196. ttevHka * V LJUBIM f flffllO 30. BVOĐStO 1922. U10 LU. Ixb«J« mk dan »op«Wa, tsnmil ■•«#!!• la pratmlk*. Inscratl: do 9 petit vrst dl D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večjl inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ienitne ponudbe beteda 75 t». Popust le pri naro&lih od U objav naprej. — Inseratal davek posebej. Vprašanjetn glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnlftvo „Slo*. Narod*11 ta „Marođaa tiskara«« Ka«a«va vlica ŠL i, prlOlfoa. — TtUlon M. 304. Ui*4al*tr« »Ilov. ffai**«" Xa*flova «Uoa M. S, L Batoropie TOaten stav. S4. ••piša spr*i«aia lo pod^Uama fta satostao traakovane. *sy Rokoplftov sa m vrmlm. ~^fl 19" Posamezits itevilke: ""•■ v Jugostavlli navađrie «S*l 75 par« nedelle i O « lnox«mstvu natradrte đ*il IO, nedelj« 1*25 O PoStnina plaćala v gotovina. % „Slavsaaki Narod41 vaifa v Mvbijaol ta po wo*H i V Jagaslavtjl: V laoaaaMCvai celoletiio naprej plačan • D 120'— celoktno , . . , ? , D ?1G'— polletno........60-— polletno . . 9 « • , . 106*— 3 mesečno..•,,«, 30*— 3 meeečno . • • * • . 64*— 1 ...... - 10— I ........!*— Pri morcb!*nem povmnja se ima datjša naročntna dorđ*£/»tf. Novi naros.ni!-:i naj ^oiljejo v prviČ naroćnino vedno 9SaT" po nakiznlđ Na ^mo p-^-nenn naročlia brez poslatve denarin se ne moremo opirati. O naSI meif na Koroškem. Časopisi so objavili pred dobrim rnesecem kratko poročilo o iziđu raz-mejitvenih pogajanj in o poteku državne meje napram Avstriji. Ker utegnejo r.ašo javnost zanimati nekatere podrobnosti o razmejitvi na Koroškem, si ie Vaš dopisnik na licu mesta ogledal novo mejo med Mežiško dolino in ostalo Koroško. Z narodnega gledišča nas ne more zadovoljiti nobena meja. ki seče naše enotno narodno ozemlje. Slej kot prej smatramo sedanjo mejo kot provizoriČ-no, ker nič ne more omajati naše vere v skoraišnjo osvoboditev in vstajenje slovenskega Korotana: a z ozirom na dane pogoie. pod katerimi se je razme-jitev vršila, je njen izid kolikor toliko zadovoljiv in izpričuje, da je naše za-stopstvo v razmejitveni komisiji bilo v dokaj spretnih in energičnih rokah. Marsikak čitatelj »Slov. Naroda« se bo še spominjal uvodnega Članka, objavljenega lansko leto od ugledne strani, v katerem je njegov pisec opo-zarjal na nevarnost, ki preti MežiSki dolini radi avstrijskih zahtev m silovite remške propagande. Ta nevamost je obstojala v resnici, ker se je bilo batl, da se na najopasnejših točkah, to je v Dravski dolini in v najtesnejSem delu Mežiške kotlme med Prevaljami in Me-žico pomakne meja prav blizu do MeŽe in ustvari tako položaj, ki bi bil za Mežiško dolino v vsakem oziru silno ne-ugoden. Baš na teh točkah je dosegla naša delegacija znatne uspehe. V Dravski dolini smo pridobili vsled razmejitve )epo slovensko vas L i b e 1 i č e z rođo-vitno okolico. Dasi smo v zameoo morali ođstopiti na levem bregu Drave ponemčeni šenlovrenški vrh in Zaka-men, pomeni vendar zamena za nas uspeh, ker smo dobili obljudene slovenske kraje, si ustvarili v Dravski dolini trdno pozicijo, odprli poti s Strojne v Dravsko dolino ter resili zavedne Slovence nemškega terorja, ki n! bil ni-kier tako hud kot v HbelišTci občtnl, kjer so se dogajale pod patronanco orožništva neverjetne stvari. Germanizaciji je tu postavljen krepak jez. Druga znatna sprememba doseda-nje mejne crte v naš prid se je dosegla v libuški občini pri Tunelu, kjer se je posrećilo potisniti mejo s sedla pri Kralju v plibersko ravan, tako da pripada tunelska Šola nam in je rudi predor ves na naši strani. Pravtako preide prehod iz Mežice v Pliberk pri Rehtu v naše roke. Nasproti temu zgubimo zgornji go-rati BelŠak, ki priđe po novi meji v prečej neprijeten položaj, in obsežm Ro senbergov pasnik Luže na *užnem po-bočju Peče. Greben Peče z južnim po- bočjem ostane do polovice naš. Zclo dolgotrajna so bila pogajanja zaradi Rišberka, ki je važen zaradi svoje svin-čene rude. Končno Je obveljala sedanja meja. ki po te ka po raz vodnici. Ako se upošteva, da se je avstrij-ska delegacija, *stoječa pod silnim pritiskom nemškonacijonalnc javnosti, brez^ dvomno borila s skrajno trdovratnostjo za vsako ped zemlje, da je bila nemška propaganda ob meji sijajno organizirana in gmotno podprta in jo je vsa nem-Ška uprava in javnost podpirala, ako se nadalje uvažnje, da Je naš okomi obrne jni upravni aparat s svojim šikanl-ranjem bbmejnega prebivalstva zelo škodil našemu ugledu in slabil našo pozicijo — moramo priznati, da bilanca razmejitve ni neugodna. Ne smemo po-zabiti, da nam antantni zastopniki, so-deč po vseh dosedanjih izkušnjah, nišo bili preveč naklonjeni in da smo imeli v italijanskem zastopniku gotovo odloČ-iiega nasprotnika. Tehnično razmejitveno delo vsled ugodnega vremena dobro napreduje in kmalu bodo postavljeni zadnji mejniki na Karavankah. Naše koroško ljudstvo pa ne veruje, da bodo dolgo stali na se-danjem mestn in mi se jim.v tej veri pridružujemo. POVIŠANJE PETROLFJSKT TAKSE. — Beograd, 29. avgusta (Izv.) Upravni odbor državnih monopolov mi-nistrstva financ je skleni! petrolo'sko takso povišati od 300 na 400 d?narjev. DOPUST PARIŠKCOA POSLANIKA. — Beograd, 29. avgusta (Izv.) Iz Pariza javljajo: Naš poslanik dr. Miroslav Spalaikovjć je nastopil dopust ter je odpotoval iz Pariza. Potuje v Sarajevo, kjer ima svojo rodbino. ZAČETEK PAFLAMENTARNEGA DE-LA — URADNIŠKO VPRASANJE. — Beograd, 29. avgusta (Tzv.) Predsednik zakonodajnega odbora Marko Trifković je sklical plenarno sejo zakonodajnega odbora za prihodnji me-sec. Seja prične 8. ali 12. septembra. Na dnevnem redu je volitev enega pod-predsednika, ker je dosedanji podpred-sednik dr. Sv. Popović prevzej posle pomočnika finanenega ministra. Zako-r.odajni odbor prične na to takoj z raz-pravo o aradntšk! službeni pragmatik?. Pragmatika bo, kakor zatrjujejo parlamentarni krogi, okoli 20. septembra predložena Narodni skupščini v odobrenje. Z ozirom na razne praznike v septembru, bo plenum Narodne skupšćine pričel z jesenskim zajedanjem okoli 20. septembra. Strahote v Rusiji. (Izviren dopis iz sovjetske Rusije.) V Buzajevki, ^amanska ffuberniia, 1. avgusta. Vclecenjciri gospod urednik! Upam, da ste dobili crtico* o situaciji v gladuioJi Rusiji, katero sem Vam poslal za Vaš cenieni list . . . Moram priznati, da je moje pero preneokretno, da bi moglo le izdaleka ocrtati vso bc-do in grozo, ki jo je zrlo moje oko. Pripravljam za Vaš list obširnejši članek z natančnimi statističnimi podatki in upam, da Vam bo dobrodošcl. Za danes Vam pošiljam nekatere fotografije, kl Vam predočijo vso resnico v najdra-stičnejši luči.2 Morda bi bilo dobro, da jih razstavite ter tako pokažete našim rojakom, v kako brezdno groze in bede se pogreza bratski ruski narod. Da, ža-libog, vsa pomoč. katero bodisi v Se tako obilni meri nudijo Čehir Švedi In Holandci, je vendar le mala kaplja v morje nesreće. Tisoče rešujemo, poleg pa pred našimi očmi umirajo milijoni, katerim ne moremo nodatl reSilne roke, ker so naša sredstva in naše sile ome-jene. In če bi hoteli pomoči vsem, bi uničili še te, katere smo do sedaj re-šili. Upali smo, da se situacija spremenl in krene v boljše, čim odpočne žetev. Toda to so bile pr^ne nade. 2etev n! tako obilna, kot se je pričakovalo, na nekaterih mestih so brezbrojne jate ko-bilic uničlle vse: tuđi suša je napravila obilno škode. Glavni vzrok bodočega nedostatka — prepričan sem namrec, da izbmhne v bodočem letu glad ponovno, in to morda še v groznejši obliki — pa 5s okolnost, da devet dese-tin polja ni bilo posejanega, deloma Iz nedostatka ljudskih sil in živine, glavno pa iz nedostatka semen. V volostih. kjer so delovale razne inostranske misije, je sicer situacija nekoliko boljša, vendar pa sem mnenia, da tuđi tamkaj prebivalstvo s svojimi lastnimi zalo^ami ne bo moglo v naj-boljšcm slučaju vzdrŽati dalje kot do konen meseca februarja. Grozno pa je pomisliti na kraje, kjer sploh ni bilo nikake pomoči in kjer tuđi ni bilo ničesar posejanega. Ćele vaši so izumrle, ostanki prebivalstva žive v popolni anarhiji in — divjaStvu. Ljudojedstvo je na dnevnem redu in sedaj ne jedo samo mrličev nego ubijajo namenoma. da dobe hrano. Na eni $tra- 1 Tera pisma nismo prejeli. Uredništvo. ■ Fotografije so razstavfjene v »Narodni knjlgarni« v Ljubljani. ni zverin.^tvo iz slada, na drusi strani popolna apatija iz oncmnslosti, smrti. Nedavno so za^Iedili v selu Pe-»travka ćelo tovrtrno v podzemlju, ki te izdelovala pirožke iz Jiuđskesa mesa in jih poteni prodajala ljudem, ki so. dobro vedoč, kaj kunu je jo, mirno jedli te gnusne izdelke. V mojem sosedstvu v selu, ki pa ne pripada mojemu rajonu in kjer se n^ vrši r.ikaka pomoč, je neka kmetica prodala svo.;o lastno 17Ietno hčer sosedu za petnaj^t milijonov rub-ljev po pogojem, da n da polovico trup-lja, ko jo zakolje. Pred sodiščem sta tuđi svoje deianie oba dva mirno priznala brez kakrSnegakoli kesanja. Vi-del ?cm v Srn^Ija^evki na lastne oči očeta, ki je zaklal in pojedel svojega dvanajstletncga sina. dasi je tamkaj bila že nad dva meseca tuja pomožna komisija in je rudi on redovito dobiva! svojo dnevne hrano. Postal je pac ljudo-jed iz navade, in ko *i ni mojrel več omisliti priljublienega ljudskega mesa drugače. žrtvoval je tej strasti lastnega sina Tatvine in roparski umori so na deželi (v mcstili Še v obilneisi meri) na dnevr.em redu. Pred par dnevi sele so zagreF^li na potn. ki pelje skozi *tepo. dvojico trupel, ?rtve roparskega umora, izvr^enega pri belem dnevu zaradi ene krave in enega konia. Tri nedelje sta ležala ubita pole? ceste ter nudila strašno sliko mimoidočim. ki so aparič-' no in ravnodušno hodili mimo. Mene je i rtrcsel mraz vsakokrat. ko sem se pc-Ijal mimo. in bila sta siromaka tako strašna, da ju vzlic svoji trdni nameri niffm mogel fotografirati. Takih ep!-zod bi moijel človek naštevati do nc-skončnosti. Ne morem si predstavljati, kaj bo nastalo v trenotku. ko prestanemo nuditi našo pomoč, in dne vi naše tukajšnje delavnosti so Šteti, ker namen, pomagati prebivalstvu. je bil samo đo žetve. ITALIJANSKI mn^OPlAN NA NA-£EM OZEMLJU. — Cirlivcnica. 38. avgusta (Izv.) Danes zititraj se je spustit pri Cirkve-nici na zemlio italiianski hidroplan. Po-sadka je obstojala iz dveh arditov. kl s N^nrt«. Dr. Mataja je dalje naznanil, da *o *e pred pričetkom kongresa rnedeljevale brošure, naperjene proti Mad£tr-go obdrži. dočim w naj amanjla nvo»-ca carina na Živi!a. Senator B1 n c k (Bel^fja) je i«/a\jL da so vse odredbe porsem iluzorne, oe se popreje ne reŠi denarno vrjraSanje in vprasanje denarneca prometa. Opo-zaria na zadnje dneve na londonski borzi, kjer so se uganjale neverjorne špekulacije z nemško marko. Avstrija pred vojno, z okoli 50 milijoni prebfval-stva. je imela celokupno ^est velfkih bank, dočim se je sedaj. ko šteje okoli šest milijonov. štavilo velebank potro-i?Io. Predlaga komisijo, ki naj bi razr.io-trivala finančna in gospodarska vnraSa-nja. — Dunai, 28. avrusta (lav.) Kongresa se ne udeležujeta CeškosInvaSka in tuđi ne Jugoslavija. V nem^konaci-onalističnih krojili pričakujeto. da priđe na kongresu v razpravo rudi vpraienjt narodnih manjšin. PRM OĐHOK AMERIŠKEGA POSO-JILA. — Beograd, 29. arg. ffcv.T Amf^-Ska Blerova bančna skupina je vfertj nakazala vladi prvi obrok amcr&kega posojila v znesku 15 mWtomov doiap Fr. Ž. KolekfTvna razstava slikarske klape „Odojak". Razstavljalci so trije bratje, po pravici povedano: moji rodni sinovL Največji je star devet let, najmlajši jih žteje pet, šestega pol, in ta, kadar slika, moli krajček svojega jezika iz ust v be!i dan. Morebiti je ta navada razvada in hiba, morebiti pa je znak nove poti k novim ciljem — nič se ne-ve. Razstavo so priredili pod domačim krovom in le za najožji krog sorodstva. Obljubil sem kapljo vina in koSček kruha in je povabljeno sorodstvo prišlo do zadnjega parklja. Prava umetnost ni še i/gubila vabeče svoje sile. In so bili zadovoljni jako. In so mi proti polnoči namtenili, naj napišem o razstavi poročilo. Irnel sem pomisleke, to in to in to in to. Toda so pomisleki morebiti ne-upravičeni, kajti sem takorekoč vendar zgolj lajik na polju umetnosti. To mi Je bil oni dan z jasno bosedo potrdil u^lc- den kritik in mi hkratu razodel prvo in poglavitno dolžnost ljubitelja prave rmernosti, ta je, da trdno in brez meja zaupa v umetnika. Brezpogojna vera vanj edina usposoblja oko, da razume-va in uživa pravo umetnost. Tako je bit Kovoril ugledni kritik, pa niti ni bil vt-del razstave »Odojka«, ampak sva se menila o drugi razstavi, ki je imela ne-primerno slabši obisk. Nisem kos, da bi se upiral stališču tako merodajnetm lica. S tesa stališča je kolikor toliko upravičeno tuđi sledeče poročilo. Umetnost najstarejšega izmed tr«h bratov ljubi dimenzijo in objekt V vsako sliko bi lahko ornotal par knetiSkih škornjev. toliklne so, in so jako pisane m bogate. Vsaka je označena s ceno. Cene so zmeme, ne dosegajo niti stro-škov za materijal, neopoštevSi kapljo vina in kos kruha. Tako dobiš trn. J0 borih par snažno enonadstropno hišo z živordečo streho, hiše se drži ograja, preko ograje gleda okrogio sočno zelenje treh dreves, za hišo in vrtom se dviga sedem nehotičnih planinskih vrbov, vse za 20 par. In Se kot priklađa kos sofaca iz za pTa-nin s petim i žarki Manj imovite, umetnost čislajoče' kroge vabi ugodna prilika, da si ob ma-Icnkostnem potrošnu 10 par omislijo hlev v dosti dobrein stavbenem stanju. Zlasti je kljuka na vratfh videti jako masivna. V zakrižanem oknu se kaže glava domaće živali neznane vrste. Po-slopje je potemtakem sposobno tudl za stanovanje. Pritiklino tvorijo gnojne vile v rokah dvonogega birja s klobukom. V ozadju trije nehotični planinski vrhov! hi pet žarkov solnem. Na razpolago je poiem še več cerkev in graščin hi približno 50 hektarjev zelenega morja z jadrnico. Cene vseskozi skromne in je vse risano m slikano s primernim znanjem in s hva-levredno jasnostjo: to je grad, to je hrib, to je cerkev, to je solnee in ni nevarno-sti, da bi zamenjal soince s oerkvijo, vile z jadrnico. TeŽavnejše naloge sastavlja gledal-cu umetni$ko razodevanje srednjega izmed bratov. V zelenem bregu čep! mršava liiša zlatenične barve, streha ji Je zlezla globoko v čelo. Iz odprtih duri teče po griču navzdol rdečkasto-rjava proga. Ta proga. bogme, je cesta. Pa če vzames* reč drugače, je rdečkasto-rjava proga lahko reka gorja, k! jb bruha mrka hiša, In iz dimnika se vali kompakten trboveljski premog. Hiše so najpriljubljenejši predmet umetniškemu navdahnjenju srednjega brata. Slikane so s preceiSnjo porcijo kulture in nič ni v njih profesorskega. Jaz mislim, da je to lepo povedano. In so hiše in nišo hiše. Strehe jim sede na zidovju, kakor klobuk na glavi. Cna Je razpoložena na korajžo in boj, druga ie zamaknjena. pesniški zanos ft skoro odnaŠa streho nebu pod oblake — le z enim vokalom se še dotika zldovja. Tako da lahko vsaki sleherni hiši z lica bereš dušo, ako gojiš pravo vero m raupanje v umetnika. Najmlajši, ta, ki moli jeziček iz ust, kadar slika, je hkrati najzanimivejSL Stremi za čim večjim učinkom* s čun preprostejšimi sredstvi. Par potez — glej, človek. fflej. mož! In ima pet oči: eno v glavi, po eno pa na vsaki roki in na vsaki nogi. Te oč! na rokah hi nortfc so simbol. Mladi ometnik ima jako r*t-košno lobanjo in zelenkaste tea> jar venijem vanj in tem urwjen, da m omenjene oči sfmboJ. Tu simbol prrft. da umetnik ne gleda samo z, ftero, ampak z roko todi in s cevljem tudl. Mislim, da prav tohnačim simbol. Nokateri sHkarji so ekspractjonistf. Jaz mislim, ta moj najmlajši je ćk«>re-sijonist. Nasfikal je hffo, polog hlie m«flno kolibico, ogeoi, kakSnot — iz te kolibice se dviga z veliko tfribesnJJo ntlflraw sflen oblak. »To je snua*}*« ie &*&. Oo slika tuđi smrad. Zdi se mi ta moj tajuimM obeta največ. Sveiovatt so «ri, mi mritai mmi da mu podele nmetnižko oiteaov^ $* se izobrazi v Rfmu rn ▼ Partnt R*kli so mi, mj sa pogurim In niaiui takoj. Dečko je star pet let, lettcea pol Do tedaL ko doseže dvajs+to l«to, to rttt« bo prošnja baS roSemu ako lo vtattM takoj. ______ stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 29 avgusta iy22. štev. 196 Konferenca male anfanfe. ZAKLJUCKI PRAŠKE KONFERENCE. — SOLIDARNOST DR2AV MALE ANTANTE 1NPOLJSKE. — Praga, 28. avgnst* (a T. K.) Konferenca držav male antante lo Poljske, katere^so se udeleiili minlster zn-najlh zadev kraljevine SHS dr. N i a -Čič, mlnister zunanjih zadev kraljevine Romunske Duca, polnomočnl minlster Poljske Pile kot zastopnfle ministra zunanjih zadev ter ministrski pređ-sednik in minlster zunanjih zadev dr. B e n e i je pričela 27. t m. ob 10. do-poldne. Posvetovanja so se v nedcljo popoldne in v ponedeljek 28. t. m. na-daljevala. V razprav! so bila vsa poHtlčaa Tprašanja, ki so na dnevnem redu skup-ščine Društva narodov in ki interesi-rajo konference se udeleiujoče države. Doseženo Je bilo popolno soglasjo na-zorov In so bili storjenl skfepi glede aastopa kakor tud! rešitve posamnih problemoT. Skienjeno Je bDo, da dele-catje Stirffi držav na skupščtni Društva obranilo najožji kontakt Vrsta vpra-Sanj je pridržana za Zenevo, da se tam, kakor bodo zahtevale okolnosti, rešijo. Položaji Avsrrfle In Srednje Evrope, ttakor tuđi splošna mednarodna situacija so bili predmet obsežne diskusijo. Z ozlrom na politično in gospodarsko situacijo, povzročeno po zadnjih evropskih dogodkih, Se bila znova ugo tovljena nujnost skupnega nastopa vseh na konferenci zastopanih držav in to v Tseh slučajih, v katerih bi bili skupni Interesi ogroženL Pokajanja so se vršila ▼ dahu ab-solutne solidarnosti hi prijateljstva. Đil je dosežen popolen sporazum, ki je izražen po garanciji, da nastopajo vse štiri države še nadalje v istem pravcu in ozkem stiku v interesu miru Sredfije Evrope in sploh Evrope. Posvetovanja so bila 28. t. m. zaključena. — Praga, 29. avgusta (Izv.) Konferenca držav male antante je bila vče-raj zvečer zaključena. Potom C. T. K. je bil izdan o uspehih konference kra~ tek komunike, kl ga priobčujetno ra drugem mestu, Zanimiva je okolnost da komunike ne omenja razSirjenja zveze male antante, ne omenja razmerja Poljske do ostalih držav male antante. Splosno pa je jasno, da je Poliska v vseh temeljnih političnih in gospodarskih vprašanjih povsem solidarna z malo an-tanto. Zunanji minister dr. N i n č i č je podal novinarjem nekatera pojasnila. Minister pa je bil o bodočem delu male antante zelo rezerviran. O avstrijskrm problemu je lakonično pripomnil, c!a so vse štiri države na konferenci pripravile praktične temeljne predlnge finan-čnega in gospodarskega značaja, da se na skupščini Zveze narodov uredi to vprašanje. Gotovo je treba izb ijšati gospodarski položaj Avstrije, za kar so prevzele inicijativo velesile. O madžarskem vprašanju je zjria-nji minister dr. Ninčič bil iskrenejSi in je dal novinarjem obširna pojasnila. V splošnem je razvil stališče naše držale napram Madžarski, o čemur smo že nedavno priobcili ekscerptiven njegov ekspozć. S posebnim povdarkom ie zunanji minister omenil, da je Madžarska radi svojega zemljepisnega položaja nujno navezana na vse svoje sosede* Agitacija gotovih madžarskih kromov proti Jugoslaviji ni umestna. Glede sprejema Madžarske v Zvezo narodov je dr. Ninčič pristavil. da na konferenci v Pragi nišo bili storjeni definitivni sklepi. Temeljni pogoj za spreiem pa je, da Madžarska izpolni trianonsko mirovno pogodbo in da respektira nje do-ločila. VZNEMIRJENJE MADŽARSKE RADI KONFERENCE V PRAGI IN ZVEZNE POGODBE. — Budimpešta, 29. avgusta (Izv.) Madžarski tisk z neko nervoznostjo in vznemirjenostjo zasleduje dogodka v Pragi. Budimpeštanskim političnim krogom povzroča avstrijski problem še ve-dno vznemirienje hi skrbi. Tisk pod raznimi zelo prikritimi naslovi objavlja vznemirjajoče vesti, da bi tako vzdržal madžarsko javnost na površju gotove, madžarskim Šovinističnim namenom služeče napetosti. Listi prinašajo sedai 1 Duiiaja iz krogov interparlamentarne leonference vesti, da sta v Marijanskih Lažnih in v Pragi Ceškoslovaška m Jugoslavija sklenili vojaSko konvencijo, ki ima za cilj, da se pod gotovimi okol-nostmi zasede del ozemlja med Avstri-fo in Madžarsko ter tako uresničl oz. oživotvori koridor med obema državama. Listi dalje pristavljalo, da je Mađ-farska za vsak slučaj pripravljena In bo mala preceniti razvoj dogodkov. — Budimpešta, 29. avgusta (Izv.) Po poročilu nekaterih budimpeštanskih listov je madžarska vlada v Parizu ponovno zaprosila na merodajnih mestih za pojasnila glede stanja madžarske stvari. — Berlin, 29. avgusta (Izv.) Za-stopniki takozvane »Hearst Presse« iz-javljajo, da imajo v rokah nepobitne dokaze za trditev, da je med Ceškoslo-vaSko in Jugoslavijo sklenjena vojaka konvencija s ciljem, da se potom cV.u-pacije gotovega ozemlja med Avstrljo in Madžarsko postavi kot »fait aceom-pli« (izvršeno dejstvo) vprašanje kori-dorja med Češkoslovaško in Jugoslavija (Pripomba: »Hearst Pressec, skupina ameriškega tiska, je Slovanom sploh, posebno pa nam Jugoslovenom zelo ne-naklonjena. S tega stališča je treba tuđi presojati kampanjo tega tiska proti zvezni pogodbi med obema slovanskima državama. Nedavno je Hearstov t!sk v Ameriki in drugod vprizoril umazano kampanjo proti našemu najetju araori-Škega posojila! Ur.) KRVAVI SPOPADI DELAVSTVA S POLICIJO V HAVRU. — Le Havre, 28. avgusta (Izv.) Med stavkujočim delavstvom in policijo je tekom včerajšnjega dneva prišlo do krvavih m resnih spopadov. Ubitih je več oseb, po dosedanjih obvestilih B, težko ranjenih pa 37, med temi 15 policijskih stražnikov. V neki ulici so stav-kujoči zgradili barikade. Na stražnike 9t je vsula velika množina kamenja. Stražniki ob asistenci vojaštva so bili prisiljeni rabiti orožje. Spopadi so trajali ves dan. Noč je nato bila popolno-ma mirna. Danes ob tren po noči je policija zasedla poslopje stavkovnega odbora, nakar so se člani - komunisti raz-pršill. Aretirani so bili glavni voditelji stavke. Nad mestom je bilo takoj raz-glašeno obsedno stanje. — Pariz, 28. avgusta (Izv.) Vodstvo C. G. T. (Splošna delavska zveza) In Unija sindikalistov sta proglasila 24-nrno splošno delavsko stavko po vsei Franciji v znak simpatij do padlih žr-tev povodom spopadov med stavkujo-Mmi delavci in policijo v mestu Le Hav- GOVOR MINISTRA PRIBIČEVlCA V SPLITU. — Split, 28. avgusta. (Izv.) Mi-filster prosvete, Svetozar Pribičević, ie imel včeraj daljši govor o naši zunanji in notranji politiki. Olede hrvatskega vprašanja je ražvijal zelo optimistične nazore. KASTROFALNI PADEC NEMSKE MARKE. — London, 27. avgusta. (Izv.) Vsa javnost še vedno z napetostjo sledi katastrofalnemu pađcu nemške marke. Londonski listi v posebnih Izdajah z debelimi črkami naznanja-jo »krah marke«. Na londonskem denarnem trgu vlada vznemlrjenje In ragotavest U$ti začuđeno ypra- šujejo, kam priplove Srednja Evropa. Kaos je dandanes večji in ne samo Srednja Evropa, ampak ves svet je zabredel v vrtinec katastrofe. NAŠI ODNOŠAJI DOBREGA SOSEDSTVA Z BOLOARSKO. — Beograd, 25 .avgusta. (Izv.) Pred svojim odhodom v Prago je včeraj zunanji minister dr. Ninčić imel daljšo konferenco z referenti posamnih političnih oddelkov svojega resorta. V glavnem se je raz-pravljalo vprašanje odnošajev do Bolgarske. Kljub temu, da kaže beogradska vlada dobro voljo, da se vzpostavijo med nami in Bolgarsko dobri sosedni odnošaji, je opažati, da merodajni faktorji v botearski vladi ne opuščajo nikjer in nikakor korakov, ki so indirektno naperjenl proti naši državi. Po informacijah so začeli sedaj Bolgari z ozirom na prihodnjo skupSčlno Lige narodov zopet forsirati vprašanje bolgarskhi narodnih manjšin na našem ozejn-lju, o katerem vprašanju je zunanji minister pred tedni podat v našem parlamentu popolnoma objektivna pojasnila. V bistvu stoji naša vlada na stališču, da se ne dosežejo po-preje nikaki dobri odnošaji z Bot-jararsko, dokler bolsrarska vlada n» opusti dozdevne vlosre nekake pro-tektorice nad nekakimi narodnim! manjšinami. ' REKONSTRUKCIJA CfSKO-SLOVASKEGA KABINETA. —Praga, 25. avgusta. (Izv.) Po končanih konferencah male antante v Pragt v vladnih In političnih krogih računalo, da priđe do dclne rekonstrukcije če$ko*slova?fce«i ka-hineta. Predsednik Ma^aryk fe vodi posvetovanja z vodim im! poHtllcf • in parlamentarci. Na razgovore bo j pozvan tuđi berolinski poslanik I Tusar. PoHHCne uesfl. = Ustanovitev »Jugo«lovenskega ktaba« v Bttolju. Bitoljska »Južna zvez-da« piše ob ustanovitvl »Jugosloven-skega kluba«: Klub bo izvenstrankar-ski. Njegova edina deviza je: Ne Sovini-zem in ne separatizem, ampak bratska sloga in plemenska enakopravnost, to leranca ln solidarnost ria korist naroda in njegove države. To vest beležimo z največjim zadovoljstvom ter smo ponosni, da se je ta iJeja rodila v našern mestu. Bitoli je bil vedno intelektualno sredi^če Macedonije ter mora to tradicijo Ijubosumno čuvati v svoji novi ulo-gi jugoslovenske straže na najjužnejši točki naše velike države, izza katere meje živi toliko *totisoč naših zasuž-njenih bratov. = Pe§ko vprašanie. ^Neue Zflri-cher Zeitung« piše. da je Reka nepo sredno pred novo gospodarsko krizo. Te vrste krize se pojavljajo na Reki kakor hitro so izčrpani predujmi in pod-pore {talijanske vlade. Kakor navađno. mobiliziraio tuđi scJnj reski fa^'sti javna mnenie. Fa§isti operirajo z nnpoved-io novih nemirov in grozijo z izselitvl-jo reske industrije. To pot Še ni jasno, ako stremi njihova akciia za tem, da se kolikor mogoče hitro definitivno uredi itnlijansko - jugor>lnvensko vprašanje. ali pa hočejo izsilitt od italijanske vlade nove subvencije. = Cetinjska omladina je nam poslala z ozirom na afero urednika Jovo-viča za objavo to-le izjavo: »Cetinjska omladina objektivno prosudiuči slu-Čaj novinara Pantelije Jovoviča, vidi u ulemu sukob nepodnošljivih partijskih odnošaja u Crnoj Gori i na svome zboru og. 21. ov. mj. donosi ovu rezoluciju: 1. Crnogorska omladina se nalazi na istoj doličnoj i moralnoj visini, na kojoj je bila i u istorijskim trenucima 1918. g„ te kao takva revoltirana člancima Pautelije Jovoviča, sa indignacijom odbija mnoga netačnja tvrdjenja i rjegove rdjave tendencije. 2. Nekulturni, varvarskl i divljački način fizičkog zazračunavanja sa predstavnicima slobodne štampe, koji se u političkom Životu naše mlade države sve više prak-tikuje, primorava cetinjsku omladinu, da i ovaj slučaj javno žigoše, tražeči od nadležnih da u interesu javnog morala, ugleda naše države i njene buduč-nosti krivce po zakonu kazni. 3. Da bi se prekinula nelojalna diskusija o rćjavom stanju u Crnoj Gori i njegovim uzrocima, tražimo od Jug. Nov. Udruženja, da poradi oko toga, da se što prije pošalje jedna parlamentarna anketa, kao i novinarska, sestavljena od novinara Srba, Hrvata I Slovenaca. Mjesto raspaljivanja mržnje tendencioznim izvještajima, kao što je bio slučaj 1 sa novinarom Jovovičem, ove če komisije naiči na opštu susretljivost a rezultat njihovog nepristranog rada biče od velike koristi, ne samo za našu pokrajinu, nego i za cijelu državu. Svaka druga eventualna rezolucija nije iz-ra« mišljenja cet omladine, več* tendenciozno podmetanje.« — Cetlnje, 22. avgusta. = PrepoTedan američki Ost. Notranje minlstrstvo Je prepovedalo razpečavanje v Newyorku izhajajočcga »Jugoslovenskega Svijeta«, ker plfte proti Interesom naše države. — Iz češkosloTa&e narodne cerkve. Prfliodnje leto se ustanovi v Olomucti teološka fakulteta ČeSkoslovaike narodne cerkve. Na fakulteti bosta predavala tuđi dva srbslra profesorja Iz Beograda. Za sedaj Je v Olomucu le teološki kurz. Moravsko - šležijska Skofij* čeSkoslovaŠke narodne cerkve se razdeli v kratkem v moravsko in šlezijsko Skofiio. = Belgijski oziri na malo antanto. Kakor *znano, je predlagat belgijski so-cijalistični senator Lafontaine na praš-kem kongresu udruženi Društva narodov resolucijo. vsled katere so zapustili zastopniki male antante kongres. Lafontaine je zastopal Belgijo na prvi in drugi skupščini Društva narodov. Sedaj pa poroča »Nation Belge«, da ie belgijski zunanji minister oficijelno po-trdil vest, da je belgijska vlada sklenila poslati na letošnjo glavno skupščino Društva narodov lastopnika, ki pa še ni določen. = Romanski delegati na glavni fkupsčinl Društva narodor so nastop-ni: Bivši minister senator C. Dissesco, univerzitetni profesor v ĐukareŠti; bivši prvi predsednik kasacijskega sodi-5ča C. Manolesco - Ramniceanu; bivši rektor univerze v Cluii S. Puscario. = ItalHa bi Albanija. V Rimu se vr-šijo z albanskimi agenti pogajania v svrho trgovske pogodbe med Italiio in Albanijo. To vpralanje se konCnove-Ijavno resi, kakor hitro preda italijanski poslanik svoje poverilne listine tiranski vladi. = Antanta In raroroSitvetio vpra-Sanfe. »Daily Chronicle« je očltal Tran-cUl nepotrebno oboroževanje, ntkar j© odgovoril »Temps«, . da očita Anglija Prancijl vojno politiko baš v trenotku, ko poziva Htodcnburg v Monakovcm nemško mladino na revanžo. LM pii-merja franeoski in angleški voiaški proračun In ugottvUa, da znaiajo francu- ski vojaški izdatki nekaj nad pet mili-jard, angleški pa nekaj manj nego osem milijard franeoskih frankov ne glede na izdatke za britanske kolonije, ki znaša-jo samo za indijo okoli 3 in pol milijarde frankov. »Temps« začuđen vpraŠMjd, kako se more očitati pri vsem tem Franciji vojna politika. ~ Aretiran Italijanski delegat ▼ Moskvi. »GiornMe d* Italia« poroča, da je član italijanske trgovske delegacije v Moskvi nenadno iz^inil in di ga je načelnik deložacije po dolgem iskan'u našel v političnih zaporih. Policija je trdi!a, da gre za osebno pomoto, toda dognalo se je. da so gra boljševičke prc-iskovalne oblasti izpra^evale o stvarr.n, ki jih more \odeti Ie Član delesacije ?e-1p po energičnem nastopu načelnika delegacija Amadovreja pri Cičerinu, so boljševiki izpustni aretiranca. = Razorožitvena konferenca v MoskvL Ruska sovjetska vlada je pred par dnevi povabila finsko vlado k ude-le?.bi mzorozitvenc konference, ki se prične 5. septembra v Moskvi. Litvan-ska in Fstonska sta že določili svoje dc-Icgate za to konferenco. Moskovsk.« vlada je povabila na konferenco tuđi Romuniio in Poljsko, ki je predlaj*a!a. naj se konferenca za toliko časa odgodi, dokler ne izreče Društvo narodov svojega mnenja o razorožitvenem vprašanju. = Volllna reforma ▼ Itali]!. V ita-Hjanskih političnih krogih so glavni predmet diskusne nove politične volit-ve, ki se bodo v najboljšem slučaju vršile komaj prihodnjo spomlad, ker mora zbornica sprejeti ^e precej važne spre-membe volilnega zakona. Volilna reforma vsebuje pred vsem upeljavo državne glasovnice. = Paraguajska revolaclla. Položaj v Paraguaju je do sedaj še nespretne njen. Vladne in revoluciiske • čete so preskrbljene z municijo ter se vedno bolj utrjujejo. Pričakuje se vsak dan odločilna bitka. = Oproščen belgijski aktivist. Vojno sodišče v Brabantu je oprostilo po-slanca de Beuckelaerca. ki je bil obto-žen; da je vodil aktivistično gibanje na belgijski fronti. = Rusko - nemški odnošaji. Brez-žična brzojavka iz Moskve razširja vest, da je imela sovjetska vlada 23. t. m. važno sejo, na kateri se je raz-pravljalo o trgovski pogodbi z Nemči-jo. Seji je predsedoval Krasin, ki je po-udarjal velik pomen pogodbe, ki bi bila v veliko pomoč Rusiji. =r Boljševika Jnstica. Iz Stockhol-ma poročajo, da se je izvršila justifika-cija irkutskega Škofa. ki so ga obsodile boliševiške oblasti na smrt, ker je pro-testiral proti ropanju v cerkvah. « Konferenca za mednarodno praro. V Buenos Airesu se vrSI kenferenca ra međ-narodno pravo. Zastopanih je 40 držav. Zborovalci o med drugim spreieli predlog, ki zahteva reorganizacijo DruStva narodov. Sprelct ie bil tudl predlog Angleža Be!lota, naj se ustanovi mednarodno sodišče za vojne zločine. Proti temu predlogu lo glasoval Španec OlJvar z motivacijo, da gre tu «t politično vpraSanje. =z BelsUski krali potaje ▼ Amerike »Daily MaiU poroča, da je belgijski kralj Albert sprejel povabilo k udeležbi proslave tristoletnice ustanovitve mesta Newyork. = Mednarodna Ženska zveza za mir hi svobodo zbornje te dni v Luganu. Zborovanja se udeležuje veliko število flanic in občinstva. Med drugimi je govori! tuđi znani franeoski pisatelj G. Duhamel o individualizmu in internad-jonaltzmu. Njegovo prepričanje je. da je odvtsen napredek človeŠtva od razvoja posameznlkov. Tajnik italijanske zveze je izročil pozdrave nesrečnim materam vseh narodov in vseh strank. = Z mednarođnega kongresa agrarnih delavcev. Na zaključni seji mednarodnega kongresa agrarnih delavcev se je sklenilo, da se vrši prihod-nji kongres v Berlinu. Zborovalci so brez debate spreieli predlog izvrševal-tiega odbora, naj se po možnosti podpl-ra akcija mednarodne strokovne zveze proti militarizmu. Tuđi avstrijska protestna resolucija proti moskovski smrtni obsodbi je bila soglasno sprejeta. — Franeoski glas o netnškl reakciji. »Temps« piše ob priliki Hindenbur-gove proslave v Monakovem: Na enl strani razpravljata Francija in Anglija o položaju v Nemčiji, na drugi stran! pa se vršijo istočasno javne priprave za vzpostavitev nemške monarhije in za vojaško revanžo. Bodočl zgodo vinari! bodo vpraševali, šakaj je Anglija stalno ovirala Frandjo, istočasno pa podplra-Ia želje onih, ki govorilo o drugi pun-sk! vojni. Zmagoslavnl Hlndenburgov sprejem v Monakovem kaže, da ie bavarska Hero nemške reakcije. Hinden-turg je nedavno nadzoroval Ćete v vzhodni Prusij!, v Rustji pa so pred kratkim prepovedali izvoz orožja fn mu-Tiiciie. Ta dejstva se moreio razlagafl kot priprave za novo vojno. = Franconkl komnnfsti za Moskro. Na kongresu franeoskih komunistov v Parizu so bili z 90 proti 30 glasovom sprejeti vsi moskovski pogojL GOflJOtoRlS. II. iiiitii!3flAi \Mmi NARODNO - GOSPODARSKI POMEN 1L LJUBLJANSKEGA VELESEJMA. (2. — U. sept 1922.) Uverjeni smo, da si vsi preblvalci naSe belc Ljuliljane nišo §s ogledali vse-ga tega, kar nastala v tivolskem parku ob Latermanovcm drevoredu. Zrastla je ondi ćela obilica novih paviljonov in paviljončkov, določenih za zložbo vseh raznovrstnih izdelkov. kar iih nam nudi naša industrija, obrt in trgovina. Ne bo to nikaka razstava umotvorov. ki bi jih mo?:li izdelati do-mači industrijci in obrtniki ali ki bi si jih naš trgovec mogel zasigurati. mar-več izloženi bodo le predmeti, ki tvorijo v industriji, trgovini \r obrti vsakdanji obrat in predmet. V tem tići oni globlji in glavni pomen s e j m a, ki ga loči od razstavc. Razstava vzhuja občudo-vanje, sejm pa postavi posetnika v gospodarsko vrvenje in življenje. Paz^ti-va je zbirka r.ajlep^ejja med lepim. Sejm pa je življenje. V tem natančnem smislu nam je presojati tuđi drugi ljubljanski veliki sejem in njegov pomen za naše gospodarstvo. Razdeljeni do'ge veke po umetno vzdržanih mejali, zdm-žili smo se Srbi. Hrvati in Slovenci v ujedinjeno svobodno kraljevino. Nikdo i?med njih ni vedel, kaj mu more nuditi drugi in tretji. Zlasti ml Slovenci smo bili vzgoicni za orijentacijo v svoiih go-spodarsikh stremljenjih po Dunaju. Nič manj so Hrvati zrli le na BudimpcSto. ln ko je napočil dan svobode in združit-ve, tedaj snio stoprav videli in spoznali, da nam manjka pred vsem med-sebojnega spoznavanja. Menimo. da smo z bogatim uspehom I. ljubljanskoga sejma storili velik korak na potu med-sebojnega spoznavanja. Baš gospodarske prireditve. kakoršnja ima biti drugi ljubljanski veliki sejem. so doKaj iz-datna sredstva ln pripomoč za tako po-irebno popolno gospodarsko naše ujedinjenje. Med Srbi. Hrvati in Slove.id nima biti več nikake meje. V močno enotnost in edinost združena industrija, obrt in trgovina so sila, ki imajo oja-čitt gospodarsko naŠo zdravo, a mlado državo. To je glavni namen tuđi letoš-njega našega ljubijanskes;a sejma. Lepa naloga! Upajmo. da jo tuđi lepo in u&-pešno izvršimo. —z n. Uubljansk! Tcllkl sclem 1922. V »oboto dne 2. septembra se otvori v Ljubljani II. veliki sejem. Prostor za 1. ljubljanski veieseiem, ki se ie vrSil lansko leto, se Je pokazal doka] prcmal, vsled tega se ic moralo sejmlSče za letošnjo priredltev povećati na 40.000 m*. Ce je lansko leto obl-skalo v 12 dnevih Jesenski Ljubljanski ve-lesejem preko 120.000 kupovalcev tn je zna-Sal promet nad 150 milijonov dinarJev, bode ta Stevilka leto^nje leto xa veliko nad-kriljena. Ljubljana ima raradl svojih ugodnih xvez s tu- in Inozemstvom izredno ugodno lego za take prireditve in se je vsled tega nadejati, da bo oblsk II. Lftib-Ijanskega velesejma \t vseh delov kraljevine naravnost ogromen. to tembolj, ker le posestnikom dana možnost Izleta v krasne kraje ln divne Alpe Sirom sveta znane Slovenije. Ljubljana ima % ozirom na borznl značaj trgovine naibllžjl, obenem pa najce-nejšl vir vsakojake izvrstne robe najboljSe kakovost*. Vsi razstavnl predmeti se mo-rejo kupiti. Legitimacije za poset II. Ljub-Ijanskega velesejma, kl upravičujejo obenem do polovične vožnje po vseh Selezn!« cah kraljevine SHS ter za brezDlačni vstop v vse sejmske prostore In za poset hlstorlč-ne razstave slovenske umetnosti, se dobe za ceno 40 D pri vseh novčanih zavodih v vseh večjih mestih al! pa proti predplačilu naravnost pri Uradu Ijubllanskega vele^ sejma, —g Zorne prlprare za II. Ilnbijanskl ve-leselem. Zadnji dnevi pred otvoritvijo II. ljubljanskoga veleseima potekaio na sejml-5ču v znamenju marljivih prlprav in žurnih Izdelav posameznih pavflijonov. Nekatere tvrdkc so že svo!c oddelke krasno adaptirale. Na starem seimiSču je postavljenih ie več novih pavilionov. Splošno je opažati, da so se na letošnji velesejem prijavile popolnoma novo tvrdke, tako Iz Srbije. Hrvatske fn ćelo Sloveniie. V slamnlkarstvu opažamo nove domžalske tvrdke, ki lansko leto Še nlso hotele spoznati velike važnosti selma za trgovino in razvoj Industrije. Tvrdke bodo tuđi letos kakor lani razstavl-le v vrstnem redu ln po gotovih panogah industrije. Zanimtvo Je dalje dejstvo, da priđe na razstavo tuđi več tvrdk Iz Trsta; svoj paviljon Ima, kakor je posnetl Iz napisa, trŽaSki »Lloyd«. Na novem razSirie-nem seimiSču se grade paviljoni. Nckatert so v resnicl razkoSno-umetntško zasnovani. Glavni drevored. ki ločl obe sejmišči in ki bo med sejmom zaprt «a navadno pasažo, ie Že ves preprežen z žarnicami. Koštanjem - oriakom pa so začeli žagatl vse one vele, kl vise prenizko. To po našem skrom-nem mneniu ni bilo umestno. Kakor je vi-detl Iz napredovani del, bo veieseiem do 2. septembra popolnoma dovršen. —f Obiščftt n. vzorčnl Telcsefem v Lfubilanl ođ 2. do 22. septembra 1922. Naj-boliša prilika za nakup vsakovrstnega do-mačeea In tujega blaga. Zbimltšče vseh in-dustrt'alcev, trgovcev in obrtnikov iz ćele kraljevine. 5eTmiS?e obsega preko 70 zgrado, in 40.000 ms. NajlepSa možnost za oblsk divnih krajev Slovenije. Legitimacije m oblsk velesejma, s kateriml je združena Stcv. 197. »SLOVENSKI NAROD« dne 30. avgusta 1922. stran 3. ugodnost polovične vožnje po vseh feler- . nlcah naše države, prodajajo se po 40 D v ' Ljubljani pri Uradu Ijubanskega velesejma, Oosposvetska cesta, Tourlst Office, Dunaj-•ka cesta in Internationale \Vaggoms Lits Compagnie. NEMSKI MENICN1 DISKONT. — Berlin, 28. avgusta. (K. B.) Dr-$avna banka Je zvišala menični diskont na 7 odstotkov in lombardno obrest-no mero na 8 odstotkov. —g Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem dne 25. avgusta se je prigna-lo 180 rvinj. Ker je presnji dan močno de-ievalo. je bilo tako povpraševanje zlasti po svinjah, da se je skoro vse prodalo in sicer največ na koroSko mejo. Cene: mladi pra-šičl 5—6 tednov stari 400—600 K, 7—9 ted-nov 720—900 K. 3-^t mesece H00—1600, 4—6 mesecev 1700—1900 K, 8—10 mesecev 2600— 3500, 1S leto 4000—4500. — Iz trgovskesa sveta. V trgovski re-glster je bila vpisana tvrdka Ant. Rud. Legat, prva specialna trgovina s pisalnimi stroj! in pisarniškimf potrcbščinami, Maribor, Slovenska, ulica 7. Podjetje se bavi z razpečavanjem novih in rabljenih pisalnih strojev. barvnih trakov. ogljenega in pre-bojnega papirja, kakor tuđi raznih pisarni-&kib potrebščin. Ima samoprodajo pisalnih strojev »Continental«, pomnoževalnega aparata »Rapax«, *Veloma« — luknjača (Loch-apparat), rednika pisem. sistem »Indu*«, kakor tuđi zastopstvo drugih prvovrstnih tvorničkih izdelkov za vso Slovenijo ter poseduje lastno mehanično delavnlco za popravljanje strojev. Tvrdka obstaja sele dve leti, vendar pa kaže, odkar jo Je prevzel gospoJ Ant. Rud. Legat, prejšnjl tmejltelj bivše Legatove zasebne trgdvske Sole v Mariboru In dr. Finkove zasebne trgovske gole v Gradcu, lep razmah In svež razvoj, tako da ta specialna trgovina zavzeraa žc danes odlično vodilno mesto v svoji stro-ki. Za njen ugled govori zlasti dejstvo, da gteje vsa večja podietja ćele pokrajine med svoje najne odjemalce. Tvrdka se udeleži tudl razstave ob priliki letoSnjega jesenske-ga sejma v. Ljubljani od 2. do 11, septembra t. 1. —g Dobara zabojev. Intendantsko skla-dlšče v Ljubljani (Moste) razp-suje na dan 6. septembra t. 1- ob 10. dopoJdnc ofertalno licitacijo glede dobave 4200 zaboiev za pre-pečenec. Predmetni oglas je v plsarni tr-govske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Uto« otrobov. Generalna direkcija carino obvešča, da se Ima za Izvoz otrobov ?iisrurati valuto ravnotako kakor za druge predmete, za katere Je osiguranje valute predpisano v smislu člena 16. pravilnika. —g Dobava smolnatih baketj. Ravnateljstvo državnih železnlc v Subotid razpl-suje na dan 16. septembra 1922 pismeno ofertalno licitacijo, glede dobave 5000 smot-natih bakelj. Predmetni oglas z natančnej-šlrnJ podatki Je v pisarnt trgovske in obrt-nUke zbornice v Ljubljani Interesentom na ypojiled —g Naknp devte In Tahrt. Stranke, kl prosljo pri odborih za promet z devizami in valutami pri Narodni banki ali njenih po* družnicah odobrenja za naknp deviz In va-lut, morajo od 1. septembra 1922 naprej brez Izjeme priložiti prošnjam potrdflo pristojnih davčnlh uradov o plačlln davkov za leto 1920, 1921 In 1922. Odbori za promet z devizami In valutami ne bodo od 1. septembra 1922 vpoštevaH nobene proSnJe, č« JI ni priloženo gori navedno potrdflo davć-nih nradov In če stranke nlso pkčale pred-pisanlh davkov. Davčnl uradi bodo izdalall potrdila po predplsih naredbe generalnega inspektorata mlnistrstva financ J. br. 12.219 z dne 1. avgusta 1922. — ZakaJ pada đbiar? S tem naslovom je prlobčU na§ >Trgovski list« v tvoji zadnji Stevilki velezarimiv uvodnik, kjer se temeljito raspravlja ta 2a-lostna prikazen, O njem Se izpregovorl-mo člmpreje. —g Izložba vina 1 vinski sajam a Zagreba. Svs veće trgovine vinom u Njemačkoj Austriji, Švicarskoj, Češkoj, Poljskoj i Njemačkoj obavještene su, da će se u Zagrebu od 17. do 23. rujna obetržavati Izloi-ba vina I Vinski sajam, a ! medju našim vinogradarima i veletrgoverma virom vlada veliko zanimanje za izložbu f sajam vina. Hrv. slav. gospodarsko društvo k. s. z. u Zagreba, koje priredjuje ovu izložbu i velesajam na izložbenom prostom Zagrebačkog Zbora primilo je već mnoge upite od izložitelja, a prijavili su svoje sudjelovanje f mnoge naše ponajbolje I najveće veletrgovine vinom, kao i mnogi uzorni vinogradari. Na Izložbi voća, povrća, grož-dja 1 vina imadu prednost proivodltelji vi- I nogradari iz širje okolice grada Zagreba koji besplatno Izlažu svoj proizvod u prozirnim butiljama od 0.7 L. Maloposjednlci mogu u svrhu točenja na Izložbi dovesti sobom do 100 litara vina. Na velesajmu vina mogu sudjelovati vinogradari I veletrgovine vinom uredivši si svoje točlone 1 kušaone, za koje će platiti odštetu po četvornom metru, koja će se za koji dan usta- j noviti I naknadno priopćiti. Svi vinogradari i i trgovci vinom, koji žele sudjelovati neka se po mogućnosti Sto prije prijave kod Hrv. slav. gospodarskog druStva u Zagrebu, koje svakome na zahtjev šalje prijavnice za vinski sajam. —g Mar • Stan v Maribora. Pred kratkim pod pokroviteljstvom »Gradbene akcije« za mesto Maribor ustanovljena posredova lnica za pre- in prizidavo hi5 za nova stanovanja, »Mar - Stan« (po zagrebSkera sistemu Delta - tSan«) Je že pri čelo poslovati. Zadnje dni se Je priglasilo že več in-teresentov, kl ponujajo hi Se za prezida vo, pa rudi taklh, ki reflektirajo na taka stanovanja. V interesu slovenskih najemnikov Je, da se pravočasno prlpravijo, ker bo že v nekaj mesecih v Mariboru nastala Se hujsa stanovanjska kriza, kakor Je že danes. Po-sredovalnlca se nahaia na mestnem magistrata % pritličjn. i Knllnra. mSTORlCNA RAZSTAVA, (Na državni obrtni soli v Ljubljani od 3. do 12. septembra t. 1) Vse mogoce vzroke skušaio najti dej-stvu, da ima pri nas umetnost težje stališče kakor pri drugih narodih, d\ se mora tako-rekoč sele boriti za svojo popularnost: da je občinstvo zanjo Se premalo zrelo in da iiato 5c ne čuti prave potrebe po njej. da m> umetniki izgubili stik z ljudstvom ali ljudstvo z dobo, da smo reven narod itd. Najsibo že kakorkoli — umetnost eksistira kljub neugodnim razineram in kljub vsem zaprekam se je vendar omogečila Narodna Galerija, ki se giblje in dela in trudi in ne-kateri navdušeuci si upajo celo že sedaj sanjati o galerijah lepih umetnosti ia umet-nostnih akadeinljah. Umetnost imamo, umetniško preteklost ;udi — to bo dokazala historlčna razstava — za vse dobro vne-te ljudi tuđi, zakaj bi torei naši umetnosti n? postavili ognjišča, ne osnovali doma, ki bi bil prvi dokument naSe kulture in nas narodni ponos? Narodna Galerija je porabila priliko, kf ji je bila dana z velikodušno obljubo velesajma, ki bo podjetje financirat, in je priredila retrospektivno razstavo del naših domačih umetntkov do moderne, v kolikor je bflo ta dela mogoče zbrati. Razstava ima namen dokazati, da Je naš narod v vseh dabah lzdatno branil svo!o narodno fn eksistenčno upravlčenost na kuHurnem polju in vzbuditl najširši interes za historijo slovenske upodabljaioče umetnesti in za zbiranje del starih moistrov za bodočo galerijo lepih umetnosti. Razstava je sele po-izkus historične razstave, kakor ie bil *e skromnejši poizkus oni pred dvanajstimi leti v Jakopjfevem paviljonu, vendar bo ta polzktfs omogočil začetek o^romnega dela, ki ga bodo ime'i naši umetniki In umet-nostnl zttodovinarj!. če bodo hoteli ustvari-ti delo, ki bi v sistematični obliki pokazalo našo nmetnoM preteklosti, na kakršne dokumente so ponosni drugi narodi okrog nas. Naj podamo spričo bližnje otvoritve te velezanimive razstave občinstvu v informacijo 3cra:ek obris preteklosti naše upodab-ljajoče umetnosti. Na naši zemlji so se Že od nekdai križali romanski in germanski kulturni vplivi, zatorei je tuđi naša umelncst trajno rast-la pod njimi. Naj«tarejše ohranjene spomenike naše upodabljajoče umstnost! imamo v arhitekturi. Med temi zavzema eno izmed prvih mest zatiška samostanska cerkev, kl iina 5e ohranjene tri romanske konhe Iz leta 1135., če se Milkowicz v svoji knjigi vDie K15ster in Krain« ne moti. Tradicija slovenskega slikarstva pa šega v XIII. sto-letie, iz katerega imamo najbrže najstarejši •pomenik v freskah koroških slikarjev v cerkvi sv. Heme na Krki. Gotika se je pri nas začela razvijati v XIV. stoletju fn dosegla viSek v drugi polovici XV. stoletja, trajala pa je skoro do začetka XVIL stolet-ia. Izmed najbolj znanih freskantov tistili časov, čijih dela so se nam še obranila po naših starih gotskih cerkvah, naj omenimo Janeza Iz Ljubljane, Akvilo iz Radgone in JeriČa iz Gorice. Renesansa je bila pri nas kratka m ie zapustila največ sledov v arhitekturi, vendar pa so pod imenom Schla-voni naši umetniki zelo izdatno sodelovali pri ltalijan. renesančnem pokretu (Janez Kranjski fz St. Petra, Dominik iz Kopra, Andrej Peteral iz Pulje vaši, Janez s Krasa je slikal na dvoru Pija IV., kipar Carnlolus in mlniaturist Budovin). Po re-formacijf je vzbudil umetnost zopet v Živ-lienje škof Hren, v člgar času so delovali slikarji In kiparji Planer, Hren, Degen, Košta, Plavec Feriila, Minlč i. dr. V drugi polovici XVIIL stoietja so goiili bakrorešt-vo Valvazor, Trost, Vitezovič, Koch, so-dobnikl slikarjev Gladlča in Kleriča. Pod vplivom »Academiae Operosonim« ie leta 1693. vzevetela naša baročna umet-nosL Takrat so poleg kiparjev Luke Mis-leja In Franca Robbe ustvarjali naši umet-nlki vsepovsod po Evropi. Takrat so poleg Onaglia slikali pri nas predvsem Albert in Franc Jelovšek, zadnjega naj lep še delo je »Sv. Družina« v ljubljanski šentpcterski cerkvi. pater Frančilek iz Bistre, Ljubljan-čan Jamšek in drugi. Na višku je bil barok pri nas v prvi polovici XVIII. veka, ko so slikali Valentin Mencinger (od njega imamo ohranjenih vsaj 300 slik, kl očitujejo silno živahno barvenost), zvezda tega stoletja na našem umetniškem polju, dalje Fortunat Đergant, original prve vrste in strašno dobrovoljen človek v svoji umetnosti, ter Goričan Cebej (Zebev). V dru.gi polovici tega stoletja so se uveljavili kranjski trijc Layerjl, ki so dominirali v slikarstvu tja do začetka XIX. stoletja In vzgo-jili ćelo Solo, kateri prlpadajo Tavčar, Kavka, Egartner, oba Đfzjaka in drugi. Poleg Laverjev Je deloval mehki in nežnl Herrlein, kl bo na historični razstavi dobro zastopan. V dobi klasicizma Je dosege] svoj višek slikar Potočnik (umri leta 1835. Bil Je gluhonem.) Ta je bil v modi do Langusa, kl spada že v bledermeierski Čas kar se tiče portreta, v religloznem se je pa Ie vedno držal baročnih tradlclj. Gotovo eden naših naipomembneHHh sllkarjev, ki nam ie zapusttl nebroj prav lepih porire-tov z Izrazito osebno noto. Poleg njega sta li v začetku prejSnJega stoletja pridobila preče) slovesa rudi slikar ja Stro) in Ktthnl, kl sta oba tište Sase z Goldensteinom slikala podebe in freske po nalfli cerkvah. Naj-boilla pokrajinarja sta bila takrat Ljub-Ijančan Anton Kartnger bi rtajne fn naS koroškl rojak Marko Pernhart, ki nam je Eapustfl veliko Ste vilo lepih panoram to naših Alp. Janez VVolf Je romantik, sovrstnlk Pahricha, Overbecka* Schnorra, Steinla In dr. žal da je nasllkal tako malo podob j na platno, da historlčna razstava ne bo mogla pokazati veliko njegovih del. Slikal e namreč povečinl freske, od katerih to BaJlepSe v Vlpavl, RflmlcL Vrhnlki to dru- god. Wolt je bil učitelj Ažbeta, Simna Ogrtna, bratov Subicev in iz Ažbeta iu šubicev, ki so bili realisti, se je počasi razvila slovenska moderna, ki ima svojo streho v Narodni Galeriji, i V tujini so živeli in delali slovenski sli-I karji Janša, Krakar, Majer, Kalin, Lindar, >ega, rlribernik, Kavčič — o, veliko smo ji!i imeli in dobrih, ni se nam treba sra-movati svojih umetnikov pred tujci! Da so na historični razstavi slike reli-gioznega značaja v taki većini, je vzrok da so se te slike v cerkvah in ^amostanih najbolje obranile, dočim so se druge v zasebnih rokah poizgubile, poprodalt itd. Narodna Galerija je zbrala z velikim trudom kolikor je mogla del za retrospek-tivno razstavo, tako da kaže razstava vsaj približno sliko sloven^ke^a slikarstva v minulih stoletjih. Opozarjati občinstvo še posebej, naj poseti razstavo v obilnem Šte-vilu, se nam zdi spričo evidentnosti pome-na te razstave, skoro nepotrebno. — Operni pevec g. Jultj Betetto se i preseli s 1. septembrom z Dunaja v Llub- j ljano, kjer stalno ostane. Sprefel je angaž- I ma na slovenski operi. Prijatelji gledališča { bodo imeli tekom prihodnje sezone izredno priliko poslušati na domaćem odru enega izmed prvih slovenskih opernih pevcev. — Emil Adamič: 16 iugoslovcnskih narodnih pesmi I.del. MoSki zbori. Cena partituri 10 D. Vsekakor ena izmed najzani- l mivejših zbirk narodnih pesmi, kar jih je do sedaj izšlo. Pesinl Iz Srbiju, Bosne in Prek-nmrja, Istre. Bolckrajine in Koroške so sicer preproste harmonizirane, pa vendar prikladne za najboljše koncertne odre. Naj bi ne bilo pevskega zbora širom Jugoslavije, ki si te tuđi po zunanji obliki krasne izdaje ne bi omi?»lil! Naroča se pri Zvezni kr.jfsar-ni v Ljubljani. Društva, ki naroče nad deset tzvodov. dobe znaten popust. I — Nemski institut zu zgodovlno in j umetnost v Firenzi. Italijanska vlada je vr-j nila Nemcem knjižnico ncinškega instituta 5 za zgodovino in umetnost v Firenzi, nemška vlada pa je imenovala sporazumno z većino italijanskih arheologov za načelnika knjižnice bivšega vodjo nemskega arheološkega zavoda v Rimu profesorja Chr. fifilsnerja. Knjižnica šteje okoli 10.000 knjig in 25.000 | slik. i — Trlnajstl međnarodni kongres geolo- \ gov. V Bruslju se vrši trinajsti međnarodni I kongres geologov, katerega se udeležujeio ! zastopnlki skoraji vseh držav. Na kongresu 1 je prišlo s sodelovanjem franeoskih uče-I njakov do ožje prijateljske zveze med polj-| skimi geologi in med geologi male antsnte. j Ustanovila se je »Association Oeolo?:ique j Karpatique«, katere namen je podpiranje j geoloških raziskavanj na obmejnem ozeri-i Iju, sodelovanje geologov iz sosednih dr-žav, prirejanje vsakoletnih konferenc in geoloških ekskurzij, izmenjava publikadj in ; znanstvenega materijala. Za Jugoslavijo je j bil izvoljen profesor dr . V. Petkovič, za i Ceškoslovaško profesor dr. Kertner, za j Poljsko prof. dr. Jan Novak In za Romunijo ! dr. a Murga!. j — štlrinajst! svetovni kongres esperan-tistov se je vršil te dni v Helsingforsu. Ča-sopisje je priobčilo pozdravne Članke v esperantu. Raz palačo, kjer se je vrSil kongres, so visele zastave v> h narodov. } Na pročelju je bfl napis: NI salutas, Viu, | Esperantist oj de diversoj laudoj kaj espri-| mas la esperon ke Vi tie Vidos la plejbonon j kaj forgesos tion, kio estas malpli bona.« — Pozdravljamo vas esperantiste iz vseh de-žel in izražamo upanje. da boste videli tu Ie najboljSe in da boste sprejrledali, kar je manj dobrega. Finski zbor »Suomeu Lau-lu« ie priredil na čast esperantistom koncert, na katerem se Je pelo tuđi v esperantu. Kongres se je končal s neljubim incidentom. Delavstvo je namreč priredilo na čast esperantistom veselico, ki je Imela zgolj socljalistični značaj In ki ga ie podpiral tuđi Švicarski zastopnlk dr. Privat Iz Ženeve. Predsednik finske esperantske zveze ravnatelj SandstrSm ?e odstopil. Incident je zopet en dokaz, da se esperantu Se ni posre-člla spravi med narodi In razredi. Prihod-njl kongres se vr$( v Norimberku, SollDlStDD. — IL sl«t sokolske župe bieloTarske. Kako je poznato obdržaje se 9 I 10 septembra u Bjelovaru II. slet sokolske župe bjelovarske uz učestvovanje sokolske župe: zagrebačke, osječke i nekih društava iz drugih župa. Raspored sleta bio bi pred-bježno u glavnom slljedići? U subutu t. |. 9. septembra na večer i nedelju u jutro doček gostiju. U subotu na večer 9. akademija u počast gostiju. — U nedeljn 10. septembra u 10. prije podne svečana povorka gradom, a u 3. popoldne Javna vježba kako slijedi: 1. Nastup svekupnog naštaja. 2. Murnik: Proste vježbe članica I.—IV. 3. Seljački Sokoli: proste vježbe. 4. Sprave. 5. Vježbe vojnika. 6.-8. Vježbe gostiju. 9. Odjel župe bjelovarske visoke niče. 10. Murnik: Proste vježbe članova I.—IV. — (Murnikova V. vježba za članice I članove izvadja se kao posebna tačka izvan programa.) Pozivaju se bratske župe i društva koja su već najavila sudjelovanje flf koja JoS kane nastupiti bilo sa vježbačima ili koja 1o$ kane nastupiti bilo sa vježbačima Ili po lzoslanstvima. da to smjesta Jave stare-Unstvu župe u Bjelovar. — Naročito Je potrebno javiti bro] učesnika radi ukonačenja i prehrane Članica I članova poimence, na)-kasneje do 5. septembra, jer Inače župa ne-moze preuzeti odgovornost za eventualne prigovore. — Drnlrvm, koja kane nastupit! posebnom tačkom na akademiji III na Javnoj vježbi, fmadu to takodler nalkasneje do 3. ov. mjeseca Izravno javiti ne Cekafcćl posebnog poziva. Dosadanje prljave smatra župa samo prfbilžanlm, pa moli dru5tva, koja S'i se najavila, da točne podatke tako-djer je* Jednom Jave u gornjem roku I zatraže Još potrebne Iskaznice za željeznički popust — Z d r av o ! — StarejilastTO Melovarakft aokofoke faat. zatorei je tuđi naša umelncst trajno rast- | kongres geologov, katerega se udeležujeio la pod njimi. Najstarejše ohraniene sporne- { zastopnlki skorai vseh držav. Na kongresu nike naše upodabljajoče umstnostl imamo v j je pri§io s sodelovanjem franeoskih uče- arhitekturL Med temi zavzema eno izmed [ njak&v do ožje prijateljske zveze med polj- prvih mest zatiška samostanska cerkev, kl | skimi geologi in med geologi male antsnte. iina 5e ohranjene tri romanske konhe iz i Ustanovila se je *Association Geolo£ique leta 1135., če se Milkowicz v svoji knjigi i Karpatique«, katere namen je podpiranje vDie K15ster in Krain« ne moti. Tradicija j geoloških raziskavanj na obmejnem ozeri- slovenskega slikarstva pa šega v XIII. sto- . \iUt Sode!ovanje geologov iz sosednih dr- letie, iz katerega imamo najbrže najstarejJi ' cerkvi sv. Heme na Krki. Gotika se je znanstvenega materijala. Za Jugoslavijo je pri nas začela razvijati v XIV. stoletju fn \ Hil izvoljen profesor dr . V. Petkovič, za dosegla viSek v drugi polovici XV. stoletja, I Ceškoslovaško profesor dr. Kertner, za trajala pa je skoro do začetka XVIL stolet- j Poljsko prof. dr. Jan Novak In za Romunljo ia. Izmed najbolj znanih freskantov tistili i dr. G. Murga!. časov, čijih dela so se nam še obranila po j __ štlrinajstl svetovni kongres esperan- naših starih gotskih cerkvah, naj omenimo j tlstov se je vrJil te dni v Helsingforsu. Ca-Janeza Iz Ljubljane, Akvilo iz Radgone in JeriČa iz Gorice. Renesansa je bila pri nas kratka fn ie zapustila največ sledov v ar- hitekturi, vendar pa so pod imenom Schla- j Ma pročelju je bfl napis: Ni salutas, Viu, vonj na5i umetniki zelo izdatno sodelovali | Esperantist oj de diversoj laudoj kaj espri-pri Italiian. renesančnem pokretu (Janez j mas ]a esperon ke Vi tie Vidos la plejbonon Dominik iz Kopra, j fcaj forgesos tlon. klo estas malpli bona.« — Pozdravljamo vas esperantiste iz vseh de- faita Koteiie Vrboisko V soboto in nedeljo se je vr^il prvi r>gled krajev, po katerih bi šla nova že-leznica. Iz lastne inicijative pa je ljudstvo izpremenilo ogled v vclikansko manifestacijo za one, ki so progo dosegli, to je za poslance SKS in zlasti za ministra PucJja. Volja ljudstva je bila tako enotna, da so se morali manifestacije udeležiti vsi, pa mug;iii da Sr) so-vražili SKS. pa magari da so, otrovani cd klerikalnih klevet, imeli ra,sbbsc mnenje o ministru Pnclju. Vse se io moralo udeleziti manifestacije, in kđor bi se je ne, bi za večno odigra'. Iako je bilo rno^oće, da so tako osovr:i?e»iec[a Puclja pozdravljali župniki, tako je bilo mogoče. da ie bil ćelo na vratih žuiini-^ča slavolok v Čast ministru Puclju in da je pod slavolokom pričakoval ministra župnik in ga pozdravi!. Naivečjl polom klerikalne huiskaške politike pa so bile sobotne in iiLdeljsku inanifesta-C'je v Poljanski dolini in jasen dokaz, da narod druži Ie tišti, ki zanj gospodarsko dela, ki se ne prepira zaradi Črk. temveč ki skrbi v p-'vi vrsti za gospodarski povzdig deŽele. Sobotne in nedeljske manifestacije pa so pokazale tuđi, da so imeli posl.inci SKS stranke nad vse srećno roko, da so se zavzeli ravno za Klodić - Hrovat-Kavčičevo progo in proti Musiiovi pro-gi. Najmočneiši argument proti Musilo-vi progi je na vsak nači" tn. d i sere Mu-silova proga po ncobijtidenih krajih. skupna proga slover^kiii inženierje\ pa po obljudeni Poljanski dolini, ki je l.o-Sata na naravnih zakladih in ki se more gospodarsko razviti Ie potom žek-z-Tiice. Gospodarsko odresenje malf šte-^'ilnim mogotcem prinaša Musilova prc-ga, gospodarsko određenje vsemu ljudstvu pa Klodič - Hrovat - Kavčiceva. Kljub temu. da živimo v demokratični državi, je bila vendarle velika nevar-nost, da zmaga Musilova proga, kaiti revni Kočevci in Poljanci nišo imeli niti denarja, niti prijateljev in s spretnim manevrom so dosegli Musilovci, da so se izrekli za Musilovo progo Že skorai vsi merodajni krogi. Gospodarsko propadanje Poljancev in Kočevcev je bilo skorajda zapečateno. Tedaj je pričel s svojim plodonosnim delom g. L o v Š i n in takoi so mu priskočili na pomoč slovenski inženjerji in po dolgih m stro-kovnjaških debatah smo dobili KJodič -Hrovat - Kavčičevo skupno progo. Sta! si je nasproti projekt proti projektu. Enega je izdelal Nemec, drugega najboljši slovenski strokovnjaki, med njimi graditelji Turske in Bohinjske že-leznice. Enega so zahtevali maloštevilni bogataši, drugega bedno ljudstvo. Brez vsega ie kot prva in kot edS-na stranka stopila SKS takoj na stran ljudstva in prodrla s progo tako hitro, kakor nišo pričakovali niti Poijanci sami. Za življenjsko stvar naroda ie Šio in zato je narod poznal ves potek boja in zato ta ganljiva narodova hvaležnost, ki ie planila na dan ravno v sobotnih in nedeljskih manifestacijah. Ne da se popisati, s kako ljubeznijo, s kakim po-tratnim razkošiem ie sprejelo ljudstvo ministra Puclja. Od Kočevja do Severi-na ni bilo hiše, ki ne bi imela zastave in ki ne bi bila okrašena. Kjer pa je bilo Ie nekaj his\ tam ie bil že postavljen slavolok. Stara pregovorna slovenska gostoljubnost ie povsod zopet zavladala in ljudie so tekmovali med sebojt kdo da bo lepše sprejel ono, katerim je hotel biti hvaležen. Samo ena misel, samo ena volja je vladala v srcih vseh in zopet enkrat smo dozi veli to čudo. da smo imeli pred seboi enoten in složen narod. Naj podamo kratek opis manife-stacij. VMozlju, občini, ki šteje đo 2000 prebivalcev, sta pozdravila ministra Puclja župan Lackner in župnik Ercker. Mozelj bo prva postaja na progi KoČevje — Vrbovsko. V R a j n-dolu je pozdravil gosp. predstojnik W e 1 s s. Druga postaja na progi bo Kn ež ja lipa, ki ima sploh sijajne razvojne možnosti. Posestnik Kof-f 1 e r je pokazal rudo s svojega posest-va, ki ma 35 odstotkov železa In 35 odstotkov bakra. V blizini so dalje velika ležišča premoga. Kraj je dalje silno bogat na gozdovih in znani kočevski pra-gozdi so tu v blizini. Pridemo natn do najvišje točke železnice, do Vidma. V Brezovici je pozdravil župan Lackner Ivan iz Preriglja. Pozornost so vzbujali originalni plakati, ki so vi-seli v Čepljah. Zlasti iskren je bil pozdrav v Zagozdecu, ki leži v ob-čini Dol. Pod gora. ki je bila že v skupSčinskih volitvah samostojna trd-njava. Ministra Puclja ie tu pozdravil župan Vajdetič Marko, io sicer kakor tovariS tov ariša. Fantje na konjih, narod v narodnih nošah so Se povečali sUaj sprejema. Preko Jelenje vaši smo prišli v Predgriad, kjer se Je pretvoril sprejem v pravo narodno veselico, župan Rade je pozdravil, oskrbnik Welss je pogostil, tovariS Šmalcelj pa je skrbel za godbo, to-piči so pokali, narod pa je zaigra! kolo, Omeniti je treba kvartet Šmelcelia, to je on in njegovi majhm orroci, JoŽo* Peter in Lucija, ki pa igrajo kakor veliki. Zaveden narod je tu donui, ki s ponosom pravi, da z onirni huiskači preko Kulpc nirnamo nićesar skup-nega. !n nato je prisel Stari trs. ki i© bil krona vseh manifestacii. Naroda na* nito polno. slavolok pri s?awloku. velik špalir gasilcev in vsem nn celu vrli narodnjak Koce st.. ki ie v izbranih beseda lipozdravil ministra in se spom-nil tuđi tistih, ki so pripomogli do ures-ničenja. _©— SestM eriteoiogav v Đoiirni. V dnth od 26. do 2$. t. m. je bil v Do-brni na inicijativo nehaterih arhcologov sklican sestanek jugoslovenskih arhcolo-gov. Na sestanek so bili vabljeni tuđi zgo-Uovinarji. Sestanku pa se je odzvalo tuđi mno^o inozernskih arheologov, posebno < inih. ki so znanstveno razlskovali na^a kraic in si zato pridobili nevcnljivih zaslug, NavzoČi so bili: msc:r. Franc B u 1 i ć, dr. Mihajlo A b r a m i ć iz Splita, prof. L. V u-lić in prof. dr. Vladimir Petknvić iz Beograda, nniv. prof. dr. V. Hoefler \t Zagreba, kustos V^jislav Čurčić iz Sarajeva, ravnatelj Ijubljanske^a muzeja dr. J. Mantuani, 5ef etnocrafičneca oddel-ka ljr.b. muzeja dr. Niko 2 u p a n I ć, kon-scrvator dr. Fran 5 t e 1 e, Lluhljana, Lcon Ružička. nobrna, konscn,'ator Viktor Skrahar in dr. R. S k a r i a :r PtT'i.i, ijinin. ravnatelj .1 e r M n o v i c kot rastop-nik mnreisko^a društva v Cclin, nkrajni knm\%DT H. Kartin kor zastopnik ptu!-^kejra muzejskeea društva. \r. inozemstva ^o bili ra st stanku navzoči: slavist in etnograf uri'v. prof. dr. Mafija M u r k" o*. Prasa in «41etna grofica Uvarov, k! je bila po <>mrti svojega sopro^a ^lovftceđ arheologa predsednica »Arheološkega dni-^tva v Mosk"1/!«. dokler ni morala be^ntl pred sovjetskim režimom, dalje pre'dsednik -Avstrijskeca arh. društva« na Dunaju nnlv. prof. dr. E. Reis c h. aniv. doc. dr. j Rudoli E :u e r in Fran Fe-k, prof. v po-j koju iz Gradca, ustanovitell ptujskesra mn-| zeja. Pozdra\mi večer je udcle?nikom muzeja priredi! z. Ružička v svoji lepi vili. S-estn-nek in zborovanje je otvori! in pozdravi! "čenjake sef oddelka za prosveto dr. Fran Skabernć. Starosta iusioslovenskih ar-henlogov ms^r. Fran Bulić Ie bil natoi izrvoljen med viharniml ovacitaml za pred-sednika, ki je med drugim predlapal, da se naj vTŠi leta 1924. ob priliki svečane orvo-rirve velikega arheološke^a muzeja v Splitu tam 1. kongres Jujtoslovenskih arheologov. Po dalJJi debati je bilo sklenleno: L letos v }eseni prirediti v Beogradu sestanek nrheolo^ov, muzejskih fnnkdonarTev^ in konservatorjev, 2. prirediti leta 1924 v Splitu pni kongres JusroMovenskih1 arhe-' ologov in zsrodovinarjev. Na ta Iconsres }n k' slovesni otvorirvi splltskejra fnuzela nal bodo povabljenl tuđi arheolog! \z lnozetrw ! stva. X ustanovitev saveza arheologov v 'državi pospešitl. — Prireditev ta organizacija sestanka v Beogradu !e btla poverlena univ. prof. Vullću in unlv. prof. Petk'oviću, Po končanem zborovanju Je uđele^nikom na čast priredilo upravi teljstvo zđravillSĆa Dobrne skupen obeđ in notem l2let v Vi-tanje. Včeraj so se udele?n!ki razSll. PrU znanje in zahvala ffre upravitelju zdra\ili^ šča K. A. JanEovičiL ------------------------------*-. ■; - i Tarlstlha in Sport. — Letovlška sezona se bliža h končtr. kar te opažati rudi po padaniu cen po ne-katerih kraj ih. Zato si bodo mogli sedaj privoSčiti oddiha na deželi tudl gmotnrj slabše situirani slojl. Omenjamo, da oddaia hotel rStol« na Blejski Dobravi, torei neposredno poleg Bleda, postelje v prvem« nadstropju po 40 K, v drugem po 30 kron-na dan. Hotel ie opremljen t vtem kon-tortom. — Koniska đlrk'a. Dne 8. strptembra se vr$i na Bledu, kakor vsako leto na »Kmef-skem prazniku«, konjska dirka. Vabimo dir-kače, da se dirke udeleže; nagrade so lepe in se razdele takoj po končani dirki. Spo-red dirke je: I. Toplokrvni: al eno-vprezTii. b) dvovprežnl, cl dirka blejskltf IzvoSCkov. 2. MrzloKrvni: a) eno-vprežni, bV 'dvovprežni. Voz običajen rđo-mač (zapravljivček) dlrlca^kf vozovi izklftr-čenl. 3. Tahalna galop dlrlca. Prljave sprejema tajništvo SKS v Ljubljani, Ko-lodvorslfa ulica 7, (io dne 5. septembra. Pri-Javnlna zna5a za enovprežne 10 dinarjev, r« dvovprežne 15 dinarjev, za Jahače 15 đl-narjev. Tik pred dirko sprejema priglas}t-t ve dlrk'a^kl odbor, plačati pa je 'dvojno pri-javnino. Prijava mora obsegati: lastnikovn ime, lcatere telčme se mJeležl. popis fn starost konj. —KolesarsCa dirka za prvenstvo Ma» rlhora. V nedeljo dne 20. t. m. se je vršil^f med slovenskim Icolesarskim društvom »Perun« ter ^Delavsklrrt kolesarsidm clrt?-^tvom« na 50 km dol sci projri Vuzenlca-Maribor lčolesarska dirlca za prvenstvo Maribora. Prvenstvo si je pribori! član *Pe-runa« g. Franjo Kumerc, ključavničarski mojster, ti Je prevozll iloločeno progo v 1 uri 43 minut in 45 sekimd. Drago mesTđ in s tem tuđi (!rugo najn*a3o Je dobil e. fvan Vesenjalc. mizar, član *Delav?;tcs«a kolesarskesra društva«. Id je Sospel na c\\\ v 1 uri 44 mlnutah In 5 sekundah. Trctje mpsto In tretje žarilo Je 'dosetrel v 1 uri 50 mlnntah in 45 sekundah g. Crn^t ParTor. trgovce, član *Penma«. Mlađemu slover-slcemu IčHe^arskcmu druStvu »Perun« moramo Ie častftatl na tako lepem in Castneti1 uspeon. j1 Stran 4. .SLOVENSKI NAROD' dne 30. avgusta 1922 štev. 197. Dnevne vesti. V Ljubljani* dne — Konec Avstrije? Po poroci-(ih, ki nam dohajajo iz Avstrije, so razmere v sosedni republiki vsak dan kritičnejše. Draginja dan za 4nevom strahovito narašča/ Jelo je nedostajati živil, a kolikor jih je še, so tako draga, da jih ne zmore ni-hče ražen inozemcev ali verižnikov. Trgovina in obrat sta na tleh. V go-$tilnah je taka draginja, da jih domaćini sploh ne morejo več poseča-tl, zato je po gostilnah videti samo tujce. Kakor na Dunaju, tako je tuđi v Gradcu položaj obupen. Vele-sejm, ki je bil pretekli teden otvor-jen, je zeio slabo posečen. Promet je neznaten, kupčija minimalna. Obrtniki in trgovci zro s strahom v bodočnost. Splošno previaduje pre-pričanje, da je to stanje nevzdržno in da mora priti najkasneje v dveh tcdnih do katastrofe. V kateri obliki se pojavi ta katastrofa, ni ni-komur jasno. Splošno sodijo, da priđe do krvave revolucije, kateri bo sledila intervencija sosednih držav. Po tej intervenciji pridobirni krogi naravnost hrepene in bi jo raje imeli 'danes kakor jutri. Gradec je bil svoje čaše znan -als allerdeutscheste Stadt«, kot mesto, kjer je nemški Šovinizem slavil svoje orgije, danes bi to nemškonacionalno mesto po pretežni većini pozdravilo z zadovoljstvom vsako tuio okupacijo, tuđi jugoslovensko kot reSItev, samo ako bi mu donesla — kruh, urejene raz-mere fn Javno sigurnost. Tn ta okupacija ni izključena. Tako piše »Pra-ger Tagblatt«, razmotrivajoč situacijo v Avstriji, na uvodnem mestu: *Za kulisami oficijelne politike delu-jejo za kompromis med malo antan-to in Ftalijo. po katerem naj bi se sanacija Avstrije prepustila skupnerrtu sodelovanju. Končna odločitev je seveda v rokah Zveze narodov. ki bo najbrže poverila enl fzmed naj-bolj udeleženiH državnih slčupin mandat, da upravlja Avstrijo s sređ-štvj vseh na njenem obstoju neposredno fnteresiranih držav. Upravo naj bi vodil eeneraln! cruverner. ka-feremu naj bi bi! prldelien sosvet obsfoječ fz cfelegatov onih držav, ki bi bite direktno udeležene pri sanaciji.* — Vse tore] kaže na to. 'da stojimo neposredno pred odločflniml Bogo'đkf v avstrijsfcem vpraSanju. Klic »finfs Avstriae« nam uđarja fe razlocno na uho! — Občlnske volftve ▼ Ljubljani. Kakor čujemo bodo občinske volitve v Ljubljani v kratkem razpisane. Vršile se bodo v nedeljo, dne 3. de-fce m b ra. Klerikalci in narodni so-tlalci se z veliko vnemo pripravljajo na te volitve, zdi pa se, da se je blok blvse večine v obč. svetu močno zrahljal. — Društvom. Neštetokrat smo že opo-zorlti društva, da je treba za objave dru-drvenih vrsti plaćati predpisano pristojbino, Jci znaša za vsako bcsedo 5 par, poteg tem Pa še državni davek. ki znaSa za objavo do U vrst 50 par, do 29 vrst I Din, do 59 vrst .? Din in nad 60 vrsf 5 Din. V zadnjem času nam pošfljajo društva dosledno svoje objave brez pristojbine in brez dr~ savneza davka. Da se ta društva ne bodo po nepotrebnem zgražala, jih obveščamo, da vse take objave brezobzirno mečemo v koš, ker pač nihče ne more zahtevati, da bf-*Slovenski Narod« zato, ker napravi dotičnim društvom nsJuzo, iz svojega žepa še rlačeva! žanje državni davek. — Poziv vsem slovenskim učiteljem iz Primorske, ki službnjejo izven pokrajine. Ker se odprefo na Primorskcm nekatere ^olc in ker vlada veliko pomanjkanje nči-teljev na splošno. zlasti pa rad' teza. ker je vpoklicano veliko števtto mladih slovenskih učiteljev k vojakom, pozivamo slovenske učitelje, ki sinžiio izven pokrajine, da storijo potrebne predpisane korake za po-vratek in se obenem javiio pndpisanemu društva! — Politično društvo »Edlnost« v Gorici. — Veličasten sprejem češkoslov. Sokola. V nedelio zveče se je vrši! na grlavnem kolodvoru v Mariboru veli-Casten sprejem v domovino se vračaio-Sesa čeSkoslovaškesa Sokola. Vlak s 35 vozml in skoraj 1000 oseb je dospel kmalu po 18. uri v Maribor. Tu je če-škoslovaške brate pozdravilo pevsko društvo »Drava« s svojo godbo, deputacija mariborskesa Sokola in mariborski češkoslovaski klub ter mnogobrojno občinstvo. Češkoslovaški Sokoli so rinjeni izjavliali, da takega sprejema nišo pričakovali tu na naši severni mejl. Obmejna kontrola se je Izvršila z vso obzlrnostjo in hitro. Po končani kontroli so se Izmenjavali pozdravni govori. V imenu marlborskega Sokola je govoril g. Novak, v imenu Ceškoslov. k.uba g. Đureš. Vlak se je odpeljal proti 29. avgusta 1922. avstrijski meji ob 20.10 med viharnimi prisrčnimi pozdravi in odzdravL Na zadnji obmejni postaji in v Spilju je vlak moral delj časa ćakati na obmejno kontrolo, to pa radi drugih vlakov, ki so tam stali, torej je tuđi Ceškoslova&ki Sokol moral potrpeti iz istega promet-nega oziroma carinsko kontrolnega I vzroka, kakor iz Brna Scj vračajoči Grli, ki so neopravičeno obdolžili glavno prometno postajo. — Iz mestnega šolskega sveta. Mcstni šolski svet je na včerajšnji svoji seji med drugim razpravljal o prošnjah za razpisana mesta na mestnih mešćanskih šo!ah in o začasnih ''mcnovanjili na mestuih osnovnih šolah. Skknil je staviti višjemu šolskemu svetu te-le predloge: 1.) na I. dekliški me-SCanski soli, kjcr je odUatl 7 mest: v I. skupini (I mesio) 1. Mara Vidlc, 2- Helena Po-toenik; v II. skupini (2 mesti) 1. Ana Ojstriž, 2. Palmira Fajdisa, 3. Marija Lorger. — 1. Palmira FajdUa, 2. Alarica Držaj, 3. Marija Lorger; v III. skupini (1 mesto) 1. lika VVaschte, 2. Ant. Stamcar, 3. Kat. Košiša; za iraner^ki in anglt-ški jezik 1. Marija Mladić, 2. Ana Potočnik; za telovadbo 1. Tožica Trdina, 2. Tereziia Urbančič, za pe-tje Fridrrika Speclcr. 2.) na drucri dekliSki Tneščanski šcU je oddati eno mesto. Pred-!og: 1. Helna Potočnik, 2. Iva Lampe, 3. A^ia PcI-iak-KamenSck. 3.) na prvi de5ki rneSčarski Soli, kjer je oddati 4 inesta: v T. skupini rtobenesa rrosilca. v II. skupini 1. Ant. Fakin, 2. Ant. Dragan, 3. Janko Le-nnrčič; v III. skupini Lev Fink unico loco; za telovadbo s franroščinr* Josip Jeral unico loco. 4.) na drugi de?ki mešcanski soli (\ mesto): v I. skupini 1 Smrdeli, 2. Ant. PeCJak. — 7a stanovima uradrt'krm !n častnt-kom. »Pravda* 'ivlla. d?. narrerava vlada naietf v Inozemstvu večie posojllo. kl se bo izk!j'jčno porubilo za to. da se zgrade sta-novania državnlr: iiradr'korn in oiiclrjem. — Pravilnik za Izvršitev stannvaniske-Ka zakona izda v kratkem mintstrstvo za socija'no politike. Med drugim bo v pravilniku tud! ^a-le do!očba: ^V novih hišah se moraio oddati stanovanja v roku dveh me-secev po do\T?itvi. Ako se v tem roku ne oddado, ima pravico ž num razrolasrnti drž. stan^v^.nisk! urad.« Ta pravilnik bo tuđi maksimiral cene za stanovanja v novih hi-šah ter določil tuđi mesečne najemnine za posamne sobe cd stanovanja. — Za Aškerčev spomenik je nam poslal g. poslanik dr. Otokar R y b a f znesek 100 kron. — Dopust marlborekesa župana. Mariborski župan Orč?.r se )e v sobom vrnil s svojega dopusta ter je v ponedeljek zopet prevzel svoje posle. — Smrtna kosa. V Celju Je umrla bivša trgovka Franci. Taka seia ?e bila v M^ribru kot na;draz:em rJic*;rj, kjer je najhuj?a st?no-vanjska kriza, f.e davno potrebna. Polec na?potrenre:iSih živil bo treba za revne s!o-je preskrbeti tuđi kurjavo, ki Je foirlvo vkl'ub tolikim lesnitn trgovlnam v Marl-borj najdraži«. — Zahvala. Slovenska esknmptna banka v SelenburKOvi ulici v Ljubiiani ie podarila tuđi letos Društvu vpokoieneKa uči-teljstva Sloveniie lepo zvišsno svoto, ram-reč 1000 kron v društveni fond. Za plemenito rtaVlonienost in zr*. ta blnjri dar se ve-Ie«po5tov-!nemu raviitcljstvu Iskreno zm-hvalu^c dr'.'^tveni odbor. — Novinarske brzojavke v prometu s Svico. Na predfoc: švicarske brzoiav. uprave }e izdalo ministrstvo pošte ein telegrafi odlok 5tev. 4^.219 od 11. t. m., po katerem je sprejemati n^vin?r*ke brzojavke za Svi-co po znižani pristoibini po dnevi in po no-či, ve« čas, dokler bo znsedalo »DruStvo narodov* in pa se tri dri po zaključku 7.v sedania. V p^ri omcnienl dohf bodo tuđi iz §vice doha'ale take brzojavke. — Radi odmere h!^ne naieinnlfie ra dobo 1923/24 je pod?ti do konca avijiista t. !. pri davčni administraciji v Llubljani običajne napovedi nnjemnirskejfa donosa s HSnI mi popili vred. rTi.^ni lastniki v Ljubljani se na to dolžnost opozarjajo, da se izoRnejo neljubim z^kr-ritim posTrdIc:>m. — Državna borza dela. Dcln i?čejo' dnlnani. dnir.arire. V'^U trli"rr:!, rr^sarjl, ćevl;ar;i, kroinči, šivilte, stm'riki. vlniSnrji, nr.tnknrjl. nataksrfce, tov?rniš1:f dclrr/ci, So-ferji, kočijaži, trpovski so*rudr,Pcl. proda-jalkc, vnjenci, vafenkc ftd. — V delo se sprejmejo; rudprji- klcpnr.il, strojni ključavničarji, mizarji, zidarji, pleskarji, lcs-ni strugarji, viničarji, tesnrji, zavnrovalnl potniki. siužkinje. kuharke, sobarice, po-strežnice, vajenci, vajcnlce itd. — Sprminčice. Kdor bi rad iz Ljubljane s seboj vzel malo, pa lično stvar, ki bi ga rlnma spnnin;r»'n na bivanie v jrlavrren: mestu Slovenije, je bil do sedaj v zadrej;i. ker po prodalainicnh ni bilo naiti nić značllne-Ka in hkratu lepeza. Odslei bo v tem pogledu drucače. Tvrdka M. Tičar v LjubUani (SelenbarKOva ulica) je namreč založila že sedaj precej bogato izber vabljivo lepih spominčic v obliki dekorativnih stetiskih obeskov, namiznine ter krasllnili nastav-kov. Vse to spominsko okrasje je lično na-rejeno iz lesa ter na roko naslikano z na- rodnimi ornamenti s tolikim okusom« da se oko zadivlja. Ornamente Je zasnoval mani obujcvalcc narodne umetnostl profesor Al-bert Sič, ki vodi in nadzira Izdelovanje teh okrasil. Ko smo te dni imeli v Ljubljani na tisoče costuv in je vsak želei s seboj od-nesti stvarico, katera bi sa prljetno spo* minjala na dni, ki jih ie prežlvel med Slovenci, so od lepute naše narodne umetno-sti zadivljeni z veseljem kupovali te spo-ininčice, da jih vzamejo na svoj daljni dom. In ko se ćrez teden otvori drugi ljubljanski velescjem, ne bo niC drugaCe. Ti lični predmeti pričajo o našem odbranem okusu In ugodno spominjajo na nas in naSo prestoli-co. Zato smo jih prav iz duše veseli, zlasti ko bodo tuđi domaČInom služili za okraSe-nje svojih domov. Vsai so tako lični, da se jih more imeti v najpreprostejSih izbah in v najrazkošnejših sobanah. Na Dubljanskem velesejmu pa bodo vse te spominčice raz-stavljeue v nalašč za to zgrajenl kmečkl hišici. — Za porotnike za porotnBko zaseda-nje, kl se prične 1t. septembra, so izžreba-ni: Požar Tranc, posestnlk in gostflnfčar, Vrhpolje, Savntk Ivan, trgovce In posest., KranJ, Januš Fran, posestnik In gostllnlcar, Zgornje Domžale. Svlgelj Tran, posestnik, Borovnica. Schnabl Rudolf, tovar nar In po» sestnik, Kamnik. šolar Fran, posestnlk !n jrostilničar, Kropa. Križnar Anton, trgovce, StražiSče. Kanduč Fran, Iesni trgovec in posestnik, Tenetlše. KoroSec Anton, posestnlk, Podslivnica. Zore Leopold, posestnik in trgovec, Kranjska gora. KlemenCIC Josip, trgovec in posestnlk, Kamnik. KoroSec Tran, posestnlk, CeSnjlca. Bregar Ivan, posestnik in gostllnlCar. Iztake. Potočnik Fran, posestnlk, Bukovica. Olavlč Jcrnej, trgovec, Sujca. Grudcn Josip, trgovec, Sinartno. Zrimec Ivan, posestnik fn mesar, Bled - Orad. Sajovic Fran, trgovec, Med-vode. Ko?ir tvan, posestnlk In trgovce, Skofla Loka. Bohlnjc Anton, posestnik, Le-Se. Kunstel] Ignac, gostilnlčar, Vrbnika. Oa-šperlin Ivan. posestnlk hl trrovtc SenCur. Lavrič Karol, posestnlk Ib trgovce, Morav-Če. Gregorc Ivan, posestnlk, Podtabor. Ja-pelj Anton, posestnik, Tomliel). Sedej Pa-vel, trgovec, Javomtk. Jtkell Fran, posestnik, Dovje. Bokal Josip, posestnik, Poljane. VerblC Jakob, posestnik hi trpovec, Dolenji Logatec. Breceljnik Ivan, posestnfk, Dravlje. Mrak Valentin, posestttlk In costli-niCar, Notranje Gorice. Kovič Fran. posestnik, Kresnice. Krlstan Ivan, posestnlk fn trgovec, Vače, Ziherl Ivan, posestnlk fn lesni trgovec Ccrknlca. Muser Viktor, trgovec fn posestnik, OvISe. OraSek Janko, trgovec in posestnlk, ICamnik. — Nidomest-ni porotniki: Jančigaj Martin, trgovec, Sen-nig Fran, posestnik in trgovec, Ambrožič Mirko, trgovec, 5terk Peter, trgovec m posestnik, Vatovec Josip, trgovec, Senlca Josip, mi zar, Kunstler Josip, kovač In posestnik. Klemenc Fran, trgovee in posestnik, Puh Josip Rudolf, posestnfle, vsl v Ljubljani. — Prodala konj. V sredo 30. 1 m. bode komisija za prodajo žlvfne, dobljene na račun "vojne odskodnine, prodala ob 10. do-poldnc na javni dražbi ▼ Lhibtjanl, v Trno-vem, v Nti?akovi vojagnld 49 konj, došifli iz Nemčije. PogoJI se razglase ob pričetku dražbe. — UsmUieofca. tlbotapka iz usmfflenja. Iz Maribora nam poročajo: Slučaj usmi-Ijenke iz Ljubljane kaže, kako teSavna In odgovorna služba leži na onanlh obmelne carinske kontrole, ker Je tlhotapstvo xa-okužilo tuđi one sloje,. od katerlb bi smeli okuženje najmanje prlčakovatl. Usmfljenka se je vozila z brzovlakom v nočl od petka na soboto. Žc Šestkrat Ie poskusila Isto pot, petkrat se jl je posrečilo, 5estlč Se Ie so \\ prišli na sled. Tuđi zdaj bi je ne bili prljell, da ni bila že preveč obilrn* okoll pasu. Kontrolnemu organu, ki Jo Je pregledoval, se je sumijivo zdelo, da je nuna okoll pasu tako nenavadno široka v nasprotju r njenim suhim obrazom. Dal Jo je preiskati. Že površna preiskav je dognala vzroke nena-vadne obširnosti nt gotovih delth telesa. Natančn^iša preiskava )e razkrfla ćelo skla-ć\z.Ze: 15 m sukna, 8 do 10 kg saharlna, par mo?kih čevljev, zalogo svite ftd. Saha-rin je bil všit med obleko in skrit v termalni steklenici. Zasačena Je bila najpreie oddana ljubljanski carinarnici; ta jo ie od-poslala nazaj v Maribor. Tu je prišel inter-venirat dr. Lcskovar z dvema mariborskima minama, kl sta ugotovili, da Je tihotap-ka res redovnica. Dr. Leskovar je skulal zadevo najkraJSIm potom urediti. Usmlljen-ka se Izrovana, da se ni zavedala protlpo-Ktavnera defanja, ker da je vtihotapljeno blaco prinašala v korist ubogim boinlkoin, ki bi cnrine ne mogli plača«. Baie zahteva carina 56.000 D kazni ter seveda zapjenio vsejca blaga. Usmilienka se nihajt začas-no pnd policiiskim varsrvom. Ali jo zadene poles denarne, Se kak$na druga (zaporna) karen, to vpraSanje je z ozirom na njen poklič in namen vtihotapljania začasno še ncreScno. — Samomor. V rozdu pri Stndencih se ie obesil sin nekesa strojnika iz Maribora. Truplo so našli §ele včeraj. — Velika žepna titvlna. Na prosi Skidan most - Lajtersberg je neki *epar Iz-makni! Alojziju Čemeru iz Vrtojbe pri Gorici 10.000 lir ln 7000 krom kar znaša v naSi valuti okoll 150.000 kron. — Skrajna posarovelott. Kakor se na« poroča iz Vnanjih zoric, je hlinl tospodar Franc Stanovnik vriel dne JU. t m Iz stanovanja delavčevo ženo Ano Suran, ki je ležala na porodu, da )e nesrečnica porodila na sredi ceste. Kakor čujemo, je bO brezsrčni gospodar aretiran. — Tako Ie prsTl V Maribora je bil ob-sojen na 1000 dinarjev globe in mesec dni rapora Ljudevit Job, bivši skUdilcnik Juž- ne /eleznice. Mol j« sicer opttral za Avstrijo, vendar mu ta menda ne diši pre\reč. Raje popfva po gostilnah v Mariboru in zabavlja proti državL V soboto je v gostilnl Benko tako razsajal, da so morali aretirati. Po prestani kazni pa ga posije policija v preljubo Avstrijo, kamor ga tako vleče srce. — Blago |e IzvabUaL Neki Jakob Deve je pri ljubljanskih tvrdkah Lenasl ćt Grk-man, ^inkovec in Svab & Bizjak Izvabfl razliuno bla^o na ta način, da se je izkazo-val t viritko Karola Ceča, ravnatelja »Ju-goslovan^ke tiskarnet, češ da ga on poši-lja po blago, oziroma da zanj jamči. Ob-stoia suni, da je na ta način izvabljal blaj;o še pri drugih ljubljanskih tvrdkah. Prizace-ti se pozivajo, da se Kglase pri deželnem sodiiću v Ljubljani, soba št 95. — Razne tatvlne. Mariji LadihovI je bilo s polja ukradenoga 100 kg krompirja. — Josipu Kalarju je bila v ik>ll na Ledini izmaknjena denarnica s 700 jug. K in 20 če- škimi kronami. — Nikeljnasto uro, vredno 400 K je izmaknfl neznan uzmovič francu VidenSiču iz Ilovic. Delavcu Antonu Gričar« ju ln delavki Ivani Coklu je bilo iz barake v Linliartovi ulici odneseno več obleke uf čevljev. LJUBAVNA TRAGEDIJA. Delavec Franc Lindrič na Selu je imel /e več let ljubavno razmerje s 301etno d©-lavko Frnnio JcsenSek, zaposleno pri stav-bcniV-.i Briclju. Zadnje č.ise pa se je njuno med^eboino razmerie ohladilo, zlasfi Jesen-^kova se je hotela svojega dosedanjega ljubimca i^nebiti. Včeraj pa je prišel LindriČ k n.'cj in jo \jrašal, če gre z nilm v eo-sti!no. Ker Jescnsknva ni hotela it!. je ne-nadoma potesnil velik r.ož in jo trlkrat su-nll, enkrat v prsa in dvakrat v trebuh. Je-senSkovo so prcpcljali v bolnico. Njene po-škodbe so težke, vendar ne smrtne. LlndrlS je bi! arctiriin. Pri konfrontaciji je Izjavil, da irdi ie žal, ker jo ljubi Se vedno. Ilalmiiielša perail^. VojasKa konvencija med Cehcsiov^Ko in Jušoslauiio. SENZACIONALNA VEST O SLOVANSKEM KORIDORJU. — Haas« 28. avgusta. (Izv.) O ceškosfovaško • jugosiovenski voja-ški konvenciji lansira v javnost »Hol-land New-Bureau« senzacionalno porocilo o vojaških načrtih slede za-sedhe gotovega ozemHa med Avstrl-|o ln Madžarsko. Za podlago voja-šl konvenciji so bllf sporazumni dogovori vojaških voditeljev v Beogradu in Pragi, na podlagt katerlh sta generalštaba izdelala natančne nacrte glede vkorakanja čet v to ozemlje. Jugoslavija je privolila v to, da se v slučaju vojaških operaciji na avstrljsko - madžarski mejl ustanovi posebna vrhovna komanda, kl fo vodi generalni štab Ceškoslovaške. Iz Vratislave ima prodirati Čcškoslova-ška vojska, dojirn ima jugosleven« ska ariiiada, v)bstoicča iz savske in dravske divizije prodirati proti Som-hctcHu. Ohe vojski se po nacrtu zdrn/iti pri Ofori?. Ta nacrt za vzpo-stavitcv slovanskega koridorja med ohema državama je bnje glavna nodhga voja^ki konvenciji mod Ce-škoslovaško in .[ugoslavi.io. (Resno dvomimo v resničnost te vesti, dasi bi tako pogodbo pozdravljali z na-rndnegfa in dr^avnega stališča. pnd pokojem seveda, da bi ta akcija ne no\-zročiln nobenih težkih zaplet-ljajev. Uredništvo,) Austrijski problem — Donaj, 29. avgsta. (Izv.) Zveznl kancelar dr. Se lp cl je včeraj podal diplo-matičnlm zastopnfkonj ob$!rno poročilo o uspehih po+ovanja V Prago, Berlin \n Ve-rono. Konference so se ndeležlif: amer!5ki poslanik Bourne, poslanik Velike Britanije D o n g 1 a s, franensk! poslanik L e f e-bre, lraliiansk! pnsbnfk Orslni-Baroni. j!i-goslovenskl poslanik Popovlć, zastopnik Če5koslova5kega poslaniJtva P e t er k a, nemšk! poslanik dr. Pfeifer. Poslanik!so vzell kancelarjevo poročilo na znanje. — Dnnai. 29. avgusta. (Izv.) Za dele-jrata na sk:ip5Čini DruStva narodov je imenovan za Avstrijo minlster dr. G r u n b e r-ger. Kakor iavliajo nekateri listi, bo dr. GrGnberscr zadniikrat in zelo obširno predloži! Društvu narodov In velesilam poročilo o finančnem In gospodarskem položaju Av-strfje ter o življenskl zmožnosti republike. Med drugim bo zopet slovesno in Jasno izjavil, da Je Avstrlja za slu&jl, da skupština stori negativne sklcpc glede fhiančne poni oči republiki, primorana Iskat! možnostf. da urede nove korake za IzboljSanje položaja In da začne razmotri vati erentuataosrl prlkloplrre kaki državni sknplnl. V kroglh interptrlamentarnega kongresa je avstrijsko vprašanje vzbudflo preceišnie zanimanje. Borbe in manifestacije v Dalmaciji in Primorju. — Split, 28. avgasta. (Izv.) Včera] ?e imel bivRi ziinanii minister in predsednik insosiovenskejra emigracijskega odbora dr. Ante Trumblć v Splitu javen politični shod, katerega so se udeležlll prfstaSi zem-ljoradniške stranke in hrvatske ga bioka. Shoda se je ndeležilo okoll 1000 oseb. 2e pred shodom so blokali organizirali manifestacijo po mestu. Glavna organizatorja manifestacije. Ofirotrm demonstracije, sta bila dr. SobolJ in nekf Jelaska. V svojem govoru ie dr. Trumbič ze4o oštro napadal sedanjo vlado. Po shodu pa je prišlo do budih ?popadov med nacionalistično omladino na eni ter blokaši, zemljoradnik! in komunisti na drugi strani. Tekom spopadov Je bilo več oseb lahko in nekaj težko ranjenih. Neki stražnik se bori s smrtjo. — Zagreb. 28. avgusta. (Izv.) Iz Senja javljaio: Naclonalistlčna omladina iz vsega Primorja jt priredila v nedeljo dopoldne velik manifestativen zlet \z vsega Primorja zbrana omladina ie po mestu priredila velike manifestaciie za enotnost in edinst-venost države. Hrvatski blokaSi so manifesta nte na več krajth napadil z orožjem. PriSlo je do oštrih in krvavih spopadov. Z revolverskim strelom je bil smrtnone-varno ranjen Član kluba jugoslovenske na-cionaHstlčne omladine na Sušaku. Z ladjo Jr bn prepeljan v Cerkvcnlco In od tam v Zagreb. OBNOVITEV GCNCRALNCOA KONZULATA V BERLINU. — Beograd, 20. avgusta. (Irv.) V Berlinu, kjer je bil srbski konzulat za-rvofjen ob izbruhu svetovne vojne* je vlada obnovila konzularno službo. Za generalnega konzula Imenovani Slavko Radamanovlč odpotuje đanes na svoje službeno mesto. Generalni konzul Ra-damanovič je bU đoslej ravnafelj trgo-vinske^a odđelka v ministrstvu zuna-njih zadev. PROTIALKOMOI.NO OTRANJE NA SVEDSKEM. — Stockholm, 28. avgusta. (K. B.) Po dosedanjih upjntovitvah švedske br-zr.?a\Tie a^cntnre je pri včeraj§njem glasovanju glasovalo za alkoholno pre-poved 772.777 glasov. proti prepoved! pa $46.536 glasov. Borzna poročila. — Zagreb. 29. avgusta. (Izv.) Zakliu-čck. Devize: Curih 16.15. 16.50, Pariz 6.57, 6.80, London 381.50, 3&4.—, Berlin 6.35, 7.—, Dunaj 0.115, 0.13. Praga 320.—. 365.—, Trst 380.—, 410.—, Newyork 85.15. 87.50, Buclimpcšta 5.0625, —.—. Valute: dolar 87.50. S7.50- — Curih, 29. avgusta. (Izv.) Pređborza: Zasrreb 1.50. Berlin 0.32. Dunaj 0.005. Praga 19.—, Budimpešta 1.29, Milan 22.02, London 23.47, Pariz 40.27, Newyorl; 5.2575. — Cnrih, 2$. avjrusta. (Direktno.) Zagreb 1.529, Berlin 0.349. Milan 23.09, Prasa 19.49, London 23.79, Pariz 40.49, Newyork 5.2476. — Trst. 28. avjTusta. Beograd 26.35, Berlin 1.40. Praga 87.50, London 102.85. Curih 440.50, Pariz 176.10, Newyork 23.10, — Praga, 28. avgusta. Beograd 28.75, Berlin 1.75. Milan 118.50, London 122.75, Curih 517.50. Pariz 2^6.50, Ne\vyork 27.50. — Berlin. 2$. avsusta. Beograd 1450.—. Praga 5250.—, Milan 6300—, London, 6400.—. Pariz 11.200.—. Newyork 1450.—. — DnnajL 28. avgusta. Devize: Zagreb 217.35. 217.65. Beograd R69.40. 870.60, Pra-ea 2699.— . 2701—, Curih 14.993.- , 15.007.—> Valute: dinari! 864.—. 866.—, ČeSke kronc 2688.50. 2691.50. Švicarski franki 14.940.—, 14.960. — . — Tečaji dunafske efektne borze dne 29. avgusta, Julisiid 440.000.—, Credit 45.000.-^, ?ev. železnice 12.000.000.—, Dr2. železnice 1,255.000.—. Alpinkc 608.000.—, K. J. O. 1.300.000.—, Knrpp 380.000.—, Tr-bn'Hiba c. S. Učenec 14 Tet star, 5 primerno Solsko naobrazbo se enreime. Hrana in stanovanje v M§i. A. Sušnik, trgovina z železnino, Ljubljana, Zaloška cesta. 6842 PofporuZnik DalTi^tinec, iŠČe kompletno meblirano sobo. Ponudbe pod »S 6878* na upr. Stov. Naroda. 6878 Državni tngtiii nradBik veš* slov. in ncm. stenoprafije in stro-Jepisja. iŠČe dela za popoldne. Ponndbi pod .B. O. 6874* na upravo Sloven. Naroda. 6874 3šcem soproga! Do^-se prosim ćo 10. septembra 1 1. pod „Heureka" 6907' na upravo Slov. Naroda. 6907 JCdo polrebnje fldavce? Ljub'janski odsek drž. kom. za delo ruskih beguncev naznanja cenj. de'odaial-cem, da ima na razpolago navadne de-lavce, kvalificirane delavce in tpedaliste raznih >trok. Obračati se je na naslov: Hote! .Soča*, !-oba 14. — Šef odseka : Ep Borisov-Morozov. 6873 FM za dame Donajčanka, prvovrstna mo?, želi me sto v Sloveniji, najraje v Mariboru. Ponudbe z navedbo pogojev pod .Prva moć 6872" na upravo Slov. Naroda. 6872 Hlšo pripravno za trgovino ali mlin in Žago ali pa tudl posestvo bi kupil mladenič trgovce Event. bi se tuđi priženil. Ponudbe pod ..Podjetnost 6911" na opravo Slov. Naroda. 6911 Obnovite naroenino! Slike z naše rivijere. Spisal Ivan Podita). Cena 3 Din. Dobiva se v „Narodni knji-sarnl4* In drugod. Potrti globoke žalosti nazna-njamo vsem •orodnikom, pri-jiteljem in znancem, da se je nala srdno ljubljena hčerka o-droma sestrica SAOICA snoet ob 8. zveče/ preselila v nebeike vilave. Pogreb se bo vriil 30. av-gust* 1922. ob 4. popotdne iz mrtvaialot dež. bolnice k Sv. Križa. t im* rm. im &■»* im. hliVi nttai I. faHm. Po daljSt anteni bolezal je premlniila previđena s sr. sakramenti dne 27. avgusta ob 4. ori sjntraj naša dobra teta Franiiika Zakotnik Uvia tnovka w m}mm takoj. Zahteva se nemščina, slovenSJHna, stro-jepis, stenocraflja. Ponudbe pod .Samostojnost 6850" na upravo Slovenskeea Naroda. 6880 Sprejme ta se dva dijaka na brano in stanovanje r»ri bolfži rodbini. Naslov pove oprava SIot. Naroda. 6888 Joljši gospod Išče za takoj v sredini mesta sobo • posebnim vttodom. Plač Io postranska stvar. Naslove pod „št. 6891" na opravo Slov. Naroda. 6894 SrnoSolo~~ v prav dobrem stanju, Crn žobet, dobro ohnnjen, «e prod^. Blelwefsova cesta 20, U. nadstr. levo._________6871 Pozor! AHĆ Ivan, Hvar, nima pravice prodajaH moje la^tnine, tuđi nisem plačnica dol- gov, ki bi jih delal na moje ime. Ana AII6f IŽanska cesta 48. €JtW jsce se izurjgn stenegraf veič s1ovenS£ine in srbobrvaSčine za 9. in 9. sept. VeČ se poizve v drogeriji Cvančara. 6877 Crgovska učenka iestnajstletna deklica z dežele, s prav dobrimi spričevali osnovnih Sol, želi v&topiti kot MOORhal v kaki manufakturni afl Sprcerijski trgovini. Ponudbe na naslov: I. Losko«air9 Ljubljana, Sv. Petra cesta 14, I. nadstr. p. g. Kot. 6840 " Službe fcot wgt>jlt*l|lo», voslljsi « tno* slnem saloms, pomoo gospo* tflnji ali kaj prisnernega iščt bodiii v mestu ali na dežell gospodična,! absoiventka trg. tečaja, prav pridna in poStena, zna dobro šivati, zna vsa ročna dela hi se obenera razume ns vse go-spodtnistvo. Nastop lahkoj, Ponudbe pod •Dobra moč 6905» na upravo Siovensk. Naroda 6905 -TriMPf !■> sodi od 500 do 700 litrov se takoj dr^ifo v Zagrebu. Naslov pove Fra no Fran-kovlo v državni frebčarni. Moste pii Ljubljani. 6839 proda se otroikl vosleok« le malo rabljen. Naslov pove oprava SL Naroda. 6901 Prazno sobo išče za takoj proti nagradi samec To-ao Jtmnlfcaf, Vefaa pot 3. 6914 prejemalec za les sposoben in 2anesljiv, dobi trajno službo. — Poiradbe pod »Prejemalec lesa 6706* na upravo Slov. Naroda. 6706 Prostovoljaa JKlcblovano sobo ev. s hrano tiče gospodična, državna uradnica, če mojjočc z uporabo klavir ja za tako} ali pozneje. Ponudbe pod .Soba* poštno ležeče gl. p._____________6895 Mi prazni soba v sredini mesta se išče v najem. Cena postranska stvar. Ponudbe na upr. Slov. Nnroda pod .Prazna in svetla 6889". Ženilna ponudba. Mlad 2eieiniski uradnik se Želi poro-čiti z gospodično ali vdovo z majhnim premoženjem. Ponudbe s sliko pod .Bodočnost 6913" na upravo Stoven-skr^a Naroda. 6913 Radi selltve Iz LJnblfane oddam obrt za lasdolovanjo parila In oblak. Pismene ponudbe pod .Obrt 6759* na upravo Slov. Naroda. 6759 Uoedenega zastupnika za Sloveniji prot! visoki proviziji IŠče za takoj „IDES'S tvornica kciničnih izdelkov, Tacen pri Ljubljani. Uspeh zajamčen. Ponudbe direktno. 6881 Isknira strojnik popolnoma izvežban pri električnih stro-jiht se sorejme v Tovar«! sa Moj v Ljaaljaitl. 6839 Sukno a promenađtc in športne oblckc v bogtti izbili lifem meblirano sobo s porabo kopa 1 niče z dvema posteljama čim preje. Ponudbe pod Sil«o »Sobn 6?03- na anončno in reklamno diužb > Aloma Compant. Ljubljana, Kongresni trg. 6003 Klavir (Flflgal) dobro ohranjen se ceno proda. Poizve se: Sv. Petra cesta 13,1. nsdstr. od 6 ure dalje. 6718 gospodična išče službo pri kakem podjetju ali odvetniku. Gre brezplačno 1 mesec ali dva. Veiča je nemškega in slovenskega jezika, steno-grafije In strojepisja. — Ponudbe pod .Vestnost 6707" na upravo SI. Nar. 6707 Zrije mlajši dijaki oz. dijakinje se sprejmejo v popoino oskrbo. Kongresni trg St 3, II. nadstr. 6710 Trgovski pomoćnik žaleznfnas* in vajanee se takoj sprejme ta pri Erjavao A Turk, Ljubljana. 6796 Samotna opeka 500 kom. za notranjo obzidavo apnenfee i,e dobi po nizki ceni pri Fr. Upahu v Dobrunjah, p. Sp. HruSica pri Ljubljani. 6781 Izuriena šivilja za krojenje bluz in oblek (po možnosti tuđi perila) se sprejme tako] proti dobri plači. Mora biti popolnoma sa-mostojna. Ponudbe z navedbo prak«e in zahtevo plače pod .Samostojna moč 1050-6752* na upravo Sloven. Naroda. 6752 Parcela v blizini Tivolija se ucodno proda. Ponudbe pod »Zračno 6741* na upravo Slov. Naroda. 6741 Bukova drva kupim če lepa, suha, vat^on in več. Pismene ponudbe na poitni predal SL 77, Ljubljana. 6763 Dražba. Dne 1. septembra ob 9. zjutraj bo aa*o« atovoljna javna dražba na Domobranski cesti 1, na dvoriSču. Prodaja! se bo plaalnl atroj, salaana blagajna stav. 3, reznl tr^avakl pnltl. atala£at atall In S plaalna ■tlza. 6S44 Proda ao dobro obranjano motorno kolo znamke .Neckarsuln' In pisalni široj znamke .Utima" s potnim kovčegom, za skupno ceno 22.000— Kioi). Naslov pove uprava Slov. Naioda, 6757 OCVV 3scem prazno metečno sobo. Ponudbe pod .Takoj 6847c na upravo Sloven. Naroda. 6S47 Kupujem trdi in mehki rezani in tesani le«. Pismene ponudbe z navclbo dimenr-ij, količine in eene, oddajna posta!a, na firmo Franjo Vehovap, tovarna fo-hiitva in lesna irgovina, Celje. r>74R Sprejme se EONTOBISTINJA zmožna popolnoma samostojnega knjigovodstva ter slov. in nemSke kores-pondence. Ozira se samo na prvovrstno moč. Oferte pod .Samostojno knjigovodstvo 6556" na upr SI. Nar. 6556 •JBp-.^|M*> -^ (Stukature za stro- ■ fSIlc pe izdeluiem z naj ™ o> •Ja»o>1p^Bf rnodernlmi stroji in-iz najboljSega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnlžji ceni. JOSe Re Puh9 Ljubljana, Gradaika uSica 22 TELEFON ŠT. 513. 59U5 Oset Andrel Maribor Aleksandrova cesti 57, telefn i 88. Veletrgovina tena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja Itd. Brzojavi OSET ANDKEJ, Maribor. 6632 Za projektiranje In akvizicijo išče veČJe električno podjetje mlađega in spretneg? elektroinženirja odnosno elektrotehnika. Pismene ponudbe ali osebni poset: Ljubljana, Du-najska cesta 25, pri ing. A. Stebl. 6B93 iiiii in prvo vrstne risarje sprejme Stavb« nm družba d. d. v Ljubljani, LeVsti-kova ul ca 19. 6910 DELAVCE primano na stalno delo in plaćamo po sposobnosti na delavno uro: modelne stolare K 17.— do K 23.- , H-varje, stolare, mizare in tokare K 17.-*-doK22—, livarje K 15.—do K 19.-. astilce odlitkov K 12— do K 17.—, Kernmacherje K 12.— do K 16.-, pomožne delavce za livarno K 11.— do K 15.—, gateriste K 15.— do K 18,— nSaiovO Tvornica strojeva v . Bjelovaru. 6671 Pletene jopice rokavlee, nogavloo pi najiih cenab pri: A. SlNHOVIC iul Km S9SS LJaMjan«! MMtel trp lt. stran 6. lfSLOVENSKI NAROD" dne 30. avgusta 1922. Stev. t&r. Vezilja sa žensko perilo sprejme delo na dom. Naalov pove uprava SI. Naroda. 6837 Dva žagarja tičftta ilužbe kot gaterlsta ali Da na ailvađni jarem. Naslov: poStnoleŽeče ŠL 45, Kamnik, 6906 Oijakinja lSćc čedno sobo s hrano ali tuđi brez nje. Ponudbe pod .PoŠtni predal, Tapli-ce pri Novem mestu*. 6754 PrailaUr za gumbnice, lahko tuđi na elektrtčcn pogon. Naslov pove uprava Slovenskoga Naroda. 6758 i Jermenarji, sedlarji, fapetniki, oradi-teli! voz, koiarji in torbarji Paviljon H, prostor St. 324 otf tvrtffc« ■ ODI IM* * «■• «*• ■• trgovino Jerm*ftak!h, sedlar-tf liWKUn sfclfi, tapetarsMh, ora«fU*IJ*v voi, kotarskih In tortoarftlcth okovov. potroMCIo in orodja. Duga ul. 12 ZAGREB T«ttfon14.Mj Prodaja konj. V sredo 30. t. ra. se bode prodajalo v Ljubljani v Traovem, v Nušakovi vojašnici na javni dražbi 49 konj, došlih na račun vejne odškodnine iz Nmčije. Pogoji prodaje se razglase pred začetkom dražbe. fcfttfeifaaa, dne 28. avgusta 1922. ■onriftlla za prodajo stoko dobivene od neprijateljskih drtaTa pri okrajnem glaTarstra t Ljubljani- Ali ste že okusili „LUKUT?? HaJ prvi, ecNnl doma € I hittlni izvteiok Czatoela), kateri p r e k © s I vsled iz-(ffatnosti okusa in ceno vse druge tatelke. feđeluje: J.UKUL", družba zo, z. Ljubljana. Zsbie*B|te v vseh trgovlnah! Ne pafllMte nScga denarja v tajilo! Jrfescčno sobo išče soliden uradnik. Ponudbe pod .Soba 12-6742" na upravo Siovenskega Naroda. 6742 Prafla ta ▼slet praaalltva 5 postelj, 2 omari, mlze, »toli in kuhinjska oprema. Rimska catta 1B, II. nad« •ttopje, levo. 6735 Proda » majfcna pHtfltaa bita, podobna vili. Stanovanje proato. Prala« )e pri JUojalJM čanu, Rožna dolina 232. pri Ljubljani. 6738 Ilin za probu ftan ti tanji HHim r mm mm. un ivittn putu k iate a tmNtt. nflnit i. U primili mita fltgE.ShabErne,r;ufi lovno droilio posestvo obstoječega Iz velike enonadstropne trgovske niše z lokalom, skladlšči, zi-danian hlevom, lupo, svinjaki; stano- ► vanje 8 sob, kuhinja, klet in vsepritik-line za izklicno ceno 130.000 K. Dražba •e bo vrčila na licu me«ta v sredo, dne , 30. t m. ob pol 11. v Kamni jarici 36. L Vsa pojasnila daje županstvo v Kamni i gorici. 6756 z dobrim i s priče val i kontortstlnje, želi mesta prodafalka v večji manufakturni trgovini, da se priuči samostojno voditi trgovino. Vajena je tuđi pisar-nilkih po$k>v ter strojepisja. Naftopi lahko ta koi )n si cer najrafe v kakem mestu na HrvaSkem. Ponudbe pod .Slovenka 6786" na upravo Slov. Naroda. 6786 HinaHni brez otrok iSČe stanovanje s 3 soba mi, kuhinjo, kopalao sobo in pritikhnami v novi hlŠi za mesec november. Na-jemnina se plača takoj im, celd leto na-prej, Ponadbe pod .Nova W8a 148-6787* na upravo Slov. Naroda. 6787 Lesni trgovci! Posestvo na Kranjskem, v blizini No-vega mesta, v obtegu prtbi. 27 ha, polovica gozd, vsekozi se£6no rastoče le-so\je, druga polovica njive, vinogradi, irsdni vrtovi in secožeti, st proda skupaj aii pa v delih. VpraŠanja je nasloviti na gc5T*oda Vii^cm Gebaucrja, nadacV \Ui]r. ,c-" •"■'■. p-šta Novo mesto. Doji e--' ■ ' «828 lan« kiiiplja I Mlancist se priporoča za popoldan-1 ako službo. Ponudbe pod . Popoldan ■ 6725* na upravo Slov. Naroda. 6725 ' tatlU Hl I5M se iice proti prvi vknjižbi na posestvo z fostilno in tr^nvino meianega blaga. Zamanja se tndi za hfšo v me.Uu ah se Moda. Naslov pove upravništvo Slov^n. Naroda. t>826 Dva mirna obrtnika štednje staroati iščeta mirno stanovanje, ako ningoče tuđi hrano pri navadni e pod .Obrtntka 6800' na upiavo Slov. Naroda._________________________6800 Marica ali učiftljiGa s perfektno francoščlno in pripomočjo pri ktavirju k Solo obiskujočim otro-koai (7—11 let) se išre do 15. sept. Ponudbe s sliko tu zahtevo place na Ifospo Elso Werntr( Sbak pi; Zagrebu. 6823 TSialir s souporabo kuhinje se odda, po dogovoru eventualno tuđi proda. TsuMam framofon na prodaj. Naslov pove upr. tov. Naroda. G799 Zenitna ponudba. Podjetcn (rgovec v starosti 25 let, z mflijonakim premoženjem ter indtistr. obraHom, bi se rad v svrho pozne?-5e prilenitve seznanil z intelig. go-sfKMMČno, ki ima kako posestvo na prometnem kraju. Gospodične, ki raz-pola0|Jo tuđi z manjim premoženjem ter imajo veselje do kakega pod let ja, nlso izključene. Le resne ponudbe s sliko pod „Industrija**, ppštno lereče Ljubljana, glavna pošla. ' 6830 i! se dražabnik oziioma iel8¥odla s kapttatom prfbHžno 25O.OC0 kron, z oaetmfm sodelovanjem na parni pilani fiajfi). ?ri strojih ter v lernt stroki i?.-arjeni intertsenti imajo prednost. Ponudbe pad »Ugodna prilika 6583* rs trpravo Šlov. Naroda. 6>^3 Vsako množino Hi tu klanih, 1 m dolgih, kupi tvrdka Pater-nost A Itemlc, Ljubljana, Slom? kov a ulica 11, na katero je poslali ponudbe. Brzojavi: „Parem". telefon 5B9. 6904 lAštoraiKč ii2emo 7.a Ljubljano in okolico za nnšo 7nift?no dunajsko tovarno in vele*rgovino električnih in elektrotehničnih predmetnv. Samo pridni gospodje, kateri so zmožni nemškega jezika v govoru in pisavi — kristjanl — naj se blagovolijo ponuditi s sliko pod .Tehnelektro 6829' na upr. Slof. Naroda. 6*29 Tivtoiiiobil© kolesa, motori e pnevmatlko vseh vrst olle - bencin li droge potreKčfne dna vtdno i zalagi F. norlaMčlć Llafclfsoa. PERILO %m čmme, ««tpede In đeco, pe laiiii cenali pii: A. ŠINKOVIC nasl. K. Som &|«U|hui, Meitai h g 19. sa lesno irrdus*rl)o nea Gorer*:sHem, Le resne po* nudbe podt9Lesna m^u^irija 5773U na u$t. ssov.Nar. Gospodarski odbor podobčine Grahovo pri Cerknici in ob-enem dražbeni odbor za zgradbo novega vodovoda za vas Grahovo bosta v nedeljo 10. septembra t. I. popoldne ob 2. uri potom javne zmanjscvalne dražbe oddala z^radbo irodovoda pri načelniku go-spodarskega in gradbenega odbora v Grahovem. — Nacrt in proračun je raznoložen pri načelniku na vpotfe.1. — Vsi pokoji se izvedo pri načelniku in pa pred začetkom dražbe. Čašico iter^'ži fc-'iive Sa svim a5ra'>:cisa^is ff&muska ilivlere Potanja upute ciaie Uprava Cercie des £«itfangres, Crkvcrslc^l 6030 smrsk&v ali felk^v 3 — 7 ra do§iine9 12 —S4 sm srednje debelirse kupi fsfa^ko ym- gon krar?isfc§h ^ostml ^salio množmo- £eft?i.a??3ki premo-mo\?mk9 Krme^j, Oo'enssko.______ t-^ovskega paviiiona in razstavisča. Vse najpraktičnejše, naj-lepše in naiboljše, kar je svetovna tehnika v stroki flssluitf sfg'olsa ^rtf^T^F^^Ki ćosedaj iznašla in preisk'jsila, ^^^iilkirSifiLli JiTiliJl v svojih paviljonih. Na o.j'od postavljene ii£jmodcrnejše Uvatee stroje b* gOElJS BlSkfraSnff Sl?3 kr.r prihrani čas in denar To ni življensko vprašanjc snmo tvornic marveč vt-lja d?.n-danes prihranitcv časa in denarja posebno za rodbine. OiiisEi teh paviljonov Vam bo donescl vec koristi in zabave kot vse sen.Tac'jonalne kino-preds'.ave! r«^a iiff^7* rr/"+Ztt* *%&$> ****** *?^ T* Vjr*£* ^1"1? Gospodin Ministar Trgovine i Industrije svojim rešenjem od 1. Juniia o. od nominalne vrednostv za svaku upisanu akciju i 20 Dmara pr» akciji na ime osnivačkih troškova. Ostatak će s? uplatiti u roVa od ^oiine dana, a u ratama, koje će Upravni Odbor odredi^. Upis traje do 30. Septembra ove godine, a uplate polažu se u Skoplju na "Bandnoj blagajni, u ulici Br. M. i Br. 1., telefon Br. 102,, ili poštom i kod ovlaštenih povereruka. Osnivački Odbor zadržava pravo podeic akcija u svakom pogledu, a naročito da se njihov broj preupiše. 3qt[rustrijalcL Hidrocentrala d. d. „Zeleni Vir" v Skradu na željezničkoj pruzi Zagreb—SuSak Imade raspoloživih 500 HP koje želi dati industrijama u zakup. RadnKko pitanje povoljno zemljišta za industriju nalaze se u samome mjestu. Sve pobliže upute kod uprave d. d. „Zeleni Vir" v Skradu. TE1HIKA t i HATZOVA ULKA 25 Zid VSI STROJ I zaobdelavo 2elezaf ko*rin, lesa hi piač^vine; st^'z^Cr^oe, ^2IL^«™ii™SilB «P»^ati za autogensko ^arenjo, K A V I H F vseh vrst, kakor za a*; o]na Ie£ii^^aT tis^^nne, angScSki ^^^^^J^^iLJS cln, oin in „Tinol" — ps^ta za Io^šjnjef svinčene ce?i itd mm ATnnjI #«eh vrst. Stabilni In prevozni ^cncinshi motali, prc-^■—SL—' vozne motor. cirkulađa:^c žngoa moicrja za sirovo olje itt AoetHenskji in MjavAmrAtlSAmFfa anScins 5i23v, crl^ktričui pogonski izpu ELERTRIČnA rq*^wc*"qif€:a si3!ci za avtomsbals, p:adareka svetiSjke —aae=a= V^4no wllko »kladi4^Q vselt navedenih goSi-ebgSin. '= ■ == II. Ljubljanski velesejs:^ .:'--'-^p;;c?^ ^ stev. 337. lastpfra ta ttak .»Narodne ttekarne*