Leto 1907
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCV. — Izdan in razposlan dne 31. avgusta 1907.
Vsebina: Š(. 210. Zakon o prometu z vinom, vinskim moštom in vinsko drozgo.
210.
Zakon z dne 12. aprila 1907.1.
o prometu z vinom, vinskim moštom in vinsko drozgo.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Za promet z vinom, vinskim moštom in vinsko drozgo se uporabljajo določila zakona z dne 16. januarja 1896. 1. (drž. zak št. 89 iz 1. 1897.) o prometu z živežem in nekimi potrošnimi rečmi (zakon o živežu) in nastopni predpisi.
* § 2.
Vino je pijača, napravljena z alkoholovim vretjem vinskega mošta ali iz zmečkanega (stlačenega) svežega grozdja (vinske drozge). Vinski mošt je iz svežega grozdja dobljena tekočina.
Vino iz sadja, jagod in slada in pa medica se ne štejejo za vino v zmislu tega zakona. Prav tako fannacevtični izdelki, katere ministrstvo za notranje stvari kakor vrhovno zdravstveno oblastvo proglasi za zdravilovšta vina, ne spadajo pod določila tega zakona.
§ 3.
Za ponarejo (popačenje) vina ali vinskega mošta se ne smatrajo:
a)	v umnem kletarstvu pripoznani načini ravnanja z vinom — tudi to, kar dela trpežno vino in mošt in kar popravi bolne mošte in vina — in to tudi tedaj, če pride ob uporabi teh pomočkov nekaj malega zdravju ne škodljivih tvarin in ne nad en prostorninski odstotek alkohola v vino ali mošt; sem spada sosebno lepšanje (čiščenje) z mehanično delujočimi lepšali, potem žvep-lanje, prevrevanje, osvežanje z ogljikovo kislino in razbarvanje 's čiščenim živalskim ali rastlinskim ogljem;
b)	pomešanje vina z vinom in pa z vinskim moštom ;
c)	razkislanje s čistim oborjenim ogljikokislim apnom ;
d)	o popravi obolelih vin in vinskih moštov pridevek sreševine ne nad 1 gram na liter in natrijosulfita ne nad 5 gramov na hektoliter;
e)	pobarvanje vina s svežimi tropinami od rdečega (črnega) vina ali s pridevkom karamela.
Vlada je pooblaščena, pnsliišavši strokovne korporacije (vinstvena ali kmetijska društva, kletar-
(Slo v eni 8 ch.)
178
stvene zadruge itd.) ukazoma dovoliti še druge načine ravnanja in pridevke ter izpremeniti v točki d povedane količinske meje.
Ta ukaz kakor vsako izpremembo njegovo je z razpisom priobčili državnemu zboru.
§ 4.
Določila § 3 tega zakona se uporabljajo tudi na pomešana vina, to so sladka (desertna) in penasta vina, kakor tudi na vonjava in začinjena vina.
Pri napravi sladkih (desertnih) vin se sme razen tega uporabljati tehnično čisti trstni in repni cuker (potrošni cukcr), rozine ali korinte in pridevek alkohola, tolik, da proizvod nima več kakor 22 i/a prostorninskega odstotka alkohola v sebi.
Pri napravi vonjavih in začinjenih vin sc smejo poleg pridevkov, navedenih v odstavku 2, uporabljati tudi taki, ki so potrebni, da se doseže nameravani okus.
Pri proizvajanju penastih vin so dovoljeni listi v umni nareji penastih vin običajni, po § G tega zakona sicer nepripustni načini ravnanja in zdravju ne škodljivi pridevki, kateri so potrebni, da se dobi ustrezna kislina in „buket“.
Kdor hoče za prodajo napravljali v tem paragrafu oznamenjena vina, mora to naznaniti političnemu oblastvu prve instance in oznameniti prostore, namenjene za narejanje, shranjevanje in prodajanje.
§ 5.
Pridevek tehnično čistega trstnega in repnega eukra (potrošnega cukra) k vinu ali vinskemu moštu je dopuščen, izvzemši v § 4 navedene primere, samo na podstavi dovolila, ki se samo od primera do primera dâ posameznim osebam ali ob slabih letinah celim občinam ali okolišem na kolka prosto prošnjo, ki naj se poda po dotičnem občinskem zastopu ali strokovni korporaciji (vinstvena ali kmetiska društva, kletarstvene zadruge itd.). To dovolilo daje posameznim osebam, občinam ali okolišu političnega oblastva politično oblastvo prve instance, če pa je dovolilo dati okolišu, ki sega na več političnih okrajev, politično deželno oblastvo.
Kdor razen primerov § 4 vinu ali vinskemu moštu, namenjenemu za prodajo, primeša cukra brez dovolila političnega oblastva, ali ima na prodaj ali prodaja vino ali vinski mošt, vedoč, da sta brez oblastvenega dovolila pomešana s cukrom, njega naj politično oblastvo prve instance kaznuje v denarju do 1000 K in z zaporom do enega meseca.
§ 6.
Drugi nego po §§ 3 in 4 tega zakona dovoljeni načini ravnanja, drugačna mešanja in drugačni pridevki, in pa primes cukra, drugačnega nego je ozna-menjen v § 5, odstavek 1 naj se smatrajo za pona-rejo (popačenje) vina (vinskega mošta) v zmislu §§ 11 in 12 zakona o živežu in so po teh določilih prepovedani.
Sosebno pa nastane popačenje s pridevkom naslednjih tvarin, v kolikor nimajo mesta v §§ 3 in 4 tega zakona obsežene izjeme, te so:
Posušeno sadje (rozine, korinte) in pa smokve in rožiči ali druge cukrovite rastline in rastlinski deli, vse to tudi izvlečeno in prekuhano, umetne sladkovine, kakor saharin, dulcin i. e., glicerin, škrobni cuker, nečist špirit, tamarinde in vsake vrste preparati iz tamarind, sadjevi mošt in sadjevo vino (sadjevec) vsake vrste, gumi in druge tvarine, ki povišujejo izvleček, buketne tvarine, esence, umetne moštove tvarine, ostanki od nareje konjaka, barvila, kisline in kislinovite tvarine, raztopljivc aluminijeve soli (galun i. e.), kuhinjska sol, barijeve, stroncijeve in magnezijeve spojine, mavec, borova kislina, boraks, salicilova kislina, formaldehid, raz-topljive fluorove spojino in pa zmesi, katero imajo kako teli tvarin v sebi.
§ 7.
Za lažnivo oznamenilo v zmislu §§ 11 in 12 zakona o živežu je sosebno šteti:
1.	Oznamenilo vina ali vinskega mošta, kateremu se je pridejal cuker, za „prirodno (pristno) vino“ ali „izvirno vino“, „prirodni mošt“ ali „izvirni mošt“ ali kako podobno oznamenilo tako, da utegne zbuditi mnenje, da se ni kaj takega pridejalo.
Isto velja za sladka (desertna) vina, razen lega tudi za primer, da so se v njih narejo uporabljale rozine ali korinte ah pa več nego en prostorninski odstotek alkohola;
2.	tako oznamenilo vonjavih in začinjenih vin, ki jih ne dâ spoznati za vonjavo ali začinjeno pijačo.
Prepovedano je narejati za prodajo, na prodaj ponujati in prodajati:
1.	druge nego v § 2, odstavek 2 navedene vinu podobne in vinovite pijače;
2.	zmesi, katere so po svoji sestavi namenjene za to, da služijo za pomoček naprave vinu podobnih ali vinovitih pijač;
Kdor ravna zoper to prepoved, kaznuje se zaradi tega prestopka po § 10 zakona o živežu in uporabljajo se določila §§ 20 do 23 zakona o živežu.
Vinovite pijače v zmislu tega zakona so:
a) tropinščnica, to je pijača, ki je napravljena z vretjem ali izluženjem vrelih ali nevrelih vinskih tropin z uporabo vode z drugim ali brez drugega pridevka;
h) „podolženo“ vino, to je iz vinskega mošta ali vina z uporabo vode z drugim ali brez drugega pridevka napravljena pijača;
c)	drožno vino, to je iz droži ali vinske gošče z uporabo vode z drugim ali brez drugega pridevka napravljena pijača;
d)	zmesi vina z vinovitimi pijačami, z vinom iz sadja, jagod in slada, z medico ali z vinu podobnimi pijačami.
§ 9.
Nareja tropinščnice^za lastno domačo potrebo (družino, posle, nameščence) je vezana na dolžnost priznanih pri pristojnem občinskem ali krajnem predstojništvu s povedbo napravljene množine.
Posode ali shrambe, v katerih se nareja ali leži tropinščniea, morajo imeti napis, ki se dobro vidi in daje nedvomno spoznati vsebine.
Natančneja določila je izdati ukazoma.
§ 10.
Vsak imetnik kletnih ali drugačnih prostorov, v katerih se nareja vino za prodajo, obdeluje, na
prodaj ponuja ali prodaja, mora v teh prostorih na kakem v oči bijočem mestu v razločnem odtisu po-očititi §§ 2 do vštevši 14 tega zakona.
§ H.
Kdor ravna zoper predpise §§ 4, zadnji odstavek, 9, 10 tega zakona ali na podstavi § 9 tega zakona izdane ukaze, njega naj politično oblastvo prve instance kaznuje v denarju do 200 K ali z zaporom do 14 dni.
§ 12.
K prostorom, v katere smejo po § 3 zakona o živežu hoditi postavljeni nadzorni organi, da opravijo pristoječa jim uradna dejanja, oziroma v katerih je po § 4 zakona o živežu opraviti preglede, spadajo tudi kleti in drugi prostori, ki služijo za napravljanje, shranjevanje ali na prodaj ponujanje vina ali vinskega mošta, namenjenega za prodajo.
Nadzorni organi imajo pravico v te prostore stopiti zunaj ponočnega časa in, če vse kaže, da se dela ponoči, tudi v tem času, da izvršujejo ta zakon.
§ 13.
Za izvrševanje in nadzorovanje v tem zakonu obseženih predpisov je v kletih in drugih obrtoval-nih in skladnih prostorih vseh tistih, ki se bavijo s prometom vina in vinskega mošta (proizvodnikov, trgovcev, krčmarjev, vinotočnikov itd.) zdaj pa zdaj uradno ogledavati.
Da vršč to kontrolo, naj se, potem ko se je dobilo mnenje dotičnega deželnega zbora postavijo posebno strokovno izobraženi, zapriseženi, državni kletni nadzorniki. V vsaki izmed kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, je postaviti enega takega kletnega nadzornika; a lahko se tudi v kaki izmed teh kraljevin in dežel, kakor kažejo razmere, postavi več nadzornikov ali pa tudi za več dežel samo eden tak nadzornik. Ti kletni nadzorniki so podrejeni političnemu deželnemu oblastvu in na najvišji instanci poljedelskemu ministrstvu.
Kletne nadzornike je z njih uradno prisego zavezati, da hranijo v tajnosti opravilne in obratne razmere, za katere zvedö, s pridržkom naznanila kakih prolizakonosti ; sosebno morajo v najstrožji tajnosti hraniti, kar so jim proizvodniki in podjetniki za tajno proglasili o tehničnih uredbah, načinih postopanja in kakih posebnosti v obratu.
Kako opravljali kontrolo in preglede, in katere pravice imajo gori imenovani konlrolni organi, o tem naj se zmisloma primerno uporabljajo določila zakona o živežu.
§ H-
V tem ukazu za vino in vinski mošt ukrenjena določila se uporabljajo tudi na vinsko drozgo.
§ 15.
Ta ukaz dobi moč tri mesece potem, ko se je razglasil.
Ilkratu se razveljavi zakon z dne 2 I. junija 1880. 1. (drž. zak. št. 120) o nareji in prodaji vinu podobnih pijač.
§ 16.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojim ministrom za poljedelstvo, za Irgovino, za pravosodje in za notranje stvari.
Na Dunaju dne 12. aprila 1907. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Klein s. r.
Bienertli s. r.	Auersperg s. r.
Fort s. r.