GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ "IT'S (¿.iS?- TiZl'j füH CHICAGO, I LU PETEK, 1. DECEMBRA (DECEMBEK I). 1939 fiTEV,—NUMBEK 234 j^i» fiik ,obot' n<>Kodbo, katero je sldeni-pred sedmimi leti. poklicala bo svoje čete od ** meje pri Uningradu in s ^'»nstrirala, da ne ograža Husije. Dalje je pridna podvzeti vae potreb-k"rake v interesu sporazu-* -^vjetako vlado." HeUingfor» dospela poro- naglalajo, da je " razburila ruaka ak-vlade vseh ftkan-držav. V glavnih U-h držav ao bile sklica-la-edne seje članov kabiae- v»kih Hmkvi a. KI. nov. — Sovjetska J' l*> naznanilu o prelo-i'i.l matičnih odnoAajev Is-ZZ da *» takoj podvzela TZ[n; k"rake v interesu last-Premier in zuna-; i*ar Molotov je apeliral ■"nado in mornarico, naj i'r pravljenl na takojAnjo sunkih vojakov je '*> fl~»kl mej L Proti i fnore Finaka, ki ima le r milijon« prebival- cev, postaviti le armado 400,000 mož. Ruska bojna mornarica se že nahaja v Finskem zalivu, v bližini finskih otokov, katerih odstop je Rusija zahtevala, da tam zgradi vojaške in letalske baze. "Naš edini cilj je zaščite varnosti Sovjetske unije," je dejal Molotov v svojem govoru po ra- — Obrat v tovarni Valley Steel Producta Co., kl je bil uatavljen z oklicem atavke, bo obnovljen v pon deljek. W. E. Cummins, odvetnik korporacije, jo naznanil dosego sporazuma a stavkarji. Družba je prlatala na zahtevo glede volitev o reprezentacljl pri kolektivnih pogajanjih. Delav cl bodo odločili, ali naj jih unija Ameriške delavake federacijo ali pa unija Kongresa induatrijakih organizacij zaatopa pri pogajanjih. Kompanija Je obljubila, da bo priznala ono unijo, ki ima večino med njenimi delavci. Cleveland lahko pomaga brezposelnim, pravi governer Columbus, O., 30. nov. — Governer John W. Bricker Je Ignoriral avarila is Clevelanda, To-lada In drugih meat, da ae bodo izgredi ponovili, če ne bo država dovolila denarja za nazičevanje brezposelnih. On Je odločno odbil apel develandskega župana Harolda H. Burtona, naj skliče izredno zaaedanje državne zbornice, da razpravlja o rellfnl krizi. Bricker Je odgovoril, da Cleveland lahko aam skrbi za avoje brezposelne reveže. Voda zalila holandeke vasi A m *ter da m, llolandaku. 30. nov. — Več vaai Je poplavila vo- vodja nacuske-ga bund a spoznan za krivega Kuhn bo morda dobil 30 let zapora SODNIK POHVALIL POROTNIKE New York. 30. nov. — Porota je ainoči spoznala Fritza Kuhna, voditelja Nemško - ameriškega bunda, nacijske organizacije, la krivega vseh prestopkov, katere mu je očitala obtožnica, mod temi tatvine in ponarejanja. Vodja ameriških nacijev je bU spoznan za krivega, da je u-kradel $1217 Is blagajne avoje urganisaclje. Maksimalna kasen, katero mu sodiAče lahko naloil, je trideset let sapora. Ker je to Kuhnov prvi prestopek, bo kasen najbrže nižja. Porota, katero so tvorili bankirji In trgovci, se je posvetovala le nekaj nad oaem ur. Ob devetih svečer ae je vrnila v sodno dvorano in nasnanila svoj pravorek. Kuhn nI rekel ničesar, ko ao ga odvedli v zapor. Sodnik James G. Wallace, ki je predaedoval obravnavi, Je na-znanII, da bo izrekel obsodbo prihodnji torek. Možnoat je, da bo sodiAče nastopilo tudi proti odvetniku 8abbatinu, Kuhno-vemu zagovorniku, ki si Je nakopal jeso sodišča v teku obravnave. Wallace mu Je večkrat sapretll, da bo obtožen žaljenja sodišča. Sodnik je pohvalil porotnike, ko so podali svoj pravorek. "U» verjen sem, da ate podali avojo razaodbo na podlagi predložene evidence," je dejal, 'iz tega razloga zaslužite |K>hvalo." Porota je med drugim ugotovila, da je Kuhn* dal Florenci Camp, avoJI prljteljlci, $717 sa prevoz pohižtva. V pismih, ki jih Je pošiljal tej ženski in so bi-la prečitana na obravnavi, jo je nasival "zlati angel". Ta denar Jo ukradel Iz blagajne avoje or ganlzacije, kakor tudi vaoto $600, katero je prldržal aaae. Mnogi trdijo, da je Kuhn odi gral kot vodja organizacije a merlšklh nacijev. 8 pismi, katere je poAlljal avoJI prijateljici, ae Je oamešll v javnoati. Odlok porote, ki je apoznala Kuhna sa krivega, je zmaga diatrlktnega državnega pravdnika Thomasa E. Deweyja In njegovega pomočnika Hermana J. McCarthy-ja. Dewey je samo enkrat na stopil na obravnavi proti Kuhnu in to takrat, ko ga Je pozvula obramba kot pričo. podpore, katero „Je dobival kot ^ ^ ^ r#k# v#||k|h de- brezposelni fotograf. On ae i«. tevn|h nalivov prestopile svoje boril proti verMjakl pogodbMn i br#kgovÄ Dfi|op ^ ^starih parlamentu je ob neki priliki | dejal: Roka, ki bo podpisala' to pogodbo, ae bo posušila." On je zapustil Nemčijo, ko Je Hitler prišel na krmile. Ameriški parmki v vojni com London. 30. nov. — Ameriški trgovski pamfkl, katerim Je bil vstop v vojne cone prepovedan po reviziji nevtralnostnega zakona, se vseeno nahajajo v an- vaai Je mogoč le a čolni. Največ je poplave so v provinci Llm bürg, ki leži med Belgijo in Nemčijo. Vode so zajele tudi nekatera meets in vaai v Gelde-randu In Brabantu, provincama v severni Holandakl. Krvave bitke v mehiških provincah Mexico City, 30. nov. — Oaem-najat oaeb Je bilo ubitih in 2ft ranjenih, ko je oborožena drhal navalila na naselbino Topetiu» can, država Hidalgo, ae glasi veat, katero Je objavil list Uiti mas Noticlas. Dve osebi sta bi II ubiti in enajat ranjenih i bitki, ki jo aledlla, ko je S00 mož napadlo urad železniške unije Meridl. država Yucatan. N» pad na urad ao organizirali blv Al uradniki železnlAke unije, k so bill odatavljenl preteklo leto gtsAkfh lokah, ki *pad«Jo v vojno com». Tja Jih vodijo engt» Ake bojne ladje v avrfco preiskave. Poročilo pravi, da ae trinajst ameriAkili parnitiov Ja v angieAkih pristanlAČIK, Naciji računajo na pomoč Španije Berlin, SO. nov. — ffsmška vlada se trudi, ds potegne ftc« nI Jo v svoj krog. Dlplomatlčnl krogi pravijo, ds ao na|a»rt te pokazali rezultat. Nemčija je upala, da bo general Prane» Apanakl diktator, odprto proglasil avojo zvez» s njo v vojn proti Veliki BirUaijl In Pran clji. To ae doaiej Ae ni sfodiki V avojem nedavnem govoru Franc» dejal, ds hoče ftpemjs ostati navtralna In ae ne la» v konflikt. Domače vesti flkaške novice Chicago. — Dne 28. nov. je I bolnišnici umrla rojakinja Elaine Stritar, atara 18 let in rojena tu. Pobrala jo je pljučnica. Zapušča atarše in brata. — Prejšnji dan je pa v Pullma-nu umrl Louia Skrbeč, atar 311 et in rojen v Ribnici. Tu zapušča mater, brata in dve sestri. Iz MinneNote Kly, Minn. — Za Člane mestnega aveta kandidirajo rojaki Anton Poljanec, Joa. KoAčak in Rudolf Tlaovlč; za nižjega aod-nika kandidira Anton Slogar. Nesreča pri delu v Pennl Johnatown, Pa. — Pri delu v rovu se je pred dnevi pobil Mar-in lA)gar. Nekaj časa je bil v bolnišnici in sdaj se zdravi doma. Nov grob na sapadu Denver, Colo. — Tu je umrl za sušico Ciril Anzelc. Doma je t>II iz 8tudenca pri Blokah, kjur zapušča mater, v Silvertonu, Colo, pa zapušča brata, v Detroi« tu, Mlch., sestro In v Pueblu, Colo., bratranca. Bil je Član JSKJ. Clevolandske vesti Cleveland. — V Gallipollsu Je umrl J. Žitnik, star 25 let In rojen v Clevelandu. Tu zapušča starše In pet bratov. Izgredi študentov V Belgradu Jugoslavija tklraiU dogovor s Nemčijo fielgrad, 30. nov. AhidentjO tukajšnje univerze ao ainoči ra*bill ahod, katerega ao akllca-II Prijatelji Francije v spomin admiralu Gueprattu, ki Je veliko pomagal arbakl armadi, ko ae je umaknila v aeverno Afriko v času svetovne vojn«. Izgrede jo končno zatrla policija, ki Je bila pozvana v akcijo. Univerza v Belgradu Je zaradi teh izgredov izgubila avtonomne pravice v smislu dekreta, katerega je pod pisal knes Pavle, jugoalovanakl regent. Bodoči študentovakl shodi ae bodo vrši II pod policijskim nadsoratvom Odalej naprej bodo avtoritete imenovale profesorje, ne člani fakultet. Jugoslovanska vlada je na* snanlla sklenitev dogovora nemško komisijo, ki ae nahaja v Beogradu. Dogovor določa, da Jugoalavlja pošilja blago Nem čljl kot plačilo obreati na dolg, ki ga Je naredila Boana pred svetovno vojno, Jugoslovanska vlada Je doslej trdila, da Je bil la dolg lsbrlsan s veraajako po godbo. Bosna, ki je apadala |nmI Avstrijo, je bila po vojni priključena k Jugoslaviji. Dolg Je znašal okrog $16,000,. 000, toda jugoalavlja nI plačevala obresti. Razgovori med Jugoslavijo In nemško komisijo, ki ao rezultlrall v sklenitvi dogovora. ao trajali dva tedna. Kupčija med Nemčijo in Argentino ustavljena Buenos Al res, Argentina, 30. nov. — Uprava argentinskih državnih železnic je naznanila, da se Je kupčije med njo in Nemčl-Jo razdrla pod težo vojnih re-strikcij. Ta ae Je nanaAala na Izmenjavo argentlnake pAenlc* In volne za nemAke lokomotive, vagone In drugo železnIAko opremo. NemAke firme. m*d temi Kruppova kompanija, ki so ae obvezale, da bodo poslale Argentini 900 tovornih vagonov, M lokomotiv In so železniških apel-nlh vosov, ao informirale argentlnake avtoritete, da n* morej» izpolniti p»g»jev aklenjetie pogodbe. Va»to $150,000, katero ao položile nemške firme kot garancijo, bo Argentina vrnila njih agentom. rumunija odbila zahtevo madžarske vlade afencu pojasnil rumunsko zunanjo politiko OGRSKI TISK NAPA-DA RUMUNIJO Bukarešta, Kumunlja, 30. nov. Zunanji minister Grigore Ga-fencu Je ainoči oposoril ogrsko vlado, naj opuati vaako upanje, da bi kdaj dobila nasaj Transilvanijo. To pokrajino je Romunija dobila na |>od!agl trlanon-ske pogodbe, ki je bila sklenjena |m» svetovni vojni. Gafencu je orisal avojo suna-njo politiko v govoru v državni zbornici. Dejal je. da Rumunlja želi živeti v miru in prijatelj-atvu s vsemi avojimi aoaedl, dokler jI ti ne bodo nagajali, sa-eno pa Je okrcal ogrskega suna-njega ministra Štefana Caay-ja. ker Jo Imenoval po vojni sklonjene pogodbe neatvor. Rumunlja antatra, da ao te pogodbe pravične, Odnošaji mod Rumu-nljo In Ograko ao bili sadovoljl-vl, "dokler nI Csaky okužil atmosfere a avojo Isjavo." Zunanji minister Je daljo rekel, da ao Madžari v Transilvaniji sadovoljnl s položajem. To valja slasti sa veleposestnike. Gafencu jo potem orlaal cilje ru> munake zunanje politiko, TI so stroga nevtralnost v aedanjem konfliktu; pripravljenost sa sodelovanje s vsemi v mirovnih naporih in i h! točnost Rumuulia v obrambi svojih pravic. Gafencu je rekel, da nI nobe ne nevarnosti glede konflikta med Rumunljo In Ruaijo, Mirovno razpoloženje na obeh atranoh meje je boljša garanclla kot vsaka pogodba s Rusijo, ki Jo morala |k> vojni odstopiti fiesa-rabijo Rumunljl. Budimpešta, Ogrska« 80. nov. — Grof Caaky, zunanji minister, je ainoči oplasll Rumunljo v govoru, v katerem JI Je očital, "da je ona edna država, ki trdovraU no sagovarja In brani krivično idejo." Govor Je bil odmev na isjavo rumunakega zunanjega miniatra, da Ograka ne bo dobila Tranailvanlje, "Rumunlja je edina država, ki hoče obdržati vae, kar je dobila po avetovnl vojni," Je rekel Caaky. r . Ogrski tlak Je podprl Isjavo sunanjega miniatra In pričel napadati Rumunljo, ker noče nič slišati o vrnitvi Tranailvanlje Ogrski. Anglija odgodila delitev živil Vlada upoltevala apele trgovcev l^ndoa, 30. nov. — Delitev «I-vil v Angliji se bo pričela po novem letu, Je nasnanll William g. Morrison, minister za potrebščine, v parlamentu. Vlada je odgiaifla Izvajanje regulacij na apel trgovcev Is vseh krajev Anglije. i Minister je dejal, da Je dovolj ' sladkorja v skladiščih, toda od-jemale i naj omejijo kupovanje sladkor j s na funt sa vsako osebo na teden. Dalje je rekel, da ni pomanjkanja drugih živil in potrebščin, vendar bo treba MmiIU s njimi. Mnog» parni-kov, ki dovažaj» živila v Anglijo, bo treba mobilizirati sa transportacijo bojnega materiala »bornienl sili. Nemčija Je Uredila delitev i živil že pred izbruhom vojne. [IWritev blokade po Angliji In Franciji je reducirala dovoz živil v Nemčijo is drugih držav. PETEK, 1. PECE M P. p* PROSVET A PHOSVETA TU nUOITOI MM. pmmi ML) M liliji ptoMtotaUa to r rhfa.fr. to to prtloéll poitalM. H.—toMMHto «f NMto will mi bt mImn^f Ot^JJ I. pía» ato. wUi to wlinto (• «mtor Mir wtaa iiiiiiini to iiir liétrnm* ato townl OSlMI V «lil •Hi« M primer ----1 ^ . iOmmmktr «1, IMS). Mto V vstoM itoto M ntoto. tmm rit« J* pnrttoa * to m mm m m «to« L Podlaga mint mora biti demokracija! t Amerik« najbrž* na bo sodelovala pri »klepanju miru in preosnovi Evrope, zato so razna razmotrivanja v našem tlaku v Ameriki o bodočnosti Evrope, posebno pa o bodočnosti Slovanov — naj že ta razmotrivanja izvirajo iz pofkusov resnega razumevanja ali le iz "wish* ful thinking" — le akademičnega pomena. Vzlic temu so ta razmotrivanja dobra, ker vsaj kažejo koliko smo kolektivno doaoreli za nekaj večjega kot pa le za mlzerno osebno prerekanja med seboj. Če na primer čitamo v dveh ali treh slovenskih listih, ki so si i)o smernicah na naaprot-nlma tečajema, zelo sorodne verzije nekakšnega Čudnega zaključevanja glede Rusije v luči slovanskega nacionalizma all pansiavizma, tedaj nam ja jasno, da je med nami fte precej grobe romantike; — precej mentalne akrobatike je treba, da se v potu svojega obraza pri-vlečemo do zaključkov, ki drzno bijejo v obraz vsem dejstvom iz zadnjih mesecev in le bolj iz zadnjih dvajsetih let. Zanimivo je tole: tradicionalni panslavizem je slonel na mogočnem batjuštvu — carizmu absolutistične Rusije, do-čim današnji, za lase privlečeni "neopanslavi-zem" mera, willy-nilly, sloneti na okovani pesti Stalinova totalttarične Rusije! Žalostna nam matjuška! Ako še hočemo resno gledati na sliko nove Evrope, se moramo nekam postaviti, na neko pozitivno in realno stališča, ki ima pogoje uresničenja in ki stremi navzgor k napredku, ne pa nazaj v gnojno jamo srednjega veka. Kje pa ja napredek? Ali je v totalltarstvu ali v demokraciji? Kdor med nami še nI na glavo padal ia kdor ne igra vloge največjega hinavca pod solncem, mora takoj priznati, da napredek je mogoč edinole v demokraciji. (Dober tak onim, ki sanjajo o demokraciji Iz semena "«časne" Stalinove diktature!) Demokracija v Evropi, prava in zdrava demokraaija, ja pa mogoča le v evropski federaciji, nikdar pa ne v nacionalnih velesilah, ki nujno morajo ekonomsko tlačiti vae manjše nacionalne drža-vtee. Naj spet razdele Evropo po germanskih, romanskih In slovanskih nacionalnih plotovih in imeli bodo apet ekonomske tlačitelje ln novo krvavo seme za nove krvava vojne I Ca aa torej strinjamo, da podlaga zdravega miru v Evropi mora biti prava in zdrava demokracija, kje so pogoji ta demokracije? Ali so morda v Nemčiji, kjer bodo Nemci morali še IU v šolo in se učiti demokracije? Ali so v Rusiji, kjer so milijoni siromakov let« 1917 pokukali na demokracijo skozi najmanjše okence ln takoj so spet padli v deapotizem, ki je še hujši od onega za carjev? Na to vprašanje je najboljše odgovoril EU bin Kristan v zadnji številki Cankarjevega glasnika. Pogoji so v Angliji in Franciji. Pogoji aa tudi v Skandinaviji in Švici, toda Anglija In Francija odločujeta v tej vojni. Razume se, da prava in zdrave demokracije še nI na Angleškem, ampak pogoji za razvoj so tam. Zato pa angleški delavci podpirajo vojno, katero vodi Chamberlain — ne zaradi reakcionarnega Chamberlaina, kateremu ne zaupajo, marveč zaradi svoje demokracije, katero znajo ceniti in zaradi katere so prisilili Chamberlal-na, da se Je z orožjem uprl barbarizmu. Angleški — in z njimi vred franceeki — delavci zdaj forslrajo svoje pogoje za evropski mir. demokratične pogoje. Vest iz AngHje. da tamkaj pridno brusijo načrt evropska federacije a centralno vlado, enotno zunanjo politiku In obrambo ter z internacionalizacijo preko-morskih kolonij, nam je dokaz, da demokratični element Anglije in Francije ne bo trpel drugega Versa Ja za Kvropo. Kn Versal je bil dovolj, Rodeči mir se mora sklepati demokaa-tfcno ob navzočnosti vseh evropskih narodov In postavljen mora biti na pod lam» politično in narodnostne federacije z ekonomsko enoto. Zveza demokratičnih držav Je edina garanaija za bodoči mir in blagostanj« Evropa. Značilno je dejstvo, da eta se Anglija in Francija ie združili ekonomsko, finančno ln vojaško, da bosta lahko nnatopali v vojni kot ena država. Ali nI v tem spoznanje, da zveaa več Meja kot pa ponameane državo? Paasvrop-sfca zven bo štela še vel — bo silo, ki aa bo lahko kosala z Ameriko In Azijo in v njej bodo stovansks ljudstva svobodne in enakopravna MM Koncert pevskega zbora Save dobro uspel III — Zadnjo nede-jo popoldne in zvečer je soak-lističu! pevski zbor Sava .priredil svoj jesenski koncert z jako pestrim in dokaj dobro izvedenim pragramom. Mešan zbor je nastopil šestkrat, ženski pa dvakrat, namreč z 'Beautiful Dreamer" in "Allah's Holiday". Vse pesmi «o bile izredno dobro^po-'«. Ne bom se spuščal v podrobnosti, rečem le toliko, da Sara le nekaj let ni podala publiki tako dobro izvajanega programa kot jo bil to. Sodelovalo so k s popolnitvi sporeda tudi gospa Izpise Ke-emink iz Gary ju, Indiana, ki je zapela štiri pesmi, ter gospodični Angeline in Josephine Pluth; prva v solospevih, draga pa je na akordton igrala Kvartet" Iz opero "RlgoJetoT. Pfotbovi sestrici sta že večkrat nastopili no različnih naših odrih in vodno z dobrim uspehom in z rastočo popularnostjo. V drugem delu programa po je naa Sava prijetno preaenatila I jako zanimivo spevoigro "trn et v gozdu". Stvarca ja prepre-2ena s šaljivimi prizori, prakti čnimi dovtipi in k temu primer le Glogovške. Pa moj sin Frank dela ponoči in je moral dolgo spati. Odpotovali smo prepozno za pot v Bridgeport in Blatae, ker bi gotovo rabili tri ure vo6— Z zamudo. Načanal sem, pasem to uračonal. A kljub temu vedite, da sem imel namen, čeprav ni bil izvrše* u> Tukaj nam je umrla članka društva 53 SNPJ, Josephine Fid-ler, sestro^ Valentino Plošča, ki ima gasolmsko postajo no Wa-torloo cesti. DoŠla jo v Ameriko iz vasi Ljubno v Savinjski dolini, Štajersko. Njen soprog je bil Nemoč, ali je umrl in o» je bila vdova. Stara ja bila 70 let. Tukaj je zapustila brata Valentina, v stari domovini pa Franca ln Jožeta. Pogreb so» je izvršil pod oskrbo pogrebnika Augusta F. Svetka, ki je tudi član društva 142 SNPJ. Pogreb je bilizvršor civilno, ker je bila pokojna člam-ca svobodomiselnega prepričanja in naprednega značaja. Pokopa na je bila na pokopališču Lake-view, kjer počiva tudi nekdaj ni predsednik Združenih držav Gar fie M. Društvo V boj ji jo izka-zolo zadnjo čast. « Ko sem bil na noši veeeHci društva V bdj, me je opomnila An na Čergoi, zakaj bi se ne ogla nirai solospevi. Režijo jo vodil H[\ ©nkrat pri atti in mami Bar- Andrew Miško, ki je neofti puhlici poznan kot dolgoletni pevec n oderski igralec. Delo so mu izvrstno posrečilo. Posebno ep vtis so napravili odmevi v gozd» (polovico pevcev je namreč bilo skritih za odrom, pa so simittrall odmeve glasov tistih pevcev, ki so peli na odru.) Da pa je mogoče tako obsežen program dobro izvesti, je nekdo moral precej časa in dela žrtvovati — in ta nekdo so fantje in dekleta, ki tvorijo Savo. Zbor i-ma vedno več mladih moči; pa tudi splošno zanimanje in mora-mad članstvom se je zadnje eto za nekaj stopinj dvignila, kar je vae pripomoglo k nedeljskemu uapehu. Pevovodja je g. Jakob Muha, kateremu pomaga njegova žena Mary na klavir pri vajah in na predatavah. Zato, sodrugi ln sodružice Savani, le vztrajajte v bodoče tako kot ste skozi letošnje leto, pa bosta imeli zavest, Če ne denarne plače, da ste najmočnejši steber slovenske kulture srednjega za* padal Frank S. Tauchar. Raznoternosti iz metropole Cleveland, Ohio.—Ker Že dolgo nI bil* nlkakšnega poročila la naše metropole ob Erijskem jezeru, bom pa jaz malo poročaL . . de koncem oktobra-aa je tukaj nahajala Paula Glogovšek s hčerjo in še tremi drugimi rojaki iz Blaine, Ohio. Obiakali so tudi našega Veharja. kt jo oskrbnik Slovenskega narodnega doma. Danes sem šel tja in/vprašal, lade so bili oni trije, ln ne ve ne ata Vehar, ne mama Vahar. Rekel Ja, vprašaj Zorkota. Kje jo Zor-ko? Vehar: Ne vem. In jaa tudi ne vem. Pauli sam obljubil, ko bom šel v Strabaoe, Pa., da se oglasim v Bklnu in Rridgeportu. da vidim natege Jožeta Snoj s ln osta- bari Cesnik na njih farmi v bližini Paine*villa, Ohio, na roašu 44 (2 milji južno od Paioes-vilia). In tako sem nalošil mas. BarUč in mrs. Helen Bor bič ter njenega sinka, mojega vnuka Donalda, in smo šli glodat, kaj delata Paul in Barbara na svoji farmi. Oba sta bHa vesela novodošfe» cev iz njunega nekdanjega bivališča Collin wood*. In tako amo pričeli kramljati o sedajnosti in prošlosti. Jaz sem največ poslušal ln izpraša val o tem in onem, da kaj izvem o doživljajih našega starega pionirja collinwoad-skega. In evo ga, kaj sem vae izvedel. Samo ne povejte nikb-mur, da se ne izve naprej. Paul je sedaj penzloniet in do* biva pokojnino od železnice New York Central. (Tako jo bo tudi dobival enkrat moj aaiatant pri društvu M John Šorc, ki je tudi uposljen na tej železnici, potem bom seve moral iti k njemu na farmo). Tam je garal celih .12 let kot kovaški pomočnik. Ampak kolikor sem ga razumel, je Paul čisto zadovoljen z vsem, kar dobiva in kar ima doma. In tudi njegova soproga Barbara kaša znake zadovoljstva, ker oba živita v lepem, mirnem kraju, brag Šuma in maatnega hrupa, v za* tišju mod mnogimi sadnimi drar vosi, kjer se nahaja njih lepa zidana hiša. Kaj naj si bi človek še veš žekl po 32 letih težkega Apipak ni bilo vedno tako. Naš sobrat Česnik je bil že v star ri domovini uposlen kot železni» čar. Bil jo železniški čuvajski trom m Rek» (pootaja Sapiane) in ja» trnfcJa po Zl^pr :a*ipaj. Potem je bil prost devet ur in ¿m** mm U ar. ia bil v bližini doma, je še šlo. Att je pa moral korakati v daljavo deset kilometrov in zopet nazaj deset, iz najdaljše čuvajnice, se ve, da se m tako dobro jKxirtii. In nekoč, ko jo» slišal zvonec, da bo vlak došel v potih minutah, je že dremat z lučjo v rokah ki se pričel kofeMtl preti iiroffhradi zaspanosti« Eden od inženir^*; mu je obljubil, da bo dobil staJ*» službo. AH pred njim jih j*btfo še osem, ki so imeli prednost, in tako ni bil gotov kdaj. Pa ee je namenil v Ameriko. Sel je v Postojno po potni list.' Kupil je "kufer." Ko je šel nazaj z vlakom, se je srečal z inženirjem na vlaku, ki mu ja želel stalno službo, in mu je požugal, no pojdi, Pavel. Pavel ja pa šel. do nekaj plače je ostalor pa je rekel materi, naj gre ponj©. In mati je šla, pa je inženir, dejal: Ako Česnik ne bo zadovoljen v Ameriki in pride nazajpred letom dni, g» bo služba čakala z vsemi pravicami. Ampak Česnik se nI vrnil. Ko je semkaj pričel, je takoj videlv da jo saj raajo več svobode kakor v stari domovini. Poslal jo po Barbaro, kupila sta hišo. Dobila ata Marie,^pOfem Anno, Charlie, Stephanio, Frances in potem šo Fritza. Vsa dekleta so so pomoftk. Mary se zdaj pišoOgrin, Anna pa Čergol. Skupaj iamjogroeerijsko prodajalno in meenieo, kjer sta Ludvik in Joe mesarja. Ob nedeljah pa pridejo skupaj na farmi, route 44, kjer počivajo po trudapolnem delu. To so naši rojaki in naši člani, ki drže skupaj, kakor malokdo. In no smemo pozabiti, da so to vsi člana SNPJ in društva in p* d# so bile Marie, Anna, Stephanie in Frances kvartet pevskega abora Jadrana in so na-itopilo marsikaterikrat na raznih priredbah. Fritz pohaja sedaj državne univerzo v Columbus u, Ohio. Zelt postati mehanični inženir. In ker je med najboljšimi učenci, ni dvoma, da bo dosegel ono, zakar je pričel svojo študije» Stephania in Frances sta uposle-ni pri Rtchman \ Brothers, kjer izdelujejo moške obleke, ■torej tukaj je naseljenec» ki jo prispeval k napredku slovenske naselbine v Clevelandu in k napredku Slovensko narodne podporne jednote. Ob naši 85-letnici bi mi rabili še več Paulov in Barbar Čeenikov, la jed nota bi napredovakHm ^ ^ÜN*» Ü4| •Ko sem odhajal, sem si mislil to lo: Tudi jaz bi rabil malo počitka. Sam precej mlajši od pen-zionista, ali vendar je minilo že 40 let, kar oem se začel ubijati po industrijah. In moja pot je še dolga do security acta in moje twnzije. Brgelow bo imel še čas boriti se za mojo penzijo. In vendar penzija, ki jo dobiva Pavel, je precejšna olajšava na stare dni. Upam, da bosta ata in mama Česnik še dolgo uživala namestnik. To je, da je moral I**0*1"110- Frank Bnrbič, 6». v daljavi 10 kilometrov namešča* ti stalne čuvaje, kadar niso bili uslužbeni. Ml tukaj pravimo ta- kim. da imajo "day off." In n*. mestnik je pa po naše ameriško "extra." To se dogaja pri naa rar Je a ga odpeljan, ko ga jg „a poališafc PaukiJirMfV.akJzbi I fOžtarstaalltfJIBtobdržati na jošni žalezniel med ftt. Pe- hladnokrvnost vprtvo vse reak- cijoname propagande, ki je vpre-žepm in ppdpirana p* kompaniji, da zlomi stavko. Po radiu grmijo "back to work," v cerkvah ravno tako, časopisje je vse na strani kompanije. Governer Dickenson je obljubil oboroženo pomoč tistim delavcem, ki so pripravljeni vrniti se aa delo, ako jih ne bo mogla mestna policija okrajne aotoritete zadostno, protektirati. Delavci imajo u-stavne pravico do dela in to ustavno pravico so pripravljene vaa vladno aotoeitata protoktirat v slučaju stavke. * Kaj bi hladne avtoritete napravila, oko bi 10 milijonov brezposelnih zahtevalo ustavno pravico d» dela? Rekli hi, da to je boljševiška revolucija; upregli bi vso oboroženo silo, da potlačijo delavcem ustavno pravico do dela. Delavci, so en čuden stvor. Oni zahtevajo pravico do dela vnakikrat, ko je stavka, češ jaz moram delat, imam družino, otroci hočejo kruha, jaz ne morem živeti brez dela. In tako silijo nazaj v tovarno, v premogo-rov, ali kjer se že stavka vrši. Vae drugače jo, če jih kompanija odslovi; nobeden ne zahteva u-stavne pravice do dela, še blizu tovarne ne gre, pa če je prav odstavljen za 6 mesecev, eno leto aH za vedno. Pravico do dela zahtevajo samo takrat, ko je stavkat in vladne avtoritete so pripravljene to ustavno pravico pvOtektirat tudi z oboroženo silo. Kdo je največji stavkolomee? Kad ei vsakdo» naredi svojo Sodbo. ■ ■ Kar se Slovencev tiče, se držijo trdno. Vsa čast vam! Ko so* bo zgodovina pisala, ne bo mogel nobeden napiaat, da ste bili stavkolomski garjevci, in upam, 8a so boste še naprej trdno držali. Slovenci so bili vedno na dobrem glasu, kar se tiče stav-kanja, in upati je, da to ime obdržimo. Ako je kdo v potrebi, naj se ne sramuje prosit, Her vem, da bo uslišan. Na zadnji soji društva 121 smo darovali $10 stavkarjem in nabrali med člani čez $8; ako bo potreba, smo še zmeraj pripravljeni pomagat. . Kako bi se unijska zavest bolj Utrdila med delavci, če bi tudi naši leader j i kaj darovali v stavkovni fond. Na primer J. L. Lewis naj bi daroval 5 tisoč dol,, ostalo bi mu še zmeraj 5 tisoč dol.—trikrat več kot mi zasluši-mo na leto. R. G. Thomas bi tudi lahko dal polovico svoje plače ln ravno tako drugi voditelji s 5 tisoč plače na leto ali več. S tem bi pokazali, da so jim koristi delavcev ree pri sreu. Oni vedo, v kako slabem položaju so stavkarjl, pa Še nisem slišal, da bi kaj darovali. Javno mnenje Je, da je lahko voditeljem, pa če se prav stavka zavleče na dva ali tri mesece, oni dobijo plačo just the same. Ali težko je delavcu stavkat, ker si ni mogel nič prihranit za deževne dni. V par dneh bo padla odločilna beseda. Ako bcNio stavkarjl vzdržali, bo zmaga na strani dela vcev in v korist vseh avtnih delavcev, v drugem slučaju bo pa spet padalo po naši grbi. Slovenskim stavkarjem kličem: držite so trdno! (Stavka pri Chrys-lerju je bHa poravnana v sredo s sklenitvijo kompromisne pogodbe.—U red.) i , Joe Korale, 121. Vpliv leve roke na funkcijffmožgan Vadite svojo levo roko! Samo Uk da izkoristite obe polov™ JT., gan. Povprečen človek ne mil^ S gani temveč samo s polovico možgan S navadno z levo polovico, medtem ko ¿tanj É na nedelavna. Uillt Dognanja ameriških raziskov« prišču tako iraapame 'psihoftog^^ kaznjojo, da so črte našega obraza iT* h; šega telesa med seboj nasprotno odvisni nn roka je v zvezi z levo polovico obraza in robe. Na podlagi teh dognanj so naredili h in sicer tako, da so fotografirali tri M enega obraza. Prva je bila normalnal fija, na drugi je bil obraz sestavljen if levih polovic obraza, na tretji pa iz dveh mh polovic. Ti dve zadnji fotografiji ■ rejeni tako, da so fotografirali samo en™ vico obraza, drugo polovico so pa dopolnili? ko v zrcalu. h V izrazu obraza je nastala zelo očitna ka. Fotografija obeh desnih polovic obraza' pokazala popolnoma apatičen izraz, medtem se je fotografija obeh levih polovic obraza < likovala po izredni inteligenci in živahno*ti. Na podlagi teh izkušenj je dunajski ■■ sor Ludwig Jan ugotovil, da ostane pri M ki levo roko le malo ali pa nié ne desna polovica možgan čisto neizrabljena Če torej hočemo, da se obe polovici možgan razvijata enakomerno, moramo najbolj pogosto uporabljati tudi lepo roko mišiee. Tako bomo prisilili obe polovici^ do intenzivnega dela. t/ Majhni ljudje žive dalje časa od velikih ■ Strokovnjak za fizično kulturo Franeis M lys pravi: Čim večji je človek, tem večji F od skupne višine odpade na njegove noge. I liki ljudje imajo kratek trup in dolge noge, sprotno se ponašajo majhni ljudje z dotj trupom in kratkimi nogami. Njih notra organi imajo mnogo več prostora za raz kakor pri velikih ljudeh. Manjši ljudje so t bolj mišičasti. Najslavnejši svetovni at so bili srednje velikosti. Visoki ljudje imajo često okrogla ramena upadel prsni koš. Laže podležejo bolezn kakor majhni. Posebno radi obole dolginj bolezni želodca in živcev. Idealna višina za moškega je 175. za ženu 162 cm. Rast človeka kontrolira majhna za, ki je nameščena v bližini mozga. Ako krecija te žleze nenormalno mnogo izloča, z ste človek nad povprečno višino. Veliki lju< navadno nikoli ne učakajo visoke starosti. Abnormalna rast se lahko prepreči z opei cijo žleze, ki se pa posreči le redkim specii stom. 1 Reakcija proti stavkarjem Detrolt, Mkh*—Vsa reakcija je na dolu, da zlomi stavko avtnih delavcev. In bati aa je, da bo uspela, ker kompanija je upregla najboljše krttače in sovražnike organiziranega delav- O pmblski igri stva, da ji pomagajo zaslepiti VValneakorg, Cole. — Nedelja, omahljive delavee in jih poma- 19. novembra, mi ne bo šla iz spo-gnjo potisniti nazaj v suženjski mina. Morda se bo kdo vprašal, jarem. Najbolj glasovi!! za^zakaj? Toda. ko bo prečita) te vrstico, se ne bo nič čudfl. Ta dan je društvo Orel 21 SNPJ V Pueblu priredilo trldejank* "Vaško Venero." Ko som pred nekaj tedni čitai v Proevoti, da se pripravljajo na to igro» som vprašal nekaj pri jateljev, ako gremo na to priredbo Vpraševali so me, kakšna ja Igra. Jaa som seveda tolmačil po svoje, dasi se mi ni niti sanjalo, da jo tako smešna kakor v resnici je. Tako se je ne s precej odpravilo iz Watsenburga Ko pridem v Pueblo. sem naj-prvo obiskal br. Johna Klančar-Ja. tajnika angleško poslujočega društva. Pogovoril I' smo se kar na hitro o društvenih stvareh, kajti bil je ta čas. da se poslovimo In odidemo v Slovenski narodni dom Tudi Klančar ia njegova soproga ata bila že priprav. I Jena, da gresta na predstave. Ko pridemo v dvorano, j« bik k-tPeVe aa t. «tnal.) "back to work" so "father ObngMIn, G. L. K. Smith. Chamber of Commerce, moli in veliki obrtniki, žene nezavednih stav-karjev in nezavedni stavkarjl sami; najbolj po kriči Homer Marti* predsednik stavkoiomske unije UAW (AFL). Ako ne bodo stavkarji in zavedni dolayci držali trdno stavkovne vrste vsaj še en teden, se lakko zgodi nekaj, kar bodo de-kvei obdelovali dolgo v bodočnost. Stavkarjl so v zelo slabem potaAaJu. to al lahko vsakdo predstavlja Stavka «e traja so-dom tednov, torej si lahko pred-lalešaj, v katerem se 'ji nahajajo. Nobenih do-še 7 tednov, polico so prazne, otroci zahtevajo kruha. Kompanija to ve, zato odlaša poravnavo stavka; upa» da JI vsak trenutek podaljšanja stavke pri-priliko—-da zlomi bojev ni ia krbtonico stavkarjev. Glasba v službi moderne kemije Določeno količino mesa razdeli na dvu d Postavi oba kosa v kovinasto škatlo in ju h metično zapri. Toplotno stanje v obeh ¿kat je isto, samo eni izmed Škatel igraj vsak četrt ure na harmoniko. Po treh dneh odj škatle. Meso v škatli, ki je bila deležna jr be, je popolnoma sveže, v drugi je že m smrdeti. Tak način konserviranja mesa je dognal n« nemški kemik. Uganil je, da zračni trtslj« ki jih sproži glasba, preprečujejo razvoj cilov. Na tem je nekaj resnice. Ultrazvočni ya imajo lastnost, da pospešujejo razvoj. Kar nam zdi danes smešno, lahko postane že ju vsakdanja praksa. Glasbeni instrumenti is ■ zamenjali ledenice. To bo koristna in ujr«! stvar, posebno še, če bomo meso konservirs pomočjo radia. Pred dvajaetimi leti (Iz Prosvete, I. docembrs 1MM Domače veati. V Jenny Lindu. Ark . je » '¿JMetna Mary Sadar iz Lejš pri Litij», das SNPJ. I Delavske vesti. Rudarji, ki "neurju vedno stavkajo, so ignorirali poiiv vladejj vzamejo 14* mezdnega poviška In se poxrn na delo. la ineaematva. V Ljubljani ia Zagrebu le velike demonstracije proti pustolovščinam na Reki in proti Itai.j' Sov je taka Rusija- V Rusijo se je m uradna ameriška misija |S|>I<4 nap« »ti CPsUslsprvs----, z germanskimi, romanskimi la ljudstvi. Ne penalovieem ali pangermss.^n temveč panevropkem! ^„biert Č. smotorej^zoreli » roedern e jP*** in potrebe, bomo prekorsčil. ai^n^ 0 M dkije in romantiko iz Pret*k^£ ^ ^ pili na četrte etopnko ^ « je edino prava in zdra« f . višjj življensks vrednota Vse or » pritikline. ovice PUTTING' THE LINE THROUGH % ERADICATION • tržaški podentat ¿-Po odstopu podeštata u. ki je moral kot Zid odlo-»funkcijo, je mesen* attfu-uukega leta bil imenovan Mnisarja tržažke obline do-iji podpodeštat Francesco pa. Sedaj pa je bil ime-i sovi podeštat v osebi od-h Luigija Ruzziejra, ki ae «j 43 leti rodil v Piranu. V l ni povsem neznan, saj je red desetimi leti postavljen litorja neke trgovine, ki je f konkurz, in se je Ruzzier hirator polastil precejšnjega imovine njemu poverje- ia nad kolesi poostren Mtojna, novembra 1939.— m milica je znova začela iz-■i t vso strogostjo cestno-tetne predpise nad vozili, bbno pazijo cestni organi, da buko kolo opremljeno na nem blatniku z rdečim kri-pa steklom.—Vsakega vo-Mi ga dobe brez te varnost» [uprave, na licu mesta pozo-P. da plača predpisano globo, pša 10 do 20 lir. Ce pre-pik nima pri sebi denarja p more takoj globo plačati, jii U potom administrativne g* zvi&a na 25 do 80 lir. P «trogosti in razmeji visoki kazenski taksi pa fc vedno dosti neprevldneiev, P i* omislijo vsega potreb-Ppri nabavi kolesa—tako, da f»Hna milica vedno doet: p «H nesreča? oktobra 1939.—V pr-Jjvici septembra je v gori-■W*nk-i umrl 80 letni po- * V i ncenc Medvešček iz (to. Medveščka so našli na 'teko ranjenec* v bližini Takrat je izjavil, da ga Krnil Zega zaradi de-\ ki naj bi ga ta oddal dav-% Domačim pa je Medveš-■ drugačno izjavo, če«, da ker je preveč pogledal ¡I*1' in «e pri tem ranil. * "" prijele Zego, ki pa je K' H» ««a se on in Medveš- * »>ru pobotala zaradi ome- denarja in da ni prav ™ njegovo smrti. Kljub te-»ol.laKti pridržale Zego za-*v »poru. S preiskavo na- ™ "jo * J?/ novembra 1989—Ml a-Marija Srebmičeva, krtkeKa škofa Srebr-£ ttffmila z doma neznano ,i,r*i ho na vse strani po-^ « zaman. Končno so ¡*v° vzeli karabinjerjl v ■jnčeli ¡«kaU po v aej Go-tako zaman. Kot Jim je preostalo to, f** Marija od«* v iu-d* bi obiskat avojega - rodnika. Solkanski ¡?rf *> "radi tega vpra-■f^^snake orotnike na * J* "dbeffc mladenka ^ ^ toda dobili so ne-«tovor. Staršem upa-I živo in zdra- Hi in bojijo se. J» m zgodila kaka nesreča. m Ibtugla» Aircraft llil€v več tleeč délai VRHNJA PLAST LJUBEZEN NA PRVI POGLED INFOfcMAtflOJ Spinal FRANK KROLL nem preaenečenju zahvaljevala mati in pričela odvijati zavitek, iz katerega ae pokaže lepa ruta in par hišnih čevljev. Materi ao se od ve-eelja zaiekrile oči in toliko, da je premagala ginjenoat, se je znova zahvalila ter dostavila, da bal to je potrebovala, si pokrila svileno ruto na glavo, da je izgledala kakor starokrajska ženica.-Mati je zatrjevala, da se počuti kakor ae bi pomladila, aaj je take rute nosila v starem kraju kot miada deklica. Tudi Mimi je pokrila ruto in se zavrtela na peti rekoč, da izgleda kakor kakšna Marička. " "Ta ruta, ki mi jo je podaril John," je dejala mati, "me bo večkrat v duhu ponesla tja daleč, daleč v rojstno domovino." V zavitku sta bila dva para hišnih Čevljev, eden za mater in eden za hčer. Brž sta jih pomerili in vsi trije so se zabavali. Mati je nato odála v kuhinjo in pustila mladi par v predsobi, saj je vedela, da si imata ie mnogo, mnogo lepega, važnega povedati, pri tem pa jih ne sme motiti, temveč jima dati priliko, da ste aama. "Za zaljubljene ljudi je pač najboljše zdravilo, da ste sama/' si je mislila mati. John je pripovedoval Mimi o veliki sreči, ki ga je doletela ob njenem srečanju. Ljubezen pa je treba negovati, kakor neguje vrtnar rastline, sicer ne uspeva, le životari, vene in umre. Mimi ga je zvesto poslušala, ni razumela njegovih besed, vedela pa je, da govori modro, preudarno. Hotel jo Je opozoriti, da naglica ni nikdar dobra, zato je pametneje, da čas nekoliko izravna prvo navdušenje, da ju privede iz višav prvih sunkov ljubezni na trdna tla. Mimi se je boječe zamislila in v tistem hipu jo je John privil k sebi, je nežno, nalahko objel in šepetal besede, ki so prihajale iz ljubečega srca. Dom je bil pripravljen, da brani svojo izvo-Ijenko kot najdražjo svetinjo. Nobena ovira bi ga ne mogla odtujiti od cilja, ki ga je že skoro dosegel. Trdno je bil prepričan, da ga ona resnično ljubi, da ni nobenega oblaka na njunem sinjem, čistem nebu, ki se sveti kakor kristal ... Se dolgo ste kramljala, naposled pa je mati naznanila, da je večerja pripravljena. John se je oprostil, ker je imel v mestu važen opravefk in za par dni mora iz mesta, v Heleno, kamor ga je poslala družba. Mimi ni bilo to všeč, a je vedela, da tako mora biti in se je uda-la v usodo. "Saj se vrne že v soboto," se je tolažila. Obotavljaje se je John poslovi1 od prijaznih Obrienovih. Mimi ga je spremila do stopnic na verandi in čez par minut je avto z Johnom brnel po gladki ulici v mesto. 6 2e prejšnji večer, čim se je vrnil od Obrienovih, se je John pripravil za odhod. Enakomerno je brnel motor v njegovem avtu, ki je brzel proti mestu Heleni, kjer so ga pozdravile lepe visoke stavbe. Brez obotavljanja si je izdelal načrt ia svoje delo, ki ga ima izvršiti in, kakor se Je nadejal, imel je uspeh. Stržil je dobro, pralni stroji to pod njegovim vodstvom našli pot v marsikatero hišo. Do sobote mu je kupčija prineela nepričakovan rezultat. Obiskal je starega znanca Jožeta Bura, ki je imel trgovino z oblekami. Joe se je začudil, "kaj neki ga je prineslo v Heleno in John mu je na kratko povedal svojo misijo. Po kratkem razgovoru je prišlec vprašal, naj mu pokaže ženske obleke, trgovec pa se je kajpak začudil. (Koaae prihodnja.) Čutil se je utrujenega, se zleknil na postelji in kmalu bi ga premagal spanec med prijetnimi mislimi o njegovi izvoljenki. Iz te prijetne o-medlevice ga je zbudi) ceatni ropot, hitro je vstal in v par minutah je že sedel v svojem avtu, ki se je urno bližal Grkovi konfekcijski trgovini. John je bil zatopljen v misli o njegovi mlad! devojki. Pri tem je na križišču prezrl rdečo prometno luč in zdrknil z avtom naprej. Pri tej priči je bil policaj za njim na motornem kolesu in ga ustavil. Grdo ga je policaj nahrulil. Mar misli, da zanj ne veljajo prometne luči. O, ga bo on že naučil, da se ne bo nikdar več drznil dirjati čez križišča kakor kakšen španski bik v areni, ko mu toreador pokaže rdečo rjuho. Napisal je listek in mu ga arogantno pomolil pred nos. Dom je že odprl usta, da bi protestiral, a se je v hipu premislil. Z možem postave se ni dobro prerekati, zraven tega pa je vedel, da je kršil resno zapoved. Mož postave je osorno velel, naj mu sledi. Očividno se mu je zdel John sumljiv. Ustavila ste se pred policijsko postajo in šla pred policijskega načelnika, kateremu i je policaj izročil spisani listek in se poslovil. Slepo je načelnik premotril Johna, nato pa pre-čital listek. John Je enostavno obtožbo priznal, načelnik pa mu je dal krepko lekcije. Taki neprevidne-ži ne bi smeli krmariti avtov, ker ogražajo živ-' Ijenja ljudi in motijo Javni promet. Kazen je bila pet dolarjev ali pa zapor. John je poraženo stal pred načelnikom, odštel pet dolarjev in odšal. Kar v glavo mu ni šlo, kako se je to moralo pripetiti. Bila je pač posledica zaljubljenosti. _ Ura Je bila že štiri in deset minut. Cim je Dom ustavil avto pred Grkovo trgovino, je Mimi veselega obraza prišla ven, kmalu pa Je opazila, da John ni teko vesel kot je pričakovala. Zaskrbljeno ga je vprašala, kaj se je zgodilo in on ji je zadevo razložil in dostavil, da to bo zanj dobra šola. V bodoče bo bolj pazil na prometne signale, le če ga ona ne bo motila, je nagajivo dostavil. Oba ste se smejala in avto je z zmerno hitrostjo peljal naprej. John in Mimi ste bila srečna. Znova ste si pripovedovala o ljubezni, o lepotah narave, o bodočem življenju in načrtih, Vi jih je bilo toliko in vsi tako lepi, vsi izvedljivi; saj ljubezen premaga vse ovire, zida in ruši, osrečuje in Vre-' pi, navdušuje in bodri, povišuje in ustvarja. .. Za spremembo ste se mlada zaljubljenca šalila drug s drugim in vsaka beseda je padla kakor na razigrano otročad. Johnov moški glas je čudovito vplival na nežno Mimi; njen skoraj pojoči odmev se mu je zdel kot pomladna pesem. Njuno razmerje je bilo v idealnem sklad-jil i prelivalo se jt kot žuboreči potok v pomladnem gozdu in se strnilo v ljubko sozvočje. In namah ste se znašla v objemu bujne pomladi, a redi šelestja mladega listja, ki je na drevju baš ozelenelo in zbrstelo . . . Mlada dvojica se je kmalu vrnila iz teh čudovitih sanj. Avto se j« ustavil pred Obrieno-vo hišico. John je dejal, da ni nameraval iti v hišo, a ima neko malenkost sa mater, da jo razveseli. Roka v roki ste ponosno stopala proti hišici, prestopila prag in v sobi ju Je sprejela presrečna mati. "Prinesel sem vam malo darilce," je rekel John in dal materi zavoj. "O, tega pa nisem pričakovala," se Je v vld- '«S "Ali veste, kje bi lahko dobil delo? Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah ji Felicita Kalinšek tvojo veliko Kuharico vnovič «popolnila in predelala. Ta izdaja je seda; osma, kar pomeni za albVenske razmere vel kakor še tako gostobesedna reklama. ^ Na vei kakor m afcaadh Ja trnlla agUn» ^priman» «rtert« I MtaTmrf"*^¿£¡edno, ltMra laeeptoe je Wrpna. TO JE H NAJPOPOLNBJ&B DELO, KI OA IMAMO NA TEM PODROČJU Oprana knjiga Ja nakeiaa. Neštete Jo aHk v koeedUo, " pe » | nevfk banmnik tekel, Id J* Jo aaetlkal Dragatfa Horn*. | Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti tal zdravo in pravilno prehrano d nižine, ú mora to knji-J go omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreS priučiti! umetnosti, kako bo trojim domačim nudila zdravo hra l no ▼ potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA j četudi Jo oemi natlak knjige v reek pogledih ne lome vnMi pok tndl tekniéne popolnejši od veek doeedanJU» lidaj. Je mm haW sedaj znižana. $ ff <™n»ao Naročite pri- KNJIGARNI: SLOVENK PUBLISHING C0MPA\y| 216 West 18th Street New York, NJf.1 «s- GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VASI fl^pS^flft ^MflMpBi ^fl^^l^ i * Order v pkni ki al aareilte Freerete. Mot, kl |a eala I.*"*- Pejaeaile:—Voolej kakor kltro kateri tok «ano* prw^ > SNPJ, ali So ao preeeli pred od drašlne te bo tahUrral «o« tedalk, kodo moral tleti *aa Is dotüae draiine, ki Je u« naročena aa dnem» Prooreto. to takoj nasnanltl apraw« In obenem doplačati dotične vsoto lleta Prooeeta. Alu» ter» tedaj mara apramiltro «allatl datan, aa to wate oaroíniw Utten te