, .:r r V" / a Domovi ima i •/* n/i e me/i m— home AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING. JANUARY 5,1949 LETO LL— VOL. LI. VE5TI IH SLO VfclUiJE POSPRAVILI SO JIH. — Izginili so in jih ni več. Zadnje čase posebno izginjajo bivši vneti komunisti. God ise jim kot se je poprej samo reakciji: Izgine in ga ni. Preko noči ga pospravi OZNA. Tako so izginili v Ljubljani Viktor Avbelj, ing. Zalokar, Dušan Pirjevec, pisatelj Vito Zupan. PASTIRJA JE USTRELIL. — V Robedišču je mlad fant pasel svoj o čredo prav ob meji. Sel je za živino in nekoliko prekoračil mejo. Obmejni stražnik ga je takoj ustrelil in titovski vojaki so ga kar tam na gmajni zagrebli. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA. — Letos bo goriška Mohorjeva družba izdala kolelar za leto 1949, povest iz ruskega življenja pod naslovom “Tigri” in poljudno pisano razpravo Franca Erjavca “Slovenci in krščanstvo.’” Vse tri knjige bodo stale tri 3to lir za naročnike. To je komaj pol dolarja. V GORICI SO IMELI MISIJON. — V stolnici v Gorici so imeli misijon, ki je zelo lepo uspel. Šolski otroci so pred začetkom prejeli skupno sv. obhajilo za dober upseh. Vodila sta misijon slovenska misijonarja t Savelj in Jožef Vi mi so bili: Bivši univerzitetni docent Dr. Rudolf Drofenik, ki je bil 11 let, Dr. Vinko Zalokar, ki je dobil 4 leta in še štirje drugi, ki so dobili vsak po par let zapora. Bili so sami navdušeni partizani, med njimi celo predsednik Mladinskega krajevnega odbora. Naprtili so jim, da’ so delali nedovoljeno trgovino in da so sicer premalo delali. DAVČNE KOMISIJE. — Komunisti se po časopisih razburjajo, ker da davčne komisije premalo ičtirjajo od ljudi* Vpijejo, da je treba komisije spremeniti, češ, da so tam sedaj “špekulantje in nergači.” Davčen komisijeso izbirali in določali komunistični mestni odbori. Ce sedaj re3 ne morejo nabrati toliko, kot bi titovske oblasti želele, je krivo splošno obubožan je. KOMUNISTIČNA STRANKA jim tudi ne dela dobro. V tovarni Saturnus v Ljubljani so ugotovili, da so dosegli samo 70 odstotkov predvidenega uspeha. Delavci pravijo, da je bilo pomanjkanje materijala. Komunistično časopisje pa trdi, da organizacija komunistične stranke ni bila zanič. Delavci so opravili samo 15,000 prostovoljnih delavnih ur namesto obljubljenih 25,000. ’I Afera oarel rM« "First Lady of Ohio" V ROCK SPRINGS JE CERKEV V NEVARNOSTI Rock Springs, Wyo. — Cerkev Brezmadež. Spočetja, ki se nahaja na južni strani mesta, je v nevarnosti, da se zruši. Pod zemljo so namreč izkopani premogovniki in zemlja se je začela vsedati. V nedeljo sc je vse-dla cesta in razpoka je segla nekaj čevljev do cerkvenega zidovja. Ljudje so morali zapustiti v nedeljo cerkev tekom druge božje službe. (Slovenska cerkev sv. Cirila in Metoda se nahaja na severni strani mesta). Ogromna škoda vsled poplav v New England Slika predstavlja ljubko Mr*. Jane Lauscke, soprogo novega guvernerja države Ohio, ki bo ustoličen v pondeljek 10. januarja. Lep napredek slovenske North American banke v pretečenem letu New York. — Na 2 milijona 500 tisoč dolarjev že cenijo škodo, ki so jo povzročile obsežne poplave v New England. Stotine kvadratnih milj ozemlja še vedna pokriva voda. Več tisoč ljudi trpi v mrazu, ker so morali zapustiti svoje domove. Mnogo ce3t je neprehodnih, ker so ali zalite ali pa pokrite s stekle-, nim ledom. Smrtnih slučajev je bilo v zadnjih dneh poplave 202. Prometnih nesreč 142. 33 tisoč družin je bilo več dni brez elek- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice I Slovesnosti ustoličenja governerja Lausche Columbus, Ohio. — 10. januarja bodo 12 ur trajale slovesnosti ustoličenja^ novega governerja Frank Lauscheta. Ob dš-i vetih zjutraj bo slavnostni zaj- lOddajte božična drevesca utrk pri veteranih in ob devetih I Mestni truki bodo v nedeljo zvečer bo zaključek na prija-1 Pobirali božična drevesca po teljskem sestanku s časnikarji. I mestni ulicah. Ako ga še niste Ob li:30 dopoldne bo slavnosten j vrgli proč, ga donite pred hišo koncert, ki bo trajal eno uro. | k cesti i-n mestni delavci ga bo-Ob 12:35. bo bivši metodistični d° pobrali. Potem bodo vse sku- škof za Ohio Smith začel uradno slovesnost, nakar bodo zapriseženi državni tajnik, generalni odvetnik, državni auditor in državni blagajnik. Nato bo dosedanji govemer govoril poslovilne besede, nakar bo nastopil novi governer in govoril 15 minutni pozdravni govor, ki ga bodo prenašale radijske postaje Ohio. Javna recepcija bo od 1:30 do 4 ure popodne. Mrs. Lausche bo sprejemala v vladni palači od 4 do 6 popoldne. paj sežgali ob jezeru. 22 vlakov v snežnih zametih Chicago. — Chicago North Western Railroad javlja, da je ,imo zdravja, srečo in blagoata- Poroka— V sobočo 8. jan. si bosta obljubila zakonsko zvestobo Kate Bastasic in Frank L. Matoh ml. pri poročni siv. maši ob 9 v cerkvi sv. Nikolaja, 1452 E. 36. St. Ženin je nadebudni in splošno poznani žogometni igralec pri New York Yankees, sin Mr. in Mrs. Frank Matoh, 17010 Lake Shore Blivd. Družina je pr^j stanovala na 15917 Holmes Ave. Nevesta je pa hčerka, družine Mr. in Mrs. Peter Bastašič iz 19102 Cherokee Ave. Ob 8 zvečer se bo (vršila svatba v gomji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Mlademu paru že trike, sedaj jih je še 16 tisoč. X John Zaliar USVA Rejsko 'ashington. -> - USA je prva vil nadškof Se Letos so praznovali nico ustanovitve in,25 letnico odkar se je semenišče obnovilo po prvi vojni. V tdm zavodu se je vzgajala vsa mlajša generacija slovenskih izobražencev. SLAVNOSTNI TEDNI. — Ker komunisti nimajo dati ljudem niti hrane niti potrebne obleke, jim prirejajo teden za tednom neke slavnosti. Imeli so teden matere, teden otroka, teden ceste, teden gozda, teden ljudske kulture, udaniške tedne itd. Pa nimajo matere kaj dati otroku, ne morejo otroci hoditi v šolo, ker obleke nimajo, ljudje nimajo v gozdu nobene pravice. Drugi tedni imajo pa samo namen, da delajo propagando za “prostovoljno delo.’” Z gorenjskih kmetskih vasi, ki so vse obdane z gozdom, jamrajo ljudje, da imajo drv za kurjavo in da jih zebe. LJUDSKI ŠKODLJIVCI. — Ker imajo sedaj že vse “ljudsko,” so našli tudi ljudske škodljivce. “Ljudsko” sodišče na Jesenicah je obsodilo skupino te najnovejše sorte ljudi. Med nji- milili, 22 njenih potniških vlakov obtičalo v snežnih viharjih na zapadu. Kaki 7,700 potnikov je na teh vlakih. Za enkrat še ne trpe kakega posebnega pomanjkanja. Tudi iz drugih krajev zapada poročajo o viharnih mrzlih vetrovih. Tornade je ubil okrog 50 ljudi v Louisiani in juino-' “ delu^Arkansaa. Snežni ttja v zakonskem življenju. Ves sedanji odbor— Društvo sv. Ane št. 150 KR. K.J. je izmolilo za letos ves prejšnji odbor, novi zastopnici za KSKj Booster Club pa sta:— Alice Arko in Rose Urbančič. V bolnišnici— Joseph Eckhart iz 1029 E. 77. St. se nahaja v University bol- b.,iwy(«l vi) A Washington. — Predsednik Truman je obsodil aretacijo kardinala Mindszenty. Madžarska preiskovalna oblast je klicala dva škofa k zasliševanju v zadevi preiskave proti kardinalu Kakor je splošno znano, so vsi škofje izdali izjavo, da so popolnoma soglasni s kardinalom. Predsednik vlade je zato klical škofe na konferenco. Komunistično časopisje obširno razpravlja o aretaciji in napada zlasti tudi ameriškega kardinala Speli mana kot človeka, ki v imenu katoliške Cerkve politizira za reakcijo v srednji Evropi. Tudi Spellmana kot človeka, ki v imenu katoliške Cerkve politizira za reakcijo v srednji Evropi. Tudi Spellmanu očitajo, da hoče nekako federacijo srednje Evrope s Habsburžani. Londonski kardinal Griffin je razpisal javne molitve za aretiranega kardinala. League of Sacred Heart USA bo imela molitve za kardinala ves prihodnji mesec. ----------------o------- banka premoženja skoro 16 milijonov dolarjev, ali v številkah: $9,718,747.49. S tem kaže banka napredka v prošlem letu za $533,000.00, Bančne vloge so se pomnožile za $414,000.00. Banka ima vladnih sekuritet za vsoto $4,560,778.81, razposo-jenega denarja pa za $3,406,-502.43. Posojilne vloge so znašale ob koncu leta $8,728,763.50. Bančni nerazdeljen dobiček, surplus rezerva za slučajnosti znaša $303,941.59, kar kaže, da banka Frančiško, roj. Jakovec, sinove M na dan Predsednik Truman je oni dan rekel, da je v Rusiji več voditeljev, ki žele prijateljskih odno-šajev z Zed. državami, da pa ne more povedati kateri so in koliko jih je. čakajte, bomo malo računali. Ako šteje vsa Riuiija okroglo 200,000,000 duš, politbiro pa, ki ustrahuje vseh teh 200 milijo-nv, šteje 14 mož, potem je tistih, ki si žele prijateljskih odnoša-jev z Ameriko — 199,999,986. Mrs. Kasenkina stopila v katoliško cerkev New York. — Mrs. Oksana Kasenkina, ruska učiteljica, je postala znana, ker so jo ruski agenti s silo hoteli odvesti v Sovjetsko Unijo, pa se je rešila tem, da je skočila skozi okno ruskega konzulata v New Yorku, je sedaj vstopila v rimsko-kato-iiško Cerkev vzhodnega obreda. Pravijo, da se bo udeležilo slavnosti ustoličenja novega guvernerja v Columbusu najmanj 1,000 oseb samo iz Clevelanda. Kaj, samo toliko je prosilcev za državne službe? Ne odlašajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-Si upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 v ameriških dolarjih. vogal E. 16®. St. pred smrtjo je potožil, da se ne počuti dobro. Poklicali so takoj zdravnika in duhovnika. Komaj so ti odšli pa je zaprl oči in umrl. Rojen je bil v Preserju pri Ljub--j ljani. V' Ameriko je prišel leta 1906. Bil je iz znane pekarske družine. Obrt se je kar podedovala iz roda v rod. Tudi pokojni je takoj začel pekarijo v letu 1906, jo razširjal in izboljševal ter dvignil moderno podjetje, ki je še sedaj na istem mestu kot znana Collinwood Backery Inc. Pokojni zapušča soprogo ment dal konj-ski vladi zagotovilo, da bo tudi še nadalje uživala polno podporo kakor doslej. Rusi so pred 3vetim večerom oznanili, da so Odstranili vse sovjetske čete iz severne Koreje. Ni dvoma, da se bo mrzla vojna med severno in južno Korejo še nadaljevala. pod ničlo in dva čevlja snega. Zimski mraz je v južni Kaliforniji. Kadar morate ponoči preko cmte, imejte m tebi vedno kak bel predmet, da vae voznik la-fje opali. _________ Razne najnovejše svetovne vesti zelo dobro in gospodarsko napreduje. Vse vloge na banki so zavarovane do $5,000 po vladni zavarovalni ageciji. Kot znano, ima slovenska banka zdaj tri urade: na St. Clair Ave. in 62. cesta, v Collinwoodu, kjer lastuje svoje poslopje na 15619 Waterloo Rd. in tretja je na 3496 E. 93. St. vogal Union Ave. Važna v bančnem letnem po- Herbert, Raymond in Leonard, hčer Eileen, brata Antona in Franka, sestri Josephine Sus-man, Chardon, Ohio in Antonia Erjavec, Thompson, Ohio ter 17 vnukov in vnukinj. Pokojni je bil star 61 let. Bil je direktor North American Banke od njene ustanovitve, član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Woodman Lake Shore camp št. 33. Pogreb bo v soboto 8. janu- ročilu je tudi postavka, da ima arja iz novega Grdinovega po- banka na rokah ali v drugih bankah gotovine v vsoti $1,541,-480.70. Ta denar in vladne se-kuritete znese skupaj nad 6 milijon dolarjev, ki je lahko na razpolago vlagateljem takoj, ako bi zahtevali. 6117 St. Clair A«. Cleveland 3, O. U.S. A. Chiang Kaishek je pripravljen da odstopi radi mini Nanking, Kitajska, -r Predsednik republike general Chiang Kaishek je izjavil za novo leto, da je v3ak čas pripravljen odstopiti, če bi to pomagalo, da se povrne mir v Kitajsko. Istotako je izjavil, da je pripravljen pogajati se s komunisti za ustavitev sovražnosti in prekinitev civilne vojne na Kitajskem, če so oni le malo dobre volje, da se mir doseže. grebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. in 171. St. ob 9:15 uri v cerkev Marijinega Vnebovzetja, Holmes Ave., kjer bo slovesna pogrebna sv. maša ob 10. uri in nato na pokopališče Kalvarija, kjer bodo truplo položili v družinsko grobnico. Družina prosi, da naj prija-telji ne trošijo za cvetje. Naj raje dajo v kak dober namen. SAN JUAN, Puerto Rico. — Tu je bil ustoličen Louis Munoz Marin kot prvi izvoljeni governer. Ustoličenje so spremljale velike slavnosti, ki se jih je udeležilo kakih 200 tisoč oseb. Predsednik Turman je poslal posebno poslanico, v kateri je slavil novo izvoljenega governerja kot pisatelja in političnega voditelja države Puerto Rico. Poleg tega je povdarjal, da so prve volitve guvernerja te države bile izvrsten primer delovanja in uspešnosti demokracije. Puerto Rico je tako dobila svojo samoupravo, ki Je cilj ameriške politike v vseh ozemljih Združenih držav. Novo izvoljeni governer je ustanovitelj demokratske stranke ter je bil v novembru, izvoljen z veliko večino. • • * RIM. — Vatikanski urad objavlja, da je državno tajništvo zavrnilo predlog madžarske vlade, naj se začno pogajanja za sporazum med katoliško Cerkvijo, odnosno sv. Stolico in Madžarsko. Vatikansko državno tajništvo pravi, da predloga v nobenem slučaju ne more sprejeti sedaj, dokler je kardinal — primas Madžarske v ječi. Vatikan povdarja, da mora objaviti to zavrnitev ponudbe prav radi tega, da ne bi bilo nobenega dvoma, da Vatikan v vsakem oziru in v popolnem obsegu podpira kardinala. Oe bi se v sedanjem položaju kakorkoli Vatikan drugače odločil, bi madžarska vlada mogla vsako dobro voljo razložiti svojim državljanom kot dokaz, da je kardinal osamljen in njegov slučaj izločen iz splošnih odnosov katoliške Cerkve do madžarske vlade. )tr. in Mrs. sta se preselila v avojo lastno hišo na 14602 Westroipp Ave. Njiju telefon je MU 3621 kakor poprej. Tretja obletnica— V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Franka Tekavec ob priliki 3. obletnice njegove smrti. Zaroka— Mr. in Mrs. Anton Lazar, 4017 St. Clair Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Eleanor z Mr. Bill Sankovičem. Dan še ni določen za poroko. Grdinovi zavarovani— Kakor nam je ipovedal včeraj M ti Anton Grdina, je vsa škoda po požaru krita z zavarovalnino. V kratkem bodo začeli graditi na 'pogorišču novo poslopje. Druga obletnica— V petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša pok. Louise Babic-Gornik NAPOLI, ITALIJA. — Italija je izročila 3 manjše bojne ladje Jugoslaviji, kakor jih je dolžna izročiti po mirovni pogodbi. Ladje so že na poti v Split. Sgt: John F. Bosetin Prispelo je truplo Sgt. John F. Bosetin iz 1372 E. 31. St. Padel je v Famciji 31. augusta 1944. Zapušča očeta Michael, mater Mary, brata Matthew, sestre Mary Gojak in Helen. Bilje član dr. St. Paul CCU št. 10 in dr. žumberak št. 859 HBZ. Truplo leži v Golubovem pogrebnem zavodu Superior in 47. St. WASHINGTON. — Združene države, Velika Britanija in Francija so Rusiji poslale noto v kateri ji očitajo, da je zopet prelomila dano besedo, ker ni vrnila vseh nemških vojnili ujetni- ci v narodnih nošah na poste- • ii > ; 1 • n J. : nmifC Diln nun m kn 7a1a soboto 8. januarja Sil- '■ ' ‘ŠM ____________ : v spomin 2. obletnice njene smrti. Prva obletnica— V petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebo-vzete maša za pok. Agnes Beck v spomin prve obletnice njene smrti. Na televiziji — Program kulturnih vrtov na ' televiziji, ki je bil prestavljen od 9. decembra zaradi nezgode z električno razsvetljavo, se bo vršil jutri ob 9 zvečer. Nastopili bodo plesalci in pev- kov do 1. januarja 1949. Zapadni zavezniki so imeli s Sovjetsko zvezo tek dogovor, da morajo biti vsi nemški vojni ujetniki do tega dne vrnjeni. V noti omenjene sile izjavljajo, da so one vse voje ujetnike vrnile, v Rusiji pa jih je še vedno okrog 450,000. Moskva je odgovoril*, da je sicer to res, da ona ni izpolnila pogodbe, očita pa zapadnim zaveznikom, da na svojih ozemljih zadržujejo okrog 250,000 sovjetskih državljanov v begunskih taboriščih Nemčije, Avstrije in Italije. Ta poslednja trditev je sicer toliko resnična, da so v zavezniških taboriščih res še bivši sovjetski državljani, ki pa niso vojni ujetniki, ampak civilni begunci in od četrtka dne 6. t. m. od šeste ure zvečer dalje. Pogreb bo v ski državljan., m:pa msovojm inuarja v cerkev sv. se sami svojevoljno nočejo vrniti v Sovjetsko Rusijo ter prosijo zapadne zaveznike za pomoč in zafičito. ji WEWS. Program bo zelo zanimiv, kak-or pravi Mrs. Johanna Mervar, ki bo program vodila. Kdo je našel knjigo— V cerkvi sv. Pavla na Euclid Ave. in 40. cesta je bila pozabljena mašna knjiga “Ura molitve." Kdor jo je našel je prijazno prošen, da jo prinese nazaj na 1415 E. 51 St. spodaj. (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 c« ruir !■« HEndenon MSS Published (tally except Baturdxys, Bundxyt ond BoUftay« Cleveland J, Ohio JANUARY n n w *u m sat I 2345678 9 10 11 12 13 14 *5 16 17 18 19 20 21 22 %%2S 26272829 NAROČNINA Za, Zed. države |8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na lato. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $6.00 for 6 month*; $8.00 for 3 ♦months. Canada and all other countries outside United 'States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. „ rjajui portirtnjih v Sibirijo, ki so: rah in trpljenju za žrtve na skih državah. Tega se boje. Sodijo, da bi priSli iz dežja pod kap, 8e bi Tito propadel v sedanjem položaju, ko ni upati, da bi prilla kaka pomoč in podpora od zunaj če se v notranjosti Jugoslavije kaj začne. Tito je poostril teror v stranki in izven nje in je uspel, da je ostal, da je dobil soglasno večino na strankini konvenciji, da ga parlament zopet slepo uboga, da je diktator. Sedaj so oportunisti vsi strnjeno za Titom. V Jugoslaviji se sedaj uganja tako osebno čaščenje Tita, kot se ni nikoli v Hitlerjevi Nemčiji častil Fuehrer in nikoli v fašistični Italiji častil Duce. To je že kof malikovanje nekega božanstva, ki se dostojnemu človeku gabi. Altered as second-class matter January 6th 1906, at the Fust Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ___________ No. 3 Wed., Jan. 5,1949 Notranji položaj v Jugoslaviji Vsak se vprašuje kako je sedaj stanje v Jugoslaviji. Kako vpliva sprememba, ki je nastala v jugoslovanski zunanji trgovini na notranje življenje v starem kraju? Kako se pozna spor Tita z Moskvo? Kaj naj pričakujemo od vseh teh čudnih zapletljajev, ki so povzročili, da zopet časopisje toliko piše o Jugoslaviji? Nekateri so napačno sklepali, da bo sedaj v Jugoslaviji kmalu bolje, ko se je Tito “nagnil” k Ameriki. Nekateri že mislijo, da bo s prenehanjem ruskega vpliva vse bolje. Zopet drugi se boje, da pride kaj še hujšega, ker je še vedno prišlo hudo, kadarkoli se je o Jugoslaviji med zadnjo vojno ali po vojni veliko pisalo. Jugoslovani so postali slavni samo kot' klavne žrtve mednarodnih spletk. Kolikor bomo mogli, bomo v teh vrsticah pojasnili položaj v Jugoslaviji na osnovi najnovejših podatkov, ki so nam dostopni. Notranji položaj v Jugoslaviji je sedaj, ko je preteklo še skoro šest mesecev, odkar je kominforma objavila svojo protititovsko resolucijo, bolj zapleten kakor je bil kdaj poprej. Če je Moskva mislila, da bodo jugoslovanski komunisti na poziv kominforme sami obračunali s Titom in njegovimi pajdaši iz centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije, se je zmotila. Ta ugotovitev je važna tako za notranje življenje v Jugoslaviji a morda še bolj za mednarodno borbo proti komunizmu in njegovem imperijalizmu. V tem je velik pomen spora. Tito — kominforma. Komin« “ 7Beo ~Tpv ti niti to, bi se komin foVr/ft/Vrrfotila v tako ne more zg< važni odločitvi, niti, da bi kaka podružnica Moskve ne ubogala na mah kakor hitro komanda pride. Bilo je nemogoče misliti, da bi Moskva bila tako zelo v zmoti o političnem razr položenju med svojimi sateliti kjer ima neštete špijone in poročevalce, da ne bi vedela kako se bo kak njen ukaz izvršil in kake bodo posledice. V jugoslovanskem slučaju se je zgodilo, da je pokazala svoje slabosti 'tako komunistična organizacija kakor tudi moskovska državna služba. Za mednarodno kalkulacijo in za mednarodno razpoloženje je to vse zelo važno. Kako, da se je Moskva zmotila? Sodijo, da je podcenjevala učinkovitost terorja, ki ga izvaja titovska tajna policija OZNA ali kakor se sedaj imenuje UDB. Jugoslovanski ljudje so resnično zastrašeni. Tito je poklal po lastnem priznanju že po vojni nad 800,000 ljudi. Kolje jih še dalje. Ljudje na splošno vedo, da jim nihče pred tem tiranom pomagati noče, da enostavno nihče ne verjame, da je to najstrašnejši krvolok sedanje dobe. Celo Moskva se je zmotila v tem, da na strahotne posledice titovskega terorja ni v celoti računala. Moskva izgleda, da se je uračunala tudi v tem, ker je mislila, da ima v Jugoslaviji kake izdelane, prepričane komuniste. Smatrala je, da bodo ti ljudje kot prepričani pristaši takoj izvršili ukaz iz centrale in sami obračunali z “izdajalskim” Titom. Moskva ni vedela, da večino v jugoslovanski komunistični stranki tvorijo oportunisti, ki skrbe za lastne interese in jim ni komunistična doktrina veliko mar. To niso nikaki komunistični idealni borci ampak po- : Titu do- kvarjenci, ki pirstavljajo svoje osebne piskrčke pač kler je na oblasti. Drugi del komunističnega članstva pa so neizobraženi ljudje, najnižji del prebivalstva, ki nič ne presoja kdo ima prav in kdo nima. To so ljudje, ki so bili po ječah kot tatovi, pretepači, pohajači in podobni nepridipravi, ki so se zbrali okoli Tita kot takega, ki je tudi jedel jet-niški ričet zaradi takih podvigov. Prepričani komunisti so prave bele vrane v Jugoslaviji. Stare komunistične borce, ki so nekdaj mislili, da se res bore za program, pa je večina že itak “pospravila.” Ti niso mogli nikoli v jugoslovanski' komunistični stranki priti na vrh. Kdor ni slepo sledil “liniji” je moral vsaj v pokoj, če ne v ječo. Kar jih je še ostalo takih, ki bi morda ne ubogali, so bili pa “očiščeni” po revolucijskih metodah, ki so se jih Tito in tovariši naučili v Moskvi. Saj vemo koliko komunistov se je znašlo na vešalih ali pred zidom v zadnjem času. Spomnimo se samo na “izdajalski” proces, ki so ga uprizorili v Ljubljani proti Dachau-cem malo pred objavo kominformske resolucije. Oportunisti in špekulanti so se seveda raje potuhnili ko je. izbruhnil spor in počakali, da vidijo kdo bo močnejši. Tito, ki je imel državno oblast, ki jo je brezvestno izrabljal za svojo zaščito, je lahko uporabil to cincanje svoje večine in na delih pokazal kako se bo godilo vsakemu, ki bo kaj poskušal delati proti njemu. Titova propagandna protiofenziva je nato proglasila Titov upor za junaško dejanje v obrambi jugoslovanskih Odpri srce, odpri roke P. Bernard Ambrotti med mnogimi drugimi. Med vojno m živel čieto po peaje v neki skup-spalnici v Vancouverju, Posteljo sem imel skupno z nekim drugim delavcem v pristanišču. On je spal na njej podnevi, jaz pa ponoči.” En tiček je prifrčal iz Čleve- “umazanega tuja' Janda takoj po Božiču in pove-da, da ljudje jako radi čitate to kolono, pa ne zmerom. Najrajši takrat, je rekel tiček, kadar napišem kaj o novih slovenskih Kanadčanih. Mora že biti res. No, pa se danes spet malo pomudimo pri Kanadčanih, vendar pri druge vrste Kanadčanih. Saj tisti, ki Sem nekoliko pisal o njih, sedaj sami precej pišejo Mimogrede bi jim pa to na srce položil, da naj si OSVOJE ob torkih CELO stran v Domovini, ne pa samo kakšno poedino kolono. Dosti jih je že, naj torej zavihajo rokave in pišejo — VEČ! Jaz naj pa danes nekaj povem o “starih’ ’slovenskih Kanadčanih. še bolje povedano: nekaj naj povem o BIVŠIH slovenskih in drugih bivših Kanad-jčaitfh iz Jugoslavs j e. To sfej namreč takozvani “povratniki/' ki so v zadnjih letih šli nazaj, pa ne več v Jugoslavijo, ampak — Titovino. Ne bom pa pripovedoval o teh iz lastne skušnje, ampak sama to, kar čitam o njih v washi tonskem tedniku z naslovom: PORT. V številki za 31. ber 1948 piše neki Amerikanec naravnost iz Belgrada o teh ljudeh takole: Razni Toneti, Janezi in Franceti, razne Josles in Josephines, pa še drugi taki in take, vzemite no na znanje, kaj vas čaka tam za morjem. V Belgradu in Ljubljani in drugod je gotovo še kaj praznih sob in dolgih miz, pa tudi kako kladivo se bo dobilo pod Titom za lepo novo organizacijo “ameriških povratnikov.” Le verjemite, da bo res. In pa, no, dandanes TAM zmerom bolj občudujejo take, ki so videli “čuda Amerike.” Kaj zlomka čakate, zakaj kažete teko malo vere v lastno “rožnato slikanje življenja v novi Jugoslaviji?" -----O—— Drugače nekdo, ki sem ga srečal v planinskem letovišču na Bledu, kjer Tito preživi velik del svojih počitnic. Ko sem ga vprašal, zakaj a* je vrnil v Jugoslavijo, je brez pomisleka odgovoril: “Ker sem bil norec.” Povedal mi je, ds je pripeljal s seboj avtomobil in nekaj poljedelskih strojev. Za vse to ga je jugoslovanska vlada “olajšala,” kakor hitro je prišel do Reke. • * * Nekateri teh povratnikov pripovedujejo bridko šalo, ki leti nanje same. Tiče se nekega novega kluba v Belgradu. člani tega kluba pridejo skupaj vsak petek ob osmih zvečer, čisto tiho odkorakajo v sejno sobo in se vsedejo I okoli dolge mize. Predsednik pdpre mizni predal in vzame v4n kladivo, ž njim Potem gre kla- Pismo i Koroškega domovine ? Jugoslavija je polna “Kanadčanov” dandanes. Tisoči Jugoslovanov so se vrnili po vojni v Jugoslavijo. Nekateri so bili poprej v Kanadi 20 let ali več. Težko narediš v Jugoslaviji miljo dolgo pot, ne da bi srečal vsaj enega od teh. Konzulati maršala Tita so po vseh delih sveta nagovarali Jugoslovane, naj 3e vrnejo domov. Jugoslavija potrebuje delavcev, zlasti izvežbanih (Mavcev. Rožnato slikanje živ jen ja v novi Jugoslaviji je dvignilo samo v letu 1947 7,000 izseljencev, da so se vrnili. Nadaljnji tisoči so se vrnili v letu 1948. Družine jugoslovanskega po-kolenja so se vrnile tudi iz Amerike, Avstralije, Francije, Južne Amerike in iz mnogih drugih krajev. To po vrhu onih, ki so prišli iz Kanade. Toda število onih, ki so prišli iz Kanade, je večje kot vseh drugih. V navado prihaja, da ljudje o njih govore kot o “kanadskih povratnikih.”’ Nekateri teh povratnikov so dobili službe na odločilnih mestih, posebno taki, ki so bili v zunanjem svetu komunisti in imajo še posebne sposobnosti. Eden nekdanjih Kanadčanov je načelnik protokolnega oddelka v trgovinskem ministerstvu v Belgradu. Načelnik ameriškega oddelka pri zunanjem ministerstvu je pa mož, ki je nekdaj delal v uredništvu srhskega lista Pittsburghu in New Yorku. udari po čelu. in vpraša: “Kakija naj bi to bila?” Odgovor, kajpada, je: “Društvo kanadskih povratnikov.” Vstopi šna oi Nekaj teh povratnikov se želi vrniti v Kanado. Toda to ni lahka reč. Jugoslovanska vlada jih smatra za jugoslovanske državljane, pa magari so bili naturalizirani kot kanadski državljani. Okoli 100 se jih je pa vendar priglasilo pri kanadskem konzulatu v Belgradu s prošnjo, naj jim pomaga nazaj. Precej jih je, ki so imeli uspeh. Toda o večini teh povratnikov se zdi, da so našli v Jugoslaviji, kar so bili prišli iskat. Mnogi med njimi imajo v svojih občinah posebno stališče kot teki, ki so bili po svetu in so videli čuda Amerike. * Tako torej poroča o teh povratnikih Amerikanec iz Belgrada. Dovolj jasno! Zagrizeni komunisti so pač našli, “kar so bili šli iskat.” Vsaj za prve čase so našli. Značilno pa je, da imajo celo komunisti nekako privi-ligirano stališče doma zato, ker “so videli čuda Amerike” : . . Zadnje čase 3e zmerom bolj sliši, da bi celo sam Tito rad vse bolj od blizu pogledal v ta “čuda Amerike . . . Kako sodijo povratniki o novi Jugoslaviji, mnogo odvisi od tega, kaj so pustili za seboj v zunanjem svetu. • Mož, ki je bil 25 let v Kanadi, interesov. Tu je Tito igral na upornega duha Jugoslovanov na splošno- Poleg tega je znala titovska klika prišepetavati 40 sem bil brez dela. ni so me imeli le za Kanadča- nekakega Od “te strani" ’pa slišimo, da je Kanada zelo zadovoljna s svojo zamenjavo. Iznebila se je jugoslovanskih komunistov, namesto njih je pa dobila — naše bivše begunce! Zelo zadovoljna je ž njimi. Kaj pa naša Amerika? žal, malo beguncev iz Jugoslavije, posebe iz Slovenije, je Kaj zvemo i« Moti pišejo: “Pri nas je vse lepo in dobro, samo nič nimamo. Žetev je bila silno slaba. Mnogi so zažgeli kar njivo s pšenico, ker ni bilo vredno žeti. Mislim, da je to kazen božja.” Stara ženica, katere sin je begunec v Avstriji, je kratko opisala, kako hudo je doli. In tudi svoj zaključek je napravila, zakaj je teko hudo. Začudi pa človeka, zakaj kmet kar zažge njivo s pšenico. Da ni bilo vredno žeti? Saj zaradi slame same se izplača žetev, da ima kaj za živino, za rezanico. Toda kmet ve, če požanje, bo moral dati prav vse, zakaj po računu komisije, ki odvzema pridelke, je posejanega toliko in toliko kvadratnih metrov, zato je treba toliko in toliko kg oddati. Komisija nič ne vpraša ali je bila letina dobra ali slaba in zakaj je bila tako slaba. In če ne bo pšenice dosti, Naša prama in jaz smo imeli zelo lepo zabavo tem po senožetih. Kakor hitro sem se jima približal v nevarno bližino, je levi vrgel ušesa po sebi, poskočil in jo ucvrl naprej, desni pa za njim. Tako smo se vedno bolj oddaljevali od gozda ipro-ti domu. Dočim me je te zabava sprva kratkočasila, me je začelo zidaj še skrbeti in prav blizu sem bil obupu. Kaj bo, če ju ne bom ujel, brat me pa čaka^ Skušal sem ju obrniti nazaj s tem, da sem tekel v ovinku naprej in ju hotel pognati nazaj s vpitjem in mahanjem rok. Nič ni zaleglo! Udarila slia jo mimo mene, ivsak na eni strani in se spet začela pasti nekoliko dalje. Da bi se mo-mogel kateremu le toliko približati, da bi se mu obesil za grivo. Toda nista pustila do sebe. Spoznal pa sem, da se konja le počasi bližate domu, ako ju pustim v miru. Ne kaže drugega, da jima počasi sledim in čakam, da pride brat za me-ndj. Ker me ni tako dolgo na- “Kje sta pa konja?” Tudi jaz sem iz vsega grla poslal nazaj i$stno izročilo: “Tamle!” in pokazal z roko v grmovje. “Zakaj ju pa ne priženeš nazaj ?” je mislil brat na ves glas. Pa je bilo za vprašanjem še nekaj, česar pa nisem razumel, slutil pa sem, ds je bratec dostavil par posebno izbranih cvetk meni v počast: gunevet, mule, obloda, olupek — ali kaj takega. “Ne marate nazaj!” sem zavpil bratu, ife bi bil bližje, da bi lahko videl moj mili obraz, bi bil pocedil par solzic v dokaz, da ni moja krivda, če konjiča nočete nazaj k vozu. Se reče, saj jima ni zamere, če se branite komatov in težkega voza Če je naš Janezek potem še katero rekel, ali ne, ne vem, ker ga nisem slišal. Slutil pa sem, da brez nič ni bilo, ker je bil krepak kmetski fant. Videl pa sem, kako je segel v bližnji grm in odrezal \am pripravno šibo. Ker nisem vedel, če jo bo porabil proti meni ali proti konjema, sem sklenil, da se bom bolj od strani dr- in bo prišel pogledat, kaj da je. zaj s konji, bo gotovo v skrbeh žal, kadar dospe brat na pozori- šče. Res jo je vlil preko 3enože- Gotovo misli, da kje ob poti ti in bil kmalu pri meni, maline obiram, ali pa iščem ptičja gnezda, namesto da bi hitro pripodil prama nazaj k vozu. Ko bo pritekel za menoj, bo gredoč že zbiral besede, s katerimi me bo počastil. S konji sem bil že skoro na vrhu Gabrovškega hriba. Od tam sem še lahko videl nazaj do gozda. Kadar bomo pa No, ti bos pa še konjaril,” mi je vrgel Janezek, ko je stekel mimo mene in z močnim glasom zavpil: “O-ha!” Kar je res, je pa res, bratov glas je bil ukazujoč in če bi bil jaz konj, bi se bil kar sesedel in se mu brez ugovora pustil prijeti. Ampak naša pramčka ste se najbrže zagviša-la, da voza ne bosta vlekla do- ' čmen, kar se pač dobi. Tako pa je račun s komisijo jasen: pogorelo je in ni bilo žetve. — Iz Poljanske doline na Gorenjskem je prišlo poročilo, da so morali organizirati straže proti požigalcem kozolcev in njiv. Pa je zopet jasno, ti požigalci niso bili nihče drugi kot posestniki sami, ki so jih oddajne komisije prignale do obupa in tega sklepa: če mi nič ne ostane, je bolje da sploh ne žanjem, naj pa zgori! Sestri pišete bratu beguncu v Avstriji: “Na praznik ste bila pri nas dva avtomobila, s katerima sta se pripeljali komisiji iz Kranja in Ljubljane. Posestvo so pregledali in napisali vse vložne in parcelne številke. Tudi poslopja so si ogledali. Na moje vprašanje, kaj to pomeni, so rekli: “Nič hudeg.” Tako kot so bili navajeni še v partizanskih časih, ko so ponoči prišli po koga, pa so ravno teko odgovorili na vprašanje, zakaj ga odženejo, kratko: “Nič hudega,” četudi so ga potem v gozdu ubili. Drugi dan sem v Ljubljani zvedela, da je to zaradi zapuščinske razprave. Pri fari mi je pa predsednik obdelovalne zadruge rekel, da je v Ljubljani zvedel, da se morajo pozadru-žiti vsa posestva, ki nimajo gospodarja. Ljudje pri fari so bolj zato, da gre posestvo v zadrugo, sicer lahko pride na posestvo komisar, ki se ga vsa vas in okolica boji. Sestra me tolaži, češ, če bomo v zadrugi, nas bo zadruga tudi plačevala. Koliko časa bova mogli še na domu ostati, je pa drugo vprašanje. Težko je dom pustiti, dozdaj prišlo sem. Zakaj teko, kjer je puščenih toliko naših O tem sem pisal in bom morda | skrbi in dela, ali za enkrat ni še. * pomoči. Najbrže bodo poča- Še bolj žal, desetkrat in sto- si vse kmetije podoben konec krat žal, je pa to, da se je naša ; naredile.” Amerika iznebila še jako malo Mati je umrla, sin je begu- mi je rekel: “Pet let med 30 in jugoslovanskih komunistov. In nec v Avstriji, torej ima pose- seveda — in neka! “katoliških”.!] stvo radi sina pripasti državi, sopotnikov. Naj-1 da ga vodi komisar ali pa se sanjalo ne bo, da bi bili na potu proti domu. Tako sem lepo pazil na konja, da ju nisem motil in šel počasi za njima, ko sta iskala okrog grmičja najboljšo travo, obenem sem se pa vestno oziral nazaj proti gozdu, če pride brat. Res ga zagledam, ko je pritekel iz gozda. Zelo je moral sefi po glasu, da sem ga slišal, ko se je ustavil, del dlan ob usta in zavpil: pozadružiti. Nič ne pomaga, da sta sestri vse življenje na njem garali in bi tudi imeli pravico do tega grunta/če brate ni doma. Komunizem ne prizna te pravice. Naj gresta sestri kamor hočeta, dom ni več njihov,. Kaj to briga komuniste, če je hudo, če solze teko, če prikipi gorje do obupa. Njim je samo važna lepa prilika, da zopet močno kmečko posestvo pripade državi o-ziroma kolhozu. “Nič hudega,” so odgovarjali partizani svojcem, če so prišli v noči po očeta, sina, moža, ženo, brate, sestro, hčerko, če so prišli ponje pa jih odgnali in so domači polni groze spraševali, zakaj jih ženejo in kaj bo. “Nič hudega,” so odgovarjali partizani, toda osebe, ki so jo ponoči odpeljali, ni belo več nazaj, Nekaj časa so še širili govorice* da je v tepi ali onem kraju. Treba je bilo pač varati domače in pa tudi javnost, da ne bi proti tem metodam nastal odpor. — Medtem pa je bila dotična o-seba že davno pod zemljo. — “Nič hudega.” ste odgovarjali tudi komisiji, Id sta prišli na avtomobilih iz mesta na lepo kmečko posestvo, da ga vzameta družini, da to posestvo “likvidirate,” kakor so med revolucijo partizani “likvidirali” svoj* nasprotnike, teko sedaj komunizem izvaja neusmiljeno svojo socializacijo in (Dalje sa 3. strani) pa- nala, toda ne za dolgo. Levi, ki je vedel, da bo on prva žrtev, ako ga dobi gdspodar v roke, je okrenil glavo in pričakoval sem, da se bo voljno pustil prijeti. Toda pram je najbrže sklenil, da bo svojo in svojega tovariša svobodo še nekoliko raztegnil. Morda je slišal, da je tlaka odpravljena in da bodo gospodarji poslej sami vlekli vozove, če bodo hoteli. Skratka: postal je upornik in očitni grešnik. Močno je zahrzal, stresel jezno z glavo, da je črna griva mogočno zaplapolala, potem pa dvakrat usekal z zadnjo premo v vsemirje, nato je je pa ucvrl proti grebenu Gabrovškega hriba, desni pa za njim. Meni je bilo to početje konj neznansko všeč. če bi se bila dala konja mirno prijeti, bi se bil Janezek na vso moč, zazdel in meni vse življenje spočital, da nisem za nobeno rabo in da ne bom znal nikoli -s konji ravnati. Konjarji so bili pa povsod visoko čislani. Kogar so konji ubogali, je bil nekaj več kot navadni ljudje. Neoporečno prvenstvo v naši soseski je bilo gotovo prisojeno Matijevemu Gregorju iz Bezuljaka, ki je zna! z konji, da noben drugi tako. Njemu so konji peljali, če so le šrange vzdržale-in če niso drikelci popokali. Pa hi nikoli položil biča na konje. Samo spregovoril je nekaj hudih besed, da ga je bilo slišati v deveto vas in šlo je ko sama pošte j na. Naš Janezek pa ni znal biti hud, ampak je konja vzgojeval z veliko ljubeznijo in dobro besedo. Venomer je bil s krtačo nad njima. Najboljše na Bked-nju je moralo biti za konje. Zato sta pa tudi prama veselo za-rezgetala vselej, kadar je stopil v hlev. Ampak takrat, ko smo se lovi-il po senožetih po Gabrovškem hribu, pa tudi Janezek ni < u opraviš nič pri njima, črna nahva- -A_-J ■» in napadalci se je vnel boj moža proti možu! Noži so se bliskali, puškina kopita so treskala po glavah, pištole so pokale in kdor se je zoperstavljal, se je zvalil po mrzli zemlji in niti jeknil nit Kanonirji eo bili pobiti, poklani, postreljeni od blizu; Miklavčani gospodarji topov! Je potipal tudi kak Eruc marsikaterega naipadalca z nožem med rebra, ali ga celo v obupu obgrizel ------. Kaj ilzigube v pri- meri z zavzetjem artilerijskih postojank! Pri izrabi zmage je manjkal veščak poveljnik. Ta bi že bil znal naphati ltot-verska žrela topov s hrano, ki bi jim razkadila trebuhe. Nihče od zmagovalcev ni klical na pomoč g. župnika, ni stikal za topničarji) lotil zavzetja kanonov na lastno pest, tudi v tem obupnem položaju ni odrekel. Vpil je kot na sodni dan: “Primite za lopate in krampe! Prižgite plamenice! Obdajmo se z nasipi! Živega ne bodo dobili niti enega!” Baklje so zasvetile po okolici tudi iz Jeruzalema. Kupi »lame vzplamteli ma več mesltih, zvonili so, streli pušk so se oglasili iz tabora. Nočno bojihče je bilo dovolj razsvetljeno. S kakimi ukanami in presenečenji Kruci niso mogli računati. 'Napada na hribe se niso upali lotu ti na konjih. Ako se spustijo peš nad kmete, bo prišlo do najhujše borbe na življenje in na smrt. .Seljaki se bodo bojevali do zadnjega moža in in bogve, kdo bi zmagal: Ali oni, ki na- smodnikom, nabojem ter uži- pada od spodaj navzgor, ali pa galmo vrvico. Krepke kmečke roke so zagrabile za po tleh .ležeče krampe, lopate in droge. Okope, s katerimi so bili obdani topovi, so razbrskali napadalci liki krtine. Bračičev Gašper je že vpil iz polnega grla: "Primi! Porini! Ena — dve — tri!” Eden top za drugim je zdrčal na lastnih kolesih navzdol in se ustavil s ipre-kucom in treskom v dolini. Miklavčani so dovršili najtežavnejšo nalogo, katere so se lo- topničarji so ležali okrog pobiti ali smrtno ranjeni, topovi so že bili uničeni v grabi, treba je bilo poskrbettzaiastno varnost; Iz zvonika Marijinega sveti- zvona. Nekdo je trobil na vso moč na umik. Zmagovalci a) se ozrli okrog in groza — „ , ... . , . , Ustanovljen* II. decembra IB1 mkorporlruw U. oktobra UH Re-lnZorportrana I. ep* rUalMO CHICAGO, ILL. Odbor u loto lM8s Predsednik: Jetrn Mlakar. »M W. «id Pleče podpredsednik: ft«* Mdaeaa. MM So. Ust Ot, OHem. Ul Tajnik: Jo*. J. Kobal MU W. Brd Street Blagajnik: Joe; Oblak. JT.UUW.Bnd Hace Zapisnikarica: Anna Zokal 3060 w. Ooulter Street Duhovni vodja: Sev. Leonard Bogolin. O. F. M, 1SU W. 3Bd Plaoa Nadzorniki: John Deu*. MIO drthlngton Ato- Karata, FMunan. 2326 So. Wdoott Ave. — frank Dolenc. 20M W. Brd Bt. porotni odbor: Urth 2017 W. Mst Pisca - La* HMle. UU W. 22nd Plaoa — Fantine Osboll 20» W. Oeraask R_________________gšTjeTakrat nimaš"izbranega na Kresinj«, ga Poljanec se zdaj udari po pr- in tako prijazen na vse strani, omalovaževal, toliko bolj ga je bomo poiskali tu na Gozdanju. sih: “Jaz sem bil tisti, ki je to dasi je kresinjski fantovski gla- jdaj cenil, posebno ko je videl, reč sprožil! Pa še kako! Nisem kar tjavdan nekaj bleknil, temveč sem natanko vedel, kaj hočem. Tedne in tedne sem hodil po hostah kresinjskih brd, natanko si vso stvar ogledal in pretuhtal. Nazadnje sem vzel' palico, jo lepo opisal in s to opisano palico stopil pred občinski odbor. Ko sem možem vse na-tako obrazložil, sem jim pokazal palico in rekel: “Glejte, možje, takole se mora speljati nova cesta, takole se mora ovijati okoli gore!” Nikogar ni bilo, ki bi mi ugovarjal, šli smo kar na me- var. Tudi to je znano gozdanj- skim. Ej, kako pogledujejo nanj gozdanj3ke rože, ki hodijo mimo! In vsaka zardi, ko ga pogleda. Fantje se j>a zopet z do-padenjem ozirajo za Poljančevo Marjetko. Jej, kako je brhka! Je tudi Podliparjeva Tonca zala, a že ima fanta, je že oddana? To silno zanima gozdanj-ske fante, a tudi dekleta in matere. Kako bi to zvedeli? E, Podliparjeva teta jo bo kmalu pretipala. Alo k obedu, velika žlica čaka! Dedci so se znesli še prej Taka zala dekle ne sme biti brez kako ga ceni tudi Poljanec. Se ženina! Kako bi bilo Podlipar- je fant torej le oprijel dela, ta- jevi teti všeč, če bi se Poljančeva sto in tam sem jim še s prstom okrog hlevov. Podiipar je z ve-pokazal, kod se mora nova ce- liko vnemo razkazoval bratu sta speljati. Drugi mesec že dvor, blago in gospodarske pri- ko da ne bo' hiši v sramoto. "Ej, če se boš vrgel po očetu, tedaj bo že kaj iz tebe! Očeta poslušaj, fat, oče je razumen in moder kmet, on bo napravil nekaj iz tebe!” Tako mu je govoril Btric vpričo vse mize. Vid mu je voljno pritrjeval, niti najmanj mu ni oporekal. Teta je pa brž po veliki žlici pritegnila Marjetko za seboj v kuhinjo. Tu jo je prijazno potipala, če ima že ženina? Marjetka je nekaj rdela in rekla, da se ji še ne mudi; je še mlada. Marjetka omožila na Gozdanju! Res, to bi bilo nekaj. Teta ni mogla strpeti, prijela je Marjetko in jo peljala dvakrat, trikrat okoli hiše. Nazadnje se je le prikazala soseda. Podliparca ji je brž predstavila Marjetko; nf pozabila poudariti, kako je pridna in da je z najboljšega grunta na Kresinju. Soseda je z do-padenjeta gledala dekle, medtem ko je teta Marjetki prišepe-tavala, kako je tu lep grunt, stara je sama s sinom in bi ga rada oženila. Je vse prav, si je morda pričnemo.” Gozdanjci so samo zijali, Poljanec je pa rasel pred njimi velik in silen. Podiipar sam, ki je stal pohlevno zraven njega, se je pričel zdaj visoko zravhavati, ponosen na tako odličnega brata. Vid 3e je medtem zadržaval v fantovski gruči, kjer se je šalil z gozdajskimi fanti.-Velika gruča ga je obkrožala in ogledovala. To je torej tisti nekdanji študent, ki ni maral več v šolo in se Ta se bo ovijala je pokmetil. Vse je bilo znano kakor srobot okoli okoli gore hoje.” “Aa! Kakor, kdaj, kdo se je pa td zmislil?” gozdanjskim, tudi to, da je že odslužil vojake. Ej, o Poljančevem študentu je še! gla,; v deveto vas! Pa tak zal mladenič jel tikline. Poljanec si je omalovažujoče ogledaval te reči, kdaj pa kdaj zamahnil z roko pa namrdnil nos. Poznalo se je, da je mož razvajen; Podiipar mu pri najboljši volji ni mogel nič zanimivega pokazati. Zato so šli rajši v hišo, kjer je že čakala bela javorova miza. Ko so posedli za njo, je stric odmolil, potem je zadišalo po ljiši. Bila je odlična, velika žlica, da, prava mala ohcet. Saj se tudi spodobi; tak velik dan, povrh pa še tako odlični gostje. Mati Podliparje-va je dala, kar je premogla hiša. In ni premogla malo. Stric se to pot ni mogel nagle- No, teta je bila drugačnega mne-l mislila Marjetka, ali tako hitro nja: primi, brž ko se ti ponudi]me ne boste! priložnost, nikar ne odlašaj! če (Dalje prihodnjič.; fant je ipostal! Nikakor si pa ni nila in spustila goste v cerkev, mogla nagledati Marjetke. Oh, Marjekta, kako je -brhka in razvita, saj teta bi je niti več ne spoznala. Tudi stric je bil to pot vse bolj prijazen kakor takrat, ko je bil Vid zadnjič tu. Vida je danes vse drugače gledal nego takrat. Znano mu je rin |~ nii Tnn^nm Vid.Tir. vojakih Ul 8 tem v stričevih očeh zopeF ugled, ki ga je bil s šolo zapravil. Komaj se je bil stric z gosti pozdravil, je pristopil h konjema. Trepljal ju je po grivah in širokih hrbtih ter ju na vso moč hvalil. Niti sosedje niso mogli strpeti, da bi ne prišli bliže; od vseh strani so obstopili konje in jih niso mogli prehvaliti. Poljancu se je zdelo, kakor bi ga venomer božali po ramah. Ker so kar naprej iti-ščali vanj, odkod ima tako lepe nakar se je šele strnila sama noter. Čast kiresinjskemn Poljancu, ki ima tako zale konje in je osebno prišel počastit gozdanjsko žegnanje! Bila je velika maša, ubrano so peli in orglali; vsa cerkev je bila v cvetju, svečavi in vonja- Finančno poročilo The North American M*. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN DRAGE MATERE Mary Postotnik ki je zaspala v Gospodu dne 5. januarja 1946 ter se preselila v boljše življenje Trt leta že le minilo, ko zapustila si solzno dolino, in od nas si se ločila, kot .le to božja volja bili. Prav prisrčno Ti želimo večno radost in plačilo, da bi enkrat se spet sešll v raju tam nad zvezdami. Tvoji žalujoči ostali; THOMAS POSTOTNIK, soprog SIN in HČERE I Bank Company Jš pridobil fanti 'zadaj, Marjetka s Tonco med dekleti sredi cerkve, Poljanec pa je sedel z bratom v klopi. Zelo meško se je držal, kakor bi si domišljal, da je vsa ta slovesnost njemu na čast. Celo gospod župnik se je nekajkrat med pridigo slovesno ozrl nanj; nedvomno je hotel s tem pri verni množici zbuditi pozornost. Zato se je pa tudi Poljanec izkazal hvaležnega. Ko je bilo po pridigi darovanje, je šel Poljanec med prvimi okrog oltarja in je globoko posegel v Cleveland, Ohio, 6. januarja 1949. S.,i ui - u- i' konje, če jih je doma pri-redil žep, tako -da je ‘kar zaropotalo ali kupil, jim je samozavestno na kovinastem pladnju. Zunaj odgovoril: “Vescte, če hočete i- je šel k -stojnici in nakupil culo meti lepo blago ipri hiši, morate medenja Podliparjevim otro-imeti prvič hlev, kot se spodobi, kom. drugič dobro, izdravo vodo, a Potem se je postavil med mo-tretjič žlahtno travo. Vse to že, ko so pokali -topiči in je z imamo na Kresinju.” Tako jim vsemi tremi pritrkavalo. Gosto- —AND THE WORST IS YET TO COME *-in najhajše šele pride z dne 31. decembra 1948 , W N 1 v , PREMOŽENJE: Gotovina na rokah in v bankah .....................$1,541,480.70 U. S. vladne sekuritete ........................... 4,560,778.81 Posojila in diskonti .....-........................ 3,406,502.43 Drugi bondi in sekuritete ......................... 203,956.55 Bančna poslopja iastovana ................................ 1.00 Drugo premoženje ........................:p....... 6,028.00 Skupaj........................ $9,718,747.49 OBVEZNOSTI: Osnovna glavnica ..................................$ 300,000.00 Surplus .....*......................................... 187,600.00 Nerazdeljen dobiček ............................. 70,973.24 Rezervirano za slučajnosti ....................... 45,468.35 VLOGE .............................................- 8,728,763.50 U. S. vladna vojna vloga .......................... 63,681.21 Hipotekatne vloge (See. 710-180 G. C.) ........... 286,425.76 Druge obveznosti .............................. 36,935.44 Skupaj........................$9,718,747.49 i U.''. "v '- ]!V Sekuritete v znesku $208,000.00 so obvezane kot varnost za U. S. vojne vloge, kot dovoljeno po postavi (Člani Federal Depoiit Insurance Corporation) (Člani Cleveland Clearing Home Association) 3 BANČNI URADI V CLEVELANDU BARVAN« AVTOMOBILOV. ji SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lastnik. 5 m 8 OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca i JOHN OBLAK M 1146 E. 61. St HE 2736 ŽENINI IN NEVESTE! a