len fa. ij. Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 15, na Šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Monterchi St. 6/11. nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 33-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana piama se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpra za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMLKIST1Č&E PARTIJE S. T. O. Pripravljajmo mo uh Plivi MAJ Prispeva jmo za njegov «•im hol jsi tsxpeli ! egild. teNOVLJKNA IZDAJA LETO IH. ŠTEV. 122 TUST SOROTA, «4. APRILA 1 !• 51. CENA 15 LIR /ni rili Majafcl nas tržaške Slovence ltleni vsaka zmaga na kultnem področju obenem tudi 'k političen dogodek. Spri-"arodnostnega zatiranja in "stavljanja, ki smo ga de-"i s strani vojaških in ci-“‘h oblasti, pomenja zato 9 >l( uspeh naše napredne ;1 kviwske prosvete tudi uspel) amski “tokratičnega gibanja sploh, /arieteisgo demokratične misli silam šovinizma in mrač-:a oddRtva Od mtltitrišnji občni zbor Sloven-iiasba hrvatske prosvetne zveze najml* Do poldrugem letu od pone poi-Hnjggjj izrednega občnega ‘Ja st Pra nov velik in važen ko-nimsK* v izgradnji slovenske na-'znltl prosvete, ki se je — irista «bita in popačena po tito-SimtowstiÈpjh agentih — polago-IDvora , a stanovitno dvigala od j želj* 1943. do danes. - 21- ',.rav v dobo po odkritju iz-Simfon stva Titove klike padajo .•U|jše provokacije proti 1 velnistih najboljše pomagače. ; Vi bjenim privoljenjem so QeSe li-i oblasti, ki so v rokah 'inskih šovinistov, izdale -A3C Ceoi leta 1948. osebne lz-fi»1'06 za tržaško občino le “}*janskem jeziku. Pri tej , “ri so bistveno pripomogli . tedaj prav titofašisti, če-v so na ves glas kričali, |,ni treba dvigniti izkaznic, "k temu riamreč, da je VUJA v Kopru možnost *iti izdajo samo itali-'.‘h izkaznic, tega ni na-'*a- Gaulajte Babič pa . b temu da je vedel za to, ,'bterveniral na VUJA, tem-'b dal nalog svojim časo-in organizacijam, da Je sprožiti silovito kampa-»roti ovidalijevcem», češ s° oni krivi, da izkaznice bile umaknjene iz pro- dam edile —c so druge, še mnogo ìKuP’t. e krivice. Izdan je bil iIea’ Sn V,T ** 0’ ,'=------------- , 10.™ VLI št. 83, ki prepove-rabo slovenskega jezika lH-.^ški in miljski občini in r$n 6 v ostalih občinah. .K,»16 so se vedno nove ofen-iSTi .. Proti slovenskim narod-ina* |tdn Pravicam, spremljane z hujšim pritiskom proti d r'"'® slojem na splošno K^Psebej še proti demokra-[dalcf gibanju. Tako je bilo ob ioveVembru 1949- ukinjenih 22 ssputt^hskih razredov, v sep-i; MVearu 195°- ie prepovedalo ib ^Wjfhstvo cone lepljenje slo-la i%S(3 lepakov v središču *■ Posebno poglavje je na-SpprVijf Proti našim prosvetnim ob kiJ{a'!Q,n- Poleg oblasti nam lad^hdi. j0 odvzeti prosvetne do-15; u*, riasti titovci in belčki Srakov . leJšimi intrigami in 15; A t “kacijami. st%art klJub koncentričnemu aluAdj,0 z vseh strani naše ob Ivr),'v° vztraja ter se bori za lojzk Pravice proti vsem nje-14; Dljdh “akletim sovražnikom, igri^osv.. 'zdajstvu dotedanjih Bacilo “tn'h aktivistov je obno-ob Th j®lo v prosvetnih društ-ita, ‘V ,hUdil° k ž'vUenju pev-15. pUtaA01*. dramske družine, t“stre0Vil° n°ve godbe in or-.loho ’ skratka, začelo novo t. tP'Vft. slovenske ljudske pro- * i ‘zrej, /0 ?dfu>i,ni občni zbor SHPZ je z P^etln Vse zdrave sile na-e Prosvete ter postavil rignit idejne in organizacij- uže^i d, hteiJe vsej naši kultur-vKTieva!ffbi- Borba za mir, u-;ku Jeglič slovansko - italijan-na bratstva, borba za na-/elis[at>r&ri Pravice in utrjevanje Wlfc ”e kulsture so glavne na 0' Programa naše prosvet-ivlFl dj^Pizacije. Razvoj SHPZ prosvetnih društev v, -e dokazal pravilnost Izof^Ovj^Psrama. katerega se je ;, I' “Jtrt) s,° ljudstvo z zaupa-Ke Pkleniio ter dela v nje-v^tnii, °kviru v svojih pro-^L0d t društvih. Vaj ' za naSo Prosveto ta-ig1’ [|tj)re “ne prelomnice dalje se n° dviga kulturno ndJ «i je anJe tržaških Slovencev, hive že doslej doseglo zavid-V^ri ■ UsPehe, a se še vedno ^V|ia j 'zboijšuje. Danes raz-prosvetnih društev n.' Vani Vabn<) ‘n uspešno de-a tf^iii iie' v njihovem okviru ■zaC . P*1 moških, pet me-Ifc/rbor 'n en pionirski pevski 'Osem godb, štirje orke-Več pevskih ogtetov, m j. <“v itd. Posebno živa-ih ^.deiovanje naših dram-'t So bžin, ki so številnejše, .m ai -es ,,le. kdaJ koli poprej. V.i iPiu steJemo 21 dramskih oty^h »j. pdraslih ter 16 pionir-V . J*os^S Ljudskega odra. w 7 30ileg dograjenih do-Podlonjerju, Elerjih, Sv. Barbari, letnega gledališča na Vrdelci in raznih drugih prostorov, ki jih Je ljudstvo zgradilo z lastnimi sredstvi, je cela vrsta društev, ki hoče v bližnji bodočnosti postaviti svoj lasten prosvetni dom. S tem ponosnim obračunom prihajajo naša društva na drugi redni občni zbor SHPZ. Ne zato, da bi razkazovala svetu svoje uspehe, temveč, da kritično premotre svoje dosedanje delo, svoje pomanjkljivosti in napake, katerih je še vedno preveč v našem delu. Občni zbor naj s svojo disku sijo in stvarnimi predlogi pokaže smernice nadaljnjega dela in borb, ki stoje pred nami in ki jih v današnjem položaju ter spričo tolikih sovražnikov ne bo manjkalo. Občni zbor odpira tretje razdobje slovenske prosvete na Tržaškem, razdobje notranje graditve in poglabljanja naše kulture ter odločilnih borb za dosego popolne narodne enakopravnosti. Da bomo to tudi najuspešneje izvedli v novi poslovni dobi, pojdimo odločno na delo! STANE BIDOVEC TEŽEK l»OKA% AMEK1ŠKI1I SJETIECEV VOJNE TRUMAN ODSTAVIL MAC ARTHURIJA DA BI OPRAL SEBE IN SVOJO VLADO Brezdušni gangster izjavlja, daje vse svoje zločine in provokacije izvršil po direktivah iz Washingtona - Zadovoljstvo na Zahodu, ker je odstranjena neposredna vojna nevarnost Vidali odlikovan Predsednik Truman je v sredo ponoči na izredni tiskovni konferenci v Boli hiši sporočil, da je odstavil generala Mac Arthurja od vseh njegovih funkcij, ki jih je imel na Dalj-njem Vzhodu, to je kot vrhovnega poveljnika imperialističnih čet na Koreji, komandanta ameriške vojske Daljnjega Vzhoda ter vrhovnega poveljnika zavezniških čet v Vzhod-I dni Aziji. Na njegovo mesto je bil postavljen generalni poročnik M-atthews B. Ridkway, ki je takoj prevzel vse funkcije namesto odstavljenega Mac Arthurja. Največjo osuplost je vest o odstavitvi vrhovnega poveljnika na Dajnjem Vzhodu izzvala v Združenih držav. Republikanska stranka, ki je že od nekdaj kazala svoje simpatije za zločinskega generala, je takoj po prejetem udarcu začela protinapad. Politiki in časopisi republikanske stranke so zagro- sedmi teden, ne da bi še prišli do končnega sklepa. Verjetno pa je, da bo prav javno mnenje, žili, da bodo postavili Trumana ! ki po odstavitvi Mac Arthurja pred sodišče zaradi veleizdaje, ter so zahtevali strogo preiskavo proti zunanjemu in vojnemu ministru zaradi njihove politike na Dajnjem Vzhodu. Trumanovi pristaši pa so odbili ta udarec z zahtevo, naj se izvede preiskava o vodenju vojne v Koreji in posebno še proti Mac Arthurju, ki da je kriv iz-jalovitve vseh strateških načrtov v Koreji. Zato zahtevajo njegovo zaslišanje pred posebno parlamentarno komisijo. Splošno se smatra, da je Mac Arthurjeva vzpostavitev mnogo olajšala možnost mirne rešitve korejskega spora in tudi drugih vprašanj glede ohranitve miru, o katerih razpravljajo namestniki štirih velesil že TITO PROSI IMPERIALISTE za pomoč v oboroževanju Reorganizacija zvezne in republiških vlad je nov korak k fašističnemu centralizmu in uvedbi kapitalističnega sistema - Nove provokacije Jugoslavije in Italije proti Ljudski republiki Albaniji Končno je fašistična vlada v | jetski zvezi opravičujejo tito- Beogradu potrdila vesti, ki so že dlje časa krožile v državi in v inozemstvu, da je namreč Titova klika zaprosila imperialiste za pomoč v orožju. Ze pred meseci je Tito v nekem svojem govoru gardistom dopustil možnost, da se bo njegova vlada zatekla po pomoč v orožju do Amerike in drugih zahodnih držav. V sredo je vlada, dala po svojem glasniku obvestilo, da je v resnici zaprosila Združene države, Veliko Britanijo in Francijo za nujno dobavo orožja. Ta zahteva je bila poslana imenovanim trem vladam že pred dvema mesecema, vendar so jo doslej spretno skrivali iz bojazni pred javnim mnenjem v Jugoslaviji, katerega je bilo treba na to pripraviti polagoma. Ni pa znano doslej obseg in vrsto orožja, ki ga prosi od imperialistov njihov hlapec Tito. Ta nov korak fašistične tol-pe za pripravo vojne proti ljudskim demokracijam in Sov- Stalinove nagrade za mir MOSKVA — Odbor za 'podeljevanje mednarodnih . Stalinovih nagrad onim osebam, ki so zaslužne za'utrditev miru med narodi, je podelil za leto 1950 to najvišje mednarodno odlikovanje Joljot Curieju, kanterbu-ripskemu dekanu Johnsonu, predsednici MDZZ Cottcnovi, predsednici Zveze korejskih demokratičnih žena Pak Den Ai ter še trem drugim. TEHERAN — Stavka petrolejskih delavcev «Anglo Iranian Oli Company» v južni Perziji se razširja še naprej. V stavko so stopili delavci in uradniki iz stranskih podjetij te družbe tako, da je sedaj v provinci Kuzistan okrog 15 tisoč delavcev v stavki. fašisti zaznanimi klevetami glede oboroževanja sosednih ljudskih republik in nevarnosti napada s strani držav Komin-forma. V resnici pa vsa politika vojne agenture v Beogradu prav jasno dokazuje, da skrbno pripravlja napad proti socialističnim državam, katere-. ga ji diktirajo njeni gospodarji iz Wall Streeta. To med drugim dokazuje, tudi takozva-na «bela knjiga», v kateri so jugofašisti zbrali celotno serijo klevet pròti sosednim demokracijam, da bi pripravili svetovno javno mnenje na vsako morebitnost. A tudi provokacije proti sosednim državam so na dnevnem redu. Tako je albanska vlada v ponedeljek poslala novo noto v Beograd, v kateri protestira proti novim obmejnim provokacijam, kakor tudi proti diverzantom, ki jih jugoslovanska tajna služba pošilja v Albanijo, 'da bi delali nemire in sabotaže. Namen te titofašistične metode je ta, da bi v inozemstvu prikazali, da so v Albaniji na dnevnem redu nemiri in da je «ljudstvo» nezadovoljno z ljudsko oblastjo, kar bi dalo Titu v ugodnem trenutku možnost, da intervenira in zasede Albanijo skupno z Grki in Italijani. Isti dan je vlada Enverja Hodže poslala protestno noto tudi v Rim, v kateri protestira zaradi osmih kršitev meja s strani italijanskih letal v zadnjih desetih dneh marca. Proces likvidacije socialistične gospodarske politike je v Jugoslaviji stopil v novo fazo. Fašistična klika je pod krinko reorganizacije vlade ukinila celo vrsto gospodarskih ministrstev in komisij, katerih naloga je bila doslej slepiti ljudstvo s «socialistično gradnjo». Tako je bila ukinjena zvezna planska komisija kot centralna oblast za izvajanje gospodarskih načrtov, dalje razna ministrstva ter generalna direkcija za razne panoge težke industrije in gospodarstva. V okvi- ru te reorganizacije so bila ukinjecia tudi v posameznih republikah številna ministrstva. V Sloveniji je bilo odpravljenih poleg planske komisije enajst ministrstev ter razni komiteji in drugi vladni organi. Ostala so le še štiri ministrstva v republiških vladah. To je nov korak k popolni centralizaciji fašistične oblasti in klikvidaciji poslednjih ostankov avtonomije republik. A tudi v gospodarskem življenju države se vedno bolj opaža odkrito prehajanje v kapitalistični družabni red. Tako vračajo srednjim kapitalistom in podjetnikom njihova zaplenjena podjetja. V Zagrebu so vrnili številnim podjetnikom njihovo nacionalizirano premoženje med, njimi celo gradbena podjetja. V Ljubljani in drugod pa stalno vračajo. nacionalizirano imovino bivšim gostilničarjem, restav-raterjem in drugim srednjim podjetnikom. po vsem svetu zahteva takojšnjo prekinitev vojne v Koreji, mnogo vplivalo tudi na konferenco štirih namestnikov. Odstavitev vojnega velezlo-činca Mac Arthurja, ki je v najbolj odkriti luči kazal vsa brutalnost ameriškega imperializma, pomeni brez dvoma eden najtežkjih porazov, ki sp ga ameriški netilci vojne doživeli v zadnjih letih. Mac Arthur je bil 'najvernejši odraz ameriške napadalnosti na Daljnjem Vzhodu. On je bil tisti ki je na videz na svojo roko, v resnici pa po točnih navodilih Trumana vedno bolj zaostreval vojno napetost. Ta zločinski general je znan vsemu svetu po svojih brezob-zirnili izjavah in provokacijah proti mladi Ljudski republiki Kitajski, ki naj bi za Korejo postala prva žrtev ameriške napadalnosti. Prav pod*poveljstvom Mac Arthurja so ameriška letala ponovno bombardirala kitajske obmejne pokrajine, da bi izzvala vojni požar na tem delu sveta. Zadnji takšen provokatorski napad je bil na povelje Mac Arthurja izveden v soboto popoldne. 80 ameriških bombnikov je namreč preletelo korejsko-mandžursko mejo ter odvrglo stotine bomb na mesto Antung ob kitajski obali. Ta napad je povzročil številne človeške žrtve in velikansko materialno škodo Kajpak so bile zavezniške vlade zaradi velikega odpora domačega javnega mnenja zelo zaskrbljene zaradi blaznih I vojnih načrtov Wall Streeta, s ; katerimi bi bili nujno poteg- ! njeni tudi vsi zavezniki v vrti- j nee tretje svetovne vojne. Zato i je vest o odstavitvi Mac Ar- j thurja povzročila v vseh za' hodnih državah, posebno pa še v Angliji in Franciji veliko olajšanje. To predvsem zaradi dejstva, ker vidijo v odstavitvi dosedanjega vrhovnega poveljnika na Daljnjem Vzhodu, vsaj začasen umik ameriških netilcev vojne in odstranitev neposredne nevarnosti za razširitev spopada na Koreji. Z odstavitvijo zločinskega generala je Trumanova vlada skušala prikazati svetu, da je bil za vse dosedanje krutosti in pustolovščine odgovoren edino le Mac Arthur in da je to de- lal na svojo roko. Toda izjave, ki jih je dal gangster št. 1 kažejo, rta je vsa navodila za pokolje nedolžnega ljudstva, za navidezno neodgovorne izjave, kakor tudi za provokacije proti Kitajski dobiva! prav od Trumana osebno ali pa po njegovih funkcionarjih. Tako zatrjuje med drugim, da se je dosledno pokoraval vsem direktivam, ki jih je prejel od Trumanove vlade ne samo v zadnjem času, temveč v teku vsega svojega vojaškega službovanja. S tem je Mac Arthur postavil Trumana na laž Vsekakor pomenja odstavitev Mac Arthurja veliko zmago miroljubnih sil v svetu ko so bili ameriški netilci vojne prisiljeni odstopiti od svojih zločinskih načrtov ter žrtvovati svojega prvega eksponenta, da bi tako pokrili svoje zločine. ftaš generalni sekretar tovariš Vittorio Vidali je bil za svoje velike zasluge za časa španske državljanske vojne kot komisar V. regimenta mednarodnih prostovoljskih brigad odlikovan z zlato kolajno. V imenu vsega slovenskega demokratičnega prebivalstva čestitamo našemu priljubljenemu voditelju k temu visokemu priznanju Slcvensko-hrvatska prosverna zveza ima jutri, v nedeljo, 13. t. m. ob 8.30 v dvorani «Kraljič» v Domu prist. delavcev svoj II. REDNI ob cn i z b o r 1. ) Otvoritev; 2. ) volitve delovnega predsedstva; 3. ) volitve verifikacijske in volivne komisije in komi- sije za sestavo sklepne resolucije; 4. ) referati : a) tajniško in blagajniško poročilo; b) poročilo odsekov - šolski, glasbeni in dramski; diskusija; morebitni predlogi in sklepi glede spremembe pravil; 7. ) predlogi in sklepi : a) razrešnica staremu vodstvu; b) sklepna resolucija; 8. ) poročilo verifikacijske komisije in volitev novega vodstva. GLAVNI ODBOR S.H.P.Z. 5. ) 6. ) ZAKLJUČIL SE JE VIL KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE KPI poziva Italijane k obrambi miru, neodvisnosti in demokracije Celotno besedilo govora tovariša Vidalija na kongresu - Izvoljen je novi Centralni komite s tovarišem Togliattijem na čelu - Tovariši Togliatti, Vidali, Longa, Marty, Fischer in pok. Barontini odlikovani z zlato kolajno za zasluge v španski vojni v nedeljo je tovariš Togliatti zaključi! sedmi kongres Komunistične partije Italije. Generalni sekretar KPI je pozval vse komu. niste, naj zastavijo vse sile, da rešijo Italiji mir ter zagotove boljšo bodočnost Italijanskemu narodu. 05 zaključku kongresa je bila sprejeta resolucija, v kateri KPI r | osvaja Togliattijev predlog za postavitev vlade miru, ki n.aj prepreči, da bi bila država poteguje, na v novo vojno Dalje poziva kongres vse Italijane naj izrazijo svojo voljo po miru in neodvisnosti ter sc pridružijo plebiscitu za sklenitev mirovnega pakta petih velesil. Vsi državljani naj branijo svoboščine, zagotovljene v ustavi ter naj se uprejo z vso svojo silo vsakemu poskusu za u-vedbo režima reakcije in vojne. Dalje poziva v borbo proti brez. poselnosti in bedi za izboljšanje življenjskih razmer ljudstva, za zvišanje plač in mezd, za te- NOV NEZASLIŠAN UKREP QUEILLEOVE VAZALSKE VLADE Svetovnemu odboru miru prepovedano delovanje v Franciji Francoska vlada se je po izgonu Svetovne sindikalne zveze, 'Mednarodne zveze demokratičnih žena in Svetovne zve. ze demokratične mladine ponovno proslavila z nedemokratičnim ukrepom, ki najbolje dokazuje njeno popolno odvisnost cd ameriških monopolistov ter njeno vojnohujskaško bistvo. V soboto je namreč ministr skl predsednik in notranji minister Queuille izdal odredbo, po —kateri mora v teku enega meseca Svetovni odbor miru prenehati, s svojim delovanjem v Parizu, kjer je imel stalni sedež. Novica o tej sramotni odloč Partizani in aktivisti KOB proti predvojušk! vzgoji v coni B Poslana je bila spomenica Varnostnemu svetu OZN V nedeljo je bilo zborovanje poveljnikov in političnih voditeljev partizanske borbe v PD «Tomažič», na katerem so vsi navzoči soglasno sprejeli dve resoluciji in sicer prvo,, v kateri zahtevajo dogovor miru med petimi velesilami, ter drugo, ki je bila poslana Varnostnemu svetu OZN proti obvezni vojaški vzgoji v coni B, katere besedilo priobčujemo na tem mestu. Zborovanje komandatov in političnih voditeljev partizanske borbe, izražajoč voljo vseh partizanov in borcev proti fašizmu druge svetovne vojne, ki živijo v obeh conah Svobodnega tržaškega ozemlja, se obrača na Varnostni svet kot na organ, ki mora ščititi interese prebivalcev našega O-zemlja v namenu, da prijavi na-silstva ki jih zaupna jugoslovanska uprava počenja na škodo partizanov, mladine in vsega v coni B živečega prebivalstva. V nasprotju z določbami mirov- ne pogodbe, na podlagi katere je bilo ustanovljena Svobodno tržaško ozemlje, so upravne oblasti cone B podvzele ukrepe, ki silijo borce in mladino na pred-vojaško vzgojo. S tem v zvezi piše uradni glasnik omenjene u-prave: «Dolžnost zveze borcev je, da vsakogar seznani z današnjo mednarodno politično situacijo, da vsakomur pove, kje so agresivne sile. kdo grozi miru, da pod-vzame vse ukrepe, da se bivši borci, ki so stali na čelu naroda v težkih dneh, seznanijo z vsem orožjem in tudi s sodobno vojno tehniko tako, da bodo znali braniti svojo domovino, če bo treba in pritegniti mladino, ki zaradi mladosti ni sodelovala v borbi». Na podlagi tega so borci in mladina prisiljeni vstopati v organizirane vojaške oddelke, sodelovati pri strelskih vajah, pri vojaških partizanskih marših in pri raznih drugih aktivnostih, katerih mladina Tržaškega ozemlja ne bt bila dolina vršiti. V imenu partizanov obeh con STO protestiramo in zahtevamo, naj Varnostni svet. na podlagi pooblastil, ki so mu dana, pod-vzame takojšnje in konkretne ukrepe pri jugoslovanski upravi v coni B STO. Zahteva naj, da s« vsa nasilstva prenehajo in naj se tudi v tem smislu spoštujejo določbe mirovne pogodbe. S tem bo omogočeno partizanom, ki so toliko pretrpeli v osvobodilni borbi in vsemu prebivalstvu, da zaživijo v miru in slogi med vsemi narodi Svobodnega tržaškega o-zemlja in vsega sveta. Partizanske akcije v bližini Saigona SAIGON — Skupina partizanov je zažgala -dva velikanska petrolejska rezervoarja last ameriške «Standard Oli Comp.» Rezervoarja ki sta 18 km. oddaljena od Saigona sta držala preko pol milijona litrov. bi francoske vlade je zbudila v Parizu in po vsej Franciji silovit val ogorčenja. Francozi, ki so bili nekdaj upravičeno ponosni na svoje demokratične tradicije, se čutijo zaradi teh protidemokratičnih odločb, posebno pa še zaradi poslednje, osramočeni pred vso svetovno javnostjo. Komunisična partija Francije je takoj po objavi vladne odločbe dala svojo izjavo, v kateri odločno protestira proti temu ukrepu, ki je bil izdan na podlagi zakona Dala-diera, znanega kot «grobokopa» domovine». KPF poziva vse francoske demokrate naj se bore proti temu protizakonitemu ukrepu, ter jih poziva naj . odgovore vsem netilcem vojne z ojačenjem množične podpisne kampanje za sklenitev mirovnega dogovora med petimi velesilami. Tudi po ostalem svetu je ta odločba pariške vlade naletela na veliko ogorčenje in splošno obsodbo. Iz številnih držav so partizani miru in demokratične organizacije poslale svoje proteste proti temu ukrepu ter pozivajo francosko vlado, naj ga prekliče. Tudi Tržaški odbor miru je poslal francoskemu poslaništvu v Rim protestno pismo proti tej sramotni odločbi. Ta ukrep — pravi pismo — je bil izdan prav v času, ko se svetovni odbor miru najbolj trudi s široko akcijo po vseh državah sveta, da se prepreči nemška oborožitev. Tržaški odbor miru je obenem poslal svoje izraze solidarnosti Svetovnemu odboru miru Magnani in Cucchi provocirata delavce FERRARA — Znani izdajalci delavskega gibanja Magnani, Cucchi in Cocconi so organizirali zborovanje delavcev. Po kosilu pri lastniku tovarne so zbrali njegove delavce, ki so prišli iz radovednosti, da vidijo izdalajce. Takoj po prvih besedah so prisotni odgovorili z opazkami. Eden od govornikov je v svojem govoru začel napadati prisotne delavce, iz česar je nastal prepir in končno pretep. Dvema izdajalcema so delavci naložili zvrhan koš bunk. dočim je Magnani še pravočasno zbežal v varstvo policije. ATENE - V grških zaporih se nahaja 2384 obsojenih patriotov. ki čakajo — nekateri že mnogo mesecev — na izvršitev smrtne kazni. USTAVLJENA OFENZIVA NAPADALCEV na lmi\ uti Da bi ustavili prodiranje napadalcev, so korejske čete odprle zapornice —na velikem jezu pri Hvačonu. Ameriško poveljstvo je na tem odseku skušalo razbiti glavnino korejskih čet, ki se po ameriških trditvah zbirajo za protinapad. V resnici se je ofenziva napadalcev ustavila in so sedaj po vsej fronti v teku samo borbe manjšega obsega. Po poročilu iz korejskega glavnega stana so imeli napadalci v treh mesecih 90 tisoč mrtvih in ranjenih, ujetih pa jc bilo dalje tudi okrog 27 tisoč vojakov. Tudi Američani priznavajo težke žrtve v vojni na Koreji. Po njihovem priznanju je bilo samo ameriških vojakov v Koreji ubitih 8.940, 39.500 ranjenih, od katerih je naknadno umrlo še 1 040 mož, ter 10.860 pogrešanih. meljito reformo ustroja poljedelstva in industrije. Na kongresu je bil izvojen nov Centralni komite, ki je na svoji prvi seji izbral novo vodstvo KPI, v katerem so: generalni sekretar Paimiro Togliatti, namestnika Longo in Secchia, člani pa Amendola, Colombi, Di Vittorio, D’Onojrio, Li Causi, Grieco, Ne-garville, Noce Teresa. Novella Gian Carlo Pajetta, Roasio, Rove-da, Scoccimarro, Sereni in Spano; namestniki pa so Terraccini, Doz-za, Rita Montagnana in Berlinguer. Med številnimi delegacijami iz države in inozemstva je e imenu KP STO spregovoril tudi njen generalni sekretar tov. Vidali, čigar govor prinašamo v celoti. Dragi tovariši! Prinašam vam pozdrav italijanskih in slovanskih komunistov Svodobnega tržaškega ozemlja. Proti ameriškim, angleškim in jugoslovanskim okupatorjem ki so vse Svobodno ozemlje izpremenili v strateško bazo za napad proti socialističnemu svetu in za intervencijo proti naraščajočem odporu jugoslovanskih narodov, ki se pripravljajo — in ni daleč dan -- na izgon in uničenje zločinske Titove klike, se danes s ponosom in globoko ginjeno stjo spominjamo naših vezi s KPI. katere voditelja sta bila tudi naša nepozabna Luigi Frausin in Eugenio Curiel. Titovci so skušali uničiti te vezi, toda v tej nameri niso uspeli. Komunisti in demokrati našega Ozemlja so izrazili svoje do tedaj zatajevano sovraštvo do tolpe titovskih vohu nov. ko je kot blagoslov izšla resolucija Informacijskega urada. Uvrstili so se z mednarodnim komunističnim gibanjem, s Komunistično partijo boljševikov in našim ljubljenim voditeljem, tov. Stalinom ter izgnali iz Partije titovče. jih izolirali od množic in pred prebivalstvom postavili na sramotni oder. Tako se je zaključila preteklost ponižanj in de-genertranja. Naše gibanje se je povrnilo k svojim revolucionarnim tradicijam. Vzpostavilo se je slovansko-italijansko bratstvo na temeljih nepremagljivega leninističnega in-ternacionalizma. Tovariši! V Trstu se borimo v trdih in težkih pogojih. 6,5 odstotkov vsega prebivalstva in 14,4 odst. brezposelnih. Cene Naše delavstvo se Mladina nima bodočnosti. Od 88.227 zaposlenih oseb jih je 36,8 odst. v javnih službah. Bi-rokratični aparat vsrkava 60 odst. stroškov državnega proračuna in za ta aparat plačuje vsak državljan 4.300 lir od 7.000 lir davkov vsak mesec. Marshallov plan je ugonobil naše mesto. Na 300 tisoč prebivalcev je v Trstu deset tisoč anglo-ameriških vojakov, 7 tisoč policajev in na tisoče fašističnih beguncev, ki jih vzgajajo za Trumanovo protisovjetsko legijo. Obiski generalov, neprestani vojaški manevri, ki jih spie-mljajo čistke med civilnimi osebami, prisotnost vojaštva, dejstvo, da živimo v Ozemlju, ki ga popolnoma obdaja armada pod poveljstvom titovskih hierarhov, omejevanje vseh naših svoboščin, zatiralni ukrepi, s katerimi nam skušajo odvzeti naše sedeže, terorizirati naše tovariše in j-h izolirati od množic, so dejanja, ki stremijo za tem, da napravijo iz Trsta vzorno strateško bazo ameriškega imperializma. To je razlog, rad, katerega rimski in beograjski tisk nesramno priznava, da je trebe rešitev problema STO podrediti zahtevam priprav na vojno proti ZSSR in deželam nove demokracije in možni intervenciji proti demokratičnim gibanjem v Italiji in Jugoslaviji, kot predvideva 4. točka Atlantskega pakti. «Pozabiti preteklost, iti preko nje, doseči pomiritev in globok sporazum». To je ono, kar pravi in hoče kozmopolit von De Ga-speri, ko se obrača na beograjske špijone, ki poleg svojega protisovjetskega in protikomunističnega bes i gojijo tu- di ljudožrsko sovraštvo do italijanskega naroda in posebno do Partije Togliattija. «Tiho pričakovanje», ki ga že leto dni svetuje Sforza, je služilo samo za poslabšanje pogojev prebivalcev obeh con. Znana trostranska prevara, ki je bila po mnenju Sferze strelovod. ki naj zajamči mirno spanje prebivalcem cone B. priključene Jugoslaviji, je šala ki stane mnogo krvi. Podajam kratko nepopolno statistiko vseh nasilstev, ki so jih titovci zakrivili od aprila 1950, do marca 1951: pretepenih 1753, puskusov atentata na 349 oseb. aretiranih 875. nasilno odvedenih in izginulih 174, samomorov radi preganjanja 9, umorov 27, zblaznelih radi preganjanja 16. obsojenih na prisilno delo 1771, požganih h:š 1,5, vdorov v stanovanja 593, iz lastnega stanovanja pri- (Nadaljevanje na 4. strani) Fašistični skrunilci Titovo samorazkrinkanje in od- vratno umorili, tako delajo tudi krita vojnohujskaško politika beograjske fašistične vlade je imela porazen učinek na titofašistič-no agenturo v Trstu. Se poslednji, ki je ohranil le trohico poštenja in časti jim je prevaran obrnil hrbet. Ta globoka notranja kriza je prisilila plačane Rankovlčeve agente, da so začeli s celo serijo njihovi agenti v Trstu. Med «svoje» štejejo štiri bazovske junake. .4 v njihovih vrstah ima odlično mesto in dobro službo prav oni čtouek, ki je najprej s svojo klepetavostjo pokazal fašistom pravo sled tajne organizacije TIGR, kasneje pa je v zaslišanju izdal vse njene člane in tako zakrivil smrt Bidovca, Miloša, Marušiča in Va- najrazličnejših akcij, s katerimi > lenčiča. skušajo ponovno pritegniti razo j Proslavljajo dalje Pinka Toma. čarane bivše pristaše ali pa vsaj j 0 katerem je udbovski ban-pred javnostjo pokriti obupno ; iit Kraigher izjavil, da bi ga bilo praznino med njihovimi «množi- nebn streiJati in bl t0 tudi llve. carni», od katerih ni ostalo diu-, dej^ bj ga dobil v svoje, od gega kot le še znana «garda» do- neštetih partizanov okrva- bro plačanih udbovskih špijonov. ; hijene roke. Tudi Pinkovo sestro rekrutiranih iz znanih narodnih jnjenegn moža drja Stanka Vu-izdajalcev, kolaboracionistov, za- grizenih sovražnikov delavskega in naprednega gibanja Glavna letošnja «atrakcija» Babičevega cirkusa je desetletnica Osvobodilne fronte, ki jo seveda skuša prikazati prav tako kot vse osvobodilno gibanje kot nekaj pristno svojega, to je kot «junaško dobo» titofašizma. Ne moti seveda teh propalic, da so odkritja iz osvobodilne borbe do kraja razgalila zločinsko in veleizdajalsko vlogo Tita in vseh njegovih pomagačev ki so po navodilih cnglo-ameriških vohunskih agentur sami ali s pomočjo Gestapa, ^ četnikov in ustašev pobili na de-aktivnih ljudi je'set tisoče jugoslovanskih partiza-naraščajo. nov. Se več. Po znani navadi deklasira. vseh kriminalcev so se povzpeli celo do viška podlosti, da proslavljajo žrtve svojih lastnih zločinov. Tako nabirajo po vsem Ozemlju slike vseh padlih žrtev za časa fašizma in NOB ter jih razstavljajo. zasmehujoč na ta najbolj j ka, ki so ju umorili v Trstu 1944 leta člani Kraigherjeve VDV, bodo prav tako prikazati kot borca za titojašizem. Na isti način nameravajo oskruniti spomin komunističnih voditeljev Frausina, Kolariča, Giganteja. Srebrniča, Veluščka-M at evia in stotin drugih, ki so jih zločinskimi rokami umorili ali pa izročili Nemcem, da so jih sežgali v Rižarni, prav oni ljudje, ki jih hočejo danes «proslaviti» kot narodne heroje. Ti brezvestni zločinci sede danes ali v ministrskih stolih v Jugoslaviji ali pa so velike «živine» Rankovlčeve jašistične policije na Tržaškem ozemlju. Oboji pa tudi danes preganjajo, zapirajo in ubijajo komuniste in bivše borce NOB ter v službi ameriških netilcev vojne, izvajajo provokacije proti silam napredka in miru. PALERMO — Prejšnji petek se je v pristanišču Augusta izkrcalo 2500 ameriških mornar- nlzkoten način ne le žrtve in nji-|skih strelcev. V luko so prišli hove sorodnike, temveč tudi globoko zakoreninjeno spoštovanje našega ljudstva do svojih junakov in borcev za svobodo. Vse pošteno tržaško ljudstvo je do kraja ogorčeno nad to podlo fašistično špekulacijo z najsvetlejšimi spomini svoje borbe proti fašizmu ter odločno odklanja izročanje slik padlih in druge spomine iz osvobodilne borbe. Kakor v Jugoslaviji tltofašisit proslavljajo in skušajo prikazati kot «svoje» Iva-Lolo Ribarja, Staneta Rozmana ter deset tisoče s štirimi ameriškimi transportnimi ladjami. Vsi mornarski strelci so bili v polni bojni o-premi. Tudi naslednje dni se je na raznih krajih sicilske obale izkrcalo večje število ameriških vojakov. Vse prebivalstvo je zelo preplašeno zaradi teh poskusnih izkrcanj WASHINGTON Oskar Col-lalazzo iz Portorika, ki je poskusil atentat na Trumana v znak protesta proti ameriškemu zati;">niu njegove države je drugih svojih žrtev, ki so jih za-1 bil obsojen na smrt. STRAN 2 URI,«» 14. APRILA] Titov režim se v ničemer ne razlikuje od ostalih fašističnih režimov Fašistična Titova Is 11 Is a zatira nacionalne manjšine v Jugoslaviji Fašizem, ki je oblika organizacije buržoazije proti delavskemu razredu, se je pojavil po prvi svetovni vojni. Fašizem se je vedno in po- vsod posluževal in se še danes p$ftužuje ideologije buržo- aznega nacionalizma in šovinizma s ciljem, da omaja mednarodno solidarnost proletariata ter razcepi borbeno enotnost delavcev, ki se borijo'proti kapitalizmu, da jih razdeli v nacionalno - sovražne skupine, kar obenem pomeni podžiganje sovražnosti ene narodnosti proti drugi. Hitlerjevski fašizem je na primer prikazal nemško narodnost kot višjo raso, ki naj bi gospodovala nad ostalimi narodi, proglašenimi za nižjo raso. Za nemške fašiste ni predstavljalo po njihovi ideologiji množično uničevanje ruskega, poljskega, judovskega in ostalega prebivalstva ubijanje ljudi. V tem nacionalističnem in rasističnem duhu se razvija danes fašizem v ZDA, kjer se vedno bolj odpravljajo demokratične svoboščine, kjer dobiva nacionalno zatiranje vedno bolj zversko obliko, kjer se linčanja, gangisterstvo in ubijalstvo imeli hitlerjevci nič s socializmom, nima fašistična Titova klika in takoimenovana komunistična partija Jugoslavije ničesar skupnega s socializmom. Fašistični Titovi kliki, ki jo tvorijo agenti, provokatorji, mednarodni špijoni itd. je u-spelo, da se s pomočjo anglo-ameriške obveščevalne službe polasti vodstva komunistične partije in narodno osvobodilnega gibanja. Tem agentom, provokatorjem in špijonom so med vojno dajali naloge ameriški generai William Donovan ter znani organizator trockističnih zarot Bruce Lokart. Kot rezultat izdajalskega in zločinskega delovanja Titove klike je bil ta, da je od 12.000 članov KPJ padlo za časa vojne nič manj kot 10.000. Leta 1941. sta Djilas in Pija-de povzročila pokolj komunistov in patriotov Črne gore. V tem pokolju so sodelovali Mi-hajlovičevi četniki, ki so napadli partizane od zadaj. V glavnem Mihajlovičevem štabu je poveljeval angleški kapetan Hudson, ki je obenem vodil pokolje v Črni gori, dočim je bil v glavnem štabu Tita skupnega stični politiki o nacionalnem vprašanju. Titova tolpa je z uvedbo krvavega režima fašistične diktature ostala na oblasti ter vrši svojo nalogo z uvajanjem kapitalizma v Jugoslaviji in jo na ta način pretvarja v kolonijo ameriškega imperializma. Število aretiranih, vrženih v ječe, izmrcvarjenih in ubitih komuni stov presega desetine in desetine tlsočev. Titovci neprestano izvajajo divjo šovinistično kampanjo s ciljem, da ustvarijo sovraštvo in. nerazumevanje med različnimi jugoslovanskimi narodnostmi. -..•i „ - „ - x- glavni komandant Randolf razvija na vse mogoče načine: 5,, . Churchill. potom šol, tiska, filma itd. ZDA so država, katere osvojevalna vojska je na Koreji prekosila v barbarstvu celo svoje hitlerjevske učitelje. Z uničevanjem mestnega prebivalstva je s tem prikazala, kakšna usoda čaka ostale narode, ki si želijo miru. S tem, da se Tito in njegova tolpa nahaja na isti poti buržoaznega nacionalizma, je Jugoslavija osamljena od SZ in držav ljudske demokracije ter postaja vedno bolj kolonija a-meriškega imperializma. Na ta način tudi jugoslovanski narodi igrajo vlogo topovske hrane v prid ameriškega imperializma. Fašistična Titova klika, ki se drži na oblasti 3 pomočjo Rankovičevih janičarjev in ameriških imperialistov igra isto vlogo, kot so jo igrale pred izbruhom ter za časa druge svetovne vojne fašistične stranke v balkanskih državah in državah centralne in jugovzhodne Evrope. Beograjska fašistična tolpa je agentura ameriškega imperializma — voditelja svetovne reakcije, ki je glavni netilec in organizator nove napadalne vojne proti SZ in državam ljudskih demokracij. Da bi titofašistom uspelo zavesti ljudske množice in zaostale sloje delavskega razreda, se je tudi fašistična nemška stranka nazivala nacional - socialistično stranko. Fašistična nacionalistična politika Titove klike se predvsem izraža v tem, ko je zbrala vse stare jugoslovanske nacionaliste ter jih postavila na oblast. Tako je prebrisani kraljevski diplomat Stanoje Simič danes minister v Titovi vladi; Trumanov agent v skupščini in v Titovi vladi bivši politični funkcionar neodvisne demokratične stranke Sava Kosanovič. Med vojno je bil član emigrantske vlade v Londonu, eden izmed voditeljev društva za ustanovitev Balkanske federacije in je imel obenem nalogo pomagati angleškim imperialistom, da bi osvojili centralno in jugovzhodno Evropo. «Predstavnik kmetijstva»; član skupščine, Kosan Pavlovič Brdžan-ski, je bil velik kulak, predsednik reakcionarne kmečke stranke. Miloš Carevič minister srbske vlade, eden izmed poglavarjev reakcionarne demokratične stranke. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Naprej, za uspešen nastop! Interesi ZDA in Anglije na Srednjem Vzh? Nagel razvoj bor za narodno neodvisn Čut nacionalne neodvisnosti se je razvil j vplivom velike kitajske revolucije - Sred Vzhod je ena izmed «strateških» pok#( ameriškega imperializma- za napad na 2- Četrta velika družba j* N. E. D. C. (Near East Developement Company), ki je popolnoma v ameriških rokah. Delnice so porazdeljene med «Socony Va-cuum of New Jersey» in «Texas Oi! Company». Za spoznanje očetovstva prve izmed dveh je dovolj, da razčlenimo začetne črke. «Socony» pomeni de jansko: «Standard Oli Company of New York», katere lastnik je seveda Rockefeller. Razen teh štirih velikanov petrolejske proizvodnje v kapitalističnem svetu, pa obstaja na Srednjem vzhodu še na stotine manjših «samostojnih družb», ki so v bistvu vedno E^ovsod so vidno živahno pi’igBriiv«» an f*ÌB23 holjši nsgieh velSSiogsi prcazBiihn Beograjski fašisti na čelu z,*..------, ... ------ ----- rabljem jugoslovanskih naro- veliki budnosti naših partij, dov Titom pa skrivajo svoje ! razrušljivosti principov in pravo bistvo pod imenom «ko-! nacionalizma komunističnih Imperialisti so v Jugoslaviji igrali v istem času dve karti. Kot prva karta je bil Draža Mihajlovič, ki bi dobila ta krat, ko bi Anglo-američanom uspelo zavzeti Balkan in tako ustvariti Balkansko federacijo, ki naj bi bila pod jugoslovanskim vodstvom. Mihajlovič ni zakrival svoje povezave z vsemi fašističnimi in reakcionarnimi balkanskimi strankami. Izjavi! je: «Skušal sem ustvariti Balkansko federacijo. S tem v zvezi ter po navodilih iz Londona sem posla! Maniu, kapetana Filipoviča. Povsem naravno je, da bi bila ta federacija protisovjetski blok.» Druga karta imperialistov pa jc bil agent Tito za primer da zaveznikom ne bi uspelo zasesti Balkan ter vkorakati v Romunijo, Bolgarsko, Madžarsko in Jugoslavijo. Tito je vse do njegovega razkrinkanja bil glavni poglavar nacionalističnih elementov, ki so se vrinjali v vrste komunističnih in delavskih partij ter v narodno-demokratični pokret. Tito in njegovi agenti so sku-Jaii izolirati Iržave ljudske demokracije od Sovjetske zveze in si na ta način, s pomočjo o-boroženih Titovih tolp utreti pot k dokončnemu uničenju državnega ustroja teh držav. Da je ta načrt imperialistov in njihovih beograjskih lakejev propadel, se imamo zahvaliti ne inter- Prvi maj - dan borbe delovnega ljudstva za trajen mir, delo in boljšo bodočnost ie podružnice večjih. Nj cm sKusajo večje dru!1 kriti svoje očetovstvo, d preveč vznennrue ki> tov. Posebno Angieži ili eje števno takih manjši m to predvsem v Ari fraku. Predno preidemo na navanje zagrizene bort vodijo med seboj te dr sicer potom spletk, drii darov, umorov, atentati! sne korupcije, doka« državne špijonaže — jej no, da ugotovimo dri našnjo značilnost Ut Vzhoda. Državna spijoj Srednjem Vzhodu pa je gi strani že naraven OT angleške petrolejske m Service», dočim imajo ske družbe v waslù1 vladi ministre, svetove sianike, špijone in razi špekulante itd. 2. ioruga značilnost j velikanski razvoj, ki g* j zel v teh deželah čut nj Mogočna proslava Prvega maja bo pregled demokratičnih sil našega Ozemlja, ki so pripravljene odločno braniti mir, delo in svobodo - Nepregledne množice delovnih ljudi bodo tudi letos dokazale, da so vojnohujskaški načrti neizvedljivi ,____________t______________ _____i............................... in munistlčne» partije in govorijo ! socialističnih partij ter enotno-izgradnji socializma v Jugo-j sli naših narodov, ki je osno- slaviji. Ravno tako, kot niso : vana na leninistično - staiini- Dan solidarnosti mladine s hrabro mladino Španije Španska mladina ječi pod Francovim režimom 14. aprila bo 15 let odkar je fašist Franco stopil na oblast v Španiji. Tudi letos je SZDM in Svetovna zveza študentov pozvala vso mladino v svetu, naj izkažejo svojo solidarnost s špansko mladino, ki se odločno bori proti fašističnemu Francovemu režimu. Proslava letošnjega 14. aprila je prav v času, ko je pred kratkim b'00.000 delavcev Barcelone proglasilo generalno stavko, ki je razgibala vse špansko ljudstvo in paraliziralo za nekaj dni vse ostalo delo. Na čelu manifestacij španskih delavskih množic, ki so bile 12. marca, je bilo videti slavno špansko mladino. Ob teh manifestacijah mladina in prebivalstvo Barcelone in vse Španije, kakor tudi študentje Madrida, ni bilo osamljeno. Ob njegovi strani je bila vsa mladina v svetu, ki si želi miru. 12. marec je bil dan borbe š-panskega ljudstva za mir, ki je kljub 15 letnem zatiranju s strani zločinske tolpe Francovih falangistov, danes velika armada partizanov miru. 12. marca je špansko ljudstvo dokazalo, da je naveličano fašistične diktature. ■Mestna policija, ki je v Barceloni štela nad 50.000 ni mogla nastopiti proti ljudstvu, ker je bilo enotno v borbi proti krivicam ker je bilo enotno v borbi za mir. Danes je špansko ljudstvo združeno v borbi proti Francovemu režimu, največjemu so vražniku, ne samo delavskega razreda, temveč vsega španskega ljudstva, ki je privedel državo v največjo bedo in lakoto. Odkar je stopil fašizem na oblast, so cene narastle za 1000 od sto, dočim pa so bile plače zvišane le za 150 od sto, in še to s trdo in odločno borbo delavcev. Tri milijone španskih delavcev živi še danes najbolj primitivno: v jamah ter v raznih vlažnih in nezdravih kočah. Mladinec mora delati tri dni, da zasluži za en kg kruha. Mladim delavcem, ki dobijo že itak bedne plače, odtrgajo nad 50 do sto za kritje stroškov za takoimenovano «varnost». Španski mladinci morajo delati o4 ranega jutra do pozno v noč. Nad 45 od sto je nepismenih mladincev, 00 od sto bolnih na pljučih in nad 000.000 brez-posienih. Od 1000 novorojenčkov jih umre pred enim letom 99, dočim je 75 od sto otrok od 5 do 12 leta bolnih na pljučih. Zaradi težkega življenjskega stanja je 75.000 otrok slaboumnih in 18.000 gobavih. V Španiji je venko primerov, da tudi otroci izvrše samomor. Ne glede na vse to, pa krvnik Franco -pripravlja vojno. 80 od sto proračuna je namenjeno vojnim pripravam, 4,5 od sto pa za ljudsko izobrazbo. B’rancov režim je s 5 milijardami peset zgradil 97 letališč ter 58 luk pretvoril v vojne baze. Franco ima danes pod orožjem 665.000 ljudi, z nič manj kot 769 generali. Danes je v Španiji nad 120.000 pripornikov, med katerimi je nad 20.000 žena, ki ječe v 346 zaporih in 16 taboriščih. Od leta 1936 so falangisti ubili nad 2 milijona španskih patriotov. Sest mesecev je treba delati za kritje stroškov univerze. Frankisti so sovražniki kulture. V letu 1948-49 je od 4 milijonov šoloobveznih otrok po-sečalo šolo ie 1.522.785. Nad 10.000 šol je bilo zaprtih, nad 45.000 profesorjev je bilo odpuščenih ali aretiranih, 5.000 profesorjev je bilo ustreljenih, 7.000 zaprtih, 2.000 pa se jih nahaja v inozemstvu. Plača univerzitetnega profesorja znaša le 9.000 peset, dočim policijska plača znaša 16.000. Na knjige naprednih pisateljev se ne polaga nikake pažnje, medtem ko je Videti veliko knjig iz ZDA , kjer se poveličuje gangsterstvo in največji zločinci. V teh težkih pogojih se vztrajno bori španska mladina. Španska mladina je nabrala 500.000 jaodpisov za stockholmski poziv miru. Z imeni Joseja Gomez Gayosoa, Numena Me-stresa in Arturja Acebeza gre v nove borbe. Tržaška demokratična mladina, kot vsa demokratična mladina v svetu izraža svojo solidarnost s špansko mladino, ki vodi težko borbo za svobodno in demokratično Španijo, z* mir in napredak. Le še dva tedna nas ločita od 1. maja. Le še dva tedna je do velikega praznika, do največjega praznika vsakega delovnega človeka, do velike manifestacije, ki bo tudi letos, kot je v vseh dosedanjih letih prikazala ob tej priliki željo vsega tržaškega delavstva po miru, delu in svobodi. Bližamo se Prvemu maju — simbolu dela, ko bodo tržaške ulice ponovno preplavile ogromne množice ljudi; preplavili jih bodo ljudje ki bodo tudi letos praznovali svoj praznik v duhu borbe za mir in delo. Ob priliki Prvega maja se bodo netilci nove vojne, njihovi podrepniki in izdajalci delavskega razreda prepričali da ni mogoče sprožiti tretje svetovne vojne, ker so sile miru v svetu močnejše od sil vojne. Ne, ne sme biti tretje svetovne vojne tretja -svetovna vojna pomeni uničenje človeštva. Tega se zaveda vsak pošten delavec, vsak, ki pošteno misli. Danes je mnogo takih ljudi v svetil in praznik teh ljudi je Prvi maj. Zato se’bo letošnji Prvi maj proslavljal v vsem svetu z eno edino mislijo, z eno edino željo v srcu —■ željo po miru in delu. Kdo so tisti, ki nam želijo to, še tako skromno željo uničiti. Ljudje, ali bolje rečeno zajedavci človeške družbe, ki živijo in si kopičijo svoja bogastva na račun delovnega človeka ter njihovi najboljši zavezniki .tisti, ki so izdali delavski razred. Ob letošnjem Prvem maju pa se bodo vojni hujskači lahko vprašali, ali je mogoče izvesti vojnohujskaške načrte. Nepregledne množice delovnih ljudi bodo letos, prav ob priliki proslave Prvega maja dokazale, da so vojnohujskaški načrti neizvedljivi, -uvideli bodo, da si te nepregledne množice želijo trajnega miru ter da bodo te množice vedno odločno nastopale proti tistim, ki bi ogrožali mir v svetu. Kot v svem svetu, tako tudi pri nas se vršijo velike -priprave za proslavo Prvega maja. Vsi dobro vemo, da je Prvi maj nas praznik, praznik delovnih ljudi in da moramo vsi pomagati za dober uspeh. Dober u-speh proslav Prvega maja je velike važnosti. Lahko pa že re četno da bo letošnji Prvi maj najboljše uspel. Za to so nam porok predvsem mladinci ki se posebnim navdušenjem pripravljajo naj si bo pri telovadbi, v nabiranju prispevkov itd. Tudi tokrat smo se podali na teren, da vidimo kako jpoteka-jo priprave v ta namen. Obiskali smo nekaj vasi in sekcij in smo se v resnici prepričali, da so priprave v polnem teku. Slišali smo veliko izjav žena, ki so rekle, da se bodo udeležile prvomajskih manifestacij še večjem številu, kot doslej. Prisostvovali smo tudi telovadnim vajam. Vaje so prav le-l>e in bodo gledalci na stadionu brez dvoma zadovoljni. Za letošnje telovadne vaje -so nam poskrbele češkoslovaške športne organizacije in SZ. V vseh sekcijah je bilo opaziti da se je število telovadcev znatno zvišalo. Hodili smo iz vasi v vas, iz sekcije v -sekcijo in ni bilo drugega slišati, kot glasno štetje ena . . . dve . . . ena . . . dve. Videti je bilo, da se polaga velika pažnja na pravilne gibe. Seveda, da ne more iti vse gladko, večkrat smo videli vaditelja, ki se je jezil ali tovariša, ki je tik ob njemu drugi tovariš zagrešil, morda slučajno, morda pa tudi zaradi tega, ker ni pazil. Nazadnje pa, ko se vidi, da gredo vaje kar dobro, je jeza takoj minila in je nastalo prijetno razpoloženje. Saj vemo, kako je tam, kjer se zbere več mladine skupaj. Naši mladinci so pohvale vredni, predvsem zaradi disci- moru, ko se postavijo v vrsto za pričetek vaj in ko vaditelj reče «mirno», zavlada taka tišina, da je mogoče slišati še muho. V zadnji številki smo pisali o številu telovadcev. Na prvem mestu je bil Kolonkovec. Kaj bo pa zdaj, ko bomo povedali, da Kolonkovec ni več na prvem mestu. Mladinci pri Sv. Ani so zvišali, od zadnjega tedna do danes, kar lepo število novih telovadcev. Vidimo da je tekmovanje za Prvi maj prav živahno. Vsi skupaj smo radovedni, katere in koliko sekcij bo šlo na Berlinski festival. No, Kolonkovčani vi ste res pridni, toda vidi se, da so nekateri še pridnejši. Kar ko- rajžno, saj imamo še dva tedna do Prvega maja in v dveh tednih se da še veliko napraviti. Tudi po ostalih sekcijah je bilo število telovadcev večje od zadnjikrat. Tako telovadi sedaj v centru mesta 15 telovadcev, v VOM-u 13, pri Pečarju .18, v PD «Tomažič» 25, v Roco-lu 35, pri Sv. Jakobu 28, pri Sv. Marku 12, pri Cebuicu 22, v Skednju 44, pri Sv. Ani 57, na Kolonkovcu 54, na Daciju 24, pri Sv. Ivanu 19, v Nabrežini 16, v Cerovljah 8, v Sv. Križu 38, na Proseku 23. v Ric-manjih 23, v Boljuncu 15, Dolini 15, v Domiju 10, v Miljah 30, na Škofijah li. v Ce-rejih 10 itd. Tudi naši malčki se priprav- ljajo za Prvi maj. Nikakor nočejo ostati ob strani. Do sedaj je pionirjev že nad 1.000. Mladina se še kar dobro drži svojih obljub. Veseli smo, da se bo za letošnji Prvi maj izkazala prav mladina, posebno s telovadnim nastopom, ki bo v popoldanskih urah na stadionu pri Sv. Soboti. Vemo, da je veliko k temu pripomoglo tudi tekmovanje, čigar nagrade so velike. Najboljši mladinci se bodo udeležili mladinskega festivala v Berlinu. Med nagradami so tudi potovanja na Dunaj in v eno izmed mest v Italiji. Torej, dragi mladinci, za pridobitev teh nagrad je potrebna le dobra volja in nekaj truda. Seveda bodo teh nagrad deležni najboljši mladinci, ki bodo za Prvi maj doprinesli največ. Zato sedaj na delo, pozneje pa na mladinski festival v Berlin, kjer se bodo združili mladinci iz vsega sveta", tla'] manifestirajo za mir in bratstvo. Tudi iz prvomajskega sporeda je videti, da bo letošnji Prvi maj mogoèiia manifesta--cija vsega tržaškega delavstva, i 2ie v zgodnjih jutranjih urah | bodo godbe z igranjem borbe-1 nih pesmi -po mestnih ulicah napovedale pričetek velikega praznika. Glavno zborovanje bo na trgu Unità, kjer bo v imenu KP STO govoril tov. Vittorio Vidali, v imenu socialistične stranke pa tov. Tei- ner. Nato bo še govoril predstavnik ES STO -ter predstavnik CGIL. Prvi maj -se bo še proslavljal v Miljah, Nabrežini in Sv. Križu, dočim bodo ostale vasi proslavljale Prvi maj v Trstu. Na ta dan se tudi tržaško delovno ljudstvo zaveda, da je edino v enotni moči mogoče preprečiti imperialistične vojne naklepe za sprožitev tretje svetovne vojne. Prav ob Prvem maju, ki je največji praznik delovnih ljudi in miroljubnih sil v svetu, bo tudi tržaško delavstvo pokazalo svojo moč. Na ulice Trsta bodo stopili vsi tisti, ki so odločni braniti mir, ki nočejo, da bi bil Trst spremenjen v vojno oporišče tem- več bodo zahtevali uveljavitev mirovne pogodbe, odhod vseh okupacijskih čet ter garancije «odprtega mesta» za vse Ozemlje. Kot vse delavske množice v svetu, tako bomo tudi pri nas v Trstu skupno Slovenci in Italijani praznovali letošnji Prvi maj v duhu borbe za mir, delo in -svobodo. Tudi letos kot vsako leto naj bo Prvi maj pregled naših sil, tudi ob letos njem. Prvem maju stopajmo z vsemi delavskimi množicami v svetu ,na čelu z največjo braniteljico delovnega človeka — Sovjetsko zvezo novim zmagam naproti! NAJ ŽIVI PRVI MAJ DAN MIRU IN DELA! ne ueoiivisuosti, sovr>. Telovadke pri glavni vaji v krožku «Tomažič». unpei iaiizuiu ter polet ! botie in napredka. Ti pojavi predstavi)! činiteij, ki se je zajezi-, bo med petrolejskimi kateri so že pol stoletij jeni, da diktirajo tem ij Tudi če so ^ družbe organizirale ui),i mare in ameriški p*; lastniki upajo, da zeli mesto svojih «prijateljev», je že de; gočne vključitve iji» njegovih teženj in kol dovinske važnosti za krajine. Pri podrobni preučit' darskega, političnega nega življenja vsake dežele Srednjega Vzl kor tudi s preučitvijo troiejskih lastnikov, deli, da je to prebuj-dov Srednjega Vzh-biio olajšano in se jc, pod vplivom velike revolucije ■ Srednji Vzhod je <^1 jansko ena izmed «sttj pokrajin ameriškega 1 lizma. Ameriška revij8 week» (katere lastnik riman, bankir in zauPf' Rockefellerja), je P‘! pred tremi leti, da je žitev vojne proti Sovje1 .zi .treba za0eii_urav T ščih Srednjega Vzhoda. da je treba utrjevati 1 titi petrolejske vrelce, ti petrolejskim lastni* bodo prav slednji p0* protisovjetske vojno, je ta revija pisala, aa ja Srednji Vzhod v bj dustrijskega središča ^ ne Bakuja in Staiiiigra» treba prav zaradi tega niti ves Srednji Vzlri* jaško oporišče, ki nai žilo za napad na ZS6? ANGEL Fl1' (Se nadaljuj«) ... ............^ DELO UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. PO VII. KONGRESU KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE USTAVA REPUBLIKE JE OSNUVA politike KRI za mir, svobodo in delo V nedeljo se je za.klju.iil v Rimu VII. državni kongres naše Partije. Tovariš Togliatti je postavil in kongres je razpravljal in sprejel politično osnovo, ki Jo Partija ponuja državi: ustava republike. V prvo vrsto stavlja Partija kot osnovno nalogo, kateri se vse drugo podreja, obrambo in ohranitev miru, stvar, za katero daje Partija vse svoje sile na razpolago. Ni lahka stvar popisati vtise, ki jih napravi kongres, na katerem desetine delegatov obravnavajo vse važne življenjske probleme države, da bi nakazali rešitev, da bi pozvali ljudstvo v borbo za delo, svobodo in mir. Važno pa je za nas videti, kako nakazuje kongres bodoče borbe, ki se bodo razvile v državi, ter kako se nanašajo na naš položaj. Mi Slovenci, komunisti in nekomunisti, se vsekakor strinjamo in pozdravljamo osnovo, ki jo To-gliatttjeva Partija ponuja vsej državi — ustavo republike. Ne gre tu za samo formalen sprejem te politične osnove. Mi vemo, da se proti ustavi zaganja protidemokratična jeza vlade, ki je v službi ameriških in italijanskih monopolistov. Sprejeti to osnovo torej pomenja, zanjo se tudi boriti. V ustavi je zapisana pravica do dela, do svobode, zavračanje vojne kot sredstva za reševanje mednarodnih sporov. V 6. členu je zajamčena tudi enakopravnost narodnih manjšin. Zato se mi pridružujemo z novim vzgonom in navdušenjem veliki borbi za mir, za temeljito spremembo zunanje politike italijanske vlade, borbi, ki jo danes vodijo delavske množice vse Italije pod vodstvom delavskega raz- Ta kongres pomenja v naši pokrajini okrepitev Partije, ojače-nje delovanja komunistov in množičnih organizacij, borbe za delo, svobodo in mir, borbe za proletarski inter nacionalizem ter za internacionalistično vzgojo množic, za obrambo pravic naše narodne manjšine, za rešitev najbolj perečih vprašanj Obenem pa bo pomenil kongres ojačenje borbe proti izdajalcem in špijonom v službi imperializma in vojne, borbe proti vladnim silam in onim, ki sejejo sovraštvo in razdor med delavci, V tem duhu bomo mi sprejeli bodoče borbe ter vodili volilno borbo za bližnje upravne volitve. Ce se bomo borili na ta način ob strani italijanskih demokratičnih sil, smo prepričani, da bomo v celoti izpolnili svojo dolžnost in tako nadaljevali slavne inter-nacionalistične tradicije našega prabivalstva, ki jih pooseblja naš veliki tovariš, borec Italijanske komunistične partije — Jože Srebrnič. Prepričani pa smo obenem tudi, da bomo s tem največ prispevali k borbi, ki jo vodijo naši bratje v Jugoslaviji za iste cilje proti sovražnikom miru in svobode narodov. V TRŽIŠKIH LADJEDELNICAH VRE Takoimenovani sindikalisti ovirajo voiiive noiranjih komisij Nad 100 delavcev zahteva volitve komisij Posebno pismo «Svobodnim sindikatom» «fntri bo v Gradiški predvolivito zborovanje GORICA — Pokrajinski vo-Jivni odbor, ki je bil imenovan cd odbora za sporazum med socialisti in komunisti, je napovedal za jutri 15. t. m. zborovanje, na katero so vabljeni vsi sekcijski sekretarji obeh skupin, občinski svetovalci, odborniki in župani -demokratičnih uprav, člani odbora za sporazum med socialisti in komunisti ter člani raznih krajevnih volivnih odborov. Zborovanje bo v Ljudskemu domu v Gradiški. Dnevni red je naslednji; 1) Politična orientacija, 2) Praktična volivna navodila, 3) Direktive za propagando in bodoče delo. pline. Takoj po končanem od-reda in njegove Partije. Izredna podpora brezposelnim GORICA — Zavod za socialno skrbstvo sporoča, da Je bila dodeljeaa za dobo 90 dni iz- redna podpora brezposelnim. Do izredne podpore imajo pravico brezposelni industrijski de lavci in težaki, ki bivajo v go-riški pokrajini. Do podpore imajo nadalje pravico tudi brezposelni trgovske stroke, ki je pa omejena le na bivajoče v občinah Gorica, Tržič in Gra-dež. ______ GORICA — Delavci, ki so zaposleni v takoimenovanih delavnicah-šolah ter pri sekcijah za pogozdovanje so še vedno v stavkovnem gibanju. Kot je znano zahtevajo 200 lir dnevne doklade. TR2IC — Delavci oddelka OMFA pri CRDA so nabrali 6.500 lir prostovoljnih prispevkov za demokratično solidarnost, S tem so izrazili svojo solidarnost s političnimi priporniki. TRZIC — V tržiških ladjedelnicah vre. Delavci zahtevajo obnovitev notranjih komisij. Ker izvolitev novih komisij ovirajo nekateri takoimenovani sindikalisti, zahteva večina delavcev referendum, ki naj odloči ali naj se volitve izvršijo ali ne. Pretekli četrtek je bil sestanek delavcev, ki so zaposleni v eiektromehaničnem oddelku. Sestanka se je udeležilo okrog 100 delavcev. Ob tej priliki so med drugim razpravljali o izvolitvi novih notranjih komisij. Odposlali so tudi posebno pismo «Svobodnim sindikatom», v katerem ponovno zatrjujejo, da je zahteva po izvolitvi novih notranjih komisij na način, ko so ga delavci zahtevali popolnoma pravičnja. Vi tem pismu so istim sindikatom stavili tudi predlog za izvedbo posebnega referenduma. Tudi delavci kleparskega oddelka so se pridružili zahtevam ki so jih v omenjenem pismu sporočili elektromehaniki «Svobodnim sindikatom». V ponedeljek 9. t. m. je bil v navedenem oddelku sestanek zaupnikov delavcev in uradnikov, ker so slednji obravnavali pereče vprašanje volitev novih notranjih komisij. Po izčrpni diskusiji je prišlo med zastopniki delavcev in uradnikov do končnega sporazuma. Sklenili so namreč, da bodo predložili enotno kandidatno listo. Na tem sestanku so obenem predlagali, naj bi se čirnprej sklical skupen sestanek vseh zaupnikov delavcev kakor tudi uradnikov, zaposlenih v ladje-delaiei. Na taan s*»ta*}eu )»•»» obravnavali v širšem krogu vprašanje volitev notranjih komisij ter postavili predloge za sestavitev enotne kandidatne liste. Uprava "Case popolari" ne priznava predstavnikov podnajemnikov GORICA — Zaradi spora, ki je nastal med upravo «Case popolari» in družinami rajona Straccis, ki stanujejo v hišah tega podjetja, je komisija podnajemnikov, ki je bila javno izvoljena, stopila v zvezo s predsednikom omenjenega podjetja, da bi spor na miren način rešili. Komisija, ki je že večkrat intervenirala zaradi nastalih sporov med podnajemniki in upravo, je tokrat toliko bolj ostala presenečena, ker je omenjena uprava ni hotela priznati, češ da statut u-prave ne pridvideva nobenih komisij. Ta izjava predsednika je ustvarila veliko nezadovoljstvo med podnajemniki, ki so uvideli, da uprava noče priznati njihovih predstavnikov • B e ž I j izpod l»i< Izboljšanje delavskih pogojev Sindikalne organizacije so na sestanku z glavno upravo GRDA dosegle sporazum za uveljavitev boljših pogojev delavcev pri prehodu v delavske stroke. Na sestanku goriškega Urada za delo za vso pokrajino so sindikalne organizacije za kovinarsko stroko ponovno pričele s preučevanjem za rešitev druge točke, Vi zadeva specializira»* ielavce. GORICA — Lahk° da ni dneva, ko ne ^ riška kronika nobeni ga iz Jugoslavije. Se'i kronike titofašistični ski», kakor tudi «Soč^ občujeta. Ta žalostna, pa se le nadaljuje ‘ let. Najhujši teror tet žja budnost udbovkik in obmejnih štražniKj’’ moreta preprečiti. TJ opevana ameriška V0' goslaviji v tem oziru mu nič ne jaomaga. ^ in predvsem delavci ^ tujino, kjer upajo, da služili boren košček da ne bo nihče stal z bičem. Svoje dom0'; .riva, družine in svoje ^ puščajo z žeijo, da bi zločinskega titovskega V sredo 4. t. m. je t v Gorico delavka ^ Podbersič iz Vrtojb^ je na polju tik ob mej1 plazila skozi ograjo ^ Žiče, ne da bi jo biR.i Titove straže. Ita™ stražnikom je izjavil8' zbežala zato, da se reš1, žnega titovskega reži1’’ V nedeljo je -skočil , ograjo pri St. Petru Alojz Leban, doma iz *. Nadalje je ta teden ' v Gorico dvajset letni ^ delavec Antin Gorjup-Vrha pri Kanalu. Mej^, koračil nekje pri S* j V torek pa je zbeža' skega pekla Solkan^ Milost, star 22 let. Me)" koračil nekje pri Kri1, janskim oblastem je iz) gre raje v taborišče zZ ce, kot pa da bi še, živel pod titovsko obl8" TRZIC — Pretekli Ijek je bila ustanovi)8; žiških ladjedelnicah ' lica KPI na čast Vll-j su, ki se je vršil v 5 je že 87. celica v ^ ladjMiebtieiih. sebno če pomislimo, <8 if svojih rokah celo «InM PRIL A IL APRILA 195I. it « i at STRAN 3 Vzh 'isn izvil - Srei pi èjih. Nj ie drU^ »itvu, ^ uè no1 id maujs« v .'irl UlU ÌJ0I e corti j te dt K, dr2»' itentat-' dokaJj e — 3« no drj ist Sr i spijolj i pa jej ven poj imo, dj ske dij imajo! wash V petek, 13. aprila 1931. ob 20. uri v dvorani uKraljit (Dom prist. delavcev ob -lOO letnici slovenske knjige OTVORITEV RAZSTAVE KNJIG ki bo brezplačno odprta za občinstvo 5 dni do torka zvečer ter bo obsegala: a) leposlovje b> znanost c) timetnos! č) mladinske knjige d) politične knjige el prevode iz tujib literatur Obenem bo prirejen kulturni spored s petjem i« recitacijami « de!'slovenskih književnikov. Razstavljene bodo tud! slovenske narodne noše iti vezenine. Vabljeni vsi ljubitelji lepe knjige! Naši mladi odri veto Vi-, n raÀ 0 PROSVETI V LONJERJU inost , ki cut » ■Vase prosvetno društvo obsto- peti vse sile, da započeto delo na- sovrs polet >a in deluje v kraju, kjer živi Več plačanih titofašističnih aktivistov, ki so ie ob resoluciji IU izjavili, «da bodo prav iz Lonjerja eučit'' ioga *• i Povedli zmagoslavni pohod v vse istaviii , *t— .1 slovenske ‘ kraje . . .». Vsem je kdni ' Znano' da se to ni zgodilo. Prav stoletj talco pa smo lahko Prepričani, da tem | Se t0 ne b° žsodilo nikoli, so ^ TitofaSistiini provokatorji so tle uPT Povzročili v našem Lonjerju veliko škodo na kulturno-prosvet-'te'n polju, S pomočjo policije in ‘idlijanskih šovinistov so vrgli naše prosvetno društvo iz dvora-ne’ Seveda so mislili, da bodo s («m popolnoma ohromeli naše kul-‘hrna delovanje. Toda tudi to se ni zgodilo. Se z večjo vnemo smo Se oprijeli prosvetno,- kulturnega ae!a. Ustanovili smo nov pevski l,JOr In novo mladinsko dramsko lupino, ki je naštudirala do da-ov, W hes dve igri in sicer trodcjanko ■bujel1] coki» ter Nušičevo «Oblast». S Prvo jc gostovala pri številnih Posvetnih društvih. Isto tako bo gostovala tudi z drugo. Skoda je f’ da ne more nastopati doma in !° zato, ker kot sem že prej ome-r,il‘ nam je bila po zaslugi litov-'trt odvzeta dvorana z odrem. Tu-i* mladi pevski zbor je žeto akti-‘ zn. fina redne pevske vaje in j nastopil že na števllnin prire- ' Mtvat, Kljub dejstvu, da nimamo pri-dvorane, smo vendar imeli ! Par kulturnih večerov, Kut et Ih ! daljujemo, da izboljšamo, bodisi pevski zbor, kakor tudi dramsko družino. To pa je v glavnem odvisno od pevcev in igralcev samih. Z dobro voljo pa se bo tudi to doseglo. Poleg kulturnega dela na vasi pa moramo napraviti potrebne korake za to. da nam oblasti vrnejo prosvetno dvorano. Ponovno mera priti v naše roke društvena knjižnica ter ves ostali inventar prosvetnega društva. Le takrat, ko bomo imeli lasten prosvetni dom, bomo lahko resnično uspešno razvili uso našo dejavnost. Za razvoj gledališke umetnosti so naši pionirski in mladinski odri zelo velike važnosti. Ne samo, da se vzgaja mladino in bodoči gledališki kader, temveč se predvsem vzbudi ljubezen do pravilne govorice rodnega jezika pri sodelujočih, kakor tudi pri poslušalcih, Iz Izkušnje vidimo, da se otroci, ki so ie enkrat ali celo večkrat nastopili na odru. razlikujejo po vedenju in govorici od drugih ter da se otroci, ki radi obiskujejo gledališče razlikujejo od tistih, ki se predajajo le ulici. Seveda je zato odvisno od vzgojiteljev, da nudijo mladini take igre, ki jim bodo poleg zabave nudile tudi duševno hrano ter bodo prijetne tudi za oko. Naši mali igralci so doslej povsod pokazali veliko zanimanje in veselje do odra in iz marsikatere skupine se bo sčasoma izluščil igralec, ki bo v ponos poklicnemu gledališču. Naši mladi odri so zato tudi dobra priprava za dramatično šolo. Prijetno je opazovati, kako sc mali igralci vzgajajo. Prvi nastop je ponavadi vedno malce nestrpen. Vse leži križem: kostumi, obleke — morda se kje še prerekajo i.t.d. Naslednje predstave se stopnjujejo v pogledu reda kakor tudi obnašanja. Po nekaj predstavah Ima človek vtis, da nima pred sabo več istih otrok. Ze vedo, da je v njihovi koristi, ako imajo vse v redu tako, da takoj najdejo svoje stvari; vedo, da se na odru človek ne obnaša kot na gmajni, vedo, da morajo za kulisami med predstavo molčati; kajti oder je postal za njih svetišče kulture. Velikega pomena je to za vzgojo mladine — za vzgojo naroda. Doslej so naši mladi odri uprizorili že lepo število iger. Poleg «Zaromila» Ljudskega odra, kjer KAREL COK so razen treh odraslih igrali sa- jfni otroci, so nastopili še z igrami: Rocol — «Sestra», Sv. Ivan — «Pravi tovariš», Opčine — «Ee-! dež». Sv. Magdalena — «Vedet». Krožek Tomažič — «Škrati», Pa-driče — «Micin dom». Sv. Jakob — Zborne recitacije, Križ — «Pio-1 ntrji iz Tihega dola», Prosek-Kon- \ tóvel «Soia na nebesnem svo- i du», isto v Podlonjerju i.t.d. Sko- I ro vsi so tudi z uspehom večkrat gostovali. Sedaj so v pripravah igre «Praznik pomladi», «Sinji ì model» in druge. Prepričani smo. da bodo naši mali igralci z vedno boljšimi igrami vzbudili tudi zasluženo, vedno večje zanimanje gledalcev. Z. K. Ob predvajanju sovjetskih dokumentarijev v Kinu ob morju Sodobni socialistični kino zrcalo znanslvenega napredka Ze tretji teden vrtijo v Kl-jtemveč orisati na splošno sov-1 mladih Ulmskih delavcev, ki so nu ob morju vrsto sovjetskih Metske filme, ki vsestransko ie-dokumentarnih filmov poljud- meljijo na znanstvenih in no-znanstvene vsebine. Ves ta ’ vzgojnih načelih. Hkrati pa i-čas je dvorana popolnoma za- ! mamo namen orisati, vsaj v Napredna sovjetska znanost je dcssgia, da povrne vid oslepelim. sedena. Med gledalci je opaziti zlasti mnogo ljudi, ki jih navadno ne srečujemo v tem kinu. Poleg priprostega delavca ali dijaka napeto sledi filmu izobraženec in celo učenjak. In za vse je serija filmov resnični nemali dogodek. Za vse ’e ta serija filmov nekaj povsem novega, vsestransko dovršenega in posrečenega. Nimamo namena, da fci na tem mestu podrobneje opisova-i serijo filmov-dokumentarijev ki jih vrtijo v Kinu ob morju, bornih potezah nastanek sodobne sovjetske filmske ustvarjal nosti, njene dovršenosti in u-metnosti. Sovjetska dokumentarna kinematografija se je porodila takoj po Veliki oktobrski revoluciji in to še v času. ko se je mlada Rdeča armada borila pro ti tujim kapitalističnim siiam, ki so posegle v rusko revolucijo z namenom, da obranijo in rešijo velikorusko carsko državno ureditev. 2e tikrat so se torej ustanovile prve grupe Važna intervencija tov. Pogassija na tržaški občinski seji 6. t. m. Občinski pcocaciiit zn leto HIŠI ise upošteva nujiifla potreb prebivalstva Občina mora postati avtonomna-Primanjkljaj za tekoče leto 1.778.911.800 lir - Nesorazmerje med posrednimi in neposrednimi davki - Večina ni hotela upoštevati predlogov komunistov za znižanje trošarinskega davka - Obdavčiti je treba likerje in luksuzne predmete - Zakaj se ne uvede družinski davek? - Utemeljene kritike glede ACEGAT-a - Bistvene pomanjkljivosti proračuna s* J? udeležilo mnogo vaščanor. poslej naprej pa moramo na-j Lonjeici nastopajo v_ Nušitevi komeciji .Oblast' f* •) I* Ij L F* ; jtlj«) a j7 MdCkovlJah smo imeli v ne- | baralo ter si želi še podobnih go-> fUo e. t. m. uspelo kulturno pri- j stovanj. tfdltev, ki je privabila polno dvo-1 Obenem naj omenimo, da sc P. ano občinstva. Gostovala Pìoùuetmi hi onika Priobčujemo v izvlečku važno intervencijo tov. odo. Pogassija, voditelja komunistične skupine, ki jo je imel na občinski seji 6. t. m. v zvezi z občinskim proračunom za leto 1951. Izčrpni govor tov. Pogassija, izpopolnjen s točnimi in neovrgljivimi podatki je obenem ostra kritika občinski večini ki je tudi pri sestavljanju proračuna pokazala, da hoče ščititi le privilegirane sloje, vse to seveda na škodo pretežne večine Tržačanov. Uvodoma je tov. Rogassi omenil živahno in ostro debato, ki se je razvila v občinskem svetu ob priliki predložitve lanskega proračuna. Dokazal je utemeljenost takratnih konstruktivnih kritik komunistov. Ze takrat so komunisti nakazali potrebo večje avtonomije občinske uprave, ki bi le na ta način lahko pravilno zadostila potrebam širokih slojev prebivalstva. Da bo občina v lijarde 778 milijonov 9.11.800, 3e pred letom dni smo pred-lir, ki je le nekoliko nižji vj lagali spremembe glede tro-primeru z lanskim letom. Kljub j šarinskega davka. Toda šele po temu pa je z ozirom na celo I enem lelu je občinski odbor poslovodstvo, ki znaša 3 milijarde 880 milijonov 869.600 še vedno previsok. Vsekakor pa smo mi za postopno izenačenje proračuna, da se ne zavira izvedbo mnogih javnih del, s katerimi se olajša brezposelnost. Potrebna sredstva pa je treba preskrbeti tudi potom dolgoročnih posojil, ki jih bodo lahko izplačevali tudi poznejši rodovi. Ko smo mi predlagali najetje takih posojil, so nam očitali, da so ti predlogi de-magoški. Toda že leta 1950 se je večina v občinskem svetu spametovala ter se za ACE-GAT poslužila posojila poldruge milijarde lir. V današnjem proračunu pa predlaga najem | meti ter da se istočasno znatno nadaljnjega posojila 359 mili-j zniža trošarina na potrebščine jonov lir. Soglašamo sicer z široke potrošnje, najetjem tega posojila, nikakor pa ne z njegovo investi-!,U8”^“jy“ čeprav obstojajo ti organi že v 60 odst. sličnih občinskih podjetij Italijanske republike. Isto tako odklanja večina vsako sodelovanje nameščencev in ne trpi nikake demokratične kontrole nad upravo tega podjetja. Komunistična skupina je že odločno protestirala proti takemu nedemokratičnemu postopku. Občinski odbor je predložil v proračunu kot prebitek tega podjetja postavko v znesku 1,269.000 lir, ki naj bi izhajala iz proračuna podjetja, o katerem pa se dejansko ni nikdar razpravljalo in ga občinski svet m niti odobril. To predstavlja pač težko kršitev zakona. Občinska večina se ni pobrigala za spremenmo pogodb sklenjenih med občino in zasebnimi progrebnimi podjetji, kar je v škodo občine in prebivalstva. Pri tej postavki je , prebitek v proračunu povsem Glede neposrednih davkov je;ni?ek doéim je 2n3n0i da in. predložil nekatere naše predloge ter pri tem popolnoma izpustil znižanja na potrebščinah široke potrošnje. Za uvedbo trošarine so izključili likerje in sicer s praznim izgovorom, da je proti občinski uprave mesta Bologne v teku pravda zaradi razširitve trošarine na tkanine, dočim se proti obdavčenju likerjev sploh ni nihče oglasil. Dejansko se reforma, ki jo je izvedla občinska večina omejuje le na 25 odst. znižanje trošarine na konjsko meso in na meso drobnice. Zaradi tega vztrajamo na potrebi, da se ob. davčijo likerji in luksuzni pred- cijo, ki :p mora omejiti na da ni bil še uveden vanj, šol, otroških vrtcev, kopališč. občinskih pralnic, otvoritev ljudskih knjižnic, počitniških kolonij, kulturnih ustanov itd. Vse to predstavlja obenem uspešno sredstvo proti naraščajoči brezposelnosti. Proračun sploh ne omeni sredstev za pojačanje občinskih financ ter ne govori o potrebi davčne reforme. Te bistvene pomanjkljivosti proračuna pa niso slučajne, marveč docela premišljene. Svojo intervencijo je tov. Rogassi zaključil z željo, da bi bodoče volitve dale našemu mestu bolj demokratičen občinski svet, ki bi bil kos težkim nalogam v zvezi s potrebo mestne obnovitve ter v zvezi s političnimi pogoji našega Ozemlja. na mestu, v borbah, na polju, v tovarnah in drugod snemale prizore ter jih uvrščale, včasih orez umetniškega okusa, v mlada filmsko tvorbo. Kmalu za tem so bili uvedeni posebni vozovi, vagoni in ladje, ki si. prevažali filmske delavce in ustvarjalce na razne predele prostrane sovjetske domovine, kjer so snemali in snovali nove in vedno nove, popolnoma svojstvene dokumentarije, ki so prikazovali življenje takšno, kot je v resnici bilo, brez vsakega izumetničenja ali izmaii-čenja. Tako so bili torej postavljeni prvi temelji današnje veličastne sovjetske dokumentarne kinematografije. V takih pogojih so bili postavljeni tudi temelji vse ostale realistične sovjetske kinematografije. Vzporedno z novimi pridobitvami na vseh poljih, z novimi načrti je korakala tudi film. ska ustvarjalnost in umetnost. Osvajanje znanosti je postalo cilj, po katerem je neprestano stremela tudi sovjetska kinematografija. Iz navadnih, na priprost način posnetih in razporejenih, takorekoč poskusnih iilmov je nastala nova, doslej še ne uveljavljena poljudno znanstvena dokumentarna u-metnost, ki jo danes občudujejo milijonske množice širom vsega sveta. Se več, ta veličastna filmska umetnost gledalce vzgaja in uči. V Sovjetski zvezi obstojajo danes posebne vrste kinematografskih dvoran, v katerih predvajajo izključno le polju-čno znanstvene filme. Seveda na kaj podobnega ni mogoče misliti v kapitalističnih deželah, kjer bodisi lastniki filmov, kakor tudi kinodvoran vihajo nos, če slišijo o dokumentarjih poljudno-znanstvene vsebine. Oni pač vedo, da jim kaj takega ne bo prineslo takih dobičkov, kot jim jih prinašajo filmi pornografske in pustolovske vsebine, ki poveličujejo «junaške» podvige raznih gangsterjev in drugih propalic predvsem ameriškega kova. Sovjetska oblast se je že od svet, ki s važnejšimi d ... ... . , .. /7 :kasirajo druge občine iz tega svojo kontrolo nad I V linaafno ^avnovese- ne dejansko blagostanje pre-i v zakliučku ie ,rr,. Pagass; j občinskhni sk^eni'"''' .demokratičen si- moznejših slojev. Na podlagi1 kri:;2i).a, na6in sestavljanja I dejansko le w rosoSS n™ t^.fin3k,h da^tev- zakona z dne 1U.195E se nam- proračUna, ki je dejansko !e splošnega občinskega razvoja ska,f\Wl,la ima Prav v tem reè obdavči le dohodek, ki pre- tehničnega značaja z zelo ozko) Razen te°a imamo” tudi višin ! 1X>^e<*U veblcovrzeii inogrom- sega osnovne življenjske potre-ra2iag0 posameznih postavk.) instanco VU ki ima deiansko na ne30razmer^a’pose^no ^ru^me-<'onsit’ upravni od- brez vsakršnega upoštevanja.! vlogo centralne komisijska n J feposredriih in Posrednih dav- bor pa je s svojim sklepom od | socialnih, političnih in drugih! nanee. Siednia še boli ometu-i Proracun Predvideva 195 decembra 1949. popolnoma pre- [momentov. Nadalje niso v prò-1 je delovanje občine tudi iz I Posr^dnih in 1 mi-) zrl postopni način obdavčenja, računu nakazane potrebe pre- razloga ker ni višjega iurdič"' iJ.frd0 mil^ona nepoered-j in mi smo temu nasprotni, ker : bivalstva in ne sredstva, s ku-! nega forumaka Sitožbe prot; !nih <». Razmerje med ne- daje pač vse ugodnosti inte- terimi naj bi se slednjim zada tiimim P posrednimi m posrednimi je še. som prevladujočih krogov. Rimska družina «Opčine» z za-j aPno Nušičevo komedjo «Gumb» p otroci z veselo enodejanko. r*bski zbor Velesila iz Skednja je ^bdušil s svojim lepim petjem; °1'. Košuta ki je. komentiral po-^rtiezne točke, nata Je podal tudi J^aJ dovršenih recitacij. Priredb Je potekla v prijetnem raz-^dženju. * * * Gostovanje p. D. eLoujer - Ka-tinara» v Ricmanjih. v nedeljo, 8. aprila t. I. je go-0Ua!o p- D. «Lonjer - Kattnara» j ^tehtanjih z lepim kulturnim iy‘°redom. Nastopili so z zabavno u iieiJo komedijo «Oblast», ki Je z« tLaiCa Pri občinstvu splošno a°votjstvo m mnogo smena; 'uski zbor, ki ga vodi mladi . T^odja Karel Cok, pa je zapel ai pesmi in bil za svoje lepo otro- i- ‘ m on za svoje aJanje toplo sprejet. Tudi "I*. So ljubko podali svoje recita- ^činsiite, ki je do kraja na- D. «Lonjer - Katinara» prisrčno zahvaljuje članom P D. «Slavec», ki so pomagali pri vseh pripravah ter tako olajšali potek prireditve. * * * Prireditve: V nedeljo 'J2. t. m. popoldne bo v Plavjah kulturna prireditev s pestrim sporedom, ki ga bomo javili v prihodnji številki «Dela». * * * Tudi v Mavhinjah bo v nedeljo 22. t. m. kulturna prireditev. Gostovalo bo P. D. «Vesna» iz Križa s svojim orkestrom, ki bo igral tudi po prireditvi pri plesu, pionirji z ruskim baletom in igrico «Pionirji iz Tihega dola», ter s pevskim kvartetom. * * sfe P. D. «Ivan Vojko» Prosek -Kontovelj bo gostovalo jutri, 15. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu v Križu. Igrali bodo komedijo Čehova «Snubač», Košutovo «Za boljše življenje» in mladinsko veselo enodejanko. Pionirke bodo izvajale narodni balet «Navzgor se širi rožmarin», pevski oktet pa bo zapel nekaj lepih pesmi. Prepričani smo, da bodo naiši vrli Križani, kakor vedno, tudi to pot napolnili dvorano. * * * Občni zbori: P. D. «Slavec v Borštu bo imelo drevi svoj občni »bor. Vabljeni vsi člani. njenim odlokom. Odraz občinske avtonomije je pri/šel prav pri finančnih problemih že večkrat do izraza, posebno pa ob priliki povišanja plač občinskih nameščencev, ki sta ga odobrila bodisi občinski svet kakor tudi consko predsedstvo, dočim ie VU ta sklep enostavno razveljavila. Izenačenje proračuna dejansko krepi občinsko avtonomijo, dočim jo primanjkljaji le slabijo. Primanjkljaj za leto 1951 je predviden v znesku 1 mi- Pionirji S V prihodnji številki «DELA» izide Mladinski prapor in Mladi rod Čitajte in dopisujte v vašo prilogo] le 11.50 odst. K temu je treba še prišteti veliko breme državnih davkov. Iz poročila VU za zadnje tromesečje 1950. izhaja, da znašajo posredni davki 9 milijard in 549 milijonov, dočim znašajo neposredni davki 684 milijonov. V tem primeru imamo razmerje 7.14 odst. To je tem večja krivica, posebno če primerjamo v proračunu dohodek iz trošarin-skega davka z vsemi ostalimi davki, ki znašajo skupno 1 milijardo 916 milijonov, dočim znaša sam trošarinski davek 1 milijardo 242 milijonov, z razmerjem 64.7 odst. Ta odstotek sledi liniji, ki jo je začrtala fašistična zakonodaja iz leta 1931. V letu 1945. je znašal ta odstotek :e 51.2. Lažniva je vsekakor vsaka trditev, da je to neizbežna potreba. Dokaz temu so komunistične občinske uprave nekaterih italijanskih mest. Vzemimo kot primer Bologno, kjer je ob prevzemu uprave od strani komunistov 1946. leta znašal odstotek 68 odst., v letu 1951. pa je bil znižan na 47 odst, seveda z izenačenim proračunom. Pri odmerjanju družinskega davka pa je treba postaviti obenem davčne svete, ki bodo lahko zajamčili pravično odmero davka ter preprečili vsak poskus premožnejših da bi se odtegnili pravilnemu obdavčenju. V pogledu drugih davkov pa smo ugotovili še druge nedemokratične značilnosti. Trošarinski davek predvideva za leto 1951. 41.07 krat večji dohodek občini kot leta 1941, dočim je neposredni davek na industrijo in trgovino le 10.86 krat večji nego 1941. leta. Taksa za najem javnih prostorov se mora znižati v pogledu malih prodajalcev, posebno na trgih ter se mora povišati veletrgovcem, kakor tudi hidro-električnim družbam. Glede občinskega podjetja ACEGAT je tov. Pogassi ostro kritiziral občinsko večino zaradi njenega samovoljnega upravljanja. ke.- ni hotela sprejeti v upravne organe predstavnikov manjšine. Občinska večina nasprotuje nadalje, da bi se pri tem podjetju postavil poslovni svet, stilo. To je tem bolj graje vredno, posebno z ozirom na današnje prilike našega mesta, ki zahtevajo razširitev programa obnovitve z gradnjo stano- Sovjetski dokumenter prikazuje potovanje ptic selivk. Zahteva tov. Košute na predavanju Sciolisa Primerne prostore za slovenske šole! Prejšnjo nedeljo je bilo v Verdijevi gornji dvorani predavanje o upravljanju in opremi šolskih stavb srednjih šol, ki jih upravlja mestna občina. Predavanje z javnim razpravljanjem je organiziral Nacionalni sindikat za srednje šolstvo ter je predaval mestni odbornik pro/. Sciolis. Bili so navzoči župan ing. Bartoli in druge šolske oblasti, toda kljub veliki propagandi je bila udeležba kaj pičla. Iznešeni so bili razni pereči problemi šolskih zgradb in pomanjkljiva oprema istih, posebno pomajkljivosti učnih pripo-nočkov, telovadnic, kemičnih in fizikalnih laboratorijev in drugo, In zdaj je Jakob pri očetu in gleda nanj kakor Ila kamen spotike, kakor na kamen, ki ga ne more ae preskočiti ne obiti. Toda ker je čutil, da se prav . he boji očeta, je Jakob 3amo?avestno giedal v 'jegov mračni obraz in jezne oči, kakor bi mu kotel reči: No, le dotakni se me?! j, Dvakrat sta že pila, pa nista še nič govorila azen nekaj nepomembnih besed o ribarskem Kljenju. Vsak zase sta kopičila sredi morja jezo ritg proti drugemu in oba sta vedela, da bo kmalu '^Plamtela in ju obžgala. . Rogoznica kolibe je šuštela jt>od vetrom, ličja bptfkavalo in rdeča krpa na koncu droga je ekaj šepetala. Morski valovi so Siimeli kakor ®dno svobodno in ravnodušno. - Kaj pa Serjožka še vedno pije? — je vprašal tračno Vasilij. Rij® ■ ■ • vsak večer je pijan ... — je odgo-0ril sin in še nalil žganja. ■ ~~ Projoada ... To je tisto svobodno življenje. r*7- straha . . . Tudi ti boš prav tak Jakob ni maral Serjožka in zato je kratko od- sovoril: ~~ Jaz ne bom tak! ^ Ne boš!? — je rekel Vasilij in namrščil obrvi. kaj govorim... Koliko časa živič tu? ih t* mesec ie minil, kmalu bo treba iti domov p,, khliko denarja poneseš od tod? — Jezno je tinnii iz skodelice v usta žganje, ki mu ga je na- ■ 3m, prijel z roko brado in jo vlekel tako, da se Slava stresala. kratkem času ne moreš tu veliko "“hiti ... — je odvrnil Jakob pametno, doj. ~ Ge je tako, kaj se potem klatiš tod — pojdi hov; Jakob se je molče nasmehnil Vg.jTT. Kaj se spakuješ? — je grozeče vzkliknil r4lUli’ ki ga je razjezilo, ker je bil sin tako mi-OČe gevbrj, ti pa še smeješ! Riazgoiaj si se razpeljal! Treba H bo nadeti uzdo . . . Jakob si je nalil žganja in ga izpil. Očetovo grobo zadiranje ga je žalilo, vendar pa je ostal trden in ni hotel govoriti, kakor je mislil in kakor bi rad govoril, zato da ne bi razjezil očeta. Zdaj ga je bilo nekoliko strah pred njegovim ostrim in krutim pogledom. Ko je Vasilij videl, da je sin nalil samo sebi, je bil še bolj jezen, zato pa bolj miren in ostrejši. Oče ti pravi da pojdi domov, ti pa se mu posmehuješ? Tedaj ti rečem tole: V soboto prosi, naj te izplažajo in . . . marš v vas! Slišiš? — Ne pojdem! — je rekel trdo Jakob, se stresel z vsem telesom in uporno odkimal z glavo. —- Kaj pa je to? —• je zarjul Vasilij, se oprl na sod in vstal. —- Ti imam pravico ukazovati ali ne? Na očeta lajaš, pes? Ali si pozabil, da lahko napravim s teboj, kar hočem. Si pozabil? Ustne so mu drhtele, obraz s$ mu je krčevito spačil, na sencih sta mu nabrekli dve žili. — Ničesar nisem pozabil ... — je rekel polglasno Jakob, ne da bi pogledal očeta; — pač pa pomislil, ali ti vse veš? Ti me ne boš učil! Zdrobim te na koščke . . . Jakob se je umaknil očetovi roki, ki jo je dvigni! nad njegovo glavo. Čutil je, kako se ga polašča divja jeza, stisni! zobe in rekel: — Ne dotikaj se me ... Tu nismo na vasi. — Tiho! Povsod sem ti oče . . . — Tu *isn»o v šr**ji, da hi me dal pretepsti, 11. . iu ni srenje ... — se je nasmehnil Jakob očetu • v obraz in tudi počasi vstal. Stala sta si nasproti. Vasilij, s krvavimi očmi lin z naprej iztegnjenim vratom, je stiskal pesti in dihal v sinov obraz vročo sapo, ki je zaudarjala po žganju; Jakob se je nagnil nazaj in z mračnim pogledom napèto zasledoval sleherno očetovo kretnjo, pripravljen, da odbije udarce. Na videz je bii miren, toda vsega je oblival vroč pot. Med njima je bil sod, ki je služil za mizo. — Meniš, da te ne bom nabil? — je hripavo vprašal Vasilij z upognjenim hrbtom kakor maček, kadar se pripravlja na skok. Tu smo vsi enaki ... Ti ,si delavec kakor jaz. — Tako torej? — No, da, kako drugače? Cernu si se spravil name? Misliš, da ne razumen? Sam si najprej . . . Vasilij je zarjul in tako naglo zamahnil z roko, da se Jakob ni utegnil umakniti. Udarec je padel na glavo. Jakob še je opotekel in pokazal zobe očetu, ki je z zverinskim obrazom vnovič dvignil roko. — Pazi ga je opozoril sin, stiskajoč pesti. — Ti bom že dal . . . pazi! — Nehaj, sicer! —• Aha . . . očeta boš?. . . očeta? . . . očeta? . . . Tu sta bila na tesnem, ovirale so ju vreče s soljo, prevrnjeni sod, oklešček. Jakob je odbijal s pestmi očetove udarce in počasi odstopal bled ih poten, mračen in s stisnjenimi zobmi. Oči so mu po volčje žarele, ko se je umikal pred očetom, ki ga je napadel, besno mahajoč z rokami po zraku, slep od jeze, podoben razmršče-nemu, naježenemu, besnemu merjascu. —• Nehaj . . . dovolj . . . pusti! — je govoril Jakob preteče in mirno ter stopil skozi vrata na prosto. Oče je rjui in lezel za njim, toda njegovi udarci so se odbijali od sinovih pesti. — Glej, kako te sučem . . . glej ... — ga je dražil Jakob, ki je spoznal, da je urnejši, in se ni bal. — Počakaj ... — stoj . . . Toda Jakob je skočil vstran in stekel k morju. Vasilij se je spustil za njim s sklonjeno glavo in z rokami naprej, toda noga se mu je zataknila in padel je s prsmi na pesek. Ruvanje s sinom ga je docela izčrpalo. Od žgočega občutka neutešene jeze in bridkega spoznanja svoje slabosti je zatulil. — Bodi preklet! — je zahropel, iztegnil vrat proti Jakobu in pljunil pene z drhtečih usten. Jakob se je naslonil na čoln, pazljivo gledal očeta ter si otiral z roko bolečo glavo. En rokav srajce je bil odtrgan in je visel na nitki, tudi ovratnik je bil raztrgan in bele, potne prsi so se svetile, kakor bi bile namazane z mastjo. Zdaj je čutil zaničevanje do očeta; mislil je, da je močnejši; gledal je razmrščenega, klavrnega očeta, sedečega na pesku in grozečega mu s pestmi, se prizanesljivo in žaljivo smehljal, kakor se smehlja močnejši slabotnemu. — Da bi te strela udarila! Preklet bodi na veke! Vasilij je tako glasno zakričal svoje prekletstvo, da se je Jakob nehote obrnil v morsko daljavo k ribarskemu stanu, kakor da utegnejo tam slišati ta bolestni krik nemoči. (S« nadaljuje) svojega nastanka dalje zavedala velike važnosti, ki jo ima tilm zato ga je vsestransko podpirala. Zato je film v kratkem razdobju dosegel velikanski razmah, večji kot kjer koli v kapitalističnem svetu. Ce se podrobneje seznanimo s sovjetskimi znanstvenimi filmi in znanstvenimi filmi kapitalistične proizvodnje, opazimo med enimi in drugimi velikansko razliko. Sovjetski filmi so razločni, izdelani tako, da~šč> primerni tudi za priprostega človeka, ki je prav za prav laik v znanstvenih vprašanjih. Da bi ne postali dolgočasni je tu pa tam preskrbljeno z motivi zabavne vsebine, ki pa nikakor ne spravi iz ravnovesne ubra-Seu slovenskih učencev pojasnil in ‘7' resnosti pravega ci- nad vse obupno stanje zgradbe, j Ga- Popo.noma nasprotno pa srednje šole v ul. Lazzaretto ree- 50 znanstveni filmi kapitalistič. chio, za katero nosi odgovornost nega proizvoda urejeni tako da so za priprostega človeka-laika toda sloueaskih sol se je predavatelj dotaknil le z besedami, češ da hoče bili mestna uprava, ki je delno odgovorna zn nekatere zgradbe slovenskih srednjih šol, predvsem pravična, to je da hoče z isto mero deliti pravico italijanskim, kakor tudi slovenskim šolam. Pokazalo pa se je žal, da temu ni tako že takoj pri debati sami, ko je lov. Košuta v imenu star- tudi občinska uprava. To poslopje je bilo zidano za stanovanja in zato neprikladno. Prof. Sciolis je na to odvrnil, češ da neka italijanska šola v prav isti ulici tudi ni na boljšem. Toda, če je res tako, so pa druge italijanske šole mnogo na slabšem. Izgleda kol medtem ko so menda prav vse slovenske zgradbe, bodisi srednje šole ali ljudske in otroški vrtci, mnogo na slabšem. I gleda kot bi bili mi Slovenci od strani občinske uprave smatrani za drugorazreden narod! Vedo naj gospodje, da smo vsi enaki davkoplačevalci ter zahtevamo tudi enake pravice! Nismo proti temu, da se italijanskim otrokom nudijo čim lepše učilnice in čim boljši učni pripomočki; toda iste pravice zahtevamo tudi za naše slovenske šole in slovenske otroke! Zahtevamo da občinska uprava končno pristopi k reševanju tudi tega nad vse važnega šolskega problema, a ne le z besedami, marveč končno tudi z dejanji! Nujno zahtevamo, da se poleg vprašanja ljudske šole reši tudi vprašanje ustanavljanja otroških vrtcev na Proseku, Kontovelu, Padričah, Gropadi, v Rocolu, na Kolonji, na Vrdelci, Kolonkovcu, Podlonjerju in povsod, kjer so še potrebni! Zahtevamo, da se reši tudi va- ! nedojemljivi. Zato te filme vrtijo navadno v krajih. Ičamor nima dostopa priprost človek-delavec. Od časa do časa pa pride na vrsto tudi morebiti resen znanstveni film, ki pa I vleče gledalce le zato, ker vzbuja v njih radovednosti. Tako je lani mnogo ljudi v Trstu gledalo neki film, ki je prikazoval razne operacije. Sovjetski dokumentariji se posebno odlikujejo po svoji barvani preciznosti, ki predstavljajo za oko pravi užitek. V seriji dokumentarijev, ki jih vrtijo te dni v Kinu ob morju se posebno odlikuje film «Ural». «Življenje v gozdu», «Socialistična Moskva» in «El-brus». Mnogim gledalcem pa je gotovo znan tudi umetniško-znanstveni dokumentarij «Mt-čurin», ki so ga predvajali v Trstu že lani. V zadnjem času je moskovska filmska industrija zelo izpopolnila filmsko tehniko. Kot kaže, bodo v bodoče v omenjenih studjih izdelovali skoraj izključno barvane filme. Specialisti sovjetske kinematografije delajo neumorno za čim večjo izpopolnitev filmske žito vprašanje slovenske srednje tehnike, kar nam je porok, da šole v Lazzaretto Vecchio, ki je bomo v bližnji bodočnosti lah-kaj žalosten primer zanemarjanja .ko videli druge še jpopolnejše od strani občinskeuprave naSih j filme predvsem slovenskih dijakov in profesorjev.vsebine. znanstvene STKAIN' 4 tl, APRILA 1951 P* TAM. STARA NAVADA — Gorijfci tito/ašistični pisuni, ki grejejo stolčke v uredništvu «pokojne» goriške stran! «Primorskega dnevnika» imajo očividno v zad njem času zelo malo dela. Goriške vesti, ki so svojčas obsegale pol strani, so se v zadnjih 14 dneh skrčile na pičle pol kolone. Kakor izgleda je tudi na Goriškem za titovske mazače papirja precejšen «prepih» ki je imel pač svoje posledice na njihove možganske zmožnosti. Čemu bi se toliko «trudili» z iskanjem, vesti in problemov — so pomislili goriški «dopisniki» — kaj pa če bi nekoliko pogledali kaj piše «Delo». Rečeno storjeno! Stara navada je pač železna srajca in njihova navada, da prepisujejo iz našega lista je prišla zopet na plan. Kot nalašč je zandje «Delo» pisalo o stavkovnem gibanju v delavni-cah-šolah na Goriškem. Ta članek je bil za titofašistične pre-pisavčke kot sir na makarone. Prav prileglo se jim je, da so lahko zopet nekaj napisali o delavcih in njihovih problemih, čeprav so jim slednji deveta origa. Toda na Goriškem se bližajo volitve in tito/ašisti so smatrali pač potrebno, da se «spomnijo» tudi na delavce. - Tako je «Primorski» od torka 10. t. m. «premlel» članek, ki ga je objavil naš Ust v soboto 7. t. m. V Gorici pa so, čeprav so si že parkrat opekli prste s prepisovanjem, še vedno precej nerodni. Vsaj naslov bi nekoliko bolje «prikrojili», ker diši uro daleč po «Delu». Vraga, pa smo imeli vsekakor boljše mnenje o njihovih «zmožnostih» prepisovanja. Saj imajo vendar goriški prepisavčki že precej prakse s to časnikarsko «specialiteto» in še vedno se niso nič naučili. Kaj pa bo dejal na vse to gaulaiter Babič? REDNI ENA IZREDNA OBČINSKA SEJA TRSTU Še vedno se nadaljuje debata o občinskem proračunu »a tekoče leto V imenu komunistične skupine je prvi govoril tov. Rogassi-Na torkovi seji je župan odbil prošnjo partizanov za proslavo na dvorišču grada pri Sv. Jus!u - Intervencije naših svetovalcev - Kritika tov. Jurage proti občinski upravi v zvezi s proračunom Govor tov.Vidalija na kongresu KPI (Nadaljevanje s 1. strani) silno izgnanih družin 221, iz cone B izgnanih družin 215, iz cone B izgnanih državljanov 754, od dela odpuščenih radi represalij 659, iz političnih razlogov obsojenih na plačanje globe 842, starcev, vdov in sirot, ki radi represalij ne pre-jamajo pokojnine 357. Dovolite mi, da iz tega mesta pošljem slovenskemu, italijanskemu in hrvatskemu prebivalstvu cone B naš prisrčen pozdrav: dovolite mi, da s pi-sebnim ganjenjem pozdravim komuniste, demokrate Slovence, Italijane in Hrvate ki so bili izgnani iz delovišča, iz lastnih domov, poslani v koncentracijska taborišča in na prisilno delo, izključeni iz javnega življenja, vrženi v zapore, mučeni in ki so izginili neznano kam. Vsem tem naj gre izraz naše bratske solidarnosti z željo da bi bila njihova borba, kakor tudi borba hrabrih jugoslovanskih komunistov internacionalistov kmalu kronana z zmago. Mi smo prepričani, da se bo to zgodilo. Danes se Tito in De Gasperi kot hlapca ameriškega imperializma na isti način izražata, oba pripadata isti tujski legiji. Toda miljenec te žalostne druščine je odpadnik Tito, novinec Comisca, ki je prepričan in gotov da si bo mogel s poslabšanjem mednarodne situacije in zahvaljujoč se hlapčevstvu sedanje italijanske vlade ne samo dokončno osvojiti cono B, temveč dobiti tudi Trst, ki bi moral po mnenju Američanov postati jugoslovanska vojna luka. To je cilj v Wa-shingtonu, Londonu in Parizu pripravljenega nesramnega barantanja, ki sta ga vladi v Rimu in Beogradu tiho sprejeli in ki ‘bi moral predstavljati rezultat glasovitih neposrednih sporazumov med obema vladama. To je razlog njihovih besnih krikov proti Sovjetski zvezi, ki zahteva uveljavitev mirovne pogodbe. Tovariši tudi mi se približujemo volitvam. Ze danes so takozvani «italianissimi» in slovanski nacionalisti, titovski provokatorji in kozmopoliti vseh vrst pod očetovskim pokroviteljstvom okupatorjev ustvarili enoteno fronto, da bi nas porazili. Tudi tokrat bomo mi zrušili njihove načrte in nade. Začeli so s pristaniškimi delavci, da bi se polastili družb teh vrlih delavcev in nam istočasno odvzeli osrednji sedež. Sindikalisti, policaji, liberlni, titovci, so z obilnimi sredstvi pripravili enotno fronto. Zavezniška vojaška uprava je objavila svoj dekret za nadzorovanje volitev. Poslužili so se obrekovanj, diskriminacij in izsiljevanj. Toda pristaniški delavci so odgovorili z dejstvi; šli so preko svojih notranjih nesoglasij in pred nosom vojaškega komisarja in naspotnih predstavnikov volili od 90 do 100 odstotno za svoje stare vo ditelje. In tako bo tudi v bodočnosti. Tovariši delegati, tovariš Togliatti! Ko pozdravljamo vaš kongres in vam želimo novih uspehov v vaši borbi in delu, vam mi italijanski, slovenski in hrvatski komunisti STO obljubljamo, da bomo storili vse, da si zaslužimo vaše zaupanje in solidarnost. Živela Komunistična partija in njen veliki voditelj Paimiro Togliatti! Naj živi proletarski internacionalizem! Naj živi Sovjetska zveza, branik miru v svetu! Naj živi naš ljubljeni učitelj in tovariš Stalin! Na seji, ki je bila v. petek H. t. m. je občinski odbornik, demokristjan Franzi! nadaljeval s čitanjem ' proračuna za leto 1951. V diskusiji se je prvi prijavil titopendentist Gian-piccoli, ki se je kot običajno spuščarle na prazno frazarje-nje in petolizništvo napram VU. V imenu komunistične skupine je nato govoril tov. odv. Po-gassi. Njegov govor, ki je trajal nad eno uro, prinašamo v izvlečku na tretji strani našega lista. V svojem govoru je podal tov. Pogassi izčrpno analizo vsega proračuna, ugotovil vse njegove pomanjkljivosti, bodisi iz upravnega, socialnega in političnega vidika ter obenem nakazal možnosti, s katerimi bi se stanje proračuna lahko uravnovesilo. Svetovalci vseh skupin so pazljivo sledili konkretnim izvajanjem našega svetovalca, ki je s svojo konstruktivno kritiko postavil občinski odbor in večino občinskega sveta pred lastne odgovornosti. Naslednja seja, ki je bila v torek 10. t. m. se je začela, zaradi običajne malomarnosti demokristjanskih svetovalcev s precejšnjo zamudo. V začetku je odbornik Bonetti odgovoril na razne interpelacije svetovalcev. Na prejšnjo interpelacijo tov. Malalana glede pogostih okvar pri električni razsvetjavi na Opčinah, je Bonetti odgovoril, da ne bodo namestili na Opčinah nikakega tehnika, ker spada to omrežje glede popravil v mestni delokrog. Nadalje je skušal zanikati trditve tov. Brauna glede dejstva, da so bile v zemlji, ki je bila prepeljana izven pokopališča še kosti iz prekopanih grobov. Tov. Brocchi je interveniral gled emožnosti ponovne zaposlitve 23 kurajčev, ki jih je občina že odpustila, dočim morajo pa drugi kurjači vršiti nadurno delo. Vprašal je obenem pojasnila glede zavlačevanja izplačila izrednih delovnih ur nameščencem občinskega krematorija kakor tudi glede dveh sklepov o pokojninah občinskih nameščencev. Na prvo vprašanje je dal župan negativen odgovor, glede odobritve sklepov pa je zagotovil, da bo interveniral pri VU, ki jih mora še odobriti. Tov. Ferlan je nato pozval župana naj se negativni odgovor občine na prošnjo Zveze partizanov in naših svetovalcev, da bi se za 25. aprila odstopilo dvorišče na gradu Sv. Justa, kjer bi zveza organizirala partizansko manifestacijo na čast osvobodilnemu gibanju. Demokristjan Bartoli pa je z običajnimi li-cermerskimi frazami samo še potrdil nedemokratični odgovor občine. V debato glede odstopitve zemljišča, ki se nahaja v bližini jezuitskih zaporov je posegel ■ tudi tov. Braun, ki je ugovarjal, da je dogovorjena cena prenizka. Predlagal je naj se izkupiček vsekakor uporabi za gradnjo ljudskih hiš. Pri glasovanju se je komunistična skupina vzdržala. Razprava o občinskem proračunu se je nadaljevala v sredo 11. t. m. Svetovalec Stocca je kritiziral razne postavke proračuna rer zaključil s svojim o-bičajnim hla^ čevskira poklonom VU. Po odmoru so posegli v diskusijo titofašist Dekleva in in demokristjanska Bastiani. Sledila je daljša intervencija lov. Jurage, ki je obravnaval še posebno postavko stroškov za občinsko osebje. Poudaril je, da so bile slične kritike iznesene tudi pri prejšnjem pro računu. Demokristjanska večina pa jih ni hotela upoštevati in je s tem pokazala svoje nerazumevanje in zlonamerno sektaštvo. Postavka za stroške občinskega osebja je dejansko previsoka, ker krije za 61 odst. vse ostale 'stroške. To ne odgovarja niti z daleka pravilni porazdelitvi stroškov. Ce bi bila naša skupina zastopana v občinskem odboru bi brez dvo. ma zastavila vse svoje sile v dobrobit uprave. Toda demokristjani nočejo, da bi se naša skupina upoznala z njihovim delom v okviru raznih komisij in občinskega odbora. Tako se mora komunistična skupina omejiti le na kritiko, ki je pa koristna, ker daje možnost, da V Križu nočejo lakih policislov Fašistična miselnost novega policijskega kaplarja Iz dogodka, ki se je pripetil pretekli petek v Križu in še posebno iz provokatorskih izjav novo došlega kaplarja krajevne civilne policije, se lahko povsem upravičeno sklepa, da imajo določeni krogi verjetno ves interes izzvati v Križu provokacije, ki naj bi kalile mirno življenje tamkajšnjega prebivalstva. Kot običajno tako se je tudi pretekli petek zvečer zbrala na vaškem trgu skupina mladincev, ki so se razgovarjali o splošnih problemih športa, s posebnim ozirom na njihovo nogo-metno četo. Omenimo naj, da ni prvič, ko se vaška mladina zbira v večjih ali manjših skupinah na trgu, ' Kakor zgleda, pa je policija nenadoma menjala svoje stališče napram mirnemu prebivalstvu. Skupini razgovarjajočih se kriških mladincev se je v petek zvečer približala policijska patrulja in brez vsakega povoda ter na nevljuden način zahtevala po-ponovno preuči jasnila o razgovoru. Upravičeni Zmago nameščencev Javnih skladišč Odpusti v tovarni Lejet in podjetju MAGO Pri Javnih skladiščih je prišlo po dolgotrajni borbi nameščencev končno do sporazuma, s katerim so prišli nameščenci do zahtevanih izboljšanj. Izboljšanja, ki so bila dosežena izven sporazuma za revalorizacijo mezd, so v veljavi s 1. februarjem t. 1. Predujem v znesku 4000 lir se smatra kot poravnava zastankov kar velja za vse kategorije izvzemši 1. in 2. kategorijo uradnikov. Slednji bodo namreč deležni popusta v znesku 2000 lir. Pri Žvezi industrijcev so bila v tem tednu pogajanja za priznanje nameščencem openskega tramvaja poviška draginjske doklade. Na predloge, ki so jih stavili sindikalni predstavniki, bodo dali predstavniki delodajalcev končni odgovor v teku prihodnjih dni. Ravnateljstvo podjetja MAGO iz ul. Raffineria je v tem tednu najavilo 8 odpustov. Ker so se sindikati temu uprli, bodo zadevo obravnavali pri Zvezi industrijcev. V tovarni čokolade Lejet so pretekli leden odpustili deset delavcev. Vsa prizadevanja ES za znižanje števila odpuščenih, so bila brezuspešna. Vsekakor pa je ES uspelo da so odpuščenim delavcem izplačali poleg predpisane odpravnine posebno dodatno nagrado. Navedeni dogodek se je pripetil v soboto 31. marca t. 1. okrog poldne. Navedena titofašista so napotili, naj gresta v Ljudski dom, kjer da bosta gotovo našla zahtevane slike. Slednja pa sta odgovorila, da ne nameravata iti v Ljudski dom, ker bi se morala tam prepirati in to posebno s tov. Brunom Brai-nijem. Smatramo za potrebno, da posvarimo in opozorimo prebivalstvo na te in druge elemente, ki bi se predstavili družinam ali drugim s povpraševanjem po slikah, listinah in v iskanju informacij ali drugih stvari, naj nikomur ne izroči ničesar, posebno še nepoznanim elementom. Tisti, ki so pooblaščeni za to nalogo, bodisi od strani Komunistične partije kakor tudi od strani drugi organizacij, so pač vedno le odgovorni elementi in vsem prav dobro znani. Izvršni komite KP STO odgovor, ki so ga dali mladinci, pa je šel na živce policistom, ki so skupino petih mladincev takoj odvedli na policijsko postajo, kjer so jih zaslišali ter nato čez eno uro izpustili. Iz izjav očividcev izhaja, da se je policijski kaplar v teku zasliševanja tako le izrazil: «V očeh vam berem, da ste komunisti, ker je tu 98 odstotkov komunistov. Jaz pa sem bil in sem fašist in žal mi je, da nisem bil prt SS. Vseeno pa še vedno upam, da bom nekega dne lahko veslal po Donu». Razumljivo je, da so docela provokatorske besede kaplarja zelo ogorčile vse prebivalstvo, ki odločno zahteva, naj oblast tega fašistično nastrojenega funkcionarja odstrani iz vasi. Toda ne samo to. Take elemente je treba obenem odstraniti tudi iz vrst policije. Z druge strani pa se Križani povsem' upravičeno sprašujejo, ali ni bil morda ta človek celo namenoma premeščen v Križ in to spričo bližajoče se volivne kampanje. se javnost upozna z delom občine. V nadaljnem je tov. Ju-raga še posebno poudaril, da nikakor ne misli na eventuel-ne odpuste osebja. To možnost je dejansko nakazal demokristjanski odbornik ■nikakor pa ne komunisti. Naša kritika — je dejal tov. Ju-raga -- je iznesena z namenom, da se izboljša porazdelitev nameščenega osebja. Nadalje je obravnaval postavko pokojninskega sklada ter možnosti upokojitve starejših in nadomestitve slednjih z mlajšim osebjem. O poteku seje, ki je bila včeraj zvečer bomo poročali v pri. hndlji številki. Obvestilo : za sekcijske komiteje Za čim boljšo pripravo vseh tovarišev na bodočo volivno kampanjo, bosta «Delo» in «Lavoratore» priobčevala od 23. t. m. dalje vrsto člankov, ki bodo v vseh partijskih celicah predmet študija in diskusije Prvih sedem člankov bo o-bravnavalo naslednje snovi: 1. Politična zasnova volivne kampanje (V. Vidah). 2. Politični in upravni odčinski problemi (G. Pogassi). 3. Stranke italijanske nacionalistične uvrstitve (G. Jaksetich). 4. Titove! in slovenske nacionalistične stranke (M. Bernetič). 5. Takozvani tržaški «indipenden-tizem» (M. Kolenc). 6. Organizacijski volivni problemi (A. Destradi). 7. Predvolivna propaganda in agitacija (A. Bla-žina). Voditelji sekcij imajo nalogo, da pripravijo, organizirajo in vodijo študij v celicah. Predhodno pa bodo obiskovali kratek pripravljalni tečaj ,ki se bo začel 16. t. m. v sekcijskih komitejih. Pobuda členov Delavskih zadrug Pripravljalni odbor za sklicanje okrajnih skupščin Delavskih zadrug, pod pokroviteljstvom ustanovnih ,in starejših članov, je na eni izmed zadnjih sej sklenil, da pozove člane Delavskih zadrug naj podpišejo resolucijo naslovljeno nadzornemu odboru za sklicanje okrajnih članskih skup ščin in sicer najkasneje do avgusta meseca. Odbor poziva vse člane naj podpišejo navedeno resolucijo, ki bo krožila na njegovo pobudo ter naj istočasno izr zijo svoj pristanek pripravljalnemu odboru. Navedenemu pripravljalnemu odboru so bili dani iz vljudnosti na začasno razpolago prostori pri C. S. Internazionale v ul. Zonta 2. Resolucija, naslovljena nadzornemu odboru Delavskih zadrug se glasi: Podpisani člani ugotavljajo, da ni bilo po šestih letih, ko se je končala vojna, še do danes u-ravnovešeno stanje njihove organizacije. Komisarji imenovani od VU, ki so na vodstvu, kljub temu, da so v posesti vseh pravnih in dejanskih pogojev, niso še sklicali okrajnih skupščin, čeprav je to želja pretežne večine članstva. Podpisani ugotavljajo nadalje, da obvestilo nadzornega odbora z dne 4. marca t. I. ne predstavlja dejansko obveze za sklicanje članskih skupščin za določeni datum. Zaradi tega pozivajo nadzorni odbor, naj skliče okrajne članske skupščine in sicer najkasneje tekom meseca avgusta t. I. Sožalje našemu tovarišu Tovarišu Mirku Kaplju, članu našega uredništva, je dne 10. t.m. umrla mati. Ob težki izgubi izraža uredniški kolektiv «Dela» svojemu tovarišu in njegovi ženi tov. Tončki iskreno sožalje. DALI SO SVOJA ŽIVLJENJA za mir in boljšo bodočnost Svečana proslava openskih talcev Kljub deževnemu vremenu se je zbralo v nedeljo popoldne na Opčinah veliko število demokratov iz mesta in okolice. Slovenci in Italijani, združeni danes kot za časa težke borbe proti okupatorju, so se tudi letos oddolžili spominu 71 talcev, ki so padli kot žrtve nacističnega zveroinskega divajanja na našem ozemlju. Dolga povorka je krenila o-krog 16.ure izpred Ljudskega doma na kraj mučeništva. Na čelu povorke so bile zastave Zveze bivših političnih preganjancev naše Partije in drugih demokratičnih organizacij ter številni venci. Žalno svečanost je otvoril tov. Malalan, trebenska godba pa je svirala žalostinko «Žrtvam». Z gangljivi i besedami je nato tov. Gombač opisal junaško žrtev 71 mučenikov, ki so bili tudi v zadnjih trenutkih svojega življenja prepričani, da bo človeštvu končno le zasijala luč svobode in miru. Sledil je govor tov. Jakse-ticha, ki je poudaril med drugim, da so se padli tovariši borili za iste ideale in proti istemu sovražniku človeštva, ki živi na izkoriščanju narodov in proti kateremu se danes tudi mi borimo. Toda sovražnik ne bc zmagal, če si bodo milijoni in milijoni partizanov miru tesno podali roke in s tem ustvarili mogočen jez, ki bo zaustavil novo vojno. Padli tovariši pa so nam obenem v vzpodbudo za nadaljevanje naše borbe in dosego tistih ciljev, za katere so oni žrtvovali svoja življenja. V zaključku žalne svečanosti je trebenska. godba ponovila žalostinko «Žrtvam». Množica se je razšla s še odločnejšo voljo da bo zastavila vse svoje sile v pravični borbi za mir in boljšo bodočnost vsega človeštva. tiskovni sklo«! «Dola» Ob priliki srebrne poroke tov. Karla in Angele Guštin so hčere in zet darovali za naš list 500 lir. Tov. Vilhem Rudi 300, tov. De Sodar iz Sv. Ivana 100 lir. V počastitev spomina tov. Vincenca Vojkoviča ob peti obletnici njegove smrti daruje tov. Caterina Alzetta lir 200 za «Delo» in lir 200 za «Lavoratore». Vsem darovalcem iskrena hvala. S SEJE NABREZINSKEGA OBČINSKEGA SVETA GLAVNI VIR OBČINSKIH DOHODKOV morajo biti nabrežinski kamnolomi Razpravljanje in odobritev letošnjega proračuna - Obnovitev sejne dvorane - Nabrežinski župnik zahteva povišanje plače Četrtkova seja nabrežinskega občinskega sveta je imela svoje zasedanje v bolj prazničnem ozračju. Tov. Marezza je «namreč praznoval svoj 74 rojstni dan in so mu ob tej priliki tudi občinski svetovalci iskreno voščili ter mu podarili lepo darilo. Po prečitanju zapisnika je svetovalec Terčon stavil na glasovanje odobritev letnega proračuna. Glede letnega proračuna, ki je najbolj trd oreh občine, je bilo še nekaj pripomb, j po katerih bi bila občina lahko prihranila oz. letošnji primanjkljaj občine ne bi znašal tako visoke vsote. Občinski svet je vzel v poštev navedene pripombe in bo v bodoče gledal tudi na takoimenovane najmanjše dohodke. V resnici bi tudi te malenko- sti nekoliko olajšale izdatke občine, toda, je nadaljeval tov. Slavec, glavni vir dohodkov občine morajo biti nabrežinski kamnolomi. Dosedanji sramotni dohodek od nabrežiaskih kamnolomov letno 700.000 lir, ne glede na to, da se vsi kamnolomi nahajaj o na občinskem zemljišču in da stane 1 m3 kamna nad 40.000 Ur. Brez nadaljnjega je zato potrebno za prihodnje leto urediti obdavčenje kamnoseških industrijcev Nato je bil letošnji proračun za občino Devin-Nabrežina soglasno sprejet. Svetovalec Terčon je predir-žil občinskemu svetu načrt za ureditev občinske sejne dvorane ki bo stala 1.600.000. : Precej živahna diskusija se je vnela med občinskimi svetovalci glede župnikove zahte- Razdeljevanje spominskih kolajn Kakor javljeno bodo zadnje dni aprila v Trstu in na podeželju manifestacije v počastitev borcev osvobodilne vojne. Ob tej priliki bodo razdeljene spominske kolajne. Za pravilno ureditev razdeljevanje kolajn morajo sestaviti krajevni odbori ZP, kakor tudi okrajni, tovarniški in vaški zaupniki zveze sezname o-seb, ki imajo pravico do kolajne. Zainteresirani, to je partizani, aktivisti OF in Delavske enotnosti ter uporniki, ki so se udeležili oboroženih akcij, naj se javijo do 22. t. m. pri gori navedenih zaupnikih ali pa na sedežu ZP STO, trg Ponterosso št. 6. Vodstvo in člani S. K. Skedenj izražajo tov. Bradaču Sergiju iskreno sožalje ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega očeta. Sožalju se pridružuje uredniški kolektiv «Dela». Tov. Karel in Angela Guštin sta 4. t. m. praznovala srebrno poroko. Ob tej priliki jima urednic Iški kolektiv «Dela» iskreno čestita ter želi še mnogo let srečnega življenja. PROPADLA TITOVSKA «RAZSTAVA » V PADRIČAH llilbovel in špijoni skrunijo spomin naših padlih borcev Vsi pošteni in zavedni prebivalci Padrič in sosednih vasi so zelo ogorčeni zaradi razstave, ki so jo otvorili titofašisti preteklo soboto v Padričah. Ta razstava naj bi bila nekak u-vod k njihovim «proslavam» 10. obletnice OF. S prevaro in sleparijo, ki jim je pač že" zlezla v kri in meso, so prišli titofašisti do raznega zgodovin, skega materiala iz NOB, ki se tiče izrecno Padrič in Gropa^ de. Ogorčenje ljudstva je tem bolj utemeljeno ker so šli titofašisti v svoji nesramnosti že tako daleč, da razstavljajo celo slike padlih v NOB, kojih družine se niti zdaleka ne strinjajo s to tolpo poklicnih izdajalcev in udbovskih zločincev. Za vsakega poštenega človeka predstavlja ta podla titovska špekulacija s slikami padlih edi no le skrunjenje spomina. Naj navedemo le nekaj primerov, kako so poskušali titofašisti izsiljevati slike, čeprav so svojci padlih docela nasprot-niteljev svetlega spomina nani tej bandi špijonov in skru-ših borcev. Čeprav se dobro zavedajo, da je tov. Grgič Marija, žena padlega borca ostala zvesta načelom osvobodilne borbe in se kot taka ni vdi-njala titofašistični kliki, so jo pa kljub temu dvakrat (obiskali in zahtevali, naj jim posodi moževo sliko. Seveda jih je odločno zavrnila, kljub temu pa so prišli do slike po drugi, njej neznani poti in jo tudi razstavili brez njenega pristanka. Naj omenimo še, da tov. Grgič vd. Marija ne prejema niti pokojnine po padlem možu. Titofašisti jo namreč smatrajo kot «izdajalko», ker jim ni uspelo, da bi jo pritegnili v svoje vrste. Pri očetu padlega borca so prišli s ' prevaro do sinove slike, ki so jo seveda takoj nesli na ražštavo. Cim pa se je prizadeti oče zavedel titovske špekulacije, se je takoj podal v njihov brlog in odločno zahteval naj mu sliko vrnejo. Na dvorišču družine Žagar iz Padrič št. 32 se^nahaja partizanski bunker. Titofašisti, ki predobro poznajo politično opredelitev te družine, so čakali ugodne prilike, da bi lahko slikali bunker. Sliko so sicer posneli, toda na skrivaj, ko je bila vsa družina odsotna Pretežna večina vaških titov-cev, ki so organizirali «razstavo» ni niti najmanj sodelovala v NOB. Nasprotno, posredno ali neposredno so bili ti elementi celo v službi sovražnika. Naše ljudstvo si titofašistične «razstave» ni ogledalo in je bil zaradi tega obisk dokaj klavrn, če izvzamemo vaško otročad. Ki je igra pred njihovim «sejmiščem». Za «častno strožo» pa je poskrbela poli-stražo» pa je stražila na kraju «razstave» že od 17.ure v soboto in skozi celo nedeljo. ve po občinski dokladi, ki mu jo po župnikovem mnenju občina dolguje. Ne bi nasprotovali temu — so pripomnili razni svetovalci — če g. župnik ne bi imel že lepo plačo od države, poleg tega pa brezplačno stanovanje, cerkveno posestvo in še ostale dohodke, kot so poroke, pogrebi in podobno ter bi opravljal svojo duhovniško službo za vse enako. Morda pa nabrežinski župnik zavida župniku iz Mavhinj, ko. je slednji že dosegel, da za opravljanje svoje «pastirske» službe rabi celo «topolino». Prišlo je do tajnega glasovanja in je prošnja g. župnika bila odbita z 8 glasovi proti 4. Nesmiselni proces V ponedeljek je bil pred kazenskim sodiščem proces proti tov. Slavi Cebulec, Karlu Gerlanc in Josipu Bandelj, ki so bili obtoženi odpora in nepokorščine napram organom javne varnosti. Čeprav so bili vsi trije tovariši oproščeni, predstavlja že samo dejstvo, da so slednji prišli na zatožno klop pravcati nesmisel, ker bi se proces sploh ne smel vršiti. Dne 29. maja 1948 se je zoralo na Proseku kakih 30 oseb in sicer svojcev in znancev 11 talcev, ki so jih nacisti obesili na Proseku. Skupina je bila namenjena na kraj mučeništvaj da se s cvetjem oddolži, na dan obletnice spominu padlih mučenikov. Po cesti pa so se pridružili še drugi ljudje in tako stvorih povorko kakih 200 oseb. Policija pa jim je zastavila pot in je začela, vtdevši, da se množica noče razkopiti, divje pretepati žene, otroke >n starčke. Tako ie prišlo p» treh letih od navedenega degedka do tega nesmiselnega procesa. Celo sam javni tožilec je bil v svojih izvajanjih objetktiven in zahteval za obtožence vse olajševalne okoliščine, ki jih je sodišče tudi priznalo. Pravi nesmisel tega procesa, tudi iz juridične-ga vidika, pa je še posebno podčrtal v svojem zagovoru branilec odv. Zennaro. Končno je sodišče izreklo oprostilno sodbo za vse tri obtožence. Za teden d n i Sobota 14 - Justin (Prvi kr* jec). Nedelja 15 - Anastazija! ^ Ponedeljek 16 - Lambert. , Torek 17 - Anicet. Sreda 18 - Konrad. Četrtek 19 - Ema. Petek 29 - Adalgiza. Zgodovinski dnevi: 14. 1930. je umrl slavni ru^ pesnik V. V. Majakoj ski. 19. 1906. je umrl francoski fi?|j» Piere Curie. 0 TRST II, Val. doi. 343,9 SOBOTA: 13.20 Šramel kvinte' 19. Programski periskop - • ’ Koncert komornega zbora Skrj*plo ček. N « NEDELJA: 9. Kmetijska odd»" 0 - 11.30 Aktualnosti - 12. Od d~uÒS lodije do melodije - 13. Glasba rrŽa željah - 18.30 Oddaja za najrnlf^rc še - 21. Z domače knjižne pol'r'L - 21.30 Dvorak: Slovanski pie^r°8 PONEDELJEK: 18.15 Rahmaf.^I) illUtoi nov: Koncert št. 2. - 19. Iz fH»1^0! skega sveta - 20.45 Verdi: «AidriSa opera v 4 dej nato Nočne FT*01 šče. {*° TOREK: 13. Glasba po željafRk 19. Mamica pripoveduje - 20. venski zbori - 21. V zori mlad' Sli - 22.30 Brahms: Sinfonija št. 3Wtn SREDA: 13.16 Vaška glasba Zdravniški vedež - 20.30 Naša *0l0! la - 21. Vokalni kvartet VeSjtdaj bratci - 21.45 Sibelius: Simfo« t« št. 2. “o n ČETRTEK: 13.10 Slovenske ^'tVf rodne izvaja pevski duet, na Ir moniko spremlja Mario Sanci11: fyja 19. Slovenščina za Slovence - ftenj Radijski oder - Roger Ferdina^Jt, Trije moški in ženska. PETEK: 12.20 Koncert godbe'l)ojjj licijskega zbora - 13. Glasba Željah - 19. Pogovor z ženo - ( Tržaški kulturni razgledi - ^Jflov( Mojstri besede - 22. BeethO''|iiua Simfonija št. 5. Je [j] It NOGOMET Prvenstvo STO - I. kategod Frausin-Costalunga na šču v Trebčah ob 15.30; Rdi* Inter, na igrišču istotarn 10.30. ZA POKAL 1. MAJ Pristaniščniki - Sv. Jak' na igrišču v Nabrežini ob Primorje PK - Sv. Marko, fav 'Juds N. ;»ih iC'« igrišču istotam ob 13.30; Tf* J® o če-Virtus, na igrišču v TretK^L ob 13.30. KOŠARKA Prvenstvo STO - I. kategoP moška skupina r®žr, 5* ' !>s Ovj, - sl< •»Odo ^cil dri», , Pristaniščniki - Magdal®,®1» na igrišču na Skoljetu ob Frausin - Sv. Alojz A, na šču v Miljah ob 16.30; Sk® A - Inter A, na igrišču na Ijetu ob 15.15; Skedenj A -Marko, na igrišču v SkeJ*!1 ob 10.15. II. kategorija . . Študentje - Skoljet B na 'L rids šču v Skednju ob 14.30; 'Jdfžti naldi - Inter B. na igrišču ** ®ži, tam ob 11.30; Vesna - Skedc na igrišču na Skoljetu ob R • Tovarna strojev - Sv. AlojJ' na igrišču v Miljah ob 'Jub, a fili fli Sovj a To ■°SVo B9 " “»ro š» Prvenstvo STO - ženska Pristaniščniki - Frausin, d® gri.šču na Skoljetu ob 14; lea - Skorklja, na igrišču tam ob 10. Počiva Skedenj, H. kategorija Skoljet - Inter, na igrišč® Skoljetu ob 9; FLENT - ^ Prispevki za 1. Maj Sle nasedajte titovskim sl e p a e j e in Iz Milj nam poročajo, da krožilo po Camporah in drugih vaseh miljskih hribov titovski elementi in sicer z namenom, da bi zbigali slike padlih v narodno osvobodilni borbi. Ko je ljudstvo zahtevalo pojasnila, so dali nejasne odgovore, češ da bodo slike služile za neko razstavo. Dva izmed titovskih elementov in sicer neki D.F. in P.C. sta se zglasila tudi v gostilni Vivoda, ki se nahaja v bližini Ljudskega doma v Camporah, kjer sta vprašala gostilničarko naj jima izroči slike Alme Vivoda, Ivana Novela in Iginija Fontanota. Gostilničarka ju je zavrnila z odgovorom, na nima teh slik. Nato sta titovca odšla ter še pripomnila, da se vrneta prihodnji petek okrog poldne. Sekcija Sv. Ivana: tov. Barič Franc za skupino tovarišev in simpatizerjev: Goth 50, Palčič A. 50, Destalli 40, Masett 50, Bullo i.00, Marchesi 100, PertotlOO, Brus A. 100, Cecconi 50, Orlando 50, Sila I. 50, Ulisse 50, Tassan G. 50, Brunello 50, Possan M. 50, Barut I. 50, Miklavec 50, Pizzi-ga 50, Tremul 100, Pascottini 100, tov. Huss Jakob za sebe 100, za: Biagi 100, Vidmar 100, Englahdl 100, N. N. 100, Ivančič 100, Pec-chiari 20, N. N. 100, Savi L. 50, Coloni A. 150; celica Žnideršič (sekc. Luxemburg): Zafred 300, Balveda A. 100, Gioraia 20, Mac! 20, N. N. 140, Pratolongo A. 100, Glavina G. 50, N. N. 300, N. N. 500, N. N. 200, Ukmar J. 200, Gre-goris 200, Facchin A. 100, Carme M. 200, Franc 500, Cattaruzza 100, N. N. 500, N. N. 200; tov. Dipiero za sekcijo Sv. Vid: Cristalli 100, Antonini 50, Coffieri 50, Eva 50, Vatovaz 100, Sponza 100, Ferkič 200, Zabon 50, Savron'100, Rodolfo 500, Anita 30, Zufemid 50, Colautti 100, Penko 100, Gregori 50, Marija 30, Zanne 100, Felini 100, Viola 100, Calucci 50; Apostoli Antonija za: Calzi 100, Presenti 100, Svagelj 200, Muggia 200, Dante 100, Fontanot 500, Berto 500, Buttolo 100, Garbln 300, Podgornik 500; Benedetti Rita za Hus-su 100,Settimo G. 100, N. N. 100, Weiss E. 300, Mosetti G. 500, Russia A. 100, Mari 100, N. N. 50, Rita 50, Rico 50, Mara 50, Zigei 50, Guerra P. 200, Romena 50, Fran-ceschetti 100, Zeinolo E. 100, Rus-sian 50, Jakončič 100; Sekcija Luxemburg celica transp. 3.200; pristaniške menze 20.000, sekc. E. Curie! iz raznih prispevkov 8.020, sekc. E. Curiel 700, zbirka tov. Žigon in Paoli ob spominu na 71 ustreljenih na Opčinah 777, I. skupina pristaniščnlkov 2.850, III. skup. pristanišč. 2.900, sekc. Nabrežina 920, sekc. Luxemburg (celica O. Visintin) 9.740; Leban 100, Tojo 100, N. N. 100, Legiša 100, Colja 50, Ušaj 50, Tina 50, Vozni-tl 120, Pepi 150, Trampuž 50, Posedel 50, N. N. 50, N. N. 50, De-žjot 50, N. N. 50, Pintarelli 100, N. U. 50, N. N. 50, N. N. 50, C. in R. Jerman 100, S. Jerman 100, Pe-pina R. 100, P. Stoka 100, F. Danieli 100, F Nada 100, Mara U. 100, M. Sofia 250, R. 500, Kuti 100, V. M. 100, F. 100, P. 100, M. 100, Felice 100, N. N. 100, N. N. 100, N. N. 100, N. N. 100. Bonomo O. 50, Giustina F. 50, O. 100. C. C. 50, Mercede G. 50, Fani 100, Car-letta 100, C. Antonija 50, Bruna 50, Curet A. 50, Saksida 100, Pino 100, Mullon 50, Botolin M. 100, Sferco A. 100, C. B. 100, Petrovič G. 100, Boccalich E. 100, Laurenti G. 100, Starc A. 100, Barellato 50, R. 100, Biancheti 100, Castelli 50, Jenko 50, Luxa 50, Fa-nea 100, Brandolin 100, Gianna 50, Svardi 50, Resinovič 50, T. 50, Benedetti 50, Žago G. 50, C. 50, Z. 50, Pepi piccolo 50, Ferruccio 100, Tre galli 50, Kert 100; sekc. Pon-čana 7970; celica E. Misigoj 2.410, Marši 500, Mesnica N. 600, Pertot 100, Petarin 100, Klun 50, Car-niali 50. Svarilo Neki Križmančič Aleksander, trgovec se približuje našim tovarišem in se v razgovoru z njimi poslužuje provokatorskih in tendencioznih argumen. tov. Komunistična Partija STO svari tovariše, naj ne imajo s tem človekom, ki je v službi sovražnika, nikakih stikov ali odnošajev. KAJ NAMERAVA UKRENITI POLICIJA? Ljudski dom v Camporah je zopet obiskala skupina neznancev V torek okrog 21. ure je prišla v Ljudski dom v Camporah skupina 6-7 neznancev, ki so si v društvenem baru naročili nekaj pijače. Vse njihovo obnašanje, kakor tudi medsebojni šepetajoči razgovor je bilo zelo sumljivo. Zaradi tega je prisoten tov. Bralni poklical še druge tovariše, ki so se nahajali v drugih društvenih prostorih. Cim so neznanci to opazili, so jo naglo odkurili iz Ljudskega doma, vsedli se na džip ter se z veliko brzino odpeljali v smeri proti Krevati-nom. Značilno je tudi dejstvo, da je bil džip, v katerem so se pripeljali v Campore brez vsake označbe in brez predpisane evidenčne tablice. Kake pol ure po odhodu neznancev je prišla v Ljudski dom policijska patrulja, ki so jo tovariši takoj obvestili o zagonetnem obisku. Policisti so si dogodek zabeležili ter nato odšli. Naslednji dan je bila vsa zadeva javljena še drugi patrulji iz Mili, Tov. Braini je bil klican na poveljstvo policije v Miljah, kjer je bil zaslišan in so na podlagi njegove izpovedi sestavili zapisnik. Na poveljstvu pa so obenem izrazili mnenje da je bolje o tej zadevi molčati in sploh ne objaviti v tisku ker bi to oviralo nadaljnja raziskovanja. Z ozirom na dejstvo, da je bil avto brez tablice in da se Campore nahajajo v bližini demarkacijske črte ne bo težko dognati, od kod so prišli neznanci in s kakšnimi nameni. Taki obiski se namreč vrstjo že mesece in mesece in so očitno provo-katorskega značaja. Kaj pa policija? Skrajni čas je, da vzame policijsko poveljstvo vso zadevo v resen pretres ter da končno napravi tiste ukrepe, s katerimi bo onemogočeno vsa- ko nadaljnje sprehajanje udbovskih provokatorjev preko demarkacijske črte. Z druge strani pa se ne moremo strinjati z mnenjem, ki je bilo izraženo na poveljstvu v Miljah, čeprav je bilo to storjeno tudi z iskrenim namenom. Taka raziskovanja» trajajo že več mesecev, toda do danes niso obrodila nikakega uspeha. Nasprotno, provokator-ski zločinci iz cone B postajajo iz dneva v dan drznejši. tho l5,|:Bfotj si* aiks sltih Vs st»ši »ogu HSV01 aant % '»Jihc »v« st»nj "osti di, na igrišču v Skednju Počiva Vesna. Balincanje Vse tekme se začnejo uri. Vespucci A - Baldi na, -, šču Nardin; Dugolin A - Bjf. s. ** Nardin, na igrišču Baldi: ^ v®Ve chetto - Tirolec, na < J*15 Pin: Sv. Marko B-Bar Giri11 E 0’ mo B - Postelegrafonici, 1,5 uj6 grišču Stella; Bar Guglielri® 6 u ' Ponz. Liberi, na igrišču ® jj.®» Liberi, na .igrišču doti; Mezgec - Sv. Aloj« Javna skladišča, na i|! Vespucci - Bar Sportivo 'j. ^ Magdalena, na igrišču e* ‘f s,"! Zi radiso; Tratt. Sportivo sj| ^ Costalunga, veduta. na igrišču "S k Op* Si Generalne vaj®,^ za telovadni na«*0' t*o ZKM - komisija za teloV® * ti sporoča: , Jutri, 15. t. m. s prii*^! Ji» ob 9. uri bodo generalne J Vitve za prvomajski telovadni nS fj v naslednjih krajih: tf rieai Na trgu med ulicami d’^ boru no - Broletto - S. Marc0' aaja) sekcije iz mesta. . > Došt« V Boljuncu za sekcije B'|| Gon- nje, Boršt. Boijunec, D0 «a J Domlo, Dazio. J fti« Na Opčinah (Ljudski ‘Oj žiij ” za sekcije Prosek, K on'", iju ' Opčine, Trebče, Padriče, j t0Doi pada, Bazovica, Veliki Mali Repen, Briščki. „i V Križu, za sekcije ^ žina, Salež in Križ. ^ Odgovorni urednik . RUDOLF BLAŽIČ (BW Založništvo «DELA» Tiska tip. Adriatica, Rismo"0 Dovoljenje AIS St Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporoča'*; prežalostno vest, da je dne 10. t. m. umrla na St® Sušici naša (predraga mama MARIJA KAPELJ rol. MARN** •* ,i Kruta usoda nama ne dopušča, da bi ia njeni zadnji poti na domače pokopališče Trebče 11. aprila 1951. MIRKO in TONČKA KAPELJ jo sprefl1' v Košani'