OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA 1 JUDI,JANA, 22. MAJA 1959 U'TO VI.. s JU V. 59 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Družbeni plan gospodarskega razvoja okraja Ljubljana za razdobje od leta 1957 do 1961 24. N n podlagi 16. člena zakona* o okrajnih ljudskih odborih (Uradni o I US št. 19/52) 7. in 9. člena sta-tnla okraja Ljubljana in 4. člena z'ikona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in n j i-J,°v i h organov (Uradni list FLRJ SL 52/57) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1959 sprejel DRUŽBENI PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OKRAJA LJUBLJANA za razdobje od 1957. do 1961. leta PRVI DLL Šmarnice za gospodarski rrivcj I. poglavje Osnovni cilji in smernice razvoja Nu podlagi že doseženih uspehov v večanju proizvodnje in razvijanju Proizvajalnih sil, vse bolj učvršče-, (>gu delavskega samoupravljanju j!1 uveljavljanja družbenega upravljanja je možno nadaljevati in pospeševati vsestranski družbeni in gospodarski napredek okraja. Vendar je možno dov. i v prihodnje napredek le / odločnejšim odpravljanjem neskladnosti, ki so ?l“ pojavile v preteklem razdobju 111 ki bi sicer z.nvrle razvoj, če se "e bi odstranile. Življenjski in druž-V(‘"i standard se zadnja leta ni ve-l |l sporedu« z. naraščanjem indukcijske proizvodnje, kar se zhfsli išažc v industrijskih središčih, lam ®o opaža občutna neskladnost z iradi "ostajanju v nekaterih panogah go-y!>>darstvn, ki direktno vplivajo nu ‘lvljenjske pogoje delovne ■ a člo-j.oka, prav tako tudi v stanovanjski i^r»Hnii in graditvi drncih komu-7(j *ih in družbenih služb, kot sč S( '"vstvene, prosvetne, kulturne in ,’endtH! ustanove. V razvoju gospo* '""siva /lasti zaostaja kmetij ka ‘ezvodnja. kar zožuje življenjski j^udard prebivalstva in bazo /a f ‘“'"triulizncijo dežele. To povzro-1 ■ da se morajo gospodarske or-Sn n,/'"l,'i je bol j naslanjati na uvoz v y'U.V pa tudi živil ler so tako lil U i' "'eri pod vplivom razpolož-si(,Vm količin tujih plačilnih sred-V()jV' Po drugi strani pa zavira raz-s L,s°eialističnih odnosov n n vasi, nkci!,"<‘r zn'z|ijp tempo gospod a r-Vnj’5* ru,voja. Zaostajanje v raz-V;d,' llr.l:0,v'"° i'* prometa je zože-hi '* ' ržišeo. povzročalo nestabilnost f),K 'Radostno gospodarsko povezavo V i 'Jeznih kra jev v skupni trg. HQsj.n' Pa ni dovolj odpiralo mož-nj|j 1 ,Za naraščanje proizvodnje, v ui dovolj približalo usnebov lo „?*^°(lnii prebivalstva Zato de-,oyek ni dovolj občutil že (h,,.vp'n'l’ uspehov v našem gospo* Vpliv‘i'" razv°iu, kar je negativno dpi,, " 0 ua dviganje produktivnosti bi. Rndofj razvoj zahteva koncen-s'l Dri re .še v a n in teli no- sit.],,,p • , P*'i reševanju teh Sr(.,ls|1J upoštevanju, da bo lo le in |l||iVo čimkrajši poti, zato je treba izkoristiti vse organizacijske oblike, da sc proizvodnja približa potrošniku. Trgovina za dnevno potrošnjo pa naj razširi svojo mrežo in naj dobiva bolj značaj javne službe s povezovanjem s stanovanjskimi skupnostmi in občinami zlasti preko razvijanja potrošniških svetov. Nepotrebno grosistično posredovanje je treba omejiti, promet pa olajšati z graditvijo novih skladišč in / zboljšanjem tehnične opreme. Obrt je treba močno razviti, da tfoi mogla zadovoljiti povečano povpraševanje jio storitvah, zlasti v zvezi z naraščanjem graditve stanovanj in potreb jio uslugah dnevne potrošnje, serijsko proizvodnjo pa naj prepušča industriji. Predvsem se mora razvijati socialistična obrt, privatna pa naj ostane v okviru obrtne dejavnosti za drobne storitve dnevne potrošnje. V prometu naj se zagotovi pokrivanje potreb proizvodnje in tržišču tako v tovoru in kakor v osebnem prometu, v zadnjem pa še zlasti potreb turizma. Gradbeništvo naj preide na moderne industrijske delovne metode z uvajanjem montažnih elementov, čemur se mora prilagoditi tudi industrija gradbenega materiala in projektiva. Urbanistični organi naj zato zagotove večje komplekse zemljišč zn koncentrirano stanovanjsko izgradil jo. Gostinstvo mora izboljšati pogoje Za nudenje hrane abonentom in turistom, povečati pa tudi hotelske kapacitete v večjih središčih. kakor tudi kapaciteto restavracij, da se vskladi z. razvijanjem zlasti tujega turizma. Predvidene naloge v proizvodnji pa je mogoče doseči le s povečano storilnostio, ki je povoj za povišanje osebnega in družbenega standarda. 2. V bodočem obdobju so dani pogoii za stalno večanje delovne storilnosti zn povprečno 6®/e letno. Zato ie možno 56»/» večjo proizvodnjo doseči z dodatno zaposlitvi io samo IS060 oseb, tako da se število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva poveča za 22 8°/». 3. Osebna jiorubn se bo v petletni dobi večala /a 6 7 ®A> ali za 4 —5 i/o na prebivalca letno, kot je to zagotovljeno z zveznim družbenim planom. Treba ie tudi večja sredstva usmerjati v družbeni standard zlasti v mestih in industrijskih središčih. Predvsem je treba graditi hitreje in več stanova j in ustanavljati različne servise za pomoč go- spodinjstvom v okviru stanovanjskih skupnosti. Razširiti je treba mrežo osnovnih šol, da se odstrani pomanjkanje dosedanjega šolskega prostora in Inko izboljšajo materialni pšigoji, ki bodo zagotovili izvajanje šolske reforme. Potrebe gospodarstva narekujejo tudi graditev novih srednjih strokovnih in vajenskih šol ter pripadajočih jim internatov, ki omogočajo šolanje mladine tudi s podeželja. Z izboljšanjem materialnih pogojev se mora omogočiti izboljšanje zdravstvenih uslug in jili približati prebivalstvu, kar bo mogoče doseči z gradnjo zdravstvenih domov in dodatnih specializiranih bolniških kapacitet. Zaradi pospešene graditve je treba v tem času urediti tudi urbanistične načrte za vse večje kraje in detaljne zazidalne programe za ožja območja in začeti s sestavljanjem kompleksnega regionalnega prostorskega načrta za ves okraj. Ta naj omogoči skladno prostorsko razvijanje naselij, prometa in gospodarstva. 4. V bodočem obdobju se bo investiralo več kot doslej v objekte družbenega standarda in v negospodarske investicije, ki bodo posredno vplivale na živahnejši razvoj na gospodarskem področju. Struktura investicij se bo menjala tudi v gospodarstvu s tem, da bo treba največ vlagati v trgovino, obrt in gostinstvo ter v kmetijsko proizvod, njo. V industriji naj se zlasti omogoči rekonstrukcija. Poleg vlaganj v osnovna sredstva se mora zagotoviti tudi ustrezno povečanje obratnih sredstev. Investicije morajo temeljiti na perspektivnih programih ljudskih odborov in programih za razvoj podjetij. Pri vseh vlaganjih se je treba ravnati po načelu na j h it rej še aktivizaeije vloženih sredstev. Umestno je, dn se tudi amortizacijski skladi podjetij ‘uporabljajo le na podlagi takih programov. 5. Na podlagi predvidevanj republiškega perspektivnega plana sc mora izvoz letno povečati za 11.5 "/o, kar bo možno zagotoviti v ljubljanskem okraju, če bodo proizvajalci zboljšali kvaliteto svojih izdelkov ia poiskali primerna tržišču, obenem pa stalno iskali možnosti, da zmanjšajo uvoz tako, da uvozne materiale zamenjujejo z materialom iz domače proizvodnje. Povečanje gostinskih kapacitet, razvijanje pogojev za domači turizem ler zboljšanje jirometnih zvez bo povečalo tildi dotok deviznih sredstev iz tujega turizma. 6. Skladnejši razvoj gospodarstva ho omogočil razširitev pravic in bogatejšo vsebino delu delavskih svetov, ki naj zlasti iščejo novih metod pri delitvi dohodka med neposredne proizvajalce, po delu in razdeljevanju presežka dela ob upoštevanju osebne potrošnje in družbenega standarda v okviru komune. Delavski sveti lahko prevzamejo velik del odgovornosti za razvoj družbenega standardu v komunali, kjer prebivajo člani njihovih kolektivov in usmerjajo njih razvoj Rajširilo se ho delovanje stanovanjskih sknn-nosti, ki bodo preko potrošniških svetov lahko direktno usmerjale preskrbo ter preko organov družbenega upravljanju tudi druge službe družb' nega standarda. Na deželi bodo zadružni sveti in širjenje kooperacije pospešili socialistično preobrazbo vasi. Tako bo lahko to obdobje pomenilo tudi poglabljanje in širjenje social ističnili proizvodnih odnosov, kar bo pozitivno vplivalo na naraščanje proizvodnje in ži- vahen razvoj vsega gospodarskega in družbenega življenja. Vsi organi družbene skupnosti, kot so Mestni svet mesta Ljubljane, občinski ljudski odbori, zbornice, združenja, sindikati in drugi organi družbenega upravljanja, morajo povezovati in usmerjati celotno družbeno aktivnost v skladu z nalogami tega perspektivnega plana. II. poglavje Družbeni' brutoprodukt in narodni dohodek 1. Na podlogi gornjih smernic sc pričakuje, dn se bo v okraju Ljubljana družbeni brutoprodukt povečal takole: V milij. din (po ccilab leta 1956) 1956 1961 Indeks Povprečno letno povečanje v •/• družbeni brutoprodukt 149.224 236.920 159 9,7 °/e 3. Ker se ocenjuje, dn sc bo v lem obdobju skupno prebivalstvo večalo letno ca. 1.15%. bo narodni dohodek na prebivalca letno naraščal za okoli 10%. 3. Na podlagi hitrejšega razvijanja socialističnih gospodarskih organizacij v kmetijstvu iu kooperacije z zasebnimi kmetovalci bo narasla udeležba socialističnega sektorja v kmetijski proizvodnji od 14,8% v letu 1956 na 21,5% v letu 1961, v obrti pa bo to razmerje naraslo od 60,5% leta 1936 na 68.9% v letu 1961. 4. Po posameznih panogah se predvideva sledeče povečanje proizvodnje in storitev: V milijonih din (po cenah 1956) 1956 1961 Indeks Gospodarstvo skupaj 149.224 236.920 159 Industrija 89.317 140.323 157 Kmetijstvo - 12.146 18.920 156 Gozdarstvo 1.713 2.136 125 Gradbeništvo 9.356 12.996 139 Promet 4.262 5.827 137 Trgovina 11.059 20.957 190 Gostinstvo in turizem 3.510 5.355 153 Obrt 14.372 19.938 139 Komunala 1.746 7.101 407 KZ 1.743 3.163 181 Izreden porast komunalne dejavnosti je posledica pregrupacije gospodarskih organizacij. III. poglavje IV. poglavje Produktivnost in zaposlenost t. Produktivnost dela se bo zaradi večje proizvodnje in boljše preskrbe z materialom in energijo in zaradi razširjenega trga še povečala, na kar bo močno vplivala tudi industrializacija proizvodnih procesov, modernizacija zmogljivosti in odprava ozkili grl. Povečana produktivnost dela pa bo omogočila nadalje večali proizvodnjo in dvigati življenjski standard. Dvig življenjskega standarda /lasti zaradi večje gradnje stanovanj, boljše preskrbe s potrošniškim blagom in uslugami bo povečal zanimanje za proizvodnjo in zvišanje delovnega učinka zlasti še. ker se bo sporedno spreminjal način delitve dohodka in se razširjalo delavsko in družbeno samoupravlja nje. Občuten dvig kmetijske proizvodnje z uporabo moderne agrotehnike in komasirana proizvodnja, temelječa na ekonomski zainteresiranosti proizvajalca, ki se sam gospodarsko povezuje z zadrugo v raznih oblikah kooperacije bosta vsekakor povečala storilnost v kmetijstvu. d a se ho povečala" z vplivom na obseg blagovnega prometa, z. razširjanjem surovinsko baze industriji in boljšo preskrbo prebivalstva tudi v drugih gospodarskih panogah. 2. Zato se pričakuje, da se bo storilnost v gospodarstvu večala za cca 6 %lctno, občutne rezerve pa omogočajo še hitrejši porast. Število zaposlenih se ho zato povečalo samo za 18.000 oseb nli za 22 8% v primeri z letom 1956. v državni upravi pa Im ostalo stanje nespremenjeno. V kmetijstvu bo število aktivnega prebivalstva ostalo nespremenjeno in sc bo zaradi tega socialna struktura prebivalstva spremenila tako, da bo kmečko prebivalstvo, ki je leta 1953 tvorilo 24,8% in letu 1956 24,6% celotnega prebivalstva, tvorilo leta 1961 samo še 23,9% vsega prebivalstva. V. j) o g 1 a v j c Osebna in splošna potrošnja t. V skladu z nalogami v resoluciji Zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju osebne in splošne potrošnjo si' utora zagotoviti T tem obdobju naraščanje osebne potrošnje zn 6- 7% letno ali za 4—5°/« na prebivalca. Zagotoviti je treba naraščanje osebne potrošnje v odvisnosti od porasta količine in kvalitete dela. Zaradi zaostajanja osebne potrošnje v mestih in industrijskih središčih ho treba vskladiti p pr rast osebne potrošnjo v mestih iu nn vasi. To bo možno doseči z. razvijanjem kmetijske proizvodnje n® podlagi kooperacije med zasebnim* kmetovalci in zadrugo, s čimer bo zagotovljeno večanje osebne potrošnje nn vasi v odvisnosti od povečanja, kmetijske proizvodnje in tržnih presežkov. 2. Družbeni standard se mora v tem obdobju razvijati tako. do ti0 zadostil ne samo večjim potrebam naraščajočega števila prebivnlcCV. temveč tudi izboljšal njegovo življenjsko raven. V tem ro/dobju bo za družben* standard iu državno upravo porabljeno brez. republiških sredstev skupno eea 63 milijard dinarjev n*1 12,6 milijard letno, od česar se 1>° cca 31 milijard porabilo zn investicije. To bo zadostovalo ne samo 7** nadomeščanje osnovnih sklyv družbenega standarda, temveč tim1 za njihovo razširitev, kot jih zahtevajo gornje smernice Investicije t. Skupna investicijska vlaganja v osnovna sredstva, družbenega sektorja bi znašala do leta 1961 skupno 109 milijard. Računa sc, da bodo stvarna vlaganja še nekoliko višja zaradi mobilizacije dodatnih sredstev za gradnjo stanovanj in za investicije v zadružnem sektorju kmetijstva. Struktura skupnih bruto investicij v tem razdobju bi bila sledeča: Skupno bruto investicije 100% X tem: negospodarske investicije 43% gospodarske investicije 55% 2. Za investicije v družbenem sektorju gospodarstva se bo pri rekonstrukcijah uporabila tudi amortizacija. Da sc zagotovi izvršitev nalog po perspektivnem planu, se je treba posluževati različnih oblik združevanja sredstev ljudskih odborov in. gospodarskih organizacij, zlasti zato, ker sredstva gospodarskih organizacij predstavljajo večji del razpoložljivih možnosti za investicije. Zato je treba najti primerne oblike, ki bi zagotovile usmerjanje razpoložljivih sredstev. (ilede na gornje smernice bi v strukturi gospodarskih investicij prišlo do določenih sprememb, tako da bi procentunlnn struktura vlaganj v osnovne sklade nudila sledečo sliko: Gospodarsiskupaj Industrija v tem: industrija gradbenega materiala industrija za široko potrošnjo ostala industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina in gostinstvo Obrt Komunala 4.1% 15,0”/. 23.2 % 100% 44,3% 9.9% 2.1 % 4,9 % 4.6% 18.8% 5.2 % 10.2% 3 Zagotoviii-je treba večjo učinkovitost investicijskih naložb, hitrejšo aktivizarijo in višjo rentabilnost. Važno je zato, da se sredstva delijo "samo'na podlagi natečajev in po vsestransko proučenih, utemeljenih in potrjenih programih in projektih za vse investicije, tako gospodarske kot negospodarske. V programih se mora upoštevati maksimalno varčevanje pri tehnični izvedli!. Dela se smejo izvajati samo na osnovi projektov ob poostrenem nadzorstvu investitorja in projek- tanta, kar naj zagotovi dodatno znižanje stroškov. V programih za razširitev zmogljivosti se morajo upoštevati tudi ^potrebe po dodatnih investicijah za družbeni stnn-lard zaradi povečanja zaposlenih. Zalo Čaj se novi obrati, ki ne zahtevajo posebnih tehnoloških pogojev, raje prenašajo v kraje, kjer delovna sila že obstoji, in ne bo treba dodatnih vlaganj za standard kar ustreza načelu najvčje ekonomičnosti in rentabilnosti investicij.' DRUG! DEL Dejavnosti splošne potrošnja XT. poglavje Šolstvo t. Šolstvo sc bo v bodoče razvijalo v skladu z demografskimi čini-telji. kj zahtevajo predvsem razvoj obveznega šolstva in zadovoljitev potreb v gospodarstvu zlasti z razvijanjem strokovnega šolstva. Razvoj šolstva mora iti v taki smeri, da vsestransko podpre izvajanje šolske reforme, da bo čim popolneje izvedena. Zato je treba z novogradnjami povečati šolsko površino tako, dn se ne samo prepreči uvajanje tretje izmene v Osemletkah in odklanjanje vpisa novih učencev v srednje strokovne šole zaradi pomanjkanja prostora. temveč tudi da se doseže izboljšanje stanja v razpoložljivih prostorih, zlasti v mestih in industrijskih središčih. Šolska reforma zahteva tudi izboljšano kvaliteto pouka, zn kar je treba povečati tudi materialna sredstva za šolstvo v celoti. v teli pa bodo morali materialni izdatki naraščali hitreje od osebnih. Zagotoviti je treba pogoje /a povečanje števila dajatev na učiteljiščih. ker tega kadra najbolj primanjkuje in je zato tudi pogoj za razvoj drugih šol, tudi strokovnih in šol za odrasle, ki daj o jo kader za gospodarstvo. V vrtcih se lio povečalo 'levilo gojencev, zarodi česar ho treba odpreti še več novih. Glede na te potrebe se računa s povečanjem šolske površine do letu 1961 zn več kot 41.790 m*. kolikor bi zadostovalo zn vzdrževanje obstoječega tnn.ja. take dn sc bo sedanje Stpnje tudi izboljšalo. 2. K r se pričakuje stalno naraščali;.' števila štipendiranih in ker potrebe po kvalificiranem kadru stalno naraščajo, bodo precej naraščali tudi izdatki za štipendije; S*1* pendije naj se delijo po rt\zpis": pri čemer pu se mora upošteva** uspeli prosilcu ter dati prpdn*»s* otrokom padlih borcev in žrtve«1 fašističnega nasilja. ' . 3. Zu tu predvideni razvoj šolstva je treba v razdobju do leta 19« skupno 12.434 milijonov dinarj*’v sredstev, od tega odpade na in'1'-sticije 3417 milijonov dinarjev. VII. po g 1 a v j o Kultura in telesna vzgoja t. Dejavnost kulturnih ustanov tem razdobju se bo razvijala tnkoe da bodo vse bolj postajale organizatorji širše udeležbe množic v a K livnem kulturnem udejstvovanju- J Glasbene iu baletne šole. ki *111' .dijo mladini dopolnilno izobrazbo naj razvijajo po eni strani v nosilce splošnega tovrstnega izobrnžev njo. no drugi strani pa naj vijajVi iz. ozke šolske organizacije ,| širše nosilce in organizatorje zh|S _ glasbene kulture na terenu še P0' solino v društvih. Ker šola /n uu*e no obrt vzgaja kadre za oblikovt**1.’ industrijskih predmetov, za kat*‘r lici obstoji pereča' potreba v ind' stri ji in obrti, se ji morajo izhR j, šali materialni pogoji z novogr®'. njo. Mostno gledališče in SNG razvijeta gostovanja po drugih diščih na terenu in pomagata diti 'amatersko gledališko dojnva1*^ Ust inovi naj sc mladinsko gh' lišče zn razvijanje gledališke dej® nosli za mladino. f Uri zaščiti kulturnih spornem se bodo nadaljevala dela v sli‘ Ljubljani poleg drugih manjših I segV>v pa sc bodo začela tudi zaščitna dela na več zgodovinskih objektih. Domovi kulture in »Svobod« v mnogih primerih ustrezajo samo Ztt klasično društveno dejavnost, '.“to jih bo treba adaptirati za razširjeno društveno izživljanje in po-yečati njih število z domovi v kratili. kjer jih še ni. V bodočem obdobju naj sc obstoječo ustanove predvsem notranje otrdijo in racionalneje uporabljajo družbena sredstva, obenem pa skrbe z.a večanje svojih lastnih dohodkov, da bi se tako izboljšalo razmerje med subvencijo in lastnimi dohodki. 2. Za potrebe kulture bo treba v ,'U obdobju 2123 milijonov dinarjev sredstev, od tega 314 milijonov dinarjev za investicijo, kar bo zadostovalo za rešitev samo najosnovnejših problemov. . X T elesnovzgojne organizacije se kodo morale bolj kot doslej orien-■irati na množično telesno vzgojo in 'skati takih načinov dela, ki ne zahtevajo mnogo finančnih sredstev. /,u zadovoljitev potreb bo treba 1303 milijonov dinarjev, od tega 233 tni-tijonov dinarjev zn investicije, ki so bodo porabile za ureditev šport-h'h igrišč v Ljubljani in drugih pomembnejših krajih v okraju ter za manjše dotacije družbenim organisti jam. VIII. poglavje Urbanistično urejanje naselij t. Regionalno in urbanistično Planiranje temelji na geodetski dokumentaciji, ki jo v sedanjem sta-hj" pretežno neustrezna. Zato je 1'elm, da se do leta l%t zadovoljivo ’"e.di stanje katastrskih map s pripadajočimi operati, kar naj se iz-Ve(lc z novimi meritvami na terenu. 2. Obstoječe začasne odloke-* o Porabi zemljišč v gradbene name-je treba postopno nadomestiti z Ustrezno urbanistično dokumentarno |io zakonu o urbanističnih projektih. Zato je "treba izdelati urbanistične programe v prvi vrsti za jhusta, nato pa tudi za druga na-ulja, obenem pa za hitro rastoča Področja mest izdelati idejne regu-|U(,'iske načrte. Do leta 1961 je tre-l'1’ izvršiti naloge, kakor so post n v-Jenj v dokumentaciji. Za izvedbo i nalog do lota 1961 se zagotovi milijonov din. Občinski ljudski . . >ri so dolžni del teh nalog, ki v 'Padejo v izvršitev njim, vključiti pl sv°je perspektivne in tekoče IX. poglavje ’ Komunalne službe n * Razvoj komunalnih služb in V(Prav doslej še ni vsklajvn z raz-K-Pj!" industrije in stanovanjske sivi 1 v*" *cr naraščanjem prebivalci"’ ' tem peteletnem obdobju je g 'V li-eba prvenstveno skrbeti za ,in|- ***v vodovodov in ureditev ka-8;i||JZ(,c'ije, ker sla ti dve službi ne a'1 nujno potrebni za življenje, z,|r>u' (udi zagotavljala osnovne tf(!|,(>Vs*vene pogoje v naseljih. S poti iar0d)ozor,,ostj° je treba tudi raz-js|jb!J ‘n modernizirati cestno mrežo, tiiPl 1 Slede na razvoj cestnega pro-ti,., **' ki skokoma narašča. V jav-tr,a. '"ustnem osebnem prometu jo in a končati I. fazo rekonstrukcije Šifj000,xZ električnim tokom in "oj ’ni' Druge komunalne službe Ijenii! r,®z.vija|o v okviru zagotov-tiuiit ' Jlm sr<‘dstev. Tarifi' za ko-ue usluge naj v smislu smer- nic zveznega In republiškega perspektivnega plana postopno prehajajo na ekonomske osnove tako, da bodo zagotavljale enostavno reprodukcijo, kar je v skladu z določili republiškega perspektivnega plana. 2. Vodovodno omrežje v okraju se bo povečalo za 194,3 km ali za 29 %. Poleg podaljšanja napajalne-) ga cevovoda v Ljubljani sc bodo v okraju gradili skupinski vodovodi: Kočevsko-Ribniški, Su bok ra j inski. Dolenjski, Cerklje—Mengeš—Vodice. Občine pu bodo gradile vodovode za posamezna naselja. Kanalska mreža se ho podaljšala za 33,6 km ali za 20 %. V Ljubljani se bodo gradili v glavnem zbiralniki, ki bodo omogočili končno sanacijo z gradnjo čistilne naprave. Zanjo je treba pripraviti potrebno dokumentacijo. Sorazmerno s stanovanjsko gradnjo se bo izgrajevala kanalska m reža tudi po ostalih večjih centrih v okraju. 3. Cestna mreža 3. in 4. reda se lio v tem obdobju podal jšala z novogradnjo cest Drtija—Kandrše in Vajiicrji—Ravnik. Glavna dela bodo omejena no modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih cest, Inko da se bo dolžina sodobnih cestišč 3. reda povečala od 34,2 km v letu 1936 na 66.3 km v letu 1961. Ceste 4. reda pa bodo modernizirale posamezne občine in opremljale s hodniki v večjih naseljih. Poleg lega bodo zgrajeni mostovi preko Višnice, Farjevca, Iščioe, Ljubljanice v Zalogu in na Pridali, Bistrice v Kamniški Bistrici in nadvoz, v Črnučah. 4. Do leta 1938 je bil v Ljubljani javni mestni osebni promet rekonstruiran v I. etapi, do le la 1961 pa sc predvideva še 11 etapa, ki zajema podaljšanje nekaterih prog, s katerimi se zajema večji mestni teritorij. Število mest v vozilih se bo povečalo zn 9 %. Postopno se bodo uvajale ekonomske tarife, promet se ho razširil na medmestne proge, uvedel se ho tovorni promet in razširila proizvodnja delavnic, s čimer bo Ljubljanska EC7. do lela 1961 rentabilna. Lokalni osebni promet ima od dragih krajev samo mesto Irbpvlje. kjer se bodo v tem času povečale kapacitete. 3. Z nabavo novili smetarskih in škropilniških avtomobilov in smetnjakov sc lio javna snaga v Ljubljani rekonstruirala n n vsem mestnem območju. Enako v Trbovljah, kjer bosta nabavljena dva smetarska avtomobila in smetnjaki. Omrežje javne razsvetljave se liri povečalo vzporedno z gradnjo stanovanj, število svetlobnih mest v okraju pa se bo povečalo za 17%. Površina parkov se ho povečala za 3J % in drevoredov zn 114%. Zeleni' površine se bodo urejale zlasti vzporedno z graditvijo stanovanj. Začelo se bo urejati in delno razširjali centralno pokopališče v Ljubljani. Zalam se bo pripojilo Navje. Na podeželskih pokopališčih se bodo uredili potrebni objekti. Služba požarne varnosti bo dobila dodatno opremo, nezadostna zaklonišča se bodo izpopolnila. 6. Naraščajoči cestni promet in elektrifikacija železnice Beka—Ljubljana—Zalog terja ureditev cestne mreže v Ljubljani s poredno z urejanjem železniškega vozlišča. Predvsem se mora zgraditi izvennivojsko križanje Titove—Celovške ceste z železnico. Do leta 1961 bodo v smislu resolucije Ljudsko skupščine LRS izvršena sledeča dela: delna rekonstrukcija glavne postaje, delna izgradnja lokotovornega kolodvora v Mostah v zameno za onega v Šiški In ob glavni postaji, delna rekonstrukcija lokomotivskega opremišča in remiz.e z.a elcklrolokouiotivo na novem mestu. Povečana bo kapaciteta ranžirne postaje Zalog, pol ožemi ho proga v Tivoliju, ki bo omogočila izvedbo Izvennivojskega križanja Titove in Celovške ceste z železnico. Stroški za ta dela znašajo 2,6 milijard dinarjev, od česar bo nosil okraj 730 milijonov dinarjev. Zaradi dograditve ceste (avtoceste) bo v Ljubljani zgrajen nov priključek, s čimer bo izboljšana povezanost avtoceste z drugimi smermi. Stroški bodo znašati 270 milijonov dinarjev. 7. Za izvedbo gornjih nalog r.a področju komunalnih služb je potrebno 6896 milijonov dinarjev, od česar bo 3810 milijonov dinarjev porabljeno za investicije, X. poglavje Aktivni odmor 1. Tempo modernega življenja ustvarja vedno večjo potrebo delovnega človeka, da svoj prosti čas izkorišča za odmor, zlasti v naravi s sprehodi, izleti, kopanjem, smuča; njem, po možnosti združenim z drugimi oblikami športnega in zabavnega udejstvovanja. Zaradi tega ima skupnost dolžnost, da organizira možnosti za takšen aktivni oddih delovnega človeka. Možnosti nastajajo na zelenih površinah okrog stanovanjskih skupnosti, kjer se lahko zgrudi- manjša otroška igrišča in igrišča za košarko, namizni tenis in parki ter senčnice s klopmi, pa kopališče v bližini naselja z najnujnejšimi športnimi rekviziti in obratom za prigrizek in pijačo, sprehajališča v okolici naselij (na primer Rožnik, Golovec. Mesini log ob Malem grabnu v Ljubljani itd.). V bližnji okolici večjih naselij je treba primerne kraje usposobiti za izlete ob koncu tedna, razvijati pa tudi turistično zanimive kraje v oddaljenejši okolici za daljše izlete. V to zvrst spada tudi organizacija dnevnega letovanja otrok, za kar"so potrebna le najbolj nujna dnevna zaklonišča in obrat za dnevni topli obrok. 2. Za organizaci jo takega odmora naj skrbe organizacije in društva, ki delujejo na tem področju; ta se bodo glede investicij in porabe finančnih sredstev morala podrediti smernicam in politiki perspektivnega plana. Vsi ti interesenti naj za odpiranje posameznih turistično zanimivih, a doslej zapuščenih krajev formirajo posebne skupnosti ali konzorcije. S tem bo podana množična osnovo tudi za živahnejši razvoj komercialnega turizma. Realizacija teli nalog bo možna le na osnovi združevanja sredstev interesentov. 3. C e izključimo rekvizite za oddih v okviril stanovanjskih skupnosti samih, je treba napore usmeriti predvsem v razvijanje sledečih področij, primernih za rekreacijo delovne sile: področje Ljubljane same: Grad. Rožnik in Golovec ter področje ob Malem grabnu in Ljubljanici kot tudi celotno obrežje Save In izletišč na Govejku. Šmarni gori, GolniVici, Rašici in na Jančah; bazen Sore z Medvodami, Zbiljskim jezerom in Bodrečo; Cerknica z jezerom. Rakovo dolino, Križno jamo. Križno goro in Loško dolino: področje Krimu z Iškim Vintgarjem, Koleščkom, Rakitno in borovniškim Peklom; zasavski hribi; Kamnik s Kamniško Bistrico, Ve- liko planino in Tuhinjsko dolino; področje Polhovega Gradca; Kočevje in svet ob Kolpi z Rogom in kraji iz NOB; Taborska jama, Višnja gora s Polževim in dolino Krke, Pravna gora. 4. Za najnujnejši razvoj teh pod-dočij bi bilo treba 253 milijonov di-" hurjev predvsem iz sredstev podjetij, ki se naj porabijo v prvi vrsti za objekte, navedene v dokumentaciji. Za organizacijo te dejavnosti naj skrite občine in vključijo v svoje družbene plane ustrezne odločbe. XI. poglavje Zdravstvo, socialno zavarovanje in socialno varstvo 1. Ker je zdravstvena služba po občinah nezadostna tako glede prostorov kot po zaposlenem osebju, je treba posvetiti največ pozornosti zidavi novih zdravstvenih domov in izpopolnitvi obstoječih. Pri tern naj se upošteva, da je treba pri zdravstvenih domovih, ki so oddaljeni od bolnic, priključiti tudi manjši ho-spital, kjer bodo bolniki nekaj časa lahko v zdravniški negi, če ni možnosti za zdravljenje na domu. Ker se predvideva, da bodo kmečko prebivalstvo in obrtniki vključeni v zdravstveno zavarovanje, sc mora zdravstvena služba za to usposobiti. Zlasti je treba razširiti posteljni fond v bolnicah. V bodočem obdobju se pričakuje povečano število pacientov v zdravstvenih ustanovah za do 40% v primeri z letom 1956, število zavarovancev pa se bo letno zvišalo za 5 %. v 2. Poleg potrebnih rekonstrukcij in vzdrževanja zdravstvenih zavo-'dov je treba izboljšati stanje zdravstvene službe na kočevskem področju. Tu naj se začne graditi nova bolnica s 150 posteljami. Zn to je zagotovljeno 200 milijonov dinarjev. Prav tako je treba rešiti vprašanje bolnice v Trbovljah, ker obstoječa funkcionalno in higiensko več ne ustreza. Potrebno je nu jno zgraditi še otroški oddelek in dispanzer, za kar je zagotovljenih 30 milijonov dinarjev. Y Ljubljani se je treba nujno lotiti graditve i^ivc mestne bolnice; /a prvo etapo gradnje kirurškega oddelka s travmatologijo in posteljami za nervologijo je v "tem obdobju predvidenih- 464 milijonov dinarjev. S tem sc bodo povečale bolniške kapacitete za ves okraj. 3. Za potrebe zdravstvene službe je i/ družbenih sredstev zagotovljenih skupno 4012 milijonov dinarjev, od tega za investicije 1677 milijonov, s čimer bodo krite najnujnejše pot robe. Računa pa se, da del izdatkov krijejo zdravstvene ustanove iz lastnih sredstev socialnega zavarovanja in iz sredstev interesov gospodarski]) organizacij. 4. Podpore socialnega varstva potrebnim in dela nezmožnim polnim podpirancem se bodo v bodočem obdobju zvišale do minimalne pokojnine. Dela zmožnim pa se bo v širšem obsegu posredovala primerna zaposlitev hkrati z uveljavljanjem pravic do pokojnine, užitkov itd., medtem ko se bo število podpirancev zniževalo. Šolske mlečne kuhinje, ki so uspešna in razširjena oblika preventivnega varstva, bodo zajele vse otroke, zaradi česar bodo izdatki zanje naraščali, povečal pa se bo tudi prispevek staršev. Organiziranje počitniških kolonij za otroke bo vse bolj prehajalo na ekonomsko osnovo, odgovornost za teže ogrožene zavarovane otroke bo prevzemal 7.S7,. Socialne zavode je treba sposobne j c urediti. Prirediti je treba prehodni dom zn nezakonske matere, pripraviti program za nove počitniške domove in urediti mlečne kuhinje tudi na strokovnih in vajenskih šolah. Za gornje potrebe je predvideno 2807 milijonov dinarjev sredstev od tega 114 milijonovo za investicijo in rekonstrukcije. XII. poglavje Stanovanjska graditev 1. Ker bi zaostajanje pri pr rad i t vi stanovanj za gospodarskim razvojem zavrlo ekonomski napredek, je treba v tem obdobju pospešeno gladiti nova stanovanja. To pa na vsak način le v okviru možnosti, ki jih daje dosfcženi gospodarski napredek izražen v obsegu namenskih sredstev za stanovanja, razpoložljivih kapacitet gradbene operative in in-industrije gradbenega materiala. 'Nova stanovanja jr treba graditi posebno v večjih industrijskih centrih. zlasti pa v Ljubljani, ker se tu zaostajati je stanovanjske graditve najbolj občuti. V okraju se bo zato v letih 19% 1961 povprečno gradilo letno po 2010 stanovanj, v sami Ljubljanj 1380 stanovanj. S tem bo pri potrebnem lot nem povprečju 2170 novih stanovanj v Ljubljani krilih le 04 % potreb. Zn nova stanovanja bo letno vloženo v okraju cca 4,8 milijard dinarjev, ali skupno v 5 letih 24 milijard dinarjev. 2. Da bi mogli izvršiti ta plan. se smejo graditi samo standardna stanovanja, ki zagotavljajo prebivalcem osnovni higienski minimum. Imelo na j bi za 4 osebe 36 m2 neto etažne površine in smejo stroški za tako stanovan je znašati 2.030.000 din vključno z. gradbenimi obrtniškimi in inštalaterskimi stroški. Stroški zn komunalne naprave ne smejo presegati n % vrednosti objekta. Povečanje stroškov na višji stanovanjski standard mora plačati koristnik Stanovanja v obliki povišane najemnine ali kot lastni prispevek k stroškom zadružne gradnje. 3. Stanovanja naj se grade v skladu z obstoječimi potrebami in strukturo družin. To bi po sedanjem stan ju pomenilo, da mora biti 23 °/<> dvoležiščnih, 60% tro- in štiriležišč-nih, 10% pet- in 5% šestležiščnih stanovanj. Gradijo naj se tudi večja stanovanja, ki jih je možno uporabiti zn dvoje ločenih gospodinjstev in bi služila družinam, kjer so stari starši še vključeni v skupno gospodinjstvo. 4. Slanovanja naj sc grade po projektih, ki so se že doslej iz-P kazali kot najbolj ekonomični in so navedeni v dokumentaciji. Tc projekte je treba še izpopolniti z novimi dosežki standardizacije in jih proglasiti za tipske. Nove programske rešitve se lahko proglasijo za tipske le, če so v skladu z načeli racionalne graditve in v največji meri upoštevajo industrijsko proizvedene tipske elemente. 5. Postopno na j se izvede prehod na ekonomsko gospodarjenje s stanovanjskim fondom tako, da sc razvijajo vse oblike postopnega prehajanja no ekonomske najemnine, kot so: vključevanje lastnih sredstev stanovalcev, plačevanje anuitet in povečanje najemnine zu kritje dodatnih stroškov višjega standarda. 6. Nova stanovanja naj se grade na velikih gradbiščih, za katera je predhodno pripravljena vsa urbanistična dokumentacija, da jc možna uporaba tehničnih sredstev. Ker lahko le veliki investitorji organizirajo tako velika gradbišča, naj se še bolj razvijejo organizacije, ki opravljajo servisno službo za graditelje. kot sta n. pr. Zavod za stanovanjsko izgradnjo in Zavod za zadružno gradnjo v Ljubljani. Nudita naj pomoč tudi izvenljubljonskim občinam, kolikor jim pogoji za masovno gradnjo stanovanj ne omogočajo. da sami ustanove take organizacije. Osnuje naj se tudi informativni center, ki bo zbirni izkušnje v stanovanjsko-komunalni graditvi in jih bo posredoval investitorjem, izvajalcem, projektantom in industriji. Za tako perspektivno stanovanjsko graditev jc treba utrditi sodelovanje- med investitorji, projektanti, izvajalci in industrijo gradbenega materiala, zlasti z /dolgoročnimi pogodbami. 7. Organi družbenega in delavskega samoupravljanja morajo pri razdeljevanju stanovanj spoštovati načelo, du se stanovanja dele med delavce in uslužbence v razmerju strukture zaposlenih in to po vrstnem redu potreb. V tej dobi jc treba rešili stanovanjski problem borcev in invalidov in jim v okraju zagotovili najmanj 330 stanovanj, v Ljubljani pa 300. 8. Sporedno z. graditvijo stanovanj se morajo zgraditi tudi potrebni komunalni servisi zlasti v večjih naseljih, kjer gostota naselitve narašča nesorazmerno z gostoto teh servisov. Z.lnsti je to pereč problem v Ljubljani. Pri ustanavljanju servisov sc je treba čim bolj ošinil joti na samofinansirnnje potrošnikov, redvidevajo se sledeči servisi: Število prebivalcev, Potrebna sredstva Predvideno - S o r v i s ki jili poslužuje zu rn '•vrviš skupno število 1 za varstvo otrok en servis 500 v milijonih din , 4 * seri isov 63 2 igrišča za otroke 500 2 62 3 /n pomoč v gospodinjstvu 1000 3 30 4 za popravilo gospodinjskih strojev 1000 t 29 5 pralnica in likalnica 1200 12 27 S stanovanjsko izgradnjo pa se bodo obenem izgradile zmogljivosti tudi za druge dejavnosti, potrebne naselju, ki se bodo finansirale iz sredstev, predvidenih zn razvoj gostinstva, trgovine in obrti, in sicer: 0 družbena prehrana — 7 prebranitveni centri 1200 8 obrt (brivce, krojač, čevljar) 1500 9 zn hišna popravila 3000 Z izgraditvijo 276 servisov bodo naselja mnogo bolje ooremljcnn, kar bo obenem dylo tudi trdneišo osnovo za razvijanje stanovanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost <<-mora razvijali kot osnovna enota samouprave državljanov-potrošni- 100 3 22 29 14 20 6 12 kov, v okviru katere je mneočo razširjati ozke meje družine in Inko ustvarjati pornič zn Džip in pestrejše življenje. Stanov n n iška skupnost šele omogoča izvedbo tega programa. TRETJI DEL Gospodarske dejavnosti XIII. poglavje Industrija I. V skladu z zveznim in republiškim perspektivnim planom naj se industrija v ljubljanskem okraju do leta 1961 usmerja predvsem na: boljše izkoriščanje že obstoječih proizvodnih zmogljivosti, zamenjavo in izpopolnitev osnovnih sredstev, modernizacijo, mehanizacijo, rekonstrukcijo in razširitve, če je to utemeljeno v rentabilnosti, povečanju sortimann in kvalitete, pri čemer je treba upoštevati možnosti za ustanavljanje dizlociranih obratov, če se s leiu prihranijo dodatna sredstva zn stanovanjsko graditev. Nadalje je treba dovršiti že začete objekte, bolje organizirati proizvodnjo in izvesti naprednejše tehnološke postopke. kjer jc možno, naj sc izvede avtomatizacija proizvodnih procesov. Razvijati je treba kooperacijo z domačimi in tujimi podjetji, izdelavo visnkovrednih končnih izdelkov glede na ugodno stanje visokokvalificirani- delovne sili-, proizvodnje za široko potrošnjo, zlasti skladno z razvojem stanovanjske skupnosti. Industrija nuj prevzame serijsko proizvodnjo od obrti ter ustanavlja servisne delavnice z« lastne izdelke. Neizkoriščene kapacitete stranskih obratov nuj se uporabijo /a obrtne usluge z osamosvojitvijo v obliki industrializiranih obrtnih obratov. Industrijsko proizvodnjo je treba prilagodili domači surovinski bazi, potrebam gradbeništva, doseči boljšo povezavo z raziskovalnimi inštituti in zavodi, načrtno usposabljati strokovne kadre zaradi pravilne izrabe kvalifikacijskega setava, z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij pa naj se zagotovi ekonomično načrtno investiranje. Nadaljnji razvoj in krepitev delavske samouprave Z aktivnim sodelovanjem pri izpopolnjevanju gospodarskega sistema i" razvijanju vsebine dela bosta zagotovila osebno in kolektivno iniciativo. rast proizvodnosti dela io boljšo kontrolo nad trošenjem kolektivnih sredstev. 2. Nn podlagi teh smernic se pričakuje 9.6% porast fizičnega obsega industrijske proizvodnje povprečno na leto tako, da bi bil do leta 1961 za 78% večji kot leta 1936. Porast fizičnega obsega industrijske proizvodnje po strokah ho takšen: Stroku Indeks 1961/1916 111 — proizvodnja električne energije 147 112 — nroizi-odnjn in predelava premoga 109 115 — barvasta metalurgija 124 116 — predelava nekovin 171 117 — kovinska industrija 146 119 — elektroindustrija 248 120 — kemična industrija 210 121 — industrija gradbenega materiala 179 122 — lesna industrija 145 123 — papirna industrija 140 124 — tekstilna industrija 151 125 — industrija usnja in obutve /163 127 — živilska industrija 160 129 — tobačna industrija 107 130 — filmska industrija . Skupaj industrija 158 Celotni dohodek industrije bo v tem času naraste! zu 67%. ker se bo proizvodnja po sortimentu, kvaliteti in slopnji dodelave precej izboljšalo. 3. S tehnično modernizacijo, razširjenjem in razvijanjem delavske samouprave in stimulativnega nagrajevanja po delu se pričakuje v času do leta 1961 porast produktivnosti dela za 31,6%, tako da hi se 58-odsto.tno povečanje proizvodnje doseglo s samo približno 9000 novo-znposlenih. to je / 19-odstotnim povečanjem zaposlenih' Na povečanje produktivnosti bosta vplivala polog omenjenih pogojev tudi izpopolnje ni gospodarski "sjstem in interes posameznika in kolektiva zn povečanji- osebnih dohodkov in skladov podjetij ter komune. Pri vključevanju nove delovne sile je Irelm upoštevati tudi rezervo že zaposlene delovne sile. ki ni dovolj zaposlena. Tako bi letni čisti povišek delovne sile znašal le približno 3.3%, jn sicer prva letn več lotn 1960 in 1961 pn nmnj. 4. Predvideva se. dn bo planirano povečanje industrijske proizvodnje mogoče doseči s približno enakimi vlaganji kol v preteklem obdobju. V osnovna sri-dslva hi vložili skupno 26.609 milijonov dinarjev V' to znesek so všteto tudi vlagali in iz amortizacije. Pretežni del so mora porabiti za rekonstrukcijo, mode m izuri io in delno povečanje zmogljivosti, ostanek pa za dograditi'' (14% vrh vlngnni) in za novogradnje (9.4%). Nove investicije so predvidene le v kemični, lesni in tek: stilni oziroma konfekcijski industrij1 ior v industriji gradbenega me*8' riala tor nekovin. Zaradi večjo izrabe proizvodih zmogljivosti in večje proizvodnje sC morajo povečati tudi vlaganja v obratna sredstva tako iz lastni;1 sri-dslev podjetij, kot tudi iz ilriiž: bonih investicijskih skladov. Lasti** skladi obratnih sredstev nnj bi slj do leta 1961 povečali za II ml 1 i j ■> rd .dinarjev ali za 44%, pri čemer I)8 mora narasti tudi hitrost obračanj8 teh sredstev. v 1, Zaradi ostrega disproporca i"1'1 razvito proizvodnjo električne i-n<"r' gijo in z.nstnrclimi prenosnimi ni): prnvami je treba v proizvodni) električne energije skoncentrira*1 investicije nn modernizacija, r»f:' širitev in izpopolnitev prenosni" naprav. V proizvodu|i in predelavi pff' miign se predvideva rcorgnnizn<’!r odkopa in rekonstrukcija rtepnrnf*-! v nreinogovniku Kočevje, odpiranj zalog v Dolu pri Hrastniku in r’(, Konstrukcija liuhlihnske plinarji' trn novi lokneiji. ki bo mnogo!'1 močno povečanje v proizvodnji pl'1’1.' Kemična iovnrnn v Ljubljani 1,1 pripravi vse potrebno za prcust". ritev v proizvodnjo nn bazi uii'8 nih smol ali polimidnih vlaken. ”f' usmeritev ie potrobim zaradi " ekonomičnosti proizvodnje ob širjeni tovnrni aluminija v "kiHr* če v mn. Investicije v stroki nekovin jV,1] omogočijo izkoriščanje nahaj* surovin (pralnica kremenčevega pesku v Moravčah, rudnik kaolina v Črni, burit okrog Lilije), oziroma naJ sc preorientira proizvodni pro-8ru,u na 'tehnično in specialno keramiko (keramično-kemična indu-s'riju v Kamniku). Zaradi rastočega povpraševanja po tesnilih je treba razširiti naprave Tesnilke v Medvodah. Z izgradnjo prve etape je 'foba zagotoviti nadaljnji razvoj tovarni optičnih in steklopihuških izdelkov v Ljubljani, ki ji nepri-rnern* prostori ovirajo razvoj. , ^sa podjetja kovinske stroke v °.aju bodo obnavljala in moderni-Zl,ala dotrajani strojni park ter do-J*o nila obstoječe zmogljivosti in. izboljšala tehnološki postopek, zaradi ‘osar se bo proizvodnja znatno po-'oeida in razširil sortiment. klcktrična industrija bo z rekonstrukcijo povečala proizvodnjo se-stavnih delov elementov in,instala-rijskcga materiala, pri čemer se bo Proizvodnja bolj industrializirala 'da. Telekomunikacije. Kima 1KV v Ljubljani). . V kemični industriji je p red v i-. na dograditev Belinke v Soteski !!’ prve etape Kemično tovarne v očevju. Z rekonstrukcijo se bo po-i l v,da proizvodnja Leka v l.jublja-'• ki se bo s konfekcioniTdnja pre-(Mneril na ekstrakcijo in sintezo, in "farne kleja v Ljubljani. Povečate potrebe drugih industrijskih I no(f in stanovanjske graditve zadevajo rekonstrukcijo tovarn pre-,t,z°v ('olorc in Ilellc- . Njun azvnj se mora usmerjati v tesnem sodelovanju in povezavi s p red v i-"eno tovarno upietnih : mol in Ke-"leno tovarno v Kočevju. Kemična "varna Domžale bo z rekonstruk-'1° razširila svoje zmogljivosti za 1'rojzvodc živilske stroke (krompiv-J6v» moko itd.). Zaradi občutnega pomanjkanja “rodbenega materiala, ki ima neustrezen sortiment in kvaliteto, zn-radi česar zavira napredek grndbe-'istva. se bo z rekonstrukcijo ope-aru dvignila in modernizirala pro-zvodnja jn storilnost, z umetnimi "silnicami se zmanjšal sezonski ka-Ko p! r 'Lda. n sortiment pa priln-.'P d potrebam modernega grailbe-Zgrajena bo tudi, še nova J"nelska o. opeke pri Elektrarni se bodo tudi '■'"'Iška opekarna v Ljubljani ter lurgi opeke i ' ' - rnovlje. Izponolnile v Kresnicah in Dobre- • .Lesnn industrijo bo z rekmistruk-pd’. 'n razširitvijo v skladi In svojo >lzy°dnjo s potrebami gradbeni-I " obrti ter surovinsko bazo s i,i,'1'"d" ho bolje razvila višje stop- njo Predelave. Pri tem bist ve- si.. I>r'spevnti k pocenitvi in hitrejši S(:-V""iski graditvi z uvajanjem lini"' P • 'n nino''i<,ne proizvodnjo R| "anih ohmientov stavbnega in invnnjskeon pohištva v tesni po-"V| ' gradbeništvom, v v 'Ldno rekonstrukcijo papirnic r>Ovo'ž.V i 1 'n na Količevem se bo rašč ''>• Pfdzvodnjn v skladu / nn-knip 1,1 ,ln' potrebami grafične in tr0,;;;,"zne industrije ter osebne po- kop^r^djlnice in tkalnice bodo z re-ii, '"keijami odpravile ozka grla ti|„l(,l,<>.njnla obrabljene stroje, ple-rj|)r)1,1 konfekcije pa si bodo z pre),'s'r"inegn parka zagotovile naje,, ' obrtnega na industrijski Hab. ■ Proizvodnje in s tem rncio-Dilf, Izkoriščale material in dvig-te .. °r>lnost. Sedanje obrtne obrn-cije .Sei'ijsko proizvodnjo konfek-hitj c 'rpba razširili in organ izi-K()t konfekcijsko industrijo, zlasti zaradi splošnega pomanjkanja posebno težke konfekcije. Tudi v industriji usnja naj se z rekonstrukcijami doseže prehod od obrtnega načina dela na industrijski (Torbica, Usnjeni izdelki, Ljubljana), obe tovarni usnja pa nuj si z rekonstrukcijo zagotovita bolj racionalno izrabo kož in predelavo-odpadkov. Živilska industrija mora zagotoviti predelavo povečane tržne proizvodnje kmetijstva ob upoštevanju nujnosti, da se nekatere vrste začetne predelave razvijajo v okviru KZ, če je to gospodarsko'uspešneje. Obnova in rekonstrukcija grafične industrije bo zagotovila odpravo obstoječega pomanjkanja vseli vrst grafičnih izdelkov, zlasti šolskih potrebščin in embalaže. Zaradi močno zastarelih strojev, neustreznih prostorov in do skrajnosti izrabljenih zmogljivosti je obnova še posebno pereča. Urbanistični razlogi narekujejo tudi nekatere preselitve. Te razloge je treba upoštevati sploh pri vseli rekonstrukcijah, zlasti pa tam. kjer bi se rekonstrukcija na sedanji lokaciji ne mogla izvršili in je preselitev nujno potrebna, kot n. pr. pri Tribuni. Plinarni, Umetniškem zavodu zn litografijo, raznih obratih stavbnega mizarstva, ki se morajo preseliti iz' središča mesta na obrobje, itd. Podjetja, ki imajo več raztresenih obrntov po mestu uli neprimernih, premajhnih in nehigienskih prostorov, naj iih pri ro-konstruLciji sanirajo in skoncentrirajo. Rekonstrukcija naj se tudi usmeri tako da bo z njo izveden prebod od obrtniške na serijsko in industrijsko proizvodnjo, zlasti, kjer je ta proces že zastarel. XIV. poglavje , Kmetijstvo 1. V tein petletnem obdobju je treba doseči pospešen razvoj kmetijske proizvodnje in socialističnih odnosov na vasi. To bo možno doseči z močnim razširjenjem kmetijske kooperacije in z utrditvijo kmetijskih posesteV, a na osnovi moderne agrotehnike in večjih investicij v kmetijstvu. Tak razvoj pa zahteva tudi specializacijo kmetijski- proizvodnje odvisno od naravnih, tržnih in prometnih pogojev. Vse to bo naglo dvignilo hektarske donose, zvišalo produktivnost živine in donos v sadjarstvu. Na ta način ho dana osnova za povečano preskrbo prebivalstva in zn razširjenje predelovalne industrije ter za večji izvoz presežkov. Na teli osnovali se bo razvijala logično tudi socialistična preobrazba vasi. 2. Vrednost celotnega dohodka kmetijske proizvodnje se bo v petletnem obdobju povečala od 13.052 milijonov din v letu 19% na 21.679 milijonov din v letu 1961 uli za 66°/o. Vrednost kmetijske proizvodnje na 1 lin obdelovalne zemlje se bo povečala od 103.000 din na 172.000 dinarjev v letu 1961 ali za 67%. 3. V poljedelski proizvodnji se bo spremenila struktura njivskih kultur tako, da Im narnstel delež Urinskih in industrijskih rastlin od 28,6% na 32,7%. znižal pa si- delež žita od 43.0% na 41.4%. Po najvažnejših kulturah se Im proizvodnja v tonah razvila takole: Kultura i H °/° letim in proizvodnje za zmanjšala sezonski značaj gradbe-'osl, 110 potrošnjo za 57% v primeri nlštva. z letom 1956, z naraščanjem km®" 3. Za prehod na moderni način lijske proizvodnje za približno 10°! graditve je potrebno, da se izvrši , *V.° 'n naraščanjem osebnih do rekonstrukcija v celotni industriji hodkov prebivalstva za 7% letno, 1>C gradbenega materiala, uvedejo novi narastcl promet v trgovini na drob' proizvodi zlasti tipski elementi, da no '1° konca leta 1961 za 74%, to l* se odpravi sezonski karakter dela in Zil U-č% letno. I rgovina na deln a da se izgradijo nove zmogljivosti za *)0 narasla za 77%, izvoz 1)% n n ra' deficitarni material. Proizvodnjo s*l!l zu 12% letno, uvoz pa za 8#/' gradbenega materiala je treba orga- l°*no v skladu s smernicami zve*-nizirati tudi pri industrijskih pod- nega perspektivnega plana. 2. Povečani promet in dosedanji jetjih. kjer so zn to pogoji. . 4. Za uresničitev nalog gradbene relativno zaostajanje v razvoju tf" operativc bo treba vložiti v tem ob- Sovinc narekujeta, da s posebno |>0" dobili za 2948 milijonov dinarjev "/urnostjo razširjamo trgovsko mre* novih investicij, od česar bo upo- zo '}a drobno. Povečati je treba kij' rabljeno 70% za nabavo mehaniza- pacitete mreže in zboljšati pestre**' eije in opreme. »o s sodobno tehnično opremo, s p»' Število delovne sile bo naraslo kironjem blaga vnaprej, čemur st! do leta 1961 za 22% ob nieni po- mora posvetiti že industrija in grO' večani produktivnosti. FJuktuaeiio cistična trgovina, z avtomati in siv je treba znižati z gradnjo stalnih mopost režim in z odpiranjem trgO' stanovanj za gradbince in njevalnih centrov. prelira- v'n z neprekinjenim obratovanje®! O 1 _ L " ' ' n e* S tem bomo dosegli, da bo prot* XVII. poglavje Promet na enega zaposlenega v trgovini p°" raslel za 34% in se znižalo števil® prebivalcev no eno prodajalno Z* M%. Trgovina na drobno mora V°’ I. Osnovne naloge promela v bo- stati glavni posrednik med proi**" dočem obdobju so: voilnjo in potrošnjo. Zato je treh*1 v železniškem prometu je glavno čimbolj eliminirati nepotrebne vmes-naloga urejanje ljubljanskega vozlišči in elektrifikacija proge Rakek ne člene, za kar je potrebno, da t° nalogo opravljajo močnejše delaj" —Zalog ter remont ali delna rekon- listične gospodarske organizacij6 strvkeija na ostalih progah. ' ' ... katerih poslovanje je rentabilne,i-l® V' cestnem tovornem prometu je in racionalnejše. Investicijska sre«" treba predvsem zagotoviti prevoz stva bodo s tem bolj skoneenlr'" hlača med kra ji, ki niso povezani' rana in vzgoja kadra bolj sistem8" z železnico, ostale prevoze pa ko- tičim. ordinirati z železnico ali prepustili Delavska samouprava se bo la*1" drugim. Podjetja drugih strok naj ko popolneje uveljavila in s tel® obdrže predvsem tovornjake matij- notranja kot tudi družbena* ko**" še nosilnosti za hitre prevoze na (rola. Trgovske organizacije, ki 36 kratkih relacijah za lastijo potrebe, bavijo z vsakodnevno preskrbo P"' V cestnem potniškem prometu je trošitikov (špecerije, sadje, zelen j** zlasti treba zagotoviti reden in hiter va. mivko, kruli, meso) sc morij6 prevoz potnikov in delavcev na de- približati značaju javnih služb. Z»' lovna mesta in odmor. Za kritje potreb inf avtobusih, trolejbusih in specialnih vozilih se utora skladno to ie treba njihovo poslovanje te3' neje povezali s stanovali iškimi,skup' noslmi ter organi lokalne ltpruv* povečati tudi proizvodnja karoserij. Ta mreža naj bo locirana tako, (l6 Povečati je treba tudi zmogljivosti bo potrošniku pri roku za vzdrževanje in popravilo vozil. Posebno pozornost je »treba P?' k čemur jo treba pritegniti tudi do- svetili tudi trgovini s sadjem *" mačo avtomobilsko industrijo in za- zelenjavo, ki kljub visokim m“r stonniškn podjetja. žam ne ustvarja presežkov za in®" Na podlagi teli smernic in sploš- dernizncijo in razširitev mreže radi visokega kala, majhnih lokal1' (branjarij), neustreznega vskhm1” sčenjn, pomanjkljive opreme In 9° Iran je organizacije ter razdrobi l‘_ 117 uosli. Občine naj s pravilno invo sklenjenimi pogodbami, pogiiinn®/ s krediti iz družbenih sredstev. Na- sc lotiti prodaje po kvaliteti. I_V,Nt, bnvljcni bodo Iz teh sredstev pred- vina naj pravočasno založi trŽ$' z ustreznim sortimentom blago in ustvarja potrebno intervencijske zalogi'. V mestih in industrijskih sredinih je treba zlasti zagotoviti bolj-so preskrbo s kruhom, mlekom, mesom in kmetijskimi pridelki. Da bi se povečale kapacitete pekarn, bo do konca leta 1959 zgrajena nova modema pekarna v Ljubljani za Bežigradom z dnevno kapaciteto (v Ih urah) 20.000 kg kruha. Do konca leta 1961 pa se bo pričela gradnja druge take pekarne. x. Da so zagotovijo zadostne koli-ri!,e mleka, je treba organizirati 'ntenzivno proizvodnjo mleka v neposredni okolici Ljubljano. Ljubljanske mlekarne« so dolžne.'* da Oskrbujejo potrošnike v mestu Ljub-jiani z zadostnimi količinami kvalitetnega mleka in drugimi mleč-n',ni izdelki ter preiti v celoti na Preskrbo s pasteriziranim mlekom. f izgradnjo nove mesne indu-strijc v Zalogu se bo izvršila re-0rSanizaeija celotnega pr meta / jijesom, ki naj bi zagotovila I iub-Ijani in drugim pot rožnim središčem °kraja zadostne količine vseli vrst ni(,sa in mesnih izdelkov. , Industrijska .podjetja z znključ-ri'ln sortimentom nnj v večjih kra-bh odpirajo svoje' prodajalne, to-'‘irno z dopolnjujočim sortimentom Pa naj ustanavljajo skupne nroda-JuL" tako bo industrija bolje ob-jipščenn o potrebah potrošnikov. Dgovine. zlasti tiste s tehničnimi Predmeti, na j organizirajo tudi ser visjm službo za popravila takih Predmetov. I rgovinska mreža na drobno se rumu v tem obdobju povečati tako. "n bo kapaciteta prodajnega pro-j ,nra narastla v okraju /a 41 °/o (v Ljubljani za 69 6/e), pri ročnih skladišč Pa zn 53o/0 (v Ljubljani za 47«/o), uuidtem ko bo število prodajaln na-r istln v okraja le za 180,o (v Ljub-| Dani zn 26»',,). , "• Z organizacijsko in tehnično krepitvijo trgovine na drobno se “° zmanjšalo posredovanje grosi-M"v, kar je treba podpirati, in naj grosistična trgovina razvija sa-7° Innf, kjer neposredna povezava 'hijla s proizvodnjo ni najbolj 'uotrna. Kjer grosistična podjetja "najo perspektive za obstoj, je j ! ha grosistično trgovino skoneen-l|jlr.l'li in njeno delo čimbolj meha-pjZlrati. Trgovina na debelo nuj od-k.r»..udi svoje trgovine na drobno, v 1 **v lahko pozneje osamosvoji, V | 'ih središčih pa svoja podrob-S( ..skladiščn enako kot tudi indu-Prol ,il P0. i naj se "v večji meri pred- '11,1 embijliva. ^ prometu s kmetijskimi pti-k„ 1 Paj bo zadruga izključni od-kato>Va c.c vse*' Džnili presežkov, trn,,‘.P0 jo je treba organizacijsko, rV|||.11110 in kadrovsko krepiti. Za l?,0l'ijo tc-li nalog morajo zadiu-l„(.ijslv-.rjati tudi potrebno akumu-pr0jy° Predvsem na osnovi povečane Pa , ' 0ll,1iei {'“'lijakih pridelkov od pro-?°riirn 1 Potrošnika, prodajo itotali110^8 klsga p° izvoru in kva- in za- Malnnbi' Pttiite\ bo narasla od 14.572 milijonov dinarjev v fetu 1956 na 19.958 milijonov dinarjev leta 1961 ali za 59° n. kar znaša 7.6" o letno. Pri tem bo vrednost proizvodnje in storitev v družbenem sektorju narasla za 576/o. v zasebnem p.a za 1t°/o. Zaradi takega povečanja proizvodnje bo treba povečati tudi število zaposlenih za 5815 oseb ali v družbenem sektorju za 58Vo in v zasebnem sektorju zn 6Vo. Računa se, da bo produktivnost delo naraščala v družbenem sektorju letno za 4 Vo. v zasebnem pa zn 1 Vo. 3. Ljudski odbori naj pri določanju družbenih obveznosti leže za čim širšo pavšalizacijo vseh obrtnikov. ki delajo brez tuje delovne sile in skrhe za strokovni dvig vajencev. Družbene obveznosti obrti morajo temeljiti na prometu in zmogljivosti obratov, obdavčitev zasebne obrti naj se ravna po višini dajatev družbenega sektorja. 4. Predvideva se. da bosta v tem obdobju ustanovljena v okraju 502 nova obrata, kaj znaša t0° o od števila v letu 1956. V družbenem sektorju bo novo ustanovljenih 222 obratov ali 35»/., ostanek pa v zasebnem sektorju, ki bo obsegal predvsem manjše storitveno obrate, medtem ko bo družbeni sektor razvil močnejše obrate tudi za proizvodno obrt ter okoli ton servisnih delavnic pri stanovanjskih ‘Umnostih. Novi obrati bodo ustanovljeni predvsem v strokah, kjer je naiboTt pereče pomanjkanje zmogli ivostv in sicer v obrti za osebne storitve in v elektrotehnični, gradbeni tekstilni. lesni in kovinski stroki. V drugih strokah se bodo razvilo predvsem komunalno-servisne službe, usluge krojačev, širili, čevljarjev, brivcev, frizeriev ključavničarjev, kovačev, mehanikov, radio- mehanikov zidarjev, tesarjev, par-ketarjev, kamnosekov, keramikov, pečarjev, soboslikarjev in pleskarjev. V urbanističnih načrtih je treba predvideti tudi mrežo novih delavnic, prostore zanjo pa naj zagotove investitorji tudi pri vseli novogradnjah. 5. Predvideva se izgradnja ozir. adaptacija ca. 23.000 m8 novih delavnic. Za to kot tudi za opremo novih delavnic, za dopolnitev in zameno opreme v že obstoječih se predvideva 3144 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Vsa sredstva, ki jih ustvari obrt, se morajo usmeriti nazaj v obrt. Ustanovile se bodo mojstrske šole za izpopolnitev visokokvalificiranega in kvalificiranega kadru ter posebne mojstrske šole za vsestransko zlasti gospodarsko izpopolnitev vodstvenega kadra, okrajna obrtna zbornica pa bo prirejala občasne letne strokovne tečaje za določene stroke, na katerih se bo kvalificirani kader seznanil z novimi tehnološkimi postopki. Kvalifikacijski sestav zaposlenih v obrti se bo tako precej izboljšal. Glavni vir kvalificirane delovne sile bodo vajenci, ki se bodo morali letno vključiti v obrt na novo povprečno po 1233 Mladina naj se usmerja v" deficitne stroke, kar se zagotovi tudi z višjim! nagradami in štipendijami. Proučiti je treba tudi reformo vajenskega šolstva glede učnih programov in skrajšanja uka. Potrebno je tudi povečati -zmogljivost vajenskih Sol. Zalo se bodo gradile nove šole: zn mešane stroke v Ljubiinni, Domžalah in Mengšu, zn nvtomehun-sko stroko In za gradbeno stroko pa v Ljubljani, s.čimer se bo zmogljivost povečala zn 400 mest. Pri novih šolali bodo obstajali tudi valonski domovi, katerih kapaciteta se bo noi^čaln zn 346/o. kar bo orno gočilo vključevanje vajencev tudi s podeželja. ČETRTI DEL OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA CERKNICA 209. Na podlagi 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ št. 32-890/38) je občinski ljudski odbor Cerknica na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. aprila 1939 sprejel o tein, kot zgradbe ODLOK katere zgradbe počitek za lastnika se štejejo in oddih SMenne določbe XXI. poglavje izvrševanje perspektivnega plana I. Okrajni ljudski odbor in občinski ljudski odbori morajo v svojih tekočih družbenih planih kakor tudi v odlokih in drugih predpisih za urejanje gospodarjenja zagotovili izvajanje in uresničitev smernic in ciljev zveznega in republiškega perspektivnega plana kakor tudi smernic in ciljev v tem perspektivnem planu. 2.'Gospodarske organizacije morajo v svojem poslovanju uresničevali cilje in naloge zveznega, republiškega in okrajnega perspektivnega plana in ustreznih tekočih planov, s katerim se ti izvajajo. XXIII. poglavje Ostale določhc 1. Dokumentacija z dokumenta- cijskimi elaborati k družbenemu planu gospodarskega razvoja Okraja Ljubljana za razdobje 1937 (961 ji- sestavni del lega plana. 2. Rezultati, doseženi na podlagi družbenih planov okraja za leti 193? in 1958, se štejejo v izvršitev tega plana in so v njem že upoštevani kol plan za ti leti. 3. Ta plan velja od dneva objavi; v »Glasniku*. uradnem vestniku okraja Ljubljana. At. 01/5-39. Ljubljana, dne 28. aprila 1959. Predsednik okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastju 1, r. I. člen Za zgradbe, ki služijo za počitek in oddih lastnika po prvem odstavku 16. členu zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč, se štejejo zgradbe, ki so bile zgrajene zu počitek in oddih lastnika zgradbe oziroma njegovili družinskih članov: 1. če skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne presega 70 m*, pri čemer se ne štejejo strunski prostori; 2. če zgradbo lastnik in njegovi družinski člani sami uporabljajo zu oddih in počitek, oziroma jo dajejo za počitek in oddih na razpolago tudi drugim osebam. 2. člen Cc je bila stanovanjska ali poslovna zgradba preurejena v zgradbo za počitek in oddih, se lahko šteje za zgradbo po prvem odstavku 16 člena zakona tudi, če presega 70m2 skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali, pogoji I. člena. 3. člen Kot zgradbe za počitek in oddih po prvem odstavku 16. člena zakona se ne štejejo takšne zgradbe, ki so glede na gradbeni načrt in način gradnje (konstrukcijske elemente, grpdbeni materini razporeditev prostorov. instalacijske naprave in podobno) zgrajene tako, da lahko trajno služijo kot redno stanovanjc, 4. člen Ce je bila zgradba, ki izpolnjuje pogoje iz I. oziroma 2. člena tega odloka z odločbo stanovanjskega organa dodeljena kot stanovanjc drugi osebi, sc ne glede na to šteje kot zgradba za počitek in oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega upravičenca. 5. člen la odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku1 okraja Ljubljana. Al. 04/1-1672/1. Datum: Cerknica, 13. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Telič I. r. OBČINA DOMŽALE 210. Na podlagi 4. točke odredbe o določitvi skočnim- za javne plemenjake (Uradni list LRS št. 2/57 in 3/58) je Svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora Domžale na seji dne 7. maja 1959 sprejel ODREDBO o uvedbi umetnega osemnjevanja I. Zu celotno območje občine Domžale se odreja umetno osemenjeva- Prirodno pripuščanje je izjemoma dovoljeno na območju naslednjih kmetijskih zadrug: 1. na območju Kmetijske zadruge LUKOVICA v naseljih: DUPELJ-NE, STRAŽA, CEPLJE. OBRAE, PRESERJE, TRNOVCE. PODGORA, ZLATO POLJE, BREZOVICA, MALA LASNA, VRH, KORENO in KR ANJE BRDO; 2. na območju Kmetijske zadruge BLAGOVICA v naseljih: VO.AOE, MALI in VELIKI IEI.NIK. ČEŠNJICE. LIPA, POLJANE, SELCE, GABER J E, GORENJE, PRII.ES|E, PREVOJE, JAVORJE, SUSA in LOG; 3. na celotnem območju Kmetijske zadruge TROJANE; 4. nn območju Kmetijske zadruge MORAVCE v naseljih ZGORNjA in SPODNJA JAVORSCA. Vlllf-POLJE. ZGORNJI TUSTANJ. NE-GOSTRN, VINI E, SV. MOHOR, SERJUCE, PRETEZ, KRIŽATE. VOJNI 1)01.. PODGORIC, MIJZGA, ZGORNjf in SPODNJI PREKR. VELIKA VAS, HRIB NAD RIBCAMI. ZALOG pod Miklavžem. DEAEN, GRMACA. KATARIJA, Stancclazo, Stebalija, Kovačija, Štorov|e, Pod-brilo, Zerenk in Gora sv. Florjana. 3. Prirodno pripuščanje je izjemoma dovoljeno: a) za plemenice z območja umetnega osemenjevanja, če to 'dovoli pristojni veterinar po predhodnem pregledu glede na zdravstveno stanje živali; b) za posamezna območja ali za posamezne plemenice, če je to potrebno v študijske namene, po predhodni odobritvi sveta za kmetijstvo ObLO. 4. V krajih, kjer je izjemoma dovoljeno prirodno pripuščanje, se lahko izvaja tudi umetno osemenjevanje.^ 5. Veterinarska postaja Domžale jo dolžna uvesti vsakodnevno osemenjevanje povsod tam kjer navadno pripuščanje ni dovoljeno. 6. Ta odredim velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 03/8-2691/1. Datum: 7. maja 1959. P redsednik Sveta zn kmetijstvo ObLO: ing. Metod Kroplvšek 1. r. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Franc Habjan 1. r. nika zgradbe oziroma njegovih drl /.inskih članov: 1. če skupna uporabna površini stanovanjskih prostorov ne presegi 70 m8, pri čemer se uc štejejo slrui' ski prostori; 2. če zgradbo lastnik in njegov družinski člani sami uporabljajo zJ oddih in počitek oziroma jo da joj1 za počitek in oddih na razpolag11 tudi drugim osebam. 2. člen Ce je bila stanovanjska ali |'l> slovim zgradba preurejena v zgraf nje krav la telic. 211. Na podlagi 16. člena zakona o nacionalizacij! zgradb in gradbenih zemljišč ((Jriulni lisi FLRJ št. 52/58) je občinski ljudski odbor Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. aprila 1959 sprejel ODLOK o tem, katere zgradbe se štejefo kot zgradbe za počitek in oddih lastniku 1. člen Za zgradim, ki služijo za počitek in oddih lastniku po prvem odstavku 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč se štejejo zgradile, ki so bilo zgrajene za počitek in oddih Inst- Vsn delovna mestu so sistem1 rana in proštu. Pogoji zu sprejem: ud L prti . fakulteta, ud 2. srednja s(rokov!' izobrazba, ud 3 nižja strokovna 1 obrazba in znanje strojepisja 1,9 man j za strojepisca II. razreda. ■) Plaču po predpisih o javl' uslužbencih.' Pravilno kolkovnne prošrij* |, življenjepisom vložite \ 5. junija 1939 pri občinskem l.ijL skem odboru Ljiibljanu-šiško. ‘‘ punčičevn 6. Komisija zn uslužhciiskc zadev* kratkim Vspbinn 11 _ IIlilII gospodarskega okni j i l.jiilil jima zu ru/.dobjo do 1%l Icf i jfi 20’) Odlok o tem, kalen* zgradbe se |tK* kot /gvadbe zn počitek in oddih I*** občilu* (/crknit .1 210 Odredim ti uvedbi umetnega oMCfH0*1' n i-1 občine I)om/iile „ .id1 211 Odlok o tem, katere zgradbe st‘, ii1^ kot zgradbe za počitek in oddih I*1 občine l)om>ile R.i/iiiN delovnih Ljubijami Siika mest v upravi