Leto LXVL, št. 71 Ljubljana, torek 28. marca 19» Cena Din 1 — SLOVENSKI isna ja vaa* (ta popoKme, tzvzemfti nedelje m praznike. — taaeraa do 30 petn aOto X.—, do 100 vrst Dto 2.50. od 100 do 300 vrst & Din S,—, vecjl Inseratl petlt vrsta Dto 4.—. Popust po dogovoru, mseratm davek posebej. — > SI o venski Narod< cnesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Dto 28.—. Rokopisi as ne vračajo. UREDNIŠTVO fS UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ftt. 5 Telefon ftt. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon §t. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon §t. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351 ZMAGA IDEJE UŠTVA NARODOV Odločen nastop Male antante je preprečil izolacijsko akcijo Rima in Londona in pojačal ugled in vpliv Društva narodov — Mussolini se je moral ukloniti in temeljito revidirati svoj načrt Ženeva. 28. marca. V tukajšnjih krogih z zadovoljstvom ugotavljajo, da je ocflocen nastop Male antante, ki se je uprla enostranski diktaturi velesil nad manjšimi državami, prekrižal rimske načrte. Mussolini jeva akcija, ki je bila prvotno očitno naperjena proti Društvu narociov in proti mirovnim pogodbam, je krenila sedaj na docela novo pot. Tako v Londonu kakor v Parizu so morali primati, da so časi, ko se je lahko ba-rairtalo z malimi narodi kakor s kakimi afriškimi kolonijami, minili. Včeraj so rimski emisar ji sondirali teren v krogih Male antante in skušali izvedeti, ali bti bala Mala antanta, ki ji ne morejo več odrekati značaja velesile, pripravi jena, sodelovati v direktoriju velesil. Ko so pa dobili odgovor, da Mala antanta odločno odklanja politiko blokov, ki je dovecfla leta 1914 do svetovne katastrofe ter da priznava edino avtoriteto Društva narodov, so vse te načrte opustili. Mussolini je bil spričo tega odločnega nastopa Male antante prisiljen, temeljito spremeniti svoje predloge, ako se hoče izogniti gladki zavrnitvi. Že sinoči je prišla iz Rima vest, da Mussolini ne vztraja več brezpogojno na reviziji mirovnih pogodb, niti na osnovanju bloka velesil, ki bi ne bil pristopen nobeni drugi državi, marveč je svoj predlog formuliral tako, da v bistvu ni nič drugega, nego popolna kapitulacija Rima. Po novi formulaciji podreja Mussolini svoj pakt brez pridržka Društvu narodov. Pakt naj ima za cilj poglobitev sodelovanja v duhu Kelloggove pogodbe, pri čemer se pogodbene države, ki ni treba, da so velesile, obvežejo, da se ne bodo posluževale nasilnih sredstev za reševanje sporov. Revizija mirovnih pogodb naj bi se izvršila samo v duhu določb pakta Društva narodov in to šele tedaj, ako bi ne izzvala sporov med prizadetimi državami. Nemčiji se prizna enakopravnost samo v primeru popolnega neuspeha razo roži tvene konference. V ženevskih krogih poudarjajo, da je to prevsesn uspeh Male antante, ki se je s to svojo akcijo v mednarodnem svetu izredno močno afirmirala, tako da se brez nje tudi v bodoče ne bo dalo reševati nobenega važnejšega problema. Varšavski komentarji Verdava, 28. marca, AA. Poljska agencija poroča: >Express Porani« pravi, da je jasno in moško otaliSče Male antante ugodsvo iJčnirnkovaik) na javno mnenje na Poljskem. Komunike stalnega sveta Male aotanie vsebuje mnogo tez poljske politike. >Oazeta Poljska« ugotavlja zrelost politike držav Male antante in pravi, da lahko Evropa z njimi mnogo bolj računa kakor pa a pristaši nekih kombinacij, ki hočejo porabiti Društvo narodov za nekak organ nekaterih držwv za dosego nadob-lasfci nad drugdmi. Bukarešta, 38. marca. AA. Rumirnsko časopisje posveča največrjo pozornost zadnjim dogodkom v mednarodni politiki, zlasti pa Mussolinijevenra načrtu. >AdeveruU komentira kategorično izjavo Male antante in veruje, da bo jasno in od-ločno stališče te velesile pripomoglo do tega, da se poga- janja med štirimi -velesilami opravijo tako. da evropski mit ne bo ogrožen. >"LuptaA pa je mnenja, da so zadnji dosrodki, nastali po ?cstankn med Mussolini jem rn Mae do- na Idom najboljši doka*7-, kako dalekovidna je bila rumunska diplomatska akcioa. ki je do ved-! a do sklenitve novega pakta Ma'e antante. Novi manevri italijanske diplomacije Revizija mirovnih pogodb naj bi se nanašala samo na neznatne ko-rettirre madžarskih meja — Napetosti med Jugoslavijo in Italijo so krivi drugi ženeva, 28. marca. d. Rimski predlogi so zeio povečali diplomatsko aktivnost v Ženeva. Zadnje dni se vrše skoro neprestano posvetovanja med posamezfrlrnri skupinami. Posebno budno spremljajo v tukajšnjih krosih manevre rimske dplomacije. ki se na vse načine trudi, da predstavi Italijo kot najmiroljubnejšo državo, ki je stavila, svog predlog z najčistejšimi nameni. Da bi predstavni Mn^5^so^iTPi•iev načrt kar najbolj simpatično, hite rimski diplomati! zatrjevati, da se hoče Italija otresti Nemčije, boječ se združitve Avstrije z Nemčijo, ki bi omogočila ekonomsko ekspanzijo Beri in a na škodo I&aM-je. S temi argumenti se je rimski diplomaciji posrečilo pri^~h nemških kolonij, marveč še mnogo bolj A.n«ylija in Ameriika. fci ae Surka ogrožeme v svoj: h rrrtereeih na Dalj-rzhodsu. Aneksi.ie teh otokov jo oku- pacija Kitajske bi silno ojačala položaj Japonske, ki bi tako mogla izpodriniti Ameriko n Anglijo z važnih tržišč na Daljnem vzhodu. Z-a enkrat še ni znano, kaj bosta Amerika io Anglija storili. Med Londonom in NVashingtonom «e vrši živahna izmenjava m sli. Obširne komentar ie je vzbudilo defjstvo, da je ameriška vojna mornarica včeraj nenadoma dob tla nalog, naj odpluje na »manevre« v vzihodne vode. Pod poveljstvom admirala Leigha, ki velja za strokov jta'ka na tem operacijskem področju, je odphilo včeraj 100 vojnih ladij, med njimi 12 tenkih okloprrc. Tudi angleško brodovje t vzhodnih vodah je dobilo nujna navodila in je v strogi pripravljenosti. V ženevskih krogih sicer ne verujejo, da bi prišlo do oboroženega konflikta, vendar pa pri-znavaijo. da je postal s tem položaj na Daljjnem vzhodu tako napet, kakor doslej še nikdar. Tajništvo Društva narodov je brzoja-vno potrdilo prejem izstopne izjave Japonske s priistavkom, da je ;zstop veziven v smislu pakta Društva narodov še le čez dve leti in da torej preneha Japonska dejansko šele 26. marca 1935 bi-ti c amica Drušstva narodov. Dotlej pa so za njo obvezne vse v okriitj-u Društva narodov skJengene pogodbe. Japonska vlada na to sporočijo oficiel-no Še ni odgovori!-a, toda japonsk: delegat na razorožttveni konferenci je iajavil, da to nima nobenega rmislla, ker je vsako na-daljjnje sodelovanje med Jap-nsko in Društvom n-aTodov nesmisolno, dokler obstojajo v nazorih tako vel ke diference. Na nemški protest zaradi aneksije bivših netmSkih kolonij je japonsk; zunanji minister lakon ono odgovoril: »Ako hoče Nemčija 6voje kolonije, naj si pri-de po nje!« V tem vidijo jasno grožnjo, da bo Japonska svoje stališče branila fcudi z orožjem. Wa»hington, 28. marca. AA. Tukajšnje uradne kroge ni iznenadil sklep japonske vlade, da izstopi iz Društva narodov. Ta korak Japonske ne bo ierpreimeml doeseda. nje polltfke Zedin^emn đržav severne Amerike grlede dogodkov na DaiTjnjem vznodu in glede sodelovanja z drugimi državami, da se na tem področju sveta vspoetavt mir Vsak klerikalizem je protidržaven Danes bo v senatu končana načelna razprava o proračunu — Senator Hribar vložil zakon proti trgovanju z vložnimi knjižicami Beograd, marca. Načelna razprava o proračunu v senatu bo najbr/e danes končana, tako da bo proračun v načelu še danes sprejet. Xa včerajšnji seji je med drugimi govoril tumrunist;črkih organizacij se je zbralo ter pod vodstvom uniformiranih Stanov Stahlhelma krenilo pred pisarno Stahlhelma. kjer se je pričelo vpisovanje. Pri tem je prišlo do demonstracij proti Hitlerjevemu režimu. Ko je prišla poletja, da bi demonstrante raz-gnala, so se uprli tudi Stahihelm ovci in prišlo je do krvave ulične bitfke. Notranji minister Braunschweiga Klagges je nato izdal napadalnim oddelkom Hitlerjevih čet nalog, naj za vsako ceno vzpostavijo red Ln aretirajo vse demonstrs.c4e. V teku či je nspek) zatreti »por. Aretirali so 300 Stahlhelmovcev in 1150 pripadnikov marksističnih organizacij. Pravo ozadje upora še n; znano, ker čuvajo ob+asoi najstrožjo tajnost. Mis4i pa se, da gre za upor nemških nacionaleov, ki so zaonee dni skrajno nezadovol^ii s HitBerjevim ra-žimom, ki rudi nemgkirn nacionalcem m prizanaša ter jdft zatira m odriva vseoo-vsod, čeprav sede zastopniik; neimStoih na-cionalcev v vladi. Hitler je danes izda! naiog, naj se S«tahrheAm takou iooroči kot rKMnožna policija ter nenrodocna ratorofi. Pričalouk se, da bo Se danes teSel rrz*-pnstitven-i odlok. Izredna sodišča Berlin, 28. marca. A_A~ Prusko pravosodno ministrstvo je imenovalo 13 izrednih ao-dišč: v Berlinu, Vrati »lavi, Hanovro, Dtis-seldorfu, Essener^ii, Kohm, Hanmi iti Stettinu. rVedsedništvo rveae aomAJL otWornfkov j« podalo Oo-tavfco, Pohsradni krogi trdrjo, da pridejo podb-galci nemškega pftrLamenta pred državno sodišče in ne, kakor so prrotoo namora-vali, pred posebno aodiS&o. Kaj je novega v Maril Požar v železniškem skladišču — Dva obtipanca — Tragična smrt mlade perice Maribor, 36. marca. Snoči okrog 22. je opazil službujoči čuvaj v delavnici državnih železnic v Studencih pri Mariboru, da je izbruhnil ogenj na bližnjem lesenem skladišču, v katerem je tudi garaža avtoizvoščka Zi-herla. Obvestil je v bližini stanujoče stranke, istočasno pa tudi gasidce delavnice državnih železnic, ki so v dveh mi-mitah prihiteli na kraj požara ter takoj pričeli gasiti. Bila je velika nevarnost, da se ogenj razširi tudi na sosedna poslopja in velika lesena skladišča in zahvaliti se je samo neumornemu prizadevanju gasilcev, ki so zajez1'!! ogenj. K sreči tudi ni b\**> vetra. Na pjmoč so prihiteli tudi gr^.i'ci iz Studencev, Maribora in Pobre-2-ia; zadali niso stopili v afocijo. Preteklo sredo 22. t m. zjntraj je odšel v Dobroncih občina S'koke na Dravskem polju še v temi z doma 21 letni po-sestnlkov sin France P>eteršek. Še4 ie do bližnjega daJjnovoda visoke napetosti Maribor—Ptuj. splezal na drog in v samomorilnem namenu prijel za žico. Se/ved ga je takoj streslo ni treščilo z droga ter je obležal z nevarnima poškodbami. Ob-žgalo mu je levo roko do kosti in desno nogo do piščali. Težko poškodovanega so pripekali v bolnico, vendar mu bodo živ-Ijeruje rešili. Dva dni pozneje si ie- na enak način končal življenje v isti vasi stanujoči s«i vdove Janez Radh. Vrgel je čez daljnovod žico, katere konec je držal v roki. Nesrečneža je Mk> na liou mesta. Dočlrn si je hotd Pleteršek končati živilenje zaradi domačin razmer, je Janeza Rafha pognal v smrt strah pred nastopom zapora. Moral bi namreč prestati irtatrjs'o k arzen. Včeraj popoMbe je bfta zapootetift 35- letna perica Antonija Frankov« kz Danteove uiic© §t, S ^ pranjem perila pri ćjmžaiu vpekoj enega generaia Pa vio vica v Korošcev! ulioi 2. Okrog 16. je opazila rtie/na soseda, da se iz pralnice v dvoriščnem poslopju močno kadi. Odhitela .te v pralnico m bo je odprla vrata, je videka, da leži Frandcova sredi pralnice v čebru vode m da na nji gori obleka. Na krike nesrečne perice sta prihtte& aa pomoč tnefi v hiši stanujoči Roza Beriičeva ki Roža Kurndkova, ta* sta pričel: Pranboro pozvati z vodo. Dekfe se >e kmakj onesvestilo in so jo prepe^a+i v manfborsfco bojnico, kjer je pa snoči ob 30. podfteg+a strašnim opeklinam. Ko je bita še pri zavesti, h povedala, da je v prahrici, ko j© stala prod kodom, nenadoma rjdrmi3 iz njega ogend m M vžgal obleiko. Pogreb nesrečVrice bo jtrrri :z mrtva&ice bolnice na pobreSko pokopafiSce, Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZ^.. Deri te: Ameterdam _2326.21, Berlin 1368.47—1379_27, Bmee« S00.34 te 804.18, Curin 1106.36—1113.86, London 135.97—137.67, Newyork čok do 5760.40, Pariš 226.71_m.83, Prage 170.67 do 171.53, Trst 294.36—296.76. Avstrijski šiling v privetnem kHrmgra 8.90. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Pari* 20.3660, London 17.71, Newyork 518.25, BraSetJ 72.20, Milan 26.60, Mardrid 4S.S5, Amsterdam 208.86, Berlin 123.65, Dunaj 72.97—57, Sofija 3,70, Prajra 15.4«, Var^av-. 58.TA. Bnkarogta >SLOVEN5KI NAROD<, dne 28. marca 1933L Občni zbor Vodnikove družbe LVužua jg siela lani 16.617 član ov — Lepe knjige za tekoče leto Ljubljana, 28. marca. Včeraj p«*vM>iojne *t- «mc4a Vodnikova družba v or«or>h ZKD občni zbor, ki ga je vovwve 1°79, izven Jugoslavije pa 456. Ravnatelj g. IV. Jeraa je predlagal v troeiro nadzorstva odbora raarešnico, blagamtko pa ie posebno za-bvak>. Poročibi an predlog *> biJa soglasno sprejefca. r^mgi del občnega zbora se je nanašal »a knjižili program m je družbin literarni referent g. prof. Ivan Lah v daljšem, lepo pregledno sestavi! ene m poročil« povdaril smernice, ki vodijo družbo pri izdajanju knjig. Med 18.000 čitatelji Vodnikove družbe te pretežna večina takih, ki si žele dobre in zdrave siovenske knjige, spremljajoče našega človeka skozi vse žrvfjenoe. Se napovedal dr. Lah zopet štiri lepe knjige Vodnikove družbe in sicer Vodnikovo prariko. Frana Roša povest »Zvesta četa-, I"ke Waschtetove povest »Vražje dekle« rn Ivana Maica »Moja pot skozi Sibirijo*. Sklenjeno >e bik), da ostane članarina neizpremenjena. Sprejet je brl umestni predlog inšpektorja g. Vrhovnika, naj plača vsak član. ki^ naroči knjige pri poverjenik« ali v družb:m pisarni ne glede na svoje bivališče za odpremo 1.50 Din. Člani, ki naročajo knj> ge neposredno pri družbi in po pošti, bodo pa seveda tndi v bodoče plačafc višjo poštnino, S tem je bn občni z*K>r te naše mlade, toda zeki agilne in uspešno delujoče književne dražbe zaključen. Dvoje javnih del v Tivoliju Krase« ztetm prosto- za 1. pokrajinski zlet SKJ m letno gledališče pod tivolskim gozdom Lpub&jana, 28. majca. Zdaj atajo me^čaoi, ki nergajo ob vsakem pojavu, v katerem se odražata razvoj te* življenoe mesta, m oni, ki hvadijo v^e na vse pretege — zopet dovod-j prilike in raziogov, da zopet vzamejo to in ono »v /obe«. Zabav4ja*)o tabko nad javnimi deia Alt jih* občudujejo na Gradu, pr rTori«jdn*ki eenkvi io pri Lju61oanaci. Te dni so p* opazili tuda v Tivoliju, da 6x3 nastavli de-kevci lopate o& oVesh krajih. Nekafcerini se ne z«ii taiko važno, da bo v Tivoliju krasen ziletmi prostor, na katerem kanaJtu začno gra^irfci tr buno in dru-^e objekte. Niikaikor se ne morejo sprijazniti s tem, da se je moraJ umakniti iz Latter-mannovega drevoredu n:o$-*ao$U, čeprav so to že dolgo želeli mnoga mesearii. Naš krater* ni prav ne povtzdtigoval lepote Tivolija, sej/marski hrup v rajem pa tudi m b\i primeren za tja kot budi ne zbiranje na-trkanih nedeljskih pL^aivcov m razgrajačev. Prijateljem m «nu in tišine v Tivoliču se je te dn: izpolnila davna želja — »Prntra« ti i več; prijatelji »rinijl-^ungfla«: so pa začeli naeJtavtjali itmenitino uitemvelfjesie apele iia odiločujoče gospode in jajvnost. da vrtiljak', :^u^tj':j>jce in podoboe prepotrebne stvari morajo osta-ti v T:volJiju. Hudo je pač marsikomu ob m'isli, da se ne bo mogel več za-Hajvati v Trvobju ob frfotanijiu kri »ia vrti-Igaik-ili iai gu^ni-cah ki ob piremil h »vi/ah« lam Nekaitcri predlayaij-:>, da bi mei?to do-^'oHk) postavit' vrtiljake in s?ii§ailnice na bivšem otroškem vgriseu. toroj na drugo stran drevoreda. Razumljivo je, da priTedi-rri>i zieta odločno protestiraj proti temu predlogu. rxič zato, ker Ho "*i Latttermonno-vega dre\-x>reda vhod v loraljersx> ložo itn ker ^pioh ^tin5fl-«titn!gi» ne e^pada rja, v Kližno Mavric tril>une. V veseličnem pogledu pa tudi ne bo nihče prSkra^Srtn, saj bo veselic- Rumeni zobje kadilcev Po doleem iskanju sem vendar enkrat našel pravo aredstvo za svoje zobe, Ze po trikratni uporabi eem dobil bleščečo bele zobe, vilic temu, da po bili od kajenja rujavi in nelepi. Odšle] nebom nporabljal ničesar drugega, kakor Ctilorodont P! Tomaži«, M.... Zahtevajte lato samo pristno Ohlorodont zobno pasto, tuba Din, 8.- in Din. U.-. »er zavračajte vsak nadomestek. Za Novinarski dom v Ljubljani Ljubljana, 38. marca. N'^reTH^j se je vršil v damfitd dsvorani kavarne »-Emona« dobro obiskan občni abor zadruge »Novinarski dom«. Po pozdravu načelnika g. Železnikarja, ki je obenem kratko poročal o delu zadroge v preteklem letu, je podal tajnik g. P run k pre-0edno tajniško poročilo, po katerem ima zadruga danes 72 članov s 94 deleži. Točno dve tretjimi (66) vs»eh v stanovskem društvu organiziranih novinarjev, ki jih j« v dravski banovini 97, je včlanjenih tudi v stavbni m gospodarski zadrugn »Novinarski dom«. Tajniško poročilo apelrra tudi na ostale kolege-novinarje, da se v tekočem letu pridružijo tej pomembni socialni m gospodarski akciji. Glavni del tajniškega poročila se je bavil s stavbno parcelo, ki jo je občinski svet ljubljanski poklo-nH zadrugi kot stavbisce za bodoči Novinarski dom. Stavbisce }e v Tomanovi uLici nasproti Narodnemu domu tik ob palači Postne hranilnice. Občni zbor je sklenil soglasno, da izreče novo načelstvo mestni občini l>irbljansld odnosno njenemu župa-rai g. dr. Pucu in podžupanu prof. Jarcu, kakor rudi načelniku gradbenega odseka mž. Bevou ter načelniku finančnega odseka g. Ivami Tavčarju isdtreoo zahvalo. Nato je tajnik podal tudi podrobno poročilo o akciji za zgraddtev Novinarskega doma. Poročilo naglasa, da gre pri tem v prvi vrsti za socialno-gospodarsko akcijo, ker bo moral postavljeni Novinarski dom. čim bo arnorrrzdran, tvoriti s svojimi čistimi donosi bazo za dodatno starostno zavarovanje slovenskih novinarjev. Tehnični rn finančni načrt za postavitev Novinarskega doma se mora izvršiti v roku petih let Poročilo blagajnika izkazuje imovino 113.647 Din in čistega dobička za leto 1932. 5293 Din. Pročitano je bilo tudi revizijsko poročilo revizorja Zveze slovenskih zadrug, id naglasa, da je revizija^ našla poslovanje in knjigovodstvo v najlepšem redu. V istem smislu je poročalo nadzorstvo, nakar je bila načelstvu soglasno podana razrešnica. Po volitvah načelstva in nadzorstva, ki sta htfr v slavnem »voljeni v dosedanji sestala, ja načelnik zaključil uspeli občni zbo*, m prostor med zletnimi in veieseym. dnevi na velesejmu. kjer bo dovoly £U£aLnic in vrtiljakov za vse. PrLkTsajii ne bodo torej tudi lastnik vrtiljjaikov in gu^aLnic. Na zledSSu je delalo včera»j 26 de-lavcev pri vodos-odni na»peljavi. Ves prostor je '/e ograjen s provtzorično ograjo. Teren je že i^coiičen ter «o ga danes že začeli planirati. Zaposleni so doslej brezposeln' delavci, ki jih je poslala gradbenemu odseku zietisca mestna občina. Ta dela izvršujejo prireditelja v svoji režiji, tesarska dela so pa oddana trem teeenskm mojstrom, kot smo poročali včeraj. Pod tivolskim gozdom ob gradu delavc tudi kopajejo nekakšne strelske jarke, kot se zdi meščanom na prvi pogled. No. zopet se bodo lahko veselili nad novo pridobitvijo. Sploh se zadnja leta množe pr nas pri-dob'tve. da imamo zaradi njih že z registriranjem dovoifj dela. Toda meščani se vt>e eno vesele vsake pridobitve posebej. Ko bi vsi vedeli, da so j'm začeli graditi lepo letino gledališče v Tivoliju, bi se veselili še posebno. Že lani so bili ljudje zado-voljn' v. letnim gledališceni, ki je bilo na tem kraju, čeprav je bilo provizorično in je imelo nekaj nedo3ta>tkov. Po načrtih arhitekta Plečnika so začeli te dni graditi vsem zon-tevam ustrezajoče letno gledalšve. Delo rr-\-nsutje mestna občhna v svoji režiji. Dela okrog 10 delavcev, tesarjev in težakov. Najprej 1=0 zače« kar^lrzirati prostor. Ko bo teren spilaniran. bodo začeli betonirat' terase, ki so podobne stopnicam. Da jim ne bo treba betonirati globokih temeljev za te stopnice, bodo zabili v mehko zemljo p -lote Gradnij-o letnega gledališča v Tivoliju bo menda pozdravil sleherni meščan, satj je letno gledališče res potrebno itn stroški ne bodo previsok' — 17.000 Din- ki je dokazal kolegom-novinarjem in javnosti, da je novinarska zadruga v teku dveh tet svojega obstoja ob smo trenem in solidarnem deiu dosega res prav lepe uspehe. Lep koncert na Viču Vič. 28 marca. Znani slovenski vokaln' kvintet gg. Sti-bennik. Jug. brata Petrovčiča in Sulc je priredil v nededzo koncert v Sokolskem domu ua Viču. Zal, da občinstvo ni v takem številu posetitlo koncerta, kot poseČa ostale prcediitve v Sokolskem domu. Splošna sodba posetnikov pa je bila. da tako dovršenega in lepega petja še nismo slišali na Viču. Kvintet, o katerem lahko nrrno rečemo, da je eden na.jbo4Jšnh v naši državi, je že s svojo prvo pesmjo »Pozdrav« na mah osvojil srca vseh poslušalcev. Glasovi se čudovito lepo zirvaijo v celoto ter zvene sočno in jasno, kar se je zlasti lepo opazilo pri naslednjih dveh pesmih »Savska« in -Ka/ibita čaša«. Solst g. Milan Jug je s svojima pesmima »Menih« in »PLtaiš dušo« na mah pridobil simpatije obč-nstva, ki mu je pr redilo spontane ovacije, tako da je moraJ dodati »Jorgovana«. Toplo pozdraivljen je zopet nastopil kvintet ter zapel tri Prelov-reve »Sedem si rož«, >Famtova« in »Nageljni«. Občinstvo je navdiušeno ploskelo in z ovacijami dajalo duška svojim čustvom. Prjetno nas je iznenadil tudi viski so-koiski orkester pod vodstvom brata Kern-ca, ki je z dvema komadoma Fetraisa »Spomin na Chopina-' in Brahmsovim »Ogrskim plesom st. 5« poka zal lep na:predek. Nato je bartuiiivt g. Tone Petrovčič z.^pel ko-rajžno Adamičevo »Kot iz t'he zabijene kapele« in Gerbičevo »Pojdem na prejo<(. Tudi on je moral med viharnimi ovacijami dodati še eno pesm co. Končno je k v ntet zejpel še Savinov »Tehtni vzrok« in Adamičevo »Oženil se borna ter moral ob zaključku dodati še dve pesmici. Občinstvo je navdušeno zahtevalo še in še ter ee je le nerado loč lo od vrl:h pevjcev. Po kon-ortu je bil v dvorani prijeten družabni večer, ki je družil pevce in občinstvo v prijetnem razgovoru do polnoči. Vrlemu kvintetu 'zrekaroo bratsko zahvalo z željo, da bi nas zopet posetil v najkrajšem času. J. H. Premestitve učiteljev Beograd, 28. marca. Z odlokom prosvetnega, ministra 00 premeščeni šolski upraviterj Luka Pirkovič lz Zidanega, mo, sta k banski uprava v Izubijani, Amalija Prevc iz Artič v Predoste, Viktorija Pir-ker iz Struge v Polom, Alojzij mtfliar iz Izjak v Krško, Antonija Čolnar vz Cerauč v Gor. Pirniče in Josip Mag^Asehmid iz HarJ65ne v PtirJ. Pred proslavo 50 letnice „Slavca" Občrri zbor je pokazal, da to naše odlično pevsko društvo lepo napreduje Ljubljana, 3$. marca. Minula nedelja je biia za »marlimvo pevsko društvo »Slavec« lep i« pomerilbeji dan: polagajo je biianco svojega dda v pretek]em letu. Občni zbor, fci se je vršil ob 15. v salonn pri Lozarin, je imei pa še posebno obeležje; bil je 50. od obstoia >S!a vca«. Zborovalce >e pozidravil društveni predsednik in podpredsednik Hubadove župe g. ine. Fric Krainer, toi se je spominjal v minulem letat nmrlrh Č-lanov, katerih spomki so navzoči počastili z vzklikom »Slava!«, nato pa ie poroča-1 o delovanju društva v preteklem letu. Povdar-jai je, da »Slavec« vedno lepše napreduje. teuTu so dokaz tudi številne laskave kri-tifoe. S pozivom k vztrajnemu deru je zakijuči! svoja izvajanja. Tajnik k. Roš ie obširno poročal o delovanju odJbora kakor tudi pevskega zbora. Društvo šteje 5 častnih, 93 podpornih, 213 ustanovnih ki 70 izvrštijočih članov, lani je imelo 41 samostojnih nastopov, med njinii koncerte v Ljubljani, Tržiču, na Golniku, v Trbovljah itd. Prihodnje leto stopa »S';avec« v 50. leto svojega obstoia, jubilej proslavi dostojno iti je v proslavo že mdi sestavljen obširen program, ki ga bo pa treba še izpopolniti. Tako predsedniško, kakor tajniško po-ročiilo je bvlo z odobravanjem sprejeto, potem je pa poročal o blagajon inž. Edi tiofler. Kljub težkim časom je finančno stanje »Slavca« razmeroma povoljno, kar je najboriši dokarz društvenega napredka. .Zvočni kino Ideal41 DANES PREMIERA I POLJUBLJANJE DOVOLJENO Problem modernega zakona. Moški poljublja in pozablja« ženska pa ljubi samo enkrat! V glavnih vlogah šarmantna grofica Norma Shearer Robert Montgomery, Neil Hamilton Krasen dopolnilni spored in zanimiv zvočni tednik! Predstave ob 4„ 7. in 9. zvečer. Iz domačega sporta LJubljani*. 28. marca. V nedeljo ie btk> odigrano četrto kok> prvesist\a nacijonahie l-ige. Rezultati niso presenetHi, kvečtjemu morda razmeroma lahka zmaga beograjske Jugoslavije nad Slavijo v Sarajeva. Jedva je biio četrto kolo odigrano, že je bS vložen nov protest Zagrebški tiašk se ie pritožil na savez, ker je BSK nastopu z igračem Sur-doujjo, ki barje m kneđ pravice nastopa. Surdonda ie bdi 17. februarja verificiran za klub Gradjansfo, iz katerega je pa kz-stopil ter bS brez odpustnice ZNP verifi-Cffan za novo ustanovljeni kkrf> Oakovo v subotičkem podsavezn. Gakovo ie bilo ustanovljeno samo za to, da so bil! zanj verificirana nekateri znani igrači. Kakor znano, imajo po pravilih vsi igrači v novem klubu pravico takojšnjega igranja. Gakovo je bilo seveda kmalu razpuščeno, igrači so pa prestopili v druge klube. Tako so bila izigrana pravila. Surdonja rta noben način ni bil upravičen nastopiti za BSK. Hašk upravičeno pričakuae, da bo savez tekmo razveljavili ki jo verificiral s 3:0 v njegovo korist V nedeljo bomo v Liubdijaiii ostali brez večjiih tekem Oba naša kluba morata na tuja igrišča po točke. Primorje bo odigralo peto tekmo liginega prvenstva in sicer pojde v Sarajevo, kjer nastopi proti Slavij:. Ker moraio Primorjaši takoj naslednjo nedeljo °. aprila igrati v Beogradu, bo moštvo najbrž vz Sarajevo odpotovalo naravnost v BeograJutra<. vrši ob 19. uri v Delavski zbornici, za prvo skupino ob 20. isto tam. Točno m zanesljivo! Načelnik. Gospodarsko poročrio je podal tajnik Roš, 0 stanki arhiva je poročal Josip Sega, za njkm je pa, sprejet z navdušenim aplavzom, poročal pevovodja k. Perko o zboru. Pevski zbor se je bor H z raznimi tei-kočarrri, ki so bile deloma že odstranjene, v splošnem >e pa treba reči, da je zbor na vsej črti napredoval. Prvovodja ie pozval pevce, da se gtede na božajoči se koncert kakor tudi društveno 50 letnico, ki naj pokažeta sadove kulturnega prizadevanja »Slavca« m nčegov napredek, še boli oprimejo stndfja in redno posečajo pevske vak. V imenu nadzornega odbora ie poročal g. Ivan Božič, na predlog katerega je bil odboru podan absohitorij, potem so pa sledile volitve. Za predsednika je bil s spontanim odobravanjem zopet izvoljen inž. Pric Kra;ner. za njegovega namestnika arh. V*!i Krainer. v odbor pa Stane Jager. Tvan Božič, Ivan Neired. JuT'j čemeri, Mi^an Perles. Jože Dernovšek. Rudolf Brus, l>udvik Ivogar rn Boris Roš. Žensk, odbor: ga. Ruža Roševa kot na-čelmica, od.bornici pa ga. Pavla Setinova in Ema Biziakova. Za preglednike računov inž. Hdfier in Srečko Zupančič, zastavonoša Boris Roš. namestnik Jože Dcc-novšek m predsednik razsodišča za dobo 1 leta Boris Roš. Po volitvah se je razvita obširna debata glede bodočega delovanja, glede Članarine, sprejema članstva itd., nakar je predsednik občni zbor zaključi. — Kolesarska sekcija ŽSK Hermesa ima jutri ob 8. sejo celokupnesfira odbora pri Beliču. Ker je seja važna, naj se j« udeležijo vsi odborniki. Narodno gledališče Drama. Začetek ob 30. mi Torek, 28. marca: >K_rog s Kredo-c Red C Sreda, 29. marca: Zaprto. Četrtek, 30. marca: >Hamlete, premijera. Izven. Opozarjamo na nocojšnjo vprrzon-tev KJaburiidove igre »Krog s kredo< za red C. »Mamtet« v novem prevodu Otona Zupančiča v naši drami. Letošn&a premijera bo, kakor že javrjeno. v četrtek dne 30. t m Celokupni dramski ansambel je pod vodstvom režiserja g. Ciriia Debevca kar naivestneje pripravil preniiiiero Hamleta v novem prevodu. Poleg nove režije je popolnoma naravno, da bo delo tudi na novo inscenirano. Naslovno vlogo Haraie-ta igra v četrtek g. Kra& na prvi repriza v soboto pa g. Debevec Četrtkova premijera je i«ven a bon mana. Opera. Začetek ob 20. uri. Torek, 28. marca: >Samson in Dalilac A. Sreda, 29. marca: >Pri treh mladenkah«. Red Sreda. Četrtek, 30. marca: Zaprto, Salnt-Saensm o opera Samson ki I>alila« se ponovi d revi ob 20. uri v naši operi za red A, Predstava je izvrstna v vsakem pogledu, sato obisk najJtopiere pripo ročamo. Stalni abonenti reda Sreda imajo za svoj aborana predstavo v sredo 29. t m. Vprizori se opereta »Pri treh mladenkah«, ki je napisana na Schuhertove presiadke melodije. Režija je Zupanova, dirigira g-Snšteršič. iHailj Šimenc gost naše opere. V soboto dne l. aprifla gostuje v operi »Nižava« v vloga pastirja Pedrra naš oajod-ličnejši tenorist g. Marij Šimenc Ker je to prvo gostovanje tega odličnega pevca v letošrbji sezoni, še prav posebno opozarjamo vse prijateliie naše opere »a ta večer. Predstava bo izven abontmana. S puško na šoferja Zagreb, 28. marca. V Doikji Kustosiii pri Zagrebu stanuje mesar Anton Ogrizek is Rogaške Slatine. Mož je oženjen in ima dva otroka. V nedeljo popoldne je odšel s doma in proti večeru je prispel s prijatelji v Zagreb, kjer so si ga mak) privoščili. Pozno ponoči je n^jel avtotaksl, da bi ga odpeljaj v Kusto-šijo. šofer Naftali Konfioo ga je spravil v avto in odpeljal počasi domov. Domači so že spali, pa jih je naenkrat zdramil iz sna krik in vik pred hišo. Ogrizek je rz-»topil in Krenil proti vratom, pa ga j« Šofer zadržaJ, češ, naj mu plača za voinjo. Taksameter je kazaj 7<> Din. Ogrizek je najprej izjavil, da je to predrago, češ, da toliko ne bo plačal, šofer je pa pokazal, da mu je zaračunal točno po tarifi in da Lak same ter ne laže. Ogrizek je preiskai vse iepe, pa ni imel denarja, da bi plačal šoferju. Dejal mu je, da dobi denar drugi dan, šofer pa a tem ni bil zadovoljen in je zahteval plačilo takoj. Ogrizek je bil pa ta čas že stopil v hišo in je zaklenil vrata za seboj. Skozi zaklenjena vrata se je prerekanje nadaljevalo. Ta čas je stal avto taksi zunaj in mimo je privozil proti Zagrebu drug avto taka i šofer Bartol Craić je ustavil m vprašal tovariša K on fina, kaj počne pred hišo. Bil je takoj pripravljen pomagati tovaruVu in se vmešati v prepir z Ogrizkom. Začel je razbijati na vso moč po vratih in kričati, naj Ogrizek odpre in plača njegovemu tovarišu za vožnjo. Prerekanje se je nadaljevalo in na obeh straneh so padale kletvice in žalitve. Kar so počili po vrsti trije streli. Ogrizek je streljal » hiše s pučko. Dva strela sta prebila vrata, tretji je pa oplazil po glavi šoferja Crnica, ki so ga takoj prepeljan v bolnico; njegova rana je pa !e lahka, ker mu je strel posnel samo kožo. Orožniki so Ogrizka aretirali in preiskava bo dognala, v koliko zadene krivda njegv. KOLEDAR Danes: Tore k. 28. marca katoličani: Ivan Kap. Prosegoj, Sikrt III., pravoaUvni 15. murca v DANAŠNJE PRIREDITVE. Krao Matica: S.*dka bre^skronost. Kino Ideal. Pol]ubijanje dovoljeno. Kino Dvor; Plamen ljube/tr.. Kino Šiška: »Ronny«. ob 20 Društvo Dečji m materinski dom kraljice Marije občni zbor ob IS Lipiceva 16. Prvo javno kino predavanje prof. Ivana Noča ob 20.30 v dvorani Delavske zbor-nce. Društvo za r*ziskavanje jam obvci /bor ob 17 30 v kem. pred. 1. dri. realne ,-mn DEŽURNE LEKARNE. Danes: Banovec, Kongre*c« txg 12. Hočevar, Ljubljana VIL. Celovška ce»t* 34, ai U6tar, Sv. Petra cesta 78. Js^cJ sita in re&eta Če imaš prijatelja s pesniško ali pisateljsko žilico, te l<*hko doleti sreča, da dobu š za Miklavža ali za god lepo danlo v obliki izvirnega pridelka na naši literarni njivi s primernim posvetilom in oračevim lastnoročnim podpisom. Taka knjiga ima posebno vrednost \n p odrediš najlepše mesto v domači knjižnici, če jo premareš. In če si dostojen človek, da znaš cenitt taka posvefi/a. Če pa nisi, je seveda stvar drugačna. Oni dan je stikal nekdo na starini za vodo za knjigami, pa mu pride v roke domače delo s posvetilom in avtorjevim lastnoročnim podpisom. Torej tako daleč je nas že spravila kriza, da gremo m vnov-čimo celo take srčne zadeve v najožjem pomenu besede. Treba je samo .ta, da se pojavijo nekega lepega dne na starini srca, ki si jih poklanjajo medsebojno mladi ljudje. /Zdaj na spomlad bi ta kupčija nesla. Poskusimo, morda bomo pa z njo ugonobiti to vražjo krizo. Đ/IDNA FRONTA Izpred sodišča LJub4ja«*a, 28. marca. Pred malim senatom sta ee danes zagovarjala SS^etni Anton Bergant, delavec t Suhadolah in ti-letni Pran« Zorman, delavec v Zg. P^rnJlrtL Obtotnica jima je očitala, da sta maja 1923 v Kapiji veai. ko je žandarmerija razganjala udeležence proslave 60-letnic© dr. Korošca, metala na orodtnike kamenJe^ pri čemer Je bil neki orožnik od kamna, ki ga js vrgel Rozman, lasje ranjen na roki. Oba obtoženca sta krrvno zanikaia. Bergant e« J* sagovarjal, da > prišel v Kapijo vas Sel* po demonstraciji in da Je sel« tam zvedel, da ao biis denaonstracije. Zorman Je priznal, da js bil v grafi ljudi, ki so metali kamenje, trdi pa, da ni metal kamenja. Tudi je bil takrat vinjen. Tržje orožniki, —M—j kot pric« so izpovedali, da so viden Zormana, kako se je sklanjal in pobiral kamenje, ostale priče pa so izpovedale precej razbremenilno v prilog obtožencev. Sodišče, ki je o zadevi že razpravljalo in je bila prva razprava zaradi zaslišanja novih prič preložena, js spoznalo Zormana krivim in ga obsodilo na Z mesece zapora in poravnavo sodnih stroškov, dočim je bil Bergant oproščen. Iz Metlike — Jadranska straža jc imela v uedei&o pripravijainj »estanek za ustanovitev metliške mestne organizacije, katerega je vod U sreski načelnik g. Karla v ar is. Za začaranega poverjenpka je bil hzvoijen sreski tajnik g. Čeaniik, čim pa bo priglašeno zadostno šte-viJo članov, se bo vršil ustanovni občni zbor. Poznavajoč visoko narodno zavednost naših Bedokranjcev, smemo upati, da bo poieg Strelske druižine tudi to novo društvo zbralo v svojem krogu vse narodne misleče meščane in okoličane. — »Slovencev« dopisnik \z Metinke poroča o ustanovnem občnem aboru Jadranske straže, pa omenja zasmehljivo, da je »Slovenski Narod« v to sveho poslal svojega posebnega dopisnika, ki da pa ni prišel na račun za nav\luseoc poroč lo zaradi preslabe udeležbe Metličanov. Tako je pac sam ožigosal, ta imenitni metliesiki časnikar, mesto, v katerem kapianjuje. Pozabili pa je povedati, da je iz zborovaloege prostora takod izgriil, čim je zvedel, da je prisoten dopisnik »Slovenskega Naroda« in se podvizal v cerkev, da nem menla zopet dela brezplačno propagando, za ker smo mu jako hvaležni. Zato ruda njegovemu poročilu manjj-ka rep, ker mož v zastrupljenem ozTačju poleg našega »zelenega moža« ni mogel vzdržati. »Slovenski Narod« sicer sploh ni vedel za obcn; zbor, kakor rud* metliški dopisnik sam ne. ker so šele v soboto in nedeljo zbirali cdclioatelji podpise, pa torei ni mocel zaradi tega priti poseben do-pdsnik v Metlilko. Pač pa je nas dopisnik rojen MerliČan in pošteno krščen v cerkvi, kjer »Slovencev« časnikar kaplanmje, pa ima menda pravico priti v Metliiko, se posebno, ker /na poročati rudi o drobnih tatvinah in drugih zanimivih reč oh. Kadar bo »Slovencev« dopisnik storil desetino tega za Metliko, kar ie storiti »Narodov« do-pik. mu bomo prer^ustrtli vse n?5e naročnine, ki so se po duhovna zebri že lepo pomnožile »SLOVENSKI Strun * Dnevne vesti — Kralj boter 22. otroku. 40ietni Jožef Sabo iz Subotice je airomak, ki pa bi bil bogat, da ima vsaj t socakov toliko, kol'kor :© apra-vnl na svet otrok. Zena mu je namreč rodila 22 otrok in od teb jih živi še 15. Ko mu je žeoa nedavno rodila 22. otroka, hčerkico, je zaprosil preko dvorne pisarne kralja, da bi bS kr&fcai boter o»jegovemu 22. otroku. Prošnja je bila uslišana n v nedeljo so otroka kršili. Kralja kot botra je zastopal pobo tehnikih ter da se sporazumno z zdrav-Tužkimi zbornicami pripravi nov zakon o roboztiravnikih in posebej zakon o zobo-tehnlkih. — Razpisana služba banovinskega cestarja, V območju sreskega cestnega odbora v Ptuju se razpisuje službeno mesto hanovinskega cestaj-ja na banovinski ceatS št. 133 Ptuj - Dornava - Ljutomer za proso od km 4.00 do km 9.00. Prošnje je vložiti najkasneje do SO. aprila pri srbskem cestnem odbora v Ptuju. — Statistika, brezposelnosti. V času od 20. do 20. marca je bilo pri borzi dela v Ljubljani v evidenci 3661 brezposelnih moških in 1406 žensk. Na novo se je prijavilo 138 moških in 37 žensk. Borza dela je imela na razpolago 61 mest za moške in 16 za ženske, posredovala je za moške v 39, za ženske pa v 17 primerih. Iz Ljubljane je odpotovalo 7 moških in 1 ženska, borza dela je pa tudi črtala 493 moških in 4 ženske, ki se na uradu že niso javili leto dni. V splošnem je brezposelnost Še vedno velika in kljub začeti stavbni sezoni še ni popustila. Razveseljivo je edino dejstvo, da je na borzi večje povpraševanje po delavcih, vendar ne more borza često posredovati, ker podjetja večinoma zahtevajo kvalificirane delavce, ki jih ni. — V Mariboru je bilo v času od 10. do 20. marca brez posla 10S0 moških in 384 žensk, na novo se je prijavilo 59 moških in 32 žensk; v Celju 1038 moških in 168 žensk, na novo prijavljenih 67 moških in 12 žensk, v Murski Soboti 94 moških in 148 žensk, na novo prijavljenih 53 moških in 62 žensk. — Turni smučarski tečaj v triglavskem pogorju. Skupni o3ho<1 udeležencev iz Mojstrane bo v nedeljo 2. aprila zjutraj. Zberemo se v soboto zvečer po prihodu večernega vlaka ob 22. v hotelu Triglav, člani 5\PD in JZSS naj si preskrbe uverenja za ^polovično vožnjo, s seboj v nahrbtnik najnujnejše stvari. Nahrbtnike nosijo na željo nosači proti plačilu Din 4 od kg. Snežno razmere v Triglavskem pogorju so idealna, snega do 2 metre. Nevarnosti plazov ni. Udeležencem je na prosto dano, da si po rebi odpočijejo 2. 4. ali 5 dan vzleta. >":ner tzJeta je iz Staniče ve koče čez Aleksandrov dom na Kanjavec (2560 m), Ve-vopolče - Prevala - pl. v Lazu - Triglavska jezera - Hribarica - Vratica - pl. Ovčarija-pl na Kraju - Bogatin - Sija - pl. Vogel -Orožnova koča. Prenočuje se na Staniče vi roči. Velem poljn, pri Triglavskih jezerih in na pL na Kraju. Tečaj vodi učitelj JZSS J. K veder, spremlja S- Bitenc in vodnik Rekar, ki bo na zahtevo tudi nosil odvisne stvari. Skupni stro&ki za tečaj Din 550. — V tečaju se poučuje v glavnem smuk in obrati a a strminah, ter praktično in na ^pJošno vse, kar je potrebno smučarju na urah pozimi. Prijave spregema pisarna SPD v Ljubljani m g. Bitenc, Smučarski -lom Rateče - Planica Da bodo koče dovoljno opremljene za bivanje in hrano, je treba, da se udeleženci pravočasno prijavijo. Naknadne pritfave se ne bodo upoštevale. — Zagrebška Jadranska straža si zgradi v Dalmaciji dom. Obdastni odbor JS v Za-£rebu, ki šteje 10.000 članov, je sklenil '-greid'i'ti na Jadranju 'n sicer na Jelši na otoku Hvaru svoj dom, za kafterega je dobil od ministrstva socialne politike in narod-rega zdravja primerno zgradbo, ki jo bo adaptiraj. — Sedem dni dela na teden. Včeraj je zboroval savez attavbintakih delavcev Jugoslavije, podmornica Zagreb. Iz poročil po-ftdinih funkcionarjev je razvidno, da trpe sravbinaki delavci silno pcmanjkanje in bedo. Delati morajo po 10 do 12 ur na dan brez doplačla za nadure, v mnogih primerih delajo tudi v nedeljo, dočim je na Girugi srtrrani na tisoče delavcev brez dela. — Brezposelni trgovski sotrudnki in »otrndnice nag javijo svoj naalov in toor.e podacke o sebi na naslov »Trgovski &otrud-ndi:*, Ljub^ama, Celovška cesta 34. — Novi odbor JAD »Triglav« v Zagreba. 24. L m- se je vršil v društvenem lokalu občni zbor JAD >Triglava< v Zagrebu aa poletni semester na katerem je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik Jerančič Leopold, cand, ing.; podpredsednik čerin Vinko, cand. ing.; tajnik Po točni k Stojan, stud. iur.; blagajnik K veder Drago, cand. ing.; zapisnikar Brinar Pran, stud. vet.; knjižničarja Sgerm Fran, cand. forvst? Lovše Branko, stud. agr.; Gospodar Leban Pavel, stud. agr.; arhivar H lasteč Adoli, cand. ing.; revizorja Podboj Mile, cand ing., Korošec Karel, cand. mei. častno razsodišče: Korošec Pavel, stu/i. tehn., Kocmut Rudi, stud. agr., Leskovec Bertel, stud. tehn., Nemec Janez, stud. inr.^ Benulič Marjan stud. vet. — Dobava petroleja Dne 15. aprila se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 2400 litrov petroleja. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji Pa pri isti komandi — Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. aprila ponudbe glede 10.000 pol knjižnega in 6000 pol konceptnega papirja ter glede dobave 20 m fustrijana, 20 m flanele, 10 kg morske pene, 20 kg gumiarabike, 10 kg Galuna, 15 ©olitrne kisline, 20 komadov litografskih trakov za pis. stroj >Kores<, 26.000 komadov sponk in 500 pol berlinskega papirja. Pogoji so na vpogled pri »ddeUni. _ Direkcija državnega rmd- nika Velenje sprejema do 5. aprila ponudbe glede dobave 1000 m dinamo - žice; do 12. aprila pa glede dobave 200 kg zakovic — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih Lzprememb. Včeraj je v Splitu m Skopiju deževalo, drugod je bilo pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14, v Zagrebu 12, v Ljubijan- 11.2, v Mar boru, Beogradu in Skopi ju 11, v Sarajevu 3 st-Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.4, tempera tura je znašala —UJ. — Čuden samomorilec. V srbsiki vasi O stružnica je živel premožen kmet Stevan A-llmpič, ki se je te dn- doma na vrtu obesil. Nihče ni vedel, kaj ga je gnalo v smrt, dokler aiso našli njegovega pi«na. V pietnu pravi rnoi, da že 10 let hrepeni po smrti. Zdravja je bil pa trdnega, :n ko se mu je lan i vnel slepič, je bil ves vesel da bo končno umrl. Nikomur ni povedal da ima vnetje slepiča, bolezen je napredovala, mož je trpel silne bo'.ečine Končno je legel, in ko je nekaj ur trdno apal, mu je odleglo in bil je zopet zdrav. Poizne-je je sd;šal. da so tega .n onega ubili, m upal je, da 6e bo kdo tudi njega usmilil. Ker ga pa ni hotel nihče ubiti, si je sam končal življenje. V pismu naroča, naj mu napravijo krsto iz uepooblauih in nepobarv.iu h desk. Mrtvega naj puste leiati na dvorišču in dokler bo ležal na mrtvaškem odru, ne smejo domači" niti jesti, niti piti. za njim ne trne n-hče plakat: Veseli ga. da ga kot samomorilca ne smejo cerkveno pokopati, vendar pa naj sporoče duhovn ku. da je umrl. —Rannerjevi kazen znižana za štiri leta. Svoječasno smo poročali o krvavi zakonski tragediji v Pobrežju pri Mariboru, kjer je posestnica Antonija Rannerjeva umorila svojega moža, s katerim je živela v večnem prepiru. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bila Pvannerjeva obsojena na 12 let ječe. O zadevi je pa te dni razpravljalo višje deželno sodišče v Ljubljani kot prizivno sodišče in je Rannerjevi kazen znižalo od 12 na 8 let, Sodišče je upoštevalo razne olajšilne okolnosti, obtoženkino starost, njeno neoporečnost in polno priznanje odvetniku dr. šmuderiu, ki ga je tuai pooblastila, da sme to v pritožbi na višje sodišče izrabiti. Ker Rannerjeva še ni bilo kaznovana, bo v smislu določb kazenskega zakona izpuščena takoj, ko prestane polovico kazni. Zaprta bo torej samo štiri leta. _ Mesar s haremom. Mesar Božidar Ra;kovič v Pož&revcu je že 10 lat oženjem in v začetku sta živela z ženo srečno, dokler mož ni zače skakati čez zakonski p.ot. Najprej je imel ljubice izven doma, potem jih je pa začel vod ti kar na dom kot pod najemnice. Te dni je pnvedel novo »pod-najemnicou Vukosavc Markovič vn ee je vpričo žti:e specad z njo. K.0 ji je žena zagrozila, d-i jo ubije, je odšla iz hise, razjarjeni mož je pa ženo do krv pretepel V soboto je našla žena moževo piecno, v kate rem aporoda ljubici, naj pride k njemu, češ, da bo ženo zapodil. To je ženo tako potrlo, da se ie zastrupila. — Rodbinska tragedija. Ljub o mir Jova-novič iz Bijele Crkve je bil s svojo ženo M lioo več let v Ameriki, kjer sta zastazSla precej denarja doma ie pa mož kmalu po-sjnal lepo posestvo, ker se je vdal pijančevanju. 2ena C* je faroono zaputila, oženjeni sin pa tudi n: mogel skrbet: zanj. V soboto je prišel mož k sinu in zanteval, naj se žena vrne k njemu. Ker ga m ubo-gaja, jo je ustrelit potem se je pa pruavu orožnikom, češ, da mu je žal da ni ustrelil še sina. ... _ Koza vrgla šest kozhcev. v Hecceg- novem je vrgla koza kmeta Nikole Radovi-ča šest kozličev, ki so vsi zdravi in se lepo razvijajo. Zanimivo je, da sta dva kozlička večja od drugih štirih. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, led: vičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da ]e »Franz Josefova« grenčica sigurno, skramo prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da io priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrsrani danki m hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« frren-Čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijari in špecerijskih trgovinah^__ _§ priprave za ljubljanski aerodrom. Davi si je ogledala vojaško vežoaiišče pri Dev. Manji v Poiju, ki je namenjeno za aerodrom, komisija komande za letalstvo v Novem Sadu, ki jo zastopajo potkovnik ing. Li-ubiša Hadž popovič, letalski podipol-kovriik Mato Švarc. major Novak in znam naš letalski prvak maoar Ferdo Gradišnik. Naš; najodličnejši vojaški letalski strokovnjak! so se o prostoru izjavili prav po-hvaino m izjavili svojo žel^o, naj bi na tem taauio primernem prostoru ob uvidevnosti lastnikov zemljišč prav kmalu zrasli hangarji in moderno letal šce, kjer bi pristajala tudi največja civilna letala, ti bi Ljubljano po najhitrejši m najbližji poti zvezala z morjecn n vsem svetom.^ Kakor čujemo, so pričeli popuščati tudi lastnik: zemlijišč. ker so vzprevideh. da bi si s svojo trdoA^ratnostijo pri pret ranih cenah le škodovali. Kakor vse kaže, bodo pričeli s prvimi deli na bodočem aerodromu že v prvi polovici prihodnjega meseca, a poleti se bomo iz Ljuibljane že Uhko potegn li po zraku in za isto cenr. kot z brzovlakom že v 45 minutah prispeli na morje pri Sušaku. —lj Gerberjevo stopnišče, ki je dobilo ime po Gerberjevi h ši, stoječi ob \Volfovi ulici, začno gred't i najbrž že ta teden. Delo je oddano stavbniku Mavriču. Dedavci raesrtnega ce*stnega nadzorstva pripravljajo ter dostavljajo gradivo, kolikor ga ne bo dobav lo podjetje sr.rno Kakšno bo to stopnišče, smo poročaii že lani Gerberjevo stopn'šče spada or^anično k arhitektonski ter gradbeni ured-tvi Dvornega napisa odnosno Ljubljaničin'h nabrežij (torej ureditev, ki slede regulaciji Ljubi lan ce) Doteler ni bil dostopen Dvorni nasip, seveda rri bilo potrebno stopn šče med Korugresnim trgom in Wolfovo ulco — ne iz praktičnih in ne iz arhitektonskm razlogov. Na Dvornem nevinu je kamenit oporni zd. nad njim pa žiona ograra. kjer bo stoonrS&e: zid zadrfuvie zeml'ro da ne leze na Dvom nasip. Na iori način b- tetbiko uredMi toxli rdarj ta koriček, če bi stopndoe ne bile res po- trebne n Če bi stopnišča ne zahtevala arhitektonska ureditev. —U zaračunavanje prevozov z meatnim reševalnim avtomobilom. Z oziram na aklep mas. gremiaa z dne 14. oktobra 1£S2 veljajo za prevoz z rešilnimi avtomobili sledeče cene: 1. za vožnje v mestu se računa po Din 50. — 2. pri vožnjah izven mesta se pa računa za vsak izvršen km Din 6, temu znesku pa je prišteti še osnovno takso v znesku Din 50. f WCWA FRONTA —I j Sejem za butare se je začel včeraj, a danes je prišlo prvič nekoliko več prodajalcev. Butare prodajajo moški in ženske, pa tudi otroci. Ostali družinski člani delajo navadno doma butare, dočim jih eden prodaja. Nekateri so jih pa delali že tudi vso zimo, ko je bil najprimernejši čas za to. Z-iaj meščani še ne mislijo na cvetno nedeljo, zato še niso začeli kupovati butar, pozneje se pa prodajalcem zopet ne obeta dobra kupčija, ko jih bo več in bo hujša konkurenca. Letos imajo nekoliko manj prostora za butare, ker so ob Kr^siji zopet semGnarke. Najbrž bodo morali do biti še kakšen prostor, ker jih bo nedvomno prišlo še mnojro —lj O razvoju in pomenu letalstva je snoči v Fotoklubu predaval znani fotoamater g. Janko Vertin ter pokazal dolgo vrsto izrvrstnib diapozitivov z večine po svojib posnetkih iz svetovne vojne. Po kratki zgodovini letalstva od Dedale in Ikara do najmodernejših kostrukterjev in tipov letal in zrakoplovov je predavatelj z živo besedo opisal velikanske koristi letalstva v mirnih časih, še bolj obširno je pa orisal strahotne učinke letalstva v vojni in pokazai polno iastnih fotografij žrtev bojnih letal na soški fronti, da so bili vsi poslušalci pretreseni v dno duše. Ogromne zmaje sedanjosti in bodočnosti, ki bodo s strupenimi plini morili nedolžno prebivalstvo v masah, je predavatelj pokazal na platnu, obenem pa s citati iz govorov največjih državnikov Zveze narodov dokazal, da človeštva vse grozote svetovne vojne niso prav nič izpreobr-nile, ker se ves svet obenem., ko konferira o razorožitvi, tako mrzlično oborožuje, da potroši za oboroževanje eno milijardo dolarjev na dan, torej tako velikansko vsoto denarja, da bi z njo lahko takoj odpravili vso krizo in bi vse človeštvo živelo v sreči in zadovoljstvu. Splošno informativno in poučno predavanje je doseglo največji uspeh, zato pa pozdravljamo vest, da bo g. Vertin kot odbornik Društva bojevnikov svoja pre-potrebna izvajanja ponovil v vseh večjih krajih banovine. —lj Kap je zadela mamico iz Grosupljega ob pol 9. pri Prešernovem spomeniku. Davi je prižla v Ljubljano, da bi menjala v banki dolarje, ki jih je pregela iz Amerike Ko je prišla pred Češko banko na Marijinem trgu, so ji nenadno odpovedale noge ter se je zgrudila. Ljudje so ji prihiteli takoj na pomoč, položili so io na spo meniško stopnico, kjer so ji pomagali kakor so vedeli in znali, ženica je bila ves čas pri zavesti, zato je povedala, da jo je zadela kap v nogo in da ima v Ljubljani sestro, kamGr je želela, da bi jo odvedli Stražnik je poklical izvoščka izpred TJni-ona. Spravili so jo v voz ter odpeljali k sestri, ki najbrž ni pričakovala takšnega nepričakovanega obiska. Ob pozorišču ne navadnega dogodka se je zbralo takoj zelo mnogo ljudi, med njimi tudi nekaj takšnih, ki so delali neslane dovtipe na račun uboge ženice. Med nami je malo Ijndi s srčno omiko. —lj Narodno strokovna zveza poziva svoje ljubljanske člane, da se udeleže po 5reba pok. Josipa Tomažina. višcega poštnega Kontrolorja Pok. Josip Tomažin je bil soustanovitelj N5>Z in j« bil pred 25 leti tudi med prvimi odborniki NS"Z- Pogreb se bo vršil v sredo 23. t m. ob pol 5. uri popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdan ski c. S. —lj Mestna plinarna ljubljanska prire* di v sredo dne 29. marca ob 8. uri rvečer predavanje o plinski kuhi. Naše gospod-nje se bodo ponovno lahko prepričale, kako lahko in snažno je delo ob plinskem štedilniku. Na to brezplačno predavanje in po skušnjo jedil, ki se vrši v prostorih Kra-Ijce Marije kuhinje v Prečni ulici št. Z, vabimo vse one gospodinje, ki se zanimajo za moderno in sodobno gospodinsjstvo. 208-n —lj Ljubljana iz zraka! Dre v i ob pol 21. bo v dvorani Delavski zbornice prvo javno kinematografsko predavanje, ko bo naš znani kinoamater g. profesor Ivan Noč predvajal sijajno uspele in splošno zanimive filmske posnetke Ljubljane in Kamniških planin iz letaJa, drugi rihn nas povede v našo prelepo domovino narcis na Golico, končno bomo pa lovili sulce po Savi in Krki. Brezplačne vstopnice se dobe v trgovinah s fotografskimi po trebščinaani Pogačnik na TvTševi 20 w * drogeriji >Adrtji< v Selenburgovi ulici 1. —lj Nerodni padci. Na glavnem kolodvoru je včeraj popoldne padel 501etni inženjer Franc Kadunc iz Ljubljane tako nerodno, da je zadobil resne notranje poškodbe. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico. — Prav tako je moral v bolnico tudi 69 letni strojevodja Maks Proft. Mož je doma navijal stensko uro, pa Je padel a atola in al zlomil levico. —U V druttvu >Soča< v Ljubljani se vrši v soboto L aprila v salonu pri >Levu< ob pol 9. uri zvečer zelo zanimivo predavanje g. dr. L. L. Bo h m a o >državnem so ciali2mu<. G. predavatelj bo skušal to predavanje razmeram prilagoditi oziroma ga napraviti aktualnega člane, vse odbornike in naše prijatelje vabimo k polnoštevil ni udeležbi. Vstop vsem prost 204-n —lj X. Redni občni zbor Jugoslovansko angleškega društva se bo vršil v sredo dne 29. t. m. ob pol 9. uri v Kongresni kavami poleg kina Matice. Dnevni red obsega poročila društvenih funkcionarjev, spremembo imena društva in slučajnosti. Nove člane bo vpisoval tajnik pol ure pred pci-četkom občnega zbora. 203-n _~!j Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani ima svoj 12. letni občni zbor dne 9 aprila L L v Beli dvorani >Uniona< ob 15. z običajnim dnevnim redom. Vljudno vabljene članice in prijatelji društva I —lj Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja v sredo in Četrtek. 29. in 30. t m zaprta. t —lj Znani afriški raziskovalec in antropolog dr. Viktor Lebzelter, vodja .antropo loškega oddelka drž. naravoslovnega mu žeja na Dunaju, pride začetkom aprila svoji predavalni turneji tudi v Ljubljano Prirodomanstveni sekciji muzejskega dru- štvi, za Siovenijjo se je posrečilo pridobiti ga za eno zanimivo predavanje. —IJ Društvo za raziskavanje jam v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 28 t m. » Kemijski predavalnici i. drž. realne gimnazije v Vegovi uiici ob 17 in pol uri. O podzemni Ljubljanici predava istotam ob IS uri društveni tajnik g 1. Michler. K predavanju, ki ga spremljajo skioptične slike, so vabljeni vsi, ki se zanimajo za kraške pojave Vstop prost —lj Tarakan in Fara v Šiški. Uprava zvočnega filma >Sokolski dom<, si je pridobila za sodelovanje to slovite dvojico v telepatiji, iluziji, okultizmu. mnemotehniItonnyc, ob običajnih cenah 20 6-n —lj člani Hranilnega in posojilnega konzorcija v Ljubljani se opozarjajo na občni zbor, ki bo v četrtek 30. L m ob 19.30 v Gajevi ulici 9. 207-n —lj Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj, kakor tu-di dvorska knjižnica praznujeta petindvajset letnico svojega obstoja Ta izreden društveni jubilej bomo proslavili dne 1. april« t l., v veliki dvorani >Kazine< od 20 ure dalje, člane, kakor tudi prijatelje društva vljudno vabimo k udeležbi. 205-n Velika beda v Krajini 5 Jajc za 1 dinar, vino po Din 1.50 liter — Beda je dosegla višek .Metlika. 27. marca. 2e večkrat smo pisali o težkem položaju v tem lepem obmejnem kotičku naše banovine. Vendar pa so ljudje takega tarnanja že vajeni, pa mislijo, da je vse to pisano le mimogrede, le zato, da bi kraji dobili čim več podpore in čim več pomoči. Kmet je dal zadnji denar za davke. Vinske kupčije ni. Na oddaljenih tržiščih svojih pridelkov ne morejo prodati zaradi velikih prevoznih stroškov. Lam po suši je bil položaj obupen, pa je edino zasluga ljubljanskega društva ^Bela Krajina«, da so bili ti najhujši časi vsaj malo olajšani in da je kmet dobil vsaj boren košček kruha, živina pa pest sena. Letošnje razmere prekašajo obup. To ni več obupno, to je porazno in skrajno žalostno. Po več ur daleč mora kmet daleč iz hribov v naše središče, da proda po štiri, pet jajc za en dinar. Vino ponujajo pa 1.50 dinarja in še ceneje, le da pridejo do denarja, dasi ravno se s tem uničujejo, ker ne dobe niti četrtine v svoje delo vloženega kapitala povrnjenega. Kljub silnemu pomanjkanju in bedi pa naš kraj uradno ni pasiven. Kmet ne zmore niti lastne prebrane več, kaj šele vseh dajatev, ki bi jih sicer rad dal, ker zna visoko ceniti pomen države in ve, da ista brez davkov ne more obstojati. Bela Krajina tone v bedi. Kraška je ta zemljica, pusta in posejana z neštetimi ska- Elitni kino Matica _Telefon 2124__ Sladki šlagerji, smeh, zabava in vesele pustolovščine! priljubljeni tenorist in komorni pevec v najboljši vlogi kot >Fli-garo« v *Seviljskem brivcu« Pri tem filmu boste pozabili vse svoje skrbi, ki vas tarejo v vsakdanjem življenju. Za to bo preskr-bel odlični komik in humorist Fritz Griin&aimt Uršula Grablev, A de Je Sandrock, Bernhard Gbetzke Najnovejši Foxov zvočni tednik senzacij! Danes premiera ob 4M M 8. in ^410. zvečer. Iz Celia —c članski sestanek JRKJD za mesto Celje bo v sredo 29. t. m. ob 20. v klubovi sobi v Celjskem domu. —c Ha v dno v oratorij * Sedem poslednjih besed Kristusovih s križa« za soli, zbor in orkester bo izvajalo Celjsko pevsko društvo na veliki petek v Marijini cerkvi. To bo prvi oratorij v Celju, ki ga bodo izvajale zgolj domače moči. —c Koncert pevskega društva »Oljke« bo v nedeljo 2. aprila ob 15.30 v veliki dvorani Narodnega doma Na sporedu so umetne pesmi skladateljev Adamiča, dr. Schwa-ba, dr. Kimovca, Mirka, Prelovca, Pavčiča itd. ter narodne pesmi. Vstopnice za ta zanimivi koncert se dobe v predprodaji v trgovini g. A. Lečnika na Glavnem trgu in v delikatesni trgovini g. J. šanca v Vodnikovi ulici. —c Umrli so v celjski bolnici: 25. L m 60 letna kuharica Ana Zupanova iz Celja in 3 mesece stari Ivan Preprotnik, sinček služkinje iz Solčave, 27. L m pa je umrla 80 letna zasebnica ga. Marija Tekavčeva iz Celja. Dne 25. t. m. je umrla v Celju 73-letna hišnica Ana Kersnikova. —C Licenco van je bikov bo v petek 31. t. m. ob S. ari zjutraj na sejmišču v Celju. lami. Gozdove uničuje lubadar. Vino stoji neprodano v zidanicah. Sadjereja zaradi pomanjkanja sredstev ni mogoča. Živinoreja pada katastrofalno iz leta v leto, ker slabi in izčrpani steljniki ne morejo več preživljati večjega števila glav. Tudi suša in pomanjkanje napajališč ubija živino. Vodovoda ni in po suši morajo ljudje vso noč do Kolpe in nazaj v hribe, da morejo zadostiti svojim potrebam. Obrt in trgovina nazadujeta, ker nihče nima gotovine. Kreditov za lajšanje brezposelnosti sta oba belokranjska 3reza skupaj dobila mnogo manj, nego katerikoli drugi srez sam. Kmetijske nadaljevalne šole sploh nimamo nobene. Semenskega krompirja in drugih semen ni. 21-vini primanjkuje krme. Akcija za pogozdovanje je v popolnem zastoju. Ceste so kljub največji skrbi naših cestnih nadzornikov razrite in razdrte, ker ni denarnih sredstev niti za najnujnejša popravila. Skratka, beda je dosegla višek. Bela Krajina je ne more več prenašati. Zahteva pomoči ln jo mora dobiti, ker bo sicer uničena. Vedno in vedno je bila zapostavljena. Zato se ne smemo čuditi, ako so potrebe teh srezov večje in zato tudi ne smemo pri njih tako omejevati kreditov, kakor pri drugih srezih, ki so zadnja desetletja živeli boljše gospodarsko življenje in uživali od vseh oblasti več pomoči, nego naši krajL —c Stodlnarskl bankovec je bil izgub'*en 24. L m med 19. in 20. uro na Glavnem trgu. Najditelj naj ga odda na predstojnic štvu mestne policije. S Ponikev — Novo cesto dobimo. Včeraj so začeli delati novo cesto Ponikve-Dečja vas. Veliko se je že govorilo, še več pa pisalo o novi cesti? zdaj pa vidimo, da jo res dobimo. Včeraj je prišel župan g. Zupančič iz Trebnjega, da je dela oddal delavcev; takoj prvi dan jih je prišlo 22. Afco pojdt vse tako hitro naprej bomo kmalu hodili in vozili po novi cesti v Dečjo vas. Velikega pome-mena bo ta cesta za Dolenjsko posebno v tej hudi krizi, ko imajo zaslužek naši brezposelni delavci. Tudi državno cesto imamo zdaj prav lepo, ko nam jo je povaljal cestni valjar. Iz Krškega — živahno kulturno življenje. Mesec marec je bil glede kulturno prosvetnih prireditev, ki so se vršile izvečine v sokolski dvorani, zelo bogat. Takoj pričetkom meseca je imel Rdeči križ 2 skioptični predavanji o raku, 24. t. m. pa predavanje o prvi pomoči pri nezgodah s posebnim o žirom za telovadeče in gasilce. Vsa ta predavanja, ki jih je imel banovinski zdravnik g. dr. Tone Ravnihar, so bila dobro obiskana, s čimer je bil podan dokaz, da so takšna predavanja potrebna in koristna. — Dne 12. t. m. je igrala gasilska družina iz Zakota pri Brežicah žalolgro »Prokleta«. Dne 24. t. napa je nastopil pevski zbor »Vrbenica« z obširnim programom vokalnih skladb. Zbor Je fitel 10 pevcev, ki so s svojim sigurnim nastopom, z dobro naštudiranim programom in discipliniranostjo povsem zadovoljili sf-cer v glasbenem oziru že zelo razvajena Krcane. — Prihodnji mesec bo pa glede prireditev gotovo nadkrilil tekočega. Dne 1. in 2. se bo vršil velik mladinski koncert sokolske dece, dne 8. in 9. nastopi sokolski naraščaj z akademijo in pravljično igro »Kralj Brkolin«, dne 22. in 23. pa je vehk jubilejni koncert Glasbene Matice in sokol-skega orkestra s sodelovanjem prvaka zagrebške opere baritonista g. Bukška. Iz Kočevja — Na račun 1. aprila: za nedeljo je bilo napovedano predavanje ob 11. uri v dvorani hotela Trst o »hitlerjanstvu in faši> mu< Dvorana je bila dobro zasedena, ljudje so pa zaman čakali predavatelja iz Ljubljane. Informirali so se telefonično že ko je bil čas predavanja, toda ni se oglasit Občinstvo se je razburjalo zaradi potegavščine. — Od cerkve do gostilne »Solnce< J» Vjjubljanska cesta že več dni v temi Prosi se vodstvo mestne elektrarne, da obrabljene žarnice nadomesti z novimi. Kaj gre to že na račun štednje? — Brezpoaelni rz Mahovnika dobe čez nekaj dni zaposlenje pri popravilu ceste is Kočevja v Mahovnik. Javiti se je pri načelniku Stimpfiu Ivanu v Mahovnikn. /6LOVIN8II NAROD«, rav4ti privedli k spečemu, — spi, koKkor te je volja, jaz te ne bom budil. Od prihoda poštnega voza iz Dv-reiiAa je bilo mirniJo že nekaj časa. Potniki so bili že izstopili. Cez deset micrut sta stali pred po-šnn-iiTi uradom samo še dve dekleti, za kateri se prvi hip nihče ni zmenil, ker so vsi miisiMJi. da nekoga nestrpno pričakujeta. Ena se je res neprestano ozirala zdaj proti Novemu mostu, zdaj proti nabrežju Conrti. Končno se je na veri-čaJa obračati glavo zdaj sem, zdaj tja, pa se je ozrla še po nfid Dau.phi-ne in Avguštinskem nabrežrru, kolikor se ga |e videlo. Vsak hip ie rojeno pozornost odvrnil postrešček, ki se ie hodil ponujat, aii pa kzvošček, ki je vabil njo m njeno s^rerrritievalko v kočijo. Dekle je pa tega m onega odikilaroja-lo. češ. da nekoga pričakuje. A čas je hked. — nikjer ne vtkirš gospoda Martina? — je viprašala naenkrat druga potnica. — AH se ti ne zdi čudno, draga Herrriika, da ga tako dolgo ni? — Res je, Lušza... toda potrpi mate... Ce koga čakamo, se nam vedno zxfi, da teče čas počasi. — Meni se pa zdi, da stopiva tu nai*š? Kad nisem pri tebi kot straža, kn' se laWko zaneseš nanjo? Nehote se je Lui'za prrbBžaia svoji dražici in ju stisnMa roko. In ko»t bi hotela odvrniti pogovor od teh ner/rijet-nlh misli je nadaljevala: — 2e res, draga Heniika, toda to me ne more pomiriti. Ne raizumem, zakaj naju pusti gospod Martin tako dolgo čaikati... V talkin prime riti pride človek navadno še malo prej. — Prav praviš, draga moja; toda meni se zdi, da smo se pedali od Ver-safla prepočasi, da bi dohiteli izgubljena čas... Vsajj tako sem slišala govoriti sprevodnika. Zdelo se je, da je Lniza zadovoljna s tem pojasnilom, ker je obmolknila. Le njene roke, oprte na Henrikino ramo. so se mrzlično tresle. Ubožica je bila slepa. Če bi bila mogla opaziti, da se dan že nagibne k večeru, da so bili zadndi potnilki s sorodniki ali prijatelji že davno odšli, če bi bila mogla videti, da izvoščkov ni bilo več na trgu, da so bili odšli tudri po-streščiki, bi bida pač razumela, zakaj se ji je krčilo srce ki zakaj jo je bik) v Parizu taiko strah. Aii je Henrika razumela, kad se sodi v njeni duši? Ali je siiuniila, kako se polašča njene dru-žrce vedno večji nemar? Prizadevala si je na vse načine razvrediriti Luitzo, toda samo zato. da bi je ne minila potrpežljivost. — Stopiva tjaJe, — je dejala, — tam je ki opica, kjer lahfoo mak) pose-drva in počakava, da pride Martin; dotfcgo nama itak ne bo treba čakati. — Saj res, pa stofpdva tja, — je odgovorila Lniza in se pustila odvesti h ldopici. — Sedi k meni, Henrika, pritisni se k meni, tesno se pritisni. — Tako, se te že tiščim. No, zdaj be menda ni več strah... — Ne, ta rriro ne ... toda ... — Kad toda, dragica? — Če bi. recimo, gospod Martin — ne prišel ... — Mdfinta se šateš, JJBJ—g kai ti pa pride na misel? ... Slepo dekle se je sfcušašo nasmehniti, dobro vedoč, da jo Henrika tisti hip gieda. — Sicer pa ne smeš pozabiti, — je nadaljevala Henrika, da si pod mojo zaščito. Mene pa prav ndč ne skrbi, da bi... — Vsa nesreča je v tem, — je vzdihnMa Luiza. — da oe veva za na-stov gospoda Martina. — Misiali so, da nama nasiov ni potreben, ker bi nadu Kak moral čakati tu, — je meniJa Henrika, bi da bi sestri pregnati a iz glave mračne misfi. je vzklSknna: — O, katko krasen je Pariz! — In stisnfta je Luizi roko. — O. kako lepo, kako veliko je vse to! — Ah, kako srečna si, da moreš vse to sama presojati, videti na las»t-ne oči! ki vzdiTmilla je gioboko, rekoč: — Povej mi, kad vid«š, sestrica... Najprej, kje «va? Sklonila se je k nji in ngeni bu^nd kodri so se skoraj dotikati Henrikinega obraza. Henrika jo je v©a v skrbeh pogledala, boječ se, da bi kakorkoli ne rz-daia svojega strahu, kajti tudi ona se je že bala, kac bo, ker ni b#o Martina od nikoder. Če bi biJa mogla Lniza videti ta izraz, poki nežnega sočutja m skrbi, bi bfta objela Heoriko in se ji zahvalita. — Poved mi, kaa vse vidiš? Kje sva? — Tok lepega mostu s prijavnimi hišicami na obeh straneh In ... s kipom v sredini... — Ah, že vem, to je Novi most, kap pa spomenik Henrika IV.! — je vzkliknila slepa. In tiho je prtrx)rrini4a: — Papa je nama često pravil o njem... Pravfl je, da se vid5ta s te strani mostu dva črna zvonika, — Da ... sad res... evo, tam se v«xfi»ta zvonika cerkve Matere božje. On, kako visoka in lepa sta! — Kako si srečna! Ti lahko giedaš ta stara stolpa, ki obujata v meni toliko dragih spominov, a jaz ju morda nikoli več ne bom videla, — Seveda ju boš še videla, kar potolaži se! — Cerkev Matere božtje!... Glej, položi mi roko na srce, pa boš čutila, kako močno bije. Tam je tekla moda zibelka, draga Henrika, tam me je pobrali tvoj oče!... Da n«i bilo njega, bi brta umrla od lakote in morda bi bik) bobe tako; bi vsaj ne hodita po svetu stepa! — MoFči, Lniza, ne kvari nama prihoda v Pariz; odpotovali sva tako veselo, da najin prinod ne sme biti žalosten. Da. veruj mi. da se bodo vse nasrine nade kmaki izpolnile. Para vrne velikim očem moje Lu*ze vso njthovo lepoto, ves njihov nekdanji sijaj... — Daj bog! — je vzdihniila uboga Luiza. Potem ji je pa šinila naenkrat nova misel v gdarvo in znova je postala nemima. — Saj vidiš, da gospoda Martina ni od nikoder. Tudi Henriko je že skrbelo, kaj bo. — Kaj če bi stopila v pisarno vprašat, če je kdo vprašal po nama? — Saj res, le stopi. Henrika je vstala in že je hotela od&i. ko se je slepa oklendia njene rame, rekoč: — Ne puščaj me same tu na klopi! — No, pa pošdi z menoj, če te je strah. Tako sta odšli skupaj v pisarno. V istem hip« ie skočil v bližini skrt-ti La&eur pred vrata in pogledal v pisarno, potem je pa krenil proti nabrežju, kjer ga je čakai mož, ki je bU tudi dobro skrit, tako da ga dekleti nista mogli opaziti. — No vidiš, Lafleur, kljub tvojemu svarihi sem prišel pogledat, kako boš opravil. — Morda je to neprevidnost, gospod markiz ... Pomislite vendar, če bi vas deWe opazilo in spoznalo... + Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni soprog, brat m stri ček, gospod Jože Tomažin višji poštni kontrolor v pok. Mirna smrt ga je danes ob tricetrt na 16, odrešila dolgotrajnega trpljenja. Pogreb bo v sredo, 29. t. m. 1953., ob pol 5. popoldne, izpred kapelice na Vidovdanski cesti št 9. V UobOani, dne 27. marca 1933. Zatufoča žena t imenu ostaffii soraMkov. Zlata še ne bo zmanjkalo zlata poskočila, so zaceli povsod z vnemo izkoriščati ležišča te drage kovine Zlata se pridobiva zdaj na svetu po podatkih strokovnjakov v Društvu narodov toliko, kakor še nikoM. Lani so se povečaii zlati zakladi sveta za dobrih 25 milijard Din in s tem je bik) rekordno pridobrvanje zlata v 1. 1931 prekoračeno za celih 10%. Iz vseh krajev sveta prihajajo poročila o mrzličnem izkoriščanju zlatih ležišč. Naraščajoča vrednost zlata daje ljudem pobudo, da z vedno večjo vnemo črpajo iz zemlje to drago kovino, na drugi strani se pa pridobivanje zlata zopet izplača, dočim se v mnogih krajih zadnje čase ni. Južna Afrika, ki ie dajala zadnja leta povprečno 55% novo pridobljenega ziata, je povišala svojo produkcijo v preteklem letu za 8%. Poročila iz sovjetske Rusije govore o naraščajočem izkoriščanju že prei znanih zlatih ležišč in odkritju novm bogatih zlatih žil v Sibiriji. Tudi v severnem delu Južne Amerike so odkriti nova ležišča ziata. O njihovem obsegu strokovnjaki v Društvu narodov še nimajo točnih poročil, jasno pa je že zdad, da se bo pridobivanje ziata tudi v Južni Ameriki znatno povečalo. Tudi Kanada, Avstrafrja in Švedska so začele črpati iz zernlje več$>e množine zlata. V Avstraliji je pridobivanje zteta zadnja leta že hiralo, ker se to delo ni več izplačate. Zdaj so pa zopet odprli stare rudnike, ko je cena ziata poskočMa in zaposlili so večinoma brezposelne, ki jih ni treba drago pračati. Naraščajoče t*orisčan^e ležišč Spor zaradi ničle Londonski »Daily rteraid« pri občuje zanimivo poročilo, ki priča, kaj vse lahko zakrivijo pceradodami prsti strojepiske, če napišejo le eno ničlo preveč. Med Angiijo in Kanado je nastal hud spor zaradi ničle. Zgodilo se je pri sklepanju pogodbe med obema državama, podpisane v Ottawi, da je bila Kanadi priznana pravica izvoziti vsako leto v Anglijo 250.000 meter-skih stotov masti, strojepiska je pa v naglici pripisala še eno ničlo in tako je nastalo 2,500.000 meterskih stotov. Nihče tega ni opazil in tako je prišla usodna ničla v odobreno pogodbo, ki so jo zastopniki obeh držav podpisali v dobri veri, da je vse v redu. Seie doma v Angliji je prišel na to uradnik trgovinskega ministrstva, ki se je seveda hudo prestrašil. Takoj so brzo javili v Ottawo, toda kanadski ministrski predsednik Bennett noče ničesar slišati o tem, da bi iz pogodbe eno ničilo črtali, čeprav Kanada toliko masti sploh ne more izvoziti. Angleško trgovinsko ministrstvo je pripravljeno zvišati koHčrno dovoljenega uvoza masti na 500 do 750.000, Bennett se pa krčevito drži pogodbe. Kako se bo spor zaradi ničfe poravnal, še ni znano. _ Poklicne klepetulje Na Kitajskem se da vse kupiti, žalost m vesetoe, solze in smeh, a da se nasiti veiika radovednost mnogih kitajskih žen. imajo po nekaterih krajih tudi poklicne klepetulrje. Tam je to plačan poklic, ne pa samo zabava, kakor pri nas. Klepetulj sicer ne spadajo v boljšo družbo, zato pa zaslužijo tem več denarja in imajo v tem pogledu gotovo veliko prednost pred navadnimi ldepetubami iz višjih družabnih slojev. Poklicne klepetulje skrbno zbirajo zanimive novice v boljši družbi in prihajajo z njimi v hiše bogatih kitajskih žen. Javijo se z močnim trkanjem in čakajo, ali bodo spreiete. Sprejemajo jih navadno enkrat v tednu ali v mesecu. V nekaterih imenitnih hišah imajo klepetulje že kar vnaprej naročene in plačane. Ctm več poklicna klepetulpa ve, zlata na Švedskem izvira še iz delovanja zloglasnega I vara Kreugerja. Kreuger je financiral poskuse z novim načinom pridomvanja zlata, ki je omogočil izkoristiti razmeroma neznatne količine zlata v švedskih zla trli rudah s tem, da so porabili tudi arzen, ki je v tej rudi. Prvotno je l'.'. arzen glavni pridelek, zlato pa samo postranski pridelek teh rudnikov, po novem načinu se je p- razmerje obrnilo. Zdaj pridobivajo v prvi vrsti zlato, kot postranski pridelek pa tudi arzen v količini, ki .natmo prekaša svetovno potrebo. Del arzena rT>ravijajo v skladišča, nekaj ga pa morajo celo uničiti, ker niti v daljni bodočnosti ni upanja, da bi ga lahko *r>ravili v promet Bojazni, ki so jo izraziii pred leti strokovn'aki na poliju narodnega gospodarstva, da bi utegnilo nastati na sveru pomanjkanje zlata, ne jemftejo strokovn.iaki v Društvu narodov resno, ker je začdo pridobivanje zlata kot rečeno močno naraščati. Pač pa preti nevarnost od druge strani. Zlato so namreč začeli ljudje skrivati in s svetovnega trtga ga r/^irrra v zasebne blagajne približno toliko, kolikor znaša prirastek novega zlata. Je pa še en činitelj, ki vpliva tu na ravnotežje, in sicer Indija. V zadnjih desetletjih je porabila Indija velik del zlata, kar so ga pridobili po svetu, zdaj so pa začeli pravično bo°-n+i indijski knezi sami prodaia*ti ziato. Indi in Angleži sami mečejo na trg zia*o v obliki denarja in zlata, tem več zahteva za prenašanje novic. Kiepetulja skrbno čuva svoje tajne, ki pomenijo za njo denar. Začetnica se dobi zelo poceni, toda njene novice so že iz druge aii trestje roke in torej niso več tako važne, kakor iz prve roke. V primerni razdalja sede poklicne ldepetulje od svojih odiličnih odjema'lk ki pripovedujejo o dogodkih iz zasebnega življenja mož in žena iz boljše družbe, o dogodkih, Id še nikomur niso znani. Nihče ne ve, odkod črpajo klepetulije svoje informacije, čudno je pa, da je vse, kar pripovedujejo, točno. Ce bi namreč poklicna klepetulja le enkrat zapravila zaupanje svojih ocljemaik. bi bilo njene karijere mahoma konec. Tudi ru velda načelo trgovske solidnosti. V spretnosti po-kiicnih klepetulj, kako zbirajo informacije in kako znajo pripovedovati novice, je tajna njihove priljubljenosti in uspehov. Hram božje modrosti muzej Iz Ankare poročajo, da je Kemal paša dovolil izpremeniti znamenito mošejo H agi a Sophia v Carigradu v muzej bizantinske umetnosti. Z ameriškim denarjem so začeli ta znameniti hram temeljito restavrirati. Glavni cirj restavracije je odfkriti slavne mozaike, ki so jih Turki pokri4i z maSto. V hramu hočejo namestiti turške državne zbirke bizantinske umetnosti. Odpor duhovščine proti onečasčenju te velike svetinje islama sploh ne prihaja v poštev. Nova Turčija je uvidela potrebo ločitve cerkve od države in posleojica tega je bila. da so posvetne oblasti zasegle že mnogo mošej in samostanov. Tako je bila izpremenjena v vojaški muzej cerkev sv. Irene iz bizantinske dobe, ki so jo rabili skozi dolga stoletja za mošejo. Hagia ^ophia je najznačilnejša cerkvena stavba iz bizantinske dobe. Po naročttu cesarja Justiniana je bffla zgrajena na kraju, kjer je stala bazilika Konstantina Velikega, ki jo je uničil l. 537 požar. Gradila sta jo Anthe-mios craHeski in Isidoros mtfeski. Dograjena je brla leta 537. Ko se je njena kupola med potresom l. 558 poruši- la, jo je Izidor znova zgradil tako. da so mogla leta 564 hram zopet blagosloviti. Ko je sultan Mohamed II. leta 1453 zavzel Carigrad, so hram izpre-menaii v mošejo in ga spačiii s štirimi minareti in neokusnimi stebri, a slavne mozaike so zakrili z malto. Stene so obložene z dragocenim marmorjem oboki okrašeni z mozaiki, s katerih so pri restavraciji 1. 1748/49 mogii napraviti kopije. Ta edinstvena stavba bo morda že letos v svoji prvotni krasoti obnovljena. Iz TTrGovel^ — Pricetek spomladanskega nogometnega tekmovanja. Včeraj popoldne ob. pol 4. uri s« je vršil: iLa igrišču SK. Amaterja prvenstvena nogometu ti tekma med SK Amaterjem in SK Dobrno Tekma se je vršila ves čae v ostrem tempu pod spremm vodstvom ^ave-zinega sodnika q Vagn&r^a jz Celja. Prv polčas je bil zaključen z rezultatom 1:0 za SK Amaterja. Drug po &a*» pa je situacijo spremani v prilog SK Dobrne. SK Amater, ki j« prvak trboveljskega nogometnega ricrožja, je proti prieakoh, da tudi mi vojnih žrtev nismo pozab • i' — Si cer pa imamo tu-k»j dVe organizaciji, k rr biLi najboij po-kflicani, da rKiskjrbrta za to dek>. saj bi potrebna dela ne Mfbtevala prevelikih stroškov, ziasti kar se tiče oeraje m cveti čoib nasadov okrog spomenika. Iz Črnomlja — Lovsko društvo je imelo v nedeljo svoj ustanovni občni zbor, katerega so se udeležili tudi ljubljanski delegati, med njimi predsednik SLD dr. Jože Lovrenčič. Društveno področje bo obsegalo vso Belo Krajino, pa je zaradi tukajšnjih posebnih lovskih razmer bila njegova ustanovitev tudi zelo potrebna. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Pepe Vardjan, stara naša lovska korenina. V odbor pa možje, katerih imena nam enako jamčijo za trezno in resno delo. Čudno je le, da so se Crnomeljci udeležili tega zbora v tako neznatnem številu, dočim so Met ličani prišli skoro korporativno. — Semenskega« krompirja., o katerega pomanjkanju smo v zadnjem času tako mnogo pisali, nam je ponudila banska uprava 8 in pol vagona po subvencionirani ceni 0.60 Din za kg. Ta količina bo za naš srez mogla zadoščati, pa se občine kot odjemalci prav pridno oglašajo. — JDijasJca. kuhinja, podmladka Rdečega križa meščanske šole to gimnazije v Novem mestu hrani stalno tudi po 15 ubožnih naših belokranjskih dijakov. V zadnjem času pa je zašla v težak položaj, ker ni od nikoder subvencij, pa je njen obstoj ogrožen. Prosimo oblasti ta posameznike, da tej kuhinji pomagajo in tako našim nadarjenim dijakom omogočijo študij, ker bi bila sramota in greh, ako bi kuhinja prenehala poslovati. — Lleenetranje plemenskih bikov hi merjascev za ves srez se bo v kratkem vršilo, na kar že sedaj opozarjamo nase kmetovalce. — Za volilno, jajca selekcijom rane štajerske kokoši je v srezu tako veliko zanimanje, da so mnogi morali dobiti denar povrnjen, ker ni bilo dovolj jajc na razpolago. Kljub najtežjim časom in splošnemu pomanjkanju naše gospodarstvo ipak res razvaseljivo napreduje, pa moramo naše kmete pohvaliti, ker je ves napredek v glavnem njihovo lastno delo brez vsake tuje pomoči in podpore. KUPIM RABLJK.NO sESAia\D za bencin kupim. Ponudbe na: Koraži ja, trgovec Rogaška Slatina. 1647 TRGOVCI puzok: Ustanavljam 200 komisijskih zalog za prodajo čevljev z gumi podplati. Cene brez konkurence. Nlkakega rizika. Kdor želi katero prevzeti, naj sporoči na: Ivan Prešeren, tovarna čevljev, Kranj. 1651 200 HL VINA proda Rozman, Artlče pri Brežicah. 1650 RDEČO ČEBULO (1 kg Din 0.60) prodaja Predo-jevič. Nova Gradiška. 1649 GORENJSKI SEMENSKI KROMPIR beli »Onctdag tn zgodnji »Rožnike dobavlja po ugodni ceni Kmetijska okrajna zadruga v Kranja. 1591 GOSPODJE! še je čas očistiti in oblikovati za veliko noč vaše klobuke in slamnike. To stori hitro in so-idno — P. M&gdlč, LJubljana, Aleksandrova cesta 1. 1654 HIŠA OB MARTIN ft ICI 10 m od morja, naprodaj za 80 tisoč Din. — Pojasnila: Gačeša, Sušak, Brajdica. 1648 SADIKE vrtnih malin, lepotičnih grmi-čev tn lepega psa volčjaka prodam. _ Naslov: »Livada«, Ce-lje-Gaberje. 1636 RAZPRODAJA SADNEGA DREVJA! Večje število visok od ebelnih to pritličnih jablan to hrušk, prvovrstne Dto 10.—, drugovrstne po Dto 5.—. Po železnici najmanj 20 komadov oddaja — Kmetijska družba v Ljubljani Vovl trg S 1582 NIPKMfeM mehanična dela v mca se odda v najem z aprilom. — Vprašati v pisarni Draga Gu-šttoa, Kapiteljska ulica 3. 1653 TRGOVSKO HIŠO enonadstropno to več stavbnih parcel pri Stadionu prodam. Pojasnila: Jerko, Cernuče, p. Jezica. 1631 RADEBURfcKE PLOSCE za pekovske peči razpošilja — Vielhaber, Maribor, Kopitarjeva ulica 8. 1646 IZPOSOJAMO pioftce. gramofone radi o-a parate ŠLAGER«, AJeksandrova c 4 (prehod »Viktorla* Dalač*»» SLUZOE išče mesto k fini obitelji. — Ponudbe: Potočnik, Zagreb. Smi-čiklasova 23. 1644 DEKLE Išče službo kot začetnica. — Breznik, Soštanj-Topolšica 87. DAMSKA FRIZERKA dobi stalno službo. — Ponudbe s sliko na: Kiralv, frizer. Murska Sobota. 1632 PAZMO ravnokar došla PRISTNA VINA* Dalmatinsko črno Dto 10.-štajerski rizling > 10t- Izborni traminec > 14.- ^rvovrstni silvanec > 14*-Nudl to se priporoča gostilna «Frankopanski dvor* 1652 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 11/T PRIHOD POMLADI VAS NAVDUŠUJE. Navdušite tudi vi vašo okolico z lepo obleko. Blago vsake vrste dobite pri s taro znani tvrd ki R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije. Cene so zmerne, postrežba prijazna Urejuje: Josip ZupanOč. Oton — Val v Ljoorjant