Poštnina nlačana v eotovini utoixll. stev.ZM 0 UuNlonl . ponetelleli Zl. oktobra 19Z9. Ceno Din V- Hhaja vsak dan popoldne, izvzemši ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit S- Din 2.—, do 100 vrst Din 250, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300-~- Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naae telefonske številke so: 3122, 3123. 3134, 3125 in 8126. Naraščajoč odpor proti Bethlenovemu režimu Na Madžarskem se pripravlja pokret ki hoče, če treba s sik odstraniti Bethlenov režim in uvesti demokracijo Praga, 21. oktobra. AA. »Narodna politika« objavlja dokumentiran članek o notranje - političnem položaju na Madžarskem ter naglasa, da se je poslabšal s tem, da je bil Gombes imenovan za ministra narodne obrambe. Vsa znamenja kažejo, da krize na Madžarskem ne bo mogoče rešiti drugače, kakor s silo. Predsednik vlade grof Bethlen je odklonil demokratične ukrepe in se čim dalje vztrajnejše oklepa sedanjega režima ter odklanja vsak razgovor o iz-premembi političnega pravca v liberalnem smislu ali o reformi ustave. Vrhu tega pripravlja madžarska vlada ponovno revizijonistično kampanjo in zahteva \ to svrho nove žrtve od mad-iar. naroda. Zato se je na strani demokratičnih elementov oojavil pokret, da bi se združile vse sile proti vladi grofa Bethlena, ker smatrajo, da bi mogel samo odstop te vlade popraviti mednarodni položaj Madžarske. Proučevanje novega univerzitetnega zakona Rektorji beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze pri ii- načnem in prosv3tnem ministru Neuspeh Hugenbergove akcije Do plebiscita o Joungovem načrtu bržkone sploh ne bo prišlo Berlin, 21. oktobra. Kljub tihi in vztrajni agitaciji nemških nacijonalcev za plebiscit o Youngovem načrtu postaja vsak dan bolj jasuo, da ne bo imel plebiscit zaželje-nega uspeha. Vpisovalne liste bodo razložene 14 dni in je sploh dvomljivo, ali bo Hugenberg dosegel za plebiscit potrebno množino glasov. Dočim je število vpisov pri prejšnjih plebiscitih vsak dan naraščalo, se opaža sedaj ravno nasproten pojav. V Berlinu se je vpisaJo v sredo 20.110, v četrtek 17.650 in v petek že samo 15.986 volilcev. Približno isto sliko nudijo tudi druga mesta, kjer je bilo vpisanih ponekod koma i par tisoč oseb. Pod takimi okoliščinami je sploh dvomljivo, če bo zbral Hugenberg za plebiscit potrebnih 4 milijone glasov. Posebno težak udarec za Hugenbergovo akcijo je bila izjava predsednika Hindenbur-ga, ki je ostro obsodil člen 4. tako zvane-ga zakonskega načrta svobode. Ta obsodba je napravila na nemško nacionalne kroge silen vtis in kakor poročajo, se je cela vrsta nemško nacijonalnih pristašev odtegnila vpisovanju, kakor hitro so doznali za izjavo predsednika Hindenburga. Akcija nemških nacijonalcev se nadarjuje kljub temu z nezmanjšano silo. Eno je pa več kot gotovo, da akcija Hugenberga ne bo uspela tako, kakor so gotovi krogi pričakovali. To potrjuje vedno bolj naraščajoča razburjenost narodno socialističnih govornikov, ki so včeraj na raznih shodih zahtevali ceio smrtno kazen za vse. ki bi podpisali Youn-gov načrt Hamburg. 21. oktobra. Hamburški senat je izdal manifest na prebivalstvo, v katerem ga poziva naj se ne udeleži vpisovanja v imenike za desničarski plebiscit, ker ve že itak ves svet. da je nemški narod kakor en mož prepričan o tem. da ni zakrivil izbruha svetovne vojne. Plebiscit , kot ga predlagajo desničarji, pomenja samo opasnost za s tolikimi napori izvojevane ret>a-racijske olajšave in omojročenje zmage onih, ki trdijo, da se mišljenje nemškega naroda še ni prav nič izpreme-ntlo, kljub vsem izkušnjam svetovne vojne. Beograd, 21. oktobra. Kakor je bilo že Javljeno, je finančni minister dr. Švrljuga sprejel rektorje beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze ter z njimi obširno razpravljal o gmotnem vprašanju univerzitetnih profesorjev, pomožnega in strokovnega . osobia. Minister je zahteval od rektorjev, naj rau predlože točne podatke, v koliko bi bil obremenjen državni proračun z novo ureditvijo plač profesorjev in drugega oso-bja na univerzah. Rektorji so takoj navedli finančnemu ministru številke, ki prihajajo v poštev. Danes ob 10. dopoldne so bili vsi trije rektorji sprejeti od ministra prosvete Bože Maksimoviča, pri katerem so se mudili dve uri. Prečitali so mu poročilo o svojem delu glede na izpopolnitev predloga zakona o univerzah, kakor tudi o finančni strani tega vprašanja glede na želje finančnega ministra. Kakor se doznava, se z novini univerzitetnim zakonom glavna načela ne bodo v ničemer izprem^nila. Zavarovana bo popolna avtonomija univerz ter popolnoma svoboden razvoj znanosti. Profesorji bodo podrejeni posebni univerzitetni disciplinarni oblasti in to načelo bo ohranjeno tudi za slušatelje. Zato bodo kreirana posebna univerzitetna d;sciplinarna sodišča, sestavljena iz profesorjev. Glede na gmotni poicžaj profesorjev ie prosvetni minister obljubil, da bo zagovarjal predloge rektorjev v svrho zagotovitve primernega materijelnega položaja univerzitetnih profesorjev. Kakor se domneva, bodo znašali prejemki rednih univerzitetnih profesorjev do lJD.000 Din na mesec, ki jih bodo po 30 letih? službovanja prejemali kot pokojnino. Rektirja zagrebške in Ijub'jan-ske univerze st$ nocoj odpotovala domov. »- —————— • Pozor pred fašističnimi provokator p S Fašistični provokaierji razširjajo neresnične vesti, da bi zapeljali našo javnost k nepremišljenim dejanjem, ki bi jih lahko nato izkoriščali proti nam Zagreb, 21. oktobra. Takoj po justi* fikaciji Vladimirja Gortana v Pulju, so se pojavili med manifestanti, ki so na protestnih skupščinah in pri pculič; nih manifestacijah dali duška svojemu ogorčenju nad fašističnim postopanjem ter manifestirah' za Jugoslavijo, sumi j i* vi elementi, ki so skušali zavajati mas nifestante k nepremišljenim dejanjem in izzvati incidente, ki bi lahko imeli težje posledice ne samo za prizadete manifestante, marveč tudi za državo samo. Treznost manifestantov in ukre* pom oblasti je pripisati, da se jim ta nakana ni posrečila. Kakor vse kaže, ne gre morda za komuniste, ki sicer kaj radi izkorišča* jo razburjenje naroda za svoje politič* ne cilje, marveč gre oči vidno za pro* vokaterje z neke druge strani, ki ima največji interes na tem, da bi manife* stacije in demonstracije, ki jih je v Jugoslaviji izzval kruti puljski proces, prekoračile dopustne meje. O tem pri* ča zlasti dejstvo, da poročajo italijan* ski listi gorost isne stvari o demonstra* cijah v Jugoslaviji in se na vsaki bese s di vidi, da je želja mati misli. Kakih metod se poslužujejo ti pro= vokaterji, dokazuje najbolje naslednji primer: Zadnje dni so se širile pc Za* grebu in drugih večjih mesti vesti, da so demonstranti napadli v Splitu ita* lijanskega konzula in ga ubili. Provo« katerji so očividno računali s tem, da bo ta vest zapeljala demonstrante po drugih mestih k napremišljenim izpa* dom proti oficijelnim italijanskim predstavnikom. Vest o napadu na ita* lijanskega konzula v Splitu, ki je se* veda popolnoma izmišljena, je bila ta* koj demantirana in tako ni rodila zaže* Ijenega uspeha. Na drugi strani pa or« ganzirajo fašistični krogi na Primor* skem demonstracije proti Jugoslaviji da bi na ta način še bolj razkačili ju* goslovensko javnost. Fašistični krogi bi očividno hoteli izzvati kak incident, s katerim bi mogli pričeti novo kam* panjo proti Jugoslaviji in tako z sve* tovni javnosti zadušiti ogorčenje za* radi puljske obsodbe. Merodajni krogi opozarjajo javnost na te provokaterje, ki jih gotovo tudi pri nas ne manjka. Vsakega sumljivca je najbolje takoj prijaviti oblastem. Javnost pa naj ne uresniči želje faši* stov z nepremišljenimi dejanji. Hrvatski sel jaki na grobu kralja Osvoboditelja v Topoli Lepa manifestacija vzajemnosti in bratstva med hrvatskimi in srbskimi seljald — Beograd, 21. oktobra. Včeraj ob 14. so se hrvatski selaški zadrugarji odpeljali z avtomobili v Topolo, da posetijo dom Nj. vel. kralja, prvega zadru*arja Jugoslavije. Pri prihodu v Topolo je hrvatske goste pozdravila množica meščanov in sel Jakov te vse okolice. Pred spomenikom, ki ie bil postavljen v čast junakom, padlim v vojnan za svobodo, jih ie pozdravil načelnik To« Dole s temi-le besedami; »Dragi batie! Jugoslovenski seljaki iz Hrvatske! Jugoslovenski seljaki Sumadije so srečni, da lahko v srcu Sumadije pozdravijo hrvatske seljake, svo:e brate in da jim morejo prirediti gostoljuben sprejem So trenotkl, ko uvidevamo koristi in čutimo potrebo medsebojnega spoznavan;a, zlasti v kraju Velikega Karadiordje. v kra:u. kjer ie bil izpaljen prvi strel za osvoboditev ne samo Sumadije, ne samo Srbije, temveč ftnf aovanfe pomočnikov notranjega ministrstva S kraljevim ukazom sta dodeljena notranjemu ministru dva pomočnika - Zastopnik finančnega ministra Beograd, 21. oktobra. AA. Na predlog ministrskega predsednika je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz, s katerim sta imenovana za pomočnika notranjega ministra pomočnik bana primorske banovine dr* Ivan P ero vic in dosedanji načelnik oddelka za zaščito države v notranjem ministrstvu Dobrislav Matković. Za pomočnika bana primorske banovine je imenovan dosedanji veliki župan primorske krajiške oblasti Andrija Zdravkov'ć. Beograd, 21. oktobra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za zastopnika finančnega ministra, ki je odpotoval na sejo reparacijske komisije v Pariz, minister brez portfelja Nikola Uzunović. vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ko se bomo danes poklonili spominu Velikega, borca, ko se bomo poklonili na grobu bla-gopekojnega kral a Petra, brezsmrtnega Osvoboditelja, spomnimo se tudi onih, ki so s krvjo odkupili naše osvobo enje in ujedinjenje, kakor onega, ki ga je v mukah srečno dokončal. Poklonimo se globoko spominu onih. ki so nam z ustanovitvijo Jugoslavije omogočili veliko bodočnost naše lepe in prostrane domovine. Pozdravimo kral evino Jugoslavijo, v kateri moramo biti vsi srečni. V tej naši skupni domovini Jugoslaviji se bomo srečno razvi'ali baš s pomočjo skupne zajednice med Hrvati, Srbi in Slovenci. Zato Vani kličemo: »Živeli hrvatski zadrugar ji! Živeli hrvatski bratje! Živel jugoslovenski narod! Živel jugoslovenski kralTc Zatem se je razvrstil sprevod in hrvatski zadrugarji sc krenili v spremstvu množice domačinov v Oplenovac. da se poklonio na grobu kralja Petra. Tu iih je pozdravil prota Stevan Guzvič. Odgovoril mu je hrvatski zadrugar Marinčić, ki se je v svojem govoru spomnil zaslug blagopo-kojnega krala Petra Osvoboditelja. Pi» kratkem zaključnem nagovoru prote Gu-zvida so si hrvatski zadrugarji ogledali grobove in cerkev ter se divili veličastnim zgradbam zlasti mavzoleju. Pri izhodu iz cerkve so bili fotografirani. Na grob kralja Petra so položili prekrasen venec z napisom: »Velikemu kralju Osvoboditelj, vzvišenemu očetu kralja Preporoditelja — Hrvatski selfaški zadrugaru 20. oktobra 1929«\ Zatem so hrvatski zadrugarji počastili spomin Karadiordja, očeta Jugoslavije. Po opravljenin svečanostih so bili hrvatski seljaki gostje šumadijskih zadrugarjev v hotelu »Oplenac«. Med kosilom jih je pozdravil prota Čedomir Diord ević. Odvrnil mu je v imenu hravtskih zadrugarjev Ma* rinčič, k! sc je v svojem govoru dotaknil splošnega razvoja zadružnega pokreta. Go~ voril Je nato še hrvatski zadrugar GrdeŠa iz Korduna in več drugih govornikov. Po obedu so si hrvatski gostje ogledali vinogradniško zadrugo v Topoli, katere prvi zadrugar je Nj. Vel. kralj Aleksander. , Odgođena razprava Beograd, 21. oktobra. Pred državnim sodiščem za zaščito države se je danes pričela razprava proti profesorju beograjske univerze dr. Dragoljubu Jovanoviću, ki je zaradi nekega svojega govora obtožen po čl. 3. in 4 zakona o zaščiti države. Ker pa na razpravo nista prišli dve glavni priči, je bila razprava v sporazuma z državnim pravdoikom in zagovorniki odgođena« Ukrajinska grofica terorizira sovjete Ukrajinska grofica Levicki, ki organizirala svoje čete in Riga, 21. oktobra. Kakor poročajo ii Rusije, je čeka organizirala v okraju Bo-risopavlov-k pri Kijevu velik lov na neko zloeinko. ki s pomočjo svojih tolp že dolgo časa ubija in strahuje sovjetske funkeijo-narje. Kakor domnevajo, je ta zagonetna ionska bivša grosica Levieki, članica stare je prej živela v samostanu, je vodi upor proti sovjetom ukrajinske rodbine, ki jo živela do nedavno v nekem samostanu pri Kijevu. Grofica je organizirala velik upor proti sovjetskim da v kar je m, izmed katerih jih je mnogo izginilo brez sledu. Sovjetske oblasti menijo, da so bili davkarji umorjeni. Grofica vodi svojo bando osebno in nosi mo$ko obleko. Konec pomorskega tekmovanja med Anglijo in Ameriko Macdonaldova izjava angleškim novinarjem — Koncem tedna se bo vrnil v Anglijo česar takega sklenjeno, kar bi vezalo bodii- London, 21 oktobra. Sinoči ie bil angleški ministrski predsednik Macdonald na večerji pri kanadskem ministrskemu predsedniku Mackenzie Kingu s katerim je zaključil razgovore o amerisko-angleških od-nošajih in o drugih vprašanjih. Nocoj odpotuje Macdonald v Montreal in najbrže koncem prihodnjega tedna v Anglijo. V razgovoru z novinarji je Macdonald ponovno na-glasil, da ni bilo v pomorskih zadevah ni- si Zedinjene države ali pa Francijo. Vsi obvezni zaključki se bodo štorih" na pomorski razorožitveni konferenci v Londonu. »Cilj mojega potovanja.« je zaključil Macdonald, >je bil, da ustvarim prijateljsko atmosfero in da napravim konec ameriško angleškemu pomorskemu tekmovanju.* Tudi arabske žene stopijo na plan Prihodnji teden se bo vršil kongres arabskih žena — Nevarnost novih nemirov v Palestini Jeruzalem, 21. oktobra. Cez teden dni se sestane kongres arabskih žena, kateremu pripisujejo tukajšnji politični krogi veliko važnost Arabske žene bodo protestirale proti palestinski upravi in se zbrale pod ^ridom vzdihovanjac. Ker je politični položaj v Palestini kljub dozdevnemu mira zelo napet, se boje merodajni krogi, da ne bi prišlo do ponovnih krvavih incidentov med Arabci in 2idi. Tukajšnje oblasti so za vsak slučaj pripravile obsežne varnostne odredbe. Žita se je preselila v Belgijo Bruselj, 21. oktobra. Včeraj je prispela semkaj z vso 6vojo družino in spremstvom zadnja avstrijska cesarica Žita. Pod imenom baselske kneginje se je nastanila v gradu Steenockerzel. Ponovna operacija Poincareja Pariz, 21. oktobra. Bivši francoski ministrski predsednik Poincare bo jutri drugič operiran. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.815, Berlin 1&5125 — 13.5425 (13-5275), Bruselj 7.9112, Budimpešta 9.896, Curih 1094.4 — 1097,4 (1095.9), Dunaj 794.66 — 797.66 (796.16). London 275.96, Newyork 56.51, Pariz 221.77 — 223.77 (222.77), Praga 167.27 — 168.07 (167.67), Trst 295.47 — 297.45 (296.45). ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.96, Newyork 56.56, Pariz 222.70, Milan 296.50, Curih 1095.90, Amsterdam 22.80, Berlin 1362.50, Dunaj 796.25, Praga 167.75. Efekti: Vojna Skoda 415—417. INOZEMSKE BORZE. Curih : London 25.17875, Newyork 516^0, Pariz 20.325, Milan 27.04, Madrid 73.75, Berlin 123.42, Dunaj 72.60, Beograd 9.126, Prasa 15.29, Bukarešta 3.07125. Budimpešta 9O20, Sofija 3.73, Vartava 57.95, Pogajanja med radarji In centralo TPD SpommŠcm, ©a podUgi kader« so T jiiMJn. M. oktobra. Danes dopoldne so se pričela v palači CTPD v »▼točnosti zastopnika TPD sosp. Skubeca, uutopnika rudarskega glavarstva naojmmfta g. Pehanj ter sastopoi-ker radarjev tn delov«*« ebosmioe posjofon-ja aa oklenite v mesadne pogodbe. Pogajanj se udeležujejo s strani -udar-jev odnosno delavskih organizacij Strne Jakob, Trbovlje; Morn Filip, Trbovlje; Ba-otie Dominik, Trbooije; Bihter Jožef, Raj-benbnrg; Radi Ivan, Rajbeuburg; Arb Jurij, Zagorje; Lešnik A., LaSko; Grilc Fr., Laosso; Jerebičnik Frane, Hrastnik; Kraut-berger Anton, Zagorje; Dernoviefe Kari, UX, Kiaovoe; Bedenik Ivan, Hrastnik; Ve-fceki Gabrijel, Kočevje; Jenko Peter, Ko-•ovjo; Pitako Vilko, za Jug. Strok, zvezo; avos Vladimir, la Nar. strokovno zvezo. Pogajanja se vrše na podlagi naslednje Podpisana vodstva vseh strokovnih organizacij rudarjev si dovoljujemo v sporazumi z II. rudarsko skupino na podlagi prošnje rudarjev v svrho ureditve mezdnih bi delovnih odnosa*jev med prizadetim delavstvom m družbo predlagati naslednje aehteve: L Vse obstoječe temeljne plače posameznih kategorij se naj povišajo za 30S. 2. V istem razmerju naj se povišajo akordne postavke, pri čemer je treba tc prilagoditi krajevnim razmeram dela. 3L Zaslužek v akordu mora presegati J5% povprečje normalne temeljne pia«e. 4. Vse obstoječe doklade na temeljne plače ostanejo nadatje v vetjavi. 5. Dodelitev akorda se mora vrši i i na kraju delovnega mesta naj del j 3 dni pc nastopu dela dotične nasadbe. 6. Začasna premestitev delavca ->d njegovega akorduega dela k postranskemu se odškoduj s povprečjem njegovega akord-aega zaslužka dotične plačilne penjode. 7. Premestitev delavca z dosežene ki-tegorije v nižjo ni dopustna. 8. Jamski les in ves zade\ni materijal, ki ga rabi delavstvo pri ;zvrSbi svo štreno. Njegova skrb za zmanjšanje stanovanjske mizerije Je vse hvale vredna. V Mariborski ulici je v delu temelj za visokopritlčno, enonadstropno R. Dubro-vićevo bišo. V tleh bo soba, pralnica ln drvarnica. V podstrešju ne bo sob. Poslopje bo pred zimo vsaj povečem sezidano in pokrito. Zidarska dela ima v rokah Zidarska zadruga. Nekaj vil v tej ulici ima že narejene moderne betonske ograje, pri dru» gi'h jih pa še delajo. V Zgornji Šiški ob Celovški cesti zraven skromne poljske poti je povečem zgrajena visokopritlična Jančigaieva hiša. Poslopje bo imelo ravno streho, okrašeno a betonskimi figurami. Zidovje je nekaj iz navadne zidne, nekaj pa iz umetne opeke. Zidanje izvršuje Zidarska zadruga. — Dalje ob tej poti. blizu gorenjske železnice si stavi upokojeni orožnik Medvešček na mestu prejšnje lesne hišice zidano poslop* je. Hiša bo pred zimo dodelana in porabna. Z delom se žurijo. zakaj zima se bliža z naglimi koraki. Na oglu Friškovca in Maistrove ulice je zrasla visokopritlična, enonadstropna Pe-tanova hiša. Smrečica vrn zidu pravi, da je zidovje ravnokar doseglo svoi višek la da bo poslopje kmalu tudi pod štreno. Zidarska dela ima v rokah stavbno podjetje Ivana Seršena iz Domžal. — Na Dunajski cesti onkraj Stadiona so začeli sredi preteklega tedna kopati zemljo za betonski te* me)j visokopritHčni, enonadstropni hiši V. Kirehsch lageri a. V kletnih Prostorih bodo drvarnica in pralnica, v visokem pritličju m v prvem nadstropju pa stanovanja. Podstrešje ne bo hnelo sob. Zidanje ie prevzel zidarski mojster Anion Mavric. Hiša bo letos vsaj v grobem dograjena in spravljena ped atreho. Na Kosove-n polja so delavci zaposleni s kopanjem sveta za temeUnt betonske zidove visokapritffppi, enonadstropni rfladnl-kOTi hrti. Pri kopanju so nakonak dokaj gramoza, lepega peska m fine mivke. Se prod zidanjem si je naprav«* gospodar na svojem svetu S metrov globok vodnjak, ki djajf prav dobro nitno vodo- Stanovanja be- zraka sredi polja. Tu ne bo nadležnega črnega dima iz tvornic. ne zoprnega cestnega prahu. — Ravbarjeva visokopritlična hiša s podstrešnim stanovanjem je znotraj ometana. Sobni slikarji so ravnokar končali svoje delo in se je gospodar sredi tega tedna že vselil v stalno svoje stanovanje. Na zunaj bo zidovje ometano prihodnje leto. Zidarska dela je izvršil zidarski mojster Jerko. — V bližini Ravbarjeve domačije je Kome!jeva hiša že toliko v zgradbi napredovala, da bo porabna v bližnji bodočnosti. Zidanje ima v rokah zidarski mojster E. Cernič. Na projektirani ulici, ki veže Cesto na Loko z Jeranovo ulico, je v delu betonsko zidovje za Ciglarjevo visokopritlično hišo. Ker je tu svet mehak, se mora dovažati gramoz in pesek za temelj, kar stavbo precej podraži. Zidarska dela ima v rokah stavbnik Robert SmieIowski. Hiša mora biti koncem meseca novembra gotova, da se bo gospodar mogel vseliti. — Nekoliko naprej" od Ciglarjevega stavbišča na isti ulic; pa blizu Ceste na Loko so zaposleni delavci na nekdanjem Popovičevem travniku, kjer kopljejo v me&kih tleh temelj visoko-pritltčni, enonadstropni hiši. Tu je talna voda že pol metra pod površjem, čez vsa stavbišče bodo napravili 20 cm debelo že-lezo-betonsko ploščo, na katero bodo prišli šele temeljni zidovi. V tleh bo samo drvarnica. Pač pa bo stanovanje tudi pod streho. Ko bo hiša dograjena, se vselita v njo Marija in Ivana Mazi. Zidarska dela bo izvršilo stavbno podjetje Tornago. V Devinski ulici, ki gre z Zelene poti vzporedno s Kotezijsko ulico proti Trnovemu, je malone v grobem sezidana pritlična enodružinska hiša Marije Fišinger. Z delom se na vso moč hiti. Dasi se ie stavbišče oživilo Šele pred štirinajstimi dnevi, bo vendar poslopje že drugi mesec toliko zgrajeno, da se bo lastnica lahko preselila pod svojo streho. — Ob poti na Rakovo Jelšo je povečem sezidana in pokrita pritlična hiša Terezije Klemen. Notranjost se ravnokar ometava, nakar Se bo pobelila. Gospodinja se v njo preseli čez kakih štirinajst dni. Zunanji omet pa dobi Wša prihodnje leto. Na Kodeijevem se zunaj ometava visokopritlična, enonadstropna Slokanova in visokopritlična Klanškova hiša. Nekoliko naprej od ondotnfh ličnih vi! in hiš pa vid;š siromašno barakarsko vas, ki ima 33 številk. Vse so lesene in Ie nekatere med ni!* mi ometane in pokrite z opeko. Posebno siromaštvo očitujejo tiste, ki so zbite Iz sta* rega, že rabljenega lesa. Tu vidimo, kako si ljudje popravljajo strehe in stene, da Jrni ne bo nagajal dež in sneg ter silil k njim skozi špranje in razpoke mraz. — V Meatn: gramozni jami se kar naprej stavijo bara» ke. Tu je postavil barakar leseno ogrodje, pripeljal nekoj zidne opeke, da si postavi svoj dom, njegov sosed obij* lesene stene s trstjem, pri sosedni baraki se pa trst je ometava z malte, da bo takšna kakor zidana hiša. Večina barak pa bo ostaJo It* senflk — Na Oaftevka rasejo prkfifoe, Se- 47 avtorjev pripoveduje o sobi In o drugih Apel ne javDOst, da postavi Ketteju in Puglfu spomenik t Novem mestu V orodo jo izšla prva knjiga zbornika »Odmevi«, ki bo izhajal perijodično, in si-oor štirikrat na leto. V prvi knjigi so zastopani deloma s pesmimi, črticami, razpravami, aforizmi in slikami, pesniki, pisatelji in slikarji: Ivan Albreht, Anton Aškerc, Ante Beg, Božidar Borko. Dragutin Dornjanič, Engelbert Gangl, Cvetko Golor, Povel Golta, Danilo Gorrašek, Fran Govekar. Vida Jerajeva, Ljuba Jurković, Elko Justin, Monica Romanova, Griša Ko-ritnik, Jože Kostanjeve-c, Mihovil Krušlm, Mirko Kunčič, Ivan Lah, Janko Lavrin, Fran Lipah, Joža LoArenčič. Miha Maleš, Ksaver Meško, Fran Milčinski, Josip Murn Aleksandrov, Radivoj Peterlin-Petruška, Jan Plestenjak. Milan Pugelj, Radivoj Re-har. Franjo Ros, Silvin Sardenko, Janez Selezu Fran Sterle, Gustav Strniša, Josip Suhv, Saša ŠantcI, Katja Špur-Muropolska. Mirko šubic. Alojzij Tomažič, Fran Tratnik, Josip Vandot, France Veber, dr. Josip Vošnjak, France Zbašnik, dr. Fran Zbašnik in Fran Žgur. Prvi del »Odmevov« prinaša v prilogi sliko v bakrotisku pokojnega Milana Pug-Ija, krasno delo Delniške tiskarne, nakar siede prispevki Puglju v spomin: Ivan Albreht: Milanu Puglju, Cvetko Golar: Cebe-larjeva molitev, Ljuba Jurkovič: Neimar, Jože Kostanjevec; O Milanu, Gustav Strniša: Manom prijatelja Milana Puglja. Josip Vandot: Iz Pugljevih mladih let, Radivoj Peterlin-Petruška: Popotnika Najbolj irčrpen je prispevek Josipa Vandota: »Pomlad 1. 1soo. je bila prekrasna, piše Vandot, in prav zaradi tega polna tragedije za Novo mesto. Zakaj sredi največjega naravnega razkošja in sredi vriskajočega pomladnega veselja se je hipoma raznesla mod ljudmi vest, da je umrl pevec novomeške okolice in njene brsteče pomladi. Po kapiteljskem hribu so posedeva-li študentje in plakali, plakali ob verzih, s katerimi se je v »Zvonu« mladi Kette poslavljal od Novega mesta, od življenja, od sveta in od nikdar doseženega ideala. Velika žalost nad prerano in nepričakovano Kettejevo smrtjo je potrla vse tedanje novomeško dijaštvo, ker jim je bil Kette mojster, od katerega so po vsej pravici pričakovali največje pomoči in ki jim je bil učitelj dve leti. Slovenska moderna je vzbrstela v največjem cvetju in mladina se je je oklenila z ljubeznijo in navdušenjem in v Novem mestu je bil njen propagator Kette, ki ga je mladina smatrala za najnadarjenejšega in naj-genijalnejšega poeta nove moderne srruje. Vandot opisuje nato Pugljeva dijaška leta v Novem mestu, kako je zavzel Kettejevo mesto med tamošnjim dijaštvom, seznanja nas s tragedijo njegovega srca in zaključuje članek z apelom: Novo mesto se lišpa in preosnavlja; nima spomenikov, a ima krasne prostore za spomenike. Ima stotine zaslužnih mož; a ima samo dva genija. 30 let je minilo po Krttejevi smrti; a še vedno je ves severni del mesta poln Kettejeve duše in osebnosti. Kakor da je še vedno živ in sloni na stari cesti ob nizkem okencu Štamcarjeve hišice in mu dekleta pojo zaljubljeno podoknico. A doli na jugu tam pod bregom, tam v romantiki pozabljenega Sv, Janeza ob Krki in nad Krko, v povodnJakovem zatišju Rozinove-ga potoka, po šumah, po vaseh in med zelenjem Božjega groba in še dalje, dalje do podgorskih sel — tod povsod je raz-stresena Pugljeva duša, ki je dala iz sebe vse, a ni prejela ničesar. Narod je spoznal svoja dva genija in če je pravičen in pobožen, jima bo končno dal vse ono, kar sta zaslužila, ko sta delala zanj in trpela zanj. V drugem delu so zastopani: Ivan Albreht s pesmijo »Na Golgoti«, Aškerc s »Poslednjim pismom dr. Tumerju«, Beg s Studijo »O gobah«, Borko z lirsko izpovedjo »Drhtenje v duši«. Domjanrč s pesmijo »Spomen na Ljutomer«, Gangl s pesmijo »Sebi«, Gotia s pesmijo »LTspavanka«, Go-rmsek s pesmijo »V album«, Govekar s pikanro črtico »Boa«, Jerajeva s pesmijo »Fant in deklica«. Komanova s črtico »Na kmetih«. Kori tn i k z »Mornarskimi pe*ma-mi«, KrušKn s pesmijo »V Turopolju 1016.« Kunčic s pesmijo »Vera«. Lah s črtico »Ca-hejev maj«, Lavrin z esejem »Ruska modema do velikega prevrata«, Fran Lipah s pesmijo »Galicija 1915«. Lovrenčič s pesmijo »Obračun«, MeSko s črtico »Slovenske Gorice«. Milčinski s črtico »Sožalni poset«, Mum s pesmijo »Šmarna idila«, Plestenjak s črtico »Srečanja«. Pugelj s pesmijo »Ja-grovi-JugosIovani, Rehor z dvema pesmama, Roš s črtico »Jesenska storija«, Sardenko z dvema poemama, prav tako Selen, Suhy s potopisom »Bombav«, Spur z dvema pesmama, Tomožtč s črtico »Bodite ljudje«, Veber s člankom »Nekaj misli o kulturi in civilizaciji«« Vošnjak s pismi Aškercu, France Zbašnik z več pes mam i m dr. Zbašnik s črtico »Morje«. • Slike so prispevali Elko Justin: Naslovna stran m Jesen (iesorez), France Sterle: Ljubljanski grad (perorlsbo), dubic: Studija (lesorez), Maleš dva Irnore^a, Santel: Ekslibria (lesore?). Kot jo razvidno iz imen aotrudnikov, je zastopano v prvi knjigi predvsem »stara garda« ter vod Srbohrvotov. Izdajatelj in urednik Radivou Pe4e^in-Pe4rus%a obeta, da bo dal v drugo knjigo, ki izide za Božič, ▼eč prostora mlsjfim, tako da bodo prišli v »Odmevih« do besede stari in mla-d* brez ožim na njihovo svetovno nazbra- nje. Tudi bo stremel, da bo v »Odmevih« sodelovalo čim več srbohrvatskih pesnikov, pisateljev in slikarjev. »Odmevi« bodo na razpolago tudi najmlajšim, ki še niso nastopili v javnosti, bodisi iz tega ali onega razloga. 2e v prvi knjigi je objavil dvoje pesem 16 letne gimnazijke Katje Spur-Mu-ropolske in se nada, da bo sodelovalo pri zborniku čim več še popolnoma neznanih avtorjev in avtoric. Prva knjiga »Odmevov« vsebuje poleg »Zapiskov« tudi »Knjige in liste«. Najbolj zanimiv prispevek jc zagovor pesnika Janka Glasorja. Kakor znano, je kritika njegovo najnovejšo pesniško zbirko »Cas-kovač« raztrgala tako v »Ljubljanskem zvonu« kakor v »Domu m svetu«. Glaser pravi, da nikakor ne more molčati k trditvi, da je »celo njegova misel na smrt in umrljivost dolgovezna in — dolgočasna. »Ničesar ne mrzim bolj ko prazno besedičenje, za vsak epiteton si iisprašujem vest, ali ni morda neresničen — bodisi premajhen in aato gluh, bodisi prevelik in zato votel. Albina Brus-Valentova Pred par dnevi je umrla in bila čisto tiho pokopana zaslužna žena Albina Valen-ta-Brusova. Odlično je sodelovala pri porodu slovenske drame. Rojena 1. 1851 v Ljubljani, ie bila hči lesnega trgovca, ki je igrala od 1. 1868 do 1S73 predvsem naivne in 1'tibimske vloge. Bila angažirana kot stalna igralka z gazo 20 gld. na mesec ter je bila zaradi svoje živahnosti in velike vestnosti pri memoriranju ulog zelo priljubljena. Bila je tudi prav dobra deklaraa-torka. Njen mož Vojteh Valenta. roj. 1842, je bil mag. blagajnik. Sodeloval je v veseloigrah in operetah ter opernih odlomkih: imel ie lep bariton ter je bil tugi eleganten komik. Bil je med ustanovitelji Dram. društva, Glasbene Matice in takoj prvo leto odbornik oben društev. Umrl ie decembra 1891. Pokojnica ie bila član svojedobne najboljše slovenske družbe, vedno živahna, temperamentna, zmerom nekoliko na bivšo igralko spominlajoča s svojim vedenjem in govorjenjem. Z Murnikovo in kasneje tudi z n:enim možem, Ivanom Murnikom, tajnikom Trgovske in obrtne zbornice, poslancem in dežel, odbornikom, jo ie do njune smrti vezalo toplo prijateljstvo. S ponosom se je spominjaJa slovenske borbe z ljubljansko nemškutarilo in nemško dežel, vlado in rada je kazala pisma Janeza Blei-weisa, ki jo je visoko cenil kot redko zavedno in požrtvovalno delavno Slovenko. Zadnja leta je telesno opešala: vid jo je zapuščal, a duševno je ostala bistra do zadnjega. Končno jo je zadela kap in izdihnila je skoraj pozabljena v iavni bo» nišnici. Naj se ji ohrani častni spomin, vrli slovenski ženi! Smrt ljubljanskega originala Včeraj je v bolnici po mučni bolezni preminul star ljubljanski original g. Franc Kolar, dolgoletni trgovski uslužbenec v veletrgovini 1. C Maver. Rojen je bil v Oplotnici do Štajerskem m se že zgodaj posvetil trgovskemu stanu. Posta] je samostojen trgovec, toda trgovino je moral kmalu zaradfi bolezni opustiti. L. 1897 je vstopil v skj-žbo pri tvrdki I. C. Maver, kjer je ostal do nedavnega, ko zaradi bolezni ni mogel več delati. Pri tvrdki je bil zaposlen v pisarni kot stracdst in je opravljal službo dolga leta vestno in skrbno. Bil je izredno marljiv delavec. Bil je član raznih narodnih društev in velik prijatelj knjig in časopisov. S posebno vnemo je črtal nas list in spravljal številko za številko Zapustil jc v svoji sobici v hotelu Bellevue, kjer je zadnja leta stanoval, veliko in zanimivo zbirko raznih ča^pisov in knjig. Bil je dobor in originalen možakar in vsi so ga ljubili. Po svojih nazorih malo nenavaden in patrijar-halen, toda korenina, karšnih ni veo mnogo V Gradcu živi samo še njegova sestra, dru-Cih ožjih sorodnikov ni imel. Bo* mu lahka zemlja! (Presveta Repertoir Narodnega gledališča t Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 21. oktobra: »Strahovi«. Red D, Torek, 22. oktobra: Zaprto. Sreda. 23. oktobra: »Na3 gospod župnik«. B. (četrtek. 24. oktobra: Zaprto. Petek, 25. oktobra: »Faust«. Red E. OPERA Začetek ob pol 20. Ponedeljek. 21. oktobra: Zaprto. Torek, 22. oktobra: »Švanda dudiaik«. Red E. Sreda, 23. oktobra: »Car m tesar«. Premijera. Red C. četrtek. 24. oktobra: »Jonny svira«. Red A. Petek, 25. oktobra: Zaprto. Opozarjamo na nocojšnjo uprizoritev Ibsenove dramo »Strahovi* v ljubljanski d notni, r go. Morijo Vero, gg. LcrvoTJem in Debovcem v glov**ih vlogah. Reiira ga. Morija Vero. Predbteva se vrsi za abonente reda D, Jutri zvvčer se poje v ljubljanski operi »Svanda dudak« z g. Jankom v votr olovni vlogi. Dalje oodeJujejo ge. Poličcva, Thiernrjeva ter gg. Križaj, Kovač. Rmm-pe«j, SirnoTKič, Drenovoc, Rus in drugi. — Predstava jc za aborunoi E. — V sredo bo premijera Lortzingove opere »Car m teoar«. Sodelujejo ooši prvi eooferi Dirigent: Siri-tof.__režiser Povhe. Premijera se vrii /a KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 21. oktobra 1939, kaaottftani: TJrfto, ptmvooUnvi: 8. oktobra, Pelagrja. DAJfA&fJB PETJV5D1TVEL Drama: Strahovi. Kino lUdoa: LoJu Kino Ideal: Cigan primao. Kino Ljubljenki dvor: Ciganska ljubezen. DE2URXB LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg, l\-t.ir. Sv. Petra cesta, Hočevar, S p. Stfka. Koakor je —\ Zimsko kopališče SK Ilirije, ki jc priključeno letnemu kopališču, se gradi pospešeno. Koncem prihodnjega meseca bo te omogočeno kopanje. Plavalni sport bodo preko cele zime gojili sportniki-plavači pod strokovnim vodstvom trenerja. Trener pa bo na razpolago tudi nesportnikom in bn vsakomur omogočeno, da se snloh nauči plavanja, pa tudi specijelnih plavalnih metod. Interesenti naj se pismeno iavijo Plavalni sekciji S»K Ilirije, Kavarna Emona. — Ko se začno krToe ceTj poapnjc ran, deluje uporaba naravne »Frani Jo<«fo-vec grenMee na redno izprazneuje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške rede priporočajo pn staro>tn h pojavih različne vrste »Frani Josefovo« vodo, ker odpravijo zaatajanje v želodčnem Črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Frans Jose!oTa< ▼oda oe dobi v vseh lekarnah, drogeniHh in špecerijskih trgovinah. t/L Iz policijske kronike Ljnbllatia, 21. oktobra Za tatove koles bo sezona kmalu končana. Toda iznajdljivi tatovi kljub temu ni. o v zadregi, kajti zanje se je začela nova sezona: sezona zimskih sukcuj. Včeraj >ta bili namreč za uvod ukradeni že dve. Ena je bila odnesena trgovskemu sotrudniku riugonu Poschlu iz kleti restavracije »Zvezda«. Ko je hotel snoči domov, je presenečen opazil, da mu je nekdo odnesel le^u, skoro novo zimsko suknjo, vredno Jihkj Din, poleg tega pa še 100 Din vreden klobuk. Suknja je črna s plišastim ovratnikom-Post. načelniku Vojtehu Kruleju je bila včeraj odnesena suknja iz veže hiše št. 61 na Dunajski cesti, ki je bil v posetth pri svojem tastu, posestniku Franu Vidicu. Suknja je nova, črna in vredna okoli 1500 Din. Včeraj se je pripetilo več manjših nesreč. Na križišču Dunajske ceste in Dalmatinove ulice sta se s kolesi zaletela skupaj dijak Vinko Ogorelc in mizarski pomoćnik Viktor Intihar. Padla sta s koles in se nekoliko pobila. — V frančiškanski cerkvi se je včeraj onesvestila 51 letna poštna uradnica Marija Vindischer iz Kranja. Padla ic na obraz in se precej poškodovala, tako da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. V ljubljansko bolnico so davi pripel' iti težko poškodovano posestnico Marijo I.a-vričevo iz Male Slivnice pri Velikih La-ščah, katero je ponoči njen slaboumni sin v napadu besnosti s kladivom večkrat udaril po glav!, ji prebil lobanjo tn jo težko poškodoval. Sin je bil šele nedavno izpuščen z opazovalnega oddelka ljubljanske bolnice, kjer se je zdelo, da se je njegovo stanje zboljšalo. Stanje Marije Lavričeve je zelo kritično. — iimuiaAuko xo gospod«. Gia*ia&t«ka «u potrebna športni mladfai, marveč tu pridobiti trenerja iz Nemčije, paepo-da Deutta, ki je afesohrjrA? vieofco &olo M rwn-n*stdu> i-n te4eooo kulturo v Berlinu. SiptcijitV;-ziral se je zkttti za phanraJoo in riraoaisticjno panogo in boks. Oospod Dceta bo uvedel posebai oirrma&ričn« sicitem, ki m je v zapadni Evropi in nordijskih državah uvelja^iJ s v«Utitii efee-hom. Oimnaoiičm tr«awngd se bodo vrš . zsoćnf.h večernjo urah redno eden- do d v ikzni tedensko v telovadnici Tehndčai« STed*t}> 5o!c. Hac>ro4a«no vse sovpode. ki s« resuo lajvima-k> za predvideno telesne v«*8e. da t« pismrnn oriiavao na prodoed»rvo SK Ikri*, kavama Evropa. — SK Ilirija. — Sloibeno is jogoalor »oves* huene io ionskih športov. Vozna izredno sojo uptavnega odboro oe vrli danes ob lft v damskem anionu ksvsrno Emona 01^ odborniki se naprošajo, da Ji sigurno ln pol-nootoviino priaootvnjejo. Tsjnik I. Strupen jezik. — Vaš, odkod prihajam? — No? — Iz zavoda za pospeševanje 'c-pote. — Beži no! Gotovo je bil že zapit. Tudi utemeljitev. — Praviš, da me iskreno ljubiš, a pravkar sem videla, kako si poljubiial služkinjo. — Ne smeš* mi zameriti, saj od same Ijubetni ne vem. kaj počenjam. Izumitelj. — Kaj si izumil ? — NefcaJ kolosalnega. Z mojim izumom lahko vidi vsakf Človek skozi zid. — Kako si pa U? dosegel? =š Nepravi! sem x zidu tuknjo. Dnevne vesti. — Čudno postopanje zagrebške akademijo umetnosti. V Zagrebu sta pred začet-kom šolskega leta delala na akademiji umetnosti tudi dva Slovenca. Prvi je studi-dal na akademiji v Pragi ie tri letnike kiparstvo, drugi pa tehniško srednjo šolo v Ljubljani. Bil je, odkar šola obstoji, najboljši in najbolj talenti ran njen slikar. Po izjavi direktorja akademije sta oba kandidata izpit izvrstno prestala in naš mladi slikar je bil celo najboljši med vsemi kandidati. Obema slovenskima kandidatoma je bil pa sprejem na akademijo po izpitu odklonjen, če.š da nimata male mature, a tudi nikakega potrdila o izpitu nista sprejela. Ali akademija ni pred izpitom poznala svojih predpisov, da je talentiranima kandidatoma napravila dosti skrbi in €tro-Sfcov ter 6ta zaradi čudnega postopanja akademije izgubila tudi semester. — Oddelki finančne kontrole pri pivovarnah odpravljeni. Finančno ministrstvo je odredilo, da se odpravijo vsi oddelki finančne kontrole pri pivovarnah, da pa ostane pri večjih pivovarnah, kjer je bil starešina oddelka uradnik, do nadaljnega dotični uradnik kot stalni kontrolni organ, pri manjših pivovarnah pa ostanejo stalni kontrolni organi oni pregledniki, ki so absolvi-rali pivovamiški tečaj. — Natečaj za osnutek novega poslopja. Kakor smo ie poročali, namerava zgraditi Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu za mariborsko ekspozituro Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani uradno poslopje. V ta namen jc razpisan natečaj za dobavo idejnih načrtov. Določene so tri nagrade in sicer 20, 15 in 10 tisoč Din. Osnutki, označeni z geslom, morajo biti vloženi do 30. novembra opoldne v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani v zapečateni kuverti z napisom »Natečaj za dobavo načrtov za zgradbo uradnega poslopja v Mariboru«. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani je bil vpisan okrožni zdravnik v Št. Eju v Slovenskih goricah dr. Just Bača:. — Jugoslovensko - češkoslovaški znanstveni stiki. Na povabilo medicinske fakultete beograjske univerze je predaval prof. Osterčil 11. t. m. v Beogradu o biološki podlapi lecenja z radijem. Stiki med prasko in beograjsko medicinsko fakulteto imajo že svojo tradicijo. Lani in predlanskim so predavali v Beogradu nrofesorji Pelnaf, Svllaba in Šnmberger, v Pra>tavljalnicc na postaji Rakek. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejemi do 25. t. m. ponudbe glede oddaje del za napravo nove postavijalnice na postaji Rakek. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Konferenca z veze jugoslovenskih m*st ▼ Splitu. V Splitu se je v soboto pričela konferenca poslovnega odbora Zveze jugoslovanskih mest. Na konferenci so zastopana vsa jugoslovenska mesta, Ljubljano pa zastopajo občinska svetnica prof. Jarc in Ivan Tavčar ter magistratni direktor dr. Milutin Zarnik. Meti drugim je bilo sklenjeno, da se bo vršila glavna skupči-na zvez prihodnje leto marra meseca v Beogradu, bodoče seje poslovnega odbora pa se bodo vršile v Ljubljani, odnosno v Sarajevu. Na predlog občinskega svetnika Tavčarja, ki je zastopal Ljubljano tudi na predkonferenci zveze slovanskih mest v Poznanju, je bulo sklenjeno, da se tudi naša zveča mest pridruži zvezi slovanskih mest. -— Borba med tihotapci in financarji. v Dubrovniku so v soboto zvečer organi finančne kontrole zalotili večjo tihotapsko družbo, ki je tihotapila različno blago, tako kavo, sladkor in čaj z angleškega par-nika, ki je bil pristal v grufiki. loki. Med tihotapci in financarji je nastala pravcata bitka. Tihotapci so pobegnili, pusteč vso v tihotapljeno robo v pristanišču, finega tihotapca so prijeli in izročili carinskemu sodišču. — Ce ima star mož mlado ženi>. V soboto zjutraj so morali v zagrebško bolnico prepeljati 641etnega Slovenca Luko Turka, ki si je z nožem preparal trebuh. Ko so ga v bolnici vprašali, zakaj ie hotel umreti, je odgovoril, da si je hotel končati fivljeuje, ker ga je zapustila žena in se ni hotela vrniti k njemu. Žena je namreč staja šele SO let in 6e je starega moža naveličala. 1 ur-kovo stanje je zelo kritično. TE1.Z7SO DVOR JUBLJANIKI- ^ Samo še danes CIGANSKA LJUBEZEN Simfonija krvi in srca I Ob Vn 11., 3., K 5., 6., % S., 9. — S točk obsojen na deset let ječe. Kakor znano, je bil lani v Zagrebu na zverinski način umorjen in oropan slovenski branjevec Alojz j Skorjanc Morilec ga je ubil s sekiro v njegovem lokalu. Umora je bil osumljen in obtožen Alojzij Stock, ki je krivdo tudi priznal. Nedavno je bil pred zagrebškim okrožnim sodiščem obsojen na 10 let ječe, obsodbo pa je sedaj potrdil tudi stol sedmorice v Zagrebu. — Zanimiva razprava pred zagrebškim sodiščem. Pred zagrebškim sodiščem se vrši danes 6enzacijonalen proces. Na obtožni klopi sedita zakonca Inka in Tomo Poldru-gač, obtožena zavratnega umora posestnika Luke Frljana v Sesvetih pri Zagrebu. Frljaka, ki je bil Ankin oče, so našli 5. avgusta ubitega v postelji v njegovi hiši, kraj njega pa je ležalo okrvavljeno kladivo. Umora sta bila osumljena zakonca, ki sta dejanje priznala. Anka Poldrugač je izpovedala, da jo je usodnega jutra njen oče napadel in posilil, v istem bipu pa je prišel njen mož domov in ko je videl, kaj so je zgodilo, je pograbil kladivo in starega večkrat udaril po glavi. — Tako pravita zakonca, državno pravdništvo pa ju je obtožilo zavratnega umora, češ, da sta Frljaka ubila iz lakomnosti in grabežljivosti. Državni pravdnik zahteva za oba smrtno kazen. — Junaški čin. V Mladenovcu so v soboto ob ogromni udeležbi prebivalstva položili k večnemu počitku železniškega delavca Aleksandra Zdravkoviča, ki je svoje življenje žrtvoval za rešitev bližnjega. V četrtek dopoldne je Zdravkovic na progi tik pred prihodom tovornega vlaka na postajo opazil 51etno hčerkico nekega tamošnjega trgovca, ki se je nič hudega sluteč igrala na tiru. Zdravkovic je opazil pretečo nevarnost, skočil je na tir, zagrabil otroka in ga pahnil e proge. Otroku je sicer rešil življenje, toda njega samega je dohitel vlak in ga strahovito razmesaril. Zdravkovic je bil oženjen in je imel z ženo enega otroka. Za vdovo in njenega otroka bosta skrbela generalni inspektor prometa ter oče rešene deklice. Iz L m bi i a ne —lj Javna seja občinske uprave. V sredo 23. t. m. ob 5. popoldne se bo vršila v mestni dvorani javna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu so poro čila finančnega odseka, gradbenega odseka, personalnopravnega odseka in samostojni predlogi. Poročilo finančnega odseka govori med drugim o najetju posojila za mestne regulacijske svrhe in o jamstvu kredita mestni plinarni za instalacijska dela. —lj Zadušnica za Vladimirjem Gorta-nom. Včeraj se je Ljubljana poklonila manom nesrečne žrtve Vladimirja Gortana. Ob 11. je bila v baziliki sv. Frančiška v Šiški maša zadušnica, katere so se udeležili akademiki z dvema žalnima zastavama, društvo »Soča«, Organizacija jugoslo-venskih emigrantov, Jugoslovenska Matica, Klub Primork, Slovenska Straža itd. V cerkvi je opravil žalno službo božjo goriški izgnanec g. Doktoric ki se je po evangeliju v toplih besedah spominjal nesrečne žrtve in počastil njegov spomin. Po zadušnici se je vse občinstvo strnilo v mogočno povorko, ki je odšla iz Šiške v mesto pred univerzo. Prostrani Kongresni trg je bil poln občinstva, ko je spregovoril v imenu naprednih akademikov jurist Iskra. Po lepem spominskem in pietetnem govoru, ki je izzvenel v mogočno prisego, da Jugoslavija ne bo pozabila svojega nesreč :>ja sinu, sta govorila še akademik Hribovšek in prof. Zgrabi]ič za društvo »Soča«. Na ploščo ra-pallske pogodbe sta dva akademika položila krasen trnjev venec v počastitev spomina nedolžne žrtve. Potem so udeleženci zborovanja po mestu manifestirali za Jugoslavijo. —lj Predavanje na družabnih večerih trgovskega društva »Merkur« t Ljubljani v letošnji sezoni bodo sledeča: 1. Agnola Anton: Steklo in keramika v naši državi. 2. Direktor dr. Bohm Ludvik: Naše morje in naga trgovina. 3. Dr. Dobrila Mario: Važnost borze v gospodarstvu in njena uredba. 4. Direktor Josip Gogola: Naša denarna organizacija. 5. Ravnatelj drame Go-lia Pavel: O gledališču. 6. Direktor ing. Oulič Gvido: Izraba prirodnih energij in napredek človeštva. 7. Predsednik JelaČin Ivan: Zakaj gradimo >Trgovski donu? 8. Kavčič Josip: Psihotehnika v gospodarstvu. 9. Koce Jure: Gospodarska informacijska služba v paši dobi. 10. Ravnatelj Lovšin Evgen: Kovine in kovinarska obrtnest v naši domovini. 11. Dr. Mara Rudolf: Tujski promet in naše delo za pospeševanje tujskega prometa. 12. Mohorič Ivan: Kaj in zakaj je carina? 13. Dr. Obersnel Maks: Železo in nasa železarska obrtnost. 14. Prof. ing. Osana Marij: 0 radiu iu napravah za radio. 15. Dr. Plet« Ivan: Spomini na Sibirijo. 16. Dr. Pretnar Josip: 0 našem domačem obrtu v Sloveniji. 17. Prof. dr. Samec Maks: Od smreke do svile. 18. Prof. Sič Franjo: Zakaj knjižimo in po kakšnih načinih? 19. Dr. Svetel Blaž: Napoleon in Slovenija. 20. Višji šumarski svetnik ing. Anton Si vic: Naši gozdovi in naše gozdno gospodarstvo. 21- Ing. šuklje Milan: Tvor-niški in trgovinski žigi ter njih zaščita v državi. 22. Direktor ing. Turk Jakob: 0 rastlinski prehrani. 23. Akad. slikar Vavpo-tič Ivan: Slovensko slikarstvo od leta 1848 dalje. 24. Prorektor prof. dr. Milan Vidmar: Od potoka do žarnice. 25. Žagar Fran: Viri državnih dohodkov. V sredo dne 23. t. m. se vrši v restavraciji ?/Zvezdam ob #9 zvečer drugi družabni večer in bo predaval prorektor g. dr. Milan Vidmar o temi: »Od potoka do žarnice«. —lj Prvi slovsuJd koncert v LJubljani. Kot redek gost nas bo prihodnji četrtek posetil »Pevski zbor slovaških učiteljev«, ki priredi v Ljubljani prvi slovaški koncert Zbor se nahaja na turneji po Jugoslaviji. Doslej je imel v drugih mestih velike uspehe in zato je upati, da bo njih koncert tudi v Ljubljani eden najboljših v tej sezoni. Vodja pevcev je prof. Miloš Ruppeldt iz Bratislave, spremlja ga pa tajnik Slovenske Marice St Kremery. V Novem Sadu, Beogradu, Kragujevcu in Sarajevu so bili slovaški pevci zelo prisrčno sprejeti. Prepričani smo, da bo imel slovaški koncert tudi v Ljubljani velik uspeh, tem bolj, ker so slovaške narodne pesmi zelo melodiozne in od slovanskih našim najbolj slične. —lj Tragična smrt ravnatelja Heinica. Kakor je »Jutro« že včeraj obširno poročalo, je bil v soboto popoldne v mestni drevesnici ubit ravnatelj mestnih nasadov g. Vaclav Hejnic. Delavec Janez Pajk, star 29 let in zaposlen v mestni drevesnici, ga je udaril s sekiro večkrat po jrlavi in ga ubil. Heinic je malo prej Pa'ka ozmerjal, češ, da ni za nobeno rabo. Ubijalca so aretirali in zaslišali. Fant je uboj priznal, dejal pa ie, da je ubU Heinica zato. ker ga je vedno zmerjal in mu tudi odpovedal službo. Policija je v soboto, včeraj in tudi davi zaslišala vse priče. Zaslišanih Je bilo šest prič, ki so izpovedale, da je bil Pajk razmeroma miren fant. Nekatere so ga slikale kot zelo razburljivega in nagle jeze, druge so pa zopet izpovedale, da ie bil Hejnic zelo strog ž njim in da ga ie opetovano in često tudi brez povoda ozmerjal. Davi je bil zaslišan tudi Pajkov brat ki je izjavil, da je Hejnic bratu Često zabrusil v obraz: »Ti si najbolj neumen, za nobeno rabo nisi.« Rekej mu je tudi prejšnji teden, naj piše očetu domov, če ima zani kako delo, češ, da ga drugi teden itak odpusti. Pajka in vse spise je policija že izročila državnemu pravdništvu. Popoldne bo v mrtvašnici obdukcija trupla nesrečnega Heinica, katerega smrt pomeni hud udarec za mestne nasade. —lj Letalski dan v'LJubljani. Včerajšnji letaslki dan našega Aerokluba ie dosegel vsaj v moralnem pogledu popoln uspeh. Udeležba je bila zelo velika in zanimanje za akrobacije v zraku splošno. Aeroklub je s to prireditvijo ponovno dokazal, da se v polni meri zaveda svojih dolžnosti in da deluje po svojih najboljših močeh za razvoj civilne avijatlke. —lj Izplačevanje kuponov. Finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Za območje LJubljana dospelih kuponov, amortiziranih obveznic in izžrebanih dobitkov poedinih državnih posojil ne bo izplačevala od 1 novembra več davčna uprava za Ljub-ljano-mesto, ampak neposredno blagajne finančne direkcije na Krekovem trgu št 1. —lj Gradbena rokodelska šola. Direktor Tehniške srednje šole v Ljubljani javlja, da na Gradbeni rokodelski šoli, ki ee vsako leto prične s 1. novembrom, letos ne bo prvega razreda in ee torej ne bodo sprejemali novi učenci, šola bo imela letos za lanske učence II. in III. razred in se prvikrat otvori tudi mojstrski tečaj za dosedanje absolvente te šole. Vpisovanje se vrši od 28. oktobra do 2. novembra. Redni pouk v II. in III. razredu se prične v ponedeljek, dne 4. novembra, v mojstrakem tečaju pa v ponedeljek, dne 2. decembra. Pri vpisovanju 6e mora razven rednih šolskih prispevkov plačati tudi za fond za zdravstveno zaščito učencev taksa od 20 Din; takse se oprostijo učenci, ki prinesejo k vpisovanju izpričevalo o siromaštvu po zakonu o taksah. —lj »Ljubljanski Sokol« poziva svoje članstvo, da se pridruži društveni deputaciji, katera se udeleži pogreba svojega dolgoletnega, tako tragično preminulega člana, brata Vaclava Hemica. ravnatelja mestnih nasadov. Zbirališče članstva pred mrtvašnico na starem pokopališču jutri ob pol 4 uri; obleka civilna z znakom. Zdravo! Odbor. 587/n —lj Drugi družabni večer >Trgovskega društva Merknrc v Ljubljani ee vrsi v sredo, dne 23. oktobra 1929 ob ^9 zvečer v restavraciji »Zvezda< v Ljubljani. Poleg drugega razporeda pride na vreto predavanje našega znamenitega znanatvenika gospoda pror^ktorja ljubljanake univerze dr. Milana Vidmarja o predmetu >0d potoka do žarnice«. Vstop je brezplačen in •o gostje dobrodošli. 583/n —Ij Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih polici jaki direkciji v Ljubljani v času od 1. do 15. oktobra: alat poročni prstan z napisom »21. marca Ivan«; ženska za postna ura, zlata na jermenčku; alata ženska zapestna verižica; črna usnjena ročna torbica z rajnimi predmeti in nekaj denarja; rjava usnjena listnica e 108.25 Din in želez, legitimacija za vpokojence; 3 bankovce po 100 Din; otročja volnena jopica; delavska knjiga z »invalid, dokumenti na ime Ovijač Janez; 3 kolski po 250 Din; siva ročna torbica z robcem, glavnikom, zeta cigareto, 2 bankovca po 100 Din* 8 bankovcev po 10 Din in 4 Din drobila; eiv klobuk; slala broia ■ malini bnflajtfi in sa- fir jem v sredini; delavska knjiga z davčno knjižico za leto 1929 na ime Erjavec Alojzij; 2 bankovca po 100 Diu in G bankovcev po 10 Din; 7lat uhan; dela\^ka knjiga s spričevali, rojstnim in domovinskim listom na ime Peter Lap; zlat štirivogiati obesek s smaragdom: nahrbtnik s šolskimi kujica mi. —lj Zabotehnika asistenta z daljšo prakso sprejme OlTZD. Plača po dogovoru. Pro£nyam }** priložiti izpričevala o dosedanjem službovanju in jih poslati najkasneje do 31. oktobra 1929 Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev \ Ljubljani. — lj PeT>ka ihor (Glasbene Matice v Ljubljani. Ta teden s*1 vrše .»kupne vaj-' ?a mešani zbor v p< nedfljek, sredo in petek, vsakokrat ob 20. uri. Odbor. _ —lj Seznani najdenih predmetov, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani v Času od 1. do 15. t. m. Ženska ročna torbica z raznimi predmeti in malo vsoto denarja; rjava usnjena šolska puščica; rjava usnjena Ustnica z malo vsoto denarja; več bankovcev po 100 Din: stara črna usnjena denarnica z nekaj denarjem; črna usnjena ženska torbica z raznimi predmeti in nekaj denarja; zlata ženska zapestnica; ženski suknjič, siv z enako čepico in sivo moško čepico; kolesarska usnjena torbica z orodjem; 5 bankovcev po ln Din; 2 bankovca po 100 Din; rjav ženski dežnik; moški klobuk, 1 slamnik in 1 turška čepica; moško kolo; ovratne korale; zelenkasta zimska suknja z belimi rokavicami; ženska naglavna ruta; mlad, 3 mesece star pes volčje pasme; 2 bela prtiča. žepni robev, bel ženski ovratnik in 2 bela traka; zlat prstan z rdečim kamnom; zlata zapestna ženska ura; srebrna moška žepna ura i double verižico; zlata zapestnica; usnjena aktovka ODOL era čisti Ina-osvežujoča-šted Hi va z raznimi naročili in pismi. V železniških vozovih so bili najdeni sledeči predmeti: 4 ženski dežniki; 5 moških dežnikov; 4 knjižice; 1 zidarska Žlica; 3 palice; 2 Šolski knjigi; košara z vrčem; otroški cekar; moški klobuk; torbica s prtičem; ženska jopa; ž*'U.»ka torbica; pelerina; delavska bluza; odeja; kožuh; zavitek perila; usnjena Vrba; košara s paliir*; star klobuk; zavit- k žičnikov; pasji bič; naramnice; srajca t ovratnikom; čepica; moška suknja; 2 kolesni sesalki; risalni blok: star suknjič; pipa in voluena jopica — lj Poiar v barakah na tialj«*ici. Sinoči okoli 6 je nastal v baraki na Galjevici v stanovanju branjevke Krklavec poiar, ki bi bil lahko kataftrofalen, če bi sosedje pravočasno ne opazili dima, ki se je zatrl valiti iz stanovanja. Lesene barake bi požar gotovo vpepelil, ker je pihal močan veter, Čeprav bi bili gasilci takoj nastopili. V stanovanju branjevke Erklavee je bila doma samo njena mladoletna hčerka, k', je prižgala svečo, ko se je znočilo. Deklica je postavila svečo tako nerodno, da se je vnela lesena stena barake. Namesto da bi poklicala sosede na pomoč, je v strahu zbežala iz barake, ko je bila stena že v plamenih in je gost dim napolnil sobo. Prvi je požar opazil sosed Josip Ga-iser, akviziter, ki je takoj z ženo začel gasiti. Vrata v stanovanje so bila samo priprta. S pomočjo ž^ne, ki mu je nosila voda v Škafih, je ogenj hitro pogasil, potem j« pa obvestil policijo. Problem večne mladosti Življenje in mladost si lahko človek podaljša samo s pravilno prehrano in duševnim optimizmom Že v pradavnih časiih so skušali lhi-d;e reši'ti problem večne mladosti. Zc stari Kitajci so -poznali eliksir, mešanico raznih snovi, ki je ufinlkovala po njihovem preiprijčanju tako, da se je človek izpremerLil v orla in odietel v deželo genijev, kjter j-e živel večno ta v ljenje. Tudi egirptsfci in haldejski svečeniki so zna!i ^ri^ravtoti razne čudodelne P'P-oe, ki so iito hranili v svetiščih kot najvišje tajno od pokolenja do pokolenja. Ne ve se pa, kako so te pijače učinkovale, niti kako so bele sestavljene. Bolj znamo je prizadevanje srednjeveških alkimistov, ki so napeniali vse sito, da odkrijejo tajno izpreininiania navadnih kovin v zlato in tajno oudodielnega elfk-sirja. Ohranili so se nam čudoviti recepti, t» katerih so aiiki.misti sestavljali življenjski eViksir. Glavno vlogo so i grada poles: detske krvi netopirjeva krila. Žal so bi-li srednjeveški alkimisti večinoma navadni slenarji, ki so znali spretno izkoriščati naivne vlasteline, da so si poMi žepe. Razen nekaterih slučajnih kemičnih odkritij ni imelo človeštvo od njihovega delovanja nobene koristi. Dedščlno alkimistov so prevzeti v 18. stoletju razni pustolovci, med katerimi sta na-Jboli mana Krofa Cairliostro mi Saint Germaine. Zloglasni girof Cagii-ostro je trdil, da ima eliksir, ki mu je orrK>sx>Čil živeti več tisoč let. Pripovedoval je o dogodkih iz pradavnih časov, kaikor da jih je doživel sam, in zato ni 6uxia, da so vsi strmeli. V resnici se je pa dimenoval Josef Balzamo, rodom je bil iz Sicilije in živel približno tako do'l-go. kakor navadni ljudje. Pred francosko revolucijo ie nastopil v Parizu grof Saint Germatine, ki je trdil, da živi s pomočjo čudodelnega eliksiria 350 H:. To-dk to je bHa ba>ka namenjena varanju naivne javnosti. Vendar se je pa pusto-tovČevo ime ohranilo v čaju, znanem pod imenom Sa*nt Germane, ki ga prodajajo lekarne še zdaj. V 18. stoletju je prišel dr. Grahan v Parizu na drugo idejo. Napravil je tako zvano nebeško posteljo, ki }e dovajala življenjske siile vsakemu, kdor je na nji spal. Todia izumitelj ni imel sreče, kajti nebeško posteljo so moralri prodati na javni d-"*1^ m ko so jo razstavili, se je izkazalo da. ie navadna postelja, v kateri je bil skrit magnet s ha-rmoniko Poleg tega je bila oostefla močno parfumtnana. Kot posebnost naj omenimo, -da se ie našel star rimski napis, v katerem je rečeno: »Ae^kulapu in zdravju posveča L. CJodkrs Hernippus, ki ie živel 115 let in 15 dni pod vplivom dihanja mladiih deklet.« Začetkom 18. stoletja je pa iz-§el spis, v katerem skuša neki dT. Go-hansen zelo učeno dokazat', da re^bil Hernippus učitelj na rimski dekliški šoli in svetuie vsem. ki hočev> doJgo živeti, naj poskrbe, da bodo zjutraj in zvečer dihale vanie mlade deklice. Znameniti holandski zdravnik im učenjak Boer-have, po katenem je imenovana neka dunajska ulica, je predpisal staremu amsterdamskemu županu slično lekarstvo. Tudi v novejšem času si mnogi pri-zadev.i>o rešiti problem podaljšanja življenja. Uspešno so napravili že več poskusov na rastlinah i.n ugotovili, da se da njihovo življenje podal:§ati. Toda od teh poskusov do podaljšana življenja živih bitij je še dclga pot. Slavni grški zdravnik Hvppokrates. ki vel ta po pravici za ustanovitelja medicine, je deja'1 pred smrtjo svojim učencem, da jim zapušča dve veliki lekarstvi, ki se imenujeta zmernost in vzdržnost. Tudi slavni •rimski filozof Seneca je bil prepričan, da si vsak človek sam lahko podaljša življenje. Dejal je, da življenje samo po sebi ni kratko, da sA ga pa ljudje sami skrajšamo. Isto misel je izrazil francoski učenjak Flourens, ki je dejal, da človek ne umira, temveč da se sam ubije. Ne gre torej toitfoo za podaijšaoie /:\ ljenja, kolikor za to. da sa sami ne skrajšamo. Znani zdravnik Krištof Viljem Hufebnd, ki je živel v drugi polovici 18. stoletja, priporoča v vsem zlato srednjo not. Po njegovem mnenju si ljudje krajšajo življenje z ekstremi v ljubezni, z rafiniranost jo v jeSofia< prosi, da se vsi primorr&i rojaki in vs: nacionalni Celjani maše zadušnice v Čim vščgem številu udeleže. &ma masna Zavil je za \x>gal in s-e ozrl okrog. Ni-feogaar ni bilo tu na straži. Pač pa so se č>J'li glasovi iz hiše, slišal je škripanje vrat in spoznal ie, da se mora požuriti. Čkn se je prepričal, da ga iz spalnice ne morejo zadeti, se je pognal čez dvorišče. Na desni strani je bila dolga, ozka stezica med visokim zidom in gosto živo mejo. Ni se mogel takoj odiočiti. Ta ozka, zaprta pot bi utegnila biti nevarna past. Kar je zaslišal na strehi prizidka korake nekoga, ki je v naslednjem hipu skoči na tla. To ga je prisililo, da se je odločil. Ozrl se je, potem je pa začel bežati. Komaj je pa na-pravil nekaj korakov, je zaslišal kraj sebe tihe korake. Presenečeno se je o-zrl. — Rosam un da! Prijela ga je za roko. — Za menoj — hitro! Poiisnlla ga je skozi vrata v visokem lidu in ustavila se je. da bi jih mogla dno zapreti. Hepburn se je ozrl okrog. Vedel je, da sta na vrtu, kajti prostor je bil ograjen. Dišalo je po ro'žah in od drevja je kapljala jutranja rosa. Rosamunda upeta — Čakala sem vas, — je zašepetala. — Toie je najkrajša pot k avtomobilu. Ni čakala odgovora. Začela je bežati Po široka poljski poti in ni se ustavila, dokler ni bila na drugem koncu vrta. Ko :o je Hep-burn dohitel, je opazil, da odpira prav taka vratca, kakršna so bila na nasprotni strani vrta. Bila sta ma travniku. Rosamunda je pokazala na nekaj temnega v daljavi. — Tam sva p-ustila avtomobil, — je dejala. — Dobro, da sem vas počakala. Ssl-pA bi ga bili težio našli. Hepburn ji ie na tihem pritrjeval, priznati pa ni hotel. Omenil je samo, kako hitro se dani. — Ti lopovi so nama za petami, je dejal. — Cim prej morava bita na glavni cesti. Colertso je tam in gorje njegovim pajdašem, če naju ne ujamejo. — Colenso je v hiši, pravite? — Ro-sam'unda ga je presenečeno pogledala. — Da. Med nama se je razvil zanimiv pogovor. Strinjala sva se med diru-gim tudi v tem, da ste poosebljeni vrag. Imenitno sva se zabavala. Pričakoval sem, da me povabi na obed v svoi klub. — Kaj vraga je bilo to? Hepburn se je naglo ustavil, obrnil se je in poslušal. — Zdelo se mi je, da sem slišal korake, — je zašepetal. Nad travnikom je ležala jutranja meg. ia, krave so se leno premikale in pulile travo, a nikjer ni bilo videti žive duše. — Živci, — je zamrmral in hitel naprej. Molčal je. da bi mogel slišati vsak korak, če bi ju kdo zasledoval. Tudi Rosamunda je bežala molče kraj njega in opazil je, kako se vsak hip ozre na travnik za seboj. Ko sta dosegla konec žive meje, je predlagala, da bi zavila na cesto. Da-si ni navedla vzroka, je Hepburn vedel, da hoče priti na varno za slučaj, da ju res zasledujejo. — Cesta ' je je bila speljana po dolini pod pašnikom in Hepburn ie molče sledil Rosamundi po strmem bregu. Dragoceno aktovko je tiščala ves čas pod pazduho. Hotel jo je prevzeti on, pa mu je smeje odgovorila, da je prav nič ne ovira. Kmalu sta bila na ravni cesti. Hepburn je zagledal pred seboj avtomobil, stoječ ob plotu, kakor sta ga bila pustila. Toda v naslednjem hipu je doživel nekaj nepričakovanega. Hitro je potegnil Rosamundo nazaj v živo mejo. Za avtomobilom se je nekaj zganilo in opazil je sključenega moža. ki se je spretno smukal med drevjem. Hepburn je vedel, kaj se bliža. Z Rosamundo sta bila sicer za silo skrita, toda avtomobila ni mogel kriti. Videla sta, kako se je neznanec ustavil na travniku in se obrnil tja, odkoder je bil prišel. Vtaknil je prste v usta in zažvižgal. Na drugem koncu travnika mu ie nekdo odgovoril. Hepburn je zaškripal z zobmi in planil iz skrivališča. — Pa poskusimo! Avtomobil je bil še dvajset sežnjev oddaljen, toda zakrivala ju je še vedno živa meja. — Skočite v avtomobil. Rosamunda — na konju sva, — Hepbur-nov glas jo je vzpodbujal. Pognal se ie na sedež za volan in pritisnil na startar. Toda motor se ie bil shladil in ni takoj funkciioniral. Hepburn je srdito zaklel. Še dvakrat ga je skušal pognati, pa ni šlo. Začul se je nov. še ostrejši žvižg. Znova je pritisnil na starter in končno je motor zabrnel. Toda ropotal ni tako močno, da bi se ne slišali koraki tik za njima. Avtomobil je počasi sdrcal po cesti, toda bilo je že prepozno Neznanec je bil že skočil na stopnico, odprl ie vratca in zgrabil Rosamundo za rame. V zadnjem hipu je hotel Hepburn na vso moč pognati avtomobil, pa se mu ni posrečilo. V naslednjem hipu so krepke roke dvignile Rosamundo in jo potegnile iz avtomobila. Hepburn je bil ves iz sebe. Zavedal se je. da je sam vsega kriv. ker je hotel z avtomobilom pobegniti prej, preden bi prihitel neznanec do njega. Bolje bi bilo. da bi bila bežala čez polje na varno in pustila avtomobil, kjer je stal. Toda napad je bil izvršen tako hitro, da Hepburn ni imel časa razmišljati o rešitvi uboge Rosamunde Skozi okence jo je videl v napadaldevih rokah in ta prizor ga je zadel v živo Ustavil je avtomobil in skočil iz niega Takoj je spoznal napadalca po širokih plečih. Bil je Maurice Denton. Hepburn je videl v duhu balkon v Dimarcovi restavracij Denton 'e sede1 tam in s pri- zadeval pregovoriti Rosamundo, da bi postala njegova PO-m©čnica. Zdaj, ko sla se znova srečala s Hepburnom. je bil njegov obraz rdeč in njegove krepke roke so stiskale Rosamundin vrat. — Ostanite, kier ste! — Den«tcn je tiščal Rosamundi glavo nazaj. — Ne približujte se. sicer ji zlomim vrat. Nevesta s krono Polno presenetljivih izrrememb in katastrof je bilo Strindbergovo zunanje in notranje življenje. Rojen iz nekdaj bogate in j ugledne rodbine, ki ie popolnoma ubožala, ! je končno pobegnil iz mračnih razmer v hiši staršev, študiral na univerzi, a se premislil in postal ljudski učitelj. Pa kmalu se je naveliča! tega poklica in postal me. dicinec Hitro je obsodil ta poklic in postal igralec, nato novinar, celo redaktor, pa telegrafist, nato knjižničar, končno pisatelj, gledališki ravnatelj in naposled zopet le pisatelj. Medtem je svoja bivališča izpre-minjal neprestano. Živel je na Švedskem, pa v Franciji, v Švici, Italiji in Nemčiji, ker držalo ga ni nikjer dolgo. Bil ie trikrat oženjen in se je trikrat ločil. Vsega se ie loteval s fanatizmom, a bil vedno iznova razočaran. Neprestano je iskal resnico, a zmerom in povsod našel le laž. Poglabljal se ie z ljubeznijo v naravoslovje a ga kmalu smešil: izpremeni? se je v okultista in celo praznoverca. bil je historik, a ie smešil junake, pa zopet tehnik, bil je nekaj časa socialist, nato pa oboževatelj Nietzsche-ja, bil ie popoln ateist in se je zatekel iz protestanstva v katoliško cerkev. Bil je nesrečen mož, ki je v iskanju resnice in sreče menjal svoje prepričanje in svoja načela neprestano. Končno se ga je lotila bolna domišljija, da ga vse preganja in sovraži: beza' je pod tuumi imeni od mesta do mesta, od hotela do hotela. Iz najrahlejšega suma v sosednji sobi je skle-Dal. da ie ondi neznan sovražnik, ki ga hoče umoriti. Rojen 1. 1849. je umrl leta 1912 osamljen, kakor je živei vedno osamljen. Ipsena in Bjornsona ie pobijal kot mehkužna feminista in sam pisal drame tn romane, v katerih je zmerom iznova predstavljaj žensko kot večnega sovražnika moških. Ženska mu je bila po naravi podla, sebičnica. lažnivka. ki uživa le takrat, kadar moža vara, muči in mori. Prepričan je bil. da ženska ne more biti drugačna, nego zlobna, zločinska. Mož. ki se ji uda. ie izgubljen. Zakon ie zverinjak. živeti je mogoče v njem le z revolverjem, bičem in razbeljenim drogom oborožen Obenem pa ie vendar vedno iskal — žensko. In usodno je bilo zanj, da je imel ta velikan umetnik vse darove uma in srca. iz-vsemši najpotrebnejšo: bil ie brez humorja, brez katerega ni življenja in ne sreče. Iz ene premnogih duševnih njegovih izprememb je pravljična drama »Kronska nevesta«. Napisal jo je v svoji katoliški periodi, v kateri je nastala tudi njegova eks-presionistična idejna pesnitev »V Damask«. Nekaka samoizpoved. kakoršna so njegovi avtobiografski romani v petih njigah: »Sin dekle«. — »Razvoj ene duše«. — »Izpoved norčeva«. — »Interno«. — »Razdvojen — osamljen«. V »Damasku« prehodi junak (avtor) najprej 14 postaj muk in trpljenja — kakor Kristus — in se končno reši v katoliški samostan kot edino pribežališče. Tudi v * Nevesti s krono« je glavni motiv: »Zaupam, da moj Izveličar me reši!« Sovražena in sovražna mati izroči hčeri detomorilki molitvenik, v cerkev se zateče Kersti pred Tvrdka I. C. Maver naznanja, da je umrl nje dolgoletni, zaslužni nameščenec, gospod Franc Kolar Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolniš* niče, na pokopališče k Sv. Križu. Tvrdka ohrani zaslužnemu sotrudniku hvaležen spomin! V Ljubljani, dne 20. oktobra 1929. ■ ..v . .i ... V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskrenoljub-ljeni oče, stari oče, tast in svak, gospod Vaclav Heinic ravnatelj mestnih nasadov v soboto, dne 19. t. m. nenadoma preminul. Pogreb blagega, nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 22. oktobra 1929, ob 4. uri popoldne izpred kapelice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana — Hradec — Kraljovy, 21. oktobra 1929. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni carod UOlina L.jat>ljana novo izkusriiavo in kp v ieči izpokorjenka umre, se složita stoletje sovražni rodbini v molitvi, ki jo vodi pastor. Izveličar je vodil tudi Kersti skozi doljjo vrsto duševnih muk, da jo ie privedel do odrešenia. v Bogu se združilo stari sovražniki. 2e Tegner je obdelal pravljico o nevesti s krono. Kakor sta Babica (porodna pomočnica, ne stara mati) in Povodni mož poosebljena simbola Zlega in Dobrotnosti, je »krona« stvaren simbol ženskega devi-štva. Seveda je tudi ta pravljična arama v svojem razvoju včasih brez utemeljenja in človek ne sme vpraševati: zakaj? odkod? čemu? nego jo uživiti kot lepo balado. Značilno pa je, da niti v tej pravljici Strindberg ni zatajil svojega protiženskega stališča. Vse ženske so zle. Brita je resnično rojena za rablja« in je pravcata beštija, Kristina mati je odurna in Kersti sama tri slike malo simpatična. Nien mož ie nesrečen poleg nje že kot 'jubimec. Igra ie po svoji vsebinski in tendenčni plemenitosti, po poetičnih prizoriščih sredi bajnih nordijskih snežnjkov, jezer in plan, po velezanimivih folklorskih detajlih in po zgoščenih, močnih značajih vezala poslušalce od začetka do zak!jučka vedno sil-neje. V tehniki se odlično očituje bivši igralec in gledališki ravnatelj. Pekel sem že. da je bila predstava vzeledno Drioravljena in izvrstno podaiana. Scene, razsvetljava, igranje, maske, dikcija zaslužijo polno priznanje. G. Debevc ie podal zopet režiserski umotvor. Balatkova jrodba no avtorjevih zapiskih ie močno občutje dvigala vseskozi. Med igralci ima seveda Kersti kot nevesta s krono in brez krone za veMkl usDeh crlavno zaslugo. TTloea Kersti le izredno mnosrolična in zato iako težka. Ga. $artčeva se ie zonet izkazala čisto umetnico Unornost. trmo. liubezen do moža, materinstvo, častihlepje, strah, grozo, obup in kes ter končno izrokorienost le izražala naiglnbHe doimliivo ter s sredstvi najfinejše umetnosti. Odličen Mats ie bil g. Krall. simpatično tooel in Dretresliiv v svoj' naravno podajani rucri po iztruhi sinčk3. To ie bila kreacija prvesa reda in kaže. da ie v Kraliu mnneo sposobnosti za uloge enake globine čustva. Zlobno Rrito. Matsovo sestro, ie icrala izvrstno in učinkovito ga Mira DnnPova. ki se ie razplamenela do uprav grozno lepih efektov. Tzvr<=tna je bila Rakarieva kot demo. nična Rabica . prodna v grozotnih skokih in krikih ter z moistrsko ma=ko. Prav tako izboren do ma^ki in učinkovito strašnem dm'Tnu 'e bil žunan g. ^krhinSek. ce umetnik v takih vlogah Vepričakovano posre ftVtio in vrlo sirrmatično ie nastopal gj, rež Dpbevec kot blagi Povodni mož. lepo po-ioč in coslaioč v mis+ičnem ozadiu. Izmed manjših ulog. ki so tvorile, nekatere ce'o neme. krasno harmorrrio z velikimi in večiimi. ere posebno nriznanie gg. Ce. sariu. P'utu Greeorinu Potokariu. Kau. kleriu. Mariii Veri in Medvedovi, a za izvrstne tipe prav tako gdč. Gabriielčičevi. luvanovi in Terminu. TJnrizoritev ie bila v celoti in podrob. no^ti*1 rti višku in če komu morda njena vsebina ne bo ustrezala, vendar ne bo nI kogar. ki bi ne priznal igralski in scenski nenavadno velik uspeh, ki dela naši marljivi drami vso čast. Po vseh klasikih, starih in novih, pa si zdaj želimo se sodobnega repertoarja najboljše kvalitete v prav tako dobri izvedbi. Fr. G. Kriza zakonskega življenja Neka berlinska revija je razpisala te dni anketo o krizi zakonskega živ« ljenja, ki je spravila na dan marsikaj zanimivega. Na vprašanje, ali rpliva poklic na zakonsko srečo, je dobila re* vija 171 odgovorov. Odgovorili so ve> činoma trgovci in uradniki. Odgovore je poslalo tudi 20 študentov in 35 štu* dentk. Anketa je pokazala da je vpiiv poklica na zakonsko harmonijo tem škodljivejši, čim napornejš je in čim ve^č časa vzame človeku. N'ajsrečiii jši so v zakonu ljudje svobodnih poklicev, v prvi vrsti zdravniki. Odpovore so po» slale tudi ženske brez po*dioa Od tr-h živi v srečnem zakonu 78Src, v ne« srečnem 5.4 v srednjem med sreč« nim in esrečnim pa 15.8 c<- Glede žen s poklicem se je izkazalo, da k srci tih v zakonu 75.7, nesrečnih 9.8 odstotka, dočim so ostale odgovorile, da v auikoi nu niso niti srečne, niti nesrečne. Zanimiv je tudi vpliv skupnega de* la obeh zakoncev na zakonsko srečo. Ena petina žen je odgovorila, da se ču> tijo v zakonu nesrečne, enu Čotrtina ni niti srečna, niti nesrečna, nad 23 % žen, ki delujejo z možmi v skupnem po* klicu, se pji čuti srečne. Vsaka Setfta izme-d srečnih je pa pripomnila, da je sodelovanje z možem glavna vez za> kona. Anketa je pokazala, d I jc v mnogih primerih skupno de.o ul.na vez, ki drži zakonce skupaj. Ni dobro biti milijarder Biti zelo bogat, ni vedno tako ve» lika sreča, kakor mislijo oni, ki jim denarja primanjkuje. O tem prid- tu« di življenje švedskega kralja vžigalic Ivara Kreugerja, ki je prispe! te An- v Berlin, da se pogaja glede Dosojila berlinski občini. V Berlinu ima sicer stanovanje, obsegajoče 16 sob, toda to nima zanj nobenega pomena Drugače pa živi zelo skromno. Oženjen ni. ker nima časa oženiti se, je zelo malo, pije samo vodo in tudi cigaret ali cigar si ne privošči. Gostov sploh ne spreje* ma. Dela pa tako pridno, da bi ga vsa« ko podjetje z veseljem sprejelo v služ; bo. Nekoč je dejal, da lahko dela nes pretrgoma štiri dni in štiri noči. Spi vsako noč samo nekaj ur, a zjutraj se koplje v mrzli vodi, kar mu nadom e; stuje nekaj ur spanja. V gledališče, ku no in na plese nikoli ne hodi, z žen* skami sploh ne občuje, ves prosti čas, ki si ga itak pičlo odmeri, preživi do* ma, kjer mu krajšajo življenje rože, katerili ima polno stanovanje. Kreuger je eden najbogatejših mož na svetu, a vendar bi ne zamenjal z njim niti siromašen človek, če bi mora! živeti tako. kakor živi on. Bolje je ku# pitLsi škatlico švedskih vžigalic in ži» vetrtako. kakor živimo, nego bit: šved* slc; -uliiardeT Pristooajte k Vodnikovi družbi! Vsaka beseda 50 par. Plaća sc lahko tudi u znamkah. Za odgovor znamko! Na vprašanja bm znamke ne --- r>rieni'arinrru> Maimanj&i ogla* Oin 5«—* - W -ne kronske bone c upale PuEka Stediooica. caioto zavod d d.. Osilek Desa&frna oi Prodam vilo v Ljiibljan- aa &elo ugodnem kraju 2 vs&m komfor to m m velikim vrtom za okroglo l.000.000 Dm — Naslov pove uprava »Slov Naroda.« 222A Kupimo: rabljeno, v dobrem stangu: 1 trans-mi&jo 90 ram 4.5 m, 4 kompletna ležišča (Rincschmierlager) 90 mm. 2 železni jermen:c: 2000 X 200 do 240 X 90 mm Ponudbe. Steh m Drobfiič. Videm-Dobr&polie. 2265 Dostojno dekle z dobrimi spričevali dobra kuharica in šrvilita. iščem za Zagreb k dvema osebama v trajno službo. Ponudbe s prepisu spričevali m oa-vedbo plačilnih zahtev na oasiov. Milan Sachs, Zagreb, Istarska ulica št. 10. vila Sachs. 2266 Redka prilika! Zaradi smrtnega slučaja gospodar« ja naprodaj preko 70 let v ista hiši obstoječa usnjaroa, opremljena z vsemi potTebanimi stroji za izdelavo vseh vrst kože. Lastna električna razsvetljava, vodevod. mlin, prodaja na mak) Ln veliko Prevzame se lahko takoj, cena 350.000 Din Pojasnila daje Draga Oregurović, Krapina, hotel Central, 9. k. 2264 L. Mikuš )UBi JANA 1es*n rc 15 priporoča svojo zalogo dežnikov m solnćnikov ter sprehaialni palic Popravila st izvršujejo — točno m solidno — Družba »Ilirija« Dunaiska cesta 46 Trbove i »ki premog premog KOKS sa industrijo in KOKS ca centr* ln* kurjave OGUE DBVA naiboii&e kvalitete TTelefon Štev. 2820 Zadruga prevoznikov naznanja, da je umrl nje zaslužni član, gospod Julii Trotovšek Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 22. oktobra ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 21. oktobra 1929. Zadruga prevoznikov. IS *. ^ • ■!•>-*»«.', v - -v - ■' ^ilci^HkH^ --'"-viri Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega Viadota ter za poklonjeno prekrasno cvetje m vence se vsem prav prisrčno za hvaljujemo Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se predvsem prijateljem pokojnikovim, osobito g dr. Tonetu Jamarju za požrtvovalno skrb ter prijateljsko ljubezen in nego med boleznijo in ob smrti, prečastiti dunovščint, akademskemu pevskemu zboru za prekrasno petje, tovarišem akademikom, oficirskemu zboru, vojaški godbi in častni četi, zastopnikom raznih ker-poracij, zavodov in društev, končno vsem mnogobrojnim prijateljem in znancem, ki so našega blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti Našo globoko občuteno zahvalo naj sprejme tudi pokojnikov prijatelj ki se j-e ob odprtem grobu tako ganljivo in iskreno poslovil od prerano nam umrlega Vladota Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanenja v petek dne 25. t. m. ob 7. uri zjutraj. Globoko žalujoči rodbini: Kmetova — Dr. Ješetova Urejiae: Josip Zopanftič. — Za »Narodno tiskarno«: Praa Jezer tek. — Za opravo in voseracni del lisca; Oton Cbrse&ci. — Vsi v Ljubljani.