188. Mm.
Danalnia Številka stane 2 dinarja.
0 UnDDoni, • nedeljo 19. nsuto I9Z3.
Leto LOI.
SLOlENS
mM|i bi pnnlkti
l do9pettt vrsta 1 D, od 10—15 petit vrst t 1 D 50 p,večji insert* petit mti 2 D: notice, poalaaa, izjav«, reklam«, preklld petit vrsta  S O; poroke, urok« velikost 15 vrti 30 0; leaitae ponadbt besedi 75 p. Popast le pri naroČila od 11 objav naprej — lnteratnl davek posebej
Vpfiiafijem glede Inserator naj se prfloJl saaraka se odgovot
toaTvntttro »flor. Heroda" fta .
oUce H S, priHlteo. — Telelea M. 104.
IredsOstve »Ilov. Kare*«" aueallova altee ii I, L »adstreete
Telelott eter. 14. B#piM oprete nm le podeieaae ta sadeetno rraautovaate ■jeV  Rokopis«* M nej vrata, -fjaaj
■■T Posamaina Številka: mWtt
v Jugoslaviji m dni po Din t*— v Inozemstvu navadna dni Oln 1» nedelja Oln 1
Poštnina platana v gotovini«
»Slovenski Narod* velja i				
	v Ljubljani	P°	polil	
f     • ♦	Din 144 — . T2— . *r-a 12—	Dia ■ a •	144'— 7*-8fr— 12-—	Din 26-4 — ,    132-— B 66*— . 22--
Pri morebitnem povišanja te t ms dsljia naročnina doplačati. Nori naročniki aaj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici
Na temo plameni naročila brez poslstve d«nar!a se ne moremo ozirati.
Zastopniki zelene stroke, pozdravljeni!
Gozdi zavzemajo v nali kraljevini površino dobrih 7V« milijonov hektarjev ali 31% celokupne njene površine. V Sloveniji sami, ki meri okroglo 16.000 kvadratni etrov, pokrivajo gozdi 6732 km1 ali 673.200 ha, torej 42% celokupni površine. V primeri s produktivno ploskvijo Slovenije imamo gozda po zem-ljarinskem katastru 44%, po taktičnem kulturnem stanju pa še nekaj več.
V teh natančnih številkah se kaj jasno zrcali naše zeleno bogastvo. In ti naši gozdi so vir blagostanja za velik del naših zemljiških posestnikov. Med nje štejemo take, ki se pečajo skoro izključno z gozdno produkcijo in industrijo, kakor tudi kmeta, ki mu gozd služi v dopolnilo m izdatno pomoč pri ostali kmetiji. Število gozdnih posestnikov znaša v Sloveniji okroglo 159.000! Malo jih je med njimi, ki ne bi bili prepričani, da je zanje gozd velevažnega pomena.
Da nam gozdi donašajo čim večje
dohodke, treba Jih je primerno vzgajati, negovati m racionalno oskrbovali — da se lepo in pravilno razvijejo In dado ob dozoritvi po razmerah pričakovano množino lesa za posestnika, domačega trgovca, za industrijalca In obrtnika ter za eksporterja.
Mali posestnik se vežba, koder ni strokovnih Šol in tečajev, po zgledu starejših, dobrih gospodarjev! tu in tam dobiva navodila po javnih nadzoroval-nih šumarskih organih. Za večje gozdno komplekse pa je treba posebne ureditve in uprave po strokovno izvežbanih veščakih. Prvim kakor drugim se imamo zahvaliti, da so nam tekom dolgih desetletij z duševnim delom in fizičnimi napori po mnogih krajih države ohranili, po drugih, po Krasu zopet nanovo vgojili mlade gozdiče.
Gozdi pa niso le podlaga blagosta-stanja posameznemu posestniku, temveč koristijo tudi splošnosti s tem, da vplivajo blagodejno na ozračje in podnebje, na razmerje zračne padavine in na vodno razmerje, ker ovirajo prehitro odtekanje padavin in vsihavanje studencev, zmanjšujejo silo hudournikov in odnašanje tal ter oblažijo moč vetra. Važni so poleg tega gozdi tudi v zdravstvenem pogledu in služijo za okrasje prirode in selišč, letovišč, mest itd. Kje najdeš največ miru in okrepila, ako ne v gozdu? V brezgozdnih krajih ni letovišč, niti zdravilišč. Ko ne bi imeli go-zgov, bi ne imeli privlačnih sil za tujski promet. Zadovoljni moramo torej biti in srečni, da imamo tako gozdov bogato deželo in gozdnato državo!
a
Da moTejo s svojimi idealnimi stremljenji čimbolj prospeti, so se naši
šum ar j i, gozdni posestniki in lesni industrij ci iz vseh krajev širne naše države združili in kmalu po ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev ustvarili mogočno udruženje. Po ustanovitvi tega udruženja so prostovoljno prenehale delovati vse pokrajinske šumarske organizacije v državi ter se zedini-le k složnemu sodelovanju.
Gozdarske prilike v posameznih pokrajinah naše drŽave pa so kaj različne! Da so se naši šumar j i kljub temu z edin ili, to velevažno in veselo dejstvo spričuje o njih širokem obzorju in dalekovidnosti, o njihovi pravi ljubezni do gozda. Je pa tudi najlepši izraz njihovega zaupanja v našo skupnost in v blagor širše in vesoljne naše domovine.
Računali so pač Že iz vsega početka na razne težkoče, ki so se v Istini že večkrat pojavile. Glavni vzrok tem neizbežnim težkočam in morda tudi tej nezaupljivosti je bilo večkrat nepozna-nje krajevnih razmer in pomanjkanje o#ebnih stikov. Ba5 v svrho medsebojnega spoznavanja vrši se občni zbor in odborove seje po raznih krajih naše države.
Doslej so se izvršili občni zbori v Zagrebu in Beogradu, odborove seje pa poleg tega tudi že v Sarajevu, Ljubljani, Mariboru itd.
Navzlic različnim krajevnim razmeram, običajem in potrebam smatrajo zastopniki našega šumarstva za edino dobro in pravilno, da bodi gozdarska politika vsaj v glavnih smereh koncentrirana. Iz tega stališča je treba pre-motriti in obdelati razna strokovna vprašanja, ki silijo in stopajo na dan. V svrho uspešnega reševanja teh nelah-kih nalog razdelilo se je vse delo na 9 permanentno delujočih odsekov po različnih specijalnih strokah. V vsakem odseku morajo biti po možnosti najboljši poznavalci stroke, krajevnih odnosajev in zakonov. Člane odsekov volijo člani društva iz svoje srede. In ta aparat, ta živahna organizacija daje našim šumar-jem možnost in jamstvo, da dosežejo svoje cilje na pravem potu.
Udruženje je postalo že po kratkem svojem obstoju vsled svoje dobre organizacije, strokovna pomoč in sosvet našemu centralnemu in drugim gozdnim oblastvom. Pri tem deluje to udruženje brez vsakega hrupa in vr'šča, zlasti tudi s svojim krasnim Šumarskim listom, ki si je pridobil svoje zasluženo priznanje ne le na merodajnih mestih, marveč tudi v inozemstvu! .
Letošnja glavna skupščina se vrši v ponedeljek in torek v naši sredi v Ljubljani.
V pozdrav, v najlepši dar in spomin našim jugoslovenskim šumarjem je iz-
dala ljubljanska podružnica JŠU posebno knjigo, krasno delce, Že davno potrebno in zaželjeno knjigo »Kratek opis gozdnega gospodarstva v Sloveniji«, ki jo je mojstrsko uredil ing. Anton šlvic Pa tudi mi Vas pozdravimo prav prisrčno, dobro nam došli naši sumarji, želeč Vam obilo uspeha k važnim posvetovanjem in strokovnim razmotri-vanjem. Dvignite zaklad naše rodovitne zemlje! Premotrite zeleno naše bogastvo! In dajte mu priliko, da se razširi,
razmnoži še vse bolj, nego je bilo v minuli razdejalni dobi In prvem povojnem času vojskinega viharja sploh mogoče. Po dovršenem delu pa krenite na Bled, Bohinj, Pokljuko in druge naše biser -kraje, kamor ste si določili svoje izlete. In videli bodete, da je naša slovenska deželica vredna Vašega dosedanjega in bodočega truda in da je — hvaležna »lasti Vam, svojim veščim gozdarjem in dobrim gospodarjem!
Koncentracija naprednih sil v Bolgariji.
Pri nas je tako, drugod drugače. Mi smo v valovih političnih strasti in strankarskega partizanstva kakor slepci, ki se love in pehajo za malenkostnimi osebnimi ambicijami, za dlako v jajcu in ne vidijo pred seboj glavnega cilja — končnega okrevanja družabnega življenja v vseh njegovih panogah in varijantah. Drugod pa je realno življenje in strah pred neznano bodočnostjo Že odprl ljudem oči. Spoznali so, da neprestani medsebojni spori ne morejo roditi nič dobrega, da Je razkrajanje in cepljenje oni usodni črv, ki lahko raz je državni organizem in ker predpostavljajo blagor skupnosti egoističnim skominam in slavohlepju, so krenili v nasprotno smer. Začeli so zbirati to, kar so sami v svoji zaslepljenosti raz-tresli. V mislih imamo Bolgarijo po državnem prevratu. Abstrahiramo od stališča, ki smo ga zavzeli napram Canko-vi vladi In ki se nam ne glede na vse dosedanje lojalne izjave bolgarskih državnikov zdi še vedno pravilno, v kolikor se seveda nanaša na zunanjo politiko te drŽave sploh in na njeno rezer-viranost v razmerju do Jugoslavije posebej. To moramo naglašati, da ne bo nepotrebnega zavijanja ali zlorabe golih dejstev. Naše simpatije so bile na strani pokojnega Stambolijskega samo v toliko, v kolikor je bil on edini aktivni bolgarski politik, ki se je resno prizadeval, da spravi polagoma s sveta usodni srbsko - bolgarski spor. Kar je počenjal kot ministrski predsednik v notranjosti države, njegovi hipermoderni eksperimenti na polju agrarne in socijalne reforme in njegove diktatorske metode s pomočjo kmetov in v neposrednem nasprotju z vsemi ostalimi sloji, so nam bile antipatične že od samega početka. Z levičarskim diktatorjem nismo mogli soglašati, ker način takega vladanja bije v obraz demokratičnim načelom in individualni svobodi, njegovo zunanjo politiko pa smo zagovarjali, ker je bila v popolnem skladu z interesi naše države. Z njegovim padcem se je položaj preokrenil uprav narobe. Can-kov kabinet je simpatičen v okviru domače politike, dvomljiva pa je njegova
kvaliteta glede neopredeljenih stikov t zunanjim svetom. Kar pa se tiče nespornega favoriziranja makedonskega separatizma ,sploh ne more biti razdvojenega mnenja.
Cankov je prevzel vlado v kočljivi situaciji. Da se mu je posrečilo strmoglaviti zemljoradniško samovlado ra priti na krmilo, gre večji del zasluge ne peščici sofijskih malkontentov, kot moralni in bržkone tudi dejanski podpori tujih držav. Bolj kakor stvari, o katerih se je Itak že mnogo pisalo, pa nas zanima razvoj dogodkov od 9. Junija do danes. Prva skrb nove vlade je bila, kako odsekati zemljoradnlškemu zmaju glavo. S prevratom v Sofiji je bil meč potegnjen in ko bodo padle prve žrtve — obtoženi ministri prejšnjega kabineta — kar je pričakovati tekom tega meseca, bo ostalo samo Se truplo In rep nevarnega zmaja. Nekaj zemljoradniško krvi in ministrskih glav pa Se ne pomeni, da je prevratna operacija dovršena. Stambolijski se je opiral na malega kmeta In obrtnika, Cankov je našel idejne pristaše med vsemi ostalimi sloji, zlasti pa inteligenco. In ker je bila slednja prva v njegovem taboru. Je tudi prva dobila nagrado. Nova vlada je po možnosti takoj po prevratu zbolj-Šala gmotni položaj vseh državnih uslužbencev. Poskrbela je za invalide, vojne sirote, vpokojence, nepreskrbljeno deco, nezaposlene, skratka, povsod, kjer je bila pomoč nujna, je storila svojo dolžnost. Tudi kmeta ni pozabila. Spregovorila Je o temeljiti agrarni reformi na principu .-zemlja je last onega, ki jo dejansko obdeluje. Z ozirom na navedene ukrepe je razumljivo, da o kakem resnem odporu proti nji do danes še ni bilo Čuti. Pridobla je torej zase inteligenco, nižje in srednje meščanske sloje, višji krogi so bili že itak na njeni strani in potolažila je prestrašenega kmeta, ki je mislil, da se vrača srednjeveški fevdalizem. Ni sicer zlato vse, kar se sveti, toda vsi znaki kažejo, da se je Cankov kabinet dobro usidral.
Drugo, kar je morala storiti meščanska vlada, je bila filtracija sumljivih poltičnih elementov. Bolgarija Je bi-
la le dolgo preprežena z gosto mrežo komunistične propagande, čije konci so bili pritrjeni na mednarodnem proletar-skem štabu v Moskvi Od tam so prihajali agenti, prevratna literatura in cerkvene dragocenosti kot najbolj zanesljivo orožja za ribarenje v kalnem. Poleg razmeroma maloštevilnih doslednih In v resnici Idejnih pristašev bivše zem-Ijoradniške vlade so bili komunisti edina zapreka na poti k notranji konsolidaciji. To zapreko je bilo treba odstraniti .In vlada si je pomagala začasno na ta način, da je filtrirala v prvi vrsti osebe ruske narodnosti. Uspeh Je bil nepričakovan. Pod krinko karitativne organizacije, ruskega Rdečega križa, so se skrivali ljudje, ki bi bili najraje utopili vlado v žlici vode. Policija je zbrala te ptičke, boljševik! pa so hočeš nočeš, poslali v Varno svej parnik, dn odpeljejo domov to, kar je po vsej pravici njihova last Domači komunisti so izgubili glave, njihovo rovarenje Je večinoma paralizirano in tako je prvo dejanje te epopeje srečno dovršeno.
Sledilo je drugo, navidez manj važno, v resnici pa najtežje in za obstoj državo conditio sfne aua non. Zdi se, da tudi univerzitetni profesorji niso politični analfabeti Ne glede na dalekosežne ukrepe za pomirjen je raz vnetih duhov je Se vedno obstojala možnost, da se v nasprotnem taboru organizira sčasoma resen odpor proti obstoječemu družabnemu redu. Brezvestni demagogi imajo mnogo hvaležnega posla tam, kjer vlada razcepljenost in tako pestra politična diferencijacija, kakor je bilo do najnovejšega časa v Bolgariji. Vse meščanske stranke brez izjeme so dosledno posnemale prvi del gesla — razdvojeno korakati, drugi del — skupno udariti, pa jim Je bil španska vas prav tako, kakor je to v premnogih slučajih običajno tudi pri naši napredni javnosti. Odtod neuspeh pri skupščinskih volitvah, ki so dale svoječasno Stambolij-skemu absolutno večino mandatov. Spoznanje, da je to povsem zagrešena taktika, je prišlo bržkone že takrat. Drugače si nI mogoče razlagati poznejše akcije za zedinjenje vseh naprednih strank, ki je bilo pravo bojno geslo bolgarske javnosti že od prevrata sem. Križev pot je bilo to prepotrebno zedinjenje. Toda romarji se niso ustrašili nobenih ovir in po dolgotrajnih pogajanjih je zmagal smisel za občedržavno interese nad koristolovstvora in sebičnostjo posamnih voditeljev. Bolgarija je dobila kompaktno politično silo, nov faktor v notranjem življenju, takozvani »demokratičeski zgovor«, blok vseh meščanskih strank, ki bo igral odslej v tej drŽavi odločilno vlogo. Nedogledno je polje delovanja pred njim. Ustanoviti red in mir, dvigniti državo kulturno in politično, sanirati gospodarske raz-
Claude Farrfcre — prevel Miran Jarc:
Roman.
18
Zdaj pa je Fierce na potu po svetu. To ni kdo-vekaj zabavno, dasi je včasih Se bolj živahno in pestro kot v Parizu — bolj raznovrstno in manj lažnjivo. Pariška razuzdanost naj eksotične ne zavida preveč; toda ona se hinavsko skriva za zaprtimi okenci in privitimi svetlljkami. Drugod pa se sladkostrastne kretnje ne plaše solnca. Fierce pa Se vedno ljubi odkritosrčnost nad vse. Išče jo kot lz poklica, vsepovsod!: po Kitajski, na Sumatri ali v Antillih; — za njo stika prt modrijanih, v sivih platnicah iz žameta, ki krese njegovo nad posteljo pritrjeno omarico iz kovnega železa; — išče Jo na rjavih ali pa rožnatih ustnicah deklet ki jih je — kot je nanesel slučaj, poljubljal v pristaniSčih; išče jo na dnu premnogih stekleničic in čaš in v pestrem dimu vseh, na tej ubogi zemlji znanih mamil: v opiju, hašišu, etru; — ▼ strogih In neomajnih načelih kakega Torrala, v epikurskem samoljubju kakega Mevila, v svojem lastnem, močno nagonskem, prenasičenem življenju. Vsi najdeni drobci resnice, vsi odtrgani končlči zaganjala ga niso zadovo-
ljili. Poiskusil je vse in vsega se jo naveličal. A vendar nadaljuje to svoje življenje, ki ga izrablja do skrajnosti kajti da bi ga samo pokušal, se mu zdi predolgoČasno.
Oče In mati sta mu že umrla. Ta dvojna žalost ga je za vedno osenila z lahnim otožjem in rahlo bolestnostjo. Ker je svoboden in bogat gre po tsti poti naprej, saj ne pozna druge, čeprav tli v njem neko temotno hrepenenje po boljSem.
Vanj se je zaljubil neki star admiral, dobrosrčen Idealist ki ga jo spoznal v sijaju trenotne izčiščenosti; očetovsko ga ljubi, spoštuje kot za junaka. Fierce mu ljubezen po vraču je z nekoliko posmehljivim prijateljstvom.
Fierce roma po svetu in nosi svojo trudnost po vseh deželah: zaničuje zakone, norčuje se iz verstev, sovraži vsako laž in je gladen in žejen ča-rodejnih in neznanih pijač, ki jih Življenje pač obeta, a ne da«
IX.
V zasnuto sobo je stopil Fierce-ov sluga, majhen, bosonog mornar z pisano srajco in s kratkimi rokavi. Gibko in kot miš tiho je pospravil sobo, ki le bila zares v neredu: častnik Je brez dvoma kar pritaval do postelje, ne da bi mu bilo kaj mar za oo Ueh razmetane obleke ali pa za edini naslanjač,
ki ga je bil po noči prevrnil. Par trenotkov kesneje pa je vladal povsod vzoren red. Na stolu, ki ga je sluga previdno postavil na svoje mesto, je ležala očiščena obleka; sveže izlikan telovnik je bil po naročilu obšit z zlatimi trakovi In sidrastimi gumbi. Na umivalniku je že mirovala voda, kad je bila na-poljena, tudi gobe že izven mrež in stekleničice so stale v lepi vrsti Ko je bilo vse urejeno, je mali mornar zaklical v bretonjskem narečju:
»Gospod častnik! Pol osmih je!«
Vijoličaste veke so se zganile in oči so se zasvetile kot dve luči v noči. Fierce se je takoj zavedel in razbistril: opij je namreč pripraven proti-strup proti alkoholu; mačka preganja z občutjem potrtosti. Hipoma sta izginili tudi nedolžnost in ved-rost iz prebujenega obraza, ki sta ga zasenčili trudnost In neutešnost.
Mali mornar je spet odšel. Fierce je ostal malce bled in z mokrimi senci in je do polovice izpil čašo kave, ki jo je hranil med svojimi lepotičji. Nekoliko okrepčan je odložil svojo belo pvjamo in vstopil v kad. Ko je njegova koža že blestela v vodnjih kapljicah, si je sušil ramena na jutrnji bri-savici in se motril v zrcalu. Sicer ni bil spogledljiv, a vendar je predobro vedel, kako važno je lepo oblikovano telo in prikupljivo obličje na poti skozi življenje. Z veseljem je ugotovil, da je kljub nje-
govim burno prežitim šestindvajsetim letom njegovo telo ostalo vitko, čelo pa gladko. In lenobno se je vsedei popolnoma nag.
Naslonil je glavo na naslanjač. Opij mu je ude Še vedno težil. Čelo mu je stiskal železen obroč, v prsih je čutil praznoto kot da je brez pljuč in srca. Gotovo je prekmalu zapustil ležišče v pu-šilnici. O, kaka privlačno lepa je ta pušilnica! Pristna sijajna vrata, odkoder odldeš iz življenja v sanjsko kraljestvo bogov! — Da, prekmalu je odšeL Toda, saj se je moral vrniti — vrniti se na ladjo, nazaj v življenje. Zdaj se mora obleči in tekati vseokrog, oddati ukaze, sprejemati in se udeleževati smešnega in nesmiselnega človeškega dejanja in nehanja. Treba je pozabiti visoko spokojnost opijske noči ki je sledila pijani in razuzdani orgiji; treba je pozabiti zlata krila, ki so nesla človeka preko zemlje, pozabiti Čarovite poljube, s katerimi je neka vilinska kraliična vJano svežila kadilcu noge... v resnici je bila to prostaška anamska opica; vendar pa jo je mičila dražestna mačja kretnja, če se vam je potihoma zvila med noge...
Nesporno: prekmalu sem odšel. Se malo kave bi ne škodilo, da bi osušil ta prokleti znoj. Žalostni so taki nočni povratki na ladjo: voz se ziblje in za-letuie. vlažni sampan d:ši po trohnobi in potrtoti ~w>uav» sxce kot gugalnica...
mere, premagati vse posledice svetovne vojne in stopiti v normalne stike z inozemstvom. To lahko stori samo vse-narodna volja in veselje do pozitivnega dela, ki je najlepše izraženo v koncentraciji zdravih političnih sil Povojna fevropa stoj; prvič pred takim pojavom« Nobene države ni. kjer bi bila potegnjena fiksna meja med smotreno notranjo politiko In defetizmom od te aH one strani. In čudno se zdi človeku, da je bal Bolgarija prva prišla na to idejo. Morda pod pritiskom vedno večje nevarnosti komunističnega puča, morda Za tO, ker je deloma že okusila sladkosti socijalnih novotarij. Eno pa je gotovo: da so sedanji bolgarski državniki v primeri z drugimi mnogo dalekovidnejši. Oni vodilni faktorji, bodisi v tej ali oni drŽavi, ki mislijo, da je notranja politika Cisto posebno poglavje, ki nima s svetovnim položajem ničesar opraviti, se fcošteno motijo. Socijalna burja v Rusiji Je pred nekaj leti prinesla viharne dneve Madžarski, ki so prišli kakor strela z Jasnega in presenetili vse domače modrijane. S to cventualnostjo računajo danes bolgarski vodilni krogi in največ za to so zbrali vse napredne sile v eno bojno falango. Nevarnost nasilnih prevratov še davno ni minila, pač pa je od dne do dne večja. To dejstvo upoštevajo v Bolgariji, ne vidmo ga pa pri nas, ker smo preveč zaljubljeni v probleme malenkostnih domaČih sporov, pogosto uprav smešnih in za državo kot tako docela brezpomembnih. Niso sicer Se razvidne vse konture, toda proces koncentracije naprednih vrst v sosedni državi je tako zanimiv, da bi mu morali posvetiti večjo pozornost.
""VPRAŠANJE LICEJA.
»Licej se mora odpraviti,« — je za-klical ljubljanski podžupan v ljubljanski mestni zbornici, prav na Istem mestu, kjer je v težkih avstrijskih časih sklepal tedanji občinski svet o tem, kako bi poskrbel v prestolnem mestu Slovenije za primerno žensko izobrazbo. In oni, ki so bili s podžupanom iste stranke in so morali že zato biti tudi istega mnenja, so ploskali — drugi pa so menda molčali in če bi bili govorili, bi to itak ne bilo pomagalo. Javnost pa je molče sprejela ta klic, ker se je navadila, da molči, kadar je treba govoriti in govori takrat, kadar bi bilo bolje molčati
Sicer pa je licej naša kulturna zadeva in kdo se bo danes ukvarjal s kulturo, ko je glavna stvar kruh in politika.
Malo pred tem pa !e bila v Pragi s/ellka manifestacija Ženstva, da se ohrani licej, ki Je za žensko vzgojo najprimernejši šolski zavod. Tudi tam so že pred vojno — posebno pa po vojni propagirali misel ženskih gimnazij — izkazalo pa se je, da sama gimnazija ne odgovarja potrebam ženske vzgoje, arrrpak da bi bilo treba višje razrede prilagoditi ženskemu poklicu. Kajti sicer pripravlja gimnazija samo za univerzo — večina žensk pa itak ne gre na univerzo, ampak čaka na svoj pravi poklic, na možitev. S tem ni rečeno, da ji ne Koristi to, kar se je na gimnaziji naučila — koristilo pa bi jI 5e marsikaj, Česar se ni naučila, dočim se Je morala učiti marsikaj, kar nima zanjo praktičnega pomena. Pa tudi one, ki gredo na univerzo, skušajo Čim dalje bolj, da je teorija nekaj drugega nego Življenje, množi se ženski učeni proletarijat, ki le težko pride do kruha itd. S tem neče-mo podcenjevati niti ženskih zmožnosti niti vseueiliških študij — skušnja uči da ni vse zlato, kar se sveti.
Zato so Čehinje manifestirale za to, Aa se ohrani poleg ženskih gimnazij peti In Šesti razred liceja, ki naj nudi splošno izobrazbo onim deklicam, ki so dovršile nižjo gimnazi:o, pa ne gredo na višjo, ker ne mislijo iti na univerzo, ampak se hočejo pripraviti za domače življenje. Vsak dobro ve, da nudijo spodnji štirje razredi srednje šole aH meščanska šola le splošno podlago, na kateri se da v dveh letih, ko imajo deklice 15—17 let, podati precej popolno splošno izobrazbo, na podlagi katere se vsaka potem še sama spopolnjuje. Z liceja se gre v ev. tečaje (šivanje, krojenje, ročna dela. gospodinjstvo) in tako je dekle z 18 letom pripravljena v glavnem za življenje in svoj pokUc. Tako je povsod po svetu.
Le poglejte žensko šolstvo drugod. Na liceju imajo navadno tudi t. zv. večerne kurze, to so nadaljevalni tečaji v obliki predavanj, ki spopolnjujcjo to, kar ni mogla prej podati šola. Ti tečaji Imajo povsod mnogo bivših gojenk, ker se po šoli človek spomni da se je premalo naučil in predavanja so pač prijetnejša nego šola. Predavanja so splošnega kulturnega značaja (svetovna in domača literatura) in specijelno za žen-stvo (higijena, materinstvo, zdravstvo etc.) Tako tvori licej nekako središče ženske vzgoje In če da je nadomestila gimnazija, ohranita vsaj ona dva razreda res nekak značaj ženske šole. Ako tega ne bomo imeli, bodo morali naši starši ravno v tej starosti dajati hčerke v Gradec na nemške zavode — ali v Samostane — ali pa sploh nikamor, ker
tečaja) nI primerne šole. Trg. tečaji pa
so tudi prenapolnjeni in no bo dobro, če ne bomo mislili na višjo žensko izobrazbo, za katero je pok. Gorup ustanovil ljubljanski licej. Ne gre tu le za mestne hčere, gre tudi za one deklice z dežele, ki si v glavnem mestu iščejo primerne Izobrazbe, predno ostanejo doma. Saj ne gre samo za Solo, gre tudi za življenje in naša dolžnost Je dati ženski mladini takih šol, da bomo dobili dobre matere in gospodinje in izobražene žene, ki bodo spoznale domačo kulturo. Kje naj to dosežejo, če ne v glavnem mestu s primernimi uč. zavodi Mi pa danes nudimo šol, ki jih ljudje ne
marajo, one pa, ki Jih rabijo In potrebujejo. — pa zapiramo. To je poglavje o liceju.
Na ta način letos mnogo gojenk z nižje gimnazije sploh nima kam iti, ker jim višja gimnazija ne odgovarja, Zato se je na željo staršev In v korist naše ženske mladine sklenilo, naj se za sedaj do ureditve — obdrži 5. in 6. licej.
Podžupan ljubljanski pa je vpil, da se mora licej ukiniti Oni ki poznajo položaj, mu ne bodo dali prav — vemo, da tudi naše besede ne bodo pomagale — pa sedaj je že tako, da je vse narobe prav. Tu bi bila potrebna skupna akcija staršev.
Teiefraska in brzo)mmm poročila
Radić pod protektoratoin Velike Britanije.
Pozitivne vesli o R*dičevem potu t London. — Radičeve konference ▼ Londona*  —   Interes! Velike Britanije za rešitev
hrvatskega vprašanja.
— Zagreb, 18. avgasta. (Izv.) Pozitivno je sedaj ugotovljeno, da je pred-
sednik HRSS Stjepan Radii (vdpotoval v London. Blokaško Časopisje je sedaj stopilo iz svoje rezervs in kljuo s\ občasnim dolgoveznim dcmcr.fijerr, da Radič še vedno bi/a na Jr.atsKcrn, sedal odkrito priznava RedTcevo potovanje v inozemstvo In objavlja brzojavke, ki Javljajo Radlčevo po* o vanje preko Hamburga v London.
— Hamburg, 17. avgusta. (Izv.) Danes Je semkaf prispel na poti v London predsednik HRSS in narodni zastopnik Stjepan Radić*
— Dunaj, 18. avgusta. (Izv.) Stjepan Radič Je pričetkom tega tedna bival tu. O ciljih svojega potovanja ni dajal nikakih informacij. Z Dunaja Je potoval preko Berlina In Hamburga v London.
— London, 17. avgusta. (Izv.) Prihod predsednika HRSS Stjepana Radića v London pričakujejo vsak čas. Stjepan Radič namerava prirediti pred forumom na;od!IčneJših britanskih državnikov In politikov predavanje o položaju na Hrvatskem. Stjepan Radić bo imel po informacijah vašega dopbrlka rudi zaupne konference z oflcljelninii drplomatičnfml osebnostmi, ki odkrito Izjavljajo, da Je Velika Britanija z ozl-rom na svoje vitalne Interese na Balkana zeto zainteresirana na rešitvi hrvatskega problema In da radltega ne moro neaktivno premotrtvatl razvoja dogodkov na Hrvatskem.
Radič potuje v London z dlploma-tlčnim potnim Ustom, ki mu Je bH izročen od nekega vodilnega angleškega đlp'omata na Dnna?u. Radič potuje pod zaščito angleške diplomacije in vživa vse diplomatične internacionalne določbe in običaje glede potovanja.
— Zagreb, 18. avgusta. (Tzv.) Povodom pozitivne vesti o potovanju Stjepana Radića v London, dobiva va5 dopisnik iz blokaških krogov nekatere zanimive informacije. Blokaški krogi so najpreje skušali z raznhni demantiji prikriti Radičev beg na Madžarsko rz. njegovo misijo v inozemstvo. Ker je ostalo časopisje, osobito »Novosti«, prl-občevalo točne In pozitivne podatke 0 tem potovanju, javnost tem dementijern ni mnogo verjela in so bili Radlčevi vodilni krogi moralno prisiljeni končno povedati javnosti čisto resnico in pravi namen Radičeve misije.
Povod za potovanje so dala predvsem vesti da bo Radič izročen sodišču. To pa je bil le plašč za pravo akcijo. Radič se ima izročiti sodišču le radi prestopkov. Po dosedaj na Hrvatskem veljavnih zakonih pa se radi prestopkov obdolžene osebo ne more taKoj izročiti v zapore.
Iz Beograda pa so prihajale tudi resnejše pretnje. Prihajale so informacije, da namerava beogradska vlada proti HRSS in nje predsedniku uveljaviti takozvano »Obznano«, kar Je bilo
potrjeno v poloflcljemern radikalnem organu »Samoupravi«. Radič je pa poleg tega dan za dnem dobival grozilna pisma, v katerih so zahtevali gotovi elementi njegovo glavo in v katerih se je napovedovala vojna proti Radičevi Hrvatski Odgovorna beogradska vlada ni ničesar storila proti delovanju teh neodgovornih elementov. Vse to je vplivalo na narodno zastopstvo HRSS, da je skušalo na vsak način obvarovati življenje svojemu voditelju. Skrbno so ga čuvali in stražili Neodgovorni elementi na Hrvatskem so začeli že javno groziti Radiću. Uvidelo se Je, da te pretnje niso samo šale, marveč da se v resnici snuje proti Radiću komplot.
VpoŠtevajoč vse te okolnosti Je Radić koncem prejšnjega meseca odpotoval v selo Gola, ležeče preko Drave tik ob madžarski meji. Tu je mogoče Dravo brez vsakih ovir prebroditi ker je vsa struga popolnoma v našem ozemlju. Iz sela Gola je bila potem prekoračitev meje Radiću zelo olajšana.
Radić Je prestopil madžarsko mejo. Nekaj dni popreje so se v Radiću nasprotnem časopisju pojavile vesti o njegovem odhodu v Italijo. Lahko pa je bilo tedaj trditi, da se je Radić še nahajal na hrvatskem ozemlju, ker je Gola pod našo suvemiteto.
Pozvan od zelo uglednega diplomata Velike Britanije na konferenco, se Je Radić odzval temu vabilu. Preskrbljen z dokumenti lntemacijonalnega diplo-ratičnega potniškega prometa je Radič odpotoval iz Madžarske preko Koroške na Dunaj. V Londonu bo imel Radić konference z najuglednejšimi angleškimi politiki in poznavalci Balkana. Koliko časa ostane Radić v Inozemstva še ni gotovo. Radić ostane tam, dokler ne Izvrši svoje misije. Radić hoče Veliki Britaniji pojasniti da je Hrvatska civilizirana In humana pokrajina,
— Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Vlada pazljivo zasleduje Radlčevo delovanje v inozemstvu. Sedaj je gotovo, da Je Radii na potu v London. Radič ne pota Je z našim legalnim potnim dokumentom, marveč mu Je preskrbel angleški dtplomatlČnl zastopnik v Budimpešti baje običajni »lalsser passerc
— Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Naša vlada bo zahtevala od angleške vlade točnega pojasnila, na kakšen način si Je mogel pridobiti državljan Stjepan Radić angleški potni dokument.
— Beograd, 18. avgusta. (Izv.) V vodilnih krogih presojajo potovanje Radlčevo popolnoma mimo. Ako Je Radičev a misija naperjena proti Jedinstvenosti m obstoja države, bo poklican na odgovornost, kakor bodo poklicani na odgovornost vsi oni, ki so sporazumno sodelovali z Radičtem. V Beogradu posebno zamerijo, da Radić nI zaprosil pri kompetentni oblasti za legalni potni dokument.
ODSTOPITEV SOMBOLJA ROMUNIJL
NEMŠKA NARODNA MANJŠINA PROTESTIRA.
— Beograd, 17. avg. (Izv.) Med beogradsko In romunsko vlado se vrši v radni em času pogajanja o definitivni razmejitvi napram Romuniji. Romunska vlada želi, da se Ji pod gotovimi koncesijami odstopi sedaj naša obmejna postaja in mesto 3rm-bolj. Zunanji minister dr. NJnčlc Je baje t.a konferenci v Sinaji deloma v to prlvoLi
V Sombolju In v okolici prebiva mnogoštevilna nemška narodna manjšina. Ti Nemci pa niso zadovoljni da pridejo pod Romunsko in so priredili zadnje dneve več manifestacijsklh ia protestnih shodov.
Nemški poslanec dr. Štefan Kraft le včeraj obiskal pomočnika zunanjega ministra Ljubo Nešica ter mu predložil protestno spomenico nemške narodne manjšine * Sombolju. Nemci lijavljajo, da raje ostanejo v kraljevini 5HS in prosilo zunanje ministrstvo, da ne privoli v odstop Sombolja Romuniji.
— Beograd. 17. avg. (Trv.) Ljuba Ne-ŠIĆ Je Izjavi) zastopnikom tiska, da so vse vesti o odstopu Sombolja Romuniji močno pretirane, To vprašanje Se nI aktoelne. — Vprašanje Sombolja se ima aceeltt do Po-
Afera ladje „Vulkan".
— Trst, 18. avg. (Izv.) Italijanski tlsE, zlasti fašlstovskl, še vedno eksploatira v gotove politične svrhe takozvano afero ladje »Vulkan«. Usti poročajo, da je bil pred dnevi aretirani trgovce oz. veleverižnik Edvard Pini iz Bologne v stalnih stikih 2 nekim beogradskim trgovcem Dracomirjem Pali čem. Oba sta trgovala r manufakturnim blagom. Policija je že drlj časa nadzorovala Pinija, ker Je sumila, da Je v zvezi z Jugoslo venskimi vojaškimi krogi Pini Je nakupil Iz raznih vojaških skladišč staro obrabljeno orožje v znesku 3 milijonov lir.
— Beograd, 18. avg. (Izv.) Afera bivšega avstro-ogrskega parnika »Vulkan« je sedal popolnoma pojasnjena Ameriška arbitražna komisija le naši kraljevini prisodila ta pamik. Italijanske oblasti pa so ga za časa okupacije zadrževala v Slbenflru !n od tam so ga pozneje prevedle v Puij. Parnik z deplasmentom 4.000 ton so Italijani popolnoma demontirali. Odnesli so z nJega vse, kar se je odnesti dalo In Je pamik v kratkem času postal samo ogrodje. Umevno Je torej, da tak parnik absolutno ni sposoben za transport vojnega materijala. Pred 4 meseci le neko ItaL droštvo ponudilo našemu ministrstva volne m inornarico fmeoo lir od-kimahie. Ministrstvo pa Je smatralo za umestne, de raeefše lavno dra£bo o lem oaral-
tellev. 4 Iz naše države In 3 Iz Italije. Kot najvišji ponudnik so bili Aleksander Pavlovih z zneskom 1.625.000 dinarjev. Italijan Plnl iz Bolognije z zneskom 1 milijon 600.000 Din. in zagrebško društvo »Titan« z zneskom 1,626.000. Da bi italijanski intereslrani krogi preprečili prevoz parnika »Vulkan« v kako naše pristanišče, so insce-mirali diplomatično afero.
INCIDENT NA TRIGLAVU.
— Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta pride v razpravo tudi novi Incident na Triglavu, ki so ga Izzvali Italijanski voiaški oddelki Razmotrivalo se bo posebno vprašanje, kakšne protiodredbe Ima vlada storiti in kako Ima doseči cilj, da ne bodo več italijanske čete zasedale našega ozemlja. Razmotrivala se bo tudi okolnost, kakšni so nameni italijanske vlade s takim postopanjem italijanskega vojaštva.
Provizorična rešitev reškega problema.
— Beograd, IS. avgusta. (Izv.) Radi bivanja ministrskega predsednika PaŠU ča in zunanjega ministra dr. Ninčlča v kopališču Evians les Bains, so se pogajanja z Italijo glede reške države prenesla tja. Tam se nahajata tudi naš rimski poslanik Antonijevič In predsednik paritetne komisije dr. O. Rvbaf.
Po informacijah, ki jih je prejel vaš dopisnik na merodajnem mestu. Je beogradska vlada pripravljena privoliti v solucijo, stavljeno od strani Italijanske vlade. Kakor smo že svoječasno javili Jo Italijanska vlada predlagala, da prevzame provizorlčna paritetna komisija v svojo roko upravo mesta Reke, reškega pristanišča, Baroša In Delte. Železniški promet med našo državo In reško državo bi se imel takoj vzpostaviti Za časa upravnega provizorija pa bi se med obema vladama nadaljevala pogajanja za definitivno reSitev tega problema.
Pričetek evharisličnega kongresa.
Pompozen sprejem papežkega nuncija«
— Zagreb, 18. avg. (Izv.) Z današnjim dnem Je otvorjen prvi evharistlčni kongres v Zagrebu. Pompozni cerkveni prireditvi prisostvuje ves katoliški episkopat Jugoslavije. V Zagreb so prispeli škof dr. M a r c e 1 i c, senjski škof dr. M a r u š i č, d jakovski škof A k š a m o-v i č, sarajevski nadškof dr. S a r i č in ljubljanski škof dr. Jeglič. Pričakujejo še prihoda nekaterih visokih cekve-nih dostojanstvenikov.
Za sprejem papeškega nuncija Pe-legrinettlja je kongresni odbor mobiliziral vse zagrebške vernike in okoličanske kmete. Nunciju Je bil prirejen naravnost najsvečanejši sprejem strogo po določenem cerkvenem cere-monijelu. Skof dr. P r e m u š je zjutraj odpotoval do Križevcev nunciju Pele-grinettiju nasproti. Prihod nuncijev je bil določen za 18. uro. Pred prihodom vlaka na državni kolodvor so se zbrale mnogoštevilne množice na Zrinjevcu In so tvorile velikanski špalir po vseh ulicah, kjer se je pomikal velikanski sprevod cerkvenih dostojanstvenikov do Kaptola. Ko se je nuncij Pelegrinettl dostojanstveno pojavil Iz salonskega voza, je navzoča množica na kolodvoru zaorila z vzkliki: »Živel! 2-vel papež!« K njemu je pristopil nadškof dr. Ante Đauer v spremstvu vsega episkopata ter ga pozdravil v imenu vernega naroda in vsega katoliškega klera.
Nuncij Pelegrinettl se je za pozdrave in ovacije zahvalil v lat'nščini na-glasujoč, kako je bil vedno hrvatski narod »antemurale chrlstlanltatls«, kako so sinovi hrvatski umirali v borbi za sv. križ. Sinovi hrvatski kot Junaki In borci za krščanstvo so ovenčani s slavo.«
Ko se je pojavil nuncij Pelegrinettl na trgu pred državnim kolodvorom, mu je tisočglava množica priredila velikanske ovacije. K njemu Je pristopila belo oblečena deklica VI. razreda Vlskovič ter ga pozdravila z besedami: »Bene-dietus qui venit!« Množica pa je vzkliknila: »Hozana! Hozana!« Deklica je na to podarila nunciju šopek popolnoma belega cvetja. Nuncij Je blagohotno ponudil svojo roko deklici v poljub, a sam je deklico pobožal po licu. Pri tem prizoru so mnogim prišle solze v oči
V gala kočijah, v katere so bili vpreženi iskri belci, se je nuncij odpeljal med velikanskim špalir jem verne množice na Kaptol.
Ves Čas sprejema so zagrebški zvonovi po vseh cerkvah zvonili Zvonenje Je trajalo skoro eno uro. Nuncij je na Kaptolu stopil z vsem episkopatom v stolnico, kjer je bila kratka pobožnost Nato Je odšel v nadškofijski dvorec. Zvečer Je bHa v gledališču slavnostna predstava religij^zne drame dubrovnl-škega pisatelja Vetraniča-Držiča: »Žrtev Abrahamova^ Uspeh in Igra vrlo problem a t'Čna.
V Zagrcl so prispele mnogoštevilne množice vernih katolikov iz vseh krajev države. Zelo je pisano vrvenja, Opazovati Je razne narodne noša. Ude-
Politične vesli.
kn. Javna dra*ba se Je vršila dne 28. Julija
Dražbe aa le udeležilo 7 gdrtjfcj jfjjpjr^cjnjia 0*4 4P«gQq>
= Mladinska politika. Milo se stori človeku, ko vidi ljubljansko mladinsko politično peščico, kako se vsiljivo ponuja železničarstvu in kako mu poizkuša dokazati, da je edini njegov prijatelj in zaščitnik. Ta naivna peščica misli, da žeieznlčarstvo nasede novim »socijalnim« prerokom in da pozabi, '.;ako so mladini zahteval! zakon za zaščito države ter zakon za železničarske stavke. Seveda, zahtevali so jih takrat, ko so ie šopirili s hinavskimi državetv mi nauKi in ko so sedeli v vladi. Hancs pa so v opoziciji zato ti zakoni niso nič prida, in približujejo se železničarstvu. da bi z njegovo pomočjo omajali raii-kalsko vlado in na ta način zopet zlezli v novo koalicijsko vlado. Kako bi bilo v tem slučaju z železničarstvom in drugim uradništvom, pa naša javnost dobro ve.
še bolj naivna Je vera »Jutrovm« politikov, ako mislijo, da je uradnišivo in železničarstvo pozabilo, da temelji politična eksistenca teca lista In njegovega političnega krožka na umazanem bančnem kapitalu in da je vsa njegova politika radi te zveze udinjena podkupljenim političnim smerem. Le čitajte »Jutrovet uvodnike In čutili b »sta žongliranjc z našimi svetimi državnimi in socijalnlmi zadevami po dveh, treh profesionalnih politikih, ki nimajo nikakega poštenega ln vestnega prepričanja v sebi in katerim gre samo za politično oblast in Iz nje izhajajočo gmotno bogatenje. Kadar za politično grupo tiči bančni kapital, aH jo mogočo govoriti o poštenosti ln Idealizmu? Na to nepoštenost smo hoteli opozoriti o priliki zadnje železničarske stavke. Ni nam treba ponavljati, da smo se zavzeli za gmotne in moralne Interese tega uradništva, toda bali se nismo povedati da tiči za »Jutrovim« socijalnim besedičenjem perfidna igra. napenera direktno proti interesom malega človeka. »Jutro« in njegovi politiki so danes brez vsakega vpliva v Beogradu in tudi tedaj, ko so sedeli v vladi niso storili za uradništvo ničesar, pač pa so znali to uradništvo s svojim demagoškim tiskom vleči za nos in odlašati uro* ditev činovniškega vprašanja v nedo* gledne čase. Vpričo nove stavke smo naglasili da je »Jutro« glasnik nasilna politike v Jugoslaviji ln da Izrablja že* lezničarsko stavko samo za to, da bi omajalo sedanjo in pričaralo novo koalicijsko vlado. Kaka bi bila v tem slučaju svoboda in socijalna pravičnost v Jugoslaviji pa je še znano od tedaj, ko so pred letom ln pol z zakonom za zaščito države ln za železničarske stavke demokratski kapitalisti zatrli za desetletja vsako socijalno gibanje v našem narodu. V Sloveniji in drugod je demokratsko stranko omogočil bančni kapital. Temu bančnemu kapitalu je tudi doslej služila demokratska politika, dokler je bila na vladi Strahovito Igro, ki si jo Je dovolil bankroteur Plavšič z našo valuto, Je podpiral demokratski tisk kot višek llnančne modrosti S tem Je upropasril v prvi vrsti jugosl. uradništvo, kojega definitivna gmotna sanacija stoji in pade s končnim dvigom in padom vrednosti našega denarja. Iz Plavšičevih špekulacij so se mastile demokratske banke in te banke se potem finansirale demokratski tisk. Po drugI strani pa Je ta tisk branil PlavšiČevo politiko in na ta način za par umazanih grošev prevaral državno in privatno uradništvo cele Jugoslavije za njegova najnujnejša socijalna ln gmotna stremljenja. To so zakulisni dogodki, ki stoje v najtesnejši zvezi z uradniškim vprašanjem in z vsemi njegovimi pokreti katerih pa ne smemo pozabiti kadar hoče demokratski tisk zvaliti krivdo pri tem vprašanju na povsem sporedno činitelje. V prihodnjih dneh po potrebi začnemo ponatiskovati »Jutrovet uvodnike lz prejšnjih let, da spozna naša Javnost soc. hlnavščlno mladin, glasila.
tr Neosnovane vesti o odstopu Pa-šlčevem. Demokratsko časopisje tn tudi nekateri drugi radikalni listi so priobčili včeraj poročilo, da namerava od* stopiti ministrski predsednik Pašijč in se popolnoma potegniti v privatno življenje. Njegovo vodilno mesto ima prevzeti Ljuba Jovanović, da tako prepreči razkol v radikalni stranki Te vesd so tendencIJozne in brez podlage.
ss Volitve ▼ Ameriki Po Hardingo-vl smrti Je začasno prevzel mesto pre-zidenta njegov namestnik CaJvin Co-olidge, ki bo na vladi do volitev. Volitev novega prezldenta se vrši v novembru 1924. leta in izvoljeni prevzame svoje državniške posle začetkom marca 1925. leta. Pri volitvah bo poleg dveh največjih strank, republikanske in demokratske, Igrala važno vlogo tretja stranka, k\ bo združila v svojih vrstah vse nezadovoljne elemente. Znani voditelj ameriškega delavstva Gompers namerava nastopiti z močno delavsko opozicijo, usmerjeno proti obstoječemu režimu. Na čelu nove stranke pa bo republikanski senator Ggonson. Poleg teh dveh stopa na površje političnega življenja tudi znani bogataš Ford, ki je v javnosti zelo priljubljen. Demokratska stranka namerava podpreti njegovo kandidaturo. Mesto prezidenta je torej predr
Stev. 188.
SLOVENSKI   NAROD« dne i 9. avgusta 1^3.
stran. «3.
Gospodarstvo.
HI. LJUBLJANSKI VELE-SEJEM.
Kakor malokateri narod, so ometi Slovenci takoj po preobratu poiskati si svojo gospodarsko rešitev. Oeogra* fična lega in naravna bogastva olje domovine so jim kazala pravo pot. Slovenija je po svojih vodnih silah m neizčrpnih premogovnikih bila pokli* cana potegovati se za prvenstvo na po* lju industrije v Jugoslaviji. Sicer je bila industrija v Srbiji pred vojno ie moč* no razvita, a jo je vojna docela uničila. Hrvatska industrija je bila v povojih, a v Sloveniji je bila industrija v tujih rokah. Slovenija je živela od živinoreje in lesa, v poljedelstvu je bila vedno pasivna. Po vojni pa je ta pasivnost narastla tako, da bi je ne krili niti do« hodki iz živinoreje, ki jo je pa vojna tudi oslabila.
Zato je bil edina rešitev prehod k industriji, s čimur se je položil temelj narodni gospodarski ozdravitvi. Kmalu •o se začeli kazati uspehi in cela vrsta novih podjetij je bil sad gospodarske preorijentacije. V svrho nadaljnega razvoja pa je nastala potreba, dobiti o našem gospodarstvu jasno sliko in bolj kakor vsaka statistika nam to nudijo razstave in vzorčni sejmi.
Razstave sama ima pretežno po* lični namen, vzorčni še Jem zasleduje trgovsko stran, a dosega tudi namen razstav. Ko se je sestavil odbor za pri* reditev prvega ljubljanskega vel esej« ma, je bilo dosti malodušnih ljudi, ki so smatrali poskus za predrzen in fe v naprej ponesrečen. Skušnja pa je po« kazala nasprotno. Prvi ljubljanski ve* lesejem je bila triumfalna manifestacij ja naše mlade industrije s sijajnim uspehom. Prvič smo videli na lastne oči, da ni bila samohvala, kar smo čull m čitali o naši Industriji. Prvi ljubljanski vel esejem je pokazal, da imamo industrijo, ki proizvaja mnogo izdek kov, katere smo doslej naročali od tu« naj. Zlasti razveseljiv pojav Je bila ve« lika udeležba od strani Srbov m Hrva* tov. Ta udeležba ni le povečala zima* njega utiša velesajma, temveč je po* menila za našo Industrijo velik trgov* ski uspeh, ker ti niso prišli Is radoved* nosti, temveč s namenom, sklepati do* bre zveze z našimi Industrijalci Tr* govski uspehi niso Izostali; inchsstrtjel so pridobili izdatno povečard krog od* jemalcev, marsikateri pa si je narav* nost omogočil eksistenco. Glavni na* men, ki ga je imel prvi Ljubljanski ve* lesemenj, je bil sijajno dosežen.
7. Ljubljanski velesejem leta 1921; 470 razstavijalcev, obiskovalcev nad 100.000, sklenjenih kupci} za 150 miti* Jonov dinarjev. Razstavni prostor 25.000 m'.
H. Ljubljanski velesejem X. 1922: 700 razstavljalcev, preko 120.000 ob* iskovalcev, sklenjenih kupčij mm 335 milijonov dinarjev. Razstavni prostor 40.000 m.
Oba velesejma je posetflo tudi mnogo gostov iz drugih držav, in to iz: Romunije, Cehoslovaške, Italije, Av» stri jo, Madjarske, Poljske, Nemčije, Angleške, Francije, Belgije, Grške, Al* žira, Tunisa, Egipta in Turčije (Cari* grad).
Posamno   domače   tvrdke, slasti
mlajše, ki so nastopile na prvem vele* sejmu v skromnosti, so na drugem že zadobile značaj vpeljane in močne in* dustrije. Napredek, ki se pokaže na razstavnem prostoru pri posamnih tvrdkah, bo brezdvomno zanje velike* ga trgovskega pomena.
Razume pa se, da Ljubljani m Slo* veniji ne more* in ne sme biti zgolj na tem, da samo prodajata v druge dele države, temveč prav tako tudi na tem, da kupujeta, kar proizvajajo drugi deli Zato »Ljubljanski velesejem« ni orne* jen na produkcijo Slovenije, ampak je na njem dana prilika za izložbo vzor« cev proizvodov iz vse države. Naša težnja mora biti, da se čim bolj spo*, znajo vsi deli države med seboj, da si prodajajo drug drugemu, kupujejo drug od drugega.
Pa ne samo to. Nobena država no more sama proizvajati vseh potreb* ščin. Tudi industrijalno najrazvitejše države so v večji ali manjši meri nave* zane druga na drugo. Ljubljana je za* radi svoje obkrajne lege proti zapadni Evropi in zaradi bližine morja tudi za blago inozemskega izvora, ki ga je treba uvažati, jako ugodno sejmsko mesto. Zategadelj je na »Ljubljanskem velikem sejmu«, četudi je namenjen v prvi vrsti za blago, ki se proizvaja v naši državi, vendar dana tudi priloŽ« nost za sklepanje kupčij tudi z ino* zemskim blagom, ko bodo njega vzorci izloženi ali v posebnih zgradbah ali pa v trgovskem oddelku sejma.
Naj bi bil III. Ljubljanski velese* Jem, ki se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. od 1. do 10. septembra letos, najsijajnejša ma* nifestacija našega narodnega gospo* darstva in naj bi doprinesel k temu, da ugled naše ekonomiške moči v ino* sematvu še bolj porasta.
Legitimacije za obisk m polovic* no vožnjo prodajajo po Din 50 vsi večji denarni zavodi Legitimacija za enkratni obisk ae bo dobila sa Din 15 pri vhodih na sejmišče.
KMEČKI GOZDL
Ha glavni skupščini naših gozdarjev se imajo razpravljati kakor povzamemo iz dnevnega reda, zelo važna gozdarsko-gospodarska vprašanja.
Eno Izmed teh glavnih vprašanj tn valnih nalog je kmečki gozd, njegov pomen m njegovo gospodarstvo. Izkaz, ki ga je sestavil odlični naš strokovnjak g. i n g. AntonSivicv svojem članku »Gozdarstvo v Sloveniju in ki Je po našem mnenju najvažnejši spis krasnega gospodarskega almanaha, dokazuje, da imamo v Sloveniji razmeroma malo prav razsežnih vele posestev, pač pa precej srednje velikih, ki so večinoma v rokah trdnih kmetov. Največ je pač malih posestnikov, ki jim gozd služI večinoma v dopolnilo in pomoč pri kmetiji Kmečkih gozdov imamo pri nas — ako vpoštevamo le posestva izpod 50 ha gozda — kakih 71 % vseh gozdov v Sloveniji — torej kakih 480.000 hektarov. V tej številki pa niso vpošteti kmečki skupni gozdi ki so last posameznih sosesk in soposestnikov (večinoma kmetov), ki jfli je 18.028 ha.
In poleg vseh teh posestev naj navedemo še precej velikih planinskih kmetov, lastnikov nad 50 do 300 ha gozda, ki ležijo v višji nadmorski legi in nimajo produktivnosti velikih posestev v nižinah.
Da je kmečki gozd važen del kmetije, glavni rezervni fond in hranilnica m takorekoč hrbtenica vsakega večjega kmetskega gospodarstva, je stara resnica, ki se kaže v povojnem času v posebnem novem poudarku, m ker ae naš kmet zaveda te svoje moči ga sploh ne prodaja In tudi ne proda za slepo ceno, marveč al raJSe najema dolg. Pač pa prodaja svoj les. In tn se zgodi včasih, da se da omamiti po sedanjih visokih cenah m da izkupl ioni denar vporabi na — negospodarske načine. V tem sicer ne pogostem pojavu tiči malce nevarnosti katero naj bi pregnal pravilni poduk našega kmeta, da Je treba okoriščanje gozda porazdeliti na več let m s gospodarsko pametjo vihteti v sedanjih časih pač zelo nabrušeno kmečko sekiro.
To kmečko poglavje lesne produkcije danes namenoma poudarjamo posebej. In gotovo Ima tudi svojo precejšnjo vlogo — podlago za vprašanje naše lesne trgovine in eksporta, katero je velezanimivo opisal g. Ernest Hleng v gozdarskem almanahu. Seveda dandanes mi Slovenci sploh še nimamo prave organizacije v lesni produkciji in trgovini Se manj organizacije in sistema je v našem kmečkem gozdarstvu in njegovi produkciji Treba je tedaj zlasti na tem polju urediti in dvigniti pravi smisel m poskrbeti za pravilno in najbolj uspešno gospodarstvo In ukori-ščanje kmečkih gozdov in njihovih bogatih donosov.
OBISK IZLOŽBE V MARIBORU.
Maribor, 17. avgusta 1923.
Na razstavo vodita dva vhoda, eden Iz Prešernove ulice, skozi »grajska vrata«, drugi Iz Cankarjeve ulice skozi glavni vhod dekliške meščanske šole, kjer se v pritličju nahaja Izložbena upravna pisarna, v ostalih prostorih pa glavni del razstave.
Za obiskovalce se priporoča vhod iz Cankarjeve ulice, kjer ima v prostorih glavne razstave največjo izbiro in najboljši vtis m ker marsikdo posebno izmed vnanjfli obiskovalcev, ako gre skozi grajska vrata in če ni opozorjen, prezre objekt C, to je razstava v veliki Gotzovi dvorani. Nasprotno pa si ogleda zaporedoma brez posebne opozo-ritve vse objekte. Na hodniku objekta A takoj opazimo veliki kip kralja Aleksandra L, okrašen z zelenjem in okusnimi dekoracijami
Obiskovalcem se priporoča, da pri-čno s pregledom levo na hodniku. Pod štev. 1 najdemo v mali sobi kar 15 slik umetnega slikarja iz Slov. Bistrice Mak-so Rovška. Ta razstava, ki nudi nekaj zelo pogojenih motivov posebno za priprosto ljudstvo, bi bila bolje na mestu na svetlem hodniku, ako nI bilo dobiti primernega rpostora. Par korakov naprej od te sobe, zunaj pred drugo razstavno sobo se nahaja razstava Frana Cučeka, Ptuj ozir. Strnišče. Tu imamo stroje m zelo zanimive izdelke pletenin iz StrniŠča. V sobi poleg imamo pred sabo veliko razstavo specijalne trgovine s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami Anton Rudolf Legata, katerega razmnožilni zlasti pa računski stroji vzbujajo splošno zanimanje. V istem prostoru se nahaja slična tvrdka American Import & Co. ter I. Jugoslovanska tovarna barvnih trakov in karbon papirja bratov Čopič. Poleg se nahaja dvorana, v kateri se nam predstavlja nova industrija: plutovina, zastopana po dveh, ozir. po treh tvrdkah, in I. mariborska tovarna zamaškov itd. F. Ogrizek novejšega datuma. Pozor-flost vzbuja slika starega gradu, napra-
vljena Iz pluto vine. Na hodniku pred stopnicami v prvo nadstropje se nahaja lesna trgovina Vodišek in v ozadju We-siak Karel, tovarna pohištva in klubna garnitura tvrdke Kuhar. Na hodniku desno pisarne se nahajajo izdelki pekovskega mojstra Schober, v sobi poleg pa tvrdke za kose ln srpe (Kieffer) Alia-čič iz Tržiča, železarna Muta ter električni zavod za emajliranje pločevine in koles (Skof). V tem oddelku se nahaja tudi razstava veletrgovine z železm-no Pinter-Lenard. V prehodnem prostoru v telovadnico se nahaja še tvrdka Welker-Werke, Dunaj, Franc Scheli iz-delovalnlca blagajn in kar tu semkaj ne spada, tudi mizarstvo mojstra Volčiča.
• • •
—g Porojilo z žitnega trga. Ves teden so cene nazadovale, če tudi je prišlo le malo robe na trg. Vesti o znižani Izvozni carini so tendenco malo očvrstile. Franko oddajna postaja se ie trgovala pšenica bačka din 3.40, banatska 3.375, koruza 275, oves vojvodinski 275. bosanski originalni 257.50, rešetani 265.—, moka »0« 575.—, otrobi 125. V Ljubljani notira koncem tedna pšenična moka »0« 655.—, ŠL »3« din 5.55, št 7 din 400. otrobi drobni 190, oves 360, koruza 250 —340 din.
—g Zagrebška blagovna borza 17. avg. Na produktni borzi notiraj o: Oves slavonski, franko vazon Drenovci, 1 vagon 275; slavonski rešetani, pariteta Zagreb povpraševanj 282x/i, ponudba 285. Koruza, bačka pariteta Sisak, povpraševanje 305; arem-ska pariteta Zagreb, ponudba 317%. Moka bačka na bazi »0« povpraševanje 565, ponudba 575. Sladkor kockasti, franko skladišče Zagreb 16 rrrtc po 2150.
Tendenca Čvrsta, posebno za Koruzo.
—I Zagrebški žitni trg. Zagreb, 17. avg. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notiralo: Pšenica 79/80 kg. 340. Žolta koruza 275 —280. Ječmen za pivovarne 287.50, za krmo 275. Oves 165—280. Moka pšenična »O« 57S —600. »S« 550—575. »6« 525—550, sa krmo 225-230. Drobni otrobi 141—150, debeli 175 —200. — Tendenca mirna.
—g Novosadska blagovna borza 17. avgusta. Novi Sad 17. avg. Na produktni borzi notiralo: Plenica bačka 79/80 kg 2—3%, ponudba 342 m pol: bačka 80 kg, 2%. duplikat kasa, 9 vag. 340—345; 80 kg 1—2% 5 vag 337 ln pol; sremska 80 kg 1—2%, duplikat kasa 5 vag 337 ta pol; sremska, 80 kg, 2* 10Xr% kasa 4 vag 337 In pol; banatska 79/80 kg "pariteta Z en t a, duplikat kasa 2 vag. 340; srbijanska 78/79 kilogramov pariteta Beograd, duplflcat kasa 8 vag. 310. Ječmen bačkl 65/66 kg Suboti-ea 3 vag. 270; sremskl 64/65 kg, ponudba 270. Oves bačkl 4 hi pol vag. 265; bačkl duplikat kasa 3 vag. 265. Koruza bačka 8 vag. 280 285; bačka defektna 2 vag. 175: bantsk 11 fn pol vag. 272in pol; banatska Zenta. duplikat kasa 2 vag 285. fižol beli, bačkl ponudba 400. Moka bačka »0«, 1 vag. 545; »2« ponudba 525; »5« ponudba 470; »6« povpraševanje 405. Tendenca nefzpremenjena
—g Beogradska blagovna borza 17. avgusta. Beograd, 17. avg. Na produktni borzi notfrajo. Pšenica 78/79 kg, 2—3% pariteta Beograd promptno, ponudba 313, povpraševanje 315. Koruza franko Beograd prorrrptno povpraševanje 285; franko šlep obala Beograd, ponudba 290. Ječmeni srbski, franko Beograd, promptno ponudba 270, povpraševanje 260. Oves franko Kle-nak, prompt ponudba 262.50—265. Moks »5« banatski tip, franko Beograd, ponudba 500 Otrobi franko Beograd, bruto sa neto ponudba  150. Tedenca nelzpremenjena.
—g Obrtni shod ▼ LJubljani Kakor smo že poročali, se vrši 8. septembra ob 10. nrl dopoldne v dvorani »Kazine« obrtni shod Za shod vlada splošno zanimanje, ker bo to edino zborovanje vsega obrtništva v tekočem letu. Referate na tem shodu bodo Imeli prvaki obrtništva gg. Rebek iz Celja, Za-dravec Iz Središča, Ravnikar m Oblak Is LJubljane. Dolžnost vsakega obrtnika Je, da se udeleži tega shoda, na katerem se bodo razpravljala zgolj stanovska vprašanja. — Shod se Je določil za čas velesejma, tako, da Imajo vsi ki si kupijo sejmsko legitimacijo, polovično vožnjo po železnicah. Opravičilo ne velja nobeno, kdor Je obrtnik in mu le na srcu dobrobit obrtništva, ta mora 8. septembra na shodi
—g Transportne olajšave udeležencem Praškega velesejma v Češkoslovaški m JngoslavtJt Prometno Trfnfsterstvo kralj. SHS in ravnateljstvo Južne železnice v LJubljani je dovolilo udeležencem Praškega velesemuja, ki se Izk ižejo s legitimacijo (iste Izdajajo zastopniški aradt Češkoslovaške republike) 50% popust na železnicah brez prekinjenja vožnje t,a In imaj. Popust je veljaven za vse osebne In brzo-vlake št. 4—5. Mlnisterstvo železnic CSR je tudi odobrilo 33% popust na vseh državnih progah brez razlike vlakov »;a in nazaj.
—g Popast pri vldlran|n potnih listov udeležencem Praškega velesemnja Mlnisterstvo zunanjih zadev ie ugodilo prošnji uprave praških velesejmov la d( ločilo, da se udeležencem velesejma iz Kralj. SHS dovoli 75% popust Vi/uroi sc bodo tudi Izdajali za >£ ceno
—g L Jagoslovenskl kongres trgajoči h vrtnarjev kraljevine SHS se vrši v dneh 1. In 2. septembra t i v Ljubljani. Kot vsaka druga panoga tako stremi tudi poklicno vrt-narsto za ciljem, da se dvigne na čim višjo strokovno stopnjo ter s združenimi močmi uresniči svoje ideje la varuje svoja stanovska interese. Vprašanje čim tesnejše združitve vseh trgujočlh vrtnarjev Je sa vsakega posamnika življenjske važnosti, vsled česar so prijavili udeležbo na kongresu skoraj vsi pripravljalnemu odboru poznati vrtnarji Poživljajo se pri tej priliki vsi oni vrtnarji ki še niso prejeli vabil, da sporoča nemudoma svoje naslove na »Odbor vrtnarskega kongresa« v Ljubljani, da se Hm zamore pravočasno doposlati program kongresa In legitimacija za znižano vožnjo po žciesnki
—g Oozdarstro ▼ Slovese? J« aaslov
knjigi, ki Jo je pravkar Izdala ljubljanska podnižnica   Jugoslovenskega šrmarskega udruženja v spomin na kongres, ki se vrši v sredi avgusta ti v Ljubljani Ta spominska knjiga, ki Jo Je zredil Ing. Anton Šivlc, vsebuje sledeče aktuelne članke: Geografski ln geološki opis Slovenije, napisal ing. V. Putick. — Gozdarstvo v Sloveniji napisal Ing. A. Sivic. — Letna Industrija v Sloveniji, napisal D. Oorhap. — Razvoj domače lesne obrti, napisal J. Ooederer. — Lesna trgovina in eksport, napisal E. Hleng.— Možnosti  nadaljnega    tehničnega razvoja gozdarstva z ozh*om na Izrabo vodnih sil v okviru elektrifikacije dežel, napisal dr. ing. Kral. — Agrarna politik* ln agrarne operacije v Sloveniji, napisal   dr. Spiller-Muys. — Zagradba hudournikov v Sloveniji- napisal Ing. V. Fasan. — Gozdi verskega zaklada v okolišu blejske cozdne uprave. Izlet na Poljuko. napisal Ing Z. Zlern-feM. — Planine v Bohinju in okolici Bleda, napisal O. Detela. — Razvoj Trboveljske premogokopne družbe. — Lovstvo v Sloveniji, napisal ing. A.  Sivic. — Ribarstvo v  Sloveniji,   napisal  S. Plemelj — Poleg teh strokovnih   razprav so v knjigi opisi onih krajev, kier se vrše zborovanja in izleti, torej Ljubljane, Bleda in Bohinja. TI prispevki so iz peresa dr. R. Andrejke. Knjiga Ima okrog 200 strani ter le o-premljena z 42 slikami, ki predočujejo gozdarske, lesnoindustrijske, lovske,    planšarske, rudo-kopne m pokrajinske prizore. Med slikami je 16 po Jugoslovanski tiskarni krasno izdelanih prilog. Knjigo vsled mnogovrstne in poučne vsebine   vsestransko priporočamo vsem prijateljem gozdarstva In kmetijstva, ljubiteljem lova m prirode ter vsem. ki se zanimajo za gospodarski razvoj Slovenije. Nabavlja se pri podružnici Jug. šum. udruženja v Ljubljani, Križanke It. I, katera jo oddaja nečlanom društva po lastni režliskl ceni 45 Din In katero naj si pač kopi ln prebere rsakdo, ki ne pozna našega gozdarstva m njegovih zakladov.   Smelo trdimo, da je to delo eno Izmed najlepših publikacij Izza našega osvobodenja, pravi m biserni dokument sistematičnega dela fn našega ogromnega naravnega bogastva.
—m Cehi o današnjom Tr*tu. »PondSl-nlk« piše o današnjem Trstu nastopno: Nekoč tmo fantazirali o koridorju. Notranje meje nam niso več zadoščale. Republika le hotela k morju In onostran morja. Koridor v Trst Danes smo nekoliko skromnejši. Zelja bi bila tudi ničeva. Mi vemo, da Trst ne bo več živel. Trst mora biti samo italijanski In nič drugačen. Tisočkrat ljubši Italijanski In mrtev, kakor pa v lasti koga drugega In živ. Mrtvega se Italijani ne boje. Pred živim strepetajo. Niti kot truplo ga ne bi Izročili, da ne bi okreval nJim v ne-prllog. Odgovor naj napišejo zavzeti Italijani.
—g Kilogram konjskega mesa 1 mul Ion papirnatih nemških mark. Iz Berlina poročajo, da zadnje dni strahovito narašča draginja. Tako se draži tudi konjsko meso, ki se prodaja 1 kg po 1 milijon papirnatih mark.
»-g Dobava slame, Pri mtendanrtrrl Dravske divizfskc oblasti v LJubljani se bo vršila dne 30. avgusta ti drvga ofertal-na licitacija glede dobave 180.0* »o v«-* c^. u*e. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
—ff Dobava grafitnih rlnčlc fn rlnčlc Iz kavčuka. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboitcl se bo vršila dne 5. sept. 1923 pismena licitacija za dobavo 40.000 komadov raznih grafitnih rlnčlc te rlnčlc Iz kavčuka. Podrobnejši podatki s Specijalnim! pogoji za dobavo so v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v LJubljani tn pri gorhnenovanemu ravnateljstvu Interesentom aa vpogled.
—g Konferenca glede projekta nove oarlnske tarife. Glasom informacij s strani ministrstva trgovine In industrije so vesti, ki so 'In objavili v zadn:em času nekateri dnevniki o konferenci glede projekta nove carinske tarife netočne. Ministrstvo trgovine In Industrije nI konference, ki se ie baje (po poročilih dnevnikov) vršila v Beogradu, v dvorani razredne loterije, niti sklicalo hi niti se je glede tega vprašanja vršila že kakšna konferenca.
—g Avstrijski davek na poslovni promet od luksusnega blaga. V Avstriji sa Je pred kratkim uvedel splošni davek na poslovni promet v Izmeri 1%. Poleg tega se od luksuznih predmetov pri prometa v podrobni prodaji pobira povišani prometni davek v izmeri 12%. Za podrobno prodajo se smatra vsaka prodaja, pri kateri ne kupi blaga poklicni trgovec v ta namen, da ga v neizpremenjeni ali predelani obliki proda naprej. Ako si hoče trgovec nabaviti luksusno blago za nadaljno prodajo hi si pri tem prihrani 12% prometni davek, mora v smislu avstrijskih predpisov o davku na poslovni promet dokazati z uradnim potrdilom obstoj In vrsto svojega obrata. Potrdilo se mora pokazati pri vsakem nakupu ako nI dobavitelj z odjemalcem v stalnih poslovnih stikih In sta mu natanko znana vsebina in doba veljavnosti uradnega potrdila. Uradna potrdila, ki se potrebujejo, da si trgovec prihrani 12% hiksusni davek, Izdajajo avstrijska davčna oblastva I. stopnje, inozemcem Izdajajo ta oblastva uradna potrdila le, ako predlože potrdilo katere avstrijskih trgovskih obrtnih In industrijskih zbornic (Feldklrch, Graz, Insbruck, Celovec, Linz, Salzburg in WIen) o obstoju njegovega obrtnega obrata. Zbornice izdajajo potrdila vsakemu Inozemskemu trgovcu, ki dokaže, da je v resnici trgovec. V tem primeru se smatra sa zadosten dokaz potrdilo trgovske zbornice, v katere okolišu izvršuje trgovino, ali potrdilo avstrijskega konzularnega zastopnika njegovega okoliša. Interesentom Je seznam blaga, ki se v Avstriji glede plačevanja davka na posloval promet smatra za luksusno blago, za katero se pobira davek le v podrobni prodaji, na vpogled v pisarni trgovske ln obrtniška zbornice y Ljubljani
Razgled nn slovanskem svetu.
— Manevri češkoslovaške armade. Kakor lansko leto, so vrše tud! leto* veliki manevri češkoslovaške armada in sicer začetkom septembra v okolici Pol'čke. Sel generalnega štaba gen. Mittelhauscr ie v spremstvu višjih častnikov že pregledal teren. Manevrov se udeleži rudi prezident Masarvk. Listi pozivajo prebivalstvo, v.?.) gostoljubno sprejme narodno voisko !n s tem dokaže, da se zaveda, kolikega pomena za narod in drŽavo je dobro oborožena ln izvežbana airaada._ __
Šolstvo.
POZIV VIŠJEGA ŠOLSKEGA SVETA.
Višji šolski svet poživlja z ozlrom ra odlok z dne 27. dec. 1921 ši 8824 vse one učne osebe brez stalnega učnega službenc-nega mesta, ki že imalo zrelostni ?zp:t ter Hh le pristojna okrajna (mestna) šolska o' last razre?lla od službe na dosedanjem začasnem učnem mestu, na i se prijavijo v s!t*žbo sklicujoč se na ta odlok pri okr. šolskih svetih v -področju okr. glavarstva v Rre*!oah, Črnomlju, Konjicah, Ljutomeru, Mariboru, Slovenjgradcu predvsem pa pri okrajnem glavarstvu (šolskem oddelku v Murski Soboti.) Vsaka zgoraj on-enlcna oseba mora nr'hvo vložiti do 23. av?r. t«, m sicer vsaj nrl treh navedon'h okr. šolsMli oblastih, če ?e nima zogotovfla za določeno učno mesto v kateremkoli izmed omenjenih krajev. V prijavi m^ra navesti vse tri okraje, za katere se je prijavila.
Višii Šolski svet bo smatral, da je učna oseba ki se ne Izkaže I. oktobra ti. da je službo že nastopili, izstopila iz šolske službe s posledicamj 15 ln 18. naredbo bivše deželne vlade z dne 14. februarja 1919 štev. 361 Ur. i; njeno mesto bo v staleža zasedel z drugo učno osebo.
Prizadete učne osebe se opozarjalo da se bi smatrala odklonitev -po okr. šolski oblasti določenega mesta za izstop Iz učiteljske službe z zgoraj navedenimi posledicami.
Ako bo morda prejela učna oseba pomotoma dekret od več okr. šot ob^astev, velja brezpogojno oni s »prejšnjim datumom,
V dvotnljtvih primerih bo določi! mesto višji šofski svet. Ta razcrlas naj vzamejo na znanje tudi one zgoraj omenlene učne osebe, ki bi morda ne prejele še posebnega obvestila od pristojne okr. šolske oblasti. Potni stroški za novo cčno mesto se (povrnejo.
OBRTNONADAlJEVALNE ŠOLE V LJUBLJANI ZA VAJENCE. Med vojno in po vojni 2 leti smo bili za vajence brez vsakega šnlske^fl pouk3. Še-le v letu 1920/21 In 1922 se Je zopet vršila šola tn letošnjo leto pa ji bfla zopet zaprta — vsled nelrrfrja stroškov za vzdrževanje pouka. Do leta 1931/22 Je država krila dvetretlne stroškov nadalje pa r.ič več.
1. ) V letu 1920/21 Je na »Moški strokovni nndallevalnld umetne m oblačilne obrti« 242 vajencev obiskovalo v 8 oddelkih 1. razred, nadaljnfh leskov ni bilo prvo leto. ker tudi med vojno se je na ljudskih šolah prav malo poučevalo In rstf vajenci ne bi mrtvil priti v višje razrede
— to vsled žalostnih razmer svetovne vojne, da je bMa tudi mladina le v malem obsegu udeležena šolskega pouka. Po strokah se dele vaiend oblačilne; 88 črevljar-jev, 61 krojačev fn krznarjev, 14 jermena**-jev in sedlarjev skupaj 163 vajencev. Umetne obrti pa: 15 črkostavcev. 9 tiskarjev, 7 knjigovezov, 6 fotografov, 22 črkosllkar-jev ln pleskarev. 7 tapetnikov. en ko*ar, 2 zobotenfka, 8 zTatarjev ln 2 pasarja, skupaj 79 vajencev. V tem letu je država prispevala 13.226.— kron, občina ljubljanska 3173.33 kron, trgovska in obrtna zbornica 1000 kron, krojaška zadruga 440— ter razni zavodi itd. pa 2003.— kron. Skupaj 19.843.33 kron in se je s tem zneskom krilo stroške Šole.
V letu 1921 /22 pa je bilo na tel šoli 10 oddelkov m sicer 1 razred pripravljalni, 4 oddelki I. letmka in 5 oddelkov U letnika. Vpisalo se je 345 In ob zaključku bta šole obiskovalo je le še 268 vajencev. M"!d Šolskim letom oproščeni in nekaj izostali, skupno 77 vajencev. Po strokah se dele: 55 kro-Jačev, 8 krznarjev, 2 dežnikarja. 87 črev-Ijarjev, 2 jermenarja in 12 sedlarjev, skupno 166 vajencev. Umetno obrti pa je sledeče: 19 pleskarjev, I takirar, 3 črkoslikarjf. 7 fotografov, 10 knjigovezov. 13 tiskarjev, 18 stavcev,   3 1itoj2Ta.fi,   2 fotokemlografa,
1 stereotiper, 8 tapetnikov. 12 drajruljorjev aH zlatarjev, 3 pas^rji in 2 pletarja: skupno 102 vajenca. V tem letu pa država nf ničesar prispevala za stroške kakor poprej dvetretiine. temveč samo občina l*ublianska in razni zavodi v skupnem znesku 10.610 K Izdatkov pa je bilo 22.240 k. tore. prlmanl-klaja za 11.630 K to je čez 100%. Tako sliko Imamo samo na eni šoli rzmed še oralih sterlh, Izvzemši trgovsko dremijalno šo* lo.
2. ) Strokov no nadallevalno za stavbln-ske obrti pa je v letu 1920 /21 obiskovalo 36! vajencev na 9 oddelkih in sicer 2 razreda pripravl^lna, S oddelkov I. letnika \n dva oddelka II. letnika. Za to šolo prispevala je država 15.699J3 K, občina Ijubli 3756.67 K, zavodi in korporacije 4090 K; skupno 23.540.— K. V letu 1921 /22 je bilo 432 vajencev na 12 oddelkih 4 oddelki •pripravljalni, 3 oddelki T  letrrlka štiri od-
- - - tt •^n;vr> in 1 oddelek III letnika. Obiskovalo je lesne stroke-* 127 mizarjev, 45 tesarjev, 4 kolarji, 1 strugar, 3 stolarji. m 4 sodarji: skupno 184 vajencev. Kovinske stroke pa 132 stavbenih klfučavnfč*r-Jev, 41 klepariev, 10 kovačev in 2 instalaterja; skupno 185 vajencev, Stn> ninsko obrti pa 55 zidarjev, 3 pečarji, 1 kamnosek,
2 dimnikarja In 2 krovca; skupno 63 vajen-3tv.
Spominiajfe se „Družbe sv. Cirila in Metoda"!
Kiltura.
— Slavnostna operna   predstava aa
Sati u<5«!»£aKceat kongresa Jugoslovenske-gc asjasarskesn Udruženja v Ljubljani bo v opernem gledališču v torek dne 21. avg. t', eb S. cr; zvečer. Na željo podružnice Ju^:sk?veiiske£a Šumarskoga Udruženja v rjabljanj s* izvaja D' Albertova opera »Nižava*. Vlesja Marte poje gna Thalerjeva, vlogo Kart ga« Korenjakova. Sebastjana g. Lsvar, pastirja Pedra g. Sovilski, Tomasa S. Zupan, Moruccla g. Pugelj fn vlogo pastirja K^ad& g. Banovee. Dalje nastopijo Ban, ^ulirojova, ga. Matačičeva in gna Je-roatova. Dirigira kascisik g. Matačič ln re-~ru *». ^3vast;£Kov.
— Žasrtisksaskl gledališki oder vabi InteMg&ztae gospodične In gospode, ki čutijo zfnt.'«e.*ti «o gledaHške umetnosti ln trna'« ve*.»\'3 «!» udejstvovania v duhu kultur« lu nasredka, da prijavijo svoj pristop n-;!^>#ve.!<5 is 31. avgusta t!, na naslov: &e^r.js*c**-»»kf gledališki orler, Flcrijanska uih;a 37A.
— ftavo gfstzrrcc v Subcflci. rinano-ce mloisirsiv© je ođobiilr. pnsoj!To 5 miL dinar|ev sa zgrae'ho novega gledališča v Slastici. Mestes »cčina ra je prispevala 15 mil., tzk« da fer, mogftče začeti z gradnja ie prihodnja ar'.
— Cankar v poljščini. Peljski Hs*. »Dzie-naft P*znanski« je našel, kakor je razvidne iz er.e znaniih številk, riobrera prevajal«;* za slsvenščino. Omenjeni list je priobčil 13. tm. v prevodu Cankarjeve crtico »Lisjak«, Prevod se bere jako gladko ln želeti bi, da bi gospod D. K. se nadalje prfdne segal po našem leposlovju, ki je v Inozemstvu žal tako malo zastopano, da nam je vsak najmanjši napredek dobrodošel. Na ta način bo poljska javnost najlažje la najprej zvedela za svoje pleircnske brate.
— Zgodovinske anekdote   n. zvezek.
Zbral dr. Vfnko Šarabon 1921 Založila Jugoslovanska knjigarna v LjuKjrni. Cena Din 16. Anekdote so kr?tke dcgcdblce, Id so se v resnici dogodile, aM pa. ki nai bi se bile dogodile. Vsaka anekdota Ima poanto, zamislek, nauk, duhoviti st DrugI narodi Imajo cele zbirke anekdrt. ki so točno opredeljene aa čas na po&smrirr stanove, kraje itd. Dr. Šarabon je začel tozadevno pri nas šele orati ledino in pr'< bceval je v »Mentorju« nekaj poučnls m zabavnih prl-godbic. Z drugim zvezkom svojih zgodovinskih anedot, ki so Izšle razmeroma Jako hitro za I. zvezkom nam je dal knjižico, ki čmerne razvedri, vesele rauitivl razposajene, žalostne spravi v dobre voljo, ljubiteljem zgodovine da nove zgodc vinske hrane, entuzijastom gledišč nrdl pogled za kulise, glasbenikom odpre »reda1«* muzikalne veselosti, skratka vsakdo pride n» svoj račun. Anekdote so vestno prebrbte ln pre-rešstane m kar nudi pisatelj niso vsakdanje šale, ampak dobro premišljene dogodivščine, ki so celoti vsmerjene v poučno smer. In to daje ŠarabonovI zbirki cosebno vrednost, odkritosrčnost, ponos, prebrisanost, nega Iz njih, učitelj bo t temi anekdotami Doživel pouk, prav vsakdo bo imel korist od njih. Že razvrstitev kot: dr-tro srce, domišljavost, hladnokrvnost, naizjivost, točnost, odkritosrčnost poneoi, prebrisanost, ekopost, prisotnost duba itd. nem kaže bogastvo, mnogovrstnost ln vsestracost obdelane snovi. Knjižica bo v sedanjih resnih in težkih časih za I* a v zadnjo gorsko vas ta nam nudila marsikatere veselo urico pri. letnega od počitka la vesele zabave.
— Faust na Kitajskem. Neki angleški list .poroča: Te dni Igrajo na Kitajskem neko dramo, ki so jo sestavili po Ooethele-vem »Faustu«, katerega so seveda predelali po svoje in ga prikrojili kitajskemu okusu. Marjetico odvedejo roparji na grad nekega samosilnlka, kjer mora revica mno-trpetl. Tedaj se ipojavl — Faust, ae kot učenjak, temveč kot čarovnik, ki se je v Marjetico zaljubil in jo hoče rešiti. Ona Je še vedno čista la nedolžna la ga Je s svojimi plesi in akrobatskimi nmetnljaml Cisto očarala. Faust premaga roparja, katerega doleti za kazen sto udarcev po podplatih. Marjetica, ki Je zda) svobodna, kar joka od veselja, poljubuje svojemu re-šentku roke, ta pa zbeži po vseh štirih, ln sja je kar sram zahvale.
Glasbeni vestnik.
' — Koncert Kovač-Matačič. Danes, v ne-oeljo 19. t. m. koncertujeta v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini naša rojaka g. Leopold Kovač, tenorist kral). opere ln g. Lovro Matačič. kapelnik kralj, opere v Ljubljani. O. Kovač bo pel neka) jugosloven-Skih umetnih pesmi In pa naj priljubi J ene J le Operne arije. O. Matačič pa zaigra dve efektni klavirski točki. Na Izredni ulitek opozarjamo posetnike zdravilišča.
— Koncert I. ruskega balalajškega orkestra DJordje Cernojarova se vrši danes v soboto In jutri v nedeljo zvečer aa vrta hotela Štrukelj. Vstop prost.
— Glasbena Matici v LJubljani pripravlja večjo turn-jo po Češkoslovaškem. Pregovori so v teku.
— Prof. Fran I.botkj Je Izvoljen za rektorja kr. Muzičke akademije v Zagrebu za 1. 1923—24.
_ Komponist Josip Stolcer se nastani v Zagrebu kot učitelj tamošnje kr. Muzičke akademije.
— Skladatelj fujo Ssfranek Je predal zagrebškemu Nar. kasallftu novo opero »Masanaginica«.
— »MlahoJ« Iz Prage poset* meseca aprila 1934 Jugoslavijo s zborom 130 pevcev.
— »Jngoslovenskl muzičar«. Pod tem naslovom je začel izhajftl v Zagreba mesečnik, o katerem pravi preoVStvo v uvodu, Ja bo posvečen slar.cvskhi Interesom Jugoslovcnsklh glasbenikov. Tudi se bo mesečnik trudil oživotvoriti skupno stanovsko organizacijo Jugosh venskih godbenikov, ki bi objemala ves drž>vni teritorij. Naroča sa % Zagrebu, Volalfikft rilca 14^
„OVIGNJEN ZASTOR".
Šele po kongresu se   Je »Slorenee«
spomnil, da je UJU organizaciju, ki bi jo bilo tudi dobro ujeti v klerikalne mreže. To mu radi verjamemo, ker poznamo njegove metode In gesla, s katerimi neprestano opleta ln skuša zatreti v slavenski javnosti vse, kar noče »lepe drvet7 za njim. Najprej je v dveh aeticak r.a uerav brezvesten la nesramen način nasade! naše naredne uči-teljstvo ia ke je debli sa ta Izbruh podivjanosti male ee nosa. je v petkovi številki »dvigali zaeter« in segle** 1, kaj ;e pravzaprav vzrek, da UJU aa danes Še al presedlalo v klerlkakil tesar Kaj Jc hotel doseči »Slovenec« s tam nerrtcakavanim dviganjem zastora, nam al znano, ateninte pa, da bi bolje sterfl, akc bi špoetjelno v tem slačaju pusa", funkcije gleeiškega uslužbenca ari miru fn ne silil po nepotrebnem na oder. Tada ker Js zastor že dvignjen, bi bde nespametno x»tisni:1 eči In zamuditi te zanimive klerikalno šaloigro
Prve, kar opazi gloialčeve oko za pravkar dvi«mie-n<m zastorom je »Slomškova zveza«. K«e je kriv, da ts zveea še ni zvezaia vsega slovenskega iči'elistva ▼ sae s*s*e pthlevne is doživi irske erga-nteacije, ki bi same kimala z r'^ve, kadar bi klerikalna geepeda r*verHe s svojta prevzvil.snfk sede£ev e smnov^klk zadevah in vzgoji naše eere? Seveda UJU To nesrečno UJU tiči klerikalcem v grlu take, da vid i j« prod sebo) raiSfrjere formule: trfj-jntni, ki jim ae da več airu Jece se. da ušiteljstVA obrača »SlemlVovl rvezi« hrbet m pravijo, da se nekateri •«•*» Uli, ker se jih zvabile v U1U mam>nve f-aze, drugi, ker so brli karistolevd (?) trtr I pa. Ver so se bali preganjanja In nerrestnnega šikani-ranla od strani liberalnih tcva,r"ie\ hi H»va-rlSic. Kdor hoee ver jo« sH s»ne#n! trdltvU prosta mu volja. Mi na vwio ra druge vrste proganjanja In šikaniranja, ki aa jo maralo ln mora Že danes nit naš* J naše eči-teljstvo zlasti po deželi k-er me klerikalna društva in duhovSčtna nefo«te deslovao onemoročajo eksistenca In ovirajo njegove službeno delovanje Pretežna večina narodnega učlttljstva, ki hodi svoja pota tn Ima pred očmi samo en dlj: vzgojiti lz otroka svobodnega, duhovno ed zunanjih faktorjev in lažnjlve morule neodvisnega človeka, js predmet dnevnih Intrig, sovraštva, obrekovanja In preganjanja. Koliko Js učiteljev in učiteljic, ki so mori H zapustiti svoja mesta samo sa te, ker niso soglašali z eksponenti klerikalne po!It!ke v dotlčnem kram. O teh žrtvah klerikalne gonje »Slovencev« modrijan seveda molf^ ker Jih je preveč In ker prev*c glasno govore o volčji naravi pohlevnih ovčlc.
Prav nespretno pa so Je zalete! »Slovenec« r g. Flereta. ki m očita, da hoče reformirati naSe ljudsko Šolstvo In pregnati Iz nJega verouk. Katol^klm staršem priporočamo, naj si na tern prlmerr pobliža ogledajo klerikalno taktiko v ljubljanskem občinskem svetu so klerfkaln m komunistični mestni očetje enega duha ln enih misli m »Slovenec« včasih koketita tudi z ruskimi boljševik!. V komnr.fstfčrem programu najdemo temeljno točko, Id govori o brezpogojni ločitvi cerkve oJ države ta šole ed cerkve. Kako Je torej razumeti ogorčenje klerikalnega tiska nad Isto zahtevo, ki Ja slučajno prišla te u-t Člana UJU? Morda nam bo pojasnil tc stvar »Slovencev« člankar. NI pa poš'tno varati ln za-petjavatt ljudstvo s komunističnimi gesli, kadar nadlegujejo človeka skorr.tne po mastnih stolčkih ln zgražati se nad temeljnimi zahtevami komunizma takrat ko so ti stolčki že zasedeni To spada v poglavje o dvoživkarstvu.
Trditev glede pomanjkanja takozvane verske vzgoje pri narodnem učiteljstvu. U tudi silno vznemirja klerikalne duhove, se pa nam zdi precej Šepava. Sepnva namreč v toliko, da bt marsikateri učitelj, četudi nI član »Slomškove zveze«, lahk" tudi v duhovnem ociru mnoge bolje vzgajal deeo, kakor pa najzvestešl pristaš klerikalizma. Sploh pa te nam zdi itdevno razburjanje neumestno. Naglafeti neskončno važnost take verske vzgoja, kakor Je običajna pri
nas ln Žailbog tudi drugod, pomeni lahko dvojo: ali dotičnfk sploh rima pcjma o pravi rellgfjoznl vzgoji aH pa bete la namenoma govori to, česar nit' sam ne verjame. Vendar nI mogoče ugovarjati. d«» Je bila ta Imenitna verska vzgoja pred la po vojni na vrhuncu baš pri narod h, kf so danes kar se tiče duševne kulture najbolj podivjani. Kaj pomagajo vse zgodbe sv. pisma, vse sveče ln kadilo, vse podobe Boga m svetnikov, vsi obredi m eeikvent svečanosti, vse visoke pesmi o božar.&rvn, če Je pa to božanstvo samo na jeziku, samo v mlsterU Joznem razpoloženju mas, samo v tem. kar ljudje vidijo m slišI;o, samo v zunanjih or-namentlh, ki so jim postati pravo nadomestilo Boga In neobhodna epora v življenju, ker se vse to ponavlja Iz stoletja v stoletje ln je prišlo kot železna sraka v navado? Pri vsem tem pa vidimo, da Je podivjanost v Javnem Življenju dan za dr cm večja, da so ljudje kakor zveri, ki si t* rajo Iz aat dnevno hrano, da nI nikjer prave ljubezni do bližnjega, prave duševne olike pravega življenja po načelih prvotne krščanske Ideje. Res Je, da ie rtllgijorni vzgoja najmočnejši steber vsake države aU bolje rečeno človeška dražba sploh, leda če za ga* vozimo o tem, moramo bit! vsaj toliko se* Steni ia odkritosrčni, da pil znamo njene M« stvene nedostatke. Najprej oČHtft! te vzgojo ed nepotrebnega balasta ne sms trati le sa obrt, za pripomoček na eo»*. k partizanskim strankarskim In osebnim ciljem. aa|» Prej na prakttčafh primerih dc k a za ti njen blagodejni vpliv In tedaj šah ee mogočs zagovarjati njene nosilce m strHiatl se nad oalmi. ki H nasprotujejo Prej pa te ne ara m če gre. je samo dokaz farizej rva.
Zbirajte znamke
Dnevne vesti.
V Lfubtfani. dne 18. avgusta 1923.
DVA ARGUMENTA.
Nai članek »Slovan na dane v št. 160 g dne 17. julija L L je našel eminentno oceno v politični rubriki aju-trae št. 172 z dna 25. julija t L, kjer čitamo dobesedno ta-Ie izbruh umazanega strankarskega partizanstva: Od vodene propagande do »Narodove« vje-slevaaske je le en kerak. Ce m'sli g. kens. svetnik, da bo »Slov. Narod« s svojimi zmerjam.! ksj pomagal, da bo prišel »Skrvan na dan« in »da bi potem v Evropi morali računati z nami, ako bi se skupaj vzeli« — potem naj k?.r napije tej svoji nadi z nekaj čašam vedo Izpod flemca, ex seveda. NI pa gotevo, Če bo potem razumel, kako se v bistvu dafer?. ideja ne sme že ab ovo označiti ket naivno peče je naivnih dobrih duš«. Tako argumentira svoj s'ovanski znašaj »Jutro«, ki v svoj k fiksnih idejah In konkurenčni halucinaciji ne more rečiti nizkotne domaČe polemike ed širšega poiltič«era obzorja in problemov, ki bodo prej aH slej postal! aktua!ni za vse slovanske narode. V tem e'abnrahi zavisti koristolovstva ln Siuvoh'epja se jasno zrcali moralna in idejna kakovost tega lista. Mesto da bi reaariral ns dotični članek, ki smo ga priohč li kot pri-spe\'ek od zunaj v celoti in brez komentarja, s stvarnimi ugovori aH opazkami glede nedostatlrov ln tako dokazal svojo patentirano univerzalno genijalnost, se jc zaletel samo v naš list z neokusno nofco, H mu jo je brez dvoma diktirala nizkotna Škodoželjnost. Ni treba menda posebej omenjati, da so takih metod polemike o problemu vseslovan-ske vzajemnosti zmožni samo ljudje, ki so jim osebne ambicije In izvestni materijalni interes' najvišji ukaz. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli podrobno spregovoriti o stvari in zato prehajamo preko tega sijajnega dokaza »Jutrove« objektivnosti in moralne vrednote na drugi argument, Id prča, kako mislijo In ČVtijo iskreni Slovani za mejo. Prejoli stro dopis uglednega češkoslovaškega publicista iz Bratislave, v katerem nam pile: »Pri tej priliki smatram za svojo dolžnost obvestiti Vas. da Vali članki, posvečeni Ideji vseslovenskega zbliža-nje. vzbujajo splošno pozornost ln so bili predmet razmotrlvanja v tukajšnjem odboru Češkoslovaško-Jugoslovenske fige. O. predsednik dr. Okanlk mi je obljubil, da nap!5e o tej stvari za VaS list poselen članek.«
To je drugi argument k! zveni nekoliko drugače in dokazuje, da se partizanstvo še ni razpaslo povsod. Sodbo o njem in o razliki med prvim in drugim prepuščamo javnosti.
Nočni junaki.
Ob tiri duhov ao se ponoči priplazite trt elegantne temne postave po Knafljev! ulici pred »Narodno tiskamo«, seboj v žepih noseč strašno bojno orožje — jajčasto kamenje. Pričeli so bom-bardement uredništva in uprave »Slov. Naroda«. Zašklepetale so šipe. Bližnji stanovalci so se prebudili. V Šelenbur-govi ulici službujoči stražnTk je hitro pritekel na vhod Knafljeve ulice ter je opazil nočne Junake, katerim Je upadel pogum In so bežali kakor Italijanski zajci na rame strani. Skrili so sc! Lepo junaštvo! Zaslužijo odlikovanje! Beležimo to kot kronisti brez vsakega političnega komentarja« ker smo prepričani in merjeni, da uvedena pretiskava pokaže Junake v pravi luči.
★  ★ *
a— Vpokojttve v državni stufkt Glasom »Službenih Novin« so vpokojen! nastopni državni uslužbenci: Gradbeni svetnik 7. čin. razreda pri oddelku za premog v LJubljani g. E m a n u e l 11 a j-ne, kontraktualnl uradnik Alojzij Novak, pisarniška oficiantka Lucija Kunčič in začasni uslužbenec Jernej Tome, vsi od oddeua za lazpredelbo premoga v Ljublj'tni
— Imenovanja glavne kontrole. Za člana glavne kontrole je imenovan načelnik ministrstva financ «. Hita rij V o d o p i v e c.
— V sej! mariborskega občinskega sveta se Je včeraj zvečer soglasno sprejel proteat proti militarizaciji železničarjev z utemeljevanjem, da so ae železničarji borili skupno z državnimi na-sneščencl samo za to, kar jim gre po vsaki človeški pravici. Rodbinam trboveljskih štrajkujočlh rudarjev se je do-voUIa podpora v znesku 0000 dinarjev.
— iumartako pečenja naših krajev* »fli imen. Piše se nan: Italijanom «e strelno mudi, da bi čirnp.^e zbrisali f'o-veivka krajevna imeni na Pranorskeni. R» LManom mirno puste njTtova krarcv. ra Itncna. tako beremo še ra naiiovei-lOt ItaHtanskfh lemPevtdm »Ta na ta meja« (Tam na meji — pod Kanmoml Pa tudi v popolnoma Italijanskih kraih so ostala slovenska krajevra imena nespremenjena, dasi je prvotno slovensko prebivalstvo popolnoma izginilo. Iz Tol-meča smo vojaki delali nedeljske izlele T kraje ob Tilmentu (Taiia.:icn*o) ter
•ziin x vas. ki trna cd*« vaUaa Jd&J jssjsfc
Cezklanc (Cesclans), v gornjem teku pa je vas Trava. Ljudst/o, čeravno l*?H-ja-irko, bi si teh irnen ne pustilo vzeti.
— Kadar treba reano delati za železničarje m javne nameščence, takrat »Jutra« od nikoder ni. S par vrstami je opravilo velik shod železničarjev in javnih nameščencev in ni se mu zdelo vredno, objaviti tam sprejete resolucije. Kadar treba hujskat', takrat dela »Jutro« z vsem svojim aparatom, na veliko protestno zborovanje železnlčarjcg ni poslalo niti poročevalca. To je ono »Jutro«, ki se tako rado pobaha, da le ono dela za javne nameščence, da prinaša vse najprvo in da je najboljše informirano med vsemi jugo*;lcvenskimi listi. Železničarji naj si ma!o bližje ogledajo skrb »Jutra« za njihove interese.
— Popravek. Pasus včerajšnjega telefonskega članka »Slovenski klerika!« in Baograd«: »Ponudba je bila taka. .. in ustanovitev takozvane parce-lae:Se« se ima pravilno glasiti po Originalu: »...in ustavitev takozvane parcelacije.«
— Celjske restl. C e U s k 1 trg je zariVe eni prav dobro založen z raznimi pal^imi ?r!d«Scl. Kmetje prlnaSs'o vs?za v izobfllii po It prectl zmernih cenah. Tudi ra«wcrc na mesnem trs^i so se nekoliko lzbo';*aic ?n Je »rdaj doh«ti tudi zadostno mr.«*fno me?a. 5>?mo cene so istemu nasproti ee?i*m p« dnitrth mest'h prev*«^ke. Letos bo krme dovoli. Ho tudi več živine hi kmetje rte bodo prlillieni oh vsakem časo pr«daj«ti raznim Izvomičarjem, ki so meso pridno izvažali zs dr*g denar, za domač trg u* Je mesa primanjkovalo ter so rene I«temu vsled tega ogromno poskočile. Upati je, da bodo istemu cene vsled dobre letine kmalu radie. — Veliko tombo-1 o priredi Sokolsko dniStvo v CeHu v nedeljo dne H. oktobra pred Narodnim domom. — Obrtno razstavo v Mariboru posetifo hitri v nedeljo korporativno celtskl obrtnfki. — Preložen koncert. Vsled nepričakovanih ovir se je moral koncert umetniške trojice Slmene, Strl-tH, Teritnlk, kateri bi se Imel vrSItl danes 18. tm., preložiti na poznejši čas. — Po celjski okolici je na raznih hišah kapelicah itd. videti še precej nemških narisov. To bi v petem letu Jugoslavije vse še davno utegnilo izginiti.
— Mariborske vesti. — Dopust okrajnega glavarja. O. okrajni glavar dr. Srečko Lajnšič nastopi 8. t m. svoj večtedenski dopust. Nadomestuie ga vladni tajnik g. dr. Polianec — Pogreb načelnika zadruge gostilničarjev ln kavarnarjev g. Roschanza. ki le po dallšl bolezni umrl dne 15. avz., se Je vrSII v petek popoldne Iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežje. — Hladno vreme. Nenavadne plche v četrtek skoro celi dan so prinesle v Mariboru za ta čas tudi nenavadno ohlajenle. Termometer le padel od 30 na M v četrtek ln na 12 v petek dopoldne. Popoldne so bili opaziti novi pojavi viharnega vremena — Nezadovoljnost obiskovalcev Maribora. Maribor posebno pa razstava mora nositi posledice malomarnosti tiste merodalne strani, katero smo opetovano opozarjali na nedostatke po naših gostilnah In hotelih. Zadovoljni so gostje z Jedili ln pijačo, ne pa s postrežbo, še manj pa s prenočišči. V nekem ozlru Je to prav, ker tedaj tudi drugI na lastni koži občutilo, kako smo imeli prav. ko smo venomer sanitarno ln policijsko oblast opozarjali, da napravi red posebno v hotelih (n glede snage tudi po gostilnah. Prizadeta pa Je tudi zadruga gostilničarjev in kavarnarjev, ki se ves čas nI brigala za večji red po manjših gostilnah posebno pa za vzgojo In šolanje postrežnilkega osebja. Opetovano smo opozarjali tudi take hotelirje, ki so si v Mariboru že napravili premoženje In bi bili svole prostore v svojo lastno korist in v ponos mesta že davno lahko razširili, pa so se
Zgolj Iz skopuštva zadovoljili grabit! samo denar, nič pa storiti za večjo udobnost gostov ln za renome svojih podjetij. Da razstava radi takih Hudi ne bi trpela, zato je skrblieno. ker se Je pravočasno preskrbelo za snažna ln ne predraga privatna stanovanja In če treba tudi za privatno kuhinjo. Obiskovalci, ki ao bili s hoteli ln gostilnami nezadovoljni, naj se oglasilo v pisarni izložbene uprave.
— Usmiljenim srcem, šole prost dečko, izredno nadarjen, s poscbrlm veseljem do trgovine, sin 100% delanezmožnega voj. Invalida, brez premoženja, prt si blagoču-teča srca, da bi mu s primernimi prispevki omogočili, da pride do svojega poklica, za kar jim ohrani vedno v*Wno*f Morebitne prispevke sprejme za še upravi. 15 tvo.
— Iz krogov starih vpokojencev čujemo tožbe, ki morajo raigreti arjtrše srce. To so stari možje, ki Imr-io za seboj dolgo dobo dela, za katero dobivajo sedaj v kronah malo pokojnine, da životarijo od dne do dne" v tugi ln žalosti Mars-kafc je tekom svojega službovanja sto Ji mar»tkaj dobrega slovenskemu ljudstvu te beril po društvih za naš pokret In delal za našo svobodo, sedaj pa uživa za to čtne nehvalef-nost. Al! res n! moč* v državi, k! b! Izpre-menfla takim vpokojencem krone v dinarje, da bi mogli vsa« ko!'kor toliko lažje prenašat! večerne ure svojega življenja? Poznamo gimnazijskega ravnttilja, ki Ima man! pokojnine kakor učiteljica, ki Je Ha pred kratkim v pokoj i* št nedovršen! tlužbenl dobt In petem sr čuje po Javnih lokalih Ig utt Uud! k! to obogi teli kdo vt na kak način, bahato pripovedovanje, da kar dajo psu, tega Še noben uradnik nima Strašno! Na poklicanih mestih mora vendar zavladat! tocljalnl čut in Izravnati se mora vse, kar Je Izravnave potrebno. V prvi vrsti Imajo prid v poštev tudi stari nsaoko-
— Spljon Iz Vipavske doline. P!§eJo nam, da prihaja v Ju/osiavi.'o neki mlad človek, ki se pI5e mend? Milko Slegel In je baje doma iz A;W§:\r>e. Ptcvljo, da je tam zelo zagrizen fašist, k! Ima na levi strani svojega suknMča vrdno -pripeto italijansko zastavico. SU5I se rud!, da farrt strašno zabavlja na Jugo^-ovenc ln preklinja Jugoslavijo. Ko pride seru k nam. Je seveda bolj ponižen, vede pa se zelo sumljivo kot odposlanec K0;'sV!h f.Slstov. Po-seča Ljubljano ln Celje Ko jc sedaj odšel, je imel s seboj ba'e neke »va*r.e stvar!« In tudi orožje, katero so mu d?I' fašisti. Pozna se ea na tem. da mu mir\fka na desni roki palec In pol kazalca. Slcgel Je doma velik gospod, vedno nobel In nič ne dela. Od fašistov dobiva dobio plačo. Pravijo* da je rekel da gre v JugoslavLo »delat red« Pozorl
— Zveza Šoferjev Slovenijo nas naproša, da objavimo sledeče: Z orirom na vedno razširjajoči te a vtomoblln! promet ra da se preprečijo oziroma vsaj omejijo osobito v zadnjem času ponavljajoče se avtomobile nesreče, poživlja Zveza svoje člane, da ie strogo drže po zakenu predpisanega policijskega cestnega reda. Nasprotno pa moramo apelirati tudi na Javnost, da se 2e enkrat sprijazni z defsrvom, da je avtomobil postal sploSno prometno sredstvo ter da se tudi v avtomobilih ne vozilo IJndfe «r»mo za znbivo t>o svetu. Skrajni čas bi b!l, da ljudstvo prsebno še po de?e!l začne samo nekoliko paziti nase, na svojo živino In vozPa. Cestni policijski red naj se upošteva tudi s strani voznikov. Vozi naj se ob levi strani ceste vsaj na ovinkih, vozovi naj imajo po noči .pTcdpisa" ne svetilke. Oroinlšrvo na deželi bi imelo tozadevno hvaležen delokrog, da napravi v tem smislu nekoliko reda. mesto da rr^o. gokrat vrši svojo službo pretirano ves*no ksdnr se gre za ovadbo po njih mnenju prehitrih voženj. V resnici prenaele vofnje skozi vasi rudi ml sami obsojamo, da se nas pa v mnogih slučaHh osobito v nekaterih krajih, samo vsled nekake antipatije do avtomobrHzma preganja, to pa odločno odklanjamo Ln so bomo znali tozadevno tudi braniti.
— Cesta na Gorenjsko železnico tik Industrijskega tira parne žage Sca-netti ie postala v zadniem času razkladiSče lesa. Tu se razklada dan na dan les iz železniškega voza nekega trgovca kar na Javni cesti, tako da so ogroženi ondotni stanovalci, ki ne morejo Iz svnjih stanovanj, ali v r.ie* Opozarjamo merodajne faktorje, da se za to stvar zanimajo ter se to nedovoljivo početje kar najhitreje odpravi. — PrizadetL
— Izvanrodna vročina na Franeotkem.
Na južnem Tranco«kem r»x«a1a tc dni taka vročina kakoršne že ni bilo 100 let. V Roussillonsu Je dosegel termometer 40 stopinj v senci Hi 54 stopinj no svincu. V Per* plnjanu tn okolici Je bilo polno slučajev solnčarlce. TamkaJSnii škof Je odredil vsakdanje molitve za dež, katerega ni bilo že od 27. aprila.
— Avtodružba v 2lreh naznanja, da bode za Časa velesejma v LJubljani vozila ves čas dvakrat dnevno Iz 2lrov na kolodvor v Skofjo Loko ln nazaj tako, da bodejo obiskovalci velesejma imeli najprikladne>> šo zvezo z vlaki.
— Velika železniška nesreča v Liki na Hrvatskem. V Četrtek 16. t m. se Je zgodila na postlal Oračac v Liki na Hrvatskem težka železniška nesreča. Id je zahtevala več žrtev. Nekako okoli 19. ure so se vra-čail sellakl od procesije, ki se je vršila pri Sv. Roku proti postaji Gračac Vozovi, ki so peljali seljake, ao morali preko neomejenega železniškega Ura. V tem trenutku, ki js en voz pasiral progo, le pridrvela od Oospl-ča lokomotiva z vozovi, ki Je s strahovito silo treščila v voz. Nastal Je strahovit prizor. Voz Je bi lpopolnoma razbit. Trije sellakl so obležali mrtvi, štiri osebe to pa težko ranjene, čudno Je, da so ni konjem ru-česar zgodilo.
— Izgon, Ker le brez dovoljenja Pristojnega policijskega ravnateljstva nabiral po mestu Ljubljani »karetan potopljenega broda tprlspcvke za potopljeno jadrnico. Je bil. čeprav je Imel drugače od dalmatinskih oblasti primerne dokumente, kaznovan s primerno globo In so ga odpravili lz LJubijane.
— Roparski umor ▼ Novem Sadn. Na perlfertll mesta v Novem Sadu se Je zgodil te dni roparski umor. V trgovino Jaše Mlllerja Je udrlo zvečer v trgovino pet neznancev, ki so se predstavili kot finančne kontrola In zahtevali, da Jim trgovec predloži knlige, katere Jim je slednji res prinesel. Po preteku kratkega časa Je žena lz spalne sobe slišala stokanje svojega moža. Stopivšl v trgovino, ga Je našla vsega v krvi. Zločine! so ga ustrelili v prsi. MHler Je umrl še tekom noči. Zapustil Je pet otrok,
— Amerikanci rabijo Wrig1ey žvečilni gumi (Cherwlng gum) Skmo zato, ker »st! pospeši prebavo, odstran* žek. varuje zobe pred gnilobo, odstrani neprijeten duh ln suho to v ustih. Znsno Je, da športniki ha turlstf ne smejo uživati alkohola In tobaka, vsled tega Je Wrlgley žvečilni gumi za te najboljši nadomestek, vrhu te ga pa te z Istim prihrani tudi mnogo denarja. Posebno priporočljiv Je za delavce, ker pri delu na smejo kaditi In si š nJim preženejo zaspanost m utrujenost. Wrlgley žvečilni gumi te dobi prt general, zastopstvu drogerija »Adrljs«, LJubljana« &elenburgova ulica, kakor rud! po vseh drugih drogerijah.
— Svetovna tovarna Douglat Je znižala cene tvojemu najmanjšemu popularnemu modelu 2"/4 MP, kateri Je dne 5. avgu-tta tl. zmagal v Zagrebu tud! v močnetšl kategorij! In tlcer t strojem £*8 ecm v kategorij! 500 cem — na 50 pfudov šterlmgov to Je clrca dinarjev 20.000 t kompletno opremo, ter Je s tem najcenejši na svetovnima trgu. Stroji vseh Jakost! to promptno dobavni. Glavno zastopstvo h samoproda-Ja Douglat Motors Ltd, Ljubljena, Sodna gUea JU, I«M«i aV/ ,—
stev. 187
»SLOVENSKI   NAHOD«  dne 19. avgusta iy23.
Stran 5
— Smrtna kosa. Umrl Je v četrtek 16. t m. v Mokronogu g. Milan S a Se 1 J, posestnik in gostilničar. Poereb se Je vršil danes ob 8. zjutraj. — V 2ireh Je 17. t m, umrla ugledna ln dobra gospodinja Marija Kopač. Posreb Je 19. t m. v nedeljo popoldne v Žireh. — Blag Jima spomini
— Krapinske toplice (HJeČe glht, rheu-bii, Ischias, ženske bolesti Itd.) Nrkon broj-rog posjeta ovog kupallš+a aa vTljeme glavne sezone, stupaju sa dpnura 1. septembra za 25% snižene cijene stanova 1 kupelji sa rubljem u krljepost. Državtrl I gradski namještenici, penzioneri I Invalidi te članovi bolničkih blagajna uživaju počam od gornjega dana 50% popust. Kupalište jest otvoreno do 15. novembra te mogu bo-lestnlci nesmetano svoju kuru praviti. Jer su kupke, stanovi I restavracija u Istoj zgradi. Dnevni ukupni Izdatci Iznose oko 80 do 100 Din uklučlvo hranu Vlastita nova električna centrala. Sve obavijesti daje besplatno kupalištna uprava.
— Kavarna In restavracija na StreTJ-Šču pod Rožnikom ob Vt-Čiil pot* vsako nedeljo vrtni koncert Začetek ob 3. popoldne. Vstop prost.
— Zahtevajte po vseh hotelih, kavarnah In restavracijah ŠpecHflna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet v Mariboru.
— Prvorazredni modemi brzopfsalnl stroj »STOEVVER« zastopstvo LJubljana, Seleburgova ulica 6/L
— Telesno zap'tje. Po Izkušnjah, nabranih na kliniki za notranle bolezni na Dunaju, učinkuie grenčica »Franz-.Tosef« tudi pri hemeroidfh zanesljivo ln prijetno.
— Kino Tivoli. »Večja sila«. Film človečkih strasti v vsej realnosti In originalnosti se predvaja do nedelje 19. tm. Prikazuje trlumf človeške slabosti In žalostne posledice nebrzdanih strasti In Ima globoko moralno ozadje. Krasni velemestni prizori ter razkošna režija. Filmska diva Colette Corden v glavni vlogi.
— »Kralj žena« v kina Matica. Do ne-nedelje se predvaja v kinu Matica Izvanredno zanimiv ljubavni In pustolovski film, kl prikazuje karijero In srečo lepega brivca Oastona. ki je radi svoje sanjavostl priljubljen pri ženskah. V nJega se zaljubi filmska Igralka. Ljubezen obeh pa je na mah razrušena ker potuje ona v Ameriko. Gaston poskusi samomor, vendar ga rešijo Niegov značaj pa se Je popolnoma spremenil. Iz sanjavega brivca postane eleganten bi sleparski lahkožlvec Niegova ŽIvljenska pot Je veriga samfh prefriganih zločinov. Romantičen Je niegov beg pred policijo. Končno ga zasleduje ženski detektiv. Med obema pa se razvije ljubezen In postaneta srečen (par. FIlm Je krasno Insceniran s lepimi prizori In nudi prvovrsten užitek.
— Razstava Ječmena za pivovarne. ^-
Borza v Bratislavi priredi na poljedelski razstavi, ki se bo vršila o priliki donavskega sejma v Bratislavi od 23. do 27. avg. t L poseben oddelek, kjer bo razstavljen Ječmen za pivovarne. Podrobne Informacije o razstavi dale Borza v Bratislavi.
— Na državnem posestvu Belin se nastani 40 Jugoslovensklh družin Is madžarske Baranje, ki so optlrale za naSo državo.
PONAPFJFNI BANKOVCL Uradni opis«
Policijsko ravnateljstvo je uradno obla vilo popis ponarejenih bankovcev.« Popis veli:
V zadnjem času so se pojavni v neki banki (Narndnl banki) v Ljubljani ponarejeni 10 dinarski bankovcL izdaje 1919, takozvani »kovači«. Falsifikati so zelo dobro uspeli ln se razlikujejo od pristnih bankovcev kakor sledi.
Na strani, kjer se nahaja slika kovača, je približno 1 cm levo od glave kovača v kotu zaokro^ek v obliki polževe lup!ne (Spirale). Pri pristnem bankovcu je ta zaokrožek zasukan na levo stran, doČIm je na falzlfikatu zasukan na nasnrorno, torej na desno stran. Na drugI strani bankovca so navpične Črtice na prstnem bankovcu bolj tanke, kakor na fefsfflkfttn. Na Isti strani spo-dai so serijske številke na pristnem bankovcu na levem In desnem koncu približno enake velikosti, dočlm ao te Številke na faJzlfikatu na levem koncu za polovico manjše od onil na desnem koncu.
Olasom lz*ave Narodne banke v Ljubiiani so falzifikati izvršeni fotoH-togrpfskim potom.
Poizvedbe so dognale, da sr> bil! jrori navedeni bankovci falsifikati Izdani pri več poštnih uradnih v okraju Kočevje fn pri neki tvrdk! v okraja Kamnik.
VELIK ANSKO TIHOTA PSTVO
ZLATA V SUBOTICL Za 300 milifonoT zlata ktihotap-Ijenega«
Beogradska »Politika« Je 14. trn. priobčila Interesantno poročilo o velikanski tihotapski aferi, ki Je v Subotlcl vzbudila pravo senzacijo. Cela vrsta uglednih oseb ln Institucij Je zapletenih v afero. Potek preiskave Je ie zakrit v temo, vendar so anane sledeče podrobnosti t
2e nekaj mesecev Je subotnTJre policija Imela podatke o dobro organizirani tihotapski tolpi, kf Ja IztthotaplJala zlato, nMi In zdravo valuto v neomejeni množini na Madžarsko. Dolgo časa so bHa vsa prizadevanja <policfle, da pride tolpi na sled, brezuspešna. Dne 7. tm. pa Je policijski šef prMel glavnega krivca, ki Je potem pri za-sUševan*u Izdal vse ostale krivce. Kolikor le dosedal dognano. Je glavni krivec subo-tfškl hrvrllr Frledmann. katerega sta 7. tm. presenetila dva detektiva ravno v trenot-ku, ko Je kupoval večlo množino zlata od nekega posredovalca. Zlato Je bilo zaplenjeno ln oba aretirana. Med preiskavo Ja almial FrUdmann oba agenta podkupiti da
bi mu zaplenjeno korespondenco vrnila, ker vsebuje kompromitirajoče spise o raznih sokrivcih lz najboljSe družbe. V poteku preiskave je juvelir konečno priznal, da se Je dosedaj IztlhotapUo za 300 milijov dinarjev zlata in juvelov na Madžarsko. Preiskava se nadaljuje.
STRELNI SPORT,
Mladinsko tekmovalno streljanje.
Strelni spori.
Da bo prihodnja naša generacija dobra In prežeta z idealizmom, Je treba predvsem zatreti pojav sodobnega časa, na katerem boleha tudi današnja mladina In to je mate-rijaiizem. Materijallzem, na katerem trpi ves današnji svet, pa Je treba začeti uničevati v kali t J. pri mladini. Najboljše vzgojno in odporno sredstvo proti temu pojavu Je podpiranje sporta v vseh panogah. Ne oporekamo, da Je pri nas sport dosegel že precejšen razmah, vendar se pri nas gotove panoge sporta popolnoma zanemarjajo oziroma sploh opuščajo. Med najvažnejšimi zapostavljenimi športnimi panogami je treba predvsem omeniti strelni sport Ta, pri nas še nevpeljan sport se Je radi svojih koristi, ki Jih nudi v vsakem oziru, že razširil po vsem svetu in je povsod deležen pospeševanja s strani merodajnih faktorjev (n države. Radi tega Je tudi naša dolžnost, da posvetimo tej panogi vso pažnjo ter da koncentriramo vse moči v njen prilog, ker z gojitvijo in pospeševanjem tega plemenitega sporta ne koristimo samo sebi, temveč tudi državi, ker se obenem pospešuje obrambna zmožnost države.
Da se vidi kakšen razmah In dimenzije Je zavzel ta sport pri drugih državah, navajamo tu kratko statistiko streljanja v državah, ki prednjačilo v tem pogledu. Kakor v večini športov prvačljo Angleži ln Amerikanci. Anglija Ima okoli 210.000 strelnih klubov.. Njej sledijo Amerika, Kanadska, Švedska, Francija. Nemčija, Italija ln dr. Malokaliberskega streljanje se Je pret leto v Angliji udeležilo okoli 2,000.000 strelcev, ki so prejeli nagrad v vrednosti 30.000 funtov šterlingov (nad 3 milijone dinarjev). — Tekmovanja v Nemčiji se Je letos udeležilo 500.000 strelcev. Iz ostalih držav niso znani točni podatki. Poleg teh tekem so se vršile tudi separatne klubske tekme, katerih se ie udeležilo 100.000 strelcev. Ker se Je strelni sport tako razširil ter so v nJem zastopani vsi ljudski sloji brez razlike stanu. Je smatrati tO panogo za najbolj demokratično in ljudsko. Kakor smo že omenili, se ta, zlasti za mladino, velevažnl faktor pri nas skoraj popolnoma zanemarja. SIcer ne popolnoma.
Pri nas so se našli posamniki. ki so skušali upeliatl ta sport, toda neumevanje namena, ter druge ovire so preprečile vsak razvoj.
Kakor se čuje namerava »Slovensko Lovsko društvo« v LJubljani strelni sport na novo oživiti. Zato priredi to društvo že letos veliko mladinsko strelno tekmovanje po celi državi, ki nai pokaže, da Jugoslove-nl ne zaostajamo za drugimi narodi.
Pozdravljamo ta načrt ln priporočamo vsem športnim društvom ter telovadnim organizacijam, da podpirajo in goje strelski sport ki Je za proč vi t mladine in prospeh države eminentne važnosti.
Turistika in sport.
Fizično vžgejo najdemo že v davnih predkrščanskih časih pri Egipčanih ln drugih azijskih plemenih. Stari Grki so prevzeli od njih elemente za svole atletske vežbe, ki so dosegle vrhunec razvoia v znanih Olimpijskih igrah. Grkom Je bila Olimpijada več kakor politično blagostanje države. Kajti Olimpijade so ustvarjale zdravje, ki Je temelj življenja ln gonilna sila grške kulture. Izvor olimpskih iger nam ni točno znan. vemo pa. da so se redne Olimpijade vršile že 572 let pred Kr. r. O 25 Olimpijadi vemo, da so se vršile dirke na kolesnicah. tekme v teku. metanje kopja, boks, rokoborba Itd. Pozneje so prišle Olimpijske Igre v rimsko ln makedonsko državo, kjer so postale ideal narodov, dasi niso dosegli takega uspeha, kakor Grki v Olimp i jadah. Barbarska plemena so prezirala fizično kulturo. Z njihovim navalom tekom 5. stol. po Kr. se končalo Olimpijske Igre. Od tedaj do danes J 8 fizična vzgoja prebolela dolgo letargilo. Srednil vek, ki Je preziral telo, Je preziral tudi fizično vzgojo.
Zanimanje za sport se je pojavno znova v renesančni dobi. V raznih državah se Je razvijala fizična vzgoja različno. Vendar pa so bile metode v splošnem vedno iste. Obstojale so v vežbanju s pomočjo različnega orodja. Pozneje, ko so se začeli s tem problemom pečati nekateri učenjaki prešlega veka, so na mesto teh metod prišle nove, sloneče na sodobni znanosti. Marljivo Izučavanje starega grškega sveta pa Je pripomoglo, da so postale grške metode splošno priljubljene. Na Angleškem so bili že pred 16 stol. znani nekateri grški športi, tako na pr. metanje diska, skakanje, borba, tek Itd. Pozneje so prišli na vrsto drugi športi: streljanje, nogomet itd, ki so v rabi le dandanes. Nove športne metode so hitro prodrle v svet In vse države so začele goliti In podpirati fizično vzgojo, ki Je postala neobhodno potrebna za svobodno človeštvo* 1694 leta so se znova pojavile Olimpijske Igre. Dočlm se le v zapadni Evropi. Ameriki in na Angleškem fizična kultura zelo hitro razvijala, evolucijonira le-ta v vzhodni Evropi, Rusiji, Nemčiji, Avstriji In na Balkanskem polotoku dokaj počasi. To Je posledica dejstva, da so stare metode fizične vzgoje v državah vzhodne Evrope zelo razširjene kot športna društva zlasti v šolah In armadi. Ker Imajo ti športni klubi tvoje tradicije In zgodovinsko prošlost, se ee morelo tako lahko ločiti od nie. Nekateri se celo uporno bore proti vsaki novi organizaciji. Tako na pr. se Je boril 1921 leta nemški »Turnvereinc proti novim športnim organizacijam, DrugI so ae ločili od tradkUL p* sprciwajQ aoy$ mtoto ia M
razvijajo z večjim uspehom,  kakor n. pr.
Sokol.
Fizična vzgoja Je dandanes ideal vseh civiliziranih narodov. Ona le oklenila vse njihovo duševno življenje. Na sportu zidalo mnogi tud svole nade glede lepše bodočnosti. Nemški publicist ln pesnik M. Fischer pravi o tem problemu v svoji razpravi o duhovnem življenju Evrope in bodočnosti novih idealov: Amfiteatri današnjega časa so športne arene; Hamlet bodočnosti pa lahko postane kak bokser iz Konga.
DNEVI rlASKOVE OLIMPIJADE.
Nadaljnie tekme za neoficijelno prvenstvo Jugoslavije so prinesle sledeče rezultate: Hašk : Concordia 4:0. Hajduk : Bačka (Subotica) 1:1. Nastavek Igre v Četrtek (13 In 15 miunt) Je končal tudi neodločeno 0:0. Včerajšnja nova igra Je končala v istem razmerju 0:0. Zatorej nI izgleda, da bo eden teh dveh klubov mogel v nedeljo gostovati proti HlrijL Danes se vrši v Zagrebu četrta tekma.
— Plavalna tekma v   Novem mesto.
V nedeljo, 12. tm. se je vršila v Novem mestu plavalna tekma na Krki. Bila je po-izkusna tekma netreniranih moči, ki pa so kjub temu dosegle lepe rezultate. Tekmovalo se je, ker je to v Novem mestu iprva povojna plavalna tekma, le na 50 m. Bilo bi pričakovati večjega zanimanja za ta šport, ko so vendar dani vsi predpogoji za nJega razvoj. V naslednjem podajamo prva dosežena mesta: Junior JI: sprint 50 m Jarc Andrej 45 sek. prsno 50 m Vončina Niko 46 sek. hrbtno 50 m Strajnar Milan 47 sek.; skoki: Strainar Milan 100%, Vončina 92%, Rreščak Josip 77.5% Kolenc Stanko 60%. Dame: sprint 50 m Ferlte Pepca 46,/^ sek. skoki: Furlan Milena 80% S e n l o r i i: sprint 50 m Splihal Jos. 42 sek. vTsno 50 m Strajnar Slavko 46 sek. skoki Splihal Josip 97.5% Strajnar Slavko 94.3% Pureber Emil 88.5^, Dular Ciril 75%. Pri senrorjfh sta plavala Izven konkurence tudi člana LSK. g. Kramaršlč V, ki Je dosegel pri sprintu 50 m. tretje mesto In g. Trnko-zy. ki Je dosegel pri prsno 50 m drugo mesto. Upoštevati je, da se Je plavalo Čez Krko ln to pri slabem vetrovnem vremenu,
— Praga — Berlin. V nedeljo 19. t m. se vrši prva nogometna tekma med reprezentancami Prage in Berlinom. Tekma, za katero vlada ogromno zanimanje, se vrši na berlinskem štadionu.
— V Vilfanovi koči na BegtmJčld so vrli v nedeljo, dne 19. t iil, toda le ob lepem vremenu planinska veselica. Za s!učs| slabega vremena ae veselica vrši dne 26. t m.
Društvene vesti.
— Drnltvo »Sočae priredi v nedeljo 9, septembra popoldne v areni Narodnega doma veliko primorsko ljudsko veselico. Ta zabaval se po svoje vsak. ki nameril bode tja korak. Smeha polno Igro, srečolov — daril obilo, petja ubranega — dekleta zbranega, srce se veseli, k plesa tja hiti — prosto — svobodna zabava ti lice veselja žari. Pridi, ne pozabi, ker čutil se bode med nami vsak — med brati — res brat
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«,
V ponedeljek, dne 20. t m. točno ob enčetrt na 7. zvečer vaja mešanega zbora. Po vaji va*en razgovor. Pridite gotovo vse ln vsi I Odbor.
— Podružnica »Jugoslovenske Matice« na Vrhniki priredi na Mali Šmaren, dne 8. septembra, na Krlžpota »Tombolo« s številnimi In lepimi dobitki, ki s1 jih od 28. avgusta naprej lahko vsakdo ogleda v trgovskih Izložbah na Vrhniki Ker Je čisti dobiček namenjen nallm neodrešenim bratom v Primorju ln Korotaru, s«Ite po tom-bolsklh kartah, ki so v predprodajl v gostilni Franca Kočevarja In M. Jerlne (Rokodelski dom).
— Zveza šoferjev Slovenije poživlja svoje člane, da storijo napram Zvezi svojo dolžnost s tem, da točno vplačujejo mesečino članarino.
— Pokrajinska zadruga dimnikarjev za Slovenijo v LlubUaal naznanja vsemu občinstvu v 9. ometalnem okraju, da ja mestni magistrat podelil kocesijo zamrlega Ivan Vrhovca, Vaclav Rogeljn z 1. avgustom 1923. nadalje. V ta ometa ml okraj posega neupravičeno na lastno pest z do-lovršbo bivši poslovodja Clri! Kušar, Sv. Petra c 50. Vsled tega se oporarja p. n. posestnike m stranke, da ne Izplačajo nl-kakth pristojbin za snaženje kurilnih naprav Ciril Kušarju ali pa pomočniku Anton Zekretu, kateri tudi ie posega v ta okraj, ker bi nastale iz tega neljuba posledice za p. n. posestnike, ker Je edino sedanji dimnikarski mojster Vaclav Rogelj upravičen za svoje izvršeno delo zahtevati plačilo.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne *& avgusta.
Borza uradno danes ni poslovala. Prosti promet Je bil zelo miren. Bilo Je blaga sorazmerno dosti na trgu z ozlrom na to, da so začeli izvoznlčarji prodajati svoja devize. Začetkom prihodnjega tedna ni pričakovati nobenih sprememb na trga«
V prostem prometu notirajo
Curih 17.375—17.425, Pariz J37S-^BJ233 London 438.25-439.-> Berlin 0.02S-O.0275, Dunaj 0.1345—1350, Praga 2.8125-2.82, Trst 4.115—112, Newyor*$ 95^5—95.75, Budimpešta 0.55
Dne I«, srvssjscsk
— Curlh, 18. avg. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 5.80, Berila 0-0014. Amsterdam 217.40, Newyork 5.52, London 2520, Pariz 30.45, Milan 23.55, Praga 16.175, Budimpešta 0.0325. Bukarešta 2.35. Solila 4.50, Varšava 0.0025, Dunaj 0.007775. avstr. žig. krone 0.0078.
— Trst 18. avg. (Izv.) Predborza. Beograd 24.32, 24.40. Berlin 0.0075. 0.0065, Dunaj 0.0326, 0.03229, Praga 68.20, 68.40, Pariz 129—129.5. London 106.5—106A Newyork' 23 «W3 40, Curili 420-42*
NAJNOVEJŠA POROČILA.
PROTEST NAŠE VLADE PROTI NEMČIJI.
— Pariz, 17. avgusta. (Izv.) Po poročilih iz Beograda kraljevska vlada razmotriva položaj, ki je nastal v Jugoslaviji radi ustavitve reparacijskih dobav od strani Nemčije. Beogradska vlada stoji na stališču, da je Nemčija po pogodbi vezana na dobavo. Vb.da v najkrajšem času zaprosi reparacijsko komisijo kot kompetentno irj*;anco, da vloži v imenu kraljevine SMS pri njej v Berlinu protest proti ustavitvi reparacijskih dobav.
STAVKA MORNARJEV TRAJA DALJE.
— Bakar, 13. avgusta. (Izv.) Jadranska plovidba je odgovorila na propozicije pomorske oblasti v zadevi popolne vpostavitve pomorskega prometa. Odgovor ni zadovoljiv, ker je družba pripravljena vzpostaviti reden in normalen promet le na 10 progah mesto na 36. Te proge so aktivne in jih lahko družba vzdržuje z dosedanjo subvencijo. Glede ostalih prog pa zahteva družba večjo subvencijo. Družba dalje izjavlja, da smatra stavko mornarjev za končano. Odgovor je merodajne faktorje zelo ogorčil.
— Bakar, 18. avgusta, (Izv.) Stavka mornarjev traja dalje. Predsednik Saveza kapetan Pope! jo odpotoval v Beograd, da poroča vlaai o resničnem stanju stavke. Jadranska plovidba je skušala potom svojih agentov najeti v okolici razne bivše mornarje, špekulacija se ni obnesla in so bili agentje po nekod tepenL
NOVE SMERNICE V POLITIKI ZEDINJENIH DRŽAV,
— Pariz. 17. avg. (K) Po poročilih Iz VVashingtona ameriška vlada še vedno stoji na stališču ,da Je treba ugotoviti plačilno sposobnost Nemčije potom mednarodne komisije Izvedencev, vendar pa bi se Amerika te akcije ne udeležila uradno dotlej, dokler Evropa ne konkretizira projektov, ki so sedaj na dnevnem redu. Vlada namerava čim prej likvidirati vprašanje stroškov ameriških okupacijskih čet ki znašajo okrog 50 mil. funtov šter. Ker je pa vrednost v Nemčiji zaplenjenega ameriškega imetja večja, kakor ona nemškega Imetja v Ameriki, hoče le-ta tztirjati razliko, Dalje zahtevajo ameriški poljedelci, da se čim prej vzpostavijo v srednji Evropi trgi za njihove pridelke, ker imajo velHce zaloge žita. Končno želi nova uprava Zedinjenih držav, da bi se zavezniške obveznosti v kratkem konsolidirale.
PREOKRET V FRANCOSKI POLITIKI.
— Pariz, 17. avgusta. (Izv.,) Havas Javlja, da bo Francija svoj odgovor Nemčiji predložila belgijski vladi prlčetkom prihodnjega tedna v rar motri van je. Za tem sleal predložitev angleški vladi v Londonu.
— London 17. avgusta (Izv.) Reparacijsko vprašanje razmotrlvajo sedaj v Londona zelo optimistično. Uverjcni so, da se najde baza za sporazum med Francijo In Nemčijo. PrancIJa bi bila pripravljena nadaljevati pogajanja za sporazum z Nemčij-o na bazi, da se izdajo zadostne garancije v slučaju Izpraznitve ruhrskega ozemlja od strani Pr?nclje.
POLOŽAJ V NEMČIJI.
— Berlin, 17. avgusta. (Izv.) WoIfi v svojem situactiskem poročilu naglasa, da se) situacija v Nemčiji na splošno konsolidira. Ne pojavi ia jo se več neredi in izgredi. Politični krogi pa smatrajo situacijo še vedno za resno. V severnih pristaniščih trajajo šo vedno stavke. Pomanjkanje živil sedaj ni tako občutno.
— Berlin, 18. avgusta, (Izv.) Raz-vrednostitev nemškega denarja traja dalje. Denarna banka je prisiljena neprestano tiskati nove bankovce. Dnevna potreba znaša 30 bilijonov mark. tedenska potreba pa presega Že trilijone. V finančnem ministrstvu se vrše neprestano konference z zastopniki gospodarskih in delavskih organizacij, kako urediti delavcem dnevne mezde. Vrše se pa tudi konference z zastopniki uradniških organizacij, da sa uradnikom plača regulirajo.
MEDPARLAMENTARNA KONFERENCA NARODNIH MANJŠIN.
— Kodanj, 17. avgusta. (VVolff). Tu se ja vrilla včeraj medparlameutarna konferenca, ki so te Je udeležili med drugimi zastopniki Svlce (dr. Usterl), Madžarske (Lukansz), Češkoslovaške    (Medinger m Heller) In Italije (Vilfan). Na konferenci se je razpravljalo o pravicah   ln dolžnostih narodnih manjšin. Zastopnik Svlee dr. Usterl Je govoril o treh sklepih In sicer prvič glada zaščita jezika (n vera drugič glede komisij sa Izenačenje ki slednjič glede stalnega odbora, ki naj bi ga poslal medparla-mentarnl svet v posamne države, da reši vsa sporna vprašanja   narodnih manjšin, j Madžarski zastopnik je bil zs te predloge, i napadel pa Je stališče Društva narorov, češ : da na vrši svoje funkcije tako. kakor zate vajo Interesi narodnih manlla. Celkoalo-: vaška delegata sta poročala   o položaju Nemcev na Češkoslovaškem. S predlogj dr. i TJsterija sta popolnoma soglašala, češ. da usoda narodnih manjšin ga visi od rezultata j teh ukrepov. Tudi zastopnik Italija Vilfan ili ajajoval mS&Q***^
Razne stvari.
• Najmanjši  aeroplan  na  svetu. Dva
Italijanska inženirja sta konstruirala dese-daj nairaan.Ši aeroplan na svetu, ki ga goni motor komaj treh konjskih sil. Poskusni let Je dobro uspel.
♦ »Zračni bicikeH*. V Davtonu v državi Ohio v Ameriki Je neki obrtnik izvršil •poskuse Z novim tipom aeroplana* ki ga gonijo noge. Ta »zračni blc tkel • je ćosczol lepe uspehe. Dvignil se je v srak nekr; nad 6 metrov in to aa distanco ok< U 600 m.
* 10.SOO ni višine z aeroptnnora. Iz Pariza poročajo, da se je dvignil letalec Sadi Leceinta s svoilra aeroplanom do 10.800 metrov.
* Velikanska tatvina dragocenosti. V hotelu Deauv ile v Pont i' Eveque je bHo ukradeno gospe De Ganza lz Buenos Aire-sa, Ustnici najvažnejšega lista Ju2ne Amerike »Prensa«, raznovrstnih dragocenosti y vrednosti 2,700.000 kron.
• Malo zdrave krvi za rešitev betnika. Pred nekaj dnevi Je voditelj bolnice v Greenwichu v londonskih list;h priobčil povabilo, da bi prišel jeden ali dniKi zdrav moški v bolnico, kjer bi mu odvzeli nekoliko krvi, s katero se da ozdraviti nskeca bolnika. Obljubila se le tudi primerna nagrada. Voditelj bolnice nI nič kaj upal, da bi sc kdo odzval temu vabilu, zato pa J«? bil zelo presenečen, ko se Je takoj drucjo Je* tro po razglašenem vabilu oglasilo 50 krepkih moških, ki so bili vsi pripravljeni dati zahtevano kri za boln'ka. Zdravniki so izbrali onera. ki se Jim je zdel najbolj zdrav. In mu odvzeli potrebno količino krvi. 50! — Posledica nezaposlenosti,
• AnglcSkl humor. »Georze in j=z sva imela včeraj hud prtr'.r radi proslave najine zlate poroke*. To ie zlo Koliko časa sta pa poročena? »Tri dni«. Pri neki resatl v Londonu Je bil neki klub vladnih uradnikov diskvalificiran, ker so prckma'u pričeli. Ko so to šefu urada, v katerem so uradniki nastavljeni, javili, je vzklikni".: »To je največje presenečenje v n.oiem življenju. Nisem smatral nikdar mogočim, da prične kakšen uradnik prezeodtj.« — Moč ln pamet. * Moj dečko« Je reke! slvclasl srospod. TI vprašuješ kakšna je lazlika med močto In pametjo. No, močno Je, če gre kcb v prvovrstno restavracijo, ne da bi dal natakarju napitnine. »Lepo* je odvrnil sin. »In pamet«? Pametno je. čo dotični drugi dap kosi v drugI restavraciji.«
• Nenavaden rlučal telepatijo. Redek s'učaj telepatije se je odigral te dni v Solonu. Neki mladi častnic sv Je v veseli družbi prijateljev srprehajal po mestu In med pripovedovanjem so zašli v neki gozd. Nenadoma se ie častnik zasledi" v deblo ne-kesa drevesa ter Je ob'ečel tn se stresel. Ko se je nekoliko osveftll Je začudenim prijateljem izjavi1: »Pcpclnoma razločno sem videl svojega očeta ua smrtni postelji,« Vrnil se je nato v mesto li- se s prvim vlakom odpeljal v domači kraj. V hiši je našel mrtvega očeta Konstatirali *o, da je oče Izdihnil bal v tistem času ko Je sin stal pred deblom v gozdu.
• 800 milijonov zlatj pod morjem. ZL-maja ti. sta trčila dva parr.Ika angleški »fV gypt« In francoski »Selne« tel se potopila. Na parnlku »Egypt« se I* nahajalo zlata v znesku 8O0 milijonov. Vsi poskusi, da so brod najde so ostali brezuspešni. Medtem' Je neka švedska družba potopljeni paralk odkrila šest milj dalje od mesta, kjer se Je potopil. Z dvlgnjenjem troda se prične v? kratkem.
♦ Telefon r Ameriki. Neki Amerlka-neo pripoveduje v »Mr.tinu«: MI Amerikanci trdimo, da je naša dežela glede telefona prva na svetu. Telefonskega aparata najemntk ne plača. Uprava mu ga dostavi In Inštalira brezplačno. Kdor ga naroči. Čaka nanj nđfveč 14 dni. Ako pa Je naročnik odvetnik, zdravnik, lekarnar, trgovec aH novinar, pa dobi aparat tekom 24 ur. Naročnik dobi vrake 4 mesece nov telefonski Izkaz s točnimi naslovi vseh r\tr ročnlkov. Tarifi za telefon so različni. Trgovec in bankir phčata po 4 dolarje ln imata pravico na 75 telefonskih napeljav, privatnik plača smo 3 ln p^l dolarje, veliki naročniki TŽfraJo znatne popuste.
* Obsojenec ki nočo pomrioščen*a. Pred pariško poroto je bil pred kratkim obsojen na smrt neki Ferdinand Leclerc, ki Je ubil strojepisko Gibrat. Rekli so mu. da predlože predsedniku republike prošnjo za niecovo pomlloŠČenje. On pa Je Izjavil: Jaz Imam samo Jedno željo In sicer to, da se združim v nebesih s svojo Izvoljenko, katero sem ubil aH sem jo vedno srčno ljubil. Nadalie je izjavil, da prepušča svoje truplo medicinski fakulteti v naučne svrhe. Neki mladi medlcinec, ki trdi, da se mu je Že posrečilo oživiti srce pri nekaterih živalih, ki so bile že nekaj časa mrtve, hoče poskusrtl slično operacijo z Leclercovhn srcem.
Poizvedbe.
>— Izgubila se Je 15. avgusta svilena rdeča ruta. Najditelj se prosi, da jo odda pri blagajni v novem kopjišču na Ljubljanici.
-i ro v o r n e
O/e dne racu ene
J*GORE€
LJUBLJANA
Stran 6.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 10. avgusta 1923.
Slev. 1SS.
Obnovite
naročnino!
Cele opreme
sa neveste. In entlanje
izdeluje točno In solidno novo-otvorjem Izdelovalni«
P. Jančigaj,
Ljubljana, Resljeva cesta 29/1 levo
MI nzU
Teč mt
od Din 290*— novi modeli a dobro prevrne tiko le od Din 1500*— naprej.
lotortkj %Z£\rs\X
tet .Orionette" m .Motorette'.
tračnic« a naranči Jo od Din l«—, plašči
od Din 65*—.
Sprejemajo te tudi vmm popratila, emajliran j« In po-nlklanje.
Tribuna F. B. L,
taverna ttacotea hi otraiktt ffSzKk&v, Ljubljsna, Kar lovska cesta 4.
ob CD
t
Prežalostnim sreem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naš preljubljenl aoprog, sin, brat, atriček In svak, gospod
Milan Šaselj
posestnik in gostilničar
po kratki mučni bolezni v četrtek, dne 16. 1 m. ob 8. zvečer preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 18. t m. ob 8. zjutraj.
Mokronog, 17. avgusta 1928.
Žalujoči ostali.
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je včeraj ob 8. zjutraj, previđena s svetotajstvi, mirno v Gospoda zaspala gospa
"MJ« KOPAČ
Pogreb predrage se bo vršil v nedeljo, 19. 1 m. popoldne v 2ireh na farno pokopališče.
Žiri, 18. avgusta 1923.
Žalujoči ostali.
h u u i luacojuuLOJJLiJULBJLH u g g ■; rjrj i m n rjrjngg
Skoro vsi paviljoni Ljubljanskega vel esej ma prekriti s krovno lepenko
L
Najcenejša, ker vsled velike trpežnostl najboljša I
Založniki: UU3UflNSXA KOMERCIJALNA DRUŽBA Z 0.1.
Ljubljana, B!eiweisova 18. — Telefon 408.
Gradbene potrebščine.  Ksilolitna tlakovanja. Asfaltovanja.
JlJI
BHmiinHntiiiiiiiyiiMiiniiiiii.....muiin
PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA
KS A VER MBSKOt
= Naše = življenje
Cena broširani knjigi Din 18'—, po polti Din 21-—. Cena vezani knjigi Din 25-—, po pošti Din 28*—.
Narod, knjigarna, Ljuit>ljana
Prešernova ulica 7.
■ ■ i ■ i »i ■ q h w m i ■ j a m mngaamagpp i n % iuulo
— i     11 111 . ■ . . ■ ■
DRAGICA ZALAZNTK IVAN UKOVIČ
zaročena Ljubljana
e
i
se dobi po ugodnih cenah
vsako množino. Prodajni nrad SentjanSkega premogokopa Ljubljana, Krekov trg 10. 6214
novosadska izložba
sa celu državu od II. do 18. arnaata 1913
Proizvodi domače 1 Inozemne Industrije. Poljoprivredna velepro-irvodnja 1 prikaz poljoprivrednih malina a pogona.
Posjetite Izlofbnl
Naprodaj!
Več wll s prostimi stanovanji
od Din 3CO.CO0 naprej. Stanovanjsko hišo v
predmesten In v Ljnbljafii od Din 60.000 in višje. Na Štajerskem lepa stano-van^sks hišm z vrtom
za Cln 25.000.
Trgovske hišo v mesta In na deželi v raznih cenah 85.000 do 100.090 Din.
VeČ h!š z ezostifno, tudi s posestvom, v L'ubijani in izven Llnbljane.
Kmečka posestva i 5, 8. 10, 15. 23, 40 oralov in večja od Din 35.C00 sasfe}.
Gozdna, vinorjradna posestva na deželi in stavbeno parcele v Ljubljani in okolici.
Več se Izve
v realitetni pisarni
Ljub ; »na, Poljnnska cesta 12
lavanredno popravljani
L0R0H03ILI
promptno sa stanice Zagreb i Ljubljana
Wolf     HP     WoIf MP
1908 10/20 I 1914 62'80
1908 15/25 1 1920 70/100
1917 20/32 1913 85/120
1912 24/40 1912 1C0150
1908 30/50 1909 130/150
1920 40/60 1908 150/200
1921 54/75 U 1916 35 450
Lanz     HP     Lanz HP
1912 10/20 1916 50/70
1912 15/25 1921 60/90
1917 20/30 1914     70/1 IG
1918 22/35 1909 85/120 1912 26/42 1913 100/130 1912 34/49 1J21 170/235 1914 38/57 1910 260/330
Vriaćl I samohodni lokomobtll svih veličina. — Lokom o bi i kotlovi 22, 32 qm. — Jednogodišnje tvorničko jamatvo. Prvorazredno generalno popravljeni, savjesno iskuianl. — Loženje svakim gorivom.
Braća Fischer d. d.
Zagreb, Pantoflak 5.
Tr&ofeljslte pramonoRopne CniUie nfiift - IKi
lepo epremljeso so&o
i posebnim vhodom v sredini mesta, blizu poŠte evcnt. i hrano, Naslov: L SUCHY, Miklošičeva cesta 15. 7829
LED
se oddaja vsak dan od 7.—9. dop, po najnižji cent.
T. Mencinger,
Sv. Petra cesta 43 na dvorišču poleg tajntrkovalnlce
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Dražba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trt? 8.
Telefon 220.
2243
Peter Semfio
L (agoslovanafra barvarll«, kraaaratvo In atrojarat?o
ljubljena, IMŽtvntSka ulica 7.
Barva lisičje kože, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
Zidna opeka
normalno in močno žgana, pri-znana najboljša kakovost te nudi vsaka množina po dnevni ceni.
R. Smleloarekl, arhitekt n mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. — Rimska cesta 18.
Zaloga na drobno na Opekarski oostJ 18. 7915
6. F.
jurasek
Ljubljana MasaVU
Uglaevjem ter perravHam
glasovirje In harmonije, Spedjclno strokovno in ceno!
©1ICS
smrekovo in hrastovo Čreslo, me-zdro, arovlco, laneno seme, kupnje D ion. dr. za promet in inustriju sirovina, Zagreb. 8593
Hajte ? Joinkei Hunto".
Ovinjenc in dobro ohranjene
sode
od 200 do 400 litrov knpl trgovina s vinom And. Slej n6,
(omenda pri Kamniku.       819 .«
Sabijene
za moko
85 kg vsebujoče, In za otrobe 50 k p vsebujoče, dobre, čiste In brez-luknjaste kupi Vinko B3ajdie
valjični mlin, Kranj. 60q
i m
lifla dr. ?£%k
ZdravniSka penzija, sanatorij. Z-bolne na notranjih boleznih, 23 oslabele In odpočitka notrebne za katarje rljučnih vršičkov. Vs:
modema zdravilna sredstva. Obflna izvrstna hrana. Krasna Južna lega.
Prospekti. 4428
Stavbeni
z dolgoletnio prakso i5če mesta samostojnega grad benega vodje ali izvedenca-strokovnjaka v bankah ali zavarovalnicah. Cen j. ponudbe pod .Stavbenik 8516* na upravo Slov. Nar. 8516
Velika zaloga klobukov m slamnikov se dobi pri
Frani [erar
i o. a. tovarna v Štaba poeta Domžale.
Prevzemalo se tudi stari klobuki In slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Ti San v Ljubljani, Prešernova ni'ca it. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka uL 4. Vzord se vidijo na velesejmu paviljon ,La predal 497 pri vhodu pni na desno
Usnionho volno
knplna v vsa\l ka'VMnt. Vtc reo In aano dostaviti ta naslovi
Đoiiđsr Kit!«, trgovina a vol so • Beograd
ui!ea r*!oaa Velikega 99 8346
OCCOBBBBIBIf
Sprejme se takoj strokovnjak v cementnih Izdelkih kot
delovodja.
Ivan Jelafta, &»75
Ljubljana, Emonska cesta 2
■I
1 e^o
tovarna kož In čevljev d. d. prodajalna
Ljubljana, Poljanska c. 13
EopaiD skladlSčc moSktti. Senskiti Ea oiraSklli Cenlleo Iz *zmt£\z-*n boksa o oseh bcifsfr, ganejeca boksa in rime kraolae.
SCUDnG DELO!
ZRURKZ CEHE l
■1 -'^ --^L^'ii-.'ia
Bakula
les. R. Puh
H eadjtaesffie trsOa ra strepe i« stene ter ss pri uporabi ista as rabi nDuka sest za opalba.
Izdeloji ia prodala le prva Jugoslovanska totarai „B AI OLff*
UUSUflRa, eradaška afica 22 Tel. mtsfsrb. 513.
Drva:
bukev mehki les
krajnike
vse po 1 m dolgo, suho, zdravo, kupajem za takojSnjo gotovino v vsaki množini naloženo na vagon. Pismene ponudbe na;
Frav SočoriBrikf
CELJE. Lava 18
estavracija „LI0Y0"
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta £tv. 7
v bližini južnega kolodvora s krasnim senčnatim vrtom in lepim salonom za društva in zaključne družbe nuJi
izborna pristna vina, vedno svežo »zagrebško pivo11, okusna jedila«
Zbirališče Gorenjcev.
Se priporočata Josip In Katinka KoroSeo.
Zahtevajte 1 POVSOD Z.irtevajte
fyAlv1BRASi p&rfume
Eais de Cologne Speolol Eau de Cologne Double Pudre vseh vrst barv
Praftek In pasta za zobe
Voda za usta, uaMSa redi rctenlcsli Lanolln  Cre^ia original Shampoon tekoči
SPECI ALiTETA i
vlAMBRACi voda proti Izpadanju las. Od danes priznanih
edino sigurno sredstvo te vrste. Vsi ijAMBRA11 paifuml In kozraetiski preparati so enaki
francoskim Izdelkom.
loga i ZAGREB, Oajanra ulloa 7.
Zahtevajte cenike 1
svađa
SSS ^^b.
99nHRODnH TISKflRnH
Đ Lflallll&fll linija 4$
alVVt
H
jTT.l
RarocUa spreleraa
NHHROOHH KJIJIOJaRJUl
Na drobno In na debelo
začne prodajati
GETiajlipano posGsio
po konkurenčnih cenah od 20. avgusta dalje
„FORT U NA", LJUBLJANA,
Krekov trg it- 7 (poleg Mestnega doma).
i
VE. VZORČNI VELE
Traovol posetite i
od 2. do 9. septembra
Znižana vožnja na jugoslov. in fioboelovasakih železnicah.
Direktni posebni vlaki med Prago in Ljubljano.
v PRAG«,
Trgovol  posetite I
Znižana pristojbina sa vizum.
Pojasnila dajei
Cehoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg Štev. 8«
Pojasnila dajei
filoma Company d. zo.z.f Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
7022
23
OSLU
Cen« oglasom do 20 esssd Din 5*—| vmM ■MidaljM boasjda M para, a daviclno
prodam
Na prodaj
postelja in klavir. — Na* slov pove uprava »Slov. Narodac. 6575
Kdor mi proda
posteljo (železno), naj sporoči svoj naslov upra* vi »Slov. Naroda« pod »Postelja/8584c
Pisalni stroj
malo rabljen, se po ugod* ni ceni proda. — Polz* uredbe Sodna ulica 4*11, levo. 85S6
Štedilnik
Selezna postelja in le več drugih stvari    sc poceni
froda. — Poizve se Breg t. 2/1. desno. 8571
Proda sc
lep otroški voziček !n ne* kaj priprave za novoro* jenčka. — Naslov pove uprava »Slov. Na.r«. 8597
Proda se
felezna ograja, 10 m dol* ca, 75 cm visoka. — Po* izve se pri cerkveniku na pokopališču pri Sv. Kri* itofu. 8558
Puch-motor
2H HP In pomožni mo* tor ji znamke Cockercll, •/« HP, po nizki ceni na* prodaj. — Avto — Flor* jančič — Ljubljana. 7636
" Mošt
lanskega leta, približno 500 1, se proda po ugodni ceni. — Natančneje se I^rve iz prijaznosti v slaščičarni Novotnv, Dunaj* ska c. 9. 8599
Moderni auto
S dvema sedežema in dva motorna kolesa, vse v do* brem stanju, prodam. — Natančneje se izve in ogleda pri: Marine, Sclni* Ca ob Dravi. 8238
Anto-Ford
22 HP, z elektr. starter* jem, s 3 rezervnimi pla* ŠČi, v popolnoma dobrem stanju, ae proda. — Po* Izve se v trgovini Fr. Ču* den, Prešernova ulica 1.
8523
Vinske sode
Večjo množino novih, močnih, transportnih po* lovnjakov cd 300—400 1 In nekaj skladiščnih so* dov po 1200 l proda Jo* sip Kosi v Križevcih pri Ljutomeru. 8589
Elegantna
mahagoni
spalnica (2 postelj, 2 oma'", 2 nočnih omaric in 1 psveha) na prodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 8454
Hišo
S 4 sobami, kuhinjo ln prltiklirami prodam pod ceno. Zraven je tri četrt orala dobre zemlje. Leži 3 minute od železniške postaje. Cena 600.000 K. •— Naslov v upravi »551. Naroda«. 8527
Naprodaj
nova hiša s tremi sobami, kuhinjo, pisarno in vr* tom. Magdalensko pred* mestje, Maribor. Ena ao* ba in kuhinja takoj na razpolago.   — Ponudbe
Sod »Din 1050« na Mar* tan, Maribor. 8587
Trinadstropna
HISA
V »red?nI mesta, priprav*
na za obrt ali trgovino, It proda za 225.000 Din. •— Ena tretjina kupnine ostane lahko na amorrl* zacllL — Naslov pove uprava »SL Nar.c 8033
Na prodaj
90 pO jako nizki ceni; 2 sobni omari a stetaŽa* eni, trd les, črno poli H* rani, 1 pisalna miza s 7 predali, trd les, rjav, brez leska (matt). — Ogleda
5e  na Sv. Petra  cesti 0, . nadstr.. med 11. in 11 nro dop. ln ± in 5. uro
popoldne. 8533
Pisalni stroj
rabljen, toda ▼ dobrem stanju, naprodaj za ceno 2500 Din. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 6459
Motorno kolo
lahko, 21/2 HP, malo rabljeno, v zelo dobrem sta* nju, se takoj proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 8457
Parcela
v neposredni bližini državnega kolodvora v SI* ikl in Dunajske ceste, v izmeri od 12.094 m5, na* predaj. — Naslov pove uprav »Slov. Nar.«, 8011
Proda se
Jako dobro ohranjen avto znamke Ford, novega tU pa, z električno razsvet* lJavo in pogonom ter re» zervno pnevmatiko tn kompletnim orodjem. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 8514
Prodam hišo
z velikim vrtom, 25 ml* nut oddaljeno od glavne pošte, veliko, pred 11 leti zidano, pripravno za vsa* ko obrt, osobito pa za gostilno. Najugodnejši pogoji. — Ponudbe pod »Priložnostni nakup/ 8372« na upr. »SL Nar.«.
Posestvo,
obsegajoče 80 oralov, ležeče na Pohorju, dve uri oddaljeno od železniške postaje Hoče pri M a ribo* ru, je vse, oziroma delo« ma naprodaj. — Kupci naj povprašajo pri Vi* sočnik Francu, posestni* ku v Spodnji Hoči. 8237
Proda se
takoj ugodno stara, krasna, dobro vpeljana trgo* vina na jako prometnem kraju blizu Maribora, brez konkurence, lepi lo* kali, magacini in stanova* nja — Ponudbe pod Ste* vilko »8560« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se
enonadstropna hiša v Ložu, obstoječa iz 7 par* ketiranih sob, raznih shramb, 3 betoniranih kleti, z vodnjakom v hi* Si, vse v najboljšem sta* nju, nadalje velik vrt in velika njiva. — Podrob* nos ti pri notarju v Ložu.
8466
Proda se
lepa enonadstropna hiša s trgovskim lokalom in skladiščem na zelo pro* metnem prostoru v sre* dini manjšega mesta ta* koj za 140 tisoč Din. zraven Je tudi precej zemljišča. Cela hiša kup* cu takoj na razpolago. — Naslov pri upravi »SI.  Naroda«. 8344
Najcenejši nakup
vile na Bledu. Lepa dvo* nadstropna vita »Lipa« v Žetečah 51, na Bledu, deloma opremljena, z velikim tad ni m vrtom ln parkom, se ta nizko ce* no proda. — Vprašati pri Društva hišnih po* sestnikov v LJubljani, Dunajska c. 17 /, od 4. do 6. ali pismeno. 8520
Graščinsko
posestvo
arondirano, žaga na vod* no silo a polnojarment* kom (Vollgatter). lastno električno napravo, kon* stantna voda 28 HP, ob* seg posestva 26 oralov. Lepe graščina z vsem po«
hiš tvom, živim ln mrt* vim Inventarjem se pro*
da. Ponudbe pod »Gre* 8člna«/3467« na upravo »Slov. Naroda«.
Obrtniki«
trtfovd. pozor! Naprodaj Je lepa nova hiša, pri* pravna za vaaVo obrt, ima 4 sobe. 2 kuhinji, klet ln verando. Nahaja B» ob cesti na Jako prometnem kraju. Zemlje Je 10 ora*
lov, 2 gozda, vinograd, 3 njive. •adonosni k in 2
vrta. Proda se s vsemi pridelki ra ceno l90.ooo
t>|n> — Vpraša se pri SJ-mon  Hrastnik. 8600
Hiša naprodaj
Proda se hiša. v kateri je upeljana gostilniška kon* cesija in za prenočevanje tujcev, ki se nahaja na prometnem kraju v večjem trgu na deželi, 20 minut od želez, postaje. Pripravno je tudi za vsa* ko vrsto obrti, mesarijo, trgovino s poljskimi pri* deiki ali trgovino z mc* šanim blagom. Cena za poslopje Din 500.000. — Vprašati je pri upravi »Slov. Nar.«. 8522
Proda se
po Izredno ugodni eenl: parni kotel, stoječ, 15.86 kvadr. metrov kurilne ploskve, 8 atm., nadalje: Kompletna naprava za izdelovanje sadnih kon* zerv, aokov, i. s. 2 kotla za kuhanje marmelade po 300 litrov, 1 sterilizator »Alfa separator« za 108 steklenic, 1 holandski filter, 1 Seitzev filter, 1 aparat za avtomatično polnjenje steklenic, 1 anarat za zapiranje ste* klenlc, vse v najboljšem stanju. — Dopise na upravo »Slov. Nar.« pod »Parni kotel/8249«.
Prodam
žago z dvema venecijnn* skima jarmoma na dva ali tri liste s krožno ža* go. vse na eno turbino, zraven žage moderno no* vo hišo, velik travnik ca. 6 oralov, poleg katerega se dobi še lahko velika vodna  moč   na   Savi, je
tik državne ceste, 20 mi« nut od pestajs, 1 uro od jugoslovansko * italtjan* ske meje, bogata lesna okolica, lastno skladišče na postaji ca. 1 oral, 1200 m1 smrekovega in mecesnovega lesa. Po* sestvo se nahaja v Kranj* ski gori, na vpogled je vsak dan. — Pismene ponudbe s ceno je posla* ti na lastnika Ivan Justin, Ribno it. 39, pošta Bled I.
8449
Knrm
Uro štoparico
rabljeno ali novo, kupim takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.« 8458
Sohe gobe
kupi vsako množino družba Slovenija, Ljub* ljana. Ponudbe z vzorci naj s« pošljejo na zgo* raj  imenovani naslov.
8511
Vsako množino
bukovih drv, cepljenih, suhih ter kostanjevega lesa za tanin kupi takoj ter prosi najnižje nonud* be za 100 kg franko va* gon. — Rudolf Dergan, trgovec. Laško. 8588
Kupim
hišo alt vilo z velikim vrtom v bližini ali v me* stu LJubljana, Celje, Mas ribor cll istotam posest* vo do 10 oralov. — Po* nudbe pod »Delo 85/5« na upravo »Slov. Na* roda«.
Kupim
vsako množino starih kakor pokvarjenih Juta« stih vreč po najvišjih dnevnih cenah. Istotako popravljam obrabljene vreče v najkrajšem Času in   po  konkurenčnih ce«
nah. — Peter Kobal, iz* riclovalnica slamnic in jutastlh vreč, Kranj, Slo« ven i j a. R592
300 do 500 vagonov SENA,
suho, zeleno, v balah, do* bava takoj, se hupi, po* stavno Vsaka ielein. po* ttaja v Sloveniji. Plačs
SC v jugosiovenski valuti takoj po prevzetju na že* lezntških postajah; ponj a*
ve dostavi kupec — Po* nudbe se sprejemajo tudi
po 5 in 10 vagonov na: Akcijska 29. poštno leže*
če Graz I. 8078
Sinžbe
Praktikantinja
se sprejme. — Ponudbe pismeno na drogerija Kri
■anj.
8591
Šivilja
gre na dom za obleko ha perilo. — Našlovt pove uprava »SL Nar.». 8538
Trg* pomočnik
manu faktu ris t, se spre j* me v veletrgovini Ed. Suppanz, Pristava, 8480
Brušač
za polnojarmenik tn ran* ne stroje se takoj spre j* me z boljšimi izpričevali Ljubljana, Prule 8. 8450
Poduradnik
mlad, s parletno pisarni* ško prakso, išče primerne službe. — Ponudbe pod »Vesten /8483« na upravo »Slov. Naroda«,
Praktikantinjo
sprejme trgovsko pod* jetje. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe pod »Praktikantinja/8544« na upravo »Slov. Nar.«.
Gospodična
vešča vseh pisarniških det ttče   službe izvea
Ljubljane. — Ccnj. po* nudbe pod »Pridna/8569« na upravo »Slov. Nar.«
Sprejme se
trgovski pomočnik, sta* rejša, boljša moč. — Cernak in Kompn Ljub* ljana, Kongresni trg 14. _8598
Vajenec
se sprejme za trgovino z železni no ter prakti* kant za pisarno s primer* no šolsko izobrazbo. — Ponudbe na poštni pre* dal »150 Ljubljana«. 8604
Gospodinja
izkušena kuharica mno* goletne prakse, bivša go* stilni čarka. Išče mesta, najraje v primernem ob« ratu (menzi). — Ponudbe pod »IzkuSena/8543« na upravo »SI. Naroda«,
Tovarne! Podjetja!
Absolvent atrojno«elek* trotehniške visoke šole s komercijalno prakso išče takojšnje službe. — Po* nudbe pod »Agilcn/8577« na upravo »Slov. Nar.«.
Kot prodajalec
usnja v kako trgovino v Ljubljani želi vstopiti po* šten čevljar, dober raču* nar, vajen trgovine. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Stalno 8551«.
Izučen mehanik
išče službe nadzornika ali vodje za večje auto* delavrice^garagc. Poscdu* je večletno prakso. — Ponudbe pod »Mehanik R505« na upravo »Slov. Naroda«.
Tehnik
z večletno prakso (plin, bencin in disclmotorji) želi spremeniti službo ▼ kako večje podjetje. — Ccnj. ponudbe pod »Teh* nik/3596« na upravo »SL Naroda«._
Delovodja
izučen mehanik, izurjen v vsakem delu kovinske stroke, v Izdelovanju orodja in priprav, želi spremeniti službo. — Do*
pise se prosi na upravo »SI.   Nar.«    pod stalna
slu3ba/S451«._
InteL gospojica
Hrvatica,   htjela bi po*
učavati djecu u svim predmetima, bilo bi hr* vatskim   ili slovenskim
jezikom: buduči želi ovdje nastaviti svoje nauko,
ne reflektira toliko na plaću, kao na stan i hra* nu. Ista se preporuče za brzo i točno izvršivanjo raznih   ruč. radova. —
Ci j.  ponude  pod »Hrva*
ti ca/8512« na upravo »SL Naroda«.
Starejša kuharica
ob enem gospodinja, pr* vovrstna moč, sprejme mesto v kakem senatori* ju ali kaj primernega Gre tudi k samskemu gospodu. — Cenjene po* nudbe pod »Gastronomi* ia/S519« na upravo »SL Naroda«,
Mladenič
20 let. vojaščine prost, absolvent Mah rove trg. šole, v bIov„ nem_ in sr* bohrvaščini v govoru in pisavi perfekten, želi me* sta. — Cenjene ponudbe pod »Delaven« na Al orna
Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 8582
Išče se hišnik
za trlnadstropno hišo v sredini mesta. Stanova* nje v suterenu, plača po dogovoru. — Pismene ponudbe s označbo sta* rosti, družinskih razmer in dosedanjih služb do 1. septembra t. L pod »Hišnik 1000/8040« na upravo   »Slov. Naroda«.
Sprejme se
vež dobrih samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade
— konfekcijsko delo. Le zmožni ln trezni naj se Javijo v pisarni Emon* ska cesta 8. Samostojni mojstri pa dobijo delo proti garanciji ali kavciji na dom,
Kontoristinja
starejša samostojna moS, vešča slovenskega, srbo* hrvaškega ln nemškega jezika v govoru in pisavi, ae sprejme. — Prednost Imajo z znanjem Češčlne. Začetnice izključene. — Ponudbe ns Franc Cucek, Ptuj. 8534
Elektromotor
znamke Siemens * Schufc* kert. na vrtilni tok (Dreh* strom) s suhim napuščal« nikom (Trockenanlasser), 6 HP, 180—210 volt 21 amp., prvovrsten fabri* kat, v najboljšem stanju, se za Din 9000.— proda.
— Ponudbe na tvrdVo: Brata Batič, Celje. 8529
Prefekti
za didaktično * vzgojno službo v »Dijaškem Do* mu« v Ptuju ae iščejo. Prosilci z znanjem fran* coščine, petja ali glasbe imajo prednost. Nastop službe 10. septembra. — Nekolkovane prošnje s curr. vitae najkasneje do 25. avgusta na vodstvo dijaškega doma v Ptuju.
8562
Službo
občinskega redarja raz* pisuje občina Trbovlje. Nastop s 1. septembrom t. L Pogoji: jugoslov. dr* žavljanstvo, starost od 24 do 40 let, nravstvena ne* oporečnost, znanje slo* venščine v govoru in pi* savi. Ponudbi je priložiti sliko. Plača ln razne ugodnosti po dogovoru. Rok za vlago prošenj do 25. avgusta t. L Zupan* stvo Trbovlje, dne 15. avgusta 1923. 8604
Gospodarski
strokovnjak
Čeh. 261eten, oženjen, z devetletno vsestransko
grakso, sedaj v Banatu, če mesta ali vzame v zakup gospodarstvo v izmeri okoli 50 juter, in si* cer zaradi parcelacije mo* re nastopiti 1. marca leta 1924 oziroma tudi prej. Ponudbe pod »Polar 8602« na upravo »Slov. Naroda«.
L strojoključavni-čarja
ki Je tudi vešč železo* strugarstva, za poprav* Ijalno delavnico, išče ra skorajšnji  nastop papir*
niča na deieli. — Samci imajo prednost Stano* vanje a kurivom in raz*
svetljavo je na raz po I a* go. Pismene ponudbe t navedbo zahtev plače in Časa nastopa kakor tudi
prepisa spričeval o dosedanjem službovanju na
upravo »Slov. Ntrodac pod »Papimicar5425«.
Žagni mojster
z večletno prakso za pol« nojarmenik, horicontalni in venecijanski jarmenik 8 prvovrstnimi spričevali, samostojna energična moč: izvežban v vodenju parnih in električnih mo* torjev ter s stroji za ob* delovanje lesnih izdel* kov, izurjen v montaži in vseh strojnih popravilih, oženjen, iščs službe zs takojšen nastop. — Ce* njene ponudbe pod »2ag» ni mojster/8464« na upr. »Slov. Naroda«.
Gozdni upravitelj
Kot samostojen upravi« telj večjega gozdnega posestva v Sloven'ii z ža* go (pilano) m malim po* Ijcdelskim obratom se sprejme strokovnjak z organizatorično zmož* nostjo. Prakso mora imeti zlasti v lesni Industriji in kupčiji. Znanje slo« venskega ali hrvatskega ter nemškega jezika v besedi in pisavi potreb« no. Na razr>oTago stanovanje in oričajnl depu* tati — Oferte, Iz kate* rlh mora biti razvidna dosedanja praksa in zahteva glede plače, je poslati pod »Gozdno vele* posestvo/P4^1« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Stanovanja
Dijaka(inp)
se sprejmeta v dobro oskrbo. Zračna soba, električna luč. — Naslov pri upr. »SI. Nar.«. 8454
Sobo išče
v eredini mesta miren tn soliden bančni uradnik ra takoj ali s 1. seplems hrom. — Naslov v upre* Vi *67ov. Naroda«. 8518
Sobo išče
miren gospod s hrano ali brez hrane. Takoj ali za prvi september. — Po* nudbe pod »F. G./8545« na upravo »SL Naroda«.
Sprejmem
s 1. septembrom prazno aH meblirano veliko so* bo. Plačam dobro. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 8556
Sobo iščeta
novoporočenca,   cel dan zaposlena,   s 1. septem* brom. — Ponudbe pod »Novoporočenca/8566« na upravo »Slov. Nar.«
Iščeta se
dve meblovani (oz. praz* ni) sobi z uporabo kuhi* nje s 1. septembrom ali pozneje. Ponudbe na dr. Alojzija Vrtačnika, od* vetnika v Ljubljani, Bee* thovnova 10. 7912
Stanovanje dobi
kdor plača 40.000 Din najemnine za 6 let naprej. Stanovanje obstoji iz 1* družin, hiše a 3 sobami, z vrtom in drugimi priti* kllnami. — Ponudbe pod »Stanovanje/40.000« na upravo »Slov. Naroda«.
2 dijakinji
nižjih razredov sprejme na hrano in stanovanje zancaijtva uradniška dru« žina v Ljubljani z enaki* mi hčerkami, od boljših posestnikov z dežele. — Naslov pri upravi »Slov. Naroda«. 8507
Oddam
dve lepo opremljeni sobi (spalnico in salon) z električno razsvetljavo in po* sebnlm vhodom v sredini mesta. — Ponudbe pod »Sredina/8603« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se
majhna meblovana sobi*
ca za mladega gospoda na Viču ali v okolici, ki
gre tudi za sostanovalca. — Ponudbe pod »Pre* prost/8561« na upravo »Slov. Naroda«. 8561
Zamenjata se
v blisJnt mesta n« lepem prostoru: dve lepi, svetli, zračni »obi, lepa kuhinja s pritiklinami v mestu z istotaVim ali z eno veli*
ko sobo, kuhinjo in pri« tiklinami. —   Naslov v
Upr. »SL Nar.« 8574
Meblovana soba
če mogoče v sredini mesta« se išče. — Ponudbe pod »Soba/S570« na upr. »Slov. Naroda«.
Zamenjam
stanovanje, obstoječe Iz 2 sob in kuhinje v s.edini mesta z enakim ali večjim. Dam nagrade 20.000 kron in plačam preselit-vene stroške. — Pon'*d* be pod »Dogovor ^-147« na upravo »Slov. Nar.«.
Sobo
prazno, iščem za takoj ali porneje. — Pon"dbe pod »Plačam dobro/S54S« na upravo »SL Naroda.*
Iscem
dobro gostilno v najem ali na račun v Ljubljani ali okolici. — Naslov po* vo upr. »SI. Nar.«. 8553
Kdo odstopi
v Sp. Šiški na prometru cesti lokal ali sobo v prit. ličju za zlatarsko cbrt proti lepi nagradi. — Ponudbe pod Šifro »Zlatar S5^0» na upravo Slov. Naroda«.
Razni lokali
v Novem Sadu
ae oddajo v novi hiši na prometnem kraju, in si* cer za trgovino, pisarno, delavnice in stanovanja s 1. oktobrom t. L — Več pove  »Schmolka«, o^las*
ni zavod. Novi Sad (Jugoslavija). 8421
Posojila
i
i
|MMMMieM.IMMM»S
Posodim
Din 100 do 300 tisoč* na sigurno vknjižbo proti dobrim obrestim. — Po* nudbe pod »Sigurno 8509« na upravo »Slov. Naroda«, kjer se izve tu* di naslov.
;■ Popisovanje ;
asm aaaa.^aa.a^ ^ a *- - __i 44Ar G^l
BjTvf T T V V W > W r^. -+ *w      T v -w -r
Samostojna
dama želi znanja z inte* ligentnim starejšim go* 6poclom v svrho možitve.
— Ponudbe pod »Značaj 8123« na upravo »Slov. Naroda«.
Vdovo
aH gospodično s premo* ženjem do 20.000 kron. katera bi imela veselje pri trgovini sodelovati, išče vsestransko izobra* žen trgovec. 2enitba ni Izključena. — Ponudbe je vposlati pod »Trgovina 85^5* na upravo »Slov. Naroda«.
Telegram
Trgovec v najlepših le* tih, inteligenten, z opremljenim stanovanjem, želi znanja z dekletom ali vdovo brez ali z otro* kom v starosti do 35 let.
— Pisma s polnim imenom naj se pošljejo na upravo »Slov. Naroda« pod »Družica.'c50S«. — Tajnost zajamčena.
Ženitna ponudba.
Srednjevelik posestnik, poduradnik drž. železni* ce, želi znanja z gospo* dično ali vdovo, dobro gospodinjo mirnega zna« čaja, z nekaj premoženja v gotovini ali v obrti,
38 do 45 let starosti, ker bi v slučaju vpokojitve bil pripravljen po m^3* nosv1 sodelovati. — Po« nuHVie pod »Tajnost zajam lena/?" J6« na upravo »Slov. Naroda«.
Zemtna pon
Inteligenten poštni uradnik, v najlepši moški dobi. zelo prikupljive zu* nanjosti, z gotovino Din 50.000, išče resnega znanja c gospodično ali vdovo brez otrok, staro
od 30—40 let poštenega značaja, s trgovino ali
Eo sestvo m v svrho ta* oj§nj«» ženitve. — Do* pisi a aluco pod šifro »Savn/8468« na upravo »Slov, Naroda«. Diakrct*
nost zajamčena.
!     fozno I
Zastavice,
nalepka za trečolov in šaljivo   poŠto priporoča
M. ličar, Ljubljana. 5109 ----1
6 mesecev
staro drkiičo dum za svojo ali pa samo ^a, hrano. — Naslov v up~a*
vi »Slov. Naroda*. 860£ -
Šolske zvezde
in šolske potrebščine ra; debelo najceneje pri L, Pcvalek, Ljubljana, ?\* do v ska ulica 4. t
Ali veste,
kaj je \Vriglcy-jcv t\ * čilni gumi? Ako nc, 5t*l tajte današnjo notic v
857«
Odda se
gostilna na račun pošte* ni gospodični, od j> J > 35 let stari. — Naslov v pri upr. »Si. Nar.«   B 12 x
■
Gobe
lepe, bele, plačuje po> najvišji dnevni ceni Hina ko Hume-, trgovec. Sv., Križ pri Litiji. 8535.
Naslovi
dobrih ln zanesljvfh stanovanj za diiake in d; t* kinje se dobijo pri M. Likar, Poljanska c. £7.? vila »Bergman«. 8415
Razprodaja
vsakovrstne vinske r^^a de, dokler traja zalogaj pri tvrdkl 1 AvgasffnJ Spodnja Šiška, Jernetci cetta 23L 7< ) -_/
Športne tapice
iz suknja in usnja, šiv po klobuke ter hi>ne 6evlM izdeluje Albia Jazbeed Krcnj,  paviljon »L*
na Ljubljanskem veleseis mu. ć.::;
olikar isce
mo?ki   in   ženski mo^cf
— portrait in akt. Naj željo diskretnost zajam« čena. Predstavi so me<| 13.—14.  in  18.—19. uro<
— Naslov povo uprav^ »Slov. Naroda*. 647**]
Vsakovrstne
čevlje, Jamese,
športne cepiee, bomba: In volno za pletenje vse! barv nudi vedno naji ceneje: RazpoSilJaMci »Konkurencija«, Ljublia«
na, Zgornja SiSka, B15S _,_ ,*
Sporočam*
cenjenim odjemalcem fnf damam, da so dospeli vzorci letošnjih volnrnihf (fllc) klobukov, na kr*e*j re se sprejema v nreobi likovanje in barvanjo-i Cene novim zelo m'7kej Se vljudno priporoča T. Stcmberger, Dunajska it 9. 8375
Cist cvetlični med!
Dobro hranilo in zdravi* lo razpošilja od 4 kg na* prej po 30 Din kg. po* soda se računi po lastni ceni. — I. Bradač, čebc*-lar, m. Lese 8, Krka pri Stični, Slovenija. 8531)
Zastonstvo
večjih podjetij za Ji'go* slavijo in inozemstva prevram« izobražena, ru* tinirana potnica, podjet* na dama. eleganten na* stop. — Ponudbe pod »Agilna'S403« na upravo »Slov. Naroda«. __r
Izkušen, agilen
potniS
dobro vp-l:".n r.a ozem« Iju Kranjske v živežni i^ kolonijalni stro'-i. ki če*
sto opotuje ti'di manjšo kraje in manjše trgovca
kakor tudi večje, se 15če kot   nstopnik    p* "o vrst*
nih mbvskih izdMkov. —* Ponudbe pod »Prvovrst*
no blngo/8475« ra upra* vo  »Slov. Naroda«.
Din 50X00
vlomim na si g —no mecfol proti soudeležbi in sedea; Iovanju v dokazano o5-)* nosno podjeti'-. — Po*! nudbe pod »Din 50.000<j na     Aloma Cosapanja
snončna družba, LjubijM
ljana, Kongresni trg it. 3.'w
85S1
A 91,20
Dražbeni oklic.
Na proHnjo dedičev se vrši vsled sklepa okrajnega sodišča v Tržiču z dne 9. avgusta 3923 A 91/20-65 prostovoljna javna prodala v zapuščino po Jerneju Dovjaku od Sv. Ane 57 sradajočih eozdov p. St. 149 in 150 k. o. Sv. Ana dna 18. avgusta 1123 ob 3. popoldne prt Sv. Ani 17.
I klicna cena za obe parceli skupvj je 132.000 K. Natančneje pogoji se izvedo pri notarju v Tržiču.
Tržič, dne 10. avgusta 1923.
Janko Svfjtliia notar kot sodni komisar.
Slov. plan. društvo
v MARIBORU
11 če za Mariborsko kočo na Pohorju
oskrbnika. 8090 Prednost imajo zakonci in taki, ki so ie bili v sličnih podjetjih. Pismene priiave do 20. avg. 1923 na naslov: Odbor SPD, tvrdne
Jetika!
Dr. Pocnlk ord nra za pljučne bolezni vsaki petek, tudi v Četrtek v Sv. Jurju ob julni železnici. — Čitajte njegova 3 knjige o jetlki. 7927
fr^ifpr r r p p
Ulzltbe in kuverte
priporoča
Novoustanovljeno podjezjo
nnjno poirebnla več
pisalnib sir
.3 C~\
noiih in tudi rabljenih- — Ponudbe z navedbe*
znamke in cene pod »Novo podjetje* na upravo Sloven-skegi Naroda.
11 Elegantna nov
Svilene palerine „Watepppoof", nepremočljive, znotraj podložene z gumo. V vseh velikostih in raznih barvah se dobe pri tvrdki
DRAGO S£HW
HI
sv 4 U
uljana, Dvorni ir
L3
Strokovnjaki za kurltve. potrebščine parnih kotlov in izplhovalnike prhali (pepela).
Neka flnna na Nemškem Išče za ras pečaranje zgornjih Izdelkov prvo ratna ctrofcovnjaks ali trgovce a tehničnim znanjem za krajevne aH okrajne zastopnike.
Oglase naj se samo najbolj vestne prodajne sile, ki se lahko »Kažejo z dolgoletno uspešno prodajno delavnostjo ter naj navedejo nasedanje poslovanje in prodajne uspehe. Nudi se možnost vel; kesa jaslužka ev. delno nastavljenje. J. BOTH D. D-, žeiezollvnice is tvornice strojev, odd. kuritve, BerUn-Tempellioi, VVettin-r Korso 6
•t
najsigurneiša, najbolj poznana higienska gumi sedanjosti
Strokovnjasko pregledana ln zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugo-'slavlje lekarnam, drogerljam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom £ največjo diskrecijo s povzetjem.
Uran Parfninerl]sif Linbljana
mestni trg M
Si
0 0
Odon Koutny,
Jpedjalna trgovina i orodjem Is tshnftntss sotrsbiUsaail,
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 28,
prodaj*
v/sled predstojeće preselitve
v lastne, novourejene prostore na Aleksandrovo & 7 razno orodje In tehn. predmete
8 posebnim popustom.
o
o
■
o
■
o o
■
o o o
■
o
BI
o
■
o
^■^^hb^^^st^^ IsRese
ter gre tudi na defelo.
Feliks PovšeM^
L.Mikuš
Modna trgovina v Ljubljani išče za takoj
m
IftMjsn, Berbi taj IS erfpsrsai mja rana Majkov hi soincnl-kev ter spraosjatafr paSt, m avrlajeje aha hi
Golila nogavica
H E
7 najboljše.
KEHDA Samtttnjff.
IOBOBODOI <
IIIIEIIIEIIUI LIHE! ML
Filijalka
Simon Kmetec, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste. ODHOD IZ LJUBLJANE VSAKI TEDEB.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
J. G. DRAsKOVIC Zagreb,
uB" cesta pri državnom kolodvoru.
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo Gj. IvoSevič, Karolinška cesta 160. — Split: Ante But Dioklecijanova obala 13. — Gruž: Ivo Lovričevlć. — Bitolj: GJorgje J. Dimitri-ievič A Komp., Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Bečkerek: Dušan Lj. Mihajlović, Trg Kralja Petra 4.
Potnike do Hamburga spremila družbeni uradnik*
„Aikadont"
ZOBNA PASTA, USTNA vorv ZOCNI PRAŠEK.
D bi ee povsod.
zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana, 2964
■ajstarojfta alovenaka
tUsla in IHanta
delavnloa
Ivam Brtcell, Drina* ska o. iS,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 2590
TeolKorn, Lir' liana
FolfSBSks cesta ii» S.
srsvec, nsviHH, yaisnisf osn m svaset
ktsesr. lestslacQs va dovodov,
Biiuu ejesalBi. KfpttlUt s Iknilis um
Izdelovanje posod lz pločevine za flrnei, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (ikatle) za konserve.
veščo knjigovodstva in prcđ2|El!:Q spretno moč.
Predstaviti se osebno. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 8488
Lokomobile
lOlOlOlOlOlOlOBOlOBOBOBCao
vseh velikosti najmodernejše konstrukcije, parno žage, kompletne naprave, polno jarmeniki, krožne Žage i. t. d., remsohtld-eko o vodje, vse orodje za ohdelavo lesa, parne mlaSHnice. poljedeljski stroji in orodje, jeklene vila za gno; 1. L d., tiri so
poljska SoloznloOi 600 mm razdalje, kompletne, s prekucnimi vozički, tračnica, za stavbene namene In industrijski tiri, pil« nove In varilna cevi, črne ln pocinkane, stavbeno In konstrukcijsko Selezo, pločevino, črno in pocinkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor.
Minuli iourtii li e^urmi Mt, BarHai,
Trubarjeva ulica številka 4.   Telefon interurban 82. 4711 lOBOBOBOBCSOBOBOBOBOBO
«isBBBBSsaaBaaaBasiaaBBiBSBBBakiiOBQfiL
tovarna vinskega kisa d.
Z C Z'
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higijeuično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pi5arna: Ljubljano, Dunajska cesta 1 a, II. nad.
aaOCBaBaiaSSaRDOEECBSEEEnHGEBBBEa
iti
LJubljana,
Bohoričeva ulica 20
VELESVJEM GRADCU
Blagovni vzorčni sejm — poljedeljski sejm in RAZSTAVA GASILSKIH
IN REŠILNIH POTREBŠČIN
od 1. do 9- septembra.
Hfm-i* tU Aro« (tese-flmt Sred«, lndustrt«hal:tp»rk. Tilfha 4V 17 la Umu Ccmpaif anoa. raldam. i. i a. i, IfcMitu, KiMtreul trg 1
med đo&riss ns]&:]]^2
IP
I fluidni &£ro&
i u jrodli.no ln obrt
00X03 tsClCSa
rasni nosi snodeH
isrsocOs za m blage, Obodne cena in plačilni pogoji.
UUBLJHRfl
HOHO ITIESTO
_ i
aflasssvassaa
Ra samo razstavljale! ampak tudi oni trgovci, ki ne razstavijo naj
inserirajo v oficijelnem „SelmSrlRlH lm-talOJPi^t U izide o priliki »Ljubljanskega velesejma" v več tisoč izvodih.
Jugoslovanskim in inozemskim trgovcem ne složi ta katalog samo kot vodnik ampak tudi kot najbolj zanesljiv adresar, ki ima trajno vrednost
Zato ne odlašajte in
Haračite tefeesi
primeren oglas, osobito ker je prvi del že v tiska.
Naročila je nasloviti na
Aloma Com
d« m Os au
LJUBLJANA, Kongresni trg Ste*. 3.
Oglasni deli
[
Sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren
Lito. Stari trg tti. 19.
Oalasnš dal!
Lastna izdaja najmoder. in najuspeš. parmanentnih reklam, katere uvrščuje na popust. Točna in solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno.
LJubljana, paleta LjublJ. kred. banke.
kom« družba aa strojno In električno Industrija« Dobevlji
i elektr. aaatarlji
ln DRUGI Vii — Gllnce Stev. 5.
I, elektr. motorje itd. vseh vrst stroje, transmisija« specijalno podjetje mm stroje lesno Industrije
Kane Dodietie za elektrotehniko: naprava elektr. central visoke in slake napetosti za luč in moč, Izvrševanje Konces. podjetje za: parne in vročevodne kurilne naprave, vodovodne Instalacije, popravilo in postavitev parnih
x     *^ i *§ —*- -.-.-a  ,_»x_i._„ kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno ključavničarstvo, mehaniko.
vseh elekti. instalacij.
Pisalne stroje
The Ren Cd.
Telefon 268. UnMIana  firadlfte 10.
VILJEM SEOUARDT,
Ljubljana, Šelenburgova 4 (na dvorišču).
dalavnioa sa preclzao mehanike
Geodetićni instrumenti, hldrometričnl aparati, p lani m etri, pantografi, logaritm. računala, merilni trakovi, nivel, letve in trasirke, psav.
matic aa in druga precizna merila. i
. Preci sna risalna orodfa-
Popravilo promptno in solidno.
..KORANIT
zalasnoano pravi aabestnl ikrllt ss krlt)s streh. SOB Alf IT
ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trija, je popolnoma siguren proti ognja, toči Is viharju, tehta na 1 m* samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravila,
Produktivna zadruga
Vmm. M\Mwi kotlarlsv in ima
iMMimaMi Kolodvorska olloa 18.
c—1
Kleparstvo! Stavbeno, galanterijsko ln ornamentno. Kopalne banje, Žehtari za mleko, škropilnice, raznovrstne kuhinjske naprave. Na drobno. Na veliko.
Pocinkanje  tn od nanje rasnih predmetov. Kotiarstvo! Izdelava vseh vrst bakrenih kotlov tn ba krenih cevi. kotli sa Žganjekuho, i štedilnike itd.
pozon i
UJM siTnE3RtTBl
za pralnice,
vi drobao!
Na veliko
1
Elektrolvtnc bakrene lice In bakrene vrvice Itd. Izdelek Heddem-heimer Knpfervverk and SOddeutsche Kabelwerke A. G. Frankfurt sm Main. Visoko in nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. Schomburg & Sobne, A. G., Porzellanwerke, Margarethenhutte, Rosslau, Schvvandort — Velika taloga i Samo na debelo I
Fran Hoževar
liip. ajpssala aa vsa
KAR0L BASTIANČlc
zavod za tehnične ln elektrotehnične potrebščine. Centrala: Ljubijana, palača Ljubljanske kreditne banke I b/IIL Brzojavi: KABA, Ljubljana.
v »J
m\ Kocesijoniran zavod za vse vr
W -te vodovodne Inštalacije. In-| T   -lalacije kiosetnln naprav. Montaža tn preizkusa je strelo-1 vodov.
stroko spadalota dela.
E ■
i
Rob Čftk&s strvsarsU mojster
Liabljaaa, Ig. iiika it 18.
izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela najsolidneje ln najceneje.
aaj BnatB^BI^BelnBnnBnaBsa3S9Bil
Mihael Peternel
Ljubljana, Oelovika 89.
Eksport luksusnih čevljev lastnoročnega iidelka.
Na drobno! Na debelo 1
ISOLATORJEV
ga visoko napetost, motorjev, generatorjev in transformatorjev tvrdke Llovd-Dvnamovverke, Bremen. ELEKTROLYT-BAKER.
la IZOLIRNI trak. .DURABIT" Zahtevajte ponudbe !
Konfekcija
tpecHafoa damska in
Iks Mreiaemca    BRHTH BRUI1SKOLE
BajmoderneiSi krofl po meri. Ustna Zlliga angleškega in češkega blaga.
Im povsem konk.renćo«.
LRIBLIHKH Židovska bHoi itn. 5.
0904
Štev. I06.
•SLOVCrfSK I   N A R O H« dre 1^ avgusta 1923.
Stran 9.
Po prevratu je menda vsak Slovenec k! mu je razvoj slovenske umetnosti pri srcu, mislil, da je prišel čas, da se v resnici stari ideal slovenske akademiie v Ljubljani. Danes po preteku 5 let smo pa še vedno tam, kjer smo bili pred vojno, če Izvzamemo privatno umetniško Šolo društva »Probuđa«, ki živi svoje Življenje brez državne podpore ln brez sodelovanja večine slovenskih umetnikov. Mnogi se vprašujejo kal je vzrok, da se vprašanje slovenske akademije nI približalo še svoji rešitvi. V naslednjem hočem podati malo sliko o dosedanjem delu za tako šolo. Predno pristopimo pa k temu predmetu, si moramo najprej biti na jasnem o stopnji sedanjega umetniškega poduka v Sloveniji, r potrebi Izpopolnitve tega poduka in o možnostih njegovega razvoja.
Kje se sploh začenja »umetniški« poduk? Kakor v vsaki stroki moramo rudi v tej razlikovati nižjo in višjo stopnio. N«žk> stopnjo umetniškega poduka vrše že nekateri umetniki, ki so nameščeni ko* učitelji »•prostoročnega (bralci naj mi odpuste ta starinski Izraz) risanja« na naših srednjih lolah. Pazne razstave, ki so jih priredili ob koncu šolskega leta so nam pokazale, da se na gotovih lolah vrš!h poduk v risanju In sllkanm, ki je vse kaj drugega nego prostoročno risan'e. t. !. predmet, v katerem naj hI se Izvežbala samo spretnost v risanju s prosto roko. torej brez ir>orabe črtala In šestila. Ta čudni predme* b; Ml namreč Isto kakor predmet, v katerem hI se učilo »oblanie« desk brez vporabe oblica, ali nabManja žebljev brez uporak* kladiva. Nekateri umetniki so torej ©okazal!, da prav razumevajo svoj predmet kot predmet, v katerem moraio vzbujati pri dijakih čut za lepoto In smisel za snidlj narave. Prt tej priliki so pokazali, da se nahajalo med našo mladino povsod! srednji in rodi večjf talenti. Seveda so prehodili z nitmi-kakor tudi nI drugače mogoče — samo majhen del poti do pooolne Izobrazbe.
Posebne omembe le vredno, da se poleg srednjih šol nahaja tehniški srcdnff goTf prlklopljeni kiparski oddelek,  ki vrSI rt*£l
— če ne po svojem namenu, vsai de facto «— predpripravo za umetniški studii. Toda ta oddelek, kakor je lepo vrej?n, boleha Iz ne vem kakih vzrokov na sušici... Letos sploh nI Imel prvega letnika, ker je bil vpts prepičel. In ravno ta oddelek h; zaslutil od strani vseh onih. ki Čutijo v sebi talent a!I poklic za umetnost edini, kjer !ma*o učenci priliko za intenzivno vez*banje v kiparstvu tn v risanju, tako da morejo po 3 letih z uspehom nadaljevat! svoje studile v kaki aleademiji. Škoda samo, da se v ta oddelek ne vpisujejo po navad? učenci r dovoljno pred Izobrazb o.
O potreb! umetniškega poduki' govoriti se mi zdi skoraj odveč Odveč namreč za onega, ki ie z menoj mnenia, da spada umetniška izobrazba k temeljnim atributom kulturnega naroda. To velja za splošno umetniško Izobrazbo naroda v naši državi Dalo bi se pa razpravljati o potrebi posebne možnosti umetniške Izobrazhe v Sloveniji. Sedal je stvar taka. da se more vsak nadebudni mladenič Iz naše ožje domovine podari v Zagreb, ki je nadomestno" za ono
— kar mu je nudil pred prevratom Hun al. Toda marsikdo ne zmore dragega šolanja ▼ tujem mestu. Ce je bilo dobro, da se je v Ljub :,ni ustanovila univerza, če Je potrebno, da Imamo svoj konzervatorij itd., je ravno tako utemeljeno, da stremmio v Ljubljani po šoli, ki bi nudfla vlšio izobrazbo v oblikujoči umetnosti.
Vprašanje nastane, kakšna na: bo taka šola glede obsega ln v kate-o kategorijo naj se uvrsti. Možnosti so namreč tu različne. Mogoče bi bilo ustanoviti umetniško akademijo, v kateri bi se poOučevalo slikarstvo, kiparstvo ln arhitektura. Druga možnost bi bila umetnoobrtna Šola po praškem aH dunajskem vzorcu  (Kakor znano so tJ zavodi nudili poleg Izobrazbe v Imenovanih predmetih Še strokovno izobrazbo za vse panoge umetne obrti. Tretja varijanta bi bila nepopolna umetniška šola aH j kot del akademije ali kot del umerno-obrtne } šole. Tak zavod bi mogel Imeti zopet sa- ] mosvoje življenje al! bi mogel bit! priklop- { Qen recimo zagrebški akademljL Najmanje, !
kar bi bilo mogoče doseči bi bila Izpopolnitev obstoječih oddelkov tehniške srednje Šole, na katerih se podučuje umetnost ali umetna obrt in ustanovitev novih oddelkov j na tem zavodu. Potrebno bi pa bilo v tem slučaju, da se ti oddelki formalno odcepijo od tehniške srednje šole. kamor po svoji naravi itak ne spadajo, kar pa ne bi moralo biti v zvezi s tem, da zapuste svoj sedanji domicil.
Drugo vprašanje je, kdo naj teko Šolo ustanovi Na prvi pogled se zdi, da je samo ob sebi umevno, da mora bi U ustanoviteljica država, ki je ustanovila trdi univerzo. Tudi pravi projekt zakona o umetniških šolah, ki ga je sestavila prešnja vlada, da so višje umetniške šole samo državne, medtem ko morejo biti nižje tudi privatne ali društvene Itd. Seveda najkomodnejše bi bilo, če bi Čitali enostavno v službenih no-vinah razglas o ustanovitvi umetniške akademije. A tako se taki zavodi ne ustanav-
ljajo. Pomislimo samo na dolgotrajno pot, ki jo je prehodila šola Glasbene Matice, prej ko je bilo mogoče misliti na ustanovitev konzervatorija. Umetniška šola, naj si bo taka ali taka, mora imeti svoj lokal z ateljeji, svoj arhiv, jvoje učne moči. Vse to se da doseči samo z razmerno zelo visokimi svotamL Veliko vprašanje je, ali je sedaj politična situacija taka, da bi mogli pričakovati da bo vlada našla potrebna finančna sredstva za tako šolo. Naj se mi ne očita, da ni naša stvar razrr.išliatl o teh vprašanjih. Jaz trdim, da je to edino realni način razpravljanja o tem vprašanju, kajti vsako drugo razpravljanje Je samo akade-nrlčnega pomena. Kaj pomaga če država mora, ako pa ne more? Velikih svot za ustanovitev šole iz privatnih sredstev pa ni. Morda pa bi se dalo tudi o tem govoriti ... Toda o tem pozneje.
(Konec prihodnjič.)
Kako se roie In širilo Mele.
Najmogočnejša gonilna sila v življenju sodobne človeške družbe so brez dvoma vsakovrstne Ideje. Ideja, kot elaborat kolektivnega mišljenja Izpodriva nekdanjo moč bogov in napoveduje boj celo vsemogočnemu vladarju sveta — denarju. Ona daje žlvljenske sile stotisočtm množicam, izpremlnja zamljevid naše planete, ruši države, preliva potoke krvi in ustvarja novo življenje. Ta sila ni nova. 2e Napoleon T. je dejal, da je javno mnenje nepremagljiva sila, ki se J! nI mogoče upirati. Nič ni bolj elastičnega, bolj mračnega In sllnej-šega. Od Napoleonovih časov je moč javnega mnenja samo naraščala. Ena izmed nalog bodočnosti obstoji v tem. da ugotovimo, dali bo mogla eksistirati ln napredovati civilizacija skupno s to nestalno in in despotlčno silo. Sedaj pa je glavna skrb človeštva, da spravi to silo v pravi tir, da ji onemogoči rušiti kulturne In gospodarske pridobitve. Kot edini zanesljivi pripomoček nam služi propaganda, s katero je mogoče vsaj deloma regulirati javno mnenje. Toda v današnjih časih nalete narodni voditelH pogosto na nepričakovan Izbruh javnega mnenja, na viharne strasti In razvnete instinkte. Tekom zadnjega stoletja so Igrali ti izbruhi glavno vlogo v političnem življenju narodov. Od Karla X. do Napoleona ITI. In pozneje nemških, avstrijskih in ruskih vladarjev je Izbruh javnega mnenia prizadeval vladam velike preglavice. Ti izbruhi lahko nastanejo pri malenkostnih okornostih. Malokdo se še spominja, kaj je povzročila v Parizu smrtna kazen anarhista Fer6ra. ki so ga hoteli obesiti v Španiji. Ko so začeli revolucionarni listi pisati o tem dogodku, je stotisoč glava množica navalila na špansko poslaništvo, ne glede nato da je bi! oh5w'enec v PranciJ! neznana oseba. Cel armadni kor je bil potreben, da so rešili poslaništvo. Do teh Izbruhov pride po navadi pri vročekrvnih narodih. Spretni politiki pa pogosto Izkoriščajo take pojave.
Znano je. da je bila vojna 1870 leta posledica izbruha ljudske jeze in prezira, ker je Bismark ponaredi! neko brzojavko, češ da pruski krati nI hotel sprejeti francoskega poslanika. Kdor dobro pozna francosko nervoznost. se ne bo čudil, da je Bismark, kot Izvrsten poznavalec francoskega naroda, dosegel popolen uspeh. On je bil prepričan, da Francozi ne bodo Čakali dva dni, predno se Izve resnica In rezultat njegove falsifikaclje je bil v resnici ta, da Je francoska javnost zahtevata vojno napoved Nemčiji Z Angleži bi se ta eksperiment ne bil posrečil, ker so navajeni obvladat! svoje strasti. Da se omogoči uspešna borba proti tuji propagandi, je treba lastno propagando prilagoditi kraju in dogodkom, na katere naj bi vplivala. Propaganda se vTŠi na več načinov. Običajno in najbolj učinkovito se širi s pomočjo tiska. Samo kinematografske slike prekašajo ta način. Učinek lista je tem večji .čim večkrat Izhaja. Ko politični žurnalisti vedno ponavljajo eno in Isto, si polagoma, toda sigurno pridobe zaupanje svojih bralcev. To se Hm posreči včasih tako Imenitno, da mnogi, ki trdijo, da so v svojem prepričanju neodvisni, faktično izpovedujejo samo mišljenje svojega  lista. Vpliv
tiska je seveda še večji, ako več listov zastopa isto mnenje. Dovolj bogat finančnik, ki kupi vse ugledne liste v dani državi, kmalu postane gospodar te države.
Ta trditev nikakor ni pretirana. Znameniti nemški industrijalec Hugo Stlnnes je postal velik gospodar javnega mnenja v Nemčiji zato, ker je polagoma odkupi! 139 listov. »Frankfurter Zcitung« je med uglednim! listi menda edini, ki ga ni mogel kupiti. Iz ust uglednega Nemca prihaja trditev, da je sila Stlnnesa v notranjosti države Izredna in da ni pretirano, ako narod govori, da Sttnnesova moč nadkriljuje samo vlado. Ta mogočnež Je prodrl s svojim vplivom celo med opozicijo.
Mehanizem propagande s pomočjo tiska pa n! tako preprost, kakor bi si kdo mislil. Da se sestavi navadna objava, je potrebna velika umetnost, ki Ima v Ameriki posebne strokovnjake. Bodisi da se tiče lekarstva aH polftlčnega prepričanja, ki ga skuša žurnallst vcepiti javnosti, mehanizem je vedno Isti. Glavno je vzbuditi zanimanje bralcev. Zato so objave dandanes ogromne, pogosto opremljene s slikami, »ponekod malo Čudnimi, k! pa učinkujejo tembolj, čim bolj so čudne. V političnem oziru se drže listi Istega načina. Ogromni letak! obrnejo na«e pozornost občinstva, slike pa to zanimanje Sc stopnjujejo. Posledica je opredeljena in trajna, ako se tiče kakega večjega zločina, v političnih sporih pa je slabša, kajti tu Ilustracija lahko nudi samo obraze govornikov v raznih momentih govora.
Druge vrste propaganda je umstveno zastruplievanje. Ta način ie zelo učinkovit, toda zavisi od dovzetnosti doflčnega subjekta. Pri nepismenih in nvstičnih narodih, kakor so Rusi, je taka propaganda izredno uspešna. Edino potnm umstvenega zastrup-l;enja se jc razširil komunizem kakor so se širile nekdaj različne verske sekte. Taki narodi nirr.aio vere dasi je nerazumljivo, kako se slednja ne širi na isti način. Ruski pisatelji naštevajo nad 20 tisoč ljudi, ki so šli prostovolino na grmado. Pet do šeststo ljudi se je zbralo istočasno na crmadi. Ta sekta je izginila kakor oni, ki so se živi zakopavali. Toda sekta »skopcev« še vedno živi. Vpliv propagande na umstvenost je včasih tako velik, da si človek domišlja, da ga je napadla dozdevna bolezen. Nek ugleden kirurg pripoveduje zanimiv slučaj, ko je umrl na slepiču bolnik. Po njecovi smrti je nenadoma prišlo v bolnico 15 častnikov istega polka, kjer je služIl pokojnik In vsi so se vlegl! v postelj z vsemi karak-ternimi znaki vnetega slepiča. Zdravnik jim je dal lekarstva in povedal, da brez dvoma pomaga in mahoma so bili vsi zdravi.
Nadalje je treba omeniti propagando s pomočjo slik. Vlade so se posluževale tega načina, ki je rudi zelo učinkovit, da dosežejo zažcijeno strujo v javnem mnenju. Angleško ministrstvo je nekoč samo s slikam! prepričalo javnost, da mora biti mornarica povečana. Med vojno so prebrisani angleški državniki vabili z Ilustriranimi letaki dobrovoljce v armado in uspeh je bil nepričakovan. Najbolj zanimiv ie bil slučaj, ko je mlada dama hodila po mestu v krasni uniformi angleškega vojaka in klicala mimoidoči:   On   je izpolnil
svojo dolžnost, mar ne boste izpolnili tudi vi svoje? Kaj vse je mogoče doseči s pomočjo te vrste propagande, pa je najbolje razvidno iz ruske revolucije. S slikami so boljševiki dosegli več kakor s topovi ln strojnicami.
Od vseh vrst slik pa ostanejo ki-nematografične n ajdalje v spominu. Ni mnenja, ki bi ga ne bilo mogoče ustvariti na ta način. Vlada, ki bi imela v rokah vse kinematografe v državi, bl vodila javno mnenje še bolje, kakor potom tiska. Med in po vojni so Nemci zlasti v Zedl-njenih državah uporabljali kinematograf, da vzbude sovraštvo napram Franciji. Umetno prikrojene slike so predstavljale strešne muke. s katerimi so hudobni Francozi kaznovali dobre nemške vojake.
Končno imamo še propagando potom žive besede. S tem načinc«?i se nt treba mnogo baviti. Uspeh je odvisen seveda od govornika in besede se morajo prilagoditi poslušalcem. Politični govori učinkujejo, ako govornik uporablja pogosto lepo zaokrožene fraze, ki delujejo na instinkt. Danes so v modi besede: kapitalizem, diktatura proletarijata, uničenje osebne lastnine in dr. Kdor se zateče k njim, je lahko prepričan o uspehu, čeprav nima govorniškega talenta. Toda pogosto najslabši kf-nenr' ;raf učinkuje bolj. kakor najlepši govor. Človek se mora prav čuditi, da kandidati v narodno skupščino 5c niso prišli na to idejo, ki bi brez dvoma rodile bogate sadove.
SP.a vseh teh pripomočkov za propagando pa ima tudi svoje meje. ker niso brez napak. Dovoli je en izbruh javnega mnenia. da se zruši težko zgrajena stavba. Nemci so doživeli to s svojim grbom. Ko so bili potrošili v Ameriki 300 milijonov, da pridobe zase ameriško javnost, so se vse n'ihove nade mahoma sesule v prah ker so zakrivili nekaj usodnih napak s tem, da so potopili »Lusitamo« In več ameriških parnikov. Težko je razumlifvo, kako je mogla vlada ki si ie domišljala, da pozna psihologilo mas, ustreliti takega kozla. To je en slučaj, ko navadna psihološka napaka lahko povzroči katastrofo celega cesarstva. Zgodovina pozna še druge take napake, ki jih pa nI bilo tako lahko preprečiti, kakor Nemčiji rovraštvo Amerike.
Propagandna sredstva imajo torej o-meieno moč. Vedno se lahko zgodi, da so na poti nasprotni Interesi, kakor je v današnji Evropi in na'boliša propaganda ostane brez uspeha Mržnja med narodi, kot posledice različnih interesov, je nepremagljiva. Nikdar nI bila ta mr*uja tako velika kakor danes in nikdar ni bil razum tako brez moči. da se bori rroti tej mržnji.
o^arnMW ^
'm bmjtftfBi aram? u nt-**nf«, trraia pliiiMflli iifcflrtT ir ?re!»n*n
Kamnolsorol strnil tn mimuse
a tara hi mflnstd toge
m-
HINTERSCHWEIGER &C0
(štev. 17. i tofraft n Šhjmko. tonfta rs Jiinliif)« august leuhner, graz
mhlgtrst 49, 1. Stoci
1
Ivo šorlh
Raziasnenja.
Hči (zmaja z glavo in se zasmeje): Veš, mama, da se ne morem in ne morem privaditi. Kadar Izvršim M, pa ml gre pri monogramu kar samo na R. namesto P.
MATI (vedro): Ne pomaga vse nič danes teden boš že M. P.
HČI (zamiSlJeno): Da, danes teden Bottj Že dva dni gospa ...
MATI (jo počasi in ljubeče pogleda): Človek ne bi verjel, če te pogleda. Tak otrok! šestnajst let v maju in se moži!
HČI (resno): Saj morda je res prezgodaj, mama. Zdaj skoraj razumem papana, da je spočetka tako branil.
MATI: Kaj hočeš, ko pa Viktor ne odneha. In kdo ve, kaj se lahko še zgo-di Bolje je, da si preskrbljena ... (Bol! teoretično.) Sicer pa današnji ni več, kakor je bilo nekdaj, še v mojih časih. Takrat smo res vzele slovo od mladosti, če smo se poročile; zdaj pa ima mlada žena še več svobode in zabav nego dekle. Na plesih, v društvih, povsod so prve. Nekje sem brala, da Je to celo znak višje kulture. Francozi da Imajo le zato tako razvito družabno ž" vi j en je, ker tam vladajo v družbi žene. Tako Ima poročena dama vsa razvedrila, ki so dovoljena pošteni ženski, pa še moža In otroke povrhu.
HČI (kar tako): Mama, kaj bom res tudi otroke imela?
MATI: Seveda jih boš imela, če jih Bog da... (Naenkrat s pozornim pogledom, počasi): Pa zakaj ne bi jih imela?
HČI (rahlo zar d i in se zasmeje): Seveda jih bom imela, ako bo le Viktor hotel, da jih kupiva...
MATI (z isto tipajoČo opreznostjo): Pa kako... kako si ti to misliš, da se otroci — kupijo?... Kako se kupijo?. ..
HČI (v rahli zadregi, a s pomilovalnim nasmehom): Ah, prosim te, mama, za tako neumno me vendar ne boš imela, da verjamem še na štorkljo in take pravljice!
MATI (nekoliko svobodneje): Tem bolje! Zakaj lansko leto si bila v teh rečeh še pravi teliček, če ne zameriš. Ali se spominjaš — ko smo bili v Bohinju, pa si naju s papanom prišla klicat? Takrat veš, ko so prignali kmetje krave in tistega bika na vodo...
HČI (je spustila delo v naročje m gledala mater s široko odprtimi očmi).
MATI (ki tega ni opazila, mirno nadaljuje): Ne veš, kako sva bila oba presenečena. Človek si še misli ne, da je kaj takega mogoče: čeprav bi se moral zavedati, da je ob taki vzgoji seveda precej naravno---
Hči (jo še vedno samo gleda; nenadno ji zaigra v očeh): To... to torej J« bilo?... Zato sta bila oba v taki za-
I dregi!... (Hipoma vsa iz sebe): Pa to j je vendar gnusno!... To je naravnost j strašno!... (Plane in hoče skozi vrata).
MATI (jo navzlic vsi osuplosti še j vjame; z obupno odločnostjo): Kam hočeš? Tu ostaneš! Ali misliš, da bo kaj drugače, ako bežiš ven? Zdaj, šest dni pred poroko je že čas, da---. Ampak, križ božji, kdo bi bil dejal! Ne, to je res od sile! Toda, kaj si mislila potem ---?
HČI (ji burno izpuli roko): Naj sem mislila, kar sem hotela — takih grdobij že ne!...
MATI (kakor da se opravičuje): Sicer sva ti naposled prav za prav pa Ic vse že razložila! Takrat na primer, ko je bila mačka prej takšna, potem pa je imela mlade...
HČI: Pa to ni tisto! Tisto ni nič grdega! (Se ji spet vsili vizija od poprej; strastno): Pustite me! Z nobenim več ne bom govorila! (Hoče spet ven.)
MATI (jo s silo zadržuje): Toda pri Človeku je vendar vse omiljeno, pofinje-no!... Tu vendar ne boš primerjala...
HČI (srdito): Se grše je; Če je tako! Fej! Pustite me vsi skupaj! (Se iztrga in zbeži skozi vrata.)
MATI (gleda topo za njo): Na, tu
imaš! Zda.1 po vedi---!
Me~ec dni pozneje.
MATI: Sedi no! Saj moraš biti še vsa zlomnjena od potovanja!
HČI (vsa razžarjena, sreča saina): Ah, ljuba mama, to praviš zdaj že če-
trti dan, kadar pridem! še vem ne več, da sem bila na potovanju!
MATI (se nasmehne): In najbrže tudi ne, zakaj si takrat počela takšno reč...
HČI: Kdaj:
MATI: I .takra: pred poroko, ko si pokazala, kako si strašno otročja. In potem še naslednje dni, da srr>c se Že bali, ali na.n ne zbeži.š celo izpred oltarja.
HČI (ki se je skra^ nekoliko v zadregi smehljaja, resno): Da. nekaj dni, morda najiep^ih dni si mi s tistimi »razjasnili« res skvarila... Ne očitam ti seveda, toda---
MATI: Toda?... (Čez hip počasi): Toda ti bi jih svoji hčeri torej ne?
HČI: Ne vem... Vsekakor mislim, da ne — tik pred tisto uro... In sploh —aH je potrebno?...
MATI (vzkipi): Ko pa ves svet kriči, da Je! Ne veš, kolikokrat je bil papa nad menoj radi tega, Češ da je že ne vem kdo tako učil; in da bi lahko kak brezvestnež zlorabi! tvojo nevednost. In sploh takšno. Parkrat sem res že hotela začeti, pa mi je vselej spet zmanjkalo poguma, ko sem videla to tvojo nedolžnost ...
HČI (se nasmehne): Ki je bila sicer res velikanska, a vendar ne tolika, da bi jo bil mogel »zlorabiti kak brezvestnež-. .. (Čez hip): Ne, veš mama. Tako neumna ni nobena ženska, ki je enkrat ženska, da ne bi čutila, kje je meja
„»u ID 1053)3(1 SB Ml
(Budistična pravljica.)
Nekoč ko je v Benaresu vladal Brah-madatta, je neki braman skleni! prirediti pogrebno slavje. Priskrbel si je ovna m dejal svojim učencem: »Dragi moji. odvedite tega ovna k reki. okopajte ga, obesite mu krog vratu venec, vtisnite mu znak, okrasite ga in privedite semkaj nazsi!«
»Da,« so mu odvrnili ln se odpravni s ovnom na reko. ga okop.tll. okrasili m gs postavili na brc^. Oven je zaseda! dela, ki jih je izvršil v svojem prejsmem življenju in ker je spoznal: »Zda: bom odrešen od teh muk«, se je razveselil, se glasno -a-smejal, da je bilo čuti kot zv-v.k vrča, k! se ja na dvoje razbil. In 5e se je domislil: »Ce me je ta braman usmrtil, ga bo doletelo trpljenje, ki sem ga bil delt žen Jaz.* Usmiljenje, ki ga je začutilo i > bramana, ga je toll prevzelo, da Je na ves glas za-plakal. Pa so ga mladi bramanl vpr:.s^H: »Ljubi oven, smejal si se in jokai. Zaka* s! se smejal, zakaj si le Jokal, povej!«
»VpraSajte me. ko bo zravc*n nas učitelj«. Pa so se z njim vred odpravili k učitelju in mu vso stvar razložili Ko Je niihov učitelj slišal, kar so mu povedal', je vpr«-5al ovna: »No, oven. zakaj si s. smejal, zakaj si se jokal?« Ker je imel oven zmožnost, da si je priklical v spointa dejanja in pehanja vseh svojih prejšr jih živ jenj. je začel praviti brahmanu: »Tudi jaz, braman, sem bil v svojem pre^nj^m življenju braman, in sem proučeval vede, kakor ti Tudi jaz sem skloni! prirediti pogrebno gostilo in sem žrtvoval ovna, pa. glej. ker sem usmrtil enesa samega ovna, $-> ml odsekal! glavo v Štiristo devetdeset devetih življenjih. To moje življenje je že pcistoto. Pa ml je Sinila v glavo misel: »Danes bom rešen vseh teh muk« fn se me je polastilo veselje in zato sem se zasmejal. Ko pa sem zaplakal, sem fmel tele misli: »Ta braman bo moral prav ako kakor la^ pretrpeti ve« Sas svojih petsto življenj taisrr grozno usodo, ker ml bo odbil glavo! Pa sem Ir usmiljenja do tebe zajokal.«
»Ne boj se, oven, ne bom tt ubil.«
»Kaj besedici?, braman: Če me umoriš aH pa ne, danes ne morem ubežati svoji smrti.«
»Ne boj se. oven. postavil ti bom stra*-io in ostal pri tebi.«
i Tvoja stra/a je slabotna, braman. grehi pa, ki sem jih storil«, so veliki ln težki.«
Braman je ovna osvobodil In deja'. »Nihče ne sme ovna ubiti« m je ostal pri njem s svojimi učenci vred Komaj pa !e bil oven prost, je stegnil glavo k grmu. Irt je rastel tik pečine. In začel mulit! liste. V tem trenotku je treščilo v pečino. Drobec skale je odlete! ovnu na vrat in mu odbfr glavo. Množica ljudi se je zbrala okrog* ubite živali.
V tem času se Je Bodhlsatti na tem kraju zopet rodil pod podobo drevesnega božanstva. Pred očmi zbranega ljudstva se je s pomočjo svoje božanske carodejne moči vsedel s prekrižanlmi nogam' v zrak bi" misleč, da se bodo ljudje, k! so zdaj spoznali plačilo greha, odrekli ubljanlu živih bV tlj, jim Je z nežnim glasom povedal tole ki» Uco:
»Ah, da bi človek vendar že verjel
da je bol le plačilo v bodočem življenju!
Nihče bi bllžniku življenja več ue vsel.
ker morilci se vijejo le v trpljetju.« Tako je govorilo veliko bitje in napolnjevalo ljudi s strahom pred peklom. Ko pa so ljudje sllSal! vso pridigo do konca, so nehal! ubijati živa bitja. Ko je Bodhisatta svoj govor zvTŠIl, in ljudstvo pripravil do tega, da so začeli Izpolnjevati boije zapovedi, je splaval v nebo. Vs! ljudte so Izvrševali nauke svojega proroka razdeljeval! miloščino in opravljal! druga zafluŽna dela ter obljudevall božje mesto.
Segajte po tombolskih kartah Društva za zgradbo Sokolskega doma t Spodnji Šiški!
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
med dovoljenim in nedovoljenim. Vse drugo, če katera trdi nasprotno, bo menda res samo izgovor. Čim bi si bil recimo pro itmeni kdo dovolil Ie najmanjše, bi se bila v hipu spomnila na primer — prizora z bohinjskega potoka... Nekaj človek nehote le ujame, če ga starši še tako zapirajo pred svetom. Sicer pa, če si kako dekle misli, da je že to dovolj, če se dva prav strastno poljubita »kakor sem si mislila jaz — besedo* strastno« sem razumela sploh samo v tem pomenu — tem bolje! Jaz gotovo ne bi bila dovolila, da me kdo »prav strastno« poljubi. Ze iz strahu ne... (Pogleda mamo): Toda, Čuj, mama, če je bilo papa-nu toliko na tem, zakaj pa si nista priskrbela kakšno takšnih knjig? Viktor je rekel, da so; in da je tam prav natanko povedano, kako naj vzgojitelji--—
MATI (srdito): Eh, tiste knjige! Ž njimi sem se šele namučila! Lahko Je/ napisati: napravi tako in tako; toda pojdi in napravi! (Vzkipi Še huje): Ali je sploh mogoče delikatno govoriti o teh rečeh?!
HČI: Menda res ne... (Zardl; tiho): Delikatno se da samo ravnati... O, Če bi svojega Viktorja že prej ne bila imela tako rada, bi mu bila do smrti hvaležna samo zato... Toda — — —■ (umolkne).
MATI: Kaj ne?... Saj se še zdaj človeku zadira beseda, ko sva obe poročeni ... Povej ml rajši, aH najametaf s Viktorjem Se drugi del vrta ali t*t jj
Stran 6.
►SLOVENSKI   NAUOO,   rin*- TJ. avgusta 1??3
štev 1SS.
žarnice
n rrn n
/s vlečene %ice.
Slepokaarljiae.
Rabim
pecivni prašek in vanilin-s'adkor
ker je najboljši
in domač Izdelek
99
LAVAROL
:s impregnacija zidov si
omogoča
da se stene pozneje lahko umivajo ln snažljo, ne da bi pr! tem trpela prvotna slikarija.
Izvedbo v vseh krajih prevzame po zmernih cenah
„LAVAROL"
d. d« Zagreb, Ksaverska o. 16 a.
Naslovi za pisma: Zagreb, poštni predal 154.
I. Krair & Ko,
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne ln industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
[lEiniMimiiMiii u i
Najkrajša vožnja v Ameriko čez JESENICE na Bnche
— Havro 3 7, dni. Havre — New York pa samo 6 dni.
Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb
Vozne listke In tozadevna pojasnila
daje zastopnik
IVAN KRAKER. LJubljana
KOLODVORSKA ULICA STEV. 41
FotograflCne plašče
Hgfa, Eraemann, Herlanga, Hanff, Ueraa, Slgnrd.
Papirji i
Satrap, mimosa, Hraft & SteadeL Uedan snele na zalogi. Zahtemaite cenik!
SHHITHS, Celje 11.
Dionica glavnica: Din 60.000.000 -.
Rezerva: Din 32,515.000"—
Bled9 Cavtat, Celje,
Dubrovnik, Ercegnoul, Jelša,
Podrnlnlce:
Jesenice, Korčula, Kotor, Hrani, Unbllana, maribur,
metkoolC, Preoalle, Saraleoo, Split, Šibenik, Zagreb.
i
3
aJ
Hmerllianshl odio.
Hasloo za brzojaue: JHDRHIISHH.
Alilllrani zaoodi:
Jldraniha banka: Trst, Opatija. Wien, Zadar. Frank Sakser Slate Bank: Cortland Street 82, New-York City. Banca Vngoslaoo de CbDas: Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas,
Puerto Natales, Porvenir.
sJ
F^I3030D3iTIE^
Otvoritev gostilne- I
Si. p. n. občinstvu  naznanjava,   da sva prevzela občeznano gostilno na Lavercl pri Ogrinu.
Otvoritev v nedeljo, dne 19. t m
Na razpolago senčnat vrt, vedno domača zabava.
Za mnogobrojen obisk ie priporočava
Frana In Ana Mehle, mesar in gostilničar.
Anton Zavodnik
lndustrlfa Športnih teple In kletni* o v v Kranjski gori
nudi lepe Športne čepice vseh vrst. Delo Specljelno, cene sol:dne. Iste prevzema tudi v delo. V slučaju večjih naročil  pride in dostavlja na dom brezplačno. 854.
jugoslovanski kreditni zavod
v Ijubljani — JAarijin trg štev. 8 registrevana zadruga z omejeno zavezo
sprejema vloge na kni žice in placa {istih
n
obresti brez cBbitVa rtnfcsgi in invalidskega Davka. Za večie in sta ne vloge ka rer tudi vloge v tekočem računu ob- estovanje po dogovoru. - podeljuje kratko ročne trgovske in personalne kredite na;ku!antneie.
ca 40 m8 lepih hrastovih plohov 10 cm močnih od 3 m naprej, od 30 do 65 cm Širokih. Pismene ponudbe do
konca t. m. na
Frane Isgoršek
tovarna pohištva
Šmarno ori Litiji.
Sprejme se
za stavbeno in pohištveno mizarstvo. Ozira se le na prvovrstno moč, razumeti mora na mizarske stroje. Hrana in stanovanje preskrbljeno ali brez. Plača po dogovoru. Služba stalna, nastop lahko takoj. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ali osebno predstaviti se je najkasneje do 31. avgusta
Franc Izgoršek
tovarna pohištva in stavbenih del, elektrarna
Šmartno pri Litiji.
Dražbeni
Dne 0. septembra 1923 se bo vršila ob 10. de-polndne v Ponikvah št. 10 vsled sklepa okrajnega sodišča v Velikih Laščah z dne 3. avg. 1923, A 71/23/7
prostovoljna favna dražba
v zapuščino po pokojni Mariji Znidaršič iz Ponikev št. 10 spadajočega posestva vložka 191 k. o. Cesta z vsemi pritiklinami in premičninami. Prodaja posestva se bo vršila najprvo po kosih, potem pa celo posestvo skupal
Izklicna cena za vse nepremičnine skupaj znaša 1,499.270 K. Vsak zdražitelj celega posestva mora položiti pred pričetkom dražbe v roke sodnega komisarja kot vadij 107n izklicne cene, to je 149.927 K v gotovimi, hranilnih knjižicah ali vrednostnih papirjih.
Izklicna cena posameznih kosov posestva in premičnin se bo naznanila ustno pil dražbi.
Dražbeni pogoji se morejo pogledati med uradnimi urami v pisarni podpisanega notarja v Velikih Laščah.
Števo Šink
notar kot sodni komisar
8563
iS
Izložbeni aranžer
učenec znamenite berlinske šole Oppermann prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela za III. ljubljanski velesejem. Ponudbe na upr. Slov. Nar. pod »Berlinski
aranžer" 8547.
Hotel
t 9
in restavracija
i f
Vedno na razpolago sobe za tujce. Prvovrstna kuhinja srbska in primorska. Jedila ob vsakem Času. Prvovrstna vina ter delniško in Goetzovo pivo. Sprejemajo se abonenti po zmerni ceni.
Post-ežha točna. — Cene solidne.
Za obilno udeležbo se priporoča FRANJA JEŽ, Maribor. 8559
Išče so vež
s kapitalom od 50.000 do 150.000 dinarjev v svrho
otvoritve veletrgovine v Ljubljani, katera bo jako do-bičkanosna. Na razpolago istim stanovanje in polna
garancija.
Eventuelno se jako ugodno proda novo zgrajena stavba
pripravna za vsako obrt, veletrgovino ali ivarno. Cenjene  ponudbe na  upravništvo Slov. Naroda pod Ugodna prilika 8303.
Prevzamem
4,
l
ter deželnimi pridelki v najem.  Ista mora bit)
d ueCJem kralu Štajerske
ter imeti vsaj Din 75.000*— mesečnega prometa, kateri se mora dati dokazati. Ce mogoče na) bode s stanovanjem skupaj v eni hiši. Ponudbe do 23.
avgusta pod TaKOjSn]. prCDZem na A lom a
Companv, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
8471 8471
Stalne cens pasi svjetovno pariteto ob nafusčji Izbiri
nudi za vse vrste
blaga
M.
mednarodni
dimajsii z®mi
2.—B. septembra 1923
Pojasnila daje Wl EH E R MESSE, WIEN
ter častno zastopstvo v Ljubljani:
i
VI!.,
Avstrijski konzul a«. Turjaški trg štev. 4.
LJUBLJANSKA
R E D I T BI A
B
Sum mm M Din ajur-
CENTRALA: LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE: Brsftlos. Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad,
Ptaj, Sarajeva, Split. Trat.
lleHB ffif. ZBL 4D. 532.503 ia 501
i
Izvršuje  vse ba
JE
5
posle najkulantneje.
3r«
Lastnina ln  tisk  »Narodne tiskarne«.
CR-
50
25
8801
84
9587
13
2147