ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430
ODPIRALNI ČAS:8h - 19h SOBOTA:8h - 13h
i
VLJUDNO VABLJENI!
OHIU
C O A/V RUT E RS
ZAPOSLIMO...
PRVIČ,
DRUGIČ,
TRETJIČ.
Našo sredino bi radi okrepili s strokovnjaki za razvoj programske opreme na področjih:
L Logistika in e-poslovanje -objektne tehnologije (Smalltalk, Java), SOAP, XML
2. Vodenje skupinskega dela v okoljih Exchange in Outlook ter CTI -zaželeno poznavanje ali želja po učenju tehnologij .NET
3. Razvoj aplikacij v Visual Basku
Ponujamo vam urejeno, prijetno delovno okolje z lahkotnim in ustvarjalnim ozračjem. Delali boste v ambiciozni skupini z veliko mero samostojnosti in boste nagrajeni za vse uspešne rešitve.
Zagotovili vam bomo dodatno izobraževanje in napredovanje ter seveda dovolj prostega časa.
V našo sredino vabimo tudi študente, začetnike in pripravnike!
Pisne prijave pošljite po pošti do 5. septembra 2001.
Oria Computers d.o.o.
Polje 4, 1410 Zagorje ob Savi tel.: (03) 566 44 77, e-mail: info@oria.si http://www.oria.si
PE Ljubljana, Stegne 21 in PE Kranj, Planina 3
Logično je biti z nami!
K6EFTI
INFORMACIJE NA
o*>/se-e4-a5o
o4o-aey-4ii
SIVIUA ANA
Oblecite svoje ideje!
GSM: 041/ 395 301
AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
popust za vse pnevmatike pri plačilu z gotovino!!!
I!! PRI NAKUPU 4 ALU PLATI[A IN 4 PNEVMATIK -10% POPUSTIH
Pestro izbira aluminijastih platišč priznanih svetovnih proizvajalcev (od 13 do 20 palcev)! Velika zaloga letnih pnevmatik z ugodnimi cenami in plačilnimi poaoii.
,,	"	r DELAVNIK
OBIŠČITE NAS Al J PA NAS POKLIČITE!	rv/i.-m..
"l‘a vreč n n vožnjo"	Sobota! R. -12.
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 56-26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure.
DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.: 56-21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
ARI OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 03/56-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 03/56-29-041
*	Velika izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna in sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
ZNANJE JE POT DO USPEHA...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale tel.721-94-61, faks 721-94-64
E-pošta: clip@clip-domzale.si
Ugodnosti:
-	10% popust za skupine
-	20% popust brezposelnim, dijakom, šudentom
-	delavcem, ki so zaposleni pri s.p„ stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
(Ev
sp

r/fi
/ POMEMBNEJŠE lELEfOlSEŠeiKt: POLICIJSKE POSTAJE ZAGOOJE: 61-002 TRBOVLJE: 21-102 HRASTNIK: 41-602 RADEČE: 81-002 LITIJA: 061/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 64-420 l	TAKI: 0603/61-63-40
V 0609/63-31-07 ZDRAVSTVENI OOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): 20 RADEČE: 88-207 20 HRASTNIK: 44-006 20 TRBOVUE: 26-322 | 20 ZAGORJE: 55-000
/O
Naslednjič | izidemo
UVODNIK
Trenutno je najbolje na obali morja, v hladni hribovski dolini, ob reki (čisti) ali pa ob bazenu. No, del Zasavčeva ekipe je kar doma - že zaradi KARBIDUKE, ker so nam svetovali "avgusta bom doma". Ja, pa splačalo se je, dogodkov je kolikor hočeš. Pa še zagorska rajanja in pol avgusta je mimo. Taka je tudi naša tokratna številka. Malo (z)mešano-poletna, z veliko reportažami in počitniškimi temami.
Akcijska kupona za frizerje in gostilne boste tokrat našli med kroničnim. Zaradi prostorske stiske je izpadlo Mefistovo 'Razmišljanje', pa še nekaj člankov čaka na objavo. Bomo že..
Mojmir Maček
Nekaj iz vsebine
S tiskovne konference Matjaža Švagana Grumu v čast
Karbidovka je zagorela Trboveljska godba v Kerkeradeju ,c[l8^) Ta firbčna
c'^^? V trboveljskem domu upokojencev pestro Kolo klub Zagorska dolina uradno
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D. direktorja: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Zdravo telo in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek, Jože Ovnik,
Petra Radovič, Igor Gošte, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250,64-166; fax: 64-494. Tisk: Tiskarna Padežnik, Trubarjeva 3, Laško. Tiskano 15.08. 2001, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250,64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik,
izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, I. polletje 3.159,00 SIT, I tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta
v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.____________________________
16. VELSRPNA 2001
H J J
r? ufBr
17 TISOČ SLADOLEDOV
Zagorski župan in poslanec Matjaž Švagan je s svojo ekipo (podžupan Vovk, tajnik Omahne, Vrtačnik, Drnovšek,...) pred zagorskim občinskim praznikom, točneje dva dni pred »Zagorsko nočjo«, sklical tiskovno konferenco.
Kot prvo je župan poudaril, da so v občinski upravi razmišljali, da bi spremenili datum občinskega praznika, saj je prav v času praznika največ občanov na dopustu. Vendar se za spremembo datuma niso odločili, tudi zato ne, ker gre za zgodovinski datum (NOB) in bi lahko to nekateri napačno razumeli. Samo občinsko praznovanje oz. vrhunec »Zagorsko noč«, so se letos odločili »posladkati« s 17.163 (toliko je občanov) sladoledov-lučk, kijih bodo brezplačno razdelili med udeležence »Zagorske noči«. Lučke naj bi ponazarjale optimistični pogled naprej. Županje omenil tudi nekatere pridobitve. Mednje šteje predvsem dokončanje telovadnice v kisovški OŠ, zaključek izgradnje (trboveljskega) podjetja PAK 4 v kisovški obrtni coni. Le ta bo tako po dolgih letih pričakovanji in obljub končno zaživela. Čeprav so župan in ostali večkrat navajali, koliko novih delovnih mest se bo z zagonom te obrtne cone odprlo, gre bolj ali manj le za prestavitve proizvodnje iz ene v drugo občino, manj nove zaposlitve.
Nas je najbolj zanimalo, kdaj se bo začela obljubljena gradnja Varstveno delovnega centra. Tudi zato, ker naj bi po nekaterih izvajanjih, župan
za ne začetek gradnje krivil Bajukovo vlado. Čeprav je bil temeljni kamen tega pomembnega objekta za zasavske osebe, ki so duševno in telesno prizadete, postavljen prav lani, za časa Bajukove vlade. Tokrat je župan odgovoril, da ni razlog Bajukova vlada, ampak previsoko ocenjena investicija s strani projektantov, kar pomeni, da je krivda na strani občine. Po njegovem se bo gradnja začela takoj, ko se bo cena investicije po m2 razumno zmanjšala.
Zanimalo nas je tudi, kdaj se bo končno začela graditi zagorska obvoznica, katere gradnja je bila načrtovana že v lanskem letu. Podani odgovoril je bil, da naj bi se investicija, ki znaša 1,2 milijard tolarjev, začela drugo leto. Župan je pritrdil našemu mnenju, da je nujno potrebna modernizacija regionalne ceste med krajem Kisovec in Izlake, ki ni občini v ponos, da pa za celovito modernizacijo oziroma preplastitev ni dovolj denarja. Opravljena bo le delna preplastitev na najbolj kritičnih odsekih. V dveh do treh letih pa naj bi bila, po njegovem, končno povečana varnost na cesti med Izlakami in odcepom za Šemnik (mimo izlaške ETI) z izgradnjo pločnika. Gre za izredno nevaren odsek cestišča, na kar svet KS Izlake že dalj časa neuspešno opozarja občino Zagorje. Po besedah Iva Vrtačnika je občina brez države tu nemočna. Se pa zavedajo perečega problema, ki pa naj bi se zmanjšal, ko bo zgrajenih nekaj novih pločnikov za zaposlene
Utrinek s tiskovne konference
v ETI-ju. Županje obljubil tudi saniranje (delno) poškodovanega cestišča, ki pelje do kisovške OŠ.
Za konec smo župana vprašali še, ali držijo navedbe nekaterih izvajalcev določenih občinskih investicij (izgradnja športne tribune npr.), da po več mesecev ne dobijo plačila za opravljeno delo. Odgovor bi lahko razumeli, da kot država ni najbolj reden plačnik svojih obveznosti, občasno tudi občina zamuja. Velikokrat pa tudi potem glavni izvajalec, ko dobi plačano delo, ne izplača pravočasno svojih podizvajalcev. Kaj pa to pomeni za izvajalce del, si lahko le mislimo.
Besedilo in slika Igor Goste
S SLAVNOSTNE SEJE ZAGORSKEGA OBČINSKEGA ZBORA NA IZLAKAH
Glavna točka dnevnega reda je bila razglasitev in podelitev odlikovanj. Tako sta častna občana postala Irena Drenik in Viktor Drnovšek, zlate plake so prejeli Matej Požun, Majda Razpotnik in PO Svea, srebrni pa Kinološko društvo Zagorje in AMD Izlake.
Slavnostni godbeniki so bili člani PO Svee, sejo so vodili po scenariju Nandeta Razborška Berta K. Novak, Tanja Rozina, Tina Naraglav in Drago Butja. (MM)
Slike Tomo Brezovar
Nagrajenci
Godba
iuTVTtivtinTO
POČASTILI SPOMIN NA SLAVKA GRUMA
Občina Litija, villa Lita klub - fondacija Litija in ZIK Litija Matična knjižnica dr.Slavko Grum Litija so 2.8. v Šmartnem pri Litiji priredili krajšo slovesnost ob sto letnici rojstva književnika dr.Slavka Gruma.
Ob tej priliki so natisnili spominsko kuverto, na poštah v Šmartnem in Zagorju pa izdali spominski žig. Slavnostni govornik je bil litijski župan Miro Kaplja, zapeli pa so Fantje od fare s Šmartna.
I
a
L
fl
h
ti
KJ5
Izdano ob 100-ktnici rojuva in 52-letnki smrti - 2001
%: m
3.8.2001 * vJiAiS 1416 ZAGORJE 03 SAVI
MM, slikal M.Š.
GLAVNI PRI ŠOHTU	x • \
Poletna zloženka hrastniške študentske organizacije ŠOHT je predstavila svojim članom aktivnosti zasavskega festivala karbiduka, ki je potekal od 5. do 12.avgusta. Seznanjajo jih tudi z zamenjavo vodstva, ki ga zdaj predstavljajo naslednji šohtovci: predsednik Jani Medvešek, podpredsednik Primož Hafner, blagajnik Jurij Jelen, tajnica Lucija Senčar, predstavnica dijakov Anja trstenjak, člana Davor peršič in Jure Šterbucl, nadzorni odbor Matjaž medvešek, Rok Zupančič, Marko Jerič in disciplinska komisija Matej Felicijan, Jure knez in Martina Senčar.
Klub je odprt vsak petek od 19. do 22.ure, predsednik Jani pa se oglaša na številko 041/385-358.
•	Ponči Moljk
ZASAVSKI BISER
V TURJU ŽE DVANAJSTE KMEČKE IGRE
Rovškova dolina na Kovku je gotovo ena najlepših v zasavskem pogorju. Posnetek je leta 1997 napravil Branko Klančar iz letala, vendar je pogled prav tako lep s ceste, ki zavije proti Kovku malo pod Turjem. Na sliki jo vidimo v ospredju. Rovškovi so predi leti nad domačijo posekali nekaj gozda, zravnali grčaste predele, odstranili kupe kamenja, kiso jih včasih nosili z njiv, tako da imajo zdaj urejene travnate površine. Ukvarjajo se predvsem z govedorejo. Sicer pa poznajo mladega gospodarja Bojana Rovška ljudje tudi kot prijaznega in dobrodušnega šoferja avtobusa, ki mu je najbolj pri srcu ansambel mladih fantov iz okolice Laškega - Dori. in da ne pozabimo - Bojan je tudi strastni privrženec formule 1 - ekipe Ferarri.
Fanti Moljk
Rovškova dolina na posnetku Branka Klančarja
Na gasilski veselici v Turju so tudi letos, 28.VIL organizirali kmečke igre, ki so bile že dvanajste po vrsti. Tekmovali so v košnji, sprevilu sena v kopice, sestavljanju voza, žaganju hloda, skakanju v vreči in vožnji samokolnice z vedrom vode. Pomerilo se je deset ekip in najbolje so se odrezali domačini. Drugo mesto je pripadlo Gusarjem iz Steklarne, tretje pa Koreninam iz Praprotna, kot zanimivost omenimo še dve ekipi, ki sta se čisto po naključju znašli med tekmovalci. To so bili člani PGD Zrkovci in PGD Maribor, ki so se vračali s piknika v Gorah. Organizirali so ga gasilci iz TKI, s katerimi so pobrateni.
VREME JIH JE IZDALO
Izlačani bi silno radi občino imeli, tako silno, da menda zagorsko in sploh kar je v zvezi z Zagotjem neizmerno sovražijo. To so pokazali tudi 9. avgusta, ko so intenzivno gnojili okolico Medijskih Toplic pa ravno ko je bila slavnostna seja... (MM)
"Tudi veselica je uspela," pravi Cvetka Železnik, ena izmed organizatorjev vsega dogajanja v Turju, "saj je bilo lepo vreme. Izkupiček bomo namenili urejanju papirjev ob lastninjenju doma, ostanek pa bomo porabili za poremo in obleke..."
Ponči Moljk
i-* JT.
J . II JI.Ir I r (i- J . r>


oo
Tudi zagorski počitnikarji se kratkočasijo. V juliju in avgustu jim je Društvo prijateljev mladine Zagorje v sodelovanju z Občino Zagorje ob Savi pripravilo kup aktivnosti, v katerih lahko sodelujejo. In na katere so se dokaj številčno odzvali. Na kopanje na bazenu Selo je obakrat prišlo po 35 otrok, slikanja na steklo se je udeležilo 75 počitnikarjev, na izleta na Podkum pa se jih je podalo skupno 20 in katerim je podkumški gozdar razkazal razne vabe za živali, v OŠ Podkum pa so 'izletnike' prijazno pogostili s sendviči. Na Snežnik seje, kljub dežju, odpravilo 27 šolarjev, najbolj veseli pa so bili brezplačnega ogleda filmske predstave 102 Dalmatinca - II., saj je v kino prišlo kar 220 otrok. V sredo, 8. avgusta pa se jih je 20 pridružilo mentorju Alojzu Drnovšku, kije na OŠ Tone Okrogar pripravil računalniške igrice. Sekretarka DPM Zagorje Darja Rakovič pravi, da otroci z zanimanjem sodelujejo pei kratkočasnih
dejavnostih. Za četrtek, 16. avgusta pa imata mentorici Katja Kos in Špela Starc prijavljenih 22 otrok, ki se bodo popeljali na Slivnico. Zabavno pa bo še skozi ves avgust, saj bo v organizaciji DPM Zagorje potekalo še precej dejavnosti, ki
bodo zanimive za počitnikarje, (foto: P.R.)
Ali gredo parfumi bolj v promet, če so cenejši? Zagotovo. V trboveljski TKANINI se že po 580,00 tolarjev dobijo 15 ml parfumi, za najdražje pa je treba odšteti tudi po 7.000,00 tolarjev. Najbolj popularen parfum za moške je trenutno TOUCH GRIGIO PERLA, za ženske pa ECLIX LA PERLA. (foto P.R.)
Kaj pa najbolj brana knjiga letošnjega poletja? V zagorski in trboveljski Mladinski knjigi že lahko kupite HARRV POTTER - IV. pisateljice J.K.Rotvling, za knjigo pa je treba odšteti 7.200,00 SIT. Med mladimi je "nadaljevanka" HARRV POTTER, ki izhaja v založbi EPTA Ljubljana, zelo popularna in velja za knjigo, ki je zanimivejša od računalniških igric. Kot novost še knjiga za odrasle, ki je izšla pri založbi VALENOVAK Ljubljana - H.Fielding: Dnevnik Bridget Jones. In še glede daril -mnogo prodajalk zatrjuje, da: "...so ljudje, za darilo vedno kupijo knjigo". Tudi v Zasavju so knjigarne dobro založene, zato za vsakogar lahko izberete knjigo, ki mu bo všeč.
Kako je kaj z darili? Tudi cvetličarski mojstri po zasavskih vrtnarijah opažajo, da ljudje s pozornostjo ne štedijo. Za darila namreč kupujejo tudi vrtnice, čeprav je treba za eno vrtnico odšteti približno 400,00 tolarjev. Za šopek pogosto izberejo tudi gerbere. Še vedno drži, da rože odražajo spoštovanje in ljubezen do osebe, kateri so namenjene, (foto: P.R.)
ER.
PELI IN ZAPLESALI OB NOVIH TERASAH
V četrtek, 9. avgusta seje ob 10. uri pred Vrtcem Maja v Zagorju pričela prisrčna kulturna prireditev, ki so jo pripravile vzgojiteljice z nekaterimi malčki, voditeljica programa pa je bila Srečka Vutkovič. Veselili so se namreč nove pridobitve, saj je zagorski župan Matjaž Švagan v okviru praznovanj zagorskega občinskega praznika, pri vrtcu Maja otvoril nove terase. Zagorska občina je za izdelavo del zagotovila 10 mio SIT, porabili pa so 7 mio SIT.
Gradbena delaje opravilo podjetje VINETA d.o.o. Izlake. Po otvoritvi teras j e župan Švagan povabil malčke, da skupaj z njim zakorakajo in si ogledajo prenovljene terase ter pripomnil: " Vesel sem, da ste v teh vročih dneh pripravili optimističen kulturni program, saj tudi v zagorski občini ostajamo optimisti in z veseljem vas vabim še na ostale prireditve, ki
bodo v okviru praznovanj obeležile nove pridobitve v zagorski občini." Terase pri vrtcu Maja so iz svetlega lesa in zagotovo bodo svojemu
V kulturnem programu so malčki zaplesali kot metulji
namenu dobro služile.
Besedilo In sliki: ER.
Pa imamo prenovljene terase, v katerih se bo še bolj prijetno igrati," so dejali malčki in se pridružili županu Švaganu pri otvoritvi.
!všn:rU
Blagovna menjava zasavske regije s tujino
PRI UVOZU SKORAJDA NEODLOČENO
Območna zbornica Zasavje pri Gospodarski zbornici Slovenije je pripravila podatke blagovne menjave zasavske regije s tujino za obdobje januar-maj 2001. In kaj šravijo številke? Največ so z izvozom "pridni" v Zagorju, z uvozom pa v Trbovljah. Sicer pa je delež regije v izvozu Slovenije 1,2%, v uvozu pa 0,6%.
JANUAR-MAJ 2001	Izvoz	Uvoz
Hrastnik	15.950	6.506
Trbovlje	6.403	9.693
Zagorje	22.751	9.558
Regija	45.104	25.757
JANUAR-MAJ 2000	Izvoz	Uvoz
Hrastnik	13.646	4.937
Trbovlje	5.546	9.203
Zagorje	18.430	8.805
Regija	37.622	22.945
(podatki so v 000 USD - tekoči tečaj)
SVEA NI PODRAŽILA KUHINJ - DODALA JE SERVIS
Uveljavljen in renomiran proizvajalec pohištva Svea d.d. Zagorje, kakor tudi celotni poslovni sistem Svea, je v skladu s svojo vizijo razvojno naravnan. K številnim konkurenčnim prednostim, katere so in .jih zaznavajo mnogoštevilni kupci Svea kuhinj, dodajajo novo, ki bo ponovno presenetila.
Silno evforijo nekaterih trgovcev z ogromnimi popusti, ki pogosto ni realen odraz stanja, želi izločiti pri prodaji svojih lepotic. Želi še več -kupcu kuhinje Svea zagotoviti kvalitetno dostavo in postavitev v prostor.
Direktor področja komerciale, Tim Tomažin zagotavlja, da bodo najkasneje s 1 .septembrom že potekala naročila po projektu "Prevoz in montaža kuhinje." Med slovenskimi "kuhinjaši" se Svea prva loteva tega zelo zahtevnega projekta. Prepričana je, da bo v sodelovanju z ekipami usposobljenih serviserjev kupcu zagotovila kvalitetno postavitev kuhinje v prostor, eminentnim trgovcem pa omogočila, da bodo lahko več časa posvetili načrtovanju, svetovanju in projektiranju kuhinje Svea svojim cenjenim kupcem. Svein moto je "Zadovoljen kupec, ki bo dobil več, kot pričakuje". S tem projektom bodo k svojim številnim konkurenčnim prednostim dodali novo, nadvse pomembno, (pm)
INVESTICIJSKA DELA NA KULTURNIH OBJEKTIH
Na področju Občine Trbovlje sta v teku dve večji investiciji v kulturne objekte. Največja dela bodo izvajali pri obnovi odra in odrskih naprav gledališke dvorane Delavskega doma Trbovlje. Tu bodo zamenjali lesena tla. Za ta dela bodo predvidoma porabili 19 milijonov tolarjev. Druga
Delež v izvozu/uvozu regije 35,4/25,3%
14,2/37,6%
50,4/37,1%
100/100%
Pripravil EM.
investicija pa bo v obnovo knjižnice v Domu Svobode na Trgu Franca Fakina. Dela naj bi končali jeseni letos, izvajalo pa jih bo SGP Zasavje. Ta dela bodo vredna predvidoma okoli 10 milijonov tolarjev. Računajo, da bo del sredstev prispevalo tudi pristojno Ministrstvo za kulturo RS, poleg tistih, ki jih za te namene namenja Občina Trbovlje iz svojega proračuna.
TL.
POLETNI STEKLAR
Poletna številka Steklarja, ki je izšla konec julija, ima kot navadno delovno vsebino. Tako glavni urednik Soniboj Knežak v uvodu ugotavlja, daje treba prihodnost graditi na sistemu motiviranja zaposlenih. Vlagati je treba v spodbujanje inovativne dejavnosti in v izobraževanje. Direktor Stojan Binder pa napoveduje generalno obnovo G in H kadne peči že v jeseni. Majda Krošlin poroča o uspešnem programu embalažnega stekla, Ksenija Jakopič pa razlaga reformni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Marinka Anžlovar se je pogovarjala z lanskim nagrajencem ob dnevu stekla Radovanom Krnelo. Martina Kandolf pa razlaga, kako potekajo aktivnosti za izgradnjo sistema kakovosti ISO 9001 v Steklarni Hrastnik. Zanimive so tudi kadrovske vesti, analiza poslovanja v firmi Opal, društvene ter sindikalne dejavnosti in še kaj.
Fanči Moljk
PO OBNOVI GRADIČA NOV NAJEMNIK
Mestni oziroma Občinski protokolarni objekt, tako imenovani gradič na Trgu Franca Fakina v Trbovljah nima sreče s svojimi najemniki. Odkar je v občinski lasti, seje izmenjalo več najemnikov, predvsem gostincev, ki so potem prenehali z obratovanjem, tako da se je v bistvu dve leti
uporabljala le poročna dvorana. Sedaj gradič obnavljajo in po končanju del v jesen naj bi gradič prevzel v najem nov najemnik. Na razpis sta se prijavila dva interesenta, eden od njih je znani gostinec Štorman iz Savinjske doline.
IL.
DOLSKI TEKSAS V OBNOVI
Dolani so zadnji dve leti začudeno gledali v zaprta vrata gostilne Teksas. Takšna lokacija in tradicija... Ni nikogar ko bi zadevo oživil? so modrovali. No, prnove se je pred nekaj meseci lotil Jože Pavčnik, podjetnik, ki ga v Hrastniku najbolj poznajo po zimski službi. "Prenova je zelo zahtevna," pravi novi lastnik lokala Jože Pavčnik, "in bo zahtevala ogromno sredstev, saj prostori že zdavnaj niso ustrezali inšpekcijskim zahtevam... Samo kuhinja bo požrla osem milijonov SIT..." So pa obrisi novega lokala že vidni, prostor za zaposlene, skladišče, hladilni prostor, sobi za večje in manjše skupine,... Večinoma zidajo v rustikalnem stilu. "Lokal bo mejil že na restavracijo," razlaga podjetni Jože, "vendar z domačo hrano. Doma v Turju imamo kmetijo, ukvarjamo se z govedorejo, zato nam domača ponudba ne bo delala težav..."
Kaj pa ime, bo ostalo? Jože Pavčnik meni, da ne bo ustrezalo ponudbi. Teksas po njegovem pomeni nekaj površnega, hitrega... Kakšnega pametnega predloga pa še nima. No, do oktobra, novembra, ko naj bi zaključili z obnovo lokala, je še kar nekaj časa za razpredanje o novem imenu.
Fanti Moljk
NA DOBOVCU NOVA GOSTILNA
V soboto, 28.julija so na Dobovcu, naselju nad Trbovljami, odprli novozgrajeno in moderno opremljeno ter urejeno gostišče pri Alkom. V lokalu dokončno še ni urejena kristalna dvorana, ki naj bi v bodoče služila raznim poslovnim konferencam, posvetovanjem, sejam in sestankom ter poročnim slavjem. Na voljo je tudi več prenočišč. Nov objekt so zgradili in opremili znani Dolančevi, domačini Dobovca.
IL.
Z NADZIDAVO NOVIH ŠEST STANOVANJ
Pred tedni je celjsko gradbeno podjetje Ingrad začelo z nadzidavo stanovanjskega bloka na Ulici I. junija 34 v trbovljah. Po projektu AKA d.o.o. iz Trbovelj bodo izvajalci del že septembra letos dokončali šest novih stanovanj. Blok poznajo domačini kot cementarniški blok, ker gaje pred desetletji zgradila Cementarna Trbovlje za svoje zaposlene. Namesto prejšnje ravne strehe, ki je pogosto ob deževju zamakala, so sedaj nad nadzidano zgradbo postavili klasično dvokapno streho s kukerli, pokrito s strešniki. Ko bodo stanovanja dokončana, se bo izvajalec del lotil še obnove tega bloka. V teku je akcija za prodajo oziroma nakup teh šestih stanovanj.
IL.
J. I iJ Jr r II J.
FESTIVAL KARBIDUKA USPEŠNO KONČAN
Zasavska mladina je v organizaciji Šklaba, KUD-a KNAP, taborniškega odreda Polde Eberl-Jamski, THC-ja, ŠOHT-a in mladinskega odseka PD Zagorje pripravila od 5. do 12. avgusta festival mladih, ki seje odvijal v Delavskem domu Zagorje, na igrišču Partizana, pred Štulmom in na tržnici.
Mladi so se srečevali na različnih delavnicah (plesne, gledališke, likovne - oblikovanje in strip, računalniške...) na okroglih mizah o ekologiji, drogah,... in seveda na koncertih, ki so se odvijali pred Štulmom.
Politikom (in sebi) so skušali dokazati, da Zasvje lahko povežejo. Festival mladih bo namreč vsako leto v drugem kraju.
MM, slike Matej Burkeljc
Na igrišču Partizana so pleskali	Javna otvoritev KARBIDUKE	Drugi disko...	Acid scena s Kraškimi solisti
ograjo, koše...	(rudarska svetilka, ki kaže pot v
svetlo prihodnost)
Strip-burgerjeva delavnica...	...in še nekaj za najmlajše.	Vin-stil-ol’ reflektor neki bo...
t) is Trt n
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu In mnenja bralcev o življenju In dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
ZA DVIGALO NI, ZA DRUGE OSLARIJE PA JE...
Ne pišem rada o TVbovIjah, a te določeni dogodki prisilijo k temu. Knjižnici Toneta Seliškarja pravijo tudi rdeča laguna. Jaz bi rekla morilska laguna. Sedaj je Zavod za zaposlovanje na najvišjem nadstropju. Če vstopiš zadaj, kjer ima sedež obramba, pa ne moreš parkirati, ker se vsi bojijo za svoje riti. Tako bi invalidom omogočili hitrejši dostop, toda tako moraš po 80-ih stopnicah, včasih tudi po trikrat.
Kako naj pride invalid z miltiplo skperozo in bolnik s spastično cerebralno paralizo do zavoda? Občinski možje pravijo, da ni denarja za dvigalo, za vsako drugo oslarijo pa je dovolj denarja. Ker sem tudi sama 100% invalid, gor nekako še pridem, sestop pa je težaven, ker imam okvarjen sluh in kot veste je v ušesu center za ravnotežje, tako daje sestop tvegan, saj se mi večkrat zvrti. Toda kaj, ko moram pomagati svojemu sinu, ki ima spastično cerebralno paralizo.
Na težave opozarjajo tudi drugi, a kaj ko so Trboveljčani "p....lizniki" in se nočejo nikomur zameriti, zato so tiho. Toda to ni prav in se to ne more nadaljevati.
Zgroiena Invalidka, Helena Trošt, Novi dom 6a, Trbovlje
REAKCIJE NA ČLANEK IGORJA GOŠTETA
V 13.številki, letnik 11, z dne 5.7.2001, lokalnega glasila "Zasavc", ste na 13.strani, objavili članek, katerega avtor ste. Članek sem ocenil kot državljan, kot občan, kot poznavalec zgodovine in političnih razmer v kraju Izlake, občini, Zasavju in državi, za skrajno NESRAMEN, TENDECIOZEN IN ZAVAJUJOČ.
Iz članka izhaja vsa vaša preteklost in dvoličnost, predvsem z namenom ugajati in laskati dnevno-političnim razmeram na Izlakah in v občini Zagorje ob Savi.
Primerjati maršala Tita s Hitlerjem, Stalinom in drugimi morilci, diktatorji in despoti je SKRAJNO neokusno in na DNU mentalno-higienskih NEKVALITET in VIŠEK NOVINARSKE NEETIČNOSTI IN NEMORALE.
Da imate izobrazbo, da imate stanovanje, da ima vaša soproga odgovorno službo z našimi najmlajšimi, gre zasluga tudi prejšnjemu sistemu in skrbi za človeka in sočloveka. Temelji te države, ki je danes svobodna in samostojna, SE NISO PRIČELI Z ZAPRTJEM Janeza Janše in ostalih treh sotrpinov, tudi ne s prihodom DEMOS-a na oblast. Temelji naše samostojnosti so že v pradavnini: Karantanija, kmečki punti in upori, pomlad narodov 1848, naši pesniki, pisatelji, jezikoslovci, napredni in zavedni duhovniki ipd.
NOB slovenskega naroda pa je dala tiste osnove in vseljudski odpor ter ZAGOTOVILO, daje slovenski narod sploh FIZIČNO obstal in, daje ohranil svoj jezik in narodnostni teritorij.
Svojo lokalno novinarsko primitivnost ste pokazali tudi s popolnim nepoznavanjem novejše zgodovine slovenskega naroda. Narodni heroj Tone Tomšič je bil ustreljen kot talec od italijanskih fašistov leta 1943 v Gramozni jami v Ljubljani. Zapeljite se tja in si oglejte spomenik njemu in ostalim talcem. Vi pa ste ga uvrstili med "podanike in podrepnike" ter krivce za povojne poboje domobrancev in drugih navedenih izdajalcev. Preberite si ZGODOVINO ponovno!
K sreči sta vaš glavni in odgovorni urednik Mojmir Maček in verjetno tudi v.d.direktoija Peter Ravnikar opazila vso NIZKOTNOST IN PONIŽANJE vašega članka in sta vam na isti strani objavila ANTIPOD, članek Pavle Zadobovšek, ki opisuje vse trpljenje, bedo, revščino in lakoto, ki sojo doživljali prebivalci REVIRJEV v svoji ponosni in težki zgodovini.
Zatorej, poleg literature in vseh knjig, ki ste jih dosedaj proučili, vzemite v roke tudi takšne, da boste spoznali tudi drugo plat medalje. VZEMITE se v roke in se VZDRŽITE pisanja takšnih in podobnih člankov. Kajti: KDOR NE ZNA CENITI ZGODOVINE SVOJEGA NARODA, TA NE ZNA CENITI TUDI SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI LE-TEGA.
Z daljnimi pozdravi, Andrej Kos, Izlake 17, 1411 IZLAKE
Pokušina medu na Izlakah
V okviru praznovanj zagorskega občinskega praznika so sc tudi letos predstavili čebelarji. Čebelarsko društvo Zagorje namreč deluje že 82 let, v tem času so izdali tudi brošuro o kronološkem delovanju društva ter priročnik za kuhanje: Slastne medene dobrote. Predsednik društva je Dušan Kolenc, tajnik pa Drago Šikovcc, ki je povedal, da so letos čebele "pridelale" največ cvetličnega in lipovega medu. V društvenih prostorih na Izlakah so pripravili degustacijo točenega medu, pokušino raznih medenih dobrot, predstavitev stare in nove opreme za čebelarje kot tudi knjig, ki čebelarje seznanjajo o čebelarstvu; za zanimivost pa so poskrbele panjske končnice Antona Koželja iz Šmarij Sap.
Točenje medu
Delovanje zagorskega Čebelarskega društva je pestro, vsako leto organizirajo več predavanj o čebelarstvu in gredo na izlet h kakšnemu čebelarju. Tudi čebelarstvo, prav tako kot vsaka druga kmetijska stroka, zahteva precej znanja in izkušnje ter od čebelarja zahteva tudi veselje do dela. Čebele so še vedno zgled delavnosti, vztrajnosti in dobre organiziranosti. "S prenašanjem cvetnega prahu iz cvetja v cvet, oploja čebela rastline, da dobimo več sadja in semena," so povedali čebelarji, seveda pa je večina obiskovalcev v dneh od 10. do 12.
avgusta, ko so od 17. do 20. ure v Čebelarskem domu na Izlakah potekali dnevi medu, najbolj radovedno segla po pecivu iz medu, si ogledala skrbno pripravljeno razstavo o čebelarstvu ter si za osvežitev lahko privoščila medeno žganje. Zagorski čebelarji prodajajo med pod skupno embalažo: Domači med iz okolice Zagorske doline.
Med privablja - k pokušini in druženju
in hoj e v med. Med je okusen na kruhu ali v pecivu, primeren
KUHANO VINO Z MEDOM
Potrebujemo: 11 belega vina, 150 g medu, 4 klinčke, cimetovo skorjo, limonino lupino.
Vino in začimbe prevremo, odstavimo, dodamo med, pomešamo, da se raztopi in ponudimo vroče. Če kuhanemu vinu dodamo še 2 dl ruma, dobimo grog.
sicer pa je med koristen v zdravstvu namesto sladila za čaj ali kavo in in kozmetiki. Čebelarji ločijo sedem tudi v omakah, vrst medu: akacijev, cvetlični,
kostanjev, gozdni, lipov, smrekov	Besedilo in slike: ER.
CiJiCi
\\F. 7.F
Tildi letos je bilo praznovanje zagorskega občinskega praznika zanimivo in pestro, z mnogimi zabavami kot tudi pridobitvami. Vsekakor je večina najbolj željno in radovedno pričakala Zagorsko noč, ko se imajo pravzaprav Zagorjani kot tudi preostali Zasavčani dejansko priliko srečati in se v poletni sproščenosti ali tudi zagorelosti malce pozabavati. Letos je z ansambli: VICTORV, MAGAZIN ter z Alfijem Nipičem in ansamblom Zupan veseljačenje potekalo v soboto, 4. avgusta z ognjemetom ob 24. uri. V dopoldanskih urah je potekalo tudi državno lokostrelsko prvenstvom, popoldne pa so se kolesarji podali na Zasavsko sv. goro in nazaj, tekači pa v štafetnem teku iz Orehovice do Zagorja. Pred zagorsko tržnico se je ob 18. uri začel promendani koncert orkestra SVEA, folklore iz Čcmšcnika in radeških mažoretk. Program, s podelitvijo nagrad najhitrejšim kolesarjem in tekačem, je povezoval Drago Butja, za pozdravne besede pa je poskrbel zagorski župan Matjaž Švagan. (besedilo P.R., slikal Tomo Brezovar)
Pihalni orkester SVEA je z dirigentom Edvardom Eberlom v večernih urah svečano zaigral publiki, ob njih pa so zaplesale radeške mažoretke.
Orkester SVEA okoli 20. ure v soboto, 4. avgusta v sprevodu do Gasilskega doma Zagorje, kjer so "spil" predali ansamblu VICTORV, ki je že čakal na nastop, publiki pred zagorsko tržnico pa je zapel Alfi Nipič ansamblom Zupan.
Kdor se še do polnoči ni ogrel, čeravno si je lahko postregel z zastonj sladoledom oziroma "z lučkami - Sladkosned", katere je, da je bil štos še večji, delil tudi zagorski župan, je lahko po polnoči zažural z ansamblom MAGAZIN. Sicer pa je za osvežitev in dobro počutje Občina Zagorje ob Savi dala za rundo -17.165 lučk, kolikor je prebivalcev zagorske občine. Bravo, sladoledarji!
Zagorska noč 2001 - plesno, zabavno, družabno ter organizirano z dobro hrano in jedačo, ki se je cedila in točila do jutranjih ur, pa še župan Švagan je imel polne roke dela s sladoledi.
FMmM FMNŠTFRC FMŠTFFC FMŠFFRC FMFFFRC FMŠFFRC FMNŠTFRC FM/VŠTFRC FM/ZŠFFRC FMFFFRC
SOCIALNA POMOČ V OBČINI TRBOVUE
Občinski svet Občine Trbovlje je nedavno tega sprejel sklep o dodeljevanju socialne pomoči v Občini trbovlje. Sklep je že začel veljati, namenjen pa je občanom
Občine Trbovlje, ki jim je nujno potrebna pomoč občine, potem, ko so že izkoristili vse zakonske možnosti. Denarno socialno pomoč bodo dodeljevali le izjemoma, sicer pa bo ta pomoč potekala s pokrivanjem raznih stroškov, pomoč je v glavnem namenjena
plačilu pogrebnih stroškov, subven-cionirnju prehrane, nakupu šolskih potrebščin osnovnošolcem, nakupu ozimnice, doplačilu dodatnega zdravstvenega zavarovanja ali nujnih zdravstvenih storitev za starostnike s kronično boleznijo, za subvencioniranje stroškov
komunalnih storitev in za druge stroške in izdatke za premostitev trenutne materialne ogroženosti upravičenca ob upoštevanju dejanskih materialnih razmer. Sicer pa pravilnik podrobneje ureja ta vprašanja.
IL.
n n ttl n

Redko se zavemo tega, saj ta misel zahteva od nas vseh nekaj, kar nismo ravno pripravljeni dati: pustiti drugačnosti drugačnost. Nismo ne prvi in ne zadnji, ki pišemo o žalostnih usodah ljudi, ki jih je življenje naredilo drugačne. Mnogo je Alenk, ki bi lahko pripovedovale svojo žalostno zgodbo in vendar se tokrat posvetimo le eni od njih, Alenki Kirhmajer iz Hrastnika.
Življenje vodi ljudi po mnogoterih lepih in manj lepih poteh in Alenkina zagotovo spada med slednje. Sama ugotavlja, da bi lahko napisala knjigo, ki bi jo zagotovo uvrstili med grozljivke. Bolezen je Alenko zaznamovala v njenem najnežnejšem otroštvu. Kb seje pričela zavedati sebe, seje že selila iz bolnice v bolnico. Otroška leta je preživljala tam in pravi, daje bila tako zbegana, da včasih sploh ni vedela, kdo so njeni starši ali zdravniki ali oče in mama. Epilepsijajo je zaznamovala za vse življenje, v kolikor pa je ni prizadela bolezen, so jo pa ljudje. Njeni najbližji, od katerih je pričakovala ljubezen in pomoč, sojo "pustili na cedilu".
"Kaj mislite, božjasten otrok, to je sramota! Sramovali so se me!" je med solzami potožila. V najstniških letih, ko vsako mlado dekle zacveti in sanjari o ljubljenem, s katerim si bo ustvarilo družino in o otrocih, seje tudi njej nasmehnila sreča. Ampak zares samo nasmehnila. Pravi, da njenim domačim vse skupaj ni bilo čisto nič všeč. Spoznala je fanta in zaljubila sta se. Želela sta se poročiti in si ustvariti družino. Oba sta bila srečna. Pri devetnajstih letih je rodila sina, potem pa..., če je bila prej njena življenjska pot trnova, je zdaj postala Kalvarija.
"Ko sem prišla z otrokom domov, so mi ga zaklenili v drugo sobo, da nisem mogla do njega. Si predstavljate mlado mater, da ji vzamejo dojenčka? Rekli so, da nisem sposobna skrbeti zanj in ostal je pri mojih starših, ki so postali njegovi rejniki. Za očeta je zapisano, da očetovstvo ni ugotovljeno, kar sploh ni res, saj seje še leta po tem zanimal zanj in spraševal po njem, četudi sije ustvaril svojo družino. Kaj pa je hotel drugega, saj do mene in najinega sina ni mogel. No, takrat, ko nisem mogla do svojega malega otročička, da bi ga nahranila, sem pa zares ponorela. Prišli so policaji in znašla sem se v Polju. Zdravniki me niso hoteli poslušati, ko sem jim pripovedovala, kaj se mi je zgodilo in potem so sledile selitve iz ene psihiatrične bolnice v drugo. Dolgo nikomur ni prišlo na misel, da jaz, kot epileptik, ne spadam tja. To ni bolezen, zaradi katere se gre v norišnico. S pravilno
16. VELSRPNA 2001
vrv



31
aoa
terapijo se da lepo normalno živeti. V bolnicah sem se "reševala" tako, da sem delala razne tapiserije in ročna dela, pomagala v kuhinji in drugim bolnikom. Nazadnje so le spoznali, da ne sodim tjakaj."
Nato seje začel zanjo drugi križev pot. Mlada, zapuščena, ožigosana s pečatom "norice", predvsem pa doma nezaželjena, seje potikala mnogokje, je pripovedovala med solzami. Pajo je spet oplazil žarek sreče. Dobri ljudje v Celju sojo vzeli k sebi in ji pomagali. Marsikaj seje pri nj ih naučila in za vse jim je globoko hvaležna. Začutila je, daje prišel čas, da se osamosvoji. Vrnila seje v Hrastnik in dobila, kot sama pravi, luknjo brez stranišča v rudniški koloniji. Nekaj časa je delala v hrastniški Steklarni, preden sojo invalidsko upokojili. Ker resnično ni "nora", se je zavedala, da ji pripada kaj več, oziroma vsaj človeka vredno stanovanje. Prošnje, skupaj z zgodbo njenega življenja, so romale do vlade, do varuha človekovih pravic, do predsednika Kučana, do ministrstev in še in še...in uspelo je. SPIZji je dodelil primerno stanovanje, v katerem je Alenka našla svoj mir in tudi zdravje. VSE ji pomeni to stanovanje in s strahom in pa nekakšnim kljubovanjem pravi: "Če gre to stanovanje, grem tudi jaz...Edino tukaj se počutim varno in zdravo in tudi nimam napadov."
Pokojnina je majhna, življenje pa drago. Od štiridesetih tisočakov ji ostane bore malo in s tem mora nekako preživeti. Brez pomoči dobrih prijateljev, ki pa so v glavnem od drugod, bi bilo še težje. Srečna je, da zdaj nima napadov, kajti od okolice se ne nadeja pomoči. Ta občutek zapuščenosti in brezbrižnosti jo boli.
Preteklost, težko življenje in travme, ki jih je ves čas doživljala, pa zdravila, močna pomirjevala, odtegnjenost iz znanega okolja, vse to vpliva na spremembo osebnosti. Kar se je zakopalo globoko v podzavest, ker je preboleče, da bi zavest zmogla prenesti, je Alenko neizbrisno zaznamovalo. Pa ne na zunaj, saj zunanjost ljudi je tako zelo različna in iz dneva v dan drugačna, ampak jo je zaznamovalo v duši. Vsa vprašanja, na katere ne najde odgovorov, še manj pa logične razlage, nosi v sebi in s seboj. In v samotnih urah se razbohotijo in razrastejo, ko terjajo pameten odgovor na: zakaj jaz, zakaj meni, zakaj... Takrat Alenka potrebuje nekoga, dajo posluša, da mu izlije čašo grenke bolečine, ki jo pije in ji ni videti dna, da pove da ne more razumeti, kako da so v življenju vprašanja, na katera nikoli ne bo dobila odgovora. Prav zato potrebuje pomoč! Pomoč vseh ljudi, da bo lahko
zaključila poglavje o preteklosti, obrnila list v svojem romanu in pričela na novo. Alenka je urejena ženska srednjih štiridesetih let, ki zna skrbeti za sebe in ob polnem predalu raznih tablet, je še kako uravnovešena, drugače bi jih že tudi "uporabila" - vse naenkrat. Pravi, daje rada lepa in urejena. Tudi njeno stanovanje je tako. Čisto njena osebna stvar pa je njen okus. In vendar rabi pomoč! Rabi ljudi, ki ji bodo pomagali pustiti preteklost v preteklosti, da je ne bo spremljala vsak dan, na vsakem koraku, ko gre v trgovino, ko gre na sprehod, ko obišče zdravnika, od katerega ne pričakuje drugega, kot toplo besedo, kadar ji je hudo...
"Imajo me za noro, imam pečat in v mestu kažejo za menoj, češ da sem zmešana. Jaz pa bi rada le mirno življenje. Rada bi objela sina in mu povedala, da ga imam rada. Rada bi pletla za vnuke, rada bi imela za praznike svoje ljudi ob sebi, saj obstajajo...Moja srčna želja pa je, da najdem stik s sinom, da bo spoznal, da nisem to, za kar so me proglasili in me pri njem očrnili!"
Ne, Alenka ni ne zmešana, ne nora, je pa drugačna in to drugačnost ji je vtisnila bolezen, zdravljenje in zdravila in pa razočaranje nad ljudmi, od katerih je pričakovala nekaj, česar ji niso bili sposobni dati. Drugačno življenje, ki ga je imela ves čas, od rane mladosti do danes, jo je spremenilo. Zaradi tega je ljudje ne sprejemajo medse in se nemalokrat obračajo in dvoumno nasmihajo. Škoda, da se ne zavedajo, da je vsakdo, ki ga srečamo, naše ogledalo. In ob vsem tem se lahko vprašamo, kdo je pravzaprav "normalen" in kdo "nenormalen" ali zmešan, po domače. Samo zato, ker je nekdo nekoč potreboval pomoč psihiatrije, to še ni to, da pa je potrebna strpnost vsakogar za sožitje med vsemi, to pa je tisto, česar se v življenju prepogosto sploh ne zavedamo, kaj šele, da bi takšni bili - tako eni, kot drugi, kajti uspeh je zagotovljen šele, če so čustva obojestranska!!!
MAH
16. VELSRPNA 2001
F. j7 Jf.F\\F
ANkET/1
Jure in Francelj sta že spet razjezila svoji ženi. Na sobotni dan, ko je končno vsa družina skupaj na kosilu, stajo mahnila v najbližje gostišče, da podebatirata. In je Franceljnova žena Micka povsem vzkipela, češ, saj se Francelj z Juretom glede trenerja in treningov Olimpije za svetovno prvenstvo ne bo nikoli strinjal. Tudi Juretova žena Joža je pridodala, da ju še dolgo ne bo domov in da bo še najbolj profiliral gostilničar, ker si glede marsikakšnih zadev zlepa ne bosta dala prav. Vendar sta bila Jure in Francelj vsaj toliko firbčna, da sta morala slišati in pokomentirati svoja mnenja. In čeravno sta bila njuna pogleda na zadeve precej različna, sta s skupnim premlevanjem pridodala marsikakšno zanimivost in se nemara še nasmejala ob svojih komentarjih.
Kajpak bi bilo precej dolgočasno, če bi hotel vsakdo vztrajati zgolj ob svojem mnenju. Slejkoprej se namreč zdi zanimivo, ali magari prisrčno, tudi mnenje drugih, ker imajo k stvarem drugačne pristope, mnenja in interese. Nekateri ljudje so sicer bolj čustveno dovzetni in rajši, kot razglabljanja o novih idejah, prisluhnejo in sodoživljajo z nekom trenutke jeze, spoštovanj a ali občudovanja. S tem v zvezi bi se tudi prej omenjena Jure in Francelj drugače razumela, če bi bila oba zaljubljena v isto punco ali če bi nemara Jure Franceljna povabil na pivo zato, da bi mu povedal o svoji (ne)srečni ljubezni.
Sleherni pa ima kdaj dobre kot tudi slabe trenutke, kijih želi s kom deliti. Seveda pa je nekaterim ljudem kar prirojeno, da znajo biti zelo razumevajoči in se zdi, da ob vsaki priložnosti najdejo ustrezne besede. Drugi pa so morda, bolj kot do filmskih ali gledaliških novosti ali za ljubezni in prevare prijateljev, dovzetni in razumevajoči za modo, zabave. Vsekakor še ža druženje velja, da je pristnejše in prijetnejše, kadar ga preveva tudi medsebojno razumevanje.
Besedilo la slike: Petra Bodovlt
Kristjan Rihter, kuhar, iz Hrastnika:
"Zelo rad poslušam prijatelje, rad se pogovarjam z njimi, zanimajo me njihove prednosti kot tudi težave in upam, da znam biti dober prijatelj. Menim, da problem lažje rešiš, če s kom podebatiraš."
Mojca Kosi, študentka, iz Zagorja: "Le z druženjem pridobiš toleranco, kije potrebna za razumevanje drugačnih mnenj ali stališč. Precej razumevajoča sem tudi do lenobe, dosti manj pa za neiskrenost drugih. S prijatelji pa seje treba tudi družiti in komunicirati z njimi, saj seje vsakega problema lažje lotiti, če se o stvareh pogovoriš."
Ida Repovž, upokojenka, iz Zagorja:
"Rada imam ljudi in nisem zamerljiva.
Res pa je, da so ti nekateri ljudje bolj simpatični od drugih.
Vendar vsakemu
dopuščam, da pove svoje mnenje, saj ima vsak v nečem tudi prav. O problemih pa moraš govoriti, saj vsakdo kakšenkrat doživi neuspeh v ljubezni, šoli ali službi, in pri poslušanju drugih znam biti zelo razumevajoča ter znam ljudi 'pocrkljati' s tem, da se z lahkoto zaupajo."
Franc Štimec, gostinec, iz Kisovca: "Zlepa ne vzkipim ali se razjezim in mislim, da sem kar
razumevajoč za mnoge stvari. Mnenja pa sem, da drugim zelo ustrežeš, če jim prisluhneš, potlej pa je važno še, da znaš v pogovoru popustiti ali pa biti potrpežljiv. Vsakdo ima namreč drugačne želje, vendar so tudi čustva pri družabnih stikih zelo pomembna."
Manja Logar, dijakinja, iz Litije: "Rada prisluhnem prijateljem, če imajo kakšne probleme. Sicer nisi vedno najbolje razpoložen za razgovore, vsekakor pa se s pogovorom reši marsikak problem. Menim, da se tudi konflikti med ljudmi pojavijo večinoma zaradi tega, ker se ne znajo pogovoriti ali ker so preveč egoistični. Vendar vsakdo s pogovorom tudi kaj pridobi."
Žana Palčič, dijakinja, iz Litije: "Včasih se s prijatelji tudi skregamo, ampak s pogovorom lahko rešiš vsak problem. Pri ljudeh pa me najbolj
moti, če so preveč zahtevni do drugih, sicer pa sem zelo razumevajoča - tudi do odštekanih oblačil in do punk glasbe."
Marjana |
Rotar,
upokojenka, iz Ljubljane:
"Če nečesa ne razumem, takoj povem, da ne razumem in da želim, naj mi razložijo. In to velja za
sleherno stvar, tudi za medsebojna druženja. Vendar le, ko zaupaš, in če si se pripravljen pogovoriti, se problemi lahko rešijo. Pa tudi radoveden si, kako probleme rešujejo drugi."
ANKETA
ti.TiTinj 3 M n n
16. VELSRPNA 2001
Marta Hrušovar
ŽELJE IN HOTENJA
Mnogo vode je preteklo od takrat, ko sta prijateljici v zaupnem pomenku stiskali glavi in je ena od njiju veleumno in malo (ali pa mnogo) zelena ugotovila: "Kako si ti srečna, ko dobiš vsakega moškega, ki ga hočeš!"
Spomin je sprožil niz misli. Nekateri res dobijo vse kar hočejo, nekateri pa še tisto ne, kar si tako srčno in dolgo želijo.
V	tem trenutku sem dojela kaj in kje je listo, s čemer dosežemo izpolnitev ali pa neizpolnitev svojih potreb. Samo dva glagola sta v igri pa je razlika tako velika, da me je šokiralo.
"Hočem!"	"Želim!"
Seveda lahko v obeh primerih vključimo tudi besedico "prosim ". Ampak srž zadeve ni v tem. Lepo in vljudno je in spodobi se, kadar se dogaja dialog, če pa gre za monolog, potem že sami veste, kaj in kako boste začeli stavek, s katerim boste izrazili svoje misli. Dokler so v naši glavi, so naše misli izključno naša last in imamo popolno svobodo misliti jih. Nobene cenzure, nobene morale, nobene kaj vem kakšne še omejitve, ki smo jo izumili mi sami, "najinteligentnejša" bitja na zemlji, ki nam ni jasno, da se izpolnitev ali neizpolnitev prične v naših lastnih mislih in še vedno ne dojamemo, da so misli energija, ta pa je neuničljiva.
V	čem je razlika med besedama hočem in želim? S prvo zelo natančno opredelimo, da hočemo in smo tudi prepričani, da nam pripada. Brez vsakršnega dvoma! Potem tako tudi je, kajti "beseda je meso postala". Misli ustvarjajo dogodke. Kadar ni dvomov, ko nekje v ozadju ni nobenega "kajpa če", takrat je uspeh zagotovljen. V nasprotnem primeru bo polomija, kajti "misel botra" je močnejša. Prepričani ste, da imate važno vest in da bo vsakogar, ki mu jo boste hoteli povedati, zanimala. Niti malo ne dvomitev v to! Zgodilo se bo, da boste srečali pozornega poslušalca, ne da bi ga sploh iskali. Nujno vam je potreben dokument, za katerega ni gotovo, da v arhivu sploh obstaja, ampak v prepričanju da "ni da ni"potrkate na vrata urada in v nekaj dneh imate željeno v roki.
Zamislite se in videli boste, da je v življenju nešteto dogodkov, ki vas bodo prepričali, da je vaša misel tista, ki ustvari dejanje ali nedejanje. Je pa res, da je v življenju navadno tako, da negativne situacije pustijo v našem spominu močnejšo sled kot pozitivne. Le zakaj smo tako trapasti, da vlačimo za sabo preteklost in to največkrat njen slabši del. Mar ni že to dovolj, da si v življenju venomer nekaj želimo. In če dojamemo, kaj pomeni "želeti si” in če upoštevamo, da imamo svobodno voljo, ki nam je nihče ne more kratiti, potem vemo, da si bomo lahko na ta način vse življenje le "želeli", ker sami tako hočemo. Želja je želja, hotenje je hotenje! Da se želja uresniči pa je treba pljunili v roke in nekaj narediti. Če drugega ne, spremeniti svoje prepričanje in z vlaka želja prestopiti na vlak hotenj in to preden odpeljeta - oba.
Zdaj pa nikar na vrat in na nos ne dirjajte k šefu in že na vratih tulite, da hočete večjo plačo. Ne bo zlaufalo! V najslabšem primeru boste še ob to, ki jo imate. Lahko pa razčistite sami s seboj, da v življenju hočete od sebe nekaj več in temu primerno usmerite svoja prizadevanja. Pričnite hoteti in pri tem vam prava beseda na pravem mestu lahko zelo pomaga. Nikar pa ne sedite doma v fotelju in sanjarite, da ste na direktorskem stolčku in ukazujete: "Kavico, vinjak in moj rokovnik!"
Napaka! Še pes, če ga imate, vas bo pomilovalni pogledal, saj ceh on ve, da mora dvigniti taco, če gre lulat.
Ne želeti, hoteti je treba in za to tudi nekaj storiti!
Boštjan Grošelj:
PUBERTETA - KAJ JE TO?
Pogosto uporabljene besede sčasoma postanejo obrabljene. Izgovarjamo jih kot samoumevne, s tem pa izgubljamo občutek za njihov pomen. Ena takih je tudi beseda 'puberteta'. Mislimo, da vemo, kaj pomeni, zato se le redko vprašamo, kaj se skriva za njo. Gotovo označuje čas našega spolnega in čustvenega dozorevanja, ko se otroško spreminja v odraslo, ko sprejemamo čedalje več pravic, a z njimi tudi več dolžnosti. Slednje zaznamuje prestop zakonsko določenega rubikona polnoletnosti. Pa starost 18 let res pomeni zrelost?
Vsekakor smo spolno zreli, vendar to še zdaleč ni dovolj za zrelost v polnem pomenu besede. Lahko trdimo, da dozorevanje traja vse življenje. V puberteti smo do zadnjih vzdihljajev, zato se je slepo predajati občutju, da smo z uradno priznano odraslostjo tudi zreli za soočanje z življenjskimi preizkušnjami. Če bi se zavedali, da je mladostništvo v resnici šele začetek pravega osebnostnega zorenja, bi v vsakdanjem bitju in žitju ravnati bolj odgovorno.
Kaj nas žene, da postavljamo spomenike svoji namišljeni odraslosti? Kaj nas vleče v poveličevanje lastnega piedestala zrelosti? To je dokaz votlega egoizma, ki z iluzijo odraslosti nadomešča primanjkljaj odrasle naravnanosti, presojni zastor, ki nas kaže še manj zrele, kot sicer smo. Pomanjkanje življenjske modrosti, kar je lahko druga beseda za zrelost, je najbolj vidno ravno takrat, ko se prepustimo varljivemu vetriču, ki nam blagodejno šepeta zlagano melodijo lastne pomembnosti, utemeljene zgolj na zavesti, da nam je družba priznala polnoletnost.
Smo zaradi družbenega priznanja kaj pridobili? Odgovor je jasen: nič, če izvzamemo pravno obravnavo. Osebnostno smo na istem kot dan prej. In stanje osebnosti je čisti odsev odraslosti. Našo zrelost določa način razmišljanja in čustvovanja, način delovanja v odnosu do ljudi in sveta okrog sebe. Kot odrasli bi morali biti svetel zgled nepolnoletnim vseh starosti, zlasti še otrokom v najnežnejših letih. Le tako lahko prispevamo k zrelejšemu, bolj ustvarjalnemu in srečnejšemu okolju. Življenje bujneje uspeva v sončnih, toplih in s hrano bogatih pokrajinah kot na hladnih, opustelih območjih.
Če med soljudi širimo sončne žarke ljubezni in krepčilne kaplje sožitja, gradimo lepši svet, s čimer dokazujemo svojo zrelost. Zaverovanost v naš prav za vsako ceno pa zbija našo vrednost na tržnici odraslosti. Oddajamo hlad in se sušimo, iz nas odtekajo sokovi, ki nam pomagajo k človeka vrednemu življenju. Spreminjamo se v žive mrtvece, ki so pozabili na lastne sanje, ki edine lahko dajejo življenju smisel. Kje je odraslost ljudi s spuščenimi jadri? Kdo od njih še lahko trdi, da je kos življenjskim izzivom, če ga nemirna barka brez kompasa meče ob ostre čeri?
Prav ljudje brez kompasa pa so ponavadi tisti, ki delijo nasvete, kako živeti. Vsevprek oznanjajo omejeno življenjsko naravnanost, zabeljeno z zažganimi ocvirki temnih, mrzlih, spolzkih misli, ki jih ohranjajo v začaranem krogu brez upanja. V malodušje, trpljenje in obup pehajo še soljudi, pogosto celo v prepričanju, da jim s tem pomagajo k lažjemu življenju. Najbolj nazorno to vidimo v primerih staršev, ki osebnostno dušijo otroke. Kot t. i. odrasli naj bi imeli pravico usmerjati svoje otroke, čeprav so v resnici takšni otroci bolj zreli od njih, a se ob nenehnem duševno-duhovnem zastrupljanju počasi spreminjajo v njihove nezrele kopije.
Kaj lahko storimo proti temu? Samo eno. Brez prestanka si prizadevajmo za lastno zorenje, pri čemer naj nas preplavlja zavest, da je osebnostna rast vseživljenjska. Ob besedi 'puberteta' se vprašajmo, ali se imamo za odrasle. Če se imamo, se nad tem zamislimo in ustrezno ukrepajmo. Če se počutimo kot zvedavi pubertetniki, pa se optimistično nasmehnimo ob misli, da stopamo po poti k resnični odraslosti.
J.JI, llf^ J. \V'\ <4.
y©[p©[ru [p© p w©©©m@ bo


a 15
0)(0
mm
Na 14. svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov, ki se je odvijalo od 28. junija do 22. julija letos v Kerkradeju na Nizozemskem, je sodelovalo v konkurenci simfoničnih pihalnih orkestrov (harmony band) 64 orkestrov. Le-ti so bili razvrščeni v štiri kakovostne razrede. Delavska godba Trbovlje je na posebno povabilo organizatorjev prvenstva oziroma VVMC fundacije nastopila v najvišji koncertno-umetniški skupini. Ob tej priliki pa smo za nekaj vtisov in pojasnil zaprosili predsednika godbe Gregorja Špajzerja.
Kakšen je razlog obiska in kaj se je dogajalo v Kerkradeju na Nizozemskem?
Trboveljski godbeniki smo bili lani zelo počaščeni, ko smo prejeli vabilo za nastop v koncertni skupini svetovnega prvenstva pihalnih orkestrov na Nizozemskem za letošnje leto. Tekmovanje na Nizozemskem dobro poznamo, zato smo takoj vedeli, da pomeni koncertna skupina najvišji rang tekmovanja, kije Vgodbeništvu na voljo. Ta skupina je bila uvedena leta 1985, ker je bilo očitno preveč dobrih orkestrov v prvi skupini. Tekmovanje WMC, ki vsaka 4 leta poteka že od leta 1951, sicer obsega se tri kategorije: prvo, dmgo in tretjo. V koncertni skupini je mogoče nastopiti le na podlagi posebnega vabila organizatorjev - fundacije WMC. Povabilo, ki smo ga prejeli, je posledica dobrega dela in uspehov skozi vsa leta delovanja, ko smo ena najboljših godb v Sloveniji. Na svetovnem prvenstvu smo nastopali že štirikrat. Leta 1974 - ob prvi udeležbi na svetovnem
prvenstvu - je godba, pod vodstvom takratnega dirigenta prof. Mihe Gunzka, osvojila absolutno prvo mesto, zmagalaje v kategoriji vseh orkestrov, ne glede na skupino. Letos smo imeli spet možnost naskoka na absolutno prvo mesto. Ko smo se zadnjič udeležili tekmovanja na Nizozemskem, leta 1993, smo tekmovali v prvi skupini, ki pa ni bila takrat več najvišja kategorija, saj je, kot sem že povedal, obstajala še višja -koncertna kategorija. Na letošnjem tekmovanju smo osvojili osmo mesto, kar je zelo lep uspeh glede na vse sodelujoče. V koncertni kategoriji (v vseh kategorijah je bilo 64 orkestrov) je nastopilo 11 orkestrov, od katerih smo Slovenijo zastopali mi in Pihalni orkester železarjev Ravne na Koroškem. Če primerjam naš orkester z drugimi, ali pa kar generalno slovensko godbeništvo z drugimi državami, bi težko govoril o razliki v kvaliteti muziciranja, kvaliteti dirigentov, godbenikov. Razlika je predvsem v organizacijskih prijemih.
Zmagovalni orkester Sociedad Musical "la Artistica" iz Bunola v Španiji ima profesionalnega dirigenta. Njihov dirigent je šolan dirigent in je prišel v Španijo iz Nizozemske nalašč za to, da vodi ta orkester. Poleg tega imajo profesionalno vodstvo in jih država popolnoma podpira. So pokrajinski orkester iz Valencije in v njem so zbrani najboljši glasbeniki tega področja.
Je ta revialni oz. orkestrski del podoben zlati ligi pri atletiki z najboljšimi rekorderji in med njimi izberejo tistega »naj«?
Ja, ta kategorija tekmovanja je res nekaj izjemnega, saj v njej nastopajo resnično najboljši svetovni pihalni orkestri. Po svetu je mnogo svetovnih godbeniških tekmovanj, vendar pa je tekmovanje WMC v Kerkradeju tisto, ki mu strokovnjaki dajejo naj večjo težo. V mesecu, ko traja to tekmovanje, je na enem mestu vse kar v svetu v godbe-ništvu kaj pomeni - skladatelji, dirigenti, ... Kot rečeno pa je koncertna skupina vrhunec vsega dogajanja in res bi jo lahko primerjali z zlato ligo. Mi smo zadovoljni že s tem, da smo se uvrstili na to prvenstvo in med to elito, ker v njo ni tako lahko priti. Tukaj so pomembni vsi uspehi, ki jih je orkester dosegel na nacionalni in na mednarodni ravni in šele potem sledi vabilo. Sama uvrstitev je rezultat več okoliščin: lahko ima
orkester dober ali slab dan, konec koncev vpliva na rezultat tudi ugled orkestra (kot v vsakem športu imajo nekaj malega prednosti tisti, ki so si ustvarili določen ugled). Značilno za koncertno kategorijo je še to, da v njej ni medalj (zlatih, srebrnih ali bronastih), tako kot v drugih kategorijah tega tekmovanja in na drugih tekmovanjih. Tam lahko doseže tudi 10 orkestrov zlato medaljo, ali pa zlato medaljo s posebno pohvalo. V koncertni skupini pa gre za absolutno razvrstitev (prvo, drugo, tretje itd mesto). Mi smo dosegli osmo mesto in 90,08 točke. Če bi to prevedli v oceno tekmovanja v prvi skupini, bi bila to zlata medalja s posebno pohvalo, ker teh nagrad tu ni, nam ostane samo 90 odstotkov in absolutno osmo mesto na svetu. Nivoju tekmovanja primerni so tudi programi, ki jih orkestri v tej konkurenci izvajajo: po večini gre za najzahtevnejša dela napisana originalno za godbo ali pa za priredbe najtežjih simfoničnih del, še posebej iz 20. stoletja. Tudi obvezna skladba za letošnje tekmovanje je bila neverjetno težka. Na koncu nam je bila skladba Alexandra Comitasa že kar všeč, saj smo jo med dolgimi urami vaj že nekoliko spoznali in razumeli. Pri nas je malo orkestrov, ki so sposobni igrati skladbe te težavnostne stopnje. Z našim izvajanjem obvezne skladbe je bil
i Tit, ni: i7,1 n.
zadovoljen tudi sam skladatelj, kar nam veliko pomeni.
Katere skladbe ste še predstavili poleg obvezne?
Kot sem že rekel, je bila obvezna skladba za letošnje tekmovanje v naši kategoriji skladba nizozemskega skladatelja Alexandra Comitasa: A Night on Culbin Sands. Sicer njegovo ime ne zveni nizozemsko, vendar pa je to vzdevek skladatelja Eda de Boera. Vzdevek si je nadel, ker je študiral ljudsko glasbo v Armeniji, tako da je to armensko ime. Skladba je programska, napisana po neki škotski drami. Zgodba je naslednja: neke noči je zelo rodovitno pokrajino grofijo Culbin na severu Škotske zajelo močno neurje, vendar ne običajno. Z neba je začel padati pesek, ki je povsem zasul rodovitno pokrajino ravno v času žetve. Skladba dogajanje dobfo ponazarja: zelo miren začetek se stopnjuje, postaja vse bučnejša, na višku vse bobni, se trese in se potem ponovno umiri. Poleg te obvezne skladbe pa smo igrali še skladbo Giacomma Rossinija v aranžmaju R. Hermanna pod naslovom Intro-duction, Theme and Variations for Bb Clarinet and Band, ki jo je fantastično odigral solist Jože Kotar. Skladba je bila izjemno doživetje: po koncu je bila publika v dvorani (preko 3000 obiskovalcev) na nogah, vpitje kot na nogometni tekmi, tako, da smo bili res vsi ganjeni. Občutje bomo še lahko kdaj podoživeli, saj je bil tekmovalni koncert posnet, tako da si bomo zgoščenko z bučnim aplavzom še kdaj lahko zavrteli. Sledila je skladba Paula Hindemitha Simphony in B Fiat, kije težka tehnično, še bolj pa muzikalno. Napisana je bila leta
1951, za godbo 20. stoletja. Zaradi svoje težavnosti se ne izvaja prav pogosto - v Sloveniji smo prvi orkester, ki se jo je lotil. Orkestri, že s tem ko se jo lotijo, pokažejo določeno zrelost. Zadnja v programu je bila skladba Roka Goloba: Godba gre v vesolje (stavki: Pot, Planet nedolžnosti, Finale), ki pa je bila obvezna skladba z lanskega državnega tekmovanja in smo izkoristili priložnost - zdi se nam prav, da v mednarodnem merilu in na takšnem pomembnem tekmovanju opozorimo na slovensko ustvarjalnost, da predstavimo nekaj domačega. Nam se je zdela skladba Roka Goloba, mladega slovenskega skladatelja, za takšno predstavitev zelo primerna in tudi odziv poslušalcev in predstavnikov drugih orkestrov nanjo, je bil dober. Mislim, da je prav da smo jo uvrstili v program.
Še ena razlika je, ki loči tekmovanje v koncertni skupini WMC od drugih tekmovanj: na drugih tekmovanjih se izvaja samo obvezna skladba in pa skladba po izbiri. V koncertni kategoriji se ocenjuje koncert. Ta mora biti dolg vsaj 45 minut, vendar ne več kot uro. Če je prekratek ali pa predolg se točke odbijajo. Poleg vsega drugega, kar se ocenjuje na drugih tekmovanjih (recimo fraziranje, intonacija, ritem, itd.), se tu ocenjuje tudi sestava programa, celoten vtis orkestra, tako da se praktično ocenjuje dogodek kot tak, kakeršnega potem kritik opiše v časopisu - skratka celota koncerta. Zato je takšno tekmovanje še bolj naporno.
Če pobrskava malce po letnicah, le dve leti manjkata do stoletnice Delavske godbe
Trbovlje. Po drugi strani pa me zanima, ste glede na to da ste »e tekmovali v absolutni skupini, ali še obstajajo ambicije da se vrnete na to tekmovanje?
Zdaj je res pred nami okrogla obletnica. Po krajših počitnicah, takoj v začetku septembra, se bomo resneje lotili priprav na stoletnico. Ideje za stoletnico so že, vendar pa smo jih načrtno puščali ob strani, zaradi priprav na svetovno prvenstvo. Zato o samem dogajanju ob jubileju še ne morem reči nič konkretnega. Mogoče le to, da bo
dogodkov več, ne samo en koncert. Kar pa se koncertne skupine tiče, upamo, da bomo v njej še kdaj nastopili, če bomo le dobili vabilo. No, menimo, da bomo vabilo dobili tudi čez štiri leta, saj smo se na letošnjem tekmovanju dobro odrezali. O tem, če bomo šli že čez 4 leta spet na svetovno prvenstvo, pa je danes še malce prezgodaj govoriti. Poleg tega pa je ena od pomembnejših stvari pri pripravi na takšno tekmovanje tudi denar. Letos se moramo zahvaliti vsem sponzorjem in predvsem občini Trbovlje na čelu z županom Žigo Žgajnarjem, da so nam pomagali pri pripravi projekta. Upamo, da bomo tudi v naprej lahko računali na takšno pomoč, še zlasti sedaj, ko so vsi lahko videli, da smo njihovo zaupanje v celoti upravičili.
Kako so se na tekmovanju počutili mladi v orkestru, je bilo kaj treme?
Trema je bila prisotna tudi pri starejših godbenikih, predvsem pri prvi skladbi in šele proti koncu skladbe je bilo mogoče čutiti sproščenost. Pri mlajših je bilo
treme še toliko več. Resje tudi to, da se mogoče nekateri med njimi niso celo zavedali kaj pomeni nastop na takšnem tekmovanju, saj so bili že nekoliko naveličani drgnjenja venomer istih skladb, ki so bile povrhu vsega še zelo težke. Prav zaradi tega bomo v prihodnjem letu izvajali nekoliko lažje programe. S tem bomo te naše mlade godbenike (ki so v povprečju pri godbi 2 ali 3 leta) malce sprostili, pa tudi starejšim godbenikom se bo prileglo zaigrati kaj enostavnejšega. Dve leti smo namreč igrali zelo težke programe.
Dosežki pihalnih orkestrov, ki so na prvenstvu nastopili v koncertno-umetniški skupini:
1.	Sociedad Musical "la Artistica", Bunol, Španija 96.08
2.	Koninklijke Harmonie Ste Cecile, Eijsden, Nizozemska 95.83
3.	Sinfonisches Blasorchester Bern, Bern, Švica 94.50
4.	Harmonie St. Petrus en Paulus Wolder, Maastricht, Nizozemska 93.83
5.	Harmonieorkest Harelbeke Vboruit, Harelbeke, Belgija 93.67
6.	Kinki University Band, Osaka, Japonska 92.83
7.	Associazone Musicale Stanislao Silesu, Samassi, Italija 92.33
8.	Delavska godba Trbovlje, Trbovlje, Slovenija 90.08
9.	Pihalni orkester železarjev Ravne, Ravne na Koroškem, Slovenija 90.00
10.	Orchestcrverein Hilgen 1912 e.V., Burscheid, Nemčija 85.92
11.	Banda de la Escuela Munici-pal 'Manuel de Falla', Alcorcon, Španija 78.67
R.š.
X
Udeležbo na tekmovanju WMC 2001 so Delavski godbi Trbovlje omogočili:
Občina Trbovlje, Rudnik Trbovlje Hrastnik, Cementarna Trbovlje, Ministrstvo za kulturo RS, Elektrarna Trbovlje, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Delavski dom Trbovlje, Zavarovalnica Triglav, OE Trbovlje, Semikron Trbovlje, Rudis Trbovlje, Zasavje Trbovlje, Gradbena dejavnost Hrastnik, Bojan Frangež s.p., Dol pri Hrastniku, Banka Zasavje Trbovlje, IBT PIN, Trbovlje, 3 M, Trbovlje, Radio Trbovlje, Goltess, Trbovlje, Tovarna pohištva Trbovlje, Komunala Trbovlje.
x___________________!_______________________________________J
SLOVENI JHEL
HIMEKMI
Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 05 20, www.rumenestrani.com
I N T E R MARKETING
thalioL
Rrazmerje na dolge proge!
že od 1.740.000,00 SIT!!!
telefon prodaja (03) 56 33 110,
56 33 111, 56 33 112,
servis (03) 56 33 120
E-mail: prodaja.malgajtrb@dealer.renault.sl, www.avtohisanialgaj.si
Golf praznuje!
Že od 2.640.000 SIT* dalje. (23.590 DEM)
Slika je simbolna.
Število vozil in modelov je omejeno.
Jubilejni prihranek; 294.000 SIT*!
• 20 milijonov izdelanih Golfov! Jubilejna ponudba obsega: električno dvižno-pomično strešno okno, zavorni sistem ABS, po višini in globini nastavljiv volan, po višini nastavljiv voznikov sedež, zračni blazini za voznika in sovoznika, servovolan,...
Posojilo tudi no 72 mesecev!
PORSCHE
KREDIT IN LEASING
1 Ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij.
Golf
S
raaigai
Y K BOVL J E <Lm. 1
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600
tl a rVbialvTi
%i&n*čan Jrane Lavrič p v ‘TrSovijafi
Kdor je vsaj malce ponosen, da so tudi v Zasavju poklicne in srednje šole, ki izobražujejo za tehniške poklice, bi gotovo rad spoznal tudi Franca Lavriča. Pa ne zato, ker je bil njegov sin Milan Lavrič tri desetletja ravnatelj Strojne šole v Trbovljah, marveč ker je nekega, ne tako davnega leta 1937 iz Ribnice prišel v Trbovlje, da bi si našel delo. Bil je izučen za strojnega ključavničarja in kovinostrugarja, toda že nekaj let pozneje je sodeloval pri ustanavljanju kovinarskih učnih delavnic, saj se dotlej za kovinarske poklice v Trbovljah ni bilo mogoče izučiti. Tod so bili pretežno rudarski kraji, vendar po besedah Franca Lavriča, mnogo bolj 'družabni', kot so sedaj.
Franc Lavrič je rojen v drugi polovici leta 1915, pri petnajstih letih pa je sprva leto dni hodil v meščansko šolo, a ker je bila predraga, ga je očim dal izučiti k Jakobu Oražmu v Ribnici, kjer je bila tovarna telovadnega orodja. Telovadno društvo Sokol v Ribnici je bilo že takrat zelo aktivno in osem let je tudi sodeloval pri njih ter igral tromblon pri ribniški godbi. Za strojnega ključavničarja in kovinostrugarja pa se je učil štiri leta. Delo je bilo strogo organizirano, red pa je bil takšen, da so vajenci delali vsak dan po 12 ur, vmes so le malicali in pokčsili. "Šolski zvezek je bil umazan," je povedal, "ker se nismo imeli časa umiti." Toda naučili so se veliko -tudi prijateljstva in discipline.
In po odsluženi vojaščini si je delo poiskal v Ljubljani, kjer je, nasproti sedanjega Gospodarskega razstavišča, obratovala Strojna tovarna in livarna, kjer so izdelovali tehnično opremo za gašenje, vlivali zvonove in opravljali razna strojna in ključavničarska dela. Tam seje soočil z brezposelnostjo, saj je bila
pred tovarno vsako jutro vrsta brezposelnih delavcev, ki so čakali na delo. Zato so tisti, ki so bili zaposleni, vztrajali tudi v težjih pogojih. Ker je bil vešč vsakršnega praktičnega dela in je znal izdelati tudi vrtalni in brusilni stroj, so mu predlagali zahtevnejše delo, kjer je bil z zaslužkom bolj zadovoljen. Toda kmalu so delavec obvestili, naj si iščejo dela drugod, ker bodo tovarno zaprli. Pobrigal seje in se pozanimal za strica v Črnomlju, ki seje bogato poročil in zares je imel pri povpraševanju za delo srečo, čeprav ga je dobil pri Premogo-kopni družbi v Trbovljah.
Denar mu je dotlej vedno sproti skopnel, pa tudi na orožne vaje so ga večkrat poklicali. Sicer pa seje z ljudmi rad družil, zelo prijateljski so si bili, pri delu pa je vedno povedal, da se dela za denar in ne za dolgčas. Trboveljski Rudnik pa je takrat ravno gradil novo termoelektrarno, zato so nove delavce angažirali pri tamkajšnjih delih, saj je prejšnja elektrarna delovala v manjšem obsegu. Tudi njegov jedilnik se je doslej spremenil, čeprav se mu je še 'luštalo' po maminih žgancih. In v Trbovljah se je navadil na 'funšterc' in na 'matevža'. Tudi v zasavsko narečje se je vživel, saj so strugarju rekli drejar, ključavničarju pa šlosar.
In v termoelektrarni, ki je bila
zgrajena leta 1938 in katero je zgradila trboveljska premogokopna družba, je delal do leta 1944, potlej pa je šel k partizanom. Med vojno se mu je rodil sin, po vojni pa hčerka. Po vojni pa je spet pod okriljem trboveljske premogokopne družbe prevzel delo v remontnih delavnicah - osrednjih rudniških delavnicah. Toda Strojna tovarna Trbovlje je bila že v ustanavljanju in leta 1948 so remontne rudniške delavnice premestili na trboveljsko naselje "gujda", nastajajoča strojna tovarna pa je v okviru	svojega
delovanja organizirala še kovinarsko šolo, kjer je tri dni potekal praktični pouk in tri dni teoretični pouk. Zato j e prevzel	v uk
kovinostrugarje, leta 1959 pa je postal vodja šolskih delavnic za kovinarske poklice. Da je bilo za "šolo" lažje, so svoje izdelke tudi prodajali. Sicer pa je Strojna tovarna Trbovlje izdelovala rudarske stroje za bivšo Jugoslavijo.
Čeprav je imel med tem možnost tudi napredovati za pomočnika direktorja, je slednje odklonil, ker je bil veliko rajši "med stroji". In v veselje mu je bilo, da so poleg strugarjev, nastajali tudi ključavničarji oziroma da so bili delavci kvalificirani. Leta 1965 pa je prišlo do sprememb, saj je začela STT posebej obratovati, šola pa tudi posebej. Odtlej je za enajst let, vse do upokojitve, prevzel delo obratovodje za jamsko podporje pri Strojni tovarni Trbovlje.
Pripomnil je še, daje vedno za hec vzel, če so mu rekli "rešetar". Kajti ribniška suha roba z rešeti, siti, lesenimi kuhalnicami in drugim, je resda kvalitetna in z veseljem pove, da se je letos v Ribnico s svojo
punco preselil njegov vnuk Uroš. Sicer pa je že štiri leta vdovec in-čeprav je bila žena zelo dobra pevka, jo je včasih navdušil tudi za planine. Tudi gobe je rad nabiral, saj pozna strupene in užitne, spozna pa se tudi na zdravilna zelišča in kar mu je bilo najljubše: rad j e šel v lov na polhe. Že z očimom sta skupaj izdelovala pasti in lovila polhe, da še vedno rad nosi kapo iz polhovega krzna. Enkrat je, ko je odrl polha, meso
narezal za ričet, vendar žene ni prepričal, da bi se mu pridružila pri jedi.
Kadar pa so v družini nastopili problemi, je rad videl, da so mu zaupali. In če ni takoj našel ustrezne rešitve, je dejal: "Počakaj do jutri, bom malo 'pretuhtal', če imam slučajno boljšo zamisel." Odkar je upokojen, pravi, da čas težje prebije, ker slabše vidi. Vendar pa ima rad glasbo, zato veliko posluša radio, pa tudi sin in hčerka kot tudi oba vnuka, se velikokrat zglasijo pri njem. Pri 85-ih mu tudi spomin dobro služi, še rajši pa vidi, če s kom poklepeta, saj zna poskrbeti tudi za smeh.
Besedilo in sliki: Petra Radovič
...in z vabo za polhe
J (ITI r: J (1 T, F. TF.-rp.
ZDRAVILNE
RASTLINE
JETRNIK
Je večletna rastlina, ki raste do 15 cm visoko. Ima močno koreniko ter ljubke višnjeve cvete. Listi so dlakasti. Cveti marca in aprila, v višjih legah tudi maja. Raste ob senčnih gozdovih in logih. Zdravilni deli rastline so listi in cvetovi brez podzemnih delov. Zaradi nekaterih strupenih snovi, jetmik ne smemo nikdar uporabljati svežega, marveč le dodobra posušenega. Ker so listi jetrn ika podobni jetrom, so v srednjem veku to rastlino razglasili za zdravilno rastlino za jetra. Mnogi padarji so bili mnenja, da jetmik odpravlja vodo iz telesa, kar je moderno zdravstvo tudi potrdilo. Še danes se pravilno pripravljen čaj uporablja pri zastoju v jetrih, oteklih jetrih, težavah z žolčem, pri žolčnih kamnih, zlasti pri pesku v žolču, pri povečani vranici ter pri boleznih ledvic in mehurja. Kot smo že omenili, jetrnik (cvetove in liste)
moramo uporabljati samo dobro posušene, čaj pa pripraviti samo tako, da ga denemo v mrzlo vodo za 6 do 8 ur, odcedimo in malo pogrejemo. Pijemo neoslajenega in po požirkih. Za skodelico čaja zadostujeta 2 čajni žlički.
V ljudskem zdravilstvu so čaj uporabljali proti krvavenju iz pljuč, za bolezni pljuč in bolezni grla. Čaj so pripravljali tudi kot pomoč pri zdravljenju zlatenice.
DIVJA MAČEHA
Je eno ali dvoletna rastlina s cvetovi, ki so predvsem rumenkasti. Iz njih so vzgojili velikocvetne in mnogobarvne vrtne mačehe. Divja mačeha raste na obdelanih tleh, po prodovju po vsej Sloveniji, redkeje tudi po travnikih. Divja mačeha že od srednjega veka velja za zelišče, ki žene na vodo, pospešuje znojenje, čisti kri in blaži bolečine. V ljudskem zdravilstvu sojo uporabljali pri zdravljenju zlatenice, pri moteni presnovi, protinu, revmatizmu, poapnenju žil, različnih
krvnih bolezni, boleznih mokril, pri močenju postelje, uhajanju vode, slabemu delovanju ledvic, slabih živih, izčrpanosti, živčnih težavah s srcem, histeriji idr. Še danes jo nekateri cenijo kot pomoč pri vseh vrstah kožnih izpuščajev, garjah, mozoljih, srbežu ipd.
Nasveti »naših mam«
Čaj za čiščenje krvi pripravimo tako, da 100 gramom divje mačehe dodamo po 50 g listov črnega bezga, velike koprive in navadnega repinca. To mešanico prelijemo s skodelico vroče vode in pustimo stati kratek čas. Sladkamo z medom. Tako pripravljen čaj pijemo vsako pomlad od 8 do 14 dni.
Čaj iz korenin je uspešno bljuvalo pri zastrupitvah.
Posušeno in zdrobljeno rastlino zmešano z medom uporabljamo kot mazilo za stare rane in kraste.
Pripravil Igor Goste
TAF1RBČNA TAFIRBČNA TAF1RBČNA TA FIRBČNA TA FIRBČNA TAFIRBČNA TA FIRBČNA TAFIRBČNA TAFIRBČNA TAFIRBČNA
MATEJA GROŠELJ:
Ni dolgo, kar sem pokurila bore dni svojega dopusta. Nič posebnega, na Rabu sem jih preživela kot v starih sindikalnih časih. Z družino, jasno. Odrešilno, res, kljub visokim »cifram« na termometru in, saj že galebi vreščijo, tudi na cenikih hrvaške turistične ponudbe.
Krepko sem potrebovala ta oddih. Prejšnja leta sem se ravnala po navodilih mojega šefa, urednika dopisniške rubrike Slovenija pri časopisu Večer Manfreda Meršnika in po svojem etičnem prepričanju, da dogajanje celega Zasavja obravnavam enakovredno. Torej, da obvezno spremljam vse tri občinske praznike. Trboveljskega junija, julija v Hrastniku, avgusta zagorskega. Neugodno, šele potem so namreč na vrsti moje počitnice. No, letos me je iztirilo in me predčasno pognalo na oddih tisto z rudarsko nesrečo v jami Ojstro. Priznam,
takšne izkušnje še ne, kar zatrjujejo tudi moji stanovski kolegi.
Blazno- toda mi smo preživeli. Kaj sploh še tožimo?
Ja, že tedaj sva se z urednikom rubrike Zasavčevega dnevnika dogovarjala za tole pisanje. Tudi, kot je rekel takrat, zaradi korektnega poročanja Večera o nesreči. Pa saj vzrok povabila niti ni pomemben. Novinarji smo pač tiste sorte ljudi, ki privlačimo publicitete željne, smo strah tistih, ki imajo(te) kosmato vest, mnogi nas poznajo(te) po priimku, vrednotijo(te) pa nas po našem opravljenem delu. Le zakaj bi vas torej zanimalo, ob kateri uri sem prejšnji petek vstala, kdaj sem v nedeljo legla spat in kaj sem počela vmes. Tak je namreč smisel dnevnikov, osebnih izpovedi nečemu (ne nekomu!). Dnevnik zna vsako skrivnost prekriti z naslednjim listom papirja. In kar je najlepše.
ničesar ne raztrobi.
Če koga »firbec le preveč matra«, lahko povem, da mi je bilo v preteklih dneh hudičevo vroče. Da zaradi morebitnega vročinskega srčnega udara v pregretem blokovskem stanovanju na likanje nisem niti pomislila, da sem zgodnje jutranje in pozne večerne ure posvečala surfinijam na balkonu, da sem vsa srečna, ker zloglasnih »kislih kumaric« v službi niti malo ne okušam. Sama sem si kriva in prav mi je, saj sem prepričana, da sposoben novinar celo v puščavi najde oazo. Če je ne, naj odide kam, kjer v tem času življenje bolj cveti. Tja, kjer mu bodo stregli- in mu postregli s pladnjem informacij preko pošte, E-mailov, faksov. Sicer pa naj se z novinarstvom ne ukvarja več.
Toliko. O preživetih dneh preteklega tedna Mateja Grošelj
bolj skromno, morda celo razočarajoče, pa zato kakšna vrstica več o nekaterih mojih nazorih. Saj ne, da bi jih komu vsiljevala, če jih s kom delim, me pa resnično veseli.
P.S.; Mateja Grošelj je univ.nov. in dopisnica Večera
Dnevnik ureja Igor Golte
...VAŠI PARTNERJI ZA USPEŠNO TRŽENJE...
(d irMd=»!4 arouo
POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO
www.grafex.si
Agencija G Ljubljana Grafično podjetje Izlake Spletna agencija Ljubljana
fŽMv
UKAS
■■■■■■■■■■■■■ OUAIIIV
ISO 9001
'J v
MAZDA AVTOHISA KRŽIŠNIK ZAGORJE
Mazdo TRIBUTC 2.0i CE 4x4 (124 KM), «a 42.300 DEM oz, 4.791.400,00 SIT
l°hk° Vo</liiV
tanesljil
vVlOlUSl
piesenttTflt
=> klimatska naprava => 4x air bag
=> centralno zaklepanje => ABS, EBD, TCS
MAZDA: zaloga vseh novih modelov
USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,..
PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u +
(100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE.
OBIŠČITE MAS, VAS PRIČAKUJEMO!
=> el. pomik stekel in ogledal	sedeži ter volan nastavljivi po višini...		www. mazda.mms.si j	
| MMS	mama lllolgSefo 65	TeL I03)56 M-729	odprto: od 8. do 18. Ure; AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Fax: (03)56 68-359	SODOtd: od 9. do 13. Ure		
			
16. VELSRPNA 2001
Kfi.rčTr n.77ji
ulsbalgo 7
TIMA SAJOVIC
Sedaj je vodja skavtske skupine Steg, ki deluje v okviru Župnijskega urada Zagorje. Sicer pa je 'pri skavtih' vse od začetka, torej od leta 1997. Delovanje je dobro organizirano	in
poskrbljeno je, da so dejavnosti primerne za šolarje, dijake in študente. Delovanje skavtov ima vzgojni in duhovni pomen, zagotovljene pa so tudi interesne dejavnosti, ki pridodajo k pestrosti in zanimivosti druženja.
Kot je povedala Tina Sajovic, tudi brez duhovne spodbude zagorskega župnika in kaplana ne gre. Kajpak pa je izpeljava raznih projektov v domeni in zavzetosti skavtov. Doslej so si skavti še vsako leto popestrili poletne počitnice in vsaj kakšen teden preživeli kje v naravi, koder so postavili skavtski tabor s šotori, razpeli jambor in se poskušali v raznovrstnih dejavnostih: kuhanju, v raznih igrah, predvsem pa spoznavali tudi preživetje v naravi. K temu seveda spada tudi dobro medsebojno sodelovanje, zato so razdeljeni v tri skupine in sicer po starosti. Med letom se srečujejo enkrat tedensko in skušajo biti čimbolj vpeti v delovanje župnije ter s tem tudi krščanskega poslanstva, ki ga na raznih prireditvah razširjajo tudi med druge. Povedala je, da ob božiču tudi zagorski skavti raznašajo Betlehemsko lučko, ki naj bi ponazarjala mir med ljudmi.
Sicer pa so starejši skavti dovzetni tudi za resnejše teme, saj veliko časa namenijo pogovorom o ljubezni, strpnosti in služenju drug drugemu. Ker pa se tudi mlajši radi pogovarjajo, si za poletne tabore izberejo razne tematike, pri katerih prek igre spoznavajo vzgojni pomen pravljic ali basni. Stremijo po enotnosti v skupini, saj jih je skupno že šestdeset in še bi jih radi privabili medse. Za občasne dejavnosti, ki so širšega družbenega značaja, kot recimo ob materinskem dnevu ali drugih praznikih, si skavti znajo priskrbeti tudi sponzorje.
Rada preseneča, veliko pa ji pomeni tudi ljubezen. In kljub temu, daje sveže zaljubljena, najde čas tudi za skavte in za študij. Za medsebojne kontakte pa pravi, daje najpomembnejše biti potrpežljiv, kot tudi znati oproščati in ohranjati medsebojno zaupanje. Morebitne probleme rešuje s premislekom, skuša se tudi pogovoriti ali včasih za mnenje vprašati še druge. Tudi nekaj pevskih izkušenj ima, saj je devet let prepevala pri MPZ VESNA Zagorje ter igrala klavir in violino. Vendar za slednje sedaj ne najde preveč časa, čeprav ima rada glasbo. Precej časaji namreč odtegne tudi študij sociologije in teologije na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Če bo imela možnost izbirati, bi rada opravljala poklic profesorice sociologije. Hrepeni tudi po družini, sploh odkar je zaljubljena in s fantom zaenkrat kar dobro strežeta svoji 'popotniški žilici' ter sta si za avanturistični ogled letošnjih počitnic izbrala Francijo. Pri drugih ne mara hinavščine, občuduje pa odločne ljudi. Za najljubši pregovor pa pravi, daje: Za dežjem posije sonce.
Besedilo In slika: Petra Radovič
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU«
Vino
Že v stari zavezi so vino uporabljali tudi v bogoslužju, zlasti pri daritvah. Tako naroča Bog Mojzesu: »Daruj pa na oltarju: dveletni jagnjeti, vedno, vsak dan! Eno jagnje daruj zjutraj, drugo jagnje pa daruj proti večeru; in k enemu jagnjetu desetinko moke, umešane s četrtinko luna olja iz tolčenih oliv, in kot pitno daritev četrtinko hi na (liter in pol) vina (2Mz 29, 38-40).« Ko so duhovniki v templju opravljali svojo duhovniško službo, niso smeli piti vina. »Gospod je govoril Aromi: 'Vina in opojne pijače ne pijte, ne ti ne tvoji sinovi s teboj, kadar greste v shodni šotor, da ne umrjete - to je večna postava od roda do roda, da boste mogli razločevati med svetim in posvetnim, med čistim in nečistim, in poučevati Izraelove sinove v vseh zakonih, ki jih je Gospod Mojzesu povedal' (3Mz 10, 8-11)«.
V novi zavezi je vino simbol mesijanskih časov. Kristus sam pravi, daje nova zaveza, ki seje z njim začela, novo vino, ki razganja stare mehove. Ista misel je navzoča tudi v Janezovem poročilu o čudežu v Kani Galilejski. Dobro svatovsko vino, na katerega so čakali, je dar Kristusove ljubezni, znamenje veselja. Izraz novo vino rabi Kristus tudi pri zadnji večerji, ko pravi, da ne bo pil od sadu vinske trte do dneva, ko bo z učenci pil novega v kraljestvu svojega Očeta.
Posebno bogata simbolika vina je v evharistični daritvi. Pri zadnji večerji je Kristus uresničil v vsej svoji polnosti ta simbolizem in naročil apostolom, naj ga do konca časov ponavzočujejo v najodličnejšem bogoslužnem dejanju - sv. maši.
Ko duhovnik dvigne pri darovanju kelih z vinom, moli: »Hvaljen Bog, Gospod vesolja. Po tvoji dobroti smo prejeli to vino, tebi ga prinašamo: sad trte in delo človeških rok, naj nam postane duhovna pijača.« Z duhovnikom pravzaprav v duhu vsi verniki dvigajo kelih z vinom k Bogu: »Sprejmi to vino, tebi ga darujemo, tvoje je!« Vino je iztisnjeno iz grozdja in spominja na vse, kar človeka stiska; spominja na znoj, delo, napor, solze in kri. Vino je podoba človeškega dela in trpljenja. Tako ponuja verna skupnost pri darovanju Bogu delo in trpljenje.
Za vino je treba mnogo jagod, mnogo grozdov. To je spet nazorna podoba, kako naj vsi verniki zbrani pri evharistični daritvi zbrani iz različnih strani in krajev, vseh mogočih poklicev, različne starosti, različnih značajev, različnih življenjskih položajev, postanejo ena skupnost v Bogu.
Ko duhovnik pri evharistični daritvi nad kelihom z vinom izgovori besede: »To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas preliva v odpuščanje grehov«, se vino spremeni v Kristusovo življenje in moč.
Ko pripravlja duhovnik pri darovanju vino za daritev, mu doda nekaj kapljic vode. To napravi zaradi tega, ker je tudi Kristus pri zadnji večerji po judovskem običaju vlil v vino malo vode. Pomeni pa to mešanje vode in vina tudi zedinjenje Kristusove božje in človeške narave. Prav tako simbolizira Kristusa in vernike. Po evharistični daritvi naj bi se vsi tako kakor kapljice vode z vinom, združili s Kristusom, postali zares božji. To izraža tudi molitev, ki jo duhovnik tiho moli med vlivanjem vode v vino. »Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni božje narave Kristusa, kije posta! deležen naše človeške narave.«
Branko Nlmat
n
TRBOVLJE
UKV
stereo
FM
O-
■) VjU■'i'
http://www. radib-ffbovlj e.si
mesnica, delikatesa
ferdi
NA NOVI LOKACIJI-TRG REVOLUCIJE 26. TRBOVLJE. TEL: 03/56 3/640
ZA VAS
POLEG VSAKODNEVNE PONUDBE SVEŽEGA IN PEČENEGA /AESA. DELIKATESE TER SOLAT
PRIPRAVLJA'
TOPLE IN HLADNE NAREZKE ZA RAZLIČNE
PRILOŽNOSTI
SPECIALITETE ZA ZAR
POSLEJ TUDI OB NEDELJAH DOPOLDNE!
NAJ VAS PREPRIČAJO SLASTNE PEČENE DOBROTE
NOVO: KONJSKO MESO- ŽREBIČEK
ferdi
o
. . ..
Mllgpai
»te vidni. *
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390
GSM:. 041 681-584 041 765-113
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in
video strani
•	snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VMS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
O
OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O
16. VELSRPNA 2001
7,n.TF.\r ri.T7.ji
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Še nekaj avgusta vam je ostalo, da odgovorite, kdo je napisal prelepo pesem z naslovom Deklica s ptico. V pomoč pri reševanju objavljamo prvo kitico:
Na rjavem lesu mraka njen obraz se zdi naslikan z lahko roko mojstra, kije njegovo ime kot jabolko odtrgal cas in je ostala le ikona ozka.
Avtor:
Moje ime: Naslov:
Ime avtorja pesmi vpišite v kuponček. Pošljite ga na Zasavca do 23.avgusta. Za nagrado se splača potruditi. Še nekaj podatkov. Iskani pesnik in dramatik umrl v Ljubljani leta 1987 star 57 let. Poleg pisanja poezije (Mozaiki, Odisej, Rebmik) in dram (Samorog, Ljudožerci), je pisal tudi radijske igre, pripovedno prozo (Rhombos), mladinska dela (kvadrat pa pika. Razbojniki z Marsa), besedila za popevke in še prevajal je.
Sestavil Igor Goste
OBVESTILO-
LITERARNA
NATEČAJA
1 .Revija Naša žena razpisuje literarni natečaj za krajšo zgodbo dolžine od 100 do največ 900 vrstic. Teme so poljubne, ne smete pa poslati že objavljene. Prispevke pošljite v treh izvodih, označene s šifro (v posebni zalepljeni kuverti označeno s šifro pa polno ime in naslov) do L septembra na naslednji naslov: Naša žena, Dunajska 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »Za literarni natečaj«. Najboljšim bo strokovna žirija razdelila denarne nagrade.
2.Revija Mladika razpisuje 30. nagradni literarni natečaj za izvirno, neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi (največ deset). Prispevke označene s šifro do 15. decembra pošljite v dveh izvodih na naslov: Mladika, ulica Donizetti 3, Trst. Rezultati bodo objavljeni ob Prešernovem dnevu na javni prireditvi in v časopisju. Nagrade so mamljive: od 200 do 500 tisoč tolarjev.
Pripravil Igor Goste
BOJ ZA PROSTOR V SENCI
Na hrvaški obali v kampih še nimajo povsod začrtanih parcel za posamezne prikolice oziroma šotore. Tako se ti lahko zgodi, da se ti sredi sezone vgnezdi na življenski prostor ob prikolici kakšen šotorist. Prav to se mi je zgodilo lanskega avgusta na prijetnem hrvaškem otoku.
Z vnukinjama sem se vračala s plaže in kot navadno sta mi ušli naprej. Pa se razburjeni kmalu vrneta z informacijo: "Babi, na našem dvorišču stoji šotor...!" Lepa reč, si mislim. Ni mogel počakati, da bi mu odrdrala: "Žal, tukaj je naš parkirni prostor, ki ga bodo ob vikendu rabili naši tamladi. Imamo plačano za celo sezono..." To sem namreč vsak dan govorila novodošlim dopustnikom. Tudi mlademu gospodiču, ki sije tik ob prikolici razstavil tudi mizo s stolom in užival. Hladnokrvno meje zavrnil: "Na recepciji niso imeli nič proti, ko sem povedal, kje sem..."
"Seveda ne, njim je vseeno... ampak mi imamo ta prostor že plačan..."
"Jaz sem tudi plačal."
"V celem kampu niste našli drugega prostora?"
"Sem. Ampak, ta je najbližji morju, trgovini in sanitarjem. Pa še senca je..."
"Bolje je, da se premestite, sicer se boste morali ob koncu tedna..."
"Kaj mislite, da sem prišel na morje zato, da bom prestavljal šotor? Prišel sem na dopust..."
"Pa bi počakali, da se vrnemo..."
"Saj sem čakal, pa vas ni bilo."
"Menda ne mislite, da bomo cel dan sedeli pred prikolico in čakali, če boste slučajno prišli?"
"Ne bom se preselil", je zaključil. In se res ni.
Sosed Janez meje po končanem prizoru prijateljsko opozoril: "Saj se vam ne bi bilo treba prerekati z njim. Bodo že mladi uredili zadevo..."
Pa ni bilo potrebno. Naslednji dan spet pridrvita mali obveščevalki: Babi, strica ni več. Seje preselil malo niže..." Imel je srečo, da so spakirali
neki sotoristi in je izkoristil priliko. Naslednje dni sva se sicer zadržano pozdravljala, do globlje komunikacije pa ni moglo priti.
Letos so baje začeli s parceliranjcm tudi v tem kampu. Borbe za prostor v senci odpadejo. Žal.
Fanti Moljk, ilustracija: Urška Kreže
KULTURNI
KOLEDAR
3.8.1949je umrl dramatik in pisatelj dr. Slavko Grum 3.8.1882 se je rodil pesnik Alojz Gradnik.
5.8.1940 se je v Mariboru rodil pisatelj, dramatik, politik in publicist Tone Partljič.
Pripravil Igor Goste
Darija Guna
ZAPLOVI BARČICA MOJA
Zaplovi barčica moja, preko širnega morja.
Ponesi - ponesi me, kjer ni ne konca; ne dna.
Zaplovi barčica moja,
prinesi mi šum morja,
naj šepet mi pove,
da nekje - nekoč me sreča čaka nekje.
Zaplovi barčica moja, saj sreča ne čaka!
Tam nekje na dnu morja, ko srci zlijeta se v dušo in val zaziblje v omamo, kjer šepet vetra ponese vse s seboj.
Zaplovi barčica moja, saj spomin je na valu morja, odnesi in ponesi; tam - nekje - nekoč, kjer ni ne konca - ne dna...
PEŠČENA PLAŽA
Peščena plaža, ob dotiku sinjega morja, te pesek drobni vzdrami, te mehkoba omami; in kjer stopinja pušča sled, jo morje zakrije spet.
SONCE - MORJE
Tam na plaži telo se praži.
Sonce greje, veter boža, morje se smeje, te osveži, ohladi, naježi...
AVTOBUSNI VOZNI RED
r
Telefon v Zagorju: 56(55-100, 55-108, 55-110), fax:56 55-104, laxi: 041 616 348, 050 633 107 Telefon v Trbovljah: 56 (55-112, 55-115), fax: 56-55-113
y
Zagorje ob Savi - Ljubljana
odhod: Zaaorie
•	ob delavnikih
5.30(T), 5.30(M), 6.30(M), 10.00(M), 11.20(1),
•	vsak dan 6.30(M)
•	ob sobotah 6.30(M), 10.00(M) odhod: Liubliana •ob delavnikih
7.45(M),13.45(M),14.15(L),15.00(1),17.15(L),19.15(M)
•	ob nedeljah in praznikih 17.15(L)
•	ob sobotah, nedeljah in praznikih
17.25(M)
Ljubljana - Celje - Dobovec MP
odhod: Ljubljana
•	vsak dan
9.30
odhod: Dobovec MP
•	vsak dan
14.04
Litija - Ljubljana
odhod: Litiia
•	ob delavnikih
9.23, 11.27, 12.51,
odhod: Ljubljana
•	ob delavnikih
9.15,	11.15, 14.15, 17.15
•	ob nedeljah in praznikih
17.15
Ljubljana - Boh. Zlatorog
odhod: Ljubljana
•	vsak dan 12.00
odhod: Boh. Zlatorog
•	vsak dan
14.40
Senožeti/Litiji K - Ljubljana
odhod: Senožeti/Litiii K
•	ob delavnikih
13.47
odhod: Liubliana
•	ob delavnikih
13.15
Dobrljevo - Limovce - Zagorje ob Savi
odhod: Dobrlievo
•	v času šolskega pouka ob delavnikih
4.50, 7.10, 12.50
•	v času šolskih počitnic ob delavnikih
4.50
odhod: Zaaorie
•	v času šolskega pouka ob delavnikih
6.30,	12.10, 14.16
•	v času šolskih počitnic ob delavnikih
14.16
Čemšenik - Jesenovo - Zagorje ob Savi
odhod: Čemšenik
•	ob delavnikih
5.00, 7.00, 11.45, 13.00, 13.48, 15.30
•	v času šolskih počitnic ob delavnikih 5.00, 7.00, 13.00
odhod: Zaaorie
•	ob delavnikih
6.20, 11.15, 12.20, 13.20, 14.20, 16.30
•	v času šolskih počitnic ob delavnikih 6.20, 12.20, 14.20
Kandrše - Zagorje ob Savi odhod: Kandrše
•	v času šolskega pouka ob delavnikih
5.00, 7.15, 13.00
•	v času šolskih počitnic ob delavnikih 5.00, 13.00
odhod: Zaaorie
•	v času šolskega pouka ob delavnikih
6.45,	12.20, 14.15
•	v času šolskih počitnic ob delavnikih
12.25,	14,15
Medija - Kolovrat - Zagorje ob Savi odhod: Medija
•	v času šolskega pouka ob delavnikih
4.45,	7.05, 13.02 odhod: Zaaorie
•	v času šolskega pouka ob delavnikih
6.25,	12.20, 14.15
Tirna - Šentlambert - Zagorje ob Savi odhod:Tirna
•	ob delavnikih
4.50, 6.50, 12.50, 13.50, 15.30
•	v času šolskih počitnic ob delavnikih 4.50, 6.50, 12.50
odhod: Zagorje
•	ob delavnikih
6.25, 12.15, 13.25, 14.25, 16.30
•	v času šolskih počitnic ob delavnikih 6.25, 12.15, 14.25
Podkum - Zagorje ob Savi odhod:Podkum
•	ob delavnikih
5.00, 7.00, 13.00, 14.00
•	v času šolskih počitnic ob delavnikih 5.00
odhod: Zaaorie
•	ob delavnikih
6.25,	12.30, 13.30, 14.25
•	v času šolskih počitnic ob delavnikih 14.25
Zagorje ob Savi - Litija Predilnica
odhod: Zaaorie
•	vsak dan
5.25,	7.30, 13,25, 21.25
•	od ponedeljka do petka
7.30
odhod: Litija Predilnica
•	vsak dan
6.15, 14.15, 22.15 (opomba: avtobusi ne vozijo ob praznikih in kolektivnem dopustu Predilnice Litija, razen ob 7.30)
Zagorje ob Savi - Komunala Trbovlje
odhod:Zagorje
•	ob delavnikih
4.30,	5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30,
11.00,	11.30, 12.00, 12.30, 13.00, 13.30, 14.00, 14.30, 15.00,
15.30,	16.00, 16.30, 17.00, 17.30, 18.00, 18.30, 19.00, 19.30,
20.00,	21.00, 22.15
•	ob sobotah
4.30,	5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30,
15.30,	16.30, 17.30 18.30, 19.30, 21.00, 22.15
•	ob nedeljah in praznikih
5.30,	7.30, 9.30, 11.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.30
•	v času šolskih počitnic ob delavnikih
4.30,	5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30,
11.00,	11.30, 12.00, 12.30, 13.00, 13.30, 14.00, 14.30, 15.00,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30, 19.30,21.00, 22.15 (Opomba:avtobusi z odhodi iz Zagorja ob 5.00, 5.30, 6.30,
13.00,	13.30, in 21.00 pa peljejo še do Iskre.)
Trbovlje Komunala - Zagorje ob Savi
odhod: Trbovlje
•	ob delavnikih
5.00,	5.28, 5.58, 6.30, 6.58, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 10.30
11.00,	11.30, 12.00, 12.30, 13.00, 13.28, 13.58, 14.30, 15.00,
15.30,	16.00, 16.30, 17.00, 17.30, 18.00, 18.30, 19.00, 19.30,
20.00,	20.30, 21.58, 22.40
•	ob sobotah
5.00,	5.58, 6.58, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 13.58,
15.00,	16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.58, 22.40,
•	ob nedeljah in praznikih
5.58, 8.00, 10.00, 12.00, 13.58, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00
•	v času šolskih počitnic ob delavnikih
5.00,	5.28, 5.58, 6.30, 6.58, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
10.30.11.00,	11.30, 12.00, 12.30, 13.00, 13.28, 13.58, 14.30,
15.00,	15.30, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.58, 22.40 (opomba: avtobusi ob 5.28, 5.58, 6.58, 13.28, 13.58, 21.58 peljejo od Iskre)
Zagorje-Cementarna-Trbovlje
5.25,	13.25
Trbovlje-Cementarna-Zagorje
6.25,	13.50
(vozi od ponedeljka do petka, v času šolskega pouka)
Podklanec/Orehovici - Zagorje ob Savi - Zagorje ob Savi ŽP
odhod: Izlake
•	ob delavnikih
4.10	(iz Kisovca), 4.35, 5.00, 5.35, 6.00, 6.35, 7.05, 7.33, 7.37,
8.05,	8.37 (MT), 9.05, 9.37 (MT), 10.05, 10.45 (iz Kisovca)
11.05,	11.37 (MT), 12.03, 12.05, 12.37 (MT), 13.05, 13.35,
14.00,	14.35, 15.05, 15.37 (MT), 16.05, 16.37 (MT), 17.05, 17.37 (MT), 18.05, 18.37, 19.05, 20.05, 21.05, 22.00 (MT)
•	ob sobotah
4.05 (iz Kisovca), 5.00, 6.00, 7.05, 8.05, 9.05, 10.05, 11.05,
12.05,	13.05, 14.00, 15.05, 16.05, 17.05, 18.05, 19.05, 20.05,
21.05,	22.00 (MT)
•	ob nedeljah in praznikih
4.45, 6.00, 7.05, 8.05, 9.05, 10.05, 11.05, 12.05, 13.05, 14.05,
15.05,	16.05, 17.05, 18.05, 19.05, 20.05, 21.05 Opombe:
-	v času šolskega pouka peljejo avtobusi ob 7.33, 9.37, 12.03 s Podklanca,
-	MT = avtobus vozi le od Medijskih Toplic)
Zagorje ob Savi ŽP - Zagorje ob Savi -Podklanec/Orehovici
Odhod: železniška postala
•	ob delavnikih
4.35,	5.05, 5.35, 6.05, 6.35, 7.05 (MT), 7.35, 8.05 (MT), 8.35,
9.05	(MTš), 9.35, 10.05(KisŠ)10.35, 11.05 (MT), 11.35, 12.05 (MT), 12.35, 13.05, 13.35, 14.05, 14.35, 15.05(MT), 15.35,
16.05	(MT), 16.35, 17.05 (MT), 17.35, 18.05 (MT), 18.35, 19.15 (MT), 19.45, 20.35, 21.27 (MT), 21.40,
•	ob sobotah
4.35,	5.35, 6.35, 7.35, 8.35, 9.35, 10.35, 11.05, 11.35, 12.35,
13.35,	14.35, 15.35, 16.35, 17.35, 18.35, 19.45, 20.35, 21.27,
•	ob nedeljah in praznikih
5.35,	6.35, 7.35, 8.35, 9.35, 10.35, 11.35, 12.35, 13.35, 14.35,
15.35,	16.35, 17.35, 18.35, 19.45, 20.35, 21.40
Opombe:
-	v času šolskega pouka pelje avtobus iz Zagorja ob 7.05 do Podklanca, v času počitnic pa le do Medijskih Toplic.
-	v času šolskega pouka pelje avtobus iz Zagorja ob 9.05 do Medijskih toplic(MTŠ), v času počitnic pa le do Kisovca, avtobus ob 10.05 pa do Kisovca(KisŠ).
-	MT = avtobus pelje le do Medijskih Toplic )
Trbovlje Žale - Trbovlje železniška postaja
Ž: odhodi z Žal	G: odhodi z Gabrskega
K: odhodi s Komunale
odhod: Žale
•	od ponedeljka do petka
4.20 (K), 4.50 (K), 5.17 (G), 5.47 (G), 6.17 (G), 6.47 (G), 7.17 (G), 7.46 (Ž), 8.16 (Ž), 8.50 (K), 9.16 (Ž), 9.50 (K), 10.16 (Ž),
10.50	(K), 11.16 (Ž), 11.47 (G), 12.16 (Ž), 12.47 (G), 13.16 (Ž),
13.47	(G), 14.16 (Ž), 14.47 (G), 15.16 (Ž),15.47 (G), 16.16 (Ž),
16.50	(K), 17.16 (Ž), 17.50 (K), 18.16 (Ž), 18.50 (K),19.20(K),
19.50	(K), 20.20 (K), 20.50 (K)
•obsobotah 8.20(K),9.16 (Ž), 10.16(Ž), 11.16(Ž), 12.16(Ž),
13.16	(Ž), 14.16 (Ž), 15.16 (Ž), 16.16 (Ž), 17.16 (Ž), 18.16 (Ž)
•	od ponedeljka do petka v času šolskih počitnic
4.20 (K), 4.50 (K), 5.17 (G), 5.47 (G), 6.17 (G), 6.47 (G), 7.17 (G), 7.46 (Ž), 8.16 (Ž), 8.50 (K), 9.16 (Ž), 9.50 (K), 10.16 (Ž),
10.50	(K), 11.16 (Ž), 11.47 (G), 12.16 (Ž), 12.47 (G), 13.16 (Ž),
13.47	(G), 14.16 (Ž), 14.47 (G), 15.16 (Ž), 15.47 (G), 16.16 (Ž),
16.50	(K), 17.16 (Ž), 17.50 (K), 18.16 (Ž), 18.50 (K),19.16(Ž),
19.50	(K), 20.16 (Ž), 20.50 (K)
Trbovlje železniška postaja - Trbovlje Žale
Ž: vožnja do žal	G: vožnja do Gabrskega
K: vožnja do Komunale
odhod: železniška postaja
•	od ponedeljka do petka
4.40	(G), 5.10 (G), 5.40 (G), 6.10 (G), 6.40 (G), 7.10 (Ž), 7.40 (Ž),
8.10	(K), 8.40 (Ž), 9.10 (K), 9.40 (Ž), 10.10 (K), 10.40 (Ž), 11.10 (G), 11.40 (Ž), 12.10 (G), 12.40 (Ž), 13.10 (G), 13.40 (Ž), 14.10 (G), 14.40 (Ž), 15.10*(G), 15.40 (Ž), 16.10 (K), 16.40 (Ž), 17.10 (K), 17.40 (Ž), 18.10 (K), 18.40 (K), 19.10 (K), 19.40 (K), 20.10 (K), 20.40 (K), 21.10 (K)
•	ob sobotah
8.40	(Ž), 9.40 (Ž), 10.40 (Ž), 11.40 (Ž), 12.40 (Ž), 13.40 (Ž),
14.40	(Ž), 15.40 (Ž), 16.40 (Ž), 17.40 (Ž), 18.40 (K)
•odponedeljka do petka v času šolskih počitnic
4.40	(G), 5.10 (G), 5.40 (G), 6.10 (G), 6.40 (G), 7.10 (Ž), 7.40 (Ž),
8.10	(K), 8.40 (Ž), 9.10 (K), 9.40 (Ž), 10.10 (K), 10.40 (Ž), 11.10 (G), 11.40 (Ž), 12.10 (G), 12.40 (Ž), 13.10 (G), 13.40 (Ž), 14.10 (G), 14.40 (Ž), 15.10 (G), 15.40 (Ž), 16.10 (K), 16.40 (Ž), 17.10 (K), 17.40 (Ž), 18.10 (K), 18.40 (Ž), 19.10 (K), 19.40 (Ž), 20.10 (K), 20.40 (K), 21.10 (K)
Trbovlje Iskra - Hrastnik Rudnik
K: vožnja od Komunale	I: vožnja od Iskre
•	od ponedeljka do petka:
5.10(K), 5.38(1), 6.08(1), 6.37(G),7.10(K), 7.37 (G), 8.10(K), 8.40(K), 9.10(K), 9.40(K), 10.10(K), 10.40(K), 11.10(K),
11,40(K), 12.10(K), 12.40(K), 13.10(K), 13.38(1), 14.08 (I), 14.40(K), 15.08(1), 15.40(K), 16.40(K), 17.40(K), 19.10(K), 21.10(K), 21.40(K), 22.08 (I)
•	ob sobotah:
6.08 (I), 7.37(G), 9.40(K), 11,40(K),14.08(1), 15.40(K),17.40(K), 19.10(K), 21.10(K), 22.08 (I)
Hrastnik Rudnik - Trbovlje Iskra
K: vožnja do Komunale	I: vožnja do Iskre
•	od ponedeljka do petka:
5.10(1), 5.40(1), 6.10 (G), 6.40(K), 7.10 (G), 7.40(K), 8.10(K), 8.40(K), 9.10(K), 9.40(K), 10.10(K), 10.40(K), 11.10(K), 11.40(K), 12.10(K), 12.40(K), 13.15 (I), 13.40 (I), 14.10(K),
14.40	(I), 15.10(K), 15.40(K), 16.10(K), 17.10(K), 18.10(K), 20.10(K), 21.40 (I), 22.10(K)
•	ob sobotah:
5.10	(I), 7.10 (G), 9.10(K), 11.10(K), 13.15 (I), 15.10(K), 17.10(K), 18.10(K), 20.10(K), 21.40 (I)
TRBOVLJE KOMUNALA - ČEČE - TRBOVLJE KOMUNALA
odhod: Komunala Trbovlje
•	v času šolskega pouka ob delavnikih
13.57
odhod: Čeče
•	v času šolskega pouka ob delavnikih 14.25
TRBOVLJE KOMUNALA - ŽUPA
odhod: Trg revolucije
•	v času šolskega pouka ob delavnikih 6.15(Tr), 12,26(K), 14.05(Tr)
•	od ponedeljka do petka 6.15(Tr)J4.05(Tr) odhod:Župa
•	od ponedeljka do petka 5.00(Tr), 13.00(Tr)
•	v času šolskega pouka ob delavnikih 5.00(Tr), 7.00(K), 13.00(Tr)
Opomba:
(K)vozi od oziroma do Komunale
(Tr)vozi od oziroma do Trga revolucije
Vozni red je veljaven od 1. 9. 2001 do 31.8. 2002
TRBOVLJE KOMUNALA - ČEBINE
odhod: KomunalaTrbovlje
•	v času šolskega pouka ob delavnikih 6.45, 12.25
odhod: Čebine
•	v času šolskega pouka ob delavnikih
7.20,	13.40
TRBOVLJE KOMUNALA - KNEZDOL-TRBOVLJE KOMUNALA
odhod: KomunalaTrbovlje
•	V času šolskega pouka ob delavnikih
7.10
odhod:Knezdol
•	v času šolskega pouka ob delavnikih 12.25
TRBOVLJE KOMUNALA - VRHE/TRBOVLJE -TRBOVLJE KOMUNALA
odhod: KomunalaTrbovlje
•	v času šolskega pouka ob delavnikih
6.35,	7.10(Vrhe)
odhod: KomunalaTrbovlje
•	v času šolskega pouka ob delavnikih
12.20,	13.15(Vrhe)
BREZNO/HRASTNIKU-MARNO-DOL/ HRASTNIKU- HRASTNIK LOGAR ŽP
odhod: Brezno/Hrastniku
•	ob delavnikih
5.15,	5.45(M), 13.20, 21.18 •ob sobotah
5.15,	13.20, 21.18 odhod: Loaar/ŽP Hrastnik •ob delavnikih
5.26,	6.05, 14.05, 22.05
•	ob sobotah
6.05,	14.05, 22.05
BREZNO/HRASTNIKU-MARNO-DOL/ HRASTNIKU- HRASTNIK RUDNIK
odhod: Brezno/Hrastniku
•	od ponedeljka do sobote
6.25
odhod: Rudnik Hrastnik
•	od ponedeljka do sobote
7.38
Zagorje, avgust 2001
INTEGRAL Avtobusni promet in turizem ZAGORJE d.o.o Cesta zmage 4 1410 ZAGORJE
POKLIČITE NAS za:
•	Rezervacijo počitnic na morju, toplicah, planinah
•	Izlete, potovanja doma in po tujini
•	Križarjenja
•	Strokovne ekskurzije
•	Za prevoze z visokoturističnimi avtobusi
•	Letalske, železniške in ladijske vozovnice
•	Vstopnice za koncerte
Tel. v Zagorju: 56 55-100 Turizem: 56 55-108
Prometnik: 56 55-110 fax: 56 55-104
taxi: 041 616-348 050 633-107
Tel. v Trbovljah:
Vzdrževanje vozil: 56 55-115 Turizem: 56 55-112 fax: 56 55-113
http://www.integral-zagorje.si e-mail: integral.zagorje@siol.net
/TO
jj J r? n j . n

MLADI PLANINCI IZ ZAGORJA NA TABORU V DOVJEM
Tabor so veliki šotori. Tabor je tudi kuhinja in jedilnica. Pa shramba, polna dobre hrane, in odbojkarsko igrišče. Zvečer se temu pridruži še taborni ogenj. In ob njem mali in veliki obrazi, sprva sramežljivo zvedavi, vendar z vsakim dnem bolj radovedni in sproščeni... Nekako tako bi se dalo opisati poletni tabor, uradno imenovan “Tabor mladih planincev”.
Letošnje leto smo za taborno mesto izbrali Dovje pri Mojstrani, kjer smo prebivali med 14. in 21. julijem. Naš taborni prostorje bil pravi “planinski balkon”. Pogled iz šotora je segal čez Dovje in Mojstrano proti dolinam Vrata, Kot in Krma, pod vznožje Jerebikovca in pod stene Cmira, Triglava, Stenarja in Škrlatice. Senčno zavetje so nam dajale Karavanke, naši taborni sosedi Dovška baba in Kepa.
Društvena sestava je bila podobna lanski, mladi planinci smo se zbrali iz planinskih društev Zagorje, Šoštanj, Rogatec in Vitanje. Vsega skupaj se nas je nabralo 33 - 27 udeležencev in 6 članov vodstva. Nekajkrat so nam priskočili na pomoč še naši prijatelji, tako da se je število občasno spreminjalo.
Kot vsa leta doslej, je bil tudi letos namen tabora približati otrokom gore, jim pokazati delček naše lepe dežele in seveda druženje v naravi. Občutki in zadnji pogledi ob slovesu nam pravijo, da nam to kar dobro uspeva. Tako se vedno znova radi vračamo, skupaj, nazaj v planine...
Tudi letos so bili udeleženci tabora učenci višje
stopnje osnovne šole od 5. do 8. razreda. Tako smo lahko izvedli kar precej obsežen program. Za cilje planinskih izletov smo si izbrali Dovško Babo (1891 m) ter Kepo (2143 m) oziroma Jerebikovec (1593 m). Ob vzpenjanju proti vrhu Dovške Babe smo občutili strmino bregov, ob počitku uživali v lepoti karavanških planin, ob koncu pa se še osvežili v tolmunu gorskega potoka. Vse to nas je spremljalo tudi ob koncu tedna, na našem drugem planinskem izletu. Potekal je v dveh skupinah, ki sta hkrati osvajali Jerebikovec in Kepo. Večja skupina se je ob vzponu na Jerebikovec povzpela prav pod vznožje mogočnih Julijcev. Manjša skupina seje preizkusila na Kepi, kjer smo utrjevali naše znanje v tehniki vame hoje po zelo zahtevnih poteh. Nadeli smo si čelade, na jeklenicah uporabili samovarovalne komplete in se opozarjali na morebitne nevarnosti. S tem nismo varovali samo sami sebe, s svojim načinom hoje smo želeli opomniti tudi ostale obiskovalce gora na prvo načelo varnosti, ki bi se ga morali vedno držati.
Za teoretične osnove varnega gibanja v gorah smo poskrbeli vodniki s predavanji in predvsem s praktičnim izvajanjem na samem izletu. Da bi izvedeli še kaj več, smo v naši sredi gostili Klemna Volarja iz Mojstrane, gorskega reševalca in vodnika reševalnega psa, ki nam je v družbi s svojo psičko Joko predstavil njuno delo. Našemu povabilu se je odzval tudi Janez Brojan, načelnik Gorske reševalne službe iz Mojstrane, ki nam je pokazal svoj film, posnet na reševalnih akcijah.
Glede na to, da smo bivali v neposredni bližini Triglavskega narodnega parka, smo prehodili tudi del naravoslovne učne poti, kije speljana po dolini Vrat. Videli smo, zakaj je Bistrica tako bistra, se oprhali pod Peričnikoma, nakupili razglednic v bližnjem gostišču ter si ob povratku ogledali še Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani. Ob tem smo izvedeli vrsto zanimivosti iz zgodovine slovenskega planinstva, začetkih alpinizma ter o osvajanju Triglava.
Gorniško življenje pa niso samo stene in ljudje, zraven spadajo med drugim tudi ptice in zvezde. O tem so nam na svojih predavanjih govorili ornitolog Luka Božič iz Maribora ter zvezdoslovca Peter Legat iz Rodin in Franc Pretnar iz Radovljice.
Skratka, izvedeli in naučili smo se veliko novega. Skupaj smo poskrbeli tudi za tisto najbolj zanimivo plat tabora: čofotanje za Savo in ležanje v travi, vroče odbojkarske turnirje, čečkanje majic in pisanje tabornega cajtnga, skrite ljubezni in sonce za oblaki. Z veliko dobre volje in mladega veselja. Skupaj zagotovo še pridemo. Če ne na tej, pa na drugi strani gora. “Korajža velja!”, nam je dejal župnik Urbanija z Dovjega, “in naj v vsakem živi en mal’ Aljaža".
Hvala vsem prijateljem in donatorjem, ki ste nam pomagali pri izvedbi našega tabora! Srečno vsem!
Po resničnih dogodkih zapisalo: Martina Pečnik, fotografije: Tomaž Kralj
16. VELSRPNA 2001

Tri i 3 tt n 3
POLETNI M/S MAŠ
Na moja vprašanja je odgovorila Ina Šparemblek, učenka 6,c. OŠ Trbovlje.
Kdaj si začela trenirati plavanje?
S plavanjem sem začela v mali šoli.
Zakaj ravno plavanje?
Ker so že moja stara mama, moj oče, včasih tudi moja mami plavali, zato sem poskusila tudi jaz. Sprva pri vaditelju Tomažu Jazbecu, kjer sem ugotovila, da plavanje ni težko, potem sem vztrajala naprej in tako plavam tudi zdaj.
Na koliko velikih tekmovanjih si že nastopala?
Nastopila sem že na državnem prvenstvu in na raznih mednarodnih mitingih.
Ali si že osvojila kako medaljo ali celo pokal?
Imam že kar veliko diplom, moja najboljša uvrstitev na tekmovanjih je bila, da sem postala štirikratna prvakinja, tri bronaste medalje in srebrni medalji.
Ali si želiš na olimpijske igre?
Tako, ko sem videla nekaj odličnih rezultatov naših plavalcev v Sidneyu, sem si želela tja.
Ali razmišljaš o poklicni tekmovalni karieri?
Da, seveda.
Ali lahko opišeš svoj trening?
Da. Najprej se preoblečemo v kopalke, nato naredimo vse potrebne vaje za ogrevanje, sledijo
vaje za raztegovanje, skočimo v vodo in na dan povprečno preplavamo 6 do 7 km. Ko končamo, se še enkrat raztegnemo in preoblečemo ter odidemo domov.
Najlepša hvala za tvoje odgovore. Uredništvo Antitalentov ti želi veliko uspehov v tvoji plavalni karieri.
Tamaro Kupšek In Anika Sušnik, 6.c OŠ Trbovlje
MKO SE ZALJUBIŠ
Po šoli
Povsem običajen dan. Čakaš prijateljico. "Oh, kje tiči ta koza!?" Počasi si že jezna.
Potem se odprejo vrata, mimo tebe steče osebek moškega spola. Na hitro si ga ogledaš. Nič posebnega. Potem pride prijateljica. Domov greš.
Zvečer
Ležiš v postelji. Poskušaš zaspati, ne gre. Misli ti uhajajo k nekomu. K njemu. Njemu, ki si ga srečala v šoli. Potem zaspiš. Sanjaš o njem. Zjutraj greš vesela v šolo, saj veš da bo tam. ON.
XX OŠ Trbovlje
NESREČNA
LJUBEZEN
Gledam ga, on pa gleda drugam. Pogovarjam se z njim, on pa se pogovarja z drugo. Povabim ga na žur, a on gre z drugo. Kako?
Jaz hrepenim po njegovi toplini, on pa me ne pogleda. Ta ljubezen je nesrečna.
Špela Sladič, S.b. OŠ Trbovlje
Ko boš rešil(a) križanko, se ti bo navpično pri št. 1 prikazal naslov filma, ki si ga lahko gledal(a) lani v kinu.
1.
KAJ VSE BI PUNCI VAL?
Če imel bi punco, bi jo peljal na lunco. Podaril bi ji hlačke, da pokaže svoje lepe tačke. Kupil bi ji prstan zlat in vedela bi, da imam jo rad.
Kupil bi ji še kopalke, da spekla bi mi svaljke.
Zdaj moram pa končati, ker vidim tamle eno stati.
Ima rdeč dežnik in videti je tudi šik.
Primož Dečman, 6.d.0Š Trbovlje
POVEŽI PIKICE IN S’quc	;
POBARVAJ SUKOI

v

t

*



V

•41
•“ .« w *
8.
10.
rn

1


i®
Sl


Razmisli in napiši rešitve rebusov na črte
m


Maja S-
1.	Naslov filma;
2.	Smučke ali...;
3.	Plod bukve;
4.	Izdelek iz mleka;
5.	Ribja jajčeca;
6.	Osrednji prostor rimske hiše (nepokrit);
7.	Del telesa, na katerem imamo oči, nos...;
8.	Slovensko žensko ime;
9.	Skupina osmih pevcev;
10.	Domača žival, ki prede;
11.	Organ vida;
12.	Italijanska začimba;
13.	Indijanska sekira;
14.	Stvar, ki nas greje;
15.	Naš telovadec ALJAŽ.
Tamara Kupšek, 6.c
TiTfvSvniTtn

MALO HRUPA, VfLIKO GLASBE IN OBILO ZABAVE Z VICLORV
Tistega malo ali pa tudi veliko, da je bila Zagorska noč 2001, ki se je odvijala v soboto, 4. avgusta, še pestrejša in živahnejša, so pridodali tudi nastopajoči glasbeniki. Ansamblu VICTORV večina zelo rada prisluhne, ker jih poznajo in ker se radi zabavajo, doslej pa so izšle že štiri njihove zgoščenke. Kot je povedal pevec Robert Dragar, čez poletje igrajo v Portorožu, pripravljajo pa že tudi material za peto zgoščenko. Ansambel VICTORV pa sicer sestavljajo: Miki Vlahovič, Boštjan Zupančič, Robert Dragar, Cveto Golob in v letošnjem letu so zasedbo popestrili še: Samir Bitič (pozavna), Tjaša Perigoj (saksofon), Matjaž Kajzer (trobenta) in Boštjan Vaj s (tolkala).
Menda vas je v zadnjem času zelo navdušila klasična glasba skladatelja Vivaldija - kakšne simpatije pa nasplošno gojite do klasike?
Vivaldijev! Štirje letni časi so nas zares navdušili in dejansko bi s peto zgoščenko radi malce presenetili. Klasično glasbo pa je vredno poslušati, čeprav jo v času šolanja vsakdo posluša le zato, ker jo mora, in ne zato, ker mu je všeč.
Kaj je bistveno za uspeh ansambla VICTORV - zanimiv 'imidž' ali zanimiva glasba?
V zdajšnjih časih je, bolj kot zanimiv imidž ali glasba, po-
membno, da imaš pošten odnos do soljudi, do publike. Uspešen si, če ljudem ne lažeš in si v vseh stvareh, ki jih počneš, čimbolj iskren.
Ste se v zadnjem času navdušili tudi nad kakšno knjigo?
Ne, to nam pa ni uspelo, čeprav pravijo, daje v knjigah zbrana vsa modrost sveta. Vendar, kljub lenobi za branje, ostajamo optimisti tudi kar zadeva navdušenje nad knjigami, ker knjige znajo počakati na bralce.
Kdaj ste spremembam najtežje in kdaj najlažje kos?
m

N

a	
	
||gS	pMM
	
Vsaka sprememba je težka. Vendar je vsako spremembo treba sprejeti kot dejstvo, da se potlej tudi lažje znajdeš. Povsem od okoliščin in od trenutka pa je odvisno, katerim spremembam se hitreje in katerim težje prilagodiš.
Se vam zdi še kaj pomembnejše od glasbe?
Zaenkrat se strinjamo, da je glasba edini univerzalni jezik, ki ga
razume cel svet.
Kateri glasbeni hit bi radi ponovili?
Glasbeno uspešnico Zelena dolina s četrtega CD-ja Hočeš me, ker je pri poslušanju zbližala stare in mlade, kot tudi bolj in manj zahtevne glasbene okuse.
ER.
Slika: Tomo Brezovar
Alfijevi glasbeni trenutki
Kariera je čudna reč, saj jo nekateri posvetijo znanosti, drugi potovanjem, mnogi družini, Alfi Nipič pa bo naslednje leto praznoval že 40 let pevsko-glasbenih uspehov. Toda ustvaril si je tudi družino in sin je tisti, ki mu olajša elektronsko-ozvočevalne zadeve v tonskem studiu Alfija Nipiča v Slovenjski Bistrici, kjer veliko sodelujejo z domačimi in tujimi glasbeniki. Alfi Nipič pa je tudi tisti, ki je dvajset let prepeval v ansamblu Avsenik in leta 1990 pričel s solo-karicro. Na Zagorski noči v soboto, 4. avgusta pa je nastopil z ansamblom Zupan.
Kakšni so spomini iz sodelovanja z ansamblom Avsenik?
Z ansamblom Avsenik sem vandral skoraj dvajset let, letno smo imeli po petdeset koncertov doma in v tujini, posneli pa smo 250 pesmi v nemščini in 250 pesmi v slovenščini. Ostanejo pa lepi spomini in muzika.
Kaj je najpomembnejše za kariero glasbenika?
V	Sloveniji je tržišče majhno in se le redkokateri glasbenik lahko preživi zgolj od prodaje svojih zgoščenk. Kajti treba je tudi nastopati, kar pa pomeni, da ne moreš cel večer prepevati le šansonov, ker bi naenkrat zmanjkalo poslušalcev. In dobro je, če si dovzeten za različno glasbo.
V	desetih letih ste posneli šest
zgoščenk. Katera vam je ljubša?
Po Avsenikih sem izdal šest zgoščenk in ne bi mogel reči, da mi je katera ljubša. Tudi če imaš šest otrok, se za vsakega enako trudiš. In zato kar poslušalcem prepustim, da izberejo svoje najljubše skladbe in dejansko povsem drži, daje težko vnaprej uganiti, katere skladbe bodo poslušalcem najbolj všeč.
Ali s tem, ko glasbenik spoznava glasbo - spoznava tudi sebe?
Res je, zadnje čase sem nekaj stvari v glasbi tudi sam napisal. Sicer pa se glasbenik z glasbo izraža najbolj osebno. Rekel bi tudi, daje glasba odraz trenutnega razpoloženja. Poskušal sem se tudi v techno glasbi, kar pa je bila bolj moja parodija na narodno-zabavno glasbo.
Vam je narodno-zabavna glasba všeč tudi zaradi besedil?
Teksti oziroma besedila so v glasbi zelo važna. In pa melodija. Toda večina ljudi težko povč ali razloži, zakaj jim je kakšna glasba všeč. Ali pa so odgovori tudi zelo različni. Tudi meni je, poleg narodno-zabavne glasbe, všeč španska ali tudi grška glasba. In kdor ima kakšno glasbo rad, ji bo tudi prisluhnil.
In zaradi česa je potemtakem glasba všeč vsakomur, četudi ne igra nobenega inštrumenta?
Glasba sprošča, glasba daje prijetne trenutke, ob glasbi lahko
tudi zaplešeš. In zato je vsakomur po volji kakšna od glasbenih zvrsti.
Kaj pa hobiji?
Za muzikanta je težko reči, da ima kakšen hobi. Navadno j e glasba za glasbenika delo, hobi kot tudi še vse ostalo.
Imate kakšen najljubši pregovor?
V	horoskope ne verjamem, imam pa najljubši pregovor, kije: Ostani takšen, kakršen si, pa magari se ti 'nevemkaj' zgodi, ker na koncu koncev smo vsi le ljudje.
Ste človek dejanj?
Prepuščam se trenutnemu razpoloženju. Nikoli ne delam načrtov, ker sem bil potlej vedno razočaran. Vse, kar je prišlo spontano, je pa uspelo. Če se znaš odzvati slučajnim rečem, je to zelo v redu, v priložnostih se namreč skrivajo marsikakšni izzivi, če jih le znaš sprejeti.
In kaj trenutno počnete?
V	avgustu imam precej nastopov, sicer pa snemamo TV-oddajo ALFI-MUZIKANT EVROPE, kjer nastopajo glasbeniki iz sedmih držav in bo na televiziji predvajana septembra ali oktobra letos. Kljub vsemu pa si čas vzamem tudi za oddih na morju.
ER.
Slika: Tomo Brezovar
16. VELSRPNA 2001
77. Jj G Jf. G j G 77 G Jr fi
Počitnice so, čeprav že v zadnjih zdihljajih, pa vendar so še... Za mlade je bilo v tem času poskrbljeno s kratkočasenjem in kar sama od sebe se prikrade misel, da imajo tisti, ki so krajši čas na tem našem ljubem svetu "kratkočasenje" in potemtakem bi morali imeti vsi, ki že dalj časa hodijo po tej zemlji "dolgočasenje". Pa sploh ni tako!
V	domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah so se zares potrudili in dobro poskrbeli za to, da so imeli tudi njihovi stanovalci pravo pravcato kratkočasenje in upajo si trditi, da so se imeli vsaj tako lepo in prijetno, če ne še bolj, kot njihovi "ta mladi". In človek jim mora verjeti, kajti na njihovih obrazih se zrcali sreča in zadovoljstvo in težko bi našli koga, ki bi se držal, kot da bi "smrgode" jedel.
V	juliju in avgustu so vsak teden vsi nestrpno pričakovali četrtek. Zakaj? Ja, zato, ker je to najbolj vesel dan v tednu, saj so v poletnih mesecih v domu organizirali VESELE ČETRTKE in prav nobena stvar na tem svetu ne bi mogla preprečiti užitka ob dejavnostih, ki so bile predvidene za ta dan. Mrzlične priprave na te vesele četrtke so zapolnile marsikakšno urico, ki v poletnem mrtvilu, ko je še dan predolg, ko pritisne vročina in ko ni v človeku ne volje, ne želje, da bi kaj pametnega počel, tare duha.
In kadar se v Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah kaj gredo, se gredo prav zares. Torej se bile ŠPORTNE IGRE v
domu čisto ta prave in zaresne. Spretnostna vožnja z vozički med ovirami za vozičkarje zagotovo ni mačji kašelj.
Prav tako tudi vsem pokretnim vodenje žoge med ovirami ni vedno lahko opravilo.
Komaj so si oddahnili od športa in se odpočili, že je bil tu naslednji četrtek. Ta je bil nekaj posebnega. Imenovali so ga SLADOLEDNI PIKNIK, saj so ob glasbeni spremljavi Francija Matko in Marije Kreže kar po taktu vsi lizali lučke. Mljask!
Naslednji dan sicer ni bil četrtek, bil pa je zelo poseben dan. Verjeli ali ne, petnajst stanovalcev doma se je veselo namakalo in čofotalo ter, jasno, s krepkimi plavalnimi zamahi tudi zaplavalo po bazenu v Trbovljah.
n. p n Iv d,i nnalva
No, če človek takole pohajkuje in uživa, mu to kaj hitro pride v navado, zato ni nič čudnega, če so se že kar v ponedeljek z veseljem odzvali povabilu Slaščičarne Kozina. Še za misliti ni, da bi se odpovedali kremnim rezinam, s katerimi sojih počastili v slaščičarni.
16. VELSRPNA 2001
Pa je spet prišel četrtek. Za telo so do tega dne kar pridno poskrbeli v vseh pogledih. Zdaj je prišel cas, da še duša dobi svoje. Zato so se v okviru Centra za socialno delo Trbovlje potrudili "kratkočasniki" z lutkovno igrico Muca Copatarica in glasbenim nastopom Katje, Saše in Katarine na flavti, violini in sintisajzerju. Mar ste mislili, da so pravljice in lutke samo za najmlajše? Kako ste se zmotili! Za vse mlade po srcu so!
Poletja še ni konec in še kakšen veseli četrtek čaka stanovalce doma. Zagotovo jim ne bo dolčas.
V poletnih mesecih so bile tudi razstave v avli doma. Ročna dela so razstavljale članice Društva invalidov Trbovlje, še vedno je na ogled razstava del Helene Goznikar iz Trbovelj, pripravljajo pa tudi delavnico s Severine Trošt Šprogar. Pestro, mar ne?!
Res je polovica septembra še poletnega, vendar pa se že bolj nagiba k jeseni. Dopustov in poletnih potepanj bo konec in takrat se bodo v domu spet pričele kulturne prireditve in bolj aktivno delo skupin starejših za samopomoč. To je tudi čas, ko dom še drugače zaživi in da Trboveljčanom vedeti: "Tukaj smo, vaši smo - tudi in predvsem!"
Besedilo MAH, slike Iz arhiva Doma upokojencev Trbovlje
http://www.radio-trbovlje.si
mevi w mm upokojeee
KONCERT STARE KLASIČNE GLASBE VFARNI CERKVI
V nedeljo, 5.avgusta ob 20.uri je potekal v farni cerkvi sv.Martina v Trbovljah na Trgu Franca Fakina koncert stare klasične glasbe. Organiziral gaje Študentski festival Brežice, izpeljali pa so ga ob pomoči Občine Trbovlje. Na koncertu sta nastopila Egon Bajt-bariton in Janko Kastelic-čembalo, ki sta se predstavila v dobri luči.
TL
16. VELSRPNA 2001
{in fc-Mj n e
Miisai mmm
EJ
Vroč poletni dan se je počasi poslavljal, ko se je iz hleva pričelo oglašati mukanje krav in kruljenje prašičev. Domači pes se ni zmenil ne za svet okoli sebe, ne za mačko, ki se mu je sprehajala tik pred smrčkom. Pravkar pokošena trava je omamno zadišala... tako bi se lahko pričel roman. Vendar v romanih osebe in dogodki niso najbolj resnični, napis v Mlinšah, ki vabi na kmečki turizem na Pšenku, pa je še kako zaresen in kmetija, ki se ponaša s tem nazivom tudi, sicer ne bi to poletje praznovala desete obletnice.
Pred desetimi leti so na Pšenku slavnostno prerezali trak in zaorali ledino v kmečkem turizmu v Zasavju. To je bila prva turistična kmetija na tem področju.
Za vse tri vogale pri hiši in še malo četrtega skrbi ves čas Nada Smrkolj, ki se je na tej kmetiji rodila. Mož Jože je lepo priznal, da se je "samo" priženil, ampak brez njega in zdaj že velike pomoči sina in hčere, turistična kmetija
Pšenk ne bi bila to, kar je.
Nada Smrkolj je izbrala poklic v gostinski stroki, vendar se ni nikoli zaposlila, pač pa je znanje s pridom uporabila doma in ob vzpodbudi Marije Prašnikar Čebin pričela samostojno pot v kmečkem turizmu. Zavedala seje, da mora gostom ponuditi nekaj, po čemer si bodo zapomnili kmečki turizem Pšenk. Prav zato je v njeni kuhinji vse "domače". Meso je od živali iz domačega hleva. Perutnino dobijo pri okoliških kmetih, le puranje meso kupijo. Vsa zelenjava in povrtnine, s katerimi postrežejo, je z domačih njiv in vrta. Jože Smrkolj se pohvali, da pri njih lahko dobite prav vse, od žgancev do potice in štrudla, vmes pa je jasno, dobra prala. Poskrbljeno je
tudi za oči, ne samo za usta in želodce, saj Nada Smrkolj z ljubeznijo neguje cvetje, ki gaje polno na oknih, balkonih, stopnicah in okoli hiše.
Gostje prihajajo z vseh koncev Slovenije, največ pa jih je z domžalske strani. Pripeljejo se na družinski izlet ali pa skupinski z avtobusi.
V toplih dneh lahko sedijo zunaj. Zrak, sonce, prijetne sape in zeleni gozdovi se z dobro hrano prav lepo dopolnjujejo. V hladnem vremenu pa je v gostinskih prostorih prav tako prijetno. Sprejmejo lahko okoli petinpetdeset gostov in tudi manjšo sobo za zaključene družbe imajo. Ob dobri hrani in pijači čas še prehitro mine, vendar si ga lahko radovedni gostje krajšajo tudi tako, da pogledajo v hlev in okoli njega. Marsikaj zanimivega se tam najde. "Tudi vile in grablje lahko dobijo, če želijo," seje hudomušno nasmejal Jože, ki si je v tem času "prislužil" upokojitev, h kateri je pripomogla tudi bolezen. Kljub vsemu pa je zadovoljen z uspehom in z gosti in pravi, da bosta z ženo tudi v bodoče tako "peljala" zadevo kot doslej, razširitev in popestritev ponudbe pa prepušča "ta mladim", če bodo hoteli in želeli in pri tem računa na hčerko, kije sicer stopila na pot gostinstva, a jo je povleklo še malce drugam..."Bomo videli!" pravi.
V nedeljo popoldne, 26. avgusta, bo na Pšenku veselo. Praznovali bodo deseto obletnico KMEČKEGA TURIZMA PŠENK. Z družabnim srečanjem prijateljev in gostov bodo na pikniku zapečatili deset let in nazdravili za uspešnih naslednjih deset, dvajset in več deset let.
Besedi jlo MAH, slike Iz arhiva Pšenk
ŠTV tVV »
16. VELSRPNA 2001
[ŠPORTNI RIBOLOVI
PRVO MESTO ZA TADEJA KROS LINA
V nedeljo, 5.avgusta je RD Zagorje ob občinskem prazniku uspešno organizirala tretje tekmovanje v športnem ribolovu s plovcem za pokal občine Zagorje. Tako kot lani se je tudi letos ob zagorskem ribniku zbralo blizu 50 ribičev iz zasavskih občin, Ljubljane in Velenja. S pomočjo pokroviteljev in občine Zagorje so gostitelji pripravili kar 30 nagrad ter še nagrado (torto) za najmlajšega ribica Tilena Murata iz Zagorja, prav vsi pa so bili pogoščeni s kosilom.
Prijem je bil letos nekoliko skromnejši kot lani, ko je prvouvrščeni Bojan Bačič, ki letos ni prišel na tekmovanje, ujel 15.700 gramov rib. Organizatorji ocenjujejo, daje skupni ulov tokrat znašal okoli 60 kg rib (ribjega drobiža in krapov). Spomnimo se še, daje prvi
pokal občine Zagorje pred tremi leti osvojil domačin Damjan Jelševar, ki je letos z 850 g ulovljenih rib osvojil 25. mesto. Pokal in prvo nagrado TV sprejemnik je letos osvojil Tadej Krošlin iz Hrastnika,
lani drugouvrščeni Marjan Klančišar, kije hkrati predsedoval tekmovalni komisiji, pa je bil kot najboljši domačin peti.
Rezultati:
I.	Tadej Krošlin, RD Hrastnik,
5075 g. (pokal in TV sprejemnik),
2.	Vlado Langus, RD Straža Sava Ljubljana, 3875 g. (pokal in ribiška palica),
3.	Sašo Javornik, RD Vevče, 3600 g. (pokal in vinoteke),
4.	Borut El tri n, RD Novo mesto, 2900 g. (praktična nagrada po izbiri),
5.	Marjan Klančišar, RD Zagorje, 2775 g. (praktična nagrada po izbiri),
6.	Andrej Dornik, st., RD Zagorje, 2700 g. (praktična nagrada po izbiri),
7.	Andrej Dornik, ml., RD Zagorje, 2050 g. (praktična nagrada po izbiri),
8.	Dominik Povše, RD Zagorje, 2025 g. (praktična nagrada po izbiri).
Besedilo In slika Igor Goste
KMNGIP BETON MT0 ZAGORJE prireja
7. Spominski turnir v malem nogometu v spomin na brata Borštnar in v počastitev praznika Občine Zagorje ob Savi.
Turnir bo potekal 1. in 2. septembra 2001 na igrišču v Šentlambertu (1. dan) in na igrišču Proletarec (2. dan). Žrebanje bo 31. avgusta ob 19. uri v sejni sobi Občine Zagorje.
Prijave sprejemamo na GSM 041/984-214 in telefon 03/56-69-841. Igra se po pravilih NZS in na lastno odgovornost.
Prijavnina znaša 10.000 SIT in jo lahko nakažete na ŽR.:
52700-620-112-05-1338110-9049/10 (Ljubljanska banka, Banka Zasavje, ekspozitura Zagorje ob Savi)
Nagrade na turnirju:
1.	mesto:	120.000 SIT+pokal+prehodni pokal
2.	mesto:	70.000 SIT+pokal
3.	mesto:	35.000 SIT+pokal
4.	mesto:	20.000 SIT+pokal
Za najboljšega igralca turnirja: pokal+vikend paket za dve osebi na Turistični kmetiji Jelinčič v Trenti (Soča 50). Pokala dpbita še najboljši vratar in najboljši strelec+naj igralec.
Malonogometne ekipe Slovenije ste vabljene v osrčje Slovenije na praznovanje praznika Občine Zagorje ob Savi (ognjemet). Za pijačo in jedačo preskrbljeno.
Glavni sponzor turnirja: GIP Beton MTO Zagorje ob Savi Glavni pokrovitelj: Občina Zagorje ob Savi
Začetni udarec na turnirju bo izvedel Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi.1
Želimo vam veliko uspehov In športnih ulitkov na turnirju!
£ Ji G Tu
URADNA USTANOVITEV KOLO KLUBA ZAGORSKA DOLINA
Kolesarski navdušenci v Zagorju neuradno delujejo že več kot leto dni. Prvega avgusta letos pa so javnosti oznanili svoj obstoj. Hkrati so napovedali kolesarsko dirko na Zasvsko Sveto Goro 4. avgusta in predstavili nove drese. Nekaj akcij bo postalo tradicionalnih, kot je recimo kolesarska dirka pred pričetkom slavnostne seje občinskega sveta pred občinskim praznikom občine Zagorje.
Prizorišče za uradni začetek delovanja kluba so izbrali Ašičevo gostilno, ki je tradicionalno naklonjena športnikom.
O dirki »Vzpon - spust Zasavska Sv. Gora 2001«
Kolesarski klub Zagorska dolina se je v počastitev zagorskega občinskega praznika predstavil s svojim prvim projektom. Organiziral je kolesarsko dirko »Vzpon - spust Zasavska Sv.gora 2001«, ki je v soboto 4.avgusta privabila v Zagorsko dolino 96 tekmovalcev in tekmovalk iz cele Slovenije. Proga je bila zahtevna in primerna za malo bolj pripravljene rekreativce. Dodaten napor je predstavljala tudi precejšna vročina, ki je tekmovalce spremljala vse od
štarta, kije bil ob 16. uri pred tržnico Pod uro pa do samega cilja, nekje med 17. in IS.uro.
Najhitreje je z zahtevno progo opravil 27-letni Mario Vračič iz Maribora (absolutni zmagovalec). V rekordnem času 59 minut in 23 sekund je premagal dva vzpona (do gorskega cilja na Zasavski gori je potreboval le 35.minut) in dva zahtevna spusta. Proga je potekala takole: start pred tržnico, skupinska vožnja do OŠ Tone Okrogar, kjer se je začel meriti čas; Čolnišče; Kal; Šentlambert; Brezovica; Zasavska gora (gorski cilj); Vidrga; Mlinše;
Predstavili so drese	Brane Omahne je prevzel dres za
častnega člana Kolo kluba Zagorska dolina Matjaža Švagana
Izlake; Kisovec; cilj pred tržnico Pod uro, kjer je tekmovalke in tekmovalce ob prihodu v cilj pozdravila velika množica. Skupna dolžina proge je znašala nekaj več kot 32 km.
V kategoriji moških do 30 let je zmagal Mario Vračič (Energija Velenje) iz Maribora (gorski cilj 35:42;cilj 59:23), v kategoriji moški odo 30 do 50 let je zmagal Andrej Čebin iz Hrastnika, bolj poznan kot odličen serviser koles (KD Hrastnik-Ciclomega) (37:04:1:00:01), v kategoriji nad 50 let je proslavljal Stojan Kralj iz Lukovice (KB
Lukovica) (47:41;1:12:30). Najboljša tekmovalka v ženski kategoriji je bila Urša Rozman iz Čemšenika (58:44:1:2851).
Vsak udeleženec dirke je prejel majico Kolo Kluba Zagorska dolina, bon za prehrano ter osvežilne napitke ob progi. Vsi prvi v svoji kategoriji so prejeli tudi pokal v obliki steklene vaze z medaljo. Prav tako so bili nagrajeni tudi najbolj oddaljeni, najmlajši in najstarejši udeleženec kolesarjenja ter najhitrejši kolesar na gorskem cilju.
Matjaž Manfredo Slike MM
Nekaj jih je le bilo....

3-nm?
Tekma je huda	Del zagorske ekipe
16. VELSRPNA 2001
K j* n
t
j.
n
SMUČARSKI SKOKI
PRIMOŽ ROGLIC NEURADNI PIONIRSKI SVETOVNI PRVAK
V soboto in nedeljo (4. in 5.avgusta) je v nemškem Garmisch-Partenkirchnu (olimpijski stadion, kjer se odvija tudi ena izmed tekem novoletne turneje v smučarskih skokih) potekalo neuradno svetovno prvenstvo za pionirje oziroma D.pionirski FIS-Grand Prix. Tekmovanja so se udeležili tudi najboljši slovenski pionirji, letniki 1990,1989 in 1988 in sicer llirjani Luka Brnot, Luka Plestenjak in Primož Kožar, Jurij Tepeš iz ŠD Dolomiti, Kranjčan Žiga Pelko in član SK Zagorje-SZS Kisovec Primož Roglič. Pravico nastopa na tem prestižnem tekmovanju sta imela po najboljša dva skgkalca iz posameznih držav, le teh je bilo dvanajst. Naši fantje so nastopili več kot odlično, saj so osvojili ekipni naslov in še dva naslova prvakov med posamezniki. Za nas je še posebno razveseljivo dejstvo, da je bil med zmagovalci tudi Kisovčan Primož Roglič, ki so ga na tekmi spodbujali: njegova mami Anita in ati Poldi, stric Bojan Roglič ter Janez in Borut Markošek. Slednji nam je po prihodu domov povedal: »Primož je po petkovih kvalifikacijah pokazal, da spada v ožji krog favoritov za zmago. Čeprav jo je na sobotni tekmi zagodlo vreme- le slabo uro pred tekmo posameznikov ulilo kot za stavo, deževati pa ni prenehalo niti med tekmo-to Primoža očitno ni zmotilo, da ni pokazal vse svoje znanje. Z odličnim skakanjem je postal evropski prvak v svoji kategoriji, hkrati pa tudi neuradni svetovni prvak. Primož je levji delež prispeval tudi k ekipni zmagi Slovenije, ki je bila
naslednji dan. To je kakšni slovenski ekipi uspelo prvič v 13.letih odkar to tekmovanje poteka. Organizatorji so po tekmovanju pripravili tudi svečano razglasitev rezultatov in pogostitev za vse tekmovalce, spremljevalne ekipe in navijače. Še to. V nedeljo, po ekipni tekmi, so se fantje pomerili še v nogometu. Po nesrečnem porazu
Junak Garmischa Primož Roglič (slika RK.)
(kazenski streli) v finalu s Švicarji, so naši skakalni upi osvojili drugo mesto.«
Več o samem tekmovanju ter o zbranih vtisih pa v naslednji številki, ko bomo pred mikrofon povabili nosilca dveh zlatih medalj Primoža Rogliča.
Rezultati pionirjev posamezno- letnik 1990, skakalnica K-40:
1.	Brnot, Slovenija, 43,5 in 44 m, 229,3 t,0
2.	Wolfle, Nemčija, 42,5 in 43 m, 222,4 t,
3.	Mazoch, Češka, 42 in 44,5 m, 219,6 t,
5.Plestenjak, Slovenija, 41 in 43,5 m, 218,2 t.
Rezultati pionirjev posamezno-letnik 1989, skakalcev 21, skakalnica K-40.
1.	Primož Roglič, Slovenija, 44 in 43 m, 231,7t,
2.	Remi Francais, Švica, 42,5 in 43,5 m, 230,5t,
3.	Jurij Tepeš, Slovenija, 45 in 45m (p), 21981.
Posamezno letnik 1988, K-40:
1.	Freund, Nemčija, 45 in 44m, 239,6 t,
5.Pelko, Slovenija, 44 in 44m, 232,4 t,
10.Kožar, Slovenija, 40 in 41 m (p), 176,5 t.
Ekipno tekmovanje, K-40:
1.Slovenija 1.694,9 (Brnot 222,4-42,5 in 43m, Roglič 241 -43,5 in 45m, Pelko 229,5-43 in 43m),
2.	Avstrija 678,7,
3.	Češka 667,7
5.Slovenija II. 653 (Plestenjak, Tepeš, Kožar)
Igor Goste
JANEZ MOCNIK-GUNA ZMAGUJE TUDI MED DVANAJSTLETNIKI
Janez Močnik- Guna, ki bo letos s svojim klubskim kolegom mešal štrene med pionirji do 12 let, je zabeležil še eno zmago in sicer v Gorenji Savi-Kranj, na mednarodni tekmi Haas-Fertigbau sornmerturnier 2001. Med pionirji do 14 let j e bil Miran Zupančič četrti, med pionirji do 10 let pa Leon GrobljarS.
Rezultati skakalcev do 10 let, skakalnica K-14, skakalcev 28:
1 .Aleš Oblak, Žirovnica, 13,75 in 13,5m, 212,5 t,
S.Leon Grobljar, 12,5 in 12,75m, 2001,
11.Dejan Žujič, 12,25 in 12,25m, 188,5 t, 16. Jaka Prašnikar in 19.Manja Pograjc, vsi SK Zagorje-SZS Kisovec.
Rezultati skakalcev do 12 let, skakalnica K-20, skakalcev 27:
l.Janez Močnik-Guna, 20,5 in 2Im, 227,7 t,
4.Andraž Pograjc, 20,5 in 20,5m, 217,3 t,
8.Klemen Bravec, 20,5 in 20,5m, 207,1 1,
14.Dejan Judež in 21.Aljaž Smolič, vsi SK Zagorje-SZS Kisovec.
Rezultati skakalcev do 14 let, skakalnica K-40, skakalcev 25:
1.Mitja Mežnar, SK Tržič, 41,5 in 42 m, 232,2 t,
4.Miran Zzpančič, 40 in 39,5m, 211,9 t,
10.Luka Grobljar, 37,5 in 38, 192,6 t in 19. Nino Razpotnik, vsi SK Zagorje-SZS Kisovec.
Igor Goste
JADRALNO PADALSTVO
Člani JKP Kavka Kisovec se ta čas pripravljajo na največjo prireditev, mednarodno tekmovanje v točnosti pristajanja z jadralnimi padali, ki bo 25.avgusta v Kisovcu. Kljub organizacijskemu delu, še vedno najdejo čas, da se udeležijo različnih tekmovanj. Državnega prvenstva v točnostnem pristajanju, ki je potekalo v Cerknem v začetku junija, so se udeležili kot edina ekipa iz Zasavja. Tekmovanja se je po besedah Petra Pušnika udeležilo 53 tekmovalcev iz vse Slovenije. Šlo je za izredno naporno tekmovanje, saj so jadralni padalci izvedli kar deset serij (poletov). Večji del v zelo težkih pogojih za letenje, za nameček pa j e bilo potrebno zadnji del poti do starta še pešačiti
zaradi neprevoznega terena. Prvi dan so bile zaradi neugodnih vremenskih pogojev izvedene le tri serije, v nedeljo pa preostalih sedem. Tudi z samo organizacijo tekmovanja in spremljajočih aktivnostih nastopajoči niso bili najbolj zadovoljni. In kakšne uvrstitve so dosegli člani Kavke. Med 42 uvrščenih tekmovalcev se je še najbolj izkazal Kisovčan Miran Kokole, kije bil na koncu 24., Robert Kralj je bil 29., Franc Bukovšck pa 33.
Igor Goste
OBVESTILO
Klub jadralnih padalcev Kavka Kisovec v okviru prireditev praznika občine Zagorje organizira PRVO ODPRTO MEDNARODNO PRVENSTVO JADRALNIH PADALCEV V TOČNOSTI PRISTAJANJA »ZAGORJE 2001«.
Tekmovanje bo v soboto, 25.08.2001 (v primeru slabega vremena 26.8.) v Kisovcu, udeležili pa se ga bodo lahko jadralni padalci iz Slovenije in tujine z A ali L licenco.
Vljudno vabljeni!
16. VELSRPNA 2(X)I
3-p DT
OKREPUENI ZAGORJANI IZTRŽILI LE REMI
V nedeljo seje pričelo prvenstvo v 2.SNL, kjer so okrepljeni Zagorjani gostili Dravinjo in iztržili le neodločenih 1:1. Med premorom je Zagorjane zapustilo ali na podlagi dvojne registracije v drug klub prestopilo 10 igralcev, novih igralcev pa je sedem. To so Rusmir, Zlodej, Purg, Tajnšek, Kapušin, Cirar in tujec Hrvat, ki je v prvi tekmi za Zagorjane zadel, a bil pred koncem srečanja izključen, (pm)
SVOBODA SE JE OKREPILA
Nogometnemu klubu iz Kisovca seje letos uspelo vrniti v l.ligo MNZ Ljubljana. Člansko moštvo se pod vodestvom starega trenerja Edija Navratila pripravlja na začetek prvenstva, ki se bo začelo
1.septembra. Takrat bodo doma gostili klub iz Moravč, ki je v preteklosti že večkrat iz Kisovca odšel neporažen.
Pred začetkom prvenstva se je NK Svoboda okrepila z nekaterimi odličnimi nogometaši. V staro jato sta se iz sosednjega kluba NK Zagorje vrnila izkušeni obrambni igralec Franc Kranjc ter mladi in nadarjeni Blaž Gracar (z dvojno registracijo NK Zagorje) sta Svobodo okrepila Vili Dolinšek in Sašo Pavlovič, prav tako je iz Zagorja na posodo prišel Ekrem Omerhodžič, po enoletni prekinitvi je ponovno pričel trenirati Marko Ravnjak, Duško Malič pa seje vrnil iz služenja vojaškega roka.
Zaenkrat je klub zapustil oziroma se je odločil za konec kariere le odlični napadalec Boštjan Vrtačnik,
kar pa po besedah trenerja še ni povsem dokončno.
Z omenjenimi okrepitvami sta cilja trenerja - uvrstitev na sredino prvenstvene lestvice in stabiliziranje moštva - dosegljiva. To je pokazala tudi pripravljalna tekma z bosanskim drugoligašem NK Rudanka Doboj, ki sojo Kisovčani po dobri igri sicer izgubili z 1:2. Edini gol za domače je dal Bojan Šink.
Igor Goste
RUDAR TRBOVUE NESREČNO IZGUBIL
V prvem kolu 3.1ige-center je moštvo Hajrudina Ibrakiča na domačem igrišču doživelo neprijeten poraz. Pred okoli 200 gledalci so proti ekipi iz Ježice vseskozi napadali in si ustvarili vsaj deset idealnih priložnosti za zadetek. Žal so izkoristili le eno, ki jo je v
edini zadetek domačih spremenil Aljoša Vincek, ki je na igrišče stopil v drugem polčasu. Njegov zadetek v 48.minuti, s katerim so Trboveljčani izenačili na L:l,je dajal upanje na preobrat. Žal so gostje že v 61.minuti prišli v vodstvo in do konca zadeli še enkrat. Lahko zapišemo, da so skorajda iz vseh priložnosti zadeli v polno in Factor je tako slavil s 3:1, pri tem pa je potrebno dodati, da je vsem njihovim priložnostim botrovala napka domače ožje obrambe. Na koncu so se povprečni gostje veselili podarjene zmage, domači pa so kljub porazu z aplavzom nagrajeni za borbenost. Predvsem je v tem elementu igre izstopal Matej Kirbiš.
Igor Goste
V ZAGORJU DP FITA IN POKAL VALVASOR
Dne 4.avgusta je v Zagorju na Mestnem stadionu potekalo državno prvenstvo FITA 70m in VI.Pokal Valvasor, na katerem je sodelovalo 92 lokostrelcev iz 28-ih klubov, od tega jih je bilo pet iz Hrvaške.
V dopoldanskih urah so tekmovalci streljali finale, kije štelo za absolutno državno prvenstvo in tradicionalni VI.Pokal Valvasor, popoldan pa so se odvijali izločevalni dvoboji za naslove državnih prvakov v absolutnih kategorijah.
Uvrstitve za pokal Valvasor:
goli lok moški: I.Maksi Muznik (LK Most na Soči), goli lok ženske: 1.Staša Podgoršek (LK Šenčur), sestavljeni lok moški: LDejan Si-
tar (LK Valvasor Zagorje), sestavljeni lok ženske: 1.Ivana Buden (Agram-Hrvaška), ukrivljeni lok moški: 1 .Ivan Muznik
(LK Most na Soči), ukrivljeni lok ženske: 1.Dolores Čekada (LK Mins Postojna).
Absolutno državno prvenstvo: sestavljeni lok moški: 1 .Dejan Sitar (LK Valvasor Zagorje), sestavljeni lok ženske: l.Maja Marčen (LK Kranj), ukrivljeni lok moški: 1 .Rok Verbič (LK Kamnik), ukrivljeni lok ženske: 1 .Dolores čekada (LK Mins Postojna).
Dejan Sitar iz LK Valvasor Zagorje je z rezultatom 701 krogov postavil nov evropski rekord, Maja Žlender iz LK Ankaran pa s 572 krogi nov državni rekord.
Alojz Pavlovič, slika: ILM.
KVALIFIKACIJE ZA SP - MLADE REPREZENTANCE (U-2 1)
SLOVENIJA - RUSIJA

Sobota, l.septembra 2001 ob 15.30 uri

Mestni stadion Zagorje ob Savi Cena vstopnic: i ooo SIT

f N:!./--
-	H,".
^	NOVI Clio	
- rirlT i! U j Novi Clio že od 1.820,000,00 sit	Tvvingo, Thalia, Megane- klima gratis! Laguna in Laguna Grandtour iz zaloge SUPER CENE!!
mBmnmr malgai,. , Trbovlje telefon prodaja (03) 56 33 110,56 33 111,5633 112 J	* servis (03) 5633 120	E-mail: prodaja.malgajtrb@dealer.renault.si, www.avtohisamalgaj.si	
..	. A-fi DOMŽALE		
Servis in trgovina d o o, Blatmca 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 lax 01/562 37-05		
		
TOURING	moč(kW/KM)		MPC
GL 1800 A Gold Wing	87/118	5.099.000
ST 1100 Pan European	74/100	2.669.000
NT 650 V Dauville	41/56	1.749.000
SPORT-touring CBR 1100 XX S.BIackbird	121/164	2.589.000
CB 1100 SF (X-11)	103/140	2.339.000
VFR 800 Fl	81/110	2.399.000
CB 600 F Hornet	71/97	1.559.000
CB 600 S Hornet (oklep)	71/97	1.719.000
ŠPORT VTR 1000 SP-1	100/136	2.769.000
VTR 1000 F FireStorm	81/110	2.159.000
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.489.000
CBR 600 FS Spori	81/110	2.149.000
CBR 600 F	81/110	2.069.000
NSR 125 R	11/15	919.000
CHOPPER VT 750 DC Black Widow	32/44	1.779.000
VF 750 C Magna	64/87	2.049.000
VT 750 C2 Shadow	32/44	1.729.000 .
VT 750 C Shadow	32/44	1.669.000
VT 600 C Shadow	29/39	1.549.000
VT 125 C/C2 Shadow	11/15	1.129.000
ENDURO XL 1000 V Varedero	70/95	2.259.000
XRV 750 Africa Twin	44/60	1.899.000
XL 650 V Transalp	41/55	1.669.000
XR 650 R	45/61	1.639.000
NX 650 Dominator	32/44	1.289.000
NX 250 Dominator	17/23	1.219.000
XL 125 V Varadero	11/15	1.169.000
XLR 125 R	8/11	959.000
CROSS CR 250 R	43/58	1.329.900
CR 125 R	30/41	1.319.900
CR 80 RB	20/27	849.900
SKUTER X8R-S (cestni)	4/5,5	399.000
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV.
Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 24.1.2001.
Polo Ice.
Polo z brezplačno klimo.
Že od 2.200.000 Sir dalje, (19.699 DEM)
število vozil in modelov je omejeno.
_____________Prihranek; 244.000 SIP!
• Polo Ice 1.4 (60 KM) Vas bo v vročih poletnih dneh ščitil pred vročino in razvajal še z naslednjo opremo:
servo volan, centralno zaklepanje, po višini nastavljiv sovoznikov sedež, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ogrevane šobe za pranje vetrobranskega stekla, električni pomik stekel, meglenke.
Možnost posojila na 72 mesečevi
PORSCHE
KREDIT IN LEASING
Polo Ice
• Ceni sla informativni in odvisni od valutnih razmerij.
9
Malgai
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600
Iv TD TL .in TL n
Zasavski frker )
TRČIL V DREVO
Hrastnik, 28.7. ob 18.50 uri je H.S. iz okolice Laškega vozil osebni avto golf po glavni cesti
ll.reda iz smeri Zidanega Mosta proti Hrastniku, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje izgubil oblast nad vozilom, s katerim je trčil v drevo, vozilo pa se je prevrnilo na brežino reke Save. H.S.je bil zaradi hudih telesnih poškodbodpeljan v bolnico Trbovlje, kjer je bil zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola odrejen tudi preizkus, ki je pokazal 1.15 grama alkohola. Vozilo je popolnoma uničeno, policisti pa so zoper H.S. podali še predlog SP-ju.
MOTORIST NA BANKINO IN V MOSTIČEK
Zagorje, 2.8. ob 20.uri seje zgodila prometna nesreča med Kisovcem in Zagorjem. Patrulja je na kraju dogodka ugotovila, da je voznik motornega kolesa M. A. vozil iz smeri Kisovca proti Zagorju. Pri prehitevanju dveh vozil je ob zaključku prehitevanja (z namenom, da bi se
izognil nasproti vozečemu avtomobilu) naglo zapeljal desno na bankino, kjer je po nekaj metrih vožnje trčil v manjši mostiček. Motorist je bil hudo telesno poškodovan in so ga odpeljali v trboveljsko bolnico, kjer je ostal na zdravljenju. Zoper njega bodo podali predlog SP-ju.
ZDRSNIL ČEZ ROB V GOZD
Zagorje, 11.8. ob 12.50 uri seje cesti Zagorje-Čolnišče zgodila prometna nesreča. Voznik K. A. je zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku izgubil oblast nad vozilom ter zdrsnil čez rob vozišča 16 metrov v globino gozda. Pri tem sta se potnik in potnica v avtomobilu lažje telesno poškodovala. Zoper K.A. sledi predlog SP-ju.
SOPOTNIK UMRL
Litija,-1.8. ob 14.40 seje na regionalni cesti ll.reda Sobrače-Bogenšperk zgodila prometna nesreča. Policisti so opravili pregled in ugotovili, daje prometno nesrečo povzročil voznik neregistriranega vozila zastava 126 iz okolice Litije, zoper katerega so policisti že večkrat podali predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi
Aufbiks
1.8. ob 19.20 uri je R.S. iz Hrastnika prijavila, da jo je v stanovanju pretepel njen fant B.D., državljan Republike Hrvaške. R.S. je zaradi suma telesnih poškodb odšla v bolnico Trbovlje, kjer je ostala na opazovanju, policisti pa so že ob 20.00 uri izsledili B.D.-ja v gostinskem lokalu Da capo. Napisali so predlog SP-ju in ga do privedbe k SP-ju Hrastnik, kamor je bil priveden naslednji dan, tudi zadržali.
£ 1.8. ob 14.00 uri so bili policisti obveščeni, da pri blagovnici Mercator neznan pijan moški ovira promet. Na kraju so policisti izsledili pijanega RA. iz Hrastnika, kije hodil po cesti, oviral in ustavljal vozila ter "usmerjal promet". Odstranili so ga s ceste in napisali še predlog SP-ju. Razgovor s policisti pa na RA. ni vplival, saj je tudi 2.8. ob IS.uri pri blagovnici Mercator ponovno pijan oviral promet, še enkrat so se policisti z njim pogovorili in napisali predlog SP-ju.
£ 7.8. ob 23.45 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v gostinskem lokalu v Litiji, ker so gostje razgrajali. Policisti so ugotovili, da so se v lokalu med seboj sprli gostje, nato pa so se gostje še sprli z natakarico in niso hoteli zapustiti lokala, ko je potekel obratovalni čas. Natakarici so celo grozili in jo zmerjali in razbili dve steklenici. Ko je natakarica poklicala policijo, so gostje odšli. Policisti bodo zbrali podatke in podali prijavo sodniku za prekrške. £ 8.8. ob 00.30 uri so policisti gotovih, daje vinjeni gost razgrajal v gostinskem lokalu v Hotiču in grozil natakarici, ker mu ni hotela postreči z alkoholno pijačo. Policisti so ga dUK pomirili in napotili iz lokala. Vinjeni moški je nato odšel v sosednji lokal, kjer je viažv Ponovno začel razgrajati in kričati. Ker kljub opozorilom policistov ni prenehal s kršitvijo, so policisti odredili pridržanje do streznitve in ga odpeljali v prostore za pridržanje na Povšetovo 5 v Ljubljani. Sledi še prijava sodniku za prekrške.
različnih kršitev cestno-prometnih predpisov. Policisti so ugotovili, daje voznik vozil po klancu navzgor in v več zaporednih ovinkih vozil po nasprotnem smernem vozšču, nato pa verjetno zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo v levem nepreglednem ovinku zapeljal na levi rob vozišča in po njem s kolesi vozil približno 10 metrov, nato pa seje vozilo prevrnilo po pobočju v globino 36 metrov. Pri tem je sopotnik padel iz vozila in na kraju nesreče umrl, voznik pa je dobil hude telesne poškodbe. Ker je obstajal sum, daje vozil pod vplivom alkohola, je bil odrejen strokovni pregled, policisti pa bodo zoper voznika napisali kazensko ovadbo.
POVZROČIL PROMETNO IN ZBEŽAL
Litija, 11.8. ob IS.uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki seje zgodila na glavni cesti Litija-Ljubljana v kraju vemek. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročil voznik zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji. Povzročitelju, kije vozil zadnji v manjši koloni vozil v smeri proti Litiji ni uspelo pravočasno ustaviti, ko se je kolona ustavila zaradi voznika, kije zavijal levo, zato je trčil v pred seboj vozeči osebni avtomobil ter ga potisnil v naslednjega, to vozilo pa je nato trčilo v avtomobil, kije bilo pred njim. Povzročitelj je po nesreči odpeljal naprej, vendar so ga policisti izsledili. Štiri osebe udeležene v prometni nesreči so izjavile, da čutijo bolečine in so same iskale zdravniško pomoč. Zoper povzročitelja bodo policisti podali predlog za uvedbo postopka o prekršku pri SP-ju.
Policija opozarja
Policisti PO Zagorje so 12.8. ob 20.00 uri na cesti Izlake-Trojane našli neregistrirano motorno kolo suzuki 650 CR modre barve. Če ga kdo pogreša, naj se javi na PO Zagorje, kjer imajo motorno kolo shranjeno.
Policisti PP Litija pri obravnavanju kaznivih dejanj vlomov v osebna vozila opažajo, da lastniki vozil ne zaklepajo in s tem precej olajšajo delo vlomilcem, zato policisti opozarjajo, da naj lastniki primerno zavarujejo svoja vozila pred vlomi.
GLASOVNICA ZA
naj frizerka in frizer Zasavja Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
Ime, priimek, naslov glasovalca (ke)
&<-----------------------
| >aj gostilna Z
i
l
| Glasoval sem:
I I
j
Tn F.i i Gfli R f3i
Brezplačne male oglase za naslednjo številko Zasavca, ki izide 30. avgusta, sprejemamo z izpolnjeno naročilnico do petka, 24. avgusta na naslov: Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat v isti številki. Ravno tako ni možna objava do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv.
Stanovanja, parcele
PRODAM poslovni prostor 80 m2 v Trbovljah, tel.: 041/716-486
ODDAM poslovni prostor v najem z dejavnostjo ali brez, tel.: 041/716-486
c«c
nepRcmičnine
uiicn i, ivnim 7 • trbovuč MiOl/MMtSUS-l«
Pirnič. RiiKUP, mnovniu. mi. poiiovnm monoRov.
VIKMDOV IR PRRCEl
PRODAM poslovni prostor z dejavnostjo ali brez, tel.: 03/56-66-173
PRODAMO stanovanje 68 m2, pritlično, z atrijskim vhodom, CK, KTV, v centru trbovelj, tel.: 041/ 335-430
NAJEM prostora za razna praznovanja, obletnice, rojstni dnevi, razna srečanja, tel.. 56-61-416 ali 56-66-882
PRODAM ali zamenjam večje stanovanje - 80 m2 za manjšega, cca. 30 m2, tel.: 56-66-479 ali 041/ 471-879
PRODAM stanovanje v centru Zagorja, cena 800 DEM/m2, tel.: 041/820-036
NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje v Zagorju, Trbovljah, tel.: 031/290-808
PRODAM novejše dvosobno stanovanje (61,70 m2), tel.: 56-22-165,041/461-122,041/461-104 KUPIM 2 in polsobno stanovanje v Zagorju, Kisovcu ali na Izlakah, tel.: 56-66-421 PRODAM stavbno parcelo 630 m v Trbovljah, tel.: 041/895-908 PRODAMO stanovanje 68 m2, pritlično, z atrijskim vhodom, CK, KTV, telefon, v centru Trbovelj, tel.: 041/335-430
Avtomobilizem
PRODAM škodo felicia 1.3 LXI, letnik 96, reg. do 02/4, temno zelene barve, centr.zaklepanje, tonirana stekla, prev. 78.500 km, cena po dogovoru, tel.: 56-45-139, 031/873-483
PRODAM golf 1.6, letnik 83, reg. mrec 2002, cena po dogovoru, tel.: 56-34-168 ali 040/312-149 PRODAM R5 v dobrem stanju, cena 50.000 SIT, tel.: 56-49-142 ali 041/774-723.
Razno
PRODAM volan Thrustmaster Ferrari za playstation 1 ali 2, tel.: 041/403-055
PRODAM špirovce dolžine 75m, bet.kvadre, mod.opeko, cirkular (3 fazni motor), strešna opeka, tel.: 56-28-663 PRODAM orbitrek, star 1 leto, garancija 4 leta, cena 35.000 SIT, tel.: 031/415-675 PRODAJALI	bomo
neškropljena jabolka starih sort za
ozimnico,	sprejememo
prednaročila, tel.: 56-29-682
PRODAM otroški kombiniran voziček, zelo lepo ohranjen, rabljen eno sezono, tel.: 041/552-215
PRODAM izredno dobro mešano belo vino - pridite na pokušino, tel.: 041/440-536
PRODAM otroški voziček, zelo lepo ohranjen, malo rabljen, cena ugodna, vse informacije na 040/ 339-514
PRODAM akustično kitaro, staro šest let, dobro ohranjena, zraven podarim torbo, tel.: 031/533-226
Delo in inštrukcije
SPREJMEM honorarno delo na domu ali v Zasavju, tel.: 040-528-188
23-LETNI MOŠKI išče delo na področju Zagotja, z izkušnjami s tajniško-organizacijskimi nalogami, obvladanje dela z računalnikom, komunikativen in vesten, pokličite samo resni (akviziterska prodaja na terenu ne pride v poštev), tel.: 041/ 403-055
PONUJAM vam možnost dodatnega mesečnega zaslužka, tel: 040/326-254
IŠČEM mlajši upokojeni par za pašo živine in za opravilo manjših gostinskih uslug na Planini pri Trojanah. Pogoj, skrb za živali in prijaznost do obiskovalcev, tel.: 041/ 752-243
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za osnovno in srednjo šolo, uspeh zagotovljen.
Oto Krajnc, Šuštaijeva 27, Trbovlje INŠTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo, uspešno in poceni, GSM: 031/527-607 IŠČEM delo prodajalke, stara sem 24 let, tel.: 040/395-012 ŽELITE imeti za partnerja podjetje, ki je aktivno v celem svetu? Želite neodvisnost in finančni uspeh v poklicu? Pišite: Roman Klobasa, p.p.3821, 1001 Ljubljana IZDELUJEM načrte na računalniku, tel.: 041/463-881 (Matej)
Zaposlimo kvalificiranega slikopleskarja, stimulativni osebni dohodek, možnost napredovanja, tel.: 041 /631 -064,041/418-828
APARTMAJI NA VIRU
Avgusta in septembra še nekaj dni prostih v apartmaju za 5 ljudi. Apartmaja sta 20 m od morja na najatraktivnejši plaži Jadro otoka VIRA. Informacije 041 458 444 in 01/ 8983 822
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže, tel.: 03/715-735
Adrovič & Co. d.n.o. Kamnik Tel.: 01/839-46-14
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Zdelava betonskih in kamnitih škarp.
rEI^tB-CDSaiLHIKD^.
v'#'
S
za brezplačni mali oglas
Tekst:
Moj naslov:
o
VO
t-H
O
Z
U
S
<
N
d *b ir n 3 n i l a
16. VELSRPNA 2001
DPM Zagorje
VABI
na aktivnosti v času poletnih počitnic:
*	16.8. Izlet na Slivnico, zbor na glavni avtobusni postaji ob 7.30 uri, cena 200 SIT.
*	17.8. Kopanje v Medijskih toplicah, zbor na glavni avtobusni postaji ob 9.uri ali ob 9.30 pred vhodom v kopališče, cena 200 SIT.
*	20. - 25.8. Rokometni tabor z zaklkjučnim turnirjem za dekleta, cena 2.500 SIT.
*	20.8. Ustvarjajmo glasbo, pred OŠ Ivan Skvarča ob lO.uri.
*	21.8. Športna delavnica, zbor pred OŠ Toneta Okrogarjaob lO.uri.
*	22.8. ustvarjalna delavnica pred OŠ T.Okrogarjaob lO.uri.
*	23.8. Izlet v Kekčevo deželo, zbor na glavni postaji ob 8.uri, cena 1.400 SIT.
*	24.8. Likovna delavnica pred OŠ T.Okrogarja ob lO.uri.
*	27.8. Igrajmo se z lutkami pred OŠ Ivan Skvarča ob lO.uri.
*	30.8. Ustvarjanje s servietno tehniko v knižnici Zagorje ob lO.uri.
Vse dodatne informacije na telefonu 56-69-200!
Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje OBVEŠČA,
da bo v avgustu odprta v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 15.ure, v torek in četrtek od
12.	do 19.ure ter v soboto od 8. do 12.ure.
Knjižnica Antona Sovreta Trbovlje OBVEŠČA,
da bo v avgustu poslovala po poletnem delovnem času in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 13. do 19.ure, ob torkih in četrtkih od 8. do 14.ure, ob sobotah in nedeljah pa bo knjižnica zaprta.
DPM Trbovlje vabi na poletne aktivnosti v avgustu: o 16.8. do 17.8.2001: četrtek - kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišča Partizan), petek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje.
od 20.8. do 24.8.: ponedeljek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje, torek - kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišče Partizan, sreda - izlet na Klek (športne igre), četrtek -športne aktivnosti na igrišču Partizan, petek -kopanje v letnem kopališču Trbovlje.
od 27.8. do 30.8.2001: ponedeljek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje, torek - kopanje v letnem kopališču Trbovlje, sreda - kreativne
delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišča Partizan, četrtek - kreativne delavnice v prostorih DPM-ja ali igrišča Partizan.
Petek, 31.8.2001: Zaključna prireditev v mestnem parku ob 18.uri,
Prijave sprejemamo vsak delavnik od 8. do
13.ure na telefon 56/30-248 in 56/30-249.
KC Delavski dom Zagorje
VABI
na ogled razstave 32 slik in skulptur, ki so nastale v 36. in 37.slikarski koloniji Izlake-Zagorje. Razstava bo odprta do 30.avgusta in sicer dopoldne, popoldne pa v času drugih prireditev.
Vabljeni!
KS Polšnik - Iniciativni odbor CRPOV
VABI
na jesensko prireditev in sicer 9.septembra 2001 s pričetkom ob 13.uri na šolskem igrišču v Polšniku. Na predstavitvenem sejmu se bodo predstavili kmetje z dopolnilnimi dejavnostmi, obrtniki oziroma podjetniki in društva.
Vabljeni!
ŠD Senožeti
organizira
10.tradicionalni turnir v malem nogometu, ki se bo igral v soboto, 25. in nedeljo, 26.avgusta na igrišču v Šentlambertu nad Zagorjem ob Savi.
Tekmovanje bo v prvem krogu potekalo po skupinah (trije v skupini), kjer igra vsak z vsakim, v sklepni del tekmovanja pa napredujeta dve ekipi iz vsake skupine. Naprej se igra po izločilnem sistemu do končnega zmagovalca. Igralci bodo igrali na lastno odgovornost.
Sklad za nagrade znaša 80.000 SIT+pokali za prva tri mesta (1. mesto 40.000 SIT+pokal+prehodni pokal). Prijavnina za turnir znaša 5.000 SIT. Zainteresirane ekipe se lahko prijavijo neposredno pred žrebanjem ali na telefon: 03/56-78-108,031/382-103 (Slavko Drnovšek) ali 03/56-78-129, 041/537-511 (Borut Groboljšek). Prijavnine bodo ekipe poravnale na žrebanju ali na ŽR: 50100-620-128 111-13-0001367/35.
Žrebanje pa bo v sredo, 22.8. ob 20.30 uri v prostorih gasilskega doma v Šentlambertu nad Zagorjem ob Savi.
mm
Sobota, 18. avgust 2001
ob 19. uri otvoritev novega gasilskega objekta pri gasilskem domu v Kotredežu z gasilsko veselico;
Sobota, 25. avgust 2001
dopoldan mednarodno tekmovanje v točnosti pristajanja z jadralnimi padali v organizaciji Kluba jadralnih padalcev KAVKA;
ob 9. uri pričetek mednarodnega šahovskega turnirja »Zagorje 2001« v stekleni dvorani KC Delavski dom Zagorje;
ob 17. uri krajevni praznik v KS Franc Farčnik s podelitvijo priznanj za najlepše balkone, okolice hiš, kmetij in poslopij na igrišču ŠD Franc Farčnik, po prireditvi zabava;
Petek, 31. avgusta 2001
ob 17. uri tekmovanje v smučarskih skokih, kategorija dečki do 8 let, v skakalnem centru Kisovec;
ob 19. uri razstava grafičnega oblikovanja »Rdeči in čmi« Simona Semeca;
Sobota, 1. september 2001
ob 11. uri ekipno tekmovanje v smučarskih skokih, kategorija dečki do 10 let, v skakalnem centru Kisovec;
ob 15. uri tekmovanje v smučarskih skokih, kategorija pionirji do 12 let, pionirji do 14 let in mlajši mladinci, v smučarskem centru Kisovec;
'	t&ro ffla in noui/t/jrt/o&ioMi
m
ALPINISTIČNE NOVICE
V soboto, 28.julija seje Sebastjan Jančič, član AO PD Trbovlje, lotil plezanja v vzhodni steni gore Tosc (2275 m) v Julijskih Alpah. Ob izredno lepem vremenu je vstopil v Vzhodno grapo v steni te gore in jo sam tudi uspešno preplezal. Omenjena smer je precej krušljiva, zato ni bilo možnosti za kakšno samovarovanje. Potrebna je bila izredna zbranost in precejšnja koncentracija. Sebastjan je uspešno preplezal na vrh gore. Sestopil je proti vodnikovem domu. Tu seje pridružil večji skupini planincev, ki so v organizaciji Planinskega društva trbovlje stopali proti Triglavu (2864 m). Plezalna smer Vzhodna grapa je visoka 200 metrov in ima III. težavnostno stopnjo.
Naj ob tem omenimo, da so člani skupine 18-ih udeležencev uspešno pristopili vrh Triglava.
Nekateri celo prvič, zato sojih na svoj način tudi "krstili" z vrvjo po zadnjici.
T.L.
DEJAVNI ČLANI ZŠAM TRBOVLJE
Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov v občini Trbovlje so aktivni skozi celo leto in tako uspešno realizirajo vse naloge in cilje, ki si jih začrtajo.
V	teh vročih dneh so IS.julija obeležili njihov stanovski praznik. Le-ta je potekal delovno -člani pa so se srečali tudi na družabnem srečanju, ki je potekalo pri gostilni Govejšek v Kleku.
V	teh dneh pa so trije njihovi člani prejeli nove slavnostne uniforme, ki jih bodo s ponosom nosili na srečanjih in prireditvah, tako na lokalnem, kakor tudi na regijskem in
republiškem nivoju.
Sredstva za nabavo novih uniform so prispevali sponzorji; Dinos d.o.o. Trbovlje, Integral Zagorje d.o.o. in Avtovleka Sova s.p. Trbovlje, katerim se iskreno zahvaljujejo.
V mesecu juniju seje Združenje prijavilo na razpis Občine trbovlje za dodelitev poslovnega prostora. Upajo, da bodo prostor pridobili in tako lažje in še z večjo zavzetostjo opravljali svoje prostovoljno delo in z njim bogatili življenje in delo v naši občini.
Aktivno sodelujejo tudi v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V mesecu juniju so sodelovali pri izvedbi kolesarskih izpitov za učence osnovnih šol, v mesecu septembru pa bodo sodelovali in skrbeli, da bo pot šolaijev v šolo zares vama.
Družba Domex d.o.o. Pot Vitka Pavliča 6, Hrastnik objavlja
RAZPIS
ZA ODDAJO V NAJEM
1 .poslovnih prostorov v objektu Naselje Aleša Kaple 6 (bivša trgovina TKI) - v velikosti 93 m2, ki se nahajajo v kletni etaži. Prostori so primerni za servisno ali storitveno dejavnost.
2.neprofitnega stanovanja v objektu Pot Vitka pavliča 6 - v velikosti 88,40 m2. Stanovanje se nahaja v 2.nadstropju in je trosobno.
Več informacij na upravi podjetja na tel.: 03/56-44-010. Ogled je možen ob predhodnem dogovoru. Prijave sprejemamo do 25.8.2001.
INTEGRAL
Avtobusni promet let turizem. Zsgorfe d.o.o.
TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108,56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje<&jsiol.net Internet: http://www.intcgral-zagoijc.si
POLETJE JE ŠE TU
KORČULA, hotel Bon Repos,pol/p- 33.900 sit POREČ, hotel Delfin- 48.300 sit, hotel Galeb,pol/p-38.800 sit PORTOROŽ, Mežiški dom,7po!/p-29.900 sit SUPER UGODNO - JUŽNA DALMACIJA
ODDIH IN KULTURA
CIPER-24.,31.8 EM 7.9.
Paket 1: TRI DEŽELE/Ciper, Izrael, Egipt-129.900 sit Paket 2: DEŽELA FARAONOV-114.900 SIT Paket 3: TRI DEŽELE IN VELIKA CIPRSKA TURA -138.900 SIT Paket 4: DEŽELA FARONOV IN VELIKA CIPRSKA TURA-123.900 SIT
POLETJE 2001-nikdar ni prepozno
Katalogi Vas še čakajo: KOMPAS, DOBER DAN, TEN TOURS, INTERFLASH, BURIN KLUB, GENERALTURIST, VIA SLOVENICA, ODISEJ, INTELEKTA POLETJE V TERMAH PTUJ 3dni-21.900 sit, 5dni-33.900 sit, 7dni45.900 sit vključeni: polpenzioni, kopanje, fitnes, finska savna, turška kopel itd......................

ODPIRALNI ČAS
OB DELAVNIKIH OD 6,00 DO 16,00 URE OB SOBOTAH OD 9,00 DO 12,00 URE
' // mt'
Montaža PVC oken ter notranja iaTključna
Borut Bajec s.p. Ulica ZS.maja 11 1270 Litija
Tel./Fax: 01/898 37 21 Gsm: 041/754 468
Od 1. 8. izredno ugodno
Zastopstvo in montaža *
OKNA - VRATA - SENČILA
■? ^
"boflnnTLOs n
16. VELSRPNA 2001
HOM
22.3.-20.4.
Čeprav je temelj vsakega napredka kritičnost in, iskrenost, pogosto pretiravate v tej
smeri. Pazite, da s svojimi ostrimi pripombami ne ustvarite preveč napetega vzdušja, ki ne bo koristno ne za vas ne za vašega partnerja. Št.: 14.
21.4.-21.5.
Na žalost imate preveč načrtov in premalo časa in možnosti, da bi vse uresničili. Morali se boste nekoliko bolj poglobiti vase in ugoto-viti, kaj bi bilo v danem trenutku najbolj pametno narediti. Št: 8.
• e	Zadnje čase ste
zelo občutljivi. Vsaka malenkost vas spravi iz tira. Toda ker se vam je povečala samozavest, se vam obetajo bolj mirni in bolj ustvarjalni časi. Imeli boste polno glavo novih idej. Št: 18.
22.5.-21.6.
22.6.-23.7.
Čeprav niste v najboljši formi, pa lahko v prihajajočih dneh veliko ,f"YT /M naredite. Na vsakem koraku vas bo spremljal dober občutek za posel in če ga boste poslušali se boste vedno znašli ob pravem času na pravem mestu. Št: 1.
Primanjkuje vam odločnosti in potrpežljivosti, da bi uresničili skrite načrte. Če še malo počakate, se bodo možnosti, da uspete, povečale. Razčistite tudi s čustvenimi težavami, ki vam jemljejo preveč energije. Št.: 2.
24.7.-23.8.
Spremembe, ki ste jih uvedli v vaše življenje, ni več mogoče kar tako pozabiti. Zdaj morate vztrajati in 24.8.-23.9. kmalu boste videli, ali ste se prav odločili. Naj vas prve težave ne spravijo v slabo voljo. Št.: 20.
/Vača bodočnost
/Co e-nirat iilentc (jujicze.n, nora trgatirečro.
7oJe- Je-ra rrednost,
Z?a atforiš&a rrednostpoaira /ra ten,
Od 29.7. do 13.8.2001 se je rodilo v trboveljski porodnišnici 19 novorojenčkov: enajst deklic in osem dečkov.
Čestitamo!
29.7.2001
Martina Bolte, Okrogarjeva kolonija 9, Zagotje - hči Nika Erjavec Matejka Polajžar, Teharska cesta 116, Celje - sin Luka Saša Meterc, Fakinova 17, Zagorje - hči Kaja
30.7.2001
Darja Dolinar, Partizanska 26a, Trbovlje - hči Patricia Sedič
1.8.2001
Mira Meterc, Log 23, Hrastnik - hči Nastja Pelko Kristina Dolanc, Dobovec 23c, Trbovlje - hči Metka 2.8.2001
Simona Flere, Rove 8, Zagorje - sin Marko Škara Damjana Zatkovič, Brodarska 14, Litija - hči Eva Indira Škiljan, Cesta 1 .maja 28, Hrastnik - hči Adelina 6.8.2001
Barbara Oražem, Sp.Izlake 15, Izlake - sin Timi Leja Odlazek, Cesta 9.avgusta 8d, Zagorje - hči Nina Hamida Delič, Cesta 9.avgusta 97, Zagorje - sin Gal Poharič
7.8.2001
Nataša Matko, Črnoliška 13, Šentjur - sin Nejc Kolar
8.8.2001
Simona Skobe, Farčnikova kolonija 56, Zagorje - sin Anže Remic Tadeja Novak, Potoška vas 52, Zagorje - hči Leja Mojca Močnik, Počakovo 2, Radeče - hči Andreja Košir
9.8.2001
Edita Žižek, Zavrstnik 1, Šmartno pri Litiji - sin Jure-Jakob
11.8.2001
Urška Rebrnak, Ul.talcev 20, Zagorje - hči Klara Lebeničnik
12.8.2001
Aleksandra Ravnak, Trnava la, Gomilsko - sin Anej
trgovina
Saša Pegan s.p
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12
Skušajte organizirati svoje vsakdanje aktivnosti čim bolj ekonomično, da vam ne bo treba neprestano tekati 24.9.-23.10. za časom. Poklical vas bo star prijatelj, odzovite se njegovemu povabilu in ga obiščite. Št.: 5.
4 %
24.10.-22.11.
Čeprav se je vaše počutje izboljšalo, bodite pozorni na svoje zdravje. Vsako težavo je najboljše odpraviti takoj, ko »se pokaže. Neka stvar vam bo prinesla veliko veselja in spraševali se boste, zakaj se niste nanjo spomnili že prej. Št.: 17.
Pogosto vam bodo misli uhajale k partnerju, saj boste podzavestno čutili, da se vajin odnos 23.11.-22.12. spreminja. Po daljšem pogovoru z njim se bosta počutila spet bližja eden drugemu. Privoščite si čim več spanja. Št.: 27.
Bolj ko boste razmišljali o svojem odnosu do 7J4P f ljudi, ki so vam Tk‘X~-'''yYr-'. najbližji, več težav boste videli v njih. Marsikatera bo tudi namišljena, zato je bolje, da nič ne ukrepate, dokler vam stvari ne bodo bolj jasne. Št.: 10.
23.12.-20.1.
M
h
1

21.1.-19.2.
Razčistiti boste morali neko staro zamero, če želite, da bo odnos s partnerjem spet sproščen. Imeli boste obilico energije, za uresničevanje vseh vaših idej, s katerimi boste presenečali svojo okolico. Št.: 3.
Uspelo vam bo narediti, kar ste si zadali. In to v načrtovanem roku, kar je lep uspeh. Da boste na delovnem mestu uspešni, gre pripisati vašemu dobremu razpoloženju. Glejte, da ne boste pozabili na dogovor, ki sta ga sklenila s partnerjem. Št.: 21.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
KRISTA-
LASTI
SKRILAVEC,
RULA
ITALI-
JANSKI
IGRALEC
rOOJAZZI
ROMAN
(MOHAMUAD ZIA UL, 1924-19881
VELIKO NEMŠKO MESTO OB LABI
SNOV,
POVZROČA
ALERGIJO
1EPROSTA
LJUDSKA
PESEM.
»OPEVKA
ELEKTRO-
TEHNIKE
IEZERU
ETIOPSKI
RUSKA
EDOUARD
LALO
IZRAEL-
SKO
LJUDSTVO,
ŽIDJE
FILOZOF
(CARL F.,
f. 1912)
DUH V SHAKESPEAROVEM
NOBELU
VZDEVEK
GRAFI
STATUTI*Hi va>0
V P R A t AL l»l
SLABŠALNI NAZIV ZA DUHOVNIKA
DEL ŽELODCA PRI PREŽVEKOVALCIH
DELNIČAR
MITOLOŠKI
HERAKLOV
PRUATEU,
APOLONOV
LJUBLJENEC
MANJŠA ZVER IZ DRUŽINE KUN
ROČNI VOZ NA DVEH
PEVEC
MATEJA
SVET
SKI TEKAČ BOLDON
GRŠKI OTOK (HOMERJEV
ŠVEDSKI
KVIST
VOJNE
ZDRAVILA, KI
SEVERNO-
AMERIŠKI
INDIJANEC
SEVERNO OD HAIFE
NIKELJ
RIMSKA
OTROKA
NAPLAČI
NADA\
SESTAVI:
DANI
ALBERTO
SLOVARČEK- ACKER: belgijski politik PAR: ime švedskega pisatelja Lagerkvista IFIT: Heraklov prijatelj RIAS: širok polkrožen morski zaliv PSKOV: rusko mesto ob Čudskem jezeru
Vicoteka
PRAVA KAVA
Roman seje sprehajal po mestu in zavil v gostilno, za katero je prej slišal, da zaradi boljšega zaslužka v kavo mešajo cikorijo. Pokliče natakarico in jo vpraša:
"Ali imate cikorijo?"
"Ja, imamo."
"Koliko pa je imate?"
"Kakšnih dvajset zavitkov."
"Mi lahko prinesete vse?" "Lahko."
Natakarica mu prinese polno naročje cikorije in gost ji reče: "No, sedaj pa mi skuhajte dobro kavo."
MAMA
Po koncu pouka reče učiteljica: "Janko, vsak dan bolj klepetaš med poukom. Naj jutri pride mama v šolo."
"Joj, gospa učiteljica! Ona klepeta še bolj kot jaz."
BOKSAR
"Kakšen napis bi hotel imeti boksar na svojem nagrobniku?" "Lahko štejete, kolikor hočete, toda ne vstanem!"
EK/A ZA ENEGA
"Cita, kaj bo, če te poljubim?"
"Za vsak poljub dobiš klofuto." "Prav. Potem pa kar začniva."
®W$®I
000
V preteklosti je bil sladkor zelo redek, zato so ga upo-
let ju. V naslednjih stoletjih so se modni trendi pogosto spreminjali. V 16. in 17. stoletju so nosili velike klobuke s peresi, nato trirogeljnike in
rahljali varčno, kot kakšno še kasneje cilindre, po fran-začimbo. Kuharji na dvoru eoski revoluciji pa so klobuki
angleškega kralja Riharda II., ki je živel v 14. stoletju, so na primer s sladkorjem pripravljali jedi iz mesa in divjačine.
Klobuke so nosili že stari Grki in tudi Rimljani, katerim so simbolizirali svobodo in
postali tudi ženska pokrivala. 1(6-
Ime koala, po katerem poznamo avstralskega medvedka vrečarja, izhaja iz domačinskega izraza, ki pomeni dobesedno “brez pitja”. Koale namreč v resnici ne pijejo.
določen družbeni položaj. Vso vodo, ki jo potrebujejo
Uft:
Kasneje so ta pokrivala skoraj: povsem izginila - v modo so znova prišla šele v 15. sto-
za življenje, zaužijejo z evkaliptusovimi listi, s katerimi se hranijo.
n	% v	>f
IvIvTm
16. VELSRPNA 2001
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 30.8.2001 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.16/2001". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
I.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 14/
2001 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.): L: Praktična nagrada: Boris Pajk, Partizanska pot 6, Litija
2.	: Praktična nagrada: Angela Uršič, Cesta zmage 14, Zagorje
3.	: Praktična nagrada: Lilijana Mijovič, Za Pižem 10, Bled
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 20.8. do 24.8.2001. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
TRBOVLJE
Ob četrtkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorje ve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
0b nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b torkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ob sredah
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
|p b ® e a a
0 IH ©
Kino Zagorje
16.8. - 18.8. STARI, KJE JE MOJ AVTO (komedija),, čet., sob. ob 20.00; 17.8. - 21.8. PODMORNICA - U 571 (vojna drama), pet., ned., pon., tor. ob 20.00; 22.8. - 26.8. BITI JOHN MALKOVICH (črna komedija), sre., čet., ned. ob 20.00; 24.8. -28.8. TEČNOBA V HLAČAH (komedija), pet., sob., pon., tor. ob 20.00; 29.8. - 2.9. V PAJKOVI MREŽI (triler), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 31.8. - 4.9. DOBERMAN (akcijski), pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00;
Kino Izlake
19.8. STARI, KJE JE MOJ AVTO (komedija), ob 20.15; 26.8. TEČNOBA V HLAČAH (komedija), ob 20.15;
Kino Trbovlje
Do zaključka redakcije nismo prejeli sporeda za mesec avgust!
Kino Hrastnik
16.8. -19.8. FILM, DA TE KAP (komični triler), čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 17.8. - 19.8. ZELENA MILJA (drama), pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 19.30; 20.8. - 21.8. NI KINO PREDSTAVE; 22.8. - 26.8. SHREK (animirana komedija), sre., čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 24.8. - 26.8. SMRTNI UDAREC (akcija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 27.8. - 28.8. NI KINO PREDSTAVE; 29.8. - 30.8. V PAJKOVI MREŽI (triler), sre. in čet. ob 20.00; 31.8. PRAVI MOŠKI (romantični) ob 18.00 in 20.00;
Kino Dol pri Hrastniku
17.8. FILM, DA TE KAP (komični triler), ob 19.00; 24.8. SHREK (animirana komedija), ob 19.00; 31.8. V PAJKOVI MREŽI (triler), ob 19.00;
16. VELSRPNA 2001
m
J j. j n g
jr J.
Emil: perkmandcljc@trbovlje.si
2L4SA VC-ev,, BOŽJI POT,,... V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna. Tema je bita nad globinami, in duh Božji je vel nad vodami. Res pust je bil pogled na to nebeško idilo, zato sklene, da ustvari še noč in dan... oprostite, ampak tako piše v Svetem pismu. In prosim, da me ne motite več. Torej, drugi dan je Bog ločil nebo od zemlje in naredil kopno, zbrane vode pa imenoval morja. Videl je, da je dobro. Tretji dan je bil od silnih naporov utrujen, kar je razumljivo, saj je bil na koncu koncev le samo Bog, zato sl za ta dan velja izbrati kakšno lažje opravilo, si misli. Sklene in ustvari floro. In zemlja požene zelenino. Ta rodi plodove, katerih seme je v njem po njega vrsti. Lepo spočit se četrti dan odloči, da bi nemara ne bilo slabo postaviti na nebesni svod kakšno luč, takšno, ki bi ločila noč od dneva, ki bi služila za znamenja in čase, za dneve in leta. In je storil tako. Naredil je dve veliki luči: večjo, ta je vladala dnevu in manjšo, kije vladala noči. In je šel zadovoljen k počitku. Lepo jutro gaje petega dne pripravilo v tolikšno dobro voljo, da se odloči narediti še živa bitja, ki bi jih mrgolelo v morju in ptice, ki bi letale nad zemljo. In zopet je storil tako...zveri in živino, vse lepo po vrsti. In zopet je videl, daje dobro ...Toda, ko seje šestega dne Oziral po edenski deželi, se mu je nekako dozdevalo, da še vedno nekaj manjka ...Tuhta in tuhta, ko ga preblisne misel o človeku po svoji podobi, da bi gospodoval ribam v morju in pticam neba, živini in vsem zverem zemlje in vsej laznini po njej. Toda, za to posebej nevarno opravilo je potreboval pa, jasno, le malo drugačne zvarke in pripravke, kot jih je v preteklih petih dneh. Zato je poleg vseh ostalih, v torbo danimi prepotrebnimi substancami, kot so smeh, jok, veselje, žalost, radost in jeza moral, jasno! uporabiti tudi potrpljenje, razumevanje in strpnost. In ljubezen. Hodil je tako po svetu in povsod ustvaril kakšnega po svoji podobi. Moža in ženo ...Ob pogledu na ustvarjeno sije zadovoljno gladil dolgo belo brado in užival v svoji Božji, neponovljivi kreativnosti. Pa gaje tako pot zanesla tudi v prečudoviti podalpski svet, ki seje raztezal vse od Karavank do lene Mure v Panoniji in proti jugu, mimo dolenjskih gričev vse čez Kras do modre Adrije. „Hm, lej ga zlomka, tukaj
sem pa še posebej dobro opravil...si zadovoljno prizna. In porodi se mu
misel, da bi tej posebni deželi ustvaril njej takisto primernega človeka. Človeka... vrednega raja!! In porodi se mu misel, kot še ne v vseh peti dneh: „Jaaa ...ustvaril bom Slovenca!! In to takoj!!!,.
Danes vemo, daje moral Bog v tej naglici in pri tem opravilu storiti neko napako. Kakšno? se sprašuješ, dragi bralec?! In ravno o tem piše sledeči zapis v nadaljevanju. Z ramen sname nesrečni Oče nebeški boljkotne že prazno malho z pripravki in zvarki in začne ...dela, meša, gnete maso jo mesi in jo obrača na vse natege ji dodaja zvarke, sproti poizkuša. In če se mu je že zazdelo, da je nevoščljivosti le malo preveč, je masi dodal še malo privoščljivosti, smehu joka, žalosti je dodal veselja in tako lepo po vrsti vse do konca. Vse je izgledalo tako Božje...brezmadežno ...in je že skoraj gotov, že misli, kako ima testo lep, popoln, neponovljiv okus, ko ga preblisne misel Božja, tako, za vsak slučaj, dodati tej, že tako neponovljivi Božji stvaritvi nad vsemi stvaritvami, malo potrpljenja, razumevanja in strpnosti. In ljubezni. Tako, kot jo je dodal tudi vsem ostalim pred njo. In odpre malho, ko zgrožen ugotovi, kako je malha prazna vse do dna!! Od potrpljenja, razumevanja in strpnosti so se po dnu malhe valile le še drobtinice ...Razočaran nad tem, še bolj pa nad bitjem, kije stalo le na pol gotovo pred njegovim obličjem, v hipu opusti pošten namen. In v Božjem srdu zaluča nesrečno malho vstran. Kot izgleda, tisti dan ravno ni bil njegov dan, saj je malha padla ravno v Savo. Reka je nesrečnico počasi nosila proti Zasavju. Čas je tekel... in iz ostankov primesi, ki so ostali v malhi se je skotil Zasavc, mislim, Zasavčan. Tako, ja. In nikar se pritajeno ne muzaj, spoštovani čitatelj te nesrečne štorije, kajti tudi ti si, pa naj ti je to povšeči ali ne, del ščepca zmesi začimb iz te nesrečne malhe. Amen. Jože OVNIK
Iskrice Igoija G ošteta
EN HRIBČEK BOM KUPIL....
Na tiskovni konferenci župana ob občinskem prazniku smo sodelujoči prejeli dar, mikico z odtisnjenimi »zagorskimi hribčki«. Podžupan Janez Vovk je ob tem pripomnil, da bo, če bodo Izlake postale občina, potrebno zbrisati en hribček.
Verjetno še kaj drugega. Uidi zato odcepitvi Izlak od Zagorja, Občinarji niso naklonjeni.
DOBROSOSEDSKI ODNOSL
Ker smo imeli za župana v Zasavcu kar nekaj pripravljenih vprašanj in sem jih tudi zastavil, je bila kar posrečena zbadljivka, da bi se to midva z županom lahko zmenila kar doma na Izlakah. »Saj sta soseda!«, seje slišalo.
Že, že, da sva soseda, le vidiva se sedaj, ko je poslanec, bolj malo.
OMAMLJENI ŽUPAN MATJAŽ ŠmN.
Da ne bo pomote. Ne od alkohola ali droge. Ali po svoji krivdi. Pač pa od laka za parket. Tako močno so ga mojstri premazali (parket, ne župana) v njegovem stanovanju, da seje omamni vonj vil po celem stopnišču na Izlakah 19.
Iz zaupnih virov smo izvedeli, da ni šlo za namerno ogrožanje njegovega zdravja.
LUČKE NAMESTO ALKOHOLA. ZELO DOBRO.
Župan ali kdo drug iz občinske uprave Zagorja seje posrečeno domislil, da bodo na »Zagorski noči« namesto alkohola brezplačno delili sladoled- lučke. Želja ministra za zdravje dr.Dušana Kebra in županovega strankarskega kolega se počasi uresničuje. Življenje brez alkohola namreč. No, roko na srce, kljub temu, da so lučke pošle kot za stavo, pa je bilo še vedno veliko preveč opitih.
Ti so pa tudi brez lučk, vsaj začasno (opiti ali drugače omamljeni), zrli v lepšo prihodnost.
PREPLAŠEN POLICIJSKI PES
Ognjemet v Zagorju je bil glasen, da bi še mrtvega obudil. Očitno je močno preplašil tudi policijskega psa. Revež je bil po ognjemetu prestrašen še bolj kot kakšen policist med akcijo z zasavskimi nepridipravi.
Če že mojstrom ognjemeta oziroma organizatorjem ni mar ljudi (otrok, bolnih,...), kako jinvbo potem žal, da so z močnim spremljajočim hrupom dodobra preplašili in zbegali nepripravljene živali.
SATIRA
Imamo razkošn' ognjemet, v žepih pa vse manj za ž'vet.
Hura! Drug' let', ga bomo lačni vid'li spet.
Igor Goito
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse.
triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Dobrodošla v 80 drža'
•	Za dvige na bančnih avtomatih
#	Za nakupe na prodajnih mestih
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje