Štev. 274. T IhUlanl, t srede, 29. novembra 191L Leto xxxix. ss Velja po pošti: as Za oalo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— sa četrt leta „ . „ 6-50 za en meaeo „ . „ 2*30 za Nemčijo oeloietno ,, 20'— za ostalo Inozemstvo „ 38'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'— » oprat) prejemali neteSni K 1-90 SLOV Inseratl: 11 ,i Enostolpna petltrrsta(72 mm): sa enkrat . . . . po 18 T sa dvakrat u trikrat . . 13 „ • • n 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano ln rekL notice: •aoatolpna petltrrsta (72 mm) 30 vlnarter. i Izhaja: rsak dan. lsvsemil nedelja I« praznike, ob 8. ul popoldne. Kšr Uredništvo Je v Kopitarjevi ollot itev. 8/111. Rokopisi se ne rrsča|o; netranklrana pisma ae aa = sprejemajo. — Uredniškega telefona ater. 74. = Političen list za slovenski narod. Oprarntštro (e r Kopitarjevi nllol iter. 8. -a Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št 26.51L — Uprarnlškega telelona št 188. Današnja Številka obsega 8 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«. Naši zastopnik! v proračunskem odseku. V včerajšnji seji je predvsem izjavil načelnik vitez pl. Korytowski, da je obžalovaje izvedel, da se poslanca Korošec in Šusteršič pritožujeta., ker nista prišla v ponedeljek pri zaključeni glavni razpravi več do besede, dasi jima je on kot načelnik zagotovil, da bosta dobila besedo, predno se zaključi splošna razprava. Predlaga, da naj se poslancema dr. Korošcu in dr. Šu-steršiču omogoči govoriti v glavni razpravi. . Glavni poročevalec dr. Steinwen-der predlaga, naj se zopet, otvori glavna razprava, kar obvelja. Besedo ima dr. Korošec, ki je v daljšem govoru izvajal sledeče: ' Dokler smo se borili proti sistemu Bienerth, kojega glavni predstavitelj je bil Hochenburger, smo postopali skupno z zastopniki bratskega češkega naroda. Kadarkoli so imeli Čehi velike boje proti vladi, vselej so Slovenci stali ob njihovi strani, tudi če je včasi bilo naše stališče bliže stališču Čeških Nemcev, kakor n. pr. pri delitvi dežele in vseh vprašanjih deželne avtonomije, po deželah. Zato smo bili presenečeni, ko ae sedaj Čehi naenkrat pripravljajo za vladno večino, ki naj podpira tudi Hoclien-burgerja, proti kojemu smo se pod Bie-nerthom še skunno in v medsebojni zvestobi borili. Sistem Hochenburger še živi, vsaj mi Slovenci ga britko čutimo. Govoimik navaja justične razmere na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Glede Elsnerjevega ukaza poživlja nazadnje tudi slovenske sodnike, naj se ga ne držijo, ker je protipo-staven. Slovenska delegacija je pripravljena. varovati slovenske sodnike v borbi za jezikovno enakopravnost. Govornik nadalje protestira proti temu, da si veliki nai-odi najprej razdelijo ministrske sedeže, potem pa še milijone in milijone denarja za svoje strankarske potrebe. Nam Slovencem pa se odklanja regulacija rek, da celo akcija za podporo po suši in uimah se zavlačuje. Četudi sami, vendar takega postopanja ne bomo dopustili. Posl. Udržal (češki agrarec) sodi, da je umljivo razburjenje Sloven- cev, če se upošteva, kako se vedno naglaša avstrijski patriotizem in potreba velike delovne stranke, ki obsegaj vse patriotične sloje, a se izklujčujejo Jugoslovani. Velika avstrijska delovna stranka ne sme prezirati Jugoslovanov, ki so na jugu monarhije vedno veljali kot najzvestejši reprezentanti avstrijstva. Dr. šusteršič konstatira, da je posl. dr. Korošec točno tolmačil dejansko prepričanje Jugoslovanov. Predlagati namerava zgolj štirimesečnj. začasni proračun. Izjava ministrskega predsednika glede na dalmatinsko železnice in o priznanju izkušenj na zagrebškem vseučilišču ne zadovoljuje njegove stranke. Pod ni-kakimi pogoji ne more akceptirati njegov klub naziranja justičnega ministra v njegovem odgovoru na interpelacijo glede na jezikoven ukaz predsednika ljubljanskega deželnega sodišča. Odločno mora protestirati, ker so glede na akcijo vodnih cesta alpske dežele, ki nujno potrebujejo raznih vo-dopravnih odredb zapostavljene. Izjavlja, da bodo Slovenci glasovali za jn-estop v podrobno razpravo, ker se jim tako prav zdi. Z 28 proti 10 glasovom se je nato sklenilo prestopiti v podrobno razpravo. Danes ob pol 4. uri popoldne zboruje zopet proračunski odsek. Napadalec Nikolaj Njeguš pred Milim. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Dunaj, 29. novembra. Danes se je pričela pred dunajskim porotnim sodiščem razprava proti socialnemu demokratu Nikolaju Njegušu, rojenemu dne 14. decembra 1886. v Šibeniku, Dalmaciji, brezvercu (prej pravoslaven). Državno pravdništvo ga obtožuje poizku-šenega umora justičnega ministra dr. Hochcnburgerja, prestopka proti varnosti življenja in prekoračenja orožnega patenta. Obtožnica navaja med drugim sledeče: Dne 5. oktobra 1911. jc mod draginjsko debato med govorom dr. Adler-ja ob 1. uri 40 minut kršil sejo parlamenta Njeguš na nasilen način. Na drugi galeriji zbornice je počilo hitro drug za drugim več strelov. Med velikim razburjenjem se je kmalu raznesla vest, da je nek dalmatinski delavec štirikrat ustrelil proti ministrskim klopem. Več oseb, tako poslancev kot urad- nikov zbornice, ki so bili v zbornici, kakor tudi ljudje v neposredni bližini napadalca, ki so postali pozorni vsled prvega strela, je opazovalo napadalca, ko je izprožil ostale tri strele. Po izpo-vedbj teh prič, je napadaJec orožje izprožil tudi v petič, a je odpovedala patrona. Da mu ni takoj po prvem strelu nihče zabranil streljati nadalje,, je vzrok ta, da je napadalec naglo streljal in da so bile vse osebe okoli njega preveč presenečene. Nato pa je takoj več oseb planilo na napadalca ter mu iztrgalo revolver. Neposredno pred streli sta dijaka Franc Binder in Jožef Kirc.hweger, ki sta sedela pred napadalcem v drugi galeriji, opazila, kako je bil razburjen. Videla sta ga v momentu napada in cula, klicati obenem: »Živel socializem!«, vzklik, ki jima je ostal v spominu zaradi jezikovno nepravilne, izreke. O tem vzkliku se sicer izpoved-be ostalih prič križajo, vendar pa je izpovedal napadalec, da je pristaš socialne demokracije. Pri takojšnjem zaslišanju je napadalec izpovedal, da je 24 letni mizarski pomočnik Nikolaj Njeguš iz Šibenika, da je socialni demokrat in da je zato streljal proti justičnemu ministru, ker ga je jezilo, da se je minister med govorom poslanca dr. Adlerja vsebini tega govora smejal. Sodna komisija jc dognala, da so kroglje zadele v bližino sedeža justičnega ministra, deloma pa v tribune re-fonrenta, stenografa in predsedstva. Ena kroglja je zadela ministrsko klop ter prebila, prvo steno, padla na tla ter od-skočila v neko ložo prve galerije, kjer so jo pozneje našli. Brezdvomno je, da je nanadalec vse strele nameril proti predsedniški tribuni, in da je meril na justičnega ministra in da je pripisati le srečnemu slučaju, ako ni bil izmed številnih oseb pred in za estrado nihče ranjen. Po izpovedbi izvedencev bi oddani streli v daljavi 18 metrov z ozirom na konstrukcijo rabljenega revolverja učinkovali smrtno. Obtoženec je izpovedal pri prvem zaslišanju v uradu policijskega ravnateljstva, da je streljal na justičnega ministra v nameri, usVnrtiti ga. Tudi pred preiskovalnim sodnikom jc priznal, da jc streljal petkrat na justičnega ministra v jezi, ker se je smejal dr. Adilerju, ter da je pri tem zaklical: »Živel socializem!« Izrečno je izpovedal, da je hotel ministra zadeti, in sicer ne samo raniti, temveč usmrtiti ter je pristavil, da mu je pri tem šinila v glavo misel: »Ako se smeje nad takimi stvarmi, se ne bo več smejal; ustrelil ga bom!« Iz izpovedbe justičnega ministra in oseb, ki so bile tedaj v njegovi bližini, je razvidno, da je minister v trenutku napada sedel nasJonjen na svoj sedež, medtem ko je neposredno prej govoril s posl. Primavesijem o zadevi, ki ni bila v nikaki zvezi z govorom dr. Adlerja. Ob istem času je bil na ministrskih klopeh samo dva sedeža od justičnega ministra oddaljen edino tedanji naučni minister grof Sturgkh v pogovoru a poslancem dr. Dinghoferjem, ki je stal pred njim. Na predsedniškem mestu je bil podpredsednik Karel Jukel. V neposredni bližini ministrskih klopi so sedeli uradniki zbornice, sekcijski svetnik dr. Kowy, ravnatelj državnozbor-skega stenografskega urada vladni svetnik Fleischner in njegov namestnik ces. svetnik dr. Broch. Vse te osebe so bile vsled strelov istotako v nevarnosti kot justični minister. Nikolaj Njeguš ^e sin 22. maja 1899. v Šibeniku umrlega gostilničarja Jova Njeguša. Njegova mati Marija Njeguš je vodila po smrti soproga gostilno dalje v imenu svojih otrok do zadnjega časa, ko se je preselila v Reko in poprej prodala podjetje v Šibeniku tei skuniček razdelila med otroke. Nikolaj Njeguš, ki ima osem bratov in sestra, je dobil svoj delež letos v juliju, in sicer 3390 K, ki jih je naložil v hranilnici v šibeniku. Vojake je služil pri 22. pešpolku v Splitu od 1. oktobra 1907 do 5. septemj bra 1910 ter postal korporal že prvo leto. Kakor je sam izpovedal, se je že v vojaških letih pričel pečati z socialno-demokraškimi idejami, ki so ga tako navdušile, da se je kot aktivni vojak udeležil socialno-demokraških demonstracij, za kar je bil v jeseni leta 1909. od vojaškega poveljstva kaznovan. Ko se je septembra 1910. povrnil od vojakov v Šibenik, si je nadalje služil kruh kot. mizarski pomočnik ter razvil živahno politično delavnost kol agitator socialno-demokraške stranke. Udeleževal se je vneto socialno-demokraških shodov in političnih diskuzij in je bil sodelujoč član v i'aznih organizacijah socialno-demokraško mislečega delavstva, zlasti pred kratkim v Šibeniku ustanovljene krajevne skupine splošne zveze lesnih delavcev. Njeguša se slika kot razburljivega, trdovratnega človeka. Še pred vojaško službo je prišel večkrat v konflikt s Minajll VasiljevlC Lomonosov. (1711 21./11. 1011). Dne 21. listopada je Rusija obhajala velik narodni in kulturni praznik — dvestoletnico po rojstvu prvega ruskega učenjaka Mihajila Vasiljeviča Lomonosova. Življenjepisci Lomonosova navadno poudarjajo, da se je porodil iz preproste družine in hkrati s pesnikom Nekrasovom ponavljajo. »Kak arhangeljski mužik Po svojej i Božjej volč Stal razumen i velik.« In v resnici Lomonosov se je porodil iz zelo nizkega rodu — njegov oče je bil navaden ribič — in vkijub vsem svojim velikim zaslugam ni naredil nobene karijere, kakor na pr. Menšikov za Petra I., Potemkin in Orlov za Katarine II., Arakčejev za Aleksandra I., Pavlovič za Nikolaja I. itd. Lomonosov je prvi in največji ruski učenjak. Kot mladenič je prišel v Moskvo, izpočetka je obiskoval pomorsko šolo, potem duhovno akademijo in kmalu je nase obrnil pozornost s svojimi izvanrednimi zmožnostmi. Ko je dovršil šiudije na Ruskem, bil je poslan v tujino, da izpopolni svoje znanje. Tudi v tujini je presenetil svoje učitelje po svoji nadarjenosti. Vrnivši se v Rusijo, kmalu je dobil pravico predavati to, česar se jc naučil pri inostranskih učenjakih. Lomonosov se je celo svoje življenje boril proti Nemcem, ki so ob njegovem času bili poklicani v Rusijo, da tam širijo znanstvo, in ki so mislili, da imajo vso vedo na Ruskem v najemu; zato niso pustili ruskih ljudij pečati se z znanstvom. Vedni prepir Lomonosova z Nemci, ki so zasedli celo rusko akademijo, je Lomonosova tako razdražil, da je včasih izgubil oblast nad seboj. Nekoč se je zelo spri z Nemcem Winshelmom. Akademiki, rojaki Winshelmovi so dosegli to, da je bil Lomonosov postavljen pred sodišče, ki ga je obsodilo k smrti aili pa po potu milosti k telesni kazni in k izgubi službo. Le-to strogo obsodbo je carica Elizabeta izpreme-nila tako, da je Lomonosov moral prositi odpuščanja razžaljenih Nemcev in ni se mu izplačala celega pol leta služba. Kjer so le mogli, so nemški profesorji Lomonosovu škodovali ter so ga preganjali. In zakaj? Zato, ker se je drznil znanstvo postaviti na, rusko podlago in ga storiti vobče dostopnim vsem Rusom. V ti borbi zoper ošabne Nemce je Lomonosova podpiral slavni ruski grof Iv. Ivanovič Suvalov, toda tudi on ni mogel pozabiti, cla je Lomonosov nizkega rodu, in zato ga ni podpiral tako, kakor bi bil mogel. A končno je vendarle genij Lomonosova zmagal in tako je Lomonosov postal prvi širitelj znanstva v Rusiji. Ako premotrimo delovanje Lomonosova, tega giganta misli in njegovo znanstveno tvorbo, moramo občudovati njegovo vseobsežno znanje. Lomonosov je stvoriil ruski književni jezik; on je dal Rusom slovnico, ki je bila do njegove dobe še nedo-statno proučena in znanstveno preiskana. Lomonosov je položil temelj znanstvenemu proučevanju ruske zgodovine; on pa jc bil tudi prvi ruski pesnik, ki je že takrat, pel v lako lepih verzih, da se mora čitatelj res čuditi. Njegove verze je mojstrsko dovršil Puškin, tako cla nimajo enakih v svetovni književnosti. Že ,to-le delovanje bi zadostovalo, da se ltne Lomonosova za vse čase ohrani v ruskem narodu. Toda. on je storil Še več. Lomonosov se je odlikoval tudi v prirodoznanstvu. V nauku o elektriki je bil Lomonosov spreten, popolnoma, samostalen soboritelj Franklinov. V nauku o tehtnici kot kemičnem merilu je za 50 let pretekel slavnega Lavoisierja. V zakonu o ohranitvi energije je Lomonosov za 100 Iei, pretekel Mayerja. V teoriji o zračnih tokih jc nadkrilil Ilumboldta. Kakšna imena! Ona se dosedaj s spoštovanjem in s hvaležnostjo izrekajo na celem Zapadu, ali veliki ruski učenjak, ki je nadkrilil in prekosij le-te inostrancc, malo da ni izgubil svoje skromne službe pri ruski znanstveni akademiji. Zelo ginljive so besede, ki jih je Lomonosov izpregovoril pred smrtjo svojemu prijatelju štelinu: »Vidim, da moram umreti in mirno gledam smrti v obraz. Samo žal mi je, da nisem mogel izvršiti vsega tega, kar sem nameraval storiti v korist svoji domovini, v povzdigo znanstva. in slavo naše akademije. Sedaj 1l koncu svojega življe-nja žalibog vidim, da vse moje koristne namere izginejo obenem z menoj.« In te preroške besede Lomonosova so se izjiolnile. Vsa njegova borba je bila zaman. Nemci so po njegovi smrti zopet prišli k nadvladi v ruski vedi in rusko znanstvo je dolgo vrsto let bilo zopet v babilonski sužnosti — ako ne v faktični, tedaj vsaj v moralni sužnosti pri inozemcih. Ruska veda jc sicer v zadnjem čar-su zelo napredovala, a ne gre še sedaj po 1 o m o n o s o v s k c m , to je sa-mobitnem potu. Še sedaj se uklanja pred Zapadom. Samobitna ruska znanstvena ideja še danes ni tako napredovala, kakor si je želel »arhangeljski mužik« — Lomonosov. — gl — kazenskim zakonom. V starosti 19 let je bil kaznovan s tridnevnim zaporom, ker jc udaril nekega svojega nasprotnika. Leto pozneje je bil ovaden zaradi nevarne grožnje, a je bilo sodno postopanje proti njemu ustavljeno ter jo bil kaznovan le z enodnevnim zaporom, ker so našli pri njem trioglato ostro brušeno pilo, takozvano triangulo. 21. aprila 1907. je javno na cesti psoval šibeniškega župana ter mu grozil, da ga bo uničil, ker je bil od občinskega urada nekaj dni prej obsojen v zapor. Zaradi te grožnje je presedel en mesec v težki ječi. Že takrat se ga jc označilo kot nemirnega, k ekscesom nagnjenega človeka. Kmalu pozneje je bil zaradi pomanjkljivih dokazov oproščen, da je v družbi drugih zlobno poškodoval vrtna vrata katoliškega župnišča v Ši-beniku in trte na vrtu. Leta 1911. je bil dvakrat kaznovan z malimi denarnimi globami zaradi prepovedane kolpor-taže. Letos v poletju je dvignil denar iz hranilnice, šel na potovanje na HrvaŠko in v Srbijo ter zapravil v Zagrebu nad 2000 kron, kot izpovedujejo njegovi znanci. Ker mu je zmanjkalo denarja, je bil septembra iz Zagreba preko Reke poslan po odgonu v domovino. V Šibeniku je vstopil pri mizarskem mojstru Mariju Bagnolo v delo, a kmalu odšel brez odpovedi v Split, kjer se je seznanil z narednikom 22. pešpolka Andrejem Bajlo. Ta je na njegovo prigovarjanje zamenjal svoj amerikanski revolver z njegovim navadnim, ki ga je vedno nosil brez orožnega lista. Njeguš je nato kupil 25 patronov v isti trgovini, kjer je kupil Bajlo svoj revolver. V noči 1. oktobra se je odpeljal v Zader, 2. oktobra v Trst in od tu naravnost na Dunaj. Z Dunaja je poslal 4. oktobra, torej dan pred napadom, pet fotografij v rekomandiranih pismih svoji materi, bratu Petru Njegušu, svojim sirarn Cviti Njeguš in Jovanki Merlak, ter končno tudi svojemu prijatelju in somišljeniku Ivo Baljkašu. Fotografijam niso bila priložena nobena pisma ter so imela samo na zadnji strani poslovilne pozdrave. Njeguš jc dvignil v Šibeniku ves svoj denar, ki mu je še ostal. V torek 3. oktobra je prišel na Dunaj ter prenočil v hotelu »Riva«, drugo dopoldne pa šel v pisarno lesnih delavcev v petem okraju, Margaretenstrasse št. 112, da bi dobil tamkaj uradnika Jožefa Paulina, s katerim se je Njeguš seznanil novembra 1909. v Šibeniku, kamor je prišel Paulin ustanovit skupino omenjene zveze. Akoravno se ga Paulin ni spominjal, ga je prijazno sprejel ter prebil večer istega dne z njim skupaj v nekem dalmatinskem vinotoču. Ta večer i. oktobra sta se pogovarjala o otvoritvi parlamenta prihodnjega dne ter je Njeguš vprašal Paulina, ali bi mogel preskrbeti vstop na galerijo. Paulin mu je odgovoril, da bo še isti večer govoril s socialno-clemokra-škim poslancem Widholzem ter je obljubil Niegušu, cla bo tega poslanca naprosil za dve vstopnici, kar je tudi storil. Dobil je od Widholza dve vstopnici za drugo galerijo zbornice, šed iskat drugo jutro Njeguša v hotel, razkazoval mu po mestu zanimivosti ter ga končno peljal v parlament, kjer sta sla na odkazana sedeža. Paulin jc obtožencu pojasnil situacijo v zbornici ter mu povedal imena posameznih oseb. Mogoče je, da mu je pokazal tudi justičnega ministra. M^d govorom dr. Adlerja jc zapustil Paulin svoj sedež, ker ni na njem govornika dobro razumel ter poiskal v sredi gale-riie primernejši prostor. Pozval jo tudi Njeguša, naj zamenja prostor, a ta mu je odgovoril, da itak ne razume dobro nemško, da se mu pa dopadejo kretnje govornika. Njeguš trdi, da je govor posl. dr. Adlerja, ki se jc pečal z dunajskimi demonstracijami z dne 17. septembra 1911, z velikim zanimanjem zasledoval in se veselil, da se nazori govornika popolnoma strinjajo z njegovimi. V teku govora je nato Njeguš izvršil opisani čin. Ne more se dognati, ali je sklep k napadu v Njegušu trenutno dozorel, ali pa se je pripeljal na Dunaj z namenom, izvršiti napad. Tako sorodniki, kakor tudi več drugih oseb, ki ga poznajo dalje časa, so izpovedali v teku preiskave o njegovem življenju, duševnem razvoju in obnašanju podatke, ki so v zvezi z dejstvom, da je bil njegov umrli oče alkoholik, kar jc dalo povod sodno zdravniški preiskavi duševnega stanja Njeguša. Psihiatri so izjavili, da je Njeguša sicer vsled podedovanih lastnosti in celega miljeja, iz katerega je izšel, smatrati za etično defekfnega in nagnjenega k nasiilnostim, nikakor pa ne za duševno bolnega v nobeni smeri, niti momentano ob času napada. Zo me* I X lj Izvanre»ini občni zbor »Obrtne kreditne zadruge« se je vršil v nedeljo dopoldne ob 10. uri v »Rokodelskem domu«. Udeležba je bila izvanredno številna. Zborovanja se je udeležil tudi gosp. ravnatelj obrtno-pospeševadnega urada inženir R e m e c. Glavna točka dnevnega reda je bila prememba pravil. Predsednik gosp. Ogrin je otvo-ril zborovanje tej- poudarjal važnost spremembe zadružnih pravil po zgledu vzornih pravil, ki jih je izdal oddelek za obrtni kredit pri centralnem obrtno-pospeševalncm uradu na Dunaju. G. Kregar je nato poročal, kako je prišlo do tega, da hoče »Obrtna kreditna zadruga« spremeniti pravila po vzornih pravilih. Bistveno se itak nova pravila krijejo s starimi. Glavno je v novih pravilih, da se morajo deleži dvigniti na višjo postavko. Sedanji deleži so po 100 kron, po novih pravilih morajo znašati vsaj 200, še bolje bi bilo, ako bi se dvignili na 300 kron. S tem bo podlaga zadrugi trdnejša in se zbolj-ša kredit zadruge. Bistvena razlika med novimi pravili in starimi pa je v določilih o upravnem in nadzorstvenem odboru. Po novih pravilih bo imel veliko večje pravice nadzorstveni odbor kot pa dosedaj. Upravni odbor ne bo mogel tako prosto delovati nego sedaj, večkrat bodo sklepi upravnega odbora odvisni od sklepov nadzorstvenega odbora. Zato je pa število odbornikov nadzorstvenega odbora ravno-tako močno kot upravnega odbora. Ako bo član upravnega odbora potreboval kredita, bo o tem moral sklepati nadzorstveni odbor, in le ta sme skleniti, ali se. dovoli dotičnemu upravnemu odborniku kredit ali ne. Ako bo pa kak član nadzorstvenega odbora potreboval kredita, bo o tem sklepala posebna, od občnega zbora izvoljena pre-sojevalna komisija treh članov. Ako bo ta komisija privolila, se bo dotičnemu odborniku nadzorstvenega odbora smelo clati kredit, ako pa bo komisija odklonila, upravni odbor ne bo smel clati dotičnemu odborniku kredita. Torej je nadzorstvo po novih vzornih pravilih popolnejše in natančnejše, kar je ravno dobro. Število odbornikov upravnega in nadziralnega odbora naj se določi po šest. Deleži naj sc zvišajo vsaj na 200 kron. Dodatna vsota k sedanjim deležem se lahko plačuje v mesečnih obrokih. Velikega pomena za obrtno kreditno zadrugo bo tudi centralni kreditni zavod, ki se bo osnoval. Predlogo o tej zadevi je vlada predložila pred kratkim državnemu zboru. Deležna more biti zadruga dobrot nameravanega centralnega obrtnega kreditnega zavoda le, ako se pravila spremene po vzornih pravilih. Konečno je priporočal govornik, naj obrtniki vsak v svojih krogih pridno agitirajo za obrtno kreditno zadrugo. Nato je tajnik »Zadružne zveze« g. Kralj temeljito razložil razliko med novimi in starimi pravili. Razložil je tudi pomen omejene in neomejene zaveze zadrug in prebral vse določbe pravil, ki sc razlikujejo ocl sedanjih pravil obrtno-krediine zadruge. Razvila se je potem živahna debata, katere so se udeležili gg. P u s t Franc, J e r i n , Čeme, Zore, L o ž a r in S t a r e. Vsi govorniki so z zadovoljstvom poudarjali, da je prav, cla se nadzorstvo pri zadrugi spopolni. G. L o ž a r je pa še posebno poudarjal in priporočal, naj se obrtniki pogosteje poslužujejo obrtne kreditne zadruge in naj si pi'i zadrugi pridobe tekoči račun, da tako njihove račune lahko zadruga inkasira. Gosp. L o ž a r je poudarjal, da to govori iz lastne skušnje; poskusil je in se mu j c izborno obneslo. Nato se je soglasno odobrila sprememba pravil po vzornih v celoti. Načelniku .se je pa naročilo, da vse potrebno ukrene, da se nova pravila v najkrajšem času registrirajo in da se skliče v najkrajšem času izvanredni občni zbor, na katerem se bo volil upravni in nadzorstveni odbor ter pre-sojevalna komisija. Državni zbor. Dragiitfskl odsek je razpravljal o znižanju tarifov za mleko in odobril pododsekove predloge. Socialno politični odsek je razpravljal o vladni predlogi glede na vporabo otrok in žena porudnikih. Gosposka zbornica črtala nadvojvodo Ferdinanda KarTa iz imenika gosposke zbornice. Začetkom včerajšnje seje je naznanil predsednik knez Windischgraetz, da je došer dopis, s katerim se javlja, da je nadvtvjvoda Ferdinand Karel odložil svojo čast. Predsednik je naznanil, da jc pustil črtati nadvojvodo iz imenika gosposko zbornice. Ko so se predstavili novi ministri, je gosposka zbornica odobrila tri s Srbijo sklenjene pogodbe (poročevalec baron Schwe' gel) glede na konzulate, pravno pomoč in zapuščine, nato pa sklenila postave o kazenskem pravu mladoletnih in o vzgoji mladine (poročevalec dr. Baern-reither). Spravna pogajanja med Rusini in Poljaki. Včeraj popoldne so se pričela na Dunaju spravna pogajanja med Poljaki in Rusini Pogajata se predsedstvi »Poljskega kola« in- »Ukrajinskega kluba«. Rusini zahtevajo 1. 31 odstotkov vseh galiških deželnozborskih mandatov, 2. rusinsko kurijo gališke-ga deželnega zborti, 3. tri rusinske deželne odbornike, i. narodno omejene volilne okraje, 5. dosedanji virilifti ga-liškega deželnega zbora ostanejo, 6. ustanovitev nadomestne kmečke kuri-je z izključitvijo splošne volilne pravice, 7. število kmečkih poslancev naj se pomnoži na 88, 8. volivni red se ne potrdi, 9. pluralni volilni način se ne izvede, 10. rusinski mandati se razdele primerno v kurije in se ne izvzame ve-leposestvo in mestna kurija. Dve državnozborski volitvi v GaMciji. V Drohobyczu je bil izvoljen s 5221 glasovi dr. Natan Lovvenstein. V 23. gališkem volilnem okraju (Zloczow) je bil izvoljen divjak Henrik Reizes. Sir Breyev govor. Podaljšanje začasnega poslovnika. V včerajšnji seji je zbornica podaljšala za dobo enega leta začasni poslovnik, ki je zdaj že v veljavi dve leti. Podaljšanje poslovnika Je bilo sklenjeno z veliko večino. Iz odsekov. Odsek državnih uslužbencev je razpravljal o poročilu pododseka glede na pogodbene uradnike. Vladni zastopnik baron Fries jc izjavil, da vlada istočasno, ko predloži službeno pragmatiko, naznani, kako da namerava zboljšati položaj ostalim kategorijam državnih uslužbencev. Ves svet je napeto pričakoval, kaj angleški državni tajnik za zunanje zadeve v angleški spodnji zbornici ponedeljek dne 27. t. m. pove in kako pojasni angleškonemški konflikt ob priliki nemškofrancoskih pogajanj zaradi Maroka. Sir Grey je govoril in zdaj se pišejo obširni komentarji. Kaj je o tem govoru soditi? Prvič bo vsak z lahkoto opazil, da je govor zelo hladan in da ni o resnični prisrčnosti najti v njem veliko sledi; ako nekateri listi naglašajo, da jim govor zdi nasproti Nemčiji prijazen, pač ne pomislijo, da gre zgolj za konvencionalno obliko. Nasprotno je tendenca sir Greye-vega govora naperjena vsa proti Nemčiji; spretno prikrito, zato pa tem efektnejše za poznavalca, očita angleški državnik Nemčiji agresivno politiko in ji očita, da ni dala glede svojih namenov, ko je poslala v Agadir križarko, zadostnih pojasnil. V tem oziru so sir Greyeva izvajanja v naravnost kričečem nasprotju s tem, kar je v tej zadevi povedal nemški državni tajnik von Kiderlen-Wachter v budgetnem odseku nemškega državnega zbora. Ki-derlen je trdil, da je bila Anglija o nemških namenih popolnoma informirana, sir Grey pa pravi, da ne. Kakor sir Grey celo zadevo slika, jc Nemčija res šele na angleško grožnjo opustila vsako osvajalno misel glede Maroka in tudi svoje zahteve glede rekompenza-cij v Kongu reducirala, čeprav formalno nikoli ni pripoznala, da francosko-nemška pogajanja Anglijo kaj brigajo. Sir Grey je nadalje, kakor da bi se hotel iz Nemčije ponorčevati, izjavil, da je Francija kljub temu, da se je pogajala edinole z Nemčijo in sta obe stranki oklenili varovati najstrožjo tajnost, Anglijo o pogajanjih vseskozi in v vseh Stadijih informirala. Potem sir Grey nikakor ni tajil, da je bila Anglija na boj pripravljena. Sicer je govoril o »političnem alkoholizmu«. namigavajoč na različne govore, časniške vesti in podrobnosti o vojnih pripravah v preteklem poletju, a ni prav nič določno povedal, v čem je ta »politični alkoholizem« obstojal. Ne ene besede in stavka ni v sir Greyevem govoru, ki bi demontiral vojno nevarnost, ki je obstojala v mesecih juliju, avgustu in septembru med Anglijo in Nemčijo. Sir Grey je sicer povdarjal potrebo prijateljstva z Nemčijo, toda ta izjava naravnost izgine spričo ostalih, v katerih je res z veliko prisrčnostjo in odločnim poudarkom naglašal potrebo, da Anglija zvesto podpira svoja dosedanja prijatelja, Francijo in Rusijo. Zbornica je temu pasusu najnolj pritrjevala. Sir Grey je siccr IrJavH, da ne obstojajo med temi tremi državami nobene tajne konvencije kakor ona iz leta 1901., ki se je tc dni objavila, tudi je dejal, da Anglija nikoli ne bi podpirala kake agresivne podiuke proti Nemčiji, odločno pa je dal razumeti, da bo Anglija vsikdar, kadar bi Nemčija nastopila agresivno, stala svojima prijateljicama na strani. Pri tem jo najbolj to važno, da je Anglija zdaj vprvič izjavila, da stoje njene prijateljske dolžnosti nasproti Rusiji na isti stopnji, kakor one nasproti Franciji. Mislimo, da bo ta pasus v sir Greyevem govoru Nemce najbolj spekel. Končno, sir Grey je namigaval, da Nemčija zopet namerava nove dread-noughte graditi — ergo jih bo tudi Anglija. Anglija sicer ne stoji Nemčiji na poti in ji nikakor ne brani si novih kolonij pridobivati, toda to hoče Anglija, da se nikjer na svetu ne sme nič ukreniti, kar je proti angleškim interesom, ne da bi se Anglija oglasila. Kaj pa je vse v angleškem interesu? Nam se zdi, da sir Greyev govor razmerja med Anglijo in Nemčijo ni prav nič izboljšal. Nekateri nemški listi se sicer trudijo ga v prijaznem zmislu tolmačiti, ker si ne upajo niti misliti na možnost, cla med tema dvema državama izbruhne vojska, ki bi mogla pomeniti konec nemške supremacije. Pa kaj pomaga samega sebe varati t Anglija in Nemčija si stojite na svetovnem trgu nasproti kot dve konku-rentinji, ki sta drug drugi tako nevarni, da se bosta morali med seboj za življenje in smrt pomeriti. Ena mora pod-leči. Angleška diplomacija je s staro spretnostjo in pretkanostjo Nemčijo izolirala. Le še mi stojimo na njeni strani. Na kateri strani pa je boljše biti, tega danes z mimo vestjo res ne more nobeden za gotovo reči. Zlasti ni gotovo, kako globoko sega prijateljstvo med Anglijo in Rusijo in koliko je v resnici vredno. Pa pustimo ugibanja. Politični mednarodni horicont je zelo oblačen. Treba nam je biti na straži. lialljansko-Ha vojska. Ali so Lahi zmagali ali ne? Zadnje dni se poroča o laških zmagah pri Tripolisu. Če so Lali res zmagali, se za gotovo ne ve, ker je svet zdaj navezan zgolj na laška poročila. Sicer pa, če so tudi Lahi zmagali, se svoje zmage preveč ne morejo veseliti, še manj se pa zamorejo ponašati z njo. Arabci so se namreč razkropili obdelovat polja, ko jih obdelajo, se vrnejo, kakor upajo Turki, nazaj na bojišče. Kakor pa poroča »Ikdam«, se nadaljujejo boji pri Tripol'.su in so Italijani y mestu zaprti. Laški poizkus zopet osvojiti utrdbo Henni, se je izjalovil. Lahi da so se morali umakniti z velikimi izgubami. Turki so vjeli 80 Lahov, med njimi štiri častnike. Lahi pošiljajo v Afriko strašno vel'ko vojakov. Ko se bo nahajala 6. divizija v Afriki, bodo imeli Lahi na bojišču 92 bataljonov, tako da bo v Afriki 115.000 do 120.000 vojakov. Poleg Caneva je zdaj v Afriki sedem "-eneralnih poročnikov in 16 generalnih majorjev. Lahi pospešujejo z vso močjo naseljevanje v Afriki in zagotavljajo, da bodo gradili Lahi nove železniške proge. Veliki so pa tudi laški izdatki za afrikansko pustolovstvo. Tistih 57 milijonov preostankov so že porabili in ministrski svet išče novih denarnih virov. Premestitev turških oblasti v Tri« poltamji. Iz Carigrada se poroča: Ker so Turki še dejansko gospodarji Tripolitanije, izvzemši nekaterih točk ob tri-poliškem obrežju, je sklenila turška vlada, da dokler Lahi ne bodo prisiljeni zapustiti Tripolisa, prenese sedež vilajeta v Sian ali pa v kak drug kraj in da naprosi velevlasti, naj sedeže konzulatov začasno premeste. Italija je opustila blokado Da