Izvoljeno Je predsedstvo Sestanki pri Sromlkn Zvezne ljudske skupščine
Sovjetski zunanji minister se je včeraj sestal z vsemi tremi zahodnimi veleposlaniki — Gr omikava tiskovna konferenca
Za predsednika Zvezne ljudske skupščine je bil ponovno izvoljen Petar Stambolič, za sednika zveznega zbora dr. Mladen Ivekovič za preds. zbora proizvajalcev pa Paško Romac
BEOGRAD. 18. apr. (Tanjug) Nekoliko po 16. uri sta bili drugi predhodni seji novoizvoljenega zveznega zbora in zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine.
Tik pred začetkom se.je zveznega zbora je prišel v dvorano predsednik republike Josip Broz-Tito s predsednikom zvezne, ljudske skupščine Petrom Stamboličem in podpredsednikoma zveznega izvršnega sveta Edvardom Kardeljem in Aleksandrom Rankovičem. Poslanci zveznega zbora so sprejeli predsednika
republike z dolgotrajnim prisrčnim ploskanjem.
Drugemu predhodnemu sestanku zveznega zbora je predsedoval po določilih poslovnika oredsednik verifikacijskega od-
bnra Zvonko Brkič. Na dnevnem redu je bilo poročilo verifikacijskega odbora, ki ga je podal ljudski poslanec D.Juro KI a<l arin.
Petar Stambolič sopel predsednik Zvezne ' ljudske skupščine
Poročevalec verifikacijskega odbora D juro Kladarin je poročal o poteku volitev in prebral imena vseh 301 izvoljenih poslancev v zvezni zbor in predlagal zveznemu zboru, naj verificira njihove mandate.
Poročilo verifikacijskega odbora je zvezni zbor soglasno odobril. S sprejetjem poročila verifikacijskega odbora so bili verificirani mandati vseh poslancev tega zbora.
Po verifikaciji mandatov je predsedujoči Zvonko Brkič pozval ljudske poslance, naj podajo svečano izjavo. Vsi ljudski poslanci so vstali in ponavljali o-esede predsedujočega, ki je >ret>ra! besedilo zaobljube:
»Svečano izjavljam, da bom (. a,v estn o in vdano opravljal
dolžnosti zveznega ljudskega po-dan ca, da se bom ravnal po ustavi in zako-nih in da bom vse svoje moči zastavljal za nadaljnjo izgradnjo socializma, za ohranitev neodvisnosti in za razov it FLR Jugoslavije.«
Nato so vsi ljudski poslanci posamezno podpisali svečano izjavo.
Na predlog skupine desetih rvoslancev, ki ga 3® podala Spase-nija Babovič je bil za predsednika zveznega zbora soglasno izvoljen dr. Mladen,.Ivekovič, za
podpredsednika tega zbora je bila izvoljena Dušanka Kovačevič, za zapisnikarje pa Mirko Popovič, Andrej Petelin in Mita Dimitrijevski.
Seji zbora proizvajalcev je predsedoval predsednik verifikacijskega odbora tega zbora Milan Mič-kovič, ki je predlagal, naj se sprejme na dnevni red
te seje poročilo verifikacijskega odbora.
Zbor proizvajalcev je soglasno odobril poročilo verifikacijskega odbora, s čimer so bili verificirani mandati vseh poslancev (216). Nato so poslanci tega
zbora, kakor tudi poslanci zvez-
Faško Romac
Paško Romac, predsednik zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine, je bil izvoljen za poslanca v volilnem okraju Zrenja-nin-Kikinda, in sicer v skupini kmetijstva. Rojen je bil 17. maja 1915 v Vukšiču, okraj Benkovac LR Hrvatska. Pred vojno je bil kmetijski delavec. Ko je služil vojaški rok v bivši jugoslovanska vojski, ga je vojaško sodišče obsodilo kot komunista na osem let in p-o-1 ječe. Kazen je prestajal v Shoplju, Nišu in sremski Mitroviči, od koder je leta 1941 pobeg-nil s skupino zapornikov k partizanom, kjer je ostal do konca narodnoosvobodilne vojne.
V narodnoosvobodilni vojni je bil politični komisar II- bataljona I. proletarske brigade, vodja političnega oddelka I. dalmatinske brigade, zatem pa I. vojvodinske brigade in XXVI. divizije.
nega zbora podali svečano izjavo Ln jo podpisali.
Na predlog 10 ljudskih poslancev zbo-ra proizvajalcev, ki ga je podal Spasoje Sarac, je bil za predsednika zbora proizvajalcev soglasno izvoljen ljudski poslanec Paško Romati. Za podpredsednika zbora . je bil izvoljen Borko Temelkovski, za zapisnikarje pa Mičun Jankovič. Josip Farič in Dragica Rome.
Kanadčani pri Jakši Petriču
Beograd, 18. apr. (Tanjug). Zastopnik državnega sekretariata
za zunanje zadeve Jakša Petrič
je sprejel skupino slušateljev šole za narodno obrambo Kanade in se zadržal z njo v razgovoru. Na sestanku sta bila navzoča tudi kanadski veleposlanik v Beogradu Ignatieff in vojaški ataše polkovnik Daly.
MOSKVA, 18. aipr. (Reuter). Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko in britanski veleposlanik v Moskvi Patrick Reilley sta se danes 45 minut razgovarjala o pripravah za mednarodno konferenco m najvišji ravni. Kasneje se je sovjetski zunanji minister razgovarjal tudi s francoskim veleposlanikom Dejeanom.
Zunanji minister ZSSR Gromiko je danes na tiskovni konferenci izjavil, da so na zasebnih sestankih veleposlaniki ZDA, Francije in Velike Britanije v Mostovi govorilj o nekaterih vprašanjih glede sestanka na najvišji ravni. Poudaril je, da Sovjetska zveza išče možnosti, kako bi skrajšala pot do tega sestanka in odstranila ovire. Dejal je, da je bil dosežen sporazum, da do gotove mere po diplomatskih kanalih prouče ne-
hala Sovjertska zveza vedno za izmenjavo mnenj, vendar pa to ni moč tolmačiti tako kot la ZSSR sprejema stališče zahodnih držav, kakor tudi te ne sprejemajo sovjetskega. Z izmenjavo mnenj skušajo odstraniti ovire
sicer ta izmenjava sploh ne bi
bila potrebna — je- dejal G-ro-mifeo. .
Sovjetski zunanji minister je
negativno ocenil zasedanje vojnih ministrov držav članic
NATO v Parizu, nato pa je iz-
katera vprašanja, ki se tičejo se- .-'javil, d-a bo SZ v Varnostnem
Stanka na najvišji ravni, toda
taka proučevanja lahko trajajo tudi več mesecev in celo let. O teh vprašanjih se je razgo-
vairjial tudi z zahodnimi predstavniki v Moskvi.
Gromiko je dialj-e dejal, dia je
svetu sprožila vprašanje ustavitve poletov ameriških bombnikov z atomskimi in vodikovimi bombami nad področjem Arktike, ker letijo proti mejam Sovjetske zveze. Poudaril je, da ameriška letala opravljajo take
REMU TISKOVNA KONFERENCA V SEKRETARIATU ZA ZUNMJE ZADEVE
Ocena sestanka v Moskvi
Predstavnik sekretariata je odgovarjal tildi na vprašanja o odnošafili z Avstrijo in Italijo, o izjavi Larocka, konferenci v Ikri m članka v
moskovskem »Komunista«
BEOGRAD, 18. apr. »Upamo, da bo na ra-zgovorih v Moskvi na podlagi obojestranske dobre volje njdšlo do nadaljnjega zbližanja stališč, da bi bilo tako mogoče čimpreje sklicati konferenco na najvišji ravni.«
.-•a prvi skupni seji novoizvo Ijenega zveznega zbora in zbora proizvajalcev	Zvezne	ljudske
skupščine je	bil na	predlog
skupine 25 poslancev, ki ga je podal ljudski poslanec Djuro Pucar, soglasno izvoljen za predsednika	Zvezne	ljudske
skupščine njen dosedanji pred sednik Petar Stambolič.
Na predlog	iste skupine po-
slancev, ki ga je podal Djuro Pucar, so bili za podpredsednike Zvezne ljudske skupščine izvoljeni ljudski poslanci Vladimir Simič, dr. Pavle Gregorič in Franc Leskošek. To izvolitev ro ljudski poslanci obeh zborov pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem.
Za sekretarja skupščine je bi! ponovno izvoljen ljudski poslanec Mitar Bakič.
Kosilo pri KoSi Popoviču
Beograd, 18. apr. (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je danes v prostorih protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve priredil kosilo na čast avstrijske delegacije v mešani avstrij-sko-jugoslovanski komisiji, ki je včeraj nadaljevala delo v Beogradu.
Dr. Mladen Ivekovič
Dr. Mladen Ivekovič, ki je bil zvaljen za predsednika zveznega i.dbora Zvezne ljudske skupščine, le bil rejen leta 1S03. v Zagrebu. Ud leta 1936 do 1941 je bil večkrat iretiran in se le morati dvakrat •agovarjati pred sodiščem za zaščito države. V narodneosvobo-lilni vojni je sodeloval od leta »41 ter je bil Man izvršnega sveta \VNOJ in član ZAVNOH.
Po osvoiboditvl je bij minister za Industrijo ln rudarstvo LR Ilrvatske. Od leta 1946 do 1947 je bil vodja Jugoslovanske delegacije pri agenciji za reparacij e v. Bruslju, od leta 1947 do 1931 je bil poslanik FLRJ v Rimu, od leta 1952 do 1956 pa veleposlanik FUU v Zahodni Nemčiji. Zatem je bil državni podsekretar za zunanje zadeve.
Sedaj je bil tretjič izvoljen za poslanca v Ljudski skupščini FLRJ. Paško Romac je član CK ZKJ ln predsednik Glavne zadružne zveze Jugoslavije.
Odlikovan je bil z redi Narodnega heroja. Narodne osvoboditve, partizanske zvezde II. stopnje, Bratstva in enotnosti I. in II. stopnje, z redom Dela I. stopnje in z redom Za hrabrost.
S temi besedami je danes predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve odgovoril na vprašanje, kako ocenjuje zadnji predlog sovjetske vlade in odigovor treh zahodnih velesil na predlog o preliminarnem sestanku veleposlanikov v Moskvi.
Na današnji redni tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje je dal predstavnik sekretariata tudi izjavo o jugoslo-
vansko-avstrijskih razgovorih.
»Kot je znano«, je dejal, »se ju-goslovansko-avsitrijski raagovo1 ri, ki so se začeli na Dunaju, se-daij nadaljujejo v Beogradu. Upamo, da bodo ti razgovori ob obojestranski dobri volji dali dobre rezultate«.
Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je dalje zanikal, da so kakšne spremembe v j ugoslovainsko-iitalijonskih odnošajih. Na vprašanje, če pomenijo kritike, ki so j .in objavili nekateri naši časopisi v zvezi s slabim postopanjem italijanskih oblasti napram nekaterim našim 'turistom neko spre-
membo v j ugoslo vansko - ital' -janskih odnosih, je odgovoril:
»Jugoslovansko-italijanski odnosi se razvijajo pozitivno. Morebitnih nesporazumov in motenj v teh odnosih ne smemo precenjevati, temveč jih je treba odpraviti s skupnimi prizadevanji.«
Pozdravil je nedavno izjavo belgijskega zunanjega ministra Larocka, ki je dejal, da bi Evropa želela čim manj slišati o tako imenovanih »čistih« atomskih bombah. »Strinjamo se popolnoma z mnenjem gospoda La-rooka«, je poudaril in dodal: »Problem, ki danes stoji pred č.cveštvom ni v tem, ali bodo atomske bombe »čiste« ali »umazane«, kajti ene in druge so sredstvo za množično uničevanje, temveč v borbi za splošno prekinitev poskusov eksplozij termonukleamegB orožja in za prepoved .proizvodnje in uporabe tega orožja sploh«.
Naprošan, da komentira konferenco afriških držav, ki se je začela te dni v Akri, je dejal:
»Konferenca v Akri, na kateri so se prvič v zgodovini zbrale neodvisne afriške države, že sama po sebi zasluži polno pozornost. Upamo, da bo ta konferenca prispevala medsebojnemu sodelovanju in krepitvi neodvisnosti afriških držav, s tern pa tudi krepitvi miru v svetu«.
Predstavnik se ie vzdržal komentiranja članka, ki go je danes objavil moskovski »Komunist«, ki kritizira program ZKJ. Tov. Petrič je dejal, da članka ni basal in da zato seveda o njem n; mere dati iz j ivo.
M. P.
polete, kadar se na radarju pojavijo predmeti, ki bi lahko brli balistične rakete. Ameriški generali sicer pravijo, da se letala vedno vračajo že, ko pridejo na pol poti, ko se pojasni, da je bil alarm napačen, toda sovjetski zunanji minister je postavil vprašanje, kaj bi se zgodilo v primeru, če bi ameriška letala nadaljevala svojo pot in se približala mejam Sovjetske zveze, misleč, da je bil v zraku le voden izstrelek in ne mete or. V
tem primeru bi interesi zaščite
sovjetskega naroda zahtevali od Sovjetske zveza nujne ukrepe za odstranitev nevarnosti, je dejal Gromiko. Ce bi tudi sovjetska letala v podobne namene letela proti ZDA ali proti
ameriškim oporiščem v drugih državah, bi se lahko zgodilo, da bi se dve eskadrilj srečali nad področjem Arktike in da bi v tem primeru bilo človeštvo zaradi pomote pahnjeno v atomsko vojno. Gromiko je nato poudaril. da je bilo človeštvo zaradi takdh neodgovornih m provokacij skih akcij s stran-; vojaškega poveljstva ZDA doslej že nekajkrat na robu vo-jne. Ko je nato poudaril, da ZDA v trenutku. ko se pripravlja sestanek predstavnikov držav na najvišji ravni, za zmanjšanje napetosti v svetu delajo proti interesom miru in mednarodnega sodelovanja, je dodal, da je sovjetsko zunanj e ministrsuvo o tej svoji nameravani akciji obvestilo tuje diplomatske predstavnike v Moskvi.
Zastopstva »Lufthanse« in JAT
Beograd, 18. apr. (Jugopress). V Beogradu je podpisana pogodba o medsebojnem generalnem zastopstvu med letalsko družbo nemške Demokratične republike »Lufthanso« in Jugoslovanskim Aetro-transportom. Razgovori so bili od 12. do 16. apr.ila. Delegacijo »Lufthanse« je vodil dr. Arthur Piok, delegacijo jugoslovanskega aero-transporta pa generalni direktor Milan Simonič.
Ljubljana za kongres
Odlikovan je bil z redom Zasluge za narod I. dn II. stapnje, redom Bratstva in enotnosti 1. stopnje, in redom Jugoslovanske zastave II. stopnje. Prav tako je nosilec »Partizanske spomenice 1941«.
Pri zadnjih volitvah Je bil izvoljen za ljudskejfa poslanca v samoborskem vodilnem akratu.
DIPLOMATSKI KRONIK!
BEOGRAD — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes, od desetih v Belem dvoru prvega izrednega in opol-nomočenega veleposlanika ZAR v Jugoslaviji Sabeta Arisa, ki mu je izročil poverilnice. Pri izročitvi poverilnice so bili navzoči tudi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni sekretar predsednika republike Joža Vilfan in šef protokola predsednika republike Sloven Smodlaka.
BEOGRAD Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel danes na protokolarni obisk veleposlanika ZAR V Beogradu Sabeta Arisa. ki mu je izročil kopije poverilnic.
STOCKHOLM — Jugoslovanskega veleposlanika na Švedskem Maksa Bačeja, ki se vrača v Beograd na novo dolžnost, je |y«dski kralj Gustav Adolf od-jHiŠbal z Velikim križem reda
severne zvezde. Odlikovanje je izročil jugoslovanskemu veleposlaniku šef protokola Gustav Bonde.
PARIZ — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu Radlvoj Uva-lič se je danes sešel z generalnim sekretarjem francoskega zunanjega ministrstva Louisom Joxom. Izvedelo se je, da sta se Uvalič in Jo:-:' razgovarjala o perečih mednarodnih vprašanjih, ter o vprašanjih, ki zadevajo od-nošaje med FLRJ in Francijo.
BEOGRAD - Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Leo Mates ie prispel danes v Beograd.
ATENE — Grški zunanji minister Michel Pesmazoglu je danes priredil poslovilno kosilo jugoslovanskemu veleposlaniku Miši Pavičeviču, ki se bo kmalu vrnil'v domovino in prevzel novo funkcijo v glavnem odboru Zveze sindikatov.
LJUBLJANA, 18. aprila. Predkongresna Ljubljana dobiva vsb bolj praznično lice. Vsa dela, ki so bila v programu, da jih je treba izgotoviti pred VII. kongresom ZKJ, so v glavnem končana. Le še nekaj zunanjih del je, ki zaradi slabega vremena niso bila še izgotovljena, vendar bodo tudi le-ta do 22 aprila gotova. Uredništvo »Slovenskega poročevalca« s* je* z nekaj vprašanji obrnilo na okrajni pripravljalni odbor za VII. kongres ZKJ, da bi lahko svojim bralcem poslovalo, kako so potekala dela In kaj je bilo storjenega. Nasi prošnji se je odzval tovariš JANEZ VIPOTNIK in v naslednjem prinašamo njegove odgovore na naša vprašanja:
znanje. Ob vhodu v glavno dvorano nameravamo v ploščo vklesati priznanje najzaslužnejšim kolektivom. Ti so:	»Gradis«,
Sloveni) a-ceste, Toplovod, Litostroj, Metalna, Impol, El-ektro-si-gnal, Mestna vrtnarija, Javna razsvetljava in drugi. Poleg tega je treba reči. da so tudi kolektivi, ki niso neposredno sodelovali na razstavišču, vložili precejšnje napore za izpolnitev
da
VII
Ljubljana se mri-lično pripravlja, bi ' dostojno sprejela delegate kongresa ZKJ. Ali nam lahko odgovorite, kakšen Je bil prispevek delovnih ljudi Ljubljane, predvsem komunistov, da so bila predvidena dela končana v tako rekordnem času?
Včeraj, ob zaključku del, smo ugotovili, da so delovni kolektivi, ki so sodelovali pri urejanju kongresne dvorane in vseh drugih prostorov, zares veliko napravili. Ugotovili smo med drugim tudi to, da je prav Gospodarsko razstavišče primer, ki nam kaže, kakšne rezerve so še skrite v naših kolektivih in delovnih ljudeh ter kaj se lahko doseže z zavestjo in stimulacijo Delo je teklo v treh izmenah. Najbrž v povojni Ljubljani nimamo primera. da bi kolektiv; s tako prizadevnostjo opravljali svoje naloge, kot so jih tukaj. Prvič se je tudi zgodilo. da imamo pred tako velikim dogodkom kot ie kongres, skoraj teden dni prej glavna dela končana. Dvorana je končana. zunai pa je dež malce oviral ureditev predkongresnega prostora Mislim. da je treba vsem delovnim kolektivom. ki so sodelovali pri urejanju kongresne dvorane In ostalih prostorov, dati posebno pri-
£manjšanje takse za telefonske razgovore s tujimi državami
Beograd, 18. apr. (Tanjug) Generalna direkcija PTT je zmanjšala takse za telefonske razgovore z Anglijo. Irsko. Švico Marokom in Alžirom.
Enota telefonskega razgovora (3 minute) med naročniki iz Jugoslavije in naročniki iz Anglije stane sedaj 2040 din namesto prejšnjih 2990 din. V telefonskem prometu z Irsko je cen-a enote zmanjšana z-a 30 odst. (prej 3390 sedaj 2440 din), s Švico za 28 odri. (prej 1500, sedaj 1080 din', z Marokom za 13.5 odst. (prej 4440. sedaj 3840) in z Alžirom za 16 odst. (prej 3840. sedaj 3240 dina-rjav).
nalog, kot na primer »Stol« iz Duplice pri Kamniku in drugi. Posamezne najboljše delavce bomo tudi predlagali za delovna odlikovanja.
Dvorana je urejena tako, da bo lahko služila najrazličnejšim namenom, kot n. pr. raznim političnim manifestacijam, zborovanjem, razstavam, kulturnim in športnim prireditvam itd. V njej je prostora tudi za 5000 ljudi. Opremljena je s kinoapara-turo, tako da bodo v njej lahko predvajali tudi filme. Prav b; bilo, če bi dvorani ostalo ime »Dvorana VII. kongresa«.
Zanima nas predkongresno razpoloženje Ljubljančanov oziroma politično vzdušje, ki je prav pred kongresom gotovo dobilo novih pobud. Mislimo tu na osnovne organizacije Zveze komunistov. Socialistične zveze, sindikatov, skratka na vse politične in družbene organizacije v našem mestu.
Za predkongresno razpoloženje moramo seči malo nazaj. Sem spadajo prav gotovo volilni rezultati, ki so bili sijajni. V to razpoloženje spada tudi obravnavanje pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ, ki je bilo zelo dobro sprejeto v naših osnovnih organizacijah in nasploh med ljudmi, in ki je po svoje prispevalo k temu dobremu vzdušju. Poleg tega je treba reči, da so se osnovne organizacije ZKS že za pretek-■ lo jesen, ko je bil postavljen prvi datum za kongres, precej mobilizirale pri politično-or-ganizacijskih vprašanjih. Takrat so naše organizacije dale precej dobrih predlogov in pripomb k statutu ZKJ, ki smo
(NMflggattasti« na 2. stom*i)
V sredo 30. aprila ob 17. uri bo v Celju slavnostno odkritje spomenika padlim borcom in žrtvam fašističnega terorja^ s celjskega področja. Spomenik stoji na Šlandrovem trgu; njegova posebnost pa. so reliefi, ki ponazarjajo borbo ^in povojno graditev, zmago. Spomenik je nastal po načrtih inž. arhitekta Na vinska, medtem, ko so reliefi delo akad. kiparja Savinska.
SPAAK 0 DVOBOJU MED VZHODOM IN ZfiHODOM
Pariz, 18. apr. (Reuter). Generalni sekretar NATO Pa-u-l Hen-ry Spaak -je danes izjavil v Parizu, da se bosta Vzhod in Zahod, po njegovem mnenju, dvoboj evala na gospodarskem in ne na vojaškem poprišču, ker n.i na nobeni s-brani državnika, ki bi si želel vojne.
V razgovoru s kakimi 30 novinarji iz držav, ki so članice NATO, je Spaak dejal, da ne BMM iCHKBIMti W, ki M Od-
rekaj o atomski oborožitvi- Po njegovem je razumljivo omahovanje glede atomskega orožja velikega dosega, ker je to orožje pač najofenzivnejše. Nemčija brez atomskega orožja bi po Spaakovem mnenju iskala nevtralnost, »kar bi povzročilo uničenje NATO, katere član je tudi Zahodna Nemčija«. -Spaaik tudi izjavil, da je naklonjen vzpostaviti manjšega pasu,, ne katerem bi prepovedali ' H ' orožje velikega dosega.
ISTO KUL, STSV. 92
SLOVENSKI
/ .
uuftaja m Usfc* C&*upL*aa podjetje Slotcustu ^uioCc»aicA> L)irclttOf Jenitabe. Glavni in odgovorni orodnikt Sergej VoSnjak. — Uradniitvo: OSbi&LiUL Tonttčera ulica It l ia i. «4«!cn 23-522 (k>	- V*****
LlubiSnZ Tomijeva ulica It l/n, telefon 23-523 do 23.52*	- Oglaanl
ožaSok LMdjana. Titova oesU 1. telefon 21-99*. u liubljaasko naročnik* aa mm&nt* 21-332. — Poštni predal it. 29. — Žiro rečno pri Komu talni banki L hi M »km It 40-KB-5-Z-SM	- Meaečor *j» ročni um 2» din
LJUBU AMR, SOBOTI, 19. IPROJL 1998
IJuhi j m ta za kungm*
(NiadaJj-evanoe - prve strani)
jih poslali v Beograd. K predkongresnemu razpoloženju je. precej doprinesla tudi razprava o programu ZKJ, ki so ga v nekaterih organizacijah res
temeljito obdelali, ponekod pa
še Sfidaj razpravljajo o njem.
V zvezi s pripravami za kongres je bilo organiziranih .nad 100 --različnih komisij, v katerih dela ogromno število komunistov. Značilno je, da je 600 najemnikov stanovanj prostovoljno ponudilo sobe za delegate. Vsak dan prihaja veliko število komunistov, ki nudijo pomoč pri delu v zvezi s kongresom. Skratka, mislim, da smo v pripravah za kongres dosegli zelo dobro razpoloženje med vsemi ljudmi v Ljubljani. To dokazuje tako spreminjanje lica Ljubljane, urejanje mesta, čiščenje, beljenje, odstranjevanje navlake in podobno. Ta dela so se razmahnila zelo na široko, vkoli-kor je pač vreme to dopuščalo. Prepričan sem, da se bodo v teh dneh vsi ti napori še stopnjevali. Ogromno število članov organizacij ZKS in ve-
ganizacij, na katerem ne bi poleg svojih tekočih zadev razpravljali tudi o kongresu in dajali pobude za urejanje in izboljšanje najrazličnejših stvari v 'Ljubljani.
3. Ljubljana bo v dneh Kon gresa sprejela izredno veliko Število delegatov In gostov. Kako sta pripravljena sprejem in namestitev udeležencev kongresa in kdaj bomo lahko pozdravili prve goste?
Ljubljana bo v dneh kongresa sprejela nad 1800 delegatov. Domačih in tujih gostov bo nekaj sto, vendar števila tujih še ne vemo natančno. Nekateri tuji novinarji so že prišli v naše mesto. Verjetno bodo prvi delegati in prvi gostje prišli že v nedeljo, pretežni del pa bo prišel v ponedeljek. Vsi želimo, da bi se čim bolje počutili. Pet posebnih vlakov bo pripeljalo delegate poleg rednih vlakov. Na
kolodvoru nameravamo delegate sprejeti s prisrčno dobrodošlico v imenu Mestnega sveta ljubljanskega.
Prepričan sem, da bo naše mesto popolnoma opravičilo zaupanje, ki mu ga je izkazal Centralni komite ZKJ s tem.
da je Ljubljano izbral za kongresno mesto. Gotovo bodo Ljubljančani -s svojo prijaznostjo in kulturnim ponašanjem v dneh kongresa prispevali svoj delež, da se bodo ude. leženci kongresa v Ljubljani čim bolje počutili in da bodo čim laže opravljali naloge, ki iim jih bo zastavil kongres.
4. Kongres sam je gotovo naj večji dogodek v zgodovini Ljubljane. Kako menite, naj bi Ljubljančani zlaisti v dneh kongresa najlepše izpričali gostoljubnost svojega mesta?
Mislim, da bo predvsem važno obnašanje Ljubljančanov
Za 15 milijard kupčij na zagrebškem velesejmu
liko število ostalih prebivalcev je v tej ali oni obliki angažirano v pripravah za kongres in v teh dneh smo pri vsakomur, na katerega smo se obrnili glede sodelovanja v pripravah, nalGrteli na polno razumevanje. To pa gotovo kaže razpoloženje Ljubljančanov.
Prav gotovo so vse predkongresne priprave po svoje vplivale tako na organizacije ZK kot na organizacije SZDL in druge organizacije, da so stopnjevale svojo politično-organi-zacijsko aktivnost in po svoje prispevale k solidnejšim organizacijskim in političnim pripravam. V teh dneh ni bilo nobenega sestanka političnih or-
Zagreb, 18. apr. (Tanjug) Doslej je bilo na mednarodnem spomladanskem velesejmu v Zagrebu sklenjenih za približno 15 milijard dinarjev kupčij. Ker bo večji del kupčij sklenjen proti koncu velesejma, ki bo odprt do 20. aprila, računajo, da bo skupna vrednost dogovorov znatno večja in da bo presegla lanski promet 28 milijard din.
Največ dogovorov so sklenila jugoslovanska podjetja med seboj; med njimi največ proizvajalci tekstila in tekstilne konfekcije v vrednosti okoli 5 milijard din, podjetja kovinskopredelovalne industrije in strojegradnje v vrednosti okoli 3 milijarde dinarjev, večje dogovore za dobavo svojih izdelkov pa so sklenila tudi podjetja živilske in kemične industrije ter drugih industrijskih panog. Tudi obrtna podjetja, ki so se na tem sejmu uveljavila kot pomembno dopolnilo industrijske proizvodnje, so se- pogodila za večje dobave svojih izdelkov.
Jugoslovanski uvozniki so sklenili doslej dogovore za dobavo tujih izdelkov za široko potrošnjo v vrednosti okoli milijarde dinarjev. To je prvi del
Poljsko-jugosloransko scčelovanje v zdravstvu
Beograd, 18. apr. (Jugopress). Dne 5. maja se bodo v Beogradu začeli j ugoslov-ansko-poljsk i razgovori o sodelovanju na področju zdravstva. Ti razgovori so predvideni s sporazumom o zdravstvenem sodelovanju med Poljsko in Jugoslavijo, ki je bil podpisan oktobra lani v Varšavi. Poljsko delegacijo bosta vodila pomočnik ministra za zdravstvo dr. Boguslav Kožuš-nik in dr. Aleksander Lah, na čelu jugoslovanske delegacije pa bo sekretar za ljudsko zdravje Zveznega izvršnega sveta dr. Herbert Kraus. Na sedemdnevnih razgovorih bodo določili oblike in obseg medsebojnega sodelovanja klinik, inštitutov, fakultet in drugih zdravstvenih ustanov obeh držav.
nakupov iz deviznih sredstev, ki so bila uvoznikom dana na razpolago pred spomladanskim velesejmom. Med jugoslovanskimi kupci je zlasti veliko zanimanje za inozemsko opremo za trgovino in gostinstvo.
Prav tako so na spomladanskem sejmu, ki je pomemben tudi za izvoz, sklenili večje dogovore za dobave tujini, in sicer v vrednosti okoli 500 milijonov deviznih dinarjev. Velik uspeh so pri tem dosegla zlasti podjetja kovinsko-.predelovalne industrije, ki so doslej sklenila skor-o četrtino celotne vrednosti izvoznih dogovorov.
Končni podatki o poslovanju na sejmu bodo objavljeni ob koncu te mednarodne spomladanske prireditve.
povsod, kjer bodo prišli v st., z delegati, to je v stanovanjih v restavracijah, pri kulturnih prireditvah, v trolejbusih itd Vsepovsod, kjer se bodo sre čevali z delegati, ki bodo ime li kongresne značke, bode Ljubljančani gotovo izpričal gostoljubnost našega mesta.. Mislim, da. jih k temu ne bo treba posebej vabiti.'J Z vsem; pripravami smo ustvarili tako vzdušje, da Ljubljančani v stikih z delegati in gosti ne bodo razočarali.
Dotacije za oddih delovnih
ljudi
Beograd, 18- apr. (Tanjug; Zvezni izvršni svet je izdal odločbo, pa kateri se iz siredstev proračunskih rezerv izplača 300 mii-lijionov dinarjev kot dotacija za zboljšanje pogojev za oddih delovnih ljudi in. mladine. Ta sredstva se lahko uporabijo za zgraditev izletišč v okolici velikih mest in industrijskih središč ter. za zgraditev, adaptirani e in opremo. turističnih objektov, ki 'bodo služili za oddih delovnih ljudi to mladine.
Sredstva so razdeljena tako, da bo Srbija dobila 100 milijonov, Hrvatska 80, Slovenija 42, Bosna >in Hercegovina 45, Makedonija 22 in Črna gora 11 milijonov dinarjev.
Denarna sredstva pa se morejo po tej -odločbi uporabiti samo s pogojem, aiko ifcoristniki dobe prej za iste namene iz Siredstev ljudskih republik in ljudskih odborov brez obveznosti povračila prav tolikšen znesek, ki ga lahko uporabijo po tej odiloiiSbi, tako da zagotovi ljudska .republika najmanj 60% tega zneska. Prošnji za nakazilo sredstev mora koristnik priložiti program za njihovo uporabo.
Na Savskem naselju v bežigrajski' občini rastejo nove stanovanjske hiše, ki naglo spreminjajo lice Ljubljane. Zdaj se j™ je pridružila še šola, kateri so položili temelj že lani. Naglo je zrasla do strehe in bo nedvomno kmalu sprejela tudi šolarje, ki morajo sedaj hoditi v bolj
oddaljene šole.
BORČEVA JAVKA
Sredi mesta na Titovi cesti je te dni odprla založba ».Bo-rec« svojo novo okusno opremljeno knjigarno in poslovalnico »Javko«, kakor ji že zdaj pravijo. Po .policah so razvrstili -razen izdaj . same založbe »Borec« tudi vrsto drugih iknjig in publikacij s tematiko NOB, zaenkrat v slovenščini, vendar naj bi se jim v bodoče pridružile tudi knjige s to tematiko iz vse države. Po stenah so razstavljene na ogled In prodajo slike in grafike partizanskih umetnikov s podobno vsebino.
Kulturno sodelovanje z ZSSR
S seje predsedništva Skupnosti jugoslovanskih univerz
Beograd, 18. apr. (Tanjug) Na seji presedništva Skupnosti jugoslovanskih univerz, ki se je začela danes v Beogradu, so razpravljali o izvajanju konvencije o kulturnem sodelovanju Jugoslavije to ZSSR. Sklenili so, da bodo v okviru izmenjave univerzitetnih predavateljev in mlajših znanstvenih delavcev poslali let-Og v ZSSR 7 fakultetnih profesor j ev, ki bodo 21 dni gosti sovjetskih
univerz. Obenem bodo prišli v .Jugoslavijo sovjetski profesorji, za kar je bil že sestavljen predlog. Razen tega je bil sprejet predlog, da se sprejme ponudba, po kateri naj bi 25 mlajših znanstvenih delavcev preživelo določen čas pod zelo ugodnimi pogoji na specializaciji v sovjetskih znanstvenih ustanovah oziroma na univerzah. Sklenili so, da bodo v bodoče posvetili večjo pozornost stalni in vsestranski izmenjavi znanstvenih publikacij s Sovjetsko zvezo.
Določili so tudi delegacijo zastopnikov jugoslovanskih univerz, ki bo odpotovala v Varšavo4 10. maja- Delegacijo bo vodil rektor beograjske univer- ■ ze čLr. Borislav Bdagojevič. Obisk bo trajal 15 dni.
Ladja »Slovenija« v popravilu
Reka, 18. apr. (Tanjug) Motorno ladjo »Slovenija«, na kateri je nastal -požar, bodo popravili v Casablanci, preden bo nadaljevala pot v Severno Ameriko. Tako je sklenila komisij a »Lloydovaga registra«, pri kateri je bila dado a zavarovana. Pri požaru v luki Casablanci člani posadke, in potniki niso utrpeli nobene nezgode.
Se vedno ni znano, kolikšna je škoda. Doslej j© znano, da je zgorel ves tovor v prvem la-	Van-ja	ozi-roma	del®	v	tujih	d,r
dijsfcem skladišču, v drugem	žavah	in	da	odobrava	odslej	za-
Piredsedništvo je zatem razpravljalo o možnosti izkoriščanja sredstev iz okvi-ra tehnične . pomoči (-okoli 200.000 do 225.000 dolarjev) za -opremo znanstve-no-univerzitetnih ustanov, za ■kar bodo izdelale predloge univerze ozi-roma fakultete po republikah. Ta sredstva naj bi se izkoristila popolno opremo največ dveh ali treh večjih zn-anstveno-univerzitetnih ustanov- v Sprejet, de. bil . tudi predlog, da se pošlje 25 do 35 mladih znanstvenih delavcev, bodočih strokovnjakov, na študijsko izpopolnjevanje s štipendijami UNESCO v razne države. O njihovi izbiri bodo odločale univerze s študentskimi organizacijami. Glede dosedanje prakse študentov v tujini, so sklenili, da se v bodoče zboljša sodelovanje šole pri izbiri kandidatov dn analizi njihovega bi-
Same prostore je sodobno in dekorativno opremil prof. Aco Dremelj.
Seveda je ta prodajalna, ki je prva te vrste v Sloveniji dn Jugoslaviji sploh, samo zunanji izraz živahne ja močno razširjene dejavnosti zal-ožbe pri glavnem odboru Zveze borcev Slovenije. Prav ob desetletnici izhajanja močno potrebne in priljubljene revije »Borec« se je pokazalo, da je treba intimno vez med nekdanjimi bo-rci ter sistematično dokumentacijo iz NOB postaviti na še širše to trd-nejše osnove,, se pravi na izdajanje knjig. Prva knjiga nove založbe, ko-roškega borca Karla P-rušnifca »Gamsi na plazu«, je že izšla. Druga publikacija v tej zbirki bo knjiga talentiranega partizanskega pisatelja Boga Flandra — Klusove-ga Joža i njegovim celotnim »Bataljonom« ter življenjepisom ih analizo. Nedvomn.0 zelo ko-ristne bodo tudi sledeče publikacije — Partizanska pesmarica za moški zbor v redakcija prof. Radovana Gobca, pa prva knjiga iz serije ponatisov priljubljenih -radijskih oddaj »Se pomnite, tovariši« in ponatis že pošlega Petkovega fotografskega albuma »Pohod XIV. divizije na Štajersko«. K popularizaciji -likovne umetnosti in vzgajanju dobrega okusa med širokimi stoji bo prispevala založ-
ba z izdajo Jiko-vne mape slovenskih slikarjev in grafikov s tematiko NOB, z izdajo umetniških voščilnic, koledarjev z ilustracijami iz slovenske umetnosti ter izdajo barvnih razglednic Slovenije. Prav založba »Borec« je nedvomno predvsem poklicana, da uredi doslej često nerešeno vprašanje umetniško dostojnih slik naših voditeljev za uporabo v javnih prostorih, uradih, šolah in podobno. V tem letu bo založba izdala tri variacije podob predsednika Tita.
Pri vsem tem je značilno, da založba stalno dobiva obilico gradiva iz vrst članstva in bivših borcev sploh, s čimer se to dragoceno gradivo ohranjuje in postopoma objavlja- Na zadnji poziv za oddajo še neobjavljenih partizanskih pesmi Je dobila n. pr. založba nenavadno veliko število pesmi. Od gradiva, ki ga še hranijo za objavo, naj omenimo samo zelo bogat in nadrobno pisan dnevnik Hinka Bratovža na okrog 1200 straneh. Da bi dobila založba pri svojem delu čimbolj široke korenine, so se izoblikovala po večjih občinah poverjeništva založbe »Bo-rec«. nedvomno pa tudi že dosedanj-i odmev med širšo -javnostjo dokazuje, da le nova založniška
dejavnost naletela na razumevanje in odobravanje.
Priprave za proslavo bitke na Sutjeski
skladišču pa je nasta»la škoda med gašenjem požara.
9elik napredek elektroindustrije
sebno prakso izključno univerza.
P-ri analizi -rezultatov dosedanjih obiskov našega univerzitetnega osebja v tujini je predsed-
Beograd, 18. aprila. (Tanjug) Računajo, da bo proslavi 15-ietnice bojev na Sutjeski, 4. junija na Tjentištu, prisostvovalo okoli 55.000 ljudi. Med temi bo 8400 udeležencev v bojih na Sutjeski, 2000 članov družin na Sutjeski padlih borcev, 2000 čla-
Pozivamo ustanove, gospodarske organizacije, hišne svete in lastnike hiš, da v počastitev Vil. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije razobesijo zastave na svojih hišah.
MESTNI SVET MESTA LJUBLJANE
i • ♦
Beograd, 18. aprila. (Tanjug) Na skupščini elektroindustrije so danes ugotovili, da je bilo lansko leto prelomnica v izpre-memtoi izbire in povečanju proizvodnje predmetov za široko potrošnjo. Tri kooperacijske skupnosti »Bka«, »Maris« in »Standard«, ki izdelujejo električne štedilnike, bojlerje, radiatorje, hladilnike in druge gospodinjske predmete, so izdelale lani 1114 ton teh aparatov več kakor prejšnje leto. Ta naj-
Tekmovanje na višku
V predkongresnem tekmovanju dosega mladina delovnih brigad neverjetne delovne uspehe — Mladina na avtomobilski cesti tekmuje v vseh panogah dela in življenja
V predkongresnem tekmovanju dosega mladina delovnih brigad neverjetne delovne uspehe — Mladina na avtomobilski cesti tekmuje v vseh panogah dela in življenja.
Trebnje, 18. aprila. Prav te dni je po mnenju brigadirjev doseglo tekmovanje v počastitev VII. kongresa ZKJ svoj višek. Fantje in dekleta v brigadnih uniformah se pomenkujejo samo še o tem, kako bi v tekmovanju premagali svoje »konkurente«. Organizacija tekmovanja je v vseh naseljih prav dobra. Verjetno pa prednjačijo pri tem v brigadnem naselju »Toneta Tomšiča« v Trebnjem. Štiri brigade telovadcev iz Srbije, Hrvatske
in Bosne ter trboveljsko-goriška
"brigada so prave »sile« v delu in
ureditvi naselij. Tekmujejo namreč na vseh področjih. Razen tega pa je partizanska brigada »Finki« iz Vojvodine napovedala ostalim brigadam in naseljem še posebno tekmovanje. To je -©veda še bolj poživilo delo.
V seznamu tekmovalnih področij je na prvem mestu delo na
gradbišču. Partizanska mladinska brigada »Pinki«, ki je napovedala tekmovanje, ima pri tem največje uspehe. Normo so večkrat zaporedoma presegli kar za 100%. Za njimi pa ne zaostajajo trboveljska in trboveljsko-goriška brigada »Miha Marinko«, ki imajo tudi v delovnem poročilu: normo presegli za 100%. Srbska partizanska brigada »Stevan Filipovič« presega delovno normo kar za 80% povprečno. Sploh pa se preseg norm skoraj vedno vrti okoli številke 80.
Deževne dni, ko ne morejo delati na gradbišču, izkoriščajo brigadirji za urejanje naselij in ostalo dejavnost. Zaenkrat ima najlepše urejen svoj del naselja hrvatska partizanska brigada »Ivo-Lola Ribar«, za njo pa ne zaostajajo mnogo druge brigade Trboveljčani so na primer pred barako postavili k vhodu v rudnik podoben hodnik in se jib tako že od daleč lahko spozna.
Politično delo je ena izmed najvažnejših panog tekmovanja Nekatere brigade se zberejo vsak
dan na kratek sestanek, kjer
razpravljajo o tekočih političnih dogodkih, drugje pa to opravljajo na vsakih 7 dni. V tem času obravnavajo tudi najvažnejša poglavja iz osnutka programa ZKJ. Pogosto se pri tem razvije živahna razprava.
Zdravstva in tehnike v naselju »Toneta Tomšiča« niso zanemarili. Zlasti se tu odlikuje trboveljsko-goriška brigada »Miha Marinko«, kjer so imeli že več predavanj iz zdravstva, o avtomobilu, o električnih napravah in podobno.
Priprava brigadnih večerov je prav tako ena izmed panog tekmovanja. Ena brigada pripravi program, druge pa ocenjujejo.
V okviru tekmovanja so tudi gostovanja v bližnjih vaseh. Zaenkrat je tu prva vojvodinska partizanska brigada »Pinki«, ki bo šla jutri - okoliške vasi. Fantje in dekleta so pripravili lep program, s katerim bodo prav gotovo zadovoljili vaščane.
Tekmujejo še v tem, katera brigada prebere več časopisov, knjig, priredi več družabnih večerov, ima lepši stenča? in drugo.
Vsaka brigada ima tekmovalno komisijo, ki zbira posamezne rezultate. Ocenjujejo po točkah. Komisija naselja bo ob koncu tekmovanja s pomočjo teh rezultatov proglasila zmagovalno brigado.
-kb-
bolj dinamična, panoga jugoslovanske industrije proizvaja tokrat več kakor pred. vojno, lani pa je povečala -proizvodnjo za 35 odstotkov v primerjavi z letom 1956.
Tako veliko povečanje proizvodnje in povečane zahteve trga po kakovostnejših izdelkih čedalje bolj zaostrujejo problem specializacije tovarn elektrodndu-. s tri j e, kakor tudi usposabljanja kvalificiranih kadrov. Da bi dosegla nameravano povečanje proizvodnje do leta 1961, bo ta panoga potrebovala še 1500 inženirjev in okoli 4000 tehnikov.
Tudi -o oskrbovanju s' surovinami iz domačih virov so razpravljali na današnjem sestanku. Zaradi pomanjkanja tako imenovanih fini-h proizvodov barvaste in črne metalurgije, kakor tudi zaradi nezadostne količine izolacijskega materiala in pomanjkanja podjetij za izdelavo nekaterih sestavnih elementov mora elektroindustrija tega materiala, uvažati sorazmerno mnogo. Zato so sklenili na skupščini, naj se združenja čimbolj zavzamejo za razširjenje domače surovinske podlage.
Na Skupščini s-o ponovno načeli vprašanje sodelovanja elektroindustrije in elektrogospodarstva. Zaradi premajhnega stika med tema dvema panogama se še vedno dogaja, da pri gradnji elektroenergetskih objektov nekateri •investitorji uvažajo o-premo, ki bi jo lahko izdelali doma.
Sekretar Zvezne industrijske zbornice inž. Vlado Vujovič je govo-ril o poslovnem združevanju kot novi obliki sodelovanja gospodarskih organizacij, kakor tudi o strokovnem usposabljanju kadrov in posneševanju in-tostrijske proizvodnje.
VREME
Napoved za soboto:	Suho vre-
ne z zmerno oblačnostjo, predvsem ponoči večje razjasnitve. Temperature ponoči okoli O, v
Primorju okoli- 6, najvišje dnevne
do 15 stopinj Celzij«.
ništvo ugotovilo, da je bi-la -lani nov Planinske zveze, 2000 tabor-izmed 3458 predavateljev sfcoro ' nikov to planink, 3500 članov
tretjina v tujih državah ali 951 profesorjev, asistentov in docentov. Statistično pomeni to skupno 147 let, 5 mesecev in 14 dni. Najbolj obiskane so bile Zahodna Nemčija, Francija, Avstrija, Anglija, Italija, Češkoslovaška in Švica.
Seja ©e nadaljuje.
Počitniške zveze, 1000 člano-v TVD »Partizan«, 800 članov sindikatov, člani drugih, družbenih organizacij in okoli 30.000 ljudi iz okoliških krajev.
Te dni bo sestavljen štab za proslavo, ki bo vodil vse priprave in tudi proslavo na Tjentištu. Začeli so tud; že urejati
650 stanovanj za invalide
Beograd, 18. apr. (Tanjug). Letos bodo zgradili v Jugoslaviji okoli 650 stanovanj za vojaške vojne invalide. V ta namen bodo porabili 200 milijonov dinarjev iz sredstev, ki so jih kot lastnino Zveze vojaških vojnih invalidov umaknili iz gospodarstva in so bi-li zamrznjeni pri Narodni banki ter so jih sedaj deblokirali. Razen te vsote, ki j-o bodo uporabili samo za par-ti-cipa-citjo 15 odst., bodo ostala sre-dsiba za zgraditev teh 650 stanovanj dali ljudski odbori s krediti Narodne banke.
Razpravljanje o stanovanjskih skupnostih
V četrtek je Komisija za družbeno upravljanje pri predsedstvu SZDL Slovenije razpravljala na svoji seji pod predsedstvom VJadiimina Krivica o problemih v zvezi z ustanavljamo em in razvijiamjem stanovanjskih skupnosti v mestih in na vasi V razpravi so sodelovali tudi zastopniki družbenih organizacij, ki so po-d-ali umestne pripombe k predlogu spl-ošinega zakona o stanovanjskih skupnostih in tudi k predlogu statuta stanovanjske skupnosti Savskega naselja v Ljubljani.
Komisija je tudi ugotovila, da je treba delo političnih in družbenih orgiamizaeii v pripravah za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti bolj vs-kladiti.
J. C.
Republiški odbor Zveze vojaških vojnih invalid-ov za Srbijo je prejel .iz sredstev centralnega odbora 100 milijonov dinarjev. Največji del te vsote — 70 milijonov dinarjev — je dodeljen Beogradu, kjer je stanovanjski problem invalidov najbolj pereč in ker živi v njem več invalidov kakor v Makedoniji ali črnj gori. Ta denar bodo porabi-li sa-mo za participacijo 15 odst., medtem ko bodo ostala sredstva preskrbeli občinski ljudski odbori.
Stanovanja bodo oddajali invalidom samo na predlog invalidske komisije in bodo sprva upoštevali le najnujnejše primere.
Hrvatska je za zgradi-tev invalidskih stanova-nj dobila okoli 45 milijonov, Slovenija 12 milijonov, Črna gora 12 milijonov, Makedonija 11 milijonov, Bosna in Hercegovina pa 19 milijonov.
16. številka tednika »Komunist«
Ker je program Zveze "komun.-stov Jugoslavije temelj naše prihodnje aktivnosti in borbe in ker je pTaksa dokončali sodnik o pravilnosti teoretičnih postavk in tolmač ideoloških gibanj ter se bodo jugoslovanski komunisti še nadalje učili v praksi, talko lastni kakor tudi v praksi drugih socialističnih gibanj, ne da bi se bali odkrito popraviti, kar bo praksa označila za nevzdržno ali preživelo. objavlja slovenska izdaja tednika »Komunist« v svoji 16. št. »Spremembe v osnutku programa ZKJ «.
V tej številki beremo lahko tudi nadaljevanje članka »Med prvim in sedmim kongresom«
»Komunistu« j« priložena redna 15-dnevna -priloga »S&usnost« St. a.
prostor za proslavo. Do 4. j-ulija bodo zgradili skupno grobnico, v ka-ter-o bodo prenesli posmrtne ostanke padlih na Sutjeski. Na kraju proslave bo dotočen poseben prostor za pregled preživelih borcev in za zbo-rovanje, pa tudi za taborjenje organizacij, ki bodo sodelovale na proslavi. Izdelan je tudi že program za prihod na proslavo po železnici in z drugimi prevoznimi sredstvi, ke-r računajo, da bo promet preobremenjen zaradi velikega zanimanja za proslavo.
V počastitev 15-letnice bojev na Sutjeski bodo izročili v promet cesto Foča—Čemerno in v Foči .odprli »Bolnišnico proletarskih brigad«.
Za proslavo na Sutjeski bodo organizirali pohode »Bratstva in enotnosti«, pri katerih bodo sodelovali člani posameznih organizacij iz vseh republik. Založniško podjetje »Vojno delo« pripravlja zemljevid operacij na Sutjeski, knji-go »Spomini preživelih borcev« in pc-pulam-o izdajo »O dogodkih v času V. sovražnikove ofenzive«. »Crvena zvezda« bo izdala brošuro »Dok Sutjeska voda teče • ..«. ki bo vsebovala glavno gradivo o Sutjeski.
Otroško okrevališče v Promajni slovesno odprto
SplR, 18. apr. (Tanjug) Danes so v letovišču Promajni	pri
Makarski slovesno odprli novo otroško letovišče, ki so	ga
opremili s sredstvi švedske organizacije za skrbstvo otrok »Radda Barnen«. Letovišče je odprla soproga švedskega veleposlanika v Beogradu ga. Mar-garta Unger. Svečanosti so prisostvovali tudi podpredsednica društva »Radda Barnen«	ga.
Lina Lind jz Stokholma m vodja zdravstvene službe v Švedski g. Arneus. za Jugoslavijo pa predsednica Sveta društev za skrbstvo otrok jn mladine Branka Savič in generalni sekretar sveta Mila Bajalica.
Temeljni kamen otroškega okrevališča je postavila lani soproga predsednika švedske vlač-de Tage Erlandera ob njegovem uradnem obisku v Jugoslaviji. Okrevališče je zelo lepo urejeno in ima 14 paviljonov. Naenflerat lahko sprejme 200 otrok. V okrevališču je že prva skupina IDO otrok iiz Slovenije in Vojvodia®,
Izmenjava mnenj
Razgovori, ki jih je imel v Moskvi sovjetski zunanji minister Gromiko z veleposlaniki treh zahodnih držav, so povzročili izredno veliko zanimanje in sprožili številna ugibanja ali je to začetek razgovorov ali pripra: j za sestavek fštirih malih«. Sedaj je že jasno, da ti sestanki sodijo v okvir napovedanih diplomatskih posvetovanj v zvezi konferenco na najvišji ravni.
To pa seveda še ne pomeni, da so razlike v glediščih že od-•tranili. Znano je, da so ostale bistvene razlike v zvezi - pripravami za sestanek šefov vlad. tudi po odgovoru na sovjetski. predlog..ki je prispel iz Londona. Washi gtona in Parm. Zahod pr'soja pripravam, za konferenco še ved.no pom.en preučevanja pogojev 1 - m.ož- j rasti za sklicanje konference j
■ r.-.dstavvikov Vzhoda in Za- j r da. medtem ko Moskva ne <; povezuje tega sestanka z uspe-
pripravljalnih azgovorov. 7-loskva celo meni, da b' v pri-■ru neuspeha l Ji razgovori v r najvišji ravni prav tako nujni in potrebni.
Koliko so posvetovanja v Moskvi z veleposlaniki treh r .'hodnih sil prispevala k zbli-J.zju dosedanjih stališč je še
■ -ko reči. ker Zahod uradno
ni povedal svojega mnenja • teh razgovorih V Moskvi so •■) uradno potrdili, da take- j načina pripravi janih raz-■r.rov kot jih predlaga Za- ! ’ - J. ne morejo sprejeti. ker bi r lahko predolgo zavlekli. So j znamenja, ki kažejo, da se- :
; skušajo najti kompromisno j
rešitev.
F:rcr pa bi bilo brez pome- ;
razpravljati in ugibati o •n. kako alobnke so še razli-in podobno Važno je, da se; ■rrhirnve pospešijo in čdmpreje j h ■■■do sklicali sestavek na naj- j ' ;i ravni. tem. bolje. Ker --rn r> i cdrtonorila pismeno ■ i .-rrdloge Zah o do, lahko to j ~ -m tram O kot zeljo pospešiti ; ....: .,rr,~-Mnda.licvn.nje dopisovanja med Moskvo in dav-' mi mesti zahodnih držav, bi sicer lahko kot doslej pozitiv--r. vplivalo in omililo nasprotja stališča Toda to bi samo zavleklo priprave in ’’ bilo j mani učinkovito kot neposred- ' ni razgovori
Kdor ie ~asJedoval doseda-rio priprave z izmenjavo sem med šefi vlad., se ne more znebiti vtisa, da popuščajo na eni ali drugi strani zelo počasi, kar ni v skladu s splošnim raz-položenjem 7' svetu in realni-7-,7 7 }V,0 ZV ostm . Čuti se še vedro pomanjkanje dobre volje -7 obdobju priprav za k.onfe-r"i.co setov vlad. b? se bilo treba izogibati vsega kar lahko negativno vpliva, na m.ed-rn rodno vzdušje Konferenca zunanjih ministrov držav J tl antskega pakta v Parizu h7*dvoma ni movlo. prispe* vati l- zmanjšanju medvarod-m p 77 cipef.osti in u.stvc r j (iv. j n --'■z-čirt zaupanja.
Svetovna javnost zalit-im c: ki rjTpišn/ir sJclican.jp konfe~
r~--op vred stavni kov Vzh odo in
Zihnda. da bi prišlo rim,prej?
p ovij š ran i ci	medmarodv p
napetost* Čp bodo neposredni rczaovnri. i Moskvi prispevali i- -bližan in stališč, bi bilo to žc> ffr^nnišnTi nsPPb m vrvi k.O-rak vrofi asfaltni r^sti do kov -tprpnč.vm mize. okoli katere bi se zbrali vre ds favni ki Trzhod~ in Zabada.	S.
Obeta se dolga Kriza
Od nalet« (talnega dopisnika
PARIZ, 18. apr. (po telefonu). Odkar živi Francija v četrti republiki, se je znašla pred dvajseto vladno krizo. Ni torej nobenega razloga za neko večje razburjenje. Ker pa traja sedanja kriza šele tri dni, bomo čakali najbrž še precej dolgo, preden se bomo nehali ukvarjati s tem vprašanjem.
Prve prognoze »o kazale na to, da bo predsednik Coty skušal čimprej obrniti to stran francoske zgodovine (če bi bilo to v Franciji sploh mogoče!), danes pa je že jasno, da se je temu upanju odrekel.
Po svetih proceduralnih pravilih se mora Coty posvetovati z vsemi voditelji političnih skupin v skupščini in senatu, z obema predsednikoma komisij za zunanje zadeve in končno še z vsemi dosedanjimi bivšimi predsedniki vlad, ki so sledili drug drugemu v času njegovega predsedovanja. Seznam ni ravno kratek in zato ni pričakovati, da bo ta defile končan pred nedeljo. Brez omahovanja lahko torej trdimo, da skoraj nismo
Prvi dan razstave v Bruslju
Bruselj, 18. apr. (Reuter) Prvi dan je svetovno razstavo v Bruslju obiskaio nad 150.000 ljudi. Ta številka jasno govori o velikem zanimanju za razstavo, čeprav je razstavni prostor še vedno veliko gradbišče. Velike kolone obiskovalcev, ki so hodili na razstavo, so v popoldanskih urah popolnoma zavrle promet med Brusljem in razstavo.
S!rydomova zmaga
Johannesburg, 18. apr. (AFP). ho končanih rezultatih volitev v Južni Afriki je nacionalistična stranka Johaneesa Strydoma, k: je sedaj na oblasti, dobila 106 mest v novem parlamentu. V zadnji skupščini je imela stranka 10 mest manj. Opozicijska združena stranka je dobila 50 mest, lahko pa računa še na sedem glasov neodvisnih poslancev, ki zastopajo domačine. Ostale manjše stranke niso dobile nobenega mesta v parlamentu.
stopili še niti v prvo. fazo. Zato bj bilo nesmotrno ugibati, ali se bo ta faza končala z določitvijo osebe; ki nej samo preizkusi teren ali pa že kar politika, ki naj bi prakiitčno preizkusil svoje upanje.
Cotyjev sklep, ki so mu ga sugerirali mnogi, da naj stori svoj prvi korak šele, ko bo obveščen o rezultatih nedeljskih delnih kantonalnih volitev, je utemeljen in razumen, kajti ti rezultati bodo vsekakor pozitiven barometer, ki bo nesporno kazal klimatsko stanje v deželi. Stranka, ki se bo lahko pohvalila z največjim številom izvoljenih svetnikov, bi morda bila najbolj upravičena, da prevzame v roke upravno krmilo. To celo kljub temu, da navadno te volitve nimajo prvenstveno političnega značaja in da obljube in programi kandidatov pogosto niso v skladu s programi strank, katerim pripadajo. Toda v današnjih izrednih vojnih . razmerah bi utegnile tudi te volitve odraziti izredni položaj.
Ne glede na posledice javnega plebiscita, bi se Coty vendarle moral najprej zateči k strankam, ki so vlado zrušile. Volitve bi torej lahko vplivale le na to, kako daleč v levo ali desno bo segel, poznavalci razmer trenutno kategorično ne izključujejo nobenega od imen, ki se v dobi kriz redno povznejo na vrh lestvice: Pinay, Duchet, Bidault, Soustelle, Morice, Jac-quinct kot najbolj desna, ali pa Pflimlin, Mitterand, Pleven kot najbolj »leva« rešitev.
Razumljivo, da so mnogi politični voditelji izgovorili tudi že bolj ali manj odločno in prepričljivo tudi De Gaulleovo ime, teda nasprotovanje socialistov in komunistov je činifelj, ki ga ne bi smeli podcenjevati.
V gospodarskem pogledu ima
Tržaške novice
Od našega stalnega dopisnika
TRST, 18. apr. Tržaška javnost je z zadovoljstvom sprejela vest, ki jo je objavila poluradna tiskovna agencija ANSA, da je rešen spor zaradi prepovedi vstopa v Trst dr. Borisu Zidariču. ANSA poudarja, da je bila, prepoved preklicana »po pojasnilih, ki jih je dalo italijansko veleposlaništvo v Beogradu«. Agencija pa ne poroča o vsebini pojasnila, temveč le dodaja, da je sedaj »uradna udeležba Jugoslavije na tržaškem velesejmu zagotovljena, ker zanjo skrbi prav dr. Zidarič, ki je tajnik Trgovske zbornice za Slovenijo.«
O zaskrbljenosti zaradi posle-_iic ameriške recesije, je govoril na skupščini tržaških špediterjev njihov dosedanji predsednik dr. Caidassi, ki je bil nedavno imenovan za predsednika tržaške Trgovinske zbornice. Dejal je, da je te posledice opaziti v Italiji, zlasti pri lastnikih brcdovja, kar zahteva učinkovito obrambo prometa, da bi se tudi za prihodnost zagotovil trgovinski promet preko Trsta.
Vse kaže, da je volilna kampanja še daleč od svojega pravega razmaha. Volilni program tržaških krščanskih demonkra-ov bodo verjetno objavili šele v nedeljo, ko bo o njem govoril nosilec tržaške liste prof. Scioli. Pač pa je tržaška federacija vladne stranke toliko bolj pohitela z okrepitvijo propagande v tisku. Včeraj je namreč -izšla prva tržaška številka beneškega krščansko demokratskega dnevnika »II gaz-
TJP0R V INDONEZIJI
zettino«. Trstu bo vsaik dan posvetila kar tri strani. Očitno je, da tržaški »Picolo« ni zadostoval in morda tudi preveč vneto zagovarjal interese znotraj desnice in izven krščanske demokracije. Pred dnevi pa je Famfanijeva tiskovna agencija »Italia« začela izdajati tržaško izdajo svojega biltena tudi v slovenskem prevodu, ki ga radodarno deli levo in desno vsakomur, za kogar meni, da razume slovenski jezik. Zanimivo je tudi, da hoče učiti tržaške Slovence, kako se branijo koristi slovenske manjšine.
Včeraj je bila otvoritev prve pokrajinske razstave scenografije v občinski galeriji. Na razstavi sodelujeta tudi scenografa SNG v Trstu Jože Cesar in Ivo Kuferzin. v ponedeljek pa bo v Trstu gostoval na povabilo »Societa dei concerti« Antonio Janigro s svojimi sodelavci iz Zagreba.	P.	L.
Vladne čete prodiralo
Pedal je Sungej Dars, kaksr tudi letališče v Tabingu — Dnevno povelje
Nasutiona — Izjavo Subandrija
Tud; predstavnik indonezijske vojske je danes izjavil, da so vladne čete v severni Sumatri še naprej napredovale prot; gorskemu mestu gu. k: lež; okroa 56 krr-
Bukitin-
■ c- ,-n.
DJAKARTA, 18 apr. (AFP). Po sporočilu radia Djakarte so vladne čete zavzele Sungej Dare, ki leži ob eni od poti, ki vežejo južno in severno Sumatro. Na drugi strani pa je kolona vladnih čet s področja Padanga zavzela letališče Ta-bing. Po poročilu radia Djakarte sta severna in vzhodna uporniška fronta prebiti, vladne čete pa nezadržno napredujejo proti Indijskemu oceanu. Vladne čete so zavzele tudi vrsto manjših uporniških oporišč.
od Padanga. Buhiting je zadnje večje oporišče upornikov na severni Sumatri.
V dnevnem povelju, ki ga je danes izdal' načelnik generalnega štaba indonezijske vojsk? Nasution, je rečeno med drugim, da so čete indonezijske vojske stopile v zadnjo etapo uničenja upornikov. Nasution je izjavil- da so na severni de-Ce.ebesa. kjer je tud; upor proti vladi, izkrcali nove vladne čete. Ob zaključku svojega dnevnega povelja pa Na ;ut:or pravi da je upornike treba uničiti zato. ker so sodelovali ? tujimi vojskami in se povezah s subverzivnim; element’ :z tu-line.
Indonezijski zunanji minister Suband.r.io je danes izjavil, da pričakujejo prihodnji teden konec upora v Indoneziji Suban--1 -io je včeraj prispel v Mam-
sedanja kriza , svojo dobro in slabo stran. Slabo v tem, ker bi prav te dni moralo biti razpisano državno posojilo, ki naj bi prineslo vladi 150 milijard-pflimlin sicer trdi, da odlaganje razpisa trenutno še ne bo povzročilo tragičnih posledic, da bi pa do tega vsekakor prišlo v začetku poletja, če bi se kriza le preveč zavlekla. Ali je to samo prazna tolažba? Ze brez krize je bil0 francoskemu gospodarstvu to notranje posojilo skoraj življenjsko potrebno, če
pa dodamo sedaj tem težavam še krizo — in kdo bi smel tajiti, da ta dogodek Francija vedno drago plača — potem smo skoraj prisiljenj dvomiti v točnost teh besed.
Dobro stran pa predstavlja odstranitev grožnje neomejene stavke rudarjev, ki naj bi se pričela prihodnji teden. V brezvladju ne bi imelo smisla po-krenitj resnejšega stavkovnega gibanja, ker vlada v ostavki ni pristojna za reševanje takih vprašanj. Zato kaže, da so se sindikati odločili, da stavko začasno pdlože. Kapljica medu v čaši pelina, toda nič več kot to.
V. Hreščak
Adenauer in Macmilian v Londonu
Kupčija v belili rokavicah
(Od natega stalnega dopisnika)
LONDON, 18. apr. (po telefonu). Star angleški pregovor pravi, da je diplomacija kupčija, ki jo opravljajo v belih rokavicah. Pri tem je v boljšem položaju tisti partner, za katerim stoje bolj prepričljivi argumenti o moči njegovih pozicij. Verjetno je znani britanski komentator Crossman imel pred očmi prav to, ko si je poskušal zamisliti, s kakšnimi intimnimi občutki je stari kancler iz Bonna pred tremi dnevi stopil na britanska tla. Stopajoč po rdeči kraljevski preprogi — pravi Crossman — se je kancler gotovo z nasmeškom spominjal velike razlike od sprejema ob njegovem prvem obisku pred sedmimi leti.
lo, kjer se bo razgovarjai s predsednikom Charlesom Garcio in filipinskim zunanjim ministrom Seranom o vprašanjih odnosov med Filipini in Indonezijo. Na tiskovni konferenci'' Je indonezijski zunanji minister izrazil upanje, da bodo med Filipini in Indonezijo vedno obstajali dobri odnosi. '
Cas'i se spreminjajo im s tem pogosto tudi pozicije udeleženca. Ce je tedaj Adenauer prišel zato, da bi prosil Britanijo pomoči, je bil sedaj povabljen zato, ker Britanija potrebuje njega.
Čeprav je Crossman v tem primerjanju morda pretiraval, ker je resnica navadno nekje v sredini, je vendar dejstvo, da je bonnski položaj v Atlantski zvezi in v zahodnoevropskih zadevah danes takšen, da sprejema Britanija svojega gosta .kot popolnoma enakopravnega partnerja, s katerim lahko sklene na osnovi medsebojnega pogajanja koristne sklepe.
Ne pričakujemo — je rekel Macmilian v svoji dobrodošlici — da bodo posledica naših razgovorov veliki sklepi, toda upamo, da bodo pomagali odstraniti nerazumevanje im doseči soglasnost mnenj.
Seznam nerazumevanja med Bonnom in Londonom res ni tako majhen, toda kaže, da bi obema v sedanjem položaju koristil obojestransko sprejemljivi sporazum. Na dnevnem redu vseh razgovorov so bili trije glavni problemi: stroški britanskih čet v Zahodni Nemčiji, skupno tržišče v Evropi in nemški problem na konferenci na najvišji ravni.
V prvem vprašanju so Britanci odstopili od svojih zahtev, v drugem je Adenaue.r pristal, da bo pomagal, za tretje pa so našli formulacijo, ki je zadovoljila obe strani.
Bundestag odklenil predlog opozicije
Bonn, 18. apr. (Reuter). Za-hodnonemški Bundestag je danes odklonil predlog opozicije, da bi neposredno razpravljali o socialnodemokratskem načrtu zakona, ki predlaga referendum o vprašanju atomske oborožitve zahodnonemških vojaških Sil.
V imenu vladajoče krščansko-
demokratske in krščanskosocialne unije je Willi Rasner izjavil, da o socialnodemokratskem zakonskem načrtu ne bodo razpravljali pred prihodnjim četrtkom- Izrazil Je upanje, da se
bodo pred tem so-cialnj demokrati »Spametovali in opustili
to zaroto proti ustavi«. Socialni demokrat, profesor Karlo Schmid je zahteval, naj bj zakonski načrt takoj proučili, »ker je nemški narod vznemirjen«.
Britanci so umaknili grožnjo, da bodo demonstrativno umaknili svojo rensko armado, če Bonn ne bo plačal zahtevanih 45 milijard dolarjev. Namesto tega bo Bonn z brezobrestnim posojilom okoli 100 milijonov dolarjev, s katerim bo kasneje plačal svoje vojne, nabave v Britaniji, kreditiral britanske devizne sklade. Britanci pa bodo verjetno postopoma zmanjševali svoje čete, toda »na tiho«, brez javnih demonstracij.
Protiusluga, ki so jo dobili od Adenauerja, je njegova obljuba, da bo vplival na Francoze glede skupnega evropskega tržišča.
Kot je znano, in kot pravijo sami Britanci, se ne morejo priključiti skupnemu tržišču, nočejo pa ostati popolnoma ob strani. Zato je Macmilian predlagal ustvaritev svobodne trgovinske cone, v kateri bi sodelovali tudi Britanci. Ovira je nastopila s francoske strani. Francozi so' namreč jezni zaradi »izdaje« ob koncu sueške avanture in so od-
bili, da bi sploh vzeli v proučevanje britanske težave in Mac-millanov predlog.
Glede tretjega vprašanja, konference na narjviišji ravni in združene Nemčije, je rešitev — kot se zdi — najdena najlaže, ker se ob sprejemu formulacije niti ena stran ne odireka kakih konkretnejših interesov. Adenauer je odstopil od vztrajanja, da se nemško vprašanje obvezno postavi na dnevni red konference, Macmilian pa mu je obljubil, da se nemški problem 'ne bo obšel, v kolikor se bo razpravljalo o evropski varnosti.
Ce bo do konference res prišlo, potem se bo vprašanje varnosti v tej ali drugi obliki gotovo razpravljalo. Sporazum v resnici pomeni, da je Britanija prevzela obveznosti, da njeni predstavniki ne bedo sprejeli morebitnega načrta o evropski varnosti, ki bi akceptiral sedanjo razdeljeno Nemčijo.
Tridnevni razgovori med Adenauerjem in Macmillancm so se po prepričanju tukajšnjih opazovalcev zaključili brez bleščečih odločitev, toda s sporazumi, ki v sedanjih okoliščinah lahko zadovoljijo obe strani.
Joža Vrhovac
Delo Komsomola
Zadnji dan kongresa je delegatom govoril Nikita
Hruščev
Prvo zasedanje zahodnoindijskega spodnjega doma
P ort of Spain (Trinidad), 18 apr. (Reuter). Danes bo tu prvo zasedanje predstavniškega doma novoizvoljene federacije Zahodne Indije. Nova federacija je sestavljena iz bivših posesti v Karibskem morju, ter je članica Britanske skupnosti narodov. Predstavniški dom bo danes izvolil prvega predsednika vlade nove federacije. Po splošnem prepričanju bo to mesto zavzel parlamentarni šef federalne laburistične stranke Grantley Adams iz Barbadosa Njegovi izvolitvi nasprotuje katoliška stranka, vendar pa me-
Konferenca Akri
Guažemalski protesi v Hondurasu
Guatemala City, 13 apr. (Reuter) Guatemala je sinoči protestirala pri britanskih oblasteh v britanskem Hondurasu za rad postopka kolonialnih oblasti proti prededniku vlade idigo-rasu. Oblast: so namreč v nekem obmejnem kraju ukazale predsedniku Idigorasu. k'- ie prišel na ob-.sk v to mesto na; se tako' vrnp na n/em!1? Gua-temale. Britanske oblasti pravijo, da do incidenta ne bi prišlo če bi bil obisk predsednika Idigorasa javljen vnaprej
Rabat, 18. apr. (Reuter). M<» roški zunanji minister Balafrej je zelo pohvalil konferenco neodvisnih afriških držav, ki je zda) v Akri.	Zaradi	odstopa
maroške vlade	se je	Balafrej
vrnil v Rabat	pred	koncem
konference Odpotoval je iz Akre. ko se je na konferenci afriških držav	začela	razprava
o Alžiriji. Minister za zu.nanie zadeve je dejal, da bo konferenca podprla boj alžirskega ljudstva
Danes je posebn, pomočnik zunanjega ministra ZDA Ju-liius Holmes izjavil, da bodo
sklepe panafriške konference, ki jo je v Akri sklical predsednik Ghane Nkrumah, skrbno proučili vsi tisti, ki Jih zanima politični razvoj v Afriki Po njegovem je konferenca dokazala to, da se afriški narodi vedno bolj zavedajo skupnih interesov, in poudaril da ZDA ne poskušajo niti pognati tuje evropske države iz Afrike niti »povzročiti preuranjena osvobodilna gibanja na tej celini« Na ko-ncu je Holmes poudaril da stališče ZDA do afriškega nacionalizma »ne bi smelo P0-vzročiti nobenega nesporazuma«.
Moskva, 18. apr. (Tanjug) Na včerajšnjem zasedanju 13. kongresa Komsomola je prvi sekretar CK KP SZ Hruščev govoril o zaslugah Komsomola v borbi za izgradnjo države.
V svojem govoru je posvetil posebno pozornost potrebam reorganizacije pouka v srednjih šolah in sistema sprejemanja študentov na fakultete in visoke šole. Hruščev je poudaril, da se mora vsa mladina že v srednjih šolah pripravljati na koristno delo v podjetjih, kolhozih in sovhozih. Poudaril je, da preteklo leto 640.000 učencev, ki so končali srednje šole. ni bilo sprejetih v visoke šole in na univerze. V zadnjih štirih letih pa je bilo 2,400.000 učencev, ki v srednjih šolah niso pridobili potrebnega znanja za proizvodnjo. Dodal je, da bi morali Komsomol, sindikati in ostale organizacije priporočiti mlade ljudi, ki bi lahko nadaljevali svoje šolanje na visokih šolah.
Hruščev je tudi izrazil prepričanje, da se bo letos na sto-tisoče mladih graditeljev pridružilo tistim, ki so že na delu v vzhodnih področjih ZSSR.
Ko je govorit o mednarodnih vprašanjih, pa je poudaril, da nijo, da ima kljub temu v pred- je režim vsake posamezne de-stavmiškem domu, ki ima 45 se- ■ žele njena notranja stvar. Opo-dežev. zagotovljeno večino.	zoril je na potrebo budnosti in
TELEGRAMI
RABAT — Maroški kralj Mohamed V. se je začel posvetovati z voditelji političnih strank, da bi rešil vladno krizo, ki jo je povzročil odstop devetih ministrov, članov stranke
Istiklal. Ta namreč noče sodelovati v vlad. nacionalne unije,
za katero se ogrreva kralj, in hoče samo osnovati vlado.
HAMBURG — Največje zahodnonemško mesto Hamburg je doživelo najmnožičnejše demonstracije zadnjih let, ko je nad sto tisoč meščanov protestiralo v okviru akcije »boj 'proti atomski smrti«. Govorniki, med katerimi je bil tudi župan Brauen, o poudarili, da ima prebivalstvo pravico neposredno odločati o zadevah, ki so življenjskega pomena za državo.
NE\V YORK — Britanski delegat na sedežu OZN je poslal Hammarskjoldu pismo, v katerem protestira zaradi domnevnega napada jemenskih sil na Adenski protektorat.
RIO DE JANEIRO — Predsednik Brazilije Kubitchek je sklenil odložiti vsa javna dela, ki so bila napovedana za tekoče proračunsko leto. Naročil je nižjim organom, naj zmanjšajo izdatke na. najmanjši obseg. Hkrati je bilo blokiranih mnogo proračunskih kreditov. Vsi ti ukrepi so naperjeni proti inflaciji.
1VASHINGTON — Indeks življenjskih stroškov v ZDA je marca dosegel rekordno raven. V zadnjih 18 mesecih se je povečal za 16 točk. kljub nedavnemu upadanju poslovne dejavnosti.
BEJRUT — Predsednik libanonskega parlamenta Oseiran bo v soboto že tretjič v zadnjih nekaj tednih odpotoval v Kairo, kjer se bo sestal s predsednikom Naserjem in skušal vskladiti libanonsko zunanjo politiko s politiko ZAR.
REJKJAVIK — Islandski zunanji minister Gudmundson se je ostro obregnil ob ameriški predlog na mednarodni konferenci za pomorsko pravo v Ženevi, po katerem bi Island imel izključno pravico loviti ribe samo šest milj od islandske obale. »Za islandsko ljudstvo je to vprašanje življenja 1» smrti,« je izjavil zunanji minister in izrazil upanje, da bodo ZDA »upoštevale interese zavezniške države«.
dejal, da je SZ v zadnjem času predložila mnogo predlogov za zmanjšanje mednarodne napetosti, ki jih zahodne države niso sprejele. Hruščev je poudaril, da so te dežele še vedno proti ukrepom za razorožitev.
Na kongresu je bila sprejeta resolucija, ki odobrava politično usmerjenost in praktične mere vodstva Komsomola. Nocoj bo 13. kongres Komsomola končan.
Letalski sporazum s švedsko
Beograd, 18. apr. (Tanjug). V Beogradu je bil danes podpisan sporazum o letalskem prometu med FLRJ in Švedsko. V imenu vlade FLRJ je podpisal sporazum- Buir-č .1'varvov'i:. r]': rictor uprave za civilno letalstvo, v imenu švedske vlade pa Stig Unger, izredni in opolnomočeni veleposlanik Švedske v Beogradu.
Sporazum, ki je bil podpisan v Beogradu, daje možnost JAT in skandinavski letalski družbi SAS. da vztjo-tsv: ' '■'••riške proge, ki bodo vezale Jugoslavijo in Švedsko. Pogajanja za sklenitev sporazuma, ki so potekala v Beogradu, so bila v vzdušju prijateljstva in medsebojnega razumevanja.
Heuss obišče Kanado
Bonn, 18. apr. (Reuter). Danes so uradno sporočili, da bo predsednik Zahodne Nemčije profesor Theodor Heuss 1. junija obiskal Kanado. Po štiridne»v-nem obisku v Kanadi, bo zaho-dnonemški predsednik odpotoval v ZDA na povabilo predsedniki Eisenhowerja.
Murphy in Beely pri L!oydu
London, 18. apr. (Reuter). An-gloameriška posrednika v sporu med Francijo in Tunizijo Murp-hy dn Beeley sta danes obiskala britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda. Murphy in Be-eley sta prispela v London sinoči, ker sta prekinila posredovanje zaradi odstopa francoske vlade. Murphy se namerava jutri vrniti v Washington.
izšel |e romar
P. Vlalar:
»MORSKi* ROM«
Lepo trdoverana 990 din
v vseb knjigarnah
.Y';> S S? .
šv::■/
* *	-i
S5'”2;	’	'•■■■■*•	*w..*y
.•■•.v.v,:
Kmetijske zadruge so se v zadnjem času vedno bolj razvijale v kmetijske proizvajalne organizacije. Opuščale so gostilne, trgovine s potrošnim blagom in različne obrtne delavnice komunalnega značaja, vse bolj pa so se usmerjale v organizatorje kmetijske proizvodnje. Tudi v Sloveniji postajajo kooperacije z individualnimi proizvajalci in organizacija različnih obnovitvenih- in melioracijskih skupnosti, obenem z odkupom kmetijskih pridelkov in oskrbo z reprodukcijskim ter investicijskim materialom, za kmetijstvo vedno bolj redna in edina oblika poslovanja kmetijskih zadrug.
Ta preusmeril-, poslovanja v kmetijske dejavnosti je tudi ena izmed bistvenih sprememb v uredbi o kmetijskih zadrugah. Za naprej se bodo lahko ukvarjale kmetijske zadruge le s kmetijskimi dejavnostmi in dejavnostmi, ki so v zvezi s kmetijstvom, z drugimi gospodarskimi dejavnostmi pa le izjemno in samo z odobritvijo okrajne zadružne zveze in občinskega ljudskega odbora. Zadružne zveze v Sloveniji so že lani sprejele sklep, da se izločijo vse nekmetijske dejavnosti postopno iz poslovanja kmetijskih zadrug. Nova uredba daje torej tem sklepom le vso pravno osnovp, proces izdvajanja nekmetijskih dejavnosti pa tako traja že vse leto.
Druga bistvena sprememba, uveljavljena z novo uredbo, pa je v načinu upravljanja kmetijskih zadrug. Do sedaj v zadrugah ni bilo uveljavljeno delavsko upravljanje. Delavci in uslužbenci kmetijske zadruge so imeli le pravico do članstva in so lahko sodelovali v upravljanju le, če so to svojo pravico dejansko izkoristili.
Po novih predpisih pa je zagotovljena delavcem in uslužbencem pravica do soupravljanja kmetijske zadruge tudi v primeru, da niso postali člani zadruge, torej že iz samega naslova obstoječega delovnega razmerja kot v drugih gospodarskih organizacijah.
Po novi uredbi so organi kme tijske zadruge občni zbor, zadružni svet, upravni odbor in upravnik kmetijske zadruge.
Občni zbor sestavljajo izključno le zadružni člani. Vendar pa nima občni zbor po novih predpisih v celoti delovnega področja kot doslej. Uredba zagotavlja, da sklepa občni zbor o zadružnih pravilih in njihovih spremembah, o gospodarskih načrtih svoje zadruge, o dajanju smernic za celotno poslovanje zadruge, pa tudi o vseh drugih vprašanjih, ki so načelna in jih zadružni svet prepusti v sklepanje občnemu zboru. Druge zadeve so pa prenesene na zadružni svet.
Zadružni svet je .imela - načrtu že dosedanja Uredba, vendar ne kot obvezen organ kmetijske zadruge. V Sloveniji smo imeli le nekaj zadrug v Prekmurju in na Koprskem, ki so imele zadružni svet, velika večina zadrug ga pa ni imela.
Sedaj pa je zadružni svet obvezen organ vsake kmetijske zadruge. Predvsem pa je novost v sestavi zadružnega sveta.
V zadružnem svetu, ki šteje od 30—80 članov, mora biti obvezno zastopan delovni kolektiv zadruge in njenih samostojnih obratov. V tem organu so torej člani kmetijske zadruge in delavci zadruge in njenih samostojnih obratov in sicer v razmerju, ki ga določajo zadružna pravila. Za prve volitve zadružnega sveta določa uredba, da določi tako število članov zadružnega sveta kakor tudi število delavcev, ki morajo biti zastopani v zadružnem svetu, okrajna zadružna zveza za vsako kmetijsko zadrugo.
Volitve za zadružni svet se opravijo podobno kot volitve delavskega sveta v gospodarskih podjetjih. Bistvena razlika je seveda v tem, da volijo kandidati za zadružni svet izmed zadružnikov posebej od kandidatov izmed delovnega kolektiva. Zajamčena je aktivna in pasivna volilna pravica, tako vsem članom zadružnikom kakor tudi vsem delavcem, ki so v stalnem delovnem razmerju z zadrugo in njenimi obrati.
Zadružni svet bo torej skupni organ zadružnikov in delovnega kolektiva, ki bo tesneje povezal tako zadružnike kot delavce z zadrugo. Mnogo bolj bo operativen kot dosedanji občni zbor in se bo moral sestajati najmanj vsake tri mesece. Vsaki seji bodo morali prisostvovati člani upravnega odbora in upravnik kmetijske zadruge. Vsak član zadružnega sveta bo imel pra- co postavljati vprašanja upravnemu odboru in upravniku, ti pa bodo morali odgovarjati glede svojega poslovanja.
Zadružni svet bo sklepal o odobritvi zaključnih računov, o višini zadolžitve adruge, o sprejemu tarifnega pravilnika, volil bo člane upravnega odbora
in sklepal tudi o drugih zadevah, ki spadajo sicer v pristojnost delavskega sveta gosporiar-
•fcega podjetja.
odbor bo imel od 5 Mntll članov vključno z uprav-
nikom zadruge. Poleg zadružnikov bodo morali biti zastopani tudi v upravnem odboru delavci, ki so v stalnem delovnem razmerju z zadrugo in njenimi samostojnimi obrati.
V nasprotju z zadružnim svetom, ki se bo volil vsako drugo leto, traja mandat članov upravnega odbora eno leto.
Upravni odbor skrbi za izvajanje gospodarskega načrta, akcijskih programov in sploh za pravilno poslovanje zadruge, odloča o notranji organizaciji zadruge, pripravlja predloge za zadružni svet in podobno.
Bistvena sprememba je tudi glede imenovanja in položaja upravnika kmetijske zadruge.
Upravnika imenuje in izmenjuje občinski ljudski odbor na podlagi razpisa, ki ga izvede komisija za razpis mest upravnikov in v kateri morajo biti zastopani predstavniki okrajne zadružne zveze ter same zadruge. Upravnik je že po svojem položaju član upra/nega odbora. Neposredno vodi celotno poslovanje zadruge, seveda v okviru zakonitih predpisov ter sklepov zadružnega sveta in upravnega odbora. Kot zastopnik družbe odgovarja upravnik za zakonitost celotnega poslovanja. Vsak sklep zadružnega sveta oziroma upravnega odbora, ki bi bil protizakonit ali v nasprotju z zadružnimi pravili, mora upravnik predložiti v odločitev upravnemu organu občinskega ljudskega odbora. Tudi ne sme izvesti sklepa, ki bi bil v nasprotju z gospodarskim načrtom ali sicer v nasprotju z zadružnimi koristmi, temveč mora tak sklep predložiti v odločitev okrajni zadružni zvezi.
Te bistvene spremembe v upravljanju kmetijske zadruge bodo zagotovile, da bo kmetijska zadruga laže in učinkoviteje dosegala svoje poglavitne naloge, ki so samo v prid zadružnikom in kmetijstvu sploh.
Nekatere druge spremembe, ki jih vsebuje nova uredba, so v glavnem le prilagoditev poslovanja kmetijskih zadrug drugim, že veljavnim predpisom.
Rigolanje površin na kmetijskem posestvu Izoia-Marzone gre h kraju. Tu bodo na 4 večjih kompleksih (skupno 115 ha) zasadili 50 ha s trto, 65 ha pa z raznimi vrstami sadnega drevja. Za 37 ha so trtni cepiči že pripravljeni; doslej pa so posadili 2 ha s hruškimi in 4 ha z mandljevci. Prvi pridelek pričakujejo v letu 1961, saj jih k temu spodbujajo uspehi, ki so jih dosegla mlada, na novo urejena kmetijska posestva na Črnem kalu, Debelem rtiču in Seči. V kratkem bodo v Slovenski Istri ustanovili še kakih 20 takšnih posestev. Skupno bodo po perspektivnem načrtu obnovili več 100 ha vinogradov in sadovnjakov. Obnovitvena dela v Izoli vodi Jože Munda, ki si je tozadevne izkušnje pridobil na sadnih plantažah v Leskovcu pri Brežicah, pomaga pa mn 36-čIanski kolektiv.	F.	M.
Hranilne pogače za čebele
Z možnostjo takojšnje nabave hranilnih pogač je naše čebelarstvo pridobilo na nek način isto, kot je dobila zemlja z umetnimi gnojili ali živinoreja z močnimi krmili. Krave dajo mnogokrat le po tisoč litrov mleka letno, če pa znamo vplivati nanje z raznimi dodatki v prehrani, pa tudi tri tisoč in celo pet tisoč litrov. Podobno je v čebelarstvu, kjer so nam posebno v naših razmerah potrebne zgodaj spomladi razvite in zelo močne družine. Tega pa pogosto ni mogoče doseči, ker imamo spomladi mnogo dni, ko čebele ne morejo občevati s svojo okolico, ko so tor^j odrezane od snovi, ki jih za svoje razmnoževanje potrebujejo od zunaj. Mislimo na cvetni prah, ki je družinam potreben zaradi beljakovin, katerih je v samem medu premalo. Odličen nadomestek za cvetni prah
Kmečka žena -delegatka
Marija Gregorič iz Prvačine je preprosta, a dejavna kmečka žena. Jemati dveh sinov, kljub temu pa deluje v domačem, odboru žena zadružnic, v Okrajnem odboru žena zadružnic ter v komisiji za delo med ženami pri občinskem odboru SZDL. Ni dolgo tega, kar so v Prvačini zaključili trimesečni gospodinjski tečaj, katerega je obiskovalo 32 mladih žena ih
deklet. Tečaj je vodila predmetna učiteljica Vera Mihelj, vendar ima veliko zaslug za organiziranje tečaja in izobraževanja sploh tudi požrtvovalna Marija Gregorič. Marija je znana kot aktivistka že iz časa
narodnoosvobodilnega boja. Ni čuda torej, da je bila na konferenci Zveze komunistov občine Šempeter pri Gorici izvoljena za delegatko VII. kongresa ZKJ.
Ko smo Marijo obiskali na njenem kmečke-', domu, je povedala, da je s pomočjo starejšega sin--vajenca preštudirala osnutek programa Zveze komunistov Jugoslavije. Nadalje je povedala, da je na vasi še močno čutiti težnje zapostavljanja žensk v družbenem, političnem in gospodarskem pogledu.
Marijo zanima predvsem kmetijska politika, lastninska razmerja v kmetijstvu in preobrazba teh razmerij na vasi. Dejala je, da odobrava načela osnutka programa ZKJ o pogodbenem sodelovanju zadrug z zasebnimi kmetovalci, za kar so že zreli pogoji tudi na Nižjevipavskem. Potrebno pa bo še dokaj prizadevanj in političnega dela, du. bomo prebili led kmečkega starokopitništva. Ta led pa se je že začel taliti, saj posamezni kmetje že razmišljajo, da bi v sodelovanju z zadrugo, ki je te dni nabavila prvi traktor s priključki, uvedli nasade ter na ta način in prek raznih obl!k pogodbenega sodelovanja prispevali svoj delež za socialistično preobrazbo vasi — je končala Marija'.
Jp
smo dobili sedai v hranilnih pogačah. Res je, da je nekaj cvetnega prahu tudi v medu. Ze v začetem razvoju pa družine te količine porabijo in so v nadaljnjem popolnoma odvisne od cvetnega prahu na spomladanskih rastlinah.
S pogačami dosežemo na enostaven in cenei, način še druge cilje, ki smo jih tudi že doslej poizkušali doseči, toda z malo uspeha. Tudi doslej smo čebelam pokladali sirup na osnovi meda ali sladkorja in vode. Dodajali smo 1 irej tekočino, za kar smo rabili pitalnike, kar pa je podraže-valo naš pridelek. Se bolj neugodno pri tem je dejstvo, da smo s tekočino lahko krmili le za časa toplega vremena. To tekočino so čebele pospravile na en mah. Tako dražilno krmljenje učinkuje časovno le nekaj ur. Ce je bilo ozračje v tem času preveč hladno — in običajno to delamo proti večeru — smo s sirupi povzročali močan izlet čebel na prosto, odkoder se marsikatera ni več vrnila.
S pogačami tudi dražilno krmimo, toda na neprimerno boljši način. Dodajamo jih čez dan, tudi pri temperaturi + 1° C in sicer na sprednjo polovico matične rešetke, ki smo jo v ta namen odprli. Z ovojnim, vodo nepropustnim papirjem, v katerega je vsaka ovita, pogačo pokrijemo, da ne izgublja vlage. Potem družino ponovno otoplimo in čebele imajo zelo primerno hrano za svoj razvoj za celih 5—10 dni, odvisno od moči družine in zunanje toplote. Se' bolje ie pogače (posebno pri zelo hlad nem vremenu in pri slabših družinah) položiti naravnost na satje plodišča nad samo gnezdo, tako da dvignemo matično rešetko.
Pokladanje pogač na dno panja ali v pitalnike je m. uspešno zato, ker je tam nižja toDlota in ker ostajajo odkrite, kar ima za posledico delno izgubo vlage, ki je točno odmerjena in potrebna, saj zmanjšuje potrebo po izletavanju in se morejo družine tudi v slabem vremenu normalno razvijati. Iz tega razloga tudi priporočamo, da se neposredno pred dodajanjem pomočijo v mlačno vodo. <”
V pol ure moremo na idealen način zadostiti vsem osnovnim zahtevam tudi velikemu številu čebeljih družin. Z rednim dodajanjem 8 tednov pred pašo dosežemo, da bodo čebelje družine zares sposobne to pašo tudi gospodarsko neposredno izkoristiti, ne pa da se šele tedaj razvijajo.
Dodajanje pogač nam r .redno dobro služi tudi za brez-pašne presledke v sezoni, za
Širjenje pogodbenega sodelovanja v Vojvodini
Za napredek pridelave na zasebnih površinah :« bilo letos v Vojvodini storjenega več kot vsa povojna leta. Načrt kmetijskih zadrug za uvajanje sodobnega načina pridelave so začeli uresničevati na površinah ok 300.000 ha. Ze v jeseni so globoko zorali 430.000 ha ali 56 odstotkov površin zasebnih kmetovalcev, ki so jih določili za pomladansko setev. Globoko oranje je tisti agrotehnični ukrep, ki mu pripisujejo izreden pomen za dosego bogate žetve V Sremu. Banatu in Bački so globoko izorali kot kdajkoli doslej. Večinoma so orali 30 cm globoko, ponekod pa tudi 35 do 45 cm globoko. Razen tega bodo zasebniki s posredovanjem zadrug uporabili letos velike količine dušičnih gnojil. Letos
bodo na poljih Vojvodine potresli 320 kg umetnih gnojil na vsak hektar. Lani so mnogi kmetovalci dosegli v pridelav: koruze velike .donose, zato bodo letošnjo pomlad povečali površine, zasajene s hibridno koruzo, na kateri pa jo bodo tudi prvl-jerart sadili.
Dosedanje pogodbeno sodelovanje kmetijskih zadrug z zasebnimi kmeti je pokazalo, da je tem potom mogoče modernizirati kmetijstvo, da je mogoče bolje izrabiti vložena sredstva, povečati produktivnost dela in zagotoviti več tržnih presežkov Vendar so v pogodbenem sodelovanju zadrug z zasebniki tudi taki primeri, na katere bi bilo treba bolj paziti. V nekaterih vaseh so šli, namreč, v širjenje pogodbenega sodelovanja za
vsako ceno. Tako so nekatera zadruge umetna gnojila in sortno seme zaračunavale pridelovalcem v odstotek udeležbe, kai je imelo za posledico, da se zadruge dobile na vloženih 10G din samo 190 din dohodka, medtem ko so zasebniki dobi! 1000 din. Razen tega so bile cene uslug s strani zadrug nižje, koso cene uslugam na vasi, a p:-nekod tako nizke, da se je kme tom bolj izplačalo delati drugje medtem ko jim je zadruga obdelovala zemljo. Odkupu kmetijskih pridelkov niso polaga’ posebne pozornosti vse do leto.-letos pa že od konca marca skle pa j o pogodbe za odkup presežkov in v te pogodbe je zajeto že nad 200.000 ha površin.
(Tanjug)
časa medenja hoje zaradi pp-manjkanja cvetnega prahu in da se družine pripravijo za prezimovanje.
Samo s sladkorjem moremo rešiti le vprašanje kalorične zimske prehrane, ničesar pa ne opravimo kar zadeva razvoj družin. Niti z samim medom ne moremo popolnoma zadostiti namenom, ki jih dosegamo s pogačami, ki so nam sedaj na razpolago. Pogače imajo tudi vsestransko koristen učinek na zdravstveno stanje družin, ne samo zaradi ugodnih posledic povečane izmenjave telesnih tvarin temveč tudi zaradi dodatkov antibiotičnih sredstev.
Količine kostanjevega medu, ki so poleg nadomestkov za cvetni prah (soja, kikiriki), sladkorno sipo in drugih ne-obhodnih dodatkov eden od važnih sestojkov pogač, so sterilizirane po znanstvenem in v ta namen predpisanem postopku in so torej tudi iz tega stališča vsestransko priporočljive in zanesljive.
IZ OSNUTKA PROGRAMA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
KMETJE
Tudi kmetje se vzporedno s krepitvijo ekonomskih čini-teljev socializma pomembno spreminjajo. Največji del obdelovalne zemlje v Jugoslaviji je last individualnega proizvajalca in njegovega gospodinjstva. V tej obliki zemljiške lastnine so načelno še zmeraj določene možnosti za pojavljanje kapitalističnih teženj in odnosov. Ker pa je posest zelo zmanjšana, ker je zemljiški maksimum razmeroma nizek in ker zasebnik ne more posedovati strojnih sredstev za veliko kmetijsko proizvodnjo, je v praksi zasebna zemljiška posest v Jugoslaviji po svoji pretežni večini v glavnem omejena na osebno delo lastnika in njegove družine in
zato ne pomeni družbenoekonomskega nasprotja razvoju socializma, dasi se v določenih okoliščinah pojavlja kot resna ovira za razvoj proizvajalnih sil. Po drugi strani pa bo privatna zemljiška posest, ker se čedalje bolj povezuje s socialističnim ekonomskim sektorjem, posebno pa, ker je čedalje bolj navezana na uporabljanje družbenih proizvajalnih sredstev, polagoma spreminjala svoj, naravo in postala sestavni del velike socialistične kmetijske proizvodnje. S tem se po eni strani ustvarjajo tudi pogoji za podružb-Ijenje zasebne kmečke posesti v obliki, ki bo ustrezala tako interesom družbene skupnosti kakor tudi interesom delovnega kmeta, po drugi strani pa za čedalje tesnejše zbliževanje in združevanje delovnih kmetov z delavskim razredom in drugimi plastmi delovnega ljudstva.
V okviru takšne politike se bodo komunisti upirali tako kapitalističnim ‘željam na vasi kakor tudi tistim negativnim izrazom privatno-lastniške zavesti, ki porajajo ozko, sebično in celo protisocialistično ravnanje in ki sami po sebi utegnejo slabiti politično enotnost delovnega ljudstva ter postati opora reakcionarnih političnih sil. Takih teženj in pojavov ko-
munisti ne smejo podcenjevati. To so resen družbeni čini tel j zaviranja, motenj, ustvarjanja ekonomskih nesorazmerij in težav, političnega omahovanja itd.
Toda čeprav takšne težnje so, pa vendarle ne pomenijo sile, ki bf neizbežno morala ogroziti j vezo, ustvarjeno med delovnim ljudstvom mesta in v .si med revolucijo in dosedanjo socialistično graditvijo. Nasprotno, dejstvo, da -elikanska večina kmetov šteje v vrsto malih kmetov, ki žive zgolj od svojega lastnega dela in ki jim je mala zemljiška posest samo pogoj za takšno njihovo osebno delo in ki je sam po sebi globoko zainteresiran, da se odpravi sleherno izkoriščanje in da se okrepi oblast delavcev in '-metov, ustvarja vse pogoje, da se bo enotnost interesov delovnih ljudi mesta in vasi, s tem
pa tudi njihova politična zveza, v prihodnje še bolj utrdila. Protislovja, ki se bodo v teh odnosih še pojavljala, se bodo razreševala v okviru socialistične demokracije, kakor tudi s sistematično akcijo socialistične družbe, da bi zgradili moderno veliko kmetijstvo in vas socialistično preobrazila.
Prav zavoljo tega morajo imeti kmetje v političnem in ekonomskem sistemu naše družbe enakopraven položaj in tudi ustrezajočo svobodo ekonomskega in družbenega izražanja. Takšen politični položaj kmetov je nujen, da bo kmet v konkretnih okoliščinah zainteresiran, da bi se bolj trudil povečati produktivnost dela in se s tem tudi vse bolj vključeval v veliko socialistično kmetijstvo. ki mu edino to omogoča in s tem odpira perspektivo, da se bo otresel zaostalosti, primitivnega dela in siromaštva.
V družbeno - ekonomski strukturi Jugoslavije so še drugi sloji, katerih delo ali individualna lastnina temelji v glavnem na osebnem delu in pomeni pogoj obstoja in družbene vloge teh slojev
£
'j®
mmmm
Silili*
mm m
■v'
:: -v
mmmm
V Podsmreki pri Višnji gori so lani osnovali plemensko farmo kokoši križank med pasmama newhamshir in Rhode Island. Imajo 150 kokoši, jajca pa oddajajo valilnici v Šentvid pri Ljubljani Ta vrsta piščancev je namenjena pitanju za cvrtje. Zadnje čase pri nas na široko uvajamo pitanje piščancev. Valilnica v Šentvidu je pritegnila k pogodbenemu pitanju in za proizvodnjo jajc veliko število rejcev. Za vzrejo piščancev »pohancev« je bilo ustanovljenih sest rejskih središč. V Šmarju, Grosupljem, Račni, Dolskem, na Vačah, v Mengšu in Komendi pa so bila osnovana rejska središča kokoši nesnic (štajerskih jerebi čk). Na gornji suki je Kokošja
farma v Podsmreki (foto Švabič).
Kako gnojiti krompirju
Krompir spada med naše naj-djragccenejjjše, najbolj donosne, toda najbolj zalut ev ne poljščine. Največ hranilnih snovi po enoti površine bomo dosegli pri krompir j u, če bomo upoštevali določene * pridelovalne činitelje, ki vplivajo ha višino proizvodnje glede na količino in kakovost. Na količino in kakovost pridelka zlasti vplivajo:	pravilna obdelava
zemlje, zadostno gnojenje, pravilna nega, kamor zlasti prištevamo pravočasno izvedeno borbo oroti Plevelu in škodljivcem V
Tudi ročno posipanje umetnih gnojil zaleže — Na sliki je kmet iz Mavčič na Gorenjskem. Potresa kalijevo sol.
pridelovalnih področjih je zlasu važna še nabava, ozireme. zamenjava semenskega krompirja DoU-sm sort.
Krompir potrebuje veliko m različno kobemo gnoj'n, katera moramo trositi pravočasno m v pravilnih količinah. Vsrkavanje hrame začne pri krompirju polagoma, naiio se stopnjuje m doseže pri ram n sortah svoj Višek v juniju, potem se vsrkavanje spet zmanjšuje. Pozne sorte potrebujejo največ hranil julija in avgusta. Zato lahko pri poznih sortah dobro izkoristimo počasi delujoča rudninska gnojila. Rane sorte pa potrebujejo zelo dobro dozorel in jeseni zaoran gnoj. Potrebno je tudi, da pospešimo de-.ovanje hlevskega, gnoja z iahko topljivimi rudninskimi gnojili.
Znano je, da krompir zelo dobro izkorišča potrebne količine gnojil, zato pa je krompirjeva lastlina občutljiva proti enostranskemu in neharmoničnemu gnojenju. Posledica nepravilnega gnojenja so majhni pridelki, majhna količina škroba in belj-akovin, slab okus, napad bolezni in škodljivcev.
Dober krompirjev pridelek odi/zame zemijii precej dušika, toda to nas ne sme zapeljati, da bi dodajali zemlji enostransko' preveč dušikovih gnojil, kar bi imelo za posledico razbohotenje plevela na
škodo _ proizvodnje krompirjevih
gomoljev. Od dušikovih gnojil Je
priporočljiv amonsulfat, ker amonij akalna rudninska gnojila delujejo počasi, poleg tega pa krompirjeve korenine neposredno vsrkavajo amonijak. Za kasnejše inojenje je priporočljiv nitrati oncal. Količina potrebnih mine-■alnih gnojil se zelo spreminja in :e odvisna od količine hlevskega meja, predsadeža, ev. izvedenega eelenega gnojenja z metuljnicami in od stanja zemlje. Skupno lahko porabimo 250 do 400 kg dušikovih gnojil na ha. Polovico teh gmo-posipamo ob setvi, drugo polovico pa v 1 ali 2 obrokih pri. prvem in drugem oslpanju. Pri ranih sortah pa potrosimo zaradi po-
trebnega hitrega u&iinlia samo v enkratnem obroku rudninska gno-jila v obliki solitra v količini '200 do 300 kg na ha.
Fosforna gnojila trosimo z namenom, da povečamo pridelek, izboljšamo kakovost in pospešimo zorenje. Izboljšanje kakovosti pa je zlasti važno pri pridelavi semenskega krompirja. Količina fosforne kisline v gnoju zdaleka ne zadostuje in jo moramo nuditi krompirjevi rastlini v obliki rudninskih gnojil. Na boljši zemlji, ki vsebuje apno. trosimo super-fosfat, na lahki in kisli zemlji uporabljamo raje Tomaževo žlindro. Na vlažnih -;n kislih zemljah pa uporabljamo z uspehom hiper-fosfat. Nekatera fosforna gnojila (Tomaževo žlindre, hiperfosfat) je dobro že v jeseni zaorati, količini 400 do 500 kg na 1 ha.
Krompirjeva rastlina potrebuje tudi precei kalija. To je glavna hranilna snov pr; oskrbi krompirja. Kalij, ki se nahaja v hlevskem gnoju pokrije le majhen del potreb po tej hranilni snovi, za-to je potrebno potrositi večje količine kalijevega gnojila. Zelo dober je patentkallj., ker ne vsebuje klora, v njem pa sta še magnezij in žveplo. Kalijeva gnojiiia uporabljamo pred alj ob sajenju krompirja v količini 400 do 650 kg po ha.
Kadar potrebuje krompirjeva rastlina apno ga dajemo v količini 300 do 800 kg po 1 ha. Z apnom gnojimo indirektno, ker nekatere krompirjeve sorte ne prenesejo direktnega gnojenja apna zaradi pojava krastavosti. *
Krompirjeva rastlina je sposobna ob pravilni negi in obdelavi ter pravilnem in pravočasnem gnojenju, ob sajenju dobrega semena in upoštevanju ostalih optimalnih pogojev nuditi zdovoljlve nridelke in zaveto vi t; donosnost.
kar so nam tudi dokazali uspehi lanskoletnega tekmovanja. saj smo dosegli pridelek kakovostnega krompirja na območju mariborskega okraja do 415 stotov na ha.
Ing. Vladimir Klnd i
Volitve v delavske svete
Živahne razprave in pestri volilni izidi
Priprave na volitve v delav- podjetje »Seme* občinskemu niso realne ter da je prevelik didatme liste se pri tem ni hiške svete in doslej opravljene ljudskemu odboru v potrditev krog premi,ranih delovnih mest, stv-emo spremenila. Volivcem je volitve novih delavskih svetov spremembe sko.ro vseh delovnih ki niso vezana neposredno na bila dana šiiroka demokratična v mariborskem okraju so razgi- mest. in sicer takole:	ukine	proizvodnjo. Pri tem so misue- izbira, sa,j je bilo za- 19-člain-
bale delo sindikalnih organiza- na,j se dosedanje delovno mesto ni predvsem vzdrževalni obra l, ski delavski svet (predlaganih podjetjih in občinskih upravnika z dosedanjo tarifno katerim ostali obrati odrekaj o 33 kandidatov.
postavko 21.000 din te,r uvede pravico do premij. Norme _ ima V Mariborski lirami so na novo delovno mesto direktorja podjetje zadovoljivo urejene, sestanku kolektiva ugotovila, da s tarifno postavko 30.000 din, vendar jih bodo morali popra- je delavski svet trikrat raz-ukine naj se delovno mesto viti v mehanskem laboratori- pravljal o delitvi dobička in računovadje s tarifno postavko 3U, kjer jih zelo visoko preše- šele na tretjem zasedanju po so razpravljali predvsem o go- 17.000 din ter uvede novo de- gajo. V tem laboratoriju imajo tretjem glasovanju na isti seji epodarjenju, zaključnih raču- lovno mesto šefa računsko-go- sedaj izkustvene norme, ki jih z enim glasom večine sprejel nih, tarifni politiki in družbe- spodarskega sektorja s tarifno nameravajo spremeniti v teh- sklep, da se s sredstvi iz do-nem planu. Na področju občin- postavko 23.000 din itd. Podoben nične- v nOTi delavski svet so bička kupi počitniški dom z skega sindikalnega sveta Mari- primer je v podjetju »Kemika- izvolili 17 mladih delavcev ter zmogljivostjo 40 postelj. S tem
lije«, kjer so ukinili delovno »d štirih predlaganih zena samo sklepom pa delavski svet m mesto šefa skladišča kemikalij eno.	°t^ega	, fc?^tlva.
'J,	.~™,	»r	V	„	Stove-	&£££
Brke8*
Do,le) ,o v m občinskih „ m« „«t z. predvolilni	Pro.zvajoloo-"	k« oMto-
podjetjih post.vil, .no,no in Ž,t£S *	*S.°.“J;,
enotne kandidatne liste. V pod- Pri volitvah so izpadi« pred- odrekel dobička zaradi nakupa
jetju »Mlin in testenine« te.r VSem žene in mladi delavci, kar pri Avtoobnovi so vložile kan- kake ^ določene pomamjkijivo-vodstva premalo skrbijo za za- didatne liste tudi skupine de- sti v sindikalnem delu.. Izvršni konito izvajanje tarifnega pravilnika in ostalih zakonitih predpisov v posameznih podjetjih- Pri spremembah tarifnih pravilnikov odločajo večinoma upravni odbori in delavski sveti brez sinoakalne podružnice in vednosti kolektiva. Pri
določanju o ukinitvi m ustanavljanju novih delovnih mest
cij v podjetjih in sindikalnih svetov. Volitve v delavske svete so večinoma povsod skrbno pripravili. V vseh podjetjih so bili predvolilni sestanki in konference, na katerih
bor-Center so bile razprave o gospodarjenju kakor tudi poročila zelo kritična in objektivna. Piri podjetju »Tobak« so zahtevali, naj delavski svet poroča o svojem delu na drugem sestanku, ker na prvem sestanku ni bilo poročila. Občinski sindikalni svet je ugotovil, da sindikalne podružnice oz. njihova
Dokler je bilo blato okrog barak, brigadirji niso mogli dosti misliti na zunanji i zgled svojega naselja. Ko pa je naposled le pokukalo sonce, so se pridno lotili dela in okrog barak bodo kmalu uredili pravcati park, kjer bo dovolj zelenja in cvetja. — Posnetek je iz naselja »Majde Šilc« v Prilepah pri Brežicah.
-nc
razprav pred volitvami DS. saj se tako podrobno seznanijo s poslovanjem podjetja. Sestanki so povs-od dobro obiskani ter sindikalne podružnice v večini delavci posegajo v razprave in primerov sploh ne sodelujejo, dajejo koristne predloge. V 22 V mnogih podjetjih želijo spre- kolektivih Je sodelovalo v raz
meniti delovna mesta samo zato. da bi opravičili višje tarifne postavke. Tako je predložilo
podjetjih	_________
nHi^nfno l:«fa TT »vr.rl	-— .	*. >____i._________. r>iroH-
poči tntfškeg a doma. Na sestan-ku pa so ugotovili, da kolektiv še sploh . nj razpravljal o delavcev. vendar jih je članstvo ^bor sindikalne podružnice v
zavrnilo na množičnih sest.an- Edektro-Slovenj Gradec je po- ^	takšno delo delavske-
h.	rvrp-i	obravnaval	kandLCiaLno	,	.	______ ,	_	«<	n
Na	področju občinskega	sin-	katero	Pa	je	delovni	kolek-	ga sve^a in upr	j_
di,kalnega	sveta Maribor-Tabor tiv’ odklonil	in	zahteval,	naj	sindikalne podr zn ce-. •	'
so delavci zadovoljni z načinom vsak obrat samostojno predlaga
kandidate. Sestava kan-
svoje
Obratovati je začela nova luščilnica riža
sindikalne podružnice, ni k in tajnik podružnice sta po tej kritiki takoj zaprosila za razrešitev.
Za podjetje »AvtofcaroserUa v Ptuju je značilno, da je šla sindikalna podružnica pri prea-
Absolventi delovodshih in mojsMih šnl ustanavljajo svoje združenje
V nedeljo se bodo v dvorani kina Li-tostoj v Ljubljani zbrali absolventi vseh delovodskih in mojstrskih šol, da bi se udeležili ustanovnega občnega zbora svojega zdiuženja. Nova organizacija Združenja absolventov bo imela za eno od važnih nalog tudi to, da bo
si zlasti v povojnih letih utrli pot z dodatno pedagoško izobrazbo in so sedaj strokovni učitelji, učitelji praktičnega pouka in predmetni učitelji.
Združenje bo zastopalo in predstavljalo absolvente mojstrskih in delovodskih šol; prav tako bo skrbelo za iz-
_________	laganju kandidatov za delavski	skrbela za pravice absolventov, ker do-	popolnjevanje strokovnega znanja svojih
V D.K.vu v	vzhodni	HM.	sv« v v.Mta	“« &-J^.TKMrS	SK 5 ST ■JKSftuTSK':
iji je začela	te dni	poskusno	Ski delavski svet -e predlagala	v bodnč«m šolskem sistemu. Zato se	ženje bo sodelovalo z obstoječimi moj-
strskimi šolami pri izdelavi učnih načrtov v teh šolah, državnim organom, gospodarskim in družbenim organizacijam pa bo dajalo tudi strokovna mnenja, nasvete in predloge pri izvajanju gospodarskih nalcg. Njegova naloga pa bo tudi, da bo s pomočjo oblastvenih forumov posredovalo primerne zaposlitve, ki bodo ustrezale strokovni izobrazbi in sposobnosti. K. K.
Zaradi stalnega deževja primanjkuje zelenjave celo na Koprskem, ker kmetje v dežju in t>la-tu ne morejo pobrati pridelka. Ce bi se vreme izboljšalo in postalo sončno vsaj nekaj dni, bi bilo zelenjave kaj kmalu dovolj^in to po primernih cenah. Na trg živine na Koprskem vpliva negativno, da posega vmes Zadružna poslovna zveza v Ilirska Bistrici, ki zahte-
jetju za popravilo strojev, Podjetju za vzdj-ževanje prog in nekaterih drugih podjetjih. Na revizijo se pripravljajo tudj v Tovarni volnenih in vigognih izdelkov, Predilnici in tkalnici, Delavnici železniških vozil »Boris Kidrič« in drugod. Premije za januar, februar in marec so podjetja izplačevala samo v višini 50 odstotkov od formiranega sklada za premije, vskladila So namreč uredbo o izplačevanju premij, da ni vsota prekoračila 20 odstotkov ta-
2E POL LETA NIMAJO GROBARJA
Na pismo uredništvu Marije Detele, cialni podpiranci, ki so umrli na ob-
pravah 83 odstotkov z-aposlenih ni ji je	—	--- --------.	-	v uuuutcul	____ _______________ —-
delavcev. Premijske pravilnike obratovati	modema	luščilnica	sindikalna podružnica	32 kan-	o^ateri absolventi	upravičeno prttozu-
*.	„	Tbo.d-	riža> ki je prvi večji industrijski didatov. razen togama so pred-	p^čnikf. ki niso o^ko-’
objekt	v tem kraju.	Poleg Ko-	lagali	še deset kandidatov	vaIt deiovodsk«	šole.
čana in Strumioe predstavlja množičnem sestanku. VoUlnti 0anens je skoraj nad 2500 absoiven-
tipIčpvjs 7	Okolico	naibolj	razvi-	izidi so pokazali, da	politika	tov deiOVodskih in	mojstrskih šol k;	„„ r„—	_.r_..................    .	----- .	.	^ j
ueicevo Z	OKO O	J	J	sindikalne podružnice pri volit-	so absolvlrall na tehniški srednji šoli	Trnovec	L.,	Medvode,	objavljeno	v	na-	mocju	Občine	Medvode	ne	bili	poko-
to področje na pridelovanju n- se._,	,T .	v Ljubljani. Tudi v praksi so se že uve- šem jfstu 12. aprila 1958, le Občinski pani.« Na koncu pravi Občinski ljudski
za V Makedoniji.	vah ni prišla povsem	’	[javili, zlasti kot	praktični tehniki v	ljudski	odbor Medvode	poslal	daljše	odbor	v	svojem	pojasnilu	tudi,	da	je
Tako je	bila izmed šestih preu—	najrazličnejših panogah. Tako delajo	pojasnilo. Občinski ljudski odbor se je
lasanih	žena izvoljena samo	kot samostojno stavbeniki, elektroteh-	v tem	pojasnilu med	drugim čudil, ka-
_J	10 -rtvilaBanib mladih	niški, zidarski, mizarski mojstri, zapo-	ko da	Detela Marija	ni mogla pravo-
ena, od 19 pr S	sleni pa so v raznih tovarnah, elektrar- časno sporočiti Občinskemu ljudskemu
delavcev pa SO jih izvolili V nah In pa tehničnih pisarnah kot moj- ~n  —*--------------------------------------  *------  J-
delavski	svet le devet.	stri, tehnologi. normlrci, kontrolorji
M. K.	itd. V prosvetno znanstveni službi so
Nove naprave za povečavo iotogralij
Naša fotografska industrija kaže lep uspeh. Filmi tovarne »Fotokemika« in fotografski aparati tovarne »Ghetaldus« so zelo upoštevani, zlasti novi fotografski aparati »Regula I«, »Regula II« in »Regula III« za
VESTI GLAVNEGA ODBORA RDEČEGA KRIZA
Na. podlagi 11. 61ena Zakona o
odboru primera glede izkopa jame, če je videla, da so nastopile težave. Občinski ljudski odbor bi bil vsekakor sposoben urediti vse potrebno v zvezi s pogrebom. Trditev, da se ni moglo to opraviti zato, ker so slučajno »revni«, je brezpredmetna, ker bi potem vsi so-
va,, da gre ves odkup preko nje; ;melj vrsto predvolilnih sestati
seveda z maržo 2—3 din.
Zaloge krompirja v mariborskem okraju znašajo okrog 300 vagonov, ki jih bodo prodali večinoma v Italijo. Govedina se je v tem tednu v mariborskem okraju podražila, med tem ko je podjetje »Rog« pocenilo svinjsko prekajeno šunko za 40 dinarjev pri kilogramu (od 540 na 500). Prav tako so znižali ceno nekaterim vrstam boljših klobas od 10 do 20 dinarjev pri kilogramu.
Ponudba prašičev na Dolenjskem je precejšnjea. povpraševanje pa ni veliko.
nfSvni°Sd«lIv&k- svet si ie izvo- normalni'“film. Nov~ proizvod	Jugoslovanskem Rdečem križu
1	»Ghetaldusa«, ki je razstavljen	in po sklepu Centralnega
na Pomladanskem velesejmu, je	ra JRK bo letošnji Teden
aparat za povečavo normalnih	ob 4. do 11. maja z geslom »vse-
filmov z objektivom l:4=f=50,	stranost v delu RK«. Teden ima
55 milimetrskim kondenzorjem	za vsa področja delovanja RK
in 75 wattno žarnico. Ravnanje	propagandno delovni značaj. 8.
z aparati je zelo enostavno. Te	t*13! v tednu je mednarodni dan
dni bodo že v prodaji.	RK (ustanovitelju mednarodnega
lil tudi delovni kolektiv podjetja Impol v Slovenski Bistrici- V pripravah na volitve so
kov ločeno po posameznih obratih. V razpravah so govorili tudi o premijah. Ugotovili so, da nekatere premijske osnove
Okraj	Cena Cena pri na KZ drobno	Cena na debelo
KROMPIR:	-	
Maribor	9 12	10
Trbovlje	11.50 14	12
Koper	13—15 13	
FI20L:		
Maribor	45—75 64—95 58—8f	
Trbovlje		
(enobarvni)	85 98	85
(mešani)	70 80	
Novo mesto		
(enobarvni)	70 80	
(mešani)	55 65	
ČEBULA:		
Maribor	28—30 45	32—35
Trbovlje	40 50	45
Koper	15 20—30 18—25	
ČESEN:		
Maribor	100 130	115
Koper	120 ISO	
RADIČ:		
Maribor	160	125
Trbovlje	100	
Koper	100 120	
SOLATA:		
Maribor	125 160	145
Trbovlje		
(ledenka)	180	160
Koper	100 130	110
CVETAČA:		
Maribor	45 60	52
Trbovlje	60	40
GOVEGO		
SREDNJE KVALITETE:		
Maribor	130—160 250—290	
Trbovlje	123—165 260—	280
Novo mesto	125 280	
Koper	145—155 280	
TELETA:		
Maribor	180—200 320—359	
Trbovlje	183—200 280—	320
Novo mesto	200 330	
Koper	215—220 320	
PRASlCl:		
Maribor	200—220 360	100	
Trbovlje	224—235 350—100	
Novo mesto	220 420	
Koper	220—225 450	
JAJCA:		
Maribor	12 15	14
Trbovlj e	11.50 14	12
Novo mesto	11-50 13	
Koper	15 17	
MLEKO:		
Maribor	17—23 26	
Trbovlje	21—28 36	
RK Henrija Dunantta) in dan posvečen Podmladku RK. Organizacije RK se tudi v Sloveniji skupaj z drugimi množičnimi organizacijami skrbno in vestno pripravljajo za čimvečji uspeh
Tedna.
*
Občni zbor Glavnega odbora
RKS bo po sklepu zadnjega plenuma 16. in 17. maja tega leta v Ljubljani v prostorih Kluba poslancev, Puharjeva ul. 1. Priprave za občni z,bor sc v teku.
Skupščina CO JRK bo 30. in 31. maja v Beoeradu.
*
V počastitev in spomin na zaslužno pokojnico Ano Ziherlovo je Izvršni odbor RKS sklenil, da
odbor v svojem pojasnilu tudi, da je takoj, ko je zvedel od matičarja za smrt pokojnega Detele, nakazal enkratno podporo v znesku 10.000 din, predvsem z namenom, da se uredi vse potrebno za pogreb.
Oglasil se je tudi Pavel Rozman, Draga 18, p. Medvode, ki pravi v svojem pismu med drugim: »Ni res, da bi bil jaz postavljen za grobarja na pokopališču v Sori, ker se grobar v Sori postavlja z odločbo Občinskega ljudskega odbora Medvode. Dejansko pa v Sori ni grobarja že pol leta. Jaz sem v tem času prostovoljno izkopal nekaj grobov, vendar pa grobar nisem, niti njegov namestnik. Tudi ni res, da bi me Detelova prosila s tisočakom v roki za izkop en dan pred pogrebom. Res pa je,
pošlje letos na svoje stroške pet	^	.
..	„1-uomov, sem ugotovil, da je od
PISMO UREDNIŠTVU
Več kontrole v mesnicah
Ze nekaj let kupujem meso da je prišel k meni^ njen sin en dan y pri mesarskem podjetju *Mes-nine« na Titovi cesti 73. Pri vsakem nakupu moram paziti, da mesar k telečjemu mesu ne priloži govejih kosti ali h govejemu mesi. celo starih in smrdljivih.
Ko sem prve dni aprila kupoval meso, sem opazil, da kosti spet niso take kot bi morale biti. Svoj pomislek sem glasno izrazil mesarju, pa me je zavrnil. V lokalu, polnem ljudi, nisem hotel povzročati hrupa in sem se zadovoljil z mesarjevim odgovorom. Ko sem prinesel kunljeno meso
pred pogrebom ob 16. uri s prošnjo, da bi izkopal jamo. Ker sem bil honorarno zaposlen pri posipanju okrajne ceste, jame nisem mogel izkopati in sem delo odklonil. Če bi bil pa prost, bi drage volje napravil to uskigo.
Pripomba uredništva:
Menimo, da sta oba odgovora zadevo dovolj pojasnila. V Sori že pol leta nimajo grobarja. V prvem členu Zakona o pokopališčih pa je rečeno: »Pokopališča kot komunalne sanitarne naprave upravljajo občinski ljudski odbori. V krajih, kjer so kraievni cdbori, upravlja pokopališče občinski ljudski odbor po krajevnem odboru.« In v upravljanje vsekakor spada tudi pokopavanje pokojnih.
otrok v mladinsko klimatsko okrevališče RKS na Debeli rtič — Okrevališče, ki je še v girad-nji, bo začelo delovati s prvo izmeno 21. maja pod udobnimi šotori in s prvovrstno oskrbo.
Vseh izmen bo "et.
m
Javno žrebanje denarne loterije GO RK.S, katere čisti do-
Maketa mladinskega klimatskega okrevališča Glavnega odbora RKS na Debelem rtiču pri
Kopru.
80 dkg plačane govedine pri-klade, kar 22.5 dkg, in to že močno smrdeče kosti. Ker zaradi ženine bolezni ne morem. biti dolgo odsoten, .nisem mogel odnesti mesa v sanitarno inšpekcijo.
Smatram, da je nujno potrebno posvetiti mesarskim obratom več pozornosti. Sa-hodek je namenjen za gradnjo	nitarna inšpekcija naj teme-
okrevališča Debeli rtič, bo v ne-	Ijito pregleda mesnice ter tako
delijo 20. tega meseca db 11. uri	zagotovi potrošnikom nakup
v Ljubljani, Kidričeva ulica 5-.	zares svežega mesa.
pariUHičje.	I.	N.,	Ljubljana
Za zaposlovanje invalidov v Kranju
Novoustanovljeni zavod že zaposluje 80 oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo
izdelavo
Vozniški tečaji v brigadah
Novomeško atvtomoto društvo je prevzelo vodstvo tečajev za vozače raiznih motornih vozil v treh mladinskih naseljih: v Kar-teljevem, Šentjurju i.ri Lukovku.
Za praktični pouk je društvo predelo od Avto moto zveze Slovenije več koles. 9 mopedov dva motorja rolerja, en avto. na razpolago Pa ima tudi dva trak-tortja. Društvo ' ima v vsakem naselju po enega stalnega inštruktorja za vozniške tečaje Zanimanje za te tečaje je med mladino izredno ve'-iko. Prav vsi se hočejo priučiti upravljanja z motornim vozilom.
(r)
V vseh večjih mestih in industrijskih središčih je zaposlovanje oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo pereč socialni . in družbeni problem. Osebe, katerih delovna sposobnost je zmanjšana s tem, da imajo skrajšan delovni čas, ali pa so od zdravnikov odrejene za lažja dela, za katera nimajo kvalifikacij, namreč zelo težko najdejo
primerna delovna mesta in so navadno mesece ali celo leta na spiskih trenutno nezaposlenih pri posredovalnicah za delo. Podjetja zelo nerada nastavljajo osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo, ker takih delovnih mest ni mnogo in so navadno že popolnjena. Vključiti osebe ? zmanjšano delovno sposobnostjo v normalni proizvodni proces pa predstavlja za podjetje problem, da se proizvodnja na teh mestih ne bi mogla nemoteno odvijati Posredovalnice za delo so v takih primerih v zelo težkem položaju in morajo tem. trenutno nezaposlenim osebam, če izpolnjujejo predpisane pogoje izplačevati mesečne oskrbnine, ki bremenijo proračun občine Podobno kot v Ljubljani, Ptuju in nekaterih drugih mestih, so tudi v Kranju konec prejšnjega leta reši’i ta problem z ustanovitvijo Zavoda za zaposlovanje invalidov, v katerem že sefa’ dobi primerno zaposlitev in zaslužek nad 80 oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo. Ustanovi-
tev zavoda se je že v teh nekaj mesecih pokazala kot ekonomsko in socialno utemeljena. Januarja lani je namreč posredovalnica za delo v Kranju izplačala 106 tisoč dinarjev kot oskrbnine trenutno nezaposlenim osebam, decembra pa je
prav zaradi delovanja zavoda ta
znesek znašal okrog 50 tisoč dinarjev. Moralni uspeh, ki se kaže v tem, da so osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo dobile dolgo iskano primerno delo in so s tem prenehale biti družbi v breme, pa je seveda mnogo večji in ga v denarnih enotah ni mogoče izraziti.
sicer v naših trgovinah tako-primanjkuje, so zadovoljna trgovska podjetja lu tudi potrošniki. Osebe z zmanjšano delovno
Štirje krojači v tesnih prostorih zavoda krojijo tkanine po
sposobnostjo imajo pri zavodu naročenih merah> a preko petde. lep vir zaslužka in najbolj pridni so pri izdelovanju papirnih vrečic zaslužili do 12 tisoč, pri otroški konfekciji pa celo do 18
tisoč dinarjev mesečno. Papirnate vrečice in otroško konfek-pa zaposleni izdelujejo
kakovostno	izdelavo	otroške	prostore, ki zelo ovirajo raz-
konfekcije.	širitev njihove dejavnosti. Ven-
dar imajo že obljubljene nove, večje prostore, tako da bodo lahko zaposlili vse osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo na področju Kranja. Povečali bodo oddelek za izdelovanje papirnatih vrečic, otroško ' on-
fekcijo bo čez tri mesece izdelo-hlackfh ptosčke	m T£e_rilo._	Samo	valo prekQ 100 givilj> ,Jstano_
set zaposlenih žensk z zmanjšano delovno sposobnostjo na svojih domovih iz ukrojenega materiala šivajo lične otroške
cijo
doma iz pripravljenega in ukrojenega materala.
20 med njimi je kvalificiranih
šivilj, vse ostale pa so priučene
vili pa bodo še nekaj novih
,	,	,	.	, ,	obratov.	V novih prostorih bodo
a vsaka, preden dobi delo, mora ....	,	.	.	.
* *	....	.	,	,	uredili	moderno	pralnico	m	su-
- «	—	nr-,	,	n/M-lTl	IrrtC«	Ir	_
OTROŠKA KONFEKCIJA — KONJIČEK ZAVODA
Pomanjkanje otroške konfek-
ZE SEDAJ — TKI IN POL
MILIJONE MESEČNEGA PROMETA
Zavod za zaposlovanje invalidov v Kranju je zaenkrat začel dve vrsti dejavnosti — izdelovanje papirnatih vrečk in otroške Dejstvo je, c konfekcije. Čeprav je vse šele v začetkih, saj je bil zavod ustanovljen šele pred štirimi meseci, že sedaj znaša mesečni bruto promet okrog tri in pol milijone dinarjev. Oddelek za izdelovanje papirnatih vrečic ima že sedaj toliko naročil, de jih bo s sedanjo zmogljivostjo komaj v poldrugem mesecu lahko opravil.
Tudi z otroško konfekcijo se je »avod že uspešno uveljavil v vsei Sloveniji in tudi komaj
zmaguje nai 'ila. Z lično izde- va, ki uporablja vse svoje, sicer lano otroško konfekcijo, ki je
silnico za perilo, zraven pa bo tudi krpalnica za perilo in nogavice. Tudi popravljalnico za čevlje nameravajo ustanoviti. Vse pa tako kaže, da jim bodo predpisali polne družbene dajatve, katerih pa bi zavod ne zmogel. S tem bi bili seveda izenačeni z industrijo, čeprav so tu zaposlene osebe z zmanjšano delovno sposob. ostjo. Vendar upajo, da bo le ostalo pri dosedanjem minimalnem obda me-
v zavodu sešiti kos otroške konfekcije in pokazati svoje znanje
V načrtu imaj več tečajev za šivilje, ki bodo že v najkrajšem času. Poleg izdelovanja otroške
cije in pretežno ženska delovna konfekcije po naročilih trgovske
sila Zavoda sta bila glavna či- mreže, izdelujejo zavodove ši-nitelja, da so se v zavodu odlo- vilje za male prebivalce Kranja čili za to panoge, v kateri so do oblekce tudi po meri in to tudi sedaj že dosegli lepe uspehe in jz starih, obrnjenih tkanin, jim vedno nova naročila nare-	_
kujejo razširitev proizvodnje.	Zelo so ustregle zavodu za	za-
je otroške kon- poslovanje invalidov tudi ne-fekcije v naših trgovinah <slo katere kranjske tekstilne tovar-malo v slabi izbiri in kakovosti ne, ki mu dobavljajo po zmzamh nju, ker se br le tako zavod in po sorazmerno visokih cenah, cenah tekstilno blago s tovarni- lahko uspešno razvijal. Z novimi Konfekcijske tovarne tožijo, da škimi napakami. Predvsem to- poslovnimi prostori bo zavod se jim ne izplača izdelovati otro- varna v Zapužah, »Intex« in lahko dajal zaposlitev okrog 300 ške konfekcije ker delajo v »Ibi« so pokazale veliko razume- osebam z zmanjšano delovno zgubo a v kranjskem zavodu vanje, dočim pri nekaterih dru- sposobnostjo, a mesečni bruto zaposleni tu lepo zaslužijo in je gih še niso uspeli. Krojači v promet bo znašal kakih 7 mili-njihova lično in okusno izdela- zavodu iz takih tkanin krojijo jonov dinarjev. S tem osebe z na konfekcija znatno cenejša od otroško konfekcijo tako, da se zmanjšano delovno sposobnostjo ostale. Vzrok temu je prav go- tovarniške napake sploh ne vi- v Kranju ne bodo več socialni tovo iznajdljivost in prizadev- dijo, zato pa so lahko njihovi problem, ampak enakopravni nost mladega delovnega kolekti- Izdelki tudi cenejši.	člani družbe, ki po svojih močeh
Zavod za zaposlovanje invali- prispevajo k družbenem razvoju, skromne možnosti za okusno in dov v Kranju ima sedaj majhne	M
• o O
^ iSiirtoFLACNL
GLEDALIŠKE VSTOPNICE
ZA ZASLUŽNE DELAVCE
V zagrebški tovarni pohištva precej skrbijo z-a ekonomsko izobrazbo delavcev. Tako se je okoli 40 delavcev vpisalo v razne seminarje delavske univerze. Nekateri delavci obiskujejo tudi filmski seminar za likovno umetnost. Ta kolektiv pa je omogočil svojim delavcem tudi
cenen vstop v gledališče. V ta namen je rezerviral v Hrvat-skem narodnem gledališču 16 abonmajev in 160 sedežev. Predstave obiskujejo najzaslužnejši delavci, ki dobivajo vstopnice brezplačno. V načrtu pa imajo še skupinsko obiskovanje raznih muzejev.
moderna oljarna
V BRISTU
Prebivalci mesteca Brist v Makarskem Primorju so v zadnjem času posvetili gojitvi oljk mnogo pozornosti. Za to so izkoristili vsak košček zemlje in ta-ko vsako leto zasadijo na stotine novih oljčnih dreves, -obnovili pa so že tudi stare oljčne nasade. Medtem pa je predelava oljk v tem kraju povzročala največje težave, ker za to niso imeli drugega kot primitivne stiskalnice. Zaradi tega so prebivalci Brista začeli razmišljati, da bi s pomočjo kmetijske zadruge montirali sodobnejšo oljarno. Tako je sedaj predvidena adaptacija sedanje oljarne
v Brist-U, v kateri bodo stiskali
oljke z večjega področja Ma-kar-skega Primorja. Nova oljarna bo opremljena s sodobnimi napravami za predelavo oljk. Adaptacija oljarne bo veljala okoli 12 milijonov din.
# jagnje s Šestimi noga-
»il IN DVEMA REPOMA
V Resniu in okolici je te dni povzročilo pravo senzacijo: jagnje, ki se je rodilo s šestimi nogami ' in dvema repoma. V sosedni vasi na obali Prespamske-ga jezera pa je ovca pasme »me-rino« povrgla štiri Jagnjeta, a druga iz istega tropa tri. Jagnje s šestimi nogami .in dvema repoma je poginilo; ostalih sedem pa živi.	•
Več aktivnih zavarovancev
Nekaj misli z zasedanja skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju
Osmo redno zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Cellu ni opozorilo le na značilnosti lanskoletnega poslovanja, temveč v enaki meri tudi na nekatere probleme, ki jih Zavod in njegovi samoupravni organi srečujejo pri delu. Prva značilnost lanskoletnega dela se kaže v nenehnem naraščanju števila aktivnih zavarovancev. Tako je to število naraslo od leta 1955 od okoli 45.000 na več kot 48.000. Po predpisih zakona o zdravstvenem zavarovanju pa je bilo lani na področju celjske-
Milan Volk -osemdesetletnik
Te dni je zdrav in čil praznoval svoj osemdeseti rojstni dan učitelj Milan VOLK. Bil ie rojen 13. aprila 18^3 v učiteljski družini v Lokavcu. Učiteljišče je dovršil v Kopru, izpite za strokovnega učitelja trgovskih in obrtnih šol pa v Grazu.
Že v mladih letih je okusil mnoge nevšečnosti in preganjanja, kajti njegov oče, ki je tedaj učiteljeval na Krasu, ni mogel skrivati svojega naprednega in slovanskega mišljenja. Posebno potem, ko so očeta Avstrijci zaradi tega celo predhodno upokojili in je ta kot posledico tega dobil hudo živčno bolo-
ga okraja zavarovanih nekaj nad 110.000 Uudi, ali 56’Vo vsega prebivalstva.
Druga značilnost se kaže v dejstvu, da je bil lani povprečni odstotek .izostankov od dela zaradi bolezni, delovnih nesreč in poroda nižji kot v letu 1956, čeprav se je v absolutnem merilu povečalo število delovnih nesreč od 6063 v letu 1956 na 7077 lani- Določene prednosti je pokazalo tudi pavšalno plačevanje zdravstvenih storitev v ambulatruo polikliniičnih ustanovah. Nadaljnja značilnost lanskega poslovanj a celjskega Zavoda za socialno zavarovanje-je presežek dohodkov nad izdatki, na kar so v prvj vrsti
'vplivali povečani osebni dohodki delavcev in uslužbencev v zadnjih mesecih lanskega leta.
Iz poročil predsednika izvršilnega odbora Vilija Spata, direktorja Zavoda Milana Lo-štrka in razprave je bilo nadalje očitno, da bo treba več pozornosti posvetiti delu in pristojnostim samoupravnih organov, zlasti pa podružnicam, ki delajo pri nekaterih občinah. Povsem upravičena je bila še zahteva, ha j se služba socialnega zavarovanja vključi v lokalno skupnost. Lani se je Zavod trudil, da bi povečal število ta-koimenovanih	pooblaščenih
podjetij, ki v imenu Zavoda izvršujejo posle zdravstvenega
zavarovanja. 2al- le to stremljenje naletelo n<a zelo skromen odziv. Medtem, ko je splošna in specialna zdravstvena služba urejena povsem zadovoljivo, je kritična zobozdravstvena služba. Kakor drugod, tudi v celjskem okraju primanjkuje zobozdravstvenih delavcev (16 terapevtov in 20 dentistov). In če povzamemo misli direktorja Loštrka, zakaj so v čakalnicah splošnih ambulant navadno >velike gneče pacientov, se zdi, da bi lahko to težavo omilili z nekaterimi organizacijskimi ukrepi, pa tudi z redne!Šim prihajanjem zdravnikov na delovno mesto.
M. B-
Gradili bodo turistični don
živahna in vsestranska dejavnost na področju občine Črna
•Z' •	^	^	‘	.	‘s,.	.
n. m
'
or-ioc-o -vz' vo
»mm;.;.
zen, je naš jubilant — tedaj že tudi
učitelj v istih krajih - še z večjo
vnemo	Efojii	med	ljudmi	napredno
misel.
Mnogi njegovi učenci — sedaj že očetje in stari očetje — se radi spominjalo, kako vsestransko je znal lajšati ljudem življenje, ne samo z radodarnostjo med siromašnejšimi otroci, s prirejanjem	vedrih	šolskih	in drugih
slovenskih zborov in nastopov — kar je bilo za	tiste	čase	In tiste	kraje redkost —	mnogim je	pomagal	tudi s po-
ukom za naprednejše gospodarstvo.
Izpod pritiska poznejše italijanske
okupacije Slov. Primorja se je moral
žal, tudi on, s težkim srcem umakniti. V svojem prepričanju je ostal neomajen, zlasti pa je njegova svobodomiselnost zaživela v času narodnoosvobodilne borbe, katero je podpiral z vsemi svojimi močmi, za kar je prejel Bed zasluge za narod III. stopnje.
Seq£j poznajo našega jubilanta še prav posebno prebivalci Bežigrada, saj je kot zavesten in nesebičen terenski delavce vsa leta po vojni pomagal organizirati delo večine terenskih organizacij v svojem okolišu — severnem delu Bežigrada. Za to delo je preje! poleg priznanj in pohval tudi medaljo Dela.
Čestitamo in srečno tako naprej!
prijatelji
V občini Guna bodo letos iz sredstev stanovanjskega sklada dogradili 38 stanovanj, ki jih gradijo v Rudarjevem in v Mežici. Dogradili bodo tudi stanovanjsko stavbo za zdravstvene delavce. Predvidevajo, da bo letos hitreje napredovala elektrifikacija v Koprivni. Kmetje so že sami prispevali okrog 1200 m3 lesa. Postavili so že drogove ter zgradili dve transformatorski postaji. Nekaj sredstev za elektrifikacijo sta prispevali tudi občina iin kmetijska zadruga, nekaj pa bo verjetno lahko dal tudj okraj.
Na občnem zbo.ru kmetijske zadruge v Cmi so zadružniki sklenili, da ne bodo razdelili ris torna ter bodo ta sredstva prispevali za elektrifikacijo Javorja. Graditi nameravajo tudi cesto iz Mežice do Leš. V Crnj bodo gradil; turistični dom z 58 ležišči, restavracijo in kinodvorano- Člani raznih organizacij so obljubili, da bodo pri gradnji doma prispevali s ositovoljnim delom nad 5000 delovnih ur. Občinski odbor Rdečega križa namerava adap-neko stavbo in urediti
onemoglih, kj je v Cmd nujno potreben.
Dobro napredujejo tudi dela
pri razširitvi vodovoda, ki bo
imel štirikrat večjo zmogljivost kot doslej. Sedaj polagajo zadnje metre cevi v Pristavi. V bolnišnici zaključujejo gradnjo paviljona, ki bo razbremenil sedanje tesne bolniške prostore. Nujno bo treba misliti na ureditev okrajne ceste iz Črne proti Koprivni in obmejnem prehodu na Lužah. Slab je predvsem odsek ceste od Koprivne do Luž.
kritičnega stanja razmišljajo celo o uvedbi tretje izmene. Pirav tako je tudi šola v Javorju v zasebni stavbi, ki ne ustreza svojemu namenu.
K razvoju turizma v občini bo vsekakor prispevala gradnja novega planinskega doma na Peci, ki-bo imel nad 80 ležišč, jedilnico, kopalnico in nekatere druge prostore. Razmišljajo celo o ureditvi relejne UKV po-
Precej težav ima občina tudi staje. Tovorno žičnico v bližini na področju šolstva. Osemletko doma bodo uredili za prevoz v Crni obiskuje okrog 800 otrok, prtljage turistov, za dovoz ki se stiskajo v sedmih učilni- hrane in nekaterih drugih po-cah v dveh izmenah. Zaradi trebščin-	M. K-
Napredek v Prvačini
V Prvačini na Vipavskem so dosegli v zadnjih letih lep napredek. V vasi imajo lep zadružni dom in lepo urejen park, ki ga krasi dostojen spomenik v NOB padlim borcem. Imajo tudi telovadnico, raizna skladišča in druge pridobitve.
Te dni si je zadruga nabavila prvi traktor s priključki, ki naj bi prispeval k sodobni
obdelavi zemlje, v vasi je doslej obstojala tudi manjša kmetijska delovna zadruga, na nedavnem
zboru obeh zadrug pa so sklenili, da se priključi splošni kmetijski zadrugi kot njeno posestvo s samostojnim finansiranjem. To posestvo že pripravlja 2 ha vinograda, v katerem bodo gojili predvsem namizno grozdje. Doslej pa so že uredili
TEZENČRN1 ZA PRVI MAJ
Tezno je izrazito delavsko središče saj je na območju te mariborske občine veliko tovarn. Med nje sodijo TAM, Me-
talna, > E1 ek t r okovin a ^ Tovar-
na poljedelskih strojev ih druge. Zato so tod priprave za praznovanje 1- maja izredno živahne. Tako so se nedavno tega sestali predstavniki množičnih in političnih organizacij in se podrobneje pogovoril o pripravah in samem praznovanju. Dolgoletni predsednik DPD
»Svoboda«-Tezno Tone Žnideršič je podal predlog programa o katerem so nato predstavniki mladinske organizacije, DPM Zveze borcev in ostalih organi-0 zacij razpravljali.'
Preusmeritev prometa
OD 22. AP81LA »AUE
Na tem sestanku so sklenili
da bo osrednje praznovanje na
večer pred 1. majem. Zbirališče bo pred tezensko občino od koder bo povorka krenila na
stadion »Kovinarja«. V povorki bodo sodelovali gasilci in obvezniki predvojaške vzgoje, ki bodo nosili bakle, medtem ko bo šolska mladina nosila lampionč-k-e. Na stadionu Kovinarja bodo zakurili velik kres, tezenski gasilci pa bodo že dan poprej postavili majsko direvo. Ro slavnostnem govoru bodo nastopili moški in mešani pevski zbori iz Miklavža, Pobrežja in Teznega, nato pa že tamburaši in mladinska godba na pihala. Organizacija Zveze borcev bo za to priložnost nabavila rakete in petarde, tako da bo praznovanje izglodalo še bolj svečano. Po programu bo na igrišču »Kovinarja« ljudsko -rajanje. Prvega maja cb 6. uri zjutraj pa bo mladinska godba tezenske »Svobode« igrala budnico Po tezenskih ulicah.
-gd
Rečica ob Savinji
Drugi le-tnik: kmetijsko gospo-
darske šole je zaključil pouk z
eteslcuirzijo na nekatera držav-
na p-osestva in inštitute. Piri tem ©o se učenci seznanili z mnogimi pridobitvami na področju živinoreje, travništva, hmeljarstva, poljedelstva in vrtnarstva. Učenci so bili Pri teoretičnem pouku zelo marljivi, kar so dokazali tudi zaključni izpiti. Za uspešno delovanje šole gre zasluga zlasti vzgojiteljem, pa tudi kmetijski zadrugi, ki je gmotno podprla prizadevanja predavateljev.
4 ha vinogradov, poleg tega pa so zgradili tudi hlev za ple-menstoo rodovniško živino.
Splošna kmetijska zadruga se je lani izkazala zlasti pri odkupu, saj je bil za 100 °/o večji kakor predlanskim. Čistega dohodka so imeli okoli 1,3 milijona dinarjev in so ga namenili
za investicije. Prav je, da so se
člani začeli v zadnjem času
ukvarjati bolj načrtno z rejo prašičev, iz leta v leto pa gojijo tudi vse več paradižnikov
Predlanskim jih je zadruga 'odkupila 40.000 kg, lani pa že nad 90.000.
Kljub vidnim uspehom pa je tu pa tam še opaziti pri posameznikih odpor proti naprednemu kmetovanju, kar je prišlo do izraza predvsem na občnem zboru zadruge. Razveseljivo pa je, da se težnje takih ljudi niso mogle uveljaviti.
Jp.
Kratke iz Maribora
V času kongresa ZKJ bo zaradi ppravila črnuškega mostu in iz ometnovarnostnih razlogov tran-hni ju aokalnl promet v Ljublja-Tureusmerjen takole: ti Vilharjeva cesta bo od 20. HjiSš dalje stalno zaprta za vsak omet.
Tranzitni promet iz štajerske Beri protd Postojni, ki je bil «J«1 usmerjen s Smartinske na Ihaz-jevo cesto, bo 20. aprila ob tort zjutraj preusmerjen s Smar-iskb na Savsko, Linhartovo, Ti-vo, Bežigrajsko, Parmovo in tešernovo cesto; za dolenjsk« oer pa bo preusmerjen po Smar aski, Njeguševi, Zaloški. Roz-anovi cesti. Ambroževem trgu. ^Janški, Roški cesti. Za C.ra-vnt ln čez Karlovški most. Po h cestah bo potekal promet tako Ldl v nasprotno smer. lEa usmerjanje prometa po že tlkazanib obvoznih cestah bodo
postavljeni ustrezni prometni znaki in smerokazi, poleg tega bodo promet urejevali tudi milič-' niki — prometniki.
2. Ker je promet v križišču Titove in Prešernove ceste (Bavarski dvor) že sicer zelo gost in ker se je bati, da ne bi ob pojačanem pTome-tu med kongresom nastal na tem kritičnem vozlišču zastoj, bo med zasedanjem kongresa zaprta Titova cesta od križišča s Prešernovo do križišča z Linhartovo cesto, za vsak motorni in kolesarski promet na obe strani.
Troleibusna in avtobusna proga proti Ježici bo redno obratovala.
Motorna vozila ln kolesarji, ki bodo vozili iz mesta po Timovi resti proti Bežigradu, se na križišču Titove z Dvoržakovo ulico nrcsmerijo na Dvoržakovo. prek Prešernove pa na Parmovo ulico.
Uprava za ceste LRS In OLO
Gradnja stanovanj. V občini Mariboir-TaboT gradijo »Elek-
trokovirta«, Tovarna avtomobilov, Pired/ilnica dn tkalnica s Tovarno volnenih in vigogne izdelkov, Delavnice železniških vozil, Lesno industrijsko podjetje in nekatera druga podjetja stanovanjske bloke, da bi svojim delavcem in uslužbencem zagotovila stanovanja. Računalo, da bodo letos dokončno zgradili okro-g 140 stanovanj, medtem ko jih gradijo še okrog 550- Stanovanjska stiska v občini ie zelo velika, saj čaka na dodelitev stanovanja okrog 2.000 prosilcev.
*
Družbeni plan in proračun.
Na zboru volivcev v občin: Ma-rib-or-Tabor je volivcem prve volilne enote poročal liudski odbornik Franc Urbančič o d-ružbenem planu in proračunu Razprava je bila zelo zanimiva in utemeljena Volivci so se zanimali. kaj je z gradnjo delavske menze, ki bi bila v tej ob-
čini izredno potrebna in povedali svoje mnenje o čolnarnah, ki jih podjetja gradijo ob Dravi. Me-nili so, da bi bilo koristneje in pametneje združiti več investitorjev pod okriUem občine in tako postaviti čolnaimo. katere bi se lahko posluževali vsi prebivalci.	K-
Kvaliteten nastop. V unionski dvorani je nastopil moški zbor KUD »Vladimir Nazoir« iz Za-grreba, k-i je presenetil z izbranimi Slasovj in odličnimi solisti. Umetniški vodja zbora je znani h-rvatski skladatelj in dirigent zagrebške Opere .Takov Gotovac. Kljub kvalitetni izvedbi programa je bil obisk zelo slab.
Slov. Konjice
Pri poslovni rvezi v Konjicah se končal Drvi de! tečaja za traktoriste ki qsj je oblsko\'3lo 25 fantov In eno dekle. V slabih treh mesecih so sl vs; nridobili kar preče 1 zranla. V drugetr delu tečaja ca se bodo ukvarjali pred vsem s praktičnim delom.	L.	V.
SE DRUGIČ za pokal evropskih prvakov v KOŠARKI
Zdaj pa v Sofijo!
PREKINJENO FOVRATNO SREČANJE V ČETRTEK ZVEČER prisrčnih aplavzov pri gledalcih, ki so
(Z IZIDOM 52:30) NI OBVELJALO; V VČERAJŠNJI DOPOLDANSKI CELI TEKMI SO DOMAČINI MALONE PREGAZILI NASPROTNIKE — PRIHODNJI TEKMEC JE BOLGARSKI PRVAK AKADEMIK
LJUBLJANA, 18. apr. K dali prvenstveni dvoboj koš Modaspor a iz Istanbula kar seveda muhasto aprilsko vre sinočnje srečanje končalo v FIBA mora biti prekinjena pa to ne gre, pa ponovljena tedaj, to to dopuščajo okoli
do bi si bil mislil, da bomo gle-arkarskih prvakov 01ympie in dvakrat zapored. Tega je krivo me, ki ni dalo, da bi se bilo že redu. Po mednarodnih pravilih tekma odigrana še isti dan, če v celoti naslednji dan, oziroma ščine.
01ympia : Modaspor 86:45 (38:22)
Tako so se morali ljubljanski študentje pomiriti še s to mislijo in so danes dopoldne vnovič naskočili nasprotnika, ki si je bržčas obetal, da bo v suhem vremenu pokazal kaj več in morda . . . Toda turški državni prvak jim tudi to pot ni bil dorasel, saj so ga dobesedno pregazili in delali z njim, kar so hoteli. Sreča v nesreči je bila pač, da je prišla 01ympia do tako cenenega in nadvse koristnega treninga pred odhodom na težko pot v Sofijo.
01ympia: Kristančič 11, Škerjanc 24, Dermastia 17,	Lokar	8,
Dane v	7, Kandus	2,	Bajc	6,
Kralj 6, Brišnik 3, Poljšak 4.
Modaspor: Turhan 5, Hasim 2, G\iney 6, Nejad 9, Muvaffate 13, Bali 6, Erden 4.
Začetek tekme je bil enak kakor sinoči, ko	so Turki že v	1.	minuti povedli na	2:0, v 3. min.	pa	je bilo	Ž9
8:1 zanje. In spet je bil Lokar tisti, ki je z dvema metoma znižal rezultat, nato pa se je 01ympia vse bolj ogrevala, njen precizni stroj pa je jel postopoma delovati čedalje močneje. Rezultat na semaforu se je nenehno spreminjal, seveda v korist domačega moštva, ki je v 12. minuti beležilo že 23:16, nekaj minut pozneje pa 32:20. V tem času si je Kristančič prezgodaj nabral kar tri osebne napake in namesto njega je vstopil Škerjanc. Vznemirjeni' Turki se tudi niso mogli drugače braniti pod svojim košem kakor s prekrški, saj so bili prodori domačih igralcev duhoviti in bliskoviti, toda žal so se take prelepe akcije nekajkrat končevale brez zadetka v črno.
Po odmoru je 01ympla spreminjala postavo, kajti prva petorka je namestnikom zagotovila tako izdatno prednost, da so le-ti lahko igrali res sproščeno in pokazali, da pravzaprav nič ne zaostajajo za njimi. Že v 4. min. si je 01ympia priborila enako prednost, kakor sinoči po končani prekinjeni igri, torej še 22 košev v dobro. Duhovita igra, prepletena z domiselnimi finesami, je vse bolj razburjala temperamentne goste, med katerimi se niti Turhan ni znal obvladati, ko je bilo treba molče sprejemati sodnikove odločbe. Razigranost domačih igralcev je prišla do veljave in videli smo pravo ekshibicijo,
v kateri so domači delali malone, kar so hoteli. Po 10 minutah je bil rezultat že 61:27 in katastrofa Modaspora je bila skoraj neizbežna. Olvmpia je do konca tekme vključila v borbo še vse preostale zlate rezerve, ki tudi niso kdo ve kako zaostajale. Brišnik, Škerjanc, Kralj, Poljšak so poželi kopico
bili priča zares lepe igre.
Sodnika Reverberi (Italija) in Kietz-linger (Avstrija) sta tudi to pot potrdila svoje kvalitete.
Tako so si igralci 01ympije dokončno odprli pot v nadaljnje tekmovanje. V naslednjem kolu jih čaka mnogo nevarnejši nasprotnik, in sicer bolgarski državni prvak Akademik, v katerem igra kar šest državnih reprezentantov. Ce se spomnimo lanskega evropskega prvenstva v Sofiji, tedaj lahko pristavimo samo to, da bodo imeli naši študenti doli, kjer bodo odigrali prvo tekmo prihodnjo soboto, zares goro posla, saj se bodo zadeli ob ekipo, katere igralci so na drugem mestu v evropskem merilu. (—stl—)
Kdo bo boljši — to velja zdaj ...
Jutrišnja nogometna nedelja bo tekla predvsem v znamenju štirih pomembnih m e d narod n ih dvobojev, ki jih imajo kar štiri Izbrane jugoslovanske enajstorice — dva v tujini in dva doma   z ustreznimi madžarskimi tekmeci. Najvažnejša ho seveda med prvima moštvoma v Budimpešti, pa tudi ostale tri enajstorice hi lahko nekaj prispevale k temu letošnjemu prvemu startu v srečanjih pred Švedsko. Prognoze niso posebno rožnate, posebno ne za Budimpešto — toda pustimo ugibanja — vse ostalo bomo slišali jutri.
Zaradi pomembnosti tega termina za najboljše nogmetaše bodo domači prvenstveni sporedi okrnjeni samo na conske lige in pokrajinska prvenstva, v I. nogometni coni je na vrsti XXL kolo, ki pa — kakor smo dejali že v naslovu — ne bo moglo kaj bistvenega odločati o tem, kdo bo na vrhu ali tiik pod njim, marveč samo še, kdo bo pravzaprav boljši — med slovenskimi udeleženci v tej konkurenci.
LJUBLJANSKI SPORED
V Ljubljani ho gostovala enaj-storica Jadrana iz K a.št e la. To moštvo je našim nogometašem, posebno na domačem igrišču še rado zmešalo kakšen račun, na domačem travniku pa verjetno niti Ljubljana ne bo imela pretežkega dela. Tekma se bo začela ob 16. url, predtekma pa bo oh 14.15, in sicer med. domačim Poštarjem in B garnituro Ljubljane. Na tekmo bodo vozila avtobusi izpred Ajdovščine.
Na Odredovem stadionu ob Titovi cesti bosta dopoldne dve tekmi, obe za točki, in sicer ob 9. uri med mladinci Odreda in Ilirije, ob 10.39 pa med odredom B in Belo krajino.
Tudi mariborski Branik bo Jutri užival prednost domačega terena, in sicer v dvoboju z Metalcem. Pravimo, da b;, moral zmagati. Ljubljanski Odred potuje v Sisak, kjer se bo pomenil za prvenstveni izkupiček s tamkajšnjo Segesto. Ce ne bo vse odpoveda-
lo, bi se morali Ljubljančani tokrat vrniti z obema točkama.
Ostali pari tega kola so naslednji: Trešnjevka — Rijeka, Lokomotiva — Šibenik, Uljanik — Var-teks in Oirijent — Elektrostroj.
Naslednje in sicer IV. spomladansko kolo bodo igrali tudi v Ijubljainsko-priimorsiki ligi.
v Ljubljani sami bosta dve tekmi, in sicer med Grafičarjem in Ilirijo (ob 10. uri na igrišču Gra-fičarja ob Linhartovi cesti ter med Slovanom in Krimom. Ostala tri srečanja pa bodo imeli v Kranju (Triglav — Rudar (Idrija), na Jesenicah (Jesenice — Nova Gorica) in Izpli (Izola — Tržič).
VSEM DOPISNIKOM »POLETA«!
Ker je v petek zjutraj zgorel ves provizorij Športne zveze Slovenije, v katerem je bilo tudi uredništvo Poleta, opozarjamo vse dopisnike Poleta, naj ob nedeljah pošiljajo telefonska poročila na nove številke: 21-281, 20-552 (in 3e rezervno številko 22-652), Vse dopisnike hkrati naprošamo, naj bodo v poročilih kratki in jedrnati, kajti upoštevati morajo zmanjšanje tehnične možnosti uredništva, vsa nadaljnja navodila bodo dopisniki prejeli pismeno ali pa jih bomo objavili v Poletu, dnevnih listih in radiu.
UREDNIŠTVO POLETA
POŽAR UNIČIL PROVIZORU — DOM ŠPORTNIKOV
Likozar jeva -
PO PRVIH CENITVAH ZNAŠA SKODA NAJMANJ 100 MILIJONOV DINARJEV
LJUBLJANA, 18. apr. —■ Davi okrog pol petih je Izbruhnil požar v lesenem provizoriju v Likozarj'evi ulici 9, kjer so imela svoje poslovne prostore Športna zveza Slovenije, Zveza Partizan Slovenije, uredništvo Poleta ter vse republiške in nekatere j'ugoslovanske strokovne športne zveze. Požar je nastal zaradi neprevidnega ravnanja z bencinom.
alpiniste in GRS (nylonske vrvi, kj so šele pred nedavnim prispele iz tujine). Nogometna zveza Slovenije, rokometaši, težkoatleti, boksarji, hokejski igralci, teniški igralci, košarkarji, odbojkarji, Zveza za konjski šport, smučarji, namiznoteniški igralci, sabljači in Partizan. Popolnoma upepeljeni so tudi vsi načrti Projektivnega biroja. Po prvih cenitvah znaša škoda kakih 100 milijonov dinarjev. Današnji požar bo izredno prizadel športne forume, saj- je bil provizorij pravzaprav zelo nizko zavarovan (okrog 8 milijonov dinarjev), še neznat-nejše pa so zavarovalne premije za inventar in arhiv.
Izvršna odbora ŠZS in Partizan Slovenije sta se sestala že dopoldne s predstavniki ostalih zvez. Ker sta Višja šola za telesno vzgojo in TVD Partizan Tabor do 5. maja dala na voljo svoje prostore na Taboru, bodo vse zveze in Projektivni biro naslednjih 14 dni poslovali na Taboru. Seveda pa bo treba ukreniti vse, da bodo športniki po tem -terminu dobili streho. Občina Bežigrad je
28-letma snažilka A. K. je čistila tla z leščllom, ki ga je v ta namen razredčila s približno 4 1 bencina. To delo Je opravljala v majhni vratarski loži. ki je bila zakurjena. Ko je nekaj razredčenega loščila polila po tleh, je v
zakurjenem prostoru zaradi zgoščenih bencinskih hlapov nastala eksplozija, nato pa požar. Suha lesena stavba je začela naglo goreti in je kljub takojšnjemu posredovanju gasilcev (ki so bili na kraju samem že po treh minutah!) ves srednji del provizorija zgorel do tal. Le na obeh krilih je ostalo nekaj prostorov nepoškodovanih. Snažilko A. K. so s
hudimi opeklinami na rokah in
nogah prepeljali v bolnišnico. Neprevidno ravnanje z bencinom se
je spet emkrait hudo maščevalo . . .
(v)
Pogorišče je dopoldne nudilo žalostno sliko. Uslužbenci in
funkcionarji športnih zvez so v zoglenelih ruševinah skušali rešiti, kar se je še rešiti dalo. Njihov trud pa je bil domala zaman. Razen v nekaterih prostorih, do katerih zaradi naglega nastopa gasilcev ogenj ni prodrl, so bili uničeni ves inventar, vsi arhivi, mnogo športnih rekvizitov, daril in spominskih listin. Med najbolj prizadetimi so Planinska zveza Slovenije, ki je ob ves več-desetletni arhiv, razen tega pa tudi ob najnovejšo opremo, za
že obljubila pomoč, razumevanje pa je pričakovati tudi od oblasti, političnih in množičnih organizacij ter drugih.
Sredi pozorišča smo srečali tudi znanega mladinskega funkcionarja Viktorja Polaka, ki je bil zjutraj med požarom med Drvim! reševalci. Dogodek je cpis’al takole:
»Delal sem na G n in takoj odhitel do provizorija. Prihitel som hkrati z gasilci iz Šiške. Ves
srednji del zgradbe je bil'že v
plamenih, vročina je bila neznosna. Še prava sreča, da ni bilo vetra, sicer hi bilo zgorelo vse poslopje do tal, v nevarnosti pa bi bile še sosednje lesene zgradbe Začeli smo razbijati okna in reševati«.
Razen Viktorja Polaka so se pri
reševanju posebno izkazali še
Viktor Vaši. Franc Er cul, "ki se je
tudi poškodoval, in mnogi drugi.
Gogorili smo tudi s sekretarjem §ZS Avgustom Likovnikom. Kakor drugim športnim delavcem, je tudi njemu šlo kar na jok.
»Ne morete si zamisliti, koliko je uničenega. Ne Pom mnogo pretiraval, če rečem, da je zgorela
večina dela zadnjih 12 let. Bloudkovi načrti, planinski arhiv, rekviziti. Treba bo izdatne pomoči, da si bomo opomogli od tega hudega udarca«.
Naj tudi mi zaključimo s to mislijo! Slovenskim športni-kom planincem in članom TVD, ki so po osvoboditvi zares dosegli vrsto pomembnih uspehov tako v množičnem kakor tudi v kvalitetnem razmahu, je treba priskočiti na pomoč ob tej hudi nesreči.
(-eb)
i
DnEVM VIST
koledar
19. aprila: Ema.
*
Na današnji dan leta lftlil je umrl v Ljubljani sltkar Ivan Grohar, pole« Jakopiča, Jame an Sternena najvažnejši predstavnice slovenskega impresionizma.
Dne 19. aprila 1906 je umrl francoski fizik in kemik Pierre Curie, kil je skupaj s svojo ženo Marijo Sk!odowsko odkril izredno važna elementa radij ir polonij.
*
Ing. agronomije Forčnikovj Jožici k diplomi iskreno Čestitata — Jokica in Jakec.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.— T. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Orel Vladimir, Titova 71, tel. 33-380.
Zdravstveni dom Sl&KA: dr. Pugelj Andrej. Černetova 31, tel. 22-831.
Še neka]
NA RAČUN SKUPNOSTI SE JE OKORIŠČAL
Ponekod so še vedno posamezniki, ki jim koristi skupnosti niso mar in iščejo le možnosti za osebno okoriščanje. Primer takega
škodljivega ravnanja so prijavili delavci nekega kamnoloma blizu
Vrlmike. Dbratovod j a kamnoloma,
V katerem je zaposlenih okrog 10
delavcev, je sklenil pogodbe za dobave lomljenca. in kamnitih plošč z raznimi obrtniki v Opatiji in Ljubljani. Samo lani je prodal nekemu obrtniku na Reki 9 vagonov lomljenca. več vagonv pa še
drugim obrtnikom. Večino prodanega lomljenca je bilo napravljenega med rednim delovnim časom
v kamnolomu podjetja za jizdeiavo
in obdelavo naravnega ter umetnega kamna.
Obratovodja je zagrešil še več
nepravilnosti. V o-bratu je bilo za-
ooslenih več njegovih sorodnikov.
Iti so uživaili razne privilegije,
med drugim Jim je priznaval plačo tudi za čas, ko so neupraviče-no izostajali z dela.
Podjetje Je naročilo zgraditev
stranske poti. To delo je obrato-
vodja poveril bližnjemu malemu kmetu. Pot. je gradila vsa družina nad en mesec. Obratovodja je za to delo plačal 14.000 din. čeprav 'e od podietla pretel zanj 27,000 din. Ostalih 13.00!) din je spravil obratovodja v strni žep. Okoriščal se Je tudi z deskami in drugim
materialom na škodo podjetja.
Po doslel -ugotovlienih nepravilnostih se je obratovodja okoristil za 150.000 din.
Razen brezobzirnega osebnega okoriščanja se je tudi zelo surovo obnašal do podrejenih delavcev. Na uzovarjanria jim je grozil.
da iahko vsak ere. komur ne uga-is. Izjavila! ie tudi. da lahko za lasten r=čun prodaja kamenje, kolikor hoče češ da mu je to dovolil direktor podjetja. In da mu zato nihče nič ne more. Koliko te njegove izfiava drže. se bo izkazalo pred sodiščem, kjer se bo nepošteni obratovodja moral zagovarjati.
NESREČA 7. ROČNO BOMBO
Pretekli teden so delavci Železniškega gradbenega podjetja, ki delajo v bližini Logatca našli v grmovju blizu proge italijansko ročno bombo. Tu so namreč imeli med vojno bunkerje Italijani in nato belogardisti. Z bombo se je igral 22 letni delavec Franc KAB-DOS. Pri tem mu je eksplodirala in ga hudo poškodovala. Prepeljali So ga v ljubljansko bolnišnico.
Zdravstveni dom VIC:
dr. Štrukelj Milan, Prešernova 1-m, tel. 21-797. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-497. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31, od 8.— 14. ure, tel. 21-797.
Zdravstveni dom CENTER: dir. Jerše Marjan, Miklošičeva 24, tel. 39-151. Za otroke do 7 let starosti kličite od 7.—20. ure tel. 39-151.
Zdravstveni dom MOSTE:
dr. Juvan Zlata. ZD Moste, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Krejči Fedor, Privoz 18, tel. 20-787. V. odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje.
C e bolehate na želodcu ali jetrih, iolču ali črevesju, če Vas muči zajprtje ali hemerotdi' in Vam umetna zdravila ne pomagajo, vprašajte zdravnika in poizkusite zdravljenje z učinkovitim prirodnim sredstvom: rogaškim — DONAT — vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah, pni »Ekonomu«, Mercatorju« lin »Prehrani« v Ljub-lj ani.
Obrtna zbornica za okraj Ljubljana obvešča zasebne obrtnike na področju občine Ribnica, da bo predlog za odmero dohodnine in prometnega davka za obrtnike objavljen na oglasni deški v prostorih občine Ribnica od 20. do 30. aprila 1958.
Komisij® ho zasedala 5. maja 1958 za vse obrtne stroke v prostorih uprave za dohodke.
Zdravstveni dom Ljubljana-Mo-ste obvešča starše, da bo zamud-niški rok cepljenj© proti kozam in davici (2. injekcija) in pregled uspeha cepljenih koz dne 21. aprila v Zdravstvenem domu Ljublja-na-Mioste, Kreikova 5, od 14.—.18. ure. — Prosimo starše, da sigurno pripeljejo otroke, ker je to zadnji dan cepljenja v tem letu.
Javno žrebanje JU. denarne loterije Rdečega križa Slovenije bo v nedeljo, 20. aprila, v Ljubljani v malj dvorani Zavoda za socialno zavarovanje v Kidričevi ulici 5. Začetek žrebanja bo ob 11. uri. K žrebanju vljudno vabumo občinstvo.
Rrepubliškl odbor pa naroča
občinskim in okrajnim Loterijskim komisijam, naj napravijo obračun z 19. IV. 1958 Morebiti neprodane srečke vrniite Republiškemu odboru v smislu navodil v
Priro6niiku.
Zaradi nujnih del na. pre-nosnih napravah bodo v nedeljo, 20. aprila, ob ugodnem vremenu brez električne energije odjemalci, ki se napajajo iz transformatorskih postaj: Brezovi*-c a, Koz a r j e, Po asm reka, Dobrova, Hruševo, Dvor, Polhovgratdec, Zaloig in Črni vrh od G. ure predvidoma do 28. ure; Stara vas,
Polica, Stična, Selo in Šentvid od 7. ure predvidoma do 17. ure.
Elektro-Ljubljana okolica
PARAGIN T je najuspešnejše sredstvo proti majavost?! zob. Nudijo ga lekarne in drogerije.
Preminula je po težkem trpljenju naša dobra žena. mama, stara mama, sestra, tašča im svakinja
ANGELA BAUMKIRCHER . _ roj. Mihevc
Pokopljemo *jo dne 20. aprila 1958 ob 15.30 na litijskem pokopališču.
2alujočl>: mož Franček, otroci: Minka, Janko, Jožica, zet Martin z vnukico Elico ter ostalo sorodstvo.
Litija, Višnja gora, Logatec, Sevnica, Planina pri Sevnici.
ARGO, tovarna živilskih In komičnih proizvodov. IZOLA
Za vedno nas je zapustila naša ljuba, nepozabna mama. tašča, babica, prababica in teta
KAROLINA KREUTZ roj. JANŠA
Pogreb bo na sevniško pokopališče v nedeljo, dne 20. aprila 1958 ob 4. uri popoldne.
Sevnica, Krško. Ljubljana, Miinchen, 18. IV. 1958.
Žalujoči: sinova Milan in Viktor z družino, snaha Milka z družino ter ostalo sorodstvo.
Dotrpela je najina zlata mama, babica, prababica in teta
FRANJA KNEZ
upokojenka Tobačne tovarne
Pogreb pokojnice bo v soboto, dne 19 aprila ob 16.30 izpred hiše žalosti. Pavšičeva ulica štev. 3, na pokopališče v Dravlje.
Žalujoči: hči Fanči poroč. Gorenc, sin Tone z družinama in ostalo sorodstvo.
Ljubljana. Šmartno pod Šmarno goro. Črnuče. Preska, Medno. Žirovnica, dne 17 aprila 1958.
»FLEX« dobiš pori trgovcu, kjer kupuješ za svoje gospodinj stvo. Zahtevaj »FLEX«, če hočeš kvaliteto! Idealno čisti mastne madeže.
- , mno-JKO KOZO
,VouX Vous"
NAJBOLJŠA KREMA!
Nenadkriljiva je »ULRAGIN -šport krema«. Poizkusi' — primerjal] — po-vei drUiSlim!
CEBELNi MED Vam pošlje Me-dex, Ljubljana, Cigaletova 7-1, po povzetju kamorkoli v ličnih 5 k'7 litognafiranih dozah.
GLEDALIŠKE NOVOSTI
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Občinstvo obveščamo da odpadeta predstavi napovedani za soboto in nedeljo zaradi tehničnih ovir.
Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani bo v ponedeljek prvič uprizorilo marionetno igro »Srečni princ«, ki Jo j« P<> Oscarju Wildu -priredi! Mirko Mahnič. — Reži:© Mirko Mahnič, scena inž. arh. Viktor Molka, scenska glasba Marijan Vodopivec, lutke akad. slik. Mara Kraljeva, kostumi Andra Avčinova, slikar Lado 3krušuy, tehnični svetovalec Ciril Jagodic. Sodelujejo: Miro Veber, Vera Štihova, Jože Pengov, Edi Majaron, Dušan Accetto, Vida Kastelčeva, France Gajeta, Polde Dežman, Nace Simončič, Ela Bajčeva, Zdenko Majaron, dr. Franc Baje. Darja Mecarolova, Dušan Hrovatin, Peter Dougan, Cvetka Kuštrinova, Crt Skodlar, Breda Vintarjeva, Majda Podvršičeva, Milan Čenčur, Edi Čenčur, Vinko Seblatnlk, Vinko Logar, Ivan Erceg, Matjaž Loboda, Ciril Zore.
Šentjakobsko gledališče
v LJUBLJANI Mestni dotn Sobota, 19. aprila, ob 20.: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. —
izven.
Nedelja, 20. aprila, ob 16.: Br. Nu-šič »2alujoči ostali«, komedija. Popoldanska predstava. Izven. Ob 20.: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. Večerna predstava. Izven.
Sreda, 23. aprila, ob 20.38: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. — Red D. Vstopnice so tudi v prodaji.
Okoliškim obiskovalcem priporočamo, da si nabavijo vstopnice že v predprodaji. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezer-
■virsnje -telefon 32-860.
Prihodnja premiera bo Dobri-
čaninova komtdeja »Človek z Marsa«.
Občinstvo opozarjamo na predstavo Platori-SovTe »POSLEDNJI DNEVI SOKRATA« v torek, 22. aprila ob 20.30 v EKSPERIMENTALNEM gledališču v Križankah. S tem je dana možnost tistim ljubiteljem gledališča, ki si predstave še niso ogledali, da diožive enkratno gledališko stvaritev Prešernovega nagrajenca Lojzeta Potokarja v vlogi Sokrata, — Zaradi velikega znima.nja, rezervirajte vstopnice po tel. 22-011, v prodaji pa so dnevno od 10. do 12. in dve uri pred začetkom predstave pri blagajni v Križankah.
Občinstvo iz Ljubljane in okolice opozarjamo, da bodo vse dramske predstave od 21. do 28. aprila izven abonmaja in da se bodo začenjale izjemoma ob 20.30. Rezervacije, pismene in telefonske, sprejema Glavno tajništvo SNG, Cankarjeva 11, telefon 22-526.
V okviru kulturnih prireditev v čast VII. kongresa ZKJ je Opera pripravila baletno premiero, ki bo imela ha sporedu dve daljši slovenski kompoziciji »Trlpti-hen« Marijana Kozine in »Naše ljubljeno mesto« Bojana Adamiča. V »Triptihonu« so povezani trije plesi: Krvavi ples, Žalni ples in Pomladmi ples, ki sta jih koreografa Pia in Pino Mlakar povzela po treh stavkih Kozin ove Simfonije (Ilova gora, Padlim in Bela krajina). »Naše ljubljeno mesto« pa je ljubezniva mozaična podoba iz življenja bele Ljubljane, s katero bo skladatelj Bojan Adamič prvič stopi! na opemi oziroma baletni oder.
KONCERTI
Velika kulturna akademija Študentskih skupin bo v počastitev VII. kongresa ZKJ dne 22. IV. 1958, ob 20.30. uri v veliki dvoran! Slovenske filharmonije.
Nastopili bodo slušatelji Igralske akademije in akademije ze glasbo, akademsk! oktet, folklorna skupina »Irance Marolt«, zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« in akademski pevski zbor »Tone Tomšič«.
Vstopnice so v predprodaji pri blagajni Slovenske filharmonije od 16. rv. 1958 de:lr;e.	K
Collegiium musieum javlja, da bo preloženi večer Sodobne slovenske glasbe v okviru prireditev v čast zasedanja VII. Kongresa ZKJ dne 23. aprila ob 26. uri v Viteški dvoran:; Križank.
Spored obsega komorna dela J. Matičiča, P. Merkuja, P. Sivica, J. -Ježa, P. Ramovža, A. Srebotnjaka in D. Škerlja. Predprodaja vstopnic po enotni ceni 56 din pri blagajni Slovenske filharmonije, na večer koncerta pa pri večerni blagajni v Križankah. Ze kupljene vstopnice ostanejo v veljavi.	k
Partizanski invalidski pevski zbor prired:	23. aprila ob 20.30
koncert partizanskih pesmi jugoslovanskih narodov. Dirigent prof. Radovan Gobec, spremljava —Janez Kuhar, solisti — Bogdana Stritarjeva. Polde Črnigoj. Jože Gašperšič.
Vstopnice so v prodaji v Biroju za informacije nasprot; kongresnih prostorov na Titovi c. in pri blagajni Slovenske filharmonije.
Izredna koncerta Slovenske filharmonije bosta v petek; 25. aprila in v ponedeljek, 28. aprila, obakrat ob 20.30. Na sporedu je Beethovnova IX. simfonija. Dirigent dr. Fablen Sevitzky, solisti Nada Vidmarjeva, Bogdana Stritarjeva, Miro Brajnik in Zdravko Kovač. Vstopnice od 300 do 600 din so že v prodaji. Abonenti Slovenske filharmonije in Koncertne direkcije imajo popust, kakor tudi skupine izven Ljubljane (Glasbene šole, sindikati), kfi naj pošljejo prijave upravi Slovenske filharmonije.	K
RAZPISI
RAZPIS
Upravni odbor Zdravstvenega doma Metlika razpisuje mesto ZOBOZDRAVNIKA ali dentista za zobno ambulanto v MeHiki.
Nastop službe 1. maja ali po dogovoru. Plača po Uredibi in pravilniku Zd ali po dogovoru. Družinsko stanovanje na razpolago.
R
RAZPIS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij GP Gradbenik Izola
razpisuje delovna mesta v upravi podjetja: MATERIALNEGA KNJIGOVODJE z dalii&o prakso v materialnem knjigovodstvu, SALDAKONTISTA z daljšo prakso v finančnem knjigovodstvu. Ponudbe pošljite uprav; GP Gradbenik Izola do 5. V. 1958. R
Belo ali pisano —* za pran|e samr
■RIO« - Zlatorog
RAZPIS
Fakultetna svet filozofske fakul-tete v Ljubljani razpisuje natečaj po 91. členu Zakona o univerzi v Ljubljanti
a) za ponovne volitve fakultetnih sodelavcev:
asistenta za psthometrtjo,
asistenta za romansko filologijo:
b) za volitve fakultetnih sodelavcev:
lektorja za ruski jezik.
Prijave sprejema tajništvo fakultete IS dni po objavi v Uradnem listu LRS.	R
RADIO
E IMATE ZE	n {
[ SREČKO	7
f PRVOMAJSKE 1 LOTERIJE	r i • i
| 97.640 dobitkov v vrednosti |	
| 112 MILIJONOV	DIN! |
[ ŽREBANJE — 4.	MAJA! X
	2039-R f
TRITONSKI AVTO KUPIM ali
vzamem v najem. Tavčar. Jamova 27, Ljubljana.	8363-5
VE C PEKOVSKIH POMOČNIKOV sprejmemo v službo takoj. Samsko stanovanje preskrbljeno. Pekama Kranj.	8143-1
SALDAKONTISTKE s prakso sprejmemo. Plača do 14.500 din. Predpogoj sposobnost in pridnost. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite v ogl. odd.	R	ill8-l
PEKARNA NOVO MESTO sprejme- takoj štiri kvalificirane-pekovske pomočnike. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe posilite na gornji naslov. R 1124-1 NATAKARICE, točajke in pomivalke sprejme za delo ob nedeljah Gostilna na Rožniku.
8081-2
NUJNO POTREBUJEMO več izvodov: »Priročnik za strokovne izpite uslužbencev in državnih organov« (1. 1957). Naslov v ogl. odd.	-5
LEPO ZAZIDLJIVO PARCELO V Veirovškovi ul., Šiška, prodam. Ing. Marinko Davorin, Riharjeva ul. 10, novi blok Mirje.
8057-7
NEOPREMLJENO SOBO potrebujem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Clmipreje« v ogl. Odd.	1958-9
PRAZNO, OPREMLJENO SOBO ali kabinet potrebujem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »A-U5« v ogl. odd.	1958-9
SPREJMEMO TAKOJ elektrova-rilca in več ključavničarjev. Splošno ključavničarstvo. Kamnik.	R	992-1
PEKOVSKI POMOČNIK dobi takoj službo v parni pekarni z mešalnim strojem. Brestanica št. 54.	8184-1
NATAKARICO z večletno prakso sprejme gostinsko podjetje Turist, Lesce.	8145-1
V SLUŽBO SPREJMEMO komercialista, ki bi vodil trgovsko poslovalnico v Postojni. Pismene ponudbe s kratkim življemjapi-- som pošljite podružnici SP Maribor pod »Posredovalna stroka«,.
8147-1
NOV MIZARSKI SKOBELNIK —
ponk. .prodam. Črnuče 157. 8240-4
Velika žehta, malo truda —
Se uporabljaS
»RIO« - Zlatorog
SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, 6.0», 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55
5.00 - 8.00 Dobro jutro 1 (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6:30— 6.40 Reklame: 6 40—6.45 Naš jedilnik; 7.45 do 14.20 rezervirano za prenos z zasedanja Zvezne Ljudske skupščine:	—	14.20 Zani-
mivosti iz znanosti in tehnike: 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 17.30 V poskočnem ritmu; 18.60 Okno v svet: Homatijjie v Saudski Arabiji; 18.15 Zborovske skladbe in samospevi slovenskih skladateljev; 18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Zabavni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja Ze naše, feseljence; 23.00 — 23.15 in 23.30—23.45 Oddaja zia tujino (prenos iz Beograda).
D. PROGRAM
(na valu 202,1 m in 98,9 mHz)
14.00 Malo od tu in malo od tam;
15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 16.10 Ljubljanska kronika in obvestila; lo.2S —16.06 D. Šostakovič; Simfonija
MABIkOB
Sobota, 19. aprila.
Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg revolucije 3.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.16—8.35 Plesne melodije igrata trio Horvat in kvintet Tiipel; 14.35 —15.00 Zelelij ste — poslušajte! 15.00—17.00 prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—-17.30 Zabavna glasba; 17.30—17.40 Radijska reportaža; — 17.40—18.00 Pohorski fantje pojo in igrajo; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
MALI OGLASI
SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO HOLYNSKI,
Cankarjeva 8.
FOTO HOLYNSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. Fotografiramo povsod. kjerkoli želite. Telefon 21-689.	3349-2
r700000t300CX300000C3000<
aboooooooooooocy-x •
Up-ravni odbor Kmetijske zadruge Šentrupert na
Dolenjskem razpisuje mesto UPRAVNIKA. Pogoj; kmetijski tehnik z večletno prakso ali z odgovarjajočo izobrazbo. Nastop službe 1. maja 1958. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponhdbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite Kmetijski zadrugi Šentrupert. 2086-R
gXXXXXXXXXXXXXX* «■
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, sestra, stara mama in prababica
IVANA DOLINAR
Pogreb bo 19. aprila 1958, ob 16. url v Mengšu. Žalujoči: sinova Franc in Bogomil, sestre in. ostalo sorodstvo.
Zapustil nas je naš najdraiji
Drago Andrijanič
MR. PH., BIVSl LEKARNAR
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. aprila 1938, ob 18. url iz hiše žalosti na novomeško pokopališče.
Žalujoči: BORIS in NEDA, otroka; MARA roj. AGNIC, snaha; MARJAN KOZINA, zet; JURIJ, METKA, ANDREJ, MARIJA in ANKA vnuki in ostalo
sorodstvo.
Novo mesto, Ljubljana, Baker, 18. aprila 1958.
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO,
rabljeno, poceni prodam. Celovška 207.	81H-4
6 VELIKIH OLEANDROV, ki SO primerni za gostinske terase prodam Mausar Marija, Brezovica 77.	8071-4
KUPIMO:	žično železnico, kom-
pletno, dolžine 3 do 5 km, po možnosti brezhibno s trafopo-stajami, bager, žličar. močnejši, brezhiben, 3 popolnoma brezhibne avtobuse iste znamke in barve. Ponudbe pošljite Reali-tetnj agenciji Maribor, Partizan-' skici 24	8148-5
ENODRUŽINSKO HISO ali 4-«ob-no vseljivo stanovanje v Ljubljani ali Okolici kupim. Plačam takoj. Juvan. Kresnice 11.
8206-7
NJIVO NA VICU poceni prodamo. Informacije: Vodnikova 100.
8187-7
HISO s sadovnjakom ob glavni cesti prodam. Veber, Loka pri Zidanem mostu.	8078-7
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam v centru z vsemi pritiklinami za enako kjerkoli na Viču do Črnuč. Ponudbe pod »JUnij« v ogl. odd.	8153-9
KOMFORTNO enosobno stanovanje z vrtom v Mariboru zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Informacije pri Zelene. Gorkega ul. 23. Maribor.	8151-9
DELAVSKI SVET Trgovskega podjetja »Preskrba«, Litija, razpisuje mesto računovodje. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe do I. VII. 1956. VELIKO IZVOZNO PODJETJE v Ljubljani potrebuje eno do dve stenodaktilografki z znanjem vsaj enega svetovnega jezika. Ponudbe pošljite pod »Steno-daktilograf« v ogl. odd. R 1146-1 IZVOZNO PODJETJE »Slovenija vino« Ljubljana, Frankopanska št. 11, sprejme štiri absolvente nižje kmetijske šole ter šest transportnih delavcev, .Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku.
R 1145-1
MLEKARJA — SIRARJA sprejmemo za svoj mlekarski obrat. Plača po kolektivni pogodbi. Ponudbe pošljite Kmetijski zadrugi Škofja Loka.	R 1139-1
TRICIKEL prodam. Ogled vsak
dan. Sušnik. Aljaževa 15. Šiška.
8350-4
OKRASNO ZELENJE:	oleandri,
akabe, onimus in ivke, prodam. Smartinška' c. 10-1.	8337-4
NOVO KUHINJSKO OPRAVO po« ceni prodam. Gabrovšek Franc. Kamnogoriška 15. Dravlje.
8363-4
PIANINO kupim. Ponudbe pod
»Denar ali zamenjava« v ogl odd.	8319-5
otroško kolo 6—12 let prodam. Ribniška 24.	8221-4
LES ZA OSTREŠJE, podpornike, baterijo za banjo, gašeno apno in nionta votiake prodam. Predjamska 57.	8220-4
Švicarske injekcije proti Poliomyeliitisu prodam. Naslov v ogl. odd.	8215-4
VE C POLAVTOMATSKIH in ročnih popolnoma brezhibnih stro-,jev za zamašitev steklenic s plutovinastimi zamaški prodamo. Zdravilišče Rogaška Slatina.
R 1066-4
23 GOSTILNIŠKIH bukovih rabljenih stolov prodamo. Bufet »Šibenik«, Titova c. 45.	8198-4
ŠPORTNI VOZIČEK, slkoraj nov, prodam. Mišveij, Kavčičeva 40, (poleg tovarne Kleja).	S165-4
KOT BREZPLAČNI PRENOS osnovnih sredstev dajemo več tovornih in . osebnih avtov »Opel — Blitz« in druge. Plača se le nekaj za popravilo in gume. Realitetna agencija;-Maribor -«-• Partizanska 24.	8149-4
10 ČEBELJIH DRUŽIN V A. Z. panjih na 9 satov prodam. Cena po dogovoru. Alojzij Perčič. Povij e 3. nad Trstenikom, pošta
Golnik, Gorenjsko.	8121-4
Upravni odbor tovarne farmacevtskih in kemičnih proizvodov »LEK«, Ljubljana, Celovška c. 135, razpisuje delovno mesto POMOČNIKA VODJE tehničnega sektorja. Pogoj: ing. kemije z 8-1et-no prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite, do 30. IV. 1958 podjetju.	2079-R
NajbolfSe varčevanje, je stalno pran|e z »RIO« - Zlatorog
PRIJETNO HIŠICO Z vrtom v Puntu na otoku Krku z manjšimi preureditvami primemo za počitniški dom prodamo pod ugodnimi pogoji. Informacije: Anton 2ic. pok. Roka br. 697. Punat, otoik Krk.	8312-7
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico v Šentvidu zamenjam za enosobno s kabinetom ali brez kabineta v Ljubljani. Plačam prevoz. Ponudbe v ogl odd. »Pod enim ključem«.
8342-9
UPOKOJENCI POZOR! Lepo stanovanje v okolic! Brežic zamenjam za sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd.
8313-9
ZENSKA URA je bila najdena dne 9. aprila na Čopovi cesti.
Naslov v ogl. odd.	8310-10
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri delavskem svetu Obrtnega podjetja »ČIPKA«, Idrija, razpisuje mesta za:
SEFA KOMERCIALE
Pogoj: dovršena srednja ekonomska šola in večletna praksa z znanjem nemščine in italijanščine.
SEKRETARJA
PODJETJA
Pogoj: potrebna srednješolska izobrazba z daljšo prakso na podobnih delovnih mestih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po dogovoru in tarifnem pravilniku. — Reflektanti naj pošl-je j d pismene ponudbe s kratkim življenjepisom n navedbo dosedanje prakse upravi podjetja do 30. aprila 1958.	2049-R
M
i
M
S
ZAHVALE
ZAHVALA
Ob smrti našega nepozabnega
noža in ata
JAKOBA BARAGE
se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadrijl poti, nam stali ob strani v teh hudih trenutkih, darovali številne vence in cvetje in nam izrazili sožalje.
Prisrčna zahvala ljudskemu poslancu in pokojnikovemu prijatelju Matevžu Hacetu, Janezu Kranjcu iz Postojne, občinskim uslužbencem m drugim govornikom za tople poslovilne besede, pevcem iz Loške doline in Postojne ter vojaški godbi.
Dr. Benlgarju, dr. Soncu, dr. Kuncu, sestram in strežnemu osebju Bolnice Državnega sekretariata za notranje zadeve, lepa hvala za lajšanje pokojnikovega in našega trpljenja.
Žalujoča družina 8n sorodstvo.
Stari trg, 17. aprila 1958.
DANES
LJUBLJANA
Drama ob 19.30 Žmavc »V pristanu so orehove lupine«. Abonma H. (Preostale vstopnice v prodaji.)
Opera ob 19.30:	Donizettl »Luria
Lammermoorska«. Abonma red P.
Mestno gledališče ob 20:: Manzari »Naši ljubi otroci«. Izven (Mladini ni primerno.)
Šentjakobsko gledališče ob 20.: A. Koren »Ambasador«, veseloigra, laven.
Obrtniško gledališče, Komenskega ul. 12, ob 20.:	Jerzy	Lutowski
»Dežurna služba«. Premiera.
KINO
»UNION«: jugosl. film »VRNIL SE BOM«. Rezija Jože Gale. — Ignaijo: Stevo Žigon, Irena Kolesar in stane Sever. Predstave oo 16, 16. in 20. Ob 10. matineja iranc.-španskega filma »MLIN LJUBEZNI«. Ub 22. predpremiera amer. barv. film »DOŽIVLJAJI KAPETANA WEIGHTA«. Igra Gary Cooper.
»KOMUNA«:	jugoslovanski film
»SAMO LJUDJE«. Igrata Tamara Miletič in Milorad Margetič. Tednik FN 16. Predstave od 15, 17, 19. in 21,
»SLOGA«; premiera sovj. barv. filma »RESNIČNA GOZDNA ZGODBA«. Tednik FN 16. Predstave ob 15, 17, 19. in 21.
»VIC«:	franc.-španski	barv. film
»MLIN LJUBEZNI«. Igra Car-men Sevilla. Predstave ob 16,
17, 19. in 21.
»SISKA«; avstr.-franc. film »BEL AMI«. Tednik FN 16. Predstave ob 15, 17 in 19. Ob 21. predpremiera amer. barv. filma »DOŽIVLJAJI KAPETANA WEI-GHTA«.
predprodaja vstopnic v vseh kinematografih, razen v Staš1!, od 9.—M. ure in od 14. dalje, v kinu Sloga pa samo od 14. dalje.
MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: Zaprto.
»TRIGLAV«: sovjčtski barvni film »NOVOLETNI ples«. Tednik. V glavni vlogi: Igor Ilinskij !in Ljudmila Gurčenko. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»LITOSTROJ«: ital. film »SLEPO DEKLE IZ SORENTA«, 1.16; ob
18. in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
ŠENTVID »SVOBODA«:	ameriški
barv. film »SIMERONSKA ROZA«, ob 17. in 19.
GUNCLJE; ameriškj barvni film »ŠKANDAL V SKOURIJU«. Ob
19.30.
VEVČE: amer. barv. film »ŠKANDAL V SKOURIJU«.
ZADOBROVA: franc, barvni film »LUKRECIJA BORGIA«, ob 20.
CRNUCE: ital. film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMJE«, ob
19.30.
DOMŽALE: amer. barv. film »SIN ALI BABE«, Ob 18. (in 20.
KAMNIK »DOM«:	angl.	vistavis.
film »RICARD III«.
DUPLICA: angl. barv. film »VLAKI GREDO MEMO«, ob 20.
BLED:	jugosl. film »SVOJEGA
TELESA GOSPODAR«, ob 17. in 20.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barv. film »TAJINSTVENO MOČVIRJE«.
KRANJ »STORŽIČ«: amer. barv. film »ZGODBA O JOLSONU«, ob 16., 18. in 20.
KRANJ »TRIGLAV«: amer. barv. film »POSLEDNJIČ SEM VIDEL
1 PARIZ«, ob 20.
KRANJ »SVOBODA«: amer. barv. film »POSLEDNJIČ SEM VIDEL PARIZ«, ob 18, ob 20. angleški beirv. film »SMRT NA CESTI«.
NAKLO:	franc, film »PODZEM-
LJE PARIZA«, ob 20.
RADOVLJICA: španski barv. film »MLIN LJUBEZNI«, Ob 20.
JESENICE »RADIO«: amer. barvni film »MOZ IZ KOLORADA«, ob 18. 4n 20.
JESENICE »PLAVŽ«:	japonski
film »VRATA PEKLA«, ob 18. in 20.
ŽIROVNICA:	amer. barvni film
»PIKNIK«, ob 19.30.
DOVJE:	kitajski film »PREHOD
PREKO REKE JANG-CE«, ob 20.
MURSKA SOBOTA: ob 21. amer. barvni film »URE OBRAČUNA«.
PTUJ: sovjet, film »ZVESTI TOVARIŠI«.
(,	KRANJ
Prešernovo gledališče ob 20.: Koncert Učiteljskega pevskega zbora iz kranjskega okraja. Izven.
CELJE
Ljudsko gledališče ob 20.:	Lev-
stik-Kreft »Tugomer«. Sobotni abonma in Izven.
MARIBOR ’
Narodno gledališče ob 1S.3C: Mau-ghnm »Zakonska matematika«. Izven.
PTUJ
Okrajno gledališče ob 20.: Mozart »Figarova svatba«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. Izven.
t
SLOV. BISTRICA
Gostovanje Okrajnega gledališča iz Ptuja ob 20.: A. Remec »Magda«. Abonma in Izven.
SKOFUE
Gostovanje gledališča Dpt> Svoboda iz Izole ob 19.: F. 2ižek »Miklova Zala«.
Dvojna prvomajska številka ilustrirane revije »TOVARIŠ«
izide že v torek, 29. aprila 1958. — Iz vsebine:
• »V smrt — zakaj?« • »Slovenec — pilot El Budra v Jemenu« • »Beograd' — pomorsko pristanišče« • 6 strani »Kaj veš — kaj znaš« • Moda — film — .romani v nadaljevanjih ...
Cena dvojne praznične številke »Tovariša« je 70 dinarjev.
Sorodnikomin znancem sporočamo, da nas je zapustil naš dobri oče, stari oče, brat in stric
FRANC BIDOVEC
tovarniški upokojenec
Pogreb bo v nedeljo, 20. aprila 1958, ob 16. uri na pokopališče na Koroški Beli.
Žalujoči: otroci Kati, Rudolf, Franc, Stane, Janko in Tone z družinami; sestri Ivanka Dolžan in Marija Kržišnik in ostalo sorodstvo.
Koroška Bela, Ljubljana, 18. aprila 1958.
mmM
Mm
Poskusni reaktor z vrelo vodo v argonnskem državnem laboratoriju pri Chicagu.
vW-:vj:<v:v
-■JveVvN
'h
• .*< L«:?^rV. ‘J
jj
-•'■ /
ADELAIDA — Z eksperi-ra en talnega področja v srednji Avstraliji so Britanci sinoči izstrelili raketo »Skylark«, ki je bila opremljena z instrumenti za merjenje moči radiacij v vsemirju, gostoto ozračja ter smeri in moči vetrov ter temeperature. Znanstveniki, ki so prisostvovali izstrelitvi, sporočajo, da je bil poskus zelo uspešen.
KALKUTA — Do včeraj je bilo nad 500 smrtnih primerov zaradi epidemije kolere, ki se je začela v Kalkuti konec januarja tega leta. Epidemija se širi še naprej in v nevarnosti je že tudi okolica mesta Kalkute. Podnevi in ponoči množično cepijo ljudi. Mesto ima četrt milijona prebivalcev, cepljenje pa je obvezno. Mestne oblasti so prevzele tudi nujne ukrepe za izboljšanje vode. Dnevno registrirajo povprečno 300 novih1 primerov obolenj kolere.
BENETKE — Po sporočilu
klimatološkega observatorija v
Benetkah je bilo deževje, ki je v zadnjih dneh padlo na to mesto, nenavadno radioaktivno. Radioaktivnost je bila za 20 do 80 odstotkov večja od normalne. Hkrati pa so ugotovili, da se je radioaktivnost zraka zmanjšala pod normalo. Ta pojav tolmačijo tako, da so se radioaktivni delci iz visokih plasti ozračja spojili z dežnimi kapljicami in padli na zemljo, s tem pa zmanjšali radioaktivnost zraka.
MOSKVA — Sovjetska zveza je prekosila Združene države Amerike glede gozdnih rezerv j in je sedaj na prvem mestu v J
svetu. Gozdne rezerve so v
Sovjetski zvezi razprostirajo na milijardi in 131 milijonih hektarjev, kar pomeni, da odpade na enega prebivalca 5,6 hektarov gozda.
Atomska elektrarna Shipipingport blizu Pittsburgha v ZDA oddaja električno energijo v omrežje že nekaj več kot tri mesece. Pravkar objavljene številke kažejo, da je cena kilovatne ure 6»4 centa.
Uranski reaktor v Shippingportu je v kotlu pod visokim pritiskom 136 atmosfer, v njem je 14,6 ton naravnega urana po 40,5 §/kg ter 182 kg visokoo boga ten ega urana po 16.000 §/kg. Toploto odvajajo iz reaktorja z navadno vodo, ki nato v toplotnem izmenjevalniku proizvaja pregreto paro.
Taka je zadovoljna kobra... Privoščila si je obilno kosilo — kar celo belouško, zato je preveč sita, da bi bila nevarna.
Tovarna z enim delavcem
Na Švedskem je pričela bLizu mesta Te ul obratovati tovarna, ki bo proizvajala na leto 70.000 ton sulfata© brozge. Tovarna jo popolnoma avtomatizirana. En Esm delavec upravlja 70 proizvodnih faz in 200 mehaničnih naprav iz sobe, kjer je montirana komandna plošča.
Na dan 15. ’ obletnice prve sprostitve atomske energije v uranski kopi so 2. decembra lani slavnostno spustili v pogon prvo ameriško atomsko elektrarno. Po treh mesecih obratovanja so pred kratkim objavili podatke o dejanskih stroških gradnje Shippingportske elektrarne. Celotni stroški gradnje centrale s stroški za raziskave in razvojno delo na uranskem reaktorju znašajo nič manj kot 121,4 milijona dolarjev. Največ je prispevala ameriška Komisija za atomsko energijo — 98,4 milijonov, na drugem mestu je Du-quesne Light Co., ki je lastnica centrale, z 22,5 milijoni, zadnja pa je Westinghouse, ki je postavila reaktor in ki je prispevala pol milijona dolarjev.
Zaradi nenehnega naraščanja cen v zadnjih letih in zaradi cele vrste težav, ki jih projektanti niso mogli upoštevati, ki so se pa pojavile med gradnjo, so predvideni stroški rasli jz leta v leto. Po ocenah iz leta 1955, ki je bilo leto največjega optimizma, saj se je sešla. taikrat ženevska konferenca, ne bi smela Shippingportska elektrarna stati več kot 85 milijonov dolarjev. Se v zadnjem letu pred dograditvijo so strokovnjaki navajali vsoto 107 milijonov. Tako naraščanje stroškov pri gradnji
Najmočnejša izžarevanja
Najmočnejše eksplozije vodikovih in atomskih bomb so bile baje v Sovjetski zvezi meseca marca. Po mnenju strokovnjakov Združenih narodov so te eksplozije povzročile do sedaj najmočnejša radioaktivna izžarevanja. Te ugotovitve so potrdili tudi na Norveškem, kjer je bilo žar-čenje najmočnejše. Količina stroncija — 89 je močno prekoračila dopustno mejo. Stroncij —89 velja za povzročitelja raka na kosteh, stroncij — 90 pa celo povzroči smrt.
atomskih central, ki velja tudi za ostale ameriške projekte, slabi že tako ali tako negotove pozicije ameriške industrije v ostri konkurenčni borbi, ki jo bijejo sedaj z Angleži za osvobodit e v mesta »prvega izvoznika atomskih elektrarn«. Tudi če odbijemo 48,9 milijonov dolarjev, ki so jih porabili za raziskave in razvojno delo, stane kilovat v Ship-
pingportu več ko 1200 $, kar je v primerjavi s ceno energije kaloričnih elektrarn (150 §) kar
astronomska številka. Upoštevati moramo sicer, da je to prva, poskusna elektrarna in da je bolj opremljena z instrumenti ter varnostnimi napravami, kot bodo naslednje elektrane. Zato so tudi stroški zanjo znatno večji. Razen, tega računajo tudi s tem, da bodo stroške gradnje in
Skrivnostni otok
Fred dnevi se je nekega jutra dvignil iz morja, nekako 10 km od zahodne obale Sicilije, nov ognjeniški otok. Proti poldnevu je gledal že 150 m nad morsko gladino.
Iz svetilnika Favignana so sporočili obalnemu poveljniku v Palermu, da ne morejo opazovati otoka zaradi hude megle. Poveljnik obalne službe v Trapaniju je takoj odplul proti označenemu mestu, da bi v imenu vlade zasedel novo ozemlje. Po brezuspešnem iskanju se je razočaran vrnil. Kasneje se je izkazalo, da je bilo vse le optična prevara, ki jo je povzročil nizek oblak.
obratovanja uranskega reaktorja še znatno pocenili z nadaljnjim razvojem vedno boljših gorilnih elementov in predvsem s pocenitvijo njihove izdelave. Danes stane gorivo za Shiipping-portsko elektrarno več ko 18 milijonov dolarjev letno. Izredno visoki investicijski ter obratovalni stroški povzročajo, da je cena električne energije iz prve ameriške atomske centrale silno visoka: 64 tisočink dolarja za kilovatno uro, To ceno pa bo mogoče znižati s povečanjem te elektrarne. Sedaj obratuje s 60.000 kW. dosedanje izkušnje pa so pokazale, da more reakotor obratovati pri višji moči kot je zamišljal projekt.
Podrobna 1 dognanja so dobili
časa celo pri 50.000 kV/ toplotne moči, čeprav je bil projektiran le za 20.000 kW. Pri tem so morali odvajati paro naravnost v kondenzator, kajti njihov turbo-agregat daje največ 5000 kW električne moči. V Vallecitcs so prav tako dosegli brecz težav dva in polkratno projektirano moč
in še niso prepričani, da je to največ, kar more dati reaktor v normalnem obratovanju.
Na podlagi teh uspehov in pa zaradi posebnosti energetskih pogojev v Humboldt Bayu se je kalifornijska družba Pacific Gas .& Electric Co. odločila zgraditi električno centralo na »bojle,r«. Ako bodo sklenili pogodbe, kot so zamislili, bo to prva atomska centrala, ki bo postavljena po
Američani tudi na dveh svojih poskusnih reaktorjih za proizvodnjo energije, izmed katerih je eden EBWR, v argonnskem državnem laboratoriju pri Chicagu, drugi pa v Vallecitosu v Kaliforniji. Oba reaktorja sta »bojlerja«, v katerih voda vre in gre para neposredno na turbine Zaradi tega je konstrukcija preprostejša in cenejša. Strah, da tak reaktor ne bi bil varen pri obratovanju, je bil neupravičen. Še več, ne samo da reaktor obratuje popolnoma enakomerno, temveč lahko njegovo moč še znatno povečajo. Tako so gnali EBRW v Agronnu nekaj
Žepni mikroskop
V Angliji prodajajo mikroskop, ki meri 10 X 6,5 X 5 cm in ima tri objektive za izmenjavo. Povečanje do 1500-krat. Mikroskopu lahko priključijo vsak fotoaparat s 35-milimetrskim filmskim trakom. Mikroskop lahko uporabljajo tudi v temi, ker ima električno žarnico, ki jo napaja suha baterija.
pogodbi na podlagi »fiksne cene in predaje ključev«. Gradnjo bo prevzela Bechtel Corp., ki gradi sedaj podobno atomsko centralo v Dresdenu blizu Chicaga. Uspehi, ki so jih dosegli z reaktorjem v Vallecitosu, in skušnje, ki jih je dobila Bechtel Corp. pri gradnji dresdenske elektrarne, so temelj, na katerem se drzne predsednik PG & E, Norman R. Sutherland, napovedovati ceno električne energije iz nove atomske elektrarne v Humboldt
Bayu na 8,7 tisočink dolarja za kWh, kar je le za 0.7 tisočink več, kot stane energija iz sedanje elektrarne, za katero morajo dovažati nafto iiz San Frančiška. To kaže, da ob določenih pogojih atomska energija lahko konkurira z dosedanjo celo v Ameriki.	Mi-Co
Atomska energija iz prve ameriške reitraie
desetkrat dražja kot dosedanja
>t.o,cur.wood
BARE
MUSTER,
166. Trenutek potem pa je presenečeno kriknil. Njegov glas se je pomešal z McTaggartovim stokom bolečine. Baree je namreč kot strela hitro planil s tal in zasadil zebe v McTag-gartov i. go, preden je mogel hudobnež njegov napad preprečiti s krepko hreo. McTaggart se je kmalu znašel. S surovo kletvijo je potegnil svoj revolver izza pasu.
1.67. Nepeesa je bila hitrejša od McTaggarta. Stekla je k Bareeju in ga dvignila v naročje. Stisnila je Bareeja k prsim in z jeznimi pogledi šibala trgovca. -Pretepali ste ga! On vas sovraži, sovraži!« je vzklikala. Bareejevi ostri zob.je so bili tik ob njenem vratu. -Pusti ga!« je vzkliknil Pierrot, -pusti ga, ali pa te bo raztrgal!«
168. Nepeesa je še vedno ponavljala zaprepaščenemu trgovcu: -Sovraži vas, sovraži!« Potem je vzkliknila očetu: -Ne, ne, on me ne bo ugriznil! Kaj ne vidiš, da je to res Baree? Saj me je vendar branil pred njim!« -Pred menoj?« je zaškripal z zobmi McTaggart. Pierrot mu je položil roko na ramo. Olajšano je dejal: -Pustiva ju, gospod, oba sta trmasta!«
Prav svojevrstno razstavno dvorano so postavili Japonci na otoku Honshu. Stavba ima obliko ogromnega kita. V notranjosti tega jeklenega velikana bo stalna razstava o zgodovini kitolova ter o predelavi in uporabi kitov.
V znanstvenih In strokovnih krogih raznih dežel so izvedli anketo o tem, kakšna bo potrošnja leta 1977. Izidi so zgovorni. Izdatki odraslega človeka se bodo povečali za 75’/», za otroke pa kaže poprečni indeks celo stoodstotno zvišanje. V denarju pomeni to porast od današnjih 2000 milijard na 4000 milijard dinarjev! Se bolj zanimiva je po-
razdelitev izdatkov. Stroški za hrano se bodo povečali samo za 65'/», za higieno pa za 125%. Za motorna kolesa in avtomobile bodo ljudje plačali 400'7* več kot danes. Stroški za oblačenje bodo porasli za 140, samo za športne obleke pa je treba računati s porastom za 250'/*. Naši malčki bodo srečni: za igrače bodo izdali starši 350 odstotkov več!
— Nič ne maraj, saj imaš vendar še to srečo, da si se razočarala nad njim, ko je bil še čas. Meni se je to zgodilo, ko je bilo prepozno!—
Potrošnja prihodnosti
»Prosim,« je rekel prisrčno, »vzemite tole od naju. Za zdravila, za zdravnika.«
Prestrašeno je pogledala.
»Kaj je to?«
»Denar. Vzemite. Mi z Martinom imamo svoje obračune.« Omahovala je.
»Res ne vem, ali morem?«
»Pa ja! Samo Martinu za zdaj nikar nič ne pervejte. Bomo že potem poračunali, ko bo ozdravel. Zdaj mu ni treba s tem mešati glave.«
Bila je silno ganjena.
»Bog vama povrni, zlata moja fanta.«
Nenadoma se je zaslišal iz sobe slaboten Martinov glas. Szretter se je'hotel posloviti, vendar ga je zadržala.
»Počakajta, gospoda, samo pogledala bom k njemu.« Vrnila se je skorajda pri tej priči.
»Vas želi,« je pomignila Juriju.
»Mene?«
»Za hipec.«
Na pragu je ujel Martinov pogled. Pristopil je k postelji. »Kaj bi rad?«
Martin je pomignil z roko, naj se pomakne bliže.
»Materi si dal denar?«
Jurij je omahoval.
»Si ga dal?«
»Da. A kaj potem? Nehaj že uganjati histerijo.«
Martin ni nič odgovoril. Nenadoma je dvignil glavo in
'.akiical:
»Mama!«
Takoj je pritekla.
»Kaj je, sinko? Klical si me?«
»Mama, dajte tisti denar ... saj veste, mama —«
Gospa Bogucka se je zmedla.
»Kakšen denar, sinko?«
»Saj veste, mama. Prosim, dajte ga ... denite ga na mizo.«
Stala je, ne vedoč, kaj naj napravi. Martin je dvignil glavo.
»Mama!«
Pogledala je Szretterja, kakor bi iskala pomoči pri njem.
Gledal je v tla. Še trenutek je omahovala, nazadnje je vzela denar izza krila in ga položila na mizo. Martin, ki je ves čas napeto strmel vanjo, je omahnil na blazine.
»Hvala vam, mama. Zdaj pa pojdite, mama.«
Ko je odšla, je Szretter vzrojil:
»Kakšne neumnosti pa počenjaš? A si znorel? Z nečim se moraš vendar zdraviti.«
»Nočem tega denarja.«
Čelo mu je zalival pot, oči je imel globoko udrte. Sedaj je bil videti še bolj bled kakor prej.
»Vzemi ga ...«
»Kakor hočeš ...« je zamrmral Szretter.	v
Spravil je denar v žep in se že obrnil, da bi odšel, ko je Martin zašepetal:
»Jurij!«
»Kaj?»
Bolj domislil se je, kakor pa je slišal, da Mariin želi, naj se skloni nadenj. Premagal je odpor in storil to.
»Ne jezi se name, Jurij. Ne znam biti drugačen. A zelo sem veroval vate, bil si moj najboljši prijatelj ...«
Zmanjkalo mu je sape. Zaprl je oči. Čez nekaj časa jih je spet odprl.
»Jurij!«
Ta je stal nepremičen, hladen, z ravnodušnim izrazom na obrazu.
»Kaj želiš?«
»Ne bi rad, da bi si zavoljo mene kaj očital...«
»Jaz? Ne boj se.«
»Verjemi mi, da mi zdaj ni več do življenja.«
»Tako? No, to je tvoja reč. A je to vse, kar si mi hotel povedati?«
»Vse.«
»Tak drži se. Servus.«
Obrnil se je in odšel. Ko sta bila trenutek pozneje, potem ko sta se nekoliko preveč na hitro poslovila od gospe Bogucke, na stopnicah, je Felek potihoma vprašal:
»Kaj je hotel od tebe?«
»Nič posebnega.«
Hitro in ne oziraje se na Felka je odšel dol. Felek ga je dohitel šele na ulici.
»Za božjo voljo,« je zamrmral in si z rutico brisal obraz in vrat. »To ti je cirkus! Moker sem kakor miš.«
Szretter je molčal. Hodil je z dolgim iztegnjenim korakom, z rokami v žepih, in požvižgaval. Šla sta skozi, jelševje, po stezi, ki se je vila po neravnem in divjem svetu ob bregu Sreniawe. Tu je bila senca. Dišalo je po vlagi. Na nekaterih mestih je bila steza še razmočena po sinočnji plohi. V grmovju so glasno žvrgoleli ptiči. Na drugem bregu se je kopalo nekaj nagih fantalinov. Kričeč in suvajoč se so plezali na košato vrbo in od tam skakali v vodo.
»Jurek!« se je oglasil Felek.
Szretter je šel po stezi prvi in kar naprej požvižgaval skozi zobe.
»Kaj je?« '
»Kako misliš, a se bo izlizal?«
»Ne vem.«
»Škoda bi bilo fanta. Ali ga je prijelo!«