UU2UIM, SOBOTI, 3. MOVEMBBI19M ISTO' STIL, SRT. ttO UOaja (b u&Ka Cuopuno-ulctiiJlks podjetje Slovanski PW«(W|M — Direlctor: Rudi Janbuba — Glavni tn odgovorili uradnik; te|t) VoSnJsk. — Za tisk 'odgovarja Vrane Plevel. — OrednUtvo: Ljubljana. TomSičeve ulica-Stav 1 ln L Melon Stav. 21-529 do .21-525 — Uprava: Ljubljana Tomšičeva ulica štev l/n. telefon ttev. 23-522 do 22-525 — O el asm oddelek: Ljubil ina, Titova cesta 5t 1. telefon It 21-S92 ga ljubljanske naročnike 20-462. za zunanje 21-832 — Poštni orad«! ttev. 28. —Tekoči rab so-KB 6 Z-357 — Meiebu aaiallnlni Ma dln ; IZJIfI FBEDSEDK1KI TITI Nedopustno je s silo reševati sueško IZREDNO ZA SEDA N J E GENERALNE SK OP SCI N E OZN ENOTNA so za resolucijo ln. tri, ..ki so proti. Seja je bila prekinjena za 15 minut, da bi sestavili seznam govornikov, nato pa se ja seja' ob Šestih zjutraj nadaljevala. Določeni so bili zastopniki Izraela, Ekvadorja, Avstralije. Jugoslavije. Francije, Indije Sautske Arabije in Nove- Zelen-dije. ' Po 'njihovih' govorih je Generalna skupščina glasovala o -resoluciji in jo sprejela - s .64 glasovi proti 5 in pri 6 vzdržanih glasovih. [HO SKOPSCIMO OZN GOVOR ML BB1LEII PBED Dr. Brilej je dejal, da je težko predvideti ves obseg in Mesto v volu* Napadalci čakalo Neredi na edinburški univerzi LONDON, 2. nov. (AFP). Danes popoldne so nastali neredi na edinburški univerzi, ko so študenti načeli demonstrirati proti britanski intervenciji v Egiptu. Pravijo, da je b&o tadi nekaj runjenik. S sir. 1 SLOVENSKI FOKOCEVKLEC J »r- *•*- »• kovembra iw» IZJAVI ZVEZMEGI SEDETUJ1 ZA BLAGOVNI PBOMET NABUANA BBECLIA domače 2olno svečanosti na Dan mrtvih ukrep, ki naj pripomore k večji proizvodnji Sita in boljii preskrbi — Dosedanje ceno moko in kruha ostanejo neizpremenjene Beognd. 2. nor. Zvezni fcvji- ni svet je izdati nricad predpisov, ki uvajajo neteartere izpremembe v prometu z žitom domače proizvodnje. Ob tej priliki je državni sekretar za blagovnj promet dr. Marijan Brecelj izjavil za tisk naslednje: Sedanji razvoj k»ol-odaja na trgu in materialne možno-iti so •ustvarile pogoje, da se tudi na področju žita preide na svobodnejši režim prcmetta in cen- To pomena korak naprej v urejevanju razmer na trgu kmetijskih pridelkov, ker so prom«* in cene žita za- razlilko od drugih kmetijskih pridelkov še veno pod kontroliranim režimom. Ta režim prometa in cen žiita ss je obdržal zaradi posebnih pogojev in. potreb za zagotovitev prehrane prebivalstva. Znatno zaostajanje proizvodnje žita na en.; strani in povečanje mestnega in nekmečkega prebi-vatetvia na drugi strani sta vplivala, da je pri žitu proces sproščanja od administrativnega »- etema v prometu počasnejši kakor pri drugih kmetijskih pridelkih. Ta .neskladnost v režimu prom.-:ia in cen Elita glede rta druge kmetijske pridelke povzroča vsekakor v določeni meni težave na trgu a Rmetij-Bkimi pridelki. Fridelava žita, zznvtl pšenice, rte zadostuje za pokritje potireto prebivalstva. Zato uvažamo vsako 'leto znatne količine pšenice, neobhodno potreb;.^ za zadovoljitev potreb prebivalstva po moki Mn kruhu primenntih cenah. Tud; priaeiava koruze, ječmena in ovsa ne krije potreb ncitrarLjega povpr-aše vanja. Težave v .prometu z žitom domačega pridelka se kažejo tla-et; v tem. da se. promet v ve-liki meri razvija izven trgovtn- ake mreže, medtem ko Je Promet po trgovinski mreži minimalen. To se dogaja zaradi tega, ker so cene, po katerih morejo socialistične gospodarske organizacije (zadruge in druga podjetja) kupovati žito, čvrsto predpisane, in sicer trna .stopnji, ki zaostaja za trinemi . cenami žiita. Stalno .povečevanje tako ojačenega prometa omogoča, da prihajajo do izraza razni špekulativni pojavi v .prometu, ki vplivajo zelo neugodno na trg s kmetijskimi pridelki. Itaizep •tega povzroča to neenakomerno oskrbovanje posameznih hežiito-, rodnih pokrajin in drugih večjih potrošnikov (n. pr. industrije škroba, testenin, • pitališč itd.). Tak po'ožag na trgu z .žitom ne omogoča, da bi kmetijske zadruge dn pooblaščena podjetja za promet z žitom aktivneje sodelovala v prometu in s tem pri pospeševanju pridelovanja žiita. Dosedanji režim v .prometu > žitom n,i omogočal niti približno normalnega oskrbovanja podjetij živilske industrije in drugih potrošnikov s potrebnimi: količinami koruze, ‘ječmena, ov- sa i‘d. Zaradi tega je postalo ogroženo de’o takan podjetij in so se morali izvajati tudi posebni ukrepi, da bi se posameznim takim podjetjem Vsaj - do določene mere omogočilo delo. Medtem pa je taka delna ureditev vodila do novih težkoč v prometu z žitom. Ob upoštevanju navedenih problemov so bili potrebni določen,; ukrepi, ki bodo vplivali na normaliziranje prometa z žitom ter omogočili kmetijskim zadrugam in pooblaščenim trgovskim podjetjem, da postanejo nosilo! iniciative v nakupovanju dm. prometu • z žitom. Veeruv %n danes Spsraauns z ZBS e dobavi kmsišj3kiii presežkov BEOGRAD, 2. nov. — Pričakujejo, da bodo jutri v Beogradu podpisali sporazum med vladama ZDA in Jugoslavijo o dobavi kmetijskih presežkov Ea leto 1S56 . i*n.-prvo polovico 1557.. leta. Tu je mišljena dobava pšenice, masti, olja in bombaža v vrednosti okoli 100 milijo-nov dolarjev. Tozadevni razgovori so bili v Beogradu pretekli ;n ta teden. Računajo, upoštevajoč tudi dobave živil iz drugih držav, da bodo potrebe Jugoslavije s tem pokrite do kanca prihodnjega leta. Pričakujejo, da se bodo še ta mesec v Beogradu začed razgovori med obema vladama o sklenitvi 'obsežnejših sporazumov, ki bi zadovoljili jugoslovanske potrebe za več let. Te razprave so zasnovane na znanih jugoslovanskih načelih., k; predvidevajo poglobitev, gospodarskega sodelovanja z ZDA, šn na izjavi, ki jo je sredi oktobra dal predsednik Eiserdvvver. (Jugo-pres) Kongres Zveze borcev BiH SARAJEVO. 2. nov. Tretji kongres Zveze borcev NOV v Bosni in Hercegovini se ie danes sestal v Sarajevu ob prisotnosti ctkoli 300 delegate.'-. -Kongres bo razpravljal o poročilu glavnega odbora in o bodočih nalogah, ob koncu pa bo izvolil nov glavni in nadzorni odbor. Kongres je dvoril predsednik glavnega odbora Bosne in Hercegovine D juro Pucar, nakar so prebrali pozdravno pismo predsednika republike Tita. Plenum CK Ljudske mladine Jugoslavije BEOGRAD, 2. nov. Central-■ ni komite Ljudske mladine Jugoslavije bo ime! svoj plenarni sestanek v prvj polovici januarja. Na njem bo razpravljal o organiziranju zvezne delavne akcije v prihodnjem letu, o idecloško-političnem delu v. mladinski organizaciji, posebno pa o seznanjenju mladine z aktualnimi političnimi dogodki, kakor tudi o marksističnem _ izobraževanju mladine' in 'o teoretičnem izobraževanju vodilnih kadrov. Kakor je znano, je plenum CK Ljudske mladine Srbije predlagal, naj bi letos organizirali veliko zvezno delovno akcijo, pri gradnji kanala Donava — Tisa — Donava, vendar pa CK Ljudske mladine Jugoslavije tega predloga ni sprejel. Kakor Izjavljajo v centralnem komiteju še ni določen objekt, ki bi ga grahki. kar pa bodo storili do se- slanika plenuma. Drugi zvezek Enciklepije Jugoslavije Zagreb, 2. nov. V založb.; Le-' ksifcografskega zavoda FLRJ bo izšel ob koncu meseca drugi zvezek Enciklopedije Jugoslavije. Na več kot 700 straneh velikega formata bo vsebovala ta knjiga pojme od »Bosna« do »Dioklecijanova palača«. Izmed večjih člankov so v, tem zvezku zlasti pomembni popolni opisi dveh jugoslovanskih republik —’ Bosne dn Hercegovine ter črne gore z zelo izčrpnimi podatki o zgodovinskem, gospodarskem kulturnem in družbenem razvoju in življenju. Poleg velikega števila članov in monografij o uglednih osebnostih in dogodkih za jugoslovanske narode vsebuje drugi zvezek enciklopedije Jugoslavije trudi dva velika članka o borl-garsko-južnoslovanskih in češko- slovaško-južnoslovanskih odnosih. kulturnih zvezah in vplivih v preteklosti. Poseben članek je posvečen časopisom, fci so izhajali od najstarejših časov na področju vseh jugoslovanskih republik. Zato določajo novi predptei naslednje ukrepe: 1. Kmetijske zadruge in pooblaščena trgovinska podjetja bodo mogla odkupovati vse vrste žita po cenah glede na tržne pogoje. Te gospodarske organizacije se bodo dogovarjale o cenah; po katerih bodo nakupovale rito. -Tako dogovorjene cene ne bodo obvezne za nakup žiita od kmetijskih posestev, kmečkih delovnih zadrug in ekonomij, ki pravzaprav nastopajo na trgu kot veletrgovci. 2. Tako nakupljeno iilto bodo kmetijske zadruge in pooblaščena trgovinska podjetja prodajala prosto po cenah glede na tržne pogoje. To pomesti,'da smejo v novih okoliščinah -poleg pooblaščenih trgovinskih podjetij tudi kmetijske zadruge -kupovati in prodajati vse vrste rita na svoje ime i® svoj račun po tržnih cenah. Predpis,: določajo, da se tako nakupljeno žiito (pšenica in rž) prodaja samo v zrnu, v celotnem ,prometu do skrajnega potrošnika. Tako nakupljeno Zlito bo služilo predvsem za oskrbovanje industrijskih podjetij » surovinami kakor tudi za dopolnilno oskrbovanje kmečttegn prebivalstva v nežitoFodnih krajih, ki se je j doslej oskrbovalo prav tako v dopolnilnem oskrbovanju ali v -nekontroliran ein prometu, namreč mimo trgovinske mreže in kmetijskih zadrug. Na ta -način se izpolnjuje tudi dosedanja izbira ždita, ki •• prodaja po trgovinski mreži. 3. Mestno prebivalstvo z e bo oskrbovalo z amojco in kruhom še nadalje z uvoženimi količinami pšenice in količinami, dobljenimi iiz mlinske merice, -na dosedanji način. To pomeni, da . bodo dosedanje cene moke in kruha ostale neizpremenjene. 4. Ker je nameravan odkup po tržnih cenah, odrejajo predpisi, da se vsem proizvajalcem, ki so kontrahirali in že dobavili žito trgovinski mreži, povrne razlika med. doslej do-ločeno x ceno in ceno, po kateri se bo v' bodoče odkupovalo žiito. , i 5. Za .pšenico in rž je dvojna tarifa za prevoz v železniškem, pomorskem, rečnem in cestnem prometu. Po novih predpisih bodo kmetijske zadruge in ekonomije plačevale redno tarifo za prevoz žita za razliko od dosedanjih predpisov, po katerih so te organizacije plačevale prevoz pšenice in rži po višji tarifi. Izpremembe v režimu prometa in cena žita zahtevajo, tudi izpremembe v dosedanjem režimu kontrahrranja. teh pridelkov. Zato je državni sekretariat za blagovni .promet izdal no-, ve predpise o kontrahiranju, ki so prilagojeni novim pogojem prometa z žitom. Po dosedanjih predpisih so žito kontrahirali po vnaprej določenih cenah, ki niso bile. do-. volj stimulsitivne za pridelovalca. Po novih predpisih se kontrahiranju prizna primemo mesto v prizadevanjih za napredek kmetijske proizvodnje in ureditev žitnega trga. Zato bodo kontrahirali po cenah, za katere so odgovorne KZ in druga pooblaščena podjetja s pridelovalci. Ako- bodo na trgu .cene žita v času dobavljanja kontrahirarih količin večje .kakor dogovorjene cene, bodo organizacije, pooblaščene za kontirahiranje, plačale dobavljene kontrahirans količine po višji ceni. Ako bodo v času dobavljanja kontrahiramega žita odkupovale gospodarske organi-zarije žito po cenah, ki so nižje, kakor dogovorjene, bodo proiz-vajalcem-kontrah.ento-m plačevale dogovorjeno ceno. Razen tega je pooblaščenim odkupnim podjetjem dana možnost kontrahirati žito s kmetij- Olajšave za potrošniške kredite BEOGRAD, 2. nov. Narodna banka Je sklenila, da bo ihnično delo v zvezi z odobravanjem potrošniških kreditov reinesla na gospodarske orga nizacije in ustanove, ki se ra i zanimajo. Zamišljeno je. da, bi na sedežih Narodne 'banke depali ipegodbe z gospodarskimi organizacijami 'in ustaeio-ansi, da bi same odobravale potrošniške kredite vsem de-ivcem in uslužbencem. Ta ukrep Narodne banke, ki ij b; ga izvedli v sodelova-u z gospodarskimi organiza-jami in ustanovami naj bi •ipomogel omiliti naval po-DŠnikov na urade banke, ker ira normalno delo bančnih lužbencev in zavira ©Sobranje kreditov. Gospodarstvo imelo od tega vsekakor vete koristi, ker bi onemogoči.i ipotrebno izgubljanje časa z obravanjem potrošniških kre-tov. • V Narodni banki poudarjajo, l v sedanjfh okoliščinah ■ .ne. vtib in*. &*w/V)&en način po- spešiti odobravanja potrošniških kreditov. Oddelk; za potrošniške kredite nimajo dovolj prostora, v nekaterih krajih pa so nameščeni v takih poslopjih, ki ne dajejo, osnovnih pogojev za normalno delo. Na podlagi pogodb, ki bi jftt sklepale Narodna banka in gospodarske organizacije ter ustanove, bi potrošniki izpolnjevali v podjetju vse obrazce -za prejemanje kredita *n sprejemale denarne čeke.. V nujnih-■ primerih, kakor so bo.ezen,-smrt .in-drugo., b; se mogli .de-, , lavci in' uslužbenci 8e 'aadaljf neposredno obračati v banke, da bi čimprej dobili zaprošeni kredit. Jugoslovanska zastopnika na konfarenci Interparla-mentarne unije BEOGRAD; 2. nov. — Jugoslovansko skupino na letni kopfe-renci Interpar.amentarne unije bosta vodila Vladimir Simič, podpre ds ed ni k zvezne ljudske skupščine/ in dr. Vla-. dimir Bakarič, predsednik ljudske skupščine Hrvatske. Na dnevnem redu konference bo gospodarski, politični in -socialni razvoj držav in področij Afrike ter Azije, kakor tudi razorožitev *n mednarodna zaščita pravic človeka. (Jug-o-pres) ; .. akimi zadrugami po pogojih, o katerih, se med seboj dogovor« tako glede cen kakor tudi drugih okoliščin. Z novimi predpisi j e dana pomembne vloga zadrugam, da a ko nit radiranjem znatno prispevajo k .pospeševanju proizvod-... bodo imele v novem sistemu -.yeč materialnih -.a izločanje sredstev, namenjenih za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Kmetijske zadruge; bodo postale glavni činiitelj v ' trgovini z žitom domače proizvodnje, kar bo pripomoglo k normalnemu razvijanju prometa z žitom. Pri tem je treba poudariti, da ni nobene bojazni, da. bi sproščeni promet- z ; žitom domače proizvodnje • negativno vplival na prehrano mestnega prebivalstva, ker »e prodajne cene kruha in moke ne izpreminjajo in ker so v ta namen zagotovljen« zadostne količine žiita. Tak promet * žitom ho pozitivno vplival ria žitni trg, usmeril bo promet po socialistični mreži in ustvaril boljš« pogoje za dopolnilno oskrbovanje, zlasti v ne-ži tono do ih krajih. Tak režim v prometu z žitom domače proizvodnje pomeni vsekakor korak naprej glede na dosedanji režim prometa in cen žita. Novi ukrepi, ki bodo v najkrajšem času izvedeni za napredek kmetijske proizvodnje, ob 'upoštevanju rezultatov, ki se pričakujejo od takega režima v prometu z žitom, bodo ustvarili boljše pogoje ža povečanje proizvodnje, kar bo o-mogočilo, da bomo v bližnji bodočnosti prešli na povečan ln prost promet z "Žitom. . V četrtak, na Dan mrtvih, so bd»« v vseh krajih Sl-ov«nije spominske svečanosti ob grobovih padlih borcev. NOV. kakor tudi' pri spominskih ..pide šfiah, ki spominjajo na dogodke iz herojske, borbe naših ljudi. Pri dopoldanski svečanosti ■a Urha pri Ljubljani s« J« zbralo nad tisoč ljudi, ki so prihitel; s šopki cvetja, da. bi počastili žrtve za našo svobo-dd. Potem, ko je godba odigrala žalno koračnico, je spregovoril'tov. Miha Berčič. Po njegovem govoru je godba zaigrala žalostinko, zastopniki ob.a-sti, množičnih organizacij in ustanov pa so položili vence pred spomenik. Ob 10. dopoldne je bila spominska svečanost ob grobnici narodnih herojev v Ljubljani. Ko je godba JLA' Igrala žalne koračnice, sta člana Mestnega gledališča recitirala pesmi, posvečene spominu padlih, zastopniki ob.asti. množičnih organizacij ln drugi pa so obložili* spomenik s venci in šopki -cvetja.. Spomin narodnih herojev je počastil z žalostinkami tudi invalidski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca. Ob 11. dopoldne «e je zbralo več sto ljudi v G ram osmi jami, kjer je bilo med vojno postreljenih nad 190 talcev. Sorodniki žrtev so okrasili skupni grob s cvetjem. Ttfavzo6i sor bili zaštop-nlki občinskega ljudskega odbora Bežigrad, množičnih orga-niž-acij in ustanov na področju bežigrajske občin«, ki »o počasti,! spomin žrtev fašističnega nasilja. Popoldne ob 15. se je zbrala na Zalah da. je bilo poveljstvo; nad britanskimi in francoskimi' silami, poverjeno britanskemu generalu Siru Charlesu' Keightleyu, ki od leta 1953 poveljuje britanskim kopenakim silam na Srednjem ;vj^(>d.tj, . ... Ob ll, uri ’ „ . .... Izraelski. radio poroča, da bo področje Gaze v kratkem popolnoma odrezano od Egipta. - Ob 12. uri Izraelski radio poroča, da sta bili sestreljeni še dve egiptovski letali, od- katerih je "bilo 'eno »Mig Ji5«. Doslej, je • bilo sestreljenih skupno 7 egiptovskih letal. Ob 12.3» uri Kairski radio poroča, da ao bili vsi člani nacionalne garde pozvani, naj se takoj javijo v» svojih bazah. Ob IZ. 43 c url Vse področje Sueza Je ▼. alarmu. Prepovedano je bilo kroženje med Ismailio, Fort Saldom in Suezom, e-Ob 13.3». url Izraelsko sporočilo pravi, da so izraelske čete prodrle do pasu 10 milj od Sueškega prekopa, ki je bil določen v britansko-franco-skem ultimatu ter. da so egiptovske sile na Sinajskem polotoku že »dejansko premagane«. Ob 13.45 uri Kairski radio prenafia sporočilo glavnega štaba egiptovskih oboroženih sil, v katerem je rečeno, da so na Sinajskem polotoku v teku ostre borbe med egiptovskimi in »sovražnikovimi« silami. Sporočilo dodaja." da je bilo sestreljenih .1(5 sovražnm letal, Egipt pa je izgubil dve letali. Ob 14.3» url Kairski radio je prenašal sporočilo glavnega štaba egiptovskih oboroženih - sil, v katerem je rečeno, da imajo egiptovske sile popolno nadzorstvo nad položajem, ki je nastal z nenadnim izraelskim napadom 1 na egiptovsko ozemlje. Sporočilo dodaja, da • ni nobene nevarnosti Sueški prekop in da nič ne ovira plovbo po prekopu. Sporočilo pravi, da so egiptovske oborožene sile zmožne zaščititi' prekop pred vsakršnimi okoliščinami. Hkrati je egiptovski prosvetni minister izdal ukaz. da se zapro vse univerze in srednje šole, da bi se študenti in profesorji lahko priključili nacionalni gardi. Poročajo dalje, da-je bil objavljen odlok o splošni mobilizaciji in da so bili podvzeti vsi ukrepi za obrambo. Po kairskih sporočilih so bile izraelske enote na južnem delu Sinajskega polotoka uničene. Borbe so sedaj v severnem delu. kjer so egiptovski položaj posebno močni. Ob 15. uri Britansko obrambno ministrstvo Je po radiu jn vseh drugih razpoložljivih komunikacijskih sredstvih objavilo proglas, v katerem je rečeno: »Pozivamo vse civiliste v Egiptu, naj se v njihovem interesu drže daleč proč od egiptovskih letališč od sedanjega trenutka in vse dotlej,, dokler egiptovska vlada ne bo' sprejela zahtev, ki sta jih 30. oktobra postavili britanska in francoska vlada. Ob tej uri Je kairski radio prenehal z oddajanji, kar je,znak, da se je pričel zračni alarm v eeiptovski prestolnici. ' Ob 15.1» uri Izraelski radio poroča, da“ je-bila na poti od Ismallije proti vzhodu napadena - velika kolona egiptovskih motornih vozit. Ob 15.3» uri Egiptovsko sporočilo poroča o borbah z Izraelci 85 km v notranjosti egiptovskega ozemlja med El: Auja in Abu, Aweigila vzdolž ceste proti Ismaliji. Ob 17. uri Is dobro obveščenih virov se Je. zvedelo, da ao Izraelske čete zlomile egiptovski j odpor pri Abu Ageila. Ob lf.M «1 Iz Alžlre Je odplule proti Sred-Bjem vzhodu trj^oooeka bojna lad- ja »Jean Bart« (39.750 ton), ki prevaža oddelke prvega polka padalcev tujske legije in .mornariške komandose. Ob 19.3» url Francosko Obrambno ministrstvo Je izdalo uradno sporočilo, da so se začete kombinirane britansko- francoske letalske operacije proti posameznim ciljem na področju Sueškega prekopa. Operacije so se začele ob 17.48 uri. . Agencija. AFP pa hkrati poroča-' iz ' Nivosije o" 'Uradnem sporočilu zavezniškega štaba na Cipru, da' se je začela »zavezniška letalska ofenziva proti vojaškim objektom . v Egiptu«. Ob 2S.5A url ' Egiptovski radio poroča, da so: bila hkrati bombardirana mesta Kairo, Aleksandrija, Fort Said, Ismailija, Suez. Dodaja, 'da je bilo pri britanskem bombardiranju na Kairii ubitih 7 oseb. Iz Kaira poroča Reuter, da sta britanska in- francoska ambasadi v tem mestu zažgali vse tajne dokupiente. Poroča tudi o nadaljevanju operacij na sinajskem ■ polotoku in pravi, da so posebno težke borbe na cesti od Avdte do tsmailije. Ob 2«, url v francoskem obrambnem ministrstvu'formalno pojasnjujejo, da so imeli letalski napadi na Egipt 31. oktobra zvečer ca cilj samo vojaške objekte. 1. NOVEMBRA — Ob 0.45 uri Uradno je bilo sporočeno, da so bombni napad na vojaške objekte v Egiptu izvedla reakcijska letala »RAF«. Posaaun je sporočila, da je bil napad izveden z velike višine. Ob 2.2» url Admiraliteta poroča, da Je angleška- križarka »New Foundland« potopila egiptovsko fregato. Ob Ml url Glavn.; štab zavezniških »11 v Nicosijj poroča, da se ie bombardiranj e začelo ob zon in da ao bila napadena letališča Aknama to Inehass v bližini Kaira ter Abu-sueir »n Kabnd, bivše baze RAF na področju Sueškega, prekopa. . Ob 5.2» uri sirijsiki vodeškS predstavnik je »javil po ra.ddiu, da so se . sirijske vojaške patrulje v teku n.oči spo- .'padile ,s pripadniki! izraelskih sil na jugozahodni meji. Dodal j«, da Izrael na ta nad n razširja svoje -ag.iesivne namere - tud,i proti Siriji'-. Nekatere si.ri j sike enote so. prodrle na izraelsko ozemlje, da bi okrepile položai na tem delu fronte. Izraelske enote so skušale -'Obkoliti arijske- m jim onemogočiti' umik, toda »'.'i-ijekim enotam je kljub temu uspel umiik brez .izgub nazaj v svoje baze. Ob 10. ur' . Iiraelsk.i vojaški predstavnik je izjavil, da je izraelska vojska da-, vi zavzela Raifah, ki leži južno od demuliitairieirane cone na področju Gaze. Egiptovske enote so »e umaknile proti morju, kakor Je izj arvla izraelski predstavnik. -Ob 12.30 uri Egiptovsko vrhovno poveljstvo Je »poročilo, da so britanski :n . francoski bombniki nadaljevali c napadi na egiptovska letališča vso preteklo noč. V sporočilu Je dalj e rečeno, da so eskadr-Me francoskih letal sodelovale skupno z iz-- čadskimi letali' pri napadih na . egiptovske kopenske sile v sinajski puščavi. Egiptovsko* letailstvo In protiletalsko topništvo Je doslej- uspelo uničiti 25 odstotkov letal vsega izraelskega letalstva. Spo- ’ roč-en o ie tud7. so bila doslej prepuščena poklicnim vzgojiteljem. Prav nič čudno ni zato, da se raje nagibajo k lažjim nalogam. Osnoven pogoj za dobro delo šolskih odborov je. vsekakor stalno seznanjanje članov z vsemi problemi šole, jasna predstava. kaj hočemo "n pričakujemo od šo,e, in ne nazadnje tudi vzdušje in odnosi med šolskim odborom in prosvetnimi delavci, ki omogočajo svobodno razpravljanje o vseh učno vzgojnih problemih. V zadnjem času so vse pogosteje, zlasti v razvitejših • krajih ljubljanskega okraja, dajali na dnevni red šolskih odborov tudi razna vzgojna vprašanja., kot na pr. disciplino učencev, učne uspehe, razne prekrške, (izključitve iz šole) izvenšol-sko delo mladine in pionirjev, pouk ročnega dela in strokovnih predmetov, nadalje razna socialno—zd ravstvena vprašanja, probleme vzgojno zanemarjenih otrok in podobno. Vse to kaže na dokaj velik napredek v delu ‘šolskih- odborov, vendar po načinu, kako so se posamezna vprašanja obravna- vala, Se ne moremo reči, da-so šcuski odbori prodrli v bistvo vzgojnih problemov. OD MATERIALNIH K UČNO-VZGOJNIM PROBLEMOM . Šolski odbori se bodo lahko v svojem bodočem delu bolj kakor doslej opirali na načela, ki jih predvideva reforma osemletne obvezne šole. Ob vskla-jevanju teh nače. z dosedanjo prakso bodo nedvomno naleteli na številne "zastarele metode, nesocialistična načela, idejne nejasnosti in podobno. Šolski odbori doslej še niso obravnavali odnosov med profesorji in dijaki, čeprav se v teh odnosih .še marsikje kažejo stara naziranja, po katerih ne more dijak aktivno posegati v učno-vzgojnl proces. Prav tako šolskj odbori niso razpravlja ,i o pouku tistih predmetov, kjer še imamo primere neznanstvenega ali omalovažujočega obravnavanja snovi, ki je za oblikovanje svetovnega nazora in patriotsko vzgojo izredno pomembna (na pr. poučevanje zgodovine NOB. ki se marsikje obdela formalno v nekaj urah na koncu leta, dalje primeri neznanstvenega podajanja snovi iz biologije, zanemarjanje in podcenjevanje pouka geografije Jugoslavije ‘ itd.). Pri obravnavanju učnih usnehov bi mo-mora.i šolski odbori globlje pregledati, kakšno je dejansko znani e učencev, ki se ne da izraziti v odstotkih, ocenimo ga pa lahko po tem. koliko si učenci s tem znanjem pomagajo pri delu ali nadaljnjem študiju, nadalje, kako je * moralno in Idejno politično vzgoj-o mladine. kakšno je zadržanje otrok In m.ad&ne, kakšen je njihov odnos do domovine, koliko in kako jih Sola seznanja z našo socialistično stvarnostjo, kakšni So odnosi med samimi učenci itd. Šolski odbori bi morali opozarjati na vse nepravilnosti, ne da bi globlje posegali - v učno vzgojne metode, in pri vzgojiteljskem kadru vzbujat« občutek večje družbene odgovornosti za njihovo delo. PREVEC OBRTNIKOV v Šolskih odborih vajenskih Sol Vajenske, žole.v -jubljanskem okraju še danes nimajo svojih lastnih prostorov, temveč se vse stiskajo PO neprimernih stavbah, brez najosnovnejših pogojev za uspešen pouk in vzgojo. — Delokrog šolskih odborov na vajenskih šolah sega tud« v delavnico, na odnose med mojstrom, pomočnik} in vajencem. Tu pa je šs mnogo nepravilnega, nevzgojnega in protisocialističnega delovanja. Spričo vseh teh nerešenih problemov je potrebno skrbno izbirat« člane šolskih odborov na vajenskih šolah. Ponekod so bili primeri, da so v te odbore priš,i sami obrtniki — bodisi kot zastopniki vzgojiteljev, staršev, zbornice ali zborov volivcev, pač po načelu, da obrtniki vajenske problem« najbolj poznajo. Nemogoče je od takih šolskih odborov zahtevati, da Obeova prog, voz in šolanje na seji upravnega odbora Direkcije jug. železnic Na zadnji seji upravnega odbora JJjrci.-i.cije jug- železnic v LjuoiJan1 je biio v ooravnavi, kakor smo že poročali, izvrševanje piana investicij gospodarskLii podjetij skupnosti, vprašanje strokovne vzgoje in številčnega stanJa kadrov in drugi problemi na naših železnicah. Letos so bi-ia v načrtu kot naj-vcoja investicijska dela remonti prog, da bi proge postopno usposobili za večje brzine in tudi udobneje potovanje. Res da pri nas še manjka potrebne mehanizacije za taka dela, vendar so letos prenehali s starim načinom de- kov itd. če bi sedaj uvedli na železnici 208 urno zaposlitev, kot se predvideva, bi morali povečati delovno silo za Id odstotkov. 2e sedaij pa je težko dobtti ljudi s' potrebno šolsko izobrazbo, kakor je predpisana v novem pravilniku o strokovnih izpitih osebja na J2. Tudi za osebje, ki je sedaj na Železnici, so zaradi tega pravilnika velike težave, ker mnogi nimajo predpisane šolske izobrazbe in si jo morajo še pridobiti, če hoče.jo strokovno napredovati. Praksa kaže, da so določbe tega pravilnika za sedanji kader prezahtevne, saj so morali iti že mimo oogojev upravljanja na železnici, da se predpišejo prehodne določbe k pravilniku za kader, ki sedaj uspešno opravlja naloge, nima pa predpisane šolske kvalifikacije. Prej so bili potrebni tečaji za strokovno izpopolnjevanje teh kadrov. Potrebno bi bilo izvesti tudi novo sistematizacijo delovnih mest. Da bi zagotovili manjkajoči tehnični kader, je direkcija sklenila ja ‘potrebe podjetij na terenu pogodbe s 108 štipendisti, ki bi po končanem študiju službovali na železnici. To število bi bilo v glavnem zadostno, če Di bodo revolucionarno ln nepristransko reševal« vajenske zadeve (primera prezaposlenosti, neizpolnjevanje zakonitih predpisov, socialistične vzgoje itd.). Prav na teh šolah ao bili tud: primeri, da so Sorski odbori prekoračevali svoje pristojnosti in močno kazali težnje privatnih obrtnikov. Pri volitvah novih šolskih odborov bi moral« zato za vsako šolo posebej temeljito. pretehtati, kateri člani bodo sposobni nepristra--'-' reševati številne pereča vprašanja vajenskega življenja v šoli m delavnici. KAKŠNE LJUDI V ŠOLSKE ODBORE Izmed 2224 članov šolskih odborov so 581 imenoval ljudski odbori na predlog svetov za prosveto in kulturo, na zborih volivcev Izvolil} 1084 članov, delavski sveti so imenoval* 138 članov, učiteljski in profesorski zbor} so izvolili 39« predstavnikov, šolske skupnosti dijakov na gimnazijah in na srednjih strokovnih šolah pa 45 svojih predstavnikov. Po socia.nem sestavu Je v sedanjih šolskih odborih 280 delavcev, 1073 prosvetnih delavcev in nameščencev, 504 kmetov. 123 obrtnikov. «7 upokojencev in 197 drugih poklicev. V šolskih odborih je 575 žen«, irazen tega Ima «9 odstotkov članov šolskih odborov lastne otroke v šolah, kjer so člani šolskih odborov. Iz dela šolskih odborov je razvidno, da primanjkujejo predvsem ljudje,, ki bj bili sposobni samostojno in smelo dajati na dnevni red števMne pereče vzgojne probleme na šolah. predvsem gimnazijah, jih objektivno ocenjevati ter uveljavljati svoje predloge. Zal so danes šolski .odbori vse preveč svetovalci ali celo le pomočniki šolskih vodstev za reševanje materialnih problemov, -vse. premalo pa se uveljavljajo kot aktivni pobudnik} za rešitev številnih nerešenih izobraževalnih. vzgojnih *n drugih problemov. Zato je potrebnio, da pridejo v šolske odbore ljudje, ki niso osebno prizadeti pri šolskih problemih ali neposredni izvrševalci vzgojnega dela v šoli in zato lahke nepristransko s širokega družbenega stališča presojajo posamezne vzgojne probleme in dajejo učnemu osebju naloge, ki izhajajo iz življenja -in potreb družbe. Zato bS bilo pri- KPLTPBjMI KAŽtlliEDl J Namesto HritiHe javih umetnosti v ega spoznavanja omejene in to 'prav zaradi tega, ker je umetnost najsubtilnejše sredstvo intelektualnega občeva-ija. Zaradi, te svoje vloge, ki je najosnovnejši namen umet-losti, le-ta ni vezana samo na imetnika: mar naj umetnina ilemeniti samo njega?! Nasprotno! Umetnina je izraz imetnikove dobrote in plemeniti misli, je posrednik njegove vzvišene človečanske ideje in prizadevanja, ki naj ljudi vodi predvsem k poštenim in doveškim medsebojnim odnosom. Sedaj vemo, katera umetnina je dobra: tista, ki priza-lene čustva gledalcev. To čustveno vznemirjanje je prvenstvene važnosti pri zvezi med umetnino in opazovalcem. Razumski odziv na umetnino je povsem drugotnega pomena: čustvena prizadetost more po določenem časovnem presledku povzročiti tudi razmišljanje, nekakšno primerjanje z lastnimi izkustvi iz življenja in to . pri vsakem gledalcu na drugačen način, odvisno od njegove življenjske zrelosti in duševnega bogastva. Čim več ljudi prizadene umetnina in čim močnejša je čustvena, iz-podbuda, ki jo more dati umetnik s svojim, delom, tem tem, za čemer hrepeni vse člo- si, da umetniki nimajo moči in veštvo, če me njegova dela ni- sposobnosti, da bi jih rese\ ais • ’ • ** in se izgovarjajo, češ tu je že vse rečeno in dognano, bodisi, da so se dali brez razmišljanja voljno potegniti v nadvse prijetni svet »modernega izraza«, kjer sedaj napadajo mline na veter, se trapijo s problemi iz geometrije ali pa, s posnemanjem »izraza« ponižujejo umetnost do stopnje, ki gre predšolskim otrokom. Po jraz-stavah moremo opazovati d‘^la; katerih avtorji se branijo dfStj. kakršno koli pojasnilo, kajti, pravijo, s tem bi umetnina izgubila ves svoj smisel! Prepuščeno je slučaju, kaj bo gledalec občutil ob umetnini. Moderna umetnost in kot skrajni odraz idealistične filozofije v umetnosti — čista abstraktna umetnost vodi gledalčevo fantazijo v irealen svet, v zasanjano blodenje domišljije, ki je od življenja povsem odrnak- so prizadela. Prav gotovo pa bom prepričan, da to ni bil umetnik, .še posebno, če so tudi drugi ljudje do njegovih proizvodov povsem ravnodušni. • Dandanes so vprašanja okoli umetnosti silovito zapletena in nadvse kočljiva. Merila, s katerimi moremo presojati umetnine, sp različna in nemalokrat tudi povsem nasprotna. Menim, da je v današnji umetnosti našla odraz predvsem borba dveh filizofij: skrajnega spekulativnega idealizma in zaverovanosti v »drugi« svet, katerega predstavna oblika za nas ni važna, ker je lahko mnogotera, pa vendar v svoji irealnosti v bistvu samo ena, in treznega, materialističnega pogleda na realni svet. Tako je razvoj umetnosti prišel do današnjega položaja, ki ga menda ni treba podrobneje njeno. Umetnost je prispela do opisovati. V popolni zmedi, ki razkroja oblike, barve ,ri — vlada dandanes v umetnosti, si je mogel marsikdo vede ali nevede po krivem prilastiti pridevek umetnika. Morda je bila temu vzrok premišljena špekulacija, morda nejasno in neopredenjeno čustvo brez določene smeri in zavestnega ci- »Med gorenjskimi partizani« la m uvedli novega, s katerim so pravilnika, če so hoteli dobiti po- vsi po opravljenem študiju tudi poroSljivo. da pride v šolsko do-egli potrebno kvaliteto . -del. Glavna popravila prog so izvršili na dveh tirih na postaji Zidani most, na levem tiru od Hrastnika ■do Trbovelj - rudnik, in od Tr-boveij do Zagorja, na postaji Sava in na levem tiru od Litije do Kresnic, na delu od Logatca do Rakeka s,o izmenjali tirnice v zunanjem traku lokov z novimi, pri Gornjem Ležečem pa 3e v teku glavno popravilo z novim materialom. Na prog1 Pivka - Reka je dalje dokončano glavno popravi-pravilolo pri Ilirski Bistrici, v teku pa so še dela pri Šapjanih in na progi Ljubljana — Jesenice ;e dcikončano glavno popravilo med ■Kranjem in Št. Joštom. V poročilu direktorja in v razpravi je biio poudarjeno, da so to pomembni upehi letošnjih investicij in da bodo prihodnje leto s tem nadaljevali upoštevajoč vse nepravilnost; in izkušnje, k j so jih prt tem dobili. predvsem neogibno potrebno, da žel. podjetja — izvajalci dobijo pravočasno letne načrte ki morajo biti realni. Letošnji načrt postavljen od Generalne direkcije je bil nerealen glede na obseg dela in finančna sredstva zato je od predvidenih 82 ken remonta po petih rebalansih ostalo v načrtu le 34 km. Posledica tega spreminjanja je bil dokončen načrt sprejet šele sredi 3eta in je samo ugodne- jesensko vreme omogočilo, da so bi-ia oz. bodo dela po načrtu iztržena. Brez tehnične dokumentarne in skrbnih organizacijskih priprav, kot se je to zgodilo letos pa v bodče pojetja ne bodo smela začeti delati, kar je bil tudi sklep upravnega odbora. Popravila tovornih voz so bila nadalje ena najvažnejši nalog plana glede na velike potrebe gospodarstva zlasti v jesenskem času. Od junija dalje železnica ni mogla kriti potreb po vozovih, zato je bilo predvsem pospešiti popravila voz, razen tega pa skrbeti za hiter obtek voz v premetu, skrajšanje rokov nakladanja in razkladanja itd-, nedeljsko nakladanje itd. V podjetjih za popravljanje voz v Ljubljani Šiški, v Straži, Dobovi, Novi Gorici in v -Ptuju so z intenzivnim delom dosegli, da se je dnevno število vo-z za popravilo zmanjšalo od pribl. 1030 na 250, pri čemer moramo računati da vozov' dnevno dotekalo v popravilo. Kljub temu železnica danes ne more krit' še vedno 400 do 600 voz dnevno, kakršne so potrebe, in bo treba še pospešiti popravila, da bodo potrebe kolikor mogoče krite. V razpravi je bilo ugotovljeno, da na železnicLprimankuie zlasti, tehničnih kadrov in v nekaterih strokah kot v strojni strojevodij in y prom etn' vlakovnih odpravni- trebno število tri pr. vlakovodij in jih prepustiti k izpitu, s tem, da bodo nadoknadil J šolsko izobrazbo. Da bi glede na to prišli lju-d.-e do šolske kvalifikacije, so bile organizirane večerne gimnazije in različni tečaji, toda to je za ljudi, ki delajo v turnusu izredno težko 'n za marsikoga prav nemogoče, upoštevajoč vožnjo v službo i. dr. Zato je potrebno, kar so ugotovili že razni organi samo- res -.delali na-žeieznici. .vendar se je ugotovilo, da nekateri štipendisti zaostajajo, da ne opravljajo izpitov, posebno končnih in da hočejo biti zaposleni v Ljubljani. Železnica pa potrebuje kader v podjetjih in enotah na terenu. Zato bo potrebno v štipendijskih pogodbah določiti tudi enote oziroma podjetja, kje naj bi «e kandidati zaposlili, da se tako zagotovi njihova zaposlitev br. odbore pole?- prosvetnih delavcev in staršev tudi mnogo ve” ljudi iz neposredne proizvodnje. ki bodo z izkušnjami v delavskem in družbenem upravljanju. predvsem pa z nepristranskim gledanjem na šolska orobieme. smelo - postavljali na dnevni red stvari, k} jih dane? S-, v ma-sikaterih odborih zapostavljajo. Proizvodna posvetovanja PRIPRAVA ZA DR Čeprav imamo opraviti s piščevim prvim delom — v pisanju Ivan Jan — Srečko ni novinec; poznamo ga po številnih sestavkih in spominsko-literarnih reportažah predvsem v dnevnem časopisju. Če povemo še to, da je avtor samouk, izšel iz proletarskih vrst, vemo za uvod pravzaprav dovolj. Zdaj lahko na kratko in z malce kritičnim pogledom pregledamo njegovo pisanja. V prvem delu prevladuje želja po študijski obdelavi snovi, ki naj bi zajela vso Gorenjsko, v prvi vrsti pa gornji Jel, področje nad Kranjem. i’e smeri se drži nekako prvi dve le.ti osvobodilnega boja ali do obdobja, ko je popadala prva vrsta najvidnejših organizatorjev in voditeljev upora. Kasneje pa posredno ali neposredno prevladujejo avtorjevi spomini. Iz prvotnega, širšega panoramskega gledišča na celotno gibanje se namreč vedno bolj usmerja na posamezne človeško in literarno zanimivejše dogodke, kot je na primer herojski boj trinajsterice na Okroglem in podobno. To prehajanje je sicer razumljivo, ni pa povsem opravičljivo. Avtorju so bile kajpada stvari, ki jih je sam do- varnejše orožje sovražnika. Tu sem sodi deloma tudi belogardistično delovanje, ki pa je že bolje in preglednejše obdelano, zlasti v trikotu: Kranj, Kamnik, Storžič. Dobro so osvetljene nekatere strani kadrovskih vprašanj, potem življenje zapornikov v Begunjah, zlasti pa sta impresivni svetli podobi vodilnih aktivistov Godca in Metoda. Kn jigi ne bi bilo v kvar, zlasti v začetku, če bi bila malce bolj strnjena, tu in tam se kakšna misel ponavlja. A ne glede na to bodo poznavalci prilik, kakor ..tudi tisti, ki so jim razmere povsem neznane, knjigo z zanimanjem prebrali od prve do zadnje strani. Za Jana samega je knjiga dragocena šola, ki mn bo oh kritičnem pretresu pokazala tako šibkejšo kot krepkejšo plat pisanja in tu se zdi, da bo pripovedništvo odtehtalo. In morda ni slabo, da je tako, kajti potem ni tvegana napoved, da bo Jan v tej smeri še kaj -kvalitetnega pokazal. Knjigo je založilo -časopisno, založniško in tiskarsko podjetje Gorenjski tisk v Kranju, kar je vsekakor razveseljivo in bi bilo prav, da tudi drugje lokalni tisk pobudo po- j: na. „ i,«,**,. daje. v. xi. v čili Mariboru so te dni zaklju-14-dnevna proizvodna posvetovanja, ki jih je po sklepu OLO sklical Zavod za gospodarsko planiranje. Skupno s predstavniki vseh industrijskih in prometnih podjetij v okraju so proučili možnosti za čim ugodnejše gospodarske rezultate v letu 1957. Poleg direktorjev in predsednikov delavskih svetov so se teh posvetovanj udeleževali podpredsednik OLO Tine Lah, zastopnik sveta za industrijo in predstavniki zavoda »a gospodarsko planiranje s oirr-Vtorjem Zdravkom Praznikom na čelu. Na posvetovanju so ugotovili za vsako gospodarsko organiza-cij-c posebej njene možnosti pr! izpolnitvi plana za leto 1956 in njene predloge za proizvodnjo v letu 1957. Proučili so glavne pokazatelje kot gibanje fizičnega obsega proizvodnje, delovne sile, proizvodnosti. prodaje, rentabilnosti, izvoza in investicij. Posvetovanja ao temeljila na smernicah nove gospodarske politike im na smernicah, ki jih je dal OLO vsem gospodarskim orgapizacijam ob analizi izpolnjevanja družbenega plana v letošnjem prvem polletju- Udeleženci posvetovanj so prav tako upoštevali načela gospodarske politike v letu 1937,-ki predvidevajo večjo proizvodnjo, eko-nomičnejše poslovanje ln večji izvoz. Nekatera podjetja «o !e-tos zmanjšala proizvodnost dela in fizični obseg proizvodnje v primerjavi % preteklim letom, kljub temu. da so uporabljala razna visoka družbena sredstva za investicije. K tem razpravam bi bilo jtreba v bodoče pritegniti k aktivnemu sodelovanju tudi občinske ljudske odbore. 2e prvi predlogi za družbeni plan v letu 1957 kažejo, da bo fizični obseg proizvodnje neprimerno višji kot v letošnjem le-u. Značilno Je, da se je pri znatnem številu podjetij kljub 7.msnjšani proizvodnji povečalo število zaposlenih. Ta težnja s? pojavlja tudi v letu 1957. V in- dustriji mariborskega okraja se je letos povečalo število zapo-sieniii za 2,9 odst. oz. za 853 ljudi več, kot je po planu predvideno. Hkrati pa je število manj produktivne delavne sile ostalo isto ali pa se celo povečuje. Podjetja takšno stanje utemeljujejo s tem, da nimajo možnosti za odstranitev te delovne sile zaradi socialnih razlogov. Hkrati pa precej podjetij tekstilne in kovinske industrije ugotavlja, da bi z odstranitvijo te delovne sile produktivnost lahko povečal!:, čeprav bi ta delovna sila bila še nadalje na njihovem plačilnem skladu. Podjetja niso zainteresirana zmanjšati števila zaposlenih zaradi sedanjega plačilnega sistema, ki jemlje za osnovo število zaposlenih. Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da bo nov plačilni sistem • prizadel vsa tista podjetja, ki že sedaj ne bodo začela reševati vprašanja neproduktivne ali manj produktivne delovne sile. V* Tekstilni tovarni v Otiškem vrhu so utemeljili slabo izpolnjevanje plana s pomanjkanjem električne energije in preje, čeprav so bila z zadostnimi količinami preje založena vsa ostala tekstilna podjetja. Plan bi lahko izpolnili, če bi usposobili lasten generator. za kar bi potrebovali manjše investicije. Mariborska tekstilna tovarna se je dobro znašla in se v glavnem sama preskrbuje z. električno energijo. Tudi Avtoobnova si Je letos z las*-, nimi sredstvi uredila električne inštalacije. Podjetja bodo morala večjo pozornost posvečati izkoriščanju vseh virov energije (voda, električni motorji itd.). To je izredno pomembno vprašanje, saj so industrijska podjetja mariborskega okraja imela zaradi redukcije električne energije za okrog 5 m lijard dinarjev manj bruttodohodka. Podjetje Impol v Slovenski Bistrici je bilo iznajdljivo in je organizacijo proizvodnega procesa prilagrrLlo energetski bilanci s tem, da je med reduk- cijo opravilo potrebne remonte. Tekstilna tovarna v Rušah zaradi ozkegra grla v pripravi dela nezadostno izkorišča tkalnico. Z manjšim kreditom, ki bi se obrestoval že v enem letu, bi lahko izdelali letno okrog 300.000 metrov več tkanin, To bi močno zmanjšalo obremenitev drugih tkalnic, ki morajo v nekaterih primerih delati celo v treh izmenah. Podjetja še vedno nimajo pripravljenih investicijskih programov ter prihajajo na’ natečaj nezadostno pripravljena, zaradi česar njihove zahteve večkrat zavračajo. Prav tako se preveč usmerjajo na gradbena dala in na nove1 investicije, manj pa na rekonstrukcijo in na nabavo opreme. Zanimiva je primerjava v proizvodnji istovrstnih podjetij. Tako ustvarja, veležganjarna Šentilj dvakrat toliko dohodka kot živilska industrija*- Tališ v Mariboru. Kljub povečanju zalog Tovarna avtomobilov in nekatere tekstr.lne tmlarne niso zmanjšale proizvodnje, medtem ko nekatere druge tovarne proizvodnjo zmanjšujejo- M, K. izpovedi in poročila, s kate rimi tudi najbrž ne bi mogel priti povsem na kraj posameznim obdobjem kriz in vzponom gorenjskega partizanstva. Spričo tega je ostal na ‘nevarnem robu ali nikalnici, ki ga zdaj bolj potegne v dokumentarnost, pa spet v pripovedno obliko, ki pa proti koncu, kot že rečeno, povsem prevlada. Nedvomno je, da je Jan — četudi ni bil dosleden — v pripovednem delu bolje uspel. Na neredki strani zaslediš že kar močno pero, ki pa ga dokumentarnost spet kmalu ohromi in potisne r drugo stran, r kroničarstvo, kjer ni tako dober. Vsakdo, ki malo pobliže pozna gorenjsko partizanstvo, se bo vprašal, čemu na primer Prešernova brigada in še nekatere druge enote tako na mah presahnejo. Malo obširnejši oris njihove poti zlasti po prihodu iz Dolenjske na Gorenjsko in ob osvoboditvi bi že lahko podal, saj so Pre-šernovci osvobodili Gorico, škofjeloški odred pa Tržič itd. Pomanjkljiv je tudi opis vrivanja gestapovskih agentov, ki, je bilo pogosto najne- >»IUI»lt»»HIII>llll« ideje. Od tu ni več poti naprej, razen če je v tej smeri še kaj, kar bi idejo vesoljne zmede še presegalo. Okoli osemdeset grafičnih listov, ki jih je v Jakopičevem Paviljonu razstavljajo štirje beograjski umetniki Jovan Kratohvil. Aleksander Liiko-vic, Ankica Oprešnik in Lazar Vujaklija, predstavlja hladno zbirko, od katere bi bila vsaka razstava plakatov mnogo zanimivejša. Vsak od pričujočih štirih umetnikov nam prikazuje svoj lastni razumarsko skonstruirani svet, v katerem do oguljenosti ponavlja vedno iste motive z vedno istimi rekviziti: na Kratohvilovih listih vsekozi srečujemo iste težke, masivne simbole za človeško bitje ali pa ženska telesa, upodobljena v prisiljeno poenostavljenih geometrijskih oblikah; Luko-vič ne najde izhoda iz začaranega cirkuškega kroga: Opreš-nikova pa znova in znova stereotipno ponavlja iste primitivne ženske doprsne »portrete« in pri tem spreminja sariio naslove, še največ raznolikosti kaže Vujaklijevo delo. Čeprav še danes ostaja zvest svojim simbolom, ki jih poznamo s slikarskih razstav (kot na primer dokazujejo listi Boj, Odpor in Pozdrav soncu), je to pot razstavil tudi .nekaj zmernejših del, i2med katerih omenjam Vrt. To stalno ponavljanje vedno iste pesmi občinstvu pač ne more predstavljati kaj posebno zanimivega. Prej je ta mrzla umetnost dokaz velike revščine tistih, ki so jo razstavili. Črt Skodlar. Kupujte knjige založbe Slovenski poročevalec I B1ZP1S Komisij« z« organizacijo Splošne bolnice Gorica prt OLO Gorica razpisuje delovna mesta predstojnikov naslednjih oddelkov: a) kfnirglfinega b ginekoloiktga c) otorinolaringološkega d pediatričnega internega infekcijskega iefa rentgenoloikega odseka POGOJ: specialistični Ispit. Pismene, pravilno kolkovane prošnje, pošiljajte na Tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo OLO Gorica. Pogoj: osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku o plačah ali po dogovoru. Stanovanje zajamčeno. Tajništvo sa zdravstvo Ib soe. varstvo. OLO Gorica i V srede Sl. oktobra ob se. ari je bila v kinu Union v Ljubljani slavnostna premiera novega domačega filma »Dolina miru«, proizvodnje Triglav film. Predstava je bila za javnost ln za povabljene goste. »Dolina miru« le osmi slovenski celovečerni umetniški film. Scenarij zanj je napisal književnik Ivan Ribič. Zgodba pripoveduje o dveh otrocih, deklici tn dečku, ki osirotela sredi vojnih grozot i ieta »dolino miru«. Na tej poti ju spremlja ameriški pilot, črnec, ki se je rešil la sestreljenega letala. Film je boga7 na dinamičnih zapletljajlh In pretresljivih prizorih ter Izžareva lepo, huir-no miselnost. Z dobršno mero filmskega izkustva ga je režiral France Štiglic. Glasbo Je komponiral Marjan Kozina, ki je bil nanjo tudi nagrajen na festivalu v Pulju, kjer Je bila »Dolina miru« prvikrat javno predvajana. Kasneje pa je film doživel še nekatere korekture ln dopolnitve« tako da je njegova kompozicija ndaj v resnici bolj zaokroZena. 1 Po slavnostni premieri so se občinstva predstavili poglavitni ivtorji filma. NajprisrČnejŠega Sprejema sta bila seveda deležna >ba mlada junaka Eveline Wohlfeiler ln Tugo Štiglic, prav tako pa udi njun veUkl prijatelj .John KltzmiUer. Kot predfitm je bil isti večer na sporeda najnovejši kratko« metrain’ film podjetja Triglav film »Pod lipo«, predstavlja filmski zapis zaljubljenih narodnih pesmi. instruktorsko službo v KZ Zadružne hranilnice in posojilnice si močno prizadevajo, da tudi s svoje strani čimveč prepevajo k utrjevanju finančnega poslovanja in gospodarski krepitv^ zadružnih organizacij, zlasti jpa • kmetijskih zadrug. Ob pri.ilci pregledov na različnih posvetovanjih in pri vsa- Kmetijsko {»svetovanje v Gorenji vasi abftinsfci odbor SZiDL v Gorenji vasd je v nedeljo pr-pravil posve-to-vOinje upravmii oaoorov kmetijski« zadrug Poljanske doline. TJcieaežlii so se ga po*nočtevimo vs, upravni odbori. Govoril* so predvsem o nalogah bodoče proizvajalne poslovne zveze za Poljansko dolino. i-oijanska aoiina ima izredne klimatske in ge-olo-ške pogoje za gojitev seeaenskega krompirja in je semenska p-cstaja v Poljanah v kratkem času dosegla že izredno lepe uspehe. Po .zjavah strokovnjakov ho semenski krompir iz Pedvrha kmatu dosegel boljše lastmosti, kakor jih ima krompir, ki ga uvažamo, tako glede na rodnost in kakovost. Sedaj je nujna nalo-ga, pr-praviti kleti za vskladlščenje semenskega krompirja. katerega površine se bodo I>o načrtih povečale na 600 ha. Vse to bo naloga bodoče poslovne zveze, ki pa bo morala med drugim skrbeti tudi za hiter odkup in prodajo tega l?3aga. NTadalje so se na, posvetovanju pogovoril- tudi o bdkupu mleka. Doslej ie mleko odkupovala škofjeloška mlekar^. Zdai pa so proizvajalci prišli že večkrat v nemogoč položaj, da je podjetje zbrane k^tj.čine mleka odklenilo. Pred nek^j leti so zahtevali vedno več ml-ctka, zdaj pa, ko se ie proizvodna povečala, ne vedo kmetje k/iin z njim. To bo tu-dj ena tzm.čd nalog bodoče poslovne zveze. ki bo morala najti rešitev za to 'pereče vprašanje. Odločimo se za črni ribez Cmi ribez vsebuje od vseh esdežev največ vitaminov, prav EE*tb je med jagodičjem najdra-gocenejši. Ljudsko zdravstvo ga Visoko ceni, toda pri nas je še vse premalo poznan in razširjen. Ker vsebuje sok črnega ri- kodnevnih »tikih ac sedmin« hranilnice le doslej nudile kmetijskim zadrugam pomoč s tem. da &o jih opozarjale na pomanjkljivosti v njihovem poslovanju, jim dajale nasvete za odpravo teh pomanjkljivosti, pojasnjevale uporabo posameznih predpisov »n podobno. Ven. dar so bile možnosti za dajanje takšne pomoči precej omejene, ker so jo lahko nudili »e z 'uslužbenci, zaposlenimi v posameznih oddelkih hranilnice, katerim redna zaposlitev n» dopuščala, da bi se v večji meri in redno lahko posvečali dajanju pomočj posameznim zadrugam. Zaradi tega so zadružne hranilnice že dalj časa stremele, da v okviru Hrant.nice ustanovijo poseben oddelek, čigar edina naloga bo. da pomaga' kmetijskim zadrugam pri urejanju njihovega poslovanja. Pri tem pa so se pojavile precejšnje težave, predvsem zaradi pomanjkanja sposobnih kadrov za opravljanje omenjenih nalog.Pred kratkim pa je v sporazumu z Glavno zadružno zvezo to vprašanje bilo zelo ugodno rešeno. Po tem sporazumu so -okrajne zadružne zveze odstopile večino svojih inštruktorjev ’ zadružnim hranilnicam, le-te pa so hkrati prevze.e nase tudi ustrezne naloge, ki so jih doslej opravljali Inštruktorji v okviru zadružnih zvez. S tem je dokončno omogočena ustanovitev posebnega ln- »truktorskega oddelka pri vseh zadružnih hranilnicah in posojilnicah v LRS. Za poslovanj e tega oddelka je izdelan poseben pravilnik, v katerem so natančnejše določene njegove naloge. Med temi navajamo -e nekatere najvažnejše in sicer: skrb za ažurno in urejeno knjigovodstvo zadružnih organizacij, dajanje navodil in skrb za pravočasno sestavo surovin bilanc, zaključnih računov in periodičnih obračunov, skrb za pravilno gospodarjenje z zadružnim premoženjem, za pravilno črpanje namenskih skladov in pravilno izpopolnjevanje družbenih obveznosti, pomoč pri urejanju poslovne organizacije, pri izdelavi gospodarskih računov in kalkulacij, odpravljanju raznih pomanjkljivosti itd. Poleg tega bodo in-struktorski oddelki zbirali različne podatke in poročila, sestavljali na njihovi podlagi zbirne preglede in analize ter dajali svoje pred.o-ge zadružnim zvezam in revizijskim centrom, opravljali po bodo tud; druge nal-oge po navodilih Glavne zadružne zveze, Zveze zadružnih hranilnic in okrajnih zadružnih zvez. Ker so skoraj vse naštete naloge, kj so Jih dosedaj večinoma opravljali y okviru okrajnih zadružnih zvez naj tesneje potnim x oteosl med kmetijskimi zadrugami la zadruino hrani.nico, Je najbolj primerno, da se opravljajo te naloge v okviru zadružne hranilnice, preko katere že sicer poteka celotno finančno poslovanje zadružnih gospodarskih organizacij. Zadružnim gospodarskim organizacijam.' predvsem pa kmetijskim zadrugam bodo instruk-torski oddelk* 'pri zadružnih hranilnicah veliko koristili, saj bodo ob njihovi brezplačni pomoči lahko hitro odpravi.e marsikatero pomanjkljivost v svojem poslovanju. 8. X. vN Vsa ta endivija s Barja pojde na ljubljanski trg Za večji vpliv vinskih proizvajalcev na trg Kaj manjka vinogradništvu, da bi se moglo vsestransko razviti kot proizvodna dejavnost, je vinogradnikom dokaj jasno. Obnoviti bi morali v no-gradni-ške površine in dvigniti hektarski donos, modernizirati In izpopolniti vse potrebne naprave za kakovostnejšo proizvodnjo oziroma šolanje vin in zagotoviti pravilno pripravo blaga za notranji in zunanji trg ter zaščititi poreklo lin kakovost vin. Po desetletnem planu za raz-. heza izredno količino Pr vi Gospodarska poslovna zveza v Maribora posluje z vsemi kmetijskimi zadrugami — Dobro organiziran jesenski odkup kmetijskih pridelkov Od izvolitve odbora gospodar- delu poslovnih zvez ni edina na- kanje vagonov, kar cesto povzro-ske poslovne zveze pri OZZ v ioga, je v sedanjem času jesen- ča zastoj pri odkupu. Mariboru je poteklo še ritem ero- skega _ odkupa mredno važna. Tudi za odkup vinskega mo-/itam,’.- ma maio časa, da bi mogli da- Prav glede na to njeno nalogo šta je vse pripravljeno — le da nov, zdravi mnogo bolezni. Ne ja.tj temeljite analize o njenem so pohiteli z izvolitvijo odloora. ga pridelovalci, ne nudijo, mar- dosedanjem delu. Lahko pa že Zdaj je odkup na vi&cu in lahko več ga držijo v kleteh ia čakajo podamo prve ugotovitve o nači- tečemo, da se vpliv organizira- ugodnejših cen. Posledica tega je nu, s katerim je ta nova zadruž- nega dela poslovne zveze pozi- tudi pomanjkanje mošta v gostilna organizacija pričela izvajati tivno odraža v njegovem po teku. nah. Cene so že sedaj mnogo svoj program in tudi poročamo o Ze začetkom odkupne kam- višje od lanskih zaradi boljše ka- prvih zabeleženih uspehih v nje- panje je zveza pregledala pošlo- kovosti pridelka, saj ugotavljajo nem poslovanju. vanje postaj pri kmetijskih za- 'sedaj oi> trgatvi, ki je v polnem .r , , .* , ... drugah in jih pripravila zlasti za teku, od 19 do 22 sladkornih sekasor je ze prebrodsla svo- odkup sadja in mošta. Pregleda- stopenj. Tako bo letOG precej pri- 16 ■?r“rl'MC!^ j težave m Jt na ja je tlKjj svaje obrate v Maribo- deika izvozne kakovosti in bo n*j ij i po i, da postane važen ^ tne-d njimi trgovsko podjetje cena mošta približno enaka sta- cmi eij v prizadevanjih z po- »Orač«, »Mleko«, »Meso« in »Vi- remu vinu. Kleti, embalaže, itro- vecanje zadružne kmetijske pro- najsko zadrugo« ter hladilnico in kovnjaki in 200 vagonov novega lz.' ° - 'e; -- gospodarski poslov- jktadišča, last likvidacijskega pod- prostora v Vinarski zadrugi ča- n okraoa je jetja »Drava«. -Delavski sveti teh ' ka na - začetek" odkupa V; - • ~ j v 4°^ n**-d 8 o-dstot- podjetij so sc Wekli za priklj-u- Še vedno je na podeželju velik kov vseh kmetijskih zadrug ra- ^ k ^ nedflvn0 pa je pritisk živinorejcev, ' ki hočejo zen področja bivšega okra ra Slo- žel tudi že odlok, ki ureja po- prodati svojo živino, predvsem veni r dec, kjer ie v načrtu elovne odnose med zvezo in pri- starejšo, ki ni primerna za vzre- ■samosto,na gospodarska poslov- kjJučenimi podjetji. jo. »Meso«, podjetje poslovne na zveza, ki pa že ne dela. Da se p. no. “ ' " ' samo, da ga potrebuje vsaka cružina kot sveže sadje ali sok, marmelado, želeje ali kot čaj, pridelati ga moramo velike količine za bolnišnice, porodnišnice in okrevališča, zlasti za izvoz, ker je povpraševanje po črnem ribezu v tujini izredno veliko in vedno večje. V okviru razvoja sadjarstva v prihodnjih letih je v načrtih, da bo treba zelo povečati pridelovanje malin, črnega ribeza tn vrtnih jagod. Vse te vrste ja-godičja dosegajo zelo ugodne cene, ki so dva do petkrat višje od cen ostalega sadja. Glavna zadružna zveza LRS gradi v Zalogu pri Ljubljani hladilnico za sadje in tovarno sadnih sokov, ki bosta potrebovali za sv-ojo predelavo dn redno obratovanje velike količine malin, črnega rabeza in vrtnih jagod. Raven tega potrebuje izvozno podjetje »Slovenija — Sadi e« v Ljubljani za izvoz neomejene količine svežega in p>redelanega jagodičevja. Zainteresirana podjetja sklepajo s svojimi pridelovalci jagodičevja medsebojne dobavne pogodbe. Kmetijska služba okrajnih zadružnih zvez in kmetij skrb zadrug daje brezplačna navodila za napravo nasadov, za vzgojo in oskrbovanje ter posreduje nabavo radik, gnojil, žice in sredstva za varstvo nasadov. Ing. L. J. voj vinogradništva, bi morali obnoviti tisoč hektarov vinogradov letno. Dejansko pa jih zaradj pomanjkanja sredstev obnovimo le okoli 300 ha. Poleg tega, da so naši vinogradi že močno izčrpani in dajejo nizek donos, zahtevajo tudi mnogo delovne siile pr.: obdelavi, kar zelo podraži ‘ stroške proizvodnje in sam proizvod. Vino v nadrobni prodaji na notranjem trgu je obremenjeno z raznimi obveznostmi in dajatvami, za.to j« razmeroma drago. Visoka cena vina v nadrobni prodaji na notranjem trgu pa zahteva nasprotno nizko odkupno ceno vina pri samih proizvajalcih. Nizke odkupne cene pa zaradi prej omenjenih razlogov ne morejo krit: vseh proizvajalnih stroškov, kaj šele zagotoviti potrebna sredstva oziroma obnovo vinogradov in modernizacijo njihove obdelave, s čimer bi dosegli tudi povečanje donosa in relativno- znižanje proizvajalnih stroškov. Da bi izšli iz začaranega kroga, bi morali imeti proizvajalci poleg olajšav, ki so že priznane za obnovljene vinograde, še poeefcna sredstva za hitrejši napredek in. poceni- tev vinogradniške proizvodnje. Brez takih sredstev ni verjetno, da bi kaj prida modernizirali in izpopolnili tudi vse potrebne naprave za kakovostnejšo proizvodnjo oziroma šolanje vin ter zagotovili pravilno pripravo blaga za notranji in zunanji trg. Dejstvo, da ležijo naše vinogradniške površine po večini .tam, kjer druge kulture ne uspevajo, kaže, da je pospeševanje vinogradništva, predelave namiznih sort grozdja, predelave grozdja v brezalkoholne pijače in priprave kakovostnih vin tudi socialno politični problem prizadetih področij, mimo katerega ni mogoče iti. Pri glavni zadružni zvezi LRS so mnenja, da bi bilo mogoče zbrati del potrebnih sredstev z aktivnejšo vključitvijo zadružnih jm drugih proizvajalcev vin v izvozno in trgovinsko dejavnost. S tako dejavnostjo zbrana sredstva, bi se vračala zopet nazaj proiTJvajalcem, kar naj bi omogočilo postopno odpravo uvodoma naštetih pomanjkljivosti v vinogradniški proizvodnji. V ta namen je -Glavna zadružna zveza LRS ustanovila posebno iaroano organizacijo za niso vključile kmetijske zadruge stoodstotno leži krivda samo v formulaciji pristopnih izjav, ki so prvotno tudi vsebovale izjavo o pristopnem deležu in jamstvu članic. Zveza je to točko izpusti- PTaarti&ie skušnje so pokazale, da bo kljub vsem prizadevanjem Za mehajizac jo izdelave gozdnih sorti en sntov al» vsaj posameznih napornejših postopkov ostalo ročno orodje še dolgo glavno sredstvo gozdne /zdelave. Čeprav se pplošne oblike tega ročnega orodja niso bistveno spremenile, lahko ugotovimo velik napredek glede pripomočkov n načina priprave in nege ročnega orodja. Dobra priprava orodja pa olajšuje delo 1n zvišuje učinek in s tem zaslužek delavcev. Z bolj-šm orodjem dosežemo tudi pravilnejšo in lepšo izdelavo, ki vpliva na višjo vrednost cdelkov in dviga te kori stek lesne surovine. Boljša kakovost jekla, ki ga uporabljamo za izdelavo orodja, je dvignila uporabnost in trpežno st. orodja. Tad? todi najboljše orodje ne ustreza, če n; pravilno pripravljeno in negovano. Ker Je gozdnim delavcem potrebno prlkaizat' pravilno pripra- Po sklenjenih pogodbah s kme- zveze, je odkupilo minuli mesec tijskimi zadrugami se je najprej nad 100 ton živine za izvoz, v uspešno razvil odkup gozdnih sa- svojih mesnicah pa bo te dni zni-defev. OdšupiU so med dragim žala cene govejemu mesu na 170 40 ton malin in 40 ton borovnic, dinarjev. Podjetje posluje z zaprl odkupu jabolk, ki je ie se- drugami na odprt račun in jim . , daj v polnem teku, se odkupne bo ob zaključku’, poslovnega leta la in zda;j ze pnnajajo vsak dan postaje v sadjarskih področjih vrnilo vs« dosežene razlike, ki se nove pristopne izjave kmetijskih pohvalno izražajo o organizaciji bodo stekale v zadrugah v sk-la-zadrug, ki na podetnh občnih 0dkupa, zlasti glede embalaže, ki de za pospeševanj« živinoreje, zborih sklepajo o vpisu v c mn- jim je ]ani močno primanjkova- stvo. Vendar pa poslovna zveza la_ pa tudl g!ede kostnih od- posluje tudi s kmetijskimi zadru- kupnlh kreditov. Ves odkup, tudi gami. ki niso čianice, toko da je za izvoz> se odvija preko gospo- zlasti sedaj v jesenskem odkupu, darske poSlOVne zveze, zajela vse zadruge m posluje z Zlast; M letos zadovoljm sadjarji, ki so imeli veli pridelek ranih jabolk. Kar niso porabiii doma, so v celoti lahko prodali zadrugam, ker so kupovale tudi beljakovinasta hrana, naprav drugorazredno .sadje z.a predela- ljena iz mesnih odpadkov za-vo v pulpo. Poslovna zveza je klanih zdravih živali. Odraslim uredila pulpne postaje v Pesnici, kokošim se daje dnevno 3—5 Lenami in Mariboru. Postopek velikih žlic.' Razen mesne piče okoli izdelovanja pulpe je doka) ^naj dobivajo kokoši čim več enostaven, puipa pa zelo iskana v zelenjave in manjšo količino zr-tujini- Na ta način pridejo v po- nate hrane. Kuhane hrane, zlasti je gozdvega delav.ca za štev za iz voz tudi manjvredna 'krompirjevih olupkov, ni pr.ipo- OBDELAVO LESA, ki Jo je napi- jaboJkj ;n vsakoletna kriza, ki ročljivo dajati skupaj z mesno ^ I1” Na m ^straneh je Tpisec nastaja ob poplavi zgodnjega P’:io- Mesna piča. naj se poklada Zadružniki vttfcs kmetijski zadruge so i ■ dni pobirali rdečo peso izvoz vin un alkoholnih pijač v okviru snujoče se »Poslovno zveze za izvoz« pri Glavni zadružni zvezi LRS. Tako zadružno organizacijo za izvoz vin in alkoholnih pijač »VINAG«, ki naj bi poslovala v glavnem na komisijsko-agencijski podlagi, so zadružni in drug. proizvajalci tudi dejansko ustanovili. Podjetje prvotno ni dobilo zunanje trgovinske registracije, pač pa je bila ie-ta priznana nekemu drugemu nezadružne-mu podjetju za czvoz, ki naj bi postalo zadružni izvoznik. Na , tak način bi ostal zadružni sektor, ki razpolaga z naj večjo kletno zmogljivostjo v Sloveniji in s številnim sitrokovn.m kadrom, brez svojega izvoznika. Končno je uspelo prepričati pristojne organe o potrebnosti zadružnega podjetja za izvoz vina in alkoholu h, pijač, kar je v skladu tudi z našo zadružno politiko. Aktivnejša vključitev neposrednih proizvajalcev v vinsko trgovino in njihov nedvomni vpL.v na trg je gotovo pomembna. Ker gre za močno organizacijo proizvajalcev, bo moralo imeti to pozitivne posledice tako na notranjem, kot tudi na zunanjem trgu. Vinogradniški proizvajalci ne bodo samo dobavitelji surovin, kot je bilo to sedaj, temveč bodo nosili doslej tudi sami odgovornost za to, da bodo imeli potrošniki na razpolago pristna, standardna vina. Ena osnovnih nalog, katero so si zadali neposredni proizvajalci, je namreč zaščita porekla in kakovosti vin. Zaščitni znak, ki jamči za poreklo in ka-kovosit dobrih slovenskih vin, je že zaščiten pri patentnem uradu v Beogradu im mednarodnem patentnem uradu v Bernu. Učinkovita mednarodna zaščita porekla in kakovosti slovenskih vin pa je izredno pomembna za uspešen razvoj izvoza naših najboljših vin v tujino In za njihov ugled v svetu. Z-ek njimi na odprt račun. Čeprav trgovska dejavnost v Ročno orodje gozdnega delavca za obdelovanje lesa Za malo denarja — veliko jajc dobite, ako hranite svoje kokoši z mesno pičo, ki jo pripravlja iz klavnih odpadkov Klavnica Ljubljana, Mesarska c. 1. Mesna pica je visokovredna, »Nova Gorica« preusmerja proizvodnjo Prihodnje leto bodo prvič rodile plantaže breskev in novi vinogradi — Vrednost proizvodnje se bo 1/ignila od 49 na 60 milijonov din vo in ustrezne pripomočke za ročno orodje ter za njegovo nego, je izdala založba »Kmečka knj usa« v Ljubljani knjigo ROČNO OROD- Turk. eipisaj vse, kar je treba vedeti v zvezi z ročnim orodjem. Kar SO strani je posvečenih raznim vrst?.-!! žag. 35 strani razni,m vrstam sekir, ostalo pa lupilnikotn za lupljenje skorje, klinom za žaganje in cepljenje, dogarskim klavnicam, rezilnikcen, cepinom, obra-Calkam (mačkom), dolžinskim meram in Ititnkom za kolena tna-kolenkam). Besedilo ponazornje 11S risb ^ Vse gozdne delavce opozarja?«« na to knjigo saj vedo, da po- meni dobro in skrbno negovano ročno orodje manjši trud, večji delovni učinek in zato tudi večji zaslužek. Cena knjigi trdo broši- rani je 325 din. -st- sadja, je bila letos uspešno pregnana. Doslej so prodali v tujino na.d 50 vagonov pulpiranih jabolk. V prid kmetijskim zadrugam in poslovni zvezi je šteti dc&aj _u-mirjen trg in precejšnjo stabilizacijo cen pri odkupu glavnih pridelkov — jabolk in krompirja. Kmetijske zadruge so nedavno pokazale, da so sjjosobne za odkup. Težave se pojavljajo predvsem zaradi jx>manjkanja skladišč, tako pri kmetijskih zadrugah kot v mestih. V tem času se pojavlja tudi vsakoletno pomanj- . E O 0 ■ o ■ o ■ o ■ o n o o ■ o ■ o B o m o oioioioioaoioioaoioiovoioioi »ALPINA« TOVARNA ČEVLJEV. ŽIRI, sprejme v službo večje število kvalificiranih čevljarskih delavcev Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe je možen tako|. Ponudbe pošljite na sekretariat podfetfa. 0 B 0 ■ o B o o B o a 0 B 0 ■ o B o ■ o v posodah, ki jih moramo po hranjenju -očistiti In splakniti z vročo vodo. Mesna piča se lahko nabavi za več dn; skupaj . seveda pod pogojem, da jo doma razgrnemo na hladnem in čistem prostoru, kamor ne prihajajo podgane. Bazkužujmo semena proti snetem Razni pripravki na podlagi živega srebra so odlični fungicidi (sredstva, ki delujejo proti glivičnim boleznim), ki se predvsem uporabljajo za razkuževanje semen proti snetem. Za mokro razkuževanje (pota panje semen v tekočini) uporabljamo Ceresan, Germi-san, Abavit, Uspulun in dr. po večini v 0.1, do 0,^/o vodni raztopini, v katero seme približno pol ure (oves in ječmen eno uro) namakamo ali pa navlažimo z 10 do 15 litri razkužila, dobro premešamo, prekrijemo s ponjavo in nato raz-1 rostremo. da se seme posuši. Za suho razkuževanje (najbolj v razkužilnih bobnih) potrebujemo Agrosan GN. Til-lex, Ceresan, Duphar, Fusariol in Abavit — B. Za pšenico. Ječmen in rž potrebujemo 200 do 300 gr, za oves 300 do 400 gr, za koruzo 150 gr in za re-po 600 do 800 gr razkužilnega praška na 100 kg semena. Vsi živosrebrni pripravki so zelo strupeni. Ing. L. J. Splošno kmetijsko gospodarstvo »Nova Gorica« s sedežem v Ajševici zaposluje okoli 160 kmetijskih delavcev, katerim je zaupana obdelava nekaj nad 500 hektarjev površin. Posestvo je bilo ustanovljeno p° osvoboditvi fcot državno posestvo na razlaščeni zemlji, na kateri so prej vladali kolonsko - jaolovinarski odnosL Prej razdrobjena zemjišča so že v glavnem zaokrožili (Kromberk, Livišče na šecitpanskem polju m Šempeter) v gospodarske dokaj zaokrožene celote. V Šempetru imajo sicer še težave pri zamenjavi. ker imajo tod svoje površine tudi italijanski državljani dvolastniki. Ko so letos na primer obnavljal; - sadovnjake na Markovem hribu, kjer so uredili breskvin nasad v terasah, niso mogli teras iepo povezati in zaokrožiti ter urediti dovoznih poti, ker ima vrh tega hriba nek dvolastnik z onstran meje akacijev pas gozdička.'Drugi dvolastnik iz Italije pa je pred leti, ko so tudi po pobočju tega hriba urejali breskvine plantaže, pristal na zamenjavo za enakovredno parcelo. To posestvo Je v zadnjih letih opustilo gojitev vsakovrstnih pestrih kultur in se omejilo na sadjarstvo, vinogradništvo .in živinorejo ter deloma poljedelstvo z vrtnarstvom in cvetličarstvom v Rožni dolini. Tako so s prizadevnostjo in Intenzivnim delom prav v zadnjih letih obnovili 19 hektarov plantažnih vinogradov za strojno obdelavo. Poleg tega imajo ie eno najlepših in največjih breskvinib plantaž na Primorskem na površini 13,5 hektara, ki » ie letos dale prvi sad. Računajo, da bodo prihodnje leto pridelali, če bo dobra letina, nad 200 tisoč kilogramov breskev na površini 7,5 hektara- Od obnovljenih vinogradov. pa sta dva hektarja strnjenega vinograda pod kromberško grašči- no že rodna in so že v prvem letu pridelali 135 metrskih stotov grozdja merlota na hetktar, ki da zelo iskano tn cenjeno žlahtno črno vino, prihodnji dve leti pa bo rodnih nadaljnih 7 hektarov vinogradov in leta 1959 še ostalih hektarov. V 'Vinogradih goje poleg merlota še malvazijo, tokaj, laški rizling in rebulo. Letos so pridelali 12 vagonov vina, kar ie za 2 vagona več kakor lani. To gre na račun skrbne, nege vinogradov in kombiniranega gojenja z organskimi in umetnimi gnojili. Posestvo ima tudi drevesnico in matičnjak, ki krije jie samo lastne potrebe po trsnem in drevesnem materialu, temveč tudi potrebe goriškega okra-ja. Za letošnjo obnovo, to ie. za sezono 1956-57 pa imajo za kmetijske zadruge, zadružna posetva in druga kmetijska gospodarstva na- razpolago šest vrst trsnih kliučev I. razr. (skupno 366 tisoč). Poleg tega pa še osem vrst trsnih cepljenk I. razreda (33.500) in precej iablan. hrušk, breskev in drugega. Tudi v živinoreji so dosegli lep napredek. S selekcijo so dosegli povprečno mlečnost 2500 litrov mleka, naiboljsa krava Liviščka pa jim daje že 3200 litrov mleka letno. V zadnjih dveh, treh letih imajo ». rejo večjega števila krav mlekaric za pet vagonov več mleka na leto. Letos pričakujejo, da bodo imeli že 16 vagonov mleka. Pri koruzi 90 dosegli visok hektarski donos 35 stotov na hektar. Prav tako dobre pridelke jim dajeta tudi rani in merkan-_tilni krompir. Od žitaric pa sejejo največ oves in ječmen, ker rabijo za krmo in slamo. V veliko pomoč jim je organski/ gnoj, katerega jim daje na razpolago podjetje »2’ivinopromet« iz svojega hleva v Kromberku. Lani je podjetje izpolnijo družbeni plan, letos ga je doseglo doslej 85 odstotkov. V osnutku družbenega plana za prihodnje leto pa je določeno povečanje 'vrednosti proizvodnje v primeri z letošnjim letom za 11 mil ionov, to je od 49 na 60 milijonov dinarjev, na kar bo vplivala rodnost novih vinogradov in sadovnjakov. —jp Nova mlekarna v Maribora Prihodnje leto — nova mlelcarna v Mariboru? Okoli problema mariborske zadružne mlekarne je bilo že dosti pisanega, ker je pač ■ potreba za postavitev tega objekta vedno večja. Da se potrošniki upravičeno pritožujejo nad sedanjo pomanjkljivo higieno pri razdeljevanju mleka je povsem razumljivo. Nedavno Je bilo vprašanje mlekarne ponovno na dnevnem redu Mestnega sveta, ki J® energično zahteval, naj se zidanja nove mlekarne pospeši. F -m o B 0 ■ o B 0 ■ o B o IC ioaoaoaoBesaoaoBoacaaoaoaeDaoi Tovarno avtomobilov ngodno proda: 10-. in 14. aro. _ iboboioioboioboboiobobobobJ o B o B o B o B 0 B 0 Pri zgodovinskih dogodkih v Varšavi m imeli uredništva polne roke dela s posebnimi izdajami svojih listov. Na sliki vidimo Študente in delavce, ki i zadovoljstvom berejo poročila o spremembah v politbiroju. Pred 56 dnevi ata odplula is Kanade čez Atlantik Ort Smith <32 1) in A lian Battersbv, (28 let) s svojo jadrnico »Orenda«. Po dolgi plovbi sta končno te dni dosegla angleSko pristanišče Dartmouth, v Devona, kjer sta ja še čakali njuni šeni. % liSPl Italijanski gasilci so se izkazali pri svojih vajah na trgu Siena v Rimu kot pravi artisti svojega poklica. V Pogorju ob Tegernskem je zeru. na Zgornjem Bavarskem je nemška armada in gorska straža konec meseca preizkušala francoski helikopter na plinske turbine »Alouette lisce je uporaben za hiter prevoz ranjencev in ponesrečencev. V helikopterju je prostora za ~ ljudi. Dva težja ranjenca spravijo v posebne nosilnice pritrjene ob straneh letala, trije ljudje s pilotom in zdravnikom pa imajo prostor v kabini. psaBi Mi antibiotik« NA SONCU. OB DEŽJU IN VETRU VEDNO ŠČITI IN NEGUJE VAŠO KOŽO iizri« r Na podlagi 90. člana Uredba o ustanavljanju podjetij ln obrtov (Uradni Ust FLRJ, št. 91-/53) razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev prt Občinskem ljudskem odboru Ljubljaha-Centar - 25' oktobra se je pripetila na avtomobilski cesti Nttrnberg— MOnchen najhojia prometna nesreča. kar Jih še dolgo pomni Zgornja Bavarska. Volkswagen s •Urim! potniki je s vso brsino zdrsnil na mokri cesti, se zalete* v tovorni avto,-ki mn je pripeljal nasproti in se všgal. Vsi •tirJe potniki, ključavničarski mojster s pomočnikoma ln dvema vajencema so thrf zgoreli Vsaka pomoč je bila nemogoča Slika kaše popolnoma razbito vozilo in prenos ponesrečencev • »Slovenski poročevalec« » tablice, največji in najbolj * roblae in *mh ča- razširjen slovenski 1 Ck0j4’ dnevniki # MMMMMNMHMMMMMMNMMtMMMNMMNNOl JUbodotgo, ko bomo za kot drevesa. Novovzgojeno ja-nkbiranjo - jagod potrebovan le- godičevje doseže približno 1.8 m atve. Ndtmu nemškemu goji- višine in bo še v prihodnjih le— ielju jo-impešo — kot poroča tih v prodaji. Pridelek na teh k ihniliamnfl uradni bilten — čarobnih drevesom bo, ho« po nssijiTi fnti dragih poizkusih pročajo, kkt do večji f; rf, J SLOVENSKI POBOCEVUEC ? hovbmbm; mm J mm v s?m \ > • • i . .1 • H’ .mfr --ti l M.nrn^ K*' -.- v.. ^ -bk o > MIMI ' MALENŠEK A«**'- MIKI ~ IM. LnClu, Bober«ek in Tedi pa seveda o Tiem tem nlee nič vedeli. Tudi »e jim ni niti sanjalo, da bi jih lahka potrl morski pea. NJehov položaj je bil sicer hudo ia-losten, vendar pa ne tako obnpen, kot so mislili ljudje. MtlCTrU Ko sb se sjutraj po nesreči zbudili, so namreč čisto blizu opazili obala. 1 r'" , A* Ce hočeš enostavno pa vendarle učinkovito nego kože, uporabljaj Teint Bell ROŽNO MLEKO. Vsebuje naravna hraniva, ki Jih potrebuje tvoj teint. Mlado ln mehko kolo dobite z rednim čiščenjem zjutraj in zvečer z vitaminskim mlekom »LAIT« in iLOTlON« — »Eveline«. Dobite Ju v drogerijah: Ljubljana, Maribor in Kranj. Slavistično društvo vabi svod« člane rta prijateljski družabni večer, ki bo v soboto 3. t. m. v gostiln; Cinko-le (Poljans-ka cesta). Začetek ob 20. urj. Odbor. UPORABLJAJTE TUDI VI ,.PouK Vous" KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO! HOLLYWOOD ŠMINKE — IN-DELIBLE v modernih barvah — 'dobite v vseh drogerijah in NAMA Slovenije. F 1 e x preparat za čiščenje. madežev se zopet dobi. Nekaj časa ga ni bilo na trgu, ker ni ' bilo surovin. Zahtevajte F 1 e x 1 • • Pri nabavi NKBA podzemnega-kabla, se poslužite Zadružne trgovinske agencije Vojvodine, predstavništvo Ljubljana, Resljeva 24. telefoni 30-581, 30-5i*>, telegrami: trgopredstavništvo. . DUNAJSKI PRATER v zabavišču Tivoli ostane v Ljubljani samo le do nedelje 4. novembra, -Znižane cene. . • - GLED*LISCA DRAMA LJUBLJANA Sobota. 3. novembra ob 20: Cah-, kar: Hlapci. laven in za podeželje. - Nedelja, 4. novembra, ob 15: Axel-rod: Sedem let skomin. Izven in z3 podeželje. ob 30: Shakespeare: Henrik TV- (drugi d^^Izveg^in za podeželjfr;. OPERA G Sobota S novembra ob 19-90: -Švara: KLEOPATRA. Abonma red K. Nedelja, 4. novembra ob 19. JO: Gounod: FAUST Izven in za podeželje. ’ »'.V- MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana. Gledališka pasata,' . Sobota, S. nov. ob 20: Cankar: Po-huišanje v dolini Šentflorjanski. Izven. (Jacinta- Julka Staričeva.) Nedelja, 4. nov., olt 20. Barillette-Grčdy: Pero. Izven. Šentjakobsko gledaliCBk Ljubljana, Mestni dom Sobota, 3. novembra ob 20: J. Jurčič: »Sosedov, sin«, ljudska igra. Premiera, otvoritev sezone / 1956-57. Izven. Nedelja, 4. novembra ob 16: J... Jurčič: »Sosedov sin«,- ljudska igra. Red Nedelja — popoldanski. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Nedelja, 4. novembra on 20: J. Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska igra. Večerna predstava. Izven. Sreda 7. nov ob 20: J. Jurčič: »Sosedov sin«. Ljudska igra. Red A. (Vstopnice so tudi v prodaji.) V glavnih vlogah bodo nastopili Marinčičeva, Usenikova, Bergant,. Gnidovec. V. ostalih vlogah nasto-. pa skoro ves ansambel. V nedeljo bosta dve uprizoritvi te ljudske. igre. Popoldne ob 16. in zvečer ob 30. Predprodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem domu. Rezer-. viranje telefon štev. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARION ITE Levstikov (Šentjakobski) trg 4t. t Sobota S. nov., ob 17; Jan Malik; »Žogica Marogica«. * — Premiera. Nedelja 4. nav., ob 11: France Bevk: »Lenuh Poležuh«. Prodaja vstopnic od 10. do 12. ure na upravi Resljeva c. 28, tel. 32-0i2O, ln pol ure pred predstavo pri gledališki blagaj ni. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg 2 Sobota 2. nov. ob 17: J. Malik »Žogic« Marogica«. Premiera. Nedelja.' 4. nov. ob 11: France Bevk »Lenuh Poležuh«. V soboto, dne 3. nov. 1956. bo Mestno lutkovno, gledališče uprizorilo priljubljeno Jan Mallkovo »Žogico Marogico« v obnovitveni režiji Črta • Skodlarja in novi inscenaciji Jn*. arh. Ernesta Franza. Lutke so delo A J še Pengovove. glasbo Da je prispeval B. Adamič. Prodaja 'vstopnic- -od -10—-12 ure na upravi Resljeva e.-. 28 tel. 32-020 in "poi ur» pred vsako predstavo pri gledalski blagajni." - MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota. 2. nov. ob 19.30: Krstna predstava: Jože TomadUč »Lepa: Vida«. Režija Jože Tomažič.: —»■ Scena Jože Bedič. - Nedelja, 4. nov. ob 19.30:. .Tože Tomažič »Lepa Vida«. Režija Jože Tomažič. Scena Jože Bedič. — Zveze z vlaki ugodne. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, S. nov., ob 20: Cehov:. Sta-. re -ruske šale. — Gostovanje V Gornjem gradu. Nedelja. 4. nov., ob 14: Cehov: ■ Stare ruske šale. — Gostovanje v Ljubnem. Ob 20: Cehov: Stare-ruske tale. Gostovanje v Mozirju, OKRAJNO GLBDALlSCR PTUJ Nedelja, 4. novembra, ob ;J*:/Karel Cakep: »Mati«; gostovanje v Majšperku abonma in izven. Nedelja, 4. novembra, ob 20: Karel Oa-pek: »Mati«, zadnja predstava v Ptuju izven. SOL 5 TV 0 Ekonomska srednja r*oja v Celju javlja, da se bo začel, redni pouk v četrtek,: 8. novembra 195^ OBVESTILA ’ Tehnični elaborat ln splošni pogoji so interesentom na vpogled dnevno od 8. do 12. ure v odseku za gospodarstvo ln komunalne zadeve. Investitor Občinski ljudski odbor -- Litija obvestilo’ . Voi-na p od ta 9685-11 Ljubljana razpisuje prvp pismeno licitacijo za dobavo in montažo 4 osebnih dvigal v'■ stanovanjskem. bloku 2 ob Šmartinski cesti. Ljubljana. Predračunska vrednost znaša 12 milijonov dinarjev. 'Rok dobave im montažn osebnih dvigal- Je 26. IV. 1957. - Licitacija bo dne 3 XII. 1956 ob 10. uri v prostorih'' vojne pošte 9685-11 Ljubljana, Metelkova ul. 2. Ponudbe, sprejemam« do 9, ur# na dan licitacije Elaborat s podat k; dobili o Interesenti med uradnimi- tirami v pisarni vojne pošte 9685-1(1, Ljubljana. 6.30—6.40 Relkame, 7.19 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Na4 jedilnik; 8.00 Zaključek oddaje; 11.00 igra Elerner Kiss s -svojim ciRunsat.m ansaimiblom (Posnetki ob gostovan-ju ansambla v Ljub- ■ ljani): 11.15 Dober dan, otroci! (Ericli Kastner; ‘Dve materi); 11.30 . Skladbe Danila Bučarja in Heri-beiila B vetrila; 13.00 Gp«>ldla,nski koncertni spored: P. I. Čajkovski; ■ Variacije na rokokojsko temo.; Marjan Kozina: Baletna suita;; 12.30 (Kmečka univerza — Prof. inž. Jože Levstik: Pomen kmečke uni-._ verze za strokovno izobraizbo v. kmetijstvu; 12.40 Popevke in ritmi o,) vsepovsod; 13.15 15 minut S ‘ Kmečko godbo: 13.30 Od arije do arije (Orfej in Euridilca Figarova svatba. Lucia.. dri/Lammermoor, Don Juan. Lakme. Otelo. Glumači, Faust, Kratko življenje): 14.20 Zanimivost; iz znanosti in tenJike; 14.35 ZeleM »te .— poslušajte!: 15-15 Zabavna glasba vmes reklame; 15.40 Nove knjige: 16.00 Glasbene Ponudbe” SS5ItT y 7 .. ?«?***: ^r^ i^°30 ^ra^- kuverti o„ prišit- «11 -Posredno teden na Ljub"f^r prva izvedba; 18,00 Otoio v svet; Tanger; 18.15 Pode Žensk.! vokalni kvartet: 18.30 Jezdkovni pogovori; 18 45 Igra kvartet Jureta RobežnU .... 19.30 ^^self^er; \v^.ncijsW^*mo:/b^^v diaj;aza n^el^ellence - na va-t Višini 2. odeto^f^conor^rte ^•1 23.0^-24.00 vsote c> . Jz. ----- ljana. s«--- . t ' -i.-iS.O- Stanovan1skfab^rb*a T^ert’'l8.w’P^2^fWJ^lni- cest-a — Ljubljana«. Polec proračuna predložite: - - onevnik- 2 vmes reklame: r; 22.15—23 L na va- lu -327.1 m; 22-15—»-23.00 UKV program: Dlesna glasba.; . Oddaja za tujino — na valu 327.1 dokaz o. rcgifdjiMC)J»"Pp^etiOddaj pisarne ..V /RJ/MfiJ-lL - -Ljtlh- metra r O-V (Prenos iz Zagreba). -c;n'A 61^1-91 ■ RAZPisi. . ... Na podlagi 90:.-.Šena Uredbe-c ustanavljanju podjetin obrtov (Unadn. list FLRJ it-.' 51/53)>razpisuj e Komisija z» razpis me»t direktorjev pri Občtngkem 14udfk«m odboru Ljubljana Gente.«..' , . mesto dlriAtor.- ■ Trgovsikejs a' joodj et/ja': »i »LltrbllartafsSiNteon^hl«!«!*...... Pogoji: nepop-b-na srednja šota, -najmanj' 15 let prakse v strojc od MALI OGLASI te e,a 10 'l*et vodiltiem nifestu. VColkovane pro$i^e: z »b§lrn3in ži vi .i eni episom t e i*-^ opisom'. 'i »trpko v^ne n sp o s ob 1 j e nosti, potrdijo' o n e k a;z.n o van j u ter prep is Če- vala o st roko vm Jn lolski ia^)rw-b-i. pošljite Občimskemu • odboru Ljubljana Center —^Kresija soba št. 22. najltaaneJiaitld 1». novembra 1856. .SAR TURIST-BIRO1 V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je po težki, mučni bolezni blago preminila naša mama, stara mama, sestra, tašča, .svakinja in teta MEŽA D0VIC rof. CEBAVS Pogreb, blage pokojnice bo v soboto, 3. novembra 1S56, ob 15. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: sinovi ing. Josip, Janko, Ciril; hčere Marija- p-or. Vrečar, - Anica in Antonija, brat ' Jakob, snahh Nuša, žet Maks. vnuk in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 1. novembra 1956. ‘HI?**** OBVESTILO - Občinski ljudski odbor Litija, razpisuje na podlagi 1. člena Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (IJr. 1. . LRS št. 17-77/55) in 3. člena Pravilnika o postopku pri javnih pismenih licitacijah za oddaianje gradbenih del (Ur. 1. LRS št. 17-81/55) PRVO JAVNO PISMENO LICITACIJO u' gradnjo dveh devetsranovanj-skih blokov v Litiji. ’ Gradbena in obrtniška dela: proračunski znesek znaša 34,000.000 din (zaokroženo). . Rok .dovršitve vključno III. faza je 31. V. '1957. HOk uonončne dovršitve objektov je d en 30. XI. 1957. Polog -v . višini 2% od proračunske vsote je treba položiti v obliki garancijskega pisma, najkasneje do pričetka licitacijske obravnave. Pri vsaki začasni situaciji se bo odtegovala varščina za izvršitev. gradbenih in obrtniških del v višini 5%; ta znesek se vrne izvajalcu po končanem prevzemu del. 'Pogodbena kazen za prekoračenje postavljenih rokov je dnevno 293 od: vrednosti nedovršenih del. Garancijski - rok . je. dve leti po končanem prevzemu .objektov. Licitacijska obravnava'1 bo dne 20. XI. 1956; ob 8. uri v prostorih ObLO Litija (sejna dvorana). Ponudbe se bodo sprejemale do začetka licitacijske obravnave. Ponudbe morajo biti opremljene v »kladu s predpisi. AVTOBUSNO-IN TURISTIČNO PODJETJE LJUBLJANA - , telefon 28-649 sporoča 2 vsem potnikom lh turistom! 29. NOVEMBRA 1956 Ji PRIREJAMO VELIKI IZLET V GORIŠKA BRDA na relaciji: Ljubljana — Cerkno — Bolnica Franja — Most na Soči —. Plave — MEDANA — KOJSKO — Solkan — Postojna — Ljubljana. Prijavite se takoj t vplačilom akontacije, ki znata le 500.— din. Imate možnost aranžmaja s kosilom ali brez. ZAHTEVAJTE INFORMACIJE — telefon it-C45. BRICI! Ne zamudite ugodne prilike. GORIŠKA BRDA Z DOBRO VINSKO - KAPLJICO VABIJO VSE, KI LJUBIJO. RAZVEDRI-LO! SAP - TURIST -BIRO v Ljubljani je ukinil z 2. .novemorom 1956 sezonsko avtobusno vožnjo Ljubljana—Bled z odhodom iz Ljub-- ljane' ob ■ 8. uri te"r - z- odhodom Iž Bleda ob 18.15 uri. Nadalje obratuje redni avtobus, kateri odhaja iz Ljubljane ob 14.15 uri z odhodom iz pieda ob 5.4a uri. SAP -TURIST BIRO. R A or o SPORED ZA SOBOTO Poročila: 3.85, S 66.-7.68. 13.6#. 13.86 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro dragi poslušalci! (pester glasbeni spored). SLUŽBO DOBI TAKOJ: 5 kovinostrugarjev;' 5 strojnih, ključavničarjev s prakso, 2 -strojna ključavničarja — reakalpa, . 2 transportna delavca in 2 delavca za livarno — v podjetju »ln_ dos«. L j ubij ana-Moate, Ob železnici. . Z351S-1 . .. .. AVTOMEHANIČNI MOJSTER Želi čsA&^ŠBenjatl Mužbo. Nastop takoj alj po dogovoru. Ponudbe v- ogl. 'odd." pod »Sposoben«. 23494-1 ŠKORNJE, Tj a ve, dvojni podplat, odlično usnje, skoraj novi, št. 43 prodam. V; R. Beljaška 26/1, Šiška. 23314-4 KRASNO CRNO MOŠKO OBLEKO za s‘rednjo' postavo prodam. : Cankarje-va 9/IH, desno, zvoni trikrat. 23563-4 BEi.i Štedilnik in globok otroški voziček poceni prodam. Je* retina, Ul. Stare pravde 5. " ; - . 23582-4 SPALNICO, staro: poceni prodam. /.Tomšičeva 7. klet. .23495-4 »NEGNIL« zoper gnilobo krompirja. .'jabolk, čebule itd. »OP- /TOVITAL« pri pitanju prašičev povečuje ža polovico prirejo! ZASTRUPLJAJTE- GOLAZEN — podgane, .» voluharje, -miši, v -skladiščih,' Kleteh; vrtu in /na poHu! TNG; Prezelj. Ljublfana,- Wo!fova 3. 23491-4 PEČKO ZA ŽAGANJE kupirti -takoj. Krojač, Dolenjska c. .7; 1 -23516-5 MANJŠO KOVTNSKO-STIŠKAL- NICO kupim. Pritisk in ceno javiti. upravi pod: »Kovino-sti-skalnica« 23508-5 2-SOBNO STANOVANJE, krasno. t»koj vseljivo, s kabinetom, kopalnico, balkonom in vrtičkom v centru prodam; Ponudbe „ pod »Triglav« v ogl. odd. 23515-9 ZAMENJAM prazno ali opremljeno sobo v Mariboru za enako v Ljubljani. Ponudbe v' ogl. odd. 'pod »Cimprej«. 23517-9 PLESKARSKEGA. SOBO SL IK A H - 8KEGA POMOČNIKA, samo kvalificiranega, aprejme Jane-“žič, Vodovodna e. 76. 23422-1 USLUŽBENKA z večletno prakso v administraciji želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd. 234i8-l TOVARNA INDUSTRIJSKE O-PREME »TIO« — LESCE razpisuje 'naslednja delovna mesta-: kleparje — kvalificirane., ličarje — kval. • in pblikvailificirahe, kjučavničarje — kvalificirane strugarje — kvalificirane oFod_ jarje — kvalificirane fimomeha- ni.ke — kvalificirane. Ponudbe pošljite v' podjetje' •TIO'« ali jih predložite osebno v podjetju »TETO«:— Lesce- - . 23398-1 JELKINE i.F.TVF. 13x24 fn 24x24x 980 — J«oe -.mm, potrebujemo večje količine za takojšnjo dobavo. ■ Ponudbe pošljite na naslov Fabrika šečera Crvenka. 23429-3 TRGOVSKO PODJETJE KOSTANJEVICA na Krki sprejme kn j igovodkinj o. Nastop 1. 12. 1965. Samsko stanovanje zagotovljeno. Plača {m tarifnem pravilniku. ' 23396-1 ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OLO Ljubljana, Kidričeva ulica 7/VII sprejme takoj v službo strojepisko I. razreda, po modnosti z znanjem stenografije. Plača po Pravilniku zavoda. 23392-1 23392-1 FOTO HOLYNSKI, Cankarjeva 8, slike za legitimacije najhitreje. FOTO HOLYNSKI, Cankarjeva 8, se priporoča podjetjem in zasebnikom za vsa fotografska dela v- ateljeju in na terenu. — Telefon 21-888; 22951-2 BENCINSKI 'AGREGAT za izmenično napetost jakosti 7—8 KWA 220/380 V, 50 obrt. v sek. v dobrem stanju, ku-pimo. Glo-bus-Koper, Nabrežje" Jugoslovanske mornarice, tel. 288. 23031-5 LUTZOVO PEC kupim. Kristan . Justin, Vače. 23406-5 OSEBNI AVTO ZNAMKE »Steyer 58« z rezervnimi deli. prodamo. Ogled; osebnega avtomobila v podjetju vsak dan. TIO — Lesce (prej »Kem«). 23415-4 PISALNI STROJ »UNDERIVO.OD«, 4 milijonska serija, s tabulator-jem, odlično ohranjen, prodam. Ogled od 15. — 18. ure. Naslov v ogl. odd. SP. 23407-4 LUTZOVO PEC prodam. Zglasite »e v trgovini »Optika«,: Trg revolucije 4. 23387-4 BREZHIBNO- MOTORNO KOLO, znamke »ARDI«, 250 ccm, prodam. Ponudbe pošljite na naslov: Sare Janez. Hudo it. 19. p. Radomlje. 23381-4 SPALNI DIVAN prodam. Naslov v ogl. odd. 23380-4 TRGOVSKO PODJETJE »KEMO-SERVIS« proda iz osnovnih sredstev kompletno opremo za trgovsilci lolcal primerno za m a- nufakturno trgovino. Cena po dogovoru Ogled vsak dan od 7. —14. ure na Trgu revolucije 15. 23428-4 NOVO OGRODJE KAUCA s pre- dali, furniran oreh. prodam. Naslov v ogl. odd. 23127-4 LOKAL (3—4 prostori) za delavnico iz elektro stroke iščemo v Ljpbljani. Ponudbe v ogl. odd. pod . »Cisto delo«. 23430-7 PODPISANA KUNC MARIJA, Vidovdanska' c. 2. preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla tov Perhaj Marti, Poljanska 10 in jih razveljavljam za ..neresnične. 23385-11 OPOZARJAM, da bi karkoli kupili, ali posodili mojemu sinu Krevs Leopoldu, ker nisem plačnica. Krevs Jožefa. Križevniška št 11‘. 23379-11 SAŠIJA, kompletna, v voznem stanju, za lahlci tavomi ali do-bavni.; avto, pripravna, poaeni . naprodaj. Ponudbe pod »Ekonomičen« V Ogl. Odd. 23438-4 DOBKO OHRANJENO MIZARSKO - MIZO . (ho-bel bank) prodam. • Mshacovec Stane. Sostro 90. 23460-4 PIANINO vzamem v najem. Pismene oonudbe na naslov: Tomšič. L jKoblarjeva 34. 234-56-8 SOBO dam. opremljeno, za pomoč v gospodinjstvu v do pol— danskih urah. Naslov v ogl. odd. 23147-9 ADMINISTRATORKO z znanjem strojepisja1 sprejme v službo Trgovsko podjetje' »TOBAK« Ljubljana. Javite se osebno na upravi podjetja, Likozarjeva ul. št. 8 . 23465-1 KMETIJSKA ZADRUGA V LUKOVICI PRI DOMŽALAH sprejme trgovskega poslovodjo. Zah-teva se najmanj šest‘let komercialne' prakse, prosilci, ki so že bil? na položaju poslovodje, imajo prednost. Nastop takoj oziroma po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z življenjepisom pošljite do 10. novembra; 1936 upravi Kmetijske zadruge v Lukovici. Prošnji priložite ipotrdMo o nekaznovanju. ' ' ' 23467-1 OSEBNI AVTO »OPEL«! 85 000 — prodam. Naslov v ogl. okJ•* lefon 32-454. Vstopnina 10 din. »SiSKA«: ameriški barvni film »GYPSV«. V glavni vlogi: Wara Bon in Dona Corcoran. Pred- . stave ob 16, 18 in' 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na apo-redu samo še danes in jutri; »TRIGLAV«; Zaprto zaradi preureditve na sistem V. Vision in Gi- nemaskop. -ca »LITOSTROJ«: madž. film »PO- MLAD V BUDIMPEŠTI«, Ob. i» in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Šentvid »Svoboda«: nemški film »GOSPODIČNA CASANOVA«, ob 17 in 19. Zadobrova: ameriški barvrd ftim »BANKOVEC ZA MILIJON FUN-TOV«. * Črnuče: amer. barvni. fttm »PA* ZA PIŠTOLO«, ob 19.30. Domžale: amer. barv. film »BREZ-SMRTNI LJUBIMCI«, Ob 11 IR. 20. uri. Kamnik »Dom«:, angl. film »RAZDVOJENO SRCE«. Bled: ital. barvni film »TUREK NAPOLITANEC«. Ob 17 ln 20. Novo mesto »Krka«: amer. film »ROBIN HUD«. Kranj »Storžič«: ob 16, 13 amer. film »DAMA S KAMELIJAMI«* Ob 22’. premiera amer,-, filma »KLIC DIVJINE«. Kranj »Triglav«: ob 19 jugosi. flln* 1 »DVE JAGODI GROZDJA«. Kranj »Svoboda«: ameriški film _ »KLIC DIVJINE*, Ob 19. OČS& Ui stdk£c)~/ OBC3*CDBlC> H Kupimo elobtromotor n tip Az 8n — 4 B5 : ■ - s učinkom 6.2. kW Q-- ln 1425 o/min., normalne ■ napetosti bd 380 V 0 in 50 Hk 0 Tovarna volnenih Izdelkov »BACA«, Podbrdo. 0 ■ o t ■ o ■ o ■ oaoBoaoac3ioac MARIBOR ; Sobota, 3. novembra. ’; Dežurna lekarna: »Planinka«« Glavni trg 20. NARODNO GLEDALIBCE Ob 19.30: Mozart »Figarova sval> bE«. Premirea. Izven ln za premierski abonma, RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 8.00—8.Č5 Domače vesti, 8.05—8.15 Objave'in reklame, 8.15 —9.00 Domače najjpve izvajajo naši ansambli in solisti, 11.b0—-14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 14.35_15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 17.00—17.10 Domača poročila, 17.1,0—17.20 pnjave ln reklame, 17.20—17.36 Nekaj popular- n ih modernih me-lodij; 17.SO—27.40. Radijska repOrt8#a, 17.40.18.00 Pohorski fantje pojo tn igrajo, 18,00. —23.00. Preno* »pored* Radi«, Lijuhljana. KINO- Murska Sobota: amer. barvni film-»SNEG NA KILIMAND2ARU«. »JgOOOOOOOOOOOOOi Obveščamo vse interesente, da se je DOPISNIŠTVO. ; Filmskih novosti ža LRS' . -preselila iz Vodnikove 14 . na Titovo ./cesto 25, etajpr nišče A; II. terasa. —— Ob-.enem obveščamo tiidi, da smo dobili novo številko telefona', in to: 30-328. Pri Izvrševanju svoje dolZnostl nas je nenadoma zapustil nal iskreni tovariš in sodelavec Ivan Godnič Slan sveta za pomorstvo in ribiitvo OLO Kopor Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Pogreb bo v soboto, 3. novembra 1956; ob 15.30 v Piranu. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER in SVET ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO Sporočamo Žalostno vest, da je umrl dne 1.' novembra 1956 JULIJ SEVNIK predsednik nadzornega odbore K. Z. Vransko Na zadnji poti ga bomo spremili dne 4. novembra 1956, ob 10. url dopoldne na pokopališke na Vranskem. — Iskrenega In delavnega Elana bomo ohranili v trajnem spominu I ELANI K. Z. VRANSKO Vransko, 3. novembra 1956 vrttrrrrrrrrrrrv-rrrrtrcitmBrrrnmncettat Tovarn* finega pohištva Trži« proda po sklepu PS SKOBELJNI STROJ šir. 500 mm. in KOMPRESOR, za brizganje politure. Informacije in ogied vsak dan v Tovarni finega pohištva Tržič od ’8.—14. ur*. ~ i % O % i ^ O % dj % Q % o % Dobro *hraajMM L0K0M0BIL0 mamk« RCSTON PROOTOR * CO. 75 KS, 12 atmoefar, prodamo. Industrij* vnnenlh proizvoda »Bačka«, Ap*Un 8 sir. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. mg — 3. novembra 19M M Olimpijski V starodavni Olimpiji so vCeraJ zjutraj zažgal! olimpijski oren! ki ga bodo od ondod po suhem, po morju in po zraku nrenesli do ollmniiskega prizorišča v Melbourne ter ga tam slo-vesno^ prižgali ob iačetku XVI. oUmpiJsklh iger. Plamen bo gorel do vključno 8. decembra. Pisun spored za občinski praznik v Novem mestu --------------------------- Na olimpijskih igrah je v zadnjem času ze kar tradicionalno, prihaja do nepreracunljivin. vložkov, ki jih morajo prireditelji sproti reševati po najboljši volji in preudarku. Nekaj takega se je zgodilo v Helsinkih leta 1952, v zadrego je spravil prireditelje drsalec Caroli s plamenico v italijanski Cortini, to pot pa so Dill navzoči priče prvega incidenta pri otvoritvi olimpijske vasi Heidelberga, kjer so na drogu nacionalistične Kitajske dvignili zastavo LR Kitajske, z as topna ki Formoze pa so dvignili vik in krik. Režiserji so takoj uvedli preiskavo, da bi ugotovili, ali je prišlo do zamenjave po pomoti ali namenoma. Seveda 1e bila vsa otvoritev naselja precej pod vplivom tega nerazpoloženo a. ki pa se mu je kmalu potem pridružila še- aruga zadrega. V Melbourn so že prispeli zastopniki madžarske olimpijske ekme pod vodstvo*n -»j-sanadija, ki Je "na noročilo iz Budimpešte obvestil prirediteljski odbor, da mad-fcarske olimpijske '»■kipe zaradi krvavih dogodkov dnrna ne bo na o 1 im ni 3 do. Sorico r;,-, so z droga snelf madžarsko zastavo, toda se v t^ku dneva se je situacija spet sn^emenila. Prirediteljski odbor je prej el namreč iz Budimpešte ka-blogram, v katerem je bilo rečeno. da se ,ie olimpijska ekipa Madžarske samo nekoliko za/nudila s odhodom. Dodano ,ie buo. da bo Madžarska zanesljivo za-stcoana na olimpijskem slavju. Po drugih virih posne-.iamo. da je prva skupina madžarskih športnikov že dospela do Prage, od koder bo z letalom nadaljevala pot v Avstralijo. V Pragi je okc-11 150 madžarskih potnikov za Melbourne, med katerimi sta tudi znana atleta Csermak m Benedek, o katerih so govorili, ca sta postala žrtve zadnjih bojev. Pač pa je moral ostati doma Sandor Iharos,-ki je bil ranjen in ni sposoben za nastop. Avstralski plavalec Murray Kose je izboljšal svetovni rekord v prostem plavanju na 1500 m s časom 17:59.5. Rose je potemtakem prvi plavalec na svetu, fci je potreboval za to prcju manj kot 18 minut. Njegov prednik s svetovnim rekordom je bil Američan George Breen, ki Je marca t. 1. plaval na tej progi 18:05.9. Predsednik organizacijskega odbora olimpijskih iger Kent Hughes in glavni izvršni uslužbenec general Bridgeford sta izjavila da vojna situacija na Bližnjem vzhodu ne bo ovirala izvedbe olimpijskih iger v Melbournu. Olimpijsko moštvo Holandije . šteje 58 športnikov in 18 funkcionarjev. Olimpijska vas Heidelberg bo opremljena s telefonskimi imeniki okrog 70 držav. * Predsednik organizacijskega odbora XVI,. olimpijskih iger Kent Hoogs je v nedeljo odprl cUm-pijsko vas v Heidelbergu, predmestju Melbournea, kje bo med igrami prebivalo okrog 6099 Šport- El Enajstorica domačega Reala je v Madridu premagala moštvo Kap'da z Dunaja 4:2 (2:0). Tekma 1e veliala za evropski pokal. Gledalo jo je Okrog 120.000 gledalcev. Povratno srečanje bt» is. t. m. na Dunaju. Disciplinski odbor Rokometne zveze Jugoslavije je Kaznoval igralko mariborskega Branika Maro Irnik s trimesečno prepovedjo igranja, in sicer zaraoi grobe igre. Američan Parry 0’Brien je v Los Angelesu dosegel nov svetovni rekord v metu krogle z znamko 19.25 m. Prejšnji rekord ie branil sam. in sicer z 19-05 m. Na istem tekmovanju so- ameriški atleti Jankins, Spurrier Courtny in Jones postavili tudi nov svetovni rekord v štafeti 4 x 440_y s časom 3:07.3. Tam so bili dosežem še tile odlični izidi: 110 m zapre- ke: Davis 13.9, 800 m: Courtny 1:49.6, 400 m: Jones 47.2, 400 m zapreke: Calbrltt 51.6, štafeta 4 x 100 m: 40.3, 200 m: Morrow 20.8 itd. OPRAVIČILO "V naslovu športne strani št. 43 t dne 31. ciktobra smo (oziroma ,so) zagrešili skrajno neljubo na-Vpako, ki jo moramo popraviti s Jposebnim ripra-vičilom glede na osebo našega do zdaj najuspešnejšega olimpijskega tekmovalca. Čeprav je njegovo ime dobro mano. vsakomur, ki se zanima za ,'bugasilcvanske "vrhunske tekmovalce prejšnjih dob, si je tiskar. :Stj »vrag« izbral prav njega — 1 ta'iti nravilen naslov članka s sirfro Ž. V., ki ste ga brali o njem vi omenjeni številki, je — Leon (ŠTUKELJ — mcž s tremi zlatimi Isolajnami. Brez zamere paič — tako bi radi! (Op. ur.) nogometni BOJ ZA TOČKE gre h kraju bo skleniti račune Jesenska in z njo tudi l nogom - grizlo Tk”^! K^a «S"^c?i L se ™ ne b° da,° » letos opravili lie pred tednom dni CONA Najzanimevejša in najvrednejša >o ta bilanca v tako imenovani conski i -S - j Ivjsr s-ocLolujots, les— čor je dobro znano, cba ljubljan- ■ka :n hkrati tudi cba s.ovenska ... — —. - ----- :astoprs:ka — Gdred in Ljubljana. Jutr; se 'bodo zasukali devetič in sj-e £>i kazalo pisati in tarnali icazno j-e, < da bo tudi to pot prišlo kar yt>i pomenilo. da r^a pol že stisk.?mo roko Triglavu. . . na Štajerski strani V miariborsko-varsždinsko—celjski ligi : bodo morali do zaključka tekati :. *> igriščih še tri nedelje. lovič, kako težavna in polna tegob med prizadetimi in neprizadetimi je bila pod do te ju-.-žnie nedelja, resnica je pač ta. da sta obe slovenski enajsterici oosian nekje v zadnji tretjini lestvice m si v treh zadnjih nedeljah ne oo_ sta megli ledo ve .k a "ko opomoči. Materialna stran njunega nastopa v družbi 12 hrvatskih in slovenskih udeležencev je tako skoraj opravljena, gre zdsj samo se ta moralni uspeh in časten zaklju-fceik. d red en bo padel zastor za jesenski del tekmovanja. Odred ima nalogo te nedelje že za seboj in sicer z izkupičkom ene točke, ki jo je pred dobrim: Štirimi tedni v naprej dobavil v Kaštelu. Ljubljana pa bo imela devetega zapovrstnega nasprotnika v Ljubljani, in sicer karlovško Turbino. Ta nova enajstorica v tej konkurenci ni čisto od muh, vendar so dcmsči v zadnjem času poke zali nelca.i več znanja in volje kakor dolgo ne poprej. Tako bj jim za jutri brez posebnega navijanja prisodili kar obe točki. Tudi ta morebitni uspeh ne bo povzročil nobene senzacije, pa bo vsaj potolažil že tolikanj razočarane prijatelje in obiskovalce nogometnih iger v našem mestu. LJUELJ ANSKO -P RIM ORSKA LIGA Tudi v ljubljansko-primorski ligi je jutrišnja nedelja zadnja, na kateri bodo delili točke. Situacija je zdaj v tej družbi takšna, da sl je kranjski Triglav z odločnim, finišem v zadnjih dveh tekmah nakopal dve točk j prednosti in drži tako najlepšo nagrado skoraj že v rokah. Njegov nasprotnik — po naključju je to Mladost z drugega brega Save v Kranju — ima vsaj na papirju mnogo manj opore za zmago. 2cga pa je vendar le muhasta n-a vse pretege in zato ne bj bilo pametno in pravično, če bi Triglava ne že kar naprej razglašali za najboljše. V ostalem pa se tiik pod njim pehata za drugo in tretje mesto tudi Krim in G-rafičar, ki bi se mu z morebitnima zmagama — posebno, če bo res Mladost poskrbela za kakšno srenzacijo — tesno približala. Bežni izračuni kažejo, da bo bržkone ostalo vse pri starem, J Uli l se UVJLMJV/ . - kazno ie, > da bo tudi to po c pnslo do nek&UJrih sprememb, tembolj, ker je razpredelnica posebno pri vrhu zelo \gosta in bi utegnil vsak količkaj nepričakovani izid spet premetati Tcandiaate. Vsekakor imajo enajistoriee Branika. Slobo- de "(Varaždin) m Jedinstva (Ca-kovec) enako število točk. kar je toliko, da bo treba z napovedmi in prerokovanji počakati do drugič. Tudj celjski Kladivar si je z zadnjo zmago nad J e dinstvom zaslužil pravico, da bi posegel med pomembnejše odločitve. V nede- Seznanite se s poslednjimi poljskimi izdajami, ki jih razstavlja zunanjetrgovinsko podjetje «>ARS POLONA” prej »PRASA i KSIAZKA« na I. sejmu knjig v Zagrebu mikov. Pred ■ ovtoritvijo so »e. v tem naselja ie nastanili športniki Nigerije ln Cejlona, ki so že nekaj časa na prizorišču olimpiaae. Japonska olimpijska delegacija bo na sestanku Mednarodnega olimpijskega odbora dne 10. novembra v Melboumeu stavila predlog, naj bi XVIII. olimpijske igre leta .1964. organizirale Japonska. Na košarkarskem turnirju v Melbournu bo po prijavah sodelovalo 16 ekip, in sicer Argentina. Avstralija Brazilija, Kanada, Cile, Koreja. Filipini. Francija, Japon-sa. Izrael, Mehiko, Novi Zeland, Singapur, SZ. Urugvaj in ZDA. ‘d Oglas V »Slovenskem ’ poročevalcu« — gotov uspeh! 0 ljo zvečer bomo videli in vedeli • že precej več. . . Spored tekem v teh treh kon-. kurencah je v podrobnem nasied- n'v" L conski ligi: TekstJlac — Ri-jeka. Šibenik — Trešmjevka, Me. talac — Split, Uljanik — Grafi-čar in Ljubljana — Turbina. Ta tekma bo ob 14.30 s predtekmo ob 13. uri na stadionu v Šiški. Tamkaj bo tud; prvenstvena tekma mladincev Slovana in Ljubljane — že v dopoldanskih urah. 1 V ljubljansko-fpfiuiorski ligi bodo kar tri tekme v Ljubljani, in sicer Krim — Ilirija. GrafičaT — Izola ;n Slovan — Branik. Ostali dve bodo gledali v Gorici, med Novo Gorico in Tržičem ter domači derby v Kranju, med Triglavom in Mladostjo. Na štajerski Stranj obsega IX. kolo tale srečanja: V Trbovljah Rudar — Branik, v Mariboru Maribor — Sloboda, v Čakovcu Jedinstvo — Mladost, v Oroslavju Tekstila« — Kladivar, v M. Soboti Sobota — Sloga in v Krapini Zagorac — Proletarec. Razen na mnogih drugih- prireditvah, so Novomeščani praznovali v ponedeljek občinski praznik tudi na raznih Športnih terenih. Skoda, da ie bila večina prireditev določena za nedeljske dopoldanske ure. tako da Si gledalci vzlic želji in dobri volti niso mogli ogledati vseh. V soboto so n.a atletskem stadionu na Loki nastopili najboljš novomeški atleti, ki so postavili neka, prav dobrih rezultatov. Ista dan je domače avto-moto društvo priredilo taino krožno vožnjo, namiznoteniški klub pa turnir za klubsko prvenstvo. Med 12 udeleženci je zmaga: Marjan Sonc in prejel prehodni pokal. V nedeltn je bilo razgibano na vseh koncih im krajih. (O šahovskem dvoboiu med prvakom Gorenjske — Kranjem in domačimi . šahisti smo- poročal; že v ponedeljek Op. uredil.) Kegljači so tekmovali za ekipno prvenstvo Dolenjske k; so ga osvojili člani Gorjancev. Odbojkarji so -imeli prijkteliško tekmo z ljubljansko 01ympijo in so vzlic. oslabljeni postavi gladko zma-gali 3:0. Prav zanimivo ie b'.-lo tudi tekmovanje strelčev za prehodni pokal ObLO Novo mesto. Med ekipami jP bila najboljša reprezentanca Ljubljane-, pred novomeško- družino »Vinko Faideršič«.- na odprtih" tekmah za prvenstvo občine pa' ie med posameznik- zmagal doktor Pavlič z 90 krogi. Zmagovalec je prejel -po-kal. ObLO ostali najboljši pa nagrade. . Nogometaš! so se srečali z domačo ekipo JLA in se razšli z neodločenim izidom 2:2. XXX ZTAK Ljubljana priredi v soboto, dne 3. novembra ob 20." uri v Domu železničarjev poleg glavnega kolodvora prijateljski dvoboj v-boksu z novo, tona Ze zelo 'dobro ekipo boksarje- 1Z Vidma, članov tamkajšnje Celuloze. Naslednji večer pa bo v stekleni dvorani direkcije železnic z vhodom iz Pražakove ulice zaostali prvenstveni evoo oj v Judo-špo rtu med Branikom ln domačo Ljubljano. GLIGORIČ — PETI Na ■ Aljehinovem spominskem turnirju je v XIH. kolu jugoslovanski velemojster Gligorič dobil partijo proti Uhlman-nu (Vzh. Nemčija). Igrala »ta angleško partijo; Uhlmann se je vdal po 40 potezah. Ostale partije so se končale takole: remi: Bronstein — Padevv. -ski, -Smislov — Tajmanov. Pach-mah f— Najdorf, Keres — Stahl-berg in Golombek —r Sliwa. Drugo točko tega kola Je dobil Bot-vinnik proti Szabu, medtem ko je bila igra Ciocaltea — Unzicker prekinjena. v XIV. kolu so igrali: Stahlberg Golombek 1:0, Tajmanov — Ciocaltea 1:0, Botvinik — Uhlmann .1:0, remi. pa: Najdorf — Bron-stein, Unzicker — Pachmann in Szabo — Padewski. Partij niso končali:. Gligorič s Keresom in Sliwa s Smislovim. Gligoriču kaže na zipago V vodstvu je Botvinik z 11 točkami pred Tajmanovim (10) in Smislovim (9—1). Gligorič je za zdaj peti z 8.5 (1) točke. Zapustil nas je naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric DAMJAN GORIČAN upokojenec elektrarne Trbovljo Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 4. t. m. ob 15 na mestnem pokopališču v Celju. Trbovlje, Celje, Ljubljana Žalujoči ostali Zapustil nas je v 70. letu starosti naš zlati mož, papa, tast, stari papa, stric in svak JULIJ SEVNIK šolski upravitelj v pokoju ■Prepeljali ga bomo iz Ljubljane na Vransko, kjer bo pokopan v nedeljo,'4. t. m. ob 10. dopoldne. Žalujoči: žena Adela, hčerka Smiljana por. Fočivalšek, zet Jože in vnučka Andrej ček in Gugec ter ostalo sorodstvo. Vransko, 2iri, Trbovlje, Ljubljana, 1-. XI. 1956. Dotrpel je naš najdražji mož, očka, brat, nečak, zet, svak in striček MILAN FINEC Za vedno se bomo poslovili od njega dne 3. novembra 1956, ob 16. uri iz Andrejeve mrl. vežice. 2alujoči: žena Marta,, otroka Metka in Marko, sestri Joža, Albinca, brat Alojz in ostali sorodniki Ljubljana, Brno, dne 1. novembra 1956. Dne 31. oktobra 1956 se je smrtno ponesrečil pri izvrševanju službene dolžnosti naš vestni in požrtvovalni uslužbenec, tovariš IVAN GODNIČ 'tehnični vodja remontne ladjedelnice SploSne plovbe, Piran Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 3. oktobra 1956 ob 15.30 v Piranu. Zvestega in vzglednega tovariša bomo ohranili V traj»**n spominu! Uprava podjetja -Splošne, plovba, Piran Umrl je naš dragi ata, stari ata, brat in stric 'V 'V’ Pogreb bo v nedeljo, 4. novembra 1936, ob 15. uri iz Jožefove veže na Zalah. Žalujoči: žena Marija, sinovi Vekoslav, Tihomil, Marijan z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Zagreb, Zabiče pri Ilirski Bistrici Vsem. sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest," da nas je po kratki in hudi, zahrbtni bolezni za vedno zapustil naš predobri, dragi mož, papa, stari oče, tast in stric JULU SEVNIK ravnatelj nižje gimnazije na Vranskem v p. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 4. novembra 1956, ob 10. uri dopoldne na Vranskem izpred hiše žalosti na pokopališče. Vransko, Žiri, Trbovlje, Ljubljana. 2. XI. 1956. Žalujoči: žena Adela, hčerka Smiljana por. Počivalšek, vnuka Andrej in Gvido, zet Jože in ostalo sorodstvo. Po dolgi.in .težki bolezni nas je v 42. letu starosti za vedno zapustila naša nad vse ‘draga žena, mamica, hčerka, sestra in svakinja ALOJZIJA JELINČIČ roj. V9LC Pogreb naše nepozabne pokojnice bo v soboto,3. nov. 1956, ob 15.45 na domačem pokopališču v Podkorenu. Žalujoči: mož Slavko, sin Jaša, ata, mama, sestre Iva, Olga, Vida, Minka z družinami, Jelinčičevi ter ostalo sorodstvo. Podkoren, 1. novembra 1956. Dot.rpela je, po težki bolezni v 72. letu starosti naša ljuba mama PAVLA PODBREGAR, roj. RUS Pogreb bo v soboto, 3. t. m., ob 15.30 iz Nikola— *-»ve mrliške -vežice na Zalah. Žalujoči: Bojan sin, Nada hči, Minka snaha, vnuki ter rodbine: Podbregar, Hus, Kogovšek, . Wagrier in Jerina. Ljubljana, St. Vid pri Lukovici, Vrhnika, 1. novembra 1956. Sindikalna organizacija pri Splošni plovbi, Piran, naznanja. tragično vest, da je preminil naš član, tovariš IVAN GODNIČ tehnični vodja remontne ladjedelnice Splošne plovbe, Piran Vztrajnega in doslednega delavca za napredek socialistične trgovske mornarice bomo ohranili kot svetel vzor dela za domovino. Sindikalna organizacija Splošne plovbe, Piran N. OPAClC a. PETKOVIČ Tega večera tiskarni. Kdo ve, je sam, osebno prevzel dežurno službo v — morda se mu bo to izplačalo v bodočnosti. 21. Ni bila navadna vest, to je bil pravi članek, retmek delo vzvišenega patriotskega stila in novinarske spretnosti! Ganljiv apel na nacionalno opreznost, napisan patetično in razburljivo, iz srca »najširše javnosti«. Boris je že zgodaj zjutraj vstopil v prekrasen salon Labe-derjevega stanovanja. Pohištvo in okraski, zastori, preproge — vse je zapuščalo vtis sigurnosti in razkošja. Neškin je prespal noč v miru in je sedaj hladnokrvno in zbrano pričakoval dogodke. Služkinja mu je prinesla skodelico kave, sveže grozdje in rozine. Kmalu je prišel tudi Lebeder, svež, razpoložen, oblečen za odhod. — Ali ste videli? Dobro napisano, vsaka beseda na svojem mestu! Posebno tisto o zavesti dolžnosti odgovornih čini tel jev. Ravno dovolj za Danka! Verjamem, da ga je predsednik že poklical k sebi. — Poslušajte, dragi Lebeder — je rekel Boris. — Razmišljal sem o vsem in menim, da je najbolje, da še danes zjutraj obiščete Danka. Lebeder se je usedel. — Mislim, da to ne bo potrebno. Kar je v časopisih, popolnoma zadostuje, da bodo nastopile posledice. Kdor pozna njegov egoizem, ta tudi ve, da bo sedaj konec z njegovo občutljivostjo nasproti Kumčiču. Ko ga bom jutri srečal, ne bova imela več nobenega drugega opravka kakor da določiva delegacijo za pogajanja z Nemci. Boris je ostal pri svojem. — Imam neko slutnjo — je dejal. — Domagojevo ravnanje me je prisililo, da sem se malo globlje zamislil. — Cesa se bojite? — je vprašal Lebeder. — Sodim, da Domagot ne dela-na 3eet»o-jgeet. Tb^e tope* dvoma. Ce je tako, ali.mislite, da bi v tenu današnjega dne ne mogli priti z njihove strani do protikorakov? Ne vem še natančno, kdo stoji za Domagojem, toda da nekdo stoji, ki je vpliven in spreten, to lahko jamčim. Presenečenja so torej možna. Zavoljo tega moramo izvojevati odločitev še danes. Lebeder je segel po.žepni robec, brisal svoja očala in razmišljal. Navsezadnje je dejal: — To je zares problem. Ce bi le vedel, kdo se nam je vmešal. _ _ _ — Ne napenjajte možganov! Pustite to meni, jaz imam rad zapletene rebuse. Lebeder je molčal. Po daljšem razmišljanju je predlagal: — Mogoče bi se dalo Domagoja podkupiti- — Nikakor — je Boris energično odbil. — Imate vi kakšen predlog? — Da Obiščite takoj Danka! Zakaj čakati, kaj se bo zgodilo v minstrstvu? Delajte hitro in brez tveganja! Na podlagi članka v časopisih ga lahko zagrabite za vrat. Vi ali Kumčič — naj sam izbere! Poskušajte biti čim bolj predrzni. Najboljša metoda je prestrašiti ga, nato pa pripomnite nekaj dvoumnega v zvezi z -njegovo slabostjo nasproti Kumčiču, naprimer o prostozidarskih ložah ali pa možnost, da anketa v časopisih ne bo ostala samo pri Kumčiču Potem potrkajte na njegov egoizem in vrzite karte na mizo. Zahtevajte natančen odgovor, na koncu ga pa pošljite h knezu-namestniku. Kako bo pa reagiral namestnik, o tem pač ni potrebno govoriti. Lebeder se je oddahnil — to je bil dober nasvet. Kako da se poprej ni spomnil na kneza-namestn-ika? -S tem bo Danko matiran. — Se strinjate? — ga je vprašal še enkrat. — Najbolje je. da ga prestrežeta še doma, predno bo odšel v kabinet. - L^eder se je-izgubil v svojo delovno sobo. Neškin ni niti opazil, kdaj je vstopila Bikino s svojimi lahkimi, gibčnimi koraki. Nenadoma je začutil toploto njene roke. — Tako zgodaj? Boris ji je hotel pojasniti. — Zail mi je, če sem te zbudil..» .— ona mu je pa že položila roko na usta. — Čakala sem te, ti ne veš kaj to pomeni, čakati. Vtem se je vrnil Lebeder, v plašču, pripravljen na odhod. — Da se ne prehladiš, Bikino. Sveže jutro je, ti si pa lahko oblečena. —i Ali ste mu telefonirali? — je vprašal Boris. — Da,' bil je že buden. Strašno osupnjen je bil zaradi današnjega članka. Ko sem mu rekel, da prihajam k njemu, se ni prav nič začudil. Nekaj minut kasneje je odšel čvrstih korakov. Bikino se je obrnila k Borisu. -— Pridi! — je rekla. On se pa ni premaknil. — 2elim resen razgovor s teboj — ji je odgovoril. Borisa je zanimal Domagoj. Bikino ga je poznala. S smehom, ki je odkril dve vrsti snežno belih zob, je pripovedovala o elegantnem mladeniču, ki prihaja na vse sprejeme, ki jih prireja soproga ministra Ljubomira. Pogostokrat je videla, kako še ženski svet ogreva za njegovo mladostno zunanjost, toda ni opazila, če Domagoj vrača te želje. Toliko o tem. Bikino je tudi vedela, da je Domagojev prijatelj neki polkovnik z imenom Čeda, drugače privlačen moški, ki ima nedovoljene odnošaje z ženo nekega visokega diplomata. Ti odnošaji sami po sebi ne bi bili čudni, če ne bi Čeda kazal vp* razumevanja za politične zveze in za različna obvestila tistega diplomata kakor >pa za telesne čare njegove žene. Okoliščina, ki bo Borisa gotovo zanimala — kulturni okus obeh dveh, Čede in Domagoja, ne trpi nemške umetnosti in filozofije. V razmišljanju.o vsem tem, kar mu je Bikino pripovedo-vala, je Boris pidjal za kljuko in dejal: