94. številka.
Izdanje za torek G. avgusta
(v Trsta, v torek zjutraj dne 6 avgustu 1895)
TW'ilj XX
„EDINOL.T"
i/.haja po trikrat na trden t it-iitiii 17-
<lMjih •>!) torkih, iotrtklh
m sobotah. Zjiirrujij"- i/.il.uij* ivt-hajii ol» rt. uri zjutraj, »i n ri.u pit 7. uri »eiVr. - Obojno isul:tnj»> stane ; «• J«'1»nii.n-ei- . t. —-tn 1, i».v«*n ^tnr.j' t, l.4< ra tli m«—a. . , a.fll" , „ . t,— pul leta . . . .'».—	, „ ji,—
vs« Iffo . . „ Id.— . » . lrt.—
Na naročbe brez priložene naročnin« »r ne Jemljs ozir.
PuHHfll ičuu »tt^vilke * 1 ftoliiviij" v pni* <l»jnltiicah tnbukn v Irntn po a ntf„ izTt-n Trat* po a tiubutmi n.. tzitmijo v Irntn 4 nA., Uren Trsta S tid.
EDINOST
o^Iimi «" r»AuiM» po inrifu » p«'titu; ir nttintii z <tul>o!iiai orK*im »o pUi'uj" prti»for, ko'lkur nl>'i.>frn r n v i» 1 1 i h »r.(..-, 1'onluna OKMrlitn in jtfnei*hii«l», l<»-u.rt^i oglati it«l. *b u;i*jo po pit^.t.Uii
Vhi dcjihi nAj »« pj*r!|»jn «r« Iniilfi : ulic« C»Mma «t. 13. ViM> (iiimi) m >r» kiti frniiko»iMi>. k ><• nuf'°A>ikofniiit «11 ti* •prti 1 >mnjn, Rokopi.i m u«
Nitritnimi. roki nunciju in <ij(l«nn ipr.» ji*wi» n^ritrnUtro ulio* Molino pio-cula hit. :t, II. nmUt. 1 Mprie r«kl»m*. Jo ■« prosit« pinitoinn.
Gladilo ssloven«kega poUt/ćno^a druitva za Primor«ko.
„V r.IlHo.H J« »Iur""
Beseda miru in ljubezni.
Većerno izdanje našega lista oil ininole sobote položil je izvestno sleherni čitatelj velikim zadovoljstvom iz vok, kajti nadejamo se, da ga ni med našimi čitatelji ki ne bi z vsem ognjem svojega čutečega srca želel svojemu rodu boljših dni.
Nikar pa misliti, da hočemo hvaliti sami sebe, odnosno svoj list; ne, veliko — preskromni smo za to. Saj pa tudi ni naša zasluga, da smo posebnim zadovoljstvom in radostnega srca mogli poslati v svet omenjeno izdanje našega lista
Vest, došla nam je iz Slatine pri Rogatcu, kjer biva sedaj veliki biskup S t rosa* majer, v kateri vesti je sporočeno Slovencem b I a g o v e s t j e m i r u in sprave, ta vest je gotovo vzradostila vse naše čitatelje istotako, kakor je vzradostila tudi nas. Strossmajer je zopet spregovoril do Hrvatov in Slovencev ; govoril pa je tudi to pot tako, kakor je govoril vsi k d ar, odkar nam je sreča, da moremo slušati njegove zlate nauke. Govoril je kot apostelj miru, strpljivosti in ljubezni, a govoril je tudi kot skrben oče svoji deci, kot razborit voditelj svojemu narodu in kot pogumen bojevnik v veliki vojni za veliko načelo domo- in rodoljubja. Na njegova pleča legla je teža let, prebiti mu je bilo veliko krivic in vsakovrstnega proganjanja, valovje strupenega sumničenja in obrekovanja pluskalo je neprestano ob tega uzor-moža, ob ta kristalno čisti značaj, ali vsa ta koalicija sovražnih sil ni mogla porušiti našega Strossmajerja — Strossmayer je ostal Strossmayer. Strossmajer je ostal največi, najuzornejši in najčistejši rodoljub med avstrijskimi Jugoslovani: iz blagoslovljenega obližja Sstrossmayerjevega dohajali so nam vsi k dar zlati nauki — nauki, kakoršue moreti narekovati le neomejena ljubezen do svojega rodu in sveta skrb za srečno bodočnost domovine. Strossmajer je gigant, je orjak, poleg katerega so vsi oni, ki ga obre-kujejo, smešni in gnusni pritlikavci, prave pigmeje. Biskup Strossmayer je velikan, ker spaja s pravim razumevanjem svetega svojega poklica tudi razumevanje dolžnosti rodoljuba. Strossmajer je velik v zvestobi do svojega prepričanja in je velik zbok svoje doslednosti, s katero zagovarja to svoje prepričanje proti vsakomur — tudi proti onim, ki bi hoteli dokazati v novejši čas, da je rodoljubje — to evangelje Strossmayerjevo — paganskega izvira. V svoji veliki gorečnosti hoteli bi izvestui krogi ustvariti nekako protislovje med idejali St rosama j'erje-vimi in pa zakoni naše svete vere in s tem Id ga hoteli — njega, ki je sam svečenik po
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska piipovent XVJ. veku.
Spimil A. S o 11 o it.	111
(1 )alje.)
V kratkem je odmevala gora gromom. Plamen za plamenom dvigal je izza belega dima lombard, grom za gromom pretresal zrak, kroglja za krogljo udarjala v staro zi-dovje Samoborsko. Arkebuzirji merili so, čepeči za grmovjem, drevjem in kjerkoli se je na nasipu pokazala glava, odpihnilo jo je zrno. — V sobi šetala je Klara. Prsi so se jej dvigale silno, vsaki grom iz puške pretresel je ženo. A ni se bala ona. Sedaj je molila, sedaj iz grada bodrila ljudi. Pristopila je k oknu. Glej! Četa banovih pešcev provalila je do pred vrata. Velik človek pred četo zainahnol je sekiroj, da jih razvali. Klara pograbila je puško, pomerila, sprožila in doigiu pljusuil je raz most v vodo. A jače navalil je naskok. Vse ljudstvo pešcev z lest-
božji volji —- zadeti na najobčutnejšem mestu. Ali Strossmajer stoji trdno liki stoletni hrast v svoji zvestobi do svojega prepričanja in v svoji doslednosti: njega ni moglo premakniti z mesta valovito gibanje političkih odnošajev, niti ga -je mogla omajati tendencija one struje javnega menenja, v kojo so nam neprijazni krogi zaveli jeden del naših rojakov. Njemu niso mogle skaliti bistrega vida ni teža let ni neb roj nepriličnosti, s kojimi se mu je bilo neprestano boriti malone v vsej dobi, odkar so ga fenomenalne vrline njegove postavile na mesto voditelja in učitelja avstrijskih Jugoslovanov. Liki visok spomenik iz onih polnpreteklih časov, ko je bilo prepričanje obče, da se moramo vsi — brez razlike stanu — boriti za dušni in svetni blagor naroda in ko smo v imenu ljubezni do svojega rodu radi odpuščali jeden drugemu nepremišljenosti, ki so skoro neizogibne v viharju polltiškega življenja in narodnih borb — liki spomenik iz one dobe začetka našega preporoda, pravimo, stoji naš Strossmajer. Strossmajer je tip iz vrste rodoljubov stare dobe : v njem je poosebljeno bla-žilno blagovestje — o soglasju me d verskimi dolžnostmi in domoljubje 111.
Navdušenjem, kakoršno nahajamo navadno le pri mladeniču, ki še ni doživel de-ziluzij, kojemu britke skušnje se niso ranile čiste duše, in kojemu udarci nepoštenih ljudij še niso porušili idejalnega mišljenja: takim navdušenjem je biskup 8trossmayer te dni proglašal medsebojno ljubezen med Hrvati in Slovenci kot jedino pot do sreč-neje bodočnosti naroda. Do svojega cilja moremo dospeti le tedaj, ako smo jedini med seboj — tako je vskliknil Strossma-yer, a nam ne preostaje druzega, nego da vskliknemo našim slovenskim rojakom v vseli taborih: Slušajte tega moža-poštenjaka, slušajte to jasno zvezdo med svečeništvom katoliškim, slušajte velikega patrijota in — ubogajte ga!
*
* *
O poklonstvu Slovencev biskupu Stross-mayerju moremo danes — po „Obzoru" — nekoliko popolniti svoje poročilce od miuole sobote:
Očetovska beseda Strossmayerjeva segala je do srca Slovencem* Voditelj deputacije, Ivan II r i b ar, pozdravil je biskupa prisrčnim nagovorom, v kojem je hvalil Moga, da si na slovenski zemlji krepi zdravje in blagoslavlja narod slovenski oče hrvatskega naroda, zaščitnik in mecena vsega slovenstva. Govornik j« izrazil željo, da Rog ohrani biskupu še dolgo dolgo tako krepko zdravje in skoro mladeniški duh in srce — v rešitev
vami doletelo je do prvega nasipa. Zrna udarjala so iz grada. Hanovci niso se zmenili za to. Sedaj so položili lestve preko jame, sedaj se popenjajo. Mromu grom, plamenu plamen, dim stemnel je nebo ; kamenje, ljudje, lestve, lombarde leteli so po zraku. Ookoliu upalil je laguni in vrgel četo banovcev v zrak.
.Bene!" rekel je Ungnad, videvši, kako njegovi ljudje leto razkosani po zraku. ,.Ka-noniri, bij te ; razvrstite lombarde v jedno; streljajte gornji grad; pešci nazaj!"
„Ha ha!' zasmejal seje v gradu Čo-kolin; .banovi mušketirji lete bolje nego lastavke; že so nekje pri svetem Petru v raju. To smo se priučili pri Turkih.'
Razvrstili so lombarde in namerili na jedno mesto, na Klarino sobo. Grom ! Krogla probila je okno, zdrobivši pisano steklo. Grom! Krogla priletela je skozi okno in razbila pozlačenega zmaja ter mramorno školjko. Od groze zatrepetala je Klara; bleda, iznemogla stiskala se je v kot.
V tem navalil je brez sape v sobo ('o-kolin, raztrgan, krvav, črn.
hrvatskega in v ponos vsega slovenskega sveta, na korist Cerkve, koji je Strossmajer najodličneji dostojanstvenik in zastopnik. Slava takemu velikemu možn! zaorila je vsa deputacija.
Biskup je poljubil govornika v ime vseh zahvalivši se na posebnem odlikovanji in toliki ljubavi. Sloga in jedinstvo — rekel je — treba, da vladata med nami, ako hočemo, (in se vzdržimo in napredujemo. Po* kazavši, kam sta dovela sokrvno Srbijo razdor in strankarstvo, opominjal je, da tudi z nami ne bode bolje, ako se hodemo klali med seboj n a radost tretjega. Nedavno temu je rekel bratu duhovniku iz Gorice, da radi j e d n e g a n e p r e-mišljenega izreka ali n e p r e in i š-1 j e 11 e o s e b e, š e ne treba snovati posebne katoliške stranke in se tako cepiti; istotako z a k 1 i n j a p o s v e t n j a k e, naj pazijo, k a r p i-š e j o, da se enkrat neha vsaka napetost. (Glasom iz Slatine došlega nam poročila, je prejasni biskup v pogovoru z dotičnim gospodom iz Gorice — tudi ime tega gospoda nam je znano, a obdržati je hočemo i mi v svojem peresu — jako krepko in drastično besedo obsodil sedanje stanje odnošajev na Slovenskem. Op. ured.) Uverjen je, da ga ni nijednega rodoljuba, ki bi hotel zidati srečo naroda na drugem temelju nego je vera v Boga, kajti ta bi delal na vetru, na škodo svojega naroda. Strossmayer se je skliceval na hrvatsko rodoljubno novinstvo, uredovano po posvetnjakih in braneče svetinje cerkve in vere tako, da tam ne bi imelo niti zmisla snovati kake posebne katoliške novine. V jedinstvu nam je t o r ^ j j e d i n a r e-š i t e v x božjo po m o č j ol
„Obzor" zaključuje svoje poročilo : „Vna-njiiu mnogobrojnim deputacijam imponujejo te mnogostranske deputacije, ker isti vidijo na svoje oči, koli čarobno deluje samo ime velikega Strossmajerja. Blagor nam, dokler živi ta oče, duša, um in srce hrvatskega naroda.
Politiške vesti.
V Trutu, dnu 5. uvgiista 1895.
O potovanju cesarja in kralja Frana Josipa v Zagreb piše .Agrainer Tagblatt", da po uverjenju visoke aristokracije to potovanje ne bode značilo samo vrhunca, ampak tudi zaključek delovanju bana grofa Kliuou-Hcdervuryja. Razmerju bana do ogrske vlade ne le da se ni /boljšalo, ampak tla isti dobiva dan na dan dokazov, da pri ogrski vladi nikakor ne žele uadaljnega poslovanja sedanjega bana.
„Gospa! Gotovi smo! Banovci navalju-, jejo nasipom v prvi obkop. Polovica naših , je izginola od prokletih arkebuzirjev. Kaste-! lanu, ki je bil jedini vodja, odnesla je krog-■ Ija obe nogi."
„No, hočem umreti !* odvruola je žena.
,A tvoja hči V"
• Res je! Naj čuvaj da znamenje."
,l)obro!" In odhitel jn Čokolin.
Rog je zatrobil, groinenje obmolknilo.
»Pojdi pred bana, gospa, naglo!" zakričal je brivec, vrnivši se v sobo. „A da znaš, Ungnad ljubi ženske. Ti imaš zlato mrežo."
„Molči!"
.Nečeiu. .Mar Pavel? Kaj se Klara ne more maščevati Pavlu, ako bodes mogočna? Maščevanje! Cuješ-li, gospa, maščevanje! Mi pred bana!
Sirom odprla so se grajska vrata in spustili so most. Iz grada izstopila je Klara sklonjene glave, črno opravljena. Bila je bleda, razburjena, bila je lepša nego kedaj. Ali komaj se je bila nekoliko oddaljila od
V I&lu (Solnograj«ka) imajo sedaj vse polno visoke gospode. Kakor znano biva sedaj tam naš presvetli cesar, danes pa je prispela tja kraljeva dvojica r u m u n s k a. Kjer pa se snidejo kronane i^lave, je seveda vse polno tudi raznih državnikov in diplomatov.
Mnogi pripisujejo prispevku rununiskega kralja k našemu cesarju v Išl veliko politi-ško važnost z ozirom na dogodke na Balkanu. Vse polni nadej so seveda dunajski listi, ki že vidijo kot gotovo stvar pridru-ženje Rumunske trojni zvezi. No, mi menimo, da nemški listi streljajo tudi tu daleč preko cilja, kajti miroljubnost Htisije je tolika, da se za sedaj ni bati nikakih komplikacij, tem matije, ker Rusija niti ne misli na to, da bi na nasilen način liote'a povspešiti razvoj stvari na Balkanu, kajti vse kaže, da jej tudi za dogledno bodočnost bode veljalo načelo — mirno čakati. S tem načelom je ruska diplomacija dosegla sijajnih vspelmv ravno v Bolgarski, kakor jasno kaže veliki preobrat, ki se je ravnokar izvršil v tej državici po narodni volji. Na drugi strani pa so za Avstrijo dobri odnošaji do Rusije toliko dragoceni, da jih gotovo ne bodo hoteli žrtvovali z lepa — židovskemu novinstvu na ljubo.
Tli in tam. Kdor je pazno zasledoval razprave v poslanski zbornici naši tukom zadnjega zasedanja, videl je, kako se je predsedništvo trudilo v jednomer, da bi pri-pomočjo solističnega tolmačenja poslovnega reda ali pa tudi očitnega preziranja teg* poslovnika kolikor mogoče mašilo usta siromašni opoziciji. Predsedništvo zbornice je stopilo doli raz vzvišeno stališče objektivnosti ter je postalo izvršilnim organom jedne stranke, t. j.: nemško-liberalue. Kdor si seveda prav tolmači bistvo in duh parlamentarizma, tubi menil, da je ravno predsedništvu dolžnost, čuvati pravice manjšine pred vsakoršno zlorabo se strani večine. Do tacega tolmačenja seveda nismo še prišli pri nas. Drugače na Angleškem, kjer je pravi dom parlamentarizma. Tam imajo sedaj veliko večino konservativci, vendar pa hočejo zopet izvoliti dosedanjega liberalnega predsednika, ker nočejo, da predsedništvo postane predmetom strankarskih bojev. Tako je na Angleškem, pri nas je seveda drugače.
Itolgaruku deputacija povrnila se je včeraj ob 9. uri zjutraj ua bolgarska tla. V Oaribrodu pričakovala jo je velika množica. I/. Sredca došel jej je nasproti poseben vlak, ki je pri vel 200 meščanov. Metropolit Kle-lueiit je odgovoril na dotični pozdrav, da se je deputacija uverila, da je veliki ruski narod istimi čutili nadahiijeti do bolgarskega naroda, kakor v dobi osvobojenja in ob času
vrat, poletel je pred njo na ognjenem belcu bau pod sijajnim oklopom. Klara vzdignila je oko, in, kaker da jo je nekaj pri srcu zazeblo. Bau se je ustavil. Klara se je poklonila.
.Velemožiii gospod ban t" pričela je trepetajočim glasom, .kocka je padla, padla je za vas. Motela sem poskusiti srečo, izdala me je. Stalci sem, žena sem, vdova sem. Evo, mlajem se ljuti usodi. Zavladajte temu gradu, jaz grem z ubogim otrokom v božji svet. Kam ? Ne vem. Ali za jedno milost vas prosim. Jeden dan mi dajte, da še preživim pod to streho, da skupim svoje siromaštvo, a potem pojdeml"
Proseča dignola je solzne oči, sklopivša roki na burnih prsih
Ni se ban malo začudil krasoti Klarini. Dasi surovo in ljul.o, zaigralo mu je srce nenavadno, ko je začni Klarin zvonki ul.is, kn i je videl, kako ta bleda krasotica sredi hude zime stoji pred njim, sama, premagana.
(Dalje prih.)
urejenja sedanjega političnega življenja v Bolgarski Tem besedam so sledile burne ovacije ruskemu narodu in carju. Popoludne je deputacija nadaljevala svojo pot proti Sredcu, kjer so jo vsprejeli istotako prisrčno.
Različne vesti.
Umrl je včeraj oh 10. predpoludne vrli tržaški rodoljub, .Tanko Drašček v 41». letu svoje dobe. Za dobe cvetja rojanske čitalnice, in tudi pozneje v vsej dobi narodnega delovanja pokojnih rodoljubov, Dolinarja Dolenca, Žvaba, Lebana, Cegnarja i. t. d. bil je pokojni Drašček med najmailjivejimi sotnulniki na narodnem polju. Bil je izvrsten igralec na odru nekdanje rojanska čitalnice iu povspeševatelj slovanske pesmi v Trstu. V ta namen se ni plašil nikakih žrtev. Blag mu bodi spomin! — Pogreb bode jutri ob 9. uri predpoludne.
Pioslava cesarjevega rojstnega dneva. Ker pade letos rojstni dan Nj. Vel. cesarja, t. j. 18. dan avgusta, na nedeljo, sklenilo je tukajšnje društvo „Austria" prirediti tega dne veliko patrijotiško slavnost v gozdiču Farneto (boschetto). Program te slavnosti prijavi društvo „Austria" pozneje.
Redka slavnost. Častitljivi starosta slovenske duhovščine na Koroškem, prost v v Tinjah in navdušeni rodoljub, Lovro Se-rajnik, praznuje letos šestdesetletnico svojega mašništva. To je gotovo redka slavnost iu posebne božje milosti so deležni oni svečeniki, ki so jo učakali.
Ne le laška, ampak tudi nemika kultura poganja včasih — smrdljivih cvetk. Tako so nedavno izpred farne cerkve v Celju po noči odnesli maje, nastavljene tam v proslavo vzvišene cerkvene slovesnosti: daritve prve sv. maše po nekem novomašniku. .Domovina" se čudi, da slavno mestno redarstvo celjsko nikdar ne pride na sled takiui zlikovcem. Mi pa n. pr. se nismo nič čudili, da mestno redarstvo v Piranu ni ničesar videlo in ne slišalo, ko je malone vse mesto razgrajalo po ulicah. Spominjamo se pa, da se je ravno povodom izgredov v Piranu še posebno na-glašato soglasje med laškim Piranom in — „nemškim" Celjem. Po takem ni, da l»i se čudili naši celjski rojaki, da tamošnje redarstvo noče videti demonstracij, ako so iste naperjene — proti Slovencem!
Razpisana učiteljska sluiba. Okrajni šolski svot v Pulju razpisuje natečaj za službo učitelja II. kategorije pri ljudski šoli (<>raz-rudiiiei) v okraju Borgo S. Martino. Prošnje do 20. t. m.
Spomenik Antonu Kremplju. Dne 11. avgusta 1805. vršilo se hude v Mali Nedelji (na Štajerskem) slovesno odkritje spomenika slovenskemu pisatelju Antonu Kremplju. Vspo-red : 1. Ob 8. uri zjutraj sprejem gostov. 2. Ob 10. uri zjutraj slovesna sv. maša, po maši cerkveni govor; govori dr. Anton Medved. 3. Slavnostni govor, govori dr. Lav. Gregorec. 4. Ob 1. uri popoludne skupni obed. (Petje, tamburanje, godba). — P. n. gostje, ki se hočejo udeležiti skupnega obeda, naj to vsaj do 8. avgusta naznanijo g. nad-učitelju S. Cvalite pri Mali Nedelji.
Državna podpora c. k. k. etljski družbi kranjski določena je za letos na 5<i5<) gld. Ta družba pa je tudi vredna take podpore v polni meri, kajti deluje vspešno na vse strani. Tem povodom pa se obračamo še enkrat do visoke c. kr. vlade, da bi ista nikari ne pozabila na našo .Kmetijsko iu vrtnarsko družbo*, koji je istotako resna volja povspeševati kmetijstvo na našem tržaškem ozemlj, kakorSne resne volje popolnoma primanjkuje drugod, kjer uživajo državne podpore že mnogo let. Obžalovati bi morali zares, ako bi vlada odrekla podporo naši družbi z izgovorom, da že dolgo obstoji v Trstu neka druga družba v iste svrhe. Ali v tem pogledu ne pripoznavaino nikakega prvorojenstva, kajti ni res, da bi morale dobivati podpore le one družbe, ki že dolgo obstoje, ampak po našem meneuju dobijo naj podpore one družbe, ki zares delajo in ki kažejo resno voljo za dosezanje svojih ciljev, torej družbe, k i p o p o p o r e z a r e s z a-služiju! Delovanje naše laške kmetijske družbe — koje karakteriatikon je ta, da nima n o I) e n e g a resničnega kmeta med svojimi členi iu da je velika \«čina okoli-čaitskih kmetov ne poznajo uiti po imenu — leži pred nami kot odprta knjiga, a v tej knjigi vidimo same bele liste, ker dotična
gospoda niso imeli ničesar zabeležiti vanjo. Ker si ne moremo misliti, da bi slavni lokalni vladi ne bila poznana popolna brez-vspešnost te laške družbe in ker istotako vidi na sv^je oči, kako vspešno bi delovala našo družbo s primerno podporo od strani države, nočemo še odreči nadi, da slavna vlada najtopleje priporoči našo .Kmetijsko in vrtnarsko družbo* osrednji vladi na Dunaju v krepko podporo.
Tu gotovo ne gre za kake jednostran-sko - narodne namene, ampak za očvrščenje glavnega stebra države — našega kmečkega stanu —, zbok česar se pač smemo nadejati blagonaklonjenosti vsaj v tem pogledu.
Južnaitajerska hranilnica v Celju imela je v letošnjem prvem polletju 310.374 gld. 53 nvč. prejemkov, izdatkov pa 312.371 gld. 3 nvč; ukupnega denarnega prometa je bilo 631.745 gld. 56 nvč.. Ako pomislimo, da se približno jednako razvija tudi tamošnja slovenska posojilnica, potem že lahko sodimo po teh številkah : na čegavili tleh stoji Celje! O da: številke govore glasno in jasno, zakaj so celjski nemškutarji postali toli nervozni.
„Bralno društvo na Bledu" imelo bode dne 15. vel. srpana svoj slavnostni dan. Ob 10. uri dopoludne bode na otoku blagoslovljenje društvene zastave, popoludne tombola, zvečer pa koncert v hotelu Lujizine kopelji Obširnejši program bode sledil.
Ni mu bilo v čast! K notici, objavljeni pod tem naslovom v večernem izdnanju od tninole sobote, smo naprošeni objaviti, da je dotični poštni svetnik slugo jednostavno le prijel za roko ter ga potisnil k vratain, kjer je poslednji le po uesrečneni naključju zadel ob tam izložene stvari.
Iz Kanala nam pišejo: Po'tridesetletnem županovatiju odstopil je iz lastne volje naš dosedanji župan, visokorodni gospod F r a n M a 1 n i č, vitez Fran Josipovega reda. Pod njegovim vodstvom prihranila je naša občina v omenjeni dobi okolo 5000 goldinarjev občinskega premoženja, dasi je imela gotovo ogromno bolniških iu drugih stroškov. Redka je občina, ki bi se mogla pohvaliti takimi vspelii. Čast in slava torej našemu bivšemu županu!
Novim županom kanalskim je bil dne 3. t. m. v občo zadovoljnost občinstva jednoglasno izvoljen gosp. Andrej D r a š č e k, c. kr. poštar, podžupanom pa gosp. M i h a Z e g a, nadučitel j.
Sedaj pa se obračamo do Vas, gospodje občinski svetovalci, ki Vas je ljudstvo počastilo svojim zaupaujem, s prošnjo, da bi vsikdar modro in odkritosrčno stali na strani novoizvoljenemu gospodu županu dobrim svetom in krepkimi dejanji. Ne pozabite nikoli ubožčekov; pomagaj to jim, kadar vidite, da so res vredni iu potrebni.
Prva leta, od 1840. leta naprej, vršilo se je zaprisežeuje občinskih mož očitno, v cerkvi, s primernimi nagovori do novoizvoljenih mož v pričujočnosti vsega občinstva. Sedaj ne velja već oni običaj, vendar pa sem uverjen, da naši novoizvoljeni možje ue pozabijo svetih svojih dolžnosti. Novemu žu-ptnu in vsemu starešinjstvu kličem torej: Bog naj rosi svoj blagoslov na Vaše delo v prid občini, da bodeiuo v miru in ljubezni vsi skupaj skrbeli za javni blagor v našem prijaznem Kanalu 1 Živeli!
Zopet nov list. Pasja vročina zvalila je v Trstu zopet nov list, ki si jo pridejal iiuc „II Bisveglio* (Probujenje). Pravijo, da bode nameii tega lista čuvati interese črkostavcev. Izhajal bode po dvakrat na mesec.
Zapeljivec. Ni dolgo tega, kar se je nastanil v Trstu učitelj sviranja mandoline (tamburice) Silvester d' Acunto iz Italije. Isti je star 5e-lc 23 let, toda oženjen je in, kakor vse kaže, drzen do skrajnosti. Pod-vzetni mandoliuec seznanil se je s Kiletno Kmo C., stanujočo v ulici del Tintore in jo pregovoril, da je početkom aprila meseca t. I. pobegla ž njim v Fran kob rod. Ker pa parček ni mogel živeti od zgolj ljubezni, pregovoril je bil praktični Silvester svojo Emo, da je bila ukradla svojemu očetu okolo 400 gld. Malo je bilo to, kajti v Franko-brodu ostala sta zaljubljenca na suhem. Hčerka je takrat pisala svojemu očetu in mu živo slikala svoj položaj. Oče je prišel v Franko-brod i n vzel dekle: a s seboj. Pozneje vrnil se je v Trst — ne zna se kako — tudi Acunto. Pričel je znova svoje spletke in omamil je neiskušeno dekle zopet tako, da je te dni žnjim pobegla v Italijo. No to pot
pa je zapeljivec popolnoma ponesrečil, kajti sedaj ga iinajo v ulici Tigor pod ključem.
Zopet izginel mladenič. Te dni nastanil >e je pri iznajmovalcu postelj v ulici Altana št. 1, mladenič, ki se je vpisal za 22letnega Emila Schlumpfa, dninarja pri jeleznici. Pred« si nočnem šel je z doma, ostavivši v sobi nemško pisano pismo na svojo mater. To pismo odprli so na policiji. V pismu se mladenič poslavlja od svoje matere, češ, da je sit življenja. Poizvedovanje policije je dognalo doslej, da pri južni železnici ni nikoršnega Schlumpfa v službi, O mladeniču ni sledn.
Ubegla mornarja. Te dni sta ubegla od c. in kr. vojne ladije .Kaiserin Elisabeth", v tem ko je bila ladija zasidrana pred Gibraltarjem, 201etni Karol Ve«ely iz Češke in 2lletni Karol Davidovič iz Pulja. Tukajšnja policija dobila je nalog, da poišče ta vojaška beguna.
Utopil se pijanec. Predsičnem padel je nepoznan mož blizo rdečega mostu v veliki kanal Mornarji tam zasidrane ladije .La nuova Stella d'Italia* spravili so ga urno na kopno in ga odnesli v vežo bližnje hiše št. 12. Tje je prihitel zdravnik z zdravniške postaje, toda vse njegovo prizadevanje, da bi obudil nesrečnega inoža k življenju, ostalo je brez-vspešno. Truplo pokojnikovo odpeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu. Ponesrečeni mož je kakih 40 tet star in menda delavskega stanu. Pri njem niso. našli ničesar, kar bi dalo sklepati na njegovo osebo. Bazni ljudje, ki so ga videli predno je ponesrečil, trdijo, da se je opotekal tik kanala in da je padel vsled svoje neopreznosti v vodo.
Samomor. Iz Pomjana nam pišejo: Dne 1. t. m. ob 8 uri zjutraj obesil se je v vasi Labor v svoji kleti za vrata na pasjo verižico 551etui udovec Matija Vergan pok. Antona po domače Očas.
Že dlje časa so sosedje opazovali, da se Vergauu meša v glavi, posebno odkar so mu sina potrdili v vojake. Revež je bil napravil prošnjo, da bi mu sina prestavili v nadomestno rezervo, ali dočakal ni, da bi ista bila rešena.
Nenadna smrt. Predvčerajšnjem zadela je kap ua srcu 481etuega vratarja hiše št. 15 v ulici Sette Fontane, Mihajla Hofbau-erja. Prihitel je zdravnik z zdravniške postaje, ki pa ni mogel več pomagati nesrečniku. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Jiistu.
Kužne bolezni v Trstu. Zdravniški izkaz o kužnih boleznih v tednu od 27. mili. do 3. t. m. nam svedoči, da vsaj dilvica nekoliko pojema. V omenjeni dobi bito je namreč prijavljenih 24 slučajev (prejšnji teden bilo jili je 35); tudi gledtj drugih kužnih boleznij je bil omenjeni teden mnogo bolji od prejšnjega. Bita sta namreč prijavljena le dva slučaja ošpic iu 3 slučaji škrlatice ; za legarjem ni obolel nihče. Posebno dobro znamenje pa je to, da izmed omenjenih 24 otrok, ki so oboleli za davico, ni umrl niti jeden.
Ponarejeni detetaki. Poslednji čas je v komi tatu Tolna na južnem Ogerskem več ponarejenih desetak o v v prometu. Te ponare-jane papirje spoznati je prav lahko na tem, ker stoji v nemškem besedilu namesto „zehn* pogrešno .zenu* in na drugi strani, kjer je ogersko besedilo sicer pravilno, tiskane so številke serije le iz petiti številk, v tem ko bi jih moralo biti šest. Tolnajskim oblastim se doslej 9e ni posrečilo zaslediti ponarejalce.
Električne železnice v Evropi. Tekom miuolega leta naraslo je število električnih železnic v Evropi od 43 na 70 in dolgost teh prog od 305 na 700 kilometrov. Od teli spada 366 km. na Nemčijo, 96.26 na Francosko, 68'HO na Angleško, 44'90 na Avstrijo, 37-40 na Švico, 21 70 na Belgijo, 18 85 na Italijo, 14 na Španjsko, 10 na Busijo, 10 na Srbijo, 6 50 na Švedsko in Norveško in 5 49 na Buinunsko. — Avstrija bi imela nekoliko kilometrov več, ako bi smeli prišteti še one proge, ki so v mestni pokrajini tržaški — na papirju.
Dobrosrčen nasvet. Prve dni oktobra meseca t. 1. snide se v Bruselju kongres, katerega namen bodo iskati primernih sredstev da se zatre, uli vsaj kolikor toliko omeji uenravna literatura in umazano časnikarstvo. Ker nas tu v Trstu s poslednjim popljavljajo dragi naši žido-liberalci, nasvetujemo vrlemu .11 1'iccolo" in njegovim tovarišem iste barve, da pošlje svoje zastopnike k temu kongresu. Naš nasvet je dobrosrčen, kajti prepričani smo, da se gospodje od .Piccola"
i, dr. pri kongresu proti nenravni liteiaturi zamorejo le — učiti. Koristilo bode le njim, ako sploh v njih srcih najde 8etne nravnosti še plodna tla.
Zasačen slepar. Adolf Rischl iz Trsta, 47leten mož, bil je pred leti učitelj v Trstu. 1892. osleparil je razne osebe in potem odnesel pete. Tri leta so ga iskali, a niso našli sledu o njem. Te dni pa je prišla tukajšnji policiji prijava prefekture v Vidmu na Laškem, da se je Bisclil vrnil v Trst. Tukajšnja policija je poizvedela, da se je isti nastanil v ulici Molin a vento hšt. 34. Policijski oflcijal g. Ti? ga je predvčerajšnjem po naključju srečal na obrežju SanitA in ga odpravil v zapor.
Polom. V Genovi je napovedala konkurz tvrdka in menjačnica Bratje Bingen. Ta tvrdka imela je neomejeno zaupanje ua svetovnih borzah, posebno v Parizu ter je marljivo zlorabljala to zaupanje. Kolikor se more soditi doslej, je primanjkljaja okolo 4 milijonov lir; avstro ogerska banka ima tirjati 400.000 frankov. Ta nenadni polom napravil je velik utis po vseh borzah. Bratje Bingen so pobegnili iz Genove.
Poneverjenje. Berolinska policija prijavila je tukajšnji policiji, da je od tam pobegnil 1 Sletni trgovski pomočnik Beinhold Kelcli, poneverivši 8000 nemških mark. Begun je majhne postave, lase ima temuoplave, obraz okrogel, brk nima.
Policijsko. 29letnega težaka Uateja Korena iz Babic pri Pomjanu so zaprli, ker v gostilni št. 23c ulice Belvedere ni hotel poravnati računa 36 nč. Stvar se je ugladila .na jeden ali drugi način, potem so Korena stavili na svobodo. — 431etni čevljar Fran Colja iz Pliskovice, stanujoči v ulici Chiozza hšt. 98, razgrajal je pijan v ulici deli' Isti-tuto. Prišli so stražarji in ga zaprli. 54let-nega zidarja Frana Švaro iz Gabrovice, stanujočega na Videli hšt. 321, pa so prijeli, ker je razgrajal na svojem stanovanju. Oba so stavili na svobodo, ker jiuia je komisarijat vračunil prenočišče v zaporu kot kazen.
Koledar. Danes (6.): Gospodova spreme-nitev na gori. — Jutri (7.): Kajetan, spozn.; Donat, škof muč. — Polna luna. — |Solnce izide ob 4. uri 53 min., zatoni ob 7. uri 18 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 22.5 stop., ob 2 pop. 29 5 stop. C.
Loterijske številke, izžrebane 3. t. m : Trst	47, 78, 81, 84, 62.
Line	46, 34, 86, 83, 25.
Inomost	2, 30, 73, 34, 49.
Budim	29, 59, 27. 81, 80.
Najnovejše vesti.
Dunaj 5. Ministerski predsednik grof K elmansegg je dospel tu sem iz Gmundcua.
Dunaj 4. Bumunska kraljeva dvojica se je doteknila danes Dunaja na potu v Išl.
Aussee 4. Minister za vnanje stvari grof Goluchowski posvetoval se je tri ure z nemškim kancelarjem, knezom Hohenlohe, ter je odšel potem v 131.
Sredec 4. Množica je navečer priredila ovacijo metropolitu Klementu. Poslednji se je pokazal ua balkonu svoje palače ter je spregovoril do množice blizo tako kakor v Caribrodu. Klement je naglašal, da je deputacija odšla v Rusijo na željo kneza, vlade in naroda. Rusija da ne želi druzega, nego da bi Bolgarska vspevala in napredovala. Ni dvomiti, da prideta do cilja knez in vlada, iko bodeta postopala sporazumno.
Zahvala.
Podpiaani ho zahvaljuje v imenu Marije Bav-daš slavnemu vodstvu podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, na obuvalu, podarjenem nje ainu Silvestru.
V Trstu, dno 4. avgust« 1895.
Anton Zlobec.
Tvgovlnak« briatJnvhe,
Budimpešta. PSeniea za »pomlad 6.30—0 82 Pier icu za september i8Dtt 6.38 do 6 39. Ovea za jesen 5.i 8—B.70 It* za jeson 5 5.47 Koruia za juli-avgst 5-60—5-62 za mnj-juni 1896 4*59—4.00.
Pftnnioa nova od 1» kil. f. 6 15-625 »d 78 kil. f. «25 6 30-, od SO kil. f. 6.80-640 od 7» kil. f. 6-40- 6 45, od «2 kil. for 6.50 - 6.55. lefnion «-70 -7 —: proto 6---6 60 ri nova 5.40-5.50.
PSenica: Mnogo ponujali«, dobro povpraševali«. Prodalo se jo 20000 mt. st., koruza 10 novfi. ceneje, mlafno. Vreme drž.
Praga. Nuratiuir«ui sladkor ta avgust f. 12.70. nova lotina 13-30 stuln i.
Praga. Centrifugi novi, postavljen*v Trat in carino vrod odposiljatev precej 1.28 50—. — .avgutt
Bcpt. f. 28.75---- Coneussd 29.---•— Četvorni
80----V glavah (sodih) !i025 —•—.
Eavre. K uvu ShliImh guoil av4*rMgu v. a juli &4.25 zu november . mlačno.
Casabur?. Santo* good a v ernge zu september 75*50 december 74.25 inaro 73 50 mirno.
Dunojakn borza	S. avtfuata	
taos		
	prod včeraj	da»e*
Državni dolg v papirju . • .	. \ 00-90	IOO/JO
, „ v Hivliru . . .	. 100 95	101.—
Avstrijska renta v zlatu . ,	. 123-40	123.50
„ „ v kronah . .	. 100 95	100.80
Kreditne akcijo......	. 400 10	4U0.50
London lOLst.......	. 121.35	121 40
		9-H8
20 mark .......	. 11.86	11.96
100 itftlj. lir.......	. 45.90	45 85
LaMuik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota — Tiskarna Dolenc v Trstu.