V torak. fMrtek iinoUto nluj» in »*W • Mari-l.irn br»< pošiljanja iu jmimjmM* mi. - t. ,i pol 1*1» ..•»„—,. ,1 HM . s .. *u ., l'o (Miti: ti »se Mt 10 |l, u |>. ■ I leta . .'• ,. u HM 1*1» -' .. Vrolni^tv» in »pravni«! i,. na stolnem tri»u (Do ;>Ulz) luina št. IM O/i .mila: 7.4 navadno dve.lopno ruto M plaiuje i; kr , fe ne natisn« i krat. B kr. re se tiska Škrat, 4 kr. H se tiska 3kr.t-v«t-e pismenke mh pljujejo po prostoru. Za i*uk tisek j« plakat i kolek (.tempelj) u 30 k. K..l..|,i-i „. u.- vračaj... it"|n• 1 naj se blagovoljno t'rankujejo. X' Mariboru ^t). avgusta 18G8. Touaj I. Solo in deželni zbori. Izmed mnogih prislovie, rekov, pravljic in prorokovanj, ki žive med narodom in kterini prosti slovenski možak veruje, zdi se nam pomenljivo pro-rokovanje starih očakov: tla hode. popred kakor ho Bolnce otemnelo, zvezde ua zemljo popadale in ho tako konec sveta — da bode popred bela cesta držala od vasi do vasi, od hiše do hiše. In če je dobra komunikacija v kaki deželi znamenje napredka, imamo prav, če smo ono prislovico, ki je morda nastala v časih, ko je bilo še pri nas malo cest čez deželo prepreženib, tolmačili kakor skrivni nagon do omike in kulture, ki ga ima človeštvo, ki ga ima vsak narod v sebi, ne naj-menj pa naš narod slovenski. Če so dandenes toži, da so slabi časi, da je svet spačen. da temni oblaki nevarnosti vise nad celimi narodi, moramo pač iz vseh teh neveselosti nekaj izvzeti, eno veselo znamenje najti, ktero nam upanje ohranjuje in utrjuje, da gremo naprej in ne nazaj, da nam vera v drugačno prihodnost kakor je zdanjost ni izgubljena. In to veselo znamenje je splošen klic, splošno zahte-vanje boljših in pomnoženih šol. Možje vseh narodov, vseh strank, menda vseh verozakonov, so edini v prepričanji, da le iz dobrih šol prihajajo dobri državljani, dobri davkoplačevalci, dobri vojaki, dobri polje- in rokodelci in poštenjaki vsacega stanu; dana podlogi dobrih šol je zidano materijalno blagostanje, in izobraženje dušnih lastnosti. In če se ozremo v zgodovini nazaj res ne najdemo nobene dobe, v kteri bi se bil klic po zboljšanji šol tako splošno, iz ruskega in angleškega severa tlo algirskega juga razlegal, kakor v zdanjem času. Kes je sicer, da je v tej edinosti: v dobivanji priniočka ali sredstva — needinost namena, ki se ima doseči. Ti iščejo resnice tu, oni jo imajo tam, vsi pa mislijo, da bodo šole podrle dvom iu nasprotna mnenja, iu ker jo in mora bili resnica samo ena, mora priti po dobrih šolah njeno spoznanje. Po pomnoženih šolali mislijo „pijonirji nemške kulture" pri nas svojo narodnost raztezati na izgubo slovansko, mi pak se trdno zanašamo, da bodo ravno zboljšane šole temu od nekdaj cvetočemu pijonirstvu neprcdrljiv jez zgradile, da nas bodo ohranile, kar smo in da bomo na domači podstavi vsajali stebre močnega poslopja za bodoče čase na korist svojim vnukom. In baš zato se nam med vsemi predlogi, ktere je ali misli vlada, ktere so ali bodo posamezni deželni odbori deželnim zborom v posvetovanje stavili, predlog o šolah mnogo najvažneji zdi. In kakor smo se zastran pravice našega narodnega jezika obrnili v prvi vrsti na deželni zbor kranjski, opomene, da naj bi so najprvo srce Slovenije do zdravega življenja dokopalo, lako tudi zastran narodnih šol vse Slovenstvo oči obrača najbolj v Ljubljano dasi tudi v Gorico in Gradec in narodnim poslancem zabičuje in zatrjuje tirjatev: Odločno energično skrbite in zahtevajte narodnih šol, ktere so podloga vsega dobrega kar nam dobiti morete. Upamo od deželnega zbora kranjskega in goriškega, da bosta strogo in principijelno varovala ta imenitni del deželne avtonomije. Pijonirstvo „nem ške kulture", ktero v državnem zboru vlada in meni, da mora po vsem svetu raznašati svojo zveličavuost ne vprašaje ali se boče sprejemati njegova germanizacija ali ne, to pijonirstvo jo važnost šol za svoje namene ravno tako spo- znalo — če ne bolje — kakor jo spoznavamo Slovanje. Modro je po tem taeeni za svojo korist v kompetencijo državnega zbora spravilo tudi šole. §. 11. lit. i zakona 'JI. decembra 1867, s kterini se osnovna postava o državnem ssastopu 26. febr. l«Gl ipremenjuje, pravi: V delokrog državnega zbora spada: ..Določevanje načel pri učevanji v ljudskih šolah in gimnazijah." Mi smemo upati, da bodo zlasti ljubljanski zbor posnemal Poljake iu z direktnimi sklepi protestoval, da se mu s tem raztegljivim paragrafom jemlje ena tistih pravic, brez ktere je vsa druga deželna avtonomija ničeva. Oo nam druzega ne puste kakor špitale, najdene otroke, spašnikov razdeljnnje, potrditev za zidanje kacega podrtega mostu, bogme, potem jo pač čudna vsa vodno obetana »razširjena deželna avtonomija". Pričakujemo toraj, da bodo kranjski zbor ponovil svoj predlog — kteri pa se more denašnji dan strožeje staviti — predlog o enakopravnosti, ali kar se kranjskih gimnazij tiče, ktere naj imajo slovenski značaj — o pravici slovenskega jezika na glavnih šolah in gimnazijah. Glasoviti ij. 11». glasovite ustave naj tu z vlado vred kar so nas Slovencev tiče prestane ognjeno skušnjo, skušnjo s svojim pravicoljubjem in svojim liberalstvom, ktero nam je piškav oreh, dokler so po Slovenskem šole polovične in take, kakor so bile doslej. k deželnili zborov. (Izv. »poročilo.) Ker se v 3. soji deželnega zbora kranjskoga ni nobena reč in inerito pretresavala ampak izročili vsi predlogi posebnim odborom, bomo poročali o dotičnih predmetih, kader se vrnejo iz otlborovih posvetovanj. 4. seja «lo/elii«na -/.bora kraiijaketri. '27. OVfg, Dnevni red: 1. predlogi dež. odbora zarad spremembo dež. volilnega reda. O tej točki poroča dež. odbornik dr. Costa obširno. Nasvctujc so nova postava, po kteri se volilna pravica razširi: a. pri občinskih volilcih: h. pri mestih in trgih in o, pri velikem posestvu. O posameznih spremembah hočemo govoriti, keilar ta reč iz odseka zopet v zbor pride. Kromer kot zastopnik velicega posestva se ustavlja v daljnem govoru , da bi tudi drugi, ki nimajo svojega posestva v deželni knjigi zapisanega, a vendar 100 gl. plačujejo direktnega davka (brez vojne priklade), volili med velikimi posestniki češ, da ima pravico le državni zbor spreminjati volilni red vsled§. 7 temeljnih postav dne 21/12 1867, in strahuje, da cesar ne bode potrdil te nove postave. Njemu odgovori dr. 'Poman dokazaje, da ima le dež. zbor sam in pa cesar pravico, a nikakor tudi drž. zbor, deželno ustavo spreminjati; naša dolžnost je avtonomijo razširjati, in volilni red ravnopravno v vsakem obziru predelati, da pridejo kedaj v naš kranjski, slovenski zbor le domači narodni poslanci, ne pa tuji ljudje, ki nas hočejo s svojo idejo osrečiti, po kteri sreči nihče nas ne hrepeni (Pohvala.) Nasvetuje tedaj, da so ta predlog izroči novemu odseku i) udov, kar zbor prejme. Izvoljeni so v ta odsek: Kromer, Costa, Gariholdi, Kaltenegger, Langer, Toman, Svetce, IUeivveis, Tavčar. 2. Predlog dež. odbora zarad potreb deželne pisarnice. Dež. odbornik Kromer predlaga, naj se vsakemu predstojniku dež. pisarnic iu pomočnik uradov da za celo leto znesek v denarjih, namestil luči, drv, itd. . Ta predlog se izroči po nasvetu Tavčarja finančnemu odseku. Igranje v Homburg u H omb ur g, 22. avgusta [Izv. dop.J Roulette, rouge et noire! Trente et Quarantel redde mihi florinoa et Napolcoud'ors meos! S tem vsklikom imam začeti denašnji listič, v kterem nameravani o najveći slavi mesta Homburga govoriti. Duša llomburgu je banka za igranje, Spiel-Holle. Da ni te, bil bi Homburg mestice brez vsega pomena, le malo kdo hi razen najbližojili sosedov za-nj vedel. Celo mesto, kakor je zdaj nekoliko odličnejega, postalo je, od kar se je banka priviligirala in ustanovila, to je od 1. 1831. Tako imenovani Kurhaus ali Kursaal v kterem je banka z štirimi mizami za igranje, je menda naj lepše priredjeno poslopje te vrste v celi Evropi; tukaj je vsaka priugodnost, saloni ali sobe, po kterih se lehko sorehajaš ali kjer počineš ali plešeš, ali prav izbrano muziko poslušaš, ali se v družtvu razgovarjaš; v sobah za čitanje nahajaš vsakovrstnih časnikov, največ angležkih in fVancozkih, pa tudi kako-snih šest ruskih, berila ti je na izbranje in do volje vsakoršnega po jeziku i" zadržaji. Od Kursaala malo navzdol je krasno prirejen kurgarten, za postne zabave in sprehajališča; — a vse te priugodnosti, ki milijone stroškov kanejo, moreš uživati brez ikakšne plačo. Povsod smeš svobodno vstopiti in povsod ti brezplačna postrežba, vse plačuje in preskrbuje banka. Vse je Homburgu banka; kot ljuheznjiva mati skrbi za vse, pa grenka je osoda, iu mnogo mnogo grenkejša Homburžanom, dnevi njenega življenja so šteti hismarkova volja je železna in z letom 1872 ima umreti. Lahka naj jej hod zemlja! Se ve da vsi moralisti jej rane smrti želijo in predolgo se jim do "deva šo tri leta in nekoliko mesecev na njen pogreb čakati; vendar kcu,. moralist v Homburg priroma, pozabi vse svoje moralno stavko proti igral za denar in — igra. Temu pa sc res nikakor ni čuditi. Ko sem dojdeš, te igranje gotovo toliko zanimiva, da si ga ogledaš. Že od daleč moreš slišati neprestano rožljanje z denaroin, prav kakor v kakošni kovnici, kjer bi se kovalo. Stopiš v salon in okolo miz zagledaš gnječo ljudi, starih in mladih, ženskih in moških, ki vsi neprestano na mizo strmijo. Približaš se jim, in začneš ž njimi na mizo zreti, na ktero vidiš da se vsako minuto kupov srebra in zlata in bankovcev usiplje in zgine; kroglica se zavrti (roulette), ali karte se vržejo (trente et. quarante) in osoda je odločena; sicer vidiš v tre-notku, da z naj menj pol mize bankini opravniki ali grabežniki (croupier) zlato, srebro in banknote s svojimi grabljami pograbijo, pa istotako tudi vidiš, kako ugodna je sreča tvojim sosedom bila iu jim njihovi; uloge po dvojno, trojno, peterno, deseterno itd. povrnila. To te zanimiva, stopil je že ravno kteri tvojih znancev k mizi, ki nikakor ni strasten igrač. Ta vloži za šalo en Napoleondor, in glej sreča je njegova, in v petih ali desetih minutah za svojih 20 frankov, ktere je sreči v krilo vrgel, nad 1000 frankov dobi, kar je gotovo prav dobra šala. Hej, si misliš, za šalo tudi jaz stavim par goldinarjev: položiš ju na mizo, prvokrat še s trepečo roko, a glej, srečen si, dobiš in smeješ se sam pri sebi, kako ti je banka v trenutku tvoje goldinarje pomnožila. S tem si storil prvi korak, „il n'ya tiuc le premier pas tpii coute", po tem je vse lehko, misliš si, na tem denaru ki sem ga priigral, mi nič ni ležečo, lehko ga zopet zastavim, če ga izgubim ali ne, imam zato šalo in zabavo; staviš zopet in dobiš, staviš dobiš tretjikrat, morda še četrto, peto ali šestokrat, po tem zopet nckolikokrati izgubiš, a to te nikakor ne oplaši, temuč prava izguba ti prvokrat strast pošegeče za dobiček igrati in zato nemudoma zopet staviš, da bi izgubo nazaj dobil; pri tem pa se ti že več vredno ne dozdeva z goldinarji igrati; očneš z zlatom, staviš en Louis, staviš dva, tri in tako naprej — eto ti •': alca za denar! Za denar, kteri si priigraš, ne čutiš nobene veljave, a velik lunin med nomškutarji in po nemških listih, ki se iz znanih virov obilo postrezajo. Nemški odborniki so hoje sklenili, da ne gredo več v mestni zbor, vred, zares sebno dokler bo dr. Costa županoval, kar so tudi že vladi naznanili. Kaj ho iz tega. ne vemo. Strast sprave no ho rodila. Karakteristično za mestnega zbora nemško liberalno (?) večino je to. da titjajo, naj se policija mestu odvzame in vladinim rokam izroči. Pri nas v Ljubljani ni čudo, čo nekteri liberal-tvo s policijo identificirajo, res je žalostno, da ima liberalizem pri nas, kakor drugod reprezentante. ki so vse pred kot res liberalni. Iz Goriškega (nam je došel od veljavnega starega slov. domoljuba ta le klic:) Slovenskim študentom, ki so imeli 11. avgusta 1868 shod v Ljubljani. (irski dijaci v Atenah so pred nekterfani leti zahtevali od vlado , naj jim odpre vsoučeliščno biblijotoko tudi po noči, da porabijo kolikor je le mogoče zlati čas mladosti svoje, ki so jo posvetili divnim muzam. — Čutili so namreč ti domoljubni helenski mladeniči in prepričani so bili, da morejo in ultima analisi le znanstva in narodna omika zopet povzdigniti iz propada narod klasičnih preddedov in osvoboditi ga turškega jarma. Dobro se spominjamo, da je vlada rada dovolila izvrstnim dijakom to prošnjo. Po vsi Evropi so hvalili te domoljubne, omike željne mladeniče, iu posebno so jih slavili nemški časnikarji. Vi pa gospodje ste 1-1 avgusta veliko večega in krasnejšega zahtevali od naše vlade: narodna učelišča vsake vrste, in posebno nam Jugoslovanom prepotrebno universo v Zagrebu. Znano nam je tudi, da so francoski dijaci večkrat se bojevali za svobodo in za slavo velicega svojega naroda. Znano je dalje, da so oh Napoleonskih vojnah nemški študentje navdušeni bili za narodnost in svobodo germansko, in zbrali so se leta 1817 v gradu Vartburškeni. kjer so sklenili, da se bodo borili v prvi vrsti za take ideje. — Vi pa gospodje sto se brez hrupa zbrali v beli Ljubljani in ste tir-jali odločno, naj se vpeljo v življenje narodna učilišča spoznavši, da po tem edino pravem potu skrbite najbolj za narodnost nam milo iu predrago, ob enem pa tudi za svobodo in za vsakovrsten napredek. Pa V pravem času ste to zahtevali, kajti zdaj se imajo zidati po slovenski zemlji razne železnice gotovo koristne deželi iu celi državi; ali slovenskemu narodu utegnejo zelo nevarne biti, ker se bodo na postajah iu v tvornicah bodočih naselili tujci, ki bodo zmerom bolj potujčevali naš narod. Tej in družim nevarnostim moro se v okom priti pa te s tem, da se osnujejo brez zamude narodna učilišča. Po tem takem ste o pravem času povzdignili svoj glas z narodom za vse, kar je narodu našemu prepotrebno, in obljubili ste, da boste in marljivo delali na neizmernem duševnem polji, kar mladost poditi. Slava Vam! i/ Iz Gradca. 27. avg. | Izv. dop.J (Košček političnega momenta in moža.) Po dvadnevnem počivanji , ktero si jo večina deželnega zbora privoščila pri živinski razstavi v Smarji, videlo se je zbornici, ktero je le malo občinstva a tudi ne premnogo poslancev obiskalo, da šc trpi pod težino državniških govorov, s kterimi si je g. M. Kaiscrfeld olajšal svoje decembersko srce in nadomestil, kar je zamudil pri „Scliutzenfestu". Ker se vsa politična važnost tekočega tedna koncentrujc okoli tolstih pinčgaverjev, kam-pečanov itd. razstavljenih v Murični dolini, vsakako pa 25. iu 26. dan avg. 1808 več štejeta v zgodovini štirske dežele, kakor deželnega zbora seja 27. avgusta, ker bota namreč deželni blagajnici ali prav za prav nadačencem še enkrat toliko petakov izpulila, naj pa brez zamere in razžaljenja raje povem nekoliko o živinski razstavi. Zopet pa naj nihče no pričakuje, da bi Vam popisal, koliko palcev visoke voliče iu drugo živinico sem tu videl, kako so plezali dečki po visocih mlajih , kako se je nektcriin v glavi zvrtelo, tudi naj molčim, kako so se darila delila, saj itak veste, da vsaka zasluga najde svojo plačo. Urez važnosti je , da je bil razen druzih poslancev tukaj nazoč grof (lleispach, namestnik Meczerr, minister Potockv, baron Doblhof in NVasching-ton. Minister Potockv in podpredsednik NVaschington sta sicer prav lepo iu umno govorila, a vse le o kmetiji, blagostanji, živinoreji. Moža sta se mi smilila, iz nju ne bo nikdar nič več. Dandanes ko s« v nobeno tarčo ne strelja brez političnega govora, ko vse politikuje, kar stoji in leži, dandanes naj bi ust ne odprl, kdor noče o ustavi, državi, o Čehih in Nemcih govoriti Vzlasti pa če je kakor g. Potockv ob enem tudi minister, toraj za politiko še bolj predistinovan, kakor kaka druga človeška duša in si ljudstvo že pri njegovem nastopu na oder kaj posebno tehtne politične pijače in sicer „iz naj bolj zanesljivega vira" pričakuje. To je naš Kaiserfehl celo drug mož in g. Beust ni nikdar huje pregrehe nad Avstrijo storil, kakor tedaj ko ni Kaiserfelda za ministra priporočal. Nasledki se že kažejo; pa saj je še čas. Nekteri so Kaiserfeldu sicer zamerili, da je šel med živino, če tudi gladko in dobro rojeno, politikovat — kakor jaz mislim, celo po krivem iu takoh sodim: Če se je On , od česar rojstva smo začeli šteti no le novo ero, am pak vsa leta pred in kasnoj, pustil roditi v družini betlehemskoga volička in oslička, zakaj bi Kaiserfehl ne pritisnil novi dobi nekoliko pisanih zaplat, da jej goloto pokrije, v obližji štirskih pitanih četveronogačev. Kakor slišimo zdaj deželne glavarje pri vsaki seji naznanjati, da niore zbor veljavno sklepati, tako je Kaiscrfeld tekoj v malem govorčku konstatoval, daje bila „skupščina" v Šinarji političen moment, kar je oklepal iz tega, da je bil nazoč tudi njegov kolega, prvosednik kmetijske družbe dolenjeavstrijske, baron Doblhof; ker je tudi Kaiscrfeld enake družbe predsednik, prišlo bi če bi ta „politični moment" po bratovsko delili, vsaj polovica tega momenta na Kaiserfelda, kar tu zaznamujemo prihodnjim zgodovinarjem v porabo. — Vmes so tudi drugi • gorniki „scbiitzenl'estovali", "i eden ni pokazal, da bi bil govore pri dunajski strelski svečanosti s toliko koristjo slišal ali bral, kakor Kaiscrfeld. Sicer res ni povedal ali govori kot predsednik drž. zbora, ali kot prihodnji minister, ali v kaki drugi lic t ll0sti, a zadostuje, dajo govoril kot — Kaiscrfeld. Non rmis, sod q.uid '» kak političen napredek se kaže med onim njegovim govorom, ko jo srdit' povdarjal. da hi z veseljem pozdravljal razpad Avstrije, ko bi vsahnila nemška hegemonija in pa med današnjim, ko sicer tudi opominja na razpad, a že diploniatično nadaljuje. ,. Avstrija in ustava, to je naš bojni klic. iu ko bi ta boj tudi nesrečno končal, nas Nemcev v Avstriji ne bo nikdar konec. M,,/ je govoril te besede s tako hitrostjo in trepetečim glasom, da 16 le le dane-, .spominjam Kaiserfeldove narodne transmutacije, ktero je 26. avg. 1868 dovršil. Itlagotinšek je bil najpred, nedavno še pohlevni „Adnptivsohn (lermanias". posinjenec germanski, 26. avg. pa že sans gene — Nemec. Med govorom nisem mogel tega premišljati, kajti popolnoma mije dolke zaprlo, koje veliko besedo skromno izustil, „daje ustava poroštvo ustavnega živ ljenja, in da bi bil konec take ustave tudi konec Avstrije". Na marsikteri njegovih stavkov sem so še le danes domislil, ko sem ga zopet videl na glasiji na glavi z visocim cilindrom, kteremu so rumene dlake po koncu stale, ali zavoljo visocih misli, ki so se pod njim kuhale, ali zavoljo novo šege, tega nisem mogel spoznati. Ko je z elegantnim „španšrorčkom" vda-ril med potjo po kolcu pred njim stoječim, opomnil me je svojega žaganja proti onim, ki se v „oslepljeni oslariji proti ustavi bore". Pol njegovega govora bi bil rad pozabil, ko hi bil mogel zvedeti, ali je bil udarec namenjen protiustavnim „Wenzerlauserjeni", kterih si je dva iztisa kupil, ali pa je zabijal v duhu zadnji žebelj v avstrijsko ustavo. Ko sem ga imel tako mirnega pred seboj, in niso njegove roke kakor med šmarnim govorom mrzlega deževnega zraka raztepalc, ampak mu mirno visele okoli zaslužnih prs, tako kakor kaže tole znamenje: () domislil sem se polubljeja, kterega je dal „biirgerminister" dunajskemu „biirgenneistru" in le obžaloval, da tudi naš „Hiirgerprusident" ni horizontalno vzdignil tako pripravnih rok, ter se na prsi vrgel kacomu „Hiorkrugpolitikarju". Ze sama ta misel mi je ogrela vtrpno srce in ožcla krokodilovo solzo; med kapanjem pa mi je zginil Kai-lerfeld iz oči in tudi iz — misli. Iz Dunaja, 20. avg. H. (i. [hv. dop.J Dobro je, da imamo v svoji narodni borbi, v borbi za ohranitev svojega slovanskega značaja, sovražnike pred seboj, ktere poznamo, kterih namere vemo, in kterini ne verujemo leh-komišljeno, ako si sem ter t je na svoje lice prijazno, nam dobrohotno za-grinjalo pregrnejo. Tako nismo v nevarnosti, da hi omahovali, da bi se jim zaupali in ne hodili po svojem za dober spoznanem potu. Dunajskim listom ki vladajoči nemški stranki služijo, in o kterih lehko mislimo, da izgovarjajo prave misli te vladajoče stranke moremo od dne do dne menj očitati, da niso odkritosrčni. Stara ,,1'resse" na pr. pravi: „Ako se Avstriji posreči elemente razdrobljenja (t. j. menda nas federaliste), ktori jo v nevarnost po- > stavljaju, udušiti s trdno roko, potem se more nemško-avstrijstvo brezobzirno kakor šn i koli Nemčiji udati. Da hi sicer kakor oropani, kakor bank rotorji v Nemčijo šli, zato bo Rusija skrbela itd." Ali ni to za nas dovolj jasno, kaj hote cislajtanski dualisti ? Ali ni jasno tudi tistim, kteri mislijo', da je dobro, čo so ti in taki naši državniki podpirajo? Tedaj le kot oropani, t. j. brez nas Slovanov, se nočejo „brezobzirno ka-koršni koli Nemčiji udati V" Tudi nas bi radi gori potegnili; radi bi da bi tudi mi tje gori gledali! Komur to ni dovolj jasno, kdor še veruje, da nam je prave liberalnosti od avstrijske nemške stranke naravnost dane pričakovati, ta naj bere ta-le izpoved v stari vladni „Pressi". „Naj nam gre za izgubo svobode ali narodnosti (smešno, presmešno, da Nemci govore, kakor da bi se bali od n a s za svojo narodnost) 1 o eno g e s 1 o j e za nas, ali smo: kladivo ali nakovalo. Kladivo ali nakovalo! In ker gotovo poslednje nočete biti, hočete biti kladivo za nas V Kovati, tolči, tepsti, zatirati Slovanstvo! Kedaj je kje kak slovanski časopis to predi bera ln o na-lo, to čiste krščanske ljubezni polno, to bratovsko in spravedljivo, in izvrstno maksimo postavil? Le nemški list, ne samo stara, lani enkrat tudi nova Presse je storila isto izpoved, z istimi besedami, nemškega pesnika Goetheja, kteri pa gotovo ni te besede, ko jih je pisal, tako mislil. Kladivo ali nakovalo! Dobro! Mi Slovanje avstrijski nočemo biti in ne mislimo biti kladivo, ali skrbeti hočemo, delati hočemo iu gibati moramo, da tudi nakovalo ne bomo dolgo več! Toraj živili Čehi! Živil Poljak Smolka! In kedar bom čul, da so naši slovenski poslanci svoje prijatelje iz dunajske lesenjače, kteri iz „Press" govore, spoznali in zopet Slovanje postali, bom iz vsega srca pristavil še najraje: Živili slov. poslanci! Nova „Pr." je ravno tako odkritosrčna. Ko tepe po Čehih, tepe po vsem Slovanstvu, kakor tudi pove. Primerja sebe iu svojo stranko, vladajoče cislajtanske Nemce, koklji (bene!) ki ima izvaliti mnogo ausgleichs-jajec, ki so se založili zdaj po deželnih zborih, pa pravi, da posla tega valjenja ne piejenilje. Njej je vse pogajanje že dokončano; kar je bilo dati pravic, 80 dane, s Slovani ni pogodbe, ker te bi prinesle le federalizem. Pri pogodbi z Ogrsko so izgubili (čujte!) samo Nemci. Samo Nemci so ta ausgleich drago plačali, kajti tje noter v Krdeljsko so bili poslali pijonirje germanizma, kterih delo je za Germanijo izgubljeno. Ko bi se dalje pogajali zmerom več izgubljajo Nemci. Na tej strani Litave so (čujte!) nemška tla. Lump (scliehii) bi bil kdor bi zemljo iz rok dal, ktera um je 1000 let zgodovina prilastila. — Tako pišejo listi ki so vladi blizu. Kdor ima oči naj gleda. Če nočemo pogubljeni biti, delajmo. Če hočemo podporo imeti, iščimo jo pri prijateljih in Slovanih iu ne tam, kjer je ni. Iz Peterburga. 5./17. avg. [Izv. dop.J V tujski iu kalužki guber-niji prostor, na kterem se premog nahaja 20.000 U vrst meri, 170 vrst na dolgo od izhoda proti zapadu in 120 na široko od severa proti jugu. Premog tu leži na debelo in so da z majhnimi stroški kopati. Več stoletij neprenehoma bi se ga dalo 25 miljonov pudov na leto skopati. Se več ga je ob Donu. Izvrstna mapa, ki sta jo brata Nosova napravila, nam dokazuje, da tu premog v (10 skladih leži, sklad pod skladom. Teh skladov jo 44 tacih, da že zdaj dobro vrže obdelavati jih, nekaj prav / malimi stroški. Preračunih) se je, da tisti skladi ob Donu, ki se lohko obte hiti dade, ;12 miljonov kubičnih sežnjev premoga imajo. Ako račuuimo ! ibičen seženj po 500 pudov, bi omenjenih 44 skladov t(J biljonov pudov 3. O predlogu dež. odbora zarad postavo za pasji davek v mestnih in selskih občinah poroča dež. odbornik dr. Rleivvois in se »prejme postava nasvetu: 1. Vsaka mestna in selska občina sme pasji davek vpeljati. Ta se za vsakega psa razen tistih, ki so za varstvo posamezno ležečih posestev neobhodno potrebni, v letnem znesku od 1—!i gl. a v glavnem mestu do 4 gl. od lastnika psa na korist občinske blagajnice prejema. ?>. Vpeljava tega se mora dež. odboru naznaiijovati. 4. Predlog deželnega odbora zarad vpeljave nekterih občinskih davkov tudi se izroča po nasvetu Tavčarjevem ustavnemu odbora, Prihodnja seja jutri. 3. *eja flo/rlii4-t»;) /.hora »(irskoga 27. avg. (Izv. Bporoćbti.) Deželni glavar grof Gleispach prične sejo oh 10 '/4 uri dopoldne. Prvikrat sta nazoča slovenska poslanca dr. Razlag iu Herman. Prebrani zapisnik 2. seje se potrdi in poslancu Lcnčeku dovoli odpust na 8 dni. Predsednik naznanja mnogo peticij poslanih deželnemu zboru. Pcrovodja bere predpisano obljubo, v ktere znamenje novi poslanci dr. Michl, dr. Heschl. Scholz. Rrandstiitter in dr. Tunner predsedniku v roke sežejo. Na dnevnem redu stoji osnova postave, da ima na Stirskem nehati politično dozvoljavanje k zakonu. Po nasvetu prof Schrcinera se tekoj prične posvetovanje ali kakor sc je potem pokazalo suho glasovanje o postavi sami, ktera sc potrdi. Vladini predlogi, ktere smo itak našteli v zadnjem listu , izroče sc posameznim odborom, in sc je po nasvetu dr. Schrcinera volil poseben ustaven odbor (16 članov.) Odbor v pretresovanje novih volitev je izročil svoje sporočilo, v kterem priporoča naj se v deželni zbor dopustita Sessler in dr. Schiuidt, a ne dr. Dominkuš, torej zopet stari: Oelorum censeo! Posedovanje in glasovanje o tej za nas Slovence važni zadevi se je preložilo na prihodnjo sojo, ker je poslancem treba preučiti odborovo sporočilo. Prihodnja seja bi vtegnilazclo zanimiva postati, ker smo čuli, da se hočejo slov. poslanci, posebno dr. Voš-njak, Herman in Razlag krepko vstavljati volitvi dr. Scbmidta a krepko zagovarjati postavnost volitve dr. Dotninkuša. Tudi sporočilo deželnega odbora v zadevah rogaške kopclji se je izročil finančnemu odboru. H koncu se jo volilo nekoliko novih odborov. Izmed Slovencev so voljeni Lonček v cestni odbor. dr. Razlag v odbor za vinsko šolo v Mariboru, v ustavni odbor Herman in dr. Vošnjak. Prihodnja seja v saboto, dr. Bchloffer bo podpiral svoj predlog zarad zaupnice. Rodoljubi! C. kr. deželna vlada je potrdila pravila društvu za hrambo narodnih pravic. Na tej podlagi se tedaj sme pričeti delovanje njegovo. Namen društvu je: braniti in vresničevati pravice slovenskega naroda, vzlasti popolno narodno enakopravnost \ vseh razmerah javnega življenja. Dasiravno se glede na blagi ta namen samo po sebi misliti more, da vsak rojak naš. vsak prijatelj naroda našega iu domovine naše, in sploh vsak poštenjak, ki vsaccinu ljudstvu privošči, kar ljudstvu grč, z mislijo iu srcem stoji v vrsti našega društva, vendar se mora to Ijiidoljubiio sočutje p o kazati s tem, da se rodoljubi vpišejo v društvo, da tako zastopano po obilih udih, stopi častitljivo in mogočno pred svet. V to ime pošilja Vam, Slovenci! osnovalni odbor to pismo, ktero Vas uljudno vabi, da stopite v kolo narodnega društva. Potezaje sc za pravice naroda slovenskega je njega duševni in materijalni blagor društvu glavni cilj in konec. Vse tedaj, kar spada wmmmi^^mmmmKaEiJxxzzxxiawim um m mamamtMiMssfKMi&iiautMm-t'ivcuiir'nmimmeam toliko bolj čutiš izgubo denarja, kteri si zaigral. Toraj, kedar ti je sreča desnico odtegnila, staviš naprej in naprej vedno v nadi da izgubo nazaj dobiš in boljše povrnilo. Srečen, komur se povrne I Igranje traja neprestano vsaki dan izvzemši nedeljo od 11. v jutro do 11. v noč. Dobiček bankin je silno velik, sodi se lehko po tem. da banka ima pre vsak dan od svojega dobička po 15.060 do 20.000 gold. različnih stroškov plačevati, in vendar pri vsem tem kaj dobro izhaja in bogati. Pa temu se ni čuditi. Dohajajo sem mladi in postarani napušniki, kterini je sreča brez vse njihove zasluge in brez njihovega lastnega truda nezmerno bogastvo podelila, ljudje, ki se niso nikdar za denar potili in trudili in zato nikakor veljave njegove ne poznajo. Takoine prikazni tedaj bahaje se z svojim bogatstvom brez vsega premišljenja silno visoko stavijo, in mnogo ti je lehko prilik videti, kako kteri takošen napiž v malo minutah po fiO.OOO frankov zaigra in jih tako banki za porabo pokloni. S takimi ljudmi človek res nima nobenega usmiljenja; pa pomilovanja so vredni ljudje, ki svojo pičlo jim odmerjeno goldinarje v upu si jih brez truda pomnožiti, banki znosijo. Zato čim prej ta zapeljiva in škodljiva naprava mine, tim bolje. Igra za denarje zlo, in iz zla sc more le več zla narediti. Enako kakor igra, ruši na takošnib krajih moralnost našopiren demimonde, kterega se preohilo nahaja. A stvar je tudi naravna. Ena strast rodi drugo , kakor ena razuzdanost več drugih, in tej zapeljivosti se ne uda samo mlad in neskušeii zupravljivec, temuč tudi mnogo oženjenih gavranov, ki doma svoje žene zapuste iu tukaj po svoje žive. Koliko bogotašev je izgubilo že tu ogromen del premoženja, koliko nesrečnih, obupnih, dušno in telesno potrtih ljudi je zapuščajo ta Homburg moglo reči: Dives erain diiduni — fccerunt me tria nudum: alca, vina, Venus — por uuao sum fuetus egenus. vjobsirno to okrožje, bode skrb društvu našemu. Zato bode obračalo ivoje oči na šole. urade in v obče javno življenje, — v občinske in deželne za-stope, — na gospodarske in obrtnijske zadeve, sploh na vse, kar zadeva srečo ali nesrečo naroda našega. Dolžnost mu bode tam, kjer zapazi napake ali krivico, da povzdigne svoj glas zoper nje do tistega mesta, ktero napčnosti prafo, krivici pravico nadomestiti more. Kakor pa je dolžnost društvu, da čuje nad tem, da nikjer škode ne trpijo narodove pravice, tako pa tudi društvo naše ne bode znimar puščalo buditi narod . da so sam na postavni poti poslužuje svojih pravic in da no drži križema rok, kjer je zedinjene pomoči treba v to, da so odstranijo zapreke, ki so na poti vresničenju narodnih pravic, — in ovirajo hla-gostan ljudstva. a da se tudi narod prebudi v to , da se poprime vpeljave koristnih naprav, ki ga peljejo do prave više, vsegdar krščanske omike in mu lajšajo življenja bremena. Da pa se bodo izvedele željo iu potrebe naroda, sklicevali so bodo društveni občni zbori pa tudi ljudski shodi (tabori) pod milim nebom, in to, kar se bode sklenilo v tacih očitnih skupščinah, ne pri zaprtih vratih, izročilo se bode ali v obliki naznanila ali prošnje ali pritožbe deželnemu zastopu ali vladi. Karkoli pa bode delalo društvo, v vsem mu postava bodi vodilu. V vsem svojim delovanji pa tudi ne za trenutek ne bode zabilo tega, da Slovencu jo sveta vera njegovih očetov svetinja, ktera se nikjer in nikakor žaliti ne sme. Ker nam pa je vsem Slovencem eno edino načelo: sreča in blagostanje našega naroda pod krilom mogočno Avstrije, in ker nam je v politiki še bolj kot drugje zložnosti treba, po postavah pa politična društva no sinejo imeti podružnic in tudi ne smejo v zvezi biti z druzimi političnimi družbami; zato jo neobhodno potrebno, da sc primemo vsi enega društva, da ostanemo zložni v mislih in željah in zložni v djanji svojem. — evo! nov korak do celokupnosti slovensko. To, mili nam rodoljubi, so želje osnovalnega odbora, kteri tem več pričakuje nemudoma obilih oglasov, ker le potem se kmalu more sklicati prvi občni zbor, ki si po svojih pravilih voli nov odbor, da se po njem začne krepko društveno delovanje. Zato rodoljubi iz vseh okrajin slovenskih! čujte vabilni glas odborov. Stopite vsi, ki Vam srce bije za blagor domovino naše, v kolo društva; saj znate, da le „združena moč" velja! Nihče naj sc ne skriva plah, kjer gre za svete pravico naroda! Trojica: „za vero, dom, cesarja!" ki vsegdar bila je geslo narodu slovenskemu, bode tudi voditeljica društvu našemu v vsem njegovem delovanji, in pod to zmagonosno zastavo vabimo Vas v združlio domačo klicaje: „Bog živi narod slovenski!" V Ljubljani 20. avgusta 18G8. Osnovalni odbor društva za hrambo narodnih pravic. I) o \) i s j. Iz Ljubljane, 20. avg. [Izv. dop.| (Dr. K lun in njegovi volile i. K na brošura, kišele bo.) Denes smo neizrekljivo veselje doživeli, da je zopet prišel v Ljubljano, v deželni zbor, naš v svojem sektions-šclskem odsevu bliščeči se dr. K lun. Mislili smo mi v Ljubljani in morda še marsikdo, saj se je celo po časopisih bralo, da ta mož no ho več prišel v deželni zbor. Mislili smo, da se bo v svoji ministerijalni kanceliji na Dunaji prav šogavo in samodopadljivo v pest smijal. Ali v Ljubljano je prišel pa sejevsel k Dežurnim — nobile par fratrum - in Kalteneggerju. — Od njegovih volilcev — večine ljubljanske kupčijsko zbornice — se govori, da mu bodo nezaupnico poslali. Prav! Debelo se mora tacini povedati. Sicer se jih ne prime. Ko jo dr. Klun po časopisih svoje razjasnilo razglasil ob priliki, ko so ga v dunajski kupčijski akademiji ob službo deli inje tam d jal, da je ta slab patrijot, kdor tudi materijalno ni pripravljen žalovati kaj za svojo prepričanje: bili smo tega gotovo vsi veseli in hrvaški listi so tedaj kazali dr. Klima svojim uradnikom za izgled. Kakošna je bila ta žrtva smo kmalu sprevideli, ko se je Klun v rnjhsrutu prešel od Slovencev proč med nemški centruni, je jel z Nemci glasovati inje postal sekcijonsšef! Tako je ta mož umel, kaj so materijalne žrtve? Dr. Klun se izgovarja menda, da se je ločil od Slovencev je vzrok to, ker bi bili vsi vprek ultraniontanci in klerikalci. To mu je tisti luknjasti plašč, s ktero tudi Dežman svoje odpadstvo odeva. Je-li pa to vzrok, da se postane proti naroden! Prepričanje, značaj, delo za idejo, to spoštuje vsak pošten človek. Omahljivosti pak, ki denes eno devizo podpiše, jutri za drugo dela, nobeden. Zato smo preverjeni, da tudi protinarodna stranka izven Ljubljane ni posebno vesela, da je dr. Kluna dobila. In tudi mi nismo mnogo izgubili. Kdor no prinese srca za našo reč, srca za blagor slovenskega naroda, ta naj ostane, kjer je; tacih delavcev nam ni treba, taki nam več škodujo, kakor koriste. Od ljubljanskih prvakov pa mislimo, da se sme pričakovati, da bodo izdali tista pisma, s kterim so mislili, da so Kluna za narodno stvar priklenili, na beli dan, da bo svet sodil, kaj je mož beseda. Konstitucijonalno nemško društvo v Ljubljani ima v torek sejo. v kteri pride predlog na vrsto, da se izda slovenska brošura o medverskih postavali, ktera naj se mod narod po Kranjskem raztrosi. Zakaj sc nemška brošura ne izda? Saj Velikonemci trdite da je Kranjsko „deutseher Roden"! Tedaj inedverske postave!V Zakonske postave je toraj najbolj treba našim kmetom razlagati? Mi se s to mislijo no sleparimo, temuč mislimo, da jim jo treba dobrih šol na podlogi jezika, ki ga umejo, da jim jo treba poduka o kmetijstvu in raznih družili rečeh mnogo mnogo bolj, kakor o zakonskih postavah. I lic Rhodus, konstitucijonalno društvo! Nemarno nič zoper to, čo nam pomagaš z dnarji in djanjem v poštenom delu. Sicer pa poznamo se! Ker bc župan dr. Costa na nezaupnico nemško večino noče od županstva umekniti in v slovenski Ljubljani nemškcinu županu prostor napraviti, j« premoga dalo. Ako hi so ga porabilo na leto 1000 miljonov pudov. bi ga bilo dosti za 16.000 let. In ko bi se ga porabilo celo toliko, kakor so ga na celem Britanskem na leto nakopljoje (ne porabi se na Britanskeni res, ker so razpošilja na vse kraje i. namreč (1220 miljonov pudov. dosti bi ga še za več kot 2000 let bilo, Kazen Alabame v Ameriki ni nikjer tacega prostora s premogom, ko ob Donu: kar pa se števila in debelosti skladov tiče ni ga morda i a celem »veta. Samo glede globočine. do ktere segajo nekteri teb skladov, je zapadnja Evropa na boljšem. Toda ti so ne bodo pred načeli, da bodo drugi spraznoni. Pri iskanji premoga se jo našlo veliko krajev z železno, bakreno, svinčeno in srebrno rudo. Železnici, ki bo peljala iz Kurska čez Harkov do azovskega morja, ravno povprek teh rudnikov, gotovo vožnje ne bo manjkalo. Začetek z domačim premogom za rabo železnic je že storjen. Vlada je naredila pogodbo z lastnikom lapotkovskih jam (v tuljski guborniji) za 440.000 pudov na leto po 2 kopeka pud; kar sc ga bo porabilo več, namreč pri železnici, bo veljalo le 1% kopeka. Kavkaz bo kmalu obljuden. Po celi Ukrajni, od Crnigova do Poltave sc ne sliši drugega pogovora več, ko o preseljenji v Kavkaz. Nekoliko Ukranjccv kise je lanskega leta v severni Kavkaz naselilo, taka pisma svojim prijateljem domu pišejo o bogatstvu in lepoti kavkažkih dolin , „da so zdaj ljudje pri nas", — nekdo iz Preluk (pri Poltavi) piše, rvsi nori". Rogati Kozaki in tudi meščani prodajajo svoja imanja in se preseljujejo h Kubanu. Cele trume prescljenccv, posebno iz Črnigovske gubernije, se vidijo po cestah. Nam je to kaj po volji. Po temtakcin Kavkaz postane slovanska zemlja; zemlja, tako važna v strategičncin in kupčijskem obziru. Važni so bregovi kavkazki tudi zu mornarstvo. Za mornarja pa je Kozak kaj pripraven. Ze v starodavnih Časih, v začetku ruske velike države, ko jc Igor nad Carigrad hodil, so predniki Kozakov z neizrekljivo urnostjo ladije napravljali in svojim sovražnikom na morji ravno tako grozo prizadevali, kakor na konjih v stopi. Nedavno je napravila naša baltiška Hota skušnjo o plavanji. Skušali so sc namreč naši mornarji, kdo najdalje plava. Tisti ki so najdalje plavali, bili so obdarjeni. In kdo mislite, je največ darov dobil V — Mornarji, ki so iz Ukrajne doma. Letina se jc v Podoliji in v herzonezki guborniji prav dobro obnesla; tudi v benderskem okraji se zelo hvalijo. Toliko slabše je v Krimu. Tu se je skoraj vse sadje posušilo. Tudi grozdja bo čisto malo. Strašna suša, ki v tukašnji okolici že tako dolgo trpi, je tla tako posušila, da sc je po močvirnih krajih mah vnel. Pogorele so že cele vasi, celi gozdi. Zdaj gori na obeh straneh Nove, 200 vrst na daleko. V Peter-burgu se tak dim po ulicah vali. da si v najhujši vročini nobeden ne upa okna odpreti. Politični razgled. Okrajno zastopništvo v K oz j cm je poslalo ministerstvu notranjih zadev sledečo prošnjo: Slavno c. kr. ministerstvo notranjih zadev! Oziraje sc na VSakako premislika vredno okoliščino, da so interese, jezik in gospodarstvo južnostirskega ljudstva bistveno različne od onih v severnem deželnem delu, sklenil je podpisani okrajni odbor v svoji seji 8. dan t. m. prositi visoko ministerstvo notranjih zadev, naj hi ono za južno Stilsko posebno (delegovano) politično instanco II. stopnje in sicer v M a r i h o r u ustanovilo. Okrajni odbor v Kozjem 24. julija 18G8. Naj bi no ostal okrajni odbor v Kozjem edini, ki na pravem mestu tirja, kar bi narodu slovenskemu bilo na korist, in kar se je n. pr. v Tiro-lah tudi rado dovolilo. Deželni zbori do zdaj šo večidal le bero vladine predloge in volijo odbore, kterini naj se predlogi v pretres izročajo. V praškem zboru seje naznanilo, da so česki poslanci, ki so ob enem tudi uradniki, svoje mandate položili, Praški zbor bo pozval česke poslance naj pridejo v zbor. Moravski dež. zbor je prešel glede deklaracije narodnih poslancev na dnevni red. V gališkein zboru je vprašal rusinski poslanec Dzerovvicz vladnega komisarja, kako jo to, daje govoril c. k. namestnik v svojem pričctnein govoru le o enem narodu. Upati jc, da bo po ovinkih obveljal nasvet dr.-a Sinolke. Najpred so bodo namreč vse pritožbe in tirjatve gališke v posebnem pismu na krono sestavile. Ako so tem ne ustreže, gotovo bo večina zborova za to, da se prekliče sklep, vsled kterega so šli poslanci na Dunaj. Od 25. t. m. sem so podpisuje na strelišči peticija v podporo Smolkovega nasveta, in šteje zdaj že na tisoče podpisov. V petek pa se je imela predložiti zboru prošnja, naj se dado Galiciji tiste pravice, kakoršne jo imela kongresovsko Poljsko leta lSJlO. Večina ustavnega odbora je proti pošiljanji poslancev v državni zbor. V tržaškem zboru so na galeriji prav kričeče demonstrovali p oti nekterim poslancem. Ti so se zdaj poslanstvu odpovedali. Proti zaupnici do ministerstva, ktero namerava deželni zbor štirski, ostro piše „Telegraf in (ir. Volksbl.", se ve da vsak iz svojega stališča. Slovenski poslanci sc jej bodo krepko vstavljali, žalibog ni upati uspeha, kakor se sploh v tem zboru glas Slovencev ali preupije ali pa za-smehljivo in zaničljivo prezre. Tu je pomoči treba in to nahajamo le v ze-dinjeni Sloveniji. Cesar je potrdil o gorsko postavo o novačenji. Postava se razglasi, ko se snidc zbor. Na bojazljivo kričanje centralistično- dualističnih časnikov in oseb in osebic češ, da je ustava v nevarnosti, pravi „Corresp.1': Večidel sc boje, da ho konec državnih osnovnih postav. Mi mislimo, da brez vzroka, kajti nikjer ni brati v deklaraciji, da hoče češka opozicja vzeti Dunaju ali drugim nemškim deželam državne osn. postave; kaj še, naj jih imajo , dokler jim drago, ampak le za vso enake pravice in čemu jih (post.) komu vsilavati, ki jih kratko malo nočo. Izdatelj An odgovorni vrednik Anton Tomšič. Lastniki: Dunajsko ministerstvo sc neki posvetuje, kaj je storiti proti češkim poslancem iu njihovi deklaraciji. Cesko ljudstvo neprenehoma javlja svoje soglasje s svojimi poslanci. Ogri bodo imeli, kakor se vidi iz vladnih časnikov, v kratkem z,,, pet zapisati novo zmago nad c is 1 aj t a n s k im ministarstvom. Delegacije bodo namreč vendar le v Pesti zborovale in sicer zajedno z državnim zborom. Tudi pri polj a šk eni shodu v Cirili u so je mnogo govorilo proti politiki državnih poslancev poljskih in povdarjalo, naj hodijo Poljaki isto pot s Čehi, kolikor hi to obema narodoma koristilo, sicer pa naj ravna vsak narod po svoje. Pariška „La Prcsse" ve pripovedovati o nečem nasvetu od ruske in anglijske strani, naj bi se evropsko države razorožile. „Kpoipie-razen tega naznanja, da bo Rusija države pozvala, naj bi se v velikem shodu (Kongresu) dogovorile o sedanjih evropskih vprašanjih in jih miro rešile. V Carigradu se je jela zopet gibati niladoturška stranka in si vstanovila nov časnik „Ilurriet" (svoboda) nazvan, kterega je pa policija pograbila in nekoliko oseb v tamnico vteknila trde. da jo zavohala puntarsko zavezo proti vladi. Pruski deželni zbor se ima sniti proti koncu oktobra meseca, če ho do tje deželni proračun že izdelan. Francija je začela prav strogo postopati proti opozicijonalnini časnikom. Slaba vest in skeleča resnica jej jc to nesrečno misel udihnila. Na Franc ozkem se skoro vse časopisno govorjenje vrti okolo vprašanja, ali mir, ali vojska s Prusijo. Vladni listi vedno zagotovljajo, da je politika francoskega cesarja politika miru. Večina samostojnih listov pa vidi v tem nevarnost, da ima cesar tako ogromno vojsko pripravljeno in mu ni nikogar vprašati, če so mu na nagloma zljubi obrniti se proti Nemčiji. Tako sc miru nič prav ne zaupa. V tej zadevi so za gotovo poroča, da je zveza s Francosko, Relgijo in Ilolandijo sklenena. Na jonskem in celo v južnem jadranskem morji čedalje bolj predrzno gospodarijo pomorski roparji iu sicer turški. Velike vlade, ki se strašno poganjajo, ako je na Romanskem kakov jud zarad goljufije topen, naj bi pač tudi do turške vlade obrnilo se in tirjale, naj skrbi da bodo krščanske kupčijske ladijo varne pred turškimi razbojniki. Na Španjskeni vre kakor povsod; pišejo, da je treba samo drznega moža, ki bi sc liezadovoljnežem za vodnika na čelo postavil in upor zoper kraljico, ki noče narodove želje poslušati, bil bi gotov. Kraljica sc menda sama že boji, ker jc vso svoje dragocenosti dala iz Madrida v Lequeitio prepeljati. Kakor pred leti v Neapolji, klico se tudi zdaj v Španiji sploh: „Proe z burbonsko vladno družino". „Pungalo" prav za trdno pripoveduje, da je že sklenena zveza med Francijo, Ilolandijo in Relgijo. Tako trde tudi pruski listi. Ilaznc novico. * (Baron Reust) sicer ni podpisal českili poslancev deklaracije , vendar tudi njega ne bo v česki zbor. * (Tudi mi smo bili pri taboru.) 90 meščanov in okoličanov Kolin-skih (Češka) se jo oglasilo pri sodniji v Kuttenbergu in so priznali, da mi bili nazoči pri taboru na Visoki gori. Med njimi je precej deklet in žen. Iz druzega kraja so jih je 120 ravno tega cislajtanskega hudodelstva obtožilo. * (Da se napravi na goriškem ljudski tabor) je mnogo upanja, kakor nam piše zelo zanesljiv prijatelj našega listn. Kaj bi dali za prijatelja, ki bi nam kaj enacega iz kranjskega vedel poročiti. Od todi vendar v tej zadevi za zdaj nimamo druzega povedati, kakor da ni kaj povedati. Najnovejše vesti. Praga. Viša deželna sodnija je poostrila kazen proti obsojenemu vredniku Baraku in raztegnila 5 mesečno ječo na 14 mesecev. Peterburg. Poročila iz Bolgarske naznanjajo, da ste se napravile zopet 2 uporni četi, kterih ena jo je krenila v Makedonijo, iu da jc bila 15, t. m, huda bilka pri Grabovi. Pariz. „Krance" razglaša pomirljiv članek o evropskih razmerah in blezo piše: Vsa Evropa potrebuje miru. Obupati bi bilo nad sprevid-nostjo diplomatov, ko bi oni druzega sredstva ne vedeli, kakor vničevanjc 1000 in 10(10 vojakov na bojiščih, iu bi hoteli lo s tem rešiti in pobotati, kar imajo državo navskrižuega med seboj. — „Hhein. Zeit." razklada to nepričakovano Napoleonovo niiroljubje takole: Napoleon bi bil že kje vojsko pričel, posebno zdaj, ko je armada novo organizovana in z novim orožjem preskrbljena. Ali vojska ima nekaj over. Prvič ni mogla cesarjeva diplomacija nikakoršnega zaveznika dobiti. V tacih razmerah vojsko pričenjati veljalo bi toliko, kakor sklicati evropsko zvezo proti sebi v boj. Razen tega bi bilo za primerijaj vojske vse francosko ljudstvo proti vladi, ktera bi s(l ne smela niti na vso, ampak le na redno armado zanašati; v deželi ostala mobilna garda bi bila za vlado bolj nevarna, kakor pa jej v podporo. Carigrad, 2-1. avgusta je bil pri amerikanskom admiralu Farragutu na njegovi ladiji volih diploniatin shod, med kterim so klicali amerikanski mornarji: Živila Amerika, živila Rnsij Lvvov. ti krogih icsljivo pričakuje, da pride v krat- kem cesar v Lwo\* Diiiiic' > '»orza od »M. avgusta. 5% metnlike .r>8 fl. 1C Kreditno akcijo 211 (1. 80kr. 5*/, metnlike ■/. obresti v niiip In '"^ 68 ti 'J5 London 114 (I. 40 kr. 6°/„ narod, posojilo 62 6.20 ki. Srebro 112 fl. 25 kr. 1800 drž, posojilo 84 fl. — kr. Cekini fi fl. 41 kr. Akcijo narodi banko 728 II. — kr. Dr. Jo/r VoAiijitk in drugi. Tiskar ilduard Janžlč.