorje dne 17 februarja 1949
Globoko žalujoča žena Rozina, hčerkica Dušanka — ln ostalo so.rodstvo
Za vedno nas je zapustil po dolgi ln težki bolezni naš nenadomestljivi, nadvse ljubljeni mož in očka
AVGUST ZUPANČIČ
strokovni učitelj v pokoju
Pogreb bo v soboto 19. t. m. ob 14.30 z žal, za kapelice sv Jožefa, na pokopališče.
Rožna dolina. 17. februarja 1949
Globoko žalujoča žena Frančiška, hčerki Minka in Nada, ter ostalo sorodstvo.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva nlica štev. 5/IL n Telefon uredništva in uprave štev. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike štev. 38-23. -- Tiskarna »Slovenskega poročevalca». — Odgovoru»
Urednik Cene Kranjg