PROLETARCI VSEH DEŽEL„ ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E-L OVNE GA -LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SREDA, 16. DECEMBRA 1970 LETO XII. - ŠTEVILKA 340 - CENA 80 PAR
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
fgBVa M D M n
Dveletni
obračun
m v JLA
Komunisti v vojski podpirajo jugoslovansko zunanjo politiko
BEOGRAD, 15. dec. (Tanjug) — V Beogradu je bila danes peta, zadnja seja konference Zveze komunistov v JLA prvega sklica. V poročilu o dveletnem delu in v razpravi so ugodno ocenili dejavnost konference in njenih organov v minulem mandatnem obdobju. Na sejj so poudarili, da se je v organizaciji zK v armada bistveno poglobil proces demokratizacije in da ima članstvo ZK možnost večjega in neposrednega vplivanja na sestavo organov in forumov ZK, i_a njihove sklepe in stališča.
Poudarili so, da so potrebni odločnejši in bolj organizirani ukrepi, s katerimi bi dosegli, da bi se mladi, zlasti mlajši starešin«, hitreje in v večji meri vključevali v ZK.
Posebno pozornost 30 v organizacijah ZK posvet :li vprašanjem v zvezi z borbeno pripravljenostjo JLA.
Organizacije ZK so pogosto obravnavale tudi mednacionalne odnose v armadi. Odločno se uveljavlja politika sorazmemejše narodnostne in republiške sestave poveljniškega osebja. Uveljavljajo se tudi stališča o tem, da ge mora enakopravnost naših narodov in narodnosti ustrezno izraziti v rabi jezikov v JLA.
Konferenca je enotno podprla zunanjo politiko Jugoslavije. Posebej je poudarila, da komunisti in drugi pripadniki vojske obsojajo vse pritiske in pretenzije v politiki nekaterih naših sosedov nasproti Jugoslaviji.
O aktualnem mednarodnem položaju in zunanji politiki Jugoslavije je na seji govoril član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc.
Čestitka Brežnjevu za rojstni dan
BEOGRAD, 15. decembra (Tanjug) — Predsednik ZKJ Josip Broz Tito je poslal generalnemu sekretarju CK KPSZ Brežnjevu ob njegovem rojstnem dnevu brzojavno čestitko.
V Španiji ukinjen osebne svobo
Sklep vlade ocenjujejo ne le kot ukrep ob sojenju Baskom, ampak tudi ob pripravljajoči se spremembi oblasti
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 15. dec. (Po telefonu). Najnovejši sklep španske vlade, da za šest mesecev ukine vse osebne svoboščine v deželi, po oceni dopisnika francoskega radia iz Madrida ne razodeva samo represije, ki naj spremlja objavo sodbe proti baskovskim obtožencem v Burgosu, ampak napoveduje tudi skorajšnje Francovo nasledstvo.
Vatikan je danes pozval špansko vlado, da prizanese življenjem baskovskih nacionalistov, od baskovskih organizacij pa je zahteval, naj izpuste ugrabljenega zahodno-nemškega konzula Beihla.
Kljub uradnemu zatrjevanju, da se Franco dobro počuti, se baje vse bolj pojavljajo govorice o njegovi bolezni in odstopu. Tudi tisk objavlja samo stare klišeje z njegovim portretom. Naglica, s katero so v času izredne seje vlade iskali princa Juana Carlosa celo na nekem koncertu, da bi ga obvestili o izrednih policijskih ukrepih, ka jih je sprejela
vlada, potrjuje domnevo, da se bo v Španiji v teh šestih mesecih verjetno spremenila vrhovna oblast.
Uvedbo izrednega stanja v Španiji francoski tisk danes ostro in široko komentira na prvih straneh. »Videti je, da je v Madridu prevladala trda smer,« piše pariški LTVtonde. Vsi francoski delavski sindikati, ne glede na politično usmeritev, so napovedali za jutri petminutno stavko po vsej Franciji v protest proti nasilju v Španiji.
Vdova leta 1963 v Španiji ustreljenega komunističnega voditelja Grimauja, ki živi kot politična begunka v Franciji,
Britanski premier Heath si bo prizadeval obnoviti dobre stike z Belo hišo
LONDON, 15. dec. (Tanjug). Vladni krogi pripisujejo današnjemu odhodu premiera Heatha na uradni obisk v Washington izreden pomen. Britanski premier je za neki ameriški časopis izjavil, da si bo v Beli hiši prizadeval obnoviti dobre stike z Nixonovo administracijo, ki so se za vlade laburistov »občutno poslabšali«.
V Londonu upajo, da bosta Heath in Nixon skupaj s svojimi sodelavci v dvodnevnih pogovorih »uskladila in utrdila anglo-ameriške pozicije v obojestransko korist«.
To bodo prvi obsežnejši pogovori med voditeljem ZDA in Velike Britanije, odkar so prišli konservativci na oblast. Razpravljala bosta o širokem krogu vprašanj iz me dnarodnih odnosov in s področja dvostranskega sodelovanja. Na prvem mestu bodo verjetno odnosi med Vzhodom in Zahodom in možnosti za sklicanje konference o evropski varnosti, proble mi NATO, krepitev skupne vojaške navzočnosti v Indij-
e m pravi čas
Ministri EGS se niso mogli sporazumeti o ekonomski in monetarni uniji
BRUSELJ, 15. dec. (Tanjug). V zgodnjih jutranjih urah so se razšli ministri šestih držav EGS, potem ko so se dvanajst ur zaman poskušali sporazumeti, da bi začeli ustanavljati ekonomsko in monetarno unijo.
skem oceanu, s tem v zvezi pa tudi obnovljene dobave britanskega orožja za Južno Afriko.
Sedanji pogovori naj bi postali temelj za anglo-ameriško sodelovanje v naslednjih letih. Britanski premier se bo
Nasprotij v stališčih članic do institucionalne strukture in načina uresničitve ekonomske in monetarne unije ni bilo mogoče zgladiti. V krogih šesterice je zato zavladal pesimizem. Le malo ;e optimistov, ki so prepričani, da gre samo za prehodno krizo. Jasno je, da se s prvim januarjem 1971 dela za ekonomsko in monetarno unijo še ne bodo mogla začeti, čeprav so decembra lani predstavniki šestih držav tako sklenili v Haagu.
Razlike med stališčem Francije in stališči njenih petih sočlanic v EGS se zdijo še zmeraj nepremostljive. Francija se je zmeraj upirala predlogu, po katerem bi organu EGS priznali naddr-žavni značaj, in je pri tem ostalo tudi med sedanjimi pogovori o možnostih za uresničitev ekonomske in monetarne unije. V sedanjem načrtu, ki ga je izdelala posebna skupina na čelu z luksemburškim premieram in finančnim ministrom \Vemerjem, je plaho poudarjeno, da bi bilo treba v določeni fazi ustanoviti skupen »center za odločanje«, kar v praksi pomeni, da bi pristojnost nacionalnih organov članic prenesli na skupne organe unije, kadarkoli bi šlo za rame sklepe o operativni, ekonomski in monetarni politiki.
Francija sodi, da čas za to še ni dozorel. Zato meni, da bi najprej v prehodnem triletnem odbobju uskladili ekonomsko in monetarno politiko članic, vprašanje nacionalne suverenosti pa bi pustili ob strani. O nadaljnjem razvoju pa bi odločali šele pozneje.
Drugih pet članic pa zatrjuje, da je treba najprej določiti končne cilje unije in natančno oprededili obliko m
vsebino vsake etape, pri čemer prehodi med etapami ne bi smeli biti avtomatični. Kako se bo vprašanje uredilo, bomo mogoče izvedeli januarja, ko se bodo predstavniki šestih držav spet sešli.
je naslovila poziv na mednarodno javnost. Mnogim protestom se je pridružil tudi bivši francoski predsednik vlade Pierre Metndes France, ki je poslal Francu brzojavko, v kateri ga opozarja »na globoko vzburjenost francoskega ljudstva, ki je španskemu ljudstvu v sedanji preizkušnji zelo blizu«. Pariški nadškof, kardinal Marty, ki je že v časopisu Lacroix objavil nedvoumno obsodbo krivičnega postopka v Burgosu, je poslal danes v imenu francoskega episkopata poslanico španskim škofom v Madridu. V Lyonu se je sinoči neki 24-letni Francoz v protest proti nasilju v Burgosu poskušal ubiti s samo-sežigom.
Vzporedno s tem p>a Francozi spremljajo tudi usodo ugrabljenega nemškega konzula Beihla. Tembolj, ker so predstavniki ETA v Franciji izjavili, da bodo, čeprav neradi, v primeru smrtnih kazni v Burgosu, tudi oni mora-li biti dosledni. Nemški konzul iz Bordeauxa je že pred
v ,^’an	BEOGRAD, 15. dec^ (Tanjug). Zvezni sekretariat za informacije,je sporočil, da je
TRDA ROKA V ŠPANIJI Francov režim še ni razgl asdl sodbe proti baskovskim nacionalistom, ki so na zatožni klopi v Burgosu, pokazal pa je, da ne misli popuščati v boju s svojimi nasprotniki. Včeraj so po vsej Španiji uvedli izredno stanje. Policija je med drugim zaprla vse ceste, ki vodijo k samostanu Monserat pri Barceloni, kjer so se zbrali demonstranti. Na sliki: policist pojasnjuje obiskovalcu, da ne more do samostana, češ da je pot zaprl zemeljski plaz.	Telefoto- UPI
ZiS načelno za osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki 1971 - Uspešno dogovarjanje o bilancah federacije - Predlog zakona o pooblastilih ZIS
bastian in navezal stike s posredniki ugrabiteljev.
H®th! je v zadnjem pismu, ki so ga dobili včeraj, poudaril, da ugrabitelji z njim dobro ravnajo, vendar pa je naslovil »na vse evropske demokrate poziv, naj store vse potrebno za njegovo osvoboditev«.
BOGDAN POGAČNIK
Mirko Kalezič veleposlanik v Ugandi
BEOGRAD, 15. dec. (Tanjug)) — Z ukazom predsed-hika republike Josipa Broza Tita je bil za izrednega in pooblaščenega veleposlanika SFRJ. v republiki Ugandi imenovan Mirko Kalezič, dosedanji sekretar zveznega odbora ZZB NOV in predsednik komisije za mednarodno sodelovanje in stike.
ZIS na včerajšnji seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča obravnaval osnutek resolucije o temeljih družbenoekonomske politike v letu 1971. Seje so se udeležili tudi predsedniki ali podpredsedniki republiških in pokrajinskih izycršnih svetov, predstavniki zvezne skupščine, predsednik zvezne gospodarske zbornice in predstavnik sveta ZSJ.
Osnutek resolucije je bil ugodno ocenjen in načeloma sprejet. Na podlagi nekaterih dodatnih predlogov bodo zdaj pripravili dokončno besedilo te listine, da jo bodo na seji ZIS, ki je sklicana za 17 de-, cember, lahko verificirali in nato predložili z^-zni skupščini.
Nato so razpravljali o dosedanjih rezultatih dogovarjanja predstavnikov republiških in pokrajinskih izvršnih svetov o bilancah federacije v okviru .posebne delovne skupine pri ZIS. V bistvu so se sporazumeli za to, da bi sredstva in obveznosti federacije za investicije v gospodarstvu, razen iz sklada za razvoj ne-
EDWARD HEATH
nadrobno pozanimal za stališče ZDA do EGS, ki menda ni čisto enotno. V Londonu pa pričakujejo z velikim zanimanjem tudi rezultat Hea-thovih pogovorov o ameriškem protekcionističnem zakonu. Britanski industrijci in politiki so pred premie-rovim odhodom opozorili, da bi tak zakon lahko sprožil »trgovinsko vojno«.
razvitih in investicijskih ob- i iz prispevkov republik in povednosti v SR Makedoniji in j krajin, carin, konzularnih
SR črni gori (melioracije o-ziroma železniška proga Beograd—Bar), prenesli na republike, tako da bd postopoma lahko likvidirali sedanjo »ne-proračunsko bilanco« federacije. Tudi glede,zveznega proračuna za leto 1971 je stališče enotno:	iz zveznih sredstev
bi financirali samo delo zveznih organov in potrebe JLA ter dajali dotacije nerazvitim. Sredstva za zvezni proračun pa naj bi se zbirala predvsem
Na evropsko konferenco o varnosti bo treba dlje čakati, kot so mislili
MOSKVA, 15. dec. (Tanjug). Kljub dokaj optimističnim izjavam, ki jih še naprej prinaša sovjetski tisk, sodijo v moskovskih političnih krogih, da bo na evropsko konferenco o varnosti treba čakati dlje, kot so mislili pred nekaj meseci.
Današnja Pravda piše, da nekatere zahodnoevropske vlade pod pritiskom Washingto-na nasprotujejo popuščanju na starem kontinentu, nadaljujejo oboroževalno tekmo In tako znova ustvarjajo ozračje
DEMONSTRACIJE V ITALIJI — Na tisoče italijanskih študentov je včeraj demonstriralo v Rimu in Milanu, več kot pol Italije pa je omrtvila stavka. V Milanu so študenti demonstrirali zaradi smrti svojega vrstnika, ki je izgubil življenje med sobotnimi demonstracijami. Demonstranti in policija so se izogibali provokacijam, vendar so okoli Rima in Milana zbrane močne policijske sile »za vsak primer«. (Podrobnosti na 4. strani)	Telefoto: UPI
»hladne vojne«. Sovjetski list navaja izjavo predstavnika Velike Britanije na nedavnem sestanku odbora ministrov e-vropskega sveta v Parizu, po kateri »čas za sklicanje evropske konference še ni dozorel«.
Glavni krivec za odlaganje omenjene konference je po mnenju Moskve Washington, ki ni zadovoljen s sovjet-sko-zahodnonemškim sporazu-mom, hkrati z njim pa ves pakt NATO. Kakor je znano, so na sestanku tega pakta v Bruslju tudi formalno izglasovali sklep, da evropske konference o varnosti ne bo, dokler ne bo rešeno berlinsko vprašanje.
V Moskvi danes napol ura- ! dno govorijo, da pogajanja! štirih velikih o zahodnem Berlinu ne potekajo najugodneje, kar naj bi bdi dokaz, da zahodne sile niso pokazale dovolj razumevanja in realizma.
Obrambni ministri v Budimpešto
MOSKVA, 15. decembra (TASS) — V Moskvi so sinoči uradno sporočili, da se bodo obrambni ministri držav varšavskega sporazuma sestali v Budimpešti 21. decembra; sestanek bo trajal do 23. decembra.
Ostre kazni za ugrabitelje letal
HAAG, 15. decembra (UPI) — Na mednarodni konferenci o pravu v letalskem prometu so danes sprejeli konvencijo, v kateri zahtevajo ostre kazni za ugrabitelje letal. Konferenca je trajala 14 dni so se je udeležili predstavniki 76 držav, članic OZN. Konvencijo so sprejeli s 74 glasovi, nihče ni bil proti, Čile in Alžirija pa sta se vzdržala glasovanja.
»Venera 7«
na cilju
MOSKVA, 15. dec. (TASS) — V Sovjetski zvezi so danes izstrelili nov umetni zemeljski satelit »Kozmos 386«. Satelit; je opremljen z aparati za proučevanje vesolja po že prej začrtanem programu. Novi satelit se je vtiril poldrugo uro po izstrelitvi.
TASS poroča iz Moskve, da je sovjetska avtomatska vesoljska ladja »Venera 7« danes po 120 dneh pristala na Veneri.
Kralj Olaf sprejel Kunca
OSLO, 15. decembra (Tanjug) — Norveški kralj Olaf V. je danes sprejel našega novega veleposlanika Draga Kunca, ki mu je izročil poverilna pisma.
taks, morebiti pa tudi iz prometnega davka. Sklenili so, da bodo še ta teden skupaj s predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov nadaljevali razpravo o vseh odprtih vprašanjih prenosa sredstev in obveznosti iz proračunske in neproračunske bilance federacije na republike in pokrajine.
Zvezni skupščini bodo predlagali, naj po hitrem postopku sprejme zakon, ki bi pooblaščal ZIS, da se lahko loti nekaterih ukrepov za uresničevanje stabilizacijske politike. Po tem zakonu bi ZIS lahko v dogovoru z republika-
Popit v ajdovski
I .v ■	■
000
mi in pokrajinama sprejemal predpise o stopnjah zveznega prometnega davka, o carinskih stopnjah in stopnjah drugih dajatev, ki jih je treba plačevati pri uvozu iz tujine, o ukrepih na področju kreditno-monetamega sistema kakor tudi na področju družbene kontrole cen. Po predlogu naj bi ZIS smel ta pooblastila obdržati samo do konca aprila 1971.
ZIS je podprl predlog za revizijo zveznih zakonov o nerazvitih republikah in po
Družbeni dogovor o elek-tro gospodarstvu naj bi veljal od 1. januarja 1971
LJUBLJANA, 15. dec. V republiški skupščini so bili končani razgovori o sklenitvi družbenega dogovora o ureditvi določenih vprašanj splošnega družbenega pomena na področju elektro gospodarstva. Udeleženci tega dogovora, to je predstavniki elektrogospodarskih podjetij, republiškega izvršnega sveta, Gospodarske zbornice SR Slovenije in Zveze sindikatov Slovenije so se po končani razpravi dogovorili, naj bi veljal ta družbeni dogovor od 1. januarja 1971. leta.
Družbeni dogovor bodo obravnavali m sprejeli še odgovorni organi vseh udeležencev, med njimi budi samoupravni organi elektrogospodarskih podjetij, nakar bo sledil skupen podpis dogovora, kar bo predvidoma 15. januarja 1971 v republiški skupščini.	A. J.
Obiskal je več podjetij in se pogovarjal s političnim aktivom
AJDOVŠČINA, 15. dec. — Predsednik CK ZKS France Popit je svoj današnji obisk v ajdovski občini izkoristil za ogled proizvodnih obratov nekaterih delovnih organizacij in izkopanin staroslovanskega naselja v Batujah ter za pogovor s člani širšega političnega in gospodarskega aktiva občine.
V	LIP so predstavniki kolektiva seznanili tovariša Popita s proizvodnimi in poslovnimi prizadevanji zadnjih let, ki že dajejo odlične rezultate. Letos bo to podjetje izvozilo pretežno na ameriški trg kar 44 % proizvodnje ter se s 3000 dolarji izvoza na zaposlenega uvrstilo na prvo mesto po izvozu na zaposlenega med podjetji lesne industrije v Sloveniji. V Fructalu pa so predsedniku CK ZKS opisali nedavno integracijo s podjetjem Alko ter priprave na skupna vlaganja z gospodarstvom BiH pri gradnji predelovalnice in hladilnice v če-ličih pri Brčkem. O lepih proizvodnih uspehih so govorili tudi v tovarni poljedelskega orodja v Batujah.
V	vseh treh delovnih organizacijah so se pogovarjali tudi o spremembah v gospodarskem in političnem sistemu. O aktualnih družbenoekonomskih problemih je tekla beseda tudi na popoldanskem razgovoru Franceta Popita s člani političnega in gospodarskega aktiva.
LOJZE KANTE
MITJA RIBIČIČ
krajini, ki ga je pripravila posebna komisija zvezne skupščine. Ugodno je ocenil tudi predložene osnutke za sprejetje treh zakonov o republikah in pokrajini, katerih go spodarski razvoj bomo kreditirali iz sredstev zveznega sklada za kreditiranje gospodarskega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajine, kakor tudi o sredstvih sklada in o samem skladu. Obenem je ZIS sklenil, da je treba najprej sprejeti ukrepe za hitrejši razvoj pokrajine Kosovo.
prava vzrokov
ASSIMIL
Informacije dajejo in nardctta ' sprejemajo vse.knjiqarne-iri CANKARJEVA ZALOZBA '•
Sporočilo odbora za nadzorovanje jordansko-pa-lestinskega sporazuma
AMAN, 15. dec. (AFP) — Danes je bilo tukaj objavljeno sporočilo o sinočnjem zasedanju visokega arabskega odbora za nadzorovanje jor-dansko-palestinskega sporazuma, kd mu je predsedoval Bahi Ladgam, udeležili pa so se ga tudi jordanski premier Tel, predstavndlajCK palestinske osvobodilni organizacije Bakr in egiptovski general Hiimd.
»Odbor se bo zavzel za odpravo vseh vzrokov napetosti«, piše v sporočilu- Med drugim so sklenili, da polici j ske^ postaje v Amanu ne bodo več imele vojaških nalog, bataljon varnostnih čet pa bodo umaknili iz mesta ter ga odposlali tja, kjer je bil pred zadnjimd spopadi.
Obenem bodo odpravili vse izredne ukrepe, zlasti preiskave in racije, še naprej pa bo prepovedano hraniti ali nositi orožje. Vsa nova določila bodo začela veljati še ta teden.
Izročilo
Predvčerajšnja najbolj homogena skupna italijansko - slovenska manifestacija v novejši politični zgodovini Trsta (mesta, ki je bilo odlikovano z zlato medaljo odporniškega gibanja) je nedvomno v mnogih ozirih plebiscitaren prelom ne samo s fašistično-skva-drističnimi izrastki, marveč tudi z njegovo nacionalistično »zgodovinsko« dediščino. Hkrati pa lahko ovrednotimo stališča, ki so prišla do izraza med pripravljanjem jn samo manifestacijo, tudi kot dokaj jasno opredeljen pogled naprej glede nekaterih bistvenih vorašanj, kot je to demokratično sožitje z avtohtonimi slovenskimi sodržavljani in pa poslanstvo sodobnega Trsta.
»Rižarna«, v kateri so nacisti v noči od 21. na 22. junij 1944 kot prvo upepelili skupino štiridesetih slovenskih antifašistov, domoljubov, je sicer eden izmed najbolj grozotnih, pa tudi človeško dojemljivih simbolov skupnega slovensko-italijanskega protifašističnega boja. »Hoteli smo, da postane Rižarna narodni spomenik,« • je dejal na tej manifestaciji tržaški župan Spaccini, »in potem naj bi molče pristali, da se tepe živo meso naših slovenskih sodržavljanov, ki so trpeli od kriminalnih fašističnih rok...? Naši someščani slovenskega jezika morajo ustvarjalno prispevati, da bo naše mesto, da bo njih mesto (podčrtal pisec) premostilo težavna razdobja, ki jih je zgodovina postavila na našo pot.« Ne gre torej le za obsodbo prejšnjih ravnanj,' marveč tudi za priznanje, da so Slovenci enakovreden subjekt v skupnih prizadevanjih za boljšo današnjo in bodočo usodo Trsta. Dejanska narodnostna enakopravnost pa je bistveni pogoj za uresničenje teh skupnih ciljev.
In druga prvina: »meja, ki ne sme ločevati, ampak združevati« (Spaccinijeva prispodoba). Tudi ta manifestacija je namreč še enkrat potrdila, da je sedanja liberalna zasnova, ali kakor ji pravimo »odprta meja« z vsemi njenimi duhovnimi in materialnimi tokovi dozorela v kvaliteto, ki jo morajo vsi zaradi izrecne volje obmejnega prebivalstva upoštevati kot nekaj trajnega, »nedotakljivega«. Ni pač treba k temu še posebej dodajati, da tisti, ki načenja na kakršen koli revizionistični način vprašanje pred šestnajstimi leti sporazumno določene meje, iz-podkopuje pri koreninah to zasnovo.
Z zanesljivo roko lahko pripišem, da naša javnost podpira ] prej omenjena izhodišča. Tudi mi smo namreč neprizivno proti apologetiki fašizma, nacionalizma, narodnostni diskriminaciji in seveda poizkusom mejnega revizionizma in podobnim izpadom. Tržaška manifestacija kaže, da imamo o mnogih poglavitnih vprašanjih enako mnenje, kar pa hkrati pomeni, da imamo, kolikor se bodo te deklaracije dopolnjevale z dejanji, tudi naiširše torišče ustvarjalnega medsebojnega sodelovanja.
JANKO JERI
Za naše delavce
v tujini
Ob obisku v domovini jih bo že na meji pozdravila posebna izdaja Dela
LJUBLJANA, 15. dec. — Od danes dalje bo naše delavce, ki bodo iz tujine prihajali za praznike na obisk domov, že na meji pozdravila posebna izdaja Dela, ki jo bodo delili brezplačno. Na n jenih 24 straneh je zbrana vrsta koristnih podatkov in napotkov za naše delavce, bodisi za tiste, ki bi radi ostali doma, ali pa tiste, ki se bodo spet vrnili na delo v tujino. Posebna izdaja Dela objavlja med drugim vrsto napotkov kako naj naši delavci uveljavljajo v tujini svoje pravice iz socialne varnosti, tako zdravstveno varstvo zase in družino, otroški dodatek, zavarovalno dobo in drugo; pojasnila o davkih na zaslužek v Avstriji in ZR Nemčiji; dopolnilnem pouku v slovenskem jeziku za otroke v tujini; podatke o uradnih urah pri občinskih upravah; seznam stalnih sodnih prevajalcev v Sloveniji. Za tiste, ki bi se radi vrnili, pa je v posebni izdaji zanimiv seznam prostih delovnih mest na področju komunalnih zavodov za zaposlovanje v Ljubljani in Mariboru, v katerem so navedeni tudi pogoji, plača, morebitno stanovanje, in razpored srečanj slovenskih komunalnih zavodov za zaposlovanje z našimi delavci iz tujine.
Podpora zakonu o kulturi
Sekcija SZDL za samoupravljanje delovnih organizacij v kulturi je včeraj razpravljala o kulturnih skupnostih ter o predlogu za njihovo financiranje
LJUBLJANA, 15. dec. Sekcija za samoupravljanje delovnih organizacij v kulturi — sekcija deluje pri republiški konferenci socialistične zveze — je danes obravnavala predlog zakona o- kulturnih skupnostih :n predlog zakona o sredstvih za financiranje kulturnih skupnosti ter kulturne dejavnosti. Oba zakonska predloga so navzoči podprli.
Razprave so se udeležili tudi predstavniki občinskih konferenc SZDL ter kulturnih dejavnosti iz raznih krajev Slovenije. Med drugim so opozorili, da je imela dosedanja razprava o kulturnih skupnostih tudi v širšem
Delegacija CK ZKS v Celovcu
CELOVEC, 15. dec. — V o-kviru razvitega sodelovanja in rednih stikov je na povabilo deželnega komiteja Komunistične partije Avstrije za Koroško danes obiskala Celovec delegacija centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. S tem je vrnila obisk predstavnikov KP Avstrije, ki so bili na povabilo CK ZKS junija v Ljubljani.
Delegacijo ZK Slovenije je vodil Andrej Marinc, sekretar sekretariata CK, delegacijo KP Avstrije pa Josef Nische-witzer, predsednik deželnega komiteja za Koroško.
Ob tej priložnosti so se v prijateljskem in odkritosrčnem vzdušju pogovorili o mednarodnih in notranje-po-litičnih vprašanjih ter o dejavnosti in sodelovanju
smislu velik pomen. V raznih krajih — tako v občinskih skupščinah kot v družbenopolitičnih organizacijah — je pravzaprav sprožila razpravo o kulturi ter tako posredno tudi začetek procesa za ustreznejše obravnavanje kulture v naši samoupravni družbi.
Te razprave niso samo opozorile na celo vrsto nerešenih vprašanj na področ ju kulture, ampak predstavljajo pravzaprav tudi začetek kulturne akcije, katere namen je priti do ustreznih kulturnih programov in do ustreznega mesta za kulturo v srednjeročnih in dolgoročnih nacionalnih razvojnih programih.
Zaradi tega je sekcija med drugim tudi opozorila na potrebo po dolgoročnem koncipiranju nacionalnega kulturnega programa ter na izredno pomembno nalogo, ki s tem v zvezi čaka republiško kulturno skupnost. Oba zakona. ki naj bi ju slovenska skupščina v kratkem sprejela. predstavljata dobro osnovo za nadaljnje razvijanje kulturnega življenja in kulturne tvornosti ter bosta zato dobra opora zelo zahtevnim nadaljnjim prizadevanjem za razvoj kulture.
Gč$’ej naše delavce le sobnim delodajalcem
S posveta predstavnikov zavodov za zaposlovanje iz Slovenije o politiki zaposlovanja naših delavcev na tujem
BOVEC, 15. dec. Na dvodnevnem posvetovanju o zaposlovanju v tujini so predstavniki republiškega in vseh komunalnih zavodov za zaposlovanje, sklenili, da bodo avstrijskim delodajalcem v prihodnje pošiljali proste delavce izključno v smislu meddržavnega sporazuma, torej preko njihove komisije v Beogradu. Ocenili so tudi, da iz Slovenije ne bomo zaposlovali delavcev v Avstraliji in na Novem Zelandu; v Evropi pa ho služba sprejemala le tiste ponudbe iz tujine, ki bodo predhodno preverjene kot solidne glede plač in socialnih pogojev za delavce nasploh.
Na sestanku je bilo precej razpravljanja tudi o misli, češ da naj bi sredstva republiške kulturne skupnosti bolj okrepili in zato prepustili temeljnim kulturnim skupnostim manj sredstev, kot je zdaj predvideno. S temi tako integriranimi sredstvi naj bi republiška kulturna skupnost opravljala svojo usmerjevalno politiko. Vendar pa navzoči v veliki večini niso bili za to, da bi ta, že tako skromna sredstva, ki naj bi jih dobile temeljne kulturne skupnosti, spet deloma odtegovali in jih združevali v
Kot smo že poročali se je v oktobru razšla mešana ju-goslovansko-avstrijska komisija, ki naj bi rešila vprašanja nepravilnega zaposlovanja naših delavcev v Avstriji. Delodajalci in avstrijski konzulati iščejo našo delovno silo namreč proti določilom sporazuma neposredno, s čimer včasih posegajo zelo neprijetno v politiko zaposlovanja posameznih občin ali
vodi za zaposlovanje pismeno sporočili, da bodo v bodoče sprejemali njihove želje po predpisani uradni poti.
Slovenska služba za zaposlovanje smatra, da moramo vnaprej pripraviti vsakega posameznika za odhod v tujino. »Od masovnega pošiljanja moramo preiti k skrbi za naše ljudi, tako posamično, kot za vse skupaj.« pravijo v republiškem zavodu. V tem
venija naredila odločen konec:	vsem delodajalcem v
Avstriji bodo komunalni za-
podjetij. Tei praksi bo slo- smislu se bo služba še bolj
I angažirala pri :nformiranju naših rojakov in pri organizaciji družabnega življenja v tujini.
Na posvetovanju so tudi sklenili, da bodo pri nemški j komisiji v Beogradu zahte- ! vali, da njihov postopek oko- j li izbiranja delavcev organi- j žira v bodoče tako, da ne I bo žaljiv za kandidate in za ' našo stran sploh.
V Sloveniji bo delo s po-l vratniki iz tujine osredotočeno pri republiškem zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, kjer bo kmalu začela z delom posebna služba. Prosta delovna mesta za delavce iz
tujine bo zavod objavljal zbirno tud' v našem listu.
ANTON RUPNIK
Pančevska rafinerija spet obratuje
NOVI SAD, 15. decembra (Tanjug) — V Naftagasu so danes sporočili, da pančevska rafinerija po 20-dhevni prekinitvi dela spet obratuje. Rafinerija je bila zaprta zaradi začasne ustavitve plovbe skozi Djerdap.
25 let Zveze
slepili
Ob srebrnem jubileju bo osrednja proslava 31. maja v Ljubljani
LJUBLJANA, 15. dec. — Prihodnje leto bo minilo 25 let od ustanovitve Zveze slepih Slovenij. Proslava srebrnega jubileja naj bi bila čimbolje organizirana, zato je republiški odbor Zveze slepih že imenoval pripravljalni odbor, v katerem so predstavniki republiške konference SZDL, republiškega sekretariata za zdravstvo in | socialno varstvo, Zveze sindikatov Slovenije ter škofje- I loškega centra za rehabilita- | cijo in varstvo slepih in slabovidnih. Zasnovali je že okvirni program proslavljanja, o katerem je na današnji prvi seji razpravljal pripravljalni odbor.
Vse leto 1971 bo za Zvezo slepih jubilejno leto, v katerem bo vrsta prireditev in akcij. Osrednja proslava bo v Ljubljani 31. maja, za pokrovitelja proslave pa so danes predlagali republiško organizacijo SZDL. Predlagajo tudi teden slepih, in sicer od 31. maja do 6. junija 1971; prvi dan tedna slepih bo slavnostna seja republiškega odbora Zveze slepih Slovenije, zvečer pa slavnostna akademija. V »tednu slepih« bodo nadalje organizirali razstavo o delu • in življenju slepih, njihovih organizacij in zavodov v Slovenij, zvrstile pa se bodo tudi številne športne in kulturne manifestacije.
O delu in življenju slepih bo republiška zveza seznanila javnost z brošuro »Slepi v družbeni stvarnosti«.
Za proslavljanje jubileja pa bodo seveda potrebna sredstva, do katerih naj bi prišli tudi s prodajo belih paličic — simbola slepih.
M. R.
republiki. Zato predlog za močnejše poudarjanje usmerjevalne vloge republiške kulturne skupnosti, kot je zdaj predvidena z zakonom, ni dobil podpore.
J. S.
Zahvala za čestitke
BEOGRAD, 15. decembra (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je ob dnevu republike prejel nešteto čestitk od posameznih občanov in pionirjev. Ker ne more vsem osebno odgovoriti, se po tej poti najtopleje zahvaljuje za poslane čestitke.
Razprava o spremembah družbenopolitičnega sistema
MARIBOR, 15. dec. — Nocoj je občinska konferenca SZDL Maribor organizirala-javno razpravo o spremembah družbenopolitičnega sistema. Razprava se je odvijala o vprašanjih, ki so ne-•posredno povezana z razmejitvijo pristojnosti med federacijo in republikami, s podrobnejšo razmejitvijo pristojnosti in odgovornosti zveznih organov ter z ustanovitvijo predsedstva SFRJ. Uvodoma je ta vprašanja razložil Milan Kučan, član sekretariata CK ZKS.	M. K.
Progo
graditi
naprej
Izvršni svet Srbije je razpravljal tudi o progi Beograd-Bar
BEOGRAD, 15. dec. (Tanjug). V predlogu resolucije o osnovah politike družbeno-go-spodarskega razvoja Srbije v prihodnjem letu opozarjajo kot na glavni cilj — na zajezitev inflacije. V tem dokumentu, ki ga je na današnji seji — vodil jo je Milenko Bo-janič — sprejel republiški izvršni svet, konec meseca pa ga nameravajo predložiti skupščini Srbije, je rečeno, da je treba prihodnje ukrepe proti inflaciji čimprej nadomestiti z učinkovitimi in bolj trajnimi instrumenti gospodarskega sistema.
Izvršni svet je danes razpravljal tudi o problemih pri nadaljnjem finansiranju gradnje proge Beograd—Bar. Povečani stroški gradnje in prenos investicijskih obveznosti s federacije na republike ne bi smeli, kot je bilo rečeno med razpravo, ovirati investicij v to pomembno progo.
Kw7m! m>a
LJUBLJANA, 15. dec. — Italijanski generalni konzul v Zagrebu Alvaro Vito Beltram je včeraj na lastno željo obiskal predsednika komisije skupščine SR Slovenije za vprašanja mednarodnih odnosov Eda Brajnika.
Kakšne pravosodne
funkcije še v zvezi
Mnenja v komisiji za revizijo zveznih zakonov s področja pravosodja
BEOGRAD, 15 dec. (Tanjug). V komisiji za revizijo zveznih zakonov s področja pravosodnega sistema prevladuje'mnenje. da mora federacija obdržati nekatere pravosodne funkcije- V dosedanjih razpravah pa je bilo slišati tudi stališča, na podlagi katerih se je zastavljalo vprašanje, ali naj takšne funkcije sploh obstoje na zvezni ravni.
Danes je bilo izraženo mnenje, da se mora pravosodna funkcija republik uresničevati v tolikšni meri, kot se bo izražala republiška državnost. V bistvu ta funkcija tudi v resnici pripada republikam. ker bi vrhovno sodišče Jugoslavije oziroma federacije določalo samo načelna stališča in reševalo morebitne spore glede zveznih predpisov. Na podlagi podobnih načel bi delalo tudi javno tožilstvo. Za advokaturo bi bile verjetno pristojne republike.
Po sedanji zamisli bi bilo torej tako: federacija bi sprejela tako imenovani zakonski kompleks o kazenski odgo-
V naslov
še poštno številko
Z Novim letom bo treba pripisati še karakteristično številko pošte
BEOGRAD, 15. dec. (Tanjug). Skupnost jugoslovanskih pošt, telegrafa m telefona je danes izdala seznam krajev s tako imenovanimi poštnimi številkami, ki bodo od 1. januarja 1971 postale obvezni sestavni del naslova za vsako poštno pošiljko. Seznam karakterističnih poštnih številk so že poslali vsem podjetjem in naročnikom PTT storitev pri nas ter drugim občanom. Nov način naslavljanja poštnih pošiljk bodo podrobno in ustrezno pojasnili na posebnih plakatih na vseh naših poštah.
Večja mesta bodo imela na primer naslednje poštne številke: Beograd 11.000. Zagreb
41.000.	Ljubljana BI.000, Skopje 91.000, Sarajevo 71.000, Titograd 81.000, Reka/51.000, Novi Sad 21.000, Niš 18.000. Split
58.000.	Priština 38.000, Banjaluka 78.000 itd.
Zavrnjen predlog
Poslanec Vinko Kastelic je predlagal spremembo določil novega zakona o zdravstvenem zavarovanju in varstvu


UREJA
UREDNIŠKI ODBOR:
Drago Seliger (glavni urednik), Dušan Benko (odgovorni urednik) , Jak Koprivc (notranja politika in gospodarstvo) , Miran Šuštar (zunanja politika), Sergej Vošnjak (kultura), Miro Zakrajšek, Matija Dermastja (dopisništvo, lokalna kronika), Evgen Bergant (šport), Dušan Trebše (centralna redakcija).
Horst Schadovv v Liubliani
LJUBLJANA, 15. dec. — Predsednik komisije skupščine SR Slovenije za vprašanja mednarodnih odnosov Edo Brajnik je sprejel danes na vljudnostni obisk generalnega konzula Nemške demokratične republike v Zagrebu Horsta Schadowa.
Generalni konzul Schadovv je obiskal tudi republiškega sekretarja za gospodarstvo Andreja Levičnika in sekretarja komisije CK ZKS za mednarodna, ekonomska in j politična vprašanja ter za stike z drugimi komunističnimi partijami Marka Kosina.
Pomoč južnoviet-namskemu osvobodilnemu gibanju
BEOGRAD, 15. decembra (Tanjug) — Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu je danes poslal večjo pošiljko kirurških instrumentov in zdravil za borce južnoviet-namskega os^bodilnega gibanja. Gre za 'eno od pošiljk stalne pomoči, ki jo odbor pošilja vietnamskim' borcem.
Film za 30-letnico JLA
BEOGRAD, 15. decembra (Tanjug) — Ob 30-letnici JLA je vojaški filmski center »Zastava film« posnel barvni dokumentarni film »Kud narodna vojska prodje«. Filip je po lastnem scenariju režiral Vuk Kmjevič, posnelo pa ga je šest snemalcev. Film bodo prvič javno predvajali na dan JLA, 22. decembra, na malih zaslonih, po televizijskem dnevniku.
BEOGRAD, 15. dec. (Tanjug). Odbora socialnozdrav-stvenega zbora zvezne skupščine za zdravstveno varstvo in družbenogospodarske, odnose sta danes zavrnila predlog, naj bi spremenili določila novega splošnega zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah .zdravstvenega varstva prebivalstva.
zdravstva izključno v pristoj-
Predlog o spremembi nekaterih bistvenih določil zakona je podal poslanec social-nozdravstvenega zbora Vinko Kastelic iz Novega mesta. O predlogu se bo ta zbor še izrekel.
Vinko Kastelic se je skliceval na sklepe prve konference ZKJ, rekoč, da je področje
Velik posel v Kuvajtu
BEOGRAD, 15. decembra (Tanjug) — Beograjski Ener-goprojekt bo v Kuvajtu po lastnih projektih zgradil beduinsko naselje z več k°t 3000 hišami. Vrednost tega dela bo znašala okrog 5,7 mil-ijona dolarjev. Podjetje bo v Kuvajtu zgradilo tudi vrsto bencinskih črpalk v vrednosti 5 milijonov dolarjev.
Protest iz Splita
SPLIT, 15. decembra (Tanjug) — Odborniki gospodarskega in občinskega zbora splitske skupščine so z današnje skupne seje poslali predsedniku izvršnega sveta Hr-vatske protestno brzojavko; v njej izražajo skrajnje nezadovoljstvo in nasprotujejo predlogu sveta, naj bi magistralno avto cesto Splitr—Zagreb na odseku Knin—Bihač uvrstili na seznamu prioritetnih republiških cest na tretje (zadnje) mesto. Dela naj bi se začela šele leta 1973. V brzojavki opozarjajo, da na ta način nepremišljeno in nerazumljivo odlagajo za vsaj deset let celotno gradnjo avto ceste Split—Zagreb, ki je za Dalmacijo in za razvoj turizma življenjskega pomena.
nosti republike in samoupravnih skupnosti in da jih federacija ne more utesnjevati s svojimi izključnimi predpisi- Zato je zahteval, naj bi zvezni zakon spremenili tako, da se ureditev obveznih ob-
lagsietofon
vkazenskem
postopku
Naša sodišča načeloma dovoljujejo njegovo uporabo v preiskavi
BEOGRAD, 15. decembra (Tanjug) — Ugotovili so, da je pri kazenskem postopku mogoče uporabljati magnetofon, .čeprav zakonik o kazenskem pes"	ne
dopušča snemanja na magnetofonski  ----—-a-
lišče vrhovnega sodišča Jugoslavije in republiških ter pokrajinskih sodišč, je bilo izraženo na današnjem sestanku kazenskih oddelkov teh sodišč.
Snemanje posameznih delov kazenskega postopka na magnetofonski trak določi sodišče. Pogoj, da lahko uporabijo magnetofonske zapise, pa je, da ljudem to povedo. Sicer bi bilo mogoče trditi, da gre za neprimerno zbiranje dokazov alf morebitno prevaro obtoženega,, da bi se dokopali do zaželene izjave ali priznanja.
lik zdravstvenega varstva prebivalstva v celoti prepusti zakonodaji republik in pokrajin in da se finansiranje obveznih oblik zdravstvenega varstva na nerazvitih območjih ne ureja posebej, marveč v okviru sklada za nerazvite. Kastelic je tudi predlagal, da , naj zvezni zakon ne omejuje republik v predpisovanju lastnega deleža občanov pri zdravstvenem varstvu.
Odbora sta po daljši razpravi zavrnila predlog o spremembi zakona v celoti in bosta s tem stališčem seznanila socialnozdravstveni zbor.
V razpravi so poudarili, da je predlog o spremembah | preuranjen in da je treba J počaliati, dokler ne bodo določene nove gospodarske in I druge funkcije federacije- Poudarili so tudi, da za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje ni mogoče določati na- j cionalnih ali drugih meja in da bo federacija morala nekako vplivati na to, da se zagotovi minimum zdravstvenega varstva prebivalstva.
Referendum odločil: Kovinar h Konstruktorju
MARIBOR, 15. dec. — Da nes je bil v gradbenem podjetju KonstruKtor in v podjetju Kovinar referendum o pripojitvi Kovinarja h Konstruktorju. V Konstruktorju je od 1674 volivcev volilo 1493 članov kolektiva, od teh se jih je 1273 izreklo za pripojitev, 188 jih je bilo proti, medtem ko je bilo 32 glasovnic neveljavnih. Pri Kovinarju je bilo 182 volilnih upravičencev, od tega jih je bilo 153 za pripojitev, 16 pa proti. Tako bo Kovinar postal s 1. januarjem ekonomska enota Konstruktorja. Obe podjetji sta že doslej uspešno poslovno-tehnič-no sodelovali.	M. K.
vornosti, kaznivih dejanjih in sankcijah, ki so v interesu vse države — to se pravi o dejanjih proti državi in ljudstvu, proti človečnosti in človeškim pravicam, proti mednarodnim pravicam in proti oboroženim silam. Morda bi federacija imela tudi zakonske kompetence za odločanje o smrtni kazni.
Načelna mnenja vrhovnega sodišča federacije bi imela veljavo obveznosti. V tej sodni instanci bi bile republike in pokrajine kadrovsko zastopane po načelu paritete.
Sicer pa bi bile vse razsodbe dokončne in pravno veljavne na ravni republiškega pravosodja. Pravosodni organi federacije bi posredovali samo takrat, kadar bi šlo za izreden pravni pouk, in sicer na področju pravic in dolžnosti, ki bodo ostale v pristojnosti teh organov.
Predlog za ukinitev sklada
Sklad za financiranje znanstvenih dejavnosti bi ukinili z 31. XII.
BEOGRAD, 15. decembra (Tanjug) — Zvezni skupščini so predlagali, naj hkrati in po hitrem postopku sprejme zakon o ukinitvi zveznega sklada za financiranje znanstvenih dejavnosti in zmanjša zvezni prispevek od osebnih dohodkov, ki je bil doslej vir dohodkov tega sklada. Upoštevaje, da je treba predlagane predpise sprejeti od konca leta, menijo, da bodo pristojni skupščinski zbori odločili o tem na prihodnjih sejah, ki bodo konec decembra.
Predlog zagona predvideva uK.mi.ev zveznega sKiacia za. iumnojanje znanstvenih dejavnosti 31. decembra 1970. Obveznosti in terjatve sklada naj bi sporazumno prenesli na republike in pokrajine, upoštevaje teritorialna načela. Skupščini tudi predlagajo, naj bi s spremembo zakona o zveznih prispevkih od osebnih dohodkov občanov zmanjšali prispevke in sredstva federacije za toliko, kolikor so doslej z zveznim proračunom zagotovili za znanstveno delo. Tako naj bi se sredstva federacije zmanjšala za približno 300 milijonov, prispevna stopnja pa od 2 na 1,6 odstotka.
Opozarjajo, da tako republike in pokrajine ne bi več obremenjevale gospodarstva z novimi dajatvami in da bi povečale svoje dohodke ter si zagotovile sredstva, ki jih potrebujejo za znanstveno raziskovalno delo.
Pisma bratcev
Ali so bili naši gostje res lačni?
Ob članku v »Delu« z dne 14. novembra 1970 z naslovom »Gostje so bili lačni« naj napišem svoje mnenje, takoj na naj povem, da izjava samo delno odgovor ja resnici,"in še to velja samo za nekatera podjetja.
Direktorica hotela Cen-tral-Riviera je ocenila slab uspeh sezone. Sklicuje se na pomanjkanje kadrov. Res kadrov primanjkuje, vendar v vsej piranski občini ta problem že nekaj let najbolj čuti ravno hotel Central-Riviera, in to kljub temu, da je sedaj v sklopu velikega trgovskega podjetja. Domačim menimo, da je zadržek za boljše poslovanje s kadri v tem hotelu bolj subjektivnega značaja in da se ta problem ne more posplošiti za vso občino, kaj šele na vso Jugoslavijo. Delo v gostinstvu pa je tudi zelo Odvisno od odnosov v kolektivu in od razporejanja na delovna mesta.
V nekaterih gostinskih podjetjih premalo skrbe za nadaljnjo vzgojo kadrov in tedaj, ko prihaja mrtva sezona, posvete premalo skrbi odhajajočim sodelavcem, da bi »irišli v naslednji sezoni nazaj. Glede osebnih dohodkov v gostinstvu zadnje čase ni bilo drugih pripomb, kot je podano v članku.
Bistvo, o katerem menim, da se tjanj mora odgovoriti, pa je to, da se v članku podaja izjava, zakaj se gradijo hoteli, zakaj si privoščimd gradnjo novih hotelov, čeprav primanjkuje delovne sile — gostinskih delavcev! Ali ni tu mogoče le prehuda obtožba naše skupnosti? Podobna obtožba v mesecu septembru tega leta je bila tudi po televiziji, češ, hoteli v Portorožu so prazni! Ali ne izvira mogoče iz istega kotla? Hoteli so bili primerno zasedeni, pa pride izjava, da so prazni, kot, češ, zakaj se je zgradil hotel, saj bi lahko ostalo gostišče!
Verjetno bo z novimi objekti potrebna v mnogih primerih v. Portorožu enotna nolitika do kadrov in do gostov.
Znano je, da je bil kolektiv hotela Central-Riviera pred združitvijo s Prehrano na najboljši poti, da bi se premeščali kadri, če bi se hoteli v piranski občini združili.
Zakaj gradimo? Zato, ker se ne bojimo, da nam ne bi uspelo organizirati vodenja novih gospodarskih objektov. Gradimo zato, da bodo naši ljudje zaposleni, saj bodo tudi oni, ki danes iščejo kruh po svetu, radi prišli domov, če jih bomo znali poiskati. Sedaj pa kadri beže iz posameznih podjetij drugam, v druge hotele in v tujino — zakaj, ali ne morda zaradi subjektivnih napak, ki jih delajo posamezniki na vodilnih mestih?
Glede hrane, ki naj bi bila tako skromna, da so gostje odhajali lačni, pa bi zc»iet za trdno lahko rekel, da je od vodstva mnogo odvisno, kakšna je hrana in kako je pripravljena. Zopet lahko ugotovimo, da so gostje zapuščali Iz posamezna podjetja, ne pa vsa. Ce bi zapuščali vsa podjetja, bi bili tudi sosednji hoteli prazni, tako pa so imeli polno gostov pozno v jesen. Mislim, da bi glede tega bila potrebna tudi oblastna kontrola, in da ima nekdo tudi od zunaj pravico, da lahko reče. kaj lahko gre in kaj ne-Kadar pa se poda izjava za vodilni časopis, da so bili gostje lačni, naj bi dali tudi izjavo bolj merodajni — kot »ra da pride iz obrata velikega gostinsko-trgovskeaa podjetja.
MILAN CIRK, tajnik krajevne skupnosti Portorož
PRIPIS
Vprašanje, ki smo ga postavili direktorici hotela »Central-Riviera« ni zadevalo Portoroža, ampak se je glasilo takole: »Kakšni so po vašem mnenju vzroki za slabši rezultat letošnje tu-
ristične sezone v Jugoslaviji?« Enako vprašanje smo postavili tudi direktorjem nekaterih drugih hotelov v Sloveniji. Želeli smo izvedeti, kako vodilni delavci v gospodarskih organizacijah ocenjujejo letošnje negativne pojave na področju turizma. Njihovi odgovori se bistveno niso razlikovali med seboj.
Naj navedemo samo nekaj podatkov: V Jugoslaviji bi morali imeti letos samo v gostinstvu zaposlenih 148.000 delavcev. Imeli smo jih samo 65.000 ali 83.000 premalo. Vsako leto bi morali vzgojiti na področju turizma približno 8.000 novih kvalificiranih delavcev. Največ, kar smo doslej dosegli, je bilo 4.500 delavcev letno.
Glede gradnje novih hotelov pa je položaj v Jugoslaviji takle: Lani smo zgradili veliko število hotelov in v njih pridobili 25.000 novih hotelskih postelj. Število prenočitev pa je bilo letos enako, kot je bilo lani, kar pomeni v povprečju, da je bilo teh 25 000 postelj neizkoriščenih. Turistični delavci menijo, da je gradnja upravičena tam, kjer poprej dobro proučijo trg in z ekonomskimi raziskavami vnaprej ugotovijo, kolikšna bo izkoriščenost novih zmogljivosti. Kolikor nam je znano, so v Portorožu to storili in zato najbrž ni strahu, da bi doletela tamkajšnje hotele ista usoda, kot je doletela letos številne druge nove hotele v Jugoslaviji. Razen tega zaostruje nova gradnja že zdaj dovolj pereče vprašanje kadrov. O tem so govorili tudi na nedavnem gostinsko-turističnem zboru Slovenije v Rogaški Slatini, kjer so ugotovili, da bi morali dati približno 10 odstotkov investicijske vrednosti za vzgojo kadrov, česar pa v Jugoslaviji ne prakticiramo.
Ugotovitve direktorice hotela »Central-Riviera« glede slabe prehrane tudj ne zadevajo Portorož, ampak Jugoslavijo v celoti. Potrditev za takšno mnenje najdemo v številnih kritikah, ki so jih gostje poslali na račun naših storitev. Te kritike imajo zbrana skoraj vsa turistična predstavništva Jugoslavije v inozemstvu.
Tajnik krajevne skupnosti Portorož Milan Cirk očitno ni razuniel smisla članka, objavljenega pod naslovom »Gostje so bili lačni«. Menimo, da je kritična ocena, kj jo je pedala direktorica hotela »Central-Riviera«, povsem upravičena, zlasti še zato, ker se ujema z ocenami skoraj vseh turističnih delavcev v Jugoslaviji.
NIKO ISAJEVIC
Zahvala »Tehniki«
Oba z ženo sta bila Cžena je pravzaprav še) uslužbenca »Tehnike«. sam sem zdaj invalidski ?,»'okojenec, žena pa je. ker je bolana. ž- >7 mesecev v bolniškem staležu. Iz zdravstvenih rnz-■	. yd sem dal letos pri svo-
jem najemnem stanovanju dozidati balkon, ki ga je postavilo podjetje »Tehnika«. S posebnim dopisom, ki sva ga z ženo že nedavno prejela, nama je »Tehnika« sporočila, da so balkon postavili brezplačno!
Naglasiti moram, da to ni prvi primer tovariške pozornosti kolektiva in vodstva gradbenega podjetja »Tehnika« do naju. Ob skupnih praznovanjih in proslavah ter podobnih priložnostih nisva nikoli pozabljena. Kot upokojenec imam pravico tudi do vsakoletnega tridnevega brezplačnega letovanja v počitniškem domu. in sicer, kot vsi redni uslužbenci, po znižani ceni. Zena je bila med zdravljenjem v bolnišnici in kasneje v zdravilišču Laško deležna številnih obiskov sodelavcev, itd. Vse to je živ dokaz resničnega humanizma, res pravega odnosa do človeka.
Z ženo nimava besed, da bi povedalaj. kar čutiva. Kljub temu, da nimava največjega bogastva — zdravja. se čutiva srečna in bogata, ker nisva sama, ker imava prijatelje, ki čutijo z nama.
VLADO in
VINCENCIJA DEBELJAK, Ljubljana.
Hrenova 17
V prostorih za intenzivno nego
Vse pregloboko spoštovanje me veže na ljubljansko srčno kirurgijo, da bi to, kar nameravam povedati, smelo nositi pečat nepremišljenega ocenjevanja iz hipnega razpoloženja ali pelo obrekovanja.
Prostori za intenzivno nego (z nekdanjim nazivom »šok-sobe«), kjer operirani bolniki preživljajo svoje najtežje ure in dni, terjajo najsposobnejše kadre, tako strokovno kakor glede na druge kvalitete. Da je bolnik po težki operaciji ne
le fizično, marveč tudi psihično hudo prizadet, je umljivo že vsakemu laiku, kaj šele medicinskim sestram, ki delajo v tem oddelku Res je sicer, da ti prostor po neizogibnih šumih medi cinsko-tehničnih naprav vča sih spominjajo na tovarni ški obrat, prav nič pa ni potrebno, da se nekatere mlade sestre vpričo bolnikov na glas pritožujejo nad svojimi delovnimi obremenitvami, suplencami, dopusti itd. Ali je bolnik, ki na pr. še visi med življenjem in smrtjo, res dolžan prenašati v prostih trenutkih sredi noči navaden vaški klepet med odprtimi vrati? Menim, da je o tem vsaka nadaljnja beseda odveč.
Med bolniki, ki smo se Po vrnitvi iz »šoka« znašli na rednem oddelku, je seveda prišlo do izmenjave vtisov. Soglašali smo v mnenju, da v prostore za intenzivno nego spadajo najboljše sestre med najboljšimi, ki poleg brezhibne strokovnosti izpričujejo tudi najvišjo mero srčne kulture. Saj vemo, da je prav human odnos do bolnika bistveno važen v procesu okrevanja.
Radi priznavamo, da ob nepotrpežljivih in nediscipliniranih bolnikih, ki nočejo prispevati svojega deleža dobre volje, prenekateri sesiri upravičeno popustijo živci, toda to, kar sem opisal, nima nič opraviti z napori službenega dela.
Utegne se zgoditi, da na vse to poreče kdo od prizadetih ali pristojnih, češ da sami najbolje vedo, koliko je kdo dober in koliko ni. Vendar sem do dna prepričan. da smem vzporedno primerjati pedagoški in zdravstveni poklic:	kakor
moramo nujno priznali učence in starše kot sove-Ijgvne ocenjevalce poklicnih kvalitet učiteljev, enako tudi v zdravstveni službi ni mogoče iti mimo kritičnih mnenj bolnikov.
Bolniki (zlasti taki, ki moramo pogosteje iskati pomoč v bolnišnici) sodimo, da bi morala kvaliteta intenzivne negovalne službe nujno odgovarjati izjemno visoki strokovno-etični ravni kirurške ekipe prof. Košaka. — Kako blažilen jz lahko odnos negovalne sestre, naj navedem občudovanja vreden jrrimer sestre Marjetke v tem oddelku, ki je v nepretrgani službi 24 ur izkazovala bolnikom ob koncu enako mero tople pozornosti kot ob začetku. In ko smo na rednem oddelku uživali enako mero spoštljive ter ustrežljive prijaznosti iz rok sestre Angelce, smo vsak zase čutili, kaj to pomeni
Bliža se selitev posteljnih oddelkov v novi klinični center. Pacientom pa se ob tem težko pričakovanem dogodku parajo še tiha želja, da bi novo okolje ponudilo tudi veliko mero tako žlahtnih odnosov, kakršne sem opisal v dveh primerih. Prepričan sem. da jih bodo bolniki znali hvaležno doživljati in ceniti.
Tega pisma pa najbrž ne bi napisal, če bi ne upal, da utegne potrkati na srce še kateremu po naši deželi, ki mu je delo z bolniki r.e preveč srečen poklic.
JANEZ LAMPIČ, Ljubljana-Polje
DELO SVOJIM BRALCEM
veliki stenski koledar v barvali
za leto 1971
Odgovori na vprašanja
Flačilo biološke amortizacije
D. B., L. — Gozdno gospodarstvo vam. je za potrebe vašega kmečkega gospodarstva odmerilo za posek v vašem gozdu približno 20 m1 lesa. Od tega lesa, ki ste ga sami posekali in razžagali, ste približno polovico porabili zase, drugo polovico pa ste prodali. Sedaj zahteva gozdno gospodarstvo plačilo prispevka za biološko amortizacijo gozdov. Zanima vas, ali ste ta prispevek dolžni plačati?
ODGOVOR: Prispevka za biološko amortizacijo ni treba plačatj le za les, posekan za potrebe lastnega kmečkega gospodarstva. V primeru, da kmetovalec ta les proda, pa je naknadno dolžan plačati tudi prispevek za biološko amortizacijo, ki je namenjen za vzdrževanje in obnovo gozdov.
Kupon za pravno posvetovalnico
.,DELA"
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
DELO ir stran 3
Jeseniški železarji pred slepo ulico brez izhoda?
Boje se, da bodo januarja martinovke ugasnile-Ob ugodnih rezultatih sploh ni denarja za nakup surovin - Železarski denar so snedli depoziti-Ob nelikvidnosti se krepi predvsem trgovina - Posojilo iz denarja, zbranega z depoziti?
pero;
Slovenskim železarnam se morda približuje najtežji čas po osvoboditvi. Tako je s posebnim pismom združeno podjetje slovenskih železarn signaliziralo republiškemu izvršnemu svetu, še posebej težavne razmere se obetajo jeseniškim železarjem, sta pripovedovala magister Peter Kunc, glavni direktor in Mitja Medvešček, finančni direktor jeseniške'železarne. Ob sedanjih razmerah je z gotovostjo mogoče napovedati, da bo že januarja proizvodnja v železarni obstala. Najpomembnejši razlog za prihajajoče zlo so uvozni depoziti zaradi katerih se je velik del denarja, ki bi ga morali od svojih kupcev dobiti železarji, prelil v zaloge uvoženega blaga, še poslednji tuji viri reprodukcijskega materiala bodo v kratkem presahnili in tudi iz tujine ne bo več koksa in starega železa ter drugega materiala. Samo dolgoletno partnerstvo, ki ga v tujini bolj spoštujejo, kot pri nas, je po mnenju magistra Kunca razlog, da je doslej vendarle na Jesenice še prihajal tuji reprodukcijski material.	<
Na Jesenicah pravijo, da imajo z uvoznimi depoziti pravzaprav srečo v nesreči. Priznavajo, da so tudi sami poskušali uvoziti kar -največ reprodukcijskega materiala. Na žalost jim je manjkalo denarja. Ob tej nesreči pa imajo vendarle srečo, saj zdaj železarjev ni mogoče prikazovati kot grešne kozle, ki so kljub depozitom na veliko uvažali.
Samo, ali je bilo res treba sprejeti sklep o depozitih, ki je imel takšen linearni učinek, sprašujejo na Jesenicah.
Računajo, da so od približno 900 milijonov dinarjev v državi vplačanih uvoznih depozitov organizacije iz Slovenije plačale okoli 270 milijonov. Vsekakor je utemeljena trditev, da je šel velik del tega denarja iz sredstev, ki bi jih morali dobiti železarji, pa so jih kupci železarskih izdelkov potem raje namenili za uvoz in za depozite.
Ko so v jeseniški železarni primerjali številke oziroma stanje 5. decembra, so ugotovili, da dolguje železarna domačim dobaviteljem 123 milijonov dinarjev. Jugoslovanski kupci pa dolgujejo železarni kar 242 milijonov novih dinarjev. Gre torej za raz-liko 119 milijonov, kar je skoraj polovica denarja, ki so ga v Sloveniji plačali na račun uvoznih depozitov. Morda se res v tej razliki med dolgovi in terjatvami kaže moč jeseniške železarne. Vendar pa je takšna moč kaj problematična, če je zasluženi denar v tujih rokah. Res pa je, da je sedanje ekonomsko stanje jeseniške železarne u-
Manjši pridelek od lanskega
BEOGRAD, 15. dec. (Tanjug). Proizvodnja v družbenih kmetijskih organizacijah bo letos le za spoznanje nižja od lanske, in sicer samo za 1 %. Zmanjšala se je predvsem zaradi slabega pridelka pšpnice in koruze, deloma pa tudi sladkorne pese. Drugih pridelkov bo letos toliko kot lani ali celo nekaj več.
Podatki zveznega zavoda za statistiko, ki so bili zbrani sredi oktobra, kažejo, da bo letos prišlo na trg za okrog 9 °/o več pitanih govedi. Med republikami predvidevajo izrazitejše povečanje delovne organizacije v BiH (okrog 25 %), v Sloveniji (12), na Hrvaškem (10) in v Srbiji (8 o/o).
To jesen so družbena posestva zasejala s pšenico o-krog 500.000 ha, kar je približno 25 0/0 skupnih površin.
godnejše, kot kdajkoli po letu 1966. Dosegajo tudi rekordno proizvodnjo in v minulih mesecih so, pošiljali iz železarne nad 30.000 ton blaga, kar je za 2000 ton več od lanskega povprečja. Tako strahotno nelikvidna, kot zdaj pa železarna še ni bila nikoli!
Železarji nekatere pehajo v prepad
Ker železarjem kupci skoraj nič več ne plačujejo, je zdaj železarna hočeš nočeš tudi nekatere svoje dobavitelje že pahnila na rob prepada. Savskim elektrarnam dolguje jeseniška železarna kar 16 milijonov dinarjev, združenemu železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana 22 milijonov, Petrolu pa 17 milijonov dinarjev. Skupen dolg tem trem organizacijam znaša torej nad 65 milijonov. Ce pa k tem trem prištejemo še tovarno dušika Ruše, Metalko, Elektrotehno, GP »železar«. Dinos, mariborsko Surovino in Litostroj, smo omenili deset naj več jih slovenskih upnikov jeseniške železarne. Njim dolguje železarna kar 60 odstotkov od omenjenih 123 milijonov, kolikor je železarna dolžna svojim partnerjem.
Ce pa bi hoteli omeniti deset največjih slovenskih kupcev jeseniške železarne, bi morali Tovarno verig v Lescah, Metalno, Litostroj, TAM, Rog m tovarno igel v Kobaridu uvrstiti med manjše dolžnike. Največja dolžnika sta trgovski podjetji Kovinotehna in Metalka. Prvo dolguje jeseniški železarni 26, drugo pa 15 milijonov dinarjev. Tudi mariborsko podjetje Jeklotehna z nekaj manj kot osmimi in kranjski Merkur z nekaj manj kot šestimi milijoni sodita med največje štiri dolžnike. Vseh de-set omenjenih slovenskih podjetij dolguje jeseniški železarni 137 milijonov. Ce pa k temu znesku prištejemo še dolgove preostalih kupcev iz Slovenije, potem ugotovimo, da jeseniški železarni kar okoli 60 odstotkov vsega dolgujejo slovenska podjetja, samo 40 odstotkov pa podjetja iz drugih republik.
Največji trije dolžniki železarne — torej Kovinotehna, Metalka in Jeklotehna so tudi uvozniki in zato je jasno, da jim uvozni depozit ni pobral njihovega denarja, marveč je pobral denar železarjev.
Kaj če slabim plačnikom ne bi prodajali?
Utemeljeno je vprašanje, zakaj železarji nerednim plačnikom ne ustavijo dobav. Tudi v republiških vrhovih
sprašujejo tako. Direktor železarne magister Kunc pa odgovarja takole: »Ce bi za deset odstotkov zmanjšali proizvodnjo, bi se v bilanci spet pojavile rdeče številke — izguba. Na zalogo pa pri nas ne moremo proizvajati. Pri 60.000 tonah, kolikor letno izdelamo žice in hladno valjane pločevine, lahko uskladiščimo največ 2000 ton. Na splošno, bi proizvodnja lahko tekla kvečjemu dva tedna, če blaga ne bi sproti odpošiljali iz železarne. Žal, prav tako kot naša dva največja upnika, namreč savske elektrarne in Združeno železniško podjetje, tudi mi ne moremo delati na zalogo.«
Ko železarji razmišljajo o številkah, menijo, da sedanja gospodarska gibanja niso tak. šna. kot se zanje zavzema stabilizacijski program Slovenije. Ob sedanjih razmerah
—	ob hudi nelikvidnosti se torej krepi le trgovina. Zaradi večjega uvoza si bo z denarjem industrije prislužila še večji dobiček. Proizvodnja pa ie zaradi tega še manj likvidna. Tudi zunanjetrgovinski primanjkljaj je zaradi tega še večji. PrcJizvodnja pa se duši ob pomanjkanju denarja. čeprav se stabilizacijski program zavzema za kar največje stopnje njene rasti.
Vedo. katero zdravilo bi oomaaalo
Tudi poslovne banke bi lahko napravile več kot so doslej. Na splošno se namreč v sedanjih razmerah dolgovi in terjatve železarje poravnavajo s kompenzacijami. Prav zaradi tega, ker podjetja Petrol, Železnica in Savske elektrarne z železarji ne morejo poiskati skupnega kompenzacijskega kroga, so dolgovi železarne tem trem podjetjem tako veliki. Problem pa bi bilo mogoče razrešiti, če bi v omenjeni kompenzacijski krog vključili tudi banke. Prav Ljubljanska banka in Jugobanka sta nekakšen zvezni člen med vsemi štirimi omenjenimi partnerji. Ključ za rešitev problema je torej ta, da bi obe banki postali bolj likvidni.
Ce pa železarji razmišljajo nekoliko ožje, tudi pridejo do formule, ki pa ima — kot se zdi — žal samo teoretično veljavo. Razlika med dolgovi in terjatvami železarne je namreč v korist zadnjih tolikšna, da bi lahko čez noč deblokirali žiro račun železarne. Železarjem bi bilo za rešitev problema torej vseeno, kdo naj bi dobil denar
—	bodisi kupci, bodisi banke. Težava pa je v tem, da je zdaj popolnoma jasno, da denarja za finančno injekcijo ni mogoče vzeti iz emisije. Od kje torej?
Po treh mesecih — torej v začetku februarja se bo denar, ki so ga pobrali depoziti, pričel vračati v gospodarstvo. Tisti, ki so denar odtegnili svojim dobaviteljem, bi morali seveda prvenstveno poravnati dolgove tistim do-baviteljem, ki so jih oškodovali. Vendar pa do februarja železarji ne bodo mogli čakati. Na Jesenicah menijo, da bi bilo mogoče preprečiti nesrečo, ki se jim obeta januarja. Predlagajo, naj bi Narodna banka dala namenske kredite poslovnim bankam, pri tem pa naj bi uporabila denar zbran z depoziti. Kredite bi morale poslovne ban-ke dati seveda tistim, ki jih je uvedba depozitov najbolj prizadela.
Problem Jesenic je hkrati tudi splošen železarski problem. Na Ravnah so recimo v začetku tega meseca dolgovali dobaviteljem 35 milijonov, medtem ko so kupci dolgovali ravenskim železarjem kar 140 milijonov. Tudi zeni-ški železarni dolgujejo kupci približno toliko, kot jeseniški, če upoštevamo razmerja m odstotke. Pri kupcih imajo 750 milijonov! železarni Sisak dolgujejo kupci 270 milijonov: skopska železarna pa je še na slabšem kot jeseniška, saj ji kupci dolgujejo 300 milijonov novih 'dinarjev.
FRANCE JERAS
■*//	i f/tWV1'1
l(/ '// hi/ Vi1 v
— Vi ste napačno razumeli razprave o zmanjšani vloga zveze. Čeprav ste zvezni sodnik, bi morali dosoditi enajstmetrovko in ne samo prosti strel!
Olajšave za kmetovalce
V predlogu sprememb zakona o prispevkih in davkih občanov so predvidene pri prispevku od kmetijstva olajšave za otroke in olajšave za kmete borce
V predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov, ki ga je obravnaval in sprejel republiški izvršni svet na seji preteklo soboto, so tudi nekatere spremembe glede prispevka od kmetijstva. Tako so spremenjene nekatere določbe, ki določajo socialne olajšave za zavezance tega prispevka. Po dosedanjih določbah zakona je olajšava pripadala za vsakega tretjega m nadaljnega mladoletnega otroka ali za delo nezmožnega družinskega člana v višini 10 odstotkov odmerjenega prispevka. Pri tem celotna olajšava ni smela presegati 50 odstotkov odmerjenega prispevka.
Predlagana sprememba pa prizna olajšavo že za drugega mladoletnega otroka oziroma za delo nezmožnega družinskega člana, medtem ko je omejitev, da celotna olajšava ne sme znašati več kot 50 odstotkov, razveljavljena. Pri tem je zaradi skladnosti s predpisi o otroškem dodatku zgornja meja starosti za mladoletne otroke, ki se šolajo in se pri tej olajšavi še upoštevajo, zvišana od 24 na 25 let starosti. Premoženjski cenzus 1200 dinarjev dohodka letno na družinskega člana kot pogoj za priznanje olajšave pa ostane nespremenjen.
V zakonu so tudi nekatere novosti glede kmetov borcev. Niti temeljni niti republiški zakon o prispevkih in davkih občanov doslej nista predpisovala nobene oprostitve oziroma olajšave za borce. Veljalo je namreč načelo, naj to vprašanje urejajo občine hkrati z vprašanjem priznavalnin. Zaradi zelo različnih olajšav, ki so jih sprejemale občine, pa je prevladalo stališče, da je treba to vprašanje enotno urediti v republiškem zakonu.
S predlagano spremembo so kmetje borci enotno razdeljeni na tri kategorije po času udeležbe v NOB. Olajšava, ki naj bi je bili po predlogu deležni, je znižanje odmerjenega prispevka od kmetijstva, in sicer za prvo skupino za 50 odstotkov, za drugo skupino 30 odstotkov in za tretjo skupino 20 odstotkov. Pri tem je treba upoštevati, da uzakonitev te določbe pomeni dejansko priznanje olajšave tako od zveznega republiškega in občinskega prispevka, vključno s prispevkom od gozda, medtem ko so dosedanje ob-
Zgradili bodo most čez Donavo
BAČKA PALANKA, 15. dec. (Tanjug). Beograjska Mosto-gradnja je začela pripravljalna dela za gradnjo mostu čez Donavo med Bačko Palanko in Ilokom.
Pričakujejo, da bodo prvi avtomobili zapeljali čez most 30. junija "1973. Dolg bo 640, širok pa 10,5 metra.
činske olajšave veljale le za občini pripadajoči prispevek od kmetijstva. S kmeti borci iz tretje skupine so izenačeni tudi borci za severno mejo.
V prvo skupino sodijo kmetje, nosilci spomenice 1941; v drugo skupino kmetje borci, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju z začetkom pred 9. IX. 1943 do 15. V. 1945. V tretjo •skupino pa sodijo kmetje borci, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 pa do 15. maja 1945.
Po dosedanjih določbah tega zakona so bili prispevka od kmetijstva oproščeni lastniki zemljišč, od katerih katastrski dohodek ni znaša! več kot 200 dinarjev. Ta oprostitev je utemeljena predvsem s tem, da bi pred-i pisovanje prispevkov od tako
nizkih osnov povzročilo upravnim organom več stroškov kot bi bil učinek odmerjenega prispevka. Zato ta določ ba še naprej ostane v veljavi. Pač pa so bile po dosedanjem zakonu občinske skupščine pooblaščene, da to absolutno oprostitev prispevka lahko razširijo še na zavezance prispevka od kmetijstva, ki posedujejo zemljišča z 200 do 500 dinarjev katastrskega dohodka. Tega pooblastila se je poslužilo precej občin, predvsem tistih, katerim prispevek od kmetijstva predstavlja manj po-memben proračunski doho. dek. Ker je zaradi tega pri-, šlo do dejansko neutemeljenih razlik med posameznimi občinami glede oprostitev že ne povsem nepomembnega dohodka od kmetijstva, predlagana sprememba to pooblastilo občinam črta.
Splošne oprostitve prispevka od kmetijstva za višinske kmete ostanejo nespremenjene. Pač pa so v skladu s predlogom republiškega sekretariata za gospodarstvo predlagane spremembe glede priznavanja olajšav za vlaganja sredstev v preusmeritev gospodarstva in v preureditev kmečkih stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Razveljavljena pa je omejitev, da se take olajšave lahko priznavajo le kmetom iz hribovitih in goratih krajev.	A. J.
Monetarna politika v novih razmerah
»Na enotnem monetarnem območju je treba voditi enotno emisijsko politiko in obstajati morajo učinkoviti monetarni mehanizmi. Zaradi razlik v gospodarski strukturi posameznih območij je treba določati likvidnost s pomočjo emisijske akcije načelno linearno, to je kvantitativno, selektivno ozire ma kvalitativno, primarna emisija pa bi prišla v poštev le v primeru/če bi vse republike in pokrajine sklenile skupni dogovor (na primer za izvoz, sezonske potrebe, materialne rezerve itd.),« je dejal predsednik IS Makedonije Ksente Bo-goev na nedavni seji CK ZK Makedonije.
V prihodnje bi bilo mogoče uvesti sistem globalne distribucije emisij po republikah in pokrajinah — brez negativnih posledic na enotni monetarni sistem — s pomočjo s sporazumom določenih kriterijev, nadaljnjo uporabo izdanih sredstev pa bi bilo treba prepustiti republikam prek njihovih centrov in narodne banke. Takšna zamisel monetarne politike, je menil Bogoev, pa zahteva tudi enotno organizacijo emisijskih ustanov — narodne banke, v primerjavi s sedanjimi razmerami pa bi bilo treba upoštevati spremembo, da bi pri vodenju in upravljanju banke dosledno uresničevali načelo paritetne zastopanosti vseh republik in pokrajin (upravni odbor ali svet guvernerjevo. Bogoev meni, da za organizacijo poslovnih bank ne velja domena zveznih predpisov.
Bojna pripravljenost
v nekaj urah
Na tiskovni konferenci je poveljnik skopskega vojaškega okrožja generalpolkovnik Vaško Karangeleski dejal, da so v vojski popolnoma sprejeli zamisel o vseljudski obrambi. Opozoril je, da je bilo v skopski vojni oblasti letos več mobilnih vaj, ki so se jih udeležili tudi nekateri štabi vseljudske obrambe. Tako so ovrgli pojmovanja, da je za obrambo proti sovražniku pristojna le JLA.
Na tem armadnem območju so vselej upoštevali specifične razmere, zaradi katerih se je treba lotiti posebnih ukrepov za okrepitev bojne pripravljenosti. »To smo preizkusili tudi z vajami,« je dejal generalpolkovnik Karangeleski, »ki so potrdile, da je mogoče na tem območju poskrbeti za bojno pripravljenost v nekaj urah. Vse to priča o izredni organiziranosti in zavesti ljudi v tovarnah in naših občanov nasploh,« piše Politika.
Do konca tedna plače tudi v EMO
V zvezi z izplačilom osebnih dohodkov delavcev v nekaterih večjih delovnih organizacijah na celjskem območju je kazalo, da bodo zaradi premajhnega dotoka denarja na posamezne žiro račune in slabše likvidnosti celjske banke nekoliko večje težave. Po podatkih SDK je vsem delovnim organizacijam do 15. de. cembra uspelo zbrati denar za osebne dohodke. Tudi Cinkarna je uspela dobiti začasno posojilo Jugobanke, tovarna usnja »Konus« v Slovenskih Konjicah pa je dobila premostitveni denar pri KB Ptuj. Najštevilnejši delovnih kolektiv v Celju — EMO do danes na svojem žiro računu ni uspel zbrati zadostnega zneska za bruto osebne dohodke (potrebnih je 7,000.000 dinarjev), a nateklo se jih je komaj 3,500.000). V dveh, treh dnevih pričakujejo, da se bo zbralo na žiro računu EMO toliko denarja, da bodo lahko do prihodnje sobote izplačali 3500 zaposlenim mesečne dohodke.
Ker zaradi pomanjkanja denarja nastajajo okrog 15. v mesecu nekatere težave okrog izplačil, je slišati predlog, naj bi zlasti večje delovne organizacije določile drugačne termine za izplačilo osebnih dohodkov.
F. K.
Vojvodinci se izseljujejo
v Avstralijo
Izseljevanje iz Vojvodme sloer še ni tako pogostno, iz nekaterih krajev pa se je že odselilo po deset ali še več družin, večinoma v Avstralijo; tako je povedala komisija za družbeno-gospodarske odnose pokrajinskega komiteja ZK Vojvodme.
Na izseljevanje vpliva tudi politika nekaterih držav, na primer Avstralije: vsakomur plačajo pot — približno deset tisoč dinarjev, denar za vrnitev pa je težko zaslužiti. Za izselitev v to državo je v občini Zrenjanin vložilo prošnje 250 družin, v občini Sombor 130, iz banatske vasi Ivanova Pa se želj preseliti v Avstralijo približno sto družin.
Obisk tujih turistov
Manjši obisk češkoslovaških in avstrijskih turistov je najbrž največ pripomogel k zastoju v tujem turističnem prometu v letošnjem letu. Do konca oktobra je Jugoslavijo obiskalo več kot 160.000 Cehoslovakov, to je za 64 odstotkov manj kot v prvih desetih mesecih lani. število avstrijskih turistov se je zmanjšalo za 7 odstotkov. Zadovoljivi so podatki o obisku Britancev — za 17 odstotk več, Nizozemcev — za 13 odstotkov več — zahodnih Nemcev — za 9 odstotkov več in Italijanov za 5 odstotkov več.
Med domačimi turisti so na prvem mestu Srbi. Skoraj 2,3 milijona Srbov je prenočevalo v hotelih, večinoma ob Jadranu. Iz Hrvatske je bilo 1,36 milijona turistov, iz Slovenije 946.000, iz BiH 910.000, iz Makedonije 464.000 in iz Cme gore 217.000, poroča Tanjug.
Razvoj samoupravljanja in družbenopolitičnega sistema v komuni
Izvlečki iz pogovora Edvarda Kardelja s predstavniki družbenopolitičnih organizacij Niša o razvoju samoupravnih družbenih odnosov in političnega sistema v komuni
Uredbe, ki omejujejo samoupravljanje
Hotel bi priklicati v spomin tudi razprave v zvezi s XV. ustavnim amandmajem. To je bil po eni strani vsekakor izraz pozitivne tendence, da bi dali samoupravljanju oziroma združenemu delu večji prostor za samostojno urejanje organizacije samoupravljanja. Bile pa so tudi tendence, da bi z geslom »prepustite nam. da bomo sami vse reševali«, pravzaprav uveljavili pravice do protisamaupravnih stališč in rešitev. To je pokazala tudi praksa, ker so se negativne težnje na široko razmahnile. Mi smo s XV. amandmajem praktično zmanjšali samo pritisk ustavnega in zakonskega urejanja na področju organizacijskega mehanizma samoupravljanja. toda družbeni vpliv na tem področju bi moral biti vsekakor večji, kot je danes. Po mojem mnenju namreč družba ne bi smela prepuščati razmerju sil v bazi, da bi, če- tako rečem, pod firmo takšne ali drugačne organizacijske oblike, bistveno spreminjalo odnose samoupravljanja.
Hkrati še naprej omejujemo samoupravljanje pri financiranju na področjih socialne politike, zdravstvenega zavarovanja, izobraževanja, kulture itd. Tukaj delavski svet in delovni ljudje v pogojih obstoječega davčnega sistema iz svojih tovarn ne morejo kaj prida vplivati na dogajanje. Vzemimo na primer, kako je to na področju delovnih odnosov. Zakon o delovnih razmerjih v ne-
kem smislu ščiti delavski razred pred njim samim. Nisem sicer za to, da bi na tem področju popolnoma odpravili nekatera družbena načela, ker tudi to sodi v temeljne prvine socialističnih družbenih odnosov. Toda sedanje uredbe predstavljajo omejevanje samoupravljanja. Lahko bi navedel celo vrsto takšnih primerov, ki kažejo, da družba pravzaprav posreduje tam, kjer to ne bi bilo potrebno, ne posreduje pa tam, kjer bi morala posredovati.
Gradnja notranje organizacijske strukture delavskega samoupravljanja — kompleks medsebojnih odnosov zborov delovne skupnosti, delavskega sveta, raznih komisij, izvršilnih organov delavskega sveta idr. — bi morala biti na nek način »podrejena« preciznejšemu razčlenjevanju ekonomskih odnosov. Sicer pa ne gre samo za ekonomske odnose, temveč za celoten položaj posameznega delovnega človeka v družbi, ki se mora izražati ne samo v njegovih demokratičnih političnih pravicah, temveč tudi v njegovih materialnih pravicah. Kajti če delovni človek nima materialnih pravic, potem so njegove demokratične pravice brez vsebine.
Predsedstvo občinske skupščine
Pri nas imamo velike integracije s centralnim delavskim svetom »na vrhu«. Toda če te integracije dejansko odtujujejo velik
del sredstev od baze, to je od združenih delovnih organizacij in vsakega posameznega delavca, potem ta osrednji delavski svet kot samoupravni organ praktično nič ne pomeni, ker lahko podpre samo tisto, kar mu strokovno vodstvo predlaga na področju razvoja tehnologije itd., na ekonomike, materialne odnose pa ne more odločilno vplivati. Moram reči, da sem pristaš boja za čimvečjo koncentracijo »kapitala« in integracijo, toda to se ne sme uresničevati z oblikami lastninske ekspropriacije, temveč s samoupravnim združevanjem na podlagi razčiščenih družbenoekonomskih odnosov.
Glede strukture in organizacij občinske skupščine mislim, da je treba razpravljati tudi o formiranju predsedstva občinske skupščine, seveda s pogojem, da se to predsedstvo ne bo spremenilo v nekdanji izvršni odbor. Ce bi se predsedstvo formiralo, - bi moralo biti usmerjeno izključno k skupščini kot nosilec pobud in bi bilo lahko brez karkšndhkoli izvršilno-političnih funkcij. Čeprav smo razpravljali tudi o ustanavljanju predsedstva SFRJ, smo upoštevali tudi mnenje, da se s tem omejujejo pristojnosti skupščine, da se bo v takšnem predsedstvu koncentrirala politična moč itd. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so v sedanjem političnem sistemu, zlasti na ravni federacije, preslaba ravnp tista telesa, ki bi morala biti odgovorna gibala in nosilci pobud, kvalificiranega pripravljanja
predlogov itd. Zavedati se namreč moramo, aa v delu skupščine ni najvažnejše samo sprejetje dokončnih sklepov, temveč vse tisto delo, ki ga je treba narediti, še preden pridejo predlogi na dnevni red.
Samostojna in odgovorna uprava
V referatu na predsedstvu ZKJ sem se potegoval za samostojno in odgovorno upravo. Ce rečem samostojno, ne mislim, da bi morala postati politično samostojna ali dominantna kot organ oblasti. Vsekakor pa mora prevzeti vso odgovornost za rezultate svojega dela in za stanje na področju, za katero je pristojna. Po mojem vtisu sedaj učinkovitost uprave pogostoma peša zato, ker se odgovornost preveč na široko deli na razna kolektivna telesa skupščine in družbenih organizacij, med drugim tudi Zveze komunistov. Poleg tega mora uprava nositi tudi svojo samostojno strokovno odgovornost, in to predvsem v tem smislu, da se mora v svojem delu in spoznanju opirati na sodelovanje z znanstvenim potencialom. Kajti uprava ne more biti kvalificirana in strokovna, če ni na svojem delovnem področju tesno povezana z znanostjo. Kot takšna mora biti sposobna postaviti se po robu tudi morebitnim politikantskim manipulacijam s premalo informirano javnostjo. Zategadelj ustrezni ljudje v organih uprave ne smejo biti na takšnih položajih, ki bi jih spodbujali, da bi se borili za politične točke z demagogijo ipd. Samo rezultati njihovega dela oziroma stanje na področju njihove pristojnosti naj bodo temelj njihove politične in strokovne odgovornosti pred demokratično in samoupravno organiziranimi nosiloi družbenih interesov, kakor tudi pred predstavniškimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami.
Danes je povsod po svetu znanost močno povezana z upravo in narobe, torej je očitno, da je to treba doseči tudi pri nas. Uprava in znanstvene ustanove, ki se ukvarjajo z njeno problematiko, se pri nas'že dalj časa
razvijajo preveč ločeno, zaradi česar slabi učinkovitost uprave, znanstvene ustanove pa se hkrati oddaljujejo od prakse. Rekel bi celo, da smo takoj po revoluciji oziroma v prvih desetih letih po njej, znali upravo bolje povezovati z znanostjo — resda na temelju velikega centralizma in velike politične sile izvršilnih organov — kot nam je to šlo od rok v poznejšem obdobju. Vsekakor moramo tudi na tem področju znanstvenega raziskovanja krepiti načela svobodnega znanstvenega ustvarjanja, vendar moramo najti ustrezne oblike ne samo za vključevanje, temveč tudi za javno odgovornost določenih strokovnih in znanstvenih teles ter ljudi v delu uprave. Recimo: mi imamo ekonomski svet pri zveznem izvršnem svetu. V njem je veliko število najbolj sposobnih ekonomistov iz vse države. Toda današnje stanje je takšno, da navadno vsak izmed njih nastopi v svetu s kakim kritičnim monologom, in večinoma se s tem hkrati tudi že vse konča. To ni nikakršno sodelovanje znanosti in družbe, če pa omenjeni znanstveni delavci hkrati ne prevzemajo nase odgovornosti za tisto, kar bi bilo treba delati.
O predsedniškem sistemu
Kadar govorim o predsedniškem sistemu, mislim na dejstvo, da imamo sedaj soraz-memb premalo odgovorno upravo v občinah, veliko odgovornost pa na občinski skupščini. Ker skupščina kot kolektivno telo pravzaprav ne more nositi neposredne odgovornosti za politično-izvršilne fn upravno--operativne zadeve, prehaja ta naloga na neki ožji krog ljudi, na predsednika itd., ne glede na tisto, kar je zapisano v statutu občine. Ce bomo to stanje spremenili, mislim. da bomo demokracijo v občini samo še bolj poglobili.
V zvezi s strukturo občinske skupščine bi bilo treba pretehtati tudi samostojne funkcije posameznih zborov. Mislim, da bi moral biti zbor delovne skupnosti na področju gospodarstva nekakšen občinski delavski svet za to področje, ki bi lahko ne-
katere stvari tudi samostojno reševal. Potem ne bi bilo več potrebe po dosedanjih svetih, ker bi zaradi takšne funkcije zbora delovnih skupnosti lahko mnogo vprašanj reševali dosti neposredneje, v povezavi z delovnimi organizacijami. Podobno vlogo bi lahko imeli tudi zbor krajevnih skupnosti in drugi zbori, če bi bili primemo organizirani.
Delegatski sistem in dogovarjanje v komuni
Nekaj bi rad rekel tudi o delegatskem sistemu. Zdi se mi. da delegatski sistem bistveno spreminja tradicionalni volilni sistem. Kajti volilni sistem, na katerega smo se navadili in na katerega nehote mislimo, kadar govorimo o volitvah ljudi, sodi kljub vsemu v arzenal instrumentov in oblik, povezanih s parlamentarnim politično-pred-stavniškim sistemom. Saj je v bistvu tudi nastal kot potreba buržoazne politične države. Torej predstavlja pomemben progresiven korak naprej, zlasti od trenutka, ko ‘si je v njem svoje mesto izbojeval tudi delavski razred. Toda ta tradicionalni parlamentarni volilni sistem vendarle ločuje politiko od dela in družbeno upravljanje od množic, s čimer se lahko spreminja družbeno upravljanje v monopol vladajočega razreda. Socializem ne bi opravljal svojega naprednega zgodovinskega poslanstva, če Si ne bi prizadeval, da bi postopoma premagal tudi to obliko monopola. Kakor hitro ' pa se odločimo za delegatski sistem, gre za nek drug, to je bolj demokratičen način neposrednega izbiranja ljudi za ustrezna mesta. Mislim, da bo zelo važno določiti ustrezni demokratični način izbiranja delegatov in delegacij, to je zagotoviti, da ta demokratični mehanizem ne bo izpostavljen samo vplivu raznih zaprtih skupin in
struktur oziroma — realneje povedano _
da se bo sposoben ubraniti takšnih vplivov.
(Nadaljevanje jutri)
Bumerang?
Odmevi na zadnjo Nizono-vo tiskovno konferenco, ki prihajajo iz Washingtona, predvsem iz krogov ameriškega senata, krepijo domnevo, ki se vsiljuje ob analizi predsednikovih izjav: namreč to, da se je Nixon odločil za tako smer vietnamske politike, ki bo razširila vojno v Indoki-ni; to utegne ameriškega predsednika naposled prisiliti k temu, da se bo odrekel programu »vietnamizacije«, oziroma umika ameriških »fantov«, programu, s katerim se mu je posrečilo v zadnjih mesecih precej umiriti domačo javnost in nekoliko nevtralizirati vpliv mirovnega gibanja.
Nixon je Severnemu Vietnamu postavil dva nedvoumna pogoja: na eni strani naj dovoli, da ameriška izvidniška letala nemoteno kontrolirajo njegovo ozemlje, na drugi strani pa naj se odreče pomoči Vietkongu in dovoli A-' meričanom utrditi v Saigonu režim, ki bo ohranil stanje, karkšno je negacija vsega tistega, za kar se Hanoi bori. Ce ne, bodo spet padale bombe.
Tudi ameriški komentatorji ocenjujejo, da je eno povezano z drugim daleč onstran »tihega sporazuma«, sklenjenega, ko je Lgndon Johnson pred dvema letoma ustavil bombardiran je Severnega V i-etnama. Da Hanoi teh pogojev ne more sprejeti, ni dvoma. To pa pomeni, da se je Nixon zavestno odločil za eskalacijo vojne v Indokini. Ta poseg naj bi na eni strani okrepil majavi režim v Saigonu, na drugi strani pa oslabil Severni Vietnam in ga omečil za konferenčno mizo.
Razloge za to je iskati na bojiščih v Indokini, morda ne toliko v Vietnamu kot v Kambodži. Dva poročevalca sta v ameriškem senatu pove-dala, da je položaj v Kambodži zelo slab in da je zanj značilno, da se Američani če. dalje močneje angažirajo na strani Lon Nolovega režima. Ne le z novimi 285 milijoni dolarjev pomoči, ampak tudi z urjenjem kamboških vojakov v Vietnamu in Tajski. Ce se ozremo za nekaj let nazaj, se nam vsiljuje domneva, da ) utegne tak razvoj, kombiniran z bombardiranjem Severa, razširiti vojno in zavreti ali celo zasukati nazaj umik ameriških vojakov. To pa utegne biti za Nixona. ki se že pripravlja na volilno leto, trd notranjepolitični rang.
A. NOVAK
VOJINOVIC:
MOJSTER PAPIRNATIH PROFILOV
Dnevnik, Novi Sad
„Črni glavobol" Italije
kisanje torinskega lista La Stampa o ozadjih zadnjih neofašističnih provokacij — Skvadristi se selijo od Juga proti Severu — Vlada je preveč mlačna
Nov demografski preplah
Predsednik Pompidou o najbolj odporni in najbolj ustrezni družbeni celici — Ali bo družinski sindikat konkurenca delavskim? — Zahteve po konkretnosti
O'D NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA
RIM, 15. dec. (Telex). Tri na j večje sindikalne konfederacije so danes razglasile splošno stavko, ki na.j bi vlado v spodbodla k hitrejšemu uresničevanju socialne reforme, hkrati pa se nadaljujejo protestne akcije zoper nedeljske fašistične provokacije v Milanu, kjer je v metežu obležal tudi eden od študentov (ne ve se še, ali zaradi kapi, ali pa pod policijskim pendrekom).
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, decembra — Predsednik francoske republike Georges Pompidou je s filozofskim, sociološkim in skoraj literarnim govorom ob 2o-letndci francoske nacionalne unije družinskih združenj (UNAF) postavil francosko družino v ožarjeno ospredje, ne da bi sicer napovedal konkretne ukrepe za reševanje s tem zvezanih perečih vprašanj. Očitno je, da je po nekaj letih zatišja v Franciji spet zazvonil demografski alarm.
Obtoženec
odsoten
Te dni so v perujskem zunanjem ministrstvu potrdili vest, da se bodo v Braziliji v začetku februarja sestali južnoameriški zunanji ministri in razpravljali o odnosih z velikim sosedom severno od Rio Grande. Ta sestanek bo neke vrste »proces revnih proti bogatim«, na katerem bo obtoženec. Združene države, odsoten.
Latinskoameriški zunanji ministri so se sestali že lani maja v čilskem letovišču Viha del Mar in tedaj zahtevali od Washingtona korenite spremembe v zunanjetrgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Severom in Jugom ameriške celine.
Latinskoameriške države zatrjujejo, da so se odnosi z ZDA občutno poslabšali, odkar je prišla v Belo hišo Nizonova republikanska administracija- Nixon je sicer takoj po svojem prihodu začel govoriti o »partnerstvu enakopravnih« na ameriški celini in je zato zamenjal Kennedyjevo »Zvezo za napredek« z »Akcijo za napredek«. Ampak očitno je šlo zgolj za modno spremembo: novi, maJcsi plašč, naj bi samo bolje prikril gospodarsko izkoriščanje ZDA nerazvitega južnoameriškega tržišča. To potrjuje tudi podatek, da je zunanjetrgovinska bilanca južnoameriških držav z ZDA letos občutno slabša od prejšnjih let.
Vse kaže, da bo Nixonu v lastni, »ameriški hiši«, vse bolj vroče, kajti tri andske države, Peru, Bolivija in Čile. so si za temelj svoje politike že izbrale popolno gospodarsko osamosvojitev in so v ta namen že začele obračati hrbet ZDA ter navezovati stike z doslej prepovedanim, vendar pa široko odprtim in precej neizkoriščenim tržiščem na drugih celinah. Tudi tiste južnoameriške države, ki veljajo za izrazito proameriške, so začele spoznavati, da podrejenost, ki jo vsiljuje Washing-ton v gospodarskem sodelovanju, naravnost izziva notranje nemire in nezadovoljstvo in da je edini izhod resnična, ne pa deklarirana enakopravnost partnerjev.
Pričakovati je torej, da bo februarsko srečanje južnoameriških zunanjih ministrov odločnejše, kot je bilo lani maja, in da bo tedaj izročen Washingtonu »ultimat«, na katerega t>° moral odgovoriti.
Nemara bo MVashington vendarle spoznal — in moral bo slej ko prej spoznati — da so v latinsko-ameriških gospodarskih fevdih že zdavnaj spregledali njihove Potem Icinove vasi demokracije, prijateljskega sožitja in napredka s pomočjo dobrega bogatega strica.
T. DOBERŠEK
V Franciji je prebivalstvo pred drugo svetovno vojno začelo upadati in Petain je v vichyjskem obdobju vzporedno s korporativizmom mesto starega republikanskega gesla:	»svoboda, enakost,
bratstvo« poskušal uveljaviti program: »družina, domovina, delo«. De Gaulle, ki je Petaina vrgel, je vsebinsko vendar to prizadevanje v prid družine nadaljeval in dejansko je zaradi družin s številnimi otroci tudi Francija populacijsko znova začela rasti. Toda pred nekaj leti se je fran-consko ravnovesje spet zazibalo. Rodnost, ki je še leta 1964 znašala še 18 promilov, je letos padla že na 16 in pol promilov. Ker pa se stalno znižuje tudi starost, s katero Francozi stopajo v zakon, — seveda z vzporedno prav tako povečanim številom ločitev — število novih zakonov še nadalje raste. Medtem. ko je bilo leta 1960 v Franciji 311.000 porok, jih je bilo leta 1965 346.000, leta 1969 pa 380.000.
De Gaulle je že leta 1945 s posebnim odlokom odredil, da takrat ustanovljena Unija družinskih združenj UNAF uradno zastopa družine pri oblasteh. Vendar pa je bilo to predstavništvo doslej le bolj formalno. Pompidou je zdaj v svojem govoru ne samo omenil, da je pred leti »še kot predsednik vlade uvedel dejansko predstavništvo družine« pri oblasteh, ampak je tudi napovedal, da mora poslej to dejansko predstavništvo dobiti še svojo pravno potrditev. »Družino moramo priznati ne samo kot ‘sociološko stvarnost, am-i pak tudi kot družbeno celico s katero mora država vzdrževati redne odnose.«
S postopki o obliki tako-imenovanih »dogovorov napredka« naj bi zagotovo ude-
ležbo družine pri obravnavanju socialne politike v deželi, zlasti kar zadeva stanovanja, varstvo otrok, šolstvo, prevzgajanje defektne mladine in zaposlovanje mladih. Skratka, poleg mnogih delavskih in strokovnih sindikatov bi zdaj kar naenkrat nastopil nov velikanski »družinski« sindikat.
Francoski delavski sindikati so dejansko z izjemo enega samega in naj šibkejšega, dokaj kritično reagirali na Pom-pidoujevo pobudo, češ, da »delavske družine potrebujejo predvsem konkretno materi-jalno pomoč« (CGT). Sindikalna centrala CFDT pa je menila, da je predsednik re publike v bistvu »zelo spret no podal konzervativno ide jo kot nekaj, kar naj bi vne •slo nekaj novega v novo druž bo«.
V večji ali manjši zvezi s temi problemi so v zadnjem času tudi mnogi organi posvetili posebno pozornost
ženski. Takoimenovano žensko skupščino, ki je v organizaciji revije »Elle« zasedala v Versaillesu, je odprl sam predsednik vlade Chaban-Delmsrs, o zbranih ženskih anketah pa so govorili, seve-
Italija si sposoja
RIM, 15. dec. (Tanjug). Razni bančni konzorciji in finančne ustanove iz Evrope in ZDA bodo dali Italiji posojilo v višini milijardo 200 milijonov dolarjev. Obveznice tega j posojila so izdale mnoge znane italijanske firme, med njimi ENEL, Italsinder, IMI, konzorcij za javna dela itd.
Ta mobilizacija sredstev, ki so jo opravili zlasti na evro-dolarskem trgu, se je zdaj praktično končala, čeprav računajo, da se bo sedanja vsota morda še nekoliko povečala. Obresti, in anuitete bodo veljali italijansko gospodarstvo 250 milijonov dolarjev na leto.
Od tako zbranih sredstev bodo vložili v italijanske železnice 100 milijonov dolarjev.
Avstriji še manjkajo delavci
Tudi prihodnje leto bo avstrijska industrija iskala delavce
DUNAJ, ,15. dec. (Tanjug). V avstrijski industriji bo tudi prihodnje leto primanjkovalo delavcev. Po zadnjih podatkih so morala industrijska podjetja lani zaposliti približno 20.000 delavcev več, predvsem zaradi krajšega delovnega časa oziroma 42-urnega delavnika. Mnoga podjetja so morala imeti več uslužbencev kot običajno. Pri tem gre tudi za konjunkturo.
V industriji jekla in strojegradnji je bilo sredi letošnjega leta zaposlenih 69.400 delavcev, lani v istem času pa 65.000, to je za 11,1 odstotka manj. V teh dveh industrij-., skih vejah je zaposlenih največ delavcev. Slede tekstilna industrija, ki je prav tako povečala število svojih uslužbencev na 66.500, rudniki in sorodne veje na 63.000, elektroindustrija na 60.900, kemična industrija na 56.800, industrija kovinskih izdelkov na 56.500, industrija prometnih sredstev na 26.300 in lesna in-
Demokrat v vladi
Predsednik Nixon imenoval za novega sekretarja za finance teksaškega guvernerja, demokrata Johna Connallyja
WASHINGTON, 15. dec. (Tanjug). Predsednik Nixon je danes objavil, da je za novega sekretarja za finance imenoval bivšega teksaškega guvernerja Johna Conmal-lyja. V zadnjih 20 dneh je to že druga sprememba v Nixonovem kabinetu, prvič, odkar je prevzel oblast novi predsednik, pa je bil imenovan v republiški ka-
binet demokrat.
Pred tremi tedni so zamenjali sekretarja za notranje zadeve Walterja Hickla in pri tem uradno pojasnili, da ni bilo med njim in predsednikom »medsebojnega zaupanja«. Neuradno so si to razlagali, da se želi predsednik otresti človeka, ki ni bil enakega mnenja. Hickel se svoj čas ni strinjaš s pošiljanjem ameriških čet. v Kambodžo in z vladno politiko do študentov.
Čeprav so v tisku že dlje časa omenjali med kandidati za zamenjavo tudi dosedanjega sekretarja za finance Davida Kennedyja, mu je predsednik Nixon izrekel vsa priznanja in mu zaupal položaj »potujočega veleposlanika« za finance in monetarno politiko. Tudi to spre
membo imajo za prvi resnejši predsednikov korak, ki naj bi pomagal premostiti globok prepad med republikanskim predsednikom in demokratskim kongresom. Sam Nisem je, ko je objavil novo imenovanje, opozoril na to; omenil je, da so poleg republikanskega predsednika
in demokratskega kongresa še ameriški problemi, ki se jih je treba lotiti s stališča obeh strank.
Connally je znani demokratski prvak, prijatelj bivšega demokratskega predsednika Johnsona in bivši sekretar za finance v Kennedyjevem kabinetu. Bil je tudi huje ranjen v Dallasu med atentatom na Johna Kennedyja. S to svojo odločitvijo se je predsednik Nixon nedvomno odločil za resno državniško potezo, saj so ozračje in odnosi med republikansko administracijo in demokratsko večino v kongresu takšni, kakršnih med izvršno in zakonodajno oblastjo v ZDA že dolgo ne pomnijo. Med zadnjimi pričevanji o Vietnamu in Kambodži se je na državna sekretarja za obrambo in zunanje zadeve pred zunanje-političnima odboroma senata in predstavniškega doma vsula taka toča, kot da sta predstavnika kake druge vlade in ne ameriške.
Več pomembnih zakonskih predlogov, ki sta jih sproži-
JOHN CONNALLT
la predsednik in kongres, je že več mesecev zamrznjenih. V dobršni meri se je zgodilo tisto, česar so se tako bali. Ostre predvolilne razprtije, katerih pobudniki so bili zlasti nekateri vidni predstavniki administracije, so povzročile še večjo konfrontacijo in razcepljenost med demokratskim kongresom in republikansko vlado. Zadnji Ndxonov korak naj bi bil, kot je sam dejal, začetek nečesa boljšega.
dustrija na 10.100 zaposlenih, da vsak s svojega vidika, politiki raznih strank. Komunistično usmerjeni delavski sindikat CGT je posebej priredil posvetovanje o ženski — delavki.
Sekretar levičarske stranke PSU Michel Rocard je' javno zastavil vprašanje, kako, da se vsi tako nenadoma zanimajo za vprašanja ženske in družine. Menil je, da bi vsi radi pobrali ženske volilne glasove, medtem ko v Franciji ženska že desetletja ne kaže zanimanja za politično življenje. To je pa po Rocardovem mnenju tudi razumljivo, kajti vse doslej se iz politike ustvarja posebna veja za izbrance, medtem ko je »politično življenje predvsem vsakdanje življenje.«
Pompidoujeva osvetlitev francoske družine je bila s filozofskega stališča čista in vzvišena; toda v njej je bilo tudi nekaj gosposkega in s tem zaprtega. V ostalem pa to precej ustreza povprečni francoski mentaliteti, ki kljub temu, da izpoveduje popolno enakost in bratstvo, vendar misli predvsem na sebe.
V	tem pogledu so bili značilni podatki, ki so jih zabeležili v zadnji anketi IFOP, v kateri so ugotovili, da sicer francoske družine nimajo prevelikih socialnih predsodkov, kadar njihovi otroci vstopajo
Y	zakonu, kar precej pa rasnih.
Direktor časopisa »Le Monde« Jacqus Fauvet je v svojem uvodniku sicer priznal Pompidouju zaslugo, ker se je zavzel za to, da bi družini, ki je od vseh družbenih oblik za to še najbolj ustrezna in najbolj odporna, dala sedanji družbi »več duše«, vendar pa je takoj stvarne možnosti zožil, češ da bo najbrž zelo težko ogreti tako grozljivo hladen stroj, kot je država. Francoska družba je žal res pojmovana in organizirana za posameznika, kvečjemu za par, nikakor pa ne za družino; stanovanja, zabave, mezde to potrjujejo. Najsi je bil nek govor še tako dobrodošel, bo težko spremenil kaj več, kot kak naš članek.
BOGDAN POGAČNIK
Napovedi padle ‘ v vodo
LONDON, 15. dec. (Reuter, AP). Vse napovedi o ugodni trgovinski bilanci Velike Britanije v novembru so padle v vodo. Namesto pričakovanega presežka med 5 in 15 milijoni funtov se je ta mesec za britansko zunanjo trgovino končal s pasivo 16 milijonov funtov šterlingov, oktobra pa z 41 milijoni presežka. Kljub temu da so poslovni krogi sprejeli zadnjo novico z velikim razočaranjem, se je funt včeraj na borzah zelo dobro »izkazal«. Njegov tečaj je padel v Londonu samo do dolarja, in sicer z 2,3897 na 2,3879, poskočil pa je do marke (z 8,7135 na 8,7225), do guldna (z 8,6025 na 8,6165) in jena (z 854,35 na 854,40). Do drugih konvertibilnih valut se položaj funta v Londonu včeraj ni spremenil.
Picasso se pridružuje
' NICA, 15. dec. (AP). Slikar Picasso je poslal organizatorjem protestnega zborovanja v njegovem rodnem kraju Henryju Vallaurisu poslanico, v kateri izraža solidarnost z obtoženimi v Burgo-su. V Nici je demonstriralo od 4000 do 5000 ljudi, v Tou-lusu 3000, v Orleansu 2000, v Fau 1000, v Besangonu nekaj sto itd. Iz nekaterih drugih krajev so univerzitetni profesorji in voditelji raznih organizacij poslali v Španijo poslanice in izdali razglase, v katerih zahtevajo, naj francoska vlada posreduje.
Provokacije neofašistične desnice povzročajo v italijanski demokratični javnosti vse več skrbi: le malokdo v Italiji dvomi, da so neofašisti v politični ofenzivi in da skušajo s programom »desnega frontovstva«, ki so ga sprejeli na kongresu pred mesecem dni, združiti okoli sebe vse sile, ki se boje nadaljnjega političnega premika v levo. II Secolo dTtalia še nadalje dokazuje, da je odložitev obiska predsednika Tita rezultat njihovih političnih prizadevanj, pri čemer naj bi ta akcija dokazala, da je tako imenovana nacionalna desnica mnogo širša od tiste baze, ki sicer glasuje za neofaši-ste.
Novi val neofašističnih akcij v sferi politike in na ulicah je danes vzpodbodel torinsko La Stampa, ki objavlja oster napad na neofašiste, pa tudi na vlado, ki mlačno ukrepa zoper skvadristične akcije desnice. Do nedeljske tragedije je prišlo zato, ker vladni aparat v letu dni ni mogel razjasniti, kakšne sile stoje za bombnim atentatom, ki je na trgu Fontane v Milanu natanko pred letom dni terjal štirinajst smrtnih žrtev.
La Stampa napada tudi skrajno levico, češ da njena demagogija odlično krije akcije desnice, nato pa daje zanimivo organizacijsko podobo stroja, ki je organiziral fašistične demonstracije v Trstu in nekaj dni kasneje tudi v Milanu. V teh akcijah, pravi La Stampa, ni spontanosti:
neofašistični skvadrizem združuje tehniko gangsterizma s taktiko poulične gverile. Udeleženci spopadov so v resnici lahko objestni golobradci, toda tisti, ki stoje za njimi, imajo program, izkušnje in sredstva. Niso bili prebivalci Julijske Krajine tisti, ki so demonstrirali v Trstu, marveč skvadristi, ki so prišli od zunaj in ki so jih vodili z vojaško natančnostjo.
Avtor članka meni, da gTe le za nekaj organiziranih jeder, ki imajo po nekaj tisoč pripadnikov: ta jedra se selijo od Reggia do Palerma, od Milana do Trenta, od Fi-renz do Rima; uporabljajo prilagojene metode iz leta
1920—22, se skušajo izdajati za pomočnike policije, sklicujoč se na skupni boj zoper »rdeče«. Takšne ekspedicije stanejo precejšnje denarje, meni La Stampa: zdi pa se, da subverzivnim elementom z desne ne primanjkuje denarja, upoštevajoč to, da si lahko plačajo stroške za drago organizacijo in obsežno propagando. Teh stroškov nikakor ni moč pokriti s članarino nekaj tisoč rednih članov neofašistične MSI.
Nesreča potniške ladje
KITAKJUŠU, 15. dec. (Reuter, AP) — V zgodnjih jutranjih urah se je prevrnila neka južnokorejska ladja z 250 potniki in se potopila v ledene vode Korejskega preliva. Ladja je plula na redni progi med Pusanom na juž-nokorejski obali in otokom Šedžujem, oddaljenim 240 km od obale.
Po prvih poročilih je na prizorišče nesreče že prispelo več japonskih patruljnih čolnov in ribiških čolnov, da bi rešili morebitne preživele potnike in člane posadke. Podrobnejših podatkov o nesreči ni, vendar sklepajo, da je izgubilo življenje čez dvesto oseb.
Povezanost vsega
Madžarski zunanji minister je v izjavi na TV podprl konferenco evropske varnosti
BUDIMPEŠTA, 15. dec. (Tanjug). Madžarski zunanji minister Janos Peter je izjavil v intervjuju za budim-peštansko televizijo, da priprave na konferenco o evropski varnosti postopoma napredujejo in da zdaj ni več dvoma, ali bo konferenca sklicana, marveč je vprašanje samo še, kdaj bo.
Janosa Petra so vprašali, ali lahko sporočilo z zadnjega sestanka atlantskih držav v Bruslju negativno vpliva na priprave za konferenco o evropski varnosti. Janos Peter je odgovoril, da glede tega »ni tako črnogled«. »Kljub vsemu mislim, da so se možnosti za sklicanje konference na splošno zboljšale. Vse, kar se dogaja v mednarodnem življenju, je med seboj povezano, in tako je tudi berlinsko vprašanje povezano z mnogimi drugimi. Toda če bomo uresničili zamisel o evropski konferenci, bo to lahko pripomoglo tudi k ure-ditvi berlinskega problema.«
Janos Peter je nadalje razvil misel, da je na svetu vse povezano, rekoč, da je treba imeti ves čas pred očmi vietnamski problem. »Zadnja izjava predsednika Nixona ni žal prav nič prispevala k ureditvi vietnam-
Ujetnikom ne gre slabo
Predstavnik DR Vietnama izpodbija trditve o slabem ravnanju
NEW YORK, 15. dec. (Reuter) — Ameriški časopis Look piše, da so predstavniki demokratične republike Vietnam izjavili, da bodo z ujetimi Američani lepo ravnali in jim pripravili za božično večerjo pečenega purana.
»Prepričani bodite, da ne živijo v slabih razmerah,« je izjavil Le Duc To, član politbiroja vietnamske delavske stranke, Williamu Arthurju, uredniku Looka, in zunanjepolitičnemu uredniku Robertu Moskinu, ko sta obiskala Hanoi.
»Ujeti Američani lahko berejo časnike in hodijo v cer kev . . . vsi smejo pisati svoj cem. Od doma prejemajo pakete in za božično večerjo bodo dobili purana, kakor so bili vajeni v Združenih drža vah,« je rekel Le Duc To.
Moskin pa kljub temu ostaja nezaupljiv, saj ne njemu ne Arthurju niso dovolili, da bi ujetnike obiskala. Na podlagi tega sklepa, da Vietnam ci »gotovo kaj skrivajo«.
Naša država je opustošena od vojne in življenjska raven našega ljudstva je nizka,« je izjavil Le Duc To ter dodal, da ujetnikom ne glede na vse težave »že zaradi človekoljubnih čustev izkazujejo primemo pozornost«.
skega vprašanja. Pereča je tudi kriza na Bližnjem vzhodu, poleg vrste drugih problemov.«
Indira odpravlja maharadže
NEW DELHI, 15. dec. (AFP) — Predsednik vlade Indira Gandhi »namerava z ustreznimi ustavnimi sredstvi nadaljevati politiko odpravljanja privilegijev« bivših princev in maharadž. Tako je Indira Gandhi izjavila v parlamentu, kjer je tekla improvizirana debata o sklepu vrhovnega sodišča, po katerem naj bj bil ukaz indijske vlade o odpravi omenjenih privilegijev neustaven.
Poslanci kongresne stranke in levice so pozvali vlado, naj predloži osnutek zakona o odpravi privilegijev še pred koncem letošnjega zasedanja parlamenta, to se pravi najpozneje v treh dneh.
Poslanci desnice pa so odločno zahtevali, naj predsednica vlade odstopi, in poudarili, da vlada mora spoštovati sklep vrhovnega sodišča. Indiri Gandhi niso dah zaupnice za organiziranje novih volitev.
Predsednica vlade sodi, da je treba sklep vrhovnega sodišča »resno preučiti«, na znanje pa je vzela tudi predlog nekaterih poslancev, da bi takoj organizirali ljudsko glasovanje o tej zadevi.
Letalo s pomočjo strmoglavilo
QUITO, 15. dec. (Reuter). Ekvadorsko letalo, ki je vozilo pomoč žrtvam potresa, je v nedeljo strmoglavilo. Življenje so izgubili trije člani posadke in šest potnikov.
Uradno so sporočili, da je v potresu prejšnjo sredo izgubilo življenje 18 ljudi, v pokrajini Loji pa je razdejanih tisoč hiš. V Limi pa so sporočili, da je potres na perujski strani meje terjal 28 žrtev, poškodovanih je 294. Minister za zdravstvo general Constantini je izjavil, da se razmere v severnem Peruju in južnem Ekvadoju urejujejo in da ne potrebujejo pomoči iz tujine.
La Stampa ugotavlja, da imajo skvadristi očitno visoke pokrovitelje in kakega zaveznika tudi v centrih oblasti, ki so blizu države: z neofašističnimi »črnimi komandosi« bi se dalo po mnenju torinskega časnika precej hitro končati.
Potrebno bi bilo spoštovati zakon, to je obsoditi pretepače, ki nosijo strelno ali hladno orožje — italijanski zaikon je glede tega zelo strog še iz fašističnih časov — ne na pogojne, marveč na dejanske zaporne kazni. Nekaj sto takšnih obsodb bi skva-driste po mnenju časnika hitro ohladilo, medtem ko sedanje sprenevedanje oblasti vodi k še hujšim obračunavanjem na ulici.
MARJAN SEDMAK
Arafat o rešitvi krize
V izjavi za »Time« je dejal, da želijo Palestinci demokratično državo
NEW YORK, 15. dec. (Reuter, AFP) — Palestinski voditelj Jaser Arafat je v izjavi za newyorški »Time« dejal, da pa Palestinci želijo demokratično, narodno državo, v kateri bodo vsi njeni prebivalci živeli v miru in enakosti. Palestinsko odporniško gibanje je pripravljeno demokratično deliti oblast, če bodo sionisti privolili v obstoj take države. Palestinci ne vztrajajo pri tem, da mora v državi vladati arabska večina.
Jaser Arafat je v pogovoru z dopisnikom »Timesa« iz Amana Danom Cogginom komentiral tudi načrt, da bi ustvarili jordansko-palestin-sko federacijo, potem ko bi se izraelske bete umaknile z zahodnega brega Jordana. Takšne zamisli je odločno zavrnil, rekoč: »Nekaj se kuha v mednarodni kuhinji, vendar ne maramo, da naredijo iz nas sendvič. Ne dopuščamo, da bi nam potem, ko bi se Izraelci umaknili z zahodnega brega, odrinili federacijo, češ s tem je problem rešen in ga je treba pozabiti. Nekega dne se bomo vrnili v Palestino, v vso Palestino.«
Proti vmešavanju
V OZN z veliko večino sprejeli deklaracijo o krepitvi mednarodne varnosti, ki zahteva spoštovanje suverenosti
deloma ali popolnoma prilastiti si nacionalno enotnost in teritorialno integriteto druge države.
Opozorili so, da morajo biti v primeru, če se pojavijo
NEW YORK, 15. dec. (Tanjug). Generalno skupščino so pozvali, naj ob koncu svojega jubilejnega zasedanja slovesno sprejme deklaracijo o okrepitvi mednarodne varnosti. Besedilo deklaracije je davi sprejel politični odbor. Deklaracija je sad dolgotrajnih prizadevanj, da bi sestavili skupni program iz štirih predlogov, ki so jih ločeno navedle vzhodnoevropske, zahodne in latinskoameriške države ter skupina neuvrščenih.
Deklaracija slovesno potrjuje univerzalnost in popolno veljavnost ciljev ter načel u-stanovne listine OZN kot temeljev za odnose med državami, ne glede na njihovo velikost, zemljepisno lego, stopnjo razvoja in politične, gospodarske ter družbene sisteme. V deklaraciji opozarjajo, da kršitve teh načel ni mogoče opravičevati s kakršnimikoli okoliščinami. Politični odbor je sprejel deklaracijo z veliko večino — s 106 glasovi, med njimi so zanje glasovale tudi vse velesile. Proti je bila le Južnoafriška republika,
Portugalska pa se je vzdržala.
Predstavniki 19 držav so bili med glasovanjem odsotni.
Deklaracija poziva vse države, naj v svojih mednarodnih odnosih dosledno upoštevajo cilje in načela ustanovne listine. Slovesno potrjujejo, da morajo države popolnoma spoštovati suverenost drugih držav in pra/ico narodov, da sami odločajo o svoji usodi,! svobodo pred kakršnimkoli zunanjim vmešavanjem, morajo pa se odreči tudi- vsem poskusom, katerih namen je
stine OZN in njihovimi dolžnostmi do kakega drugega mednarodnega sporazuma, na prvem mestu obveznosti do ustanovne listine. Vsaka država se mora izogniti -grožnjam in nasilju nad teritorialno integriteto in politično neodvisnostjo katerekoli druge države, je rečeno v deklaraciji in nezakonito je kakršnokoli teritorialno prilaščanje z grožnjami ali nasiljem. V deklaraciji tudi opozarjajo na dolžnost vsake države, da se izogne organiziranju, spodbujanju in sodelovanju v državljanski
nasprotja med obveznostmi j vojni ali terorističnih akcijah držav članic do ustanovne li- | proti katerikoli drugi državi.
NAJUGODNEJŠI POGOJI - .^-VARČEVANJA! l llXSH|
POSLOVALNICA

="na,T.oF1s opravlja Vse posle
• i - VARČEVANJA	'SgSj
DRŽAVLJANOV NA RAČUN ■.>. GOSPODARSKE BANKE	«
V BEOGRADU." -
V BEOGRADU.
Arabcev bo več
KAIRO, 15. dec. (UPI) — Po podatkih demografskega centra v Kairu se bo število prebivalcev v arabskih državah v prihodnjih 15 letih povečalo za dobrih 50 odstotkov. Leta 1985 naj bi se število arabskega prebivalstva od sedanjih 109 milijonov povečalo na 168 milijonov. Najhitreje bo prebivalstvo naraščalo v Kuvajtu — za 261 odstotkov, najpočasneje pa v ZAR — za 4S odstotkov. V poročilu je rečeno, da največ Arabcev živi v ZAR — 34 milijonov, najmanj pa v Kuvajtu — 800.000.
lesno industrijski kombinat, VRHNIKA
proizvaja:
VRATA — vhodna, notranja in garažna ter vratna krila
PARKET — hrastov, bukov, masivni in lamelni. — V kratkem pa bodo v prodaji tudi mozaik parketne plošče.
Informacije o nakupu:
VRHNIKA: telefon 70-152 Individualne kupce po? bej obveščamo o možr sti nakupa kompletnega stavbnega pohištva — vrat, oken in parketa v našem prodajnem skladi-, šču DRAGOMER.
Informacije o nakupu: BREZOVICA 1, pri LJUBLJANI. Skladišče I)R A-GOMER posluje: v pone--* tleljek, sredo in četrtek od 8.—12. ure, v torek in petek od 8.—18. ure, ob sobotah od 8.—12. ure.
MKO
VRHNIKA
ise-možno-
DELO ic stran $
Novice
TRBOVLJE: pmpemben glasbeni dogodek — Danes bo v Delavskem domu glasbena revija. Tokrat bodo sodelovali ansambli, oziroma gojenci štirinajstih slovenskih glasbenih šol. Poleg domačinov in Hrastničanov ter Zagorjanov. bodo na reviji nastopili še otroci iz Celja, Velenja, Vidma-Krškega in Brežic; prišli bodo in pokazali svoje znanje tudS gojenci iz Kopra, Nove Gorice in Idrije. Z*veli-kim zanimanjem pa pričakujejo tudi nastop gojencev glasbene Matice iz Trsta, med katerimi bodo klarinetist, trobentač, solopevec in dva pianista. Iz Ljubljane bodo nastopale čelistke in flavtistka z zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje in iz Akademije za glasbo. Po vsej verjetnosti bo nastopil tudi godalni orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje iz Domžal, ki so ga ljubitelji glasbe iz središča revirjev imeli priliko slišati že lani. Revijo prireja Društvo glasbenih pedagogov Slovenije. Kot je znano, sta bili podobni prireditvi letos že v Mariboru in Kranju. Njihov namen je med drugim spodbujati gojence k nadaljnjemu delu in jim dati priložnost za nastope.
SLOVENSKA BISTRICA: razstava in srečanje s pesniki — V Matični knjižnici v Slovenski Bistrici bodo odprli razstavo portretov, pokrajin in risb Jožeta Žela. Na otvoritvi, ki bo jutri ob 17. uri, bodo sodelovali tudi pesniki: Vladimir Gajšek, Marijan Tonkovič, Stanko Gradišnik in Marjan Peršak.
GORICA: gostovanje opernih pevcev iz Ljubljane — Na povabilo SKPD »Mirko Filej« so v Gorici nastopili tenorist Rajko Koritnik; sopranistka Nada Vidmarjeva in altistka Bogdana Stritarjeva. Pevce je pri klavirju spremljal prof. Hubert Bergant. Program je obsegal samospeve L. M. Škerjanca, J. Pavčiča. H. Volariča, Arenskega, Čajkovskega in Rahmaninova ter arije oziroma dueta iz oper Verdija, Puccinija, Saint-Saensa in Bizeta.
DOBRNA: likovna razstava — V osnovni šoli, ki nosi ime XIV. divizije, so odprli razstavo 30 olj — krajin in tihožitij — akademskega slikarja Franceta Godca. Razstava bo odprta do 22. decembra.
VIVARIJ BIOLOŠKEGA INŠTITUTA VABI UČENCE — Inštitut za biologijo v Ljubljani vabi učence in učitelje ter druge na ogled svojega vivarija v prostorih filozofske fakultete v Ljubljani na Aškerčevi 12. Lahko si bedo ogledali zelo zanimive primerke vseh glavnih vrst naših sladkovodnih rib, tropske ribe in plazilce ter velika akvarija z ribami in drugimi živalmi našega morja. Razen za učence osnovnih in sreanjih šol je vivarij odprt tudi za vse druge, ki jih zanima ta svet. Akvaristom tam prodajajo akvarijske ribice, polže, rastline in druge pripomočke ter pomagajo z nasveti. Za šole je odprt vsak dan. razen sobote od 8. do 13. ure, in sicer po vnaprejšnji prijavi in dogovoru. Vstopnina za osebo je en dinar. Za akvariste pa je vivarij odprt v ponedeljkih od 12. do 14., v sredah od 16. do 18. ter petkih od 9. do 11. ure. Na sliki: lipan, posnetek iz vivarija.
Foto: M. Svetina
Pred zagrebškim gledališkim gostovanjem
Danes se bo moglo ljubljansko gledališko občinstvo srečati z večkrat nagrajeno predstavo zagrebškega Dramskega gledališča Gavella. »Mukami gospoda Mockinpotta« Petra Weissa, ki ga je režiral eden najvidnejših zagrebških režiserjev Branko Violič. Predstava je doslej v Zagrebu vzbujala veliko zanimanje ter še zmerom velja za »razprodano«. Pero Kvrgič, ki nastopa v naslovni vlogi, ;e prejel za svojega Mockinpotta nagrado
Pojasnilo
Glasbena mladina, glasilo Glasbene mladine Slovenije, izhaja v nakladi 8000 izvodov, in ne 800. kakor nam je v včerajšnji številki na tej strani zapisal tiskarski škrat.
zagrebškega »Večemjega lista«, isto nagrado je dobila tudi uprizorditev v celoti — kot. najboljša predstava sezone. Kvrgič je za vlogo dobil
največje republiško priznanje
nagrado Vladimira Nazora, režiser Violič pa nagrado mesta Zagreba.
Na nedavno zaključeni turneji gledališča Gavella na Poljskem so doživele »Muke gospoda Mockinpotta«' bravurozen uspeh. Kritika se je sicer dovolj ostro opredelila zoper Weissovo — kakor so pisali časniki — »primitivno morali-teto«, visoko pa je ocenila Violičevo režijo, še posebej pa je opazila Pera Svrgiča, ki ga je celo primerjala s Chaplinom.
Ljubljansko občinstvo čaka potemtakem izjemno zanimiv gledališki dogodek nocoj na deskah Drame Slovenskega narodnega gledališča.
JOŽO PULJIZEVIČ
Stenski koledar izdajamo v sodelovanju z največjo nemško avtomobilsko revijo AMS. Barvne slike najboljšega fotografa Bau-manna! Za vsak mesec posebej je na formatu 60 x 30 cm prizor z dirk za /svetovno prvenstvo formule 1 in prototipov. Okras vsaki fantovski sobi, pisarni, domu; mladim nailepši poklon!	za:35,oo din
■ ■•■•■•■■■•■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
REVIJA AVTO Ljubljana, Tomšičeva 1
Ncor^slicno naročam koledar revije AVTO 1971, ki mi ga pošljite po pov-zetjj na naslov:
Ime in priimel;:
Ulica: _______________________ Hišna št:	■-■■■	■■	—
Kraj: _______________________ Pošta:	....—
Ceno 35,00 din in poštnino bom poravnal poštarju po povzetju.*
■■i
■
■
■
Ljubljana
Pomemben „da” za kulturno skupnost
Podprla sta jo mestna konferenca SZDL in mestni svet zveze
sindikatov
Nedavna skupna seja predsedstva mestnega sveta zveze sindikatov in predsedstva mestne konference SZDL Ljubljana ter njunih pristojnih teles za področje kulture je v marsičem pomenila mejnik v razpravi o kulturnih skupnostih, ki traja že več kot leto dni.
Gre namreč za to, da so drugod po Sloveniji sprejeli pripravljajočo se zakonsko ureditev kulturne problematike veliko bolj optimistično kot v Ljubljani, kjer je pa skoraj tri četrtine vseh slovenskih kulturnih delavcev. Ta, v nekem smislu izjemen položaj Ljubljane je ves čas dosedanje razprave o pripravljajočih se zakonih za ustanovitev kulturnih skupnosti ter financiranja kulture vnašal v samo razpravo precej nejasnosti in negotovosti. Slo je pa predvsem za to, da bi naj se po pripravljajočih se zakonskih določilih preneslo ustanoviteljstvo vseh kulturnih institucij v Ljubljani na mesto, torej tudi tistih, katerih ustanovitelj je sedaj republika in katere sedaj tudi financira neposredno republika sama ali pa v sodelovanju z mestom.
Ljubljanske razprave so ves čas izražale določen dvom, da bi bilo ta prenos ustanoviteljstva mogoče izvesti, če ne bo hkrati storjeno vse za sanacijo ne samo ljubljanske ampak naoionalne kulture in če ne bo s to preureditvijo zagotovljena uspešnejša rast kulturnih institucij v Ljubljani. Vendar pa ves čas te razprave omenjeni izhodiščni točki nista dobili zadovoljive
podobe in nekatera druga ključna vprašanja ne jasnega odgovora. Ljubljanski kulturni delavci, ki so sodelovali v razpravah, se namreč niso mogli zadovoljiti s tem, da bi kulturne institucije, ki jih je doslej financirala oziroma sofinancirala republika, prenesli na mesto tako, da bi s prenosom ustanoviteljstva prenesli tisti finančni ** delež, ki je potreben za »ljubljansko« redno dejavnost kulturnih institucij jn skoraj nič več.
V tem primeru bi se Ljubljana znašla v položaju, ko bi tem institucijam ne mogla zagotoviti normalnega dela in normalne rasti, se pravi tudi tiste, ki presega zgolj ljubljanske'okvire in mestne interese. Nasploh, tako so poudarjali v razpravah, je skoraj nemogoče deliti delo, na primer narodnega muzeja ali opere v tisto, kar je v ljubljanskem interesu, in na tisto, kar je v nacionalnem interesu. Ta delitev pa bi bila aktualna zato, ker bi del finančnih sredstev za dejavnost nacionalnega interesa dala po novem republika, redno dejavnost pa naj bi financiralo mesto skupaj z dosedanjimi svojimi sredstvi in s tistimi, ki bi jih po novem pridobilo kot stalne vire iz sedanjih republiških sredstev.
Razprava o teh inštitucijah, ki že ves čas delujejo v Ljubljani, ki pa vendar niso samo »ljubljanske«, je v načelnih izhodiščih dokaj zameglila in zaostrila javno razpravo o kulturnih skupnostih in seveda posebej o bo-
Nazaj k ,novi umetnosti
Psihedelični plakat v Mesini galeriji
štiriinpetdeset primerkov lepakov devetnajstih avtorjev iz zvrsti tako imenovane psihedelične umetnosti nas popelje v čisto poseben svet likovnega ustvarjanja oziroma poustvarjanja. Psihedelični lepak, katerega nastanek je tesno povezan z nastankom in razmahom gibanja hippyjev v Združenih državah Amerike in posebej v San Franciscu, niti ni v pravem pomenu besede lepak; pravzaprav ni lepak v dosedanjem pomenu besede. Kajti njegov namen očitno ni opozarjati na konkretni predmet, dogodek, njegov namen ni — vsaj kot se zdi — komercialen ali propaganden Vsa njegova propagandna vsebina je morda le v tem, da s svojo posebno likovno govorico opozarja, da gre za nekaj v zvezi z revoltom proti družbi v smislu nove zlate mladine hippyjevskega tipa. Pa tudi to ne more biti več vselej res, kajti jasno je, da si je sodobna komercialna služba z lahkoto prilastila slog teh plakatov in v okviru te »novosti« propagira na star način morda nove izdelke. Likovni inventar psihedelič-
ne umetnosti ni seveda nič novega, kakor tudi hippyjevsko gibanje ni v bistvu nič novega. Gre za oživljanje oblikovnega sveta nekdanje »Art Nou-veau«, »Jugendstila« ali »Secesije« v povsem dekorativnem pomenu. Tako nastajajo ori-entalsko-secesijske oblike v čudnih, za oko nekoliko mučnih, vso ploskev pokrivajočih in povsem nestrpnih vzorcih, katerim se morajo, denimo, povsem podrediti tudi črke, kjer jih sploh je kaj.. Tako postajajo tisti redki napisi komajda ali sploh nečitljivi — tu smo pa že pri bistveni spremembi: ta lepak samo še opozarja. na kaj — to pa že ni več posebno pomembno! Gre torej za neke vrste izroditev lepaka, ki se v okviru psihedelične umetnosti nekritično vrača k že izoblikovanim in davno preraslim izhodiščem »fin de sieclea«, ohranja sa-
doči ljubljanski temeljni kulturni skupnosti. Ce je bil na eni strani ves čas prisoten pogoj materialne sanacije kulture, je bila navzoča ob tem tudi misel, da teh zelo kočljivih vprašanj, ki bodo zagotovo imela dolgoročne posledice, ni mogoče izvajati na silo in premalo pripravljeno.
Zlasti v zadnjem času se je vse bolj pojavljala misel, da naj bi ustanoviteljstva kulturnih inštitucij ne povezovali avtomatično s članstvom v ljubljanski temeljni kulturni skupnosti. To pomeni, da bi temeljna kulturna skupnost v Ljubljani povezovala vse kulturne inštitucije, kulturne skupine in kulturne delavce, ki delujejo na območju Ljubljane neglede na to, kdo je njihov ustanovitelj oziroma glavni finančni podpornik. Problem ustanoviteljstva bi urejali, ko bi bile priprave dovolj izvedene, in v sporazumu z zainteresiranimi. Tako bi prišlo do tega, bi bila temeljna kulturna skupnost v Ljubljani glede kulturnega programa in sodelovanja ter sporazumevanja med kulturnimi dejavniki v Ljubljani nekaj naravnega, ne pa nemara v določenem oziru celo kaj prisiljenega.
V tem času so se tudi razprave med predstavniki republike in predstavniki mestne skupščine glede prenesenih finančnih sredstev iz republike na mestno skupščino kolikor toliko razbistrile. Kaže, da bodo naposled le ugotovili višino potrebnih sredstev. ki bi bila potrebna za prenos ustanoviteljstva kulturnih ustanov na mesto.
To dvoje je v marsičem pomagalo, da je omenjeni sestanek predstavnikov v mestne socialistične zveze in mestnih sindikatov pomenil nekakšen mejnik v dosedanji razpravi o kulturni skupnosti v Ljubljani, čeprav mnoga vprašanja še niso razrešena. Na kratko povedano so se zmenili za tole: Podprli so predlog zakona o kulturnih skupnostih in predlog zakona o finančnih sredstvih za kulturo, in to s pogojem, da slovenska skupščina sprejme oba hkrati in da zakona pomenita tudi sanacijo gmotnega položaja kulture. V Ljubljani se bodo čimprej lotili ustanavljanja temeljne kulturne skuonosti. in to s takega izhodišča, da se probleme ustanoviteljstva obravnava ločeno od nastajanja ljubljanske temeljne kulturne skupnosti t.er sodelovanja v niei. Od bodoče republiške kulturne skuonosti pa želijo čimorei dobiti osnutek Statuta kulturne skupnosti, da bodo konkretneje razoravljali o vprašanjih, ki še niso raz- i čiščena.
Zelo verjetno je, da bo ta
Z AVELl^INSKEGA PLATNA — Stefania Sančtrelli v filmu »Poletje s čustvom« režiserja Roberta Scarsella.
Film
Avellinsko odkritje
Srečanje s samorastniškim festivalom
mo dekorativno dediščino i brez prave, utemeljene vsebi-' dogovor v Ljubljani precej ne, samo iz. želje po odporu 1 vplival na nadaljnjo razpravo zaradi odpora samega — tako 'n tudi na to^ kako bodo po-
pa prav zanimivo po svoje ilustrira tudi vse glavne sestavine hipovievskega gibanja.
JANEZ MESESNEL
slanci na bližnjih zasedanjih zborov slovenske skupščine tudi sklepali o obeh zakonih.
J. S.
Avellino je komaj' mogoče najti na zemljevidu Italije. In čeprav ga nova avtomobilska cesta že v dvajsetih minutah poveže z Neapljem, se obiskovalcu zdi, da je stopil v povsem drugačen svet. Častitljivo stari Avellino je potisnjen že pod Apenine, pust .nerodovitev in skalnat je. V njem je zgodovina od kamene dobe dalje nabrala tako malo znamenitosti, da jih turistični vodič strne v petnajst vrstic.
Kronist sodobnega filmskega dogajanja mu bo moral posvetiti več prostora. Avellino je rojstni kraj enega najbolj zanimivih in samosvojih festivalov, kar jih pozna prenatrpana festivalska pratika. V njem se že dvanajst let zapored zbirajo filmski misleci in ustvarjalci, združeni v prepričanju, da je skoraj četrt stoletja stari, torej že klasični italijanski neoreali-zem tisti filmski idejni in izrazni modus, ki je najbolj celovito prispeval k soočenju družbe z njenimi^ perečimi vprašanji. Podprti s tem estetskim in miselnim verova-
Pari.sko pismo
Letošnje francoske literarne nagrade
Vsakoletne velike trancoske literarne nagrade, ki jih v decembru med šušljanjem po kuloarjih in objavi jedilnikov na slavnostnih banketih podeljujejo največje pariške založbe in žirije, sodijo v prvo razpredelnico. Razen tega vselej že vsi bolj ali manj vedo, kateri ducat imen bo prišel v poštev za onih sedem glavnih nagrad in če ob koncu kdo le ni bil nagrajen, se pariška kultumja srenja skoraj vznemiri . . . Same podelitve nagrad pa so bile tudi letos bolj potrditev dosedanjih kvalitet, kot pa presenečenje, seve, če izvzamemo morda na Irskem živečega trancoskega pisatelja Michela Deona, ki je znan kot izrazit politični desničar.
Samo za uvod naj omenim, da je letošnjo nagrado za najboljši policijski roman dobil pravi policijski komisar Henri Chardot za delo »Zločin na veliki petek.« Dobitnik te na-garde, »Prix du Quai des Or-fevres«, je izjavil, da policijski komisar v njegovi kriminalki nikakor ni on sam; da je roman, povsem izmišljen in da ga je poznavanje stroke pri pisanju kvečjemu motilo.
Ne samo prvo nagrado glede na čas podelitve, ampak tudi prvo po hierarhični lestvici, nagrado za najboljši roman, ki jo podeljuje Francoska akademija, je dobil Bertrand Poirot - Delpech za roman »Norica iz Litve« (NRF). Avtor, ki je tudi stalni gledališki kritik časopisa Le Monde, je kultiviran in tudi v svojem čustvovanju
odmerjen človek, ki zna pisati briljantno, hkrati z bodico ironije in s kancem morale. Očitno ga je lema, ki jo je tokrat obravnaval, zavrtela bolj kot običajno, z »norico« se je sam opajal ter povezal elemente stvarnosti s popolnimi blodnjami. Čeprav kljub temu ni zapravil enotnosti romana, je bila vendar za dostojanstveno Akademijo kar precej pogumna odločitev, da so nagradili »Norico iz Litve«. Bila pa je to sicer nagrada, ki so jo Vsi sprejeli brez pridržkov.	*
Niti presenečenja niti oporekanj ni vzbudila letošnja Goncourtova nagrada, ki so jo v drugem krogu soglasno prisodili Michelu Tournieru za roman »Kralj jelš» (založba Gallimard). Pisatelj, ki je bil nekoč novinar in ki je zdaj televizijski producent, je bil že za svoj pjrvi roman »Petek« leta 1953 deležen nagrade Francoske akademije. V tem lepem literarnem delu, ki mu nekateri očitajo zgolj nekoliko dvoumnih sadističnih psiholoških razglabljanj, je apokaliptično razgrnil simbolični zverinjak nemških nacističnih esesovcev. Knjiga, ki ji kljub uglajenemu jeziku, ne manjka grobosti in tesnobe.
Precej dvomljiva je bila nagrada Renaudot, ki so jo letos podelili avtorju že starejše generacije, 56-let.nemu Jeanu Freustieju, zdravniku, ki si je pridobil sloves že s prejšnjimi štirimi knjigami. Člani žirije so morali glasovati kar sedemkfat, da so prišli
do odločitve, pa še takrat je Freustie dobil komaj 4 glasove proti trem, ki so bili za pisateljico Anne Hebert. Kaj je bilo torej tako spotakljivega? Freustiejev roman »Isa-belle ou l’Arriere-Saison«, (založbe Table Ronde), kar bi lahko prevedli »Cvetje v jeseni«, obravnava namreč delikaten krvoskrunski intimen odnos med starejšim očetom in dozorevajočo hčerjo.
Pisatelj Francois Nourriser, ki je že znan avtor v pariškem literarnem krogu, ki pa ni imel preveč sreče z ženskami, je tokrat dobil literarno nagrado »Femina«, nagrado, ki jo podeljuje ženska žirija. »Sprejemam nagrado kot povabilo na večerjo v hišo, ki slovi po svoji odlični juhi . . .«, je rekel Nourissier Roman se imenuje »La cre-ve«, »Pogin«. Gre za neko precej avtobiografsko podobo človeka, ki je neuravnovešen a hkrati bistroviden, človeka, ki obupuje, a ta njegov obup ni nekaj banalnega in neutemeljenega. Knjiga odraža tudi nič koliko kulturniških obrazov Pariza, vrsto kljub grenki utrujenosti velemesta vselej svežih podob čudovitega mravljišča ob Sei-ni.
Pisatelja Camilla Bounique-la so okronali z nagrado Me-dicis. Njegov roman »Selinon-te ali imperialna soba« (založba Grasset) je delo, ki so ga mnogi kritiki v Parizu povzdigovali, še preden je dobilo pečat »Grand Prix«. Gre za precej metelktualno temo j
in gradnjo v smislu romana — labirinta.
Šele po tretjem rešetanju glasov so prišli do sporazuma, ko so presojali nagrado »Interalie«. Dobil jo je pisatelj Michel Deon za svoj roman »Divji poniji« (Gallimard). Deon se je v preteklosti vezal na francosko desničarsko gibanje okrog ko-loboracionista Maurrasa in revije »Action Frangaise«. Ta mož pesimistične ironije in damdyjevske nesramnosti je odličen, sočen pripovednik in v svojem 500 strani obsegajočem delu »Divji poniji« je podal zanimiv pogled na galerijo oseb, ki jih je poznal v zadnjih 30 letih.
In za konec? če že ni ministra, je treba zatključiti vsaj z ženo bivšega( in verjetno tudi bodočega) ministra Edgarja Faura, s ]n.sate: Ij ICO Lucie Faure. Madame Faure je sicer izbrala svojemu romanu naslov »Nora nesreča« (založba Julliard), toda delo ji je le prineslo nagrado »Prix d’Honneur«. Lu-oie Faure je dejansko dobra in plodna pisateljica; pred tem je objavila že štiri druge romane, od katerih je za dva prejela tudi nagrade. Ne glede na moža — ministra in ne glede na to, da je ob sedanji novi tretji nagradi poslal založnik Bourgeois čudovit šopek rož, pa je vsebina »Nore sreče« kar krepko neusmiljena: gre Za vzajemno samouničevanje moža in žene v 20. letih skupnega zakonskega življenja.
BOGDAN POGAČNIK
njem iščejo v domači italijanski in svetovni proizvodnji dela, ki dajejo staremu neo-realizmu nove, sodobne izrazne možnosti, ne da bi spreminjala njegovo politično vsebino, ki postaja čedalje bolj konkretna in socialno angažirana.
še bolj je festival zanimiv, če ga presodimo po nekaterih zunanjih, organizacijskih in manifestativnih okoliščinah. Najbolj značilna je nemara ta, da je avellinski festival novega neorealistič-nega filma prireditev, katero z resnično privrženostjo podpira sila, ki je v zadnjih letih zamajala in izpodkopala vrsto veliko trdnejših filmskih festivalskih srečanj — dijaška in študentska mladina.
Nenavaden je pogled na te študente, ki so komaj pred dobrim mesecem dni za dva tedna zasedli svoje šole, da bi si izborili nekaj več socialnih pravic v tej svoji pokrajini, ki jo z nekakšnim bridkim ponosom razglašajo za najrevnejšo italijansko provinco. Skromni na zunaj, a duhovno izredno gibčni, razgledani, nepopustljivi in razvneti so vendar skrajno disciplinirani, kadar gre za akcije, ki bi utegnile prenapeti nezanesljivo nitko legalnosti festivala.
Izrazito levičarska kulturna in potemtakem nujno tudi politična manifestacija je seveda napoti nasprotnim političnim krogom. T.z dneva v dan se bori za svojo pravico javnosti in včasih doseže ta boj skoraj dramatične zaplete. Letos jih je razvozljal kanec optimizma; prireditev so obiskali državni, pokrajinski in občinski predstavniki in celo obljubili, da bodo dosedanjo simbolično finančno-pomoč festivalu povišali v realnejši prispevek. Drugo
priznanje je festival doživel z obiskom uglednih filmskih igralcev, ki so se osebno potrudili v majhen podeželski kraj in njegov skromen kinematograf po podeljene nagrade. Tudi zvezdnik Franco Nero je prišel.
Sedež festivalske organizacije je v Avellinu; festival tako rekoč pooseblja profesor, filmski publicist in urednik Camilo Marino, predstave pa potujejo po okoliških krajih, v katerih so šolska središča, saj predstavlja mladina pretežno večino gledalcev, ki se takoj po predstavah spremenijo v razvnete diskutante na več ur trajajočih javnih tribunah. jNa njih je tudi poudarek prireditve, ki kljub žgoči problematiki filmov in nasprotnosti prepričanj nikoli ne prekipijo v nered in žoičnost izmenjave mnenj.
Festival, ki se odreka slehernemu slavnostnemu poudarka ali ceremonialnemu blišču, pa je po drugi strani eminenten v pogledu žirije. Festivalska, priznanja, imenovana »Zlati Laceno«, podeljuje žirija, v kateri so zbrana najslavnejša imena italijanskega filmskega ustvarjanja od Antomiomija, fcj je, pred dvanajstimi leti prav v Avel-
linu prejel svoje prvo javno priznanje, pa do Passotinija, Lizzanija, Loya in pisatelja Domenica Rea. Priznanje, ki ga izreče tak tribunal, je v resnici priznanje.
Letos ga je dobil tudj jugoslovanski film, edini tuji gost na festivalu, »Enajsta zapoved« režiserja Vanče Klja-koviča. Italijanski filmski prispevek je bil kvalitativno in žanrsko pester. Od angažiranih političnih dokumentarcev, ki so jih predstavili že na lovranskem srečanju v novembru, je segal mimo nekaterih zanimivih začetniških del do enega vrhov današnje italijanske filmske avantgarde, do Tinta Brassija in njegovega filma »Odpadnik« (Drop out), v katerem sta odlično zaigrala Vanessa Red-grave in Franco Nero. Briljantno oblikovana filmska freska, naslonjena na prvine antidrame in absurdnega gledališča, govori o sodobnem svetu, ki odtujen in razcepljen drvi v kolektivno blaznost.
Za politične in socialne silnice italijanskega Juga pa je bil značilen prvenec Pa spitala Squitierija »Jaz in bog«, ki razkriva dokumentarno neposredno posledico revščine in nerazvitosti, fabulativno pa žal vodi svojo izpoved v melodramo. Skorajda nehar-monično se je takim temam pridružil Roberto Scarsella s filmom »Poletje s čustvom«, v katerem obravnava čustvene in etične odnose ined mladimi. žal na program festivala ni prišel napovedani film Giuseppa Ferrara »Kamen v ustih«, ki je, kot zatrjuje italijanska kritika, eden najbolj odločnih filmskih spopadov z mafijo.
Vsak film, ki se je predstavil v Avellinu, se ni predstavil le kot umetniška stvaritev, temveč tudi kot politična. pošlanioa, kot bolj ali manj neposredno opredeljevanje avtorja do njegovega sveta. In vendar je imela v nasprotju s težnjami in izjavami ekstremistov, ki. zanikajo nujnost kreativnih vrednosti v političnem filmu, v njih prvo besedo umetnost.
STANKA GODNIČ
Televizija
Utelešeni in ustvarjalni nesmisel
Težko je ugotoviti kaj drugega kot to; da se nam je ustvarjalna norost in norčavost nadrealističnega slikarja
—	klasika Salvadorja Dalija v filmskem prikazu Orsona Wel-lesa prikazala kot kongenial-no delo.
Ne zanikamo tedaj ne ekscentričnosti ne slikarskega mojstrstva očeta op in pop-ar-ta, beatlesov in drugih mistl-fikacij dejanske duhovne stiske sodobnega človeka, čudimo se Dalijevi velikanski ustvarjalni energiji in njenim nenehnim genialno šarlatan-skim izpadom, zaprepaščeni smo nad uresničeno možnostjo tega, da se mu je posrečilo osebno zaživeti in najbrž celo že preživeti umetniško načelo paradoksa, absurda, podzavestnih stanj in miselnih avtomatizmov, značilnih za nadrealizem, zabavamo se nad Dalijevimi neusmiljenimi potegavščinami na račun samega sebe in publike. Premišljamo navsezadnje o zrnih globokih resnic, ki nam jih je v svoji dalijevski angleščini podtaknil ta narcisoidni klovnovski žrec, dejansko nenehno razpet med travmo rojstva in strah pred smrtjo.
Filmarji so z neponovljivo tehniko snemanja, montaže in predvsem razumevanja dali-jevskega pojava dobesedno filmali pot od realizma DaLi-jevega okolja do nadrealizma njegove ustvarjalne fantazije. Realni pianist zdrsne v nadrealno, morje, kamniti rt se predrsa v informel znanih »mehkih straž« itd. itd.
—	Dalijeve slikarske fanta-zmagorije, skratka, zažive, se zganejo v film in tečejo vzporedno z vrinjenimi nastopi božansko 9 norega intervjuvanca. V njegovi umetno ustvarjeni nadrealistični parano--ji odkrivajo popolnoma zavestne in smotrne umetniške težnje: izraziti neizrazljivo z otipljivo predmetnostjo.
JOŽE SNOJ
Risba na temo .moja vas”
Lackovič, Mandič in Magyar v avli trebanjske osnovne šote
Medtem ko je bila do nedavna vsa pozornost, ki je veljala likovni tvornosti primitivcev — temu vzporednemu, fascinirajočemu toku sodobnih jugoslovanskih umetnosti — usmerjena predvsem k ugajaj očim površinam stekel, je veljala risba za bolj ali manj stranski snop prizadevanj; stranski zato, ker so se ob njej lomile likovne sposobnosti posameznih ustvarjalcev hlebinskega kulturnega kroga, ker je predstavljala čer, največkrat temelječo na gibkih, peščenih tleh likovnega neznanja.
Lahko zatrdimo, da si je šele mlajša, »negeneraličev-ska« generacija s slikarjem Ivanom Lackovičem-Croato vsilila vstop k risbi. Izraziti risar Laokovič je s pretanjeno, vzhodnjaško črto v temelju presegel svoja iskanja v barvnih steklih. Njegovo podoživljanje zagorskih zaselkov, procesij hiš in ljudi, razkriva risarja velikih dimenzij. Njegove ilustracije v delih hrvaških starih piscev »zagorskega kroga« so pomemben prispevek k umetniški interpretaciji sveta na sever od Save. V razmeroma kratkem času se je risbi izrazito izpopolnil tudi Pero Mandič, siceršnji stalni gost slikarske kolonije v Trebnjem Vzhodnjaški vpliv na bosenske vasi, fantastiko ljudskih verovanj in pripovedi je vtkal na belo ploskev z vednostjo o njeni krhkosti. Odločnejša, čeprav izpovedno manj močna je risba Viktorja Magyara, ki učinkuje izrazito ‘grafično.
PETER BREŠČAK
Talci na slovenskem Štajerskem
Muzej ljudske revolucije v Ljubljani bo odprl danes ob 18. uri v prostorih Modeme galerije razstavi pod naslovom »Talci na slovenskem Stajarskem 1941 do 1945« ter »Boj za Maribor in severno mejo 1918 do 1919«. Razstavi sta pripravila mariborski Muzej narodne osvoboditve in celjski Muzej revolucije. Razstava »Talci na slovenskem Štajerskem« prikazuje nacistično ubijanje talcev na tem območju, kar predočuje z izvirnimi razglasi o usmrtitvah talcev, s fotokopijami dokumentov o talcih in njihovih zadnjih poslovilnih pisem, ki sodijo med naj-
bolj pretresljive dokumente našega NOB. Razstavo »Boj za Maribor in severno mejo 1918—1919« pa je pripravil mariborski Muzej osvoboditve ob 50. obletnici teh dogodkov. Ob otvoritvi razstave bosta priredila Muzej revolucije ter republiški odbor ZZB NOV — komisija za glasbo — tudi koncert samospevov, nastalih v letih 1941—1945, na katerem bodo sodelovali naši priznani operni solisti Bogdana Stritarjeva, Vera Lacičeva, Božena Glavakova, Milka Eftimova. Rudolf Franci in Danilo Merlak. Pri klavirju iih bo spremljal Ljubo Rančigaj.
Rogoznica: bo] za . vaški dom
Krajevne organizacije zahtevajo vrnitev doma
Usoda nekdanjih zadružnih domov, ki so jih gradili kmetje in vaščani, je (marsikje zamegljena, ker se sedanji lastniki za njihovo vzdrževanje ne zanimajo dovolj ali pa nimajo denarja za njihovo popravilo, ki jih je zoh časa že načel.
Tako so tudi v letu 1947 in 1948 vaščani Rogoznice pri Ptuju v svojem kraju zgradili vaški dom, ki je po združevanju kmetijskih zadrug v ptujski občini postal lastnina ptujskega kombinata. Zato so pred dnevi krajevne organizacije v Rogoznici poslale odprto pismo občinski skupščini, družbenopolitičnim organizacijam in Kmetijskemu kombinatu Ptuj, v katerem zahtevajo, da se lastninska pravica nad vaškim domom, ki jo ima sedaj kombinat, prenese na krajevno skupnost Rogoznica.
P. P.
Solidarnost -
V strojni tovarni Trbovlje čaka na stanovanje 108 delavcev. Nekateri med njimi po pet in tudi deset let. Na občnem zboru sindikalne organizacije so se vprašali, kako urediti ta problem, če bi samo z denarjem od 4-odstotnega prispevka kupovali stanovanja, bi urejali stanovanjsko stisko delavcev še najmanj deset let.
Delegati so na občnem zboru predlagali vodstvu sindikalne organizacije naj preuči, kako bi vsi člani kolektiva s solidarnostno akcijo pomagali tovarišem, da dobijo čimprej stanovanja. Alj se bodo odločili za prispeven od neto osebnih dohodkov, kot so predlagali, ali kako drugače, je zdaj pre-uranjeno govoriti.
Velja Pa omeniti, da se o solidarnosti do delavcev, ki so brez stanovanj, v kolektivih redkokdaj sliši. V strojni tovarni so podobno solidarnostno akcijo enkrat že uspešno izpeljali in pričakovati je, da tudi tokrat ne bodo ostali samo pri besedah.
P. B.
Med izgubo in krediti
»Vega« v zelo težavnem položaju - Novi krediti najbrž niso rešitev - Razmišljajo o morebitni priključitvi h »Gorenju« - Socialna pomoč sindikatov
LJUBLJANA, 16. dec. »Lahko živimo sami,« zatrjuje v. d. glavnega direktorja ljubljanske »Vege« Branko Weber, dan po tem, ko so na seji delavskega sveta sprejeli odstop dosedanjega glavnega direktorja Franca Lamuta. »Nalili smo si čistega vina, delali bomo naprej tako, kot da se ni nič zgodilo,« pravijo vodilni člani družben opolitičnih organizacij in samoupravnih organov v podjetju (sindikat, zveza komunistov, predsednica delavskega sveta). Njihove besede preveva trdno prepričanje, da bi lahko novo sanacijo podjetja postavili na trdnejšo in realnejšo osnovo. Govorijo o nesrečni izbiri nekaterih izdelkov, o spremen j enih pogojih gospodarjenja, o konkurenci, dumping cenah in o marsičem še.
i pi
CQ2 .. CQ2 .
KLICE YU3 DCO ... — To so šifre, ki jih vsakodnevno pošiljajo v eter puconski radioamaterji
Čeprav njihov' radioklub dela šele nekaj dni, so že naavezali mnogo zvez s kolegi širom po naši domovini in izven nje. Že sedaj imajo prijatelje v Lendavi, Varaždinu, Samoboru, Mariboru, Plznu, Budimpešti in še marsikje drugje. Klub je še mlad in ima trenutno le 8 elanov. Predsednik je Franc Vrataric, že sedaj je med mladino tolikšno zanimanje za dejavnost radioamaterjev, da bodo v kratkem v Puconcih organizirali tečaj za radioamaterje.	\	Foto: J. Herman
Krepiti komunalno samoupravo
Zaključki socialistične zveze na seji občinske skupščine v Murski Soboti
MURSKA SOBOTA, 15. dec. Kljub uveljavljanju samoupravljanja razvoj prepočasi odpira pot demokratičnemu dogovarjanju in samoupravnemu odločanju, občinska skupščina in njeni sveti pa se prepočasi uveljavljajo v funkciji dejanskega organa samoupravljanja, piše med drugim v gradivu, ki so ga oblikovali že pred časom na seji občinske konference SZDL v Murski Soboti.
Te ugotovitve in zaključki s tezami za sestavo sprememb in dopolnitev statuta občine Murska Sobota ter akcijski program za izvajanje sklepov občinske konference SZDL so bili podlaga za današnjo razpravo na seji občinske skupščine v Murski Soboti. V akcijskem programu, ki ga je skupščina sprejela kot vodilo za uveljavitev resničnih samoupravnih odnosov v 'tej veliki komunalni skupnosti, med drugim piše, da so vsi zaključki seje občinske konference SZDL kljub časovnemu presledku še vedno aktualni in jih je moč uresničiti.
Ocene med drugim opozarjajo na to, da je v praksi premalo poudarjen dvodomni sistem skupščine, v~ kateri zla-
V nekaj vrstah
MARIBOR
Vpisovanje prvošolcev — Od tega četrtka do sobote bo na območju temeljne izobraževalne skupnosti Maribor vpisovanje otrok v prvi razred osnovnih šol za šolsko leto 1971/72.
Razstava — V okviru 8. festivala Kurirček bodo danes v razstavnem salonu Rotovž odprli razstavo Podobe iz knjig za domače čtivo.
PTUJ
Ogled gledališke predstave — Občinska zveza društev prijateljev njladine Ptuj bo letos prvič organizirala ob novoletni jelki ogled gledališke predstave v Mariboiu za vse učence šestih razredov osnovnih šol ptujske občine. Gledališka hiša je za to priložnost pripravila Gorinškovo mladinsko igro Rdeča kapica. Učenci iz ptujske občine si jo bodo lahko ogledali v torek, 22. decembra. Ogled bo za učence brezplačen.
RAVNE NA KOROŠKEM
Jubilanti dela — V tukajšnji železarni bodo ob koncu letošnjega leta na svečan način proglasili jubilante dela. Ob tej priložnosti bodo nagradili zaposlene s trideset in dvajsetletno delovno dobo z zlatimi urami in praktičnimi darili. Nagradili bodo tudi 151 zaposlenih, ki delajo neprekinjeno 10 let v železarni. Dobili bodo zlate ročne ure Omega.
sti ne pride do veljave zbor delovnih skupnosti.
V razpravi so odborniki in predstavniki družbenopolitičnih organizacij izluščili več kritičnih ocen, s katerimi so opozorili na potrebo po spremembah v metodah dela skupščine in predvsem tudi dopolnitve v občinskem statutu. Namreč -v tem temeljnem dokumentu vse po letu 1964, ko so ga sprejeli, niso upoštevali ustavnih in zakonskih sprememb, kar povzroča vse hujša neskladja tudi v samoupravnih odnosih v občini.
Poudarili so tudi potrebo po spremembah v financiranju krajevnih skupnosti, ki naj bi v prihodnje participi-rale po ustreznem ključu v prispevkih in davkih, posebej pa potrebo drugačnega obravnavanja krajevnih skupnosti na manj razvitih območjih občine. Krajevne skupnosti so vložile v zadnjih letih v razna komunalna in druga dela precej sredstev, delež občine k tem naložbam^ občanov pa je odločno preskromen.
Odborniki so se strinjali tudi s stališči Karla Sukiča,
sekretarja občinskega komiteja ZK, ki je dejal, da je treba razširiti sedanje razprave tudi na ugotavljanje samoupravnih odnosov v delovnih skupnostih in na vsa druga torišča samoupravljanja. Opozoril je tudi na potrebo po jasni opredelitvi funkcije predsedstva občine v statutu, na javnost dela skupščine in v zvezi s tem na funkcijo odbornikov. Nevzdržno je tudi to, da bi ukinili delegatski sistem v občinskih svetih, ker bi se s tem po njegovih besedah oddaljili od neposredne oblike samoupravljanja, vpliva občanov na delo občinske skupščine in njenih organov pa bi bil še manjši.
B. BOROVIC
Zanimivo in žalostno hkrati je, da so na »seznamu« izdelkov, ki jih je izbrala nesrečna roka načrtovalca, prav tisti izdelki, ki naj bi pred leti sanirali podjetje:	oljni
regulatorji, plinski vžigalni-I ki, igralni avtomati, rolete in drugi. In še eno prepričevanje: vse bi bilo v redu, ko bi banka dala toliko denarja, da bi plačali obvezni polog za uvoz repromateriala in carinske dajatve. Stroji ne bi stali, dobili bi denar, odnosi bi se uredili. Vprašanje: za koliko časa? In drugo: koliko časa še minimalni osebni dohodki? Naslednje: boste gospodarili gospodarno? Neprepričljiv odgovor: odpustiti je treba polovico zaposlenih, saj nas je preveč ...
Razmere v Vegi so dlje časa spremljali v mestnem odboru sindikatov. Pozorni so bili do sanacijskega programa, oziroma sanacijskih programov, ki jih res ni bilo malo.
»Zaskrbljevale so nas dimenzije sanacijskih programov,« pravi Franc Sladič, podpredsednik mestnega odbora sindikatov. »Zato smo nekajkrat opozorili sindikalno organizacijo, v podjetju, da izsledki SDK kažejo drugače
kot optimistične napovedi vodstva tovarne.«
Nekdanje vodstvo je zapustilo svoja delovna mesta. Enajst vodilnih delavcev je pospravilo mize, ostal je le eden.
V začetku prejšnjega meseca so na sindikatih prijeli »vajeti v roke«. Sklicali so sestanek, ki se ga je udeležil bivši direktor Vege Franc Lamut, predstavniki občinske skupščine, banke, mestnega komiteja in drugi. Prebrali so informacije SDK, banke, zavoda za cene in analize ter sindikata. Ugotovitev: izgube, ki jih je ugotovila SDK, so realne, približujejo se kritični točki. Ni moč zanikati prizadevanj vodstva tovarne, da hi uresničili sanacijski program. Niso pa mogli mimo ugotovitev, da je tovarna najela za približno 40 milijonov din kreditov (dve tre-tini je dala Ljubljanska banka, tretjino občina) — letošnja realizacija pa ne bo presegla 40 milijonov ...
Na dlani je bilo, da je podjetje na majavih nogah. Ocena na sestanku ni bila izrečena soglasno. Franc Lamut je vztrajal na realizaciji sanacijskega programa. Zato so sprejeli pobudo, da občinska
skupščina imenuje komisijo, ki bi ugotovila dejansko ekonomsko in finančno stanje. Zavzeli so se za hitre in odločne ukrepe, ki naj hi preprečili novo škodo. Vsaka odločitev — so dejali predstavniki — naj bo takšna ali drugačna, mora upoštevati naše stališče: delavci, ki so naj manj'krivi, ne smejo ostati brez zaposlitve.
Včerajšnje seje delavskega sveta so se udeležili tudi predstavniki sindikata, MK ZKS, občine. Rečeno je bilo, da so po podatkih komisije izgube v tovarni večje kot 15 milijonov dinarjev. To je bilo precej nasprotno od tistega, kar je trdil Franc Lamut: da gre za nerazumevanje banke in drugih kreditorjev. Edina stična točka obeh informacij je bila, da je stanje kritično.
»Oprl sem se na ugotovitve k »misije,« je dejal Franc Sladič. »Soglašal sem, da delavski svet Sprejme odstop generalnega direktorja, saj bo tako mogoče hitreje razrešiti odnose in ugotavljati odgovornost. Po mojem mnenju je osnovni problem, kako obdržati v podjetju dobre kadre. -Okoli 75 delavcev je že odšlo.«
Mestni sindikati bodo izplačali 107 delavcem Vege (materam in očetom samohranilcem, družinam, kjer sta oba zaposlena v tovarni) po približno 300 dinarjev pomoči. Občinska skupščina Ljubljana Center bo pomagala izplačati minimalne osebne dohodke za mesec november. Vlogo so že prejeli.
Danes je bil sestanek izvršnega odbora sindikalne organizacije, kjer so ugotovili, da je bil kolektiv zavajan, da delavci niso bili obveščeni o pravem stanju v tovarni. Delavci so bili na današnjem sestanku (lahko bi mu spet rekli prekinitev dela) silno kritični do odgovornosti nekdanjih vodilnih članov kolektiva, zahtevali so prave dohodke za opravljeno delo ter sprejeli predlog, da bo 28. decembra izredna konferenca sindikata.
Možnost je, da se uresniči predlog o priključitvi »Vege« k »Gorenju«. Pričakujejo stališče Gorenja in pogoje. O položaju v tovarni bo drugi teden govor tudi na občinski skupščini.
Ne bo odveč tudi nekaj besed o mladih delavcih, ki jih je v Vegi okoli 70 odstotkov od vseh zaposlenih. To so predvsem delavci, M so končali interno šolo podjetja, ki so — s stališča tovarne — kvalificirani, drugače nekvalificirani. Prav ti mladi ljudje so največje bogastvo »Vege«. Zato menimo, da bi pri novih sanacijah in odločitvah morali najprej pomisliti nanje.
IVAN VIDIC
Sodelovanje Maribor-Celje
Sestanek predstavnikov ekonomskega centra Maribor in zavoda za napredek gospodarstva Celje - Večja povezava z zaledjem
MARIBOR, 15. dec. Danes so se na Pohorju v hotelu Bellevue sestali predstavniki ekonomskega centra Maribor in zavoda za napredek gospodarstva iz Celja. Navzoč je bil tudi dr. Tine Lah, predsednik regionalne komisije za razvoj severovzhodne Slovenije. Obravnavali so izhodišča za prostorski razvoj celjskega in severovzhodnega slovenskega območja. Govorili so tudi o pripravljanju strokovnega gradiva za regionalni komisiji obeh območij.
Med izhodišči za prostorski razvoj so ugotovili, da je za bodoči gospodarsko-soci-alni razvoj zelo pomembno okrepiti prostorske nosilce razvoja. Ta vloga po mnenju udeležencev ne bi smela biti v prvi vrsti prepuščena posameznim večjim, oziroma kapitalno močnejšim delovnim organizacijam. Okrepitev gospodarsko-socialne moči prostorskih nosilcev pa je v protislovju s sedanjimi, skoraj administrativno usmerjenimi tokovi kapitala ki kad-
rov. Brez zavestnega pospeševanja gospodarskih in socialnih funkcij prostorskih nosilcev bi sicer ostalo le pri deklariranju policentričnega razvoja.
Navzoči so menili, da je treba pri bodočem urban-skem razvoju izhajati iz predpostavke, da je praznenje prostora ekonomsko socialno zgrešena zadeva. Zaradi tega bi morali doseči večjo povezavo mest z zaledjem z dnevno migracijo, to je z okrepitvijo prometnih funkcij, manj
pa s priseljevanjem v mesta. Seveda pa se temu marsikje še ne bo mogoče docela izogniti. Pri tem bodo določeno vlogo odigrali tudi dislocirani obrati. Ugotovili so, da daje slovenski koncept gospodarskega razvoja Slovenije premalo elementov za prostorski razvoj, čeprav bi morala biti oba medsebojno uskladena.
Na posvetu so se predstavniki obeh zavodov zavzeli za sodelovanje pri analizi »Prostorski razvoj obeh regij«. Zavzeli so se tudi za sodelovanje z avstrijskimi strokovnimi službami zlasti v prometu. Zaradi boli šega sodelovanja med mariborskim in severovzhodnim območjem Sloveni ie so predlagali obema regionalnima ksmisiiama. nai se sestaneta na skutini seji in obravnavata noreče skupne probleme. RJAN KOS
Preveč „če” za tovarno Runo
Tržiško usnjarno bodo morali bržkone ukiniti — Odločitev bo padla te dni — V težkem položaju pa so tudi nekatera druga podjetja v občini
Kot kaže, so v Tržiču vse bolj prepričani v to, da svoje tovarne usnja Runo ne bodo mogli rešiti. Na zadnji seji občinske skupščine v petek je namreč 14 odbornikov že glasovalo za to, da podjetje ukinejo. Ker pa jih 18 še vedno ni izgubilo vsega upanja za rešitev, so sklenili odločitev o nadaljnji usodi prestaviti za nekaj dni, ko bodo zvedeli za sklep upravnega odbora republiškega sklada skupnih rezerv gospodarstva.
Zadnjikrat je razprava o Runu ogrela odbornike občinske skupščine pred tremi meseci. Tedaj so se morali sprijazniti s tem, da jim Sava ne bo pomagala spraviti us-njame na zeleno vejo, ker je opuščala to vrsto proizvodnje. Prisilni odbor pa jim je zagotovil, da bo rešitev mogoče najti v okviru podjetja Konus iz Slovenskih Konjic, čeprav so v Konusu tedaj
Ni bila prometna nesreča
MARIBOR, 15. dec. — Stalno službo UJV Maribor so obvestili, da so prepeljali v celjsko bolnišnico 4-!etno Justino Iršič iz Pobreza, ki naj bi se poškodovala pri prometni nesreči v Oplotnici. Po dosedanjih ugotovitvah pa ne 'gre za nesrečo. Opazili so namreč udarec na glavi, ki naj bi ga opravil neznanec z nekim predmetom.
N. S.
Zapis s poti
Dopoldne na Sladki gori
S sopotnikom sva se namenila že zarana po opravkih v Poljčane. Zjutraj običajno najdeš ljudi še doma, a pozneje, če niso vezani na delo pri stroju ali s podobno službo, jih je težko dobiti. Razmeroma hitro sva opravila in pred nama je bil še lep del dopoldneva. Zato sva skočila v Rogaško Slatino. Po ne preveč strmi cesti med Poljčanami in Podplatom sva bila
kmalu sredi poti. Pečica. To [ mir. Jerovska vas 7 — sloji
so vinogradi in zidanice oba-kraj ceste, ki se proti Podplatu spušča zelo strmo. Bliže vznožju vabi obcestna tabla v Sladko goro, k mikavni postojanki sredi goric.
»Pa poglejva, kaj počno lepega decembrskega dopoldne na Sladki gori!« sva sklenila, zavozil sem v desno na makadamsko cesto.
Lep razgled, sonce, golo drevje in mir, presenetljiv
zapisano na tabli vrh vhoda v turistično postojanko. Kljuka se ni hotela vdati. Tudi trkanje ni pomagalo. Stopila sva naokrog mimo oreha, kjer je veverica zaman iskala orehe za ozimnico. Tudi pri zadnjih vratih ni bilo nič.
Posezojia, mrtva sezona, skratka vse odtenke turističnih sezon sva pretehtala in se ozirala naokrog, če se morda le ne bi odprlo kakšno okno v prvem nadstropju.

POGLED NA DEL SLADKE GORE
Foto: F. Krivec
Tačas je še veverica zbežala in tako sva ostala sama oziroma vsaj zdelo se nama je, da sva ob polenajstih dopoldne sama na Sladki gori.
»Poizkusi še enkrat,« sem svetoval Milanu. Pošteno se je spravil na vrata in vmes klical, da je bilo slišati na drugi hrib. Sam sem stopil po hribčku navzdol mimo praznega bazena k prvemu sosedu, starejšemu kmetu, ki je prislanjal snope koruznice ob opuščeno kaščo.
»Ali ni gori nikogar več?«
»O, saj so doma! Menda še spijo?«
»Torej imajo postojanko odprto?!«
»Seveda, vsak dan. Natakarica in kuharica živita tu.«
Zvedel sem, da ima postojanko, ki je sicer last kmetijske zadruge Šmarje oziroma kmetijskega kombinata Žalec, z vinogradom vred v najemu zasebnik. »Gospodarji« se torej menjujejo. Pred dvema letoma, bilo je poleti, nas je bila večja družba in bilo je zares prijetno tja pozno v noč. Tedaj je gospodarila tu neka Celjanka.
Milan je gori pred tablo Jerovska vas 7 še vedno vztrajal, saj sem mu dal znak, da je notri življenje. Veljalo je počakati, da dekleti vstaneta. Navsezadnje vendar nisva prišla na obračanje v Jerovsko vas!
Tiste pol ure, kolikor sem jih prebil s kmetom ob opuščeni kašči, je hitrS minilo. Zaupal mi je, da se niti vina ne splača več pridelovati. Letos ga je natočil kakih 20 polovnjakov. Le 1000 litrov so ga kupili v šmarski zadrugi. Konec* oktobra ga je peljal tja, pa še sedaj nima obračuna. Dejali so, da bodo plačali mošt po 3 dinarje. Z vinogradom je pravzaprav ve-
Nesreči
neprevidnih
mopedistov
dno težje. Ljudi ni dobiti, če slednjič le pridejo na delo, so izbirčni pri hrani in nihče danes' noče delati za manj kot 4 dinarje na uro. Jabolčnika sploh ne kaže nesti delavcem v gorico. Vino mora biti, vino in ne preveč mastno meso.
»Poglejte, spodaj pri hlevu, kup jabolk še imamo za pre-šati. Pa jih ne bomo prešali. Kaj bi z jabolčnikom? Svinje naj jih pojedo. Za sokove jih nočejo nikjer,« je tarnal kmet.
Milana je minilo potrpljenje in skupaj s kmetico, ki je hotela kupiti cigarete za moža, sta prišla po cesti navzdol. Pokramljali smo malo. ženska ni imela preveč časa. Morala je k možu v gozd, da bi družno do opoldneva podrla še kakšno bukev. Tačas so se na številki 7 odprla glavna vrata sladkogorskega turizma.
Natakarici Albini „ zares ni bilo nič nerodno, 'ko nama je povedala, da ni odprla pač zato, ker ni bila napravljena. Postregla je s turško in letošnje belo ter rdeče vino — čisto naravni domači pridelek — sva poizkusila. Dobro domače vino za 10 dinarjev, ki mora imeti tudi dobro podlago; vsaj porcijo pečenke, kakšne ražnjiče ali kaj podobnega na žaru. Popoldne takšne jeui greuo v denar m vino tudi. Ob sobotah in nedeljah je tu večji promet. Prihajajo predvsem družbe iz Celja, Maribora, Bistrice in poleti zlasti dopustniki iz Rogaške Slatine. Ponoči potegnejo, kakor pač želijo gostje, nasprotno pa dopoldne pred 10. uro ne kaže riniti na Sladko goro. šele ob 10. uri odpro, je zatrdila natakarica.
FRANJO KRIVEC
MURSKA SOBOTA, 15. dec. — V Doklsžovju pri Murski Soboti je 18-letni Andrej Po-zderec iz Melinec zaradi neizkušenosti In vinjenosti zapeljal na levo stran ceste in trčil v tovorni avtomobil, ki ga je vozil Franc Bauman iz Mla-jitnec. Mopedist, ki je vozil I brez vozniškega dovoljenja in sopotnik, 27-letni Anton Po-zderec, sta se pri padcu hudo poškodovala in so ju prepeljali v soboško bolnišnico.
Neizkušenost je botrovala tudi nesreči v vasi Trenje pri Lendavi, kjer se je hudo ranil mopedist Bernard Eaščan iz Trnja. Med 'vožnjo z dvosedežnim mopedom je padel po cesti. Zaradi hudih poškodb se zdravi v soboški bolnišnici.
E. B.
Stanovanje je gorelo
MARIBOR, 15. dec. — Danes ob 8.45 uri je izbruhnil ogenj v stanovanju Marije. Špindler na Pobrežju? Zgorelo je delno ostrešje, strop v kuhinji in vezi, vrata, okno in nekateri predmeti v stanovanju. škodo cenijo na približno 5000 dinarjev. Lastnica v času požara ni bila doma. Vzrok požara raziskujejo.
N. S.
pokazali pripravljenost pomagati, pa je bilo na omenjeni seji že čutiti malodušje in bojazen, da v Tržiču navsezadnje ne bi ostali sami z Runom in sanacijskim načrtom. Spričo tega in naraščajoče poslovne izgube so nekateri tedaj predlagali, da bi usnjarno kar likvidirali.
Ko je Konus oktobra prevzel posle od prejšnje prisilne uprave, so ob popisu zalog in drugega ugotovili, da je izguba še večja kot so tedaj prikazovali. Izračunali so, da je narasla že na 3 milijone dinarjev. Zaradi tega so Ko-njičani predlagali povečanje sanacijskega posojila- za 700.000 dinarjev, ki naj bi jih zagotovila Gorenjska kreditna banka. Razen tega so menili, da v sedanjem težkem položaju usnjarske industrije ne'bi zmogli hitro odplačati kreditov, zato naj bi jih dobili za deset let. x Vse te predloge so v Konusu postavili kot pogoj za prevzem sanacije Runa. Medtem ko sta jih Peko (milijon dinarjev posojila) in občinska skupščina (pol milijona) pripravljena sprejeti, se je v GKB zataknilo. Tam so odklonili predlog, da bi k obljubljenemu milijonu primaknili še 700.000 dinarjev, razen tega pa vztrajajo pri petletnem odplačilu. Povsem nejasna pa je še odločitev republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, od katerega pričakujejo največ —1 5,5 milijona dinarjev- Upravni odbor tega sklada se bo odločil v teh dneh.
Nad vsem tem pa je še poglavitni »če« — odločitev kolektiva Konusa o priključitvi Rima. Sodeč po tem, da so v Slovenskih Konjicah po začetni zavzetosti že sklenili razpisati referendum in da so ga nato spričo zapletov
okrog denarja in drugih težav preklicali, bi sklepali, da je pri njih sedaj precej manj pripravljenosti za sodelovanje.
Zaradi vsega tega je na zadnji seji občinske skupščine najprej sekretar občinskega komiteja ZKS zavrnil možnosti o kakšni rešitvi za
Runo in menil, da je edina pot v ukinitvi tega podjetja. S tem je spodbudil živahno razpravo o nadaljnji usodi usnjame. V njej so med drugim dejali, da likvidacija zaposlenih ne bi prizadela, saj bi zanje v drugih tržiških gospodarskih organizacijah takoj našli delo. Ob novici, da so v težkem položaju še v nekaterih drugih podjetjih, pa je bilo slišati mnenje, da ne bi bilo smotrno sedaj vse občinske rezerve porabiti le za Runo.
L. STRUŽNIK
Srečne
številke
V 50. kolu Dota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 17, 23, 27, 30; 34 in dodatna 1; drugo žrebanje: 3, 10, 14, 16, 27 in dodatna 17.
g
naročniki dela so
NEZGODNO ZAVAROVANI jj
PRI ZAVAROVALN1CISAVA
Ta teden v TT Dostojanstven konj
Nedavno tega je neki igralec obiskal Stockholm. Pred predstavo, v kateri naj bi nastopil, je prišel v stik s švedskimi kolegi in mimogrede omenil tudi besedico pornografija. Zanimalo ga je, kaj je pravzaprav s to švedsko rečjo, o kateri se v svetu toliko govori. Kakšna je pravzaprav ta liberalizacija seksualnega življenja, ki je omogočila, da se je tudi pornografija v tej deželi zelo razpasla in da so nekateri podjetneži z njo na hitro obogateli? Razburljivi izlet se je začel na robu starega mesta...
Starinska klet z bleščečim napisom PORNO nad vrati. . .
Sredi postane bel jakove pene...
»Ojačeni seks«...
Občevanje za gledalce . . .
Duhovit, drzen, predvsem pa čisto samosvoj zapis o pornografiji, ki se nam prikaže v drugačni luči, v kakršni smo jo gledali oziroma si jo zamišljali doslej.
Pismo Slave Rakove
Bralci TT se gotovo še spominjajo pretresljive zgodbe »Kako sem zavozila življenje«, objavljene v 49. številki Tedenske Tribune. Izpoved povratnice Marjane Zdešarjeve je naletela na veliko pismenih in telefonskih odmevov. Naj zanimivejši je vsakakor dolg zapis znane Slave Rakove, avtorice slovenskega bestsellerja »Zakaj sem ga umorila«.
Ker je njeno pismo pravzaprav odlomek iz novega romana, ki ga Slava Rakova piše o svoji težki preizkušnji, bo gotovo zanimalo tudi tiste bralce, ki zgodbe o Marjani Zdešarjevi niso brali.
lW 5^ .
toplo in zdravo perilo
ANTIREVMATIČNO PERILO
IZ ANGORA VOLNE
1X0 IR
• za ženske:
maje — hlačke — toplotni pasovi — grelci za kolena
za moške: maje — toplotni pasovi grelci za kolena — dolge hlače in V* hlače
supermarket
Ljubljana
odprto od 7,30 do 21.ure
Mornarica
Kje so
naše
ladje?
PIRAN, 15. — Linija Jadran — Zahodna Afrika — Jadran: »Bohinj« bo jutri vrgel sidro v Temi, nato pa bo obiskal še Matado, Bomo, Doualo in Lagos. »Brežice« so danes prispele v Marseille. »Borovnica« bo danes iz Marseilla prispela v Genovo. »Branik« pluje proti Benetkam. kamor bo prispel čez pet dni. »Bočna« bo čez štiri dni zaplula v lagoško luko. »Zelengora« je v Abidjanu. »Rivademar« bo 25. decembra pristala v Benetkah.
Linija okoli sveta: »Litija« je danes vrgla sidro v Osa-ki. »Ljubljana« bo jutri prispela v Cochin. »Trbovlje« bodo še pet dni na Reki, nato pa se bodo namenile še proti Indiji. »Goranko« bodo jutri sprejeli v Monfalconeju. »Korotan« bo čez dva dni pristal v Istanbulu. »Lattuga« bo 25. decembra prispela v Genovo. Semkaj pa bo v začetku januarja zaplul tudi »Ljutomer«.
Prosta plovba: »Bela krajina« je v Brunswicku. »Piran« v Visagapatnamu (kjer naklada za Japonsko) in »Kras« v New Havanu. »Koper« bo 22. decembra prispel v Wil-mingtonu. »Krpana« so danes sprejeli v reškem pristanišču. »Portorož« bo čez dva dni vrgel sidro v Santosu, pet dni kasneje pa še v Buenos Airesu. »Sirena« bo čez pet pet dni pripeljala v Casablanco. »Postojna« pluje proti Japonski. Njena prva postaja bo 28. decembra.
V. G.
KOT DVA GOLOBČKA
Foto: E. Selhaus
Narodnosti
Za Brkine
Pretekli torek smo no tej strani objavili repor tažo Andreja Pirkoviča »Trije ženini, en sam gvant« z obiska v Brkinih. Po izidu članka se je precej naših bralcev obrnilo Tia uredništvo in na pisca z željo, da bi pomagali nerazvitim Brkinom. V sodelovanju z občinskim Rdečim križem v Sežani občinsko konferenco SZDL in še zlasti z osnovno šolo v Divači smo se dogo vorili, da lahko vsi, ki hočejo pomagati, pošljejo pomoč v denarju na žiro račun pri SDK Sežana 5222-678/77, v materialu pa poverjeniku RK v Divači Stanetu Fabijanu, Divača 7. Zbirni center pomoči bo v osnovni šoli v Divači, kjer nam je na pomoč priskočil ravnatelj Janet Lipovec. Iz Divače bode pomoč odpeljal: ljudem t Brkine z lastnim prevoznim sredstvom.
O tem, kako bo celotna akcija potekala, bomo poročali. Predlagajte, kake najbolje pomagati.
n nikdar več Cigan
>Tudi Romi smo ljudje! Nočemo podpor, ampak šole za naše otroke in enake pravice kot druge narodnosti!«
Na svojem večnem popotovanju po svetu je Rom končno prispel — tudi v obrazec za popis prebivalstva. Stoletja preganjan nomad je prvikrat dobil pravico, da povsem svobodno izpove svojo narodnostno pripadnost. Prihodnje leto jugoslovanskemu Romu — Ciganu ob popisu prebivalstva edinemu na vsem svetu ne bo treba skrivati svojih narodnostnih občutkov, ne bo se mu potrebno asimilirati med »priznane narode«. Rom bo prenehal biti privesek drugih narodov, odpadla bo razdelitev Ciganov na — makedonske, albanske, srbske, turške, madžarske, ruske, romunske Cigane.
Koliko Romov živi v Jugoslaviji? Tega nihče ne ve natančno. Omenjajo številke .od 300 do 800 tisoč. Uradna statistika navaja celo smešno nizko število: 32 tisoč Ciganov (1000 v Bosni in Hercegovini, 21.000 v Makedoniji, na Hrvatskem in, v Sloveniji 10.000 v Srbiji; v Cmi gori, statistika ne pozna Ciganov, čeprav vsaj v Sloveniji poznamo dve, tri večja ciganska naselja).
Od ustanovitve Jugoslavije, od leta 1918 naprej, je bilo prebivalstvo popisano petkrat, toda za Rome ni bilo posebne rubrike. V evidencah so izginjali brez sledu in glasu. Preprosto So jih prišteli med pripadnike tistih narodov, na katerih področju so živeli.
Kako so te asimilacijske težnje močne, se je občutilo
tudi sedaj. Kakor hitro se je razvedelo, da se bodo Romi pri prihodnjem popisu lahko nacionalno svobodno opredelili, so bali v nekaterih krajih izpostavljeni pritiskom. Odrekli naj bi se svojim pravicam in se opredelili tako, kot to ustreza nacionalističnim in šovinističnim krogom.
»TRGOVCI Z DUŠAMI«
»Trgovci z dušami« so se na primer pojavili v Sandža-ku in na Kosovni. Z zasebna agitacijo so skušali umetno pregrupirati narodnosti in različne etnične skupine in sicer pod krinko hitrejše emancipacije in napredka.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Makedoniji. Tam so Ciganom priporočali, naj se izjavijo za. Turke ali 33 Albance.
Republiška politična vodstva so reagirala ostro. Izvršni odbor republiške konference SZDL Makedonije jo zavzel stališče, »da ni nikakršnih ovir, da se ne bi Vlahi, Romi in drugi, ki žive v tej republiki, opredelili kot posebne etnične skupine.
V Centralnem komiteju ZK Srbije, v Pakiraj inskem komiteju ZK Vojvodine in v Centralnem komiteju ZK Bosne in Hercegovine je prevladalo mišljenje, naj Romov ali Ciganov v zbirnem pregledu ne bj vključili v rub riko »razno«, ampak kot posebno etnično skupino. V Centralnem komiteju ZK Bosne in Hercegovine so tudi predlagali, da se prizna ime — ROM!
Na ustanovni skupščini društva »Rom« v Beogradu so Cigani odkrito in dostojan-
Železnica
Od prvega hiapona prek Gorenjske pa do električne vleke in novih načrtov
Pred dvema dnevoma, 14. decembra je sto let tega, odkar je po Gorenjski od Ljubljane do Trbiža zapeljal prvi hlapon. Ob tej obletnici je vsekakor zanimivo pogledati nazaj v zgodovino graditve te proge. O tem je veliko zapisanega v kroniki železniške postaje Jesenice, ki jo je leta 1968 uredil predzadnji šef postaje tovariš Stanko Hladnik.
Pripoveduje ta kronika, kako da so o graditvi proge od Beljaka k Jadranu začeli misliti že kmalu po 1850. letu. Tehtali so tri variante. Prva: po dolini Soče in prek Pre-dila; druga: čez Pontebo in skozi Videmsko pokrajino ter tretja: preko Ljubljane. Ker je morala Avstroogrska prepustiti Benečijo Italiji, je zmagala tretja varianta prek Ljubljane. Tudi Soška dolina se je namreč zdela preblizu meje, torej med vojno neuporabna, ker bi bila v dometu topov.
Za tretjo varianto pa so se predvsem potegovali mestna občina ljubljanska, deželni zbor in trgovinska ter obrtna zbornica, pa tudi industrialci ter predstavniki takratnih mest in trgov na Gorenjskem. Glede na to, da najvažnejša naselja niso ležala blizu skupaj, so se. denimo, v Škofji Loki, Tržiču, Kropi in Bledu potegovali, da bi proga tekla skozi ali vsaj v neposredni bližini teh krajev. V kroniki pa stoji, da so bili v tem pogledu precej brezbrižni v Kranju in da zato ni veliko manjkalo, da bi železnico speljali kar med šmarjetno goro in Joštom, torej precej stran od gorenjske metropole.
Po zmagi Ljubljane
Poročila o začetku graditve se ne ujemajo. »Novice« pa omenjajo, da so prvo lopato zasadili 1. aprila 1869. leta m
da je bila uradna otvoritev, kot že rečeno 14. decembra 1870. leta. Na 102 km dolg! progi je bilo takrat 12 postaj. Pri tem je zanimivo, da je bila, denimo, prva postja na Jesenicah prav taka kot v Mojstrani in da je bilo postajno poslopje prav na nasprotni strani, kot je danes, ko je že v tretje zgrajeno.
Ljubljana-Jesenice:
4 ure
V začetku je vozil -v obe smeri le po en potniški vlak in je vožnja od Ljubljane do Trbiža trajala kar 5 ur in pol, do Jesenic pa skoraj 4 ure. •
Pod Avstroogrsko pa je bila ta proga drugorazrednega pomena, ker je bila takrat glavna prometna smer Dunaj— —Trst. Prav zaradi tega so do 190G. leta zgradili še eno progo v takratni glavni smeri in sicer od Beljaka do Gorice ter Trsta. Z dograditvijo gorenjske železnice pa se je proga Ljubljana—Trbiž	po
moči prometa pravzaprav razpolovila. Jesenice so s tem postale pomembno križišče, ki so ga temu primemo tudi povečali.
Z dograditvijo proge skozi Karavanški predor so pot do Beljaka skrajšali, progo proti Trbižu pa s tem ohranili.
Gorenjska proga je dobila pravo veljavo pravzaprav šele po prvi svetovni vojni., Takrat se je glavna promet-
na os sever—jug zaobrnila v novo smer zahod—-vzhod. Industrializacija zahodnih držav in kmetijski značaj stare Jugoslavije sta vplivala na porast prometa po gorenjski progi.
Med drugo svetovno vojno in tudi nekaj časa po njej železniški promet čez Gorenjsko ni bil posebno velik. Zelo hitro pa je začel naraščati po letu 1948.
Električna vleka
Danes je na njej že toliko vlakov, da kot enotirna sodi pravzaprav med najbolj obremenjene proge ' ne samo v Sloveniji pač pa tudi v Jugoslaviji. Zato je bila — po podaljšanju že obstoječe električne mreže od Postojne do Ljubljane — pri elektrifikaciji ta proga kot prva na vrsti v Sloveniji. Prvi električni vlak je iz Ljubljane na Jesenice pripeljal za Dan republike leta 1964. Elektrifikacija te proge je skoraj še enkrat povečala prevozne zmogljivosti, predvsem pa skrajšala potovalni čas, ki pri brzem vlaku ne traja niti uiro, pri potniškem, ki povsod ustavlja, pa nekaj čez eno uro. Elektrifikacija je bila nujna, kajti s paro ne bi mogli več prepeljati vseh tovorov, ki potujejo po tej progi dandanes. Saj pridejo celo obdobja, ko tudi elektrika ne zmore vsega in se morajo uprave naših in avstrijskih
železnic večkrat dogovoriti za prevoze po pomožni poti, to je preko Celja, Maribora, Celovca in drugod.
Da bi propustnost in potovalno hitrost tod še povečali, se vodstva naših in avstrijskih železnic dogovarjajo o postavitvi skupne postaje na Jesenicah, kjer predvidevajo, da bodo do 1974. leta zgradili še približno deset novih tirov. Ce bo promet še tako naraščal, bo verjetno treba v prihodnosti misliti celo na dvotirno progo, oziroma vsaj na povečanje propustnosti posameznih odsekov na njej.
Če bi bil vedež . . .
še nekaj besed o drugem delu proge od Jesenic do Trbiža. Po letu 1906, je postala fco povsem stranska proga. Po drugi svetovni vojni je proga pripadla dvema državama. Do druge svetovne vojne je en vlak na dan še vozil čez mejo v Ratečah, po vojni pa tudi tega ne več. Na italijanski strani prometa ni več; kljub temu, da proga še obstoji. Na naši strani pa je promet od Jesenic do Planice prenehal 31. marca 1966. Se v istem letu so progo tudi odstranili. Glavni vzrok za njeno likvidacijo je bila ne-rentabitaost.
Ob tem lahko pa rečemo, da je glede na današnji razvoj Kranjske gore in okolic* nastala s tem precejšnja vrzel. Tudi tisti, ki so delali za ukinitev te proge, niso bili takrat povsem prepričani, da bo zanjo resnično konec. Ce bi se danes odločali, bi verjetno ne storili tega kar so.
BRANKO HLENKUŠ
stvemo spregovorili o svojem položaju v naši družbi in o svoji etnični pripadnosti. Sodelovali so delegati iz različnih ciganskih naselij v državi. Nismo zasledili, da bi se skupščine udeležili tudi Cigani iz Slovenije.
Skupščina je enoglasno Kosova. Ustavnim komisijam sprejela predlog Romov s AP Kosova in ŠR Srbije so predlagali, naj bi bil status Ciganov takšen kot je status drugih jugoslovanskih narodnosti.
Skupščinski delegati so govorili različne jezike in dialekte, vsi pa so temperamentno branili pravico do narodnostne opredelitve. Vsi so bili mnenja, da v prihodnje ne smejo več ostati privesek drugih narodov in da se ne sme dopustiti, da bi z njimi barantali brezobzirni »trgovci s človeškimi dušami«.
POZNO SE BUDIMO
»V imenu šest tisoč Ciganov iz Leskovca in v svojem lastnem imenu lahko povem, da smo preganjani in ponu,--ni. Vendar je to že preteklost. Zelo mi je žal, da smo se šele zdaj zbudili, čeprav bi lahko to storili že pred četrt stoletja. Ce bi si poprej izbojevali svoje pravice, če bi to storili vsaj pred desetimi leti, potem ne bi imeli takšnih nezgod in težav,« je povedal) Amet Kurtič, delegat Romov iz Leskovca.
Mursad Serifovič je na kratko povedal, kar mu je ležalo na srcu: »Mi, Romi, ne zahtevamo nikakršne teritorialne izdvojitve, niti posebne uprave — kot trdijo zlobneži. Zahtevamo le enakopravnost z drugimi, ker nočemo nikakršnega ponižanja.«
Gost iz Kragujevca Miroslav Bimbašič je začel svoj govor s stoletno usodo Romov, končal pa je z njihovim položajem danes, v naši državi:
»Od časov, ko so nas barbari razbili in razgnali na vse vetrove, nam je bila v kakršnemkoli okolju, v katerikoli družbi naklonjena manjša pozornost kot kateremukoli drugemu narodu na tej zemeljski krogli. Toda tudi mi smo ljudje! Zahtevamo svoje pravice kot vsi drugi narodi. Mislim, da lahko v skupščini govori o usodi našega Roma samo naš človek, ker ve o svoji usodi več kot kdo drug. Sem član občinske konference Zveze komunistov. LaJiko povem, da je v naši družbi Rom vsaj za osemdeset odstotkov bolj priznan kot v drugih državah.«
Ciganom pa ne gre samo za pravico do opredelitve narodnosti, vprašanje je dosti bolj zapleteno. O tem je govoril zdravstveni delavec Tomislav Jovanovič:
»Naši ljudje nimajo stalnega bivališča. Kako boš takega človeka prisilil, da bi hodil v šolo, kako ga boš zaposli — danes je tu, jutri drugje. Našim ljudem je treba omogočiti stalno bivališče, šolo, službe. To je enakopravnost Ciganov. Romi so narejeni iz istega testa kot drugi ljudje .imajo prav takšno telo, prav takšno pamet kot drugi. Nihče ne more reči, da Cigani nimajo dolo-
čene teže možganov, kot jo imajo drugi belci.«
Gost iz Prištine Osman Ko-sovič je v imenu dvesto tisoč kosovskih Romov poudaril, da jim ni več potrebna socialna pomoč, ampak je zahteval, naj se najde denar za šolanje njihovih otrok.
»Dokler nam ne bo priznano ime Rom, ne bomo imeli nobenih pravic. Vidite, kadar pri nas v Žlezmiku odpuščajo delavce, odpuščajo raje Cigane kot pa Srbe in druge tovariše. Pravijo, da ni dela-voljen, kakor hitro je Cigan! . .. Imamo pravice, toda nimamo svojega imena. Zahtevamo ime Rom, potem bomo imeli pravice — kolikor on, toliko tudi jaz,« je rekel Amet Jašarovski.
»Kadar prosim za štipendijo za svojega otroka, mi pravijo: Ti si Cigan! V osebni legitimaciji pa mi piše — šipt-ar. Nekateri tovariši ima jo v osebni legitimaciji napisano, da so Srbi, ko pa zaidejo v kak hotel ali kam drugam, so Cigani. Ce bi bil jaz Rom, ne bi bil vedno odveč..«
Eden izmed najbolj ognjevitih borcev za etnično emancipacijo Romov, beogralski študent filozofije Rajko Dju-rič, pa pravi:
»Ni naključje, da prebujanju Ciganov nasprotujejo tudi nekatere verske organizacije, kot na primer na Kosovu. Ciganom govore: Ce boste postali Romi in ne Albanci, ne bomo za vas opravljali nobenih verskih obredov. Očitno hoče biti tu teologija v službi hegemonizmu in šovinizma, ne pa v službi boga.«
J. KESAR S. UBAVIC Po »Svetu«
Kletvice
Ljubiša Samardžič pripoveduje, da se je ekipa, ki snema televizijsko na-' daljevanko »Kam gredo divje svinje« odločila, da plača vsak član skupine za kletvico novi dinar v skupno blagajno, za bolj mastno kletvico pa kar pet dinarjev. Igralec pravi: »če bo šlo tako do konca snemanja, dvomim, da bom prinesel domov kaj honorarja.«
Tehnika
~V niški občini je bilo v prvem nolletju 1969. leta 440 vlomnih tatvin, v prvi polovici leta 1970 so pa tatovi povečali »pro-
izvodnjo« na 811 tatvin. Organom UJV Niš je uspelo poloviti komaj 260 tatov. Tatovi modernizirajo svojo opremo, zaposlujejo strokovne kadre, se reformirajo, niška UJV pa menda za kaj takega nima zadosti denarja-
Konjiček
Golobja miss 1970
V Kranju so izbrali državno reprezentanco golobov pismonoš - Na oiimpiado kar s DC 9
Na olimpiadah ne nastopajo le najboljši športniki in šaihasti, marveč tudi golobi. Na zvezati razstavi golobov pismonoš, ki je bila v soboto in nedeljo v Kranju, so izbrali deset najlepših, ki bodo zastopali Jugoslavijo na 13. golobji olimpdadi. Vendar pa to niso čisto navadni lepotci,' saj so morali v zadnjih dveh letih pokazati tudi precej sposobnosti pri letenju na dolgih progah.
Pred strogo komisijo golobjih strokovnjakov je osvojila naslov naj lepše golobica iz Sente, ki je zbrala vseh 92 možnih točk. Na drago mesto med samicami se je uvrstila golobica znanega kranjskega rejca golobov Lea Suchyja (91,63). Razen teh dveh bodo potovale na oiimpiado še go. lobice iz Kikinde (91,50), Zagreba (91,50) in Sente (91,50).
Tudi pri samcih je bil najboljši predstavnik iz Sente (91,25), takoj za njim pa Su-chyjev golob (91,88), pred drugim predstavnikom Kranja (Milan Vilfan — 90,87) ter goloboma iz Pakraca (90,75) in Subotice (90,63).
To je torej jugoslovanska golobja reprezentanca, ki se bo od 11. do 14 februarja prihodnjega leta v Bruslju
spustila v hud konkurenčni boj ekip iz 30 držav v skupi, ni »standard«. V tej ocenjujejo le lepoto, vendar so po-goj za nastop dobri tekmovalni rezultati. V dragi skupini — »šport« — pa bo iz Jugoslavije sodelovalo 21 najboljših letalcev med golobi. Te bodo izbrali po rezultatih na tekmovanjih v zadnjih dveh letih.
Da bi golobi prišli na oiimpiado v čim boljši kondiciji, jih bodo tja prepeljali z letalom. Z brniškega letališča bo 11. februarja poletelo v Bruselj posebno letalo. Ker računajo tudi na zanimanje ljubiteljev golobjega športa, so najeli kar DC 9, v katerem bo razen za golobe prostor tudi za 11 potnikov.
L. S.
»Usmiljeni" carinik
Ne da bi se prepričal, je prenizko carinil
SEŽANA, 15. dec- Pred občinskim sodiščem v Sežani je bila danes razprava proti cariniku Slavku Duhu. Za-radi dveh kaznivih dejanj so ga obsodili na 5 mesecev zapora, pogojno za eno leto-
Dvajsetega junija letos sta prispela na obmejni blok Krvavi potok pri Kozini dva italijanska državljana, oče in sin Ivančič. Cariniku Zoranu Stojanoviču, kd je bil tedaj v službi, sta prijavila, da imata s seboj pralni stroj znamke Castor. Ravno tedaj je prišel na obmejni prehod na povratku iz Trsta carinik Slavko Duh, kj je bil v Cirilu. K Duhu je stopil tedaj sin in ga prosil, naj stroj nižje carini. Stojanovič je potna lista izročil Duhu in dejal, da sta stranki prijavili 3-kilogramski pralni stroj, čeprav so kasneje ugotovili da je 5-kilogramški.
Ne da bi se Duh prepričal o resničnosti izjav, je napisal carinsko deklaracijo za 3-ki-
Brat ubil sestrp
ZAGREB, 15. dec. — Dva dni jx) gnusnem uboju 20-letne Sonje Ljubovič v njenem stanovanju v Zagrebu so kriminalisti odkrili morilca. Ubil jo ni nihče drug kot njen 17-letni brat, ki je že priznal zločin. Povedal je, da sta se sprla in da jo je med prepirom s steklenco udaril po glavi, potem pa je ona padla na tla, a sam je zbežal.	-»
logramski stroj in italijanska državljana sta plačala 760 dinarjev carine namesto 1.175 dinarjev. Javni tožilec je Duha obtožil kaznivih dejanj, m sicer vpisa lažnih podatkov v- carinsko deklaracijo in pa »zaslug« za to, da je zaradi nižje ocarinjenega stroja italijanski državljan pridobil premoženjsko korist.
Sodišče je Duha spoznalo za krivega in ga obsodilo na 5 mesecev zapora, pogojno za eno leto ter izreklo varnostni ukrep prepovedi opravljanja službe, pri kateri gre za samostojno opravljanje z družbenim premoženjem za 1 leto.
A. PIRKOVIČ
Oče umoril sinka
MAGLAJ, 15. dec. — V nedeljo popoldne je v Jablanici pri Maglaju 38-letni Alija Musikič vpričo sosedov in 13-letnega sina Senada zaklal 2-letnega sina Fuada. Potem se je z nožem v roki napotil na postajo milice v Maglaj in kot vzrok uboja navedel dejstvo, da mora sam skrbeti za pet otrok, medtem ko mu je žena ušla na delo v Nemčijo.
Čeprav je Musikič hud pijanec, je zločin storil popolnoma trezen.
Grozljiva
ravnodušnost
V zadnjih desetih dneh sta se na širšem celjskem območju primerila dva dogodka, ki silita k razmišljanju.
Ob progi v strnjenem stanovanjskem naselju Celja je neko dekle klicalo rta pomoč. Dvoje mladeničev je namreč dekle napadlo in ji takorekoč sredi mesta naredilo silo. čeprav je dekle vpilo na pomoč ter je klice slišalo več občanov in stanovalcev, ki jih je vpitje priklicalo k oknu, ni bilo nikogar, ki bi poklical vsaj varnostne organe, če že ni bilo nobenega možakarja, ki bi vsiljivca pregnal. Tako sta mladeniča v miru opravila svoje nečastno dejanje, žrtev pustila in — odšla.
Nekaj dni nato se je na Polzeli primeril dogodek, ki sicer ni v vzročni zvezi s prvim, vendar so okoliščine podobne. Skupina nepridipravov se je v samem centru naselja pripravljala na vlom v kiosk. Bilo je v večernih urah, ko je pojav neznancev, zlasti pa njihovo obnašanje še bolj sumljivo. Občani so vsiljivce opazili. Nekdo jih je celo pobaral, kaj kanijo ob tej uri. E-den izmed zlikovcev je vsiljivca »možato« odpravil, češ da so prišli »nekoliko pospravit kiosk«. Polzelanu je bilo v hipu jasno, za kaj gre. Po pomenku z drugimi je drugi občan šel h kiosku in vprašal mladeniča, ki je bil očitno »na straži«, kaj tu dela. Ta mu je odvrnil, da »čaka brata«, čeprav je bilo jasno, da so zlikovci že vdrli v lokal, iz katerega je bilo tudi slišati razbijanje, so občani o dogodku premlevali ob pijači v gostišču. Tudi tu ni nihče ne poskušal pregnati nepridipravov in obvarovati imetje ne o dogodku obvestiti miličnikov. Zlikovci so opravili svoje in — nemoteno odšli.
Čeprav primera ne kaže posploševati, vendarle ne moremo mimo te nevsakdanje brezbrižnosti in ravnodušnosti. Za samoupravno družbo je le preveč osupljiva! J. SEVER
Krčmarji
V Požarevcu in v okoliških krajih so inšpektorji v dveh letih zaprli petdeset. gostiln. Ostalo jih je samo še osemindvajset.
Večino gostiln so zaprli, ker niso izpolnjevale higijensko-tehničnih pogojev. Inšpektorji pravijo, da je v večini teh krčem kraljevala umazanija, v nekaterih pa niso imeli niti vode. Lastniki so se lotili gostinstva zato, da bi v neustreznih umazanih prostorih na hitro veliko zaslužili. V teh lokalih s slabo postrežbo so bili prepiri in pretepi vsakodnevni pojav. Ponekod so natakarice služile tudi za razvedrilo gostov, kot je pač želel njihov gospodar. Navadno pa jih je pozabil socialno zavarovati.
»Gostilne, ki so ostale, pa so še kar v redu,« — pravijo inšpektorji.
Gore II
Kaprunski pogovor 1970
Izsiljevanje tudi v gorah ni nič manj nevarno kot je na cestah - Za zasutega v plazu najboljša hitra pomoč tovarišev
V referatu o plazovih na letošnjih Kaprimskih pogovorih je vodja službe za napovedovanje plazov Koroške, inž. A. Gayl nanizal pirecej znanih dejstev, od vzrokov, do posledic plazov, že uvodoma je poudaril, da je najboljše zdravilo preprečevanje nesreč. V kritičnih obdobjih in v dvomljivih okoliščinah naj ljudje raje počakajo na ugodnejše razmere. Izsiljevanje je nespametno — prav tako kot na cesti.
~V preventivo so Avstrijci mnogo vložili. Zato je A. Gayl navedel dva podatka, ki naj bi morda opravičila sklepanje na učinkovitost preprečevanja nesreč: V obdobju 1960—1965 je umrlo v Avstriji v plazovih 316 ljudi, v obdobju 1965—1970 pa je število mrtvih znašalo le še 63. Seveda dokazov ni, da bi se za manjše število nesreč v plazovih lahko zahvalili samo preventivi. Nedvomno pa je tudi njena zasluga, če so se razmere zboljšale.
Sodelovanje šol
V Avstriji je prav ing. Gay-lu in nekaterim strokovnjakom uspelo, da so pridobili šole. Izhajajo namreč iz zamisli, da se nihče ne more v celoti znebiti znanja, ki ga dobi v šoli. Osnovno znanje seveda zahteva primerne vzgojitelje, ki snov obvladajo. V tem pa niti Avstrijci, niti kak drug narod v Evropa še nima kaj prida'izkušenj. Vsekakor je problem znan, rešujejo pa ga po najboljših močeh, trenutno predvsem na smučarskih tečajih.
K praktičnim napotkom je referent navedel nekaj že znanih dejstev. Najučinkovitejša je pomoč tovarišev zasutega, saj so pri roki takoj in še dokaj dobro vedo, kako je stvar
potekala. Reševanje je tekma s časom. Čedalje več preživelih se lahko zahvali za življenje samo tovarišem. Seveda je hkrati, ko iščejo zasute, treba poklicati pomoč iz doline.
V količkaj sumljivih okoliščinah naj bodo planinci in smučarji dobro oblečeni in opremljeni, pa četudi bi jim bilo zategadelj vroče. Ce jih zasuje plaz, jih bo topla obleka obvarovala prezgodnje ohladitve, ki je tudi lahko vzrok smrti. Zelo nevarne pa so smuči in palice, pa tudi nahrbtnik. ki ga žrtev ne odvrže, je lahko neposreden vzrok zadušitve, ker pritisne glavo zasutega v sneg.
Z umetnim dihanjem je treba nadaljevati ure in ure. šele vešč zdravnik lahko odredi prekinitev oživljanja s transportom oživljenih je treba biti previden. Močno ohlajenih in šokiranih ne transportiramo brez trezne presoje. Prezgodnje gibanje namreč utegne v takih primerih povzročati celo smrt.
Varljivi sneg , Referent je opozoril na izredno bogate pojavne oblike snežnih klož. Marsikdaj so zunanji znaki docela neopazni in je kljub zbitemu snegu po-
vršina toliko mehka, da omogoča lahko sledenje Žrtve so presenečene, ko se izkaže, da so se ujele v vešče postavljeno zanko. Sicer pa že naši stari poznavalci vedo: zaupati ne gre niti sledovom gamsov in divjadi. Ce je snežno strmino uspešno prešla žival, ni rečeno, da je vama tudi za nas. Sneg se nenehno spreminja: zdaj je nevaren, zdaj spet ne. Vreme, vlaga, temperatura in presnova snega utegnejo v danem trenutku sprožiti plaz, medtem, ko je bila morda prej strmina vama tedne in mesece.
V razpravi in celo v končnih zaključkih srečanja je bilo slišati glasove, da Avstrija kot gorska dežela nujno potrebuje visoko znanstveno raziskovalno telo, nekak Institut za raziskavo snega in plazov kot ga imajo že Švicarji in Francozi, Rusi in še Rje
Slišali pa smo še pritožbe o pomanjkljivi literaturi (pri nas smo s tem sploh še na psu) in o nezadostni zakonodaji. Oblasti naj bi ne dajale gradbenih lokacijskih dovoljenj za zimskošportne objekte, kolikor bi vloge ne pokapale tudi podatkov o nevarnosti plazov na tistem območju.
(Konec prihodnjič) Inž. PAVLE ŠEGULA
Itovansi
I vsak torek poln H I zanimivega,_•
lndSi^l

S®
revijo	•
• •
bere	j
■vsak teden	t
60.000	:
slovenskih	j
družin	•
tovariš
&»»»•


I tovariš
•»»»•»»
•	reportaže m roman v
nadaljevanjih o ugankarska priloga
•	testi
tovariš
r
Niso pozabili Ljubljane
Kitajski namiznoteniški igralci pripotovali v Slovenijo — Še vedno se živo spominjajo SPENT — Drevi v Tivoliju trije dvoboji Kitajska — Jugoslavija
LJUBLJANA, 15. dec. Dopoldne je prispela v Ljubljano namiznoteniška reprezentanca LR Kitajske, ki bo v sredo 16. t. m v športni dvorani Tivoli pomerila z reprezentanco SFRJ Iz Sarajeva, kjer so imeli včeraj zadnje srečanje z našimi igralci je dopotovalo osem igralcev, sedem igralk, trije trenerji in trije člani spremstva, hkrati z njimi pa še štirje predstavniki kitajske ambasade v Beogradu, skratka odprava, ki šteje skupaj 25 oseb. Na železniški postaji so goste pozdravili predstavniki organizatorja ljubljanske tekme, NTK Olimpije, predsednik ing. Reflak, predstavniki NTZS ter skupina ljubljanskih ljubiteljev namiznega tenisa. Po prisrčnem sprejemu so se kitajski in naši reprezentanti odpeljali v hotel Ilirija, kjer bodo nastanjeni med bivanjem v Ljubljani. Po krajšem počitku in kosilu so odpotovali na izlet v Postojno, kjer so si ogledali jamo in druge zanimivosti.
Reprezentanti LR Kitajske, nek-dan ji svetovni prvaki, so se vrnili t Ljubljano po petih letih odsotnosti iz mednarodnih tekmovalnih aren. Vrnitev’ v mesto, kjer so bili pred petimi leti akterji na j večjega zmagoslavja kitajskega tenisa na SPENT 65, jih je močno razveselila. To se jim je tudi poznalo pri prvih korakih po Ljubljani. Nekdaj vase zaprti in težko dostopni igralci, zdaj niso skrivali veselja po vrnitvi v mesto zmago, slavja, kakor oni imenujejo Ljubljano. Čuang Ce Tun g, zdaj pet let starejši in nekoliko obilnejši kot
t
AVTOMOTO
Priznanja slovenskim funkcionarjem in društvom
LJUBLJANA — Na sobotni slovesnosti v hotelu Tas v Beogradu, kjer je zvezna športna komisija AMZ Jugoslavije* proglasila letošnje državne prvake v vseh zvrsteh motociklističnega in avtomobilistič. nega športa, so priznanja za razvoj teh dveh športov dobili tudi nekateri slovenski funkcionarji in društva. Priznanja za uspešno aktivnost na področju avto-moto športa so — po podatkih AMZS — dobili Franc Globočnik Iz Tržiča za motokros. Savo Vizjak iz Maribora za speedway. Ivan Zupančič iz Krškega za speedway. Franc Fingušt iz. Orehove vasi za motokros, Stane Krapež iz Škofje Loke za motošport sploh ter veteran jugoslovanskega špeedwaya. večkrat-ni državni prvak Franc Babič iz Krškega, k! Je sedaj trener naraščaja.
Posebni priznanji za uspešno izvedbo cestnih hitrostnih motociklističnih dirk sta dobili še AMD Nova Gorica in AMD Škofja Loka.
H. V
(ATLETIKA_________________j
Občni zbor AK Velenje
VELENJE — V četrtek, 17. t. m. ob 18. uri se bodo v dvorani >bčinske skupščine zbrali člani at-etskega kluba na drugem občnem zboru. Pregledali in ocenili bodo opravljeno delo, ki je v primerjavi z lanskim napredovalo po organizacijski in tekmovalni plati. Naloge, ki so si jih zadali, so v celoti izpolnili z izjemo nastavitve profesionalnega trenerja, kar bo moral reši ti nov upravni odbor.
L. O.
ol
le
L'
UTRINKI
KONJ LETA — Za »kasača leta« so v ZRN izbrali štiriletno kobilo Violine iz kdlnskega hleva Cortina, ki je v sezoni 1970 »zaslužila« 141.500 mark. skupno doslej pa 421.700 mark, s čimer je najuspešnejša kobila v ZRN vseh časov. Za’ »galoperja leta« pa je javnost — glasovalo Je kar 206.856 ljubiteljev športa — izbrala triletnega rjavca Alpenkoniga, ki je samo letos dobil Db nagradah 397.100 mark!
SAMOMOR — Predsednik nogometnega kluba Estudiantes de La Plata je napravil samomor, kakor je sporočila policija ▼ La Plati. Podrobnosti niso znane; predsednika so našli mrtvega v njegovi hiši. Pod vodstvom Mangana je ta sloviti klub trikrat osvojil Južno, ameriško prvenstvo in 'eta 1968 tud: svetovni pokal.
POUKA NE BO — Ministrstvo za kulturo dežele Baden—WUrt-temberg ie že sedal sklenilo, da med olimpijskimi igrami v Mttn-chnu 1972 ne bo pouka v vseh šolah dežele. To je poprej že sklenila Bavarska. Veselje med tolarji je seveda veliko.
na SPENT, trikratni svetovni prvak, pri 30 letih predavatelj na visoki šoli za telesno vzgojo v Pe-kingu, sicer pa oče dve leti starega dečka, je bil ves čas po pri. hodu v Ljubljano nasmejan. »Lepo mesto in še lepši spomini nanj«, je bila ena izmed prvih izjav o Ljubljani.
Ljubljenec ljubljanskega športnega občinstva, ki si je ogledalo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu ter prvo svetovno prvenstvo
Spored drevišnje-ga dvoboja v Tivoliju
SŽI
10.00 Sprejem pri podp sedniku mestne skupščine : geju Vošnjaku.
17.30	Neuradno srečanje mo-
ških ekip Kitajske in Tugosla. vije. Ekipi — Kitajska:	Li
Cing Kuang. Ju Cang Cun, Vang Ven Hua; Jugoslavija: Edvard Vecko, Zlatko čordaš, Milivoj Karakaševic.
18.30	Slovesna otvoritev uradnega dvoboja Kitajska — Jugoslavija.
18.40 Uradni dvoboj ženskih in moških reprezentanc Kitaj*
: ske in Jugoslavije.
Ekipe: ženske — Kitajska: Li Li, Cang Li, Ceng Huaj Jing; Jugoslavija: Zina Martinec, Eva Jeler, Irena Srbeč; moška — Kitajska: Cuang Ce Tung, Li Fu Jung, Si En Ting; Jugoslavija: Ištvan Korpa, Dra-gutin Surbek, Antun Stipančič.
v Jugoslaviji na sploh, Li Fu Jung, ralcev. Naši 'reprezentanti niso pa je izjavil, da še vedno ni po- j preveliki optimisti, da bi na go-zabil viharnega bodrenja v finalu | stovanju Kitajcev lahko vsaj v zad-SPENT, za katero je ljubljanske- — —-*—-- T	—14
mu občinstvu še posebej hvaležen.
Napredek Evropejcev, izvrstni Šurbek
V sprejemnici hotela Ilirija je bil kmalu po prihodu Kitajcev sestanek vodstev obeh reprezentanc s prireditelji tekme Kitajska — Jugoslavija, tretjega in hkrati zadnjega uradnega srečanja namiznoteniških igralcev obeh držav na turneji po Jugoslaviji. Kitajci bodo po nastopu v Ljubljani igrali še na turnirju v Zagrebu. V petek, 18 tm., bo za naše in tuje udeležence sprejem v kitajski ambasadi v Beogradu, v soboto pa zadnji, tokrat spet neuradni nastop v Subotici. Nato bodo Kitajci od-potovali v Albanijo, kjer bodo končali letošnjo evropsko turnejo.
Ob sestanku vodstev obeh reprezentanc se je razvila tudi skromna nenapovedana tiskovna konferenca. Kitajci so v nevezanem pogovoru dali precejšnje r.zn:n:e evropskemu namiznemu tenisu, za katerega pravijo, da je v času njihove odsotnosti s tekmovanj močno napredoval. Pohvalili so predvsem Švede, Madžare, pa tudi naše. posebno laskavo pa so se izrazili o nekdanjem evropskem prvaku Dragu šurbeku iz Zagreba. Ta je na njihovi turneji po Jugoslaviji dosegel tri zmage, kar je za Zagrebčana izreden uspeh in hkrati tudi uspeh jugoslovanskega namiznega tenisa.
Tretji uradni nastop -tretja zmaga Kitajcev
Hkrati s Kitajci je dopotovala v Ljubljano tudi popolna moška reprezentanca Jugoslavije. Po posebnih razgovorih, ki so trajali več kot pol ure. sta se vodstvi sporazumeli. da bodo v tivolskem dvoboju zaposlili vseh šest naših ig-
TENIS
Laver premagal Franuloviča
TOKIO — Na mednarodnem teniškem turnirju je Laver premagal našega Franuloviča s 6:3, .4:6, 6:3, Ashe pa Kodeša s 6:3, 4:6, 6:3. Američan Smith je dosegel na turnirju Četrto zaporedno zmago. Tokrat je odpravil Rosewal!a s 6:4, 6:5. V zadnjem kolu se bodo srečali Franulovič — Kodeš, Rose-wall — Laver in Ashe — Smith.
Za večjo strokovnost gre
Seminar odbojkarskih sodnikov in trenerjev
LJUBLJANA — Medtem ko so se slovenski odbojkarji v soboto in nedeljo v Ljubljani potegovali za najboljša mesta na prvem turnirju v okviru pokalnega prvenstva Slovenije (zmagal je oslabljeni Kanal brez standardnih igralcev Bukovca in Berdona), pa so imeli slovenski sodniki in trenerji odbojke dvodnevni seminar. Spored seminarja, ki se ga je udeležilo približno 50 sodnikov in trenerjev, med njimi je bila tudi delegacija iz Trsta, je bil zelo pester.
Odbojkarska zveza Slovenije, ki je bila organizator seminarja, je k sodelovanju povabila tudi znana jugoslovanska strokovnjaka v tem športu Andrijo Strahonjo, ki *e selektor mladinske državne reprezentance in član predsedstva trenerske organizacije FTVB. ter Dra-goslava Sirotahoviča. ki je selektor državne članske reprezentance in član sodniške komisije n VB.
»Slovenska odbojka precej zaostaja za odbojko v drugih republikah. še bolj pa v primerjavi z drugimi državami. Sodobna odbojka je izredno dinamična; poma kombmacij, česar pa v slovenski odboiki ne zasledimo in je že nekaj let na mrtvi točki,« je povedal predsednik trenerske organiza. ciie OZS prof. Viktor Kevselj, ki je na seminarju poročal tudi o značilnostih in strukturi odbojke po SP v Sofiji.
KRŠKO — V nedeljo bo klub Budokai v Zagrebu priredil proslavo desetletnice karateja na Hr-vatskem. Na tekmovanju, na katerem bodo sodelovali hrvatski klubi. bodo gost;e tudi slovenski tekmovalci. Krški klub bo zastopal trener Stane Iskra, ki je kandidat za prvi mojstrski pas.
L. H.
Andrija Str ah on j a in Dragoslav Sirotanovič sta se na seminarju osredotočila predvsem na pregled in razlago pravil, ki so bila sprejeta leta 1968 v Mehiki in na nedavnem svetovnem prvenstvu v Sofiji. Strahonja je testiral tudi navzoče sodnike in trenerje in pie-pričal se je, da so na splošno slabo seznanjeni s sodobnimi pravili. Omeniti velja, da bodo nova pravila, ki so jih sprejeli v Sofiji, začela veljati v Jugoslaviji že 1. januarja 1971.
Sestavni del seminarja je bilo tudi predvajanje filmov o tekmah s svetovnega prvenstva, državnega prvaka Mladosti in slovenskih ekip. Tu so se lahko udeleženci nazorno prepričali, kakšna Je raven slovenske odbojke v primerjavi z igro v drugih državah.
Na seznamu olimpijskih kandidatov za leto 1976, ki ga je sestavila posebna komisija po mladinskem državnem prvenstvu in mladinskem turnirju republik, so tudi trije slovenski igralci in ena igralka. Na seznamu A, na katerem je 15 kandidatov (6 iz Bosne m Hercegovine, 6 iz Hrvatske in 2 iz Srbije) je tudi Jeseničan Slavko Božič. Na širšem seznamu, kjer je 20 kandidatov, sta še Ravenčan Španželj in Baudaš iz Kanala. Na seznamu kandidatk pa je tudi mlada odbojkarica Ljubljane Stru-njaševa.
Udeleženci seminarja so izrazili željo, naj bi bili tovrstni seminarji odslej vsako leto po končani prvenstveni sezoni in na) bi za razliko od letošnjega, ki je imel le teoretični, vsebovali tudi praktični del. Na koncu velja še omeniti, da je bila udeležba na seminarju tudi’ pogoj za pridobitev licence trenerjev.
M. ŠPINDLER
njem srečanju v Ljubljani dosegli zmago. Upe j o pa, da bosta obe naši sestavi dosegli po dve posamični zmagi. Kar bi bilo bi bil že velik uspeh, medtem ko bi bil za dekleta že uspeh, če bi katera izmed naših zmagala v kakšnem nizu. Na vsej dosedanji turneji naše igralke niso dobile niti enega niza.
Naši so v sarajevskem srečanju po vodstvu Kitajcev izenačili njihovo vodstvo z 2:0 na 2:2, več pa niso zmogli. Nova zvezda jugoslovanskega namiznega tenisa. Milivoj Karakaševič iz Zemuna pravi, da je po igri s Cu Lan Sunom skoraj izgubil veselje do namiznega tenisa. Drugi niz je izgubil celo na 5. na še te napake je naredil Cu. Sicer pa so v jugoslovanskem taboru enotni in delijo rane. nje zveznega temerja Osma nagi da. da je realen odnos moči 5:2 za Kitajce.
Izredno zanimanje v Sarajevu
Naši reprezentanti so še vsi pod vtisom saraievskih dogodkov. Pravijo. da je bilo tam zanimanje občinstva izredno. 2000 ljudi je ostalo pred Skenderijo brez vstopnic, v besu in razočaranju so «irc.eej poškodovali dvorano. Sarajevska publika ne bo mogla opostiti organizatorjem, da so dvobol organizirali v mali dvorani Skenderi-je ki lahko sprejme le 1500 gledalcev.
Povsod na turneji ie domače občinstvo močno bodrilo laše re-offezentante in ti računaio na močno nodnoro tudi na zadniem uradnem obračunu v ljubljanskem Tivoliju.
D. N.
cnftt Miši
SARAJEVO, 14. dec. — V namiznoteniškem dvoboju je Kitajska med moškimi premagala Jugoslavijo s 5:2, med ženskami pa s 5:0.
Rezultati — moški: Cu Lan Sun — Karakaševič 21:5, 21:5, Cang Si Lin — šurbek 21:19,	21:14. Li
Cing Kvang — Stipančič — 9:21, 12:21, Cu Lan Sun — šurbek — 17:21. 18:21, Li Cang Kvang — Karakaševič 12:21, 21:13, 21:14, Cang ši Lin — Stipančič 21:11, 21:19, Li Cing Kvang — šurbek 21:10, 14:21, 21:13.
IVER DNEVA
40 milijonov Američanov videlo SPG na TV
Svetovno prvenstvo v gimnastiki. ki je bilo oktobra v Lju. bljani, je še vedno v središču pozornosti mednarodne javnosti. Iz ZDA poročajo, da je na televiziji ABC videlo polurno oddajo o SPG v barvah okrog 40 milijonov ljudi. Posebna ekipa te televizijske družbe ie v zanimivem prikazu obdelala ne le tekmovanje v dvorani Tivoli, marveč je prikazala tudi lepote LjiibUa-ne in Jugoslavije s posebnim poudarkom na velikem razvoju naše dežele. V filmu so omenili tudi dobro organizacijo prvenstva.
j HOKEJ NA LEDU	!
ČSSR — presenetila v Moskvi
MOSKVA — Hokejska sezona v svetu je zdaj v velikem razmahu. Razen domačih prvenstev tečejo še razna mednarodna klubska tekmovanja, vse več pa je ’,udi meddržavnih srečanj. Na na j večjem turnirju sezone doslej je v Moskvi precej presenetljivo zmagala pomlajena reprezentanca CSSr in tako osvojila prehodni pokal »Izvesti j«.
Prvo mesto si je CSSR nribori-la po odločilni in nepričakovano dobljeni tekmi nad SZ (3:1). Ekipa svetovnih prvakov, ki je tudi pomlajena, ni prikazala kdo ve kako prepričljivih iger. Obžalovati gre. da Kanada še vedno vztraja v izolaciji, saj bi tako lahko dobili jasnejšo podobo o moči med nalvidneišimi hokejskimi velikani na svetu.
Sicer pa je bil ta mednarodni turnir šele prva večja preskuša ja pred SP 1971 v Švici, na katerem bo SZ branila naslov, ki ga je zdaj osvojila že sedemkrat zaporedoma.
r
JUGOBANKA
podružnica
LJUBLJANA, TITOVA 32
Prva tekma 1911
Pohorska »Zlata lisica« bo prvo tekmovanje alpskih smučark v novem' letu — Vabila v 18 držav, 10 Jugoslovank
MARIBOR, 15. dec. Dvajset dni pred osmim ženskim mednarodnim tekmovanjem v alpskem smučanju za »Zlato lisioo« (4. in 5 januarja), se je predsednik organizacijskega odbora Dušan Senčar na tiskovni konferenci v novem mariborskem gostišču Fontana ozrl proti Pohorju in dejal: »še štirinjst dni lahko čakamo, da zapade sneg... Tudi če ga bo samo za ped, ni strahu za pohorsko tekmovanje ...«
pohorsko tekmovanje v začetku prihodnjega leta bo 10 deklet.
J. DEKLEVA
Na Pohorju so pripravljeni vse. Čakajo samo še na sneg.
PO PETIH LETIH SPET V LJUBLJANI. Kitajska na-miznotendška šampiona Li Fu Jung (levo) in Čuang Ce Tung sta spet na prizorišču svojega zadnjega velikega uspeha na SP. Naš posnetek ju po včerajšnjem prihodu v Ljubljano kaže v družbi z našim reprezentantom Veokom.	Foto: Busič
ZMAJ in Branik
Finalista ekipnega prvenstva SRS v šahu
obvešča cenjene stranke, da poslujejo devizno dinarske likvidature v poslovnih enotah:
Ljubljana, Titova 32
Ljuhljana-Šiška, Celovška 106
Celje, Titov trg.7( od 23. 12. 1970. dalje)
do konca leta z dopolnjenim delovnim časom vsak dan od 7. do 12. ure in od 14. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure in od 14. do 17. ure v nedeljo od 8. do 11. ure
Vsa potebna pojasnila dobite pri JUGOBANKI
LJUBLJANA — Končan je prvi dei repuousKega šanovsicega moštvenega prvenstva. zmagovalec vziioone saupine Branik. je tako dooii nasprotnika, s katerim se bo ponieia za naslov si.o v eniškega prvivaa. v vznodm saapmi so namreč zaceli tekmovanje piecej pred zaiij-ono, ki je potem se dva tedna pocivaia zaradi uueiežbe eaipe zMaJ L.juoijana na kvauiotacijah za drugo zvezno ligo in tekmovanju uiuge zvezne lige.
Branik m Celje sta ves čas vodila izenačen boj, v katerem seje v zadnjem kolu tehtnica nagnila na stran Mariborčanov. Njihova zmaga je zaslužena, saj so v neposrednem dvoboju tudi premagali najnevarnejšega tekmeca, toda prav lahao bi se pripetilo, da bi Celjani ponovili lanski uspeh. Zelo soiidno se je uvrstila mlada ekipa Kovinarja, malce pa preseneča slaba uvrstitev lanskih vice-šampionov Ravenčanov. Iz lige sta izpadla novinca Žalec in Mežica, vanjo pa se bosta vrnila lanska udeleženca Ptuj in Sl. Bistrica, ki sta zasedla prva mesti v drugi slovenski ligi.
V	zahoam skupini je ZMAJ Ljubljana zmagal aokaj prepričljivo, toda prav lahko bi ostal praznih rok. Zelo solidna ekipa Domžal, ki je zmagala v neposrednem dvoboju in tudi dobila vse druge dvoboje. je imela veliko priložnost za uspeh. Na zadnjem turnirju pa se je preveč poznala odsotnost dveh najboljših igralcev in dve skromni zmagi sta bili za prvo mesto premalo. Domžalska ekipa je bila tudi zelo borbena, najboljša pa je bila članica Dedičeva, ki je edina v vsem tekmovanju slovenske lige dobila vse partije. Ljubljančani so bili na papirju tolikšni favoriti, da njihova zmaga ne bi smela biti ogrožena niti za trenutek. Toda s polno močjo so zaigrali le v prvem srečanju, ko so katastrofalno odpravili No-vomeščane. Njihovemu porazu z Domžalami je resda botrovala tudi smola, toda če bi na koncu zmagala Ivačičeva četa ne bi bilo ne presenetljivo, ne nezasluženo.
V	zahodni skupini je bila kvali-
tetna raven v primerjavi z lansko nižja saj se ie poznala odsotnost Kočevja in Salonita, ki nista nastopila zaradi denarnih težav. Izpadla sta zares najslabša člana Borovnica in Cerknica. Njuni mesti bosta zasedli naboljši moštvi druge lige, ki pa še ni ustanovljena.	B- *wOTIN
ZAHODNA SKUPINA
le prek rednih kvalifikacij prebil do dvoboja s svetovnim prvakom.
šampion Spasski še piše, da na medeonskem turnirju niso uspeli Polugajevski. Gligorič, Hort, Me-cking in Panno ter da je že ta seznam dovolj velik, da si je lahko ustvariti pravo podobo spektakla v Palmi de Mallorci.
Aleksandrija
spet vodi
VH.NJACKA BANJA, 15. dec. — Rezultati 11. kola pokala evropskih šahovskih prvakinj: Veroci : r o-.qroVič remi. Haroldsson : Fe-rer 0:1, Aleksandrija : Tuk 1:0.
"Kijeva : R. Jovanovič 1:0, Ere-• ^/tel remi. Hartston : Na-pfer prek., Loefler : Nicolau 0:1. V nadaljevanju prekinjenih partij Nicolau : Eretova 1:0, Hartston : Ferer 1:0.
Vrstni red: Nicolau 8.5( + ), Aleksandrija 8, Lazarevič 7,5, Georgi-jeva 7. Veroci 6,5 itd.
Nova zmaga
CACAK, 14. dec. — Na mednarodnem šahovskem turnirju so odigrali 13. kolo. Doseženi so bili tile rezultati — Planinc : Szily 1:0. Voiculescu : Ljubojevič 0:1, Čirič : Zarič remi, Majstorovič : Balce-rovski prek.. Nikolič : Lazarevič 1:0, Popov : Quinteros prek.,Trin-gov : Milovanovič 1:0. V nadaljevanju prekinjenih partij je Planinc remiziral z Nikoličem.
Vrstni red: Planinc 10.5. Liubo-jevič 9. Quinteros 8,5 (1). Trin-gov 8, Popov 7,5 (1). itd.
Ljubojevič je izpolnil drugi bal za naslov mednarodnega mojstra. Popov je prekinil v boljši poziciji in ‘si je Planinc praktično že zagotovil prvo mesto.
vse. čakajo samo še na sneg, ki ga za novo leto tod skoraj še nikoli ni manjkalo. Ce bo sneg suh, si bodo pomagali z vodo; imajo tri priključke za gumijaste cevi, s katerimi bodo brizgali progo. Ce bo južno, si bodo pomagali s snežnim cementom, ki ga imajo celo tono. V Mariboru pričakujejo, da bo letošnja »Zlata lisica« yzbu-dila še večje zanimanje kot dosedanje. Dolgo časa je namreč elitna ženska pohorska prireditev živela nekako v senci na j več j ega alpskega smučarskega tekmovanja na svetu — Hahnenkamma v Kit-zbiihlu. Ker sta bili tekmi na ista dneva, so bile oči večine smučarskega sveta uprte v avstrijsko gala predstavo.
Pohorsko žensko tekmovanje bo prva alpska prireditev v letu 1971 in prvi ženski veleslalom za točke svetovnega pokala v sezoni sploh. Prvi smuk za to konkurenco je bil v Sestrieru, prvi slalom bo te dni v Val dTseru, prvi veleslalom pa bo na Pohorju.
Vabila za osmo »Zlato lisico« so šla v 18 držav. Največ deklet pričakujejo iz alpskih dežel — Avstrije, Francije, Švice, Italije ui ZRN ter ZDA in Kanade.
Na štartu tokrat ne bo najboljše jugoslovanske smučarke, mlade Mariborčanke Drage Žuraj, ki je že nekaj let sem stalna članica jugoslovanske reprezentance na Pohorju. Draga Žuraj je še vedno v bolnišnici v Innsbrucku, kamor so jo prepeljali hudo poškodovano. Zuraieva si je na treningu z avstrijsko reprezentanco zlomila na eni nogi golenico, na drugi pa pogačico v kolenu. Našo telanovalko bodo kmalu prepeljali v Maribor. Zdravniki se še niso odločili, ali naj ponesečeno smučarko operirajo v Innsbrucku al: v Mariboru. V jugoslovanski reprezentanci za
GIMNASTIKA
Miro Cerar doma — poškodovan
LJUBLJANA, 15. dec. — Naš najboljši telovadec Miro Cerar se je vrnil z gotsovanja na japonskem — z berglami ter mavcem na levi nogi. Kakor je znano, si je Cerar med ogrevanjem v parterju za prvi nastop v Nago ji poškodoval gleženj; ima pretrgane vezi. Naš prvak se je po tej nezgodi nameraval takoj vrniti domov, vendar so ga gostoljubni prireditelji turneje skupine^ najboljših telovadcev sveta zadržali do konca gostovanja.
Miro Cerar bo moral zaradi te poškodbe mirovati najmanj tri tedne._________________H- U-
| ZKL — ŽENSKE
Zagrebčanke zmagale v gosteh
BEOGRAD — V 8. kolu zvezne ženske košarkarske lige so bili doseženi naslednji rezultati: C. zvezda — Sevoino 85:54 (42:33), Topol, čanka — Bosna 66:73 (30:42), 2e-ljezničar — Jugoplastika 62:59 (34:23), V ozdov ac — Industromon-taža 47:54 ( 30:26), Partizan (B) — Partizan (NS) 74:72 (37:37).
Vrstni red: C .zvezda 16. željez-ničar in Voždovac 12, Bosna 10, Vojvodina in Partizan (NS) 8, Industromontaža 6, Jugoplastika in Topolčanka 4. Partizan (B) 2 Se-vojno brez točke.
Zajc najboljši
ŠTRBSKO PLEŠO, 15. dec. (po telefonu) — Naši skakalci, ki te dni trenirajo v CSSR, so imeli danes prvo uradno pregledno tekmo. Medtem ko so imeli na treningu lepo vreme, pa sta tekmo motila sneg in megla. Ekipa je izredno izenačena, tako da je le težko predvideti kdo bi lahko zmagal. Forma solidno raste, samo doskok še vedno večini povzroča preglavice. Trener Remza je za zdaj zadovoljen, pri izredni izenačenosti pa se poteguje za to, da bi na novoletno turnejo odpotovalo šest skakalcev.
Poskusni skok so danes skakali z višjega naleta, toda ker sta Mesec in Pudgar skočila predaleč, so nalet pri skokih v konkurenci skrajšali. Zaradi boljšega pregleda posredujemo tudi daljave poskusnih skokov.
REZULTATI: 1. Zajc 221,3 (po-skupni skok 77, konkurenčna 80, 77), 2. Demšar 216,0 (78.5, 79.5, 79.5), 3. Pudgar 215,8 (82, 78, 81.5),
4.	Jurman 211,7 (74.5, 78.5, 77.5),
5.	Mesec 210,3 ( 84.5 , 76.5 , 75.5),
6.	Prelovšek 200,8 (77.5, 75.5, 74),
7.	Dolhar 197,1 (79, 73.5. 76.5), 8. Štefančič 196,9 (80.5, 73.5, 74.5), 9. Bogataj 183,9 (70, 68.5, 69.5), 10. Smolej 179,3 (71, 68, 71.5).
Jutri potujemo v špindlerov Mlyn, kjer bomo imeli v soboto in nedeljo še dve pregledni tekmi. Današnja in ti dve bosta določali o sestavi ekip, ki bodo nastopile na bližnjih velikih mednarodnih tekmovanjih.
OTO GIACOMELLI
Trening skakalcev na Pokljuki
LJUBLJANA — V petek, 18. t. m. se bo na Pokljuki začel trening skakalcev mladinske državne reprezentance in članov, ki niso na treningu v tujini. Komisija za skoke je na trening poklicala naslednje skakalce — mladinci: Kobal. Norčič. Blaznik. Unikar, Ka-pušin, Cuznar, Oblak, Mlakar, Turk, Poljanšek, Bradeško, Matoh, Križaj, Legat in Grosar; člani: F. Mesec. Loštrek. Danilo Pudgar in Krznarič. Skakalci se morajo zbrati na Pokljuki v petek ob 7. uri.
V nedeljo bo na Pokljuki tudi 'a Vpregiedna tekma mladincev,
__katero so povabljeni tudi vsi
drugi mladi slovenski skakalci.
prvi
na
BREŽICE — Na turnirju v malem nogometu je sodleovalo šest ekip. ki so na 15. srečanjih dosegle 93 golov. Zmagalo je moštvo Proleterja. ki ie dobilo nogometno žogo, darilo ObZTK Brežice, naiboljš4 strelec Rogulj ič pa je prejel plaketo .	M. J.
Pirančani najboljši
Peti tradicionalni pokal ZRVS in ZVVI
1.	ZMAJ Ljubljana
2.	Domžale
3.	Novo mesto
4.	Koper
5.	Borec
6.	Lesce
7.	Cerknica
8.	Borovnica
7 6 0 1 44,5 7 7 0 0 41 7 3 2 2 30 7 2 1 4 26 7 3 2 2 27 7223 24.5 7 0 2 5 17,5 7 0 16 13,5
PIRAN — Tu je bilo 5. tradicionalno pokalno tekmovanje zveze rezervnih vojaških starešin .n zveze vojaških vojnih invalidov primorskega območja v počastitev 22. decembra. dneVa JLA. Pokrovitelj letošnjega tradicionalnega tekmovanja je bila občina Izola, toda zaradi neprimernih športnih objektov v Izoli, je bilo tekmovanje v Piranu. Nastopilo je okrog 100 tekmovalcev iz Ajdovščine, Neve Gorice, Idrije. Kopra, Izole in Pirana. Med seboj so se Domerili, kot, prejšnja leta, v treh discipli-in
nah
sicer
brzopor,eznr m
VZHODNA SKUPINA
; 1. Bramk 2. Celje
1 3. M. Sobota ’ 4. Kovinar I 5. Rudar I 6. Fužin ar I 7. Žalec i 8. Mežica
37.5 37
30.5
29.5 24 24
23.5 18
Spasski: »Fischer najbolj nevaren!«
MOSKVA, 15. dec. — Svetovni šahovski prvak Boris Spasski meni, da je Američan Robert Fischer po prepričljivi zmagi na medeonskem šahovskem turnirju zelo nevaren tekmec v boju za šahovski prestol.	.
V komentarju za dnevnik Soci-alističkaja industrija, v katerem redno sodeluje, je svetovni še enkrat spomnil na izreden Fi-scherjev uspeh v dvoboju stol^ja, ko je Američan premagal Peiros-iana s 3:1. Spasski je tudi podčrtal velik Fischerjev uspeh na turnirju v Buenos Airesu, po katerem ie njegov ugled še bolj porastel. Na olimpiadi Fischer ni dosegel tistega, kar ie Želel. Toda po mišljenju Spasskega se ie Fischer takrat dokončno prepričal, da se Po
PLES
Sedmerica j na seznamu
LJUBLJANA — Turnirski biro | plesne zveze Slovenije je na zadnjem zasedanju mednarodne F-es-ne zveze ICAD v Bremnu (ZRN)
—	na zahtevo mednarodne zveze
—	posredoval predlog za slovenske sodnike, ki bi lahko sodili na svetovnih in evropskih prvenstvih. To so: Adolf Jenko (LJ), Ludvik Simončič (Mrb), Anton Ark<5 (Lj), Franjo Kozar (Mrb). Vinko Ban (LJ), Alfred Kramer (Lj) in dr-Samo Modic (Mrb).
nju in streljanju z zračno puško. Zmagovite ekipe v posameznih disciplinah so prejele prehodne pokale, najboljši posamezniki pa diplome.
V vseh disciplinah so bili boji napeti in zanimivi, najbo-lje pa so se odrezali tekmovalci iz Kopra, saj so v vseh treh disciplinah osvojili prva mesta. Po osvojenih mestih jim slede Pirančani z dvema drugima in enim četrtim, tretji pa so bili Novogoričani. Po končanem tekmovanju je bila majhna slovesnost, na kateri se je v imenu organizatorja predsednik ObZTK Izole Slavko Demšar zahvalil vsem nastopajočim za sodelovanje, zmagovalcem podelil pokale in diplome in jih pozval, naj
l\< H A t IVI EfI
Lado Jakše predsednik PNS
LJUBLJANA — Na redni letni skupščini podzveze nogometnih so. dnikov Ljubljana pred dnevi je dosedanji predsednik in zvezni kontrolor' — inštruktor Lojze Gvardjančič. v poročilu med drugum poudaril zelo uspešno minulo sezono. Sodniška oganizacija je priredila štiri tečaje za sodnike, na katerih je vseh 42 kandidatov opravilo izpite.
Tudi sojenje je lahko za zgled, saj je pristojna organizacija dobila samo šest pritožb. Za dobro sojenje je skupščina dala priznanje enajstim sodnikom.
Razpravljali so tudi o zveznih sodnikih Jakše tu, Tauzesu in inž. Podlipniku, ki jim je pristojna sodniška organizacija v Beogradu naredila krivico. Kljub temu pa je skupščina prepričala vse tri, da so še nadalje ostali sodniki ih člani organizacije.
Za novega predsednika PNS Ljubljana je bil izvoljen zvezni sodnik Lado Jakše, častni predsednik bo Lojze Gvardjančič, medtem ko bo sekretarske posle opravljal Stevo Jovičič
se udeležijo v še večjem številu tega tekmovanja prihodnje .etn v Idriji.
Rezultati — kegljanje: 1. JZRVS Koper 557, 2. ZRVS Piran o30, 3. ZVVI Koper 505, 4. ZVRS Nova Gorica 494, 5. Ajdovščina 476,	6
Izola 464. 7. ZVVI Piran 407; posamezno: 1. Sušmelj (P) 115, 2. Karavanja (K) 108, 3. Čopi (K) 98; streljanje: 1. ZRVS Koper 637, 2. N. Gorica 629 , 3. Idrija 629, 4. Piran 574, 5. Izola 571, 6. ZVVI Idrija 532; posamezno:	1. Jereb
(I) 168, 2. Rot (K) 167, 3. Munda (P) 167; šah: 1. ZVRS Koper 29, 2. Piran 22. 3. ZVVI Koper 22, 4. ZRVS Ajdovščina 18,5, 5. Izola 16, 6. N. Gorica 12,5.
J. SENICA
PO DOMAČIH 'KRAJIH
KOPER — Na turnirju za tretjo kategorijo je bilo odigrano nepopolno sedmo kolo. V vodstvu je Nuzdorfer, brez poraza pa sta še edino Vulič m Kastelič. Vrstni red: Nuzdorfer 7, Vulič 6. Koder 5. Krivoroton 4.5. Horvat 3,5, Ujčič ir> Kastelič 3 itd.
J. K.
ŽALEC — Na rednem mesečnem brzopoteznem turnirju je sodelovalo 10 tekmovalcev. Zmagal je Štorman iz Šempetra z 8 točkami, drugo in tretje mesto si delita Skok iz Šempetra in Razinger iz Žalca s 7.5 točkami. Najboljši mladinec Breznikar iz Žalca je zasedel četrto mesto 6,5 točkami.
J. G.
Ivo Daneu: »Močni tekmeci44
Četrtfinale pokala evropskih prvakov
LJUBLJANA — Predsednik košarkarskega kluba Olimpije Ivan Heller je imel na žrebanju četrtfinalnih skupin za pokal evropskih prvakov v Mtinchnu sicer precej srečno roko. toda ljubljanski košarkarji imajo vseeno le malo upanja, da bi dosegli večji uspeh.
Žreb je četrtfinaliste razporedil takole:	..
Skupina A — Olimpija (Lj), 01impique (Antibes), Slavija (Praga) in Ignis (Varese);
Skupina B — Real (Madrid), CSKA (Moskva). Standard (Liege) in Akademik (Sofija).
Tekmovanje v četrtfinalnih skupinah se bo začelo 14. januarja in končalo 18. februarja. Olimpija igra z 01impiquom in Slavijo najprej doma in povratni tekmi v gosteh, z Igni-som pa najprej v gosteh in povratno tekmo doma.
»Glede na naš sedanji položaj in razpored tekem imamo bolj malo upanja, da bi se prebili naprej.« je po žrebanju dejal trener Olimpije Ivo Daneu. »Vsekakor pa nam bodo t.ekme zelo koristile, saj igralci potrebujejo težka srečanja. Pomagala nam bodo tudi pri iskanju novih rešitev in morda celo prinesla spremembe v moštvu.«
— Poznate nasprotnike?
»Vsi po vrsti so težki. Ignis je svetovni in evropski Klubski prvak, kar Ž€ dosti pove. Proti Slaviji in Francozom bi najbrž imeli več možnosti, .če bi najprej igrali v gosteh, tako pa se je še ta možnost zmanjšala, ke igramo najprej v Tivoliju.«
— Ne bo tekmovanje zaradi potovanj in naporov škodilo nastopom v državnem prvenstvu?
»Tega se ne bojim Srečanja nam bodo le koristila. Nai edini cilj je zdaj obstanek v prvi zvezni ligi in temu moramo podredit: vse Tudi novoletne praznike bomo morali žrtvovati. Igralci bodo najbrž dobili prosto le za Silvestrovo in na novo leto, 2. januarja bomo že spet trenirali. Vemo, koliko nam manjka zato ne smemo zapravljati časa. Slab Start zahteva še večje žrtve, če si hočemo v nadaljevan m popraviti slab položaj na lestvici.«	S. TRBOVC
PLANINE IN LJUDJE
Natečaj za najboljši planinski spis
UO planinske zveze Slovenije in uredniški odbor Planinskega vestnika razpisujeta natečaj za najboljši planinski spis. Obsegati sme največ 10 tipkanih strani, poslan pa mora biti do 5. januarja 1971 na naslov PZS, Ljubljana, Dvorža-kova 9.
V	poštev pridejo planinski potopisi, opisi plezalnih vzponov ter vsa druga poljudno ali strokovno obravnavana planinska tematika. Nagrade za najboljši spis bodo 1.000, 800 in 500 din, UO PZS pa si pridržuje izključno pravico objave prvih treh spisov v Planinskem vestniku, iz nenagrajenih spisov bosta žirija in uredništvo izbrala še 10 najboljših za objavo. O rezultatih natečaia bo javnost obveščena v FV 1971—4.
Varstvo narave na znamkah
Na evropski konferenci o varstvu narave so februarja v Strasoo-urgu leto 1970 proglasili za »evropsko leto varstva narave«. Skupnost jugoslovanskih podjetij PTT pa je oh tej priložnosti sklenila izdati serijo dveh poštnih znamk, ki je te dni prišla na tržišče. Na znamki za 1.25 din je upodobljen rjasti sleč (Rhododendrom ferrugineum) s Škrlatico v ozadju, na znamki za 3,25 din pa bradati orel (Gypa. etus barbatus). ki je prav tako zaščiten, z Jalovcem v ozadju Likovno in grafično obdelavo znamk je pripravil Andrej Milenkovič. natisnila pa švicarska tiskarna Helio Courvoisier.
Srečanje planinskih jubilantov
V	soboto ob 17. uri se bodo v domu slovenskih planincev »Zlatorog« v Ljubljani zopet srečali planinski jubilanti. Srečanje v počastitev letošnjih življenjskih jubilejev zaslužnih nlarnnskih aktivistov je pripravil UO planinske zveze Slovenije. *
Občni zbor PD Škofja Loka
Drevi ob 19. uri ima ▼ dvorani skupščine občine škofi a Loka redni občni zbor PD Škofja Loka. Društvo, ki šteje že prek tisoč čla-! nov, in je aktivno na vseh pod-
j (3	1	^	J>-
ŠEMPETER - Na brzopcPezneni Joejih, planinske dejavnosti, vabi šahovskem prvenstvu ŠK Savinjčan za mesec december si ;.rvo in
drugo mesto delita Štorman in Skok, oba iz Šempetra, s 7.5 točke pred Debevcem iz Žalca s 7, Dež-nakom iz Celja s 6,5 točke. itd.
J. G-
CELJE — Člani sindikalne organizacije podjetja »Tkanina« so končali tekmovanje v namimem tenisu, šahu in v nočnem raliyju avtomobilov do 850 ccm ter nad 860 ccm. V namiznem tenisu sta zmagala Višnar in Nunčičeva. Na šahovskem brzotifmirju ie zmagal Holobar. V nočnem rallyju do 850 kubikov je bil najboljši Bož č nik, ki je zbral 84 točk. Na drugo mesto se je uvrstil Stropnik z 78 točkami. V kategoriji nad 850 kubikov je osvojil prvo t nest o Mlinarič, ki je zbral 74 točk.
J. G.
n
NOVO NA TUJEM
CARIGRAD — V 8 skupini tekmovanja za pokal evropskih narodov so nogometaši Turčije premagali Albanijo z 2:1 (2:1). Povratna tekma bo 14. novembra 1971. V tej skupini igrata še ZRN in Poljska.
k udeležbi vse ljubitelje gora.
Dom na Resevni elektrificiran
Na dan republike je v planinskem domu na Resevni (682 m) prvič zagorela električna razsvet,-ljava. Ce dodamo k temu še. da je dom pred dobrim letom dobil tudi tekočo vodo, je to vsekakor lep uspeh neumornih aktivistov PD Šentjur, ki žele napraviti svojo postojanko čim bolj pri lažno in dostopno najširšemu krogu lju-biteljev planin. K uspehu je zdat. no pripomogla občinska Rkuosči-na, člani pa so prispevali z udarniškim delom. Dom. ki ima sr daj 20 ležišč v sobah, je odprt ob sobotah in nedeljah, ob predhodni prijavi na naslov: Jože Gaberšek — Šentjur. Veterinarska postaja, pa ga oapro tudi med tednom.
2200 udeležencev planinskih izletov
Planinsko društvo PTT Ljubija-na je letos organiziralo kar 23 Članskih Izletov s 1780 udeleženci in 12 samostojnih mladinskih, ka-
terih se je udeležilo 468 mladih planincev. Povprečno je bilo na izletih 66 planincev, lansko število udeležencev pa so presegli za 140. Zanimivo je še to, da je izletniška sezona trajala skozi vse leto, saj je bil prvi izlet že 18. januarja v Tamar, zadnji pa 6. decembra v Kamniške planine. Največ udeležencev je bilo na i?letu na III. zbor planincev PIT Slovenije v Vratih. Pripomniti pa velja tudi to. da v seštevek izletov in udeležencev niso zajeli tiste ki so jih še posebej organizirale samostojne planinske skupine izven Ljub! iane.
Smučarska dejavnost SRD Trst
Smučarska dejavnost slovenskega planinskega društva Trst je v novi sezoni zaživela kot še nikoli. Okoli 100 tekmovalcev redno vadi v štirih telovadnicah, še enkrat toliko pa se jih udejstvuje v okviru redne telesne vadbe v okoliških vaseh. Večina od njih je stara manj kot 14 let.
Doslej so organizirali tudi že štiri mladinske izlete, pravo presenečenje za organizatorje pa jo vpis v smučarski tečaj. Prijavilo se Jih je namreč kar 162*
Planinski dom na Boču
Planinski dom na Boču (659 m), ki ga upravlja PD Poljčane, ie od začetka meseca odprt le $e ch sobotah in praznikih. Odprlf ga bodo tudi za zimske šolske nočltnlae. Podrobnejša pojasnila daje PD Poljčane.
Predavanja
Drevi ob 20. url bo v predaval, niči Elektrotehniške fakultete na Tržaški cesti predaval Viljem Zupanc. Tema: »Na obalah Ege:.ske-ga morja« Prihodnjo sredo pa ja na programu zadnje letošnje predavanje »Kmetje pod Dachstei-
nom« (inž. Janez Ahačič). Na gimnazij: Poljane
Stross-
mayerjevi ulici bo v četrtek ob 19. uri zadnje oredavanie iz ciklusa »zn ljubitelje narave«. O meto. dah delovanja bo predaval načelnik komisije za varstvo narave pri PZS Marko Selan.
Odmevi z gora
V petek ob 19. uri bo na drugem programu radia zopet oddaja z naslovom »Odmevu z gora«. Sestavek zanjo je pripravil Janez Grčar, naslov pa mu je dal »Bolke pozimi«.
Tudi Planinski vestnik dražji
Glavni m upravni odbor Planinske zveze Slovenije sta sklenila, da bo z novim letom dražji tudi Planinski vestnik. Toda tudi z zvišanjem letne naročnine na 50 din Še vedno ne bodo pokriti vsi stro* ški in. celo dotaci ja republiškega sklada za založništvo, ga ne bo povsem rešila iz zadreg. Močno je zato ogrožena priloga čmobel^h fotografij na umetniškem papirju, medtem ko bo ostala vsebina zagotovo neokrnjena.
Odveč bi bilo razlagati vzroke za podražitev naročnine, zato ob prehodu v 75. leto življenja naše naj. starejše tovrstne revije naštejmo raje nekaj podatkov Pred vojno, ko je planinska organizacija štela s to razliko, da Planinski vestnik okoli 10.000 članov, je bilo naročnikov 2000, sedaj,ko jih šteje nekaj manj kot 60.1100, pa je število naročnikov še vedno 10 odstotno. Predvojna naročnina je bila 50 din, sedanja pa bo prav toliko — toda že od leta 1^53 izhaja y dvakrat večjem obsegu, kot ga je imel predvojni.
čist ton. in jasna slika z 01 f Q J antenami

Vrtimo globus
TOKIO — Južnokorejski trajekt Namjang-ho z nosilnostjo 362 ton in j okoli 270 ljudmi na krovu se je včeraj navsezgodaj prevrnil na gladini 320 kilometrov jugovzhodno od Seula. Južnokorejske, japonske in ameriške ladje so rešile kmalu po nesreči samo osem potnikov, med njimi tri ženske. Ladje in letala iščejo brodolomce.
RIM — Med koncertom pevke Milly je nastal preplah zaradi požara v nekem rimskem gledališču. Ogenj je povzročil precejšnjo škodo, človeških žrtev pa ni bilo. Zaradi eksplozije projektorja so se vnele kulise na odru. Pevko so drugi igralci rešili iz nevarnosti, občinstvo pa je naglo izpraznilo dvorano. Gasilci so ogenj pogasili, še preden se je razširil na sosednji kino.
SAPORO — V premogovniku nedaleč od japonskega mesta Saporo je prišlo do eksplozije. Eden izmed rudarjev je mrtev, reševalci so spravili iz jaška trinajst ponesrečencev. V rudniku je bilo trenutno na delu 195 rudarjev.
FRANKFURT — V Hacken-bergu je dobilo hude opekline pet otrok, ki so hoteli »topiti črna zrnca«, kakor 'so kasneje povedali. Policija domneva, da so se otroci igrali s črnim smodnikom.
PARIZ — V francoskem mestu Angers je v tovarni vžigalic izbruhnil požar, ki je uničil več sto. tisoč polnih vžigaličnih škatlic.
ATENE — Zaradi nezakonite trgovine z grškimi starinami v obdobju 1964—68 je bil zahodnonemški arheolog dr. Gericke v Solunu obsojen na sedem let zapora. Zaradi soudeležbe je bilo obsojenih na zaporne kazni do treh let tudi šest grških državljanov.
STANFORD — Znanastve-niki SZ in ZDA bodo skupno delali poskuse na področju fizike visokih energij. Na programu so poskusi na sovjetskem inštitutu za fiziko visokih energij . v Serpuhovu ter v laboratorijih ameriške komisije za atomsko energijo.
DARMSTADT — V Darmstadtu zbrani znanstveniki in strokovnjaki so ustanovili družbo za raziskave in zdravljenje raka. Program, pri katerem bodo sodelovali raziskovalci, znanstveniki in zdravniki, obsega med drugim tudi obveščanje prebivalstva.
BONN — Visoke kazni za ugrabitelje letal predvideva predlog zakona, ki o njem razpravljajo odbori Bundesta-ga. Za »kazniva dejanja v zračnem prometu« predvideva zakon zaporne kazni do pet let. Ce bi bil ob napadu ali ugrabitvi kdo ubit, bi dobili krivci najmanj deset let, največ pa dosmrtno ječo.
NEW YORK — V kepe starega železa se je v stiskalnicah v Portlandu spremenilo 160 avtomobilov iz japonskih tovarn Honda, ker grelne naprave niso delovale v redu in ker je bilo v vozilih še nekaj drugih tehničnih pomanjkljivosti. Avtomobile bi bilo treba odpeljati na Japonsko ali- pa poslati v Portland japonske mehanike, da bi jih popravil. Eno in drugo bi bilo predrago, zato so avtomobile »predelali« v staro železo.
MUNCHEN — Med igro na obali reke Isar je našel petletni deček 61.000 mark v svežnjih. Policija domneva, da gre za del plena, ki ga je odnesel ropar iz glavne blagajne v veleblagovnici »Kauf-hof«, iz katerega je izginilo okoli 183.000 mark.
RIM — Direktor rimskega mestnega prometa Giorgio La Morgia bo v soglasju s finančnim odborom uvedel na vseh avtobusnih progah od devetih do poldneva brezplačno vožnjo. Upa, da bo zaradi te ugodnosti čedalje več Rimljanov puščalo svoje avtomobile doma.
LONDON — Policija v britanskem kraju Sunbury bo verjetno kmalu prijela tatove, ki so odnesli iz dostavnika škatlico z 10 tisoč funti. Dva paznika sta tatove obrizgala z modro barvo, ki je več dni ne bo mogoče zbrisati z obraza, z obleke pa se sploh ne da odstraniti.
Križanka
POKUŠNJA LETOŠNJE KAPLJICE — Parižana so slovesno pokusili vzorec letošnjega beaujolaisa, priljubljenega francoskega rdečega vina. Med »beauoolaaško b ratovščdmo« sta nastopila tudi igralki Anne-Marie Car-riere in Sophie Desmarets (desno).	a	Telefoto: UPI
iz velikega mraza
Jek4arstvo in kemična industrija sodita med odjemalce tekočih plinov
FRANKFURT — Kdo bi mislil na hud mraz pri proizvodnji jekla, ki poteka pri temperaturah okoli 2500 stopinj Celzija? Kje je zveza med sežiganjem smeti in nizko temperaturo, pri kateri se zrak spreminja v tekočino? Na strokovnem posvetu v Frankfurtu so opisali pomen nizkih temperatur v vsakdanji dejavnosti. Tako proizvodnja jekla kakor sežig smeti sta uspešnejša, če dovajajo v peči čisti kisik- Zrak je sestavljen iz petine kisika in skoraj štirih petin dušika. Ce hočejo pridobiti kisik, morajo zrak razstaviti, za to pa je potrebna nizka temperatura-
Zdravnikov
primanjkuje
Nov oddelek pri WHO
NEW YORK — »Sto milijonov ljudi po svetu vsako leto umre ali pa so invalidi zato, ker ni dovolj zdravstvenega osebja in ker primanjkuje ljudi, ki bi znali pravilno uporabita zdravila, četudi so ta pri roki,« je rečeno v študiji dr. Sacklerja, direktorja novega oddelka za probleme zdravstvenega osebja pri svetovni zdravstveni organizaciji CVVHO).
»Po naših podatkih nima nobena dežela na svetu dovolj zdravstvenih delavcev, da bi mogla zagotoviti prebivalstvu vso potrebno zaščito,« je Sackler opisal polo žaj. »Zlasti deželam v razvoju primanjkuje šolanega osebja pa tudi tehničnih možnosti za osnovno preventivo in terapijo. Hrana higiensko ne ustreza, ni nadzorstva nad infekcijskimi in parazitarni-mi boleznimi. Naš oddelek sl bo prizadeval predvsem za zagotovitev osnovne zdravstvene zaščite.«
Značilnost razvitih dežel je po Sacklerjevih besedah drugačno pomanjkanje zdravstvenega osebja. Znanje se širi, tehnologija se izpopolnjuje, zato so potrebni najrazličnejši specialisti, zaradi tega-pa ni povsod dovodj zdravnikov splošne prakse, ki bi zagotovili javnosti osnovne zdravstvene storitve.
Plinasta zmes, imenovana zrak, se utekočini pri 190 stopinjah pod ničlo. Ker imata kisik in dušik kot poglavitni sestavini različni vrelišči, je mogoče tekoči zrak z izparevanjem razstaviti, torej pridobiti čista kisik in dušik.
Približno dvajset let poznajo jeklarji postopek, pri katerem od zgoraj pihajo kisik na tekoče železo. Zaradi tega postopka," ki je že marsikje spodrinil starejše metode, so močno narasle potrebe industrije po kisiku. Tako porabi jeklarska industrija skoraj 80 odstotkov kisika, ki ga pridobi neko frankfurtsko podjetje v štirih velikih napravah za razstavljanje zraka (dnevna proizvodnja: do tisoč ton) in ga po kilometre dolgih cevovodih pošilja potrošnikom.
Med velike odjemalke sodi tudi kemična industrija, vendar iščejo proizvajalci plinov nove kupce, ki potrebujejo stare pline pri raznih novih postopkih. Med potrošnike se bodo morda nekoč uvrstile tudi sežigalnice smeti- Pri izredno visoki temperaturi kisikovega plamena se nekateri odpadki stopijo v steklo; ko se steklo strdi, obdaja druge odpadne snovi kot nekakšen oklep in jim tako preprečuje, da bi oku-ževale naravno okolje.
Pri tem razstavljanju zraka pridobijo tudi velike količine čistega dušika. Najpomembnejša odjemalka tega plina je že nekaj let industrija polprevodnikov, seveda pa se dušik bol.) in bolj uveljavlja
tudi v živilski stroki.
Piščanci naglo zmrznejo v tekočen dušiku. Nezrela jabolka so uskladiščena v prostoru z zmesjo dušika in ogljikovega dvokisa, banane pa hitreje zorijo v atmosferi dušika in etilena. Prepečenca, ki ima v trenutku, ko ga vzamejo iz peči, okoli 80 stopinj, a ga je mogoče rezati na ploščice šele pri 30 stopinjah
Presenetljiv razvoj
Nenavadno naglo se razvija napolitanski deček,'ki je baje shodil dobre tri mesece po rojstvu. Nicole Chrispino, sinček zavarovalniškega zastopnika, tudi v razvoju vseh organskih funkcij . in možganske dejavnosti prehiteva starostne vrstnike. »Ničesar podobnega še nisem videl v 28-letni praksi,« pravi napolitanski otroški zdravnik Gio-vani Laporta, h kateremu prinaša mamica svojega naglo razvijajočega se malčka na redne preglede.
Ni kupca za barko
Za Noetovo barko še vedno ni kupca. Veleblagovnica Neiman-Mareus v Dallasu, ki slovi zaradi nenavadnih novoletnih daril, jo ponuja za 588.247 dolarjev, a doslej še ni bilo resnega zanimanja zanjo. V 24 metrov dolgi barki je dovolj prostora za 92 parov sesalcev in za 31 parov plazilcev. V hišnem katalogu je barka označena kot »darilo za črnoglede«, dobavni rok pa znaša št.iri leta.
Celzija, ne ohlajajo več z zrakom, v katerem bi lahko bile razne bakterije, marveč s tekočim dušikom. Bivo je dalj časa užitno in ima boljši okus, če ga nalijemo v steklenice, poprej oplaknjene, z dušikom.
Precej kupcev je že zdaj, v prihodnje jih bo še več za pline, ki se utekočinijo prt še nižjih temperaturah in je torej tehnika zelo nizkih temperatur pogoj za njihovo proizvodnjo. Tako bo na primer tretjo stopnjo evropske rakete poganjalo zgorevanje tekočega kisika in vodika. V ta namen bodo potrebovali industrijsko napravo, ki bi pridobila 60.000 litrov tekočega vodika na dan.
Reaktorje z visokimi temperaturami bo v prihodnosti morda ohlajal čisti helij, ki ga bo potem moralo biti dovolj na razpolago. Razen tega bo tekoči helij, ki ima temperaturo minus 269 stopinj morda nekoč ohlajal podzemske kable iz supra prevodniških meteJov, po katerem bo mogoče električni tok brez izgub prenašati na velike razdalje.
To nikakor ni zaokrožen pregled nad . uporabnostjo tehnike nizkih in najnižjih temperatur, zaključuje svoje poročilo udeleženec strokovnega posveta- Sodobni človek je malone vsak dan v stiku s proizvodi, ki prihajajo iz velikega mraza, le da se tega ne zaveda ali niti ne pomisli na to.
Domneve o milijonarju
Nasprotujoče si izjave
LAS VEG AS — Ameriški milldijonair Howard Hughes, čigaa- trenutno bivališče išče policija že skoraj dva tedna, naj bi bil na dopustu in naj bi se trenutno zadrževal nekje na Bahamskih otokih. Tako je pred dnevi trdil guverner Nevaidie Paul Laxait, ki je dejal, da je s Hughesom govoril po telefonu. Pojasnil je, da se ni z milijooairjem še nikoli sestal osebno, večkrat pa je govoril z njim po telefonu, zato lahko reče, da je bil njegov sobesednic pogrešani milijonar. Rekel naj bi mu bil, da se je z osebnim letalom odpeljal na Bahame. Hughesov pravni zastopnik Bell je guvernerjevo izjavo ovrgel s trditvijo, da je 65-letni Hughes preveč bolan za potovanje, in dodal, da sluti za vsem skupaj nečedno igro.
Potem ko je milijonar izginil, je začasni pooblaščenec za Hughesova podjetja odpustih Hughesova osebna varuha in stražarja, ki sta se potem pritožila. Uprava podjetij je napovedala tožbo, nevadska guverner Laxalt pa je p>otem izjavil, da je Hughes v telefonskem pogovoru potrdil odpust.
Dejstvo je:	milijonarja,
»kralja igralnic« v Las Vega-su in posebneža, ki se vztrajno izogiba javnosti, od 25. novembra ni več v stanovanju, kjer se je bdi naselil .pred štirimi leti in ki ga odtlej nj zapustil. Policija nima lahkega dela, ker ne ve, kakšen je Hughes zdaj. Ima samo sliko izpred trinajstih let. Več let so govorili, da je Hughes v Las Vegasu postopno spodrinil mafijo ter pokupil igralnice in hotele. Ne izključujejo možnosti, da je mafija milijonarja ugrabila in se s tem otresla nadležnega tekmeca.
Materinska ljubezen
šestnajst let je že minilo, odkar leži v francoskem kraju Lons-le-Saunier v nezavesti Paul Balay, ki mu je 35 let. Sredi. decembra se je Paulu pripetila huda prometna nesreča, po kateri se ni več zbudil iz nezavesti. Zdravniki so si prizadevali, Balay se ni osvestil. Pet let je ležal v bolnišnici, njegova mati zdaj že deset let skrbi zanj.
Malo intelektualcev?
Glavni britanski filmski cenzor John Trevelyan — brez njegovega podpisa niso že dvanajst let pokazali nobenega filma v angleških kinematografih — bo opravljal to službeno dolžnost le še do julija 1971. Poslovil se bo, vendar ne zato, ker je že presegel leta za upokojitev, marveč zaradi tega, ker se je naveličal najmodernejših filmov; »Dovolj mi je seksa iz Amerike, Nemčije, Italije m iz skandinavskih dežel. Pisatelj Huxley je zapisal, da je intelektualec tisti človek, ki se včasih zanima tudi za kaj drugega kot za spolnost. Ce sodim po filmih s kontinenta, tam ni več mnogo intelektualcev.«
r-
72. nadaljevanje
štirinajsto poglavje
I
Stal sem, napeto polušal in srce ml utripalo. Spet sem slišal, da se nekaj premika v spalnici, potem pa so vraita zaškripala.
»Ne premikajte se,« sem grozeče zaklical. »sicer bom streljal.«
Komaj sem spregovoril te besede, sem se spustil na kolena, misleč, da se bo od nekod zabliskalo iz pištole. Namesto tega pa sem slišal le hitro in prestrašeno dihanje.
»Lew?«
Margotin glas.
»Ali si res ti?« sem zaklical.
Vstal sem in prižgal luč.
Margot je staja pri vratih v spalnico z bledim obrazom ih s široko odprtimi, prestrašenimi očmi.
Oblečena je bila v najlonsko spalno srajco, tako prozorno kot čisto steklo. Bila je več kot lepa. Bila je, kot da prihaja z drugega sveta.
»O, Lew, kako si me prestrašil!«
»Jaz, tebe? Kaj misliš, kako sem se ustrašil šele jaz! Skoraj me je zadela kap.
ri
re- ■
Mesec je sijal in palme so metale dolge, črne sence. Morje se je bleščalo kot srebrno ogledalo. Slišalo se je le oddaljeno hrumenje avtomobilov na prome- Margot kaj delaš tu?«
nadi in tiho pljuskanje plime.	»Vrnila sem se. Tako sem se bala zate,
. -K° se™ ltai, na verandi ™ gledal na jjubii Nisem vedela, kaj naj storim. Pe-luci St. Raphaela sem imel občutek po- ljala sem ^ z avtom do promenade in polne osamljenosti in skoraj mi je bilo prlšla peš nazaj. Cakaja sem zunaj v temi. zal da se pisem odpeijal s Hepplejem.	Potem je prišla policija in Jse spet
. . bl irr?01 kdo namen, da me upihne, odpeljala. Začelo me je zebsti, zato sem bi bil odročni bungalov za to najbolj pri- šla v hiš0j da bi p0čakala nate. Pravkar
™eJfn prostor-	.	sem se zbudila«
Oprl sem se z rokartu na ograjo ter sklonjen in s povešenimi rameni stal v temi. Čutil sem,'da sem izčrpan, premišljevanje mi je delalo težave. Na desni sem v daljavi videl razsvetljena 'okna šole za keramiko. Vprašal sem se, kaj v tem hipu dela Hahn oziroma Jack Bradshaw, kot se je v resnici pisal.
Skrivnost zavojčkov vžigalic sem zdaj ,	, , ,
razvozlal, toda s tem še vedno nisem od- dpala poMlcati, ker bl1 lahko tudi kdo
drug. Zato sem se splazila k vratom, da bi poslušala. Ko si me potem poklical
Vzel sem robec in sl obrisal obraz.
»žal mi je, da sem te prestrašil,« sem rekel. »Toda sam sem se prav tako bal. Mislil sem že, da je prišla moja zadnja ura.«
»Oprosti, prosim. Spala sem. Zbudila sem se ravno v trenutku, ko je ugasnila luč. Upala sem, da si ti, vendar se nisem
kril, kdo je bil Sheppeyev morilec. Imel sem občutek, da stojim tik pred odkrit-
jem, vendar sem moral poiskati prostor s. tistim strašnim glasom, sem se nepo-še za zadnji košček sestavljanke, preden Pisn0 prestrašila.«
bom imel pred seboj popolno sliko.
Ni imelo smisla, da stojim zunaj v temi.
Dopovedal sem si, da grem prav tako lahko v posteljo. Do naslednjega jutra Itak nisem mogel ukreniti ničesar.
Obrnil sem se jn odšel v dnevno sobo.
Zaprl sem steklena vrata, obrnil ključ in vzel oba kozarca, iz katerih sva pila s Hepplejem, 'ter ju odnesel do omare s pijačo
Pregledal sem pepelnike, se prepričal, da so vse cigarete ugasnjene in potem stopil do stikala ob vratih. Ko sem stegnil roko proti stikalu, se mi je zdelo, da slišim zelo slaboten šum. ki mi je izdal, da nisem več sam v bungalovu.
Za hip sem nepremično obstal, zavedajoč se, da me je strah in da imam popolnoma izsušena usta. Spomnil sem se na to, da nimam orožja. Rankin je obdržal mojo pištolo, Bridgettino pa sem dal Heppleju. Spomnil sem se na Hep. pleiev besede; najbližji sosedje so v vseh smereh oddaljeni najmanj eno miljo. Tu se lahko zgodi karkoli in nihče ne bo nikdar izvedel, kaj je bilo.
Sum je prihajal iz spalnice. Bilo je razločno slišati škripanje deske pod nogami nekoga, ki se je previdno plazil po sobi.
Ugasil sem luč in soba je ležala v popolni temi. Skozi okno sem videl mesec.
Njegova svetloba je risala velik, svetel ma- -------—j-, ____,,,,, ua,	La-
dež na preprogo v drugem koncu sobe. koj izginiti iz mesta,« sem odgovoril. »Bo-Prostor, kjer sem stal, pa je bil v po- jim se, da sem preblizu Sheppeyevega I polni temi.	morilca. Margot.«
••	"	vs i
»Torej sva bila oba v strahu.«
Hitro je stopila k meni in mi ovila roke okrog vratu. Dotik njenega mehkega, voljnega telesa mi je pognal kri po žilah. Pobožal sem jo po vratu in bokih ter jo tesno objel.
»Poljubi me, Lew . ..«
Najine ustnice so se našle in s tihim vzdihom se je privila k meni.
»O, ljubi. ..«
Zbral sem vso svojo voljo, da sem se odtrgal od nje.
»Pojdi v posteljo, Margot,« sem rekel, »prehladila se boš...«
v Povesila je glavo In me od strani pogledala V obraz je bila rahlo zardela, ustnice je imela razprte in v njenih očeh ,ie bil izraz, ki sem ga že poznal. Bila je najbolj zapeljiva in najbolj poželenja vredna ženska na svetu.
»Ne bom se prehladila, a grem vendarle v posteljo. In ta?«
»Brez skrbi. . Najprej grem pod prho in potem pridem tudi jaz.«
»O, Lew, saj mi še nisi vsega povedal. Kaj se je zgodilo? Zakaj je policija...«
Vzdignil sem jo in jo iz dnevne sohe odnesel v spalnico.
Na blazini je bil še odtis njene glave in odeja je bila odgmjena. Položil sem jo na posteljo, jo pokril in jo pogledal. Kako lepa je bila!
»Policija? Ukazali so mi, da moram ta-
/z današnjega Pavlihe
1	r	3	t	5	.	J	6	7	8	9	L
10						11					12
13					u	n					
15				16	17						r
		18	19		20			21		IZ	
	22			23			U		25	26	2T1
28						n	29	30			
31							32				
h	33				r i		3*.				
p — Dovolite prosim, kakšno je vaše mnenje o stabilizaciji?	p
VODORAVNO: 1. miren, ravnodušen človek, 6. maščoba, 10. gora v spodnjem Zasavju priljubljena izletniška točka. 11. vaški mogotec v Cankarjevi drami »Kralj na Betajnovi«, ’3. Gunduljčev zgodovinski ep v 20 spevih, 14. osmi dei kroga, 15. dvojica. 16 incsto v vzhodni Švedski z znamenito univerzo iz 15. stoletja, 18. kemični znak za torij, 20. medmet 21. avtomobilska oznaka Reke, 22. letos umrli švicarski pisatelj popularnih romanov (John, »Via Mala«, »El Ha-kim«), 25. sukanec 28 priliv 29. mestna cesta. 31. deseti ton _od osnovnega, 32 Luna, 33. večja reklamna slika na platnu ali drugačni podlagi, 34 najboljša šolska occr-a.
•
NAVPIČNO: 1. zidan steber v steni nakazan opornik, 2. naj večji levi pritok Donave, 3 nekroloc parte, 4. mesto in reka v Peruju, 5. indijanski čoln. 6. ime slovenskega igralca Furijana, 7. simfonična suita Rimskega-Korsakova, 8. privrženec stalinske interpretacije leni. nizma, 9 tisoč kilogramov 11. preprosto metalno orožje, 12. ozek konec polotoka, 17. stezica, 19 glavna sestavina oklepov pri rakih, žuželkah ipd., 22. tkanina r valovito nalično stranjo. 23. moško ime, 24. falot, malopridnež. 26 teliček 27 živalska noga. 28. kratica za »planinsko društvo«, 30 ameriška filmska igralka, ki se je pred leti smrtno ponesrečila (Belinoa)
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. aktiva. 7 Engels, 13. Slovenj Gradec, 15. tara, 16. Kea, 17. jat8, 18. sintaksa 21 mol, 22. Si. 23. ar, 24. NM, 26. VA, 27 Aci, 29. stranica. 34. Mike. 36. rod, 37. zend, 39. osamosvajanje, 42. strast. 43. Marees.
Večja skrb za zrak
Najstrožji zakon proti škodljivim snovem
NEW YORK — Zrak med nebotičniki je čedalje slabši. Na mestni upravi, kjer hranijo podatke o vsakem dnevu posebej, imajo za letos vpisanih 74 »zdravstveno nevarnih«, 153 »nezadovoljivih« in samo 78 »zdravstveno sprejemljivih« dni. Vsak Newyorčan vdiha dnevno toliko benzpirena kot kadilec, ki pokadi štirideset cigaret. Zrak tega velemesta okuži vsak dan tisoč ton ogljikovega vodika in nad 4000 ton ogljikovega monoksida.
Zaradi teh številk o škodljivih primeseh v zraku je pripravila mestna uprava v vseh ZDA naj strožji zakon, ki bo začel veljati bržkone že prihodnje leto. Po črki tega zakona naj bi postal vsak izmed sedmih milijonov New-yorčanov pomožni policist in varuh zraka, ki ga potrebuje za dihanje: vsakdo bo lahko vložil prijavo in dobil denarno nagrado, če bo prijavlje-nec obsojen, ker s škodljivimi snovmi okužuje zrak.
Vestnost državljanov bodo nagrajevali s polovico izrečene denarne kazni.
Novi zakon zvišuje denar-ne kazni od dosedanjih tisoč na pet tisoč dolarjev. Globe v zneskih do sto dolarjev lahko odmerja policija ali pa urad za varstvo okolja, in sicer brez vključitve rednega sodišča.
Zoper novi zakon se pregreši avtomobilist, čigar motor brni v prazno nad 60 sekund. K izjemam sodijo avtobusni vozniki, ki jim ni treba izključevati motorjev na
postajališčih, kjer vstopajo in izstopajo potniki, in na končnih postajah, kjer pozimi ogrevajo vozila.
Znatno strožja so tudi določila za industrijo, za peči, ki sežigajo smeti in odpadke, vključno s sežigšlnimi napravami v velikih stanovanjskih hišah, ki imajo lastne jaške za smeti. Količina žvepla v kurilnem olju se bo morala zmanjšati od dosedanjega enega na 0.3 odstotka.
Za vestno upoštevanje' zakonskih določil bodo skrbeli ne le vsi Newyorčani, temveč tudi posebej usposobljeni nadzorniki. Prvih 32 »vohljačev dima«, kakor jim pravijo v New Yorku, se je na Posebnem tečaju že usposobilo za častno nalogo. Newyorška mestna uprava bo v kratkem sprejela v redno delavno razmerje ustrezno število ljudi, ki bodo poklicni varuhi čistega zraka v velemestu ob Hudsonu Urad za varstvo zdravega življenjskega okolja bo dobil za 30 odstotkov več strokovno usposobljenih nameščencev.
Ob vesti/o
J
SAMOSTOJNA ENOTA SKUPNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
BOR
-	TREPČA
-	JUGOMZTAL
obvešča
vse kupce, da bo od 21. do 25. decembra 1970. leta
sklepala pogodbe za prodajo bakra in legur bakra za 1971. leto
v prostorih »Jugometal« Beograd,
Trg Republike štev. 3, lil. nadstropje v
V dneh 21. in 22. decembra 1970. leta bo sklepanje pogodb s članicami združenja proizvajalcev in predelovalcev bakra SFRJ po terminih, določenih v pismenem pozivu za sklepanje pogodb.
v
Za vse druge kupce, katerim ne bodo poslali pismenega poziva, bo sklepanje pogodb za potrebne količine 23., 24. in 25. decembra 1970. Prosimo kupce, ki niso prijavili svoja 25. decembra 1970. Prosimo kupce, ki niso prijavili svdjih naročil za baker in legure bakra, da to store takoj, in sicer
_______________________ ‘	11839
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Samo do 31. decembra tega leta imate možnost, da zamenjate katero koli vrsto valut brez kakršnega koli odbitka. Poslužite se naHvse ugodne storitve KOMPASA
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
SREDA, 16. decembra 1970
Gledališče
DRAMA SNG
Sreda, 16. decembra, ob 20. uri — Peter Weiss: P ATM JE GOSPODI. NA MOCKINPOTTA. Gostuje ansambel Dramsko® kazališta Ga-vella iz Zagreba. Vstopnice so v prodaji od 10.30 do 12. ure in od 18. ure do začetka predstave < tel. 20-712 ali 21-402). Izven abonmaja.
Četrtek, 17. decembra, ob 19.30 — Ivan Mrak: MIRABEAU. Abon- i ma K in izven. Vstopnice so tudi v prodaji.
Drevi ob 20. uri bo v ljubljanski Drami v gosteh ansambel Dramskega kazališta Gavella iz Zagreba (prejšnje Zagrebačko dramsko kazal iste). ki bo po pravkar končani turneji po Poljskem uprizoril izredno uspelo igro sodobnega pisatelja Petra \Veissa P ATM E GOSPODI -NA MOCKINPOTTA« tudi pri nnS. V Nemčiji rojenega, a izza hitle-rizma na Švedskem živečega avtorja. pozna naše občinstvo no drami »Marat — Sade«. Hkrati s to dramo .je nastalo tudi delo. ki nam ga bodo Zagrebčani odigrali v režiji Božidarja Violiča in s Perico Kvrgičem v naslovni vlogi. Srečanje z VVeissovo odrsko novostjo (praizvedba leta 1968 v Hannovru) bo v interpretaci ji hrvaških gostov zanesljivo zanimivo.
MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice)
Četrtek, 17. decembra, ob 20. url —Gregor Strniša: ŽABE ali PRILIKA O UBOGEM IN BOGATEM LAZARJU (Babica in Evica ■— Kohkova >. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami.
OPERA IN BALET SNG
Četrtek. 17. decembra^ ob 19. url — Rossini: SEVILJSKI BRIVEC. Zasedba: Grof Almaviva — Jurij Rete. Bartolo — Ladko Korošec. Rozina — Sonja Hočevar, Figaro Edvard Sršen, Bazilio — Danilo Merlak, Berta — Bogdana Stritar. Zaključena predstava za Glasbeno mladino Slovenije. V prodaji so stojišča.
Petek, 18. decembra, ob 15. uri — Verdi:	TRUBADUR. Zaključena
predstava za Osn. šolo Prežihov Voranc, Jesenice! (Razprodano).
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
Četrtek, 17. dec., ob 19.30 — J. Anouilh: DRAGI ANTOINE ali ZAVOŽENA LJUBEZEN. Abonma Četrtek in Izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
Petek. 18. dec., ob 18. uri: OTVORITEV SPOMINSKE RAZSTAVE BOJANA STUPICE. Vstop prost. Ob 19.30 — W. D. Home: IGRA V ŠTIRIH — KDO DOBI. (Komedija). Premiera. Abonma Premierski in izven. (Vstopnice tudi v prodaji).
Opozarjamo na peto premiero sezone v petek. 18. decembra. Jugoslovansko praizvedbo bo doživela salonska konverzacijska komedija škotskega pisatelja \V. D. Homa »IGRA V ŠTIRIH — KDO DOBI«.
Predprodaja vstopnic- vsak dan od 10.—12. in uro pred začetkom predstave. Rezervacije po telefonu 21-660.
EKSPERIMENTALNO
GLEDALIŠČE »GLEJ« Viteška dvorana Križank Petek. 18. decembra, ob 21. uri — Peter Handke: KASPAR. Zaradi velikega zanimanja bo gledališče »Glej« še enkrat ponovilo svojo prvo uprizoritev, delo mladega nemškega avantgardističnega dramatika. V naslovni vlogi nastopa Kristijan Muck. režiral pa je Iztok Tory. Vstopnice so na voljo na dan predstave od 10.—12. ure v Plečnikovem paviljonu Križank in uro pred predstavo. Nepreklicno zadnjič v Ljubljani!
MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana
Sreda. 16. dec., ob 10.30 — 'Fran Milčinski: VESELA ZGODBA O ŽALOSTNI PRINCESKI — za tečajnike oddelkov Pionirskega doma m za izven.
Ob 14.30 — Fran Milčinski: VESELA ZGODBA O ŽALOSTNI PRINCESKI — za tečajnike oddelkov Pionirskega doma in za izven.
Vstopnice za obe predstavi dobite ’ pri blagajni Mladinskega gledališča pol ure pred predstavo.
MLADINSKI CENTER TIVOLI
STOP KLUB
STOP DISCO KLUB je danes odprt od 19.30 do 22.30. Vstopnina je 4 dinarje, za dekleta pa je danes izjemoma prost vstop?
SILVESTROVANJE V STOP KLUBU bo tudi letos. Pravočasno si oskrbite vstopnice po 25 dinar, jev pri blagajni STOP KLUBA vsak večer. V ceno vstopnice je vračunan tudi aperitiv, na voljo pa bo seveda vsem bife z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, hladnimi in toplimi jedili z žara. Ves večer in novoletno jutro boste preživeli ob najmodernejših ploščah in pa hitih, ki ste jih radi poslušali v letu 1970. Izžrebani bosta tudi 2 LP in 3 sin-proizvodnje. Vsaka vstopnica je gle plošče angleške in ameriške hkrati tudi rezervacija na določen sedež.
#
©@®
Pionirski
dom
TRG VII. kongresa ZKJ 1
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Sreda, 16. dec., ob 15. uri — Giuseppe Verdi: TRUBADUR za red Popoldanski I.
Ob 19.30 — Cvetko Golar: VDOVA ROSLINjKA — za red Študentovski. \
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Sreda, 16. dec., ob 9.15 — Baum: ČAROVNIK IZ OŽA — za novogoriške otr.\ vrtce.
Ob 17. uri — Baum: ČAROVNIK IZ OZ A — premiera izven.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
V
eda,
RA. Abonma za red Premierski. Predprodaja vstopnic v Prešernovem gledališču Kranj.
Oddelek za družabno vzgojo
bo odprl v PLESNI SOLI na Petkovškovem nabrežju 35 nov začetni plesni tečaj v četrtek, 17. decembra ob 18. uri (študenti ima. jo znižano šolnino). Nov nadaljevalni tečaj se bo pa začel v petek, 18. decembra ob 18. uri.
Poučeval bo mojster Jenko. Vpisujejo vsak dan od 17. do 21. ure.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Ročne lutke, Resljeva c. 36 Četrtek, 17. dec., ob 9. uri — Nace Simončič: POSEBNA REPORTAŽA — zaključena predstava za Osnovno šolo KOMENDA MOSTE s pozdravom Dedka Mraza. Ob 11. uri — Nace Simončič: POSEBNA REPORTAŽA — zaključena predstava za OSNOVNO SOLO TRZIN s pozdravom Dedka Mraza.
Marionete. Levstikov trg 2 Četrtek. 17. dec., ob 15. uri — Josef Kainar: ZLATOLASKA — zaključena predstava za Osnovno šolo TOMISELJ pri Igu s pozdravom Dedka Mraza.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda. 16. decembra, ob 10. uri — J. Žmavc: SEKIRA. Musical za vojaški boben. Zaključena predstava za Osnovno šolo Šempeter.
Koncerti
Sreda, 16. decembra, ob 19.30 v Narodnem domu v Celju 3. ABONMAJSKI KONCERT. SIMFONIČNI ORKESTER PALAČE PITTI IZ FIRENC (Italija). Prodaja vstopnic v glasbeni šoli in eno uro pred koncertom pri blagajni v Narodnem domu. Koncertna poslovalnica pri Glasbeni šoli Celje.
II. ABONMAJSKI GLASBENI VEČER RTV LJUBLJANA bo drevi ob 20.13 v Filharmoniji. Simfonični orkester naše postaje bo dirigiral ERICH SCHMID iz Ziiri-cha, solist bo ANTON DERMOTA z Dunaja. Na sporedu bo Martinujev »Dvojni koncert«, sedem Wolfovih pesmi za tenor in orkester in Dvorakova simfonija »Iz Novega sveta Vstopnice so naprodaj v Filharmoniji.	11878-K
Društvo glasbenih umetnikov Slovenije in Akademija za glasbo v Ljubljani prirejata 18. decembra ob 20.15 v dvorani Slovenske filharmonije recital pianistke Hilde Horakove ob 25-letnici njenega umetniškega delovanja. Na programu so dela Bacha, Beethovna, Lipovška in Schumanna. Vstopnice so na voljo pri blagajni Slovenske filharmonije.	K
danes novi ZVITOREPEC
RTV Ljubljana
SPORED ZA SREDO
4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Danes za vas; 5.45 Informativna oddaja; —
6.00	Jutranja kronika; 6.30 Informativna oddaja; 6.50 Rekreacija;
7.00	Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.15 Informativna oddaja; 7.25 Naš današnji radijski in TV spored; 7.45 Informativna oddaja; 8.00 Poročila: 8.10 — Operna matineja;
9.00	Poročila; 9 05 Nenavadni pogovori (ponovitev); 9.25 Iz glasbenih šol: 9 45 S pevcema Eldo Viler in Mišom Kovačem; 10.00 Da nes dopoldne; 10.15—12.00 Pri vas doma — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.00 Poročila — Na današnji dan; 12.10 Skladbice od vsepovsod; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zvoki iz glasbenih revij;
13.00	Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Porcčila: 14.10 Kon-
certni valčki; 14.30 Pet ir#iut za j EP; 14.35 Naši poslušalci iestita- i jo in pozdravljajo; 14.55 Pet minut za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Med uverturami; 16.00 Vsak : dan za vas; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.00 Poročila; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.00 Poročila; 18.15 Triie prizor; iz Mascagnijeve »Ca-vallerie rusticane«; 18.40 Naš raz-govor; 19 00 Lahko noč, otroci! j 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene raz- j glednice; 19.30 Radijski dnevnik; j
20.00	»Glasbeni večeri RTV Ljubljana« (stereo) — vmes v odmoru: »Kulturna kronika«; 22.00 Poročila; 22.15 S festivalov jazza; 23-00 ; Poročila; 23.05 Panorama sodobne poljske lirike; 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev; 24.00 Poročila in konec oddaje.
TELEVIZIJA
9.35 TV V SOLI <Zagreb)
11.00	OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE — ponovitev — ob 16.45 (Beograd)
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd)
17.50	VELIKI IN MAJHNI — oddaja za otroke (Zagreb)
18.30	OBZORNIK (Ljubljana)
18.35	NA SEDMI STEZI — športna oddaja (Ljubljana)
19.00	MOZAIK (Ljubljana)
19.05 NOVA POTA — o pričakovanih spremembah političnega sistema (Ljubljana)
19.50	CIKCAK (Ljubljana)
20.00	TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30	3—2—1 (Ljubljana)
20.35	SREČANJE Z JUNAKI »BRATOVŠČINE« (Ljubljana)
21.35	FRIEDERICH GULDA IN NJEGOV EURO — JAZZ ORKESTER (Ljubljana)
22.20	POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30	KRONIKA (Zagreb)
17.50	VELIKI IN MAJHNI (Zgb)
18.3C TURIZEM (Zagreb)
19.05 GLASBENA ODDAJA (Sko)
19.20	POIJUDNO ZNANSTVENI FILM * (Beograd)
20.00	TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00	II. SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje;
20.35	TV DRAMA (Zagreb)
21.35	FELJTON (Zagreb)
22.15 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)
22.25 GLASBENA ODDAJA (Zgb) 22.30 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd)
12.00—12.05 Novice, aktualnosti: 12.05—13.00 Modni babilon; 16.00 —16.30 Uvodnih 30 minut; 16.30— 16.40 Novice, aktualnosti; 16.40— 17.00 Folk, blues; 17.00—17.15 Čilski socializem; 17.15—17.30 Kaj misliš o .? 17.30—18.00 Trenutki.
188M
Predavanje
PRAVNA FAKULTETA V LJUBLJANI vabi na predavanje asisten ta Petra Jambreka, mg. sociologije o temi: »Odnos med družbenoekonomskih razvojem in politični, mi spremembami: empirična analiza 16 slovenskih občin«. Predavanje bo danes 16. 12. ob 17.30 v predavalnici pravne fakultete, Trg revolucije 11/n.	11848-P
LJUBLJANSKA PODRUŽNICA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE vabi na predavanje ing. Milana Ciglarja : »POMEN GOZDOV PRI OBLIKOVANJU KULTURNE KRAJINE« (z barvnimi diapozitivi). Predavanje bo v četrtek, 17. 12. 1970. ob 19. uri na Oddelku za geografijo filozofske fakultete. Aškerčeva 12—II.
Obvestila
ORGANIZATORJE NOVOLETNIH PRIREDITEV obveščamo, da je na razpolago kvaliteten vok. instr. ansambel. Ponudbe ČGP Delo Kranj pod »S plesom v 71«.	2878-0
Kino
SPORED ZA SREDO FILMSKO GLEDALIŠČE KRIŽANKE:
ameriški CS barvni film DVANAJST ZAZNAMOVANIH. Režija: Robert Aldrich. Igrajo: Lee Marvin, Ernest Borgnine. John Cassawettes. George Kennedv, Robert Ryan. Charles Bronson. Jim Brown, Telly Savaias. Skupina obsojencev dobi nalogo, da razrušijo dvorec v katerem je nemško poveljstvo. Vojni film z odlično igro glavnih igralcev. Predstavi ob 17.30 in 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred predstavo.
Cenjene obiskovalce prosimo, da ne zamujajo predstav!
KINOTEKA,
Miklošičeva c. 28:
Ob 16 in 18. uri: poljski film PEPEL IN DIAMANT. Rež ja: Andrzej Wajda Glav. vi.: Zbig-n:ew Cybulski. Ewa Krzyzewska. Waciaw Zastrzeeynski. Adam Pavlikowski.
ODSLEJ NE BOSTE NIKDAR VEČ, DA, NIKOLI, NIKOLI VEČ. POSTREGLI Z JURO,
- BREZ KNORR DODATKA JEDEM
'KhOVli

Nobeno eksperimentiranje in tveganje ni več potrebno!
S Knorr dodatkom .jedem dosežete uspeh mnogo za-nesljiveje kakor pa, če hi jed pripravljali po najnovejših receptih
Kolinska
Ob 20. uri — Retrospektiva Car- j la Th. Dreyerja: franc.-nem. film VAMPIR. Režija: Carl Th. Dre- j yer. Glav. vi.: Julian West, Ni-colas De Gunzburg. Maurice 1 Schutz, Sybille Schmitz, Rena i Mandel.
Prodaja vstopnic od 14. ure dalje.
KINO UNION:
zgodba o »prepovedani ljubezni« med avstrij. prestolonaslednikom Rudolfom in »plebejko« Marijo Vetsero s tragičnim koncem — zdaj v angleško-francoskeih barvnem CS filmu MAYERLING. Režiser: Terence Young. Igrajo: Omar Sharif, Catherine Deneuve, James Mason, Ava Gardner in drugi Brez tednika! Predstave ob “lf\ 18.30 in 21. uri. Zaradi dolžine filma cene zvišane.
KINO KOMUNA: ameriška barvna VV ljubezenska drama »o tem kako so štirje sedemnajstletniki uveljavili svoje pravice do ljubezni« — ZADNJE POLETJE Režiser: Frank Perry Igrajo:	Barbara Hershey, Ri-
Bums i. dr. F7 št. 49. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
Ob 10. uri — zadnjikrat! — matineja ameriškega barv'. CS filma DIPLOMIRANEC (2 Oskarja!)
KINO SLOGA:
danska barvna seks. komedija DEVICA IN VOJAK. Režija: Peer Guldbrandsen. Igrajo: W:lly Rat. hnow. Poul Bundgard, Olaf Uss-ing in drugi Predstave ob 16. 18 in 2C uri. Ni primeren za mladino pod 16. let!.
KINO VIC:
Premiera domačega barvnega ws filma BICIKLISTI. Scenarij :n režija: Puriša Djordjevic. Film je dobil na letošnji Puli Srebrno Areno' Igrajo:	Milena Dravič
(Zlata Arena za vlogo Sare), Ljubiša Saraardžič. Mija Aleksič, Bole Stošič. Miodrag Petrovic-Ckalja m drugi. Predstave ob 16. 18 in 20. uri.
KINO SISKA:
nenavadna pustolovščina v vesolju — to je ameriški barvni CS znanstv fantastični film UJETNIKI VESOLJA. Režija:	John
Šturgess. Igrajo: Gregory Pečk, Richard Crenna. David Janssen in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16. 18.15 in 20.30. Zaradi dolžine filma cene zvišane.
KINO SAVA:
John Wayne in Rock Hudson v ameriškem barv CS vojnem ve. temu NEPREMAGLJIVI. FN št. 48. Predstav! ob 17 in 19.15.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje, za matinejo in kino Sava' uro pred začetkom
KINO TRIGLAV:
ameriški barvni film UGANI. KDO PRIDE NA VEČERJO, oh 16. 18 in 20. uri. Igrajo: Spencer Tracy, Sidney Poitier in Ka. therine Hepburn. Prodaja vstopnic od 15 ure dalje. Samo danes in jutri!
KINO VEVČE:
ameriški barvni CS pustolovski film PRIŠLI SO V CORDURO. ob 20. uri. Igrata Gary Cooper in Rita Hayworth.
KINO ZADOBROVA:
samo danes, ob 20. uri — domači film o nesrečni ljubezni LJUBEZENSKI PRIMER (ali trage d:ja poštne uslužbenke). V glavni vlogi Eva Ras.
KINO SVOBODA — ČRNUČE: italijanski film INTIMNE URE,
, ob 19.30.
KINO VRHNIKA: amer. barv. w ester n 100 PUŠK, ob 20. uri.
KINO DOMŽALE:
amer film NAJBOLJ NORI DNEVI STANA IN OLIJA. ob 20. uri.
KINO RADOMLJE:
fr. barv. CS film CAROLINA I CHERIE. ob 19. uri.
KINO MENGEŠ:
amer. VV film HLADNOKRVNI, ; ob 20. url .
POTUJOČI DOMŽALE: amer. barv. film PUSTOLOVEC IZ TEXASA — gostovanje v IHANU, ob 19. uri.
KINO DUPLICA — KAMNIK: ameriški film PESEK IWO Jl-ME, ob 19. uri.
KINO BLED:
ameriški krimin. film ROP BREZ PLENA, ob 17 in 20. url. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: francoski barvni film BYE, BYE BARBARA, ob 18 in 20. url.
KINO RADOVLIICA: italijansko španski pustolovski film CANGOSJERO. ob 18. ur:. Ameriški barvni vestem film JEZDEC MAŠČEVANJA, ob 20. uri.
KINO CENTER, KRANJ: angl. barv-. CS film CHE GUEVARA, ob lp. uri.
Angl.-franc.* barv. CS ljub. drama MAYERLING. ob 17 in 19.30. Vstopnina zvišana.
KINO RADIO — JESENICE: amer. italij. barv. CS film PE-TORICA ZA PEKEL, ob 17 in 19. uri.
KINO PLAVŽ — JESENICE: nemški barvni film CHARLIJEV STRIC, ob 18 in 20. ur:.
KINO DOVJE:
amer. barv. CS film ORLOVSKO GNEZDO.
KINO DEL. DOM — JAVORNIK:
angl. barvni film SVETNIK PROTI MAFIJI, ob 19. uri.
KINO SVOBODA — KRŠKO: nemški barvni CS film VRAG VZEMI PROFESORJE, ob 19.30. KINO SVOBODA TRBOVLJE II:
amer. zabavni film STANLIO IN OLIO PRODAJATA MISOLOVKE, ob 17 in 19. uri.
KINO DELAVSKI DOM, TRBOVLJE:
franc ital barv. VV NEOBRZDANI ob 17. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: ameriški barvni CS TAJNA CE REMONIJA, ob 19.30.
KINO SOČA — NOVA GORICA: amer. barv. film NA REČNEM ZAVOJU, ob 18 in 20. uri.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER: amer film PLINSKA LUČ. ob 18 in 20. uri.
MARIBOR
KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45 in 18. uri jug. barvna VV glasbena komedija KDOR POJE — ZLO NE MISLI. Kratki film: Zagreb.
Ob 20.15 premiera amer. filma DIVJAK Režiser: Laslo Benedek. Igralci: Marlon Brando. Lee Marvin. Marie Murphy, Robert Ke-ith.
KINO UNION:
ob 15.30, 17.45 in 20. ur: ital-šp. barv CS western SEDEM ŽENA ZA SEDEM KAVBOJEV. Tednik štev 48—70.
KINO PARTIZAN: ob 15.30	17.45 in 20. uri jug.
W komedija QUO VADIŠ ŽIVO-RAD? Tednik štev. 49—70.
KINO UDARNIK:
ob 15.30 in 17.45 franc .-nem.ital. barv. VV zgod. spektakel BURNE NOČI LADY HAMILTON. — Kratki film: Spomini nekega poletja.
Ob 20. uri jug. barv. VV glas. komedija KDOR POJE — ZLO NE MISLI.
KINO POBREŽJE: zaprto!
v
Šolstvo
ZAVOD INTENZIVNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV po magnetofonski metodi v Ljubljani razpisu-j e
18-tedenske intenzivne tečaje tujih jezikov v spomladanskem semestru 1971, kot sledi:
Angleški dopoldanski začetni tečaj s poukom dnevno od 8. do 13. ure.
Angleški popoldanski začetni te. čaj s pouko;m 3x4 ure tedensko.
Angleški dopoldanski ali popoldanski nadaljevalni tečaj s poukom 2x3 ure tedensko.
Angleški dopoldanski ali popoldanski konverzacijski tečaj I. stop- . nje s poukom 2x2 uri tedensko.
Angleški popoldanski konverza-| cijski tečaj II. in III. stopnje s poukom 1x3 ure tedensko.
Nemšk. dopoldanski začetni tečaj s poukom dnevno od 8. do 13. ure.
Nemški popoldanski začetni tečaj s poukom 3x4 ure tedensko.
Nemški dopoldanski ali popoldanski nadaljevalni tečaj s poukom 2x4 ure tedensko.
Nemški dopoldanski ali popoldanski konverzacij ski tečaj I. in II. stopnje s poukom 2x2 uri tedensko.
Francoski dopoldanski ali popoldanski začetni tečaj s poukom 2x4 ure tedensko.
Francoski dopoldanski ali popoldanski nadaljevalni tečaj s po-, ukom 2x4 ure tedensko.
Francoski popoldanski konverzacij ski tečaj s poukom 2x2 uri tedensko.
Italijanski dopoldanski ali popoldanski začetni tečaj s poukom 2x3 ure tedensko.
Italijanski dopoldanski ali popoldanski nadaljevalni tečaj s poukom 2x3 ure tedensko.
Italijanski popoldanski konverza-; cijski I in II. stopnje s poukom 2x2 uri tedensko.
Ruski popoldanski začetni in nadaljevalni tečaj. s poukom 2x3 ure tedensko.
Ruski popoldanski konverzacij ski tečaj s poukom 2x2 uri tedensko.
Začetek pouka 15. februarja 1971. leta. Prijave s točno navedbo tečaja in kolkovane z 1,00 din upravne takse pošljite najkasneje do 25. januarja 1971. leta na naslov: INTENZIVNI TEČAJI TUJIH JE-: ZIKOV, Ljubljana, Vilharjeva 21.
Začetek pouka bo 15. februarja 1971. leta. Prijave s točno navedbo tečaja in kolkovane z 1.00 din upravne takse pošljite najkasneje do 25. januarja 1971. leta na naslov: INTENZIVNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV. Ljubljana. Vilharjeva 21.
Podrobna pojasnila dobite v upravi zavoda, telefon štev. 317-865.
Uprava	11825-S
FILOZOFSKA FAKULTETA v Ljubljani obvešča, da bo znanstvena sodelavka Nadežda Mosusova javno zagovarjala svojo doktorsko disertacijo »Uticaj folklornih ele-menata na struktura romantizma u srpskoj muzici«.
Zagovor bo v četrtek, 17. 12. 1970, ob 9.30 v predavalnici št. 3C9. Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12.	O
LJUBITELJI miniaturnih električnih železnic! Vaši mali vlaki bodo najlepše vozili, če jih boste vodili s kvalitetnimi regulatorji hitro, sti in smeri tipa RHS-HO ali RHS-N. Cena 50 din. Poiščite nas v času Novoletnega sejma na Gospodarskem razstavišču v preddverju hale A. kjer si boste lahko ogledali njihovo delovanje.
Peter Hribar, Izdelovanje igrač. Gradišče 9/II. Ljubljana. 38369-0
» 1/acuvs b(
VABI NA:
—	SILVESTROVANJE v našem novem hotelu PUNTA v Piranu, od 31. 12. — 3. 1. 1971 — bogati silvestrski menu. orkester grapa 777 s pevko ELDO VILER, možnost kopanja v pokritem bazenu v Portorožu. Pohitite s prijavami.'
NASI ZIMSKI ARANŽMAJI:
—	Belo jezero na Koroškem (Wei-sensee)
—	Dollach — Heiligenblut
Vse vrste rekreacije — izvrstna smučišča, bazen, drsanje, vožnja s sanmi.
Vse 'podrobne informacije pri TRANSTURIST Ljubljana. Šubičeva 1 — tel. 20-316 in v poslovalnici Transturlst v Radovljici in Škofji Loki.
TRANSTURI ST LJUBLJANA Šubičeva 1	-O
PODJETJE. ZA UREJANJE STAVBNIH ZEMIJISC Bežigrad—Moste SOSESKA, obvešča vse uporabnike cest, da bo zaprta za ves promet ulica Nade Ovčakove — vzhodni del zaradi gradnje kanalizacije. Dela bodo predvidoma končana 10. 1. 1971.	11868-0
TRI MER glavnik za striženje in depilacijo, lahko že kupite v nekaterih trgovinah, če pa ga še nimajo. nam napišite vaš naslov in vam ga bomo poslali po pošti. Brezplačna poštnina, cena 25 dinarjev z navodili v slovenščini. S Trimer glavnikom boste prihranili veliko denarja in časa. Strižete se lahko sami, primerno je za vso družino..
Čakamo vaš naslov, pišite: Trimer. Zagreb. Boškovičeva 40.
Univerzitetni sindikalni odbor. Skupnost študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov in Društvo visokošolskih profesorjev vas vabijo na posvetovanje o predvidenih spremembah političnega sistema. ki bo v sredo. 16. dec. ob 19. uri v zbornični dvorani univerze. Posvetovanje bo vodil dr. Ivan Kristan, docent pravne fakultete.
11817-0
■H
L
&
*
n
*
%
*
*
Okraske za novoletno jelko, lamete, laske, rakete, sneg spray, svečke, električne lučke za jelko, girlande, domače in japonske;
pestro izbiro novoletnih voščilnic, novoletne vrečke, igrače in drugo za DEDKA MRAZA
KUPIM fiat 500, Kavčič, Černetova 29 .	39269-3
'POCENI prodam fiat 750, L 63, tudi ček! Pesek — Poljanska 20. tel. 311-781.	39291-3
ZIMSKI gumi spikes 7,25 x 13,00 malo rabljeni počen:	prodarfe.
Tel. 61-712 .	39325-3
£ELO poceni prodam fiat 600, 1959. Kobilica, Dimičeva 2, Ljubljana, i tel. 313-202 .	39321-3
PRODAM nov avto »Austin — mak-si« in W 1300 letnik 1965. Ponudbe pod »Gradnja«. 39331-3 TOVORNI avto »Hanomag garant« kiper prodam. Pavle Bertoncelj, Terenska 10, Jesenice 3.
2882-3
GARAŽO za Bežigradom iščem. Po možnosti v bližini štadiona. Janez Hudeček, Ljubljana, Ptujska 10.	39320-3
GARAŽO vzamem v najem — Šišenska ul.-, Soseska 6. Ponudba pod »Zima«.	39297-3
PRODAM ugodno fiat 750 1966 — Šmartinska 185.	39305-3
GARAŽO v bližini Vodovodne ceste iščem. Kličite po telefonu 323-015.	39382-3

Prodam
Obrtno
komunalno podjetje Idrija
razpisuje delovna mesta za:
gradbenega delovodjo
—	ki mora imeti STŠ ali delovodsko šolo — praksa zaželena;
zaradi reelekcije razpisuje prosto delovno mesto
računovodje podjetja
—	ki mora imeti najmanj ekonomsko srednjo šolo in 10 let delovnih izkušenj.
—	Prijave naj interesenti pošljejo do 31. 12. 1970 na poslovni odbor Obrtno komunalnega podjetja -Idrija.
11824
mmsm
mmmrntm
•tastas.

w
Čestitke
CER — SEDONJA MAJDI 12 Murske Sobote za uspešno končani študij na medicinski fakulteti v Zagrebu — čestitajo domači.
NAROCMK1 DELA S	SO
B NEZGODNO ZAVAROVANI
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
IVI i Ti S
TRST
Via S. r.azzaro
Tovarna
Via S Maurizio
tel. 93 788
Tovarna oozamenterije za tapetništvo
Velika izbira vseh vrst zaves tudi terital do 3 m širine ter razno vrstno pohištveno blago iz platna in kretona v naj lepših barvah in vzorcih, žametna posteljna pregrinjala, prešite odeje, preproge ter vse kar potrebujete za ureditev lepeea stanovanja.
INŽ. TONETU SMOLEJU iz Viž-marij za odlično opravljeno diplomo na metalurški fakulteti čestita mama.	39339-C
Dežurne
službe
dobite v naših prodajalnah ali na veliko v galanterijskem oddelku Mercator, Ljubljana To-.. bačna 7, tel. 22-727.
5*	# 4*
Mali oglasi
Službo dobi
AMERIK.ANEC nujno išče simpatično partnerko 25—35 let do 160 cm. Zaželeno je delno znanje angl. ali nem. jezika. Ponudbe po možnosti s sliko pošljite pod »Amerikanec«. 38797-1 SLUŽBO dobi izurjena natakarica (salska) in priučena kuharica. Vprašajte po telefonu 312-406 ali se , zglasite v bifeju Ljubljana, Sred iška 10. Hrana in stanovanje v hiši, plača dobra. 39187-1 DRUŽINA iz Konjiške občine, ki živi v Ljubljani, išče miado dekle za pomoč v gospodinjstvu in varstvo dveh punčk. Omogočimo večerno šolanje. Ponudbe pod »1. jan. 1971.«	39168-1
IŠČEM gospodinjo vsaj za dobo 6 mesecev, če ne bi za stalno, vsa oskrba, lepo stanovanje in dobra plača. Ponudbe pod »Nujno Ljubljana«.	39003-1
KEMTCNA čistilnica v Ljubljani zaposli dva fanta ali dekleti za delo v likalnici m eno dekle ali fanta s končano trgovsko šolo za delo v sprejemnici. Ponudbe pod »Januar 71«.	38988-1
VAJENKO sprejme trizerski salon Marica Konrad, .Resljeva 10.
38708-1
SPREJMEM takoj elektromehani-ka in elekt.roinstalaterja ter vajenca. Rafko Berlič, Šentvid, Per-šinova 5, tel. 51-060	38715-1
IŠČEMO žensko, najraje mlajšo upokojenko, ki bi v dopoldanskem času varovala leto dni starega otroka. Nudimo ji stanovanje. hrano in plačilo po dogovora. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Janja Robič, Gozd-Martuljek 53. Gorenjsko. 38698-1 AVTOKLEPAR.!A takoj sprejmemo v službo. Plut, Stanežiče 10, tel. 51-801.	39197-1
STANOVANJE in hrano nudimo dekletu, ki bi pomagalo pri hišnih delih hkrati iščemo tudi dekle za gostilno z nekaj prakse. Vsa oskrba v hiši — nasr.on takoj. Pišite na naslov: Gostilna Gašperlin, Vevče 58, p. .Polje—Ljubljana.	39200*1
DRUŽINA zdravnikov išče resno žensko za varstvo otroka in pomoč v hiši. Stanovanje in hrana preskrbljena. Plača po dogo-
UGODNO prodam poltovomi kombi IM V. Jurca, Novo Polje c. IX. 1, Ljubljana-Po!.je.	39109-3
IŠČEM ugodnost nakupa avtomobila iz uvoza. Ponudbe pod šifra »MinivlOOO. «	39071-3
PRODAM avtomobilske kolotečne verige Erlan za 13 cd kolesa, dva zunanja vzr.itna ogledala Talbcvlt 333 in štiri gumespikes-radial 703'o 165-14. Mehle. Miklošičeva 17.	39116-3
PRODAM karamboliran Ami 6, letnik 69, možno po delih, motor nepoškodovan, prevoženih 13.000 km. Ogled vsak dan, razen nedelje. Anton Erjavec Ig 178/B pri Ljubljani.	39122-3
»LAMA«
PLETILSTVO Ljubljana, Gosposka 4
razglaša prosto delovno mesto
računovodje-
bslaucista
zaposlitev za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom — nastop takoj.
Ponudbe pošljite na naslov:	»LAMA« Ljubljana,
Gosposka 4.	11794
Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure. ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih enotah Zdravstvenega do ma — Ljubljana.
Bežigrad: Kržičeva 10, telefon — 310-533
Center, Miklošičeva c. 24, telefon — 313 063
Moste—Polje: Prvomajska ul:ca 5, telefon 316 155
šiška—Šentvid:	Derčeva ulica 5,
(za občinsko stavbo) telefon — 55 221
Vič—Rudnik: Postojnska 24. tele-fon 61 121
Medvode: Medvode, telefon 71 -.1 o Grosuplje—Ivančna gorica:	začas-
no v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 78 439. telefon LM štev 87 402 , 77 141 in 78 464. Služba stalne pripravljenosti je za območje Črnuč — telefon št«*v-314 317. Dobrava — Polhovn Gradec. Vnanje gorice Horjul >n Velike Lašče.
Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v Nebotičniku, Kidričeva 1, II. nadstropje, soba štev. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan, od 19. do 7. ure naslednjega dne. ob nedeljah in praznikih ves dan.
LJUBU AN A Lekarna Miklošič
MARIBOR
Dežurna lekarna 16. 12. 70.: studenci, Gorkega 18.
voru. Ponudbe pošljite na naslov: dr Haznadar, Vihnika, Na klisu 28/1.	39224-1
ZASEBNO gostišče v Medvodah sprejme kuharja-ieo in kuhinjsko pomočnico. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Cimorej«.
39215-1
FRIZERKO s prakso sprejmem takoj. Salon Zaloška 37.	39213-1
GOSPO za varstvo 11-mesečnega fantka, dopoldne iščem. Ponudbe ood »Nejček«.	39283-1
IŠČEMO prijazno in pošteno dekle z vasi (lahko začetnica) za gospodinjsko pomočnico pri dveh majhnih otrokih. Hrana, stanovanje, plača, soc:alno zavarovanje. Ing. Kukar Božo, Ljubljana. Murnova 6.	39289-1
UPOKOJENKO iščemo za varstvo 3-letne punčke. Soseska 6, šiška. C-fnlo no dogovoru. Prijave na CGP DELO ood »Vestna«.
39335-1
GOSTIŠČE »Grajska klet« Kromberk pri Novi Gorici sprejme takoj dva natakarja, ki znata italijanski jezik. Plača po dogovoru. Prijave pošljite Graiska klet. TOomberk.	2884-1
D«’MVKE — st>re;me Pečnik — Kemični proizvodi, Eipprova ul. 19 — Trnavo.	39172-1
JT 4 v/	• vv
Službo isce
MIZAR s prakso .šče honorarno zaposlitev za vsak dan popoldan. Ponudbe pod »Priden«. 39194-2 POTREBUJEM službo do maja 1971. Imam večletno prakso v sečvisu električnih strojev in e-leklroniki. Ponudbe pod »Elektrotehnik«.	38930-2
KVALITETNO vam položim keramične ploščice, mozaik, veneci-jan itd., v okolibi Ljubljane. Ponudbe nod »Honorar«. 39058-2 OBRTNIKI — podjetja pozor! Na dom vzamem kakršno koli delo. Imam lasten avto in ogrevane kletne prostore, velikost 80 kvadratnih metrov Ponudbe pod »Gorenjska«.	39210-2
SPREJMEM zaposlitev honorarno ali stalno kot tehnični risar. Ponudbe pod oznako »Sposoben«.
39247-2
SODELOVAL bi v reklamno propagandnem podjetju Ponudbe DOd »Dobri risar«	39246-2
PREVZAMEM honorarno delo ko-respodenta in prevalajca za nemški jezik. Ponudbe pod oznako »Vdrziran«.	39245-2
IŠČEM delo kurirke. Ponudbe pod »Vestna«.	39299-2
Motorna vozila
AVTO Diana 6 Kupim. Ponudbe na: Ivan Vodeb, Zakotnikova 5, Ljubljana-Moste.	39161-3
PRODAM BMW 1600 in glise* z motorjem 75 HP. Informacije pri Cetinski, Viška 4 -r od 15. do 16. ure.	38940-3
GARAŽO nujno potrebujem v okolici Tabora ali Amhrožovega trga. Lahko tudi v Mostah. Dobro plačam. Ponudbe pod »Tabor«.
38782-3
GARAŽO vzamem takoj v najem, po možnosti v šiški ali drugje. Sporočiti po telefonu 56-956.
38779-3
UGODNO prodam nov alfa-romeo veloce 1750. Ponudbe pod »Beli«.
39129-3
UGODNO prodam fiat 750, letnik izdelave 1966. Ogled vozila vsak dan od 7. do 19. ime pri trgovini »Tigar«, Gregorčičeva 9 a, Ljubljana.	39228-3
PRODAM volkswagen 1200. Ogled vsak dan od 14.—16. ure. Ljubljana, Sumarjeva 7.	39250-3
PEUGEOT 404 leto. izdelave 1965 nujno prodam, tel. 311-508..
39272-3
PRODAM zimske (špagli) gume ježevke z obroči št. 155tl3. Ljubljana, Jamova 9. I.	39279-3
PRODAM fiat 750 za 6.000 ND. Pernek, Papirniška 6, Vir, Količevo.	39267-3
FIAT 850, letnik 1969 marec zelo ugodno prodam. Martina Kozmus, Endliharjeva 6. Ljubljana.
39268-3
PRODAM renault 16, letnik 1977 — karamboliran v streho. Ogled vsako popoldne pri Zajc Slavko. Sneberska c. 117-, Ljubljana — Polje.	39263-3
GARAŽO vzamem v najem kjerkoli v Ljubljani, po možnosti blizu Starega trga. Ponudbe pod »Plačam dobro«.	39280-3
DUAL stereo gramofon z dvema zvočnikoma (Phono kovček) in Grundig magnetofon TK 22C0 na elektr. omrežje in baterije, vse novo prodam. Moste — Zaloška cesta 92 a—I., stanovanje št. 6.
39317-4
PRODAM poni Kolo, malo rabljen. Kati Nograšek, Vodnikova cesta 121, Ljubljana. 39189-4 POCENI prodam dve moški suknji. Smrekarjeva 22 B. 39184-4 PRODAM sedem tednov stare čistokrvne škotske ovčarje z rod. Bohinčeva 12, Ljubljana. 39179-4 PRODAM krznen olašč < navadna mačka) za 800 din, Rozalija Rems Ježica 101 (ob Titovi cesti).
39178-4
KNJIGA draga svetovna vojna in še 65. knjig prodam za 225 din. Kličite telefon 57544 od 14.—21. ure.	39177-4
POSTELJI železni z žimnicami in dve omari prodam. Ogled popoldne. Dravlje, Devova ulica 15a.
39174-4
OTROŠKI voziček, rabljen, poceni prodam. Ogled * d 13. ure dalje. Martina Benedik, Trg MDB 5.
'	39173-4
SPALNICO rabljeno kompletno z žimnicami in hladilnik »Linde« poceni prodam. Jakoš, Kajuhova 28, Ljubljana.	39160-4
UGODNO prodam nov svetel krznene plašč (Borego) s temnim nerc ovratnikom. Danev Mariia. Kebetova 23, Ljubljana. 39152-4 PRODAM (en briljanten prstan z dvema briljantoma. Ponudbe ood »Prstan«.	39149-4
PRODAM offset .=t.r »j A4 format. Ponudbe pod »Tisk 777«. 38880-4
PRODAM univerzalni avtomobilski prtljažnik, cevni termostat centralno kurjavo, staro poslikano skrinjo iz 1. 1861. Dolenjska cestallO, Ljubljana.	39137-4
UHER stereo magnetofon in ekran 4 kamero ugodno prodam. Ogled od 18.—20. ure Jure Zaletel. Tacenska 9 — Vižmarje.
39074-4
AVTOMAT zc brizganje t>1pstičnih mas nerabljen —	30 gramov
oradam. Ponudbe pod »Na polža«.	39095-4	1
PRODAM popolnoma nov. nenošen krznen plašč, črne barve — per-zi tačke. Lojzka Udovič, Milana Majcna 8, Ljubljana.	39103-4
PRSTAN z dvema briljantoma ao 0,25 karat — prodam. -Ponudbe pod »4000«.	39105-4
PRODAM športni voziček in košaro. Vrbanc, vhod pri trafiki Polje.	39133-4
LEPO tihožitje, 70 X 100 cm, olje, Stoitzner — Avstrija 19. stoletje, odlično ohranjeno in orimerno za dariio. prodam. Tel. 323-625. med 14. in 17. uro.
39030-4
PR OD \ M 4 - st izni. m a gnetof on »Grandig-TK 145« z mikrofonom in tri trakove. Cena 2200 ND. Kranj, Krožna 2. tel- 22-732.
I	39219-4
PRODAM otroško oosteljo in stara okna. Miholjevič, Vevče 88.
39254-4
GRAMOFON v kovčku poceni oro-dam. Informacije po tel. 24-835.
39271-4
STROJ za pomivanje posode »Can-dy« za 5 oseb nov or odam. Ponudbe pod »3.400.— ND«. 39276-4 NUJNO prodam ojačevalec in bas-kitaro. šubelj, Črtom i rova 21 B.
39130-4
POCENI prodamo: rad:c Gretz. televizor, hladilnik, e J ek. štedPmk. staro pohištvo in otročki voziček. Gunde, Stari trg 22/11
39338-4
SMUČI Elan z avtomatskimi vezmi, komplet s palicami in pan-cerji št. 45 vse novo prodam. Moste — Zaloška cesta 92 a/I., stanovanje št. 6.	39318-4
PRODAM poceni polavtomatični pralni stroj. Eipprova 19. II. nad. vrata 39., Trnovo.
39337-4
PRODAM portabel pisalni stroj »Biser«, do 14.30 ure telefon 61-780 — Derenčin.	39340-4
POCENI prodam staro spalnico. O-gled popoldne — Menardova 41 — Kodeljevo.	39329-4
PSA, nemškega ovčarja, prodam. Je dober čuvaj. Cena 600 din. Ponudbe pod »Dober čuvaj«.
39092-4
PRODAM novo kuhinjsko pomivalno korito Marles Maribor — 80 x55, 1/1. Ponudbe pod »Enojno — levo — modro«.
39086.4
PRODAM zelo dobro vpeljano ele_ ktro delavneo s sto milijoni prometa. Ponudbe pod »Gotovi-na«.	39304-4
PRODAM novo centrifugo »Himo« — 5 kg. Ponudbe pod »Ugodna cena«.	39384-4

Kupim
KUPIM ojačevalec z zvočnimi stebri in mikrofonom Ponudbe pod »Ojačevalec«.	39183-5
KUPIM rabljen otroški voziček. Možnost odplačila v dveh ali treh obrokih. Cenjene ponudbe pod »Rabljeno«.	39262-5
KUPIM dobro ohranjen kavč raztegljiv. Ponudbe pod »Opis — s ceno«.	39322-5
IŠČEM izdelovalca ali svetovalca za nabavo strojev za avtomatsko avtopralnico. Ponudbe pod »Ga-. ranči j a«.	39303-5
Stanovanja
SPREJMEM o sostanovalko, mlajšo. Pepi Božičnik, Stožice 38, Ljubljana.	39188-6
ŠTUDENTKA I. letnika filozofske fakultete išče sobo v Ljubljani, gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Študentka«. 39183-6 SOBO potrebuje mirna študentka.
Ponudbe pod »Nujno«. 39180-6 OGREVANO sobo potrebujeta mirni študentki. Ponudbe pod »Nujno«.	39181-6
ZA VARSTVO dveh otrok sprejmem na stanovanje in hrano eno žensko, ostalo po dogovoru. (doma smo proti večeru). Andrej Zorec, Celovšk'1 179, Ljubljana.	39182-6
ODDAM opremljeno sobo s posebnim vhodom dvema poštenima študentkama. Gornji Rudnik c. III./7.	39176-6
NUJNO iščem igrevano sobo s souporabo kopalnice v Ljubljani. Ponudbe pod »šiška-Vič«. 39159-6 ZAKONCA brez otrok iščeta ogrevano sobo s posebnim vhodom možnost pranja in kuhanja v Liubljani — najraje Rudnik — šiška. Cenjene ponudbe v ogl. oddelek ali po telefonu 55775 do 14. ure. Ponudbe pod »Brez otrok«.	39.148-6
NUJNO potrebujem sobo v šiški ali v Šentvidu. Ponudbe pod »Plačam dobro«.	39191-6
USLUŽBENKA vzame v najem centralno ogrevano sobo s so-uoorabo kopalnice in oosebrnm vhodom. Cenjene ponudbe Pošljite pod »Zelo nujno«.	39192-6
UR
l&L- -
i

%-ig
■ “
p?- V„,-
NAGRAJUJ i:,
Odslej je "n-4(l cenejši, i>oleg teg:a je pripravil za svoje kupce
690 nagrad:
1.	AUSTIN MINI 1000
2.	Dve potovanji na Dunaj
3.	Dve potovanji v Zlatar
in druge manjše nagrade
. Nagrade bomo izžrebali med pravil nimi odgovori. Odgovorom priložite ovitek doze 1VD-10 jn pošljite na naslov:
KRKA TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO
Z oznako: » NAGRADNA IGRA«
Izrežite	___________ ___ __ _____ ________
obkrožite pravilen odgovor!
1. KATERE LASTNOSTI IMA \VD-40:
a) čisti in ščiti predmete iz plastičnih mas
"'IZJrinf!ie dehr !n j‘h *«« zoper vlago in korozijo i) preprečuje zmrzovanje m rosenje na steklenin površinah
i. \vn-l(> LAHKO ZELO USPEŠNO UPORABLJAMO-a) za zaščito kovinskih delov na avtomobilu v stanovanju, na čolnu, strojili in orodni h) za čiščenje lakiranih površin avtomobila	v
c) za zaščito podvozja avtomobila in mazanje menjalnika
3. NAPIŠITE, KATERA TOVARNA V JUGOSLAVUI IZDELUJE Wl, to
Ime in priimek__ _ ___________
Ulica ______________________
Kraj______________________________~~
Trosimo, pišite s tiskanimi črkami!
'Izrežite	— — — —.__________ _______________
žrebanje bo X. januarja 1971 v Beogradu in »..aprila i;m v Ljubljani. izidi bodo objavljeni v Moto reviji in Moto kurirju.
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POJlJKTJE, DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI ž3-522 UO 23-52«— OOLASNA SLUŽBA LJUBt.JANA ŠUBIČEVA 1, TELEFON 21 896 - ODDELEK ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20-463, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311-897. POSTNI PREDAL 29 — EKSPEDI1 TELEFON 321 48V - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA - ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVOD STVA LJUBLJANA 501-1 167/2 — MESEČNA NAROČNINA 20 DINARJEV (2000 STARIH DINARJEV) ROKOPISOV NE VRAČAMO
telefon dežurnega urednika 20-646
Mali oglasi
SPREJMEM sostanovalca fanta, ki ki je miren in pošten. Ponudbe pod »Soba«.	39193-6
SOBO v Ljubljani išče miren študentski par, brez otrok. Ponudbe pod »Okrog 400«.	39143-6
MIRNA študentka nujno išče sobo v Ljubi j ani. Gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »V stiski«.
38732-6
SOBO ogrevano išče dobro situiran študent. Ponudbe pod »Dobro plačilo«.	39078-6
SOLIDNI sestri z dežele iščeta sobo, po možnosti s kuhinjo, v bližini »Saturnusa. Plačata do 30 tisoč mesečno ali kaj pomagata. Ponudbe ood »Pošteni«.
39073-6
NUJNO iščem sobo s posebnim vhodom, po možnosti s souporabo kopalnice. Cena ni važna. Cenjene pnudbe pošljite pod »O-brtnik«.	39124-6
ZAROČENCA pred poroko nujno potrebujeta opremljeno (neopremljeno) sobo, po možnosti kuhanje in pranje. Plačava od 35.000—40.000 din. Ponudbe pod »1. januar«.	39127-6
LASTNIKI zasebnih niš! če imate kak neizkoriščen prostor ali podstrešje, se prosim zglasite. Pripravljen sem vzeti ta prostor v najem, in ga preurediti za stanovanjski prostor. Cez 5 let vam za adaptirani prostor prepustim po dogovoru. Ponudbe pošljite pod »Mlada zakonca«. 39128-6 POZORI Dva dijaka iščeta sobo, po možnosti s tx> nebnim vhodom, najraje v bližini Poljan, ali trolejbusne postaje. Ponudbe pod »Redna plačnika« . 39196-6 ŠTUDENTKI iščeta ogrevano in opremljeno sobo s souporabo kopalnice, po možnosti v centru ali za Bežigradom. Ponudbe pod »Nujno«.	39203-6
SOBO išče nujno študent PSPN.
Ponudbe pod »Novinar« 39233-6 SOBO z wc in vodo v -Piranu oddam za več let v najem ali odstopim, zaradi odhod?, v tujino. Ponudbe pod »Odločba« 39232-6 MIRNA uslužbenka išče sobo. po možnosti s posebnim vhodom. V Centru. Trnovem ali Viču. Ponudbe pod »Takoj«. 39231-6 SOBO. ogrevano, s souporabo kopalnice iščem v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Profesor«.
39229-6
SOBO iščeta dve mirni deklet!. Ponudbe pod »Študentki«.
39227-6
DVA študenta iščeta ogrevano sobo. Ponudbe pod »Cimprej«.
39226-6
BODOČI zakonski par išče neopremljeno sobo v Ljubljani, možnost kuhanja m pranja. Ponudbe pod: »Redna plačnika«.
39223*6
SPREJMEM sostanovalca v lepo ogrevano sobo s kopalnico. Ponudbe pod »Bežigrad«. 39223-6 MIRNA dijakinja išče skromno sobo v bližini Poljan, plačam leto vnaprej. Lonudbe pod »Brez obiskov«.	39222-6
RESNA in mirna študentka išče ogrevano sobo, po možnosti v bližini centra. Plača do 200 ND. Ponudbe pod »1. januar«. 39217-6 ŠTUDENT elektrotehnike išče sobo, po možnosti v bližini študentskega naselja. Ponudbe pod šifro »Miren«.	39218-6
OGREVANO in opremljeno sobo ali garsonjero potrebujem. Ponudbe z navedeno ceno pod »Takoj, nekaj predplačila«. 39216-6 ZAROČENCA iščeia opremljeno sobo, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Plača po dogovoru«.	39214-6
ŠTUDENT išče ogrevano sobo. Plača vnaprej. Ponudbe pod »1. januar«.	39212-6
MIRNO dekle nujno potrebuje sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Poseben vhod«.	39211-6
ZA ZIMSKO obdobje študent nujno potrebuje opremljeno in ogrevano sobo, v bližini posta i« mestnega prometa. Ponudbe pod »Prezebli«.	39208-6
NOVINAR TV nujno potrebuje o-premljeno in ogrevano sobo. Po možnosti v ožjem središču Ljubljane. Ponudbe pod »Zimsko zavetišče«.	39209-6
SOBO oddam upokojenki proti predplačilu. Eventualno tudi prodam. Ponudbe pod »Mir«.
39242-6
MIREN samski fant išče sobo, po možnosti za Bežigradom. Ponudbe pod »Opremljena« 39239-6 OPREMLJENO ali neopremljeno garsonjero za dve osebi iščem. Ponudbe pod »Ljubljana«. 39237-6 ODDAM manjše mansardno stanovanje proti predp.ačilu. Ponudbe pod »Zgornja Šiška«. 39234-6 MIRNA uslužbenka — študentka nujno išče sobo. Ponudbe pod »Plačam dobro«.	39251-6
ZAKONCA brez otrok iščeta sobo s posebnim vhodom v Mostah ali na Kodeljevem. Ponudbe po tel. 313-320 dopoldne ali popoldne pod šifro »Plačava dobro«.	39248-6
NUJNO iščem sobo s posebnim vhodom, možnost kuhanja in pranja, v Centru ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Plačam«.
39244-8
ŠTUDENTKA medicine išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Za nagrado nudim poleti en mesec sobo na morju. Ponudbe pod »V Pirmu«. 39259-6 ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	39258-6
VIŠJI medicinski tehnik, študent medicine, pošten, miren, nujno išče sobo, po možnosti ogrevano ali garsonjero. Ponudbe pod »Dobro plačama.	39285-8
NUJNO potrebujem ogrevano sobo na relaciji Šiška, Center. Bežigrad. Ponudbe pod »Takoj«.
39257-6
DEKLETI pomagata popoldne za hrano in stanovanje. Ponudbe pod »Pošteni«.	39256-6
MIRNO dekle išče neopremljeno sobo v bližini Šiške, Most ali Rudnika in po možnosti kuhanja ter pranja. Ponudbe pšod »Mirna«.	39240-6
ODDAM sobo, kuhinjo za dve leti proti nagradi. Ponudbe pod »Sporazumna«.	39274- 6
ISCEM sobo v Ljubljani. Pomagam v gospodinjstvu 2-krat tedensko. Ponudbe pod »Cimprej«.
39273-6
NUJNO potrebujem sobo. po možnosti ogrevano/ na relaciji Bežigrad — Ježica — Črnuče. Ponudbe pod »Redosn plačnik«.
39270-6
MLAD fant išče sobo. Prosim pošljite ponudbe pod »Miren«.
39277-6
FANT in dekle iščeta sobo. Ponudbe pod »400 ND«. 39278-6 ŠTUDENT išče ogrevano sobo, souporaba kopalnice. Ponudbe ood »Inštruiram«.	39286-6
DVA mirna fanta iščeta ogrevano, opremljeno sobo za Bežigradom ali Šiški. Ponudbe pod »500«.
39294-6
MIREN študent išče sobo takoj. Cena ni važna. Ponudbe pod »Psiholog«.	39293-6
SAMSKA uslužbenka nujno potrebuje 9obdoo kjerkoli v IJubljani. Možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Poš+ena«. 39292-6 POŠTENA uslužbenka išče sobo po možnosti v Centru. Ponudbe pod »Jasmina«.	39328-6
KUHINJO, sobo, kopalnico opremljeno ali prazno vzamem v najem. Plačam do 700 din. Najraje v Šiški ali Centru. Ponudbe pod »Reden plačnik«.	39330-6
SOBO, mimo, išče študent — absolvent. Plača dobro. Ponudbe pod »Takoj«.	39300-6
MLADA zakonca iščeta opremljeno ali neopremljeno malo večjo sobo s posebnim vhodom z možno souporabo kopalnice, možnost kuhanje in pranja v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »December«.	39038-6
SOBO v Centru iščem. Souporaba kopalnice, zaželen poseben vhod. Ponudbe pod »Takoj — predplačilo«.	39296-6
NEOPREMLJENO sobo oddam dvema študentoma. Ivan Fortuna, Brdo — Mlaka 7—a.
39311-6
ISCEM dekle, ki bi peljala punčko v vrtec, dam hrano in stanovanje in po možnosti izmenično službo. Bartolič, Langusova 10, Vič.	39312-6
ŠTUDENT prava išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Cenjene ponudbe pod »Bruc«.
39313-6
ODD.AM ogrevano sobo študentki, ki bi 1 uro na dan učila 2 punčki v drugem razredu osnovne šole. Sta v varstvu. Ponudbe pod »Dvojčki«.	39306-6
HERCEGNOVI — LJUBLJANA — Dvosobno komfortno stanovanje 50 metrov od morja za podobno takoj zamenjam. Informacije — Zdenka Lozar, Crtomirova 12—1. Ljubljana.	39301-6
KUPIM enoinpol ali dvosobno stanovanje, vseljivo do julija 71. Novejše. Ponudbe pod »Gotovina takoj«.	39281-7
TAKOJ prodam novo vilo v Umagu, 50 m od morja. Informacije: Pribac, Umag—Punta, Istrska 20 ali tel. 72-332.	—	2875-7
Razno
Posest
ŠTUDENTKA išče sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Takoj«.	39249-7
ZA DVOSOBNO ali večsobno stanovanje v Centru ali bližini Centra v Ljubljani dam nagrado. Ponudbe pod »1,5—2m«.	39284-7
PARCELE za vikend nad Krko prodam. Ponudbe pod »7 din«.
38398-7
KUPIM manjše vseljivo enosobno stanovanje, lahko kletno ali podstrešno. Ponudbe pod »Gotovina«.	39167-7
ODDAM garažo c. 25 kvadratnih metrov in še c. 350 kvadratnih metrov zemlje za manjše predplačilo. Ponudbe pod »Smer Bežigrad«.	39190-7
KI PIM stanovanje v Ljubljani 6 M gotovine vnaprej. Ponudbe pod »Sigurno«.	39241-7
SPREJMEM otroka v 8-urno varstvo. Ponudbe pod »Center«.
39186-8
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko za osnovne in srednje šole. Ponudbe pod »Uspeh«.	39195-8
POLAGANJE vseh vrst tapet in tapisoma »Zimske cene« izvedba solidna. Naročila na telefon 72-
a	vvjfla.s
KANDIDATI za šoferje B kategorije! Inštruiram praktično vožnjo. 100-odstoten uspeh. Tel.: 21-236.	39060-8
INŠTRUKTORJA za matematiko in mehaniko za višjo strojno šolo iščem. Ponudbe pod »Takoj«.
39139-8
SLIKE za legitimacije vam v 2 urah lepo izgotovi Foto-Grad. Miklošičeva 36.	34848-8
NUJNO potrebujem posojilo 3200,00 Ndin, vrnem čez 6 mesecev, o-bresti po dogovoru, za uslugo sprejmem na stanovanje. Ponudbe pod »Center«.	39198-8
POGREŠANO moško kolo »Rog« črno, sedež siv, dobite: Einspi-lerjeva 25, »evi vhod. 39204-8 PREKLICUJEM izrečene besede, ki sem jih izrekel gospodu Jugoviču zoper gospo Nikič Rimska 22, ker so neresnične. Obenem se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. Tone Starič, Go-Hška 71, Ljubljana.	38994-8
NUJNO potrebujem za obrt 10.000 din. Vrnem v kratkem roku z visokimi obrestmi. Ponudbe pod »Nujno«.	39221-8
IZGUBIL sem šop 7 varnostnih ključev v usnjenem etuiju. Oddajte jih proti nagradi na fakulteti za elektrotehniko, Tržaška 25.	39206-8
PO sporazumnem dogovoru dam lepe obresti za 6.000 din posojila — 6 mesecev. Ponudbe t>od »Nujno«.	39238-8
NUDIM inštrukcije za klasično kitaro. »Ponudbe pod »Pridem na dom«.	39266-8
DVA absolventa iščeta partnerki za silvestrovanje v Ljubljani. — Sestanek obvezen zaradi dogovo- j ra. Cas :n mesto sestanka določite sami. Stroški osiguranl. Ponudbe pod »Veselo silvestrovanje«.	39265-8
PEKOVSKEGA mojstra ali pomočnika. ki je bil v službi v parni pekarni Ivan 3iziak, Ljubljana Gosposvetska 3 v času od oktobra 1939 do 1940, nujno iščem. Ponudbe \ ogl. oddelku pod »Nagrada 50«.	39264-8
GOSTILNIČARJI pozor! Dam v najem mehanično namizni nogomet. Ponudbe pod »Brez hrupa — procenti«.	39290-8
DVE DEKLETI prosita ansambel, ki potrebuje pevki, naj se javi pod oznako: »Želiva peti«.
39102-8
NUJNO potrebujem 1500 ND. Vrnem do marca 2000 ND. Ponud-
be pod »Takoj«.
39146-8
Fotografi in snemalci
Za najboljše nakupe se. obrnite na:
G. AVANZO SUCC. - Corso Ita-lia 17, tel. 36776
Distributerji v Trstu:
Canon - Nikon - Asahi Pentax - Has-selblad - Exakta - Yashica - Rolleiflex - Leica - Paillard - Eumig - Polaroid. Nekaj cen:
Exakta VX 1000 1:2	75.000 lir
Metz 181 Flash električen	13.500 lir
DIA Colorfilm Agfa CT 18,
36 posnetkov z razvijanjem	1.800 lir
DIA Colorfilm Peruz C 18
36 posnetkov z razvijanjem	"	1.500 lir
Škatla 50 okvirčkov 24 x 36 s steklom 1.450 lir Peruz barvni tilm 2x8	1.500 Ur
Peruz barvni film Super 8	2.000 Ur
in druge ugodne ponudbe.
Zahtevajte prospekte!
NAPRODAJ vrstna enostanovanjska hiša v okolici Ljubljana — Vevče, možna tudi za manjšo obrt, takoj vseljiva. Ponudbe pod »Vseljiva«.	39084-'
PARCELO za vikend na Zaplani prodam — sončna lega. Ponudbe pod »400 kvadra mih metrov«.
39069-
PRODAM novo stanovanjsko hišo v dvojčku na Vrhniki vzhodni sončni strani z velikim vrtom v Centru. Vseljiva -e takoj. Vse interesente prosim, da se zglasijo lahko dopoldne in popoldne na naslov: Maks Stanišič, Usnjarska 11, Vrhnika.	39088-7
PRODAM novo neopremljeno vikend hišico na Crvenem vrhu pri Savudriji. Ponudbe pod »Zidana«.	39101-7
V DOMŽALAH prodam stanovanje najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Lahko vseljivo«.
39201-7
PRODAMO zazidlllvo parcelo. Informacije:	Sneberska cesta 38.
39202-7
GARSONJERO vsetjivo marca 1971 prodam. Ogled mogoč vsak dan po 16. uri, sobota, nedelja ves dan. Luštrik. Medvode 123.
39230-7
KUPIM 4-sobno ali večje stanovanje v Ljubljani, lahko starejše, če je suho in svetlo. Razpolagam z dvosobnim komfortnim stanovanjem, za priiper zamenjave. Ponudbe pod »Nad 100 kvadratnih metrov«.	39220-7
PRODAMO novo trisobno komfortno stanovanje s kabinetom in garažo, 10 km od Liubljane ob glavni cesti Kranj. Vseljivo po dogovoru. Ponudbe pod »Gotovina 16 M«.	39332-7
TACEN. Brod, Vikrče, Katarina. Kupim parcelo za vikend. Ponudbe pod »Plačam takoj«.
39323-7
ZARADI selitve prodam hišo v Mariboru. Vasilije Kojičič, Črnogorska 29, Maribor.	2880-7
PODJETJU, ki je pripravljeno, da mi dokonča hišo ob morju, dam 4 sobe za uporabo za 5 let. Ponudbe pod »Morje«. 39104-8
STROJEPISJE slepo desetprstno poučujem posameznike. Lenček, Beethovnova 6, tel. 21-695.
39336-8
V SOBOTO sem ^zgubil na parkirišču Trg revolucije zavitek knjig proti nagradi javite Ivan Ivančič. Predjamska 105/B.
39333-8
NUJNO potrebujem 10.000 din posojila za dobo enega leta. Garancija avto ali stanovanje. Ponudbe pod »Visoke obresti«.
39315-8
VODOVODNO 'nstalaterstvo Iglič: izdelave In popravila vodovodnih instalacij vam opravi takoj. Naročila sprejemam po telefonu 321-223 ali Zarnikova 7.
39087-8
BROŠKO — obesek iz filigranskega srebra sem izgubila 3. XII. 1970 na poti od Čevljarskega do Prulskega mostu. Ker mi je drag spomin, prosim oošteneea najditelja da mi jo vrne proti nagradi na naslov Bojc, Novo polje, c. VII/14, p. Ljubi iana-Polje.	39282-8
HOTEL »SLON« KAVARNA
išče
klavirista
za igranje električnih orgel
za nedoločen čas. Interesenti naj se zglasijo v večernem času pri orkestru v kavami. 11828
REZERVNI DELI
v v
IN POOBLAŠČENI SERVISI
Za VOZila
v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Banjaluki, Sarajevu, Novem Sadu, Titogradu, Uroševcu ... in tudi v drugih 24 krajih širom po Jugoslaviji!
Prodajo rezervnih delov iz konsignacije opravlja:
fllffBlffO
Poduzeče za promet vozila, dijelova i pribora, zastu-panje inozemnih firmi i inženjering
V: BEOGRADU SARAJEVU SKOPJU
la&fuf&b'
TVORNICA MOTORA I MOTORNIH VOZILA RIJEKA, UL. JNA 19
NA REKI
CARINARNICA
CELJE
razpisuje prosto delovno mesto
PRIPRAVNIKA
z visoko izobrazbo pravne, ekonomske ali tehnične smeri
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe a dokazili o izobrazbi na naslov: Carinarnica Celje, Cankarjeva 13 do 31. 12. 1970.
Nastop dela je mogoč takoj po preteku razpisnega roka ali po dogovoru. Morebitno stanovanjsko vprašanje bo rešeno v perspektivi.	H860
/č ,
r- ,	Is
Lgodnost za naročnike Dela
NEZGODNO ZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI SAVA

i:illlllllllilllllllllllll.illlllillll)lillillllllllllllliiilllllililllllllllilllllllllilllllllllllllllllllllllllllillllll|||llilillllllllilllillii
Razpisna komisija
TOVARNE KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNE
RESTAVRACIJA
»INDUPLATI«
JARŠE
potrebuje
za silvestrovanje
narodno-zabavni
ansambel
v zasedbi največ 5 oseb Pismene ponudbe pošljite takoj na naslov: Restavracija in počitniški domovi »Induplati«, Jarše, p. Domžale, tel. št. 72-010 — intr. št. 44.	11850
IIHIIIIIIIIIIIIIIINnillllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllin Razpisna komisija
REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA FINANCE
LJUBLJANA, ŽUPANČIČEVA 3
razpisuje
po 22. členu pravilnika o samoupravljanju delavcev RSF 'dvanajst delovnih mest, in sicer:
'	1. SVETOVALCA republiškega sekretarja
2.	SVETOVALCA za organizacijo davčne službe
3.	SVETOVALCA za obdavčenje obrti in drugih gospodarskih dejavnosti
4.	SVETOVALCA za prispevke iz delovnega razmerja in skupnega dohodka občanov
5.	SVETOVALCA za pravne zadeve
6.	SODELAVCA za pravne zadeve
7.	DVA DAVČNA INŠPEKTORJA
8.	PROGRAMERJA
9.	REFERENTA za proračunsko evidenco 10. ADMINISTRATORJA
i 11. PRIPRAVNIKA
Poleg splošnih pogojev po zakonu o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji se zahteva za delovna mesta:
pod 1. visoka strokovna izobrazba — ekonomske smeri in večletna praksa na vodilnih delovnih mestih in dobro poznavanje gospodarskega sistema, predvsem bančništva in kreditiranja, pod 2.—4. visoka — ekonomske ali pravne smeri in večletna praksa na financah,
pod 5. pravna fakulteta in 5 let prakse pri pravnih poslih,
pod 6. pravna fakulteta in 3-letna praksa pri pravnih poslih,
pod 7. visoka — ekonomske, pravne ali upravne smeri in 5 let prakse v finančni službi, pod 8. višja strokovna izobrazba in uspešno opravljen test,
pod 9. srednja strokovna izobrazba in 1 leto prakse pri finančnih poslih,
pod 10. upravno-administrativna šola in 1 leto prakse v administraciji,
pod 11. visoka — ekonomske, pravne ali upravne smeri.
Prijave (kolkovane z 1.— din) z življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi, praksi in dosedanjih zaposlitvah sprejema razpisna komisija do 31. 12. 1970. Razpisna komisija	11840
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiTimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Komisija za delovna razmerja STANOVANJSKEGA PODJETJA
DOM
LJUBLJANA, KERSNIKOVA 6
objavlja 2 prosti delovni mesti
hišnikov
na področju občine Ljubljana-šiška
POGOJ: na razpisana delovna mesta se lahko javijo kvalificirani delavci vodoinstalaterske, strojno-ključavničarske ali električarske stroke, ki imajo najmanj 3 leta prakse ter odslužen vojaški rok.
Pismene vloge sprejema kadrovski oddelek podjetja, Ljubljana, Kersnikova 6/III — soba 26.
Razpis velja 8 dni od objave.
Informacije glede razpisa so kandidatom na razpolago v kadrovskem oddelku splošne službe ali po telefonu 311-133, int. 09.	11864
NOGOMETNA
ZVEZA
SLOVENIJE
razpisuje prosto delovno mesto
admnistratorke-
strojepiske
POGOJ:	dobro znanje
strojepisja in slovenščine.
Osebni prejemki po pravilniku NZS. Nastop takoj ali najpozneje s 1. 1. 1971. Ponudbe sprejema razpisna komisija NZS, Ljubljana, Tabor 14, pp 177.
11774
SESALEC
BODITE PRAKTIČNI ZAHTEVAJTE V BLAGOVNICAH IN SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH SESALEC »OMEGA« EDINSTVENI ZANESLJIVI IN UČINKOVITI
Garancija 12 mesecev
Izvoznik:
hbim^ž)blbctric
Berlin, NDR
Zastopnik za Jugoslavijo RAPID, Beograd, Študentski trg 2 — 4
»TITAN«
KAMNIK
ponovno razpisuje
po 28. členu statuta podjetja naslednja prosta
delovna mesta:
1.	VODJO delovne enote orodjarna
2.	VODJO oddelka za študij dela in časa
3.	ANALITIKA tržišča
4.	POMOČNIKA vodje delovne enote livarna
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. da ima strojno fakulteto II. ali X. stopnje in 6 let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu;
pod 2. da ima strojno ali ekonomsko fakulteto II. ali I. stopnje in 6 let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu;
pod 3. da ima ekonomsko fakulteto II. ali I. stopnje in 6 let delovnih izkušenj;
pod 4. da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo metalurške smeri in 8 let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu
Obenem razglašamo prosta delovna mesta za
5 ORODJARJEV
POGOJ; visoko kvalificiran ali kvalificiran orodjar in 5 let delovnih izkušenj.
Nudimo ugodne osebne dohodke.
Kandidati naj vložijo prijave s kratkim življenjepisom z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjem delu do 28. 12. 1970 kadrovsko-organizacijskemu sektorju — za razpisno komisijo.	11865
<z
r
t’ / CZ
preduzeče za medjunarodnu trgovinu, BEOGRAD, Trg Bratstva i jedinstva 3-7, telefon 645-699, 644-055, 657-241
Prodaja za dinarje in devize
MOTORNE SANKE
Vsa pojasnila lahko dobite na gornjem naslovu
Izkoristite izvensezonske popuste 10 odst. za izvenkrmske motorje do 31. XII. 1970	/*,	■
PRODAJA ZA DINARJE IN DEVIZE, NA ENOLETNI IN DVOLETNI POTROŠNIŠKI KREDIT
Odpiramo servise v Begunjah in Izoli
!lll!lllllll!lllllll!lll!llllll!lllllllll!lllllllllllllllllllll!lllllllllllllll!lll!l!!l!lllllllllllllllllllllllll!!lllllll!lllllllllllllllllllllllll I!||||||||||IIIIIIIIII!III!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIII!IIIIIIIIII!IIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIH>IIIII!IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIII!IIIMI
VABI K SODELOVANJU VEČ.
STROKOVNJAKOV, KVALIFICIRANIH IN DRUGIH DELAVCEV
Podjetje izdeluje tipske industrijske hale kot član konzorcija za predelavo hladno oblikovanih jeklenih profilov, vse vrste cistern za industrijo in gospodinjstvo.
Strokovnjaki imajo pri nas mnogo priložnosti za strokovni razvoj in afirmacijo, saj svoje izdelke prodajamo, po vsej Jugoslaviji.
Odbor za kadrovska vprašanja in splošne zadeve
»PIVKA«
PERUTNINSKI KOMBINAT NEVERKE
razpisuje prosto delovno mesto
1.	PLANERJA IN ANALITIKA PROIZVODNJE .
ter .ponovno razpisuje prosto delovno mesto
2.	VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: poet 1. da je diplomiran ekonomist ali diplomiran agronom ekonomske smeri;
pod 3. da je diplomiran pravnik s 5-letno prakso ali da ima višjo upravno šolo s 5-letno prakso na podobnem delovnem mestu.
Razpis velja 15 dni od dneva objave.
Družinsko stanovanje v Postojni po dogovoru. Prijave sprejema splošni sektor podjetja. K prijavi mora vsak kandidat priložiti kratek življenjepis in dokazila o dejanski strokovni izobrazbi.
Vse kandidate bomo v 14 dneh po izteku razpisnega roka pismeno obvestili o izidu razpisa.	11820
Po 4. členu Statuta poslovni odbor
RAZPISUJE IN VABI
k sodelovanju strokovnjake za naslednja vodilna delovna mesta:
1
pomočnika direktorja
2.	vodjo prodajnega sektorja
3.	vodjo proizvodnega sektorja
4.	organizatorja - planerja
5.	vodjo sektorja za razvoj in tehnološko pripravo dela in
6.	vodjo finančno-računskega sektorja (reelekcija)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
pod 1.: visoka ali višja strokovna izobrazba strojne, ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj ter znanje enega svetovnega jezika;
pod 2.: visoka ali višja strokovna izobrazba strojne, ekonomske, gradbene ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj ter znanje enega svetovnega jezika;
pod 3.: visoka ali višja strokovna izobrazba strojne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj;
pod 4.: višja ali srednja strokovna izobrazba strojne, ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj;
pod 5.: visoka ali višja strokovna izobrazba strojne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj ter znanje enega svetovnega jezika;
pod 6.: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj;
Na podlagi 5. člena Pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih komisija za delovna razmerja
RAZGLAŠA
vna mesta:
obratnega knjigovodje
|llllllllllllllll<imillllllMI!llllllllllllllllIllllllilllllltlllIIIMIIII]llll!IIIIMI11IIHIIIIII)imi!llll>
»POLZELA«
TOVARNA NOGAVIC POLZELA
razpisuje prosto delovno mesto
referenta
v prodajno-izvoznem sektorju
POGOJI; srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri;
2 leti delovnih izkušenj, od tega 1 leto pri opravljanju izvoznih poslov; znanje nemškega jezika.
Vloge z dokazili o izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah pošljite do 30. 12. 1970 kadrovskemu oddelku podjetja.	11827
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE
SLUŽBA ZA KADROVSKE ZADEVE
razpisuje prosto delovno mesto
člana komisije
za izpite voznikov motornih vozil
POGOJI:
srednja šolska izobrazba in voznik kategorije A, B, C, E ali visoko kvalificirani delavec prometne stroke in voznik kategorije A, B, C, D, E,
da v zadnjih 5 letih ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa,
poskusno delo 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom, podatki o strokovni izobrazbi in dosedanjem delu v 15 dneh po objavi razpisa službi za kadrovske zadeve pri skupščini mesta Ljubljane, Mačkova ulica 1 — Kresija.	11829
.......................................iimiiiuiiiiiiimimiiimiin:
INEX ADRIA AVIOPROMET
LJUBLJANA, TITOVA CESTA 48 sprejme
STEVVARDESE IN STEVVARDE
- za občasno delo v letalski družbi podjetja
•» Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	da obvladajo angleški ali nemški jezik in še en tuj jezik,
2.	da niso mlajši — ženske od 20 let in moški od 22 let,
3.	da imajo status študenta,
4.	da stanujejo v Ljubljani
Ponudbe z biografskimi podatki in navedbo znanja jezikov sprejema uprava podjetja do 31. 12. 1970.
11851
lllll!llllllllllllllllllllllllllllll!lllllllll!lllllli!llllillllli!llll.llllllllllllllllllllilllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!ll!!
Razpisna komisija za izvolitev direktorja pri delavskem svetu
m INDUSTRIJE METALNIH POLIZDELKOV
IMPOL
V SLOVENSKI BISTRICI
razpisuje
zaradi reelekcije in v skladu z določili temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, statuta podjetja in pravilnika o volitvah in odpoklicu samoupravnih organov, delovno mesto
GLAVNEGA DIREKTORJA
Od prijavljenih kandidatov pričakujemo: da poznajo način in tehniko dela metalurškega podjetja barvastih kovin; da so sposobni voditi srednjeveliko metalurško podjetje;
da poznajo razmere na domačem in svetovnem tržišču barvastih kc<vin, da imajo 15 let prakse na vodilnem delovnem mestu in najmanj srednješolsko izobrazbo, da aktivno obvladajo vsaj en svetovni jeaik.
Razpis velja do 28. decembra 1970.
Kandidat, ki se prijavi na razpisano mesto, mora priložiti vlogi: življenjepis, dokazilo o šolski izobrazbi, strokovni praksi in potrdilo, da ni bil kaznovan.
Prijave sprejema Kadrovsko-socialni sektor podjetja IMPOL v Slov. Bistrici, v zaprti ovojnici z oznako »Komisija za razpis«.	11818
naslednja prosta delovna mesta:
1.
2.	analitika
3.	referenta za industrijske hale
4.	vodjo skupine montaže
5.	šoferja - nabavijača
6.	šoferja - avtodvigala - 3
7.	strojnika
8.	pomočnika strojnika - 2
9.	žerjavarja - 3
10.	strojepisko
11.	snažilko
12.	tehničnega risarja
13.	glavnega kontrolorja
14.	več ključavničarjev
15.	več varilcev
16.	več ključavničarjev - monterjev
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
i <	|
? V
pod 1.; ekonomski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj;
pod 2.: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj;
pod 3.: višja ali	srednja	strokovna	izobrazba	strojne ali gradbene smeri in	5	let	delovnih izkušenj;
pod 4.: višja ali	srednja	strokovna	izobrazba	strojne smeri in 3 leta delovnih	izkušenj;
pod 5. in 6.: visokokvalificiran delavec s šoferskim izpitom C kategorije in 3 leta delovnih izkušenj!
pod 7.: strojnik z izpilom in 3 leta delovnih izkušenj;
pod 8.: polkvaiificiran delavec kovinarske stroke in 1 leto delovnih izkušenj; pod 9.: izpit za upravljanje z mostnim žerjavom in 1 leto delovnih izkušenj; pod 10.: srednja ali nižja strokovna izobrazba z znanjem stenografije; pod 11.; nekvalificirana delavka;
pod 12.: srednja	ali nižja	strokovna	izobrazba	in 1 leto delovnih izkušenj;
pod 13.: višja ali srednja	strokovna	izobrazba	in 3 leta delovnih izkušenj;
pod 14., 15. in 16.: kvalificiran ključavničar ali varilec s prakso ali brez.
V MLADEM IN RAZVIJAJOČEM KOLEKTIVU VAM NUDIMO MOŽNOST NADALJNJEGA USPOSABLJANJA.
OSEBNI DOHODEK PO PRAVILNIKU O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV.
OGLASITE SE NAM IN NAS OBIŠČITE, SAJ SE BOSTE TAKO LAŽJE ODLOČILI.
Ponudbe za vodilne delavce bo sprejemala kadrovska služba podjetja v 15 dneh od dneva razpisa, za ostala delovna mesta pa do zasedbe.
PRIČAKUJEMO VAS
11792
.' ' *»
ZAKAJ VAŠ
AVTOMOBIL ZASTAVA 1300

1. ZARADI TEHNIČNIH PREDNOSTI
Motor 72 KM, ventili v glavi OHV, dvojni register uplinjač, centrifugalni in patronski čistilec olja, dinamo 400 W, vozno podnožje brez mazanja »FOR LIFE«, zavore vaeuum-servo in disk, brzina 145 km/h, potrošnja 9 1/100 km
2. ZARADI BOLJŠE OPREME BREZ DOPLAČILA:
4 asimetrični žarometi, svetilka za vožnjo nazaj, dvoglasna fanfara, vžigalnik za cigarete, nožno vklapijanje naprave »peri-briši«, dnevni števec km, termometer za vodo, ključavnica za gorivo, ključavnica za volan, gumi zavesice, okrasne letve iz nerjavečega jekla, garnitura prve pomoči, ležalni sedeži in 4 vrata.
3. ZARADI LAŽJEGA IN POCENI VZDRŽEVANJA
Na razpolago imate preko 100 servisov v državi, od tega 23 servisov v Sloveniji. Nadomestni deli bistveno cenejši in vedno na razpolago.
4. KER GA LAHKO KUPITE ZA DINARJE IN NA KREDIT:
Do 31. decembra vam odobrimo še 570,00 din za stroške registracije in obveznega zavarovanja. Pri prevzemu je izvršen brezplačno tehnični pregled, izstavimo preizkusne tablice in izvršimo za ljubljanske kupce celotno registracijo in obvezno zavarovanje.
ZATO SE ODLOČITE ZA NAKUP TEGA VOZILA
Cena fco Ljubljana	ob prevzemu
ZASTAVA 1300	30.080,90 din	20.480,90 din
22.302,10 din
ZASTAVA 1300 LUXE ZASTAVA 1500 LUXE
31.902,10 din 33.167,65 din
23.567,65 din
Razliko kreditiramo na 30 mesecev brez žirantov, vozilo dobavimo takoj.
Slovenija
avto
PROIZVODNI PROGRAM RUDARSKO METALURŠKEGA KOMBINATA ZENICA
ŽELEZNA RUDA
SUROVO ŽELEZO
VALJANI
IZDELKI
POLFABRIKAT
PALIČASTO
JEKLO
PROIZVODNI PROGRAM:
fino:
okroglo 8, 10, 12 in 14 mm kvadrat 8. 10. 12 in 14 mm ploščato 20. 25 x 5, 8 in 10 mm 20 x 5 mm
lahko:
okroglo 16, 18. 20. 22. 25 in 28 mm kvadratno 16, 18, 20, 22, 25, 28, 30 in 35 mm
ploščato 30 x 8. 10, 12 x 15 mm
35, 40, 45, 50, 55 in 60 x 5, 8. 10 12 in 15 mm
70, 75, 80 in 90 x 6 in 8 mm srednje:
okroglo 30, 32. 34. 36, 40, 42, 15, 48, 50, 55. 60, 65, 70, 75. 80, 85 in 90 mm kvadratno 40, 45, 50. 55, 60, 70, 80 in 90 mm
ploščato 70. 75. 80 in 90 x 10, 12, 15 20, 25 in 30 mm. 100, 110, 120 130, 140 in 150 x 10. 12. 15, 20, 25, 30
In 40 mm okroglo jeklo za vijake in matice: 6. 8. 10, 12. 12.5. 14. 15.5, 16. 18. 18,5. 20. 21.5. 22, 23,5, 25, 28, 30. 32, 36 in 40 mm
kvaliteta:
C.	0300. C. 0345V, C. 0400, C. 0445V, C. 0545, C. 0645, C. 0745 C. 1220. C. 1330. C. 1430, C. 1530, C. 17S0 St. 31.14. 38.13, 35.13 K UR. 41—50 kg/mni2 BV- 41—50 kg/mm2
FA20NSK0 JEKLO
fino: 20 x 20 x 3, 25 x 25, 30 x 30 X 3 in 4 mm
lahko: 35 x 35 x 4, 40 x 40 x 4 in 5.45 x 45 x 5, 50 x 50 x 5 in 6,
40 x 60 x 5,6 in 7 mm
srednje: 55 x 55 x 6. 60 x 60 x 6 in 8.65x65x7, 70x70x7 in 9, 75x75x8 in 10, 80 x 80 x 8, 10 in 12	90 x 90 x 9 in 11,
100x100x10 in 12, 110 x110x12, 90 x 130 x 10 in 12 ter 55 x 75 x 7 mm
težko: 120 x 120 x 11 in 13,
130 x 130 x 12 in 14, 140 x 140 x 14 in 16, 150x150x14 in 16,
160 x 160 x 15 in 17, 200 x 200 x 16 in 18, 100x150x10 in 12 ter 100 x 200 x 12 in 14 mm
kvaliteta: C. 0345V, C. 0.360, C. 0460, C. 0561
UR 11 — 50 kg/mm2 BV 41 — 50 kg/mm2
NOSILCI
lahki: UNP — 6, 5, 8, 10, 12, 14 in 16 mm
INP — 8. 10, 12, 14 in 16 mm težki:	UNP — 18, 20. 24, 26 in
30 mm
INP — 18, 20, 24, 26, 30, 34 in 40 mm
kvaliteta: C. 0345V, C. 0360, C. 0460, C. 0561
BETONSKO JEKLO
Gladko betonsko jeklo: lahko: 6,8 in 10 mm srednje: 12, 14, 16. 18. 20, 22. 25 in 28 mm
težko: 30, 32, 36 in 40 mm Rebrasto betonsko jeklo: lahko: 8 in 10 mm srednje: 12. 14, 16, 19 in 22 mm težko: 28, 32, 36 in 40 mm (po dogovoru)
kvaliteta: C. 0200V, C. 0501V,
CBR 40
VALJANA ŽICA
žica 6,8 in 10 mm
kvaliteta: C. 0345V
Elektroda — 10. 2 — 9, 2 — 10,
Ž — 13 in PŽ
ŽELEZNIŠKI TIRI S POTREBŠČINAMI
širine: JUS 45, 49 in 54
rvr» f rphšpin p *
•	podložne plošče JUS 125/156 stanc.
•	podložne plošče JUS 150 frez.
•	podložne plcšče JUS 151 frez.
•	podložne plošče JUS 159 frez.
•	pritrdilne plošče JUS 170
•	vežice JUS 112 in 54 E
kvaliteta:
tirnice JUS CK 1020 potrebščine JUS PBI 910
KOVANI IZDELKI valjani obroči-bandaže
Obroči tirničnih vozil za tir 1435/JUS P. F2.220 Tip A — normalne bandaže, za lokomotive
Tip B — bandaže brez venca, ra lokomotive
Tip C — bandaže za vozove in tenderje Kakovosten prijem za vagonske bandaže (BV2) po JUS P. F 2.210 in za lokomotivske bandaže (BM 1) po JUS P. F2.211 Po JŽS V. 1.055 izdelujejo valjane obroče premer 790 mm za tirnična vozila (bnse) v kvaliteti BM 1. Kvalitetni prijem po JUS P. F2.211. Dobava v neobdelanem stanju po sliki 1.
Obroči tirničnih vozil za tire 1000 760. 750 in 600 mm JUS P. F 2.221 Tip A — normalni obroči za lokomotive tira 1000. 760 in 750 mm Tip B — obroči brez venca, normalne širine za lokomotive, tira 760 mm
Tip C — obroči brez venca, povečane širine za lokomotive, širine 760 mm
Tip D — obroči brez venca, posebno povečane širine za lokomotive, ♦ ira 760 mm
Tip E — normalni obroči za vozove in tenderje tira 1000, 760 in 750 mm	v
Tip F — obroči zmanjšane debeline za vozove tira 1000, 760 in 750 mm Tin G — obroči za lokomotive tira 600 mm
Kakovosten nriiem za vagonske bandaže (RV2) in za lokomotivske bandaže <BM1> uporabljenega tira po JUS P. F2.212
NDUSTRIJSKE BANDAŽE
notranji premer min. 500 mm max. 1.300 mm zunanji premer min. 650 mm mat. 1.500 mm širina
min. 86 mm max. 160 mm višina
min. 70 mm max. 90 mm
Dobava v kvaliteti do JUS ali v kvalitetnem jeklu (C).
/ALJANI PRSTANI
notranji premer min. 450 mm max. 1.000 mm zunanji premer min. 600 mm max. 1.200 mm višina
min. 80 mm mas. 160 mm širina
min. 70 mm mas. 150 mm
Dobava v kvalitetnem jeklu (C) ali po dogovoru.
Minimalna količina po dimenziji 50 kosov.
OSOVINSKI SKLOPI
•	standardni osovinski sklop z nazivnim imenom premer 920 mm
•	standardni osovinski sklop z nazivnim imenom premer 1000 mm
•	osovinski sklop z monoblok točko z nazivnim premerom premer 920 inm
•	osovinski sklop z monoblok točko z nazivnim premerom premer 1000 mm
Možna je izdelava sklopov tudi po drugih premerih, odvisno otl serije, ki jo zahtevate.
PALIČASTO JEKLO:
okroglo:
—	a: 70—200 mm v dolžini 1.500—6.000 mm
—	b: 180—1.200 mm v dolžini 1.000—14-000 mm kvadratno:
—	a: 80 x 80—200 x 200 mm v dolžini 1500—6.000 mm
—	b: 180x180—800x800 v dolžini 1-000—8.000 mm
ploščato:
—	a: 80—200 mm v dolžini 1-000—4.000 mm
Odnos širine po višini ne preseže koeficient 2.
—	b: 200—1.200 mm v dolžini 6.000 mm
Odnos širine po višini ne preseže koeficient 6.
FAZONSKO JEKLO:
•	odkovki od 50—1.000 kg/kom., pri čemer dimenzije preseka posameznih detaljev ne presežejo 250 mm
•	odkovki od 200—30.000 kg/kom., pri čemer pri polnih odkovkih dimenzije preseka posameznih detajlev ne presežejo 1.250 mm
•	kovani prstani do maksimalnega zunanjega premera 2.000 mm
•	votla telesa, cilindri, kolone, ko-kile in podobno, z maksimalnim zunanjim premerom 1.400 mm
LITI IZDELKI centrifugalne lite vodovodne cevi:
1. Cevi z muf o (kolčak, s svinčenim tesnenjem — od premera 50—premera 1.000 mm
CENTRIFUGALNI SIVI LIV IN LIV IZ OBARVANIH KOVIN
OSTALI LIV
Težka kanalizacija, zavorne coklje JŽ-a, trgovski liv, podi za industrijske dvorane.
IZDELKI IZ PODROČJA KOVINSKOPREDELOVALNE DEJAVNOSTI
ŽGANA ŽICA
2. Cevi z navojem (UNION), tesne-nje z gumijastim prstanom — od premera 50—premera 500 mm Vodovodne cevi izdelujejo po ISO normah pod oznako ISO/TC-5 ali DIN 28502 in 28513.
FAZGNSKI KOMADI ZA ZUNANJI VODOVOD:
1.	Cevi z mufo (KOUCAK)
2.	Cevi z prirobnico
(PRIROBNICA)
Fazonske komade izdelujejo po normah:	ISO/R 13 iz 1955. leta,
JUS C. J. 1.022 iz 1961. leta in DIN 2430. Vrtanje lukenj na prirobnicah po standardu JUS C. J. 1033 in po ISO/R 13 iz 1955. leta. DIN 2532, normali iz 1882. leta ali po drugih standardih.
ARMATURE ZA VODOVODE:
• zasuni:
a)	ovalni, za toplo vodo in paro, po DIN 3225 od premera 50— premera 1000
b)	ploščati zasuni za tekočine pare in pline, po DIN 3216 od premera 40—premera 1.000
Vrtanje prirobnic po: DIN 2532, normah iz 1882. leta in po JUS C. J. 1.033
KOKILE
N METALURŠKI LIV:
Serijsko jih izdelujejo za ingate in kokile do 20 ton teže ter lonce za žlindro, lite plošče, kape za kokile, korita za lite stroje in drugo. Posamezno, po načrtu, to skupino od-livkov izdelujejo do 50 ton teže za en izdelek.
STROJNI LIV:
Vse vrste v kvaliteti SL-14 do SL-30 težah od 1—5.000 kg serijsko, posamezno pa do 50 ton.
ALJI:
Izdelujejo jih iz visoko ogljikovega legi ranega jeklenega liva za črno in obarvano metalurgijo teže do 13 ton.
ENTRIFUGALNE
SESALKE
nizkega in visokega pritiska
izvedba:
modro žgana žica
belo žgana žica
kvaliteta: C. 0245
izdelava: JUS C. B6.011
zatezna trdota: 30—40 kp/mm2
asortiman premer 0,26—8,00 mm
SVETLA TRDA ŽICA
kvaliteta: C. 0245 izdelava: JUS C.B6.011 zatezna trdota: 60 kp/mm2 asortiman: premer 0,26—9,80 mm
POSEBNE ŽICE
1/8. 1/4, 1/2 iii 3/4 trda kvaliteta: C. 0245' izdelava: JUS CBG.011 asortiman: premer 1,00—10,00 mm
POCINKANA ŽICA
kvaliteta: C- 0245 izdelava: JUS C.B6.011 vrsta žice:
—	mehka
—	1/8, 1/4, 1/2 in 3/4 trda
—	za zračne linije
asortiman: premer 0,26—10,00 mm OPOMBA: Pocinkano žico za zračne linije bodo izdelovali v dimenzijskem asortimanu od 1,80 mm do, 4,9 mm.
PATENTIRANA ŽICA
&
izvedba:
—	gola (navadna)
—	navadna pocinkana
—	debelo pocinkana kvaliteta: po JUS in DIN normali asortiman: premer 0.26—2,50 mm
POBAKRENA ŽICA (za vzmeti)
kvaliteta: C. 1530 dimenzija: 3,80 mm
ŽEBLJI
Asortiman

wr i"
ELEKTRIČNA JEKLENA ŽIČNA VRV
kvaliteta: El 37
asortiman: premer 2,00—7,00 mm
JEKLENA VRV
Program proizvodnje za 1971- leto bodo definirali pri sklepanju pogodb.
Orientacijsko ho vseboval kompleten asortiman, ki ga potrebuje tržišče.
VARJENE
ARMATURNE MREŽE
kvaliteta: C. 0245 zatezna trdota: 50 kp/mm premer žice: 3,00—10,00 mm max. širina mreže: 2,700 mm max. dolžina mreže: 6,000 mm
/ARJENE ARMATURNE MREŽE-FINE
kvaliteta: C. 0245 premer žice: 0,40—1,40 mm odprtina okenca: 6,26 x 6,
25—50.00 x 50,00 mm
max. širina mreže: 2,275 inm
dolžina mreže: po želji kupca
•	gradbeni žeblji z gladko glavo JUS. M.B4.020
— gradbeni žeblji s spuščeno nasekano glavo JUS M.B4.021
•	žeblji s cilindrično glavo JUS M.B4.030
•	žeblji s polokroglo glavo JUS M.B4.031
•	žeblji s spuščeno gladko glavo JUS M.B4.032
•	žeblji za gradbeništvo JUS M.B4.040
•	žeblji za krovne plošče JUS M.B4.045
•	žeblji brez glave z eno konico , JUS M.B4 050
•	žeblji z dvema konicama JUS M.B4.0S1
A žeblji za trstiko JUS M.B4.060 m žeblji »U« sponke JUS M-B4.070
•	liti žebl ji JUS M.B4.080
9> čevljarski žeblji JUS M.B4.100
•	tapetniški žeblji JUS M.B4-085 0 žeblji za krovni papir
JUS M-B4.090
OPOMBA: žeblji JUS MB4031, 040, 045. 051 in 100 niso v rednem proizvodnem orograniu in jih dobavljajo no dogovorjenih količinah in rokih.
Pakiranje: bruto 1, 2, 5 in 5 kp in neto 25 kp, odvisno od velikosti žebljev ter želje kupca.
BODIČASTA ŽICA
asortiman: Tip IOVVA in GLIDEN z 2 in 4 bodicami material: za šop, žgana mehka termično pocinkana po JUS C.B6.011 1010, za bodico, 3/4 trda, termično pocinkana po JUS C.B6.011 in 010
pakiranje: v kolobar teže 20.25 in 30 kp
REŠETKE IZ VALOVITE ŽICE
širina okenca: 5—100 mm premer žice: 2—10 mm material: svetlo vlečena žica JUS C.B6-011	,
patentirana žica DIN 2076 širina mreže: maksimalno 1.500 mm dolžina mreže: po željah kupca
„UNIVERZAL“ PLETIVO
odprtina okenca: 20—60 mm premer žice: 1.8—2.8 mm širina pletiva: 1.000—1.500 mm dolžina pletiva: 15,25 m ali po želji kupca
,RABIC“ PLATNO
odprtina okenca: 2 x 2—25 x 25 mm premer žice: 0,6—2.5 mm širina platna: 1-000 mm dolžina role:
premer 0,6—1,0 mm 50 in 100 in premer 1,1—2,5 mm 25 in 50 m material: pocinkana žgana žica po JUS C.B6.010 ali mehko modro žgana nepocinkana žica
CIC-CAK VZMETI ZA POHIŠTVO
premer 2,5—4,0 mm širina vzmeti: 42—54 mm korak vzmeti: 40—64 mm Vzmeti so izdelane iz patentirane žice trdote 160—180 kp/mm2
HLADNO VALJANI TRAKOVI
debelina traku: 0,8—1,6 mm širina traku- 0.8—1,6 mm pakiranje v kolute teže do 150 kp Trakovi so izdelani iz žice trdote' 60—140 kp/mm2
REŠETKASTI NOSILCI ZA STROPE
RAVNE PALICE
premer: 5—10,0 mm dolžina palice: od 3—8 m Pakiranje v snope po 100 kom.
STROJNI VIJAKI I
—	asortiman: JUS M. BI .050 in 051
M 8x20—80 M 10x20—80
—	kvaliteta: CV — 50 kp/mm2
STROJNI VIJAKI II
—	asortiman: JUS M.B1.053 in 054 M 8x20—50 M 10x20—50
—	kvaliteta: CV — 50 kp/mm2
STROJNI VIJAKI III
—	asortiman:	JUS M.B1.050, 051.
053
M 16x20—220 do M 36x80—220
—	kvaliteta: ČV — 40—120 kp/mm2
POSEBNI STROJNI VIJAKI IN MATICE
—	asortiman: po načrtu in željah kupcev v širokem obsegu dimenzij
—	kvaliteta: po zahtevi kupca Možna je izdelava po vseh inozemskih standardih.
CV: 40 kp/mm2
—	vijaki za odre štirioglata glava M 12x200—500 M 16x200—500 CV: 40 kp/mm2
—	uravnalni vijaki JUS MB.1.053 in 055
M 5x10—30 do M 12x25—50 CV: 40 kp/mm2
VIJAKI III
—	vijaki za spone JUS MB.171/G0I in 600
M 6x40—90 do M 12x40—180
—	vijaki JUS MB.1.190/600 M 10x50—70
M 12x50—90
VIJAKI IV
— vijaki za pločevino (knipinzi) JUS MB 1.456 457, 458, 459 premer 2,9—4,8 x 6,5—22,0 Vijaki so zaščiteni z nikljem, mogoča pa je tudi zaščita s cinkom.
MATICE I
602,
—	asortiman:	JUS M-B1.601,
604, 631 in 632 M 8, 10. 12
—	kvaliteta: CV 40,50 in kp/mm;
MATICE II
—asortiman: JUS M B1.601, 602. 604, 630, 631 in 632 M20—M52
— kvaliteta: CV 40,50 in 60 kp/mm2 OPOMBA: kronaste matice izdelujemo od M16 in na več.
ZAKOVICE ZA KONSTRUKCIJE IN KOTLE
JUS M.B3.011, 012, 013, 014, 021 in 023	«.
—	asortiman: premer 12—28 x 20—20 mm
topla predelava
—	kvaliteta: CZ 1/38—13 in 34—13
LESNI VIJAKI
— asortiman: M 3—6 x 5—70 mm Fe in Ms
kvaliteta: Fe 40 kp/innv’i
ZAKOVICE I
—	zakovice za pločevino, sode in rešetke
JUS MB3.011, 012, 013 in 014 asortiman: premer
2.0—	3.5 x 5.0—10,0 mm premer
4.0—	9.0 x 10,0—40,0 mm zakovice izdelujejo normalno iz materiala ČZI, mogoča pa je tudi izdelava iz obarvanih kovin
—	zakovice za kotle in konstrukcije JUS MB3.021 in 023 premer 10,0—13,0 x 30—50 mm iz materiala CZ 1
—	zakovice za tečaje no načrtih premer 8,0—10.0 x 15.5—71.0 mm
ZAKOVICE II
zakovice za kotle in konstrukcije JUS MB.3.021 in 023	,
premer 16,0—25,0 x 50,0—100,0 mm
MATICE I
JUS MB.1.601 M 5, G, 8, 10, 12, 14 in 16 CV: 40—50 kp/mm2
MATICE II
JUS MB.1.600
M 18, 20, 22, 24, 27, 30, 33 in 36
CV: 40 kp/mm2
VIJAKI I
—	vijaki za železo JUS MB.1.105, 115, 133, 135, 142, 143 in 163 M 2,6—12,0x6,0—50,0
—	CV: 40 kp/mm2
VIJAKI II
—	strojni vijaki JUS MB 1,050/601 M 5,0x10.0—30,0 do M 16,0x50,0, 0—150,0
—	CV 40, 50 kp/mm2 strojni vijaki JUS MB.1.050/600 M 10x130—180 do M 36x100—160
—	vijaki JUS MB.l. 195, 095 in 075
—	tirfoni JUS PB.1.120 in 121
RAZCEPKE
—	razcepke JUS MB2.300 premer 10—2.0x10—30 premer 2,5—5.0 x 20—50 premer 6 x 30—80 premer 8 x 50—120 premer 10 x 60—120
„MERKUR“ PLETIVO
premer 0,8 x 13 x 1000
premer 0,7 x 19 x 500
premer 0,8x19x1000
premer 1.0 x 26 x 1000
premer 1,2 x 51 x 1000, 1250, 1500
premer 1,4x51x1000. 1250, 1500
ŽIČNA PLATNA
—	od številke 2 do številke 130 Platna izdelujejo iz črne, pocinkane, medeninaste, bakrene in fosfor-bronaste žice ter iz monofilnili vlaken.
„K0MARNIK“ PLATNO
—	štev ilka 16 in 18 x 1000 ter 1200
„RABIC“ PLATNO
1.0 x 10 x 10 x 1000 izdelava iz pocinkane žice
OSTALI IZDELKI
—	lomljeni kamen za črno metalurgijo
—	kamen kot gradbeni material
—	agregati za gradbeništvo apno za kemično in živilsko industrijo
—	apno za proizvodnjo metalurškega apna
B)
—	metalurški koks
—	surovi katran
—	surovi bencol
—	amonijum sulfat
—	granulirana žlindra visokopeč-na — velikost zrna 0—8 mm
—	granulirana žlindra, visokopeč-na — velikost zrna 8—12 mm
—	kristalna žlindra, visokopečna — velikost zrna nad 20 mm
V generalni direkciji v Zenici so centralne službe Kombinata, za pojasnila iz tega oroizvodnega programa se zglasite po telefonih:
komercialni direktor: 21-257 direktor prodaje: 21-244/222 šefi prodajnih birojev za:
•	valjane izdelke 21-244/223
•	kovane izdelke 21-244/225
•	liti material in strojne storitve 21-244/327
•	vlečeno žico, vijačne in žične izdelke 21-244/161
•	izvoz 21-244/227 telex: 42-121
p, p. 141
Predstavništvo:
Beograd. Topličin venac 3-II
telefoni: 627-163, 627-181, 627-191, 627-017, 627-197
^ADNA IGRA
n rs rt
* lltU
mm
■
KLUBSKA GARNITURA »SIRENA« »O RIO LIK« — ORIOVAC
11 STROJEV ZA PRANJE PERILA 500 E
ZANUSSl — Končar
100 DARVVIL UR Z VGRAJENIM DARBLOCKOM
j	'm \ | "jfrL- J	:cr ** J Fpll
	Lil/
	1 1
	
	1 "
250 RAZLIČNIH
KOMPLETOV
IGRAČK
»MEHANO
TEHNIKA«,
IZOLA
DARILNI PAKETI »ZVEČEVA«
V nagradni igri sodeluje vsak,( ki bo na naslov »ZVEČEVO«, Slavonska Požega poslal ovojnic od 2 kg »ZVEČEVO« čokolad.
Ovojnice pošljite najkasneje do 20. XII. 1971. Žrebanje bo 25. XII.- 1971.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Odbor za medsebojna razmerja podjetja
»ŽIČNICA«
LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 49
ob j avlj a
prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju:
1.	vodjo nabavnega oddelka
2.	prodajnega referenta
3.	finančnega knjigovodjo
4.	materialnega knjigovodjo
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Delavci, ki imajo voljo, strokovno znanje in sposobnosti za uspešno opravljanje dela na navedenih delovnih mestih, naj vložijo prijave pri splošno-kadrovskem sektorju podjetja.	11849

Ugodnost za naročnika Dela
NEZGODNO ZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI SAVA
RAZNAŠALKO-CA
ZA DOSTAVO JUTRANJIKA »DELO« NAROČNIKOM NA DOM ZA TEREN STARA CESTA
sprejmemo takoj.
Dober in stalen zaslužek. Informacije daje
PODRUŽNICA ČGP »DELO« KRANJ
Mizarstvo
TRNOVO
LJUBLJANA Trnovski pristan 20/a
prodaja na licitaciji
kamionet kurir
nosilnost 1250 kg Licitacija bo v ponfedteljek, 21. 12. 1970 ob 9.30 v podjetju.
Vabi k sodelovanju
mizarje
za pohištveno smer, za delo na strojih ža montiranje stavbnega pohištva	11862
Svet
OSNOVNE ŠOLE
majda Vrhovnik
v Ljubljani Gregorčičeva 16
razpisuje delovno mesto
UČITELJA
za tehnični pouk
s polovičnim delovnim časom za čas od 1. II. Cio 30. VI. 1971,
Prijave sprejema uprava šole do zasedbe delovnega mesta.	11819
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiin< Razpisna komisija
ZAVODA
ING. STANKA BLOUDKA
LJUBLJANA
razpisuje
po čl. 155 in 156 Statutu Zavoda zaradi reelekcije naslednja vodilna delovna mesta:
1.	VODJE KOMERCIALE
2.	RAČUNOVODJE
3.	VODJE ŠPORTNIH OBJEKTOV
t
4.	VODJE GRADBENO TEHNIČNEGA SERVISA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še ijpslednje:
pod 1. diploma ekonomske fakultete, 3 leta delovne dobe pri delu v družbenih organizacijah,
2.	visoka strokoma izobrazba, 3 leta delovne dobe ali srednja strokovna izobrazba, 8 let delovne dobe pri samostojnem vodenju računovodskih poslov v športnih organizacijah,
3.	visoka strokovna izobrazba, 3 leta delovne dobe ali srednja strokovna izobrazba, 6 let delovne dobe pri upravljanju športnih objektov,
4.	gradbeni tehnik in 5 let delovne dobe pri samostojnem vodenju gradbeno tehničnih del pri gradnji
, in vzdrževanju športnih objektov.
Kandidati naj pošljejo vloge z življenjepisom in dokazili, da izpolnjujejo pogoje Zavodu ing. Stanka Bloudka, Ljubljana, Celovška 25, razpisni komisiji v 15 dneh po objavi.	11852
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna
»TITAN« KAMNIK
objavlja prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
izločene talilne peči
kupolka 0 500 in dve ku-polki 0 700
Vse tri peči so opremljene z zakladalnimi napravami za surovine in so še v obratovanju.
'Ogled je mogoč v podjetju vsak dan od 10.—12. ure (razen sobote).— Rok de-montaže in dobave po dogovoru.
Za o^led in vse ostale informacije naj se interesenti zglasijo v upravi osnovnih sredstev podjetja.	11823
Lovska zveza Slovenije LJUBLJANA Župančičeva 9	
razpisuje delovno mesto	
snažilke za nedoločen čas.	
Nastop dela mogoč takoj.	
Osebni dohodki po	pra-
vilniku.	39314

Obrtno kovinsko podjetje
»LIBIS«
LJUBLJANA, CELOVŠKA 258 razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
KONTROLORJA kvalitete lastnih izdelkov
strojni tehnik z 2 leti prakse ali VK delavec kovinske stroke s 5 leti prakse
3	KV STRUGARJE KV FINOMEHANIKA
Za obed elovni mesti se zahteva 1 leto prakse
OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO
srednja ekonomska šola in 1 leto prakse
4	PREDELOVALCE plastičnih mas
Končana osemletka.
Poskusno delo za vsa delovna mesta je 2 meseca.
Pismene prijave sprejema kadrovska komisija podjetja do 31. decembra 1970.	11853
HCTEL
»CENTRAL ■ RIVIERA«
PORTOROŽ
prireja
tradicionalno
silvestrovanje
v restavraciji in nočnem baru Riviera
Informacije in rezervacija po tel. 73-138!	11863
OSNOVNA ŠOLA DOL pri Ljubljani
razpisuje delovno mesto
UČITELJA
za razredni pouk za določen čas na podružnični šoli Sveti Jakob ob Savi Nastop službe 1. I. 1971. Osebni dohodki po pravilniku zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	11826
'	
OBVESTIL* JUGOSLOVANSKA KMETIJSKA BANKA, BEOGRAD,	)
OBVEŠČA SVOJE KOMITENTE IN POSLOVNE PRIJATELJE, DA SE JE PRESELILA V NOVE POSLOVNE PROSTORE, KI SO V SREMSKI ULICI ŠT. 3—7	
NOVA POZIVNA ŠTEVILKA TELEFONSKE CENTRALE JUGOSLOVANSKE KMETIJSKE BANKE, BEOGRAD 632-522 (15 LINIJ)	
1. kabinet generalnega direktorja	631-031
2. pom. generalnega direktorja A. Mišek	633-768
1	3. pom. generalnega direktorja 1	D. Malešovič	633-424
4. pom. generalnega direktorja M. Kojič	634-021
5. direktor Direkcije sredstev	631-545
6. direktor Direkcije plačilnega prometa z inozemstvom	632-925
7. direktor Direkcije za kreditiranje investicij kmetijstva in gozdarstva	634-857
8. direktor Direkcije za kreditiranje investicij v živilski industriji in turizmu	633-926
9. direktor Direkcije za kratkoročno kreditiranje	633-627
10. direktor deviznih poslov	635-251
11. direktor direkcije pravnih poslov	634-323	,
12. direktor Direkcije analize in spremljanje učinkovitosti kreditiranja	634-221
13. direktor Direkcije za organizacijo	634-153
14. direktor Direkcije bančno operativnih poslov	631-741
15. direktor Direkcije računovodstva	631-446
16. 'direktor Direkcije splošnih poslov	631-321
ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ INDUSTRIJSKIH NAPRAV
Slrojimpor
7
V5NOHRADSKA 184, PRAHA 3 CEHOSLOVAŠKA SOCIALISTIČNA REPUBLIKA
PRIPOROČA JUGOSLOVANSKIM PODJETJEM IZ SVOJEGA EKSPORTNEGA PROGRAMA:
UNČI1--TEHNNOLoIkEEL,NUEEm S?RoTŽaTnDuIt^UO^tIkI!!’ PNEVMATICN0' POSEBNO - OPREMA ,N NAPRAVE ZA POVRŠINSKO OBDELAVO IN ZAŠČITO KOVIN - TRANSFER g
^ ■	t
DA IZKORISTIJO KONSIGNACIJE NAŠEGA MATERIALA, KI GA IMA NAŠ ZASTOPNIK *

.K
INOSTRANA ZASTUPSTVA, BEOGRAD, TERAZIJE 27/111
; J,.
Pretreseni sporočamo žalostno vest, da je v prometni nesreči izgubil življenje naš sodelavec
ŠTEFAN KALAFATIČ
strojni tehnik
Pogreb bo v četrtek, 17- decembra 1970, ob 15-30 izpred hiše žalosti - v Migojnicah na pokopališče v Grižah Dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu
Delovna skupnost in organizacije Minerve Žalec
Žalec, 15. decembra 1970
Žalostni sporočamo, da je v 44. letu starosti nenadoma umrla naša ljuba žena, mama, hčerka in sestra
IVANKA KRIŽAJ
rojena AVGUŠTIN
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 18. decembra 1970, ob 15-30 na pokopališče v Retečah
Globoko žalujoči:
mož Jože, otroci Boštjan, Urška in Janez, oče. sestre ter drugo sorodstvo
Reteče, Ljubljana, Šentvid, 15. decembra 1970
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje ljube žene
Kati Čop
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedam in znancem, ki so mi ob težkih urah stali ob strani, jo,v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, obsuli njen grob z venci in cvetjem. Zahvalim se tudi za ustne in pismene izraze sožalja, ter pevcem za sočutno zapete žalostinke. Posebna zahvala dr. Mihaelu Sajevcu, dr. Branku Dražiču in čč. duhovščini.
Žalujoči mož Feliks-Srečko
Jesenice, 8. decembra 1970	=
Za vedno nas je zapustila naša draga mamica in hčerka
Poldka Čujk
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 17. decembra 1970, ob 14.30 iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah
žalujoči:
sin Ksenijo, mama Elizabeta in drugo sorodstvo Ljubljana, 15. decembra 1970
ZAHVALA
Ob težki in boleči izgubi mojega moža in našega strica
Lovrenca Jeklerja
upokojenca
f
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh. Posebna zahvala sosedom, g. župniku za obiske in duhovno tolažbo. Hvala primariju dr. Vovšeku in vsemu strežnemu osebju G astrološkega oddelka v Celju. Hvala dr. Urlepu za večletno zdravljenje in obiske na domu med njegovo mučno boleznijo. Vsem se zahvaljujemo za izrečena in pismena sožalja. Vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala.-
‘ Žena Jera in sorodstvo Luže ob Savinji, 10. decembra 1970
Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi tovariš
Alojz Podbregar
skladiščni delavec
Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 17. decembra 1970, ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Taboru pri Vranskem
Dobrega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu!
TITOVI ZAVODI LITOSTROJ — LJUBLJANA
Za vedno nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Terezija Kuštrin
roj. KOS
Pogreb drage pokojnice bo 17. decembra 1970, ob 13.45 iz mrliške vežice Ciril Metod na Žalah
Žalujoči:
sin ing. Branko z ženo Ilonko, vnuka Renata in Igor, sestra Julka z družino in drugo sorodstvo
* ■•****,
Ljubljana, Lokve, Mirna na Dolenjskem, 15. dec. 1970
Z AH VALA
Ob bridki izgubi ljubega moža, očka in dedka
Marjana Kumarja
aktivista NOV
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem darovalcem vencev in cvetja, nam pa izreklf sožalje in sočustvovali z nami ter nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, za poslovilni govor ZB NOV Ljubljana-šiška, pevcem za žalostinke. IJosebna hvala dr. Vrenkovi-Jerše za skrb in prizadevnost pri lajšanju bolečin v na.jhuj-ših trenutkih njegove bolezni.
Žalujoči:
žena Marta, hčerka Vida z družino, sin Mitja z ženo, hčerka Metka in drugo sorodstvo
Ljubljana, Beograd, Šempas, Ozeljan, Gorica,
12. decembra 1970
ZAHVALA
Ob nenadni in bridki izgubi ljubega moža in očeta
Alojza Oseta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko lepega cvetja. Prisrčna hvala Društvu upokojencev za vso pomoč, upokojencem-pevcem, pevskemu zboru Svoboda, govornikom za poslovilne besede ter g. duhovniku. Prav tako iskrena hvala tudi kolektivoma EMO in Kovinotehna, godbi tovarne EMO, Krajevni skupnosti Aljažev hrib, organizaciji RK in Zveze borcev. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala.
Žalujoči:
žena Fanika, sin Lojze in hčerka Danica z družinama Celje, 12. decembra 1970
Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, ded in praded
Franc Slatner
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v sredo,
16. decembra 1970, ob 15.30 iz mrliške vežice na pokopališče Trbovlje
Žalujoči:
hčerka Olga z možem Jožetom, vnukinja Olga z družino
Trbovlje, Sevnica, 15. decembra 1970
ZAHVALA
Ob bridki'in prerani izgubi ljubljene žene, mame in stare mame
Marije Pužem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili v njen poslednji dom, ji poklonili vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se pevcem, g. župnikoma za tolažilne besede ob cerkvenem obredu, tov. Mohorju za ganljive besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala zdravniškemu osebju in njenemu osebnemu zdravniku dr. Žgajnarju v najtežjih trenutkih.
Žalujoči:
mož Franc, hčerke Mici, Francka in Lucija ter sin Peter z družinami
Naklo, 11. decembra 1970
ZAHVALA
ob smrti ljube žene in mamice
Ivanke Puntar
se iskreno zahvaljujem zdravnikom in zdravniškemu osebju bolnice Valdoltra, onkološkega inštituta v Ljubljani, otološkega v Piranu, zdravnikom in zdravstvenemu osebju ambulante Tomos, socialni delavki, sindikatu, upravi in celotnemu kolektivu tovarne Tomos, ki jo je tako številno spremil na zadnji poti, ji izrekel poslovilne besede, vsem sosedom za vso pomoč, darovalcem cvetja, godbi in gasilskemu društvu Šmartno. Vsem še enkrat iskrena zahvala.'
Mož Edi z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje žene — mame
Anice Potočnik
rojene GONZA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem; kolektivu gozdnega gospodarstva in gozdarskega obrata Slovenj Gradec, krajevnim organizacijam in društvom Starega trga in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravniškemu in bolniškemu osebju kirurškega oddelka bolnice in ambulantnemu osebju zdravstvenega doma Slovenj Gradec.
Žalujoči Potočnikovi Slovenj Gradec, 11. decembra 1970
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubeči
in skrbni tata
IVAN KRANJC
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 17. decembra 1970, ob 15.15 iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah
l
žalujoči:
žena Marija, hčerki Greti in Anica, vnuki in vnukinje in drugo sorodstvo
,	Tl-
Ljubljana, Ajdovščina, Nova Gorica, 15. decembra 1970
ZAHVALA
Ob nenadni.srnrhi mojega dobrega moža, skrbnega očeta, brata in strica ter svaka
VIKIJA SOLNA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja. Hvala vsem za spremstvo k njegovemu poslednjemu domu. Prisrčno se zahvaljujemo trgovskemu podjetju »Preskrba« Krško. Zlasti izrekamo zahvalo dr. R. Malavašiču, ki mu je požrtvovalno nudil zdravniško pomoč. Hvala senovski godbi in pevcem, govornikoma tov. Malusu in tov. Večku ter tov. Kmetecu za ves trud in požrtvovalnost. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŠOLNOVI
Dovško, 11. decembra 1970
Po kratki bolezni je mirno za zmeraj zaspala v 90. letu starosti naša mamica, babica, prababica in tašča
MIRA ENGEEMAN
rojena KOVAČ
šolska upraviteljica v pokoju ,
Pogreb bo v četrtek, 17. decembra 1970, ob 12.45 na pokopališču na Viču
Do pogreba bo pokojnica počivala na Žalah v Krištofovi vežici
Žalujoči: *
Milena por- Vrčon, dr- Duša por. Jovanovič, hčeri, ing. Miran, sin, dr. Branko Vrčon in Aleksander Jovanovič, zeta, Nevenka, snaha, vnuki in pravnuki, sestre in bratje ter vse drugo sorodstvo
Ljubljana, 15. decembra 1970
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE ZAPUSTILA SODELAVKA
POLDKA ČUJK
REFERENTKA V RAČUNOVODSTVU
OD NJE SE BOMO POSLOVILI V ČETRTEK, 17. DECEMBRA 1970. OB 14.30 IZ FRANČIŠKOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH
DELOVNA SKUPNOST NBJ, CENTRALE V LJUBLJANI
/


&M, ,,
WrnmMm
s mm
SAIjT NA KOSILU — Na helsinških pogovorih med ZDA in Sovjetsko zvezo o omejitvi stra-težkega oboroževanja se že nekaj tednov zelo temeljito pogovarjajo o tej zadevi, M živo zanima obe velesili- Toda po skopih časopisnih poročilih bi lahko kvečjemu sodili, da se pogajalci oddihujejo in zabavajo. Nedavno tega so šli za konec tedna v Leningrad, včeraj pa so se zbrali na kosilu pri finskem premiera Ahtiju Karjalainemu (na sliki).	Telefoto: UPI
HUSEIN NADALJUJE TURNEJO-— Jordanski kralj Husein je po obisku v Riadu, Kairu, Londonu, Washingtomu in Parizu sklenil obiskati še Bonn, kjer se bo sestal s kanclerjem Brandtom in zunanjim ministrom Scheelom. Na sliki: jordanskega suverena oblegajo francoski novinarji.	Telefoto: UPI
POSLEDICE KEMIČNE VOJNE — V potrdilo obtožbam, da Američani v Vietnamu posegajo tudi po sredstvih kemične vojne, so iz Severnega Vietnama poslali pričujoči fotografiji, ki kažeta 30-letnega Daa Xuana, ki ga je ranila eksplozija napalmske bombe in Nguyen Tu Ann, 2!l-letno dekle, ki je prav tako dobila rane po vsem telesu od napalma.	-	Telefoto: UPI
Poljska
razvojna
politika
Plenum CK PZDP razpravljal o gospodarskem položaju v državi
VARŠAVA, 15. dec. (Tanjug). šesti plenum CK poljske združene delavske partije je sprejel poročilo politbiroja CK o gospodarskem položaju ▼ državi in o najvažnejših na-logah v zvezi z gospodarskim razvojem 1971. leta. V razvojni politiki za 1971. in za naslednja leta je težišče na nadaljnji dinamični rasti in zboljšanju gospodarjenja, reformirali bodo zunanjo trgovino in uvedb nekatere izboljšave v industriji, kar poskusno že u-vajajo v desetih vzornih podjetjih, prihodnje leto pa bo- I do to postopoma razširili. Posebno pozornost zasluži , preosnova zunanje trgovine. Gre za to, da se bo zunanjetrgovinska dejavnost, razen nekaterih izjem, spojila ‘ s proizvodnjo, to je, prenesla v pristojnost industrijskih resorov, združenj, kombinatov, pa tudi večjih tovarn. Poleg določenih ukrepov, s katerimi bodo spodbudili izvoz, je cilj te reforme predvsem, da postane dobiček industrijskih proizvajalcev, ki delajo za izvoz, odvisen od tega, koliko deviz ustvarijo z izvozom, nadalje, da se proizvodni stroški približajo svetovni normi, tako da bi bil poljski izvoz bolj konkurenčen, in tretjič, da postane izvoz rentabilen, se pravi, da se osvobodi večjih proračunskih dotacij, s katerimi morajo zdaj kriti visoke proizvodne stroške.
Plenum CK PZDP je pozdravil sklenitev sporazuma o temeljih za normalizacijo odnosov z ZRN in o dokončnem priznanju poljske zahodne meje na Odri in Nisi. Potrdil je tudi stališče poljske partijsko-vladne delegacije na posvetovanju pobtičnega posvetovalnega odbora varšavskega pakta, ki je bil nedavno v Beriinu.
Bamfoe
|-j-»
SAIGON, 15. dec. (AFP) — Ameriška letala so zadnja dva dni množično bombardirala kamboško ozemlje, kar je potrdilo tudi ameriško vojaško poveljstvo v Saigonu. V operacijah so sodelovale supertrdnjave »B—52« iz vojaških oporišč na Tajskem, ameriški lovci — bombniki iz j užn ©vietnamskih oporišč in njihovo težko topništvo.
Zanimiv predlog o vračanju stroškov za šolanje
ZAGREB, 15. decembra (Tanjug) — Ce strokovnjaki po končanem študiju gredo delat v tujino, bodo morali vračati sredstva, ki so bila vložena v njihovo šolanje. Del sredstev naj bi vračali tudi tisti študentje, ki po lastni krivdi večkrat ponavljajo leto. Ta predlog hrvatske republiške skupnosti za usmerjeno izobraževanje je doslej našel zelo dober sprejem.	i
Takšno oceno so izrekli na današnjem sestanku komisije republiške izobraževalne skupnosti za investicije. Poudarili so,tudi, da je družba ocenila pobudo te ustanove kot pametno in smotrno.
Množica nezakonitosti
Sklep skupščinske komisije: ukrepati proti negativnim pojavom v zunanjetrgovinskem in deviznem poslovanju
H
LJUBLJANA, 15-dec. (Tanjug). Zaradi negativnih pojavov v zunanjetrgovinskem in deviznem poslovanju gospodarskih organizacij oziroma kršenja zakonskih predpisov je treba nemudoma ustrezno ukrepati v vsej državi, saj so ti pojavi »občejugoslovanski«. To je eden izmed sklepov z današnje seje komisije za družbeni nadzor slovenske skupščine, na kateri so najostreje obsodili vse pogost-nejše primere kršenja predpisov, od nezakonitih poslov,' kupovanja deviz iz retencijske kvote do »ponarejenega« plemenitenja blaga in drugih pojavov ter izpodkopavanja poslovne morale in poslovnih pravil v gospodarstvu, katerih namen je ustvarjati dohodek mimo delovnih uspehov.
Posebej so opozorili, da ne glede na to, da gre za množične pojave, opravičil ne smemo iskati v nepopolnem ■sistemu in neučinkovitosti nadzornih služb, temveč je treba vztrajati pri doslednem izvajanju sedanjih predpisov, dosledno uveljaviti vse sankcije, celo stečaj. Kot je bilo rečeno, naj bi bilo striktno izvajanje sedanjega zunanje-
Zupančič se je vrnil iz Madžarske
BEOGRAD, 15. dec. (Tanjug). Generalni sekretar SZDL Jugoslavije Beno Zupančič se je vrnil z obiska na Madžarskem, kjer se je mudil od 10. decembra na povabilo patriotske ljudske fronte. Zupančič se je na Madžarskem pogovarjal o dejavnostih SZDLJ in patriotske fronte, o medsebojnem sodelovanju m o perečih mednarodnih vprašanjih. Generalnega sekretarja patriotske ljudske fronte Istvana Benczika je povabil, naj obišče Jugoslavijo.
Poravnavanje
-nora
PHNOM PENH. 15- dec.-(AFP). Iz Phnom Penha poročajo, da se je delegacija saigonskega režima, ki je na obisku v kamboškem glavnem mestu, le za las izognila smrti. V hotelu, kjer so delegaciji pripravili kosilo, je .takoj po njenem odhodu eksplodirala bomba, ki je poškodovala štiri vojake, poslopje in več vozil. V dvorani je bilo poleg saigonske delegacije na kosilu tudi več sto Nolovih vojakov, med njimi dva generala.
Saigonska delegacija, sestavljena iz 14 senatorjev, je obiskala Phnom Penil zaradi pritožb generala Nola, da saigonske čete v Kambodži ravnajo kot okupatorji in da ropajo kmerske vasi.
Ugrabitelj 5e vdal
PHNOM PENH, 15. dec. (AP) — Alvin Glatowsky, eden izmed dvojice Američanov, ki sta marca ugrabila neko ameriško ladjo s strelivom v Tajskem zalivu, je danes prišel na ameriško poslaništvo v Phnom Penhu.
Glatowsky Je bil marca s pomočjo nekega svojega tovariša prisilil kapitana ladje, ki je imela nosilnost 10.000 ton. nai jo usmeri proti kam-boškemu pristanišču Kom-pong Som. Ugrabitelj je bil nato v Kambodži zaprt v neki »galeii za kaznience« na Mekongu. Zaman si je prizadeval dobiti zatočišče na švedskem tol v nekaterih drugih državah.
Potem ko se je Glatowsky vdal osebju ameriškega poslaništva, Je Izjavil novinarjem, da se zaveda, da ga čaka zaradi ugrabitve ladje smrtna kazen.
V GRADEC po igrače k tvrdki KOC H in nič drugače!
Na zalogi celoten sortiment LEGO in vse novosti
KOCH na Glavnem trgu
trgovinskega in deviznega režima »kapital« za režim, ki naj bi spodbujal izvoz.
Dosedanja praksa pa je pokazala, da so sankcije premalo in opozorili so, da morajo negativne pojave na tem področju obsoditi vsi družbe-no-politični dejavniki. Mnenja so tudi bili, da razne poneverbe pri uvozu še povečujejo nestabilnost v gospodarstvu, vplivajo pa tudi na politično stabilnost. Zastavili so vprašanje, kdo je v gospodarskih organizacijah kriv za takšne pojave oziroma kakšno je samoupravljanje in kje so bile na primer v »Kemija -impexu«, ki so jo najpogosteje omenjali, subjektivne sile in dejavniki zunaj podjetja.
V tej zvezi so omenili, da se seje komisije za družbeni nadzor ne udeležujejo predstavniki qbdinske skupščine iz Ljubljane — centra, kjer je največ podjetij, omenjenih v gradivu, pa tudi predstavni-
pozorilo
turške
voiske
Poveljniki ne mislijo gledati spodkopavanja demokratičnega režima
ISTANBUL, 15. dec. (UPI) — Turške oborožene sile so opozorile vlado, da ne nameravajo biti priče »spodkopavanja demokratičnega režima«, kar imajo v načrtu politični ekstremisti. Tako so opozorili v memorandumu, ki ga je predsedniku Sunayu poslal glavni poveljnik turških oboroženih sil general Batur. Podprli so ga tudi drugi turški vojaški voditelji. - Predsednika Sunaya opozarjajo na nevarnost »z radikalne levice in desnice«.
Poveljniki zahtevajo, da se okrepi državni svet za varnost — armadi naj bi dali več možnosti, da s svojimi stališči seznani civilne oblar sti in da bi imela več »posvetovalne moči«.
Premier Demirel je na sestanku vladajoče stranke pravice opozoril, da kakršnokoli omenjanje državnega udara pomeni »žalitev za oborožene sile«. Dejal je, da namerava vlada sprejeti striktne ukrepe«, ki bodo morda izzvali nezadovoljstvo v nekaterih krogih. Te ukrepe pa je treba sprejeti, da bi preprečili še bolj nevarno nezadovoljstvo v prihodnosti,* je menil Demirel.
Husein danes v Bonnu
BONN, 15. dec. (AFP). Za-, radi varnosti niso objavili programa obiska jordanskega kralja Huseina v ZRN. Znano je le, da bo Husein jutri odpotoval v Bonn, kjer bo ostal tri dni, in da se bo pogovarjal s kanclerjem Brandtom, zunanjim ministrom Scheelom in ministrom za sodelovanje Epplerjem. Predsednik republike Heinemann in jordanski gost se bosta sestala I v četrtek, v petek pa bo Husein obiskal Stuttgart.
Ka sindikata, • ki so ga povabili, ni. Komisija je sestavila posebno delovno skupino, ki bo med drug'm pripravila poročilo o tem vprašp.niu za republiško skupščino. V informacijah zveznega deviznega inšpektorata, ki zajemajo vso državo in obsegajo' približno 200 strani, med kršilci omenjajo precej slovenskih podjetij, večinoma uvozno-'?-voznih, pa tudi proizvodnih.
Iz Abidjana
v Bam?ko
BAMAKO, 15. decembra (Taniug) — Predsednik Slonokoščene cbrle Bo:gny je sprejel člana ZIS Mirana Mejaka in člane naše gospodarske delegacije, ki potujejo po zahednoafrišk:h državah. Govorili so o K’-'	-'-‘h odnosih •-	'■c
-.oglobiti gospodarsko sodelovanje
stavnikj naših podjetji so navezali v Abidjanu koristne stike s poslovnimi krogi in predstavniki tamkajšnjih trgovinskih in industrijskih zbornic.
Delegacija je zatem odpotovala v Mali, kjer bo osta'a tri dni in se pogovarjala s predstavniki vlade.
Študijska delegacija KP Romunije
v Beogradu
BEOGRAD, 15. dec. (Tanjug). Na povabilo predsedstva ZKJ je prispe’a v Beograd študijska delegacija KP Romunije, ki jo vodi Ion Ion, podpredsednik ekonomskega sveta LR Romunije. Delegacija bo preučevala organizacijo in razvoj panog težke, strojne, elektronske m elektrotehnične industrije ter delo organizacij Zveze komunistov
Iz včerajšnje zadnje izdaje
Etoile odslej Trg Charlesa
i
-i«* pastila
PARIZ, 15. dec. — Pariška Etoile je popoldne postala I Trg Charlesa de Gaulla. V | pariškem mestnem svetu so še ponovne volitve končale z rezultatom 43:41. Nekaj mestnih svetnikov je bilo odsotnih. Zaradi tega na današnji slovesnosti tudi niso bili navzoči komunistični in soci-al!stični mestni, svetniki. Slovesnost. ki ji ie rrisostvovnl
p-~rn:Pr f-enje
trajata le rekai minut.
Odkritje ene izmed 24 novih spominskih plošč na trgu so spremljali iz množice na eni strani vzkliki »De Gaulle, de Gaulle!«. na drugi pa »Etoile. Etoile!«
)	B. P.
Resolucija o Omanu
NEW YORK, 15. decembra (AFP) — Generalna skupščina OZN je s 70 glasovi — proti jih je bilo 10, 22 se jih je vzdržalo — sprejela resolucijo o »neodtujljivi pravici omanskega ljudstva do samoopredelitve«, od odbora za dekolonizaoijo pa je zahtevala, naj še nadalje spremi ia razmere na tem obrročiu in poroča na ‘Prihodnjem zasedanju skupščine.
Indra
obtožil
Dubčka
Sekretar CK KPČ Indra je govoril o dogodkih 1968. leta v ČSSR
PRAGA, 14. decembra (Tanjug) — Sekretar CK KFC Alojz Indra je danes ponovil trditev, da so iz CSSR 1068. leta poslali poziv državam članicam varšavskega sporazuma, naj Češkoslovaški vojaško pomagajo. V govoru, ki ga je imel na zborovanju v Mostu, je izjavil, da je nedavni plenum CK KPC ugotovil, da je imel položaj v CSSR v tem letu »vse značilnosti protirevolucije«. Dejal je, da je bil socializem v CSSR »cgrožen« in da je bila nevarnost državljanske vojne in bi tako bil ogrožen mir tudi v Evropi.
Indra je dobesedno dejal: »Ko so tisoči poštenih komu nistov m nepartijcev, vključujoč tudi člane CK KPC. CK KP Slovaške, ljudske skupščine, slovaškega narodnega sveta in vlade, zaman iskali izhod iz kritičnega položaja, so se začeli obračati na vodstva bratskih partij in vlad naših zaveznikov s prošnjo, naj v tem važnem zgodovinskem trenutku nudijo češkoslovaškemu narodu in temacionalno pomoč za ob rambo socializma.
Tako razlago prihoda čet petih držav varšavskega sporazuma na Češkoslovaško je bilo možno slišati samo prve dneve po vojaški' intervenciji Do sedaj se ni niti uradno niti neuradno slišalo o možnosti. da so bili taki pozivi.
Indra, ki.je danes govoril na splošno o dogodkih 19fi3 leta, je izrekel danes najhujše obtožbe proti Aleksandru Dubčku ž'aradi dejavnosti, ko i" bil prvi sekrriar CK KPC Obtoži! ga je za »likvirtoitor-stvo in nezvestobo«. Deial ie tudi. do (e »njegovo ime po-sfalo -"ostava protikomunističnih elementov«.
Phnum CK
” Vaa-špiv?
VARŠAVA. 14. dec. (PAP) — Na p'ennmu CK PZDP, ki se je danes začel v Varšavi, bodo v glavnem razpravljali o gospodarskem položaju v državi jn najvažnejših nalogah gospodarske politike v 1971. letu.
Odobrena pomoč
Lon Nolu
VVASHINGTON, 14. dec. (AFP) -1 Zunanjepolitični odbor ameriškega senata je danes odobril Nixonovo zahtevo, da bodo ZDA dale Lon NoLoveon režimu v Kambodži pomoč v znesku 255 milijonov dolarjev.
»Liburnija« v Casablanci
CASABLANCA, 14. dec. T(anjug) — Jugoslovanska plavajoča industrijska razstava, ki so' jo uredili na ladji »Liburniji«, še je jz Tunisa in Alžira preselila v Casablanco. Ladja bo ostala v tem pristanišču nekaj dni, nakar bo obiskala še več za-hojinoafriških pristanišč.
Jubilej radia Priština
PRIŠTINA, 14. dec. (Tanjug) — Danes so slovesno proslavili 25-letnioo radia Priština. Ta ustanova je s svojim delovanjem dokaj vplivala na razvoj kulture na Kosovu. Prištinski radio odda ja na leto čez 5000 ur programa. Okrog 80 " o govornih oddaj je v albanščini.
Mateotti: Z Jugoslavijo ni odprtih
ozemeljskih
vprašanj
TRST, 14. dec. — Italijan-sk minister za turizem in prireditve Mateotti- je na sestanku deželnega komiteja PSU Furlan ij e-J ulij ske krajine izjavil, kot piše današnji »Ficcolo«, da med Italijo in Jugoslavijo ni in ne more biti odprtih vprašanj, kar zadeva meje. Po njegovih besedah so bila ta vprašanja urejena 1954. leta z »memorandumom o soglasju« v Londonu. Stališče ministra Mate-ottija si lahko razlagamo kot posredno polemiko z nedavno izjavo italijanskega ministra za zunanje zadeve Al-da Mora. ko je govoril o »italijanskih nacionalnih legitimnih interesih«. Minister Mate-otti je tudi poudaril, da se med Jugoslavijo in Italijo še naprej razvija duh prijateljstva in sodelovanja, kar tudi ustvarja možnosti, da do obiska predsednika Tita v Italiji pride v čim krajšem času.	J. V.
neonašistov
prijavljenih
sodišču
TRST, 14. dec- — Deset pripadnikov neofašističnih organizacij, ki so se udeležili neredov pretekli torek v Trstu, je policija pr javila i sodišču. Obtoženi so udelež-| be v manifestacijah, ki niso | bile prijavljene, blokiranja j cestnega prometa, nasilja in I upiranja organom javne var-| nosti, nedovoljenega nošenja orožja in drugih kaznivih dejanj. Prijavljena neofašisti so iz Trsta in Milana. J. V.
: Posr v OZN
zzt. —r\r"Di, 14. dec. (P: : -r)	— G me ral ra
skupščina ie danes obsodila »sodelovanje med Portugalsko, Južno Afriko in nezakonitim režimom bele manjšine«. Za resolucijo je glasovalo 94 držav, 16 jih je bilo proti, 6 se jih je pa vzdržalo.
Generalna skupščina je zahtevala od Portugalske, naj »takoj uresniči načelo samoodločbe in neodvisnosti na ozemljih, ki so pod portugalsko upravo in prekine vse akcije prisile proti narodom Angole, Mozambika in Gvineje Bisau«. Odpokliče naj tudi vse vojaške in druge sile, ki jih ima zaradi tega na teh ozemljih.	y
Proti tej resoluciji so med drugim glasovali predstavniki ZDA, Velike Britanije, Portugalske, Španije, Južne Afrike in Brazilije.
Obsodba uporabe heroičnih sredstev
PARIZ, 14. dec. (Reuter) — Mednarodna konferenca biologov je danes obsodila Parizu ZDA zaradi uporabe kemičnih sredstev na indokitaj-skih bojiščih. To je rečeno v resoluciji, ki so jo sprejeli danes na konferenci, na kateri je sodelovalo 60 predstavnikov iz 13 držav.
Ali Bute grozi A Kanu
KARAČI, 14. dec. (AP) — Zulfikar Ali Buto, čigar narodna stranka je v Zahodnem Pakistanu zmagala s pre cejšnjo večino na splošnih volitvah, je danes ponovno zagrozil, da bo bivšega predsednika Ajuba Kana postavil pred sodišče. Buto je bil v vlad’ Ajuba Knn zunanji mi nister. pozneje pa so ga od st ranili.
Telegrami
HEINEMANN BO OBISKAL VENEZUELO — BONN. Zahodnoneimški predsednik Gustav Heinemamn je sprejel uradno povabilo, naj obišče Venezuelo.
MOBUTU POJDE V SUDAN — KARTUM. Kongovski predsednik Joseph Mo-butu bo 25. februarja prihodnjega leta obiskal Sudan.
ROGERSOVA IZVOLITEV — PARIZ. Ameriški zunanji minister William Rogers je bil včeraj izvoljen za predsednika ministrskega sveta OECD (organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), v kateri je 22 držav. Prejšnji predsednik je bil francoski finančni minister Giscard dEstaing.
ITALIJAN SKO-FRAN COSKI POGOVORI — LONDON. Italijanski zunanji minister Moro se v Londonu pogovarja z britanskimi voditelji o evropskih problemih.
BREŽNJEV SPREJEL RODRIGUEZA — MOSKVA. Generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev je v Moskvi sprejel člana sekretariata CK KP Kube Carlosa Rafaela Rodrigueza.
SOVJETSKA DELEGACIJA V ZAR — MOSKVA. Delegacija strokovnjakov pod vodstvom ministra za komunikacije Psur-ceva je prispela v ZAR. Podpisali bodo sporazum o sodelovanju v poštni službi.
PARTIJSKI POGOVORI — MOSKVA. Na povabilo CK KFC je odpotovala v Prago delegacija KP SZ, ld jo vodi Pjotr Derni-čov.
OBISK V VIETNAMU — RIM. Delegacija KPI pod vodstvom Giancarla Pajette se je vrnila iz DR Vietnama, kjer je bila na obisku 15 dni. Danes bodo objavili skuono sporočilo.
BURTICA V ATENAH — BUKAREŠTA. Romunski minister za zunanjo trgovino Comel Burtica je odpotoval v Atene na pogovore z. grškimi gosoodarstveniki o razširitvi trgovine in gospodarskega sodelovanja.
— KAIRO. Centralni odbor
arabske socialistične aniie bo danes razpravna' o političnih akciuih, ki naj bi se 'it 'o+"a 'nvia. kakor tudi o razvoju političnem in voiaškega položaja.
KOMISAJA SEV — BUDIMPEŠTA. V Budimpešti je zasedala stalna komisija SEV za industrijo barvastih kovin. Sodelovala je tudi jugoslovanska delegaoija. Komisija je obravnavala koordinacijske načrte o razvoju industrije barvastih kovin za obdobje 1971-1975 in je sprejela delovni program za leto 1971.
ARAFAT V DAMASKU — KAIRO. Vodja palestinskih komandosov Jaser Arafat je nepričakovano prispel v Damask na pogovore s predsednikom Ahmedom Hatibom.
'vojaški STIKI - KAIRO. Načelnik sirske vojske general Mustafa Tlas vodi delegacijo sirske vojske, ki je prišla v Kairo na pogovore o vojaškem sodelovanju med ZAR in Sirijo.
OBNOVITEV STIKOV — KINSHASA. Kinshaisa in Brazzaville sta obnovila diplomatske stike, ki sta jih kongovski državi pretrgali že pred dobrima dvema letoma.
JUBILEJ — BUDIMPEŠTA, žena uglednega borca madžarskega in mednarodnega delavskega gibanja Bele Kuna je te dni praznovala 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti sta ji Janos Kadar in Bela Bisku izročila pismo in darila centralnega komiteja.
DEMANTI — STOCKHOLM. Sovjetsko veleposlaništvo v Stockholmu je demantiralo pisanje stockholmskega lista »Dagens Nyheter«, da poskuša Sovjetska zveza prek švedske obnoviti diplomatske stike a Izraelom.
INTEGRACIJA EVROPSKIH ŽELEZNIC — DUNAJ. Svet ministrov za premet EGS je predlagal, naj bi ustanovili skupno družbo za transevropske ekspresne vlake. Pri tem bi se povezali s članicami mednarodne zveze železnic, posebej z Avstrijo in Švico.
EKSPEDICIJA — BUKAREŠTA. V Afriko je odpotovala romunska znanstvena ekspedicija, v kateri so biologi, zioologi, botaniki, zdravniki in inženirji. Obiskala bo Senegal, Mali, Zgornjo Volto, Niger, Cad, Centralno-afriško republiko. DR Kongo, Ugando, Kenijo in Tanzanijo.
OBSODBE — LENINGRAD. Zaradi vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom med nemško okupacijo so na procesu v Leningradu obsodili dva kolaboracionista na smrt, tri pa na dolgoletno ječo.
EKSPLOZIJA — SAIGON. Med verskim obredom v neki budistični pagodi v Chai Layu, 90 km jugozahodno od Saigona, sta eksplodirali dve granati, pri čemer je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi dva vojaka, ranjenih pa je bilo 87.
Pa še to,:
RAZJASNJEN POJAV — Čeprav imajo kmetje v petih vaseh na območju Prilepa še 3.000 ton neprodane čebule, jo makedonski uvozniki uvažajo iz Albanije, Grčije in Italije. Tako je pojasnjen pojav, zakaj vsi jokamo, kadar režemo intervencijsko čebulo .. . Kdaj bodo pa zaradi tega jokali tudi uvozniki?
"E
vzide 7.36 zeide IB.15
VRISREMSM POROČILO
Prognostična karta za 16. dec. 1970 ob 0,7. uri
vzide 19.51 zaide 10.26
^§^1*5 i
. JTQCKHOLM #	*
£3^	0MOSKVA
®B^VN *f
BERLIN "VAR^^ »KIJEV <:
tCč
£3	»fffjNAJ
* jItubljana®	'h.'-'"—■
® BEOGRAD
,'SplitZ
n Ntoi irHjSJsL
7?
Vreme in temperatura 15. decembra 1970 —
kraji	vreme	"C	vreme	■>c
	ob 7 ur)		ob 13 url	
L,juDijana Planica	oblačno	— 3		’ — 1
	oblačno	— 7		— 4
Brnik	oblačno	— 4		0
*redar:ca	oblačno	-lo		- 11
Maribor	oblačno	— 3		2
Sl Gradec	oblačno	— 5		— 2
Gel Je ■Tovo mesto	oblačno	— 2	poloblačno	— 1
	oblačno	— 3		0
<oper	oblačno	6		11
Reka	oblačno	7		9
Puli	oblačno	v	7		9
rfvar	oblačno	11		13
vmk	jasno	10	poloblačno	14
Magreb teo»rad	oblačno rosi		oblačno	1 — 1
Sard levo	oblačno	— 4		— 4
Titograd	poloblačno	1'		12
Skotite	megla	— 3		0
,’e lovec	oblačno	— 5		_
Gradec	oblačno	— 4		0
Benetke	megla	0	poloblačno	9
Genova	—	—-	poloblačno	4
Miinchen	oblačno	1	nloha snežna	1
'Unch	—	-—	oblačno	2
?ari2	jasno	3	oblačno	4
Berlin	rosi	3		3
Vlnckva	sneži	— 1	sneži	— 1
Napoved za danes:
SLOVENIJA:
Pretežno oblačno in zame-gleno bo, v višjih legah in na Primorskem deloma jasno. Najnižje nočne temperature bodo med —3 in —6, na Gorenjskem —10, v Primorju 2, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem 10 stopinj C. Na Primorskem bo še burja.
V četrtek bo v glavnem suho.
JUGOSLAVIJA:
Pretežno oblačno bo, ponekod ob srednjem in južnem Jadranu ter v Makedoniji manjše padavine.
VREMENSKA SLIKA:
Nad zahodno Evropo in Alpami je območje visokega zračnega pritiska. Iznad srednje Evrope doteka nad Balkan hladnejši zrak.
SNEŽNE RAZMERE — Žičnica na Vel. .planino:	delno oblaO.no —ec™ DoV.,„
-2. oblačno, 5 cm - Žičnica na Vogel: pretežno 2 cm - Livek teko Scnrt7(	a: .0„bnlaen0’
oblačno, —2, 35 cm — Pohorska vzpenjača: —I, ob- niča ne obratuie -tv7'K 7- z20 cm, v lačno, brez snega — Lokve: oblačpo. _2, brez sne. prevozna - piinica- —7 ^bhično 7?’ 5 om’ ?' ga - Lažne oblačno, -2, -JO. cm - Idrija, oblač- sko: oblačno ”33' Cm-Tl r	777 kk--,
no, -2, snežne krpe — Vojsko: delno oblačno. —6, lačno -10, lon centimTt-ov snem	Kredarlca’
17 cm. cesta je prevozna — Cmi vrh nad Idrijo:	et.ov sne„a
v
Terciarne panoge zaostajajo
Občinska skupščina v Velenju bo posvetila vprašanjem obrti, kmetijstva in turizma posebno sejo — Vse pogoje za razvoj ima tudi zimski turizem
Ni naključje, da temelji celoten razvoj velenjske občine na močni industriji. Tu je rudnik, ki je dal v letih po vojni prve in zelo močne pobude za-nastanek in razvoj novega mesta. Temu zgledu so kmalu sledili drugi. Nastali so novi giganti, medtem ko so se mnogi stari okrepili in razširili.
če je industrija daleč na prvem mestu v celotnem gospodarskem dogajanju velenjske občine, so proti pričakovanju . zaostali kmetijstvo in terciarne panoge gospodarstva. Ko so na zadnji seji članov obeh zborov velenjske občinske skupščine razpravljali o značilnostih gospodarskih gibanj jn razvoja, so s kritično besedo ugotovili, da imajo še vedno prema-lo obrtnikov. To preseneča tembolj, ker so po razvitosti obrti pod republiškim povprečjem in celo slabši od celjskega regionalnega povprečja- Vseh obrtnikov v občini je le 206, od tega je 36 avtoprevoznikov in 25 gostilničarjev. V velenjski občim najbolj pogrešajo uslužnostno obrt. In ko so zastavili vprašanje — zakaj — so prav tako odkrito odgovorili, da tudi zaradi neurejene davčne politike. Spričo tega ni čudno, če se ljudje, ki sicer Imajo vse pogoje, da bi se odločili za eno ali drugo obrtno dejavnost, le. težko vključu-
jejo v to panogo.
Nič bolje ni s kmetijstvom. Ob krepitvi in razširjanju industrije, število kmečkih prebivalcev nenehno pada. Od vseh prebivalcev v občini je le še 10,8 odstotka kmetov. Tuje 1.250 kmetij z 2.959 prebivalci; med njimi pa je pravih kmetov le 350. In de hi še med njimi napravili majh. no selekcijo, bi ugotovili, da je le približno sto takih, ki se z vsem' srcem posvečajo kmetijski proizvodnji-
Gospodarjenje na kmetijah; v glavnem seveda, četudi so izjeme; je zelo ekstenzivno, premalo specializirano in premalo usmerjeno v blagovno proizvodnjo. Kmetijstvo bi radi postavili na lastne noge, mu dali tisto mesto, ki mu pripada, zlasti še, ker ima vse pogoje, da nudi močnemu trgu iskano blago. Delno izboljšanje napoveduje združitev kmetijske zadruge v Šoštanju z velenjskim trgov-< skim podjetjem Era.
Med vsemi panogami terciarne dejavnosti je trgovina
V nekaj vrstah
CELJE
Razgovori Živka Pregla z dijaki — Kanididat za predsednika republiške konference ZMS Živko Pregl je imel v Celju tri dni pogovore z dijaki celjskih srednjih šol. Pogovarjali so se o delu šolskih aktivov ZM, samoupravljanju in sploh problemih dijakov.
ŠENTJUR PRI CELJU
Pobratenje z Užičko Požego — Kot kaže, bo tudi Šentjur pri Celju dobil svoje bratsko mesto. V teh dneh potekajo v Šentjurju pogovori o pobratenju z mestecem U žička Požega. Pričeli so se v času obiska slovenskih izseljencev v Srbiji z vlakom bratstva in enotnosti.
Nadomestne volitve — V Šentjurju bodo prihodnji mesec razpisali nadomestne volitve za zbor delovnih skupnosti, skupina gospodarstvo. Volili bodo v 5. volilni enoti, ki vključuje zaposlene v trgovskem podjetju Merx Celje na šentjurskem območju.
VELENJE
Rekordna proizvodnja — Zadnje dni dosegajo velenjski rudarji rekordno dnevno proizvodnjo, že nekaj dni nakopljejo po 12.800 ton lignita dnevno.
Obisk sindikalne delegacije — V spremstvu podpredsednika sveta slovenskih sindikatov Iva Tavčarja, je obiskala Velenje štiričlanska delegacija generalne unije dela Alžirije. S predstavniki občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta ter nekaterih komunalnih delovnih organizacij so se gostjo iz Alžirije pogovarjali o našem komunalnem sistemu ter o nekaterih drugih vprašanjih. Javna dražba — V petek, 18. decembra, bo na Golovem v Velenju javna licitacijska prodaja gospodarskega poslopja kmetijske zadruge Šoštanj. Gospodarsko poslopje bo treba porušiti.
Priznanja — Pred dnevi je bila v splošnem gradbenem podjetju Vegrad Velenje priložnostna slovesnost, na kateri so 88 članom delovnega kolektiva, ki so zaposleni že 10 let v tem podjetju, izročili spominska darila.
Drugi del seminarja — V okviru j^-ograma družbeno-eko-nomskega usposabljanja mladih aktivistov zveze mladine in zveze komunistov rudnika lignita Velenje je bil minulo nedeljo drugi del seminarja, ki sta ga pripravili organizaciji ZMS in ZKS. Govorili so o družbenopolitičnih organizacijah v delovni organizaciji ter o delu zveze mlaaine v delovni organizaciji.
Reorganizacija urbanistične službe — V Velenju se zavzemajo za reorganizacijo urbanistične in dokumentacijske službe, ki naj bi jo v prihodnje organizirali v okvru uprave občinske skupščine. Tako bi dosegli, da bi interesenti, na primer graditelji zasebnih družinskih hiš, kar najhitreje in na enem mestu dobili vso potrebno dokumentacijo.
Razprave — Občinska skupščina Velenje bo na prihodnjih sejah obravnavala stanje in problematiko na pedročju kmetijstva, obrti, turizma, gostinstva in telesne kulture. Denar le za osnovno dejavnost — V občini Velenje so v zadnjem letu dni namenili iz sklada za društveno dejavnost ter iz občinskega proračuna okrog 350.000 dinarjev za kultumo-prosvetno dejavnost, vendar je denar zadoščal komaj za osnovno dejavnost društev. Nobenega denarja pa ni bilo za širjenje kulturno-prosvetne dejavnosti, za vzdrževanje objektov ter za nove investicije.
na najboljšem. Kritično pa je stanje v gostinstvu. Tu je le kolektiv hotela Paka častna izjema, sicer pa lahko bolj ali manj govorimo o neurejenih razmerah. Delna prizadevanja kaže tudi kolektiv gostinskega podjetja v Šoštanju. Sicer pa se slaba stran gostinstva v Velenjski občini zrcali tudi v slabo urejenih in opremljenih lokalih, v slabi postrežbi itd. Ni naključje, da so odborniki zahtevali določen red zlasti pri urejevanju lokalov.
Slabo razvit je tudi turizem, čeprav imajo ne samo dovolj naravnih lepot, marveč tudi drugih objektov, ki sodijo v okvir turističnega gospodarstva. Seveda pa se stanje nenehno izboljšuje. Letos so v Velenju dobili avtomatsko kegljišče,v kratkem bo odprt zimski plavalni bazen; določena stremljenja se kažejo tudi v ureditvi smučarskih prog in žičnic, oziroma vlečnic ob njih. Zaenkrat imajo le eno samo vlečnico in to v Belih vodah. To pa je premalo. Zimski turizem ima vse pogoje, da postane močan faktor celotnega dogajanja.
Ko so se tako pred odborniki razgrinjali številni problemi, so se strinjali s pobudo, da naj bi čbčinska skup-
Danes v Celju
KINO:
Metropol: franc. barv. film »Zlata vdova«.
Dom: amer.-ital.-nem. barv. film »Komisar X — tri zlate kače«.
SLG:
Ob 10. uri J. Žmavc: »Sekira« — zaključena predstava za osnovno šolo Šempeter. LIKOVNI SALON:
Razstavlja Maksim Sedej ml. DEŽURNA LEKARNA:
Center, Vodnikova i.
RADIO CELJE:
Po vaši izbiri, iz dela celjske občinske skupščine. DRSALIŠČE:
Odprto je tudi od 19. do 21. ure.
ščina posvetila eno prihodnjih sej zlasti vprašanjem obrti, kmetijstva in turizma.
M. BOŽIC
CELJE
Neurejeni
šolski
okoliši
V zajetni problematiki celjskega šolstva, o kateri je tekla beseda na zadnji seji občinske skupščine kot tudi že v poročilih šolskih organov in ustanov, je bilo pogrešati vprašanje šolskih okolišev.
čeprav bodo kot smo obveščeni, o tem odločali in sklepali, ko bomo v Celju zgradili peto osnovno šolo, pa neurejeni šolski okoliši že zdaj kažejo svoje slabe posledice. Problem čuti zlasti 1. osnovna šola. ki	leto
manj učencev in si jih. mora tako rekoč	v neka-
terih drugih šolah. Te šole pa, razumljivo niso pripravljene »posojati« boljših učencev, kp.r ustvarja dodatne probleme. Tako bi 1. osnovna šola ob 1,5 izmenskem pouku lahko sprejela vsaj še 150 učencev, v letošnjem šolskem letu ima v razredih približno 25 učencev, kar je sicer z vidika pedagoškega dela lahko hvalevredno, vendar se je bati, če bo šlo tako dalje, da kmalu ne bodo mogli doseči spodnje meje predpisanega republiškega normativa.
Na- zmanjšan dotok učencev vplivajo predvsem odseljevanja prebivalcev iz tega okoli, ša (letos se je odselilo 20 družin). Toda zdi se, da to dejstvo na dotok učencev sploh ne bi moglo vplivati, ko bi bili šolski okoliši, četudi samo začasno, primerne, je urejeni. Nemara bi problem rešili že z malimi korekturami »razmejitvene črte« med 1. in hudinjsko osnovna šolo, ki dobiva v svoji bližin, novo naselje.
D.	HRIBAR
Solidarnost
V strojni tovarni Trbovlje čaka na stanovanje 108 delavcev. Nekateri med njimi po pet in tudi deset let. Na občnem zboru sindikalne organizacije so se vprašali, kako urediti ta problem. Ce bi samo z denarjem od 4-odstotnega prispevka kupovali stanovanja, bi urejali stanovanjsko stisko delavcev še najmanj deset let.
Delegati so na občnem zboru predlagali vodstvu sindikalne organizacije naj preuči, kako bi vsi člani kolektiva s solidarnostno akcijo pomagali tovarišem, da dobijo čimprej stanovanja. Ali se bodo odločili za prispevek od neto osebnih dohodkov, kot so predlagali, ali kako drugače, je zdaj pre-uramjeno govoriti.
Velja Pa omeniti, da se o solidarnosti do delavcev, ki so brez stanovanj, v kolektivih redkokdaj sliši. V strojni tovarni so podobno solidarnostno akcijo enkrat že uspešno izpeljali in pričakovati je, da tudi tokrat ne bodo ostali samo pri besedah.
P. B.
Med izgubo in krediti
»Vega« v zelo težavnem položaju - Novi krediti najbrž niso rešitev - Razmišljajo o morebitni priključitvi "h »Gorenju« - Socialna pomoč sindikatov
LJUBLJANA, 15- dec. »Lahko živimo sami,« zatrjuje v. d- glavnega direktorja ljubljanske »Vege« Branko Weber, dan \x> tem, ko so na seji delavskega sveta sprejeli odstop dosedanjega glavnega direktorja Franca Lamuta. »Nalili smo si čistega vina, delali bomo naprej tako, kot da se ni nič zgodilo,« pravijo vodilni člani družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v podjetju (sindikat, zveza komunistov, predsednica delavskega sveta). Njihove besede preveva trdno prepričanje, da bi lahko novo sanacijo podjetja postavili na trdnejšo in realnejšo osnovo. Govorijo o nesrečni izbiri nekaterih izdelkov, o spremenjenih pogojih gospodarjenja, o konkurenci, dumping cenah in o marsičem še.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Najnižji dohodki '
delavcev
pri zasebnikih
Občinska skupščina je spre-jela odlok o najnižjih osebnih dohodkih delavcev, ki jih zaposlujejo zasebniki. Te dohodke bo treba uskladiti z dohodki delavcev, ki so zaposleni v delovnih skupnostih.
Po sprejetem odloku morajo zasebniki zagotoviti nekvalificiranim 600, kvalificiranim 700 in visoko kvalificiranim delavcem 900 dinarjev najnižjega mesečnega dohodka. Za gospodinjske pomočnice je ta določen v višini 600 in za varuhinje otrok 400 dinarjev. V obeh slednjih poklicih del osebnega dohodka ne sme biti manjši od 40 od-stotkov, če jima zasebniki nudijo stanovanje in prehrano, oziroma se lahko gotovinsko izplačilo zmanjša le za 10 odstotkov, če imata gospodinjska pomočnica ali varuhinja otrok na voljo samo stanovanje.
D. H.
Zanimivo in žalostno hkrati je, da so na »seznamu« izdelkov, ki jih je izbrala nesrečna roka načrtovalca, prav tisti izdelki, ki naj bi pred leti sanirali podjetje:	oljni
regulatorji, plinski vžigalniki, igralni avtomati, rolete in drugi. In še eno prepričevanje: vse bi bilo v redu, ko bi banka dala toliko denarja, da bi plačali obvezni polog za uvoz repromateriala in carinske dajatve. Stroji ne bi stali, dobili bi denar, odnosi bi se uredili. Vprašanje: za koliko časa? In drugo: koliko časa še minimalni osebni dohodki? Naslednje: boste gospodarili gospodarno? Neprepričljiv odgovor: Odpustiti je treba polovico zaposlenih, saj nas je preveč . ..
Razmere v Vegi so dlje časa spremljali v mestnem odboru sindikatov. Pozorni so bili do sanacijskega programa, oziroma sanacijskih programov, ki' jih res ni bilo malo.
»Zaskrbljevale so nas dimenzije sanacijskih programov,« pravi Franc Sladič, podpredsednik mestnega odbora sindikatov. »Zato smo nekajkrat opozorili sindikalno organizacijo v podjetju, da izsledki SDK kažejo drugače
kot optimistične napovedi vodstva tovarne.«
Nekdanj:e vodstvo je zapustilo svoja delovna mesta. Enajst vodilnih • delavcev je pospravilo mize, ostal je le eden.	„
V začetku prejšnjega meseca so na sindikatih prijeli »vajeti v roke«. Sklicali so sestanek, ki se ga je udeležil bivši direktor Vege Franc Lamut, predstavniki občinske skupščine, banke, mestnega komiteja in drugi. Prebrali so informacije SDK, banke, zavoda za cene in analize ter - sindikata. Ugotovitev: izgube, ki jih je ugotovila SDK, so realne, približujejo se kritični točki. Ni moč zanikati prizadevanj vodstva tovarne, da bi uresničili sanacijski program. Niso pa mogli mimo ugotovitev, da je tovarna najela za približno 40 milijonov din kreditov (dve tre-tini je dala Ljubljanska banka, tretjino občina) — letošnja realizacija pa ne bo pre-j segla 40 milijonov . ..
Na dlani je bilo, da je podjetje na majavih nogah. Ocena na sestanku ni bila izrečena soglasno. Franc Lamut je vztrajal na realizaciji sanacijskega programa. Zato so sprejeli pobudo, da občinska
skupščina imenuje komisijo, ki bi ugotovila dejansko ekonomsko in finančno stanje. Zavzeli so se za hitre in odločne ukrepe, ki naj bi preprečili novo škodo. Vsaka odločitev — so dejali predstavniki — naj bo takšna ali drugačna, mora upoštevati naše stališče: delavci, ki so najmanj krivi, ne smejo ostati brez zaposlitve.
Včerajšnje seje delavskega sveta so se udeležili tudi predstavniki sindikata, MK ZKS, občine. Rečeno je bilo, da so po podatkih komisije izgube v tovarni večje kot 15 milijonov dinarjev. To je bilo precej nasprotno od tistega, kar je trdil Franc Lamut: da gre za nerazumevanje banke in drugih kreditorjev. Edina stična točka obeh informacij je bila, da je stanje kritično.
»Oprl sem se na ugotovitve k rmisije,« je dejal Franc Sladič. »Soglašal sem, da delavski svet 'sprejme odstop generalnega direktorja, saj bo tako mogoče hitreje razrešiti odnose in ugotavljati odgovornost. Po mojem mnenju je osnovni problem, kako obdržati v podjetju dobre kadre. Okoli 75 delavcev je že odšlo.«
Mestni sindikati bodo izplačali 107 delavcem Vege (materam in očetom samohranilcem, družinam, kjer sta oba zaposlena v tovarni) po približno 300 dinarjev pomoči. Občinska skupščina Ljubljana Center bo pomagala izplačati minimalne osebne dohodke za mesec november. Vlogo so že prejeli.
Danes je bil sestanek izvršnega odbora sindikalne organizacije, kjer so ugotovili, da je bil kolektiv zavajan, da delavci niso bili obveščeni o pravem stanju v tovarni. Delavci, so bili na današnjem sestanku (lahko bi mu spet re-. kli prekinitev dela) silno kritični do odgovornosti nekdanjih vodilnih članov kolektiva, zahtevali so prave dohodke za opravljeno delo ter sprejeli predlog, da bo 28. decembra izredna konferenca sindikata.
Možnost je, da se uresniči predlog o priključitvi »Vege« k »Gorenju«. Pričakujejo stališče Gorenja in pogoje. O položaju v tovarni bo drugi teden govor tudi na občinski skupščini.
Ne bo odveč tudi nekaj besed o mladih delavcih, ki jih je v Vegi okoli 70 odstotkov od vseh zaposlenih. To so predvsem delavci, ki so končali interno šolo podjetja, ki so — s stališča tovarne — kvalificirani, drugače nekvalificirani. Prav ti mladi ljudje so največje bogastvo »Vege«. Zato menimo, da bi pri novih sanacijah in odločitvah morali najprej pomisliti nanje.
IVAN VIDIC
Sodelovanje Maribor - Celje
Sestanek predstavnikov ekonomskega centra Maribor in zavoda za napredek gospodarstva Celje — Večja povezava z zaledjem
MARIBOR, 15. dec- Danes so se na Pohorju v hotelu Bellevue sestali predstavniki ekonomskega centra Maribor in zavoda za napredek gospodarstva iz Celja. Navzoč je bil tudi dr. Tine Lah, predsednik regionalne komisije za razvoj severovzhodne Slovenije. Obravnavali so izhodišča za prostorski razvoj celjskega in severovzhodnega slovenskega območja. Govorili so tudi o pripravljanju strokovnega gradiva za regionalni komisiji obeh območij.
Med izhodišči za prostorski razvoj so ugotovili, da je za bodoči gospodarsko-soci-alni razvoj zelo pomembno okrepiti prostorske nosilce razvoja. Ta vloga po mnenju udeležencev ne bi smela biti v prvi vrsti prepuščena posameznim večjim, oziroma kapitalno močnejšim delovnim organizacijam. Okrepitev gospodarsko-socialne moči prostorskih nosilcev pa je 'v protislovju s sedanjimi, skoraj administrativno usmerjenimi tokovi ^kapitala in kad-
rov. Brez zavestnega pospeševanja gospodarskih in socialnih funkcij prostorskih nosilcev bi sicer ostalo- le pri deklariranju policentričnega razvoja.
Navzoči so menili, da je treba pri bodočem urban-skem razvoju izhajati iz predpostavke, da je praznenje prostora ekonomsko socialno zgrešena zadeva. Zaradi tega bi morali doseči večjo povezavo mest z zaledjem z dnevno migracijo, to je z okrepitvijo prometnih funkcij, manj
pa s priseljevanjem v mesta. Seveda pa se temu marsikje še ne bo mogoče docela izogniti. Pri tem bodo določeno vlogo odigrali tudi dislocirani obrati. Ugotovili so, da daje slovenski koncept gospodarskega razvoja Slovenije premalo elementov za prostorski razvoj, čeprav bi morala biti oba medsebojno uskladena.
Na posvetu so se predstavniki obeh zavodov zavzeli za sodelovanje pri analizi »Prostorski razvoj obeh regij«. Zavzeli so se tudi za sodelovanje z avstrijskimi strokovnimi službami zlasti v prometu. Zaradi boljšega sodelovanja med mariborskim in severovzhodnim območjem Slovenije so predlagali obema regionalnima komisi jama, naj se sestaneta na skupni seji in obravnavata pereče skupne probleme. M. KOS
Zapis s poti
Dopoldne na Sladki gori
S sopotnikom sva se namenila že zarana po opravkih v Poljčane. Zjutraj običajno najdeš ljudi še doma, a pozneje, če niso vezani na delo pri stroju ali s podobno službo, jih je težko dobiti. Razmeroma hitro sva opravila in pred nama je bil še lep del dopoldneva. Zato sva skočila v Rogaško Slatino. Po ne preveč strmi cesti med Poljčanami in Podplatom sva bila kmalu sredi poti. Pečica. To
so vinogradi in zidanice oba-kraj ceste, ki se proti Podplatu spušča zelo strmo. Bliže vznožju vabi obcestna tabla v Sladko goro, k mikavni postojanki sredi goric.
»Pa poglejva, kaj počno lepega decembrskega dopoldne na Sladki gori!« sva sklenila, zavozil sem v desno na makadamsko cesto.
Lep razgled, sonce, golo drevje in mir, presenetljiv mir. Jerovska vas 7 — stoji
zapisano na tabli vrh vhoda v turistično postojanko. Kljuka se ni hotela vdata. Tudi trkanje ni pomagalo. Stopila sva naokrog mimo oreha, kjer je veverica zaman iskala orehe za ozimnico. Tudi pri zadnjih vratih ni bilo nič.
Posezona, mrtva sezona, skratka vse odtenke turističnih sezon sva pretehtala in se ozirala naokrog, če se morda le ne bi odprlo kakšno okno v prvem nadstropju.
a ^ -
- šaši
-
2m;'
POGLED NA DEL SLADKE GORE
Foto: F. Krivec
Tačas je še veverica zbežala in tako sva ostala sama oziroma vsaj zdelo se nama je, da sva ob polenajstih dopoldne sama na Sladki gori.
»Poizkusi še enkrat,« sem svetoval Milanu. Pošteno se je spravil na vrata in vmes klical, da je bilo slišati na drugi hrib. Sam sem stopil po hribčku navzdol mimo praznega bazena k prvemu sosedu, starejšemu kmetu, ki je prislanjal snope koruznice ob opuščeno kaščo.
»Ali ni gori nikogar več?«
»O, saj so doma! Menda še spijo?«
»Torej imajo postojanko odprto?!«
»Seveda, vsak dan. Natakarica in kuharica živita tu.«
Zvedel sem, da ima postojanko, ki je sicer last kmetijske zadruge Šmarje oziroma kmetijskega kombinata Žalec,' z vinogradom vred v najemu zasebnik. »Gospodarji« se torej menjujejo. Pred dvema letoma, bilo je poleti, nas je bila večja družba in bilo je zares prijetno tja pozno v noč. Tedaj je gospodarila tu neka Celjanka.
Milan je gori pred tablo Jerovska vas 7 še vedno vztrajal, saj sem mu dal znak, da je notri življenje. Veljalo je počakati, da dekleti vstaneta. Navsezadnje vendar nisva prišla na obračanje v Jerovsko vas!
Tiste pol ure, kolikor sem jih prebil s kmetom ob opuščeni kašči, je hitro minilo. Zaupal mi je, da se niti vina ne splača več pridelovati. Letos ga je natočil kakih 20 polovnjakov. Le 1000 litrov so ga kupili v šmarski zadrugi. Konec oktobra ga je peljal tja, pa še sedaj nima obračuna. Dejali so, da bodo plačali mošt po 3 dinarje. Z vinogradom je pravzaprav ve-
dno težje. Ljudi ni dobiti, če slednjič le pridejo na delo, so izbirčni pri hrani in nihče danes noče delati za manj kot 4 dinarje na uro. Jabolčnika sploh ne kaže nesti delavcem v gorico. Vino mora biti, vino in ne preveč mastno meso.
»Poglejte, spodaj pri hlevu, kup jabolk še imamo za pre-šati. Pa jih ne bomo prešali. Kaj bi z jabolčnikom? Svinje naj jih pojedo. Za sokove jih nočejo nikjer,« je tarnal kmet.
Milana je minilo potrpljenje in skupaj s kmetico, ki je hotela kupiti cigarete za moža, sta prišla po cesti navzdol. Pokramljali smo malo. Zenska ni imela preveč časa. Morala je k možu v gozd, da bi družno do opoldneva podrla še kakšno bukev. Tačas so se na številki 7 odprla glavna vrata sladkogorskega turizma.
Natakarici Albini zares ni bilo nič nerodno, ko nama je povedala, da ni odprla pač zato, ker ni bila napravljena. Postregla je s turško in letošnje belo ter rdeče vino — čisto naravni domači pridelek — sva poizkusila. Dobro domače vino za 10 dinarjev, ki mora imeti tudi dobro podlago; vsaj porcijo pečenke, kakšne ražnjiče ali kaj podobnega na žaru. Popoldne takšne jedi greao v denar m vino tudi. Ob sobotah in nedeljah je tu večji promet, Prihajajo predvsem družbe iz Celja, Maribora, Bistrice in poleti zlasti dopustniki iz Rogaške Slatine. Ponoči potegnejo, kakor pač želijo gostje, nasprotno pa dopoldne pred 10. uro ne kaže riniti na Sladko goro. šele ob 10. uri odpro, je zatrdila natakarica.
FRANJO KRIVEC
Preveč „če” za tovarno Runo
Tržiško usnjarno bodo morali bržkone ukiniti — Odločitev bo padla te dni — V težkem položaju pa so tudi nekatera druga podjetja v občini
Kot kaže, so v Tržiču vse bolj prepričani v to, da svoje tovarne usnja Runo ne bodo mogli rešiti Na zadnji seji občinske skupščine v petek je namreč 14 odbornikov že glasovalo za to, da podjetje ukinejo. Ker pa jih 18 še vedno ni izgubilo vsega upanja za rešitev, so sklenili odločitev o nadaljnji usodi prestaviti za nekaj dni, ko bodo zvedeli za sklep upravnega odbora republiškega sklada skupnih rezerv gospodarstva.
Zadnjikrat je razprava o Runu ogrela odbornike občinske skupščine pred tremi meseci. Tedaj so se morali sprijazniti s tem, da jim Sava ne bo pomagala spraviti us-njarne na zeleno vejo, ker je opuščala, to vrsto proizvodnje. Prisilni odbor pa jim je zagotovil, da bo rešitev mogoče najti v okviru podjetja Konus iz Slovenskih Konjic. Čeprav so v Konusu tedaj
Ni bila prometna nesreča
MARIBOR, 15. dec. — Stalno službo UJV Maribor so obvestili, da so prepeljali v celjsko bolnišnico 4-!etno Justino Iršič iz Pobreza, kr naj bi se poškodovala pri prometni nesreči v Oplotnici. Po dosedanjih ugotovitvah pa ne gre za nesrečo. Opazili so namreč udarec na glavi, ki naj bi ga opravil neznanec z nekim predmetom.	N. S.
Nesreči
neprevidnih
mopedistov
. MURSKA SOBOTA, 15. dec. — V Dokležovju pri Murski Soboti je 18-let.ni Andrej Po-zderec iz Melinec zaradi neizkušenosti In vinjenosti zapeljal na levo stran ceste in trčil v tovorni avtomobil, ki ga , je vozil Franc Bauman iz Mla-I jitnec. Mopedist, ki je vozil I brez vozniškega dovoljenja in sopotnik, 27-letni Anton Po-zderec, sta se pri padcu hudo poškodovala in so ju prepeljali v soboško bolnišnico.
Neizkušenost ie botrovala tudi nesreči v vasi Trenje pri Lendavi, kjer se je hudo ranil mopedist Bernard Raščan iz Trnja. Med vožnjo z dvosedežnim mopedom je padel po cesti. Zaradi hudih poškodb se zdravi v soboški bolnišnici
E.	B.
Stanovanje je gorelo
MARIBOR, 15. dec. — Danes ob 8.45 uri je izbruhnil ogenj v stanovanju Marije Špindler na Pobrežju. Zgorelo je delno ostrešje, strop v kuhinji in vezi, vrata, okno in nekateri predmeti v stanovanju. škodo cenijo na približno 5000 dinarjev. Lastnica v času požara ni bila doma. Vzrok požara raziskujejo.
N. S.
pokazali pripravljenost pomagati, pa je bilo na omenjeni seji že čutiti malodušje in bojazen, da v Tržiču navsezadnje ne bi ostali sami z Runom in sanacijskim načrtom. Spričo tega in naraščajoče poslovne izgube so nekateri tedaj predlagali, da bi usnjarno kar likvidirali.
Ko je Konus oktobra prevzel posle od prejšnje prisilne uprave, so ob popisu zalog in drugega ugotovili, da je izguba še večja kot so tedaj prikazovali. Izračunali so, da je narasla že na 3 milijone dinarjev. Zaradi tega so Konjicam predlagali povečanje sanacijskega posojila za 700.000 dinarjev, ki naj bi jih zagotovila Gorenjska kreditna banka. Razen tega'so menili, da v sedanjem težkem položaju usnjarske industrije ne-bi zmogli hitro odplačati kreditov, zato naj bi jih dobili za deset let.
Vse te predloge so v Konusu postavili kot pogoj za prevzem sanacije Runa. Medtem ko sta jih Peko (milijon dinarjev posojila) in občinska skupščina (pol milijona) pripravljena sprejeti, se je v GKB zataknilo. Tam so odklonili predlog, da bi k obljubljenemu milijonu primaknili še 700.000 dinarjev, razen tega pa vztrajajo pri petletnem odplačilu. Povsem nejasna pa je še odločitev republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, od katerega pričakujejo največ — 5,5 milijona dinarjev- Upravni odbor tega sklada se bo odločil v teh dneh.
Nad vsem tem pa je še poglavitni »če« — odločitev kolektiva Konusa • o priključitvi Runa. Sodeč po tem, da so v Slovenskih Konjicah po začetni zavzetosti že sklenil razpisati referendum in da so ga nato spričo zapletov
okrog denarja in drugih težav preklicali, bi sklepali, da je pri njih sedaj precej manj pripravljenosti za sodelovanje.
Zaradi vsega tega je na zadnji seji občinske skupščine najprej sekretar občinskega, komiteja ZKS zavrnil možnosti o kakšni rešitvi za
Runo in menil, da je edina pot v ukinitvi tega podjetja. S tem je spodbudil živahno razpravo o nadaljnji usodi usnjame. V njej so med drugim dejali, da likvidacija zaposlenih ne bi prizadela, saj bi zanje v drugih tržiških gospodarskih organizacijah takoj našli delo. Ob novici, da so v težkem položaju še v nekaterih drugih podjetjih, pa je bilo slišati mnenje, da ne bi bilo smotrno sedaj vse občinske rezerve porabiti le za Runo.
L. STRUŽNIK
Ta teden v TT Dostojanstven konj
Nedavno tega je neki igralec obiskal Stockholm. Pred predstavo, v kateri naj bi nastopil, je prišel v stik s švedskimi kolegi in mimogrede omenil tudi besedico pornografija. Zanimalo ga je, kaj je pravzaprav s to švedsko rečjo, o kateri se v svetu toliko govori. Kakšna je pravzaprav ta liberalizacija seksualnega življenja, ki je omogočila, da se je tudi pornografija v tej deželi zelo razpasla in da so nekateri podjetneži z njo na hitro obogateli? Razburljivi izlet se je začel na robu starega mesta. . .
Starinska klet z bleščečim napisom BORNO nad vrati ...
Sredi postane beljakove pene. ..
»Ojačeni seks« ...	—
Občevanje za gledalce . . .
Duhovit, drzen, predvsem pa čisto samosvoj zapis o pornografiji, ki se nam prikaže v drugačni luči, v kakršni smo jo gledali oziroma si jo zamišljali doslej.
Pisno Slave Rakove
Bralci TT se gotovo še spominjajo pretresljive zgodbe »Kako sem zavozila življenje«, objavljene v 49. številki Tedenske Tribune. Izpoved povratnice Marjane Zdešarjeve je naletela na veliko pismenih in telefonskih odmevov. Naj zanimivejši je vsakakor dolg zapis znane Slave Rakove, avtorice . slovenskega bestsellerja »Zakaj sem ga umorila«.
Ker je njeno pismo pravzaprav odlomek iz novega romana, ki ga Slava Rakova piše o svoji težki preizkušnji, bo gotovo zanimalo tudi tiste bralce, ki zgodbe o Marjani Zdešarjevi niso brali.

Srečne
številke
V 50. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 17, 23, 27, 30, 34 in dodatna 1; drugo žrebanje: 3, 10, 14, 16, 27 in dodatna 17.
Š	NAB0CS7KI DELA	h
&	so	&
NEZGODNO ZAVAROVANI
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
KO«
ANTIREVMATIČNO PERILO
IZ ANGORA VOLNE
*	za ženske:
maje — hlačke — toplotni pasovi — grelci za kolena
•	za moške:
maje — toplotni pasovi grelci za kolena — dolge hlače in V< hlače
supermarket
Ljubljana
odpVto od 7,30 do 2i.ure
MOGOČNE ANTIFAŠISTIČNE MANIFESTACIJE V TRSTU — Kot smo poročali že v včerajšnji številki, je več kot 20.000 Tržačanov z mogočno manifestacijo obsodilo nedavne fašistične izgrede in nasilj e proti Slovencem, tržaški župan inž. Spaccini pa se je v imenu vseh demokratičnih sil v Trstu zavzel za harmonično sožitje med Italijani in Slovenci, ker je v »mestu dovolj prostora za plodno sodelovanje obeh narodnostnih skupnosti«. To je prvič, da je nekdo s tako avtoritativnega mesta v javnem govoru vzel Slovence v zaščito pred šovinističnim nasiljem in jim priznal enakopraven položaj. Na sliki: šest županov iz tržaške pokrajine koraka na čelu antifašistične povorke.
Foto: E. Šelhaus
V nekaj vrstah
KOPER
Kri so darovali — V minulem tednu je na transfuzijski postaji v Izoli darovalo kri 60 krvodajalcev iz Kopra, Izole, Portoroža in Gračišča. Največ krvodajalcev je bilo iz ptt podjetja Koper, in sicer 13, sedem jih je bilo iz kolektiva Elektro Koper, štirje iz kreditne banke, sedem krvodajalcev pa je bilo iz okolice Gračišča. Vika Kenda iz Droge Portorož in Aldo Kramar iz Tomosa sta tokrat že devetnajstič darovala kri.
Prispevki za šolsko telovadnico — Delavski svet izolskega Delamarisa je odobril 123.355 dinarjev kot prispevek za graditev šolske telovadnice v Izoli. Mehanotehnika bo prispevala skoraj 190 tisoč dinarjev, druge gospodarske organizacije v občini pa nadaljnjih 67 tisočakov. Tako bodo delovne organizacije v Izoli skupaj prispevale 300 tisoč dinarjev za telovad' tco.
TOLMIN
Sodelovanje z zamejstvom — Komisija za mednarodne odnose pri občinski konferenci ZK Tolmin je ugodno ocenila dosedanje sodelovanje družbenih organizacij z zamejstvom. Takšni stiki so bili tudi med ZK in videmsko fede-racijo. Pred kratkim je bila na Videmskem na obisku delegacija te federacije na obisku v nekaterih ustanovah in delovnih organizacijah v Sloveniji.
LOKVE
Stroj za teptanje snega — V znanem smučarskem središču na Lokvah nad Novo Gorico so dobili sodoben teptal, ni stroj za urejanje smučarskih prog. v Cortini ga je ku-pilo podjetje Avtopromet Gorica, ki upravlja tudi hotel Poldanovec na Lokvah in ki ima s tem turističnim krajem redno avtobusno zvezo. Predvidoma bodo za letošnjo zim-sko sezono nabavili še eno sodobnejšo smučarsko vlečnico, ki bo lahko prepeljala 420 oseb rta uro.
AJDOVŠČINA
Koncert zabavnih melodij — Drevi ob 20. uri bosta pevca Marjana Deržaj in Nino Robič priredila koncert zabavnih melodij v domu kulture.
Komunalna dela — Včeraj so začeli delavci splošnega gradbenega podjetja Primorje opravljati zemeljska dela za ureditev komunalnih naprav v Novem naselju ob ulici IV. Prekomorske brigade. Občina je v ta namen že zbrala 1,400.000 dinarjev. Precej del pa bodo opravili prebivalci sami.
SPODNJA IDRIJA
Cerkljanski pevci so zapeli — Moški pevski zbor Peter Jereb iz Cerknega je minulo nedeljo pod vodstvom dirigenta Nandeta Ličarja zapel narodne, umetne in partizanske pesmi. Cerkljanski pevci pa so obiskali tudi dom starih v Idriji ter s pesmijo razveselili njegove prebivalce.
Iapl@fl|aji z fesom
Volilna konferenca SZDL Rovte nad Logatcem
Nedavna volilna konferenca krajevne organizacije SZDL za Rovte nad Logatcem je izzvenela kot sestanek, na katerem so kmetje analizirali vse probleme, s katerimi se spoprijemajo pri svojem delu.
Osnova za to je bila osrednja točka dnevnega reda: prihodnost kmetijstva v Rovtah nad Logatcem, čeprav so na Rovtah ugodni pogoji za kmetijstvo, pa se kmetje dnevno ubadajo z vrsto problemov, zlasti glede odkupnih cen mleka in mesa in glede izkoriščanja gozdov, ki je boleča točka na tem območju.
Kmetje so poudarjali, da se obe kmetijski zadrugi, ki »pokrivata« območje Rovt, Pet-kovca in Medvedjega brda, logaška in žirovska, v zadnjih letih vse bolj ukvarjata s prodajo lesa m izkoriščanjem gozdov, mnogo premalo pa se posvetila kmetom. Na konferenci so kmetje menili, da ne potrebujejo trgovskega podjetja, ampak organizacijo, ki jim bo pomagala in svetovala.
Sicer pa je trgovina z lesom v logaški občini tisti problem, s katerim se občinska skupščina spoprime na skorajda vsaki seji. Kmetje
Mimogrede
Stopnjevanje
Na seji so govorili o priporočilih- Ker so ta večkrat neučinkovita, je eden menil, da bi bilo treba sprejeti »ostra priporočila.«
Tako je dobila beseda »priporočilo« novo obliko stopnjevanja. In kakšna naj bi bila naslednja stopnja? »Zelo ostro priporočilo?« »Predzadnje priporočilo«? Pa najvišja stopnja? »Obvezno priporočilo«t	G. G.
Težave zas
Obrtniki iz logaške občine o nekaterih problemih
Med izgubo in krediti
»Vega« v zelo težavnem položaju - Novi krediti najbrž niso rešitev - Razmišljajo o morebitni priključitvi h »Gorenju« - Socialna pomoč sindikatov
LJUBLJANA, 15. dec. »Lahko živimo sami,« zatrjuje v. d. glavnega direktorja ljubljanske »Vege« Branko Weber, dan po tem, ko so na seji delavskega sveta sprejeli odstop dosedanjega glavnega direktorja Franca Lamuta. »Nalili smo si čistega vina, delali bomo naprej tako, kot da se ni nič zgodilo,« pravijo vodilni člani družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v podjetju (sindikat, zveza komunistov, predsednica delavskega sveta). Njihove besede preveva trdno prepričanje, da bi lahko novo sanacijo podjetja postavili na trdnejšo in realnejšo osnovo. Govorijo o nesrečni izbiri nekaterih izdelkov, o spremenjenih pogojih gospodarjenja, o konkurenci, dumping cenah in o marsičem še.
Precej neurejen položaj zasebne obrtne dejavnosti v logaški občini je narekoval sestanek vseh obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov. Beseda je bila o še ne povsem urejenih in za intenzivnejši razvoj obrtništva zelo pomembnih vprašanjih, kot so cenzus delovnih moči in poslovnega prostora, zasebni kapital, prometni davek na reprodukcijski material, zagotovitev investicijskih sredstev (zlasti za začetnike), možnosti za najetje kreditov, socialno in pokojninsko zavarovanje, davčne obveznosti ter razvojni program zasebne obrti.
V občini je namreč čutiti prav zavoljo teh še neurejenih vprašanj precejšnje upa-
dobijo za kubični meter lesa približno 150 do 160 dinarjev, takoj ko je les razžagan na deske pa se cena dvigne za šestkrat do sedemkrat in znaša tisoč dinarjev in še več. Ta nesorazmerja pa kmete — lastnike gozdov najbolj bolijo in zato m čudno, da se je razprava na volilni konferenci SZDL najdlje ustavila ob tem problemu.
Na konferenci so se tudi zavzeli, naj bi občinska skupščina Logatec proučila utemeljenost zahtevka za ustanovitev samostojnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Delo s tega področja se zdaj odvija v okviru dela sveta za gospodarstvo.
Ko so razpravljali o socialni problemaitiki kmetov z Rovt, Petkovca in Medvedjega brda so na konferenci poudarili, da se prenekateri kmetje ne morejo posluževati uslug zdravstvenega zavarovanja, ker nimajo poravnanih davčnih obveznosti. Število nepotrjenih knjižic se veča in ljudje si ne morejo privoščiti niti nujne zdravniške pomoči.	A. P.
Samopostrežna trgovina na Dobrovem
DOBROVO V BRDIH, 15. decembra. — Dopoldne so izročili namenu sodobno urejeno samopostrežno trgovino. Zgradilo jo je trgovsko podjetje Grosist — Gorica. Vanj je vložilo okrog 3 milijone dinarjev. V trgovini, ki obsega okoli 600 kvadratnih metrov površine, je urejena tudi okrepčevalnica s toplimi obroki hrane. '	L. K.
Zapora na cesti Grgar -Lokovec
Občani prizadetih krajev prosijo za posredovanje izvršni svet SRS
NOVA GORICA, 15. dec. — Odločba medobčinskega inšpektorata, s katero bo zaradi porušenih podpornih zidov do srede prihodnjega leta zaprt promet na cesti III. reda Grgar—Cepovan—Lokovec, je vzbudila pri prizadetih občanih vznemirjenost in zaskrbljenost.
V	posebnem pismu, ki so ga poslali z zbora volivcev za območje lokovške krajevne skupnosti izvršnemu svetu SRS, poudarjajo, da živi na prizadetem območju približno 1500 občanov. Na relaciji Grgar—cepovan—Lokovec vozi dnevno tudi do 20 tovornjakov in avtobusov. Na delo v Novo Gorico se prevaža tudi po 150 občanov vsak dan. Razen tega so ti kraji, ki so veliko žrtvovali za narodnoosvobodilno gibanje, tudi turistično zelo zanimivi.
V	pismu je poudarjena želja, naj izvršni svet posreduje pri pristojnih organih za zagotovitev potrebnega denarja za čimprejšnjo obnovo podpornih zidov ter s tem preprečitev hujših zapletljajev na tem območju.
Novogoriško cestno podjetje, ki je dolžno vzdrževati omenjeni cestni odsek, je menda že zanrosilo republiški cestni sklad za potrebna sredstva, vendar jih ni do-b!lo. Razooložliiv denar za vzdrževanje cest na njegovem območju na je že pred časom porabilo.
L. KANTE
danje zanimanja za zasebno obrt. Letos je, na primer, odjavilo svojo dejavnost kar 12 obrtnikov. Sedanji seznam kaže, da je v vsej občini prijavljenih 74 obrtnikov, med katerimi je 17 avtoprevoznikov, 10 zidarjev in prav lo-liko gostincev. Najbolj nedonosni so šiviljstvo, krojaštvo in čevljarstvo.
Med razpravo je bilo slišati precej pritožb na račun šušmarjev, ki se izogibajo družbenim .dajatvam. Obrtniki so tudi predlagali, naj bi davčni organi določen odstotek od vloženih obratnih sredstev upoštevali kot odbitek pri davčni odmeri. Pokazalo se je, da je desetletna amortizacijska doba predolga, kar zlasti velja za avtoprevoznike. Zato so se avtoprevozniki zavzemali za petletno amortizacijsko dobo.
S tovornjakom v potok Branico
NOVA GORICA, 15. dec. — Iz Branika proti Dornberku je vozil včeraj tovornjak 30-letni Franc Rodež iz Kozje glave na Krasu. V zaselku Steske je s stranske ceste z desne strani tedaj pripeljal z osebnim avtomobilom 31-letni Marjan Čadež iz Nove Gorice. Voznik tovornjaka je zavozil na levi del'ceste in z zadnjim kolesom zadel prednji levi blatnik čadeže-vega avtomobila. Ob tem je tovornjak zavozil z levimi kolesi na levi pločnik cestnega mostu, ki se boči nad potokom Branico. Pri tem ga je poševno odbilo na desno stran, kjer je odtrgal 14 metrov železne mostovne ograje in se prevrnil v 5 metrov globoko strugo potoka, kjer je obtičal, obrnjen s kolesi navzgor Voznik tovornjaka je bil laže poškodovan in ni iskal zdravniške pomoči, škoda na vozilih znaša 35.000 dinarjev, na podrti ograji pa približno 2000 dinarjev.
J. P.
Medvedje še ne spijo
Po koledarju se bo jesen kmalu preselila v zimo. Vse pa kaže, da medvedje še ne spijo.
Preteklo nedeljo je Marjan Ponikvar ustrelil 250 kilogramov težko medvedko na Vidovski planoti. Medvedka je bila že dolgo časa določena za odstrel, saj je po okoliških gozdovih in pašnikih večkrat naredila škodo.
Letos je to že četrti odstrel medveda na Vidovski planoti. Toliko medvedov je padlo pod streli lovskih pušk na prošnjo prebivalcev Vidovske planote. Iz teh hribovskih krajev hodi namreč veliko ljudi na delo v dolino, pa tudi šolarji morajo v Cerknico v osnovno šolo. Z odstreli starih medvedov, ki so tu številni, skušajo lovci preprečiti nesrečo.
J. PETROVČIČ
Srečne
številke
Na sestanku so tudi poudarili, da bo v prihodnje treba posvetiti več skrbi vzgoji vajencev, brez katerih utegne zasebna obrt kaj kmalu postati zgolj suha veja.
V razvojni program spada tudi kreditiranje obrtništva in seveda zagotovitev sredstev za posebno pomoč začetnikom. Vso problematiko bo novoizvoljeni pododbor za koordinacijo med gospodarsko zbornico, obrtniki in občinskimi organi posredoval občinskemu ‘svetu za gospodarstvo, ki bo pripravil predloge konkretnih ukrepov za krepitev in nadaljnji razvoj zasebnega obrtništva v občini.
MARCEL ŠTEFANČIČ
Požar na gradbeni baraki
NOVA GORICA, 15. dec. — Kmalu popoldne so v Novi Gorici zatulile sirene. V neposredni bližini trgovske hiše Grosist Gorica in trgovine z lesnino je pričela goreti gradbena baraka s skladiščem in pisarnami nekdanjega delovišča SGP Gorica. Požar je nastal v delu barake, v katerem je imelo podjetje Lesnina začasno vskladiščeno kartonsko embalažo.
Kot se je zvedelo, so požar zanetili otroci. Delavci iz bližnjih trgovin so pričeli gasiti z ročnimi gasilnimi aparati, do kraja pa so požar pogasili gasilci iz Nove Gorice.
J. P.
Zanimivo in žalostno hkrati je, da so na »seznamu« izdelkov, ki jih je izbrala nesrečna roka načrtovalca, prav tisti izdelki, ki naj bi pred leti sanirali podjetje:	oljni
regulatorji, plinski vžigalniki, igralni avtomati, rolete in drugi. In še eno prepričevanje: vse bi bilo v redu, ko bi banka dala toliko denarja, da bi plačali obvezni polog za uvoz repromateriala in carinske dajatve. Stroji ne bi stali, dobili bi denar, odnosi bi se uredili. Vprašanje: za koliko časa? In drugo: koliko časa še minimalni osebni dohodki? Naslednje: boste gospodarili gospodarno? Neprepričljiv odgovor: odpustiti je treba polovico zaposlenih, saj nas je preveč . . .
Razmere v Vegi so dlje časa spremljali v mestnem odboru sindikatov. Pozorni so bili do sanacijskega programa, oziroma sanacijskih programov, ki jih res ni bilo malo.
»Zaskrbljevale so nas dimenzije sanacijskih programov,« pravi Franc Sladič, podpredsednik mestnega odbora sindikatov. »Zato smo nekajkrat opozorili sindikalno organizacijo v podjetju, da izsledki SDK kažejo drugače I
kot optimistične napovedi vodstva tovarne.«
Nekdanje vodstvo je zapustilo svoja delovna mesta. Enajst vodilnih delavcev je pospravilo mize, ostal je le eden.
V začetku prejšnjega meseca so na sindikatih prijeli »vajeti v roke«. Sklicali so sestanek, ki se ga je udeležil bivši direktor Vege Franc Lamut, predstavniki občinske skupščine, banke, mestnega komiteja in drugi. Prebrali so informacije SDK, banke, zavoda za cene in analize ter sindikata. .Ugotovitev: izgube, ki jih je ugotovila SDK, so realne, približujejo se kritični točki. Ni moč zanikati prizadevanj vodstva tovarne, da bi uresničili sanacijski program. Niso pa mogli mimo ugotovitev, da je tovarna najela za približno 40 milijonov din kreditov (dve tre-tini je dala Ljubljanska banka, tretjino občina) — letošnja realizacija pa ne bo presegla 40 milijonov . . .
Na dlani je bilo, da je podjetje na majavih nogah. Ocena na sestanku ni bila izrečena soglasno. Franc Lamut je vztrajal na realizaciji sanacijskega programa. Zato so sprejeli pobudo, da občinska
skupščina imenuje komisijo, ki bi ugotovila dejansko ekonomsko in finančno stanje. Zavzeli so -se za hitre in odločne ukrepe, ki naj bi preprečili novo škodo. Vsaka odločitev — so dejali predstavniki — naj bo takšna ali drugačna, mora upoštevati naše stališče: delavci, ki so najmanj krivi, ne smejo ostati brez zaposlitve.
Včerajšnje seje delavskega sveta so se udeležili tudi predstavniki sindikata, MK ZKS, občine. Rečeno je bilo, da so po podatkih komisije izgube v tovarni večje kot 15 milijonov dinarjev. To je bilo precej nasprotno od tistega, kar je trdil Franc Lamut: da gre za nerazumevanje banke in drugih kreditorjev. Edina stična točka obeh informacij je bila, da je stanje kritično.
»Oprl sem se na ugotovitve k jmisije,« je dejal Franc Sladič. »Soglašal sem, da delavski svet sprejme odstop generalnega direktorja, saj bo tako mogoče hitreje razrešiti odnose in ugotavljati odgovornost. Po mojem mnenju je osnovni problem, kako obdržati v podjetju dobre kadre. Okoli 75 delavcev je že odšlo.«
Mestni sindikati bodo izplačali 107 delavcem Vege (materam in očetom samohranilcem, družinam, kjer sta oba zaposlena v tovarni) po približno 300 dinarjev pomoči. Občinska skupščina Ljubljana Center bo pomagala izplačati minimalne osebne dohodke za mesec november. Vlogo so že prejeli.
Danes je bil sestanek izvršnega odbora sindikalne organizacije, kjer so ugotovili, da je bil kolektiv zavajan, da delavci niso bili obveščeni o pravem stanju v tovarni. Delavci so bili na današnjem sestanku (lahko bi mu spet rekli prekinitev dela) silno kritični do odgovornosti nekdanjih vodilnih članov kolektiva, zahtevali so prave dohodke za opravljeno delo ter sprejeli predlog, da bo 28. decembra izredna konferenca sindikata.
Možnost je, da se uresniči predlog o priključitvi »Vege« k »Gorenju«. Pričakujejo stališče Gorenja in pogoje. O položaju v tovarni bo drugi teden govor tudi na občinski skupščini.
Ne bo odveč tudi nekaj besed o mladih delavcih, ki jih je v Vegi okoli 70 odstotkov od vseh zaposlenih. To so predvsem delavci, ki so končali interno šolo podjetja, ki so — s stališča tovarne — kvalificirani, drugače nekvalificirani. Prav ti mladi ljudje so največje bogastvo »Vege«. Zato menimo, da bi pri novih sanacijah in odločitvah morali najprej pomisliti nanje.
IVAN VIDIC
V 50. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 17, 23 , 27 , 30, 34 in dodatna 1; drugo žrebanje: 3, 10, 14, 16, 27 in dodatna 17.
Solidarnost
V strojni tovarni Trbovlje čaka na stanovanje 108 delavcev. Nekateri med njimi po pet in tudi deset let. Na občnem zboru sindikalne organizacije so se vprašali, kako urediti ta problem Če bi samo z denarjem od 4-odstotnega prispevka kupovali stanovanja, bi urejali stanovanjsko stisko delavcev še najmanj deset let.
Delegati so na občnem zboru predlagali vodstvu sindikalne organizacije naj preuči, kako bi vsi člani kolektiva s solidarnostno akcijo pomagali tovarišem, da dobijo čimprej stanovanja. Alj se bodo odločili za prispevek od neto osebnih dohodkov, kot so predlagali, ali kako drugače, je zdaj pre-uranjeno govoriti.
Velja Pa omeniti, da se o solidarnosti do delavcev, ki so brez stanovanj, v kolektivih redkokdaj sliši. V strojni tovarni so podobno solidarnostno akcijo enkrat že uspešno izpeljali in pričakovati je, da tudi tokrat ne bodo ostali samo pri besedah.
P. B.
reveč „če”
Tržiško usnjamo bodo morali bržkone ukiniti — Odločitev bo padla te dni — V težkem položaju pa so tudi nekatera druga podjetja v občini
aro o
Kot kaže, so v Tržiču vse bolj prepričani v to, da svoje tovarne usnja Runo ne bodo mogli rešiti. Na zadnji seji občinske skupščine v petek je namreč 14 odbornikov že glasovalo za to, da podjetje ukinejo. Ker pa jih 18 še vedno ni izgubilo vsega upanja za rešitev, so sklenili odločitev o nadaljnji usodi prestaviti za nekaj dni, ko bodo zvedeli za sklep upravnega odbora republiškega sklada skupnih rezerv gospodarstva.
Zadnjikrat je razprava o Runu ogrela odbornike občinske skupščine pred tremi meseci. Tedaj so se morali sprijazniti s tem, da jim Sava ne bo pomagala spraviti us-njame na zeleno vejo, ker je opuščala to vrsto proizvodnje. Prisilni odbor pa jim je zagotovil, da bo rešitev mogoče najti v okviru podjetja Konus iz Slovenskih Konjic. Čeprav so v Konusu tedaj pokazali pripravljenost pomagati, pa je bilo na omenjeni seji že čutiti malodušje in bojazen, da v Tržiču navsezadnje ne bi ostali sami z Runom in sanacijskim načrtom- Spričo tega in naraščajoče poslovne izgube so nekateri tedaj predlagali, da bi usnjamo kar likvidirali.
Ko je Konus oktobra prevzel posle od prejšnje prisilne uprave, so ob popisu zalog in drugega ugotovili, da je izguba še večja kot so tedaj prikazovali. Izračunali so, da je narasla že na 3 milijone dinarjev. Zaradi tega so Ko-njičani predlagali povečanje sanacijskega posojila za 700.000 dinarjev, ki naj bi jih
zagotovila Gorenjska kreditna banka. Razen tega so menili, da v sedanjem težkem položaju usnjarske industrije ne bi zmogli hitro odplačati kreditov, zato naj bi jih dobili za deset let.
Vse te predloge so v Konusu postavili kot pogoj za prevzem sanacije Runa. Medtem ko sta jih Peko (milijon dinarjev posojila) in občinska skupščina (pol milijona) pripravljena sprejeti, se je v GKB zataknilo. Tam so odklonili predlog, da bi k obljubljenemu milijonu primaknili še 700.000 dinarjev, razen tega pa vztrajajo pri petletnem odplačilu. Povsem nejasna pa ie še odločitev republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, od katerega pričakujejo največ — 5,5 milijona dinarjev Upravni odbor tega skla- I da se bo odločil v teh dneh.
Nad vsem tem pa je še po- ■ glavitni »če« — odločitev ko- ! lektiva Konusa o priključitvi ; Runa. Sodeč po tem, da so v Slovenskih Konjicah po začetni zavzetosti že sklenili
razpisati referendum in da so ga nato spričo zapletov okrog denarja in drugih težav preklicali, bi' sklepali, da je pri njih sedaj precej manj pripravljenosti za sodelovanje.
Zaradi vsega tega je na zadnji seji občinske skupščine najprej sekretar občinskega. komiteja ZKS zavrnil
možnosti o kakšni rešitvi za Runo in menil, da je edina pot v ukinitvi tega podjetja. S tem je spodbudil živahno razpravo o nadaljnji usodi usnjarne. V njej so med drugim dejali, da likvidacija zaposlenih ne bi prizadela, saj bi zanje v drugih tržiških gospodarskih organizacijah takoj našli delo. Ob novici, da so v težkem položaju še v nekaterih drugih podjetjih, pa je bilo slišati mnenje, da ne bi bilo smotrno sedaj vse občinske rezerve porabiti le za Runo.
L. STRUŽNIK
Prejeli smo
,Zakaj odkup šepa?'
Pripombe k poročilu v Delu dne 3. decembra
Služba za informacije in tisk pri občinski skupščini Nova Gorica nam je posredovala naslednjo pripombo oddelka za analize in načrtovanje piri omenjeni občinski skupščini:
»V Delu z dne 3. 12. 1970 je bila na primorsko-notranjski strani objavljena vest s seje sveta za gospodarstvo in delo z dne 26. 11. 1970 z naslovom »Zakaj odkup šepa?«
Svet za gospodarstvo in delo je na seji dne 8. 12. 1970 ugotovil, da vest v odstavkih, ki govorijo o odkupu kmetij-
skih pridelkov ter o sklepu sveta v zvezi o tem, ni točna.
Sklep sveta na seji 3. 12. 1970 se je namreč glasil: »Upravni organ naj skliče -sestanek z zainteresiranimi, kjer naj se obravnava gojenje goriške češnje in njeno plasiranje na tuj in domači trg«.
ucfa kri cb peskokopih
Nekatere hiše v Podskrajniku so bile močno poškodovane zaradi nestrokovnega miniranja
Na zadnji seji občinske skupščine Cerknica je beseda stekla tudi o položaju, ki je nastal ob izkoriščanju peskokopov v Babnem polju, Podskrajniku in Zelšah. O tej zadevi je pred tem razpravljal že svet za splošno upravo in notranje zadeve občinske skupščine Cerknica.
strokovno usposobljeno. Tako v cerkniški občini menijo, da vsaj v prihodnje ne bo več nastajala škoda, ki je upravičeno povzročila hudo kri pri prebivalcih Babnega polja, Podskrajnika in Zelš.
Pristojni organi občinske skupščine so že večkrat ugotovili nepravilnosti pri shranjevanju in v prometu z. eksplozivom, ob tem pa nestrokovno miniranje, ki je močno poškodovalo stanovanjske hiše in poslopja v bližini peskokopov, Strokovnjaki so zato izrazili bojazen, da se utegnejo stavbe že ob manjših potresnih sunkih porušiti. Posebno poškodovane so hiše v Podskrajniku, za katere je strokovnjak Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane ugotovil, da so bolj poškodovane kot hiše v Ivanjem selu, kjer gradijo avtocesto Vrhnika— Postojna. Hiše v ostalih krajih ob peskokopih bi bilo nujno pregledati in ugotoviti njihovo stanje ter jih kar najhitreje popraviti.
Občinska skupščina je sklenila, da nobenemu občanu ne bodo izdali več dovoljenja za nakup eksploziva, minerska dela pa bo v prihodnje moralo 'opravljati pooblaščeno podjetje, ki je zato
Zaneslo ga je
IZOLA, 15. dec. — Včeraj ob 17.15 uri je Jože Biščak iz Kopra vozil osebni avtomobil iz Portoroža proti Kopru. Pri kamnolomu v Izoli ga je zaneslo v levo izven ceste, tako da je trčil v obcestno drevo. Voznik je bil laže poškodovan, škode pa je za 15.000 dinarjev.
G.
Ta teden v TT Dostojanstven konj
Nedavno tega je neki igralec obiskal Stockholm. Pred predstavo, v kateri naj bi nastopil, je prišel v stik s švedskimi kolegi in mimogrede omenil tudi besedico pornografija. Zanimalo ga je, kaj je pravzaprav s to švedsko rečjo, o kateri se v svetu toliko govori. Kakšna je pravzaprav ta liberalizacija seksualnega življenja, ki je omogočila, da se je tudi pornografija v tej deželi zelo razpasla in da so nekateri podjetneži z njo na hitro obogateli? Razburljivi izlet se je začel na robu starega mesta. ..
Starinska klet z bleščečim napisom PORNO nad vrati .. .
Sredi postane beljakove pene. ..
»Ojačeni seks« ...
Občevanje za gledalce . . .
Duhovit, drzen, predvsem pa čisto samosvoj zapis o pornografiji, ki se nam prikaže v drugačni luči, v kakršni smo jo gledali oziroma si jo zamišljali doslej.
Pismo Slave Rakove
Bralci TT se gotovo še spominjajo pretresljive zgodbe »Kako sem zavozila življenje«, objavljene v 49. številki Tedenske Tribune. Izpoved povratnice Marjane Zdešarjeve je naletela na veliko pismenih in telefonskih odmevov. Naj zanimivejši je vsakakor dolg zapis znane Slave Rakove, avtorice slovenskega bestsellerja »Zakaj sem ga umorila«.
Ker je njeno pismo pravzaprav odlomek iz novega romana, ki ga Slava Rakova piše o svoji težki preizkušnji, bo gotovo zanimalo tudi tiste bralce, ki zgodbe o Marjani Zdešarjevi niso brali.
ANTIREVMATIČNO
PERILO
IZ ANGORA VOLNE
•	za ženske:
maje — hlačke — toplotni pasovi — grelci za kolena
•	za moške:
maje — toplotni pasovi grelci za kolena — dolge hlače in ■’/< hlače
?■ supermarket
Ljubljana
odprto Od p:.
7,30 do 21.ure f
Črnomelj: kongres v malem
Z včerajšnje druge konference samoupravljavcev
ČRNOMELJ, 15. dec. Na današnjem zasedanju konference samoupravljavcev črnomaljske občane so začeli razpravo šele po 14 uvodnih referatih, v katerih pa so razen nekaj izjem, zelo načelno obravnavali problematiko samoupravljanja na raznih področjih družbenega življenja.
Razprava je pokazala, da samoupravljanje sicer napreduje, še vedno pa nima veljave, kakršna mu v naši družbi pripada. Samoupravna do-
Medvedje še ne spijo
Po koledarju se bo jesen kmalu preselila v zimo. Vse pa kaže, da medvedje še ne spijo.
Preteklo nedeljo je Marjan Ponikvar ustrelil 250 kilogramov težko medvedko na Vidovskj planoti. Medvedka je bila že dolgo časa določena za odstrel, saj je po okoliških gozdovih in pašnikih večkrat naredila škodo.
Letos je to že četrti odstrel medveda na Vidov-ski planoti. Toliko medvedov je padlo pod streli lovskih pušk na prošnjo prebivalcev Vidovske planote. Iz teh hribovskih krajev hod: namreč veliko ljudi na delo v dolino, pa tudi šolarji morajo v Cerknico v osnovno šolo. Z odstreli starih medvedov, ki so tu številni, skušajo lovci preprečiti nesrečo.
J. PETROVČIČ
Nova pridobitev za Mokronog
MOKRONOG, 15. dec. — Možnosti za zaposlitev so se v Mokronogu vendarle izboljšale. Danes popoldne so odprli v nekdanjem sokolskem domu obrat komunalno obrtnega podjetja Trebnje, v katerem izdelujejo različne izdelke iz bakelita, za katerimi je veliko povpraševanje, saj je že vnaprej prodana celoletna proizvodnja tega obrata.
Podjetje iz Trebnjega je v novi obrat investiralo približno pol milijona dinarjev. Za začetek zaposluje sicer le 12 ljudi, predvideno pa je, da se bo število zaposlenih v prihodnjem letu ob nakupu nekaterih strojev še petkrat povečalo, vrednost proizvodnje pa bo kakih 5 milijonov dinarjev.	M. L.
Požar na gradbeni baraki
NOVA GORICA, 15. dec. — Kmalu popoldne so v Novi Gorici zatulile sirene. V neposredni bližini trgovske hiše Grosist Gorica in trgovine z lesnino je pričela goreti gradbena baraka s skladiščem in pisarnami nekdanjega delovišča SGP Gorica. Požar je nastal v delu barake, v katerem je imelo podjetje Lesnina začasno vskladiščeno kartonsko embalažo. J. p.
ločila kršijo nekateri vede, drugi nehote zaradi nepoučenosti. Ugotavljajo pa, da je najslabše razvito v kolektivih, ki imajo sedeže zunaj domače občine.
Da je zavest samoupravljavcev še dokaj nizka, dokazuje tudi udeležba na konferenci. V občini, kjer je 3700 zaposlenih, je bilo na konferenco povabljenih okoli 80 ljudi z delegati, predsedniki delavskih svetov in gosti vred, toda v dvorani je bilo komaj 40 ljudi.
Ena izmed pomembnih ugotovitev je bila tudi, da je slaba obveščenost v delovnih organizacijah predvsem kriva nesoglasij dn marsikje slabih odnosov. Zato so poudarjali, da bo treba glede obveščanja delovnih ljudi veliko več narediti.
Tovarniška glasila, ki občasno izhajajo, niti ne vsak mesec, prinašajo zastarele novice. Sklepi delavskih svetov, napisani v učenem in suhoparnem stSlu ter nabiti na oglasnih deskah, niso dovolj, da bi ljudje razumeli, kakšna je njihova naloga pri odločanju. Na preprost način razložiti samoupravljavcem uspehe podjetja, njegove razvojne načrte in drugo problematiko kolektiva, je naloga, ki ji bo treba posvečati več pozornosti. Večkrat so poudarili, da neobveščen človek ne more biti dober upravljavec.
Za delegata na zveznem kongresu so v črnomaljski občini izvolili Radeta Vriini-ča, podpredsednika občinske skupščine, sicer zaposlenega na Gozdnem gospodarstvu.
R. BACER
PO TREH LETIH — V tem času je cevovod gradaškega vodovoda le dosegel vas. Trasa je dolga 4700 metrov; doslej je zahtevala graditev že 700 tisoč dinarjev stroškov. Občani že več let plačujejo za vodovod samoprispevek. Foto: R. Bačer
Obeta se bosa
Dolenjci bodo čestitali slovenskemu društvu Triglav v Karlovcu — Proslave ob njegovi 40-letnici se bodo udeležili predstavniki občin ob Kolpi
Odbor medobčinskega sveta zveze kultumoprosvetnih organizacij za Dolenjsko je imel minulo soboto drugo sejo — tokrat v Metliki. Uvodoma je odločil, da se bodo proslave 40-letnice slovenskega društva Triglav v Karlovcu 19. decembra udeležili predstavniki vseh obkolpskih občin na slovenski strani. V Karlovac pa bodo poslali tudi nekaj kulturnih skupin, da bodo popestrile spored ob jubileju Triglava. Odbor medobčinskega sveta je še sklenil pripraviti pismeno priznanje, s katerim bi dolenjske občine čestitale karlovškim Slovencem za omenjeni jubilej.
Kot je bilo slišati na razpravi v Metliki, se obeta prihodnje leto na Dolenjskem razgibana in zanimiva kulturna sezona. Zlasti bi radi, da bi prišlo v prihodnje do boljše izmenjave kulturnih skupin in številnejših srečanj na raznih kulturnih področjih, kot je bilo do zdaj v navadi. Dejali so, da občinstvo ene občine še vse premalo pozna kulturne skupine m njihovo kvaliteto iz sosednjih
V nekaj vrstah
TREBNJE
Nova cena za osemenjevanje — Po novem bo pavšalna skočnina v trebanjski občini znašala 49 dinarjev, kar je 5 dinarjev več kot doslej. Tako je sklenil upravni odbor sklada za reprodukcijo živine v dogovoru z veterinarsko postajo. V to ceno je vštet tudi pregled, na katerem veterinar ugotavlja brejost, oziroma plodnostne motnje. Februarja poskusna proizvodnja — Februarja bodo začeli v novih prostorih Kemoopreme poskusno proizvodnjo. Ko bo nov obrat delal z vso zmogljivostjo, se bo vrednost proizvodnje potrojila, donosnost gospodarjenja pa se bo, kot kažejo računi, podvojila.
MOKRONOG
Žaga ostaja pri istem — Mirensko gradbeno opekarsko podjetje ne namerava povečati zmogljivosti žage v Mokronogu, ker sedanja zadostuje za tamkajšnji les. Podjetje na odporniško vprašanje poleg tega odgovarja, da žago vzdržuje v skladu z načeli dobrega gospodarjenja. Pripravljeno za črpalko — Novomeški Dominjvest je pripravil dokumentacijo za graditev bencinske črpalke v Mokronogu.
MIRNA
Premalo prostora na pokopališču — Na mirenskem pokopališču je že takšna stiska, da bo treba čimprej odkupiti zemljišče in povečati pokopališče	,
Vodovod še v drugih vaseh — Vasi Selo, Sajenice in Min-golska gora, vse v bližini Mirne, so se po zgledu drugih vasi začele pripravljati na graditev vodovoda. Radi bi uporabljali kar tisto zajetje, kjer že dobiva vodo Mirna. Pri-čakujejo, da jim' bo pomagala krajevna skupnost. ŠENTJANŽ
Najstarejši občan — V Kocutni pri Šentjanžu je te dni praznoval 97. rojstni >dan Janez Završnik, najstarejši mož v sevniški občini.
SEVNICA
O usodi delavske univerze — Jutri bo sevniška občinska skupščina dokončno odločila o usodi delavske univerze, za katero je pripravljen predlog odloka o ukinitvi. Obravnavala bo še dva druga pomembna odloka; eden naj bi vnesel več reda in miru med lovce in kmete, saj bo nadrobno odločal, kako je z varstvom njiv in povračili škode, ki jo povzroči divjad, drugi pa naj bi znova uvedel vnaprejšnje plačevanje prispevka za umetno osemenjevanje govedi. Nov odbornik — Namesto dosedanjega odbornika Borisa Perka, ki se je odselil iz sevniške občine, so v konfekciji Jutranjka izvolili izmed štirih kandidatov za novega odbornika Maksa Senico.
KRŠKO
Sodelovanje posavske mladine — Nb sestanku mladinskih predsednikov iz krške, brežiške in sevniške občine, so se domenili za sodelovanje. V okviru sodelovanja posavske mladine bodo redne mesečne akcije. Decembrska akcija bo problemska konferenca o športnem udejstvovanju mladine.
1223 krvodajalcev — V tridnevni jesenski krvodajalski akciji je v Krškem, Brestanici in Kostanjevici darovalo kri 650 občanov, če k tej številki prištejemo še pomladanske krvodajalce, jih naštejemo v krški občini kar 1223 Organizatorji so pritegnili v to humano akcijo kar 4 odstotke vsega prebivalstva.
BUČERCA PRI KRŠKEM
Elektrika — Sedemnajst gospodinjstev je v prvih decembrskih dneh dobilo električno napeljavo. Stroške za napeljavo so si razdelili vaščani, krška občinska skupščina in Elektro-Celje.
SENOVO
Dve odlikovanji — Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije Je nagradil upokojena radarja Antona Hrušovarja in Alojza Omerze s plaketama in diplomama za njuno delovanje v predvojnem naprednem sindikalnem gibanju.
občin, da folklorne, glasbene, gledališke in druge skupine premalo nastopajo ca skupnih prireditvah in podobno. Vse to naj bi v prihodnje popravili s poživljenimi gostovanji in prek teh z medsebojnim spoznavanjem in medsebojnim vrednotenjem.
Člani odbora so ugotovili, da je v štirih občinah, za katere je ustanovljen medobčinski svet ZKPO, precej naj-raznovrstnejših kulturnih skupin. Tako premorejo v čr-nomanjski občini kar osem folklornih skupin, tri tambu-raške zbore, več gledaliških skupin in godbo, čeprav s tem še ni vse našteto. V sosednji metliški občini deluje razen godbe in folklorne skupine tudi društvo Osip šest, ki je s svojimi prireditvami že večkrat prijetno presenetilo občinstvo.
V	novomeški občini takih skupin tudi ni malo. Samo v Novem mestu delujejo pevski zbor DPD Dušan Jereb, Dolenjski oktet, salonski orkester, gledališka skupina, mladinsko kulturno društvo Bela krizantema in druge skupine. Med podeželskimi kulturnimi skupinami vidneje izstopa Sentjernejski oktet, ki se je do zdaj dobro uveljavil tudi zunaj dolenjskega kulturnega prostora.
V	trebanjski občini deluje-
jo moški, pionirski in mladinski pevski zbori, gledališke skupine in godba na pihala. V zadnjem času pa je vzbudil pozornost trebanjski Tabor slovenskih likovnih samorastnikov s številnimi razstavami znanih in mg n j znanih naivnih slikarjev.
Člani odbora medobčinskega sveta ZKPO so nadanje sklenili pripraviti bilten z vsemi pomembnejšimi prireditvami v prihodnjem letu na Dolenjskem, ker menijo, da lahko računajo na uspeh tudi z dobrim medsebojnim obveščanjem. Kaže, da bo bilten izšel še kmalu.
Na metliški seji so se naposled zavzeli tudi za še boljše sodelovanje med občinami ob Kolpi — na slo-veski in hrvaški strani. Tovrstno sodelovanje (seveda na kulturnem področju), ki je vzniklo pred leti, je do zdaj slonelo predvsem na izmenjavi izkušenj pri reševanju kul-
Srečna
številke
V 50. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 17, 23, 27, 30. 34 in dodatna 1; drugo žrebanje: 3, 10, 14, 16, 27 in dodatna 17.
Ta teden v TT
•4
Dostojanstven konj
Nedavno tega je neki igralec obiskal Stockholm. Pred predstavo, v kateri naj bi nastopil, je prišel v stik s švedskimi kolegi in mimogrede omenil tudi besedico pornografija. Zanimalo ga je, kaj je pravzaprav s to švedsko rečjo, o kateri se v svetu toliko govori. Kakšna je pravzaprav ta liberalizacija seksualnega življenja, ki je omogočila, da se je tudi pornografija v tej deželi zelo razpasla in da so nekateri podjetneži z njo na hitro obogateli? Razburljivi izlet se je začel na robu starega mesta...
Starinska klet z bleščečim napisom PORNO nad vrati...
Sredi postane bel jakove pene...
»Ojačeni seks«_
Občevanje za gledalce . . .
Duhovit, drzen, predvsem pa čisto samosvoj zapis o pornografiji, ki se nam prikaže v drugačni luči, v kakršni smo jo gledali oziroma si jo zamišljali doslej. .
Pismo Slave Rakove
Bralci TT se gotovo še spominjajo pretresljive zgodbe »Kako sem zavozila življenje«, objavljene v 49. številki Tedenske Tribune. Izpoved povratnice Marjane Zdešarjeve je naletela na veliko pismenih in telefonskih odmevov. Najzanimivejši je vsakakor dolg zapis znane Slave Rakove, avtorice slovenskega bestsellerja »Zakaj sem ga umorila«.
Ker je njeno pismo pravzaprav odlomek iz novega romana, ki ga Slava Rakova piše o svoji težki preizkušnji, bo gotovo zanimalo tudi tiste bralce, ki zgodbe o Marjani Zdešarjevi niso brali.
turnih vprašanj, manj pa na izmenjavi obiskov in gostovanj kulturnih skupin.
IVAN ZORAN
Austin za varčevalce
V ponedeljek dopoldne je posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto in izbrani varčevalci, izbrala 80 nagrajencev med lastniki vezanih vlog.
Vrednost vezanih vlog v tej banki je v začetku decembra letos dosegla 9,8 milijona dinarjev: 71 odstotkov vlog je v novomeški občini, drugo pa v metliški, trebanjski in krški.
Med približno 5.400 žrebnl-mi lističi je žreb določil 30 srečnih, ki so dobili nagrade v skupni vrednosti 80.000 dinarjev. Prva nagrada je bil osebni avto austin 1MV 1300.
Med izgubo in krediti
»Vega« v zelo težavnem položaju - Novi krediti najbrž niso rešitev - Razmišljajo o morebitni priključitvi h »Gorenju« - Socialna pomoč sindikatov
LJUBLJANA, 15. dec. »Lahko živimo sami,« zatrjuje v. d- glavnega direktorja ljubljanske »Vege« Branko Weber, dan po tem, ko so na seji delavskega sveta sprejeli odstop dosedanjega glavnega direktorja Franca Lamuta, »Nalili smo sl čistega vina, delali bomo naprej tako, kot da se ni nič zgodilo,« pravijo vodilni člani družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v podjetju (sindikat, zveza komunistov, predsednica delavskega sveta). Njihove besede preveva trdno prepričanje, da bi lahko novo sanacijo podjetja postavili na trdnejšo in realnejšo osnovo. Govorijo o nesrečni izbiri nekaterih izdelkov, o spremenjenih pogojih gospodarjenja, o konkurenci, dumping cenah in o marsičem še.
Zanimivo in žalostno hkrati je, da so na »seznamu« izdelkov, ki jih je izbrala nesrečna roka načrtovalca, prav tisti izdelki, ki naj bi pred leti sanirali podjetje:	oljni
regulatorji, plinski vžigalniki, igralni avtomati, rolete in drugi. In še eno prepričevanje: vse bi bilo v redu, ko bi banka dala toliko denarja, da bi plačali obvezni polog za uvoz repromateriala in carinske dajatve. Stroji ne bi stali, dobili bj denar, odnosi bi se uredili. Vprašanje: za koliko časa? In drugo: koliko časa še minimalni osebni dohodki? Naslednje: boste gospodarili gospodarno? Neprepričljiv odgovor: odpustiti je treba polovico zaposlenih, saj nas je preveč ...
Razmere v Vegi so dlje časa spremljali v mestnem odboru sindikatov. Pozorni so bili do sanacijskega programa, oziroma sanacijskih programov, ki jih res ni bilo malo.
»Zaskrbljevale so nas dimenzije sanacijskih programov,« pravi Franc Sladič, podpredsednik mestnega odbora sindikatov. »Zato smo nekajkrat opozorili sindikalno organizacijo v podjetju, da izsledki SDK kažejo drugače kot optimistične napovedi vodstva tovarne.«
Nekdanje vodstvo je zapustilo svoja delovna mesta. Enajst vodilnih delavcev je pospravilo mize, ostal je le eden.
V začetku prejšnjega meseca so na sindikatih prijeli »vajeti v roke«. Sklicali so sestanek, ki se ga je udeležil bivši direktor Vege Franc Lamut, predstavniki občinske skupščine, banke, mestnega komiteja in drugi. Prebrali so informacije SDK, banke, zavoda za cene in analize ter sindikata. Ugotovitev: izgube, ki jih je ugotovila SDK, so realne, približujejo se kritični točki. Ni moč zanikati prizadevanj vodstva tovarne,
da bi uresničili sanacijski program. Niso pa mogli mimo ugotovitev, da je tovarna najela za približno 40 milijonov din kreditov (dve tre-tini je dala Ljubljanska banka, tretjino občina) — letošnja realizacija pa ne bo presegla 40 milijonov ...
Na dlani je bilo, da je podjetje na majavih nogah. Ocena na sestanku ni bila izrečena soglasno. Franc Lamut je vztrajal na realizaciji sanacijskega programa. Zato so sprejeli pobudo, da občinska skupščina imenuje komisijo, ki bi ugotovila dejansko ekonomsko in finančno stanje.
Solidarnost
V strojni tovarni Trbovlje čaka na stanovanje 108 delavcev. Nekateri med njimi po pet in tudi deset let. Na občnem zboru sindikalne organizacije so se vprašali, kako urediti ta problem. Ce bi samo z denarjem od 4-odstotnega prispevka kupovali stanovanja, bi urejali stanovanjsko stisko delavcev še najmanj deset let.
Delegati so na občnem zboru predlagali vodstvu sindikalne organizacije naj preuči, kako bi vsi člani kolektiva s solidarnostno akcijo pomagali tovarišem, da dobijo čimprej stanovanja. Alj se bodo odločili za prispeven od neto osebnih dohodkov, kot so predlagali, ali kako drugače, je zdaj pre-uranjeno govoriti.
Velja pa -omeniti, da se o solidarnosti do delavcev, ki so brez stanovanj, v kolektivih redkokdaj sliši. V strojni tovarni so podobno solidarnostno akcijo enkrat že uspešno izpeljali in pričakovati je, da tudi tokrat ne bodo ostali samo pri besedah.
P. B.
Zavzeli so se za hitre in odločne ukrepe, ki naj bi preprečili novo škodo. Vsaka odločitev — so dejali predstavniki — naj bo takšna ali drugačna, mora upoštevati naše stališče: delavci, ki so najmanj krivi, ne smejo ostati brez zaposlitve.
Včerajšnje seje delavskega sveta so se udeležili tudi predstavniki sindikata, MK ZKS, občine. Rečeno je bilo, da so po podatkih komisije izgube v tovarni večje kot 15 milijonov dinarjev. To je bilo precej nasprotno od tistega, kar je trdil Franc Lamut: da gre za nerazumevanje banke in drugih kreditorjev. Edina stična točka obeh informacij je bila, da je stanje kritično.
»Oprl sem se na ugotovitve k »misije,« je dejal Franc Sladič. »Soglašal sem, da delavski svet sprejme odstop generalnega direktorja, saj bo tako mogoče hitreje razrešiti odnose in ugotavljati odgovornost. Po mojem mnenju je osnovni problem, kako obdržati v podjetju dobre kadre. Okoli 75 delavcev je že odšlo.«
Mestni sindikati bodo izplačali 107 delavcem Vege (materam in očetom samohranilcem, družinam, kjer sta oba zaposlena v tovarni) po približno 300 dinarjev pomoči. Občinska skupščina Ljubljana Center bo pomagala izplačati minimalne osebne dohodke za mesec november. Vlogo so že prejeli.
Danes je bil sestanek izvršnega odbora sindikalne organizacije, kjer so ugotovili, da je bil kolektiv zavajan, da delavci niso bili obveščeni o pravem stanju v tovarni. Delavci so bili na današnjem sestanku (lahko bi mu spet rekli prekinitev dela) silno kri-tični do odgovornosti nekdanjih vodilnih članov kolektiva, zahtevali so prave dohodke za opravljeno delo ter sprejeli predlog, da bo 28. decembra izredna konferenca sindikata.
Možnost je, da se uresniči predlog o priključitvi »Vege« k »Gorenju«. Pričakujejo stališče Gorenja in pogoje. O položaju v tovarni bo drugi teden govor tudi na občinski skupščini.
Ne bo odveč tudi nekaj besed o mladih delavcih, ki jih je v Vegi okoli 70 odstotkov od vseh zaposlenih. To so predvsem delavci, ki so končali interno šolo podjetja, ki so — s stališča tovarne — kvalificirani, drugače nekvalificirani. Prav ti mladi ljudje so največje bogastvo »Vege«. Zato menimo, da bi pri novih sanacijah in odločitvah morali najprej pomisliti nanje.
IVAN VIDIC
Suša v Beli krajini
ČRNOMELJ, 15. dec. — V oddaljenih vaseh črnomaljske občine močno občutijo sušno obdobje, ki traja ponekod že od začetka oktobra dalje. Vodnjaki so presušeni. Zaito morajo ljudje vodo dovažati v sodih ali cisternah. Te dni je najhuje v Bojancih, Tribučah, Trebanjcih in v okolici Semiča. Kmetom, ki vodo dovažajo v sodih, je priskočil na pomoč še črnomaljski gasilski avto s cisterno, toda prevoz morajo ljudje plačati Z vodo povsod zelo varčujejo, uporabljajo jo predvsem za napajanje živine m kuhanje, saj stane liter vode kar tri stare dinarje. Revno prebivalstvo v oddal j e- i nih krajih težko zmore izdatek.
R. BACER
NOVO MESTO
Kolektiv Novolesa je proslavljal
V soboto, 12. decembra, se je. delovni kolektiv lesnega kombinata Novoles iz Straže ob sklepu poslovnega leta in praznovanju treh pomembnih obletnic v podjetju — 105-let-nici žage v Soteski, 25-letnicj podjetja in 20-letnici samoupravljanja, srečal na Otočcu. Ob tej priložnosti je kolektivu spregovoril generalni direktor Jože Knez in poudaril prispevek vsakega posameznika k splošnemu uspehu.
Nato so nagradili z ročnimi urami vse delavce, ki so v podjetju 10 (teh je 307) in 20 let, ki jih je 55.
S. D.
reveč „če” z
Tržiško usnjarno bodo morali bržkone ukiniti — Odločitev bo padla te dni — V težkem položaju pa so tudi nekatera druga podjetja v občini
arno Runo
Kot kaže, so v Tržiču vse bolj prepričani v to, da svoje tovarne usnja Runo ne bodo mogli rešiti. Na zadnji seji občinske skupščine v petek je namreč 14 odbornikov že glasovalo za to, da podjetje ukinejo. Ker pa jih 18 še vedno ni izgubilo vsega upanja za rešitev, so sklenili odločitev o nadaljnji usodi prestaviti za nekaj dni, ko bodo zvedeli za sklep upravnega odbora republiškega sklada skupnih rezerv gospodarstva.
Zadnjikrat je razprava o
V skladu z zajamčeno poslov-' I Runu ogrela odbornike občin-
no tajnostjo banke imena nagrajenca niso izdali, povedali so le njegovo številko hranilne knjižice. To je hranilna knjižica, izdana v novomeški občini, njena številka Pa j s 1290.
J. S.
ske skupščine pred tremi meseci. Tedaj so se morali sprijazniti s tem, da jim Sava ne bo pomagala spraviti us-njame na zeleno vejh, ker je opuščala to vrsto proizvodnje. Prisilni odbor pa jim je
če najti v okviru podjetja Konus iz Slovenskih Konjic. Čeprav so v Konusu tedaj pokazali pripravljenost pomagati, pa je bilo na omenjeni seji že čutiti malodušje in bojazen, da v Tržiču navsezadnje ne bi ostali sami z Runom m sanacijskim načr-
zagotovil. da bo rešitev mogo- i tom Spričo tega in narašča-
avčm izterjevale
Poideta Mikliča, davčnega izterjevalca so včeraj v Novem mestu obsodili na
NOVO MESTO, 15. dec. Pred senatom peterice tukajšnjega okrožnega sodišča se je danes zagovarjal 44-let-ni Polde Miklič iz Šentjerneja, davčni izterjevalec za sentjernejski okoliš- Obtožen je bil grabeža s tem. da si je od 1967. leta do 20. januarja letos prisvojil 40.680 dinarjev družbenega denarja, in sicer: 36-520 dinarjev od pobranih prispevkov in davkov ter 4160 dinarjev od krajevnih samoprispevkov, ki jih je pobiral za krajevne skupnosti Šentjernej, Škocjan in Orehovica.
za šentjernejski okoliš 3 leta strogega zapora
Sodišče je Mikliča obsodilo na 3 leta strogega zapora s tem, da 3 leta po prestani kazni ne bo smel opravljati svojega poklica. Hkrati mu je naložilo, da čimprej vrne prisvojen denar — deloma davčni upravi v Novem mestu, deloma krajevnim skupnostim.
Preiskava je pokazala, da je Miklič primanjkljaj, ki mu je nastal s prisvajanjem denarja, dlje časa spretno prikrival, dokler mu letos v prvi polovici januarja niso prišli na sled. Da ni vse v redu z njegovim odvajanjem po-
Predstava »Ne . . . ne« v Trebnjem
TREBNJE, 15'. dec. — Sinoči se je v polni kinodvorani predstavilo Mestno gledališče ljubljansko z Drofenikovim
recitalom »Ne_ne!«, ki je
s pričevanji očividcev dokumentirana presunljiva obsodba nasilja in nesmiselnega vojaškega poseganja v urejanje mednarodnih spornih vprašanj. Nastop šteje med prireditve, posvečene tednu solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva.
M. L.
branih davkov in prispevkov, so posumili 12. januarja, ko je Miklič z zamudo prinesel denar, pobran še v letu 1969. Zamuda se namreč ni ujemala z vpeljano prakso na davčni upravi, da izterjevalci v začetku vsakega tedna izroče na pristojnem mestu denar, pobran v prejšnjem tednu.
Ko so Mikliča 19. januarja poklicali predstojniki, da bi jim pojasnil, zakaj tako pozno prinaša denar, je izrabil naval v uradu in odšel brez odgovora. Nasledn jega dne pa je ob obisku dveh uslužbencev davčne uprave na njegovem domu- priznal, da mu manjka 30.000 dinarjev, denar pa naj bi mu bil neznanec ukradel že leta 1967. Izkazalo se je, da si je vse to izmislil, saj so kasneje ugotovili, da si je obtoženec denar lahko samo prisvojil.
Miklič je tudi danes trdil, da so mu denar ukradli, ko so ga neko soboto nujno poklicali v Novo mesto, vendar mu sodišče tega ni verjelo. Mnoge okoliščine kot ta, da si je Miklič kupil osebni avtomobil, da si je privoščil silvestrovanje v Opatiji in ne nazadnje, da je toliko časa prikrival domnevno tatvino, ob tem pa tudi dejstvo, da so bili njegovi osebni dohodki
na delovnem mestu davčnega izterjevalca razmeroma majhni, so prepričljivo govorili proti obtožencu.
Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega po obtožbi, vendar je pri odmeri kazni upoštevalo, da, mora skrbeti za dve družini. Do pravnomočnosti sodbe bo ostal Miklič na prostosti.
I. ZORAN
joče poslovne izgube so nekateri tedaj predlagali, da bi usnjarno kar likvidirali.
Ko je Konus oktobra prevzel posle od prejšnje prisilne uprave, so ob popisu zalog in drugega ugotovili, da je izguba še večja kot so tedaj prikazovali. Izračunali so, da je narasla že na 3 milijone dinarjev. Zaradi tega so Konjicam predlagali povečanje sanacijskega posojila za 700.000 dinarjev, ki naj bi jih zagotovila Gorenjska kreditna banka. Razen tega so menili, da v sedanjem težkem položaju usnjarske industrije ne bi zmogli hitro odplačati kreditov, zato naj bi jih dobili za deset let.
Vse te predloge so v Konusu postavili kot pogoj za prevzem, sanacije Runa. Medtem ko sta jih Peko (milijon dinarjev posojila) in občinska skupščina (pol milijona) pripravljena sprejeti, se je v GKB zataknilo. Tam so odklonili predlog, da bi k obljubljenemu milijonu primaknili še 700.000 dinarjev, razen tega pa vztrajajo pri petletnem odplačilu. Povsem
nejasna pa ie še odločitev republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, od katerega pričakujejo največ — 5,5 milijona dinarjev- Upravni odbor tega sklada se bo odločil v teh dneh.
Nad vsem tem pa je še poglavitni »če« — odločitev kolektiva Konusa o priključitvi Runa. Sodeč po tem, da so v Slovenskih Konjicah po začetni zavzetosti že sklenili razpisati referendum in da so ga nato spričo zapletov okrog denarja m drugih težav preklicali, bi sklepali, da je pri njih sedaj precej manj pripravljenosti za sodelovat nje.
Zaradi vsega tega je na zadnji seji občinske skupščine najprej sekretar občinskega komiteja ZKS zavrnil možnosti o kakšni rešitvi za Runo in menil, da je edina pot v ukinitvi tega podjetja. S tem je spodbudil živahno razpravo o nadaljnji usodi usnjame. V njej so med drugim dejali, da likvidacija zaposlenih ne bi prizadela, saj b: zanje v drugih tržiških gospodarskih organizacijah takoj našli delo. Ob novici, da so v težkem položaju še v nekaterih drugih podjetjih, pa je bilo slišati mnenje, da ne bi bilo smotrno sedaj vse občinske rezerve porabiti le za Runo. L. STRU2NIK
toplc^^idravo perilo
ANTIREVMATIČNO PERILO
IZ ANGORA VOLNE
•	za ženske:
maje — hlačke — toplotni pasovi — grelci za kolena
•	za moške:
maje — toplotni pasovi grelci za kolena — dolge hlače in V* hlače
*• >..k ■
supermarket
Ljubljana
odprto od 7,30 do 21.ure
Trbovlje:
uspešen
preizkus
Nov prototip stroja za gradbeništvo, izdelan v Strojni tovarni
V	Trboveljski strojni tovarni se že dalj časa preusmerjajo iz proizvodnje pretežno rudarske opreme na izdelovanje strojev in naprav za potrebe ofstale industrije. Zato so se predlani strokovnjaki te tovarne lotili načrtovanja prototipa velikega stroja za potrebe gradbeništva oziroma za zravnanje velikih zemeljskih površin pri novogradnji cest, velikih športnih in drugih objektov. Po njihovih načrtih so letos v tovarni izdelali Grader G 140. Preizkušalo ga je celjsko cestno podjetje.
Pred kratkim pa so novo napravo preizkusili še v nekaterih drugih slovenskih podjetjih, pa tudi Mrvatskih. Preizkus so opravili tudi v Ljubečni pri Celju. Stroj je izvajal vse možne operacije. Po ocenah udeležencev ogleda, med njimi so bili tudi predstavniki gozdnih gospodarstev, Grader g 140 tehnično in tehnološko popolnoma ustreza sodobnim zahtevam graditve cest pa tudi potrebam drugih porabnikov. Grader je popolnoma hidravlizi-ran, upravljanje z njim je enostavno, opravlja pa operacije, ki jih z navadnimi stroji ne bi mogli opravljati ali pa bj bilo za tako delo potrebnih več naprav in strojev. Ugotovili so še da so vse tehnične in tehnološke lastnosti stroja Grader 140 brezhibne, v nekaterih pogledih pa celo boljše kot pri podobnih uvoženih napravah, ki jih proizvajajo najbolj znana evropska kovinska podjetja.
V	trboveljski Strojni tovarni sodijo, da bi utegnili že prihodnje leto izdelati 15 da 20 teh strojev-velikanov za potrebe domačega tržišča, kasneje pa jih bodo tudi izvažali. Pomembno je to, - da je Grader, razen nekaterih delov, izdelek kolektiva Strojne tovarne in nekaterih njihovih kooperantov. In ker smo doslej uvažali take naprave, bo Strojna tovarna prihranila našemu gospodarstvu precej deviznih sredstev.
M. V.
NOV OBRAT V TRBOVLJAH — Kemična tovarna iz Hrastnika obrat. Na sliki: delavke pri pakiranju bolonjske vode.
v zgornjih Trbovljah predelovalni Foto: J. Sever
Preveč „če” za tovarno Runo
Tržiško usnjarno bodo morali bržkone ukiniti — Odločitev bo padla te dni — V težkem položaju pa so tudi nekatera druga podjetja v občini
Kot kaže, so v Tržiču vse bolj prepričani v to, da svoje tovarne usnja Runo ne bodo mogli rešiti. Na zadnji seji občinske skupščine v petek je namreč 14 odbornikov že glasovalo za to, da podjetje ukinejo. Ker pa jih 18 še vedno ni izgubilo vsega upanja za rešitev, so sklenili odločitev o nadaljnji usodi prestaviti za nekaj dni, ko bodo zvedeli za sklep upravnega odbora republiškega sklada skupnih rezerv gospodarstva.
Zadnjikrat je razprava o Runu ogrela odbornike občinske skupščine pred tremi meseci. Tedaj so se morali sprijazniti s tem, da jim Sava ne bo pomagala spraviti us-njame na zeleno vejo, ker je opuščala to vrsto proizvodnje. Prisilni odbor pa jim je zagotovil, da bo rešitev mogoče najti v okviru podjetja Konus iz Slovenskih Konjic. Čeprav so v Konusu tedaj pokazali pripravljenost pomagati, pa je bilo na omenjeni seji že čutiti malodušje in bojazen, da v Tržiču navsezadnje ne bi ostali sami z Runom in sanacijskim načrtom. Spričo tega in naraščajoče poslovne izgube so nekateri tedaj predlagali, da bi usnjarno kar likvidirali.
Ko je Konus oktobra prevzel posle od prejšnje prisilne uprave, so ob popisu zalog in drugega ugotovili, da je izguba še večja kot so tedaj prikazovali. Izračunali so.
V nekaj vrstah
JESENICE	r
Učenci v železarni — Kadrovska služba v jeseniški železarni je povabila učence osnovnih šol iz jeseniške in radovljiške občine na ogled tovarne. Skupine si bodo pod strokovnim vodstvom ogledale valjarne na Beli, hladno valjamo in železarski izobraževalni center. V dneh od 15. do 24. decembra si bo tovarno ogledalo približno 700 učencev.
Tekmovanje za železarne — Železarna Jesenice je pripravila za vse učence osnovnih šol tekmovanje pod naslovom Kaj veš o železarstvu, jeseniški železarni. Na javnem tekmovanju lahko sodeluje vsaka osnovna šola s petčlansko ekipo, učenci 7. in 8. razredov pa lahko sodelujejo v natečaju za najboljši spis.
KRANJ
»Sava« vabi delavce — Tovarna Sava je te dni objavila oglas, da takoj zaposli 20 novih delavcev v proizvodnji pnevmatike. Želijo predvsem mlade ljudi, v starosti od 18. do 30. leta s končano osemletko. Taka vabila, ki na Gorenjskem v zadnjem času niso redkost, so posledica vse večjega pomanjkanja delavcev.
Novoletni sejem — V delavskem domu bodo danes odprli tradicionalni novoletni sejem. Na njem bodo po znižanih cenah prodajali blago za široko potrošnjo.
TRBOVLJE
Nova semenarna — Ljubljanske semenarne so odprle te dni v Trbovljah svojo poslovalnico v naselju Loke pri Pavlenču. Poleg semen prodaja ta poslovalnica tudi razna gnojila, vence in podobno.
PODNART
Delavnice AMD — Avto-moto društvo ima v svojem domu že nekaj časa mehanično in avtoličarsko delavnico. Zaradi ugodnih cen in kvalitetnih popravil imajo v obeh delavnicah precej dela. Zdaj pa so se odločili, da bodo poleg doma zgradili še kleparsko delavnico.
SMLEDNIK
Nova restavracija — Minulo soboto je Andrej Zorman odprl novo restavracijo Pensicn kanu, ki jo je preuredil lz nekdanjega Kodrinovega mlina. Restavracija je sodobno urejena, gostom so na voljo izbrana domača jedila, pa tudi 40 postelj.
MEDVODE
Izvoz v »Sori« — V enajstih mesecih letos so v poslovni enoti Slovenijalesa, tovarni Sora izvozili za 500 tisoč dolarjev izdelkov. Do konca leta bodo inozemskim kupcem prodali za več kot 700 tisoč dolarjev izdelkov. PODRECA
Novo avtobusno postajališče — Krajevna skupnost je uredila novo avtobusno postajališče na desni strani ceste II. reda Kranj—Medvode. Staro postajališče so morali opustiti zaradi neurejenega lastništva.
TRZIN
Končno avtobusna postaja — Ob cesti prvega reda Celje—Ljubljana so začeli zidati avtobusno postajo. Ob medkrajevni liniji proti Kamniku je zdaj malo pokritih postajališč.
ŠMARCA
Tudi okolico urejajo — Vaščani so se pred praznikom republike razveselili nove samopostrežne trgovine Kočna. Zdaj delavci urejajo tudi njeno okolico, ki bo tlakovana, zasadili pa bodo tudi zelenico.
ŠMARTNO PRI LITIJI
Šmarski pevci so zapeli — V nedeljo so šmarski pevci obiskali dom počitka Tišje v Črnem potoku, kjer so pripravili v jedilnici krajši koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi.
HRASTNIK
Glas mladih — Predsedstvo mladinske organizacije - v steklarni je sklenilo, da bo začelo izdajati glasilo z imenom Glas mladih. List bo informiral mladince o delu organizacije ZM v tovarni in drugih, za mlade aktualnih vprašanjih. Prva številka bo izšla ta mesec.
LITUA
Javna razprava o razvoju — V občini so začeli javno razpravo o družbenem načrtu razvoja občine v letih 1971 —1975. Javna razprava o delovnih in drugih organizacijah, občinski skupščini, krajevnih skupnostih in z občani naj bi ocenila realnost predvidevanj v družbenem načrtu ln pripomogla k izpolnitvi zastavljenih nalog.
VRHNIKA
Likovna razstava — Minuli ponedeljek so v Domu JLA odprli razstavo likovnih del pripadnikov JLA v počastitev njihovega praznika.
KRANJ
Pogrebi danes — Ivana Rupnik, 73 let, upokojenka.
da je narasla že na 3 milijone dinarjev. Zaradi tega so Konj ičani predlagali povečanje sanacijskega posojila za 700.000 dinarjev, ki naj bi jih zagotovila Gorenjska kreditna banka. Razen tega so menili, da v sedanjem težkem položaju usnjarske industrije ne bi zmogli hitro odplačati kreditov, zato naj bi jih dobili za deset let.
Vse te predloge so v Konusu postavili kot pogoj za prevzem sanacije Runa. Medtem ko sta jih Peko (milijon dinarjev posojila) in občinska skupščina (pol milijona) pripravljena sprejeti, se je v GKB zataknilo. Tam so odklonili predlog, da bi k obljubljenemu milijonu primaknili še 700.000 dinarjev, razen tega pa vztrajajo pri petletnem odplačilu. Povsem
Medvedje še ne spijo
Po koledarju se bo jesen kmalu preselila v zimo. Vse pa kaže, da medvedje še ne spijo.
Preteklo nedeljo je Marjan Ponikvar ustrelil 250 kilogramov težko medvedko na Vidovski planoti. Medvedka je bila že dolgo časa določena za odstrel, saj je po okoliških gozdovih in pašnikih večkrat naredila škodo.
Letos je to že četrti odstrel medveda na Vidovski planoti. Toliko medvedov je padlo pod streli lovskih pušk na prošnjo prebivalcev Vidovske planote. Iz teh hribovskih krajev hodi namreč veliko ljudi na delo v dolino, pa tudi šolarji morajo v Cerknico v osnovno šolo. Z odstreli starih medvedov, ki so tu številni, skušajo lovci preprečiti nesrečo.
J. PETROVČIČ
nejasna pa je še odločitev republiškega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, od katerega pričakujejo največ — 5,5 milijona dinarjev Upravni odbor tega sklada se bo odločil v teh dneh.
Nad vsem tem pa je še poglavitni »če« — odločitev kolektiva Konusa o priključitvi
ZASAVJE
Praznovanje dneva JLA
V	štirih zasavskih občinah bodo letošnji praznik JLA počastili s proslavami, v Trbovljah bo slovesna akademija v soboto, 19. decembra, v Zagorju naslednji dan, to je v nedeljo, v ponedeljek na Dolu pri Hrastniku ter v torek v Hrastniku in Litiji. Povsod bodo domače kulturne skupine pripravile priložnostne kulturne programe, v Hrastniku pa bo nastopila tudi godba teritorialne obrambe. V Zagorju in Hrastniku bodo za dan JLA izročili odlikovanje zveze vojaških starešin Jugoslavije zaslužnim občanom.
V	Hrastniku in na Dolu bodo nagradili tudi po 3 učence, ki bodo napisali najboljše naloge na temo JLA, knjižne nagrade pa bodo dobili šolarji, ki so bili najuspešnejši v športnih dejavnostih. P. B.
JESENICE
Blagovnica bo kmalu gotova
V Tržiču bodo dobili novo, sodobno trgovsko hišo
TRŽIČ, 15. dec. — Gradbeno podjetje Tržič, ki gradi novo blagovnico v Tržiču, bo do konca leta zaključilo z gradbenimi deli na tem objektu. Trgovsko podjetje bo v tej blagovnici prodajalo tekstil, konfekcijo, galanterijo, pohištvo, gospodinjske stroje, športne potrebščine, čevlje, skratka vse za dom. To bo samopostrežna blagovnica s 1800 kvadratnimi metri prodajne površine in bo obratovala ves dan neprekinjeno, v njej pa bo zaposlenih približno 35 ljudi. V blagovnici bo tudi bife. Zanimivo je, da bodo v tej blagovnici prvič na Gorenjskem delovale tekoče stopnice. Otvoritev blagovnice bo 1. marca prihodnje leto. Graditev se je nekoliko zavlekla zaradi pomanjkanja cementa in železa. Sama zunanja ureditev bo precej draga, kajti ob strugi Tržiške Bistrice so morali postaviti nove oporne zidove. Zunanjo ureditev, ki bo stala približno 1 milijon dinarjev, sofinancirata SAP Ljubljana in stanovanjsko podjetje Tržič.
Blagovnica bo velika pridobitev za Tržič, saj je imel do sedaj Merkator v Tržiču 27 prodajaln, od tega le dve samopostrežni. Po otvoritvi te blagovnice se bodo ostale prodajalne Merkat.orja v Tržiču delno specializirale na določene artikle in tako kupcu olajšale nakup.
N. A.
Runa. Sodeč po tem, da so v Slovenskih Konjicah po začetni zavzetosti že sklenili razpisati referendum in da so ga nato spričo zapletov okrog denarja in drugih težav preklicali, bi sklepali, da je pri njih sedaj precej manj pripravljenosti za sodelova-nje.
Zaradi vsega tega je na zadnji seji občinske skupščine najprej sekretar občinskega komiteja ZKS zavrnil možnosti o kakšni rešitvi za Runo in menil, da je edina pot v ukinitvi tega podjetja. S tem je spodbudil živahno razpravo o nadaljnji usodi usnjame. V njej so med drugim dejali, da likvidacija zaposlenih ne bi prizadela, saj bi zanje v drugih tržiških gospodarskih organizacijah takoj našli delo. Ob novici, da so v težkem položaju še v nekaterih drugih podjetjih, pa je bilo slišati mnenje, da ne bi bilo smotrno sedaj vse občinske rezerve porabiti le za Runo. L. STRUZNIK
TRŽIČ
Med izgubo in krediti
»Vega« v zelo težavnem položaju - Novi krediti najbrž niso rešitev - Razmišljajo o morebitni priključitvi h »Gorenju« - Socialna pomoč sindikatov
LJUBLJANA, 15. dec. »Lahko živimo sami,« zatrjuje v. d. glavnega direktorja ljubljanske »Vege« Branko Weber, dan po tem, ko so na seji delavskega sveta sprejeli odstop dosedanjega glavnega direktorja Franca Lamuta. »Nalili smo si čistega vina, delali bomo naprej tako, kot da se ni nič zgodilo,« pravijo vodilni člani družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v podjetju (sindikat, zveza komunistov, predsednica delavskega sveta). Njihove besede preveva trdno prepričanje, da bi lahko novo sanacijo podjetja postavili na trdnejšo in realnejšo osnovo. Govorijo o nesrečni izbiri nekaterih izdelkov, o spremenjenih pogojih gospodarjenja, o konkurenci, dumping cenah in o marsdčeirfi še.
Zanimivo in žalostno hkrati je, da so na »seznamu« izdelkov, ki jih je izbrala nesrečna roka načrtovalca, prav tisti izdelki, ki naj bi pred leti sanirali podjetje:	oljni
regulatorji, plinski vžigalniki, igralni avtomati, rolete in drugi. In še eno prepričevanje: vse bi bilo v redu, ko bi banka dala toliko denarja, da bi plačali obvezni polog za uvoz repromateriala in carinske dajatve. Stroji ne bi stali, dobili bi denar, odnosi bi se uredili. Vprašanje: za koliko časa? In drugo: koliko časa še minimalni osebni dohodki? Naslednje: boste gospodarili gospodarno? Neprepričljiv odgovor: odpustiti je treba polovico zaposlenih, saj nas je preveč ..,
Razmere v Vegi so dlje časa spremljali v mestnem odboru sindikatov. Pozorni so bili do sanacijskega programa, oziroma sanacijskih programov, ki jih res ni bilo malo.
»Zaskrbljevale so nas dimenzije sanacijskih programov,« pravi Franc Sladič, podpredsednik mestnega od-
Pomoč ostarelim
Pri občinski konferenci SZDL na Jesenicah so pred dnevi razpravljali o pomoči ostarelim ter socialno in zdravstveno šibkim občanom. Pavel Dolar, načelnik za družbene službe pri občinski skupščini je uvodoma povedal, da so to vprašanje doslej uspeš-no reševali, tako da po sklepu sveta za zdravstvo in socialno varstvo dobiva podporo socialnega varstva 110 oseb. Pomoč znaša 350 dinarjev na mesec. Za ljudi, ki nimajo nikogar, ki bi na starost skr-bel zanje, je na Jesenicah poseben dom, v katerem je bilo doslej prostora za 90 oseb, vendar jih je v njem prebivalo kar 130. Zategadelj so te dni odprli nov del doma, kjer je prostora za 48 ljudi.
Letos so v občini opravili ankete ter ugotovili, da 62 ljudi, še potrebuje pomoč, šestnajstim izmed teh so dodelili denarno pomoč, dva so poslali na zdravljenje v bolnišnico, tri so sprejeli v dom, za dvanajst oseb pa so se po-govorili z njihovimi sorodniki, ki so obljubili, da bodo skrbeli zanje, štirim osebam bo treba priskrbeti boljša sta-novanja, 25 ostarelih ljudi pa potrebuje pomoč pri delu doma, ki jim je pa doslej še ni bilo mogoče priskrbeti.
Razpravljavci so tudi sklenili, da se bodo o teh vprašanjih pogovorili z delovnimi organizacijami, ki bi jim nemara lahko pomagale.
B. BLENKUŠ
NOVO MESTO
Občni zbor planinskega društva
TRŽIČ, 15. dec. — Minulo soboto je bil občni zbor planincev PD Tržič. Ugotovili so, da je, aktivnost društva v zadnjem času nekoliko padla. Temu je vzrok dejstvo, da niso imeli svojih prostorov, tako da so bili prisiljeni nekoliko životariti. No, sedaj se je stanje v tem po-gledu precej izboljšalo, saj so pred kratkim dobili svoje prostore na Trgu svobode. Prostore sta omogočila občinska skupščina in trgovsko podjetje Mercator. Tako bo sedaj imelo PD bolj neposreden stik s svojimi člani, s povečano propagando pa bodo skušali pridobiti še več novih članov. Na zboru so potem še ugotovili, da sta bila od vseh odsekov še najbolj aktivna gorska reševalna služba in alpinistični odsek.
PD Tržič upravlja planinske domove na zelenici, Kof-cah, Dobrči in Pod Storžičem, ki so sicer dobro oskrbovane toda manjka jim sposobnega kadra, ki ga kljub razpisom ne morejo dobiti.
N. AHAČIČ
Solidarnost
V strojni tovarni Trbovlje čaka na stanovanje 108 delavcev. Nekateri med njimi po pet in tudi deset let. Na občnem zboru sindikalne organizacije so se vprašali, kako urediti ta problem, če bi samo z denarjem od 4-odstotnega prispevka kupovali stanovanja, bi urejali stanovanjsko stisko delavcev še najmanj deset let.
Delegati so na občnem zboru predlagali vodstvu sindikalne organizacije naj preuči, kako bi vsi člani kolektiva s solidarnostno akcijo pomagali tovarišem, da dobijo oimprej stanovanja. Alj se bodo odločili za prispevek od neto osebnih dohodkov, kot so predlagali, ali kako drugače, je zdaj pre-uranjeno govoriti:
Velja Pa omeniti, da se o solidarnosti do delavcev, ki so brez stanovanj, v kolektivih redkokdaj sliši. V strojni tovarni so podobno solidarnostno akcijo enkrat že uspešno izpeljali in pričakovati je, da tudi tokrat ne bodo ostali samo pri besedah.
P. B.
bora sindikatov. »Zato smo nekajkrat opozorili sindikalno organizacijo v podjetju, da izsledki SDK kažejo drugače kot optimistične napovedi vodstva tovarne.«
Nekdanje vodstvo je zapustilo svoja delovna mesta. Enajst vodilnih delavcev je pospravilo mize, ostal je le eden.
V začetku prejšnjega meseca so na sindikatih prijeli »vajeti v roke«. Sklicali so sestanek, ki se ga je udeležil bivši direktor Vege Franc Lamut, predstavniki občinske skupščine, banke, mestnega komiteja in drugi. Prebrali so informacije SDK, banke, zavoda za cene in analize ter sindikata. Ugotovitev: izgube, ki jih je ugotovila SDK, so realne, približujejo se kritični točki. Ni moč zanikati prizadevanj vodstva tovarne, da bi uresničili sanacijski program. Niso pa mogli mimo ugotovitev, da je tovarna najela za približno 40 milijonov din kreditov (dve tre-tini je dala Ljubljanska banka, tretjino občina) — letošnja realizacija pa ne bo prebegla 40 milijonov ...
Na dlani je bilo, da je podjetje na majavih nogah. Ocena na sestanku ni bila izre-
čena soglasno. Franc Lamut je vztrajal na realizaciji sanacijskega programa. Zato 30 sprejeli pobudo, da občinska skupščina imenuje komisijo, ki bi ugotovila dejansko ekonomsko in finančno stanje. Zavzeli so se za hitre in odločne ukrepe, ki naj bi preprečili novo škodo. Vsaka odločitev — so dejali predstavniki — naj bo takšna ali drugačna, mora upoštevati naše stališče: delavci, ki so najmanj krivi, ne smejo ostati brez zaposlitve.
Včerajšnje seje delavskega sveta so se udeležili tudi predstavniki sindikata, MK ZKS, občine. Rečeno je bilo, da so po podatkih komisije izgube v tovarni večje kot 15 milijonov dinarjev. To je bilo precej nasprotno od tistega, kar je trdil Franc Lamut: da gre za nerazumevanje banke in drugih kreditorjev. Edina stična točka obeh informacij je bila, da je stanje kritično.
»Oprl sem se na ugotovitve k »misije,« je dejal Franc Sladič. »Soglašal sem, da delavski svet sprejme odstop generalnega direktorja, saj bo tako mogoče hitreje razrešiti odnose in ugotavljati odgovornost. Po mojem mnenju je osnovni problem, kako obdržati v* podjetju dobre ka-
dre. Okoli 75 delavcev je že odšlo.«
Mestni sindikati bodo izplačali 107 delavcem Vege (materam in očetom samohranilcem, družinam, kjer sta oba zaposlena v tovarni) po približno 300 dinarjev pomoči. Občinska skupščina Ljubljana Center bo pomagala izplačati minimalne osebne dohodke za mesec november. Vlogo so že prejeli.
Danes je bil sestanek izvršnega odbora sindikalne organizacije, kjer so ugotovili, da je bil kolektiv zavajan, da delavci niso bili obveščeni o pravem stanju v tovarni. Delavci so bili na današnjem sestanku (lahko bi mu spet rekli prekinitev dela) silno kritični do odgovornosti nekdanjih vodilnih članov kolektiva, zahtevali so prave dohodke za opravljeno delo ter sprejeli predlog, da bo 28. decembra izredna konferenca sindikata.
Možnost je, da se uresniči predlog o priključitvi »Vege« k »Gorenju«. Pričakujejo stališče Gorenja in pogoje. O položaju v tovarni bo drugi teden govor tudi na občinski skupščini.
Ne bo odveč tudi nekaj besed o mladih delavcih, ki jih je, v Vegi okoli 70 odstotkov od vseh zaposlenih. To so predvsem delavci, ki so končali interno šolo podjetja, ki so '— s stališča tovarne — kvalificirani, drugače nekvalificirani. Prav ti mladi ljudje so največje bogastvo »Vege«. Zato menimo, da bi pri novih sanacijah in odločitvah morali najprej namisliti nanje.
IVAN VIDIC
Požar na gradbeni baraki
NOVA GORICA, 15. dec. — Kmalu popoldne so v Novi Gorici zatulile sirene. V neposredni bližini trgovske hiše Grosist Gorica in trgovine z lesnino je pričela goreti gradbena baraka s skladiščem in pisarnami nekdanjega delovišča SGP Gorica. Požar je nastal v delu barake, v katerem je imelo podjetje Lesnina začasno vskladiščeno kartonsko embalažo. J. P.
Nova pot v sodeSov
Zagorje: prva seja novoustanovljenega revirskega sveta
ZAGORJE, 15. dec. Dopoldne je bila prva seja revirskega sveta, to je medobčinskega organa samoupravljanja občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Po verifikaciji mandatov in uvodnih besedah sekretarja revirskega komiteja ZK Iva Migliča so člani izvolili za prvega predsednika revirskega sveta Braneta Vipotnika, predsednika občinske skupščine Zagorje. Vipotnik'bo opravljal to funkcijo leto dni.
Kolektiv Novolesa je proslavljal
V soboto, 12. decembra, se je delovni kolektiv lesnega kombinata Novoles iz Straže ob sklepu poslovnega leta in praznovanju treh pomembnih obletnic v podjetju — 105-let-nici žage v Soteski, 25-letnici podjetja in 20-letnici samoupravljanja, srečal na Otočcu. Ob tej priložnosti je kolektivu spregovoril generalni direktor Jože Knez in poudaril prispevek vsakega posameznika k splošnemu uspehu.
Nato so nagradili z ročnimi urami vse delavce, ki so v podjetju 10 (teh je 307) in 20 let, ki jih je 55.
S. D.
Vprašanja odborniko v
Priključek pri Ljubnem
Ivo Miglič je ob konstituiranju revirskega sveta poudaril, da so v Zasavju zaznamovali vrsto pozitivnih rezultatov, ki odražajo dosedanje medsebojno sodelovanje. »Revirski svet pomeni v samoupravnem dogovarjanju, v načrtovanju skupne politike in v reševanju posameznih vprašanj zasavskega območja nedvomno novo obliko in metodo dela. Vsebinsko delovanje sveta mora biti opredeljeno tako, da mu bo resnično omogočeno usklajevati vse tiste probleme in vpraša-nja, do katerih mora Zasavje zaradi skupnih potreb in interesov nastopati enotno«, je rekel Miglič.
Zavzel se je tudi, da se je treba postaviti po robu težnjam, ki se kažejo v pretiranem lokalizmu, poudarjanju, podcenjevanju ali preprečevanju ekonomske moči ene ali druge teritorialne skupnosti, odnosu nezaupanj, »teo-r.ijici« o centru in podobnem. »To je še posebno pomembno,« je nadaljeval, »zato, ker vemo, da imamo na našem območju strukture z različno stopnjo razvitosti, zaradi česar prihaja do razlik in možnosti za urejanje posameznih problemov.«
čeprav konkretne naloge novega revirskega sveta še niso oblikovane, bo nedvomno eno izmed pomembnih delovnih področij sveta izdelava regionalnega programa družbenega in ekonomskega
razvoja Zasavja. Prav v Zasavju so se med prvimi v Sloveniji začeli dogovarjati o izdelavi regionalnega načrta, vendar do danes niso prišli mnogo dlje in pri tem zaostajajo za drugimi področji. Tak načrt je Zasavju potreben glede na razvoj in iskanje poti za še tesnejše medsebojno sodelovanje. Prav področje sodelovanja pa odpira revir-
skemu svetu, občinskim skupščinam in drugim v Zasavju, da bolj enotno in pogumno uresničujejo skupne interese.
Revirski svet je na današnji seji izvolil komisijo za volitve in imenovanja, ki jo vodi Miloš Prosen. Predsednik Brane Vipotnik pa vodi komisijo, ki bo pripravila statut in poslovnik revirskega sveta.	P. BURKELJC
Vas Ljubno je imela na gorenjsko cesto doslej le zasilen dohod, pred kratkim pa so še tega zaprli. Odbornik občinske skupščine Radovljica Kazimir Kotnik je zato zastavil vprašanje, kaj je s tem priključkom. Na zadnji seji skupščine mu je odgovoril načelnik oddelka za gospodarstvo Božo Benedik.
Povedal je, da je krajevna skupnost Ljubno že med graditvijo gorenjske ceste in kasneje leta 1968 prosila Za priključek do svoje vasi. Ko je nato pri republiških organih zastavila svojo besedo še ob* činska skupščina, so prišli iz Ljubljane strokovnjaki na ogled. Med njimi pa je prišlo do različnih mnenj, zato zadeve niso mogli takoj urediti.	•
Predstavnik republiškega cestnega sklada je bil proti priključku, ker je menil, da za tako cesto, kot je nova gorenjska in kakršna bo po razširitvi, priključki ne morejo biti tako na gosto. Predstavnik republiškega sekretariata za gospodarstvo pa je dopuščal možnost ureditve dostopa/ pri katerem bi lahko uporabili sedanji podvoz na ljubenskem polju. Vendar pa bi bila to le začasna rešitev, dokler ne bi zgradili drugega pasu ceste. Podobnega mnenja je bil tudi republiški urbanistični inšpektor.
Po vsem tem so se dogovorili, da se znova sestanejo in.dogovorijo za skupno stališče. To je bilo že lani, medtem pa so z občine že večkrat podrezali za to zadevo,
vendar dokončnega odgovora še niso dobili. Kaže pa, da strokovnjaki niso naklonjeni predlogu za priključek pri Ljubnem. Razen tega opozarjajo na to, da bi bila potrebna ureditev križišča v obliki deteljice, za kar bi rabili skoraj milijon dinarjev. Načelnik je še dejal, da si bodo na občini prizadevali, da iz Ljubljane čim prej dobijo odgovor na svojo prošnjo.
TRŽIČ
Sestanek političnega aktiva
TR2IC, 15. dec. — Družbe-no politični aktiv tržiške občine je popoldne razpravljal o sistemskih vprašanjih našega družbeno političnega in ekonomskega sistema. V razpravi so hoteli navzoči dobi-ti jasnejšo sliko o bodočem položaju, mestu in vlogi komun. Opozorili so, da se utegnejo v razpravah, ki bodo sledile na raznih nivojih, preveč ukvarjati s vprašanji odnosov med federacijo in republikami in da bo preveč govora o razmejitvi pristojnosti na tej ravni, ob tein pa bodo pozabili na osnovni celici našega družbenega mehanizma: občino in delovno organizacijo.
Poudarili so, da je treba takoj začeti z razpravami in najti izhodišča zlasti za tista vprašanja, ki jih bo treba urediti v sami občini in na relaciji z republiko.
S. B-
Srečne
številke
V 50. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 17, 23, 27, 30. 34 in dodatna 1; drugo žrebanje: 3, 10, 14, 16, 27 in dodatna 17.
Ta teden v TT Dostojanstven konj
Nedavno tega je neki igralec obiskal Stockholm. Pred predstavo, v kateri naj bi nastopil, je prišel v stik s švedskimi kolegi in mimogrede omenil tudi besedico pornografija. Zanimalo ga je, kaj je pravzaprav s to švedsko rečjo, o kateri se v svetu toliko govori. Kakšna je pravzaprav ta liberalizacija seksualnega življenja, ki je omogočila, da se je tudi pohiografija v tej deželi zelo razpasla in da so nekateri podjetneži z njo na hitro obogateli? Razburljivi izlet se je začel na robu starega mesta...
Starinska klet z bleščečim napisom PORNO nad vrati . . .
Sredi postane bel jakove pene. ..
»Ojačeni seks« . . .
Občevanje za gledalce . . .
Duhovit, drzen, predvsem pa čisto samosvoj zapis o pornografiji, ki se nam prikaže v drugačni luči, v kakršni smo jo gledali oziroma si jo zamišljali doslej.
Pismo Slave Rakove
Bralci TT se gotovo še spominjajo pretresljive zgodbe »Kako sem zavozila življenje«, objavljene v 49. številki Tedenske Tribune. Izpoved povratnice Marjane Zdešarjeve je naletela na veliko pismenih in telefonskih odmevov. Naj zanimivejši je vsakakor dolg zapis znane Slave Rakove, avtorice slovenskega bestsellerja »Zakaj sem ga umorila«.
Ker je njeno pismo pravzaprav odlomek iz novega romana, ki ga Slava Rakova piše o svoji težki preizkušnji, bo gotovo zanimalo tudi tiste bralce, ki zgodbe o Marjani Zdešarjevi niso brali.
ANTIREVMATIK PERILO
IZ ANGORA VOLNE
za ženske:
maje — hlačke -lotni pasovi — za kolena
- top* grelci
za moške: maje — toplotni pasovi grelci za kolena — dolge hlače in Vi hlače
supermarket
Ljubljana
odprto od l. 7,30 do 21.ure
Niso pozabili Ljubljane
Kitajski namiznoteniški igralci pripotovali v Slovenije — Še vedno se živo spominjajo SPENT — Drevi v Tivoliju trije dvoboji Kitajska — Jugoslavija
LJUBLJANA, 15. dec. Dopoldne je prispela v Ljubljano namiznoteniška reprezentanca LB Kitajske, ki se bo v sredo 16. t. m v športni dvorani Tivoli pomerila z reprezentanco SFRJ. Iz Sarajeva, kjer so imeli včeraj zadnje srečanje z našimi igralci je dopotovalo osem igralcev, sedem igralk, trije trenerji in trije člani spremstva, hkrati z njimi pa še štirje predstavniki kitajske ambasade v Beogradu, skratka odprava, ki šteje skupaj 25 oseb. Na železniški postaji so goste pozdravili predstavniki organizatorja ljubljanske tekme, NTK Olimpije, predsednik ing. Reflak, predstavniki NTZS ter skupina ljubljanskih ljubiteljev namiznega tenisa. Po prisrčnem sprejemu so se kitajski in naši reprezentanti odpeljali v hotel Ilirija, kjer bodo nastanjeni med bivanjem v Ljubljani. Po krajšem počitku in kosilu so odpotovali na izlet v Postojno, kjer so si ogledali jamo in druge zanimivosti.
Reprezentanti LR Kitajske, nekdanji svetovni prvaki, so se vrnili v Ljubljano po petih letih odsotnosti iz mednarodnih tekmovalnih aren. Vrnitev v mesto, kjer so bili pred petimi leti akterji največjega zmagoslavja kitajskega tenisa na SPENT 65, jih je močno razveselila. To se jim je tudi poznalo pri prvih korakih po Liubljani. Nekdaj vase zaprti in težko dostopni igralci, zdaj niso skrivali
GIMNASTIKA
Miro Cerar doma — poškodovan
LJUBLJANA, 15. dec. — Naš najboljši telovadec Miro Cerar se je vrnil z gostovanja na Japonskem — z berglami ter mavcem na levi nogi. Kakor je znano, si je Cerar med ogrevanjem v parterju za prvi nastop v Nagoji poškodoval gleženj; ima pretrgane vezi. Naš prvak se je po tej nezgo-
veselja po vrnitvi v mesto zmagoslavja, kakor oni imenujejo Ljubljano. Ciiang Ce Tung, zdaj pet let starejši in nekoliko obilnejši kot na SPENT, trikratni svetovni prvak, pri 30 letih predavatelj na visoki šoli za telesno vzgojo v Pekingu, sicer pa oče dve leti starega dečka, je bil ves čas po pri. hodu v Ljubljano nasmejan. »Lepo mesto in še lepši spomini nanj«, je bila ena izmed prvih izjav o Ljubljani.
telovadcev sveta zadržali do konca gostovanja.
Miro Cerar bo moral zaradi te poškodbe mirovati najmanj tri tedne.	H. U.
AVTOMOTO
Priznanja slovenskim funkcionarjem in društvom
LJUBLJANA — Na sobotni slovesnosti v hotelu Taš v Beogradu, kjer je zvezna športna komisija AMZ Jugoslavije proglasila letošnje državne prvake v vseh zvrsteh motociklističnega in avtomobilistič-nega športa, so priznanja za razvoj teh dveh športov dobili tudi nekateri slovenski funkcionarji in društva. Priznanja za uspešno aktivnost na področju avto-moto športa so — po podatkih AMZS — dobili Prane Globočnik iz Tržiča za motokros, Savo Vizjak iz Maribora za speedway, Ivan Zupančič iz Krškega za speedway, Frane Fingušt lz Orehove vasi za motokros, Stane Krapež Iz Škofje Loke za motošport sploh ter veteran jugoslovanskega speedwaya, večkratni državni prvak Franc Babič iz Krškega, ki Je sedaj trener naraščaja.
Posebni priznanji za uspešno izvedbo cestnih hitrostnih motociklističnih dirk sta dobili še AMD Nova Gorica in AMD Škofja Loka.
H. V
UTRINKI
KONJ LETA — Za »kasača leta« so v ZRN izbrali štiriletno kobilo Violine iz kolnskega hleva Cortina, k: je v sezoni 1970 »zaslužila« 141.500 mark, skupno doslej pa 421.700 mark. s čimer je najuspešnejša kobila v ZRN vseh časov. Za »galoperja leta« pa je Javnost — glasovalo je kar 206.856 ljubiteljev športa — izbrala triletnega rjavca Alpenkoniga, ki je samo letos dobil na nagTadah 397.100 mark!
SAMOMOR — Predsednik nogometnega kluba Estudiantes de La Plata je napravil samomor, kakor je sporočila policija v La Plati. Podrobnosti niso znane; predsednika so našli mrtvega v njegovi hiši. Pod vodstvom Mangana je ta sloviti klub trikrat osvojil Južnoameriško orvenstvo in 'eta 1968 tud: svetovni pokal.
POUKA NE BO — Ministrstvo za kulturo dežele Baden—Wilrt-temberg je že sedaj sklenilo, da med olimpijskimi igrami v Miin-chnu 1972 ne bo pouka v vseh šolah dežele. To je poprej že sklenila Bavarska. Veselje med kolarji Je seveda veliko.
Spored drevišnje-ga dvoboja v Tivoliju
10.00 Sprejem pri podpredsedniku mestne skupščine Sergeju Vošnjaku.
17.30	Neuradno srečanje mo-
ških ekip Kitajske in Tugosla-vije. Ekipi — Kitajska:	Li
Cing Kuang. Ju Cang Cun, Vang Ven Hua; Jugoslavija: Edvard Vecko, Zlatko CordaŠ, Milivoj Karakaševič.	«
18.30	Slovesna otvoritev uradnega dvoboja Kitajska — Jugoslavija.
18.40 Uradni dvoboj ženskih in moških reprezentanc Kitajske in Jugoslavije.
Ekipe: ženske — Kitajska: Li Li, Cang Li, Ceng Huaj Jing; Jugoslavija: Zina Martinec, Eva Jeler, Irena Srbeč; moški — Kitajska: črn ang Ce Tung, Li Fu Jung, Si En Ting; Jugoslavija: Ištvan Korpa, Dra-gutin šurbek, Antun Stipančič.
Ljubljenec ljubljanskega športnega občinstva, ki si je ogledalo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu ter prvo svetovno prvenstvo v Jugoslaviji na sploh, Li Fu Jung, pa je izjavil, da še vedno ni pozabil viharnega bodrenja v finalu SPENT, za katero je ljubljanskemu občinstvu še posebej hvaležen.
Napredek Evropejcev, izvrstni Šurbek
V sprejemnici hotela Ilirija Je bil kmalu po prihodu Kitajcev sestanek vodstev obeh reprezentanc s prireditelji tekme Kitajska — Jugoslavija, tretjega in hkrati zadnjega uradnega srečanja namiznoteniških igralcev obeh držav na turneji po Jugoslaviji. Kitajci bodo po nastopu v Ljubljani igrali še na turnirju v Zagrebu. V petek, 18 tm., bo za naše in tuje udeležence sprejem v kitajski ambasadi v Beogradu, v soboto pa zadnji, tokrat spet neuradni nastop v Subotici. Nato bodo Kitajci odpotovali v Albanijo, kjer bodo končali letošnjo evropsko turnejo.
Ob sestanku vodstev obeh reprezentanc se je razvila tudi skromna nenapovedana tiskovna konferenca. Kitajci so v nevezanem pogovoru dali precejšnje rr. znanje evropskemu namiznemu tenisu, za katerega pravijo, da je v času njihove odsotnosti s tekmovanj močno napredoval. Pohvalili so predvsem Švede, Madžare, pa tudi naše, posebno laskavo pa so se izrazili o nekdanjem evropskem prvaku Dragu šurbeku iz Zagreba. Ta je na njihovi turneji po Jugoslaviji dosegel tri zmage, kar je za Zagrebčana izreden uspeh in hkrati tudi uspeh jugoslovanskega namiznega tenisa.
Tretji uradni nastop -tretja zmaga Kitajcev
Hkrati s Kitajci je dopotovala v Ljubljano tudi popolna moška reprezentanca Jugoslavije. Po posebnih razgovorih, ki so trajali več kot pol ure, sta se vodstvi sporazumeli, da bodo v tivolskem dvoboju zaposlili vseh Šest naših igralcev’. Naši (reprezentanti niso preveliki optimisti, da bi na gostovanju Kitajcev lahko vsaj v zad-
| NOVO NA TUJEM |
CARIGRAD — V 8 skupini tekmovanja za pokal evropskih narodov so nogometaši Turčije premagali Albanijo z 2:1 (2:1) Povratna tekma bo 14. novembra 1971. V tej skupini igrata še ZRN in Poljska.
njem srečanju v Ljubljani dosegli zmago. Upajo pa, da bosta obe naši sestavi dosegli po dve posamični zmagi. Kar bi bilo več, bi bil že velik uspeh, medtem ko bi bil za dekleta že uspeh, če bi katera izmed naših zmagala v kakšnem nizu. Na vsej dosedanji turneji naše igralke niso dobile niti enega niza.
Naši so v sarajevskem srečanju po vodstvu Kitajcev’ izenačili njihovo vodstvo z 2:0 na 2:2, več pa niso zmogli. Nova zvezda jugoslovanskega namiznega tenisa, Milivoj Karakaševič iz Zemuna pravi, da je po igri s Cu Lan Šimom skoraj izgubil veselje do namiznega tenisa. Drugi niz je izgubil celo na 5, pa še te napake je naredil Cu. Sicer pa so v jugoslovanskem taboru enotni in delijo mne. nje zveznega temerja Osmanagiča, da je realen odnos moči 5:2 za Kitajce.
Izredno zanimanje v Sarajevu
Naši reprezentanti so še vsi pod vtisom sarajevskih dogodkov. Pravijo, da je bilo tam zanimanje občinstva izredno. 2000 ljudi je ostalo pred Skenderijo brez vstopnic, v besu in razočaranju so orecej poškodovali dvorano. Sarajevska publika ne bo mogla opostiti organizatorjem, da so dvoboj organizirali v mali dvorani Skenderi-je ki lahko sprejme le 1500 gledalcev.
Povsod na turneji je domače občinstvo močno bodrilo laše reprezentante in ti računajo na močno podporo tudi na zadnjem uradnem obračunu v ljubljanskem Tivoliju.
D. N.
Za večjo strokovnost gre
Seminar odbojkarskih sodnikov in trenerjev
LJUBLJANA — Medtem ko so se slovenski odbojkarji v soboto in nedeljo v Ljubljani potegovali za najboljša mesta na prvem turnirju v okviru pokalnega prvenstva Slovenije (zmagal je oslabljeni Kanal brez standardnih igralcev Bukovca in Berdona), pa so imeli slovenski sodniki in trenerji odbojke dvodnevni seminar. Spored seminarja, ki se ga je udeležilo približno 50 sodnikov in trenerjev, med njimi je bila tudi delegacija iz Trsta, je bil zelo pester.
Odbojkarska zveza Slovenije, ki je bila organizator seminarja, je k sodelovanju povabila tudi znana jugoslovanska strokovnjaka v tem športu Andrijo Strahonjo, ki je selektor mladinske državne reprezentance in član predsedstva trenerske organizacije FIVB. ter Dra-goslava Sirotanoviča. ki je selektor državne članske reprezentance in član sodniške komisije FIVB.
»Slovenska odbojka precej zaostaja za odbojko v drugih republikah, še bolj pa v primerjavi z drugimi državami. Sodobna odbojka je izredno dinamična, poma kombinacij, česar pa v slovenski odbojki ne zasledimo in je že nekaj let na mrtvi točki,« je povedal predsednik trenerske organiza. cije OZS prof. Viktor Kevseli, ki je na seminarju poročal tudi o značilnostih in strukturi odbojke po SP v Sofiji.
KRŠKO — V nedeljo bo klub Budokai v Zagrebu priredil proslavo desetletnice karateja na Hr-vatskem. Na tekmovanju, na katerem bodo sodelovali hrvatski klubi. bodo gost le tudi slovenski tekmovalci. Krški klub* bo zastopal trener Stane Iskra, ki je kandidat za prvi mojstrski pas.
L. H.
Andrija Strahonja in Dragoslav Sirotanovič sta se na seminarju osredotočila predvsem na pregled in razlago pravil, ki so bila sprejeta leta 1968 v Mehiki in na nedavnem svetovnem prvenstvu v Sofiji. Strahonja je testiral tudi navzoče sodnike in trenerje in pie-pričal se je, da so na splošno slabo seznanjeni s sodobnimi pravili. Omeniti velja, da bodo nova pravila, ki so jih sprejeli v Sofiji, začela veljati v Jugoslaviji že 1. januarja 1971.
Sestavni del seminarja je bilo tudi predvajanje filmov o -ekrn^h s svetovnega prvenstva, državnega prvaka Mladosti in slovenskih ekip. Tu so se lahko udeleženci nazorno prepričali, kakšna je raven slovenske odbojke v primerjavi z igro v drugih državah.
Na seznamu olimpijskih kandidatov za leto 1976, ki ga je sestavila posebna komisija po mladin. skem državnem prvenstvu in mladinskem turnirju republik, so tudi trije slovenski igralci in ena igralka. Na seznamu A, na katerem je 15 kandidatov (6 iz Bosne in Hercegovine, 6 iz Hrvatske m 2 iz Srbije) je tudi Jeseničan Slavko Božič. Na širšem seznamu, kjer je 20 kandidatov, sta še Ravenčan Spanželj in Baudaš iz Kanala. Na seznamu kandidatk pa je tudi mlada odbojkarica Ljubljane Stru-njaševa.
Udeleženci seminarja so izrazili željo, naj bi bili tovrstni seminarji odslej vsako leto po končani prvenstveni sezoni in naj bi za razliko od letošnjega, ki je imel le teoretični, vsebovali tudi praktični del. Na koncu velja še omeniti, da je bila udeležba na seminarju tudi pogoj za pridobitev licence trenerjev.
M. ŠPINDLER
IVER DNEVA
40 milijonov Američanov videlo SPG na TV
Svetovno prvenstvo v gimnastiki, ki je bilo oktobra v Ljubljani, je še vedno v središču pozornosti mednarodne javnosti. iz ZDA poročajo, da je na televiziji ABC videlo polurno oddajo o SPG v barvah okrog 40 milijonov ljudi. Posebna ekipa te televizijske družbe ie v zanimivem prikazu obdelala ne le tekmovanje v dvorani Tivoli, marveč je prikazala tudi lepote Ljubljane in Jugoslavije s posebnim poudarkom na velikem razvolu naše dežele, v filmu so omenil:	tudi dobro organizacijo
prvenstva.
| HOKEJ NA LEDU	|
ČSSR — presenetila v Moskvi
MOSKVA — Hokejska sezona v svetu je zdaj v velikem razmahu. Razen domačih prvenstev tečejo še razna mednarodna klubska tekmovanja, vse več pa je tudi meddržavnih srečanj. Na naj večjem turnirju sezone doslej je v Moskvi precej presenetljivo zmagala pomlajena reprezentanca CSSR in tako osvojila prehodni pokal »Izvesti j«.
Prvo mesto si je ČSSR uribori-la po odločilni in nepričakovano dobljeni tekmi nad SZ (3:1). Ekipa svetovnih prvakov, ki je tudi pomlajena, ni prikazala kdo ve kako prepričljivih iger. Obžalova. ti gre, da Kanada še vedno vztraja v izolaciji, saj bi tako lahko dobili jasnejšo podobo o moči med najvidnejšimi hokejskimi, velikani na svetu.
Sicer pa je bil ta mednarodni turnir šele orva večja preskušnja pred SP 1971 v Švici, na katerem bo SZ branila naslov, ki ga je zdaj osvojila že sedemkrat zaporedoma.
Celiarti na Jesenicah
JESENICE — Hkrati s tekmovanjem za hokejsko državno prvenstvo so se po republikah začela predtekmovanla za jugoslovanski hokejski pokal. Po zmagi nad Slavijo se bo Kranjska gora drevi, ob 19. uri na drsališču pod Me-žakljo pomerila še z moštvom Celja, trenutno drugouvrščeno ekipo skupine B državnega prvenstva.
Srečanje bo za oba nasprotnika zanimivo tudi zaradi preizkusa moči. Kot kaže. se bosta obe ekipi v drugem delu državnega prvenstva borili med sebol za uvrstitev v skupino A prvenstva Jugoslavije.
T. L.
JUGOBANKA
podružnica
LJUBLJANA, TITOVA 32
Prva tekma
Pohorska »Zlata lisica« bo prvo tekmovanje alpskih smučark v novem letu — Vabila v 18 držav, 10 Jugoslovank
MARIBOR, 15. dec. Dvajset dni pred osmim ženskim mednarodnim tekmovanjem v alpskem smučanju za »Zlato lisico« (4: in 5. januarja), se je predsednik organizacijskega odbora Dušan Senčar na tiskovni konferenci v novem mariborskem gostišču Fontana ozrl proti Pohorju in dejal: »Še štirinajst dni lahko čakamo, da zapade sneg... Tudi če ga bo samo za ped, ni strahu za pohorsko tekmovanje ...«
PO PETIH LETIH SPET V LJUBLJANI. Kitajska ma-miznoteniška šampiona Li Fu Jung (levo) in čuang Ce Tung sta spet na prizorišču svojega zadnjega velikega uspeha na SP. Naš posnetek ju po včerajšnjem prihodu v Ljubljano kaže v družbi z našim reprezentantom Vecfcom.	Foto: Busdč
ZMAJ in Branik
Finalista ekipnega prvenstva SRS v šahu
LJUBLJANA — Končan je prvi del * republiškega šahovskega mošt. venega prvenstva. Zmagovalec vzhoane skupine Branik je tako dobil nasprotnika, s katerim se bo pomeril za naslov slovenskega prvaka. V vzhodni skupini so namreč začeli tekmovanje precej pred zahodno, ki je potem še dva tedna počivala zaradi udeležbe ekipe ZMAJ Ljubljana na kvalifikacijah za drugo zvezno ligo in tekmovanju aruge zvezne lige.
Branik in Celje sta ves čas vodila izenačen boj, v katerem se je v zadnjem kolu tehtnica nagnila na stran Mariborčanov. Njihova zmaga je zaslužena, saj so v neposrednem dvoboju tudi premagali najnevarnejšega tekmeca, toda prav lahko bi se pripetilo, da bi Celjani ponovili lanski uspeh. Zelo solidno se je uvrstila mlada ekipa Kovinarja, malce pa preseneča slaba uvrstitev lanskih vice-šampionov Ravenčanov. Iz lige sta izpadla novinca Žalec in Mežica, vanjo pa se bosta vrnila lanska udeleženca Ptuj in Sl. Bistrica, ki sta zasedla prvi mesti v drugi slovenski ligi.
V	zahoum skupini je ZMAJ Ljubljana zmagal dokaj prepričljivo, toda prav lahko bi ostal praznih rok. Zelo solidna ekipa Domžal, ki je zmagala v neposrednem dvoboju in tudi dobila vse druge dvoboje, je imela veliko priložnost za uspeh. Na zadnjem turnirju pa se je preveč poznala odsotnost dveh najboljših igralcev in dve skromni zmagi sta bili za prvo mesto premalo. Domžalska ekipa je bila tucji zelo borbena, najboljša pa je bila članica Dedičeva, ki je edina v vsem tekmovanju slovenske lige dobila vse partije. Ljubljančani so bili na papirju tolikšni favoriti, da njihova zmaga ne bi smela biti ogrožena niti za trenutek. Toda s polno močjo so zaigrali le v prvem srečanju, ko so katastrofalno odpravili No-vomeščane. Njihovemu porazu z Domžalami je resda botrovala tudi smola, toda če bi na koncu zmagala Ivačičeva četa ne bi bilo ne presenetljivo, ne nezasluženo.
V	zahodni skupini je bila kvali-
tetna raven v primerjavi z lansko nižja, saj se je poznala odsotnost Kočevja in Salonita, ki nista nastopila zaradi denarnih težav Izpadla sta zares najslabša člana Borovnica in Cerknica. Njuni mesti bosta zasedli naboljši moštvi druge lige, ki pa še ni ustanovljena.	B. KUTIN
ZAHODNA SKUPINA
le prek rednih kvalifikacij prebil do dvoboja s svetovnim prvakom.
šampion Spasski še piše, da na medeonskem turnirju niso uspeli Polugajevski. Ghgorič, Hort, Me-cking in Panno ter da je že ta seznam dovolj Velik, da si je lahko ustvariti pravo podobo spektakla v Palmi de Mallorci.
Aleksandrija spet vodi
VRNJACKA BANJA, 15. dec. — Rezultati 11. kola pokala evropskih šahovskih prvakinj: Verdci : Lazarevič remi, Haroldsson : Fe-rer 0:1, Aleksandrija : Tuk 1:0, Georgijeva : R. Jovanovič 1:0, Ere-tova : Pytel remi, Hartston : Na. pfer prek., Loefler : Nicolau 0:1. V nadaljevanju prekinjenih partij Nicolau : Eretova 1:0, Hartston : Ferer 1:0.
Vrstni red: Nicolau 8,5( + ), Aleksandrija 8, Ladkrevič 7,5, Georgijeva 7. Veroci 6,5 itd.
Na Pohorju so pripravljeni na vse. Čakajo samo še na sneg, ki ga za novo leto tod skoraj še nikoli m manjkalo. Ce bo sneg suh, si bodo pomagali z vodo; imajo tri priključke za gumijaste cevi, s katerimi bodo brizgali progo. Ce bo južno, si bodo pomagali s snežnim cementom, ki ga imajo celo tono. V Mariboru pričakujejo, da bo letošnja »Zlata lisica« vzbudila še večje zanimanje kot dosedanje. Dolgo časa je namreč elitna ženska pohorska prireditev živela nekako v senci naj večjega alpskega smučarskega tekmovanja na svetu — Hahnenkamma v Kit-zbiihlu. Ker sta bili tekmi na ista dneva, so bile oči večine smučarskega sveta uprte iv avstrijsko gala predstavo.
Pohorsko žensko tekmovanje bo prva alpska prireditev v letu 1971 in prvi ženski veleslalom za točke svetovnega pokala v sezoni sploh. Prvi smuk za to konkurenco je bil v Sesbrieru, prvi slalom bo te dni v Val dTseru, prvi veleslalom pa bo na Pohorju.
Vabila za osmo »Zlato lisico« so šla v 18 držav. Največ deklet pričakujejo iz alpskih dežel — Avstrije, Francije, Švice, Italije in ZRN ter ZDA in Kanade.
Na Startu tokrat ne bo najboljše jugoslovanske smučarke, mlade Mariborčanke Drage Žuraj, ki je že nekaj let sem stalna članica jugoslovanske reprezentance na Pohorju. Draga Žuraj je še vedno v bolnišnica v Innsbrucku, kamor so jo prepeljali hudo poškodovano. Zuraleva si je na treningu z avstrijsko reprezentanco zlomila na eni nogi golenico, na drugi pa pogačico v kolenu. Našo tekmovalko bodo kmalu prepeljali v Maribor. Zdravniki se še niso odločili, ali naj ponesečeno smučarko operirajo v Innsbrucku al’ v Mariboru.
V jugoslovanski reprezentanci za pohorsko tekmovanje v začetku prihodnjega leta ho 10 deklet.
J. DEKLEVA
Zaic naiboliši
ŠTRBSKO PLEŠO, 15. dec. (po telefonu) — Naši skakalci, ki te dni trenirajo v CSSR, so imeli danes prvo uradno pregledno tekmo. Medtem ko so imeli na treningu lepo vreme, pa sta tekmo motila sneg in megla. Ekipa je izredno izenačena, tako da je le težko predvideti kdo bi lahko zmagal. Forma solidno raste, samo doskok še vedno večini povzroča preglavice. Trener Remza je za zdaj zadovoljen, pri izredni izenačenosti pa se poteguje za to, da bi na novoletno turnejo oupoto-valo šest skakalcev.
Poskusni skok so danes skakali z višjega naleta, toda ker sta Mesec in Pudgar skočila predaleč, so nalet pri skokih v konkurenci skrajšali. Zaradi boljšega pregleda posredujemo tudi daljave poskusnih skokov.
REZULTATI: 1. Zajc 221,3 (po-skupni skok 77, konkurenčna 80, 77), 2. Demšar 216,0 (78.5, 79.5, 79.5), 3. Pudgar 215.8 (82, 78,81.5),
4.	Jurman 211,7 (74.5, 78.5, 77.5),
5.	Mesec 210,3 ( 84.5, 76.5 , 75.5),
obvešča cenjene stranke, da poslujejo devizno dinarske likvidature v poslovnih enotah:
Ljubljana, Titova 32
Ljubljana-Šiška, Celovška 106
Celje, Titov trg 7( od 23. 12. 1970. dalje)
do konca leta z dopolnjenim delovnim časom vsak dan od 7. do 12. ure in od 14. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure in od 14. do 17. ure v nedeljo od 8. do 11. ure
Vsa potebna pojasnila dobite pri JUGOBANKI
1.	ZMAJ Ljubljana		7	6 0 1		44,5
2.	Domžale		7	7	u u	41
3.	Novo mesto		7	3	2 2	30
4.	Koper		7	2	1 4	26
5.	Borec		7	3 2 2		27
6.	Lesce		7	2	2 3	24,5
7	Cerknica		7	0 2 5		17,5
8.	Borovnica		7 0		1 6	13,5
	VZHODNA	SKUPINA				
1.	Branik	7	6	1	0	37,5
2. Celje		7	6	0	1	37
3.	M. Sobota	7	4	1	2	30,5
4.	Kovinar	7	4	0	3	29.5
5.	Rudar	7	3	0	4	24
6.	Fužin ar	7	2	0	5	24
7.	Žalec	7	1	0	6	23,5
8.	Mežica	7	1	0	6	18
Spasski: »Fischer najbolj nevaren!«
MOSKVA, 15. dec. — Svetovni šahovski prvak Boris Spasski meni, da je Američan Robert Fischer po prepričljivi zmagi na medeonskem šahovskem turnirju zelo nevaren tekmec v boju za šahovski prestol.	„ _	.
V komentarju za dnevnik Social istička j a industrija, v 'katerem redno sodeluje, je svetovni prvak še enkrat spomnil na izreden Fischerjev uspeh v dvoboju stoletja, ko je Američan premagal Petros-jana s 3:1. Spasski je tudi podčrtal velik Fischerjev uspeh ia tur. nirju v Buenos Airesu, po katerem je njegov ugled še bolj porastel. Na olimpladi Fischer ni dosegel tistega, kar je želel. Toda po mišljenju Spasskega se je Fischer takrat dokončno prepričal, da se bo
PLES
Sedmerica
na seznamu
LJUBLJANA — Turnirski biro plesne zveze Slovenije je na zadnjem zasedanju mednarodne r-cs-ne zveze ICAD v Bremnu .ZRN)
—	na zahtevo mednarodne /veze
—	posredoval predlog za slovenske sodnike, ki bi lahko sodili na svetovnih in evropskih prvenstvih. To so: Adolf Jenko (Lj). Ludvik Simončič (Mrb), Anton Arko (Lj), Franjo Kozar (Mrb). Vinko Ban (LJ), Alfred Kramer (Lj) in dr. Samo Modic (Mrb).
USPELA AKAI>EMIJA — Člani Partizana Bežigrad so na slovesni akademiji uspešno prikazali svoje de>lo in njegove rezultate. Na sliki: nastop skupine deklet.
Uspel telovadni večer za Bežigradom
LJUBLJANA — TVD Partizan Ljubljana—Bežigrad je te dni v telovadnici »dr. Vito Kraigher« priredilo svoj že tradicionalni telovadni večer, na katerem je pred več kot dvesto gledalci, kolikor jih je lahko sprejela telovadnica, nastopilo 97 članov društva od pionirjev dalje. Seveda so v dvajsetih točkah mnogi nastopili večkrat. Starejši pionirji so na bradlji, pionirke pa na gredi, izvajali že kar zahtevne sestave, mlajši mladinci pa so s preskoki čez konja. mladinke pa na dvovišinski bradlji pokazali ž^ kar precejšnjo spretnost. Se poseDej so navdušili najboljši društveni telovadci z vajami na drogu, bradlji in parterju. Vsem so dali vedeti, da gimnastika za Bežigradom napreduje.
Celoten program sta popestrili originalni točki: akademijska sestava mladink ob moderni glasbi
ter domiselni razsvetljavi žarometov in »komični nastop veteranov«. Ta točka bi z malenkostnimi dodatki lahko bila prikazana na enem izmed kvalitetnih novoletnih programov. Dvorana se po izvajanju »veteranov« še dolgo ni mogla pomiriti po prešernem smehu in odobravanju. Vsekakor je program telovadnega, večera Partizana Bežigrad zadovoljil gledalce.
A. P.
60-letnica društva v Šentvidu
LJUBLJANA — Jutri (v četrtek) bo Partizan Šentvid praznoval 60-letnico telesnovzgojnega društva v tem delu Ljubljane. Proslavil jo bo s telovadno akademijo v telovadnici Osnovne šole »A. Kebe«. Prireditev, ki se bo začela ob 19.15, je pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine prof. Danila Sbrizaja.
Partizan Tabor v počastitev dneva JLA
LJUBLJANA — V počastitev dneva JLA bo v petek, 18. t. m., ob 19. uri v veliki dvorani na Taboru slovesna prireditev, ki jo bo priredilo TVD Partizan Tabor.
Spored prireditve je zelo pester. Najprej bo spregovoril o pomenu dneva JLA polkovnik Vlado Kogoj. Nato bodo nastopili cicibani na švedskih klopeh, za njimi pa bodo zapeli učenci osnovne šole Ledina.
Z narodnimi in zabavnimi melodijami se bodo predstavili vojaki VP 2480 in VP 2050. V naslednjih dveh točkah bo nastopila ženska deoa v sestavi »Mi tudi nekaj znamo« ter moška deca, pionirji in mladinci s preskoki preko koze, švedske omare in konja. Sledil bo ekshibicijski nastop vojakov VP 2480 in VP 2050 v judu in karateju.
_________________________________ Pionirke in mladinke bodo iz-
Podlipniku, ki jim je pristojna so- | vajale vaje na dvovišinski bradlji.
-----1—'■	”------•---- blazini in gredi, člani slovenske
gimnastične vrste pa na bradlji.
NOGO IVI El
Lado Jakše predsednik PNS
LJUBLJANA — Na redni letni skupščini podzveze nogometnih so. dnikov Ljubljana pred dnevi je dosedanji predsednik in zvezni kontrolor — inštruktor Lojze Gvardjančič v poročilu med drugam poudaril zelo uspešno minulo sezono. Sodniška oganizacija je priredila štiTi tečaje za sodnike, na katerih je vseh 42 kandidatov opravilo izpite.
Tudi sojenje je lahko za zgled, saj je pristojna organizacija dobila samo šest pritožb. Za dobro sojenje je skupščina dala priznanje enajstim sodnikom.
Razpravljali so tudi o zveznih sodnikih Jakšetu, Tauzesu in inž.
dniška organizacija v Beogradu naredila krivico. Kljub temu
pa je
skupščina prepričala vse tri, da so še nadalje ostali sodniki m člani organizacije.
Za novega predsednika PNS Ljubljana je bil izvoljen zvezni . sodnik Lado Jakše, častni predsednik bo Lojze Gvardjančič, medtem ko bo sekretarske posle opravljal Stevo Jovičič.
Svoj ekshibicijski nastop bodo imeli tudi sabljači TVD Partizan Tabor, njihov vodnik pa bo nestor Rudolf Cvetko. V predzadnji točki se bodo ke z vajo »Vse slovesni program pa bodo zaklju-......................... vajami
6.	PreloVšek 200,8 (77.5, 75.5, 74),
7.	Dolhar 197,1 (79, 73.5. 76.5), 8. Štefančič 196,9 ( 80.5 , 73.5 , 74.5), 9. Bogataj 183,9 ( 70 , 68.5, 69.5). 10. Smolej 179,3 ( 71, 68 , 71.5).
Jutri potujemo v špindlerov Mlyn, kjeer bomo imeli v soboto in nedeljo še dve pregledni tekmi. Današnja in ti dve bosta odločali o sestavi ekip, ki bodo nastopile na bližnjih velikih mednarodnih tekmovanjih.
OTO GIACOMELLI
Trening skakalcev na Pokljuki
LJUBLJANA — V petek, 18. t. m. se bo. na Pokljuki začel trening skakalcev mladinske državne reprezentance in članov, ki niso na treningu v tujini. Komisija za skoke je na trening poklicala naslednje skakalce — mladinci: Kobal, Norčič, Blaznik, Ilnikar, Ka-pušin, Cuznar, Oblak, Mlakar, Turk, Poljanšek, Bradeško, Matoh, Križaj, Legat in Grosar; Člani: F. Mesec, Loštrek, Danilo Pudgar in Krznarič. Skakalci se morajo
zbrati na uri.
V ^nedeljo bo na
Pokljuki v petek ob 7.
Pokljuki tudi
prva pregledna tekma mladincev, na katero so povabljeni tudi vsi drugi mladi slovenski skakalci.
Filmi in reklama
LJUBLJANA — SK Akademik je v sodelovanju s podjetjem Che-mo in francosko tovarno za izdelavo smuči Rossignol predvajal v nabito polni dvorani komunalnega zavoda za socialno zavarovanje dva zanimiva smučarska filma. Prvi film je prikazal zimske OI v Grenoblu in delo v tovarni Rossignol, drugi pa SP v Val ‘ Gardeni.
Predstavnik Rossignola Claude Gobis je navzoče seznanil z razvojem znane francoske tovarne, ki se je v šestdesetih letih razvila iz delavnice v drugo naj večjo tovarno za smuči na svetu. Sedaj Rossignol izdela 280.000 parov smuči letno v Franciji, številne podružnice v Italiji, Švici, ZRN in v zadnjem času v Avstriji, pa bodo v prihodnje podvojile izdelavo in pričakovati je, da bo Rossignol že v bližnji prihodnosti postal največji izdelovalec smuči. Francozi podpirajo tudi naše tržišče, podjetje Chemo pa je že začelo prodajati odlične Rossignolo-ve smuči in znano okovje Solo-mon, ki ga uporabljajo tudi člani francoske smučarske reprezentan--ce in s katerimi sta v letošnji prvi preskušnji že zmagala Duvil-lard in Russel.	K. B.
Ivo Daneu: plačni tekmeci"
Četrtfinale pokala evropskih prvakov
LJUBLJANA — Predsednik košarkarskega kluba Olimpije Ivan Heller je imel na žrebanju četrtfinalnih skupin za pokal evropskih prvakov v Mtincnnu sicer precej srečno roko. toda ljubljanski košarkarji imajo vseeno le malo upanja, da bi dosegli večji uspeh.
Žreb je četrtfinaliste razporedil takole:
Skupina A — Olimpija (Lj). 01impique (Antibes), Slavi ja (Praga) in Ignis (Varese);
Skupina B — Real (Madrid), CSKA (Moskva). Standard (Liege) in Akademik (Sofija).
Tekmovanje v četrtfinalnih skupinah se bo začelo 14. januarja in končalo 18. februarja. Olimpija igra z 01impiquom in Slavijo najprej doma in povratni tekmi v gosteh, z Igni-som pa najprej v gosteh in povratno tekmo doma.
»Glede na naš sedanji položaj in razpored tekem imamo bolj malo upanja, da bi se prebili naprej,« je po žrebanju dejai trener Olimpije Ivo Daneu »Vsekakor pa nam bodo tekme zelo koristile, saj igralci potrebujejo težka srečanja. Pomagala nam bodo tudi pri iskanju novih rešitev in morda celo prinesla spremembe v moštvu.«
— Poznate nasprotnike?
»Vsi po vrsti so težki. Ignis je svetovni in evropski Klubski prvak, kar že dosti pove. Proti Slaviji in Francozom bi najbrž imeli več možnosti, če bi najprej igrali v gosteh, tako pa se je še ta možnost zmanjšala, ke igramo najprej v Tivoliju.«
— Ne bo tekmovanje zaradi potovanj in naporov škodilo nastopom v državnem prvenstvu?
»Tega se ne bojim Srečanja nam bodo le koristila. Naš edini cilj je zdaj obstanek v pnd zvezni ligi in temu moramo podrediti vse Tudi novoletne praznike bomo morali žrtvovati. Igralci bodo najbrž dobili prosto le za Silvestrovo in na novo leto, 2. januaria bomo že spet trenirali. Vemo, koliko nam manjka zato ne smemo zapravljati časa. Slab štart zahteva še večje žrtve, če si hočemo v nadaljevanju popraviti slab položaj na lestvici.«	S. TRBOVC
PLANINE IN LJUDJE
Natečaj za najboljši planinski spis
UO planinske zveze Slovenije in uredniški odbor Planinskega vestnika razpisujeta natečaj za najboljši planinski spis Obsegati sme največ 10 tipkanih strani, poslan pa mora biti do 5. januarja 1971 na naslov PZS, Ljubljana, Dvorža-kova 9.
V poštev pridejo planinski potopisi, opisi plezalnih vzponov ter vsa druga poljudno ali strokovno obravnavana planinska tematika. Nagrade za najboljši spis bodo 1.000, 800 in 500 din, UO PZS pa si pridržuje izključno pravico objave prvih treh spisov v Planinskem vestniku, iz nenagrajenih spisov bosta žirija in uredništvo izbrala še 10 najboljših za objavo. O rezultatih natečaia bo javnost obveščena v PV 1971—4.
Varstvo narave na znamkah
Na evropski konferenci o varstvu narave so februarja v Strasbourgu leto 1970 proglasili za »evropsko leto varstva narave«. Skupnost jugoslovanskih podjetij PTT pa je ob tej priložnosti sklenila izdati serijo dveh poštnih znamk, ki je te dni prišla na tržišče. Na znamki za 1.25 din je upodobljen rjasti sleč (Rhododendrom ferrugineum) s Škrlatico v ozadju, na znamki za 3,25 din pa bradati orel (Gypa. etus barbatus). ki je prav tako zaščiten, z Jalovcem v ozadju. Likovno in grafično obdelavo znamk je pripravil Andrej Milenkovič, natisnila pa švicarska ti-skama Helio Courvoisier.
UMETNOSTNO DRSANJE
predstavile pionir-» nam pride prav«,
čili vrhunski na drogu.
telovadci
vaiamd M. S.
Med našimi najboljša - Zdenka Gazvoda
LJUBLJANA, 15. dec. — Včeraj ponoči se je iz Banske Bystrice vrnila naša mlada reprezentanca, ki nas je zastopala na velikem mednarodnem mladinskem tekmovanju, kjer se je za najvišje naslove potegovalo kar 18 fantov, med katerimi nismo imeli našega predstavnika in 23 najboljših mladih drsalk iz vseh evropskih držav. Kljub omejitvi prireditelja, da smejo nastopiti le tri tekmovalke iz posamezne države, pa je izjemno dovolil štartati tudi naši četrti zastopnici po dotedanji lestvici — Alenki Paver, vendar le kot predstavnici Slovenije. Med vsemi se je najbolje odrezala Zdenka Gazvoda, za katero je bila to že druga mednarodna preizkušnja, saj nas je letos marca že uspešno zastopala tudi v Romuniji. Tako v obveznem kot v prostem delu je zasedla 17. mesto, Paver-jeva je bila v obeh delih tekmovanja za dve mesti slabša, Rozmanova in Zupančičeva pa sta se po obveznem delu uvrstili na 20. oziroma 22. mesto. Z zelo dobrim prostim programom je mlada Maja Zupančič izboljšala svojo uvrstitev kar za dve mesti, Rozmanova pa se je pomaknila navzdol
Organizacija tega tradicionalnega srečanja mladih le bila dobra, v sodniškem zboru pa nas je uspešno zastooal mednarodni sodnik Riko Presinger.
Rezultati: 1. Niebling (NDR) —
1573.2,	2. Feibt (I)	1565.6,	3.
Schnaiper (ZRN) 1436.4 ... 17. Gazvoda (!TU) 1286,6, 18. Voica (R) 1210,4, 19. Paver (JU) 1189.6. 20. Zupančič (JU) 1182,0. 21. Tanase (R) 1181,5, 22. Rozman (JU) —
1159.2.	23. Drumeva (R) 1018.4.
TJAŠA ANDREE
Srečanje planinskih jubilantov
V	soboto ob 17. url se bodo v domu slovenskih planincev »Zlatorog« v Ljubljani zopet srečali planinski jubilanti. Srečanje v počastitev letošnjih življenjskih jubilejev zaslužnih planinskih aktivistov je pripravil UO planinske zveze Slovenije.
Občni zbor PD Škofja Loka
Drevi ob 19. uri ima v dvorani skupščine občine Škofja Loka redni občni zbor PD Škofja Loka. Društvo. Ki šteje že prek tisoč članov, in je aktivno na vseh področjih planinske dejavnosti, vabi k udeležbi vse ljubitelje gora.
2200 udeležencev planinskih izletov
Planinsko društvo PTT Ljubljana je letos organiziralo kar 22 članskih izletov s 1780 udeleženci in 12 samostojnih mladinskih, ka. terih se je udeležilo 468 miaciih planincev. Povprečno je bilo na izletih 66 planincev, lansko število udeležencev pa so presegli za 3 40. Zanimivo je še to, da je izletniška sezona trajala skozi vse leto, saj je bil prvi izlet že 18. ianuarja v •Tamar, zadnji pa 6. decembra v Kamniške planine. Največ udeležencev je bilo na izletu na III. zbor planincev PTT Slovenije v Vratih FTipomniti pa velja uidi to, da v seštevek izletov m udeležencev niso zajeli tiste ki «g Jih še posebej organizirale samostojna planinske skupine izven Ljubljane.
Predavanja
Drevi ob 20. url bo v predavalnici Elektrotehniške fakultete na Tržaški cesti predaval Viljem Zupanc. Tema: »Na obalah Egejske, ga morja« Prihodnjo sredo pa je na programu zadnje letošnje predavanje »Kmetje pod Dachštei-nom« (inž. Janez Ahačič).
Na gimnazij: Poljane v Stro^s-mayerjevi ulici bo v četrtek ob 19. uri zadnje predavanje iz ciklusa »za ljubitelje narave«. O meto. dah delovanja bo predaval načelnik komisije za varstvo narave pri PZS Marko Selan
Odmevi z gora
V	petek ob 19. uri bo na drugem programu radia zopet oddaja z naslovom »Odmevi z gora«. Sestavek zanjo je pripravil Janez Grčar, naslov pa mu je dal »Bolke pozimi«.
Tudi Planinski vestnik dražji
Glavni in upravni odbor Planinske zveze Slovenije sta sklenila, da bo z novim letom dražji tudi Planinski vestnik Toda tudi z zvišanjem letne naročnine na 50 din še vedno ne bodo pokriti vsi stroški in celo dotacija republiškega sklada za založništvo, ga ne bo povsem rešila iz zadreg Močno je zato ogrožena priloga Čmobelih fotografij na umetniškem papirju, medtem ko bo ostala vsebina zagotovo neokrnjena.
Odveč oi bilo razlagati vzroke za podražitev naročnine, zato ob prehodu v 75. leto življenja naše naj. starejše tovrstne revije naštejmo raje nekaj podatkov Pred voino, ko je planinska organizacija štela s to razliko, da Planinski vestnik okoli 10.000 članov, je bilo naročnikov 2000, sedaj ko jih šteje nekaj manj kot 60.000, pa je število naročnikov še vedno 10 odstotno. Predvojna naročnina je bila 50 din, sedanja pa bo prav toliko — toda že od leta 1953 izhaja dvakrat večjem obsegu, kot ga je imel predvojni.
Čisttoninjasnaslika * eirad antenamii
• V-	■. u. >•
s ALT NA KOSILU — Na helsinških pogovorih med ZDA in Sovjetsko zvezo o omejitvi strateškega oboroževanja se že nekaj tednov zelo temeljito pogovarjajo o tej zadevi, ki živo zanima obe velesili. Toda po skopih časopisnih poročilih bi lahko kvečjemu sodili, da se pogajalci oddihujejo in zabavajo. Nedavno tega so šli za konec tedna v Leningrad, včeraj pa so se zbrali na kosilu pri finskem premieru Ahtiju Karjalainenu (na sliki).	Telefoto: UPI
HUSEIN NADALJUJE TURNEJO — Jordanski kralj Husein je po obisku v Riadu, Kadru, Londonu, Washingtonu in Parizu sklenii obiskati še Bonn, kjer se bo sestal s kanclerjem Brandtom in zunanjim ministrom Scheelom. Na sliki: jordanskega suverena oblegajo francoski novinarji.	Telefoto: UPI
POSLEDICE KEMIČNE VOJNE — V potrdilo obtožbam, da Američani v Vietnamu posegajo tudi po sredstvih kemične vojne, so iz Severnega Vietnama poslali pričujoči fotografiji, ki kažeta 30-letnega Daa Xuana, ki ga je ranila eksplozija napalmske bombe in Nguyen Tu Ann, 20.-letno dekle, ki je prav tako dobila rane po vsem telesu od napalma.	Telefoto: UPI
Množica nezakonitosti
Sklep skupščinske komisije: ukrepati proti negativnim pojavom v zunanjetrgovinskem in deviznem poslovanju
LJUBLJANA, 15. dec. (Tanjug). Zaradi negativnih pojavov "v zunanjetrgovinskem in deviznem poslovanju gospodarskih organizacij oziroma kršenja zakonskih predpisov je treba nemudoma ustrezno ukrepati v vsej državi, saj so ti pojavi »občejugoslovanski«. To je eden izmed sklepov z današnje seje komisije za družbeni nadzor slovenske skupščine, na kateri so najostreje obsodili vse pogost-nejše primere kršenja predpisov, od nezakonitih poslov,' kupovanja deviz iz retencijske kvote do »ponarejenega« plemenitenja blaga in drugih pojavov ter izpodkopavanja poslovne morale in poslovnih pravil v gospodarstvu, katerih namen je ustvarjati dohodek mimo delovnih uspehov.
Posebej so opozorili, da ne glede na to, da gre za množične pojave, opravičil ne smemo iskati v nepopolnem Sistemu in neučinkovitosti nadzornih služb, temveč je treba vztrajati pri doslednem izvajanju sedanjih predpisov, dosledno uveljaviti vse sankcije, celo stečaj. Kot je bilo rečeno, naj bi bilo striktno izvajanje sedanjega zunanjetrgovinskega in deviznega re-
Zupančšč se je vrnil iz Madžarske
BEOGRAD, 15. dec. (Tanjug). Generalni sekretar SZDL Jugoslavije Beno Zupančič se je vrnil z obiska na Madžarskem, kjer se je mudil od 10. decembra na povabilo patriotske ljudske fronte. Zupančič se je na Madžarskem pogovarjal o dejavnostih SZDLJ in patriotske fronte, o medsebojnem sodelovanju m o perečih mednarodnih vprašanjih. Generalnega sekrerarja patriotske ljudske fronte Istvana Benczika je povabil, naj obišče Jugoslavijo.
Poravnavanje
spora
PHNOM PENH, 15. dec. (APP). Iz Phnom Penha poročajo, da se je delegacija saigonskega režima, ki je na obisku v kamboškem glavnem mestu, le za las izognila smrti. V hotelu, kjer so delegaciji pripravili kosilo, je takoj po njenem odhodu eksplodirala bomba, ki je poškodovala štiri vojake, poslopje in več vozil. V dvorani je bilo poleg saigonske delegacije na kosilu tudi več sto Nolovih vojakov, med njimi dva generala.
Saiganska delegacija, sestavljena iz 14 senatorjev, je obiskala Phnom Penil zaradi pritožb generala Nola, da saigonske čete v Kambodži ravnajo kot okupatorji ki da ropajo kmerske vasi.
Ugrabitelj se je vdal
PHNOM PENH, 15. dec. (AP) — Alvin Glatowsky, eden izmed dvojice Američanov, ki sta marca ugrabila neko ameriško ladjo s strelivom v Tajskem zalivu, je danes prišel na ameriško poslaništvo v Phnom Penhu.
Glatowsky Je bil marca s pomočjo nekega svojega tovariša prisilil kapitana ladje, ki je imela nosilnost 10.000 ton, naj jo usmeri proti kam-boškemu pristanišču Kom-pong Som, Ugrabitelj je bil nato v Kambodži zaprt v neki »galeji za kaznjence« na Mekongu. Zaman si je prizadeval dobiti zatočišče na švedskem in v nekaterih drugih državah.
Potem ko se je Glatowsky vdal osebju ameriškega poslaništva, je izjavil novinarjem, da se zaveda, da ga čaka zaradi ugrabitve ladje smrtna kazen.
žima »kapital« za režim, ki naj bi spodbujal izvoz.
Dcsedanja praksa pa je pokazala, da so sankcije premalo in opozorili so. da morajo negativne pojave na tem področju obsoditi vsi družbe-no-palitični dejavniki. Mnenja so tudi bili, da razne poneverbe pri uvozu še povečujejo nestabilnost v gospodarstvu, vplivajo pa tudi na politično stabilnost. Zastavili So vprašanje, kdo je v gospodarskih organizacijah kriv za takšne pojave oziroma kakšno je samoupravljanje in kje so ' bile na primer v »Kemija -impexu«, ki so jo najpogosteje omenjali, subjektivne sile in dejavniki zunaj podjetja.
Poljska
razvojna
politika
Plenum CK PZDP razpravljal o gospodarskem položaju v državi
VARŠAVA, 15. dec. (Tanjug). šesti plenum CK poljske združene delavske partije je sprejel poročilo politbiroja CK o gospodarskem položaju v državi in o najvažnejših nalogah v zvezi z gospodarskim razvojem 1971. leta. V razvojni politiki za 1971. in za naslednja leta je težišče na nadaljnji dinamični rasti in zboljšanju gospodarjenja, reformirali bodo zunanjo trgovino in uvedli nekatere izboljšave v industriji, kar poskusno že u-vajajo v desetih vzornih podjetjih, prihodnje leto pa bodo to postopoma razširili.
Posebno pozornost zasluži preosnova zunanje trgovine. Gre za to, da- se bo zunanjetrgovinska dejavnost, razen nekaterih izjem, spojila s proizvodnjo, to je, prenesla v pristojnost industrijskih resorov, združenj, kombinatov, pa tudi večjih tovarn. Poleg določenih ukrepov, s katerimi bodo spodbudili izvoz, je cilj te reforme predvsem, da postane dobiček industrijskih proizvajalcev, ki delajo za izvoz, odvisen od tega, koliko deviz ustvarijo z izvozom, nadalje, da se proizvodni stroški približajo svetovni normi, tako da bi bil poljski izvoz bolj konkurenčen, in tretjič, da postane izvoz rentabilen, se pravi, da se osvobodi večjih proračunskih dotacij, s katerimi morajo zdaj kriti visoke proizvodne stroške
Plenum CK PZDP je pozdravil sklenitev sporazuma o temeljih za normalizacijo odnosov z ZRN in o dokončnem priznanju poljske zahodne meje na Odri in Nisi. Potrdil je tudi stališče poljske partijsko-viadne delegacije na posvetovanju političnega posvetovalnega odbora varšavskega pakta, ki je, bil nedavno v Beriinu.
V tej zvezi so omenili, da se seje komisije za družbeni nadzor ne udeležujejo predstavniki občinske skupščine iz Ljubljane — centra, kjer je največ podjetij, omenjenih v gradivu, pa tudi predstavnika sindikata, ki so ga povabili, ni. Komisija je sestavila posebno delovno skupino, ki bo med drugim pripravila poročilo o tem vprašanju za republiško skupščino. V informacijah zveznega deviznega inšpektorata, ki zajemajo vso državo in obsegajo približno 200 strani, med kršilci omenjajo precej slovenskih podjetij, večinoma uvozno-iz-voznih, pa tudi proizvodnih.
Etoile odslej Trg Charlesa de Gaulla
PARIZ, 15. dec, — Pariška Etoile je popoldne postala Trg Charlesa de Gaulla. V pariškem mestnem svetu so se ponovne volitve končale z rezultatom 43:41. Nekaj mestnih svetnikov je bilo odsotnih. Zaradi tega na današnji slovesnosti tudi niso bili navzoči komunistični in socialistični mestni svetniki. Slovesnost, ki JI je prisostvoval premier Chaban Delmas, je trajala le nekaj minut.
Odkritje ene izmed 24 novih spominskih plošč na trgu so spremljali iz množice na eni strani vzkliki »De Gaulle, de Gaulle!«, na drugi pa »Etoile, Etoile!«
B. P.
Iz Abidiana v Bamako
BAMAKO, 15. decembra (Tanjug) — Predsednik Slonokoščene obale Bo,igny je sprejel člana ZIS Mirana Mejaka in člane naše gospodarske delegacije, ki potujejo po zahodnoafriških državah.
Bombe na Kambodžo
SAIGON, 15. dec. (AFP) — Ameriška letala so zadnja dva dni množično bombardirala kamboško ozemlje, kar je potrdilo tudi ameriško vojaško poveljstvo v Saigonu. V operacijah so sodelovale supertrdnjave »B—52« iz vojaških oporišč na Tajskem, ameriški lovci — bombniki iz južnovietnamskih oporišč in njihovo težko topništvo.
Zanimiv predlog o vračanju stroškov za šolanje
ZAGREB, 15. decembra (Tanjug) — Ce strokovnjaki po končanem študiju gredo delat v tujino, bodo morali vračati sredstva, ki so bila vložena v njihovo šolanje. Del sredstev naj bi vračali tudi tisti Študentje, ki po lastni krivdi večkrat ponavljajo leto. Ta predlog hrvatske republiške skupnosti za usmerjeno izobraževanje je doslej našel zelo dober sprejem.
Takšno oceno so izrekli na današnjem sestanku komisije republiške izobraževalne skupnosti za investicije. Poudarili so tudi, da je družba ocenila pobudo te ustanove kot pametno in smotrno.
V GRADEC pr~ igrače k tvrdki S<Ot H in nič drugače!
Na zalogi celoten soriiment LEGO in vse novosti
KOCH na Glavnem trgu
Zadnje vesti
Solidarnost Vesoljska postaja
z ljudstvom prjstala na Veneri Vietnama
Na zborovanju solidarnosti v Beogradu je govoril Josip Djerdja
BEOGRAD, 15. decembra — (Tanjug). V domu mladine v Beogradu je bilo danes zborovanje solidarnosti z narodi Vietnama in Indokine. To je centralna manifestacija v okviru tedna solidarnosti od 13. do 20. decembra. Na zborovanju je govoril podpredsednik zvezne skupščine in član predsedstva zvezne konference SZDLJ Josip Djerdja. V svojem govoru je poudaril med drugim, da v Vietnamu prihaja najbolj do izraza politika sile in vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, kar je glavni vir negotovosti v mednarodnih odnosih. V zadnjem desetletju svetovnih dogodkov, je dejal Djerdja, je splošno-ljudski odpor vietnamskega ljudstva najbolj izrazit primer, da je neki narod nepremagljiv, če se je odločil, da bo z lastnimi silami uresničil zakonito in prirodno pravico do svobode.
Josip Djerdija je nadalje poudaril, da je vzpostavitev miru v Vietnamu in jugovzhodni Aziji možna na podlagi politične rešitve s pogovori pod pogojem, da se spuštujejo pravice narodov Vietnama, Kambodže, Laosa in drugih narodov tega področja do samoodločbe. Pot do tega pa je brezpogojni in celotni umik čet ZDA in njihovih zaveznikov iz Južnega Vietnama in drugih držav Indokine, da bi tem narodom omogočili, da sami odločajo o svoji usodi.
Opozorilo turške vojske
ISTANBUL, 15. dec. (UPI) — Turške oborožene sile so opozorile vlado, da ne nameravajo biti priče »spodkopavanja demokratičnega režima«, kar imajo v načrtu politični ekstremisti. Tako so opozorili v memorandumu, ki ga je predsedniku Sunayu poslal glavni poveljnik turških oboroženih sil general Batur. Podprli so ga tudi drugi tur-
ški vojaški voditelji. Pred- prodro do'Venerine površine sednika Sunaya opozarjajo nli na rn^lfl v nainižiP slona nevarnost »z radikalne le-
»Venera 7« je oddajala 35 minut med spuščanjem skozi atmosfero, potem pa je utihnila
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 15. dec. V večernih urah je bilo sporočeno, da je sovjetska vesoljska postaja »Venera 7« davi dosegla svoj daljni cilj. Postaja je bila izstreljena 17. avgusta in je v 120 dneh preletela 320 milijonov kilometrov, danes pa se je spuščala skozi Venerino at-mosiero. Iz dosedanjih podatkov pa ni razvidno, koliko se poslanstvo in dosežek »Venere 7« razlikuje od prejšnjih podobnih sovjetskih poskusov.
V sporočilu sovjetske agencije TASS je povedano, da so številne radijske zveze z »Venero 7« med štirimesečnim poletom prinesle veliko informacij iz medplanetarnega prostora. Dvanajstega decembra, ko je bila »Venera 7« oddaljena od cilja še 1,300.000 kilometrov, so z ukazom z Zemlje začeli pripravljati vesoljsko postajo na vhod v Venerino atmosfero. Davi ob 8,02 po moskovskem času se je od tako imenovainega orbitalnega odseka točila skupina aparatov, določena za pristanek na planetu. Spuščanje skozi atmosfero je trajalo 35 minut. Podatke, ki so jih sprejeli v tem času, strokovnjaki preučujejo.
S tem se sporočilo zaključuje. Obstaja pa vprašanje, ali je »Venera 7« prodrla v neko skrivnost sosednjega planeta, pred. katerim so obtičale njene predhodnice.
»Venera 7« je že četrta sovjetska vesoljska postaja, ki je prispela do cilja. Sovjetski izstrelki proti Veneri, ki so nosili zaporedne številke 4,5,
6, so predrli v atmosfero planeta in so med spuščanjem zabeležili edinstvene podatke o njeni sestavi, temperaturi, pritisku in podobno. Ko pa so domnevno dospeli do Venerinih tal, so nenadoma za vselej utihnili. Kaj se je z njimi zgodilo ni bilo nikoli pojasnjeno.
»Venera 7« je tudi, vsaj kolikor razberemo iz prvega skopega sporočila, oddajala 35 minut med pristajalnim poletom skozi Venerino atmosfero. Ne glede na točnost in zmogljivost, s katero sovjetski strokovnjaki pošiljajo svoje izstrelke v kozmične daljave, bo nemara najbolj zanimivo, če bomo tokrat izvedeli, kaj se dogaja s sicer izredno uspešnimi aparati, ko
vice in desnice«.
Poveljniki zahtevajo, da se okrepi državni svet za varnost — armadi naj bi dali več možnosti, da s svojimi stališči seznani civilne oblasti in da bi imela več »posvetovalne moči«.
Premier Demirel je na se Stanku vladajoče stranke pravice opozoril, da kakršnokoli omenjanje držav nega udara pomeni »žalitev za oborožene sile«. Dejal je, da namerava vlada sprejeti striktne ukrepe«, ki bodo morda izzvali nezadovoljstvo v nekaterih krogih. Te ukrepe pa je treba sprejeti, da bi preprečili še bolj nevarno nezadovoljstvo v prihodnosti,« je menil Demirel.
Študijska deleaa-ciia KP Romunije
v Beogradu
BEOGRAD, 15. dec. (Tanjug). Na povabilo predsedstva ZKJ je prispela v Beograd študijska delegacija KP Romunije, ki jo vodi Ion Ion, podpredsednik ekonomskega sveta LR Romunije. Delegacija bo preučevala organizacijo in razvoj panog težke, stroj ne, elektronske ;n elektroteh nične industrile ter delo organizacij Zveze komunistov
ali pa morda v najnižje sloje njene atmosfere.
TIT VIDMAR
Leto 1972 — »leto kvalitete«
BEOGRAD, 15. dec. (Tanjug). Sindikat je odobril predlog, da bi 1972. leto preglasili za tako imenovano »leto kvalitete«, pravzaprav leto, v katerem bi začeli z veliko splošno ljudsko akcijo za izboljšanje kvalitet proizvodov in uslug. O tem bo 16. decembra razpravljal tudi ZIS, ki je že načelno podprl to akcijo.
Husein danes v Bonnu
BONN, 15. dec. (AFP). Zaradi varnosti niso objavili programa obiska jordanskega kralja Huseina v ZRN Znano je le, da bo Husein jutri odpotoval v Bonn, kjer bo ostal tri dni, in da se bo pogovar jal s kanclerjem Brandtom zunanjim ministrom Schee lom in ministrom za sodelo vanje Epplerjem. Predsednik republike Heinemann in jor danski gost -se bosta sestala v četrtek, v petek pa bo Husein obiskal Stuttgart.
Ribičič sprejel tri delegacije
BEOGRAD, 15. dec. Clhn-jug). Predsednik ZIS Mitja Ribičič je sprejel danes člane koordinacijskega odibora za gospodarsko - tehnično ustvarjanje s predsednikom odbora inž. Vajom Skemdži-čem na čelu. Člani odbora so seznanili Ribičiča s posvetovanjem o ustvarjalski znanosti, tehniki in proizvodnji, ki se bo začelo v Beogradu 16. decembra.
Posvetovanja naj bi se udeležilo 250 inženirjev, tehnikov in kvalificiranih delavcev, neposrednih proizvajalcev in nosiloev raznih nagrad. Predsednik ZIS je pozdravil pobudo in sklicanje takega posvetovanja.
Predsednik ZIS Ribičič je sprejel danes tudi predstavnike skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva in jugoslovanske skupnosti PTT. Obe delegaciji sta seznanili predsednika Ribičiča s tekočimi problemi in razvojnimi programi.
Posvetovanje o mednarodno-prav-ni zaščiti človeka
BEOGRAD, 15. dec. (Tanjug). Ob koncu dvodnevnega posvetovanja v jugoslovanskem Rdečem križu, ki je bilo posvečeno mednarodno pravni zaščiti človeka v oboroženem spopadu, so noooj sprejeli sklepe, s katerimi ugotavljajo, da je koncepcija splošno - ljudske obrambe, ki v morebitni vojni pomeni edino možno obrambo neodvisnosti naše države, vsebolj širi krog borcev, ki naj bi se z orožjem in drugirhi sredstvi uprli sovražniku. Udeleženci posvetovanja so pozdravili prizadevanja na mednarodnem področju, še posebej na področju Rdečega križa in OZN v zvezi s sodobno izdelavo mednarodno - pravnih predpisov.
Pogovori
Brandt-Carapkin
BONN, 15. decembra (AFP) — Zahodnonemški kancler Willy Brandt se je danes pogovarjal 45 minut o vprašanjih skupnega interesa in četvernih pogovorih o berlinskem vprašanju s sovjetskim veleposlanikom v Bonnu Ca-rapklnom.
Laird o vojnih ujetnikih
WASHINGTON, 15. decembra (AFP) — Ameriški sekretar za obrambo Melvin Laird je danes odločno potrdil, da bodo »ZDA ostale vojaško prisotne v Južnem Vietnamu vse dotlej, dokler ne bodo zadovoljujoče rešili vprašanje vojnih ujetnikov«. To je izjavil na današnji tiskovni konferenci. Laird je prav tako izjavil, da bodo postopoma in načrtno umikali ameriške čete iz Vietnama in da bodo do 1. maja prihodnjega leta odpoklicali 50.000 ali morda tudi več ameriških vojakov.
Telegrami
HEINEMANN BO OBISKAL VENEZUELO — BONN. Zahodnonemški predsednik Gustav Heinemann je sprejel uradno povabilo, naj obišče Venezuelo.
MOBUTU POJDE V SUDAN — KARTUM. Kongovski predsednik Joseph Mo-butu bo 25. februarja prihodnjega leta obiskal Sudan.
ROGERSOVA IZVOLITEV — PARIZ. Ameriški zunanji minister William Rogers je- bil včeraj izvoljen za predsednika ministrskega sveta OECD (organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), v kateri je 22 držav. Prejšnji predsednik je bil francoski finančni minister Giscard d'Estaing.
ITALIJAN SKO-FRAN COSKI POGOVORI — LONDON. Italijanski zunanji minister Moro se v Londonu pogovarja z britanskimi voditelji o evropskih problemih.
BREŽNJEV SPREJEL RODRIGUEZA — MOSKVA. Generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev je v Moskvi sprejel elana sekretariata CK KP Kube Carlosa Rafaela Rodirigueza.
SOVJETSKA DELEGACIJA V ZAR — MOSKVA. Delegacija strokovnjakov pod vodstvom ministra za komunikacije Psur-ceva je prispela v ZAR. Podpisali bodo spo. razum o sodelovanju v poštni službi.
PARTIJSKI POGOVORI — MOSKVA. Na povabilo CK KPČ je odpotovala v Prago delegacija KP SZ, ki jo vodi Pjotr Demi-čov.
OBISK V VIETNAMU — RIM. Delegacija KPI pod vodstvom Giancarla Pajette se je vrnila iz DR Vietnama, kjer je bila na obisku 15 dni. Danes bodo objavili skupno sporočilo.	v
BURTICA V ATENAH — BUKAREŠTA. Romunski minister za zunanjo trgovino Comel Burtdca je odpotoval v Atene na pogovore z grškimi gospodarstveniki o razširitvi trgovine in gospodarskega sodelovanja.
SESTANEK — KAIRO. Centralni odbor arabske socialistične unije bo danes razpravljal o političnih akcijah, ki naj bi se jih lotila unija, kakor tudi o razvoju političnega in vojaškega položaja.
KOMISAJA SEF — BUDIMPEŠTA. V Budimpešti je zasedala stalna komisija SEV za industrijo barvastih kovin. Sodelovala je tudi jugoslovanska delegacija. Komisija je obravnavala koordinacijske načrte o razvoju industrije barvastih kovin za obdobje 1971-1975 in je sprejela delovni program za leto 1971.
ARAFAT V DAMASKU — KAIRO. Vodja palestinskih komandosov Jaser Arafat je ne-pričakovano prispel v Damask na pogovore s predsednikom Ahmedom Hatibom.
VOJAŠKI STIKI ~ KAIRO. Načelnik sirske vojske general Mustafa Tlas vodi delegacijo sirske vojske, ki je prišla v Kairo na pogovore o vojaškem sodelovanju med ZAR in Sirijo.
OBNOVITEV STIKOV — KINSHASA. Kinshasa in Brazzaville sta obnovila diplomatske stike, ki sta jih kongovski državi pretrgali že pred dobrima dvema letoma.
JUBILEJ — BUDIMPEŠTA, žena uglednega borca madžarskega in mednarodnega delavskega gibanja Bele Kuna je te dni praznovala 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti sta ji Janos Kadar in Bela Bisku izročila pismo in darila centralnega komiteia.
DEMANTI — STOCKHOLM. Sovjetsko veleposlaništvo v Stockholmu je demantiralo pisanje stockholmskega lista »Dagens Nyheter«, da poskuša Sovjetska zveza prek švedske obnoviti diplomatske stike a Izraelom.
INTEGRACIJA EVROPSKIH ŽELEZNIC — DUNAJ. Svet ministrov za promet EGS je predlagal, naj bi ustanovili skupno družbo za transevropske ekspresne vlake. Pri tem bi se povezali s članicami mednarodne zveze železnic, posebej z Avstrijo in Švico.
EKSPEDICIJA — 3UKAREŠTA. V Afriko je odpotovala romunska znanstvena ekspedicija, v kateri so biologi, zoologi, botaniki, zdravniki in inženirji. Obiskala bo Senegal, Mali, Zgornjo Volto, Niger, Gad, Centraino-afriško republiko, DR Kongo, Ugando, Kenijo in Tanzanijo.
OBSODBE — LENINGRAD. Zaradi vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom med nemško okupacijo so na procesu v Leningradu obsodili dva kolaboracionista na smrt, tri pa na dolgoletno ječo.
EKSPLOZIJA — SAIGON. Med verskim obredom v neki budistični pagodi v Chai Layu, SO km jugozahodno od Saigona, sta eksplodirali dve granati, pri čemer je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi dva vojaka, ranjenih pa je.bilo 87.
Pa še to:
RAZJASNJEN POJAV — Čeprav imajo kmetje v petih vaseh na območju Prilepa še 3.000 ton neprodane čebule, jo makedonski uvozniki uvažajo iz Albanije, Grčije in Italije. Tako je pojasnjen pojav, zakaj vsi jokamo, kadar režemo intervencijsko čebulo .. . Kdaj bodo pa zaradi tega jokali tudi uvozniki?
SONCE
VREMSKO POROČILO
Prognostična karta za 16. dec. 1970 ob 0,7. uri
TOide 7.36 zaide 16.15
L5 'NA
vzide 19.51 zaide 10.26
Vreme in temperatura 15. decembra 1970
kraj)	vreme ob 7. un	»c	vreme ob 13 un	»c
Ljubljana	oblačno	— 3	oblačno	— 1
Planica	oblačno	— 7	delno oblačno	— 4
Brnik	oblačno	— 4		0
Kredarica	oblačno	— 10		— 11
Maribor	oblačno	— 3	poloblačno	2
Sl Gradec	oblačno	— 5		
Celje	oblačno	— 2	poloblačno	— 1
Novo mesto	oblačno	— 3		
Koper	oblačno	6		11
Reka	oblačno	7		9
Pulj	oblačno	7	oblačno	9
Hvar	oblačno	11	oblačno	13
.Dovnik	jasno	10	poloblačno	i4
Magreb	oblačno	— 2		1
Beograd	rosi	— 1		— 1
Sarajevo	oblačno	— 4	oblačno	
Titograd	poloblačno	1	poloblačno	32
Skopje	megla	— 3	oblačno	0
Celovec	oblačno	— 5			
Gradec	oblačno	— 4	oblačno	0
Benetke	megla	0	poloblačno	9
Genova	—	—	poloblačno	4
Miinchen	oblačno	1	ploha snežna	1
/Uiricb	—	—	oblačno	2
Pariz	jasno	3	oblačno	4
Berlin	rosi	3	oblačno	3
VTnskva	sneži	— 1	sneži	— 1
•ATENg^j-^T-'’,
Napoved za danes:
SLOVENIJA:
Pretežno oblačno in zame-gleno bo, v višjih legah in na Primorskem deloma jasno. Najnižje nočne temperature bodo med —3 in —6, na Gorenjskem —10, v Primorju 2, na j višje dnevne okoli 0, na Primorskem 10 stopinj C. Na Primorskem bo še burja.
V četrtek bo v glavnem suho. .
JUGOSLAVIJA:
Pretežno oblačno bo, ponekod ob srednjem in- južnem Jadranu ter v Makedoniji manjše padavine.
VREMENSKA SLIKA:
Nad zahodno Evropo in Alpami je območje visokega zračnega pritiska. Iznad srednje Evrope doteka nad Balkan hladnejši zrak.
SNEŽNE RAZMERE — žičnica na Vel. planino:	delne oblačno ____p k	„
—2, oblačno, 5 cm — Žičnica na Vogel: pretežno 2 cm — Livek	RaJcitna: oblačno, —
oblačno —2, 35 cm - Pohorska vzpenjača: —1, ob- niča. ne obratu ie_°- sP°da-l 7. zgoraj 20 cm. vlei lačno, brez snega — Lokve: oblačno. —2. brez sne. prevozna - Planja. r^Vriav,f°/a: ~5* 5 cm> cest ga - Lažne oblačno, -2, 10 cm — Idrija, oblač- sko- oblač i. _Y< ~7 obia^no- 11 cm ~ Jeze no, —2. snežne krpe — Vojsko: delno oblačno, —6, lačno —u, ion	Tnslav~Kredarica: ol
17 cm. cesta je prevozna - Cmi vrh nad Idrijo:	centimetrov snega.
f
Občanov barometer
Kos umetnika
Aranžerski atelje v šestem nadstropju Name ima tako prijeten položaj, da bi ga bil vsak slikar vesel. Bohemski značaj mu dajejo pisano polepljene stene in tu in tam razlita barva- Tu dela tudi aranžer Dušan Jenko in človeka kar zamika, da bi se pridružil njegovemu delu v tako vabljivem okolju.
• Kako sie sploh prišli k aranžerstvu? Najbrž znate zelo lepo risati?!
i>V Nami sem aranžer že deset let, prej pa sam bil marsikje: pri Jugoreklamu, Triglav filmu, v Drami in drugod. Pred desetimi leti še ni bilo aranžerske šole, zato sem se šolal na šoli za umetno obrt, kjer sem se posvetil oblikovanju keramičnih izdelkov. Včasih sem imel veselje do slikanja in sem poslikal veliko oljnatih podob, zdaj pa kar ni več časa in tudi nekdanje veselje se je razgubilo.«
O Se vam zdi. da se aranžerske obrti lahko poprime vsak, ki zna lepo risati?
»Aranžer je kos umetnika in mora biti za svoj, poklic tudi rojen. Seveda z vsemi ni tako. Med ljudmi vlada prepričanje, da aranžerji odlično zaslužimo. Zato se mnogi odločijo za ta poklic predvsem zaradi denarja. Ti so slabi aranžerji. Pri tem poklicu moraš imeti veliko dobrega okusa, ki pa si ga ni mogoče privzgojiti, če zanj nimaš smisla. Poleg tega moramo biti aranžerji žolc iznajdljivi in praktični. Tudi to so lastnosti, ki jih nima prav vsak.«
© Ali ljudje upravičeno mislijo, da aranžerji veliko
zaslužite?
»Odvisno je od tega, kako se znajdeš, če hočeš veliko zaslužiti, moraš tudi veliko delati, dostikrat pa cele noči. Takšno delo je predvsem pred sejmi, razstavami in podobno. Včasih je deda toliko, da ne morem niti časopisa prebrati.' Menim pa, da kdor deda samo za denar, ne deda dobro.«
© Kakšen pa ie dober aranžer?
»Tak, ki je »iausendkunstder«. Dober aranžer mora biti oblikovalec, mizar, polagaiec tapet, slikar, pleskar, tapetnij! in še kaj. Hkrati je tudi zelo odvisen od kakovosti materiala, ki ga ima na izbiro ter tudi od prostora.«
9 Ali je material, ki ga imate na voljo, dober?
»Kakovost materiala ni ne vem kako dobra, s tistim iz tujine pa so večkrat sitnosti pri dobavi, poleg tega pa je še zelo drag. Z materialom je sploh sitnost; nikoli ne veš, kakšnega bi izbral. Pri njegovi izbiri nam zmanjkuje zamisli, hitro se izčrpamo.«
9 Kakšna pa bo Namina novoletna izložba?
»Nismo še dobili vsega materiala. Novoletno razpoloženje bomo skušali prikazati z improviziranim nebom: na modri podlagi bodo bele zvezdice. Razobesili bomo tudi lampijončke in izložbo popestrili z lepimi novoletnimi vzorci.«
© V kolikem času pa menjate izložbo?
»Vsakih štirinajst dni. Vendar pripravljamo izložbe še v treh ljubljanskih trgovinah in v poslovalnicah v Kočevju in v Škofji Loki.«
© Kako se glasi vaše vprašanje javnemu delavcu?
»Kdaj bodo pri Dolgem mostu zgradili samopostrežni potrošniški center. Vse moramo prinašati iz mesta, to pa je zelo nerodno.«
•
Z viške občinske skupščine so sporočili, da v bližnji prihodnosti ni predvidena graditev samopostrežnice.
ANDREJ ARKO
Ljubljanska kronika
PREBIVALSTVO
Rojstva — V ponedeljek so mamice v obeh porodnišnicah povile 14 deklic in 5 dečkov. Najtežja punčka je prijokala na svet v klinični porodnišnici — tehtala je 4075 gramov, rekorderja med fantki v obeh porodnišnicah pa sta tehtala vsak po 4300 gramov.
Poroke — Dopoldne si bosta na Magistratu nadela zakonski jarem dva para mladoporočencev; včeraj pa ni bilo nobene poroke.
Pogrebi — Na Žalah bodo popoldne svojci pospremili v zadnji dom Mileno Grojzdek, 29-letno delavko (ob 13. uri); Marijo Bratoš, 62-letno gospodinjo (ob 13.45); prof. Konrada Finka, 85-letnega upokojenca (ob 14.30); Ružo Ba-garič, 83-letno gospodinjo (ob 15.15) in Karolino Pirih, 81-letno gospodinjo (ob 16. uri).
HOTELI
Dober posel — Sinoči ob 19.30 so bili že polni hoteli Slon, Turist in Ljubljana transport. Tedaj so bili drugi hoteli zasedeni takole: Bellevue in Lev 80-odstotno, Union 90-odstotno in Ilirija, kjer gostujeta kitajska in naša namiznoteniška reprezentanta, pa 95-odstotno.
REŠEVALCI
193 prevozov — Včeraj do 19.30 so opravili reševalci 193 prevozov m sedemkrat pomagali ponesrečencem. Najdalj so peljali v Dravograd in v Gorico.
Ta teden v TT Dostojanstven konj
Nedavno tega je neki igralec obiskal Stockholm. Pred predstavo, v kateri naj bi nastopil, je prišel v stik s švedskimi kolegi in mimogrede omenil tudi besedico pornografija. Zanimalo ga je, kaj je pravzaprav s to švedsko rečjo, o kateri se v svetu toliko govori. Kakšna je pravzaprav ta liberalizacija seksualnega življenja, ki je omogočila, da se je tudi pornografija v tej deželi zelo razpasla in da so nekateri podjetneži z njo na hitro obogateli? Razburljivi izlet se je začel na robu starega mesta...
Starinska klet z bleščečim napisom PORNO nad vrati_
Sredi postane beljakove pene...
»Ojačeni seks« _
Občevanje za gledalce . . .
Duhovit, drzen, predvsem pa čisto samosvoj zapis o pornografiji, ki se nam prikaže v drugačni luči, v kakršni smo jo gledali oziroma si jo zamišljali doslej.
Pismo Slave Rakove
Bralci TT se gotovo še spominjajo pretresljive zgodbe »Kako sem zavozila življenje«, objavljene v 49. številki Tedenske Tribune. Izpoved povratnice Marjane Zdešarjeve je naletela na veliko pismenih in telefonskih odmevov. Naj zanimivejši je vsakakor dolg zapis znane Slave Rakove, avtorice slovenskega bestsellerja »Zakaj sem ga umorila«.
Ker je njeno pismo pravzaprav odlomek Iz novega romana, ki ga Slava Rakova piše o svoji težki preizkušnji, bo gotovo zanimalo tudi tiste bralce, ki zgodbe o Marjani Zdešarjevi niso brali.
MINI CASINO EMONE — V Nazorjevi ulici, nasproti hotela Slon, je podjetje Emona odprlo preurejen lokal z bifejem in igralnimi aparati, kjer velja pravilo — kolikor dinarjev, toliko iger-	Foto: S. Busič
Med izgubo in krediti
»Vega« v zelo težavnem položaju - Novi krediti najbrž niso rešitev - Razmišljajo o morebitni priključitvi h »Gorenju« - Socialna pomoč sindikatov
LJUBLJANA, 15- dec. »Lahko živimo sami,« zatrjuje v. d- glavnega direktorja ljubljanske »Vege« Branko Weber, dan po tem, ko so na seji delavskega sveta sprejeli odstop dosedanjega glavnega direktorja Franca Lamuta. »Nalili smo si čistega vina, delali bomo naprej tako, kot da se ni nič zgodilo,« pravijo vodilni člani družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v podjetju (sindikat, zveza komunistov, predsednica delavskega sveta). Njihove besede preveva trdno prepričanje, da bi lahko novo sanacijo podjetja postavili na trdnejšo in realnejšo osnovo. Govorijo o nesrečni izbiri nekaterih izdelkov, o spremenjenih pogojih gospodarjenja, o konkurenci, dumping cenah in o marsičem še.
Zanimivo in žalostno hkrati je, da so na »seznamu« izdelkov, ki jih je izbrala nesrečna roka načrtovalca, prav tisti izdelki, ki naj bi pred leti sanirali podjetje:	oljni
regulatorji, plinski vžigalniki, igralni avtomati, rolete in drugi. In še eno prepričevanje: vse bi bilo v redu, ko bi banka dala toliko denarja, da bi plačali obvezni polog za uvoz repromateriala in carinske dajatve. Stroji ne bi stali, dobili bi denar, odnosi bi se uredili. Vprašanje: za koliko časa? In drugo: koliko časa še minimalni osebni dohodki? Naslednje: boste gospodarili gospodarno? Neprepričljiv odgovor: odpustiti je treba polovico zaposlenih, saj nas je preveč____
Razmere v Vegi so dlje časa spremljali v mestnem odboru sindikatov. Pozorni so bili do sanacijskega programa, oziroma sanacijskih programov, ki jih res ni bilo malo.
»Zaskrbljevale so nas ai-menzijfe sanacijskih programov,« pravi Frane Sladič, podpredsednik mestnega odbora sindikatov. »Zato smo nekajkrat opozorili sindikalno organizacijo v podjetju, da
izsledki SDK kažejo drugače kot optimistične napovedi vodstva tovarne.«
Nekdanje vodstvo je zapustilo svoja delovna mesta. Enajst vodilnih delavcev je pospravilo mize, ostal je le eden.
V začetku prejšnjega meseca so na sindikatih prijeli »vajeti v roke«. Sklicali so sestanek, ki se ga je udeležil bivši direktor Vege Franc Lamut, predstavniki občinske skupščine, banke, mestnega komiteja in drugi. Prebrali so informacije SDK, banke, zavoda za cene in analize ter sindikata. Ugotovitev: izgube, ki jih je ugotovila SDK, so realne, približujejo se kritični točki. Ni moč zanikati prizadevanj vodstva tovarne, da bi uresničili sanacijski program. Niso pa mogli mimo ugotovitev, da je tovarna najela za približno 40 milijonov din kreditov (dve tre-tini je dala Ljubljanska banka, tretjino občina) — letošnja realizacija pa ne bo presegla 40 milijonov . ..
Na dlani je bilo, da je podjetje na majavih nogah. Ocena na sestanku ni bila izrečena soglasno. Franc Lamut je vztrajal na realizaciji sa-
nacijskega programa. Zato so sprejeli pobudo, da občinska skupščina imenuje komisijo, ki bi ugotovila dejansko ekonomsko in finančno stanje. Zavzeli so se za hitre in odločne ukrepe, ki naj bi preprečili novo škodo. Vsasa odločitev — so dejali predstavniki — naj bo takšna ali drugačna, mora upoštevati naše stališče: delavci, ki so najmanj krivi, ne smejo ostati brez zaposlitve.
Včerajšnje seje delavskega sveta so se udeležili tudi predstavniki sindikata, MK ZKS, občine. Rečeno je bilo, da so po podatkih komisije izgube v tovarni večje kot 15 milijonov dinarjev. To je bilo precej nasprotno od tistega, kar je trdil Franc Lamut: da gre za nerazumevanje banice in drugih kreditorjev. Edina stična točka obeh informacij je bila, da je stanje kritično.
»Oprl sem se na ugotovitve k »misije,« je dejal Franc Sladič. »Soglašal sem, da delavski svet sprejme odstop generalnega direktorja, saj' bo tako mogoče hitreje razrešiti odnose in ugotavljati odgovornost. Po mojem mnenju je osnovni problem, kako obdržati v podjetju dobre ka- |
dre. Okoli 75 delavcev je že odšlo.«
Mestni sindikati bodo izplačali 107 delavcem Vege (materam in očetom samohranilcem, družinam, kjer sta oba zaposlena v tovarni) po približno 300 dinarjev pomoči. Občinska skupščina Ljubljana Center bo pomagala izplačati minimalne osebne dohodke za mesec november. Vlogo so že prejeli.
Danes je bil sestanek izvršnega odbora sindikalne organizacije, kjer so ugotovili, da je bil kolektiv zavajan, da delavci niso bili obveščeni o pravem stanju v tovarni. Delavci so bili na današnjem sestanku (lahko bi mu spet rekli prekinitev dela) silno kritični do odgovornosti nekdanjih vodilnih članov kolektiva, zahtevali so prave dohodke za opravljeno delo ter sprejeli predlog, da bo 28. decembra izredna konferenca sindikata.
Možnost je, da se uresniči predlog o priključitvi »Vege« k »Gorenju«. Pričakujejo stališče Gorenja in pogoje. O položaju v tovarni bo drugi teden govor tudi na občinski skupščini.
Ne bo odveč tudi nekaj besed o mladih delavcih, ki jih je v Vegi okoli 70 odstotkov od vseh zaposlenih. To so predvsem delavci, ka so končali interno šolo podjetja, ki so — s stališča tovarne — kvalificirani, drugače nekvalificirani. Prav ti mladi ljudje so naj več je bogastvo »Vege«. Zato menimo, da bi pri novih sanacijah in odločitvah morali najprej pomisliti nanje.
IVAN VIDIC
Šolska mladina in promet
Aprila bo v Ljubljani tretje republiško tekmovanje o prometnem znanju
r
Iskanje skupnega jezika
Skupna seja predsedstva mestne konference Zveze mladine in predsedstva mestne konference Socialistične zveze
LJUBLJANA, 15. dec. Sestanku organizacijskega odbora za pripravo izvedbe finala tretjega šolskega republiškega prometnega tekmovanja, ki bo tokrat v našem glavnem mestu, je predsedoval Sergej Vošnjak, podpredsednik skupščine mesta Ljubljana. Ljubljanska skupščina je namreč pokrovitelj tega vzgojno-prometnega tekmovanja pri nas.
Drago Suhi, tajnik republiške komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu, je povdaril, da je to finalno tekmovanje ne le samo neke vrste športno tekmovanje, temveč predvsem rezultat vseh prometnih in preventivnih vzgoj med našo mladino. Je rezultat vseh prejšnjih akcij.
Namen tega republiškega tek-movanja, ki se kot »prvo kolo« prične z razrednim tekmovanjem in se nadaljuje s šolskimi, občinskimi ter medobčinskimi vse tja do finala, je, da bi k sodelovanju privabili čim več šolske mladine. Lani je tako na primer tekmovalo 640 šol, letos pa se je organizatorju prijavilo kar 750 šol lz vse Slovenije.
Na finalnem tekmovanju, ki naj bi bilo konec aprila v veliki tivolski dvorani, bo sodelovalo osem najboljših ekip, ki bodo najboljše na osmih medrepubliških tekmovanjih. To tekmovanje, ki nosi naslov »Kaj veš o prometu?« je sestavljeno iz testiranja o prometnih predpisih, spretnostne in ocenjevalne vožnje s kolesi (za kolesa bodo zaprosili ljubljansko tovarno »Rog«). Tekmovalci pa bodo poleg tega morali odgovarjati še na kviz vprašanja. Najboljše štiri ekipe se bodo kasneje pomerile še na zveznem tekmovanju.
Marjan Metljak jz mestnega prometnega urada pa je predlagal člane za sestavo komisij, ki bodo poskrbele, da bo tekmovanje potekalo nemoteno. Seznanil pa nas je še, da bodo
po tekmovanju vse nastopajoče povabili v kadetsko šolo v Vikrčah in pa, da jih bo
nemara popeljal v višave tudi njihov helikopter. Stroški tega tekmovanja naj bi po
prvih izračunih bili približno 200.000 dinarjev-Na dan varstva otrok — 17. Junija — pa bo v Novem mestu še srečanje pionirjev-prometnikov iz vse Slovenije. Ta prireditev sodi v »Jugoslovanske pionirske igre«.
VAŠO GASAR
Kam na staro in novo leto
Nekaj napotkov za tiste, ki se še niso dokončno odločili
V pomedel j ek zvečer je bila v prostorih mestne konference SZDL Ljubljana skupna seja predsedstva mestne konference Zveze mladine in predsedstva mestne konference SZDL Ljubljana. Na seji so se pogovarjali o skupnem sodelovanju obeh organizacij na terenu.
Oboji so menili, da je eno takšnih skupnih področij delo v krajevnih skupnostih. Vendar pa go predstavniki mladine trdili, da je delo mladih z ljudmi ▼ teh skupnostih težko zaradi njihovega majhnega razumevanja za težave in potrebe mladih. Samim skupnostim so tudi očitali, da so podaljšek občinskih in mestne Skupščine in da so člani te hskupnosti neizobraženi.
Predstavniki SZDL so na geji priznali, da delajo v krajevnih skupnostih v glavnem upokojenci, ki se ukvarjajo
c bistveno drugačnimi vpra-
Solidarnost
V strojni tovarni Trbovlje čaka na stanovanje 108 delavcev. Nekateri med njuni po pet in tudi deset let. Na občnem zboru sindikalne organizacije so se vprašali, kako urediti ta problem, če bi samo z denarjem od 4-odstotnega prispevka kupovali stanovanja, bi urejali stanovanjsko stisko delavcev še najmanj deset let.
Delegati so na občnem zboru predlagali vodstvu sindikalne organizacije naj preuči, kako bi vsi člani kolektiva s solidarnostno akcijo pomagali tovarišem, da dobijo čdmprej stanovanja. Alj se bodo odločili za prispevek od neto osebnih dohodkov, kot so predlagali, ali kako drugače, je zdaj pre-uranjemo govoriti.
Velja Pa omeniti, da se o solidarnosti do delavcev, ki so brez stanovanj, v kolektivih redkokdaj sliši. V strojni tovarni so podobno solidarnostno akcijo enkrat že uspešno izpeljali in pričakovati je, da tudi tokrat ne bodo ostali samo pri besedah.
P. B.
Mnogi Ljubljančani so se navadili, da zadnji dan leta uidejo od doma in počakajo mlado leto kje drugje. Zato se morajo že precej pred koncem leta odločiti, kje bo letos njihov novoletni dom. Kajti zaradi tega množičnega »bega«, že precej pred slovesom starega leta zmanjka prostora v gostiščih, hotelih, planinskih domovih in drugje.
Po poglejmo, kako bodo letos silvestrovali v ljubljanskih hotelih. V hoteiu Bellevue se bodo poslavljali od starega leta v dveh skupinah: eni v zgornjih prostorih, drugi v spodnjih, vsaka ob svoji godbi. Spodnjim bo igral orkester »Bellevue«, pela pa Breda Kodela, zgornji pa se bodo vrteli ob domačih zvokih. Cena praznovanja za osebo je 150 dinarjev.
Ob glasbi in meniju bodo gostje v hotelu Ljubljana transport silvestrovali za 80 dinarjev. »Turist« bo postregel za 120 dinarjev. V »Iliriji« bodo pričakali novo leto v zimskem vrtu in baru. Za barsko silvestrovanje bodo gostje odrinili po 200 dinarjev, za »vrtno« pa po 120 dinarjev.
V restavraciji hotela Union bodo silvestrovali za 100 dinarjev, v kavami in v kleti pa za 50 dinarjev.
Novo leto bodo v Slonu pričakali v vseh prostorih:
kavami, restavraciji, baru in v aperitiv baru. Tako si glede tudi cene: 100, 180 in v zadnjih dveh 160 dinarjev.
Za 150 dinarjev bodo gostom v stekleni dvorani hotela Lev, ki bo opremljena v madžarskem slogu, igrali in peli Cigani. V veliki restavraciji jim bo igral za enako ceno Sepetov orkester. Gostje si bodo v obeh prostorih stregli iz toplega in iz hladnega bifeja in to brez omejitev. V dancing baru, kjer pripravljajo poseben spored, bo vse skupaj seveda dražje. Veljalo bo 200 dinarjev.
Najbrž v vseh hotelih pripravljajo ob prihodu novega leta za goste tudi posebna presenečenja.
Tistim, ki hočejo zapustiti mesto še pred koncem tega leta, pa so potovalne agencije pripravile silvestrovanja v drugih krajih in tudi v tujini.
Podjetje Kompas jih bo od-
peljalo v Dolenjske Toplice in v hotel žusterna pri Kopru. Prve za dva dni in pol, druge pa za tri in pol, prve za 290, druge pa za 385 dinarjev. Kdor pa se bo odločil silvestrovati ob Gardskem jezeru, bo odštel 590 dinarjev.
»Putnik« je pripravil silvestrovanje v domu na Jezerskem, v gradu Podvin, v Portorožu v hotelu Riviera in v čateških toplicah, pa še v Puli, Umagu in Plavi laguni. Cene za tri dni so od 18 do več kot 50 tisočakov. Pripravljajo pa še izlete, združene s silvestrovanjem, v Budimpešti in na Gardskem ježem.
Na slovo od starega leta se je pripravil tudi General-turist in sicer v Poštarskem domu na Pohorju, na Bledu v Golf hotelu, v motelu »Po ljana« pri Mežici in v Bovcu Cene se prav tako raztezajo od 180 do preko 500 dinarjev. Sedem novoletnih dni v Moskvi, ki jih prireja to podjetje, bo veljalo 2260 dinarjev. To bo poleg potovanja .na Mallorco,- kamor vabi za tri dni Turistični transportni bi-bo in Inex-Jesenice za okroglih 1020 dinarjev, najbrž tudi najdražje organizirano silvestrovanje »pri nas«. P. I.
Predstava »Ne .. . ne« v Trebnjem
TREBNJE, 15. dec. — Sinoči se je v polni kinodvorani predstavilo Mestno gledališče ljubljansko z Drofenikovim recitalom »Ne ... ne!«, ki je s pričevanji očividcev dokumentirana presunljiva obsodba nasilja in nesmiselnega vojaškega poseganja v urejanje mednarodnih spornih vprašanj. Nastop šteje med prireditve, posvečene tednu solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva.
M. L.
Suša v Beli krajini
ČRNOMELJ, 15. dec. — V oddaljenih vaseh črnomaljske občine močno občutijo sušno obdobje, ki traja ponekod že od začetka oktobra dalje. Vodnjaki so presušeni. Zato morajo ljudje vodo dovažati v sodih ali cisternah. Te dni je najhuje v Bojancih, Tribučah, Trebanjcih in v okolici Semiča. Kmetom, ki vodo dovažajo v sodih, je priskočil na pomoč še črnomaljski gasilski avto s cisterno, toda prevoz morajo ljudje plačati. Z vodo povsod zelo varčujejo, uporabljajo jo predvsem za napajanje živine m kuhanje, saj stane liter vode kar tri stare dinarje. Revno prebivalstvo v oddaljenih krajih težko zmore izdatek.
R. BAČER
Avto v tri pešce
LJUBLJANA, 15. dec. — Včeraj je voznik osebnega avtomobila Aleksander France zbil za Bežigradom tri pešce. Na Titovi pri hiši št. 55 so po prehodu za pešce prečkale cesto Amalija Šmuc, stara 66 let ter 6-letni Špelca Levičnik in Barbara Kernar. Avtomobilist je izsiljeval prednost in jih zadel. Vse tri so ranjene odpeljali v bolnišnico. M. S.
sanji, kot pa bi si želeli mladi. Zato je jasno, da prihaja do težav. Niso pa so glašali, da bi bile krajevne skupnosti podaljšek občin. Na drugi strani pa so ugotovili, da se tudi člani krajevnih skupnosxi pritožujejo, da za kakšno stvar mladih nikakor ne morejo navdušiti.
člani obeh predsedstev so tudi ugotovili, da pravzaprav ne vedo iz katerih okolij izhaja mladina, s katero se ukvarjata organizaciji po svoji dolžnosti. Zato tudi nimata ustreznega delovnega načrta in ne poznata stvari, ki bi zanimale posamezne skupine te mladine- Predstavnica SZDL pa je še povedala, da tudi metod, se pravi načinov dela, s katerimi bi pridobili mladino, še zdaj ne poznajo.
Oboji predstavniki so govorili o nujnosti večje politizacije mladine. Samega pojma politizacije ne eni ne
drugi niso razložili. Ustavili pa so se pri vprašanju človekove naprednosti. Menili so, da ni pomembno ali je človek star ali mlad, pomembno je le, da je napreden. Predstavnik socialistične zveze je potem še ugotovil, da o naprednosti mladine ne moremo dvomiti. To svojo naprednost je tudi sama pred nekaj dnevi spet potrdila, ko se je na zborovanju izrekla zoper fašizem in nazadnjaške misli.
Kot področje skupnega dela so govorniki omenjali še društvo prijateljev mladine, taborniško organizacijo, telovadna, športna in prosvetna društva, mladinske klube itd. Sicer pa se je razprava na seji večkrat zapletla v težave organizacije iz katere je bil govornik in se je tako odmikala od glavnega predmeta skupne seje.
Nazadnje je predsednik konference SZDL Ljubljana predlagal, naj bi obe organizaciji ustanovili odbor štirih članov, ki bi se domenili o načrtu za skupno delo.
I. POPIT
Čakajoč na novi dam
Vzgojnovarstveni zavod »Mladi rod«
V krajevnih skupnostih »Boris Kidrič« in »Savsko naselje« deluje vzgojnovarstveni zavod »Mladi rod«, ki ima svoje prostore v treh stavbah, od katerih je bila le ena grajena v ta namen. V vseh treh je prostora za 280 otrok, obiskuje pa jih trenutno 319 otrok. Na sprejem v vrtec pa čaka še 345 otrok, od tega 110 dojenčkov.
Gneča je torej tudi tu velika, vendar je to razumljivo, saj prav na tem območju zelo intenzivno gradijo stanovanjske stavbe. Vseljujejo pa se predvsem mlade družine z majhnimi otroki. Upravnica zavoda Mladi rod je povedala, da bodo ta problem vsaj delno rešili, ko bodo dogradil: nov vrtec v črtomirovi ulici, ki ga bodo odprli drugo jesen, sprejel pa bo 250 otrok.
»Zaenkrat sprejemamo v vrtec le otroke iz družin s socialno indikacijo.
V zavodu je največ otrok starih od dve do štiri leta, otrok, starih do dve leti, pa je 44. Sicer pa kot povsod sprejemamo otroke stare do sedem let.«
Starši plačujejo za oskrbnino 180 dinarjev mesečno, v modernem novem vrtcu v Peričevi ulici pa je oskrbnina za pet dinarjev dražja. Za otroke, ki so mlajši kot dve leti- pa morajo starši odšteti 260 dinarjev, kar je maio dražje kot drugod, vendar pa imajo dojenčki vse perilo od zavoda in tako nimajo matere čez dan nobenega pranja.
Podporo pri plačevanju oskrbnine dobiva dvanajst otrok iz revnih družin. Na 319 otrok pazi 16 vzgojiteljic in osem otroških sester, po-
MedvecSje še ne spijo
Po koledarju se bo jesen kmalu preselila v zimo. Vse pa kaže, da medvedje še ne spijo.
Preteklo nedeljo je Marjan Ponikvar ustrelil 250 kilogramov težko medvedko na Vidovski planoti. Medvedka je bila že dolgo časa določena za odstrel, saj je po okoliških gozdovih in pašnikih večkrat naredila škodo.
Letos je to že četrti odstrel medveda na Vidovski planoti. Toliko medvedov je padlo pod streli lovskih pušk na prošnjo prebivalcev Vidovske planote. Iz teh hribovskih crajev hodi namreč veLiko ljudi na delo v dolino, pa tudi šolarji morajo v Cerknico v osnovno šolo. Z odstreli starih medvedov, ki so tu številni, skušajo lovci preprečiti nesrečo.
J. PETROVČIČ
magajo pa jim štiri varuhinje, ki nimajo -strokovne izobrazbe. Vzgojnovarstveni zavod »Mladi rod« dobiva letno 856 tisoč dinarjev dotacij od temeljne izobraževalne skupnosti, druge stroške pa pokrivajo s prispevki staršev.
M. ŠVABIC
S hitrostjo v smrt
LJUBLJANA, 15. dec. — Danes okoli poldne je po cesti Celje—Ljubljana vozil 26-letni Štefan Kolofatič, doma iz Žalca. Na ovinku v Zaje-sovniku ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo in priletel je v tovornjak, ki mu je v tistem trenutku pripeljal nasproti in ga je vozil Matija Cetina, prav tako iz Žalca. Kolofatič je bil ranjen tako hudo, da je na kraju nesreče izdihnil.
M. S.
Prva žrtev nove ceste
KOPER, 15. dec. — Okoli ene ure dopoldne se je danes smrtno ponesrečil 23-letni Emil Beriša, ki je bil zaposlen pri .Gradisu in je delal na obratu Postojna— hitra cesta. Delal je pri avtomatskem mešalcu betona, kjer ga je stisnilo dvigalo za pesek ob nosilec tako, da je na mestu umrl.
M. S.
Pešec ranjen
LJUBLJANA, 15. decembra — Včeraj zjutraj je po Litijski cesti vozil z osebnim avtom Aleš Babnik. Pri odcepu za Bizovik je prečkal tik pred njim cesto Karel Pavlagič. Pri trčenju je pešca vrglo na pokrov prtljažnika, z glavo je udaril ob vetrobransko steklo in ob rob strehe, nato pa padel po cesti in hudo ranjen obležal. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
M. S.
Srečne
številke
V 50. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 17, 23, 27 , 30, 34 in dodatna 1; drugo žrebanje: 3, 10, 14, 16, 27 in dodatna 17.
ANTIREVMATIKU) PERILO
IZ ANGORA VOLNE
•	za ženske;
maje — hlačke — toplotni pasovi — grelci za kolena
•	za moške:
maje — toplotni pasovi grelci za kolena — dolge hlače in V* hlače
supermarket
Ljubljana!*
odprto od.
7,30 do 21.ure